CENA 50 SLT SLOVENIJA, SREPA, 22. JANUARJA 1002 ŠT. 3, LETO XXVI M/M V KREMPUIH POLICIJE flDRU SE JE OKORISTILA LEPE IH PMM SLOVENKE ŠOPEK TV NAPOVEDNIK V EKSKLUZIVNEM INTERVJUJU NOVI DOBI DR. BORIS GOMBAČ IZ TRSTA RAZKRIVA FINANČNE MALVERZACIJE STARIH IN NOVIH SLOVENSKIH OBLASTI S POSVEČENIMI POSAMEZNIKI IZ ZAMEJSKE SLOVENIJE DULARJEVI ČEVAPČIČI Prisluškovanja STkl 88 urgl' vl*de'“ an; drugače, kot a primerom, kJ se zmeraj zgodi tekačem na dolge proge. Ko se išs-: o tam, zakaj vlada ni sama izvedla reorganizacije in zmanjšala števil J SISSU , ."N;čl" ?osred.no: °d oseMe.problematično, ke, iiir^-vi, zakona o evidencah s področja javne varnosti) MED NAMI ZELENA ZAVIST Bralce in slovenske novinarje želimo spomniti na nekaj neprofesionalnih potez, s katerimi so v zadnjih mesecih škodili predvsem svojim časnikom. Prvič. Ko smo v Novi dobi 7. novembra lani pisali o dokazanih poletih armadnih Migov nad Slovenijo in ko o tem niso hoteli nič vedeti ne na notranjem ne na obrambnem ministrstvu, so molčali tudi slovenski časniki. Ko je prve dni januarja Mig nad Domžalami prebil zvočni zid in ko se je obrambni minister odločil o tem spregovoriti, so se slovenski žurnalisti o dogodkih na dolgo in široko razpisali. Kje so bili dva meseca prej? Drugič. Prejšnji teden smo objavili podatke o zamolčani prometni nezgodi avtomobila izvršnega sveta na Sloveniki. Kolegi so se na tiskovni konferenci notranjega ministrstva nekaj dni zatem zadovoljili z odgovorom, da ministrstvo ne ve, zakaj novinarji za nesrečo niso pravočasno izvedeli in da zadevo preiskujejo. Šlo je za notorično laž. Kaj takega je od oblasti pričakovati, manj pa od novinarskih duš, da se z lažjo zadovoljijo. Nihče nas ni poklical v redakcijo, kjer bi mu rade volje postregli s podrobnostmi in s kronologijo našega nategovanja z notranjeministrskim predstavnikom za tisk, Božom Trudnem, ki ima plačo očitno zato, da laže novinarjem. Tretjič. V pričujoči številki objavljamo intervju z gospodom Gombačem, zamejskim Slovencem, ki razkriva finančne špekulacije prejšnjih in sedanjih oblasti. Je vsaj upati, da bodo naši poklicni kolegi iz večjih in izkušenejših redakcij zagrabili podatke in šli vrtat naprej, pa nas v svojih člankih vsaj na drobceno omenili? Zadnjič. Slovenskemu novinarstvu grozi, da ga bo lastna zavist pokopala. Ne politiki ne bodo krivi, ne drag papir. Prosim, prepisujte iz Nove dobe. Mi veliko izvemo. Brane Piano MED PRVIMI BOSTE LASTNIK PRVIH SLOVENSKIH IGRALNIH KART KPL. 55 KART SLT 350,00 KPL. 110 KART SLT 500,00 PREDNAROČILA POŠLJITE NA NASLOV: DOPISNIŠTVO NOVA DOBA, “CANKARJEVA S, p.p. 311, "66000'KO.PER' ' DOBAVA PO POVZETJU a# MALI OGLAS ZASTONJ KUPOl® MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. NOVr.OOBA ^_____ Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Braco Zavrnik (mediji), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Erika Vidali (podružnica Koper) Prodaja: Matevž Cene izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o, - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066)_23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. HUDIČARIJE KAKO ZDRAVIMO RASIZEM? Rasizem je jako zavratna bolest, pri čemer je treba takoj opozoriti, da navedena bolest ni mišljena srbohrvaško, ampak stilno slovensko. Sicer je rasizem kot bolezen razširjen po vsem svetu in se kaže kot neugoden telesni občutek ob srečanjih med ljudmi, ki so si različni. V tovrstnih situacijah se rasizem kot bacil prenaša po vzorcu ,rasist rasistu rasa’. Tabuja irasa pri tem nima opraviti nič, saj je jasno, da se človek ne rodi kot bel, čist, nepopisan list papirja, ampak se v veliki večini rojeva črn, rumen ali malo mešan in poskusi bogov, da bi vtikali svoje prste v to občutljivo tkivo, se po pravilu izkazujejo kot mračni; seveda pod pogojem, da ne verjamemo, kako je kavbojski bog kaznoval prerijske domorodce tako, da jih je prebarval rdeče. Zato lahko mirno zapišemo, da ljudje dobivajo nekatere bolezni kljub genetskim zametkom šele z izkušnjami. In izkušnje človeštva z rasizmom so strašne, grozljive, katastrofalne. Napovedovalci prihodnosti predvidevajo, da bodo celo apokaliptične, po čemer ne bo nobenih izkušenj več, ampak bosta samo še prah in pepel. Zato se mnogi filozofi, sociologi, psihologi in celo nekateri politiki trudijo, da bi temu ne bilo tako. A je tako in bo tako, dokler ne bodo k problemu pritegnjeni tisti, ki so za bolezni najbolj poklicani — zdravniki. V okviru preventive, kraljice medicine, pa lahko za boj proti temu trdovratnemu zlu marsikaj postorimo tudi sami in glavni namen tega članka je vsaj nakazati kako. Za preprečevanje rasizma je dobro, če nosimo s seboj zmeraj, sploh pa v kriznih obdobjih, ogledalo, kar predvsem ženskam ne bi smelo delati težav. Ob prvem stiku s tujcem se nemudoma obrnemo od njega, izvlečemo ogledalo, se vanj pogledamo, in na obrazu, za