27 »ODKRITA« IZVOZNA (NE)KONKURENČNOST SLOVENIJE »ODKRITA« IZVOZNA (NE) KONKURENČNOST SLOVENIJE Jože Mencinger Podatki o izvozu na prebivalca, njegovi dinamiki v zadnjem desetletju ter spreminjanje deleža izvoza Slovenije v izvozu EU ne potrjujejo »nespornih resnic« o zmanjševanju izvozne konkurenčnosti Slovenije. Slovenija sodi med države, v katerih je dejanska vrednost izvoza na prebivalca višja od »teoretične« vrednosti, določene z velikostjo, razvitostjo in deležem industrije v dodani vrednosti. Hitra rast deleža v izvozu EU se je z vstopom v evro območje, s katerim je Slovenija izgubila tečajno politiko, spremenila v stagnacijo, svetovna gospodarska kriza z velikim zmanjšanjem trgovinske menjave pa izvozne konkurenčnosti Slovenije ni zmanjšala. Ključne besede: izvoz na prebivalca, konkurenčnost, »odkrite« primerjalne prednosti »REVEALED« EXPORT (NON) COMPETITIVENESS OF SLOVENIA The data on exports per capita, their dynamics in the last decade, and changing shares of exports in the exports of EU27 do not confirm »notorious truths« on decreased export competitiveness of Slovenia. Indeed, Slovenia belongs to a group of European countries in which actual exports per capita exceed »theoretical« exports determined by their size, level of development, and share of manufacturing in value added. Fast growth of Slovenian share in exports of EU27 however turned to stagnation after entering euro zone when the country lost exchange rate policy. World economic crisis, during which foreign trade collapsed, has not affected export competitiveness of the country. Key Words: exports per capita, competitiveness, “revealed” competitive advantages »ODKRITA« IZVOZNA (NE)KONKURENČNOST SLOVENIJE 28 1. Uvod Med »nesporne resnice« o slovenskem gospodarstvu sodi »zmanjševanje izvozne konkurenčnosti«, kar naj bi se kazalo v tem, da je med izvoženimi produkti vse manj tehnološko visoko zahtevnih, oziroma vse manj takšnih z visoko dodano vrednostjo. Povsem enostavna primerjava z državami EU, kamor naj bi sodili, hitro pokaže, da stanje ni tako črno, kot ga slikajo nekateri ekonomisti in »ekonomisti«, ki se, da bi stvari prikazali slabše, kot so, na daleč izogibajo številk, kar jim omogoča napovedovanje »grških« scenarijev. V nadaljevanju izvozno konkurenčnost ugotavljamo na podoben način, kot se merijo »odkrite« komparativne prednosti1; gre za ugotavljanje konkurenčnosti »ex post«, torej s pomočjo podatkov o dejanski trgovinski menjavi oziroma izvozu. Vrednost izvoza na prebivalca posredno kaže, kolikšna je dodana vrednost izvoza na prebivalca oziroma kolikšna je »absolutna izvozna konkurenčnost« v posameznem letu, spreminjaje te vrednosti ter gibanje deleža izvoza Slovenije v izvozu EU27, pa kakšna je dinamika konkurenčnosti. Izvoz na prebivalca čeprav posredno, najbrž precej bolje pokaže izvozno konkurenčnost posameznega gospodarstva, kot pa jo kažejo različni narodnogospodarsko precej vprašljivi indikatorji o strukturi izvoza. Gospodarstvo vsaj načeloma izvaža produkte, pri katerih ima »relativne komparativne prednosti«, in uvaža tiste, pri katerih takih prednosti nima. Prav nič važno ni, ali gre za izvoz tehnično zelo zahtevnih produktov, ali za krompir. Od Nizozemcev tako na primer kupujemo čebulo in solato, pa bi najbrž težko trdili, da gre za tehnološko zahtevne produkte in/ali tehnološko zaostalo državo. 