122. številka.
Trst, v torek dne 2. junija 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaAa: za vse leto K. za pol leta 12 K. za četrt leta S K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične te vilke po 6 stot. 3nvć.t; izven Trsta pa po 8 at.
Telefon številka 870.
Edinost
glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko.
V edinosti je moč I
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj "se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi »e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccoio št. 3, U. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Urednlitvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 12
Olstrciciia proti izvajanju ^oio?.^,;^?;::6::;
pa njegove preten-• ao koastituc jelnim
Povodom Deke kazenske rtu prave, ki se d ločilomfarnim in temeljnemu principu ntše je viš la pre 1 uekoliko duevi na i.ašem <ie- ustave, ijraficcolo« se dela, kakor da ga muci čelnem s« <1 šču, je trdil »Piccoio«, da ena -krb za /rincip javnosti razprav, oh enem pa p .?de ie »fimozoi min ster jalo> n^.re ib « (s fcoče izKljnčati iz te javnosti glavno o^ebo, kater > ee je namreč nalož a r^ba t-lovenBkega rjega, za Čegar kožo gre, obtoženca, ako ta jezik« na ia?j»ravab proti slovenskim obtoženec — ni Italijan! obu 'ene* m) je tudi ta, da se k r ž i p r i u-	Mi ee nt čemo zopet prepirati s »Picco-
cipjavnosti razprav!!	lom«, ko nam zopet govori o slovenskih
»Piccoio« p se namr« : ».Slovenska raz razpravah v italijanskem Trst«. No-prava v itai jan^kem Trsiu ni javnu razprava, čemo se prepirati o »izključnem« italjanstvu Kajti z razpravo v jeziku, katerega {Tr^ta. Vsakdanje življenje v vsem svojem eaici ne utrnejo, je av^eei ,zkijučena i stota k o, razvijanju govori proti »Piccoio« ia zato ne kakor če norajo poslušalci ;z dvorane, kadar treba, da se razgrevamo mi. Niti tega nose ima razprava vršili pri zaprtih vrat h. čemo povdarjati — ker bi moral vedeti že Prvi siačaj je še Lu ši. Kajti razlika _;e ta, seherni ignorant —t da deželno soiišče da ima obtoženec ur. tajni razpravi -svuje v Trstu je — deželno, da torej ni ustanov zaupniae. na s ovenssi razpravi pa ni razun ljeno za mesto tržaško, ampak za gotov donjega semega, e» doefa dvora in zastopnika iočen teritorij ! A ta teritorij je — in temu
državnega pravdništva, nikogar, ki lu vedel, kako se % rši razprava. Razprava brez branitelja, in v jeziku, katerega poslušalci ne umejo, je po svojem ifektu taka, kakor da nt javna in pf menja odstranjenje vsake garancije za obtožene«, porušenje ene «mh velikih pridobitev, ki eo skupno z drugimi
si ne upa oporekati niti isli »Piccole* sam — po ogromni večini slovanski ! Stvar je torej jednostavno ta, da deželno sodišče ima le Bvoj sedež v Trstu, a ni ustanovljeno le za Trat! A če bi n. pr. ta sod-šče premestili kam drugam, recimo v kako mestece s slovenskim prebivalstvom: kaj bi rekel »Piccoio« potem, ako bi se proti italijanskim vršile razprave na slovenskem
nego obsojenec ! > Diccjlo* in žnjim njegovi zaplečaiki zahtevajo »javn< st« za vseh, samo za obtoženca ne, če ima ta pos ednji to ne
državljanskimi pravi cz mi t-tale pol stoletja
žrtev m krvi od strani generacij, ki s> bde : obtožencem vršile razprave pred nami. Tako je — izvaja »Piec)3o« da-! jeziku?! Ali bi tudi pot-etn tako tolmačil Ije — rečena sara© vol j aa formalna odredba pojm javnosti razprav?!
administrativne oblfesti u H varila krčečo nesa	Koncu na dobro, komu v varstvo Be je
konitost — »t :ko nezakonitost, de moremo i prav za prav uvela javnost ra-zprav ? ! Mari reči, da Avstr ja ci videla še take, odkar se ne v varstvo obtoženca — v osiguranje pred
je uvela konstitucija.«
Picoo o« zaključuje potem: s Na to posledico bi ž Jone ministerstvo ni mislilo, ko je izdalo ono nezakonito uaredbo in ni mislilo tudi «0 d išče, ki se je
vam (S<u*tan<-va opera »Libuša«, Shake-speaiova ba>ka »Sen kresne noči« in Smeian** »Prodana nevesta«), vabili srečo, da ni Italjan ! ! — Tartiferija, hinav- na koncena »Smetane* in »Hlahola«, etvo brez primere i« torej, ako se laško razglednice i. dr.
elusi'.o dela. kakur da mu je interes obto-	V »Mestni besedi« je bil nato ofici-
O	"	»	•	•	1
žctKsev in zanesljivost kazenskega pravosod- jelni pozdrav ter je imenom zbranega stva na srcu. Hinavstvo na višku pa je, obč. sveta pozdravil goste časnikarje g. prof. ako se »Piccoio« sklicuje na konstitucijo Hora; odgovoril je urednik C h i 1 i n s k y. tn na duh zakona — na tista klavna dolo- Pri p« zdravu so bile tudi dame. Čila, ki uključujejo § XIX in na tiste os-	Po pozdravu je bila v mali dvorani
novne zakone, ki temelje na prin- »južina«, kjer so postregle dražestne Plzen-cipu enakopravosti vseh držav- čanke gostom s Plzencem in mrzlimi jedrni, ljanov v šoli, T uradih in v vsem jav- ribami 1. dr.
nem življenju !	*	Ob 6. in pol uri je bila v krajem si-
Da \<ško glasilo naravnost ščuva sodne jajno razsvetljenem mestnem gledališču slav-oblaetv, naj se ne pokore odredbam minister- nostna predstava opere »Libuša«. Navdušenje stva - - o tem nočemo govoriti dalje, mar ob kkem velikem glasbenem delu nesmrtnega več zaključujemo z izjavo: vam, o laška go mojstra B. Smetane je bilo nepopisno. Rav-spoda, niso na srcu: duh zakona, zakonitost, Datelj Budil je uprizoril opero z največjim javttost razprav, in konstituc jonalne prido- razkošjem; kostumi, dekoracije, rekviziti — bitve, ako imajo veljati za vseh — ampak vse je umetniško in bogato. Sodelovalo je vse vaši mišljenje je naperjeno v to, kako bi pri operi prsko 200 oseb. Osobito so ugase v svojem nacjonalnem eg izmu in svoji jali solisti g. Burian (Pfcmval), g.a Ivurzova olšgarhiški pohlepnosti — izogibali zakonu!! (Libuša). g- Iluml, g. Ourednik in gdč.
Bubpova.
Po gledališki predstavi je bil v veliki ' dvorani »Meščanske besede« prijateljski večer. ! Imenom plzenskegi odbora je pozdravil vse i go3te, katerih je nad 100, urednik »Plzen-' skega Obzora«, g. Pokorny. Odgovarjali so:
l
v Plzni.