katerega je splošno znano, da na njem lahko uspešno prikrivamo svoja čustva, poskušamo kontrolirati grimase, s katerimi sicer izražamo odvratnost. Posebej moramo biti pozorni na pretirano stisnjeno zobovje, trzanje spodnje ustnice in živčne tike v predelu oči. Šele ko obvladamo obraz, se obrnemo proti tujcu in začnemo z njim besedno komunikacijo, ki sicer predstavlja težavo zase, a ne toliko zaradi jezika, temveč zaradi nepoznavanja tujčeve kulture. Zato je za zatiranje rasizma nujno spoznavanje drugih vesternov, umetnosti in držav, kajti le z izobraževanjem je mogoče priti do nekakšnega razumevanja. V pogovoru pa se po možnosti izogibamo izjav, s katerimi preradi poenostavljamo svoje poglede v svet, češ Amerikanci so to, Rusi ono, Kitjaci jejo kitajsko zelje ipd., saj nam že zdrava pamet pove, da so v bistvu netočni — kako naj bi vedeli, kaj počnejo celotne rase in narodi, če nimamo niti pojma o tem, ali je naš sosed v bloku še živ? S takšno sveto preproščino se samo prepuščamo v milost in nemilost nacionalnim politikam raznih vlad in njihovih trobil. In kot vemo, je od nacionalizma do rasizma samo korak, ki je običajno skrajno desen. Skratka; ogledalo, v katerem lahko v vsakem trenutku ugledamo sami sebe, študij drugih kultur in kanček diplomacije so osnove za preventivno preprečevanje rasizma. Za aktualne domače razmere v tem trenutku je priporočljivo proučevanje pravoslavnega odnosa do svete matere, ilirskih sorodstvenih razmerij, islamskega postopnega koledarja itd.. Ogledal je okoli nas, kolikor hočemo. Diplomat pa postane človek z izkušnjami. Bojan Sedmak INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z naj cenej Šim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in v kratkem z novim programom otroškega perila. Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE Hm, DOBfj PT^-_____ NA BRDU SMO DOBILI PODJETNICO LETA SLOVENKE SO LEPE IN PAMETNE Četudi drži trditev, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, ki ga podpira, za vsako uspešno žensko pa trije moški, ki jo ovirajo, tega v petek zvečer na Brdu pri Kranju ni bilo opaziti. Podjetnice iz vse Slovenije, ki so se zbrale na poslovnem srečanju, kjer so razglasili tudi dve najuspešnejši podjetnici, so bile videti ljubke, urejene, šarmantne in prav nič zatirane ali ovirane. Obe, ki sta zasedli prvo mesto, pa to trditev sploh zavračata, saj obe vodita podjetje skupaj s svojima možeme in pravzaprav prodajata znanje in izdelke svojih zakonskih in poslovnih partnerjev. Zasebni časopis Barometer je pred dobrim letom razpisal natečaj pod uradnim nazivom Z Barometrom v Anglijo, nanj pa so se prijavljale po stažu mlade podjetnice, lastnice firm in sploh podjetne ženske. Škoda, da časopisu sicer dobre zamisli, ki je rahlo feministično dišala, ni uspelo izpeljati do konca. Jeseni so z naslovnic njihovega časopisa obrazi bolj ali manj mladih slovenskih podjetnic kar izginili, pogovori z njimi pa so se sramežljivo skrili nekam na notranje strani. Vseeno so razglasili podjetnico leta in to je postala Katka Kranjc iz Ljubljane. Simpatična gospa španskega videza je povedala, da prodaja izume in produkte svojega moža, ki se ukvarja z lasersko tehnologijo. Ker Slovencem, ki bi sicer zelo radi v Evropo, v povprečju ni jasno, kaj bi se dalo z laserjem početi drugega kot da riše elipse po disko klubih, mora Katka Kranjc svoje potencialne kupce najprej poučiti, kaj sploh prodaja, predno se zmenijo za posel. Ob tem velja povedati, da je njen mož pred leti v Iskri ostal brez službe kljub vrhunskemu znanju in sposobnostim. Po nekaj začetnih težavah, ki so bile predvsem materialne narave, ker idej pri nas nihče ne kreditira, vrhunsko znanje pa nima cene, sta se znašla in podjetje Laser Plus je postalo uspešno. Očitno ima gospa Kranjc pri tem vsaj toliko zaslug kot gospod Kranjc. Za nagrado bo odšla prva podjetnica Barometra na enotedenski tečaj Women in bussines v London. Naša žena se je zadeve lotila šele novembra lani, očitno pa z več denarja in skrivnimi sponzorji. V razpisu so ponujali tisti, ki bo izbrana 5000 DEM nagrade, res pa je, da so imeli kriteri- je nekoliko bolj izoblikovane. Njihove kandidatke so morale biti solastnice in sodelavke v svojih podjetjih. Pri tem razpisu je prvo nagrado dobila Zdenka Pod-lunšek iz Murske Sobote. Tudi ona prodaja izdelke svojega moža, ki je avtor in lastnik večine patentov in izboljšav, ki jih vgrajuje v svoje izdelke. Firma Medi-cop izdeluje opremo za bolnišnice in reševalna vozila, uspeli pa so se prebiti že na turško in izraelsko tržišče. Aleksander Podlun-šek je bil leta 1989 proglašen za inovatorja leta. Gospa Podlunškova pa njegove izdelke prodaja, hkrati jih pa tudi oblikuje. Nagrado je revija Naša žena podarila v imenu ženevske firme llliryco, katere lastnik je slovenski poslovnež Janez Hacin. Ta firma ima svojo enoto v Ljubljani, vodi pa jo