2. Izvoz na prebivalca V Tabeli 1 je za razdobje med 2001 in 2010 prikazan letni izvoz na prebivalca članic EU; dodan je še izvoz v sedmih mesecih letošnjega leta in porast med letoma 2001 in 2010. V zadnjih treh stolpcih so še determinante izvoza: razvitost, velikost merjena s številom prebivalcev in delež industrije v dodani vrednosti. Razlike med državami so velike. Več kot 20 tisoč evrov letnega izvoza na prebivalca so med 2001 in 2010 imele štiri države: Luksemburg, Belgija, Irska in Nizozemska. Pol manjši je bil izvoz na prebivalca v skupini, v katero sodijo Danska in Avstrija z več kot 12, Švedska in Finska z več kot 10 ter Nemčija in Slovenija z več kot 8 tisoč evri izvoza. Na drugi strani lestvice so države s približno 1000 evri letnega izvoza na prebivalca; sem sodijo Ciper, Romunija, Bolgarija in Grčija2. 1 Z meri lom »odkr i te pr imer ja lne prednost i « ( revealed comparat ive advantages) ugotavl jamo, pr i kater ih produkt ih oziroma skupini produktov, naj b i posamezno gospodarstvo imelo pr imer ja lne prednost i , tako da delež izvoza posameznega produkta oz i roma skupine produktov v skupnem izvozu posamezne države pr imer jamo z ustreznim deležem izvoza istega produkta oz i roma skupine produktov v svetovnem izvozu. Če je razmerje večje od 1, govor imo, da ima država v te j dejavnost i »odkr i te« komparat ivne prednost i , če je manjše od 1, pa da j ih n ima. 2 Mimogrede, že števi lke o izvozu na prebivalca Grči je kažejo, da so poziv i evropskih pol i t ikov, naj Grč i ja poveča svojo konkurenčnost ja lovo počet je. Le kaj in kam naj kaj izvaža? Medtem ko je b i la v letu 2007 Grči ja z BDP 20 t isoč evrov na prebivalca precej pred Sloveni jo s 17 t isoč evr i , je b i l grški izvoz 1.500 evrov na prebivalca kar sedemkrat manjš i od s lovenskega, k i je b i l malone 11.000 evrov; tudi delež industr i je v dodani vrednost i je b i l v Grč i j i pr ib l ižno tr ikrat manjš i kot v Sloveni j i . 29 »ODKRITA« IZVOZNA (NE)KONKURENČNOST SLOVENIJE Tabela 1. Izvoz na prebivalca članic EU 2001-2011 GEO/ČAS 2001 2007 2008 2009 2010 2001- 10 2011/ 1-7 porast 2001- 2010 preb. mil. BDP/ capita delež indus- trije Belgija 20.708 29.708 30.075 24.659 28.685 25.507 18.625 1.38 10.62 31.626 20.40 Bolgarija 0.701 1.760 1.990 1.538 2.061 1.340 1.123 2.93 7.66 4.016 22.74 Češka 3.624 8.689 9.614 7.737 9.538 6.636 5.370 2.63 10.32 12.286 35.21 Danska 10.793 13.820 14.518 12.217 13.313 12.461 9.032 1.23 5.46 41.734 19.23 Nemčija 7.759 11.712 11.959 9.793 11.701 9.790 7.459 1.50 82.26 29.479 26.20 Estonija 2.705 5.985 6.316 4.841 6.531 4.588 3.764 2.41 1.34 11.823 23.30 Irska 24.132 20.565 19.421 18.677 19.720 21.006 13.527 0.81 4.37 43.435 35.03 Grčija 1.175 1.540 1.600 1.303 1.428 1.298 0.961 1.21 11.19 20.307 11.38 Španija 3.218 4.156 4.226 3.557 4.029 3.670 2.601 1.25 44.87 23.521 18.26 Francija 6.092 6.608 6.739 5.561 6.254 6.145 4.296 1.02 63.78 29.630 17.13 Italija 4.793 6.168 6.190 4.859 5.595 5.264 3.778 1.16 59.37 26.020 22.14 Ciper 0.697 1.306 1.406 1.131 1.326 1.109 0.883 1.90 0.78 20.301 10.19 Latvija 0.945 2.657 3.037 2.441 3.184 1.972 1.686 3.36 2.28 9.289 14.84 Litva 1.371 3.696 4.776 3.522 4.721 2.971 2.533 3.44 3.38 8.491 25.21 Luksemburg 24.820 34.308 35.602 30.675 29.464 30.577 21.891 1.18 0.48 78.366 10.76 Madžarska 3.332 6.915 7.344 5.933 7.189 5.343 4.295 2.15 10.06 10.018 27.99 Malta 5.197 5.507 4.953 3.885 4.590 4.992 3.370 0.88 0.41 13.335 - Nizozemska 16.123 24.567 26.438 21.653 26.093 20.737 15.736 1.61 16.38 34.785 18.70 Avstrija 9.849 14.414 14.817 11.755 13.718 12.262 9.080 1.39 8.30 32.841 24.81 Poljska 1.051 2.682 3.041 2.566 3.078 2.057 1.713 2.93 38.12 8.178 27.05 Portugalska 2.624 3.614 3.668 2.989 3.457 3.078 2.269 1.31 10.61 15.946 19.77 Romunija 0.567 1.370 1.564 1.353 1.736 1.108 0.916 3.06 21.54 5.811 27.61 Slovenija 5.199 10.925 11.543 9.235 10.851 8.248 6.511 2.08 2.02 17.133 30.43 Slovaška 2.615 7.916 8.956 7.429 9.086 5.752 4.827 3.47 5.40 10.213 40.75 Finska 9.318 12.448 12.372 8.460 9.815 10.186 7.334 1.05 5.29 34.075 33.80 Švedska 9.509 13.516 13.574 10.143 12.785 11.503 8.385 1.34 9.15 37.029 26.94 Vel. Britanija 5.161 5.271 5.107 4.107 4.933 4.987 3.446 0.95 60.99 33.662 17.74 Samoumevno je, da je vrednost izvoza na prebivalca odvisna od gibanja svetovnih cen posameznih skupin produktov, velikostjo gospodarstva, njegovo razvitostjo, merjeno z bruto domačim produktom, in z njegovo strukturo. Smiselno je zato primerjati gospodarstva, katerih struktura izvoza je vsaj približno primerljiva3. Razumljivo je tudi, da je v majhnem gospodarstvu izvoz na prebivalca velik, ker je domači trg premajhen za vsakokratne tehnološko »normalne« proizvodne enote, medtem ko v velikem gospodarstvu povpraševanje na domačem trgu omogoča proizvodnjo v proizvodnih enotah, kakršne 3 Pr imer java izvozne konkurenčnost i povsem razl ičnih gospodarstev, na pr imer Sloveni je s kakšno izvoznico naf te, je nesmiselna, saj je bol j a l i manj določena z g ibanjem svetovnih cen. »ODKRITA« IZVOZNA (NE)KONKURENČNOST SLOVENIJE 30 določa tehnologija. Prav tako je razumljivo, da je izvoz na prebivalca v veliki meri določen z razvitostjo gospodarstva (bruto domačim produktom na prebivalca), in z gospodarsko strukturo, torej z deležem dejavnosti, ki ustvarja za menjavo primerne produkte4. Omenjeno povezanost med izvozom na prebivalca in naštetimi determinantami kaže enostavna regresijska enačba, v kateri so članice EU enote opazovanja; ocenjene vrednosti koeficientov v razdobju 2007-2010 so v Tabeli 2. Tabela 2 Pojasnitev izvoza na prebivalca z razvitostjo, velikostjo in deležem industrije Izvozi = bo + b1* GDP/capi + b2*prebivalstvoi + b3* delež industrijei+ ei leto bo b1 b2 b3 R2 2007 -5.75 (-1.39) 0.4705 (7.29) -0.0750 (-1.74) 0.2406 (1.80) 0.718 2008 -5.85 (-1.38) 0.4825 (7.23) -0.0709 (-1.60) 0.2375 (1.75) 0.716 2009 -6.29 (-1.75) 0.4606 (7.65) -0.0585 (-1.60) 0.2486 (2.05) 0.738 2010 -5.96 (-1.42) 0.4292 (6.41) -0.0566 (-1.28) 0.28016 (2.10) 0.664 t - vrednost i koef ic ientov so v oklepaju Slika 1 Relativno odprta in zaprta EU gospodarstva v letu 2007 -8 -4 0 4 8 12 16 20 BE BG CZ DK DE EE IR GR ES FR IT CY LA LT HU LU NL AT PL PT RO SI SK FI SE UK 000 € relativno zaprta gospodarstva relativno odprta gospodarstva Vir podatkov: Eurostat , lastni izračuni 4 To drž i tudi za uvoz; majhno gospodarstvo ima malo raz l ičnih naravnih bogastev in surovin in j ih mora uvažat i . 31 »ODKRITA« IZVOZNA (NE)KONKURENČNOST SLOVENIJE Gospodarstvo, katerega izvoz na prebivalca presega »teoretični« izvoz, kakršen ustreza njegovi velikosti, razvitosti in strukturi, imenujmo relativno odprto gospodarstvo, tistega, katerega izvoz na prebivalca zaostaja za »teoretičnim«, pa relativno zaprto gospodarstvo. Slika 1, na kateri so s stolpci prikazana odstopanja dejanskih vrednosti od »teoretičnih«, oziroma ocenjenih vrednosti izvoza na prebivalca za leto 2007 kaže po tem kriteriju razporejena gospodarstva EU. Relativno daleč najbolj odprti evropski gospodarstvi sta Belgija in Nizozemska; izvoz na prebivalca prve je za 16, druge pa za 11 tisoč evrov presegel izvoz, ki naj bi ga določala njuna razvitost, velikost in struktura. Po relativni »odprtosti« precej zaostajajo Nemčija, Madžarska, Slovenija ter druge nove članice EU, ostala »stara« gospodarstva EU so relativno zaprta; za več kot 4000 evrov manjši izvoz od »teoretičnega« so v 2007 imele Danska, Grčija, Ciper, Finska, Švedska in Velika Britanija. 3. Spreminjanje »izvozne konkurenčnosti« 2001-2010 Izvoz na prebivalca med 2001 in 2010 se je najhitreje povečeval v »novih« članicah, kar ne preseneča, saj je izvoz spremljal rast BDP, kar je skladno s teorijo konvergence, po kateri je rast hitrejša v manj razvitih in počasnejša v bolj razvitih državah. V večini držav EU je bil izvoz na prebivalca najvišji v letu 2008, v letu 2009 je upadel za približno petino, v letu 2010 pa se je v tretjini držav vrnil na ali nad raven iz leta 2008. Rast v sedmih mesecih 2011 in v letu 2010 je seveda močno povezana s padcem leto poprej; večji padec v letu 2009 praviloma implicira večji porast v letih 2010 in 2011. Izjemi v dinamiki sta Luksemburg in Irska; v Luksemburgu je bil izvoz na prebivalca največji v letu 2006, medtem ko izvoz na prebivalca na Irskem trendno pada že celo desetletje; lanski je bil kar za petino manjši kot pred desetletjem. Manjši izvoz na prebivalca kot na začetku desetletja sta konec desetletja imeli še Malta in Velika Britanija. »ODKRITA« IZVOZNA (NE)KONKURENČNOST SLOVENIJE 32 Tabela 3 Porast BDP in izvoza med 2001 in 2010 porast GDP 2001-10 porast izvoza 2001-10 porast izvoza/ porast BDP porast GDP 2001-10 porast izvoza 2001-10 porast izvoza/ porast BDP Belgija 1.29 1.46 1.13 Luksemburg 1.61 1.36 0.84 Bolgarija 2.40 2.73 1.14 Madžarska 1.67 2.12 1.27 Češka 2.03 2.69 1.33 Malta 1.33 0.94 0.71 Danska 1.26 1.28 1.02 Nizozemska 1.27 1.68 1.32 Nemčija 1.19 1.50 1.26 Avstrija 1.28 1.45 1.13 Estonija 2.10 2.37 1.13 Poljska 1.66 2.92 1.76 Irska 1.14 0.95 0.83 Portugalska 1.25 1.37 1.10 Grčija 1.52 1.26 0.83 Romunija 2.85 2.93 1.03 Španija 1.38 1.42 1.03 Slovenija 1.50 2.15 1.43 Francija 1.22 1.09 0.89 Slovaška 2.75 3.51 1.28 Italija 1.17 1.24 1.06 Finska 1.25 1.09 0.87 Ciper 1.41 2.19 1.55 Švedska 1.30 1.41 1.08 Latvija 2.05 3.20 1.56 Vel. Britanija 0.99 1.00 1.01 Litva 2.13 3.29 1.55 Vir : Eurostat , lastni izračuni Tabela 3 kaže porast BDP in porast izvoza med letom 2001 in 2010 ter relativni porast izvoza, to je porast izvoza v primerjavi s porastom BDP. Ta je prikazan še na Sliki 2. Če je porast izvoza mnogo večji od porasta BDP, bi pogojno in intuitivno lahko trdili, da je bila gospodarska rast države v zadnjem desetletju izvozno spodbujana, oziroma, da se je »odkrita« konkurenčnost (revealed competitiveness) države povečevala. V skupino držav, v kateri je porast izvoza za več kot četrtino presegla porast BDP so Češka, Nemčija, Ciper, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Slovenija in Slovaška. Podobno bi v primeru zaostajanja porasta izvoza za porastom BDP lahko trdili, da se je »odkrita« izvozna konkurenčnost zmanjševala; v to skupino bi se uvrstile Irska, Grčija, Francija, Luksemburg, Malta in Finska. 33 »ODKRITA« IZVOZNA (NE)KONKURENČNOST SLOVENIJE Slika 2 Spreminjanje »odkrite« izvozne konkurenčnosti EU gospodarstev 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8 BE BG CZ DK DE EE IR GR ES FR IT CY LA LT LU HU MT NL AT PL PT RO SI SK FI SE UK razmerje med porastom izvoza in porastom BDP 2001-2010 Vir : Tabela 3 4. Spreminjanje izvozne konkurenčnosti Slovenije v desetletju in med krizo Razlike v rasti izvoza so spreminjale tudi deleže posameznih držav v skupnem izvozu EU. Delež osmerice nekdanjih socialističnih gospodarstev se je tako v desetletju podvojil, s 5.98 odstotkov v letu 2001 na 11.64 odstotkov v letu 2010. V večini »starih« članic je delež stagniral, izrazito se je povečal le delež Nizozemske, najbolj se je zmanjšal delež Velike Britanije, močno pa so se skrčili še deleži Irske, Francije, Italije in Finske. Slovenija je s povprečnim letnim izvozom 8248 evrov na prebivalca v razdobju 2001-10, 11543 evri v letu 2008, 10.851 evri v letu 2010 zdržema deveta s 6511 evri v sedmih mesecih letos pa deseta med 27 državami EU. Dejanska vrednost izvoza presega »teoretično« vrednost, kakršno določajo velikost, razvitost in struktura gospodarstva, povečanje izvoza v preteklem desetletju je za več kot četrtino preseglo istočasno povečanje BDP, kar Slovenijo uvršča med gospodarstva, katerih rast je odvisna od rasti izvoza. Gibanje deleža izvoza Slovenije v izvozu EU27 v razdobju 2001-2010 je prikazano na Sliki 3, vrednosti deleže za vse članice EU za razdobje 2001-2010 so v Tabeli 4. Delež Slovenije v izvozu EU27 se je z 0.375 odstotka v letu 2001 hitro povečeval do 2007, ko je dosegel 0.568 odstotka, od takrat dalje pa bolj ali manj stagnira. Za potrditev domneve, da je prehod od rasti v stagnacijo