EH AHIERIŠK AWDOHIO VINA EJ I AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AtttPrffSttlllOtttP NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI . CLEVELAND, OHIO, MONDaMInUARY 10th 1921. * LETO XXIV - VOL. XXIV. Mestni delavci in mirno M. pjradniki in delavci, ki slu-■j mestu, nc smejo delati več kakor 48 ur na teden ali Hbem ur na dan, in je tudi pre Hovedano, da bi delavci zas-jionj delali, četudi dragevolje Bonudijo mestu svoj čas. Nih Bne sme delati več kot 48 ur. BTako se je izjavil sodnik Ma-HbeJ Levine, ko je ostro pri-W mestnega direktorja javne jiirnosti, Antona Sprosty, gjpr je trpel, da so nriestni og-l ^egasci delali več kot osem I ur na dan. Le v slučajih, kjer i je velika potreba, in bi mesto lllpelo škodo, ako ne bi biLo jJjejavcev, je dovoljeno, da se ^Korači osemurni delovnik. j la sodnijska odločba je us-|i)eh pritožbe mestnih ognje-| gascev, ki so zahtevali, da direktor javne varnosti spoli Stuje postavo, ki določa, da llftelja zamestne uslužbence 1e emurno delo na dan. Kot Kflano so državljani leta 1917 jplasovali z veliko večino, da I se upelje za mestne uslužben-Rte splošen osemurni delov-w. Sprosty kot načelnik og-pftjegasoev in policistov, je si-nrer ponekod upeljal osemur-Bgi,- delovnik, toda ie dovolil, Ejfa|je mnogo teh uslužbencev Halo več kot osem ur na ■Bin, dasi so za čezurno delo rfobivali posebno plačo. Sod-|iak Levine je odredil, da molk njemu na hitijo in pove-Kcteti, zakaj se ne drži postave. BAko Sprosty ne pride na sod-pnijo, ga bo sodnik Levine dal ;zapreti. Načelnik ognjegas-v se je izjavil, da bo velja-||la ta sodnikova odločba me- > isto vsako leto najmailj $40. 000. Bataljonski poveljniki imajo sedaj tako urejen čas, ffda delajo 24 ur, 24 so pa i |prosti, toda ako bodejo delali i Ue 8 ur na dan, mora mesto < jgnemudoma imenovati 15 no- 1 Svih bataljonskih načelnikov, j Katerih vsak dobiva $2900 ! t-plače na leto. . i ; m I- Druga sodnja obravnava »ti vrhovnemu sodniku cGannouu se bo vršila 31. i. Obravnava se vrši pred ilnikom Pearson in jo bo dil novi državni pravnik Einton. - Mestni sodnik Stevens, daje tako silovite kazni fm kršilcem prohibicije, je bil grozilno pismo, v kate-hu mu neki UB. A.*' grozi, ga ubije v 14 dnevih, ako odneha z visokim kazni-. Potem ko je sodnik preti pismo, je naznanil, da odslej dajal sledeče kazni: lor prodaja pijačo najmanj X) do $2000. Kdor ima raj-fcek doma $500, kdor ima igo pijačo od $100 do $500. [ osebe je sodtiik v soboto uxiil na $1000 vsakega. Na je je obsodil sodnik Ste-is 25 oseb na $5 kazni vsa-gar, ker so imeli umazane snčne* tablice na svojem omobilu. Enega pa, ki je :il na napačni strani ceste, obsodil na $100 in 30 dni ■ Kdor ima trgovino z meh li pijačami, in je bil že crat obsojen radi prohibi-ne more dobiti licenee Ba nadaljno vodstvo trgovine, »sem tem se pusti deset dni, m* zaprejo svoje prostore. 1 It V soboto so črtali na sod-ftiji tožbo, katero je vložil ■pep h Deli, znani morilec Hoje žene, ki je bit pretečem Btrtek usmrčen na elektri- < ■nem stolu. Deli je tožil očeta ■oje žene, katero je potem i trelil, da ga je pretepal in , K® , . -Hf,; y t. Amerika naj da vzgled za mir sveta. Washington, 9. jan. Ali • bodejo Zjed. države Se naprej [ gradile vojne ladije v največ i jem obsegu, ali se bo začelo i z razoroženjem in tako vzgled drugim državam. Vse to je i odvisno od novega predsed-[ nika Hardinga. Prvotn^ je bil Harding zato, da zgradi Amerika čim več vojnih ladij ki naj bi priborile ameriški : trgovski mornarci vsepovsoo , odlično in spoštovano mesto. Toda javno mnenje se je zad nje čase tako spremenilo, da so celo najhujši zagovorniki velike mornarice se sprijazni li z mislijo, da je treba prenehati z oboroževanjem. Ame riški mornariški načrt (Jatira iz leta 1916, ko je kpngres sklenil izdati $644.000.000 za nove vojne ladije. Po tem načrtu bi moralo biti zgraje nih tekom petih let 155 raznih vojnih ladij. Dve tretini te svote se je tekom zadnjih štirih let že uporabilo, in sedaj so prišli n^ idejo, da se Ereostanek prihrani in se pri \ odnje leto ne gradi nobenih vojnih ladij za Žjedinjene države. V ta .namen namerava I Amerika sklicati konferenco i državnikov Japonske, Fran- I cije in Anglije, da se omenje ] ne države ravno tako zaveže- i jo, kar bi imelo biti prvi ko- i rak v mednarodnem spora- < zumu, da se države razoroži- i jo'ia tako zmaniiaw neznos- i no vojaško breme". Ako odpa-"" 1 de gradnja vojnih ladij v pri- I hodnjem letu, bi si samo Zje- 1 Vinjene države prihranile i $187.000.000. Senator Har- 1 ding bo o tem Razpravljal ta i teden in bo izjavil svoje mne- j nje; skqro gotovo je, da se bo i udal temu načrtu. Če bi Zje- \ dinjene države začele razoro- c zevati, tedaj ■ bi gotovo nam f sledile tudi druge velesile. \ Sedaj imajo vse države prili- ž ko dokazati, ali jim je do te- s ga, da prihranijo narodom č stroške novega oboroževa- s nja. c o- . o- . i — Nova sodnija, Common i Pleas Court, je jako potnank-. ljiva. V mnogih sobah in hod 1 nikih pada zid na tla, se lomi-> jo tla, itd. tako da ima coun-: ty velike stroške z neprestanimi popravili. Treba bo zo-, pet najmanj $200.000, da se . popravijo razni nedostatki. i Sedaj so upeljali preiskavo, kdo je zakrivil slabo zidavo. — Rojaki, ki imajo avtomobile, katere žele prebarvati, naj se obrnejo na domače pod jetje na H. & K. Co. ki se nahaja na 1063 Addison Rd. Tvrdka nam naznanja, da je znižala cene temu delu za pet indvajset dostotkov, ter je pripravljena prevzeti vsako naroČilo, ki se izvrši v vašo popolno zadovoljstvo. — Clevelandski ognjegasci so se pritožili na Common Pleas sodniji, da jih direktor javne varnosti sili, da delajo več kot osem ur na dan, dasi so volivci pred dvema letoma glasovali z večino za to, da delajo ognjegiasci samo osem ur na dan. Ako direktor javne varnosti, Sprosty tako ne ukrene, da delajo ognjegasci i samo osem ur na dan, ga bo dal sodnik Levine zapreti. a i --O I PRAVICA STIKANJA PO ŽEPIH. Washington, 9. jan. Ali poročena žena ima pravico stikati po žepih svojega moža? < To važno vprašanje je odločila neka porota v tem mestu in se enoglasno izjavila, da žena nima te pravice. Porot- < niki so bili sami oženjeni moški. * I i — Ako želite čitati šest mesecev stare "novice", naročite se na Narobepravnost. Na orvi strani prinaša ta list po štiri kolone starega žaganja iz starokrajskih socialističnih listov, namesto da bi prinašala rojakom sveže ameriške novice. Dober apetitf U-redniki so pač preleni ali pre komod, da bi kaj napisali, škarje so veliko bolj pripravne kot svinčnik in pisalni stroj. — Policija ima v zaporih štiri mlade Italijane, katero močno sumi, da so bili ali direktni morilei Slya in Fan-nerja, ki sta bila umorjena dan pred novim letom, ali pa da jim je kaj znanega tej afa-ri. Potem ko je policija 2 dni z vso silo izpraševala mlade potepuhe, ni mogla dobiti od njih ničesar pozitivnega, nakar jih je izročila sodniji kot "sumljive osebe*'. Sodnik : Howels je za vsakega teh fan 1 tov zahteval $40.000 varšči-ne, nalašč tako visoko, da jih < ne bi mogel nihče spraviti iz l ječe. Toda že\<>ve url potem se je nahajal eden izmed prijetih, John Lpmb'ardo, na i svobodi, potem ko je italiian- | skfr trgovec Ignazio Catalano postavil zanj $40.000 varščine. — Cleveland dobi še enega < komrresmana, če kongres I odobri, da se poveča število oseb .v poslanski zbornici j kongresa. Po novi Statistixl 1 bi imel Cleveland Štiri kon-jai - » ZDRAVNIK POSTANE PREMOGAR. Brownsville, Pa., 9. jan. 1 Ker zasluži premogar prve vrste več kot današnji zdrav^ nik, je dr. Harry W. Calhoun iz tega mesta pustil zdravni-štvo ter se posvetil premogar skemu poklicu. Na ta način namerava več zaslužiti. (Mo goče pa doktor ni znal "zdraviti'', in je predpisal premalo žganja bolnikom, zato so ga opustili. Op. ured.) NEMŠKA OPERA V PARIZU. Pariz, 6. jan. Prvič odkar je zbruhnila svetovna vojna leta 1914 so uprizorili v Parizu nemško opero. Igrala se je uDie Walkuere". Policija je bila pripravljena, če bi prišlo do kakih demonstracij, toda zvršilo se je vse mirno. Ako so Francozi že toliko potola-ženi, da pustijo nemške opere v Parizu, tedaj se bo tudi ostalo sovraštvo napram Nemcem kmalu ohladilo. Wilsonu. HARDING IN MIR Z NEMČIJO. Washington, 9. jan. Zjedi-njene države ne bodo sklenile separatnega miru z Nemčijo. Zjed. države se Bodo rav nale pri sklepanju miru z Nemčijo kolikor mogoče po i željah in navodilih zavezni- i kov, vendar Amerika ne bo odobrila ničesar, kar bi bilo , nečastno, sramotno ali v veliko škodo Nemčije. Ako se i na predsednik Harding nika- ] kor ne bo mogel zjediniti z i evropskimi