nihče drug kot Živko Pregl, nekdanji podpredsednik v Markovičevi vladi. Zdenka Podlumšek namerava s tem denarjem v Prekmurju skupaj s svojimi prijatelji ustanoviti poseben sklad, iz katerega bodo kupili kmetijo za prizadete otroke. Kot sama pravi, takšni zavodi v tujini obstajajo, sama pa bi rada nekaj podobnega ustanovila tudi pri nas. Slavnostna podehtev je potekala v hotelu Kokra na mondenem Brdu. Če želi ta hotel svoj renome obdržati, si bodo morali na recepciji za začetek omisliti vsaj telefaks in kakšen pisalni stroj. Novinarji, ki so prireditev spremljali, so bili odvisni le od telefona ali od lastne iznajdljivosti. Vse povabljene podjetnice, vključno s tistimi, ki so sodelovale v natečaju, so morale za vstop na to prireditev plačati kotizacijo v višini 1200 tolarjev. Za ta denar so dobile razvlečen program, ki ni imel jasnega scenarija, povprečno večerjo z nezačinjeno solato in laškim rizlingom slabe kvalitete. Če omenimo še dejstvo, da so natakarji po prvem delu, ko smo odšli na koncert Klemena Ramovša, mize pripravili za večerjo, zapiske, prospekte in osebne stvari, ki so jih udeleženci pustili na mizah, pa zmetali na kup za šankom, potem lahko verjamemo nekaterim gostom in predvsem gostjam, ki so zatrjevale, da jih tukaj ne bodo več videli. Prireditve so se udeležili minister za drobno gospodarstvo Vitor Brezar, Ruplova namestnica Vojka Ravbar in zvezda večera - dr. Janez Drnovšek. Gospod Drnovšek, ki sicer pravi, da ga marsikam vabijo, da pa vabila skrbno selekcionira, je tako dokazal, da ve, kako se dela politika. Če za Kučana velja, da so ga izvolile ženske, bo morda Drnovšku na volitvah pomagal tudi glas katere od slovenskih podjetnic, ki so ga občudovale na Brdu. Med podjetnicami smo opazili nekaj znanih obra- zov, najbolj znana je bila vsekakor radijska in televizijska napovedovalka Ida Baš iz Maribora, ki je že nekaj časa tudi podjetnica. Simpatična Ida z žametnim glasom, kot trdijo moški, se je pojavila v popolnoma novem imageu s kratko pristriženimi rdečimi lasmi, ki jo - resnici na ljubo - pomlajuje vsaj za deset let. Glavna urednica Barometra in gonilna sila prireditve Marta Turk enkrat za spremembo ni bila v pajkicah in puloverju. Tokrat je bila elegantna dama v kostimu z obveznim klobučkom. Skoda je, da je preveč očitno posnemala Marjetico Ano Rupel, ženo slovenskega zunanjega ministra, ki je bila v prav takšnem klobučku na prireditvi za Slovenko leta. Pa še v istih prostorih. STAVA TISOČLETJA Eden napovedal državo Lani, 13. marca smo z deseto številko Nove dobe razpisali STAVO TISOČLETJA. Dva meseca, do 15. maja bi naj bralci v tistih kaotičnih časih, napovedih, odpovedih, ugibanjih, med rožljanjem orožja skušali »popraviti« politike, ki so hiteli z napovedmi, kdaj bo Slovenija svobodna država. Naša sodelavka Nives Seničar, ki je bdela nad STAVO TISOČLETJA, je vsak teden skrbno spravljala in urejala prispele napovedi, se čudila, muzala in zmajevala z glavo. Kako tudi ne, nestrpnost slovenskega naroda, da bi prvič v zgodovini imel svojo lastno državo, se je stopnjevala s politično evforijo in končno z vojno. Danes je jasno: DARKO DREV je edini točno imenoval državo, ki nas je prva priznala. Komisija se je namreč odločila, da prizna za pravilno rešitev imenovanje Litve. Kako je gospod Drev prišel do te, pred nedavnim še povsem neznane državice, je samo njemu jasno. Dogodki, ki so se potem zvrstili, so na našo srečo demantirali tiste desetine bralcev, ki so dvomili, da bomo Slovenci kdajkoli imeli svojo državo. In seveda tudi one, ki so žalili nas in Slovence, da sploh upamo na kaj takega. Devet bralcev, med njimije bil žreb naklonjen IRENI KEBER, je točno napovedalo datum priznanja, 15. janliar 1992. TATJANA PODKRIŽNIK pa se je z napovedmi najbolj približala vsem trem vprašanjem, ki smo jih zastavili. DARKO DREV, Ljubljanska 33, Celje, bo za nagrado brezplačno prejel NOVO DOBO, dokler bo ta izhajala. IRENA KEBER, Ul. frankolovskih žrtev 28, Celje, bo brezplačno prejemala eno leto NOVO DOBO in dobila v dar v usnje vezano in numerirano knjigo Zadnji knezi celjski v deželah sv. krone. TATJANA PODKRIŽNIK, Cesta na Roglo 11/6, Zreče, bo brezplačno prejemala pol leta NOVO DOBO in dobila v dar v platno vezano knjigo Zadnji knezi celjski v deželah sv. krone. NOVA DOBA JE VPRAŠALA IN OCENILA KDO JE NAJZASLUŽNEJŠI Če se dandanes že vsi gredo anketarstvo in preverjanje javnega mnenja, bomo pa to storili še pri Novi dobi, smo sklenili. Zanimalo nas je, kdo med slovenskimi politiki naj bi bil najzaslužnejši za to, da je Slovenija minuli teden, ko jo je mednarodno priznala evropska dvanajsterica s skupino drugih držav, dokončno postala suverena. Naključno izbranim telefonskim naročnikom smo zastavili naslednje vprašanje: »Kateri slovenski politik je po vašem mnenju najzaslužnejši za priznanje Slovenije in zakaj?