ŠOLA BODOČNOSTI
Piše: Majda Lenič, podpredsednica Skupščine občine Šiška
O celodnevni šoli govorimo pri nas in-tenzivneje šele v zadnjem času, čeprav nam ideja o njej tudi že prej ni bila neznana. Tako celodnevno bivanje učencev v šoli so organizirale že pred desetletji nekatere raz-vite dežele Evrope in tudi v ZDA. Ne mi-slimo, da bi se morali Slovenci sklicevati nanje, da bi naša zamisel celodnevne šole imela kakšno večjo veljavo. Ne, želimo samo omemti, da ideja drugače organizirane šole, kot je naša klasična, le ni tako nova, kot se morda zdi manj obveščenim.
Vsaka družba, socialistična, samouprav-na, kot je naša, pa še posebej, ima močan interes, da bi bila vzgoja in izobraževanje njene mladine čim boljša. Od širše, pred-ysem pa praktično izobražene ter osebnost-no primerno oblikovane in vzgojene mladine je odvisna bodočaost vsake, pa tudi naše dežele. Že doslej so bili naši vzgojno-izobra-ževalni cilji jasni:
—  vsem normalno umsko sposobnim otro-kom miditi pogoje,  da pridobijo v obvezni osnovni šoli dovolj  znanja, ki jim bo zago-tovilo   možnost   napredovanja   v   šole   višje stopnje ali pa pridobitev poklica v poklicnih strokovnih šolah oziroma v neposredni pro-izvodnji, ki jih bo usposobila za dobro stro-kovno delo katerekoli vrste in
—  v mladih ljudeh utrditi v procesu vzgo-je  take  lastnosti,  ki  jih bodo  oblikovale  v ustvarjalne, široko razgledane ljudi, telesno in   čustveno   zdrave,   odporne,   z   oblikovano samoupravno   socialistično   zavestjo.
Takih velikih čiljev pa ni mogoče dose-gati v šolskem sistemu, ki velja z majhnimi reformnimi izboljšavami že desetletja in več.
Ob velikem, naglem razvoju znanosti in teh-nologije je nujno spremeniti tudi pogoje, v katerih bodo učitelji lahko izobrazili in vzgo-jili ljudi, ki bodo kos novim zahtevam živ-ljenja in dela.
Zato si je CK ZKS zadal za eno pomemb-nih nalog organizacijo celodnevne šole po-vsod tam, kjer je to z ozirom na prostorske, kadrovske in materialne možnosti mogoče. Ob tem je postavil pred vse družbenopolitič-ne faktorje zahtevo, da si prizadevamo takš-ne možnosti uresničiti čimprej. V 10 do 15-letnem obdobju je treba zagotoviti možnosti za delo celodnevne šole vsem učencem v na-ši republiki.
Beseda »celodnevna šola« slabo odraža resnično vsebinsko in organizacijsko spre-membo take šole, a žal ustreznejše besede še nismo našli. Učenci bodo v njej prebili res večino dnera, npr. od 6. ure zjutraj do 15.—16. ure popoldne. A jutranji prihod u-čencev v šolo bomo lahko premaknili na 8.—9. uro, čtm bi spremenili začetek delov-nega časa v proizvodnji in družbenih dejav-nostih. Razmišljanja o takem premiku delov-nega časa na kasnejšo jutranjo uro bi nas morda le privedla do ugotovitve, da je do-bro naspan, spočit človek, ki v miru s svojo družino zaužije kalorično bogat zajtrk, bolj proizvodno in ustvarjalno sposoben.
V celodnevni šoli bodo naši otroci opra-vili vse šolske obveznosti. V pedagoško pri-mernem zaporedju se bodo menjavale ure pridobivanja nove učne snovi z opravljanjem vaj in učnih nalog. Med temi urami bo do-volj časa za sprostitve v obliki telesnega (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
razgibavanja, praktičnega dela in interesnih dejavnostih vseh vrst. Določen čas bo name-njen tudi obiskom kulturnih, športnih in dru-žabnih prirediter, ki bodo organizirane v sa-mi šoli ali pa v specializiranih institucijah: v kinu, gledališču, glasbeni šoli, športnem objektu in drugod. Tudi samoupravljanju učencev bo namenjeno dovolj časa.
