P@samezna šfevtlka 40 vlnärjev. ST. 48. __________ If CELJU, CETSTTEK 15. MAJA 1919 LETO i. Izhaja vn«h torek, flotpfeh la •Oboto. - Cen» i Za cclo Icto 36 K, za pol Icta 18 kron, za četrt Ida 9 K, za 1 mesec 3 krone. PoBamexni čtavilka stans 30 vinarjev. Na pJsmene naročbc brez pošiljatve denarja me ne ntoremo oziratt. Naročniki naj pošiljajo naroČnino po poštni nakaznici. Reklantacije ricde lista so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopisc brez. podpisa se ne ozira. Uretfnlfttvo In uprarnifttvo se nahaja v Zvezni tiskarnf v Celjo, Bchillerjeva cesta ötev. S» Oglasi se računajo po porabljenera prostoru in sicer: za navadne oglase po SO v od 1 mm, za poslana, ria- gnanila občnih zborov, naznanila o- smrti, zahvale ltd. 50 it od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (najvec 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust Rokopisl se ne vračajo. Telefon št. 65. gZDAJA IN T1SSCA ZWEZNA TESKARUA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEKGSLAV SPINDLER. Dr. Avg. Reisman: Nekaj besed o politiki. (Iz govora na občnem ?.boru krajevtie organiza- cije JDS v Slov. Bistrici dne 26. aprila t. I.) Marsikdo si je premišljal, pritt na današnji sestanek, češ to ie politika, in za politiko se ne brigam. Tudi jaz bi rad tako rekel, in v svojih mladih »kademičnih letüh skoro nisem imel zabavnejšega posla, kakor udarjati čez politiko in politike. Ali smo pa res «pravičeni, tako zviška gledati na po- litiko in jo tako samoobsebi umevno odklanjati in prepuSčati drugiin? Kaj je sploh politika? Kratko bi lahko rekel: politika je vse, čisto vse je odvisno od politike, dobro in slabo. Kakršna je politika, takšna je država, takšna je prehrana, takšni so naši že- Jodci in naši žepi, takšno je tudi naše srce in naša duša. Gotovo se vsak izmed vas za vse našteto briga. Ali torej sme reči, da se mu ni treba bri- tati za poütiko? Politike se predvsem izogibajo ljudje, ki neradi delajo in se nočejo nikomur — zameriti. Marsikdaj se čuje govorjenje čez to in ono, kar je slabo. Kaj treba na- praviti? Gotovo delati na to, da bo ^oljše. In boljše ne more biti dru- Lače, kakor na ta način, da izboljšamo naze javno živijenje, oni stroj, ki ga «menujemo državo, državno vlado, ki tvori zakone, po katerih se mora su- kati naše javno in v veliki meri tudi zasebno življenje. Vlado in zakone pa Ustvarjajo v svobodni državi poslanci, katere voli ljudstvo, če se briga za politiko. V ljudstvu je vsa moc, kjer st pa ljudstvo ne briga za politiko, ampak jo prepušča par Ijudem, kjer tore] ni takozvane demokratične po- litike, tam se ugnezdi absolutizem, kot smo ga v najčistejši in najhujši meri okusili po izbruhu vojne v Avstriji. V takšni državi živi ljudstvo samo dav- kom in militarizmu, na katerih sloni moč omejenih aristokratov in drugih «ovražnikov ijudstva. Mislimo malo nazaj v zgodovino in videii bomo, da je bilo tako pri Grkih, Perzijcih, Ar- mencih, Rimljanih, Francozih, Nemcih »" tudi Angležih. Kakor hitro se Ijud- tvo ni več zanimaio za politiko, je šlo tudi njegovo blagostanje po vodi. Ka- teri mož in tudi katera slovenska žena bo 2e mogla poremtakem reči, da je ne ne briga politika? Pride morda kmalu C*s» ko bo država tudi 20-letne deklice P°zvala, da z listkom v roki uveljavijo SV0Je politične pravice. Toda poreče kdo: pa zakaj delati 2dražbo, ko imamo že itak organizacijo Slov. kmečke zveze? Pravim: Slov. kmečka zveza še ni absolutna in edina stranka na Štajerskem, še manj na c«lem Slovenskem, najmani pa v Jugo- slaviji, kjer je celo v manjšini. To ni fiobena kritika te stranke. Vsi