« Pri Novi dobi nimamo posebnega teama za sondiranje javnega mnenja niti razdelane metodolgije. Zato naj bo sporočilnost izida naše javnomnenjske ankete določena z naslednjimi parametri in tudi ustreznimi omejitvami. Tako je bilo: poklicali smo 125 telefonskih naročnikov po vsej Sloveniji. Oglasilo se jih je 80, od tega jih je bilo voljno odgovoriti na naše vprašanje 66 ali 82,5 odstotka. Mnogi so našteli več najzaslužnejših, v anketni izbor pa smO uvrstili tistega, za katerega se je anketirani po izredni ponovitvi vprašanja vendarle odločil. Izid je naslednji: kombinacijah praviloma uvrstili politike, ki so omenjeni v naši lestvici petih. Več jih v njo glede na odgovore preprosto ni bilo mogoče uvrstiti. No, med tistimi, ki jih ni, a so vendarle bili imenovani, vendar ne kot »najzaslužnejši«, sta bila le še France Bučar in Janez Janša - vsak po enkrat. Kaže torej, da so se vprašani odločali med ljudmi, ki so v zadnjih mesecih bili - vsaj medijsko - najbolj vpleteni v iskanje diplomatskih, konstitutivnih in vojaških reševanj problema slovenske samostojnosti oziroma pridobivanja mednarodnega priznanja. 1. Milan Kučan glasov 38 odstotkov 47,50 2. J. Drnovšek 9 11,25 3. Lojze Peterle 7 8,75 4. Dimitrij Rupel 4 5,00 5. Igor Bavčar 1 1,25 Vsi Slovenci 3 3,75 Ne vem 4 4,00 Ne želim odg. 14 17,50 letu zadnjega desetletja pred tretjim tisočletjem niso bili le najbolj izpostavljeni izvrševalci osamosvojitvene politike, ampak tudi njeni traserji. Prišli smo do naslednje lestvice, ki jo bomo skušali na kratko tudi utemeljiti: Izven kategorije: Slobodan Miloševič 1. Jože Pučnik 2. Matevž Krivic 3. Darja Colarič 4. Dimitrij Rupel 5. Bojan Križaj 6. Tone Partljič 7. Janez Lorenci 8. Milan Kučan 9. Janez Janša 10. Spomenka Hribar Slobodan Miloševič: on je alfa in omega slovenske državne osamosvojitve. Če ne bi bilo osme seje in Slobove-ga mojstrskega rušenja Jugoslavije, vendar tako, da si je domnevni jugoslovanski Piemont, torej Srbija, zapravil skoraj vse reference na tleh nekdanje države in v svetu, s slovensko suverenostjo '92 ne bi bilo nič, skoraj zagotovo pa to velja tudi za naslednja desetletja. Jugoslovanske federacije bi bilo sicer slej ko prej konec, toda Slovenija bi zagotovo obtičala v neki ohlapnejši, verjetno konfederativni jugo-povezavi in niti naključno ne Janez Drnovšek Nekateri anketiranci so svoj izbor tudi komentirali. Tako je eden med njimi menil, da se za Kučana ni odločil zavoljo njegove osebnosti, ampak zato, ker je bil pač že po položaju predsednika republike »največ zraven«. Če bi to bil kdo drug, bi se izrekel za njega. Nek drug anketiranec je menil, da je Kučan med vsemi najbolj razgledan. Anketiranka pa ima predsednika za »najbolj sposobnega, se ne izdaja ne za komunista ne za vernika«. Drnovšek je po mnenju anketiranca najzaslužnejši za to, da se je JLA spravila iz . Slovenije - »znal se je zmeniti s Kadijevičem«. In: »Zelo dobro se je odrezal pri stikih s tujino.« Za Peterleta se je eden od anketirancev odločil, »ker so vsi proti njemu, zato, ker ga vsi kritizirajo.« Anketiranka pa: »Zdi se mi, da je najboljši«. Ena od utemeljitev za Rupla se je glasila: »Precej potuje po svetu, je razgledan, danes že veliko bolje presoja stvari kot včasih«. Bavčar je prejel en sam glas, anketiranec pa je na vprašanje, zakaj se je odločil zanj, odvrnil: »Ne vem«. Zanimivo je, da so tisti, ki so sprva navedli več imen »najzaslužnejših«, v svojih Lojze Peterle Pri Novi dobi smo se odločili, da bomo sestavili še lastno lestvico »najzaslužnejših«. Odločili smo se za deset ljudi, vendar ne zgolj iz vrst politikov. Gre za osebnosti, ki v minulih, ključnih osemdesetih letih in v prvem Igor Bavčar bi kdo v svetu pomislil, da bi jo priznal kot polnopravnega mednarodnega državnega subjekta. Zato bo Prešeren pri Tromostovju že kmalu moral dobiti sebi enakega spomeniškega soseda - Slobodana Miloševiča. Slobodan Miloševič Jože Pučnik: Dobesedno vse svoje življenje in energijo je vložil v projekt, imenovan svobodna Slovenija, začenši s perspektivaškim disidentstvom konec petdesetih let. Za to je »fasal« sedem let zapora, med dolgoletnim izgnanstvom v ZR Nemčiji pa ga prežetost s svojim življenjskim ciljem ni nikoli zapustila. Še v dokaj svinčeni prvi polovici osemdesetih let je z nastopom v Novi reviji in povratkom v domovino znova aktivno stopil na sceno. Odločilno je bil »zravnan« v predvolilnem in volilnem obdobju. Čeprav je bil na predsedniških volitvah poražen, je kot siva eminenca (še-_ fa Demosa) bistveno prispe-" val, da se je slovenski osamosvojitveni voz vedno znova potegnil iz blata, ko je bilo najbolj kritično in so mnogi ključni ljudje obupavali (deklaracija o neodvisnosti, ustavni amandmaji, plebiscit da ali ne, vojaške grožnje in sama vojna, brionski moratorij) itd. Ovčji Slovenci ga pa ne uvrščajo niti na najbolj obsežne lestvice popularnosti. Ker menda nimajo preveč radi njegovega