zavezniki glede i miru, le v tem slučaju znajo f Zjed. države skleniti sejpara- i ten mir z Nemčijo. jj PUNT NA OTOKU . KRKU. ; London, 9. jan. Prebivalstvo otoka Krk v Kvarner-t skem zalivu se je spuntalo ■ proti Italijanom in proglasilo • Hrvatsko republiko', ka-i kor se naznanja iz Opatije v "Rim. Otok Krk je bil doeedaj ■ zaseden od čet d'Annunzia t toda po rappalski pogodbi bi i moral biti izročen Jugoslovanom. NOVA KNJIŽICA. V zalogi našega uredništva - je izšla mala knjižica, v kateri dobite natančno vsa vpra Sanja in odgovore, v jako pri-i prostem jeziku, ki jih pofre-i bujete za državljanstvo. V-prašanja in odgovori so nastavljeni ravno tako kot se je poučevalo v šoli. Knjižica je copyright, jako natančno delo in jo priporočamo vsem rojakom. Velja 10 centov v uredništvu, po pošti 12e. -NASELJENCE ROPAJO. Washington, 9. jan. Kon-gresman Siegel je imel sinoči v zbornici poslancev govor, v katerem je silno ožigosal postlan je raznih evropskih tira dov in držav, ki ropajo in sleparijo naseljence na potu v Ameriko. Evropske države in qjih uradniki oropajo te siromašne ljudi do zadnjega cent«, je dejal Siegel. Čelo pri atnerpškth uradnikih se je včasih odkrila sleparija. — Cene raznemu oremogu so se zopet znižale. Ni čuda, ko imamo tako vreme. Stavimo, če bi pritiskal mraz, da bi našraufali cene prav visoko, sedaj pa solnce kareje zimo, Je je poceni ' s\ Velike skrbi novega predsednika Marion, Ohio, 10. jan. Novo izvoljeni predsednik Harding ima že svoje križe in težave, in^zgubil je mnogo prijateljev, odkar je bil z volj en od naroda. Pri zbiranju mož, ki bi vodili njegov kabinet, je naletel na velike ovire, in mo že katere je imenoval za ta posel, so splošno kritizira. Kogarkoli imenuje Harding, da mu pomaga v njegovem poslu, naleti prav gotovo na ostro kritiko od te ali one strani. Manj kot dva meseca manjka še, da pride Harding kot predsednik v Washington, pa se ni še odločil, komu bo poveril vodstvo vlade. Ob priliki svojega obiska v Columbus, pretečeni teden, se je Harding izjavil: "Rad bi vedel, če poznate vi občutke mo ža, ki je bil mahoma izbran za najbolj važni urad na svetu. Resnica je, da sem odte-daj zgubil mnogo prijateljev. Mahoma so mi postali tuji. »Pri tem se pa vsak dan povečuje zavest neizmerne odgovornosti, katero sem prevzel, ko sem bil izvoljen. Že sem se pričel zavedati, da se bo treba boriti proti intrigam in proti zavijanju resnice. Ne-' Drestano bo treba biti na stra ži, toda to zna pokvariti značaj človeka. Želim si ozračja resnice in odkritosrčnosti v naši vladni politiki/ Kot se naznarifaTž dobro poučenih krogov.se je Harding posvetoval z mnogimi upljivnimi republikanskimi krogi, in tekom teh pogovorov je 'dognal, da so ga marsikje nala- : gali ali pa mu potvorili res- ; nieo. Harding sam na sebi je i pošten dovolj, da je dotične i odločno zavrnil, toda koliko < časa se bo mogel boriti proti ; političnim intrigam, je drugo vprašanje. Na vsak način se pa možu že pozna, da ga ] čaka odgovorna naloga, ker | se je od izvolitve sem že pre- j cej postaral. ] t. febr. scHpre pb-nove cevi v mestu. Martin B.,Da|, predsednik East Ohio ©as Company, plinove drtt||e, ki skrbi za plin v Clevplapdu in predmestju, se je izfavil v soboto, da bo na Prihodnji seji direktorjev plinove družbe predlagal, da mT odvzame ves naravni plin,, takoj po 0. febr. ko poteči kontrakt med mestom in fHnovo družbo. Daly se je Rjavil; da kompani.ji ničeipr druzega ne preostaja kot prenehati s poslovanjem v Clevelandu, ker mestna zbornica nikakor ne dovoli kompaniji,' da b^ se cena plina zvišala, kakor je kompanija zahtevala. Ta je zahtevala najmanjšo eeno 50c od 1000 kubičnih čevljev, mesto je pa naredilo postavo, da plin se ne sme dražje prodajati kot 35c za 1000 kubičnih čevljev. Daly se je izjavil, da mu bilo silno žal. <\ mesto je pripravljeno tia boj in mestni odvetniki so se izjavili, da kompanija nikakor ne sme, pod kažnijo zaple-nitve vsega njenega premoženja, prenehati s plinovo službo, dokler se ni pritožila na državni odJ/or za javne naprave, ki ima konečno pravico razsoditi, ali je pogodba z mestom veljavna ali ne. Ohio preskrbi pokojnino ostarelim Columbus, Ohio, 9. jan. Prva država, ki bo plačevala starim ljudem, ki se drugače preživeti ne moiejo, pokojnino na stara *Jeta, bo država Ohio. V državni jbornici Je vložeii predlog, ki bo gotovo sprejet, in od leta 1922 naprej bodejo ostareli ljudje do bivali od države pokojnino. Načrt za pokojnino ostarelim delavcem je bil sprožen od Ohio State Federation ot Labor in je del delavskega programa za zboljšanje postav. Glasom te nove postave dobi vsaka potrebna oseba, ki je, prekoračila leto 65 od državp po $5.00 na teden, ako znašajo njeni drugi dohodki manj kot $350 na leto. Glasom preiskave državnih obla-stij je v državi Ohio 70.000 ljudi, ki so opravičene do te pokojnine. Vsak kdor bi hotel prositi za to pokojnino, bi moral dokazati, da je 15 let stanovalec v državi Ohio, je državljan, in da eno leto prej ni dobil nobene druge podpore. Denar,"da se plačuje ta po kojnina ostarelim osebam, bi morale plačati kompanije/ki imajo večje Število delavcev* zaposljenih in uvedel bi se bi posebni dohodninski davek. Računa se, da bi država na ta način plačala letno najmanj $16.000.000 v pokojninah ......ij-.-.UI-Z Organizacija banditov , ima vpljiv pri vladi. Columbus, O. 9. jah. $100. . 000 je nabranega, in to svoto i lahko dobi oni odvetnik ali i višji uradnik, kateremu se posrečbdobiti iz ječe znanega l roparja "Big Jim Morton*', ! ki je bil v Clevelandu obso- • jen na 20 letno ječo, ker je • oropal West Side banko in ► odnesel s svojimi tovariši . nad $40.000. To izjavo je dal danes vodja državnih zapo* rov v Columbusu. Poleg tega pravijo uradniki zaporov da je nabrano še mnogo druzega denarja, po $10.000 in do $50.000 za razne druge roparje, ki se nahajajo v ječi, da se jih oprosti. Vsi ti roparji so bili obsojeni v Clevelandu. Nadalje je prišlo na dan, da imajo roparji, tatovi ter drugi banditi med seboj močno organizacijo in najete najboljše odvetnike. Nekaj teh odvetnikov je v Clevelandu, in domneva se, da odvetniki, ki so v tesni zvezi z roparji in banditi, ve-Uki prijatelji najvišjih uradnikov mesta Clevelanda in države Ohio. Vodstvo državnih zaporov se je izjavilo, da je prišlo na dan, da imajo banditi mojČno organizacijo. : Vsak bandit ki je član te organizacije, mora plačevati 20 procentov tega kar nakrade ali naropa, v blagajno banditov. Ta denar se upora-kadar policija oanmte p6Wvl'ift f6Knffl ' za upljiv na višjih mestih, da : se jih izpusti iz zaporov. < Pretekli teden je prišel eden odvetnikov iz Clevelanda v Columbus in se izjavil, da je pripravljenih $10.000, če se izpusti nekega roparja iz zaporov. Mnenje prevladuje da ima roparska organizacija na razpolago nad $500.000 i za svoje člane, kadar se nahajajo v zadregi. rfc- i ' 1 Devet roparjev iz- - pustili iz zaporov ► > Columbus, Ohio. 9. jan. Na i pritisk časopisja je govemer - Cox včeraj podal izjavo, v ka i teri se opravičuje, zakaj je , pomilostil dvakratnega mo- » rilca Holdena, ki je ubil dve s osebi, nakar je dobil dosmrt-i no ječo, od katere je dosedaj i prestal samo 10 let, in ga je I govemer zadnji teden pomi- • lostil. Govemer Cox je izjavil • da tekom šestih let ko je bif govemer ni pomilostil nikogar, ki je bil drugič obsojen v ječo, in da ni nikdar nikogar pomilostil, ne da bi ga prej osebno zaslišal. Dejstva, ki se nanašajo na Holdena, so sledeča: Harry Holden je bil prijatelj morfija in drugih strupov, dasi še jako mlad. Umor, ki ga je povzročil, Je storil v trenutku, ko je bil neodgovoren za svoja dejanja. V ječi je bil nad enajst let. Pred šestimi leti je s svojim vzglednim obnašanjem naredil tak vtis na oblasti, da se, ga je že tedaj priporočilo milosti. Toda jaz sem tedaj zavrnil prošfnjo. Toda mož je medtem postal izurjen strojnik in se obnašal tako vzorno, da sem bil prepričan, da je popolnoma prerojen človek. Doma ga čaka stara mati, ki ga potrebuje. Dobra služba ga čaka. P4 mpiem menju je on plačal svoj dolg napram družbi.