deleža mogoče pripisati vstopu Slovenije v evro področje, bi bile potrebne podrobne analize. Zaenkrat ostaja le ugotovitev o sovpadanju stagnacije in vstopa Slovenije v evro področje in s tem izgube tečajne politike. Ta je s preprečevanjem realne precenjenosti tolarja vse od osamosvojitve do vstopa v evro območje ščitila oziroma pospeševala izvoz. »ODKRITA« IZVOZNA (NE)KONKURENČNOST SLOVENIJE 34 Tabela 4 Deleži izvoza članic v izvozu EU GEO/ČAS 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Belgija 7.70 8.19 8.21 8.15 8.22 7.98 8.06 7.96 8.05 7.99 Bolgarija 0.20 0.21 0.21 0.26 0.28 0.32 0.34 0.37 0.35 0.40 Češka 1.34 1.45 1.46 1.83 1.92 2.06 2.29 2.47 2.45 2.57 Danska 2.09 2.18 2.18 2.04 2.09 2.01 1.92 1.97 2.04 1.89 Nemčija 23.14 23.34 23.39 24.18 23.87 24.12 24.70 24.41 24.37 24.62 Estonija 0.13 0.13 0.13 0.15 0.19 0.21 0.20 0.21 0.19 0.22 Irska 3.35 3.34 3.35 2.78 2.69 2.36 2.27 2.12 2.52 2.26 Grčija 0.46 0.39 0.39 0.40 0.42 0.45 0.44 0.44 0.44 0.41 Španija 4.72 4.76 4.77 4.85 4.73 4.65 4.73 4.75 4.94 4.76 Francija 13.09 12.57 12.60 12.01 11.39 10.79 10.46 10.39 10.54 10.10 Italija 9.90 9.64 9.66 9.40 9.17 9.07 9.34 9.16 8.85 8.68 Ciper 0.02 0.02 0.02 0.03 0.04 0.03 0.03 0.03 0.03 0.03 Latvija 0.08 0.08 0.08 0.10 0.12 0.13 0.15 0.17 0.16 0.18 Litva 0.17 0.19 0.20 0.24 0.29 0.30 0.32 0.39 0.35 0.40 Luksemburg 0.39 0.38 0.38 0.43 0.46 0.49 0.41 0.42 0.46 0.38 Madžarska 1.23 1.30 1.31 1.47 1.54 1.63 1.78 1.83 1.80 1.85 Malta 0.07 0.07 0.07 0.07 0.05 0.06 0.06 0.05 0.04 0.04 Nizozemska 9.34 9.25 9.27 9.50 9.99 10.09 10.30 10.77 10.83 11.12 Avstrija 2.86 2.98 2.98 3.14 3.07 2.97 3.06 3.06 2.98 2.95 Poljska 1.45 1.55 1.56 1.99 2.20 2.41 2.62 2.87 2.97 3.02 Portugalska 0.97 0.98 0.98 0.95 0.95 0.97 0.98 0.96 0.96 0.94 Romunija 0.46 0.52 0.52 0.62 0.68 0.70 0.75 0.83 0.88 0.95 Slovenija 0.37 0.39 0.39 0.43 0.47 0.50 0.56 0.57 0.57 0.57 Slovaška 0.51 0.54 0.54 0.73 0.78 0.91 1.09 1.20 1.22 1.26 Finska 1.75 1.71 1.71 1.63 1.61 1.68 1.68 1.62 1.36 1.35 Švedska 3.06 3.09 3.09 3.27 3.22 3.21 3.15 3.09 2.85 3.07 V. Britanija 11.04 10.62 10.64 9.23 9.45 9.76 8.21 7.76 7.68 7.87 35 »ODKRITA« IZVOZNA (NE)KONKURENČNOST SLOVENIJE Slika 3 Delež Slovenije v izvozu EU27 .36 .40 .44 .48 .52 .56 .60 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vir podatkov: Eurostat Spreminjanje izvozne konkurenčnosti med zdajšnjo gospodarsko krizo kaže Slika 4 z mesečnimi vrednostmi izvoza Slovenije v milijonih evrov (leva skala) od januarja 2007 do julija 2011, ter deleži izvoza Slovenije v izvozu EU27 (v%). Očitno je, da je bil velik padec izvoza konec leta 2008 splošen, saj se delež Slovenije (ob velikih mesečnih oscilacijah) v letu 2009 ni bistveno zmanjšal. Ponovno oživitev izvoza v letu 2010 in prvi polovici letošnjega leta pa deloma spremlja tudi povečevanje deleža izvoza Slovenije v izvozu EU27. Slika 4 Izvoz in delež izvoza Slovenije v EU v času krize 1,400 1,600 1,800 2,000 2,200 .50 .52 .54 .56 .58 .60 .62 2007 2008 2009 2010 2011 izvoz milijoni € desezoniran delež izvoza EU27 Vir podatkov: Eurostat