poznate *tari slovenski prcgovor: kolikor glav, *toliko misli. V nobeni vasi ni samo *na stranka, samo ena misel. Človek ni stroj, ni mrtvo bitje, ampak v vsa- kem je več ali manj razvit samostojen laz, samoniklo bitje, ki gre svojo pot. Zato je nemogoče, da bi imel narod, *i stoji na tako visoki kulturni stopnji, «akor smo Slovenci, saro eno stranko, in si tega narodu, kakoršer^ smo mi, tudi ni treba želeti. Zdrav in izobražen narod, kakor smo Jugoslovani, moFa imeti stranke, predvsem politične stran- ke, da se ne ugnezdi v javnem živ- Ijenju korupcija. Samo mislite, kakšni narodni grehi so se godili na Kranj- skem takrat, ko je imel absolutno vlado nesrečnega spomina dr. Šušter- šič. Kdo izmed vas si želi nazaj onih časov? Stranke morajo biti zaraai javne kritike, da dobi vsak grešnik tudi svojega sodnika. Iz političnega nasprotstva pa ne sme slediti osebno sovraštvo. Takšno vodi navadno v brezdelje. Veliko po- uka v tern bi našli v lastni zgodovini. Ne pretakajmo torej solz, če se je vnel ali se vname zopet politični boj na Slovenskem, samo glcjmo skrajno ljubosumno na to, da bo naš politični boj vseskozi požten, da bodo na po- vršju vedno le ljudje kristalnočistih ziiačajev, ki bodo delali v resnici iz notranje potrebe, ne pa iz osebne do- bičknrije za blagor osvobojene domo- vine, da bodo v bojni fronti generaü, ki ne bodo dajali moštvu Ie dum-dum nabojev, in katerih edini cilj bi bil raniti, blatiti in žaliti nasprotnika in ga ubijati, samo za to, da se ubije njega, ne pa slabo idejo, ki jo zastopa. Vojna leta so nas položila v gorko kopelj in mislim, da smo se v tej goreüi preizkuSnji marsičesa naučili, sprali s sebe gnojnico in se naučili spoStovati tudi nasprotno mnenje, če- tudi nam ne ugaja. Podpisttjte državno posojilo! Rok po- daljšan dio 20, maja! Posoltlo nosi ^0/oS Nova imena ulic v Celju Kakor poročamo na drugem mestu, je mestni sosvet v ?voji zadnji seji dne 10. t. m. sklenil nova poznamenovanja celjskih trgov, cest in ulic, in sicer sledeče: Dozdajna imena obdrže: Kolodvorskn, Gledališka, Sa- mostanska, Kovaška in Vrvar- ska ulica, Glavni trg, Ljubljan- ska cesta, Dolgopolje. Nova imena dobe: Trgi: Bismarckov trg = Krekov trg, Jožefov trg = Dečkov trg, Cei- kveni trg ==¦ Slomškov trg, Wokau- nov trg = Vrazov trg. Ceste: Graška cesta (do Dija- škega doma) = cesta Kralja Petra, (od Dij. doma naprej) = Mariborska cesta, Krožna c. = Cankarjeva c. U lice : Rotovška = Prešernova, Schillerjeva = Strossmajerjeva, Jahnova = Zrinjsko-Frankopanka, Rovska = Vodnikova, Hermanova = M iklošičeva, Karolinska =Gre- gorčičeva, Gzelina = Benjamin Ipavčeva, Nova = Razlagova, Špitalska = Kocenova, Traunova = ulicaMatijeGubca, Savinjska = Kapucinska, Rakuscheva = Jur- čiČeva, Vrtna = Aškerčeva, Šolska (gornji del) = Pred grofijo, (spod del) = Na okopih, Kanalska = So- t e s k a, Bogengasse —Ozka u I i c a, Bürgerschulg. = Sodnijska steza, Freigasse = Zagat a, Studenčna = Za kresijo, Lutrova =-¦ Trubar ieva, Gabriel Seidlova = V e g o v a , Hugo- Wolfova ^Kersnikova, Poljska = L evstikova. Nabre2je: Franc Jožefovo == Say i n j sk o. Na novo se imenujcte dozdaj Se neimenovani ulici; 1. mimo nove gimnazije -- G i m - n azijska ulica; 2. od Hermanove do Poljske (mimo Rebekovih delavnic) "= Ključavni- č arsk a ulica. V interesu prebivalstva in tujcev ter da se ljudstvo čimprej na nova imena navadi, bi bilo želeti, da se — dokler ne pridejo popolnoma nove na- pisne tabk-, kar bobrez dvoma trajalo nekaj mesecev — začasno vsaj na kon- ceh posameznih ulic napravijo za Kilo kakšne table z novimi napisi ulic. Izza