*' Odbor, ki prtpoftirrmmstiiw goVer nerju, je sklenil, da v bodoče se bo naznanilo vsem časopisom, katere osebe se pomilo-s ti jo, tla se vo.di javna debata o tem. Nadalje se je sklenilo narediti novo j>ostavo, glasom katere porotniki nimajo pravice priporočiti sodniku milost v slučajih morilcerrki so ubili kako javno osebo, * (policista) ali če so umor izvršili v trenutku, ko so ropali. ' . U Ameriko - - - - $4.00 Za Cleveland po podti - $5.U«i Za Evropo - - - - - $5.50 Posamezna številka - - - 3c vm piana, dqpM In daaar a*j m podil}« aa "Ameriška Domovi««' ft 19 St. Clalr Ave. N. B. Cleveland, Ohio Tal. Cay. Prtncfon MJtffiS DEHEVEC. Publisher _ LOUIS J. PIRC. Editot ' ISSUKi* MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.033 Slovenians in the City ot Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Batored m second-claas matter January 5th 190S. at the peat office a Cleveland, Ohio uoder the Aet of March 3rd, 1870 No. 3. Mon. Jan. 10th 1921. Po kateri poti torej? • V Newburgu so postavili veličastno poslopje Slovenski Narodni Dom, poleg tega pa zgradili novo farno .šolo in sedaj se priprav jajo za cerkev. V Collinwoodu so tudi zgradili res krasen Narodni Dom in napredujejo tudi na drugih poljih, v Clevelandu pa, ki stoje dvakrat toliko slovenskih družin kot jih je v Collinwoodu in Newburgu skupaj, nimamo druzega kot staro poslopje, zadolženo v deset-iisoče ter nekaj prismod od Enakopravnosti, ki ob vsaki dani in nedani priliki skušajo delati razprtijo in zgago med rojaki. Noben teh zgagarskih pismarjev ni niti ameriški državljan, toda zabavljati zna čez Ameriko in rojake državljane ter hvaliti boljševiške Žide, da se kar kadi. Kjer jih najmanj srbi, tam praskajo. S svojimi zdražb^mi so povzro čili, da je odpovedalo sodelovanje in pomoč pri S. N. Domu stotine najboljših moči. Zadnje dneve so zdražbarji na skrajno nizkoten način napadli katoličane ter se norčevali ?. njih. In v to nedopustno pisanje vpletajo potem podjetje S. N. Doma. 'Kaj ima cerkev opraviti z Narodnim Domom? Ali ni dolar, ki ga da katoliški rojak za delnico Doma ravno tako dober kot kakSen drugi? Ali želite, da vsi oni, ki hodijo v cerkev, popolnoma opuste vsako sodelovanje pri Domu? Ako je tako, se to kaj hitro da narediti. Ako želite napredek in uspeh, pustite cerkev v miru, spoštujte prepričanje vsakogar, skrbite kje bodete dobili, ne pa kje bodete odganjali. In ali piše Enakopravnost take zdražbarije z vednostjo direktorija S. N. Doma ali na svojo pest? ZAKAJ? d' r'. •. *i * • .,54 ,•• t V teh časih, ka je roparjem Človeško življenje tako poceni bi pač nihče ne pričakoval, da bi šel governer države Ohio v zadnjih dnevih, ko še opravlja to službo, in pomilo-sti tri morilce nadaljnega zapora. Eden izmed pomiloščenih ima »a vesti celo dva umora, za kap je sedel komaj depet let. Ali je governer Cox prepričan, da o deset let Ječe je dovolj velika kazen za umor dveh oseb, ki ste bili zavratno umor-jenif Dejstvo, da je governer Cox pomilostil morilca Holde-na iz Clevelanda je presenetilo vse kroge. Holden je znan kot eden najhujših kriminalcev v Ohio. Bil je dvakrat spoznan krivimtumora prve vrste, toda usmiljeni porotniki so ga rešili smrti na električnem stolu. Namesto da bi ga usmrtili, so ga obsodili v dosmrtno ječo brez upanja, da bi mogel biti pomiloščen. Brez upanja t Da ni upanja na pomilostitev, bi vsak morilec raje imel električni stol kot pa dosmrtno ječo. Če bi znani morilec in ropar Jiggs Losteiner ne vedel dobro, da se dobi čez par let governer, ki ga pomilosti, tedaj ne bi £el v državno ječo z nasmehom na obrazu. In vselej, kadar je kak morilec izpuščen iz ječe, potem ko je par let presedel v njej, dobi človeška družba nove morilce v svojo sredo. Žakaj je governer Cox pomilostil morilea Holdena? Ali je pri tem naredil silno napako, ali pa so ga k tem prisilila dejstva, ki nikakor niso znana javnosti. Ce je tako, tedaj je governer Cox resno dolžan, da razjasni javnosti, posebno pa občinstvu v Clevelandu, zakaj je spustil enega najbolj nevarnih morilcev iz zaporov. Vsa javnost napeto pričakuje pojasnila governerja Coxa. Ali imamo postave proti morilcem zato, da dobrodušni governerji spuščajo morilce na svobodo? Policija ima silne težave, da prime enega morilca, -sodn i je imajo ogromne stroške, da mu dokažejo zločin, pa pride governer in pomilosti še one maloštevilne morilce, katere je policija p<»-lovila z največjim trudom. Ali ne postane čbveško življenje na ta način pocenil Kdo se bo obotavljal Umoriti svojega bližnjega, če se zaveda, da bo zato par let dobro živel v ječi, potem pa zopet prost in svoboden kot se ne bi ničesar zgodilo? Kdo vzame denar? Kongresman Fordney, ki ima v kongresu nad vse važen urad načelnika odbora, katerega naloga je preskrbeti dear za državo, je v velikih skrbeh, kaj se zgodi z jagnje-tom potem, ko ga odvzamejo od matere in pošljejo na trg. Neki farmar iz zapada je poslal en železniški voz jag-njet v Chicago, pravi Fordney. Jagnjeta so v Chicagi prodali po $2.10 od glave, toda potem ko je farmar plačal vse prevozne stroške in drugo, mu je ostalo le 33 centov od glave jagnjeta kot dobiček. Kar pa kongresmanu ne gre v glavo je dejstvo, da je moral on plačati 65 centov v restavrantu za dva mala koščka jagnjetovega mesa. Torej je plačal dvakrat toliko za dva mala koščka kot je imel farmar profita pri celi živali. Pa tudi farmar se čudi, kdo je vzel razliko med 33 centi in $2.10. Farmar je dobil 33 centov za eno jag-nje, prodalo se je pa za $2.10. Kdo je dobil to razliko? Nekdo je moral vtakniti denar v žep. Farmar nikakor ne. In ker ni samo kongresman Fordney človek, ki je toliko plačal za meso, ki v resnici za farmarja nima nobene veljave in dobička, ampak je milijone takih ljudi, tedaj bi bilo prav umestno, da začne Fordney preiskovati v svojem in v interesu drugih, kdo opravlja tako ogromne dobičke v žep. Kon gresman Fordney ima moč in postavo na svoji strani in to prav lahko dožene. Mi vsi bi radi poenali ljudi, ki kričijo nad farmarjem, { kakšen izkoriščevalec je, dočim ti kričači v resnici spravljajo farmarjev dobiček v svoj žep. PETROLEJ ODLOČUJE SVETOVNO VOJNO. direktor ameriškega pe-trolejskega inštituta, JMan-Hl ning, piše o svojih iffzorih k glede petroleja in prihaja do ^ zaključka, da je mir v bodoč-j nosti odvisen pd tega, kdo bo * imel največji pridelek petro- * leja pod svojo Kontrolo. Petrolej, oziroma gasolin _ ni imel do izuma avtomobi-" lov skoro nobene važnosti. L* Toda odkar imamo avtomo-y bile in industrijo, ki se je razvila iz njih, je postal petro-1 lej, benzin, gasolin, predmet _ največje važnosti. Angliji bi se slabo godilo v pretekli sve tovni vojni, da ni imela na i svoji strani Amerike, ki je - zakladala Anglijo s petrolejem. Da si Anglija preskrbi * veliko zalogo petroleja, je zgradila v Rosinghtu na Škot skem velikanski reservoir, kamor se lahko spravi 140. 000 hektolitrov petroleja. Ta ' skušnja s petrolejem v vojni, ! poleg tega pa ,padanje pro-1 dukcije premoga v Angliji, je 1 angleško vlado poučilo, da mora na vsak način skrbeti, , da dobi dovolj petroleja in i enakih produktov pod svojo J ; kontrolo. To se ji je sijajno ' posrečilo na vzhodu, kjer je \ Anglija dobila pod kontrolo ( en četrt milijonov kvadrat- , nih milj bogatih petrolejskin perzijskih vrelcev, ne da bi govorili o glasovitih vrelcih v mezopotamski dolini. Glede teh petrolejnih vrelcev se vršile velike razprave med ( francosko in angleško vlado j, v San Remo, in Francozi po | pravici tožijo, da so radi An- j f leže v zopet potegnili "ta | ratki konec'', ker Angleži g so dobili 75 procentov vseh ( petrolejnih vrelcev, Franco- v zi pa ostalo. Takoj po tej r "razdelitvi", je angleška via- < da naznanila vsem kompani- p jam, ki so vrtale po bivšem turškem ozemlju za petrole- s jem, da morajo s tem nemudo r ma prenehati in dobiti do- r vol jen je od angleške vlade, v predno nadaljujejo z delom. „ To se je zgodilo, in med dru- a gimi je bila pregnana tudi ^ neka ameriška Kompanija, ki ^ je vrtala okoli Mrtvega mor- j ja. Angleži so takoj začeli ji vrtati na svoj račun. Vsako j vojaško ekspedicijo je sprem a Ijalo nekaj geologov, ki so j iskali vrelce, in kjerkoli naj- j dejo kaj važnega, postavijo ^ stražo in napis: Prepoveda- j no. Ako se bo Angležem po- r srečilo ustanoviti siguren pre r voz petroleja in položiti cevi f do Sredozemskega morja, te- J daj bo trpel največjo škodo * rockefeller in njegova s "Standard Oil", katero bo j angleški proizvajalec petro- r leja popolnoma izpodrinil iz ( evropskega kontinenta. a] Amerika že s strahom opa- F zuje, da jo bodo Angleži spo- r drinili s svetovnega trga kar p se tiče petrolejne industrije. j Govori se, da tekom 25 let bo 1 Amerika odvisna za petrolej I od Anglije, kajti dotedaj se .g bodo ameriški vrelci izčrpali, h in ameriške potrebe petrole- / ja, gasolina, nafte, itd. se bo- v kuriti kotle na ameriških boj T uih ladijah z nafto, namesto 5] s premogom. S tem so posku ji šali ameriški strokovnjaki že n pred vojno, a v obilnih mno- if žinah se je gasolin začel ra- d biti na ameriških bojnih la- ji dijah tekom vojne. In kakor vi hitro se bo v vseh velikih in- n dustrijah dognala vrednost rr gasolina, bo začelo ogromno iS povpraševanje po njem, po- j n sebno ker ponekod premoga i ti primanjkuje, poleg tega pa je ls gasolin veliko cenejši — dok v ler zaloga traja. Toda v tem n je Anglija prehitela vse svo- n je sosede, da je sprevidela si ogromno vrednost gasolina. n Kmalu bo pridelek petroleja po celem svetu odvisen od Anglile. Ako se to zgodi, bo nastal tak prepir med amen-- škimi in angleškimi kapijali-1 sti, da bodo povzročali diplo-> matične apore, in taki spori " so še vedno povzročili, vojno. * Zato pravi pisatelj, bi bilo najbolje, da se takoj sedaj v 'začetku najde pot sporazu-1 ma, in da se prepusti kapita-" i lom raznih zainteresiran^! narodov, da enako sodeluje-1 jo pri eksploataciji petroleja. Tak sporazum bi se mo^aJL v prvi vrsti doseči z amefl^ škim kapitalom,1 ki je bil do danes jako toleranten napram vsem tujim kapitalistom, ki so bili zainteresirani v ameriški j)etr61ejni industriji. Amerika ima pravico do tega, ker bo v dogled-nem času potrebovala za svoje industrije kolikor mogoče tega produkta. Amerika sama poseduje danes šest sedmin vseh avtomobilov na sve tu, da ne govorimo o drugih potrebščinah. V interesu svetovnega miru je torej, da se v tem vprašanju pride do pravičnega sporazuma, tako da bodo produkti petrolejne industrije dostopni vsem narodom enako, kel* je sicer sigurno, da bo nastala radi petroleja svetovna vojska. IZDOMOVDVE. Angleži za našo deco. V Be ogradu obstoja centrala angleškega društva za pomoč revnim otrokom. Centrala se je osnovala na iniciativo dru-štva, ki ima na Angleškem čez tisoč čianov. Člani tega društva so se obvezali, da bo vsak izmed njih pomagal ene mu otroku iz stare Srbije. Skrbeli bodo otrokom za hrano in jih posinovili. Z Goriškega. Iz Tolmina se je vračal domov neki Drež ničar ,z aprovizacijskim denarjem. Noč ga je dohitela v Kobaridu, Na kobariškem mostu sta ga napadla dva vojaka in ga vrgla v Sočo. K sreči pa se je vjel za grm in mimoidoči so mu rešili življenje. Vojaka so zaprli. — Na poti proti Staremu Selu je bil pred par dnevi napaden občinski zdravnik, ki je Italijan. Roparji so ga kopčno izpustili. — 21 letnega I.-Le-bana, ki se je peljal na kolesu iz Ročinja v uorico, je pritisnil k zidu neki kamijon ter mu prizadejal težke notranje poškodbe. Leban je umrl v goriški bolnišnici. — Pod vasjo Užiče v vitovski občini se je pripetila grozna nesreča. Ročna granata je strašno ranila 17 letnega Leopolda Glcščiča, ki je kmalu nato aimrl. Njegov 19 letni brat Filip je ranjen v noge, Kletni deček Remec pa tudi v noge. Dva dečka sta lahko ranjena. Ponesrečene so pripeljali v goriško bolnišnico. Dečjci so bili našli ono ročno granato v zidovju ter so jo hoteli iztrgati. — Trg Sv. Andreja v Gorici je bil tudi v sedanjih razmerah prav živahen. Ves dan se je razlegala po mestu skoro sama slovenska govorica. Italijani so čez dan vsi dobro znali slovensko, zvečer pa so peli mla di Italijančki po ulicah laško popevko "Marameo" ki pd-šilja Slovence iz Gorice v Sol kan. Spomini na Tolmin. (Dolus "Goriške Straže".) Bilo nas je nad 60 učiteljev in učiteljic, ki smo polagali izpit usposobljenosti. Stali smo pred znano i^omisijoVo kateri I »i bilo dobrojkaj povedati. Iz Tolmina sm^odnesli le slabe spomine. Skoz 14 dni največja burja in ntfaz, nikjeb pošte nega prenočišča, hrana slaba in draga, nikjer prijaznih ali domačih obrazov, malo prijaznosti in malo narodne zavesti. Že komisija kaže nam nasprotne obraze, a ves Tolmin se ti zdi prav tuja vas. Skoro nobenega slovenskega napisa, povsod tuja govorica tuja lica. Vojaštva veliko, de laveev dosti, uradnikov preveč, Slovenca* nič. .Pan U. novembra mijostane za vedno v spominu. Vse polno zastav, na trgu yojašk* parada.« navzoče vse uradništvo in v^-v- {.....$ , • ; ; ' tli'ir« "iti ' V i a šolska mladina. Vojakom pri i penja odlikovanja po Ljubijo > ni znana dama Grom - Vrto- - vec, občinski komisar da bla- - gosloviti veliko in malo za- - stavo, s katero gredo v spre-I vodu v cerkev, kjer ima voja- • ški kaplan peto mašo in za-) hvalo, domači pevci pojejo, r po masi vdanostni telegram - kralju, popoldne godba, na - ulici vse polno tujcev in ne-\ kaj domačinov, zvečer raz- - svetljava tudi pri nekaterih domačinih, potem ples, nav-zpča vsa nezavedna inteligen ykca, ponoči vse hiše popisane » z izzivaj očimi napisi. — Ni • čuda, da smo vsi želeli iz oku ■ žene atmosfere! V Krškem je umrl g. Jer-nei Ravnikar, nadučitelj v pokoju in bivši deželni poslanec, po dolgi večletni bolezni v 67. letu svoje starosti. Rajn ki je služboval z uspehom na več krajih, na primer v Krškem. Mokronogu. Litiji, v Trnovem v Ilirski Bistrici in naposled na Viču pri Ljubljani. Bil je odličen šolnik in ' vzgojitelja ki je imel povsod : lepe uspehe. Za svoj učitelj- | ski stan je bil jako vnet. J Volkovi iz Bosne in Herce ; govine so se pojavili pretekli ! teden že v gozdovih na kočev ! sko-hrvaški meji. 2ival išče 1 hrane po samotnih vaseh. I Lovci so jim že za petami. V I Auerspergovih prazgodih o- ! kolu Kočevja, v Veliki Gori ! in bližnjih gozdih, pa se je • pojavil medved (rjavi), ki ga j tudi že zasledujejo.--| Srbohrvaščina v ljubljan | skih šolah. Vsled sklepa mest j nega šolskega sveta se uvede ; obvezni pouk srbohrvaščine \ ze v tretji razred ljudskih . šol. Doslej se je pričel pouk > v IV. razredu. Nedeljske službe božje na ljudskih šolah. Mestni šolski J! svet je na predlog svojega čla J na Franchettija s 6 proti 4 > glasovom sklenil, da se iz 5 zdravstvenih ozirov do kon- S ca februarja 1921 opuste ne- i deljske šolarske maše na i vseh ljudskih šolah v Ljub- / Ijani. škof dr. Anton Mahnič. / Nad 70 let star je umrl v Za- J grebu po daljšem bolehanju ^ krški škof dr. Anton Mahnič. t m V PROŠNJA IZ DOMOVINE. Uredništvo • je prejelo od dveh revnih slovenskih diia- , kov, Josip Grčar doma iz Žužemberka in Alojzija Pirnat iz občine Bloke, ganljivo i prošnjo za podporo. Poslala i sta spričevala od vseučilišča, i od župnika, od občinske obla i sti, da so njuni stariši naj- i večji siromaki, a sinova mo- i rata pustiti študije, če ne do- i bita nadaljne podpore. Škoda i dveh slovenskih inteligentov i ki doslej nista poznala druze 1 ga kot stradanje. Uredništvo i drage volje sprejme darove, i jih priobči v listu in pošlje na i >ravo mesto. Rojakom pripo- 1 *očamo. 1 Blagim srcem! 1 Dolgoletna vojna je naju ( cakor tudi neštevilno drugih ( vrgla iz začrtanega pota študij v službo vojnega i>oga. Ali vendar se je nama posrečilo J izviti najino življenje avstrij ! skim krvnikom. In tako sva začela po vojni j z največjim veseljem in naj- j )oljšimi upi z nadaljevanjem j plemenitega študija v dobro- j rit uboigega jugoslovanskega j judstva. Šlo je nekaj časa. Ali dragi ; nja je rastla do nezaslišano ; visokih een, katerih sloven- ; ski. študent ne zmore, bodisi < glede na obleke aH knjige in j irano, ket ne dobi od revnih j starisev nikake podpore. Tako stojiva na cesti, ka- ; cor Kovačev študent bi lahko « zapela: raztrgan ves in razcapan, iz čevlja palec^gleda, v želodcu pajek prede... Zima je. V podstrešni mrzli sobici čepiva pri knjigh da nama šklepečejo premrli udi in zunaj piha ostra burja ali zimske obleke ni — In Božič se bliža — praznik veselja. Ali midva ne bova občutila božične sreče! V bogatih hišah se bodo deli-i darovi, ki jih je prineslo t >ožično D$te ali naju se nik-do spomnil ne bo — V samo-ti tihj duša bo jokala, srce , Dalji m mM atrial. » Vrednost jngosloyanskc kroie se t krat- \ kem zviša. i Ako želite, da pride vaša denarna pošiljate* ob pf»- 2j vem času v staro domovino, 4a se izplača vašim ^agjm i v domovini te4aj se poslu&e našega ^'■■nrra f zavoda, M je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznat j Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za pošiljanje J denarja. Izplača direktno v Ljubljani. j V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi j bankami, imamo pa tudi zvese s celo Hrvatsko in ostalo 7 Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v L ju- | bljani. Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v stal C ro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske Črte f Premofenje te banke znaša osemindvajset milijonov. J Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko. x i Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan. a II« Lake Shore Banking & Trusts J * /j iS. 55tb ST, & ST. CLAIR AVE. INCEST DRUGIH PODRUŽNIC. CUNARD LINE . . ■ S. S. CARONIA 0DPL0VE15. JANUARUA 20.000 TON v NEAPOLJ Cena 3. razredu Trst via Neapolj.... $104150 Iri $5.00 vojnega davka. / i V vašem mestu je Cunard Line zastopnik. Pojdite k njemu. NAZNANILO PRESELITVE. j Dr. Župnik »e je preseli! i zobozdravniiktm uradom od 0127 St Clair Ave. naflSl St Clair A?e. aa vogal II cest«, nad novo slovansko banko, glejta vhod na 02. cesti. Glejte na napis DR. ŽUPNIK '4 Ako hočete zanesljivega zobozdravnike, obittite dr. 2upnika. ki \ se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prskticira te dem let v tej okolid. . , Uradne ara: od 8:30 ijutrij do 8:30 ivečer. Ob nedeljah od 0:30 - 12 Najai eMail vsak iaa. PoklMUa Craat 7» L Ufo se stanovaaie 2 do J aabc sa dva j novoporočenca. Naznani sa v uprav-1 niitvu tega lista. (3) | . -—- j i Mlad fant, dobra isvaibaa v tem poalo. teli dobiti delo v groceriji ali mesnici! I P oz ve se v upravniitvu (|| J ' A ' J I NAZNANILO IN ZAHVALA. I Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, pri-I jateljem in znancem, da nam je nemila smrt ugrabila J našo iskreno ljubljeno soprogo, ozir. mater Frančiška Tavželj, S ki je umrla v nežni mladosti 35 let. Doma je bila iz Po* nikev, Dolenjsko. Čutimo se doline, da se na tem mestir j iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev^ društvenim članicam W. O. W. za udeležbo pri pogrebu! pogrebcem ter pogrebniku Fr. Zakrajšeku za lepo o- j skrbo pogreba. Žalujoči ostali: * ANTON TAVŽELJ, soprog, FRANCES in HENRY, otroka. Cleveland, O. 7. januarija, 19a 1. H___ ■____. . i l..JH CUNARD I,INK. S. S. SAX0N1A, 14000 ton, odplove.. ~2L jan. MT Odplove iz Halifaxa 24. jan. V vašem mestu je Cunard agent. Pojdite k njemm Cena D. razreda ..:.............. $18010 Oena E razreda.................$mm , in $5.00 vojnega davka. Direktno v Hamburg. Cena 3. razreda: Oderburg via Hamburg.. J........ /»29L2I in $5.00 vojnega davka. Največji parnik, ki odplove v Hambur. ■trepetalo bo in morda se sol-« potočila bo v bolesti... In Kftj bridki solzi pozdravlje-Hj nama: bratje in sestre v no k domovini, želeč dni lepših Vam božičnih da leta no--jfega bi zar doneski Vam in ^^Rm malčkom solnca lepšo Ifzarjo dni sedanjih in prihod-Sijih kakor nama jih je naklo nila usoda kruta! Obračava se tem potom *na Was: mili bratje in sestre in ifrkava na Vaša blagočuteča Sirca, da se morda spomnite »i veseli zabavi v božičnih loneh na .brata dva — trpina, odkar sta se zavedla življenja, nimata mirne ure spanja, vedno Oskrbi le za svoj Obstanek, z malim darom, da Ifainoreta z novim pogumom Bp delo do cilja. Saj trudapol-no delo duha v pomanjkanju S— " osvečeno je rojakom kočah po slovenski domovini. Iz teh belih koč sva izšla, /živela med onim ljudstvom, J ki si v potu svojega obraza služi črni kruh — vrniti se hočeva po dokonfianih študijah med ta narod in reševati ga spon, v katere ga vklepa-rjo raznolike bolezni — kruti vstanki dolgotrajne vojne, da v prosti domovini zdrav in čil |bo živel narod naš! Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha in kragulja odgnati, ki kluje srce od zore do mraka od mraka do dne? Čas hiti — ali s časom le polni se trpljenja kuparrr Brate, sestra, primi jo in raz-bij s hitrim darom na "Upra-. vo Ameriške Domovine'M ,Cuj jadnih klicev glas, krvavečih src milo prošnjo, za-C to le odpri srce, odpri roke, iotiraj bratovske solze! ^Jmrl je Josip Pire, kurjač jjfcžne železnice, oče predsednika Orlovske zveze, podalj-h« mukapolni bolezni. [Baterad, 3. dec. Iz Cetinja Bprbcajo: Zastopnika angle-Ke vlade, ki sta prisostvovala volitvam v konstituanto v i Črni gori, sta odpotovala iz I'&tinja, da poročata Lloyd ^^K kaj sta videla v črni I £)ri. Ni dvoma,, da sta odne-■ prepričanje, da je črna Ka Zfi edinstvo, da se v res-Hi čuti kot sestavni del kra-Evine Srbov. Hrvatov in ^Htev in da razkralj Ni-Ht nima pristašev med čr- f i vlada že prej obveščena o prihodu te angleške misije, jerr je angleška častnika JH Nemška odškodnina na H- ( 'pvfuL Objavljena je konvenci- ( | ya, ki so jo sklenili zastopni-ki zaveznikov, po kateri mo-gra izročiti Nemčija zavezni-| ;kom v roku šestih mesecev I 30.000 konj, 60.000 bikov, ikrav in volov, 30.000 molznih. krav in 125.000 ovac. KKebaracijska komisija je do-- ločna, da dobi Srbija od te-10.600 konj, 17.800 volov §& krav in 52.000 ovac. Osta-čfnek si razdele francoska, an-jpgleška belgijska in italijan-Igska vlada. Rok šestih mese-| -cev poteče dne 1. maja 1921. : t)o tega dne tnora vsaka dr-|^žava prevzeti svoj del. Preda la živine se prične takoj, ko gMospo na Nemško delegati in biksperti zainteresiranih vlad, ki bodo morali urediti tudi pjvfe potrebno glede transpor ta in prehrane in zdravstve-||liega stanja živine. Z ozirom !?irta konvencijo se je Nemčija ^obvezala, da bo skrbela za Icrmo in prevoz živine do |PK>jc meje. Od tam pa bodo . skrbele za prevoz zavezniške IMtiave vsaka za svoj del St-gVine. Konji, ki jih dobimo od :Nemčije, so ardenske pasme, Kjkrave in biki so slementhal-Bijlega plemena, ovce merin-flfrke pasme. Če se živini ne za-Ugotovi potrebna hrana in Če fie prične s prevažanjem IIjpravor-asno, preti nevarnost, da živina pogine. Za prevoz ||konj bo treba 2500 železniš-l|Uh voz, za krave in ovce pa gjmd 4000 železniških voz. lEdi se, da je najbolj ugodna Rjbt za transport od Regen-BEburga po Donavi. Za naše Pttlegate, ki bodo imeli nalo-Bb>, da prevzamejo živino na Hetnškem, bodo imenovani jfitradniki pri prometnem voj-ijppm in poljedelskem ministr- r i Slovenski ameriški javnosti t D Slovencem širom Amerike se tem potom blagohotno naznanja, da se je tvrdka LEO ZAKRAJŠEK ' 70 - gth Ave., NEW YORK CITY, zaradi velikega in neprestano rastečega prometa reorganizirala in sicer na ta način, da je svojemu dosedanjemu delokrogu pridružila tudi posle privatne banke ter da od NOVEGA LETA naprej posluje pod imenom: ZAKRAJŠEK & ČESAR K na istfem naslovu. Kakor dosedaj, bo tudi za naprej vse poslovanje pod osebnim vodstvom ustanovitelja in dosedanjega voditelja te tvrdke, g. Leo Zakrajšeka, vsled česar so rojaki lahko uverjeni, da tvrdka ne bo krenila s poti dosedanje postreiljivosti, točnosti in poštenosti, temveč, da se bo trudila, da svoje poslovanje vsestransko izboljša v korist onih, ki se je bodo posluževali. Od države New York je ta tvrdka sedaj dobila bančno dovoljenje, kar bo zlasti pri pošiljanju denarja v stari kraj velike važnosti in koristi, ker tvrdka ne bo vezana posluževati se raznih drugih bančnih podjetij in njih zvez v ta namen, temveč se bo v svojem poslovanju s starito krajem lahko posluževala onih zvez, katere je g. Zakrajšek napravil v času svojega obiska v starem kraju. Pošiljanje denarja se torej sedaj izvršuje pod državnim nadzorstvom in pod jamstvom, ki ga je tvrdka položila pri državi in ki ga zakon določuje za izvršenje teh poslov. Na podlagi teh važnih pridobitev, nastopa ta tvrdka leto 1921. z zavestjo, da je v boljšem stanu šlu-žiti svojemu narodu še v dosti večji meri, kakor do sedaj. Podpisana lastnika se ob tej priliki kar najtoplejše priporočava zaupanju in naklonjenosti vseh rojakov v Ameriki brez razlike, zagotavljajoč jim točno in pošteno postrežbo v vsakem slučaju. Z odličnim spoštovanjem ZAKRAJŠEK & CESARK, "PRIVATE BANKERS" 70 - 9th Avenue, NEW YORK, CHY Flank J. Lausdie, ODVETNIK . Čez dan se oglasite na: 1039 Guardian Building ______ , • . \ Od 6:3c do 8. zvečer pa se oglasite na: 6121 St. Clair Avenue 1 ! ' . spremljal v Kotor uradnik h zunanjega ministrstva iz Bel 1 grada. ' Belgrad, 3. dec. "Politika" 1 poroča iz Novega Sada: Pet ] Madžarov, ki so bili osumlje- 1 ni, da so povzročili požar v < elektrarni, je priznalo, da so 1 zažgali po naročilu komuni- j stov iz Pečuha. Izpovedali so, da se jem je tudi poročalo iz Pečuha, da bo istočasno, ko se bodo vršile volitve, nastala v Jugoslaviji i revolucija. Škoda, ki je nastala vsled po^ žara, kateri še ni popolnoma pogašen, znaša nad dvp in pol milijona. ( Radič kot predstavitelj Hrvatske. Malokomu je poli-tička sreča tako posluzila ka kor Štefanu Radiču. Koleba-joČ med vsemi mogočimi političnimi načeli, običajno za-nikukjoč'obstoječe, a od časa do časa sklepajoč najoportu-nističnejše kompromise, ved-fto pa stoječ sredi kmetskih mas, udajajoč se vsaj navidezno vsem njihovim nagonom in težnjam, da ob danem trenotku skoči naprej in jih povede po poti, po kateri ravno hoče — so ga te kmet-ske mase ob prvih naših volitvah na svojih ramah dvignile visoko nad vse bane in ga naredile za hrvatskega kralja po ljudski volji. Danes je Radič mož, za čegar mnenje se zanima vse, kar igra kako vlogo v našem poli tičnem življenju. Kakor je zgovoren in okreten, skoro ne more zmagovati vseh političnih intervjevov, ki jih žele časnikarji in zaupniki strak. Belgrad je takorekoč pozabil nase in z vsem zanimanjem ozira po Radiču. Ra dič ima res razlog biti dobre volje in v tej dobri volji nikogar ne odbija in namigava na vse mogoče velike možnosti in nade, a ne veže se zaenkrat na nobeno stran. V Belgrad pojde, ker bodo tam mogli Hrvatje govoriti in se sporazumeti v svojem jeziku. Ako se bodo sprli in grdili, se bodo v svojem jeziku in v tem jeziku se bodo tudi zopet spravili. Tako je rekel poročevalcu belgrajske "Politike". Vsekakor je v Radiče-vih rokah danes v dobršnem delu usoda konstituante in ustave. Poštni urad v Novi vasi pri Rakeku. Z dnem 16. decembra 1920 se ukine poslovanje poštne nabiralnice ter razširi pri poštnem uradu Nova vas pri Rakeku dostavljanje pošt nih pošiljk po selskem pismo-noši na sledeče kraje: Nemška vas, Nramplje, Sv. Duh, Lahovo, Skufče, Sktabče, Za k raj ž in Strmec. Dostavljanje se bo vršilo vsak torek, četrtek in soboto. Mi imamo vedno na razpolago vaako-jake hiše, za eno, dve ali več družin, na tisti cesti kot si telite. Nič vas ne stane, ako jih greste ogledati. Oglasite pri nas A. F. LUCIC, Real Estate. 1174 Addison Road. _ _ I'ar fantov ne vzame na stanovanje in hrano. Tople sobe in kopališče, električna luč. 5126 Superior Ave. (3) Brezplačne preiskave in posvetovanja - ta teden! ^jjj . Zavedam se, da je ▼ Clevelandu in bliinjih mestih na stotine ljudi, ki trpiio radi kake zastarele, nervozne ali komplicirane bolezni, Id potrebuje painjo dobrega zdravnika. Ako pridete v moj urad ta teden vaa bom natančno preiakal brezplačno in vam naravnost razodel, kaj vam je. Ako vidim, da vam sploh ni mogoče več ozdraviti, ne bom sprejel vašega slučaja. Mnogo mojih bolnikov le ozdravilo pri meni, dočim jim drugi zdravniki, katere so obiskali, niso mogli ničesar pomagati; v resnici so poskusili vse načine zdravljenja predneso prišli k meni. Že leta in leta zdravim akutne in zastarele bolezni moških in iensk. Ko me enkrat obiščete bodete takoj spoznali zakaj dobivam rezultate v dosledno kratkem času. Jaz odstranim resničen vzrok in simptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prično s zdravljenjem ta teden bom računal mnogo manj, v resnici polovico manj, kot navadno. Pridite danes ter zadovoljite sami sebe. Jaz Hpecijaliziram v zdravljenju novih in zastarelih bolezni kot so: krvni, kožni, ali nervozni neredi, želodčne, črevne in ledvične nadloge, tudi rev-matizem, bolečine v križu ali sklepih, glavobol, zabasanoat, vrtoglavost, izpahki in katerih v nosu, glavi in grlu. Moje najboljše priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki pošiljajo k meni druge z vsakim dnevom. Bolnikom zunaj mesta, se da točno pozornost, tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zBravi se nikogar pis menim potom. Prinesite ta oglas, kadar pridete. REZULTATI ŠTEJEJO ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIKO in DIREKTNO VBRIZGAVANJE SOKR-VICE, VAKCINOV in BAKTERINOV, KATEREGA SE. POSLUŽUJEM, VAM JAMČIJO USPEH. POSVETUJTE SE Z MENOJ ŠE DANES. NE ODLAŠAJTE ŠE NADALJE. * URADNE URE: _ f 17M17 A l OB NEDELJAH: Od 9. 4 do 8. zv. \JY. ISJM1LAL I Od io. d. do a. pop. Vzhodno zraven Bond Clothing, drugo nadstropje Zwulno zraven Star gledališča, 647 Euclid Ave. republic bldg. Cleveland, Ohio ! ' J ' . ■ ';; ■v Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ŽLORABE, vsak skuša postati hitra bogat, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agentje in samotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. i 1 V teh časih te stavijo v denarnem prometu nepričakovane sapreke starim iskufta-1 nim in premožnii^tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. i, • | tyase denarne pošiljatve se zadnji čss primeroma sedanjim razmeram v Evropi 'dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. f Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New Vork Bank Draft • I . V; j Frank Sakse* | 82 Cortlandt St. New York, N. Y. _________•_____■__V____ NOTARY PUBLIC. 11 , ..^».i*-' i = ■ I Izdelujem pooblastila, prošnje, izjave in sploh vsa no> , tarska posla. Na razpolago sem za tolmaCsnie pri vseh prilikah. Dafem nasvete v ' vseh ozirih. ED. KALISH 6106 ST. CLAIR AVENUE S J Pozor, Plumbing! ii - • i Kadarkoli hočete, da ae v vaših hišah naredi plumbartko delo, ae obrnit« na avojsga rojaka, ki vam naredi to ▼ najboljšo zadovoljnoat. Stranišča, kopališča, sinke, itd. Pojdita k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejši jugoalovanski plumber v Clevelandu. NICK DAVIDOVICH 6620 ST. CLAIK AVENIJE' Cleveland, Ohio O. S. Princeton 1173 W _Roacd ale • 1628_ y................. NE POZABITE! Kadar rabite dobro britev, škarje, jermen ali rezilne oprave, pridite v mojo trgovino, ker jaz kot bivši brivec poznam dobro te predmete. Vse blago pri nas kupljeno, popravljeno ali bru šeno, jamčimo. » JohnTomažič 670 E. 152nd St Collinwood. ». ces ta. S posebno akrbnoatju i/delu lenio /itravmo^c nalogi imamo !* ifn, v naiho|i«i Irknnn BODITE PAMETNI IN KUPITE AR-BU MAZILO za rane, izpahke, iiSaje, opekline in kožne bolezni. To dobite v Bailey trgovini, Standard Drug Co. in v vseh večjih lekarnah. 14017 Darley Ave., Cleveland, Ohio The Ar-Bu Laboratories Co. ZBOLJŠAJTE ZDRAVJE. Neka komisija v Clevelandu pravi v svojem poročilu, da dobri zobje pomagajo zvečati učenje pri šolskih otrocih za 50 do 100 procentov. PreskuSnje so dokazale, da ljudje, ki popolnoma prežvečijo svojo hrano, imajo veliko večjo moč kot oni,-ki ne delajo tega. Zboljšajte učno silo vaSih otrok in vašo lastno s tem, da se posvetujete z dobrim zobozdravnikom glede tega. Dr. F. L. Kennedy, zobozdravnik ,5402 Superior tve. vogal 55. ceste., i Uradne ure od 9. do 12. in^od I. do^5. pop.^Ob tor CUNARD-ANCHOR LINE S. S. ITALIJA S. S. PANNONIA Odplove i. febr. v Odplove 18. jan. v DUBROVNIK in TRST. DUBROVNIK in TRST Cena 3. razreda: Cena 3. razreda: Dubrovnik ..... $125.00 Dubrovnik......$125.00 Trst............$115.00 Trst.............115.00 In $5 vojnega davka In $5 vojnega davka V vašem mestu je CunardrAnchor agent. Pojdite k njemu. . , Spodaj podpisani sem bil že dalj časa bolan na želodcu in se j^^llj^l^ splošno nisem počutil dobro. ^ Dr. Alb. Ivnik X , ^ Jp 6408 ST. CLAIR AVE. 'I mf doktor kiropraktike , me je popolnoma ozdravel s svo- . t:^ jo metodo zdravljenja in zato »J ga na tem mestu prav toplo pri-, ** poročam vsem rojakom in roja-t kinjam in vsem. ki čitajo te vr- stice. , MARTIN RACECIČ 1308 E. 55. St. ■ J. S. Jablonsti j SLOVENSKI FOTOGRAF. I 6121 ST. CLA1R AVE. Izdeluje alike ta šenHbe in drašineke aKke,otroške j slike, po naj ovejši modi in p« nirkih c* aah. Za I 94 OO rredooetnih ali k (en dfccat), naredimo S eno veliko al ko ▼ naravni veiikoati ZASTONJ. ] VSE DELO JE GARANTIRAN O. - i YisoSka kronika Dr. Ivan Tavčar. 'Zapiši," je vzdihnila, "da predvsem pozdravljam malo, zapuščeno siroto, preljubo Agato, zapiši, da jo pozdravljam čez hribe .in doline In da sem ob svoji smrti mislila nanjo! Bog mi je priča, da v tem trenutku mislim bolj nanjo nego nase! Umiram v tujini, a vendar mi je najhujše, da male Agate, kateri sem bila stara mati in mati obenem, ne bom videla nikoli več! — Prav gotovo vse to zapiši, da ( bo čitala deklica, o kateri ni-kari misliti, da ni vajena branja in pisanja.'' , Vse to sem počasi in površno zapisal. Potem je nadaljevala; "To pot sem slabo opravila! Mesece se že vlačim okrog po gorah, pa ljudje ne marajo kupovati. Še težje pa je, da bi se pri njih kaj kupilo, če nočeš plačati cene v svojo gotovo izgubo. — Petnajst kosov platna je tukaj. Vse je pri Oblaku in plačano je tudi že vse. Ko bo tovoril v Pa-*av, naj gleda, da dobro proda moje kose, ker so res lepi. i Tudi mu Jezusov blagoslov ne izostane, če dobro speča in s tem skrbi za siroto, ki bo odslej zapuščena na svetu kakor list, ki je padel v vo- i do." i jokala se je, da je tudi meni srce pokalo. Oče pa se je čemerno držal in zaspan je postajal. "Najbolje bo", je nadaljevala Pasaverica, "če Oblak, sam kupi, ker vem, da ne bo j hotel prikrajšati revne vde-ve. — V moli obleki je všitih j deset beneških zlatov. Začu-( tila jih bosta, če obleko dobro pretipata. Te in pa kar bo plačal Oblak, spravi, Poli-karp! Kadar tovoriš škofovo vino v nemško deželo, pa vze-toi vse to s sabo in izroči moji Agati! V .tebe, Visočan, imam zaupanje, ker vem, da v dolgem svojem življenju nisi nikoli in nikomur niče- ®sar ukradel!" Ne vem, kako je prišlo, da je zadnje besede govorila nekaj glasneje, ali na očeta so v vidno vplivale, ker se je nemirno drgnil z roko po sivih laseh. Nevoljno jo je zavrnil: "Kak vrag tc je gonil po svetu? Mari bi bila ostala v domaČih krajih, ki so