malce hudega pogleda, morda pa ima za njihov okus tudi kakšen las premalo. Matevž Krivic: Lahko bi mu rekli tudi nekakšen Adam Michnik slovenske pomladi. Vsa osemdeseta leta se je kot osamljen, pogumen in do kraja pošten (včasih že kar pikolovski) intelektualec, ki ga nikoli ni zanimalo angažiranje v banalnih političnih igrah, boril z (a le navidezno) državno-birokratskimi mlini na veter. Njegovo »prisiljevanje« enopartijske države k spoštovanju zakonitosti in ustavnosti je na široko odpiralo vrata k demokratizaciji in duhu pravne države. Kot človek stroge načelnosti in individualnosti je ob nastopu večstrankarskega gladiatori-ja kar nenadoma izhlapel z javne scene, njegove zasluge pa kljub temu tvorijo zlati tlak na poti k neodvisnosti. Darja Colarič: Pod njenim predsednikovanjem se je nekdanja Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) preporodila in je postala najvplivnejši segment alter scene v osemdesetih letih, v katerih nedrjih se je zato lahko porodila tudi nova Mladina, eden od osrednjih medijskih prebijalcev zvočnega zidu, ki je bil na poti k slovenski demokratizaciji in neodvisnosti. Nepozabna je zlasti njena drža na zgodovinskem kongresu ZSMS v Novem mestu leta 1982, ko ni hotela prebrati s strani oblasti cenzuriranega govora, nakar se je resignirana umaknila iz politike, za seboj pa je kljub temu zapustila zelo globoko sled. Dimitrij Rupel: Po vztrajnem »tečnarjenju« oziroma zaletavanju v mogočnega Mitjo Ribičiča (tedaj predsednika SZDL) mu je uspelo, da je leta 1982 vendar začela izhajati Nova revija, po dolgih letih znova resnično neodvisna razumniška revija v Sloveniji. Ta'je s svojimi teoretičnimi prispevki o naciji (narod, ki ima državo), zlasti z znamenito 57 številko (Prispevki za slovenski narodni program) ustvarila strokovno argumentiran naboj, ki je pomenil prelom v aktivnem in sistematičnem iskanju slovenske državotvorne identitete. Rupel je bil sam dolga leta urednik NR, ustanovitelj prve slovenske nekomunistične stranke (SDZ), izkazal pa se je tudi kot zunanji minister v zadnji Janez Janša fazi boja za rešitev slovenskega narodnega vprašanja, čeprav je v začetku deloval kot slon v trgovini s porcelanom, sedaj pa sem ali tja le še kot slončič, kar pa mu velja oprostiti. Bojan Križaj: V to našo lestvico najzaslužnejših se je pravzaprav uvrstil »ne kriv ne dolžan«. Gre preprosto za to, da je kot največja medijska zvezda našega belega cirkusa, ki je - tega se morda še prav ne zavedamo - konec sedemdesetih in v osemdesetih letih neverjetno prispeval k dvigovanju slovenske narodne (samo)zavesti in ugledu slovenstva v tujini, čeprav je nastopal pod Yu-zastavo. Morda bi bilo pravičnejše, ko bi namesto njega zapisali ime Toneta Vogrinca, ki je resnični tvorec Darja Colarič tega fenomena, vendar je, objektivno gledano, bil prav Križaj tisti medijski magnet, na katerega se je lepila malodane vsa nacija; zlasti mladi, katerih »odštekanost« je pomembno prispevala k zorenju slovenske pomladi, ki se je slednjič prevesila v državotvorno zrelost. Tone Partljič: Društvo slovenskih pisateljev (DNS) je kot najbolj osamozaveščeni segment slovenske kulturni-ško-razumske sfere pomembno prebijal zapreke in frustracije, ki so stale na poti k demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije. Takšno brazdo je DNS sicer začel orati že pod predsednikovanjem Toneta Pavčka, vendar se zdi, da je Partljič s svojo energijo in karizmo ter pogumom vendarle največ prispeval k dokončnemu preboju vpliva slovenskih pisateljev kot enemu od najrelevant-nejših (so)oblikovalcev slovenskega fijakanja do točke, na kateri smo danes - torej v Evropo. Matevž Krivic Janko Lorenci: Če je Mladina načenjala in odpravljala tabuje kot drobro uglašeni medijski korpus, je Delov novinar krčil najprej mnogo bolj osamljeno in tudi z veliko manj hrupa. Še v časih, ko je bilo Delo krepko režimski časnik, je kot odgovorni urednik ustvaril iz danes že pokojne revije Teleks pomembnem pomladno-stra-teški list, ki si je »veliko upal«. Kasneje, v predvolilnih časih in v obdobju po njem pa je kot pronicljivi komentator Dela zlasti z uvodniki v sobotni prilogi, ki jo ureja že nekaj let, v nekaterih kritičnih trenutkih (primerjajo jih s tistimi, kakršne smo omenili pod rubriko Pučnik!) sugeriral, kako naprej. Prepričani smo, da so bili prisiljeni njegovemu prišepetava-nju prisluhniti vsi ključni slo- Dimitrij Rupel venski politiki, od Kučana navzdol. Milan Kučan: Današnji absolutni as slovenskega javnomnenjskega neba, tudi zato, ker Slovenke s svojim materinskim čutom še zlasti padajo na velike, nekoliko otožne očke in gosto srebrno lasišče, je bil kot Popitov naslednik na čelu ZK v osemdesetih letih spretni prilagoje-valec oziroma slednik v brazdi, ki so jo odpirali buldožerji zunaj partijskih, torej opozicijskih vrst. Vendar je tudi že to ogromno pomenilo, zlasti glede na razmerje moči v vladajoči partiji, ki se je imela za nezamenljivo in kjer so v za- četku pomladnega procesa še prevladovalf vase in v svojo »večno« moč zazrti ko-smatorokci, ki so povsem izgubili orientacijo v prostoru in času. Strateško odkrito je stopil na sceno komaj kasneje, ko se je ZKS elegantno izvila iz prijema ZKJ in se nato »departizirala«. Sicer ji drugo tudi ni preostalo, vendar je Kučan ta proces vodil, da je bil volk sit in koza cela. Znal je pritegniti partijske re-formiste-liberalce in se hkrati pribljubiti narodu. Tudi zato, ker ima karizmo. Je pa to, žal, premalo, da bi ga uvrstili prav v vrh naše lestvice. Pa četudi je, že kot predsednik, spretno manevriral v jugo prostoru, na mednarodni sceni pa je vendar bil premalo uradno angažiran. Bojan Križaj Janez Janša: Najbolj pronicljiv in pogumen analitik jeneajevskega absurda v Mladini in to že v časih, ko je ta imela še vse buzdovane, pripravljene za zamah, v svojih rokah. Enega teh je končno tudi uporabila in Janšo krenila, ostali trije iz JBTZ so pa bili zraven bolj za okras. S zapornim poveljem se je slovenska mehka revolucija (Roška) prevesila v zadnjo odločilno, a tudi najbolj nevarno fazo. Zahvaljujoč zaporu in obtožbi se je Janšev image povzpel do statusa nacionalnega junaka - mučenika. Zahvaljujoč tej slavi se je brž po voltivah zavihtel v sedlo obrambnega ministra. Poleg Bavčarja se je v vladi in političnem vrhu zagotovo še najbolj zavedal ne- Tone Partljič varnosti vojaške intervencije in svoji zagriženosti primerno je tudi krepi! tisto, kar je podedoval od ancieme regi-mea - TO namreč. Ob začetku intervencije junija je ukrepal naglo in hladnokrvno, kar je ob ustrezni asistenci Bavčarja oziroma že v starem režimu dobro izurjene policije prispevalo k temu, da se je na srečo amatersko zasnovani nastop armade hitro zlomil in ta potem več ni imel volje svojo uničujočo mašinerijo znova usmeriti proti Sloveniji. Spomenka Hribar: Iz no- vorevijaškega kroga je treba poleg Rupla vendar posebej omeniti Spomenko Hribar, ki si je tudi zaslužila prostor na naši lestvici. Čeprav izrazita Janko Lorenci Milan Kučan naconalistka je svoje narod-nostnoemancipacijske ideje vendarle lansirala na dovolj civiliziran, čeprav včasih poudarjeno čustven, ženski način. Malodane s fanatično voljo si je prizadevala za narodno spravo, ki naj bi na moralni in zgodovinski ravni poravnala odprte račune državljanske vojne na Slovenskem in rehabilitirala tiste, ki so izgubili življenje kot nedolžne žrtve političnega oziroma vojnega terorja. Pri tem je bila izpostavljena silovitim napadom, ki so prihajali praviloma iz oblastnih oziroma borčevskih krogov. Kasneje se je bolj posvetila animaciji slovenskega izse-Ijeništva »za stvar«, katerega podpora, materialna in moralna, v slovenskem držav-nostnem predporodu ni niti Jože Pučnik malo zanemarljiva. Bila je tudi najbolj marljiva mravljica pri pripravljanju Slovenskega svetovnega kongresa, čeprav ji je na koncu vojna (skoraj) vse pokvarila. Tako, pa smo pri koncu. Zavedamo se, da bi poleg desetih »izbranih« morali omeniti še marsikoga, ki bi si pravzaprav tudi zaslužil prostor v Novodobini lestvici. A vse pač ni mogoče postaviti gor. Nekaj imen, poleg tistih, ki smo jih omenili že v komentarjih k posamični uvrstitvi, vendar še zapišimo, pri čemer vrstni red ne igra nobene vloge: France Bučar, Janez Drnovšek, Tine Hribar, Ivan Urbančič, Janez Stanovnik, Rudi Šeligo, Milan Balažič, Tone Peršak, France Tomšič,-Bojan Korsi- Spomenka Hribaz ka, Robert Botteri, Niko Grafenauer, Tone Anderlič, Jožef Školč, Lev Kreft, Ljubo Bavcon, skupina intelektualcev (npr. Boštjan M. Zupančič, Tomaž Mastnak, Slavoj Žižek, Braco Rotar...), Pavle Čelik in - pogojno - celo notranji ex-mi-nister Tomaž Brtl,, z uspešnim odbitjem fl^vgla Šoievfčevih hord v sila kritičnem trenutku slovenskega osamosvajanja vendarle storil svojo profesionalno in narodnostno dolžnost. In še in-še. Pa brez zamere, če vas ni zraven, prostor je pač omejen. Braco Zavrnik Anketa: Jana Štriekar SPOSTOVAUA GOSPODA,V ČAST Ml JE, DA VAM LAHKO 6POROCIMl'DA NAS JE PRIZNALA AVSTRIJA!) VSEM SKOPAJ , NA ZDRAVJE \\ UPS , NA VRSTI 5N.I HZ VESELAM UGO-f TAVLAM) DA SO bNAS PARZNALI |TUD VATIKAN , framoouzje lkl| ANGLEijE, na zjmrauje: j).1,1 DoSR' SMO TO POR) VATA L, A? SAM SET AMER1KAKJCE Bomo moral obdelat!) KVA oE. TOfeR' RVR MILAN KUČAN: JUTRI BO VSE DRUGAČE By Roco EKSKLUZIVNO: DR. BORIS GOMBAČ IZ TRSTA OČITA SLOVENIJI, DA NADALJUJE BEOGRAJSKO POLITIKO DO ZAMEJSKIH SLOVENCEV DULARJEVI numrmOI l«'*! offjn..d in^mn./K« mcmilr me.ccu l.ii l 0 še dolgo učinkovale na oblikovanje političnih ocen in na določanje možnosti drugačnega političnega DR BORIS GOMBAČ Deu«, faito Quando il V maggio ftmuimiru' I atlo ( osiituiivo Jtlhi no MrtiCornuna.i i' ero in m >i ildcsuicrio ih urn vun quunt< • pnrrui a Jispi >rrc dl un or^iinoif mfornuizumc altruverso il ijiuiU rculizzarc unfilo direiio con nuiu lu realu! refiiimale La irasmis-sume hihniiuc delte nostre opiniom c dei fini č fnnto dclla dcicrrmnazume i on la ijiuih uhhiam* gid superato. c cim suness.i. molu osiacoli £" ne Ih nostre intenzioni riehiamarc l at te n zione deli' opmione puhblu a sulic speeifi hednersituairinterno "dclla eomune i asa slovenj". £" nclle nostre Faksimile naslovnice prve številke glasila Slovenske gospodarsko prosvetne skupnosti Doktor Boris Gombač, zamejski Slovenec iz Trsta trdi, da se v Sloveniji odnos do zamejcev ni spremenil niti po predlanskem prehodu v večstrankarski politični sistem. Posebej v zadnjih tednih je Gombač z nekaterimi izjavami, v katerih je slovenske oblasti obtožil nečednih poslov s Slovenci v zamejstvu, dvignil nemalo prahu. Z njim in s Teodorjem Lorenčičem, ki nam je srečanje organiziral in mestoma v njem tudi sodeloval, smo se pred dnevi pogovarjali v ljubljanskem hotelu Turist. Gospod Gombač, ena izmed vaših trditev je, da Slovencem v Italiji danes ni nič bolje kot pred recimo dvema letoma. S čim to utemeljujete? Gombač: »Prej smo se pri-tdževali. da matična domovi-n k m'6 d 'S I aveperv', It a lij i priznava samo določene lobije, ki so ji bili vdani, in jim to izdatno plačuje. Po zaslugi sedanjega ministra za Slovence po svetu Janeza Dularja pa ni nič drugače. S to razliko, da je prejšnji jugoslovanski režim podpiral zamejce. ki so bili komunisti, sedanji pa podpira katoličane. Prejšnji in sedanji režim v Sloveniji pa ob tem pozabljata. da smo Slovenci v Italiji tudi drugačnih nazorov, ne le omenjenih dveh.« V svojih javnih nastopih omenjate tudi nekakšno ko-munistično-krščansko mafijo. Na kaj mislite? Gombač: »Bivši predsednik SZDL, današnji socialistični poslanec Jože Smole je lani marca povsem brez strahu izjavil, da so med Jugoslavijo, Slovenijo in,Italijo potekale finančne transakcije. Da so pod krinko pomoči zamejcem pravzaprav financirali Slovensko kulturno gospodarsko zvezo v Italiji, ki jo imajo v oblasti komunisti in socialisti.« Torej je šlo za denarne malverzacije? Gombač: »Da. Slovenska gospodarsko prosvetna skupnost, katere predsednik sem, ne trdi, da. del tistega kapitala ni šel tudi zamejskim Slovencem. Izhajal je Primorski dnevnik, imeli smo svoje gledališče, knjižnico, ampak vsi so bili pod strogo kontrolo komunistične Slovenske kulturno gospodarske zveze. Zakaj so denar iz Slovenije spravljali v Italijo ilegalno? Zato, ker je šlo tudi za umazane posle. Dokaza obstajata le dva. Omenjena izjava gospoda Smoleta in dejstvo, da je ogromen del tistega denarja enostavno izginil. Ves denar, ki bi moral biti namenjen slovenski manjšini v Italiji, se je ob malverzacijah spremenil iz družbenega v zasebnega in tisti, ki so ga dobili, so krojili usodo zamejcev. Manjšina od tega ni imela praktično ničesar.« Vaša organizacija je zahtevala tudi svobodne volitve med zamejskimi Slovenci. Gombač: »Predvsem zato, da nas ne bodo vodili še naprej tisti, ki so se prej s pomočjo Beograda okoristili in ki ne ločijo med skupnim denarjem za Slovence v zamej- stvu in privatnim kapitalom. V Sloveniji je manj znano, da so takšne volitve imeli že italijanska manjšina v Sloveniji in tudi na Hrvaškem, rpi v Italiji pa ne. Danes je kapitaPše vedno pri Tržaški kreditni banki, finačni družbi Safti... Torej pri ljudeh, ki so bili deležni naklonjenosti prejšnjega režima v Sloveniji.« Ti ljudje so seveda natančno politično definirani? Gombač: »Da, vsi so komunisti ali pa socialisti.« Omenili ste Primorski dnevnik... Lorenčič: V zvezi s Primorskim dnevnikom je zanimivo, da je pri tem časopisu recimo trideset let gospod Bogo Samsa, dolga teta pa je bil ♦ tud i njegov1' ti red n i k> Takšnega primera v sami Sloveniji ne bi našli na vsakem koraku ...« Gombač: »Bogo Samsa je sodeloval te dni na koprski televiziji na pogovoru o Primorskem dnevniku in blebetal same nerodnosti. Češ da kapital nima narodnosti, da kapital, kjer je, blagodejno vpliva in podobno. V bistvu pa je bil Samsa leta in leta urednik Primorskega dnevnika in ko govori, da o zdajšnjih finančnih injekcijah Primorskemu dnevniku nič ne ve, preprosto laže. Gospod Samsa je namreč solastnik, delničar Primorskega dnevnika. Dobro tudi ve, kdo in zakaj je ta časopis leta in leta podpiral in postavljal kadre v njem.« Enak pristranski odnos pa očitate tudi sedanjim oblastem, konkretno ministru Dularju? Gombač: »Trdim, da minister Dular ravna enako kot prejšnji predsednik manjšine pri pokojni SZDL. S to razliko, da h koritu poleg komunistov vabijo še klerikalce. Ob tem pa v intervjujih govori, da mora Slovenija upoštevati celoten politični in mnenjski spekter zamejskih Slovencev. Če je za gospoda Dularja celoten politični spekter le krog klero-komu-nizma, potem smo opravili.« Zakaj sta dve največji organizaciji Slovencev v zamejstvu proti volitvam? Gombač: »Slovenska kulturno gospodarska zveza, v kateri so komunisti, je proti volitvam zato, da bi ohranila svoj privilegiran finančni in gospodarski položaj med zamejci. ki jim ga je omogočil prejšnji režim v Jugoslaviji. SSk, Slovenska skupnost, v kateri so klerikalci, pa računa, da se bo okrepila s pomočjo slovenskega denarja na enak način kot prej SKGZ. Oboji zavračajo volitve na tr- žaškem, obenem pa so jih komunisti v videmski pokrajini celo izpeljali. Zdaj pa te »izvoljence« vlačijo v Ljubljano, da podpisujejo razne izjave. Kako je mogoče, da v Trstu volitev nočejo, v Vidmu so jih pa izpeljali? Zato, ker v Vidmu ni kaj pobrati. V Trstu pa imajo v oblasti slovensko banko, slovensko finančno družbo, založbo in druge ustanove.« Pripravili ste predlog, kako urediti podporo slovenskim manjšinam. Gombač: »Slovenskemu parlamentu bomo predložili zakon, ki ima le šest členov, in ki skuša v okviru pravne države pravno urejevati odnose in podporo slovenskim manjšinam v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Tako, da mafija, ki jo imamo še danes in jo bomo imeli tudi jutri, ne bo mogla več odrekati pomoči tistim delom manjšin, ki se jim politično ne zdijo pomembne. Nastopili bomo tudi zoper ministra Dularja, ki preprečuje naše stike ž matično domovino. Nikoli nam ne pomaga, da bi prišli do kakšnih institucij, nikoli nam ne gre na roko. Še prejšnji ponedeljek, ob memorandumu, se je Dular sestal le s komunisti in krščanskimi demokrati iz zamejske Slovenije. Kje pa smo vsi ostali?« Lorenčič: »Gre za to, če ponovimo še enkrat, da se s Slovenijo ne pogovarjajo pravi predstavniki zamejcev, ampak le dela zamejcev. Hočemo volitve, na katerih bodo sodelovali vsi zamejci, kjer bodo izvolili predstavnike, ki se bodo lahko v njihovem imenu pogovarjali s Slovenijo.« Gombač: »Demos je imel na samem začetku to celo v volilem programu in celo sam sem v volilni kampanji pomagal nekaterim prijateljem, ki so se zato zavzemali, da so prišli do uspeha. Danes ugotavljam, da Demos te obljube ni uresničil. Še vedno vztrajam na tem, da mora imeti skupščina posvetovalni organ, sestavljen iz zamejskih Slovencev.« Zavzemate se tudi za ustanovitev mešane komisije za raziskavo malverzacij. Kdo naj bi jo sestavljal? Gombač: Sestavljali naj bi jo predstavniki zamejcev in predstavniki slovenske vlade in strank. Ministra Dular in Rajko Pirnat ter Jože Pučnik sicer pravijo, da ni dokazov, vendar to ni res. Dokaz je Smoletova izjava lani marca in to je v pravpi državi treba raziskati. Še več. Trdim, da se finančne malverzacije še vedno nadaljujejo. To že vrabci čivkajo. Tekoči računi so odprti v Singapurju, Liechtensteinu in v Švici. Ko pride do finančnega škandala v Jugoslaviji ali Sloveniji, je avtomatično vpleteno tudi kakšno podjetje, ki je blizu ali celo last Slovenske kul- Teodor Lorenčič in Boris Gombač v Ljubljani: Primorsko-štajerska naveza za Slovence v zamejstvu turno gospodarske zbornice in njene finančne družbe. Recimo ta afera z Jugobanko in ministrom Bastlom. V njej je udeležen tudi sežanski Adit, agencija za uvoz demokratičnega tiska, ta pa je last Saftija, ki je last Slovenske kulturno gospodarske zveze. Tudi Primorski dnevnik je bil v začetku osamosvajanja Slovenije bolj prosrbski kot proslovenski, saj mu je Beograd mehko postlal. Zdaj, ko nimajo več od kje jemati, so pa zašli v krizo. In iščejo pomoč od Rupla, Kučana in Venclja. Hvalabogu je od tega vsaj ena korist: Bogo Samsa ne piše več proti Sloveniji.« Ali takšna politika bivše Jugoslavije in zdaj Slovenije do zamejcev daje Italiji v roke tudi adute, da se do slovenskega manjšinskega vprašanja v Italiji obnaša tako pristransko? Memorandum s slovenske strani k sreči še ni podpisan. Gombač: »Gotovo je tudi posledica takšne politike dejstvo, da imajo Italijani, ki jih je v Kopru okoli petsto, vse narodnostne pravice, mi Slovenci v Italiji pa po štiridesetih letih ničesar. Še vedno se zavzemam za recipročnost, torej naj bodo pravice Slovencev v Italiji enake pravicam Italijanov v Sloveniji. Italijani so zelo prebrisani. Slovenski klerokomunistični bandi v Italiji so odobrili 24 milijard lir za »razvoj obmejnih področij« in klerokomunistični banditi so takoj pritisnili na slovensko vlado, naj podpiše memorandum. Naša organizacija, Slovenska gospodarsko prosvetna skupnost, ni od teh miljard videla niti lire. So jih pa pri SKGZ in SSk. Predvsem po-slacem slovenskega parlamenta iz slovenskega dela Istre in s Primorske se lahko zahvalimo, da slovenska vlada memoranduma ni podpisala. Zaenkrat smo to svinjarijo preprečili, dolgo pa brez pomoči demokratičnih strank iz Slovenije ne bomo več vzdržali.« Kakšna organizacija je pravzaprav Slovenska go- spodarsko prosvetna skupnost? Gombač: »Mi smo nastali na narodni podlagi in smo laična slovenska organizacija. Imamo kulturno, gospodarsko in športno skupnost, imamo svoