Iihajajo vsako sređo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti4fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr Ljubljani v sredo 16. septembra 1857 Senic ne loviti in moriti da nemo Med vsemi pticami je se nica našim vertom in sadne _ _ _ - .. «Vf« zgodovina do današnjih dní toliko razkazuje,. goče bilo jih vse našteti. Pažljivi bravci so v sostavka dov. „Nekoliko iz zgodovine znajdb sploh" se sozna mn drevja najkoristnisa; nobena ptica ne pokončá in ne Dili z občnimi pogodbami za napredovanje in omiko naro zmanjsa bolj gosenc in druzih škodljivih merčesov po naših vertih, kakor ravno senica. Ona je gotovo najpridniša med Kakor přetečeni časi imajo tudi današnji marsikaj po- vsimi pticami, in pobira celi dan gosence, červiče, jajčka itd. kazati, kar bo v zgodovini z zlatimi čerkami neizbrisljivo zapisano ostalo. Pa to ni več last le posamnih ljudi, kakor škodljivih merčesov, od kterih se živi. Ona je tako rekoč že od Boga vstvarjena, da škodljivce iz naših vertov trebi. v starih časih. Kar enem hasne, mora biti last vsih Gotovo je, da ondi, kjer seDice nimajo toliko sovrazni- kteri so sploh kov, se tudi merčesi po vertih in sadnem drevji tako po » ugodni, se tega udeležiti. Najvazneje in v vse razmere občenja segajoče izoajdbi gostoma ne množe, ker jih one proti poberejo in potrebijo; naših dní ste iznajdbi hlapa in električnega telegrafa, torej jih ne gré tako neusmiljeno loviti in daviti, kakor radi mestni postopači ž ojimi ravnajo Hlap in telegraf že gospodarita v naši deželi. Ali nara v korist ali škodo, bo pred vsem na nas ležalo. Treba je Res je, da je sèm ter tjč dovelj sadjorejcov, ki eenice m te čuda sedanjih časov razumiti in spoznati; še potem enake pticice zagovarjajo in njih korist spoznajo, in ni dav- nam bodo te naprave ubogljivi služabniki. Da se pa to naj, kar se je iz Berolina na Prajsovskem po dolgem in ši- zgodi, nam je pred vsem treba, moči spoznati, ktere so v rokem priporočevalo, da naj se po drevji sadnih vertov va- naravi skrite. Pač premalo smo se doslej prizadevali, teh livnice ali godivnice senicam in enakim ptičicam napravljajo, znanost si pridobiti, ker smo sploh mislili, da bomo mogli in v sadonosnice privabljojejo. Tù in tam se tudi taki go- tudi brez njih izhajati. Pa kakor na zemlji sploh nič pri spodarji dobé, ki jim po svojih vertih raznega zobanja na- starim ne ostane, tako so se tudi naše razmere premenile a 9 ia skoraj naenkrat sprevergle. Sleduji vé, da so bile krajnske dežele od nekdaj vrata tavliajo io v svoje verte vabijo. Prav bi bilo, če bi se tudi pri nas jelo tako ravnati da bi se jim po sadnih drevesih valivnice napravljale, ker za nbčenje narodov juga in severja, ne samo avstrijanskih se duplja po gojzdnih drevesih, kjer senice najraji gnjezdijo, temuč tudi sređuje Evrope. Tù so popotniki zavoljo posebne od leta do leta bolj po redkoma nahajajo. lastnosti svetá, kteri eno samo veliko cesto pripusti, kakor 9 Z zobanjem jih v naše verte vabiti, se nam ne zdí tako v soteski vkup vreli. Dalje se stikajo tù trije veliki narodi 9 važna in gotova reč, ker senice so kakor tatice; kjer se- kteri si svoje izdelke uzajemno pošiljajo. Slovenski an nica zerno, naj je kakoršno koli, dobi, zleti urno preč, in rod ima zlasti kmetijske, nemški obertnijske, i tali jan 9 ne ostane in ne zoblje na mestu, kakor drugi tici izluši zerno za zernom in odletí v drug kraj ž njim ampak ski pa izdelke in pridelke južnih deželá izmenjevati. Kte mu pride še tako blizo ležeče mesto Terst, iz kterega pot po Najbolj koristne so seníce pa pozimi na naših vertih, suhem samo skozi Krajnsko pelje. V tacih okolišinah ni kjer je drevje goló in brez perja, kjer veliko lozeje po me-šičkih in jajčkah stikujejo, kakoršnih veliko več potrebijo, dežele se zgolj s prevaževanjem blaga in s kupčijo pe moglo drugace biti, kakor da je velik del prebivavcev naše kakor o drugih letnih časih. Tam pa, kamor senice in enaki cal. Drugi del prebivavcov se živí z obdelovanjem zemlje 9 ptički ne dojdejo, gosence cele verte končajo. Ni tedaj prav en del pa z takih ptičkov, ki so naši veliki dobrotniki, loviti in jih moriti. Temveč le privaditi jih moramo v verte, da nam bodo drevje, dar bozji, gosenc čistili. Hvaliti moramo Boga, da nam je te pridne živalice vstvaril, brez kterih bi se gosence obertnijo, kakor sploh (Dalje sledi.) v vsaki omikani deželi. Nekoliko iz zgodovine iznajđb sploh in drugi merčesi tako pomnožili, da bi mi kaj malo sadja okusili, kar bi ga gosencam ostalo. . / Ce jih pa polovis, Nič sadja ne dobiš, Merčesi ga snedó! Ne hrušk ne sliv Ne boš dobil (Dalje.) XI. Svetilnice (laterae) so imeli že v najstarejih časih. Tudi vojaki so jih nosili sabo ponoči potovaje. Pa laterne kakor lampe so današnje dní silno popravili. Angležu Davy-u, kteri je tudi na Krajnskem dalj časa živel in kteri je toliko koristnih reči iznajdel in izmislil, bo rudar jem In glad pestil te bó! K Nekoliko kmetijstva stanji na Krajnskem. m * obertnijstva v hvaleznem spominu zivel za lampo, s ktero smejo zdaj brez skerbi po jamah po svojih opravilih hoditi. Olikane (lakirane) reči za marsiktero rabo so imeli Evropejci, zlasti Japanci in Kitajci že davnej. Nemci, so pa v izdelovanji takega blaga post utiče, silno dalječ prišli. > Angleži m posebno kar le- Življenje narodov, njih telesno in duševno blagostanje se je od nekdaj po posebnih prigodljejih ravnalo, kterih nam Svetilnike za varnost mornarjev so imeli ze stari. 9 Današnji so memo unih, se sploh toliko reči. V 14. stoletji so iznajdli kompas vé da, veliko popolneji i 9 kakor kteri *) Po „Andeutungen, wie nnd von wem die Realschule zu beachten kaze »a morji enako iu še bolj varno pot, kakor svetilniki. nnd zo beniitzen seiu itd. iz letosnega letnika ljublj. realke. Ako so vedli že stari Kaldejci, Egipčani in Kitajci s sonc 294 nimi, vodními in peskínimi arami dneve po arah deliti, so Vse te ametnosti so bile pozneje, zlasti poslednje čase bile vendar ure s kolesei in težili, ktere so bile v 11. sto- marsikako spopolnjene. Arabi so tudi že vročega vodnega letji iznajdene, bolj složne in ugodne. Začeli so v tem času hlapa se posluževalí, namreč za kuho jedil. Kako mnogo-tudi že ure v zvonikih in sploh na javnih poslopjih ua- tere so pa iznajdbe v naših časih, s hlapom kuhati, kuriti, pravi jati. V pervih letih 16. stoletja so žepne ure iznaj- mašine goniti itd. je slednjemu omikanemu znano, dili. Ni kmalo kaj lepšega, umnišega in koristnejega od téh _ Nov mašinic. Današnje dní je ta umetno9t kaj spopolnjena. XII. V 10. in U. stoletji so iznajdili m li ne na sapo, ktere bo še le v 16. stoletji Holandei popravili. Konec 13. ali v mu omikanemu člověku lepoznansk časnik začetku 14. stoletja so perve orgije zapele; par stoletij pozneje so začeli z oljnatimi barvami malati, Kar so gospodarju, obertniku, domorodcu in vsake- ki vediti hoče kaj se po sveta in v neprecenljive n Novice", častiti duhovšini „Slov. pri iu 14. stoletji z mašinami dnarje kovati. Te iznajdbe vse si Nemci pripisujejo, in Nemec je bil tudi, kteri je vletu 1440 iznajdel umetnost tiskarstva. Nekaj let sčm imamo tudi številu. Le mi godi, jatel" beu kor jih imajo vsi omikani narodi v manjem ali večem Zgodnja Danica", ravno tako nam je potre-v splošno oliko našega jezika list lepoznansk, ka- 99 urnotiskarne, ktere tu in tam namesti človeških rok tudi Slovenci ga še zmiraj pogrešamo ? ce- hlap goni. V sredi 15. stoletja so začeli podobe v baker (kufer) vrezovati iu natiskavati, pred nekimi 60 leti pa so dobili perve kamnotise. Tudi to so iznajdbe Nemcov. ravuo je zelja po njem, kakor nam spricajejo mnoge pisma in posamezni glasovi iz raznih krajev naše domovine, raz Kitajci, lodijani in drugi stari narodi so znali ze po- aj| šakati širjena blizo po celi široki Slovenii. Zanašaje se v krepko podporo vseh rodoljubnih Slovencov nočemo dalje odlagati ■■■MrilHIflHHiNHMMHHHËflBi Ná- době v les rezati. Pa, kakor marsiktero drugo rec, so Ev 9 terdni volji in združeni moči vse obveljá. znanjamo torej vsem prijatlom našega slovstva, da bo jel že ropejci tudi to umetnost iz novega iznajdili in ua visjo ob novem letu ali malo pozneje izhajati namesto rajne „Bčele", se vé daj v lepši in bolj doveršeni obliki, nov lepoznansk stopnjo popoluosti spravili, kakor je kdaj pri druzih narodih bila. V 11. stoletji so přinesli Arabi v Evropo umetnost, iz bombaževine ali pavolje papir delati. V 13. stoletji so znali pa že Evropejci ga iz platna narejati. Ze v 14. stoletji so poznali žage in v sredi 16, stoletja so že krajce (špice) klepali. Bert. Švarc je, kakor se bere, v 14. stoletji smod-nik ali prah za streljanje (pulfer) iznajdel; pa ver- časopis pod naslovom: Glasnik, lepoznansk list za literaturo in umetnost." Namenjen omikanim Sloven-com po deželi in po mestih, bo obsegal razne po domače pisane sostavke, kakor: pesme, novele in povesti, pripovedke, popisovanja šeg in navad narodov stavke krajopisne, zgodovinske in natoroznaoske slovanskih, životopise so jetneje je, da gré ta čast, kakor tudi iznajdba pusk ? Ki- tajcom že v pervih stoletjih po Kristusu. V sredi IT. stoletja je bila zrako-sisalka in električni kolovrat (Elektrisirmašine), iznajdena. Več inštrumentov za muziko zlasti klavir, se pripisuje 18. stoletju. Anglezi so se le v sredi pretečenega stoletja s premnogimi iznajdbami slo-veti začeli, med kterimi gré hlaponom in železnicam pervo mesto. XIII. Egipćani in Kitajci so bili že v starodavnih časih iz-verstni lončarji. Tudi Greki so lončarsko strugo poznali. Se dandauašnji posnemajo lončarji podobe marsikterih sta- rih posod. Porcelán, najličneje persteno blago, so delali Ki slovenske prislovice in druge narodske drobtinice, z eno besedo vse, kar se vjema z namenom kratkočasno-podučnega lista. Iz-hajal bo v veliki osmerki 1. in 15. dan vsakega mesca, vselej 12 drobnotiskanih straní. Verh tega bo Glasniku pri- djana enkrat (po potrebi dvakrat} v mescu vselej štiri straní drobnega tisa obsegajoča dokládá: „Drobtinice jezikoslovne", ktera bo obsegala misii in želje posameznih vla-stencov v slovničnih zadevah, drobtinice jezikoznanske v pojašnjenje raznih gramatičnih pravil, gradive za slovenski slovar, nabrane po raznih krajih Slovenije, vesti o slovenskih podnarečjih in marsiktere literarne novice. Glasnik z doklado vred bo veljal za pol leta 1 gold. 12 kr. sr., in po posti prejeman 1 gold. 20 kr. sr. Preden se vendar delà lotiti zamoremo, je nam treba tajci že davno davno. Evropejski porcelau so zaceli pred kakimi 155 leti najličneje v Saksonii delati. Razun mesinga je bilo tudi jeklo že starim znano. Kar jeklo zadeva, so v poslednjih časih več, posebno za mašine koristnih sort iznajdili, n. pr. angležko lito jeklo. Avstrijanski stotnik Uhaci je današnje duí umetno izdelova- nje jekla iz navadnega železa iznajdil, ktero se gih skusnjah mnogo licneje in terdneje od anglezkega lite ga pokazalo. zlasti marsikteri prav lepih in izverstnih sostavkov. Zatorej se pred vsim drugim obraćamo do slovenskih pisateljev s priserčno prošnjo, da nas podpirajo po svojih vednostih in zmožnostih. Da se pisateljem njih trud saj nekoliko poverne, se jim bo plačevalo za tiskano polo po deset goldiuarjev sr., za posebno lepe novele pa še več, kolikor nam bodo okolišine pripustile. Vsi sostavki za „Glasnika" naj bodo v čisti, glad-je po m n o - jjj giovenščini prav mikavno pisani, lahko razumljivi, ne pre- Tudi noži so bili že starim znani obertnijski nozi. Vilic se v starih časih niso imeli, ampak vilicam podobne orodja so rabili. Kavo so Arabci pervi pili. obširni (saj ne čez dve tiskani poli), kolikor je moc po domačih predmetih osnovani in sploh esteticno doveršeni, da bode berilo um in serce požlahnovalo, ne V nase cesarstvo je prišla ta pijaca o času, ko so Turki Dunaj oblegovali, pa po poljskem kralji, Sobieski z imenom, odgnani bili. Arabci so tudi ■■ii mm umetnost, iz vina žganje delati. v Evropo přinesli. Oni so tudi že znali, kakor se misli, iz sladkorničnega soka sladkor ali cuker kuhati. 01 (pivo) so tudi že stari pili. Piše se na. da s:a ie flanderski 9 kralj Gambrin z imenom, pervi kuhal pa mlade serca s prazuimi sanjarijami in nečistimi željami napolnovalo. Zatorej nikakor ne bomo mogli jemati sostavkov, v kterih veje z;rolj duh poželjive posvetnosti, ker so zoper namen na- šega lista, kterega geslo naj vedno ostane: pozlahnovaoje uma in serca. Vse naj bo pošteno slovenski nravi primerno, bodi si poduk ali razveseljevanje. Le tako si bo list čedalje več prijatlov in podpornikov pridobivah Kdor je imel kedaj z vredovanjem kakega časopisa, V Vratislavu v pruski Silezii je bila nekdaj stara podoba tega posebno lepoznanskega, kaj opraviti, mu bo gotovo znano, kako težko si je priskerbeti prav lepih sostavkov, posebno kralj iz lesa izrezana in pod njo se je bralo v nemškem jeziku Gambrinus werd ic/i genannt, War Kônig vom flandr ischen Land; Aus Gerste hah' ich Mai« gemacht, Das Bierbrauen zuerst erdacht: Drum sollt Ihr die Brauer mit Ehren begaben Weil sie einen Kônig %um Meister haben. novelističnih ali zgodovinskih povest. Da slovenske pisa-telje, posebno na tem polji, k veči delavnosti spodbodimo in ei tako prav dobrega gradiva za „Glasnika" pridobimo, želimo razpisati troje daril (in sicer 1. za naj boljšo no- *) Kot odgovor vsem gospodom, ki so nas nagovarjali, rajno „Bćelo- » zopet v življenje poklicati. Pis. 295 velo iz domaćega življenja ali za najlepšo povest, osnovano pravo ime živega Da'ri-ja izgovoriti. Razna njegovega dvo 2. za naj boljši sostavek na- raostva in najvišjega carevega «radnika ne smé nikdo k nje Le enkrat vsako leto ide v neko galerijo, ki je'tako na podlagi domače zgodovine, ma. y m rodopisen ali krajopisen in 3. za najboljsi sostavek iz natoroznanstva); le manjka nam kakega mecenata, kteri bi bil narejena, da ljudstvo le njegove noge gledati zamore pripravljen darovati kaj v povzdigo domaćega slovstva. Pa ako hoče na vertu svojega zlo začavanega posiopja čisti tudi to se da doseći z združeno močjo. Zatorej se tudi ob- zrak vživati, se morajo vsi oddaljiti, preden ga duhovni na račamo do vseh rodoljubnih Slovencov, kterim je v resnici svoje rame vzamejo in na vert nesejo, kajti zemlje se nemar čedalje lepši razcvet naše literature, s ponižno prošnjo, smé nikdar dotakniti. Dairi-jev rod nikdar neodmerje; ako da nam blagovolijo tudi v tej zadevi dobrovoljno na pomoći nima otrok, dobi iz nebes sinčka, t. j. dete iz najslavnej biti. Le tako se bo dala postaviti terdna podlaga lepoznan- šega roda v celem carstvu najdejo pod drevesi poleg po-akemu listu. Naj torej vsi, ki so volje v ta žlahni namen slopja položeno. Dairi ima tri ministre in smé devetkrat kaj malega v denarjih na altar domovine položiti, saj do 15. devet žen imeti; obleko mu smejo le ciste device šivati in oktobra t. 1. ali podpisanemu ali čast. gg. vrednikoma „No- jestvine se mu vsikdar dajejo v novih posodah, ktere potem Dné 1. julija 1856 je pred sedanjim vladajoči vic u ali 95 V --WW ~ Slov. Prijatla" na znanje dati blagovolijo, koliko potarejo. bili pripravljeni darovati, da se gori omenjene dařila raz- Dairi zbolel, drugi dao mu je bilo huje in ko so 3. julija pisati morejo. Gotovega dnarja sedaj še ni treba pošiljati, zapazili, da mu smert ue bo več dolgo prizanašala, so šli ampak še le tedaj, kader bodo gg. razsojevavci dotočili, kte- duhovni v svoje cerkve in so ljudstvu naznanili, da se je rim sostavkom, naj se podelé razpisane darila. Imena vseh Dairi zavezal s 7 velikimi bogovi nebes in da bode v na- podpornikov se bodo razglasile po „Novicah" in po Prijati u." n slov. ročji najvećega teh bogov „Tea Sio- Dai- Tsin-a" ? svojo dušo ponovil. Potem so se počele molitve in ko so te kon Kakor hitro bo zadosti dnarja podpisanega, bomo na- čali, so duhovni ozuanili: zdaj smé ljudstvo v Dairi-jevo po prosili gospod dr. Bleiweis-a, vrednika „Novic" v Lju- slopje, da vidi castitega svojega najvišjega duhovnega gla- varja. Nato je na kupe ljudstva v Dairi-jevo poslopje hitelo. y na bljani, gosp. Cigale-ta, vrednika deržavnega zakonika Dunaji in g. Einšpielerja, vrednika slov. Prijatla v Celovcu, Dairi je počival na svitačni postelji; oblečen je bil v belo da določijo, pod kterimi pogoji naj se razpišejo darila, in haljino in obraz mu je zakrival redek pajčolan. Duhovni so potem tudi razeodíjo, kteri sostavki naj se obdarujejo. Le mu z dišečim tamnjanom kadili in na glas molili. 5. julija __ * _ *m v . a » - m m « a ii it . m m m tako bo nam v sedanjih okolišinah mogoče osnovati beletri- ob devetih pred poldnem je Dairi umerl. Ko je dihati nehal duša k bogom odišla, od štićen časopis in ga ohraniti morebiti še mnoge leta v ko- je visji duhoven njegovo roko vzdignil kvisko v znamenje, rist in blagor domovini. Sezimo si vzajemno v roke, da se da je Dairi umerl, da je njegova bo čedalje lepše in veseliše razcvetala domaća literatura. V Lešah 10. septembra 1857. kodar pa se naskorom sopet bode;vernila. Vse tiho je potem Anton Janežič i c. k. učitelj slov. in nemškega jezikoslovstva na višji realki v Celovcu. bilo. Za kakošnih deset minut je pokril visji duhoven mertvo Dairi-jevo truplo z velikim belim zagrinjalom ; kratko potem je djal zagrinjalo zopet vstran in vidili so namesti še ravno Jezikoslovna drobtinica nmerlega cloveka druzega prejšnemu podobnega in življenja polnega. Ta je vstal, stopil 'z postelje, šel pred nek oltar in blagoslovil ljudstvo, ktero je veselja zvan sebe bilo. Duhovni so umetno na mesto umerlega Dairi-ja njegovega sina in naslednika vrinili, kar pri smerti vsakega Dairi-ja ponavljajo, in k čemur jim mnogo pripomore terdna vera Pisal sem bil opisovaje navade Bistričanov, da tukaj ve- ljudstva in preproge, s kterimi je svitačna postelja od vseh kakor Hervatje „Vazam" imenujejo. Takrat krajev zakrita. Telo umerlega Dairi-ja so duhovni ponoči Od kod beseda „uzem". likonoč „uzem cerkev in tamo sožgali. sem rekel, da ta beseda toliko pomenuje, kakor konec zime. přenesli v Ycie-nsko Ko sem pa to nekoliko bolje premislil in se z nekim uče- prederznil, v to cerkev stopiti, bi nim Slovencom posvetoval, sem previdil, da to nikakor biti ne more. Praeposicia uz pomenuje toliko kakor nemški božjega živega sožgali. por", „uzdigniti" v emporheben". — Glagol jeti » em y j m e m pa se samo v sostavah rabi: „najeti, nájmem", „přejeti, prej mem » r> zajeti, zájmem Kdor bi se ga oskrunjavca hrama 7. julija se je novi Dairi, skerbno zagernjen in od vseh duhovnov obdan, peljal skoz celo mesto na vozu, kterega je 100 belcov vleklo. Vse je padalo na obraz in ga molilo kakor Boga. Nikdo se ni podstopil delati, vse je praznovalo, vsi zaperti so bili oprošteni in vse Iz glagola uz jeti je substantiv „uzjem", kakor iz kaznovavne pravde so bile uništene. Iz „F. J." Tonekov. přejeti „prejem" ; j se pa izpušča, tedaj ostane u zem, kar toliko pomenuje, kakor „Emporhebung, Auferstehung." Bile y sedmošolc. Novičar iz avstrijanskih krajev Ozir po svetu Dairi9 japanežki papež. Japanezom zapoveda posveten „glavar", Kubo imenovan. Ta je samovlasteu in nasledljiv knez (car) in stauuje Iz Brešc na Štajarskem. 10. dan t. m. — Ker Novice" marsiktero nesrećo od pogorelcov na znanje da- ft jejo na) mi dovolijo treh pogorelcov nesrećo popisati. Od desete do dvanajste ure ponoči 7. dan t. m. so trije kmetje v Mostnah (Briikle) pol ure od Breze (Rann) namreč: Žabkar, Drugovič in Špular pogoreli. Vse je že v mestu Jeddo na Nifon-skem otoku pa v tej deželi še druga oseba posebno Zraven tega cara spalo, samo čuvaj, ki je hodil po ulicah in uro je namrec D narpred ogenj zagledal in komaj ljudi iz spanja zbudil f w WW v/wvMyi pv/uvMuv Otvfi^ UUI1IIUV U I I Ij UU1 piuu *** VU j £A\* ^ IvUUI lift AUlllU) IJUUI I#i P^uujw livuuiif »jivvi duhovni glavar ali japanežki papež, kteremu ljudstvo še bi bili vsi zgoreli. Iz spanja zbudjeni iu od ognja prestra- ~ * "-ja imajo, kakor Bo- šeni so komaj živino iz hlevov izgnali, druzega blaga niso a • - . A A %i . . . « v • . m 1 • V veco cast daje, kakor pa caru. D ga. Vse, cesar ee on dotakne je sveto temuč samo včasih svojo dušo ponovi. Dairi stanuj ali Miak 5 nikdar ne umerje, mogli nič oteti, in tako jim je čisto vse pogoreio y y v K hlevi v vwjiii wuuv JIVUVÎ !• 1/HIII DIH11UJU V i\ 1 U 11UŠV1) pO(llj &11V} p l/Ul V 1/J nui I Iff«*} f UliVfij * tu , ki je zraven Jeddo najveće mesto japanež- z eno besedo vse, da druzega ni viditi, kakor tri peci obleka, žito, predivo kerma y hise plugi, brane ker y y kega kraljestva in čez 500.000 prebi šteje. zeló krasno poslopje; njegovo dvořanstvo je 22.000 duhov- relo. Še Tù ima je vse leseno in s slamo poki bilo je vse do tal pogo nov y y • kteri morajo v 4000 cerkvah tega velikega mesta službo večja nesreća bi bi bili Ijudje iz B V * z da Bozjo pravljati. Ljudstvo D ja nikdar pred » » oci ne dobi in vsakega s smertjo kaznujejo, kteri se prederzne gasivnioo, iz Čateža in druzih vasi na pomoc prihiteh, so druge strehe, ki so se že vuemale, z gasivnico in škafi polivali, da se niso vžgale. Ti trije gospodarji s njih dru- 296 žino so resnično uemilenja in pomoči vredni > ker V Azii je cela karavana s 400 ljudini in 1700 velbljudi eo po nedolžnem ob vse svoje premoženje in stanje prišli, pusavi strasno poginila. Zašli so namrec v pusavi, vode io ker si niso mogli nič živeža oteti. Nekterim so ěe dnarji hrane jim je zmanjkalo, tako, da so ljudje in živina žeje zgoreli, in tako so prisiljeni druge dobrotljive ljudi milosnje mreti začeli. Ponudili so ee trije Arabi za 20.000 piastrov prositi. Ker jim je vse pogorelo, da je njih škoda na 10.000 karavano naprej spraviti. Ko so ee nekteri popotniki, ki ao planejo in vzamejo vee, bla- cenjena, ee vé, da ne bodo toliko dobili, da bi ei zopet jih epremili, v pervem arabekem etanu pogojevali » hise, hleve, varovaní;, je njih neereča se vecja pode in druge reči napravili. Ker nieo bili za- tolovaji cez une, ki eo v pusavi ostali » » Ker eo taki reveži, jih go in velbljude in gotovino. Ceni ee vea ekoda na 5 6 perporocam usmiljenim in dobrotljivim ljudém, če jim zamore milijonov piaetrov. Zavoljo tega je prišlo v Bagdadu vec _ _ _ _ _ _ « ___________ « _ « « « y • M i y m -»• kdo kaj pomagati, naj bo v dnarjih ali v obleki, s platnom ali predivom ali v druzih rečéh. Saj nesrečni pogorelec vee za dobro vzame, kar mu kdo dá. V Ljubljani naj dobrot- kupcov cieto na beraeko palico y • • niki goepodu vredniku „Novic" svoje darove izrocijo, po Svetega Mihela vaga i drugih krajih naj jih svojim goepodom fajmoetrom poeljejo bližnji naj jih goepodu fajmostru F rancu Smoliču v bo vee po pravici razdeljeno. Ker ee le- Dobro vi dajo, da Svet Mihael, ki vago ima En dan vaguje rajnce, Ko ravno pervič kolera Je pobírala Krajnce. i tos poveod elaba letina zavolj dolge euse kaže, ni upati, da bi ti revezi samo po na daljne kraje prošnje Lepo, lepo proeijo vbogajme! bližnjih krajih veliko dobili; zato ee tudi poeljejo, da bi Katerega na vago dé. Ga greh li doli tlači ee jím pomagalo. o vsacem dosti satan vé 9 sa ri ca M milostljivi Zagore. Iz Ljubljane. 15. sept. Njeno c. k. Veličanetvo, Ce . pre Se zasmehljivo paći y •ia A podařil eo pogorelcom v Laeičah 300 Rogat merčes je svoje gnal Veselo zavolj zmage, > 10. t. m. eo Nj. ekecelencija gosp. Zbor angelj-varhov je ostal deželni poglavar čaet. goepod profeeorju Metelko-tu od cesarja pcdeljeni zlati križec z veliko eloveenostjo na persi pripéli. Novičar iz raznih krajev Přepaden zraven vage. Začel je Rafael tako Otožno govoriti: Bogu se smili! kaj je to? Pa saj se ni čuditi! Nj. c. k. apoet. Veličanetvo i Ceear, eo Nj. c. k. Viso > koeti, nadvojvodu Albrehtu, general-governerju na Ogerskem Najviěje ročno pieanje poelali, e kterim epoznavajo, da 80 Jim vsi narodi in poveod zveeto vdanoet in reenično Iju-bezin ekazovali, in da eo z dovoljnostjo vidili, da dežela ročno Saj vémo kaj godi se vse Ko hodimo po sveti, Kaj človek vès priprost počne, Kaj satan sam si speti. V Zalvavce Rafael je zbral, Da ž njimi gré pred Boga; v vsem napreduje. Izrekli eo dalje preevitli Ceear da t-e Bogu je milo tožil, djal: nadjaj o, da ee bo to napredovanje v veih ozerih ohranilo Přižene nas nadloga. da bodo s terdnim eklepom ee doeedanjih pravil vlade krep- oh Oča! ti usmili se ko deržali in želé, da bi to poveod epoznali, zlaeti pa ce Objoka vredne zemlje; sareki elužabniki ee natanko po tem ravnali. Pri tem pa Strasno je, kakor doli gre, Vse satan nam odjemlje. pisejo bo vedno moja skerb, da ee različitim narodom se dalje njih narodna vlastitost ohrani in na njih jezik po epodobnosti gleda. — V kupčii se dobiva papir iz tabako-vih stibelj in rebric narejen, ki ee dá po barvi in duhu epo- Na tvoje pazi, kakor skol Ob sveťga Petra rimski stol Dolg jezik on otresa. znati, iz ceea je izdelan. C. k. minieteretvo je razsodila, da ima tako papir kot izdelek iz tobaka veljati in da je z njim pri vvožnji enako ravnati, kakor s tobakom. Na ptice iz drevesa. Kjerkoli pelje kaka pot, Jih cele trume vjame: Načert nove obertnijske postave je gotov in je eedaj pri der- Poredne keremeso povsot zavnem evetovavetvu. Prijatli nepogojne obertnijske proetoeti bodo tako malo z njo dovoljni kakor uni etarega obertnij-ekega kopita. Zvedenci veih deželá, kteri eedanje razmére spoznajo, jo bodo pa gotovo z veeeljem eprejeli. — Popi-sovanje, od Nj. Veličanetva zaukazano, ee bo začelo prihodnji meeec v celem cesarstvu. — Na Dunaji živi 579.457 Njegove lovske jame Pristudil je bivavcom koč Oblek blago domaće ? Le žlahna je že sploh rekoč Obleka za berače. Kaj pride iz pijanosti? Po takem je Dunaj četerto véliko mesto v Evropi, Kaj lišpa zna obleka? ima London 2.363.141, Pariz 1.174.346, Carigrad Ni treba meni praviti, Poznamo ga, cloveka. ljudi, ker 786.990, Petrograd pa le 532.241 prebivavcov. — Na Ogerskem zneee vsa odškodnina za odvezo zemljiš 117.497.000 gold. kterih epada ua poeeetnike 109 milijonov 842 tavžent na duhovne poeeetva pa 7 milijonov 655 tavžent gold. Sveti Oče papez eo, zvedši, kake svečanosti pripravljajo Njim v čast, svojemu pervemu ministru, kardinalu Antoneli pisali, da jih gine tolika vdanoet in Ijubezin, pa da vendar prav eerčuo želé, da bi ei zavoljo Njih Rimci toliko stro- Hudeba ga na verci jma Celó na božje pota gré Peklenšek sam rogati, Odpustek opisati vé. Na sladko strup devati Marije človek ne pozná; Otrok je mater zgubil, skov o času revšine in sile na glavo ne nakopavali. Naj Kako bo tebe ljubil! vec veselja bi jim naredili, če bi ubogim milih darov raz-delili. Pa prepozno je že bilo, tej želji ev. Očeta vetreči ker je bilo že vse za eloveeno eprejetje Njih Svetoeti doděláno. Ubogi eo pa vendar tudi ee enkrat toliko milih darov přejeli, kakor jim jih je bilo epervega namenjenih. » Že skoraj ene duše ni Ki vago bi spolnila. Zmotnjavec dobro zdaj stoji Možuje, da je sila. Gospod tako odgovor dá: Z vojskami sem udari] « 5 Pa kaj je prida iz tegá? Svet bolj je otraparil. Zdaj z novo kugo, — kolero Bom žugal, strašil, tepel; Pa malo bom opravil ž njo, Ker človek je oslepel. « Ameriški koren bom dal Smerdeti in pa gnjiti 7 Pa človek rad bo glad přestal Da lé se z grehom siti. Pijanost rada naredi Tate, Škarjote, Kajne, In mati je nečistosti, Nje brat je podtopanje. f Pij ki Noeta In Lota omamiia, Dalj časa Ne bode plesnj rodila Ljudje pa bojo pili strup y Zganj* Ob manj au pravi; bolji kup 'Z člověka zver napravi Egipta kdaj nadlog deset H posluhu ni prignalo, Tako za dandanašnji svet Je to še vse premalo. Přišel bi jez do živega; Pa vse bi zlo bolelo. Bo že li nespokornega Gorje enkrat zadelo! Saj Petrov rimski stol stoji Nepreraakljiva skala; Zastonj pekel se va-nj grozi. Ne krene ga iz stala. Vodite duše lih tako Kot vodil si Tobija, Da jih kak Asmodej ne bo, Pomogla bo Marija. Člověka v kratkem bom učil Kaj more mati sveta, Brezmadežno jo bo čestil, Ker taka je spočeta. Po ene bodem smert poslal: r Ker meni so nasproti ? Z britkostmi druge bom berzdaL Krotil na svoji poti. j Svet Mihael, moj vojskovod, Naj pride koj do mene." Odborniki so šli na pot Spolnit to naročenje. (Konec sledí.) Odgovorni vrednik: Dr. Jaoez Bleiweis. Natiekar in založnik : Jožcf B1&ZQÍ&.