bogatejši od naših in kjer se boljše živi!" "Polikarp," je zaihtela, "kaj ti veš, kako smo živeli na Nemškem! Kdo bi se pehal kot tepen mezeg po svetu, če bi lahko doma živel in gledal na zeleno reko pod sabo! — Imela sem dobrega moža, pridnega moža, skrbel je zame, skrbel je za svojega sina. Vsiljevali so nam tujo vero, ali odklanjali smo jo. In tvoj sin naj zapiše, da je stara Pasaverica umrla zvesta katoliški veri. — Imeli smo hišico, imeli smo njivico in gozd. Pa kaj, ko je skoraj vsako leto prijahal Šved \ deželo in je zapalil streho, poteptal klasje, da kuhane trave ni bilo dati na mizo! Če ni bilo Šveda, pa so prihrumeli cesarski in hoteli so ime ti zadnjo cunjo z našega telesa, kjer ni bilo hišice, da bi jo bili zapalili, in ne žita, da bi je bili.poteptali! Kaj vgste vi o vojski, vi živite pod gozdovi in med obdelanimi njivami! Blagor vašim ženam, da niso poznale ne švedskih, ne cesarskih jezdecev, ne lakote, katera je nas davila v vsakem letnem času! Tako - je bilo!" Utrudilo jo je govorjenje, zatorej je nekoliko časa molčala. Videlo se mi je, da oče ni bil nič več zaspan, in vtis sem imel, da je nekaj premišljeval. Ona je zopet pričela: "Parkrat smo nišo iznova postavili, pa so jo nam zopet zapalili. Govorilo se je, da iščejo Švedi kakor cesarski vojake in da jih dobro plaču- jejo. Zatorej se je mož odločil iti v vojsko. Mene in otroka je izročil v varstvo dobremu sosedu, nakar je odrinil. Dolgo časa ni bilo ničesar slišati o njem. Sosedje so šepetali, da je pozabil name in na otroka. Taka vojska je namreč neusmiljena in v nji je dosti katoliških mož podivjalo, da so prestopili k Švedu ter se tako vojskovali proti lastni svoji veri." Zopet je morala počivati, ker jo je nadlegovala sapa in beseda ji je zastajala. Potem je pripovedovala: "Pa se je le oglasil! Poslati mi'je dal pismo, v katerem je bilo zapisano, da so cesarski pri Nordlingenu dosegli veliko premago, da so na kosce razsekali prav mnogo protestantov in da so tudi ujeli precejšnje število švedskih generalov — upam, da so jih obesili po smrekah! — ter uplenili veliko bagaže in drugega blaga. S pismom mi je mož poslal denarja, da nisem bila več v breme svojim sosedom. Tudi pozneje mi je še pošiljal, da sem lahko izhajala. Po zanesljivih ljudeh mi je sporočil, da iz vojske toliko prinese, da bomo sezidali in pokrili novo hišo, da nam ne bo treba živeti, kakor i živi zverina po šumah." Pretakala je solze. Ko se je oddahnila, je nadaljevala i :ako-Je: « "Ali vojski ni hotelo biti j konca! Divjala je še deset ali štirinajst let, dokler se nista cesar in kraljica toliko sprijaznila, da sta se začela o ; miru razgovarjati. Res se je sklenil mir in vojska je hitela v svoje vasi. Marsikdo se m povrnil, ker so njegove kosti obtičale ali na Saksonskem ali bogve kje. Mojega smo pri čakovali, pa iga ni bilo od nikoder. Obsipavala sem že, da ga nikdar več ne bo. Kar so nekega dne prinesli pastirji v vas novico, da leži na samotnem kraju gori v gozdovih truplo ubitega Šveda. Ne morem vam povedati, kako me je pri ti novici nekaj pretreslo, vedela nisem zakaj. Dospevši tja, kjer je ležal mrlič, spoznali smo vsi moje-ga moža! Ko so ga prevrnili in obrnili, je imel na hrbtu grdo rano, pri kateri je bilo odteklo njegovo življenje.v Plašno je gledal moj oče izpod čela in neprenehoma je premikal prste na rokah, ki jih je bil položil čez mizo. "Tako so splavali'', je govo rila Passverica, "naši upi po vodi! Ostali smo berači in drugega upanja nisem imela, kakor upanje na svojega sina. Ko je dorastel, se je oženil z deklico poštenega imena. Pa Bog me je še vedno tepci ! Prišla je bolezen in ogla sila se je skoraj v vsaki hiši; v eni in drugi je pcxgrabila vse, kar je bilo živega. Tudi sin in žena njegova sta morala umreti. Vse. kar sta mi zapustila, je bilo otroče, ki je komaj migalo z rokami in nogami. To otroče je bilo krščeno na ime Svete Agate. In ta otrok se je zakopal tako globoko v mojo duJo, da sem ga raje imela kot svoje lastno življenje! Ali mala Agata je hotela jesti in le jesti. Srojo staro mater je pognala po svetu, da je zbirala vinar za vinarjem, da je stradala, samo da nedolžni otrok ni stradal. Nikar ne povprašuj, Po-likarp, čemu me vrag goni po svetu, da se med vantf peham. Pri vašem platnu se da še nekaj zaslužiti, in če bi bil ti na mojem mestu, bi ne delal drugače. Tudi ti bi brodil po svetu, da bi pristradal kos kruha otroku, če bi ti za sinom ne bilo ostalo drugega nego revno otroče! '* Pograbila jo je jeza in pri-' čela je preklinjati morilca-svojega moža. , "Stokrat bodi prokleta ro- ka, ki mi je usmrtila moža! Če še živi, naj se suše udje in črvi naj ga žro pri živfm telesu ! Ce je pa mrtev, naj tiči v tistem kotu pekla, ki je najbolj razbeljep, in hudičevi hlapci naj noč in dan vlečejo kožo z njega! Kako drugače bi bili živeli, da bi bila bož ja roka poprej zadavila tega morilca! Tako pa mora dekli ca služiti pri tujih, četudi poštenih ljudeh! In jaz umiram v tuiini in Agate ni pri meni! Želela bi, da bi me pro kleti ta Člove^ videl v tem trenutku, ko toliko trpim in ko takq težko umiram! Vse je pokončal: moža, Agato in mene! Proklet bodi za vse večne čase!' Proklet bo, ker ga preklinja vdova, ki umira!' Pri teh nekrščanskih besedah so se mi skoraj ježili na i glavi lasje! Ko je nehala preklinjati, je vprašal oče — ver jemite mi, da je bil bled kot sneg v zimi — nekako trepe-taje: "Kje si pravzaprav doma, Pasaverica?" "Tista vas,'' je zaječala, "se imenuje Eyrishouen." Kakor bi ga zadela strela, se je vzdignil Visočan in izza table na steni je izvlekel kup starih listin, katere je ondi spravljal, dobro vedoč, da takih reči nikdo ne ukrade. Te listine je premetaval po mizi in iskal in iskal je, dokler mu ni občital med prsti star,'u-mazan listič. S tega lističa je moral jiekaj prav pazljivo brati, ker sta mu buljili pri tem očesi kot dve jabolki izpod čela. S svojim preklinjanjem si j? bila Pasaverica olajšala dušo. Mirno in brez jeze je še to-le povedala: "Včeraj, ko sem hodila, čez Gabrško goro tu-sem na Visoko, me je prehitela noč, da nisem več prišla do človeškega se(išča. Prenočila sem pod >ožjimi zvezdami 'in prav hitro sem zaspala. In glej, v sanjah se mi je prikazal moj mož. Bil je bel kot vosek in vsa obleka Aa njem se je svetila. Šel je brez grqha iz življenja, ker dobro vemo, da prevzame morilec vse grehe (istega, katerega je umoril. Torej brez greha se mi je prikazal,moj mož in svetil se je, kakor se sveti solnce na nebu. Takrat mi je govoril: Marija, po te sem prišel!'' In še enkrat je ponovila: "Marija, po te sem prišel!" Tedaj je oče zahropel. "Pasaverica, ali je to pravo tvoje ime?" Odgovorila je: "Tako mi pravijo v ti deželi. V resnici pa se pišem za Schwarzkoble rico, ker je bil Jošt Schwarz-kobler moj pravi mož.'' Oče ni ničesar odgovoril. Kot posekana smreka je te-lebnil po klopi, s klopi pa na tla. Obležal je in kri mu je zalila črni obraz, in hropel in hropel je, prav kakor da ga je zadel in zdrobil težak udarec. Na lističu, ki je bil star in zamazan, je bila okorna roka zapisala: "Job^t Schwarzko-bler aus Evrishouen.'' Komaj se je razločevala črka od črke, pa menda je bil danes sam gospod Bog prenovil črko za črko, da se je vsaka Po-likarpu Khallanu lesketala nasproti, kakor se nam lesketa zvežda z jasnega neba. Tisti večer pa vendar še nisem vedel nič gotovega in ne vsega. Vi. Drugo jutro smo dobili Marijo Schwarzkoblerico.mr tvo na klopi.— Oče se je bil zavedel še tisti večer. Lezel je, kakor bi bil vinjen, po stopnicah v goreli jo hišo ter zlezel v obleki na posteljo. Tako je ležal še zjutraj, ko sem prišel k njemu ter mu povedal, da moram v Loko, ker je dan sv. Ahaca. Nič mi ni odgovoril, samo mignil mi je, da sem sedel na stol pri postelji. Gledal je venomer proti stropu; le tu in tam je pogledal tudi proti meni. Njegov obraz je bil izpremenjen, a tudi njegovo oko se je bilo izpremenilo. Enkrat je padlo z višoške strehe mače ter si zlomilo hrbtišče, tako da je zadnji del telesca vlačilo za sabo. Či*«o tako je gledal oče kakbr ie (gledalo tisto mače, ko je vfiiflo hromo telesce za sabo! Morda se je svojega stanja popolnoma zavedal, prejkotlte pa se je v njem le napol zgVedala ohromela in polomljena duša. iecljal je: "V Loko? Le pojdi v Loko, ali marsikaj je postalo druga j če! Jeremiji ne bo všeč, pa se ne da popraviti! Sporoči mu,1 da je premalo, kar ponuja! Všeč mu ne bo, a mu ne morem pomagati, premalo je!'' Dodal je še to-le: "V Loki poišči Strojarje-vega Valentina! Povej mu J da cem imeti Trubarja f Bolje mi bo, če bo tekla čista božja beseda kakor olje v mojo dušo!" Obmolknil je in se iznova zagledal v strop. DtlJ« priuodnjie. ...J', 1 O--,. ROZINOV JAKA V Enakopravnosti je bil v, soboto priobčen oglas, ki se glasi: Novoporočenca želita dobiti stanovanje, obstoječe iz 3 čednih sob s p o k a p a- 1 i š č em ... * * » V Enakopravnosti je bil v soboto priobčen članek, pod;' katerim se je pisec podpisal j s svojim pravim imenom — ! butel--- • * * -------- -------------..afer-.-..................i . i Za vsebino se tako ne gleda, da je le podpis pravi, ki, odgovarja zmožnosti Specificiranih možgan ^isca, ozir. sla'mopukca in prodajalca rdečib marel. ' i V Glas Svobode beremo: Kdor svojega bližnjega venomer dolži, da krade, ta je sam tat — In skoro v vsaki številki G. S. se dolži, da "farji'* kradejo, denar iz žepa ljudem — toraj — nekaj < se ne vjema, ali se jSa*.. . t! ------------------~L j JAVNA ZAHVALA: Slavonic Immigrant Bank 436 West 23rd St. New York, N. Y Cenjeni:-- S tem vattj paznanjam, da sem popolnoma zadovoljen z vašmi poslovanjem in prijlznostjo, katero ste mi izkazali, ko ste poslali moj denar v stari kraj Margareti Marinšek v Kutino na HrvaŠko. Nisem veroval, da more biti denar v tako kratkem času izplačan a zda) sem se prepričal. In kar je glavno, niti jaz niti naslovnica ni plačala ničesar za stroške. Zato priporočam vašo banko vsem rojakom kot najbolj solidno in najhitrejše delujočo. Želim vam napredek in ostajam s prijateljskim pozdravom LOUIS MARIN5EK, Furlott Camp Bayfield, Wis. JAVNA ZAHVALA! Slavonic Immigrant Bank 436 West 23rd St. New York, N. Y. Cenjeni:-- S zahvalo potrjujem sprejem poslanega mi prejemnega potrdila mojega brata Simona Schrott iz Konjic na Štajerskem, kateremu sem z vašim posredovanjem poslal znesek 5202 kron. Kakor vidim je prejemno potrdilo po njem lastnoročno podpisano in na njem opazim tudi občinski pečat in tajnikov podpis, ^ar je hvalevredna previdnost. Nadalje opazim, da mu je bil denar vročen v teku treh tednov, za sedanje starokranjske razmere jako hitro. Zato vgs priporočam vsem svojim prijateljem in znancem in ostalim ro akom, val ■ LOUIS SCHROTT Minneapolis, Minn. PRAštčI NAPRODAJ"" t B j Naprodaj so debeli prašiči. Mi jih popolnoma očistimo in pripeljemo na dom, zraven damo kri in ves drob. ; Vzemite Painesville karo na Euclid av. j do Stop 23, Wickliffe, O. - J. HEINZ, I (5) HIŠA NAPRODAJ. | za dve družini, 2 garaža, 390 E. 165th Si. ¥ (5) --#r—-- j POŠTENA SLOVENKA bi rada varovala čez dan par otrok. Kdor želi na) vpraša na 7602 Aberdeen ave. (5) j ODDA SOBA za enega možke- i ga. Dober dom za pbštenega človeka. 6701 Bonna! »ve, NAPRODAJ je pohištvo za tri sobe s stanovanjem vfcd. Pohišfiro se nahaja na 49. cesti. Več se izvelna 6013 Glass ave. (5) ODDA Sf SOBA za 1 ali 2 fanta. 6724 BoiWavc.__(5) j Dr, i,- 0. Stem, j; j Dr. 1 Hollander | j 1355 E. 5Slh St. rag. St. Clair | S Vstop na 55. cesti ud lekarn ; UljlyJ 9. zjutraj \ l ^»WWljWHIIHW'W'"««""" Zaupno zdravilo dela čudeže. | Skoro že trideset let se Trinerjeva zdrav Ha'rabijo z največjim zaupanjem. A ;; to tudi radi pravega vzroka, k zoper kPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavelc mam je spod-bil še zadnji steber in morali smo cerao nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov .priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veJikto več .plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče druginji v okom priti. Zato -pa bo vrednost Trinerjevih lefkov povrnila odjemalcem vse-J kar več plačajo za nje- TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA- I VILNO GRENKO VINO 1 torej ima tako zaupan je in vspeh med svetosti, Iker učini, da-bol zgubi svoje'sta-lisce. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želokteu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine drobovja Vse »nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih t vari n zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trirtetrjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasatfosti, nepre- . bavnosti, glavobola, poliglavobofla, nervoznosti, navadne sla-boče, (kakor tudi v želiodčtnih neprilikah, ki rade nadlegujejo žens-ktei ob pfemembi žitja ali rudarje ali -druge ktelavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v | njem neprecenljivo vrednost. Dobite jte v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT 1 W prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revma-tizma, ne vragi je, lumbago, otrpelosti gležnjev in dragih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoč. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi ra drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN M je izvrstno inprav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpi- ^ ranje grla st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih ofcvoro-v. V Dobi se v vse/h lekarnah. ' Naj novejše nagrade so dobila TrinCrjeva zdravila na mednarodnih razstavah: J Gold Mledal—San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 19x6. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Ashland Aye. Chicago, 111. ■ 1 'm __- _"» , t J __ - Vjjj -, /----- —> * _ -——t rrrTL-----— -i r,------\ r ■",;-:,-; „t~> r~— ! Sob« m odda t najem za 1 fanta. 5813 Prosser Ave. (4) pozor. Več Slovencev dobi dobro delo v gozdu, pri izdelovanju drv. Družine , imajo prosto stanovanje, sami dobijo , izvrstne bordengbose. Oglasite se ta- ' koj pri JOHN KNAUS, ki se nahaja j , , etan* nlfi. £a (a na da bita. nam **ita In , | j prt lati ta aa 2c paKna muunka. 1 < 1 j ' Vantfte tvoje otrolu , (' ' ' pred vinerolrjaiofrin itmakam It&ilju ■ ' ' 1 ( > tem, da imata v hill vedno , 1 1 » SEVERA'S ( j I Cough Balsam 11 j . fpraia Severov Balzam ia pljuča". Pov* ' iroil naglo odpomoč. dela dihanja lalju In ' ' . naravno In prepreil nuvoj komplikacij. . ' V dveh morah, »o in Wo. ! Navadni kašelj, '' j ( ko poviroil rasne bolečine, toda ( ( . SEVERA'S (1 . COLD AND GRIP TABLETS < > ! I (Severov! Tableti proti prehladu fn vrlpl) ( I I so xaneiijivl sa odpoiucč pri prehladu v flft kratkem cam, odvujajo retme posledica In ( I I f preprečijo gripo cUl influeuoo. Po vuh f> lekarnah. Cena 30c. ( | kmmBPmmas^m < HIŠA NA PRODAJ! Apartment hiša na prodaj, 1 vredna $22.000. Prodati hočem moj zidani apartment, za 4 družine, 5 sob za vsako dru žino, tile kopališče, furnes za vsako družino posebej, porči, cementirana pot do hiše. Prostora dovolj za 3 ali 4 garaže. Se nahaia na 99 cesti severno od St. Clair ave. Rent $220 na mesec. Ta apartment je dobro vreden $22.000, toda jiitremu kupcu se proda za $19.800. Vzrok prodaje je ker ima lastnik druge ^osle, za katere mora skrbeti. Tudi na odplačila. Oglasite se zvečer Bell telephone Eddy 3910 W JACOB WIDMAR. Zahvala in pojasnilo! I [c! — P Ob času, ko stopa moja tvrdka pred našo javnost re j P organizirana in povečana, si štejem v prijetno dožnost, j P da se pred vsem zahvalim svojim'rojakom kar najtople- j JL je za njihovo veliko zaupanje in naklonjenost. Promet ki ga je imelo to podjetje v dosedanjim pol- «J jg drugoletnem obstoju, je tako velik, da popolnoma potr- j |g ju je mojo zavest, da podjetje odgovarja potrebam svo- j |g jih rojakov v Ameriki in da vrši svojo nalogo v, njih za- J js dovoljstvo. g Promet se je od začetka neprestano večal ter kon- I h čno tako narastel, da sem poleg uslužbencev nujno rabil I g tudi talco pomoč, fci je v stanu sprejeti nase tudi odgo- I g vornost in delati z isto vnemo in istim interesom kakor I g jaz sam, kar pa je danes skoro nemogoče doseči dru- I |g gače kakor s so-lastništvom. Tako pomoč sem dobil v : osebi rojaka Alois Češarka, ki živi in deluje med New I p; Yorskimi Slovenci že celih 29 let in je med njimi splošno I znan in priljubljen. Poleg tega ima tudi mnogoletno iz- I g kušnje v ^pošiljanju denarja, kakor tudi v drugih poslih, j p ki spadajo v delokrog moje tvrdke. g Reputacija g. Čfcšarka, njegova sposobnost in nje- £b gova praksa mi torej dajejo najboljše zagotovilo, da mi ! S bo v družbi z njim mogoče ne samo vzdržati tvrdjko na g sedanji stopinji priznane vspešnosti, temveč tO vspeŠ- g nost tudi povečati Toliko se mi je zdelo potrebno povedati, da si ne Ig bo kdo izpremembe napačno tolmačil. , Leo Zakrajšeka ml ~-j£« Zakaj plačujete rent ? j Ko imamo sedaj na razpolago število dobrih hiš, ki bodo gotovo odgovarjale vašim zahtevam. Na izbero imamo nekaj dobrih farm, ki so naprodaj po nizlfth efenah. Imamo tudi mnogo finih farm,1 ki so za vnajem. Pridite in dogovorite se z nami. Mi prodajamo in zamenjavamo. Naše trgo-, - J vanje je pošteno. . THE S. N. K. REALTY CO. 6106 ST. CLAIR AVE. F. SESEK M. NAHTIGAL i E. KALISH (m) ___________...... _I '