V Plzni, 31.
maja 19C3
vsako zlorabo?! Da — o gospoja od »Pic eola« — javnost razprav je uvedena radi obtoženca, ne pa morda rad: kakih mestnih pohajačev, ki so redni obiskovalci kazenskih razpiav, in ki hodijo tja preganjat
u d a 1 o, da je poslovalo včeraj si dolgčas, — kakor drusi ljudje v razna ob okolnosti h, ki na najbolj zabav;š5a l — Ali pa hodijo v sodne kričeč način nasprotujejo duhu dvorane celo prakticirat za zakona. Ni možno torej, da bi te razmere morebitni slučaj, ako usoda trajale dalje in dolžnost vseh, a v pivi vrsti njih same zanese na zatožno predsedništva višega deželnega sodeča, je ta, k 1 o p! !
da pouči min atefstvo za pravosodje o tej j Javnost razprav naj bo v dobroto za težki pesedioi njegove o iredbe, ki Be — če- i obtoženca ! Od n j e g a je tudi odvisno, tudi jej je bil le ta namen, da ugodi slo ali b e hoče poslužiti vaoskio pretenzijam — prelevlja v praktič-
nem izvajanju v rušenje ene najviših kon-stitucijonelnih pridobitev.«
Tako se je zvijal in je zavijal »Piccoio«. 3Ii smo navlašČ nekoliko obširneje reprodu cirali to zvijanje, ker nam kaže ta eksempeij, kako se more bujna ftazeoiogija lepega jezika zlorab jati za najgršo In najnez^konitejo stvar.
se hoče poslužiti te brote ali ne. Nanj se treba ozirati — naDj, čegar svoboda, imetje in morda celo življenje je v igri — ne pa na tiste može na galeriji, ki po veČem delu prihajajo na razprave sitit svojo radovednost in predajat zijala ! V čem sestoji vendar javnost razprav ? V tem menda, da umejemo jezik razprave. A komu gre ta pravica v prvi vriti ? Kdo
Peti shod slovanskih žurnalistov in pi- g. OlstaszevvAi, Baranskij (Poljak), g. Marsa teljev se vrši v kraljevskem Češkem mestu kov (Rus), g. Hurban Vajanskij (Slovak), g. Plzen. zgodovinsko slavnem staročastitljivem Jan Ciković (Hrvat), g. Vojnović (3rb), g. središču naj slavnejši a a tudi najžalostnejših Govekar (Slovenec), prof. Svatkovakij (LIub), čeških bojev. Plzen je danes, po hudih po- g. Smolski (Poljak), g. Arhlep (Oeh), g. litičnih borbah € Nemci, kater h je tu okoli Kleranda (Ceh), g. Vej vara (Ceh) i. dr. i4.000, v slovansko5eških rokah; po ulicah	Društvo »Smetana«, sami mojstri pevci,
in hišah vihrajo češki prapori in vsi mestni ki so bili odlikovani v Parizu in so želi v zavodi eo okrašeni z narodnimi barvami, raznih slovanskih mestih s svojimi koncerti venci in preprogami. Po ulicah vrvi narod prave triufe, so peli za vsakim govorom češki in pezdravlja Blovanske časnikarje z divnokrasno. Izlasti razne narodne himne ao iskrenimi simpatijami.	vzbujale največje navdušenje.
Liati so izšli v slavnostni opremi.
Sprejem v soboto ob 2. uri pop. je bil nad vse ljubezniv. Plzenski odbor je pričakal tovariše s kočijami ter jih med ogromnim fcpalirjem občinstva, ki je viharno pozdravljalo d o- odvedel v »Meščansko Besedo«, kjer je osrednja pisarna. Dime so nas obsipale s
šopki. Tuje dobil vsaki udeleženec naka- Zagrebu, ^nes zjutraj smo dobili 8ledeče znice stanovanja (po hotelih in zasebnih hišah), ntert mesta, pjroeilo o delovanju za-
VM9 slovanskih Easaikarjev 1. 1902-1903. Piam0> ki je bil° P° l,0'ebni 03ebi za 1 a5 1Ut
Dogodki na hrvatskem.
Zopet velike demonstracije v
vesti preko posebnega prijatelja, ki je danes z brzovlakom dušel z Reke in nam izročil
»P ceolo« hoče, oaj uiu verujemo, da jhu gre i največi intere3 na tea), da umeje, kar le za »kozst tuc jonelae pr dobitve« insa in- se godi in govori na razpravi? ! Kdo drugi
PODLISTEK.
Jetnik.
Spisai Josip K n a f 1 i č. (Zvršetek.) »Zaksj, draga tro^po la ? Glejte,
kočo, za mojs polje in čredo mojo. Hvala ti za to ! Ali pošten nisi bil, brate, Bog milostni ti odpusti, pošten nisi bil, brate moj !
Tako j a govoril s silnim glasom Vuk i Vukovič Bvojemu bratu, da se je -čulo v koče sosedov, poslušajoč.h v gr^zl, in ustrelil nanj to je, j iz samokresa. Zadel ga je v sredo čela. In
kar je najf= itneje... Mi vzroka ne vemo, oni kaj mislite, gospoda draga, da bo tovariši-
pa ga ne izpove liikdar in naj bi ga makar pekli na ražnju. Takšen človek je ! »Posten ni bil«, tako pravi o njem, katerega je ubil, »in B. g nebeški mu bodi milostljiv !« Ve i ni spraviti iz njega- Seljaki pa ei pripovedujejo, da je prišel k njemu. Vuku Vutroviču, kraljev ukaz iz Starega Balegrada in ga po-zvfcl, da ide čuvat kralja svojega i a slavno trdnjavo Srbov za dolge mesece, ker je taka Čast in dolžnost Djegova. In odpravil se je Vuk Vukovič, svojeg* brata pa profil : Brate mo:f čuvaj mi doto, žaao in blago, dokler se ne vrnem ; mili B >g ta blagoslovi za to, in jaz ne poeabim tvoje dobrote. In brat je zvesto obljubil, kar je prosil brat. Čez me sece pa sa je povrnil Vuk Vukovič. Prišel
-seljaki prokleli morilca, aii ga morda zgrabili in zročili pravični sodbi ? Nič vsega. Pač so žalovali, ali vprašali in sodili morilca nis ; ker bili so prepričani, da je Vuk Vukovič pravično in po pravici sodil nesrečnega brata. In pripovedovali so si o tem kakor o junaštvu in vrlem činu, ker ti ljudje so vsi enake misli.«, dokler nismo zvedeli za uboj mi, kateri siso zakon in resnična pravica. Te.laj smo se ponoči priplazili k Vuku in ga ukle-nili. Zdaj ga čaka smrt ali težka ječa za vse življenje — žalostna mu mijka ! Najhuje zanj je, ker neče izdati, zakaj je ubijal...«
»In žena — ona gre žnjim?«
»Ne zapusti ga. Sedela bo pred ječo, dokler se ne utedl ali ne umrje .. Čudni
(spisal tajnik Raj. Cejnek), brošuro z \spo-
ptslano iz Zagreba do Reke.
je v t hi no»i ia pred kočo brata, kateri je	ljudje to !«
spal. Pa ga je vzbudil in ko je stopil na	Orožnik si je nr-žgal drugo cigareto in
prag, mu je rekel: Hvala ti, brate moj, za	se zamislil...
tvojo dobre 13. BI f «a na svojem domu n	Nekdo me je prijel za ro'ar. G jspod.
tem vide!, kako d bro s skrbel za mojo	ki je preje tako ugodno s >dil o j-.tnikir, ni
, \t l j • -i x	•	j.	Slavnemu uredništvu »Edinosti« Trst.
redom V. shoda in llustrovanega ooisa mesta
in okolice, pravila osrednje zveze novinarjev 1 ZaSreb ob 12' uri 30 m- P3 no5i od ne"
slovanskih, vabilo obč. s/eta na slavnosten	delJe na ponedeljek.
banket, vabila k trem gledališkim predsta-	Pošiljam Vam sp^jalnim potom te-Ie ____ ____vesti, katere izvolite v svojem cenjenem
je zašepetal na uho, dočim je zadovoljea	listu obelodaniti in seznaniti Vaše cenjene
usmev pobežal čez njegov mirni in resoi obraz:	čitatelje z resnim političnim stanjem v Za-
»Ta tukaj ne ve, ali jaz vem, kar je	grebu. Čeprav takov način pošiljanju veati
njemu zi^onetka... on, ki je zdaj mrtev, je	iz Zagreba stane mnogo denarja, vendar si
grešil zoper deveto zapoved, in oni-le, da ne	hočem po možnosti prizadevati, da Vas bom
osramoti časti svoje žene pred ljudmi, in da	tem izrednim potom tudi v bodoče obveščal
ostane neomadeževauo njegovo in bratovo ime	o dogodkih, ki se utegnejo še pripetiti. Samo
— molči! Kakšen heroizem, kaka plemeni-	Vam izjavljac, da na drugi način — bilo
tost moža ! In kaka ljubezen, kaka zvestoba	s pošto, bilo z brzojavom — Vam absolutno žene!« !morem doposlati od tu nikakih vesti, pa
Prikimal sem mu, ker Bem isto mislil;	naj bi imel tudi heliograf! Ban Khuen-He-
potem sva molčala oba, kakor je na orožni-	dervary bi vendar nešel sredstvo in način,
kovo povest molčala vsa družba, prevzeta in	da moje heliografe sekveatrira.
v misli zatopljena.