Če upoštevamo, da bodo učenci opravili vse učne obveznosti — redne po učnem pro-gramu in interesne, za katere se bodo odlo-čali — v šoli oziroma njeni organizaciji, je lahko staršem jasno, kolikšno breme obvez-nosti jim bo prihranjeno. Saj bo najbrže vsakdo priznal, da je opravljanje domačih nalog, učenja in drugih obveznosti učencev najpogostejši vzrok napetosti med starši in otroki. Od dela in službenih skrbi utrujena starša sta v poznih popoldanskih ali večer-urali urah kaj malo sposobna z mirno in spodbudno besedo pomagati, ko se sinu ali hčeri pri domačem učnem delu kje zatakne. In koliko je staršev, ki že v nižjih razredih težko spremljajo učnc obveznosti svojih o-trok. Starši si sploh ne znamo predstavljati, kako bo, ko bo otrok prišel iz celodnevne šole po 16. uri brez torbe in šolskih skrbi domov. Ko bomo lahko v miru sedli in pokle-petali z njim o tem, kako je potekalo tisti dan delo v Šoli, kaj novega, zanimivega so se naučili, kaj vse so počenjali, kakšni so pro-blemi razrednih skupnosti in kako jih raz-rešujejo. Se sploh zavedamo, da so to raz-govori, ki so vse preredko med nami in na-šimi otroki, ki pa nam dajejo edinstveno možnost, da ustvarjamo v naših domovih vzdušje pristne prijateljske izmenjave mnenj, namesto strogega ali hladnega tona absolutne starševske avtoritete. Šele ko bo-mo premagali tako nespodbudno vzdušje v odnosu do naših otrok, lahko pričakujemo za vse v družini prijetnejše čustvene odno-se.
Seveda zahteva celodnevna šola precejš-nja dodatna bremena za vso našo družbo. Za celodnevno šolo je potrebno dovolj šol-skega prostora za enoizmenski pouk. Vsi uč-ni prostori bodo morali biti tako opremljeni, da bodo hkrati prijetni, predvsem pa funk-cionalni z ozirom na različna učna področ-ja. Rabili bomo več učiteljev, da bodo zmogli organizirati v 8 urah (od 8. do 16.) kvalitetno učno-vzgojno delo prilagojeno različnim sposobnostim in interesom svojih učencev. Vsega tega še ne bomp imeli tako hitro. Za-čeli pa bamo tam, kjer so pogoji najboljši. Čakati prekrižanih rok ne smemo več! Ob zavesti, koliko prednosti prinaša celodnevna šola (če jo zaenkrat pač tako imenujemo), si bomo gotovo tudi bolj prizadevali zbrati potrebna sredstva za gradnje, adaptacije in primernejšo opremo šol, ter za stroške šo-lanja večjega števila bodočih prosvetnih de-lavcev. Vse kar je novo, boljše, pač nekaj več stane. To vemo vsi. Vendar pa se bodo naložbe za primernejše izobraževanje in vzgojo naših bodočih strokovnjakov in samo-upravljavcev bogato obrestovale.
V naši občini pripravljamo za delo po programu celodnevne šole šolo Smartno pod Šmarno goro in novozgrajeno šolo v Pirni-čah, potem pa postopoma v naslednjih letih še druge. Ob tem, ko nam ob dvoizmenskem pouku v skoraj vseh šišenskih šolah močno manjka šolskega prostora zaradi preinten-zivne gradnje novih stanovanjskih sosesk, izvedba tega načrta gotovo ne bo enostavna in lahka. Vendar — skupno jo bomo prav gotovo zmogli. Saj želimo, da naše delo na-daljujejo ljudje, ki bodo imeli široko splošno in kvalitetno strokovno znanje, predvsem pa bodo to ljudje z delovnimi navadami, čutom odgovornosti, aktivnim odnosom do napred-ka — ljudje, ki bodo hoteli in znali ohraniti, kar smo si priborili s krvjo, trpljenjem in življenji neštetih borcev NOB, s predano aktivnostjo tisočev delavcev, ki gradimo no-ve socialistične samoupravne družbene odno-se. Prav 30-letnica osvoboditve in povojne graditve naše dežele naj bo mejnik v pri-zadevanjih za organizacijsko spremenjen in vsebinsko dopolnjen šolski sistem!