polpi eteklih dni. Ven z Nemci I Preiskave bodo v najkrajSem času dognale, da so Nemci in nemškutarji po Spodnjem Štajerju organizirali vstajo, ki bi naj v ugodnem času privedla do popolnega državnega preobrata. Začasno ne nameravamo podati javnosti ogromnega materijala, ki je že zbran za te naše patrijotično misieče Nemce in nemškutarje v Celju, Velenju, A^ariboru in sploh po vseh spodnjcžtajerskih krajih, kjer bivajo ti ljudje, ki so bili kot boljše situirani naravnost ovčice v očeh naže politične oblasti, zadostuje danes dejstvo, da se je našlo .orožje in municija v velikan- skem številu pri najboljših rodbinah v omarah, po kleteh itd. V Slov. Graden se je njšlo nove zastave nemško-av- strijske države, dokaz, da so bili pre- pričani o njihovem uspehu, meščani so se oborožili do glave, ženske niso za- ostale za moškimi in deca, ki je zadnji čas zahajala v slovensko Solo, je bila dobro pripravljena in naučena za sprejem koroškik roparjev. In.vso to municijo, strojne puške in drugo orožje so sprejeli potom naši oSlasti znanih in zanesljivih nemškutarjev, ki so zve- Čer sedeli v družbi naših ljudi, po dnevi pa delali razne hribolazne izlete. Mi smo trdno prepričani, da vse krivce zadene stroga kazen, vendar to ne bo zadostovalo, kajti kdor danes pozna to do mozga zagrizeno druhal, .ve, da ne bo poprej konec rovarjenja, dokler naša država ne zapove: ven z Nemci, tudi če se navidezno obnašajo kot naj- boljši patriot je. Nemci so bill v Slov. Gradcu. Poročila nekaterih slovenskih časopisov, da Nemci sploh niso zavzeli Slov. Gradca, ne odgovarjajo resnici. NemSki vojaki, patrulja 20 mož in oklopni vlak so pnšli v četrtek na prošnjo tamošniih nemškutarjev v mesto, ven- dar tega veselja niso dolgo časa uživali, kajti dva junaka, kaplana Krušič in Vrečko sta jih z malim številom kme- tov iz okolice v kratkem času prepo- dila in zasedla mesto. Vsa cast omen- ienim posebno, ker so se v času, ko je vse zbežalo in so naSi vojaki ropali po okolici, zavedali dolžnosti in s tern pripomogli do boljšega položaja. Zajcl. Neki poročnik, ki je bil pred kratkim odposlan s svojo baterijo na koroško fronto, je pri prvem napa- du zbežal s svojimi topovi naravnost v Vojnik in pustil svoj tren daleč vza- daj, tako, da ga je moral kolega nad- poročnik drugi dan še zbirati. Never- jetna so ta dejstva, ki kažejo, kako daleč je demoralizirano naše vojaštvo. Sicer je več takšnih slučajev, upamo, da ti zajci ne bodo dolgo. vlekli mast- nih vojaških plač in hodili v naših jugoslovanskih uniformah. Preiskava mora biti za te ljudi stroga, zamečkalo se ne bo ničesar. Slovenski vojak?, ki so na ko- roški fronti pometali orožje iz rok, so doiTiov grede obropali več naših kme- tov. Vse je dohitela zaslužena kazen — po prekem sodn. POLITIČNE VESTI. Narodno predstavništvo. (Seja, 10. maja). Poslanec Kovač in tow. so interpelirali zaradi prepovedi proslave Lmaja, posl, dr. liohnjec intov. ousodi in položaju prekinurskih Slovencev. — Nato se je izvršila razdelitev v sekcije. Glede severne meje na Štajer- skem so prinesli nekateri listi doslej uradno 5e ne potrjeno vest, da je konferenca priznala Jugoslaviji Mari- bor, dalje ozemlje, po kateri teče že- lezuica Špilje — Ljutomer ter tudi pri Soboti nekaj več nego dozdajna de- markacijska črta. Demokratsk? klub je posetil 11. tm. srbski katoliški nadškof Dobrovič iz Bara. Narod kHČe ob zadnji iiril Dne 12. tm. so se sestali v Ljubljana zasto- niki slov. političnih, nepolitičnih kultur- nih in strokovnih organizacij vseh treh strank. Impozantnemu zborti je pred- sedoval dr. Iv. Tavčar. V zadnjem tre- nutku pred odločitvo v Parizu so po- vzdignili še enkrat svoj svarilni glas ter zahtevali: 1) plebiscit na Goriškem, v Trstu, v Istri in zasedeni Kranjski, 2) pripojenje Reke k Jugoslaviji, 3) nedotakljivost Dalmacije kot dela ju- goslovanske države, 4) napram Nem- cem naravno mejo z vsemi jezikovno mešanimi kraji, ki leže v popolnoma, slovenskem ozemlju, 5) zasedenje Prek- murja po naših četah. Vodja angleških socijalistov za jugoslovansko Reko. Vodja angleške socijalistične stranke Hyndman je izja- vil, da mora po njegovi sodbi Reka na vsak način postati jugoslovanska. Če bi se to ne zgodilo, bi to pomenüo zločin nad Jugoslovani. Stranka bodočnostl. Znani hrvat- ski politik dr. Angjelinovič, ki je do nedavno pripadal „Narodnemu klubu", a je zaradi separatističnih tendenc v klubu izstopil in se pridružil demokrat- skemu bloku. je napisal v splitski „Za- stavi" obširen članek, kjer pravi:^,Sre- dišče vsega parlamentarnega, pa tudi vsega našega javnega življenja tvori demokratski blok. Blok se pretvori v edinstveni klub, ki izdela edmstveni program kot podlago organizaciji nove stranke. Ta nova stranka, ki vsebuje vse Zt *;• 2 »NOVA V * ff .*:> Sffv. 4* troimenega naroda in vse kraje *domovine, je stranka bodočnosti v na- šem narodnem življenju, ker je iskreno jugoslovanska in ker je iskreno de- mokratska." Nemški delegatl v Parizu so vložili ugovor proti pogojem mirovne pogodbe. Francoski listi povdarjajo, da se obnašajo nemški delegati skrajno arogantno, naravnost Žaljivo za konfe- renco. Vidi se jim pa, da občutijo vso težo položaja. Orlandova komedija In Italijan- skajavnost. Da tudi italijanska javnost presoja odhod laške delegacije iz Pariza in sedajni zopetni odhod v Pariz kot navadno komedijo, kaže pisanje itali- janskega časopisja. „11 popolo d' Italia" piše 7. tm. „Če je odhod v Rirn bil tako bučen, zakaj je bil povratek v Pariz tako tih in skrivnosten?" Isti list imenuje povratek v Pariz — pot v Kanoso. IZ KOROTANA. Nemška zverinstva na Koroškem so, kolikor se jih je že doslej uradno dognalo, naravnost vnebovpijoča. Poro- čilo o njih je prišlo tudi v Beograd in je zbudilo splošno pozornost in ogor- čenje. Vlada bo storila vse, da opozori svet na strašne dogodke na Koroškem. Nemci so vse slovensko čuteče Ijudstvo, kolikor ga niso že med ofenzivo po- klali in poobesili, odgnali z domov in internirali v Spittalu in Millstattu. Od- peljali in internirali so celo komisarja jugoslovanske vlade dr. Janka Iloče- varja, dasi je kornisarijat v Celovcu iz- recno priznan od nemško-avstrijske vlade. — Zgrabili in v zapor odgnali so Nemci ženo posl. Grafenauerja, v Ve- likovcu 3 šolske sestre, veliko 2upni- kov in druge inteligence. Župnika Fug- gerja je neki nemški student med vož- njo v zapor tako zbil, da je župnik v bolnici dne 6. tm. umrl. — V maribor- ski boinišnici leži slovenski rar.jenec, ki je dobil strel v trebuh; ko je ležal ranjen na tleh, ga je nemški razbojnik dvakrat sunil z bajonetom. — Poročnik Janko Kranjc je bil pri napadu na Gli- nje težko ranjen v stegno. Obležal je, ko so se naši umaknili. K njemu je prišel Wutte, sin nemškega profesorja, praporščak v Volkswehr. Kranjc ga. je prosil za obvezo. Zverinski Nemec pa ga je z revolverjem ustrelil v glavo, in svojim vojakom je zaukazal, da so v mrtvo truplo streljali. — Takih in podobnih slučajev je na stotine. Koro- 5ki Nemci bodo za svcje lopovščine dajali takšen obračun, da se jim bodo Jasje ježili. Pravici ne uidejo. — Škodo, ki so jo koroške roparske tolpe tekom zadnjih roparskih pohodov po sloven- skem Korotanu povzročile na zasebnem in državnem imetju, cenijo izvedenci na 30 milijonov kron. MARIBORSKE NOVICE Maribor. Državno pravdništvo na «ašo zadnjo notico glede aretacije nem- ikega nadučitelja Schiestla iz Slovenske Bistrice, ki je hotel občino SI. B. pripra- viti ob par tisoČ kron, ni nič odgovo- rilo, še manj ukrenilo. Iz Slov. Bistrice nam sedaj poročajo, da jeSchiestl med tem raje pobrisal čez mejo in sicer brez propustnice čez — Špilje. L(Obmejna straža?!) Tako deluje državno pravd- ništvo v Mariboru! CELJSKE NOVICE. Iz seje mestnega sosveta celj- skega dne 10. maja: Na predlog per- zonalnega odseka se sklene: 1. vpo- kojenje uradnega predstojnika dr. Am- broschitscha, katero je sklenil bivši nemški obč. odbor, se ne prizna in se predlaga vladi, da razveljavi dotični sklep; 2. odpusti se kanclist Stryek; 3. odslovi se dr. Gollitsch kot mestni fizik, njegove posle prevzame začasno dr. Schwab; 4. odslovi se mestni živi- nozdravnik Wunsch, njegove posle prevzame začasno dr. Stegu; mesto se pa razpiše; 5. kontrolor Schmidl, ki je zavoljo svojega Slovencem prijaznega postopanja že pod prejšnjim nemškim režimom zelo mnogo trpel, se prevzame v 9. činovni razred; obenem se nm izroči tržno nadzorstvo; 6. vodni mojster Findeisen (ki je interniran v Ljubljani) se odslovi; 7. razpiše se mesto vodje mestne sirotišnice. — Na predjog go- spodarskega odstka se sklene: 1. do- klade za mestne učitelje (vstevSi kate- hete) ter mestne učiteljice (vstevši uči- teljice ročnih del) se določijo na 800 K, za voditelje ljudskih sol 1000 K, za vodje meščanskih šol 1100 K letno; 2. razveljavi se od prejšnjega nemškega odbora sklenjena pogodba z dr. Gollit- schem in z lovskim društvorn glede najemnine posestev do 1. 1924; 3. občina nima nič proti napravi tehtnice na Lavi (Vinko Kukovec), vendar pa ne sme delati konkurence občini z nižjimi ta- rifi; 4. vojna kuhinja se razpusti; gostil- niška koncesija v dotični hiši se raz- veljavi; v istem lokalu se dovoli Bene- diktu Šuligoju koncesija za Ijndsko iz- kuho brez alkoholnih pijač; 5. na pred- log gerenia se sklene, da spada oddaja gostilniških koncesij v sosvet; 6. v sirotinski svet se namesto Jakowitscha in Jiche izvolita Jos. Zabukošek in Mam. — Na predlog odseka za novo imenovanje ulic so se po debati sto- rili tozadevni sklepi, katere objavimo na drugem mestu. Nekaterim ljudem sezdi krivično, da se je izgnalo nekaj hujskačev iz Celja. Dotičnike opozarjamo na posto- panje koroške deželne vlade, ki je n- pr. dne 3. tm. Gustava Blažona, dol- goletnega trgovca v Celovcu, za vedno izgnala iz Nemške Avstrije, mu zaprla trgovino in konfinirala njegovo rodbino. In g. Blazon, ki je sicer zaveden Slo- venec, gotovo ni bil v Celovcu niksk hujskačl Razmere v dnkarnl. Pišejo nam: Kakor znani Murko, je tudi cinkarniški delavec Orešnik že večkrat zaman silil delavca Koželja, naj pristopi ksocijalno- demokratični stranki. Preteklo soboto pa ga je celo javno naoadel, pokleknil mu na prsa in ga tako davil, da je revni fant obolel in še zdaj ne more glasno govoriti. Stvar se je predala državnemu pradništvu. Iz Celja. PiSejo nam: Sedaj, ko uradujejo sodišča popolnoma slovenski, je nepostavno, da pristavljajo notarji pogodbam nernške Iegalizacijske klav- zule. Pred očmi imamo neko pogodbo ZottI iz Vojnika, v kateri so sc kršili na opisan način jezikovni predpisi. Čudno, da se ne moremo vživeti v nove razmere I Celje. V nedeljo dne 11. tm. so imeli zborovanje trgovski nastavljenci. Udeležba je bila jako lepa. Tovariš Kralj iz Ljubljane, je v svojem 2-urnem govoru natančno obrazložil veliki po- men stanovske organizacije za trgovske nastavljence. Izvolil se je 11-članski odbor. Predsednik: g. Zorman, podpred- sednik g. Pamer, tajnik g. Kokalj, bla- gajuik g. Bouha, nam. g. Antolič, odbor- niki: gdč. König, g. Šiško, g, Veršič, pregledniki: gdč. Feigel, g. Pušnik, g. Krell. Zakaj pa še vedno lazite k njlrn? V rokah imamo spise, iz katerih raz- vidimo, kako je neki nemški celjski odvetnik postopal napram slovenskemu obrtniku, ki je bil 51 mescev v vojni službi, dočim je ta Nemec ves čas se- del lepo doma za pečjo. In vendar so naši slovenski ljudje še vedno tako neumni, da lazijo v pisarne nemških advokatov. ZaroČii se je poročnik Dereani z gdč. Ido Vaničevo iz Celja. Sestanek invalisLov pre- Božen. Dan poznejše priredltvo se naznanl pravočasno. Brlvec Koštomaj v Celju. „Slov. trg. društvo v Celju" ima dne 18. tm. ob 9. uri dop. v mali dvo- rani Nar. doma v Celju svoj letni redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker za 4. tm. sklicani občni zbor ni bil sklepčen, bo ta veljavno sklepal ob vsakem številu. Sestanki slovenskih obrtnikov. Tukajšno »Občeslovensko obrtno dru- štvo« je priredilo v zadnji dobi več izvrstno uspelih sestankov. Na enem taistih dne 25. aprila v Narodnem do- mu je govoril gospod poslanec dr. V. Kukovec o najvažnejših, v sedajni dobi aktualnih vprašanjih. Tudi sesta- nek dne 8. tm. »na škarpi« je bil prav dobro obiskan in se je na istem izrekla marsikaka dobra misel. Danes vabi društvo na sestanek, ki se je določil za prihodnji četrtek dne 15. maja »pri Dalmatincu« (Matkovič) naglavnem trgu. Pričakovati je mnogobrojne ude- ležbe. Celjska neniarnost. Piše se nam: V »celjsko legijo prostovoljcev« vsto- pilo je pač lepo število dijakov, ki so se sploh z velikim navdušenjem požrt- vovalno zavzeli za dobro misel; izven dijaštva je ustanovitev legije pač izzvala vsestransko odobravanje, za sodelova- nje pa se je prijavilo razmeroma zelo majhno število Celjanov. Manjkaio osobito vsi oni, kterim bi rnogla legija biti v prvi vrsti v korist, — ne Ie osebno, marveč zadržujejo od sotrud- ništva tudi svoje uslužbence, tako da baš največje tvrdke niso zastopane v Iegiji in s tem kalijo veselje do dela tudi ostalim slojem, ki imajo na stvari manjši all sploh nikakSen osebni inte- res. Če smatrajo to za umestno, nam je prav, zapomnijo pa si naj, da še dolgo ni vseh dni konec in vseh kriz tudi ne, in pa da legija nima v svojem programu baš izrecno tudi Ščitenja vojnih dobičkarjev. Kaj pa če bo legija »v slučaju potrebe« (kakor čitamo na nekaterih mestih v priglasilni poli) prepustila varovanje teh mogočnikov — črncem in albanceml? Njihova ne- marnost pa naj ne moti nikogar. Va- bimo vse, ki imajo smisel za obči blagor in ne le za osebne koristi, da vstopijo v naš krog, ki mora rasti in močan postati! — Legijonar. Šest nemških profesorjev bivše nemške gimnazije je izgnanih iz Celja. Tekom 10 dni morajo zapustiti Celje. Skrajni časl Vojaško blago je našla policija in zaplenila pri tajniku okr. bolniške blagajne v Celju, Albertu ßihi in pri Henr. Kodeli na Glavnem trgu. Internirall so Raschevega trg. po- močnika Otona Turnvalda; obmejna straža v Špilju je zaplenila pri nekem njegovem znancu pismo, katero je Turn- vald pisal svoji zaročenki v Gradec in v katerem je nesramno blatil Jugosla- vijo in pisal naravnost veleizdajsko. Povozil je 12. tm. ravnatelj ce- mentne tovarne v Laškem trgu Beno Avanzini na cesti Kralja Petra v Celju (med gostilno pri Jelenu) z vozom pešca Al. Žnidaršiča in ga na glavi nevarno poškodoval. Zadeva je v ka- zenski preiskavi. Srbske patrole, ki ob večerih opravljajo službo, da pregledujejo go- stiine in kavarne, pridno in brezob- zirno vršijo svojo službn. Dne 13. tm. zvečer je ena v neki kavarni morala aretirati nekega narednika, ki je v svoji pijanosti Se na Srbe zabavljal. Ljudje, ki ne pojmujeje resnosti trenut- ka, zaslužijo najstrožjo kazen. DNEVNE NOVICE. Združenje vseh narodnlh jug«- slovanskih železničarjev v celem ozem- Iju kraljevine SHS se je izvräilo 25., 26. in 27. aprila v Beogradu. Savez Srbi- janskih železničiira, Udruženje železni- čarskih službenika u Bosni, liercegovini i Dalmaciji ter Zveza jugoslovanskih železničarjev so se strniie v mogočno enotno narodno or^anizacijo s central- nim odborom v Beogradu. BolniŠko-oskrbovalni stroški v javnih bolnicah na SIov. Štajerskern znašajo od 1. maja 1919 za 111. razred 7 K, za II. razred 18 K in za I. razred 30 K za osebo na dan. V Ljubljani poizvedujejo ... V dopolnilo našega članka pod tem na- slovom 5e poročamo, da je vlada med tem poklicala slovenskega zdravnika dr. Lebarja iz Slov. Bistrice v vojaško službovanje v mariborsko bolnico, če- prav je služil celo vojno ter postal v ruskem ujetni^tvu invalid. Nemčurjt dr. Murmayerja, ki je zdrav kot riba v vodi in si je med vojno lepo doma žepe polnil ter naže rodoljube denun- ciral, pa pustijo v Slov. Bistrici, da lažje rovari in odjeda Slovencu kruh. Kje je pamet in pravisa? „Pod piaščem demokracije se ne sme skrivati noben hujskač več. Svoboda se ne zida s tem, da ima vsak boljševik pravico metati bakljo v slamnato strehou — piše »Slov. Nar.« Marsikaj bi bilo izostalo, če bi se bilo le od prvega p^četka po tem načelu postopalo. Štajerskl dacar. Piše se nam iz krogov dacarjev: Tudi mi smo upali, da se nam v nova državi položaj H O V A 0 O B Ä- 'i*rin "4 med tistimi, ki so Slovence, vračajoče se z narodnih prireditev, dejanjsko napadali. Tudi zdaj neprestano hujska proti novi državi ter se je najpodlejSe izražal o dinastiji. Ob priliki prvega poklica fantov k vojakom je fante hujskal, čeS, mi gremo samo za bolj- SeviSko zastavo. Ko je po preobratu kaplan Hrastelj ljudi navduševal za združenje s Srbijo, je Justin v svoji foscilni 2ugal kaplanu, ČeS da si bo svoja srbska čreva v facaneteinu nosil. Kako je orožništvo zadevo preiskovalo, kaže dejstvo, da ni prišlo do sodne preiskave, vkljub temu, da so price fsrožnjo potrdile. Posledice tega hujs- kanja so očividne. Pri prvem poklicu je moralo orožniStvo 6 fantov — obis- kovalcev Justinove gostiJne — s silo privesti k vojakom. Na zadnji poživ k orožnim vajam se ni odzval niti eden fant. Fantje sami so povedali, da so ste pri Justinu dogovorili, da nihče ne gre k orožni vaji. Značilno je, da so v Justinovi gostilni tepeži na dnev- ¦nem redu. 27. aprila se je o polnoči pričel tepež, pri katerem sta bila dva ranjena. — Upamo, da bo politična ablast tem hujskačem končno onemo- gočila posel s tem, da jim enostavno odvzame koncesije. „Deutschental" pri Celju se ime- nuje bivališče in obratovališče Johanna * Moritza Sonnenberga. Niti vseznamu krajevnih imen in v nobenem reperto- riju ni najti drugega naziva. In vendar bi kraju lahko nadeli kako domače ime, Saj vendar tarn ni nobenega Nemca! Sonnenbergi so namreč — če kaj venio — židovi iz Iirvatske. Ljubno.Vračajoči sekranjski Janezi, 5 Rotovška uSica š«. 15. Tvornica lače se objekt, kateri bi bil pri- meren za tvornico lesnih izdelkov. — Tvornica mora imeti vodno moč in mora ležati v neposredni bližini želez- niške postaje. Ponudbe z natančnim opisom in ceno se naj pošljejo na naslov „Javor d. d." poprei I. hrvat.ska stolarska in tapetarska zadruga Zagreb. l&čem ma!« ml«« z malim posestvom. Ivanusa Ivan, Mozirje. 656 5—2 657 3-3 Mala zidan.T hiža, hiev in 33 arov zemlje, 10 minut od kolodvora, je naprodaj. Vpraša se pri A. Močnik, Celje, Zavodna St. 89. 647 5-2 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel dimnihapsho obrt od gosps Fpsnciške VaSenčak ter se vljudno priporočam Vinko Žuvmati^ 669 2—2 dimnikarski mojster, Cclje, Gosposka ul.26. Na Starem gradu pri Celju se proda malo posestvo, obstoječe iz lescne hiše, vinograda, njive in travnika. Povpraša se v gostilni na Starem gradu ali v pisarni dr. A. Božiča, odv. v Celju. L<) 3-2 Glavno zastopstYOj.Savinjsle tovarne barv in lesniii izdelkov11 jVaa Fctlcž Celje (Nar. doni) V zalogi pristen lanen firnež. Kupuje laneno seme po naj- višjih dnevnih cenah. 6-9 L99 Tovarna za stavbeno mlzarsivo Lampret 8 Puftl ü šoštanju sprejema vsa dela te stroke v točno in ceno izvršitev. 664 2-2 Sedlarsksa in iape- tarska del e vnica g^ M L 245 104-37 I ß\\ß Samostanska V»%IJ%^ ulica štev 16. Karbidne svetilke na sten) (datit) razpošilja V. Simonie, Sv. Urban pri Ptuju. Cena 30 K za komad Zneseksemora poslati vnaprej! Prekupci 653 dobe popust. 3-3 VeL mizarsbih pomocnikov se takoj sprejme. Vpraša se pri F. V. Breg 17, Celje. 677 3-2 ßflpSft sibečico, kraste, lišaje uniči VlOTv | ^K&^j&L^L-t, zadostujc večkrat, da si Clovek p#- vzroči nepreccnljivo zgubo, zato je potrebno, da Vam kaže ura točno na niinuto. llustrovani cenik, katerega lahko zahtevate od tvrdke H. Suttncr (lastnik Henri KSaire) Ljutiijan» «t. 383 Vam svetujcglede res dobrih ur špecijalne znamke »1KO« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrik üepnih ur, zapestnic z urami, svctlečih in stenskih ur, verižic, prstanqv, za- pestnic, uhanov, jedilnega orodja, da- ril za krst in sveto birmo, ter vseh ostalih zlatili in srebrnih piedmetov. Pa tudi diugepotrebšCinen.pr. škarje, nože, bri tve, doze za clgarete in smodke, dijamante za rezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in za zmcrno ceno pri tvrdki H. Suttner (lastnikH. Maire) Ljubljana. Na koroškem bojišču je žrtvoval na Tolstem vrhu pri Guštanju svoje mlado, nadebudno življenje dne 6. maja 1919 junak, gospod «FRANJO MALGAJ jurist, nadporočnik c^lj* pešpolka, izdajatclj lista „Jugoslov. Korotan". Bil je med prvimi, ki so prišli po preobratu reševat nas, koroške Slovence, švabskega nasilja, prvi, ki je dne 6. novembra navdušeno pozdravljen — vkorakal v Mežiško dolino ter v Pliberk in nato v Vdikovec in ga hrabro in vspešno branil, dokler ni bil prestavljen v Guštanj. Čeravno po poklicu jurist, je bil vzoren častnik in izvrsten organizator; organiziral je tudi naše slov. koroške mladeniče pod narodno zastavo za obrambo domovine. Bil je častnik, ki je tudi svoj prosti čas žrtvoval narodni in vojaški naobrazbi svojih vojakov — tovarišev in zato našel povsod iskreno ljubezen in udanost. Njegova brezprimerna osebna hrabrost in neutrud- ljiva delaviiost je potegnila vse za seboj. Vojaki in prebivalstvo so gkdali nanj s ponosom. Sedaj je padel junak, ravno ob polletnici svojega prihoda na Koroško. Vse slovensko koroškJ prebivalstvo 2aluje in preliva solze za svojim junaškim braniteljem. Junak Malgaj ne bo pozabljen med nami nikdar. — Večni spomin mu ostane na Koroškem. — Bratje, maščujmo njegovo smrt! Za občino Prevalje: Za narodni svet Mežiške doline in obč.Tolsti vrh: Za občino trga Guštanj: Franc Lahovnik. Andrej Oset. Franjo Frangeš. Za nar. svet in občino Dobrlavas: Za nar. svet in občino Pliberk: Za nar. svet in občino Velikovec: Kra&na in Novak. Dobršek in Gvajc. Cars in Košir.