Jetnik je stal ša vedno nepremično
ob
Torej, evo me pri stvari. Nedelja je. Večer krasen. Okolo južnega
stebru ladije, upirajoči motni pogled tja v kolodvora se začenja zbirati nenavadno ob-daljavo, ki se je bolj in bolj zagrinjala s si- činstva. Kaj pomenja to ? Pomenja, da pri-vimi, mrzlimi meglami... ia žera se mu je hajajo bratje Slovenci, učitelji iz Brežic. — grudila na tla v svoji bridkosti.	j Pričakovali so jih na kolodvoru r3zui znanci,
Valovje Dunava je fcipelo, in na brodu prijatelji in radovedneži. Ko bo Slovenci ho-ladije je pel slepi starec guslar z visokim,' teli iti v mesto, stopila jim je na-
trešočim glasom :
Sini moji so sokoli, moje hčere golobice ..
sproti policija in jim naznanila,
da ne smejo v mesto.
Hkratu, kakor da bo mravlje privrvele iz zemlje, začelo je od vseh strani prihajati Če3to moram misliti na uklenjenega ju- in zbirati silno naroda. Kakor na zapoved naka in na plakajcčo ženo ob njegovih no-! počel je iznenada regularen in mo-cah, ko je donela pesem gu-ilarjeva, in s > ve- č a n bombarderoents kamenjem černe megle vstajale iz Dunava.	proti policiji in orožnikom. —
Bcml ar Iem-:nt s kamenjem je bil tako hud in sileD, da sta se policija in crožništvo mo rala takoj, starte pede, umaknit'. Čim so bile vrste policije in orožnikov razdrt?, u3ul se je narod skozi vse ulice ;n se valil proti vseučilišču. Vseučiliični trp je bil natlačen narode, ki je s sičnimi in veličastnimi vekiiki vsprejel in pozdravil brate Slovence. Na vse strani, kakor da so groLaeii topovi, ."uti je bilo gromovite glasove : »Z veli bratje Slovenci !«
Cez nekoliko trenotkov je prihitela pomnožena policija na konjih in pe£. Ali tudi tu jo je {»ozdravil nsrod groznim dežjem kamenja. In zopet je morala policija nszaj bezati, streljajoča iz revolverjev! Jaz sam & m č-il enajst strelov. Ne bi Vau pa mogel reči po vetti, da-Ii je bil v ta čas kdo ranjen. Samo to vam morem reči povsem za gotovo, rta je bila policija pognana v grozen beg. Direktna posled ea temu d' godku je b:!*, da je vsa vojaška garnizija iz šla iz vojašnic v mer-t». Ali v
Daljnjih žrtev hrvatskih dogodkov, ko- 'sramni lažniki in prosti li u j -likor je dosedaj ustanovljeno, je težko ranje- .skači v izdajstvo delavstva« nih nad trideset in ena gospica, a lahko ranjenim se riti ne ve števila.
V samem Zagrebu je bilo zaprtih v tem času nad 45»> — med njimi 12 g03pic, a v csli Hrvatski nad 2<><K). Od znanih odlčnja-kov so zaprti in se nahajajo v sodnih je3ah : Prof. Pasaric, dr. Heimrl, dr. Potočnjak. dr. Šu perina, dr. Lorkov;<5, Si. Rade, V. Wil* der, župnik Jemeršič, župnik Tomljenović,
' Kakor vidite je ta mož slej ko prej pr.c?j — korajžen v obtoževanjih! 1 Da, zelo ko-rajžen posebno v tem slučaju, ko je stvar jako jednostavna in piiprosta. Jedino zato, ker smo Ee postavili v bran pred očitanji, ki jih je govoril on iia škodo našega lista — smo mi »nesramni lažniki in prosti hujskači«.
G. Lizzari je izgovoril javno, kakor
klerika Šušnjak in Škrinjar, lekarnar Siho-! predsednik odbora štrajkujočih mizarjev, da mel (puščen na svobodo), knjižarja Čupak in so bili nekateri delavci v n a -Dujak, vodji socialistov Korak in Bukšek, sem uredništvu in tu da se jim pravniki Elegović, Ldva&ć, KuČera, R.koš, j e v e 1 e 1 o, naj gredo delat! Mi srednješolci Hočevar in Polić.	smo konstatirali na to, da je to izmišljeno od
Suspendirani so : Trnski, okrajni pred- prve do zadnje besede — da je torej 1 a ž. stojnik v Križevcu (zaprt); Marac, načelnik Ob enein pa smo pozvali g. Lazzarija, naj brodski, dr. Dobrila, mestni svetovalfc, okr. privede dotične delavce v naše uredništvo, predstojnik Mrzljak, okrajni sodnik Če p uli <5; da nam isti povedo v lice, kdo je bil v na-
Vrbsnč in Sifter, davčna uradnika.
šem uredništvu in kdo jim je velel ! In smo
Demonstracije in nemiri so bili (po po- dostavili še, n?j bi prišel žrjimi na kon-ročilH madi. novin) v teh-le krajih: Zag«e*s IVontacijo tud: eden voditeljev socijalnode-
isti čas je narod — ksko- na nevidljivo za- Varaždin, Zlatar, Trgovište, Zabok, Zaprtš:ć, mokratične stranke.
poved — pogasil vse plinove sve-
Koprivnica, Križevac, Vojakovac, Glogov- i A to moramo ša posebno povdariti, da
tiljke po vneh i. 1 i c i h. a na onih niča, Gradac, Dug^selo, Vrbovec, Kalinovica, j mi sait>
10,
nota bene le v Bvojo
mestih, Kjer se ulice križsjo, bile so p o-tegneneod enega oklado d r u-zega železne žice. storjeno rato, da vojaki in redarji na
Rude, Samobor, Jaška, Karlovac, Delnice, obrambo — zavrnili kakor izmišljeno le to, Fužine, Lokve, Grobnik, Sušak, Meja, Pla*e, kar je g. Lazzari govoril, ker smo menili, — To ie bilo Lic, Iiedbin, Čavle, Draga, Bakar, Hreljin \ da je bil g. Lazzari krivo obveščen.
ko- Kraljevica, GriŽane, Križišče, Crteveoica, | Priznati nam treba torej, da smo nasproti njih niso mogli proganjati naroda.	Novi, Senj, Karlobag, Gosp Ć, Josipdol, Pe- g- Lazzanju povsem lojalno postopali in da
Klasično je v.akako to, da je potem tri na, Daruvar. Drnje, Cerje, Pakrac, Glina, nismo nimalo prestopili meje potrebne in dolžne narod izginil, kakor da se je pogrezali v Naš ee, S sak, Jasenovac, Sunja, Nova Gra- samoobrane.
zemljo, ostavivši vse redarstvo, orežaike in	Gartšmca, Grubišno polje, Požega,! G- Lazzar« Pa Dam odgovarja v svojem
vojake z dolgim nosom.	Brod, Oiiek, IIjk. Vinkovci in v
To ni več Šala ne strah pred komurai- murju. Nagla sodba je bila proglašena
bodi to ie _ i=nodine bane Khuen-He- meet;h Križevcu in Bakru, v okrajih Sušak, delavci V njenem uredništvu In da de-	.....
ooai, t.>	gospoaine oane rvnuen-ne-	J	»	, ,	„„s ^»ju;	nejso nalogo med Trzacani je imel g. Zuzek
der v ar v ' ' _ nrava točna resna in d o v r- delnice in Križevac. Izjemne naredbe so lajO ti stavkolomi pri tvrdkl Bonazza j \ f .	s
ner\ arv: . — prava, rosna, resna in n <> \ r-	.	XT	.......	..	; ki ie predstavljal Kriavlia uprav mojsterski.
Kii*» 7«nb7»np v Zao-r^hii Varaždinu O-^pkii se daues. Nesramni lazniki in prosti huj- J	J
sena or*anizacna v s e e a na - «nkaaane v /.agr.bu, V arazd.nu, Useku , - F J Tudi	o drugih tržaških igralcih	lahko re-
voljto zapuščalo Barkovlje, uverjeno, da mu je za naslednji daa pričakovati najlepšega užitka.
In tako je bilo. Kljub biokoštnira praznikom, ki zvabljajo meščane na razne izlete in ukljub velikemu slavju v Ajdovščini — kamor je šlo na stotine Tržačanov — bilo je veliko gledališče »Fenice« uprav nabito od občinstva. Prodanih je bilo namreč lt)00 vstopnic. Kamor se je oziralo oko, bila je glava pri glavi. Občinstvo je nestrpno pričakovalo pričetka predstave. Tukaj si ne moremo kaj, da ne bi resno pograjali tistega greha vseh naših društev, da pričsnjajo predstave veikdar točno — »a pol ure kasneje ! S tem bi sa moralo enkrat nehati, da dobi lekcije tudi tisto občinstvo, ki — zanašajo se na rečeno točno netočncBt, — redno prihaja pre -kasno.
No, nestrpnost občinstva se je takoj polegla, ko se je dvignil zastor in se je Martin Spak (gospod Dobrovolnv) prikazal na pozori-šču. Občinstvo je takoj spoznalo v njem umetnika, kateremu je ob tem in vseh naslednj h nastopih navdušeno ploskalo. Sploh je bila dispozicija toliko med igralci kolikor med občinstvom ves čas predstave najizbor-neja. Posebne aplavze eo želi rszun Dobro-volnega, gospod Dan.lo, gospa Danilova, g. Nueič. — Sploh so vsi ljubljanski igralci ugajali in kazali izborne« šolo. Tudi tržaški igaalci so bili pod utisom igre Ljubljančanov in se je njihova igra tako lepo prilegala igri
Mediu- • »poslanem« : »PcdpiBanec konstatiram le, da ■	Je nastopanje enih .n
išena v 'je ,Edinost' sama vest prinesla, da 90 bili ti \ drU&h[ ki 80 imeli le v dve . ekuPni
; napravil celoten harmoničen uti?. Najhvalež
organizacija vsega na
roda!
Jaz vem samo to, da v Zagrebu vre in skupščin za fiaanc. samostalnost dovoljeni sti £ v redakciji sami!« kipi. In ako je na kotlu s kipečo vodo pri-
čvržčen močan železen pokrov, mora ta pokrov — po fizičnih zakon'h — razbiti in
in Brodu. Od preko 70 zaprošenih javnih ; skaoi v izdajstvo delavstva so torej gospode;
r r J 1 ......, i eemo, da bo v okviru svoiih	ulog podali
lakciji sami!« j ' J	,
. t . , •• t i najboljše. G. Grebene, katerega	gledamo na-
Na to »konstatacijo« g. Lazzarija kon- _ .	.
vadno v komičnih ulogah, je	bil " :
bili aami dve.
Hrvatske opozicijonalne novine so bile j etatiramo mi naet^pna neoporečna dejstva:
konstatiramo, da v našem listu ni
od marca do danes zaplenjene 201 krat, 1 razpršiti v zrak neodklonljiva sila kipeče <*ga odPade na ™esec maj 114; od za-' nikjer rečeno, da s> bili ti delavci v našem
vode, a to je: nepremagljiva sila enega celega do krvi in do smrti užaljen^t^a naroda. Jaz prorokujem : š? se pripete se veči dogodki. Ali ste kedaj videli sneženo lavino, ♦k; še mala pada z višine planine in valeča pozvane so za vzdrževanje mira čete iz Og:- J nekako slutili, da bi ta notica mogla d; ti
ss nizdolu po breg'h postaja veča in veča	Kranjske,
kakor velik snežen velikan zaleti doli
» * t plemb odpade na sam »Obzor« 40 slučajev, uredništvu, in da je bilo v naši notici pov-
St pendije izgubilo je 16 dijakov, a oprošče- darjamo, da smo doznali o tem slučaju ;
nie od šolnine vsi, kateri so je uživali
Razven vojske stacijonirane v Hrvatski, ! dne po priobčenju sporne notice — ker smo
v resni
ulogi kakor grrajščaka Slemeniškegi jako dostojanstven. Gospod J. Stoka, ki je imel to ; pot ulogo, ki je popolnoma odgovarjala njegovi individuvalno3ti, je kaj dobro pogodil
t Marijana. Ugajal nam je tudi g. Ponikvar konstatiramo, da smo takoj naslednjega' , .,„ , ,, , , . ,, n , , ., .
J	(grajscak na PolesKu). Bacek bil je pravi
• tip slovenskega gostilničarja in župana ter
opežimo na njem od nastopa do nastopa poveda za napade na dotične delavce —,	, , ^	.	, .
r	. .. .	_ ■ kons^kventei napredek. O njegovi pevski
in se
Politični pregled.
V Trsta, 2. junija 1903
kon3tatirali, da nrm sporočilo ni prišlo 0(1 dotičuih stavkujočili delavcev ampak od
v ravnico in drobi in mrvi brez usmiljenja vse z elementarno silo, kar dobi pod-se. Ta lavina je danes razjarjeni hrvatski narod !
Vzemite na znanje, da sta ranjena dva Slovenea, a ostali so vsi zaprti. To noč liji. Včeraj so se vršile velike iredentistične | »narodni delavci«;
je bilo aretiranih preko sto zagrebških me- demonstracije v Rimu in Medini. Demon-; konstatiramo ^slednjič divergenco mej
> točki »En starČekje ži »el« ne rečemo dražega,
I nego da je njegov velesimpatični in polno-našega običajnega poročevalca, ki je doznalo , „. .	, , ,	.
i &	/.	i doneči glns pr.sel do poloe veljave in je
. stvari, in da je bii podp s na notici zgrešen, i .
J . 1	.	njegovo petje v polni meri zasluzilo	vil
iharni
IredentUtične demonstracije V Ita;ker bi moralostati »naroden delavec« in ",aplavz Tudi g StuUr je b>1 kikor ,evljar
i na svojem mestu ter je bil se svojim gladom prav dobro di3poniran. Drugi igralci, ki so
šeanov. Ranjeno pa je precejšnje število ljudij. stracijam so bili na čelu visokoš^lci. V Rimu trditvami gospoda Lazzarija samega. Dočirn imeH manjše uloge so lepo spopolnjevali skupni
IJ m - -	a. . ¥_ ! L *_ ___ _ i_____i.' ¥ *!	a •	* v 1	1	a	- •	a	Z' 1	- . _	/k/l ii 4-nj 1 ■ i #f a fi rt Kt I ■ rl Al it/ki	n ri . 'i *vi	.	.	—	_
Povsem točnih in matematičnih veeti vsm ne	so se zapričele demonstracije na trgu Co- je na shodu trdil, da so bili delavci v našem
morem podati o tej grozni noči, ker so te	lenna, kjer je svirala vojaška gedba. De-: uredništvu in da smo jim mi veleli, naj
velike demonstracije počele, ko se je že	monstranti so zahtevali, naj se svira italijan- gredo delat, je pa v svojem »poslanem* to
mrak spustil na mesto zagrebško.	ska kraljevska koračnica, kar je godba tudi , trditev bitsveno skrčil ter pravi le — podavši
Pošiljam prisrčne in tople pozdrave naj-	storila, ni pa hotela svirati Garibald jeve neresnično zatrdilo, »da je »Edinost« sama
prej »Kiinost «, a ob enem vsem ljubim bra-	himne, vsled česar je prišlo do burnih de- vest prinesla, da so bili ti delavci v njenem
tom S:0\enoem V Trstu in po okolici.	monstracij. Demonstranti so že prej, o svi- uredništvu« — »da delajo ti stavkolomi pri
* * *	ranju kraljevske koračnice vsklikali »Ž ve!a tvrdki Bcnazza še danes«. »Obzor« od dne 30. maja našteva sle-1 Italija !c Doli z Avstrijo!« Ti klici pa so	Prav za prav je ta polemika čisto odveč,
deee glavne majniske žrtve, dosedaj ustanov-	postali se burnejši, ko godba ni hotela svirati ko smo vendar g. Lazzariju hoteli dati pri-
Ijene izven Zagreba:
T Ivan Pasarić, kmet, ustreljen od orožnika 11. maja v Zaprta cu.
Garibaldijeve h rane. Navetalo je gr< zco liso, naj nas poatavi na laž. Ia mi ga danes žvižganje, tuljenje, da je moralo vojaštvo vabimo vnovič. Če ima kakov dekaz v rokah poseči vmes in razgnati demonstante. Vfe — pa bil to tudi naš list sam — da jc bd
t Juro Krajačič Varž 6, kmet, ustreljen to je zgodilo pred poslopjem avstrijskega po- kdo od Stavkujočih delavcev V našem ured
od orožnika '22. maja v Kalinovic'.
t Imbro Bartolic, kmet, ustreljen od
slaništva.	niševu in da smo mi komu veleli, naj g.e
Mnogo hujše demonstracije pa sd ee delat — izvoli naj g. Lazzari priti na urtd-orožnikov (.'» etreli in 2 uboda z bodalom) 25. vršile v Messini, kjer je bilo tudi več oseb ništvo eventuelno vzeti seboj tudi priče, a
maja v Mthovljanu.
t Nikola 8t,arčev:ć# kmet, obstreljen j (umrl) < d crožoika 22. maja v Fažinah.
r Ea kmet, ustieljen od orcžuika v Udbini.
Mijo Vukovi«?, kmet, obetreljen od orožnika 18. maja v Gračinu, (smrtno ranjen
—	umrl ?)
M ško Bartol c, kmet, obetreljen od orož nika 2b. maja v Mihovljanu (smrtno ranjen umrl? — O tej priliki je bil en orožnik težko ranjen s sekiro po glavi.)
Stjepan Hodjanec, kmet, uboden od orožnika 11. maja v Zapreš čl (smrtno ranjen
—	umrl?)
Jakov Vuković, kmet, uboden od orožnika 18. majž v Gračinu (težka rana).
Stjepan Petrekovid, kmet, uboden od orožnika dne 11. maja v Zapreš:<5u (težka rana).
O priliki, ko so orožniki streljali na narod v Grfcč:nu, Fužinah in Kalinovici, bilo je več kmetov ranjenih, ki so jih tovariši odnesli ali odvedli in ki se sedaj nahajajo v zasebni, skr.ti negi.	j
Piiobčeni podatki tičejo se, kakor je razvidno iz gornjega imenika, samo slučajev ozožniške intervencije.
smrtno ranjenih. Tudi tu se je vsklikalo mi mu zagotovljamo danes z možko besedo,
»Doli z Avstrijo !« ter »Živio Trst in Tri-dent!«
Vprašanje italijanskega vseuči lisca »Deutschnationale Correspondenz« javlja, da je tudi Dunsj v kombinaciji med onimi kraji, kjer naj bi se namestila bodoča italijanska pravna fakulteta. Krogi vseučili-ških profesorjev da ao tega mnenja, da v slučaju, ako se italijanski paralelni kurzi pre-meete iz Inomosta na Dunaj, se ustvari iz istih samostojen vseučiliški zavod, ki pa bo vendar v n*;ki skupnosti z vseučiliščem.
Kar se dostaje Trsta, obstoji namera za osnutje trgovinske visoke šole z jur.diškimi in filozofiškimi kurzi. Tržaška trgovinska visoka šola bi dobila dostojanstvo in pravice druzih visokih šol in bo bržkone urejena tako, da bo mogla biti frekvenca splošna.
Tržaške vesti.
Kdo laže?! G. I. Lazzari, predsednik odbora stavkujočih mizarjev, nas je blagoizvolil prav pošteno ozmerjati v nekem »poslanem« v »Rdečem Praporju«. Imenuje nas: »n e-
da sporcS:mo vestno v »Edinosti« o vspehu naše konfrontacije žnjimi ! !
Igralci ljubljanskega gledališča v Trstu. V soboto in nedeljo so dramatiki ljubljanskega slovenskega gledališča gostovali na tržaških t!eh — v soboto v Barkovljah, v nedeljo v velikem gledališču »Fenice«. V »narodnem domu« v Barkovljah so igrali samo Ljubljančanje, v gledulišču »Fenice« pa eo Eodelovali tu Ji igralci tržaškega dramatičnega društva.
Oha večera je slovenska umetnost slavila prave triumfe.
Predstava v Barkovljah salonske igra »Ženski Otelo« je bila sicer bolj pičlo obiskana, kar je pripisati neprimernosti dneva in pa neugodnemu vremenu. Malo pred predstavo se je bil ubuI močan dež. Ali moralni vspeh je bil popolen in najbolja reklama za predstavo naslednjega dne. Izlasti izborno so igrali gospod Dobrovolnv, gospod Danilo in gospa Danilova, katera poslednja je žela buren aplavz vsled nje živahnega in izrazitega nastopa. Tudi gospa Dobrovolna in gospica Kočevarjeva sti povsem povoljno rešili svoji nalogi. Občinstvo je povsem zado
vspeh predstave. Občinstvo je med posamičnimi prizori igralce zopet in zopet klicalo na pozorišče izlasti pa ob zvršetku.
K dobremu razpoloženju je mnogo pripomogla godba s tem, da je igrala skoro same narodne komad?. Izlasti je navstal vihar navdušenja, ko je godba svirala »Lepo našo domovino«, »Naprej zastave Slave« in »U boj«. GledabsSe se je kar treslo ob gro-movitem in ozirom na znane dogodke značilnem ploskanja. Po^ebco je občinstvo podčrtalo tč svojim vsklikanjem in ploskanjem zadnje besede koračaice »U boj«: mora, on mora past ! Aplavz je bil tako silen, da je morala godba vse te pesmi ponavljati.
Mase občinstva so zapuščale gledališke popolnoma zadovoljene in z nekakim ponosom v srcih, ko s j videle toli lep napredek slovenske umetno-ti. Zelja -vseh je bila, da nam tržaško »Dramatično društvo« priredi še mnogo tacega užitka.
Osvedočeni, da so ljubljanski gostje odnesli iz Trsta najbolji utis o tržaških Slovencih in da so se prepričali, da tu biva slovenski živelj, ki je narodno zaveden, temperamenten in tudi zavzet za umetne st. Zato sa nadejamo, da v interesu carodnega in umetniškega zbliženja mej Ljubljano in Trstom nismo videli zadnjikrat ljubljanskih igralcev na našem odru.
Odliodnico rež aerju dramatičnega društva v Trstu, g. M. Žužku, prirede jutri, t. j. v sredo 3. junija njegovi prijatelji v gostilni g. M. P a i 6 a, ulica Madonina št. 5 (de*ma ulica iz trga Barriera), kamor so vabljeni ne le samo njegovi cžji znanci, ampak vsi prijatelji in prijateljice slovenske dramatike, da s tem pokažejo Bvoje simpatije, ki si jih je tu pri nas v najkrajšem času pridobil s svojo neutrudno pcžrtvoval-nostjo na polji prosvete. Ćaa sestanka ob 9. uri zvečer. — Na veselo svidenje !
Njegovi prijatelji.
SlaTje t Ajdovščini Stnrji je bilo tako velikansko, da kaj tacega vipavska dolina se
ni videla. Vsa priredba je bila toli divna, da so naši izletniki kar strmeli. Tisoča in tisoče je bilo ljudij — a red naravnost uzoren. Ni najmanje neprilike ni bilo. Ajdovci in išturci so ai osvetlili lice, a slavnotni odbor more s ponosom gledati na svoje toli divno vspelo dtlo. Slava! Sava!
Pričakujemo obširneje poročilo.
Zi danes priobeujemo le dopis, ki smo ga prejeli iz krogov »Kolašev«.
Kakor napovedano, je društvo »Kolo« včeraj prired lo izlet na slavje v Ajdovščino. Izvzemsi že tradicijonalne sitnosti z vozovi
—	ee je ta izlet izvrš i najkrasnejse. Vreme je bilo sicer nestalno in grozili so črni oblaki. No — ostalo je le pri grožnji!
Po vsem Krasu so bili »Kolasi« predmetom prisrčnih simpatij in lahko rečemo, da je ni bilo na Krasu ob cesti, koder Be je vozilo »Kolo«, vasi, katere prebivalci bi ne bili pozdravljali tržaških izletnikov.
V	Koprivi je izletnike čakalo vse polno domačinov, ki so iste ob prihodu in odhodu pozdravljali z navdušenimi ž vio-klici.
V	Mfcneah — v vipavski djlini — je bilo vse v narodnih zaBtavah ia je cela tropa domačinov sprejeia »Kolaše« z navdušenimi ž vio klici.
V	Vipavi s"> Bi izletniki ogledali pre krasen izvirek Vipave n si »Pod skalo« omočili suha grla.
Dame trga Vipava s3 naprosile »Kolo«, naj bi preko trga korakalo z razvito zastavo, čemur jim je ugodilo drage volje.
Na Kol2Šice in Kulaše se je od enega konca vipavskega irga do druzega usu vala cela ploha krasnih cvetlic in doneli so jim živio-klici iz drcžjštaih ust vipavskih kraso-tic. (»Kolaš:« se vipavskim damam ginjeni zahvaljujejo na tem prekrasnem počeš5enju.) Od Vipave do Š:urij je vihrala na prvem vozu razvita društvena zastava.
Ob slavoloku, prirejenem na kr /potju ob Šturii je tržaške izletnike pričakovalo celo morje naroda, s slavnostn m odborom na čelu. Po krasnem vsprejemnem p z Iravu, katerega je izustil g. iur. fc^pia in potem, ko se je pre l^edaik »Kola«, p. Kamuščič, zahvalil. stno z godbo na Č2.11 odkorakali v >Hotel Sipla«, kjer smo imeli žd pripravljen obed.
Nekoliko pred 'J. uro pop. smo z godbo na čelu, za idrijskim »S^kclom«, odkorakali na prostor, kjer so se zbirala društva za slavnostni obhod.
Siavncsti, obhod?, Koncerta in sploh podrobnosti v tem, res velikanskem slavju ne bomo opisovali, ker nam tega ni mogoče in ker "tro gotovi, da stori to spretnejše pero, iz srede ajdovsko šturških veljak jv.
Povemo caj samo, tla je bila udeležba naravt04t ogromna, da t ta bila Ajdovščina in Šturje vsa v narodnih trobojnicah ; da se je izvršilo vse v najlepšem redu io da je bila zadovoljno*t ia navdušenje — obče !
»Kolaši« so bili predmetom občih s!m-patj; za kar se iz s/ca zahvaljujejo vsem
—	vsem.
Gus[»odu Šapli ša posebna zahvala za Sno in točno postnžbo.
Ob povratku je bilo »Kolo« navdušeno pozdravljeno po vrlih Gočanib, ki so nas pttčakali na cesti pod Gočami in pa po Koprive in h, ki so nas čakali ce'tf <1 > nad 1. are po polu noč
I<*krena zihvala vsem, ki so nam »Ko-lašem« ziaz,vali toliko in tako topi h, brat-ekih simpfctj.
»K o 1 a š«.
Zeubijena. Na povratku »Kola« v Trst je bilo zgubljeno: svišaik, par društvenih čepic, ena taročna torbica, žepna ruta in ena čepic*. Kedor je našel katero od teh stvari, naj blagovoli doposlati na tu ali oni način na pevsko društvo »Kolo« v Trst (ulica Molin p ccolo št. 1)
Kdo je kri J ? Prejeli emo in objavljamo: Kdo je kriv, da smo danes v Trstu in tudi že na deželi mi S ovenci postali tako hladni nasproti dogodkom in demonstrse jam. kakor-snji so n^s nekdaj vzburjali v dao duši ?
Kedo je kriv, da imamo mi danes zaupanje le v *ebe i o svoje — kijuse, med tem, ko smo nekdaj upali v boljšo bodočnost in v ene, ki so postavljeni v to, da dele vsem narodom jednake pravice ?!
Ko smo te dni govorili z nekim tukajšnjim vel a ko m z nam nasprotne stranke, kateri je izjavil, da smo Sd mi Slovenci popolnoma predrugračili v zadnjih let h, in ko je isti navajal za to spremembo razne —
neumne vzroke, smo se merali od srca smejati, ker smo se prepričali, da na§ naši sosedje nn poznajo niti od daleč !
Ko pa smo govorili z nekim c. krali, možem nemške narodnosti, smo se morali prepričati, da je ta zadnji nekoliko bolje orijentiran glede vzrokov za nsšo sedanjo politično taktiko da-i niti ta ne pczaa vseh naših križevih potov na dosego naših narodnih pravic.
Mi smo sedaj indiferentni proti vsem »otračarijam«, katera uganjajo naši sosedje in ostanemo taki, ker zahteva tako logika, dokler obstoje sedanje razmere na vzgoraj !
Mi smo se nekdaj iz poeta vljab za državni interes ob najrazličnejših prilikah, alivzlic vsemu temu se je naš položaj slabšal z železno konsekvenco od dne do dne.
Mi smo pričakovali pravice, ali odločilni činitelji so nam gromadili krivico na krivico in to vse dotlej, dokler smo morali postati taki, kakoišnji smo dfnes! Kaj so si prisluž li oni, ki so še pred malo leti, nastopali i a uporabljali vsako mogočo in nemogočo priliko v to, da so izkazovali svoja patrijotična čut;li v nadi, da se bodo ti nastopi uvaževali in da bodo zaračunjeni nam ? !
Kaj so prislužili svojemu narodu ? Odgovor more dati vsakdo, ki pozna vladno politiko v našem Primorji.
Preziranje, zasmch.»varje, zaničevanje in zatiranje, je bilo plaČiio za vse ono, kar je tržaški Sioveaec storil v prejšnjih letih!
Danes fiuo pa ind ferentni, naj že kdo tu kriči kakor mu drago, naj razobeša take zastave, kakorenje mu bolj prijajo in naj tudi sliksjo zidove. Mi smo in ostajamo indiferentni, ker so nas izučile iziušoje, da je uko vedenje najprimerneje.
Mi prepuščamo sedsj rn m drugim, ki so poklicani v t^, da S9 brigajo za take »malenkost «, a mi imamo dovolj drugega važnejšega in Eujaejegi posla.
Kedar nas b> kedo potreboval, naj n?.m prej da, k^r nm gre ia kar bi morali že davno imeti !
Oni, ki b» zakrilili, da sme danes v Trstu tujec uganjati svoje orgije, oni naj skrbe, da io popravijo !
Ako kedo ne poznn, oziroma, neča poznati tržaških razmer, naj gre raje krave papt, neg > pa da vodi tu t^k) neumno politiko ! S tem stori maogo boljše !
Toliko v odgovor onim, ki sodijo, ne da bi poznali — obtožaico !
Slovesna otvoritev »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Vsi oni, ki de namerujejo udeležiti banketa v nedeljo dne 7. junija pri sv. Ivanu, naprošeni so, naj prijavjo svojo udeležbo najkasneje do petka. Kdor se nameruje p smeno prijaviti, stori naj to pod naslovom : »Narodni dom« sv. Ivan pri Trstu. Kuvert stane 1 gld. 120 nč. brez pijače: začetek ob 1. uri pop.
Občni zbor »Kmetijske družbe za Trst in okolico« te lo višil v nedeljo dne 7. junija ob 9. uri zjutrpj v prostor;h »Slovanske čitalnice« (ulica S. Francesco št. 2, I. ndstr.) s sledečim dnevnim redom :
1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tsjnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poroč.Io o Kmetovalskih razmerah v tržaški okolici sploh in še posebno z oz:rom na vprašanje poljskih čuvajev, brezobre3tn h posojil in kmetijskega pouka - poročevalec gosp. dr. Matej Pretner. 5. Volitev novega odbora. 6. Eventuvelni predlogi.
Će bi ne bil občni zbor sklepčen ob določeni uri, vršil se bo za uro pozneje. — Udje sa vabijo s tem, da se zbora polnošte-vilno udeležč.
Yremen§ki vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.3, ob 2. uri popoludne 22.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.7. — Danes plima ob 4 57 predp. in ob 10 22 pop.; oseka ob 5.4G predpoludne in ob 4 57 popoludne.
nekaj denarja, med tem tudi vizitke z imenom »Dr. Carl Heinz 1, Via C a r i n t i a št. 12 Trst«, iz katerega se sklepa, da je bil dotični ponesrečenec zdravnik.
Jako čudno pa je, da, kar so pri Djem našli, je bilo vse razbito, razun zlate ure, katera je še tekla in bila nepoškodovana. Truplo ponesrečenca so prepeljali v tržiško mrtvašnico.
Vesti iz ostale Primorske
X Neseeća na železnici. Dne 31. maja t. 1. se je zgodila pri trž škem kolo dvoru sledeča nesreča :
Iz vlaka št. 1015 dne 31. maja zvečer padel je neki potnik, 2 kilometra oddaljeno od tržiškega kolodvora proti Devinu, na progo tako nesrečno, da je bil vsled padca ubit in čez sredo telesa še povožen.
Našel ga je čuvaj Fran Gabrovec ču-valnice št. 19.
Na lice mesta došla komisija je mrtveca pregledala. Pri njema so našli dosti reči,
Brzojavna poročila.
Protestni sliod v Celju.
CELJE 2. (Zasebno telefonsko poročilo) Včerajšnji ljudski shod v Celju bil je sijajna manifeetac;ja spodnještajardvih Slovencev. v piilog zatiranim hrvatskim bratom v Banovini. Shoda 89 je udeležilo nad 5000 ljudij in je bil torej ta shod dosedai nsjve-ličastneji slovenski sliod v prilog Hrvatom. Govorili so sledeči govorniki : deželni poslanec dr. Serne?, dr. Ilrašovec, dr. Kalovšek, dr. Kukovec, urednik Marinac, socijalni demokrat Linhart in dalmatinski po3lsmc dr. Ferri. Vsi govorniki govorili so ognjevito in žeti navdušeno in gromovito pohvalo. Naj-krasnejše ie givoril dr. Karlovšek, a občinstvu je siluo ugajal tudi odločni in eaergični govor socijalista Linharia, kateremu je vladni zastopnik hotel odvzeti besedo radi ojstnh napadev na madjaronsko vlado Khuea He-dervarvjevo ia r8di napada na ni nisterskega predsednika dr. Koerberja. Ob silnem navdušenju naroda bila je sprejeti jako ojstra resolucija, naperjena proti banu Hedervarvju in naši vladi.
Kesolucija zahteva cdstop bana Khuen-Hcdervaivja in obstrukcijo jugoslovanskih poslancev proti ininisterskemu predsedniku dr. Korberju radi njfgovega žaljivega postopanja v zadevi zaprošene avdijence pri cesarju, odnosno radi ijtgovfga odurnega nastopa v državnem zboru v tem vprašiuju.
Ta eliod, ki je bil velikanskega pomena za južnoštajerake Slovence in ki nsm dokazuje, k«ko e.loo razvita sta narodna zavednost in Čut slovensko hrvatske vzajemnosti v spodnjem Š.ajerju, napravila je velik utis tudi na celjske Nemc9 in nemČurje. O tem priča najbolj izrek celjskega magistratskega uradnika Frischbaue^ja, kateri je b 1 na shodu ter izjavil, da bo Ce je v petih let h slovensko, ako pojdejo stvari tako naprej.
Volitve na Srbskem.
BELIGRAD (2) Na volitvah v skupščino so bili izvoljeni sami vladi prijazni kandidatje iz vseh treh strank.
Velikanski štrajk. PHILADEPHIA 1. (B.) 90.000 tekstilnih delavcev je stopilo v štrajk, dočim 15.000 delavcev nadaljuje delo, ker je bilo ustreženo njihovim zahtevam.
Nevihte in povodnji v Ameriki.
KANSAS C1TY (Missoun). (B) Vsled hudega dtživ a je bil pogašen včeraj nav-stali veliki p; ž :r. Jedina železniška zveza Be vzrlržaje na Jugozaj aJ. Valed gromadenja obrata s tovori mora trgovina mirovati. Telefonske in brzojavne zv«z2 so pretrgane, iz-vzemši one na Vshod. Ridi prebivalcev mesta onkraj reke Kansas se je v velikih skrbeh. Vilic vsem prizadevanjem ni bilo mežno ustvariti zveze žnjimi. Podporne komisije dajejo živež* ti$o*em. Redarstvo je dobilo ukaz, naj takoj ustreli vsakogar, ki bi hotel pleniti.
ATLANTA (v državi Georgia) 1. (B.) V Gain«til!e je vihral včeraj opoiudoe tornado (vrtinec) ki je kar raztrgal mnogo hiš, a druge je odnesel daleč proč. S)di se, da je poginilo nad 200 oseb. Vihar je podrl več mlinov za pavolo. O tem je bilo usmrte-nib 80 oseb.
j^ranica ^pegan Jvrart i§>af>uđer
poročena
Trst.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest da je naš p rel j ubij eni oee
dne 1. t. m. ob 3. uri popoludne v Gospodu zaspal v 77. letu dobe svoje. Pogreb bo dne 3. t. ni. ob 8. uri
; zjutraj.
V SV. KRIŽU, 2. junija 1903.
Martin Košuta. Miha Košuta Marija Košuta
sinova.	hči.
PREDLO kupite
----PERILO
blagovolite obiskati
veliko skladišče angleške piatenine in kotenine
tvrdfee
Vifforio gasperini
TKST — ul. Nuova 15. — TRST
kjer se prodaja po stalnih cenah z 10°/o odbitkom.
Kdor nakupi blaga za 10 K vdoDi poseben dar.
VZORCI S23 NE DAJAJO-
Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN G0DNIK Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsth
Urar F Pertot
— TRST —
ulica dela Poste 1, vogal ulice Carintia.
Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Velikpjiska množina ur za birmo.
Izbor stenskih ur, regolatorjev i. t. d.
Popravlja vsakovrstne ure po jako smerni ceni.

Guiielmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
OHIŠTVOM
najeleganfnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI
po najnižjih cenah
Via S. Giovani Stv. 14
TRST vogal Piazza S. Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO INT GRATIS
Tovarna poliištva
Aleksander Levi Minzi
== ulica Tesa št. 2d. A. =====
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
Ilnstrovan cenik brezplačno in franko.
XX* XXX *xxxxxxxx*
X	Svoji k svojim!	X
^	ZALOGA	J
| pohištva*
y	dobro poznane	^pg
X torame mizarste zadrnge t GoriciCSoltan) *
££ vpisane zadruge z omejenim poroštvom
£ prej ^Inton Čeraigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) S	št. 1. hiša Marenzi.
X Najrečja tovarna pohištva primorste dežele.
KSolidnoBt zajamčena, kajti les se oauši v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobn«, m dernl sestav. Konkurenčne cene.
H M" Album pohištev bresplafiei
K*Ktttt*XKK*MKXKXK
K
n
n n n n n
_ X ~ K
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po naj razno vrstnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili.
Vaak flan imm po preteku petih let pravico do dividende.
ff
SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti drug-a vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah $kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder poaluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Prodajalnica obuval G. i!fiayer Grego.
TIIST. — Riborgo štv. 19. — TRST.
velikanski dohod za birmo.
Qbuvala za pospode	Qbuvala za gospe.
Č!Džt auglrška p«» gld. 3.20 lunera, črni ali ru mena, angleška po gld 3.50 > p<- gld. 3.50.	nizki čeviji !> k i r: ni a beli po gld. 1.90
Specijaliteta obuval za detike.	Naročje po meri.
Izbor oblek za moške in dečke.
JAKOB BAfViBiČ
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št 7.
iS na

ulica Komagna št. 20
nasproti vojašnici. Zbirališče slovenskih delavcev
\mr
TRGANJE XX KAŠELJ
v rokah in nogah preneha vsa- .
w preneha ako se uporabi steklenico
komu v treh dneh ako se po-	želodčne bolezni	trpotčevega soka in franco-
sfuzi antirheuminegra^^težka probavljan ja pri po^Nj*69* čaja. Oena »poštnino
mazila. c^^ienieiV^ .k . k končanju, rezaviciN,!"0 "/^T
s turnim navodilom	. . , .	J	,	8ld- 1-40- Fri Kista-
in s I«rftnino, ako^^ ,n bruhanju £rĆe ln prenapeti želodec. X relih bolećinah «d«-i*ar uaprej	zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni
f»o*l>, gld.
Priporoča svojo zalogo jestvin,kolo- V1 nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa j?
in otrobi. Razpošilja naročeno blago	_
tudi na deželo na debelo in brobno
Cenike razpošilja franko	Toči se pristno istrsko in vipavsko vino
____|	ter dalmatinski opolo.
n i n i lastna Milija. — Vse po najiiizjili cenah.
Priporoča se za mnogobrojen obisk ter
trelsi naduljue troike.
1.20.
ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O
On čis*ti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O ^^ Cena omotu 12 etekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič
»ftt.Kl	4 gld. 50 nvč., s poštnino, ako ee denar naprej	05-1
, , .	^^r "Pis »fisod
posije lekarni	^^ rajđr(I JVUO[i M
O A I \J A "T"	Dn ^^^ ©JI* 'ouiuijod n; ojim
» i ^	V /A 1 KJ H ^^a?of«imdud e n?!?noi »uaQ
v Varaždinu	'ajsj oqcjodn z iabjci
fjjdtru jirajji a« oaini^ođ ni oio|ipoATn z noijnot	-ofivvtu <n
pod afr|x> ojiiq m	"trn
-Tfl«!»zo t a tj p/i) o<{Vjr>dn onf[«pi;u
FERDO GUŠTINOIČ
klesarski mojster
TRST ivia Gialiani 11) — BARKOVUE (zraven poJcopallSća
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen), j Žage na motor.
Cene po pogodbi in Jako nizke.
Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani
Ferdo Guštinčič
l^esarski mojster.
kliče »Na zdar!« vsem slov. bratom
G1oraz<l Ivaneie
gostilničar. Svoji k svojim
* qtun ts a i»fu*uts «q»najd ofo^ 'rtUTj Mqtuo^Tu ni e<nfiq9xo -rrz jsrm
NIHVOM3
(Hrvatsko)
4L
-po '900)si3du auzo)| »Gnjp u;
0|nz 'aBdd 9UO|OS 05f0J *3Dl| BZ
vavwod VAONvriii

Radi podretja hiše, prodaja
čevljarnica JKafriz ul. Sv. ^ntona
celo zalogo oliuvalr z 20°;o odbitkom pod tovarniško ceno. Čeveljčki in obuvala od gl«l. 1.50 naprej.
-------Vljudno se naproša za oliilen obisk. ■
O
o
ll
:QQ;
=0=
Prodaj alnica obuval Jnlij a Romanelli S
C O R S O 8.
Velikanski dohod za spomlad ni čas.
Obuvala za gospode
črna, aagleška po gld 320, lumena, > po gld. 3 50
Specijaliteta ubuval za dečke.
Obuvala za gospe.
Črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 >~aročbe po meri.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
OO	Q-
I
MUZIKALIJE-
Katalogi za
Klavir
Harmonium
Gosli
Cello
Citre
Komorno godb>
Orkester
Kitaro
Pesmi
Humoriatiko
Zbore
Duette, Teicate
Dela za učenje
itd. razpošilja
brezplačno
in franko
OTTO MAASS
Zaloga Mnjltalii DDNAJ TI/2, Mariatilllerstrassg
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabra št. 2.
in podružnica
„jfllla citta 0i TonDra"
ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva hiša
-^-
Velika zaloga izirotovljenih oblek za mo5ke in dečke. Velik izbor oblek za moške od gld. 6.50 [O 24, za dečke od gld. 4. do 12. suknene jo— a velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne 32 dodSite jope z ovratnikom od astrahnna od gld. 5.— ravno take podSite s kožuhovino po gld 12. pe Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — — Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene alače od gld. 2.50 — 4.50, finejše od gld. 5—9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let jd gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po aajnižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) sa delavce izgotovljene v lastui predilnici na roko 9 .iorminu.
Ćrtane močne srajce za delavce gld. 1.23. Velika zaloga anovij za moške ooleka na omar al sudi za naročbe na obleke, ki ss izgotovi z največje točnostjo v Blučaju potrebe v 24 urah. V podružnik / ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleio po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v rasnih risanicah ia merah za moš ke in dečke.
TOUfiRNfl POfilŠTUfl
IGNACIJ KRON
.sse 91 i
dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
Za zmanjšati velikansko
Zalogo blaga,
o OO
Za birmo
je došla snov in židanina bela in creme.
Izključna novost barvanih in črnih priložnostnih snovij.
ex Piano
sedaj „Al moto mio"
Borzni trg št. 4.
H m
|i o:
it-i
H tn on H
snovi
konfekcije židano in vol-blago, pre-pregrinjala in pohištvo. z=z
ulica Cassa di Stisparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo st. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovcekov in velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici aH morju.
Pojdimo k Paiću!
V GOSTILNO
•ni Via Madonnina št. 5.
Tu se toči izvrstno pristno dalmatinsko vino:
Crno liter po......
Črno liter na dom ....
Opolo liter po......
Opolo liter, na dom .... Belo po........
Izvrstna kuhinja ter zmiraj pripravljene kranjske klobase.
Za obilen obisk se priporoča
Voditelj.
32 nove.
28 » 36
32 > 40
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. =
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
tm vi*te rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviE.
Promete izdaja k vsakemu žrebanja.
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovČuje zapale —	kupone. - — _
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ===== izgubi ==
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. 1iskompt iii iakasso menic.	Đ/C Bonna nsuročila.
Podružnica v Spije t u
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do =	dne vzdiga.	—
Promet s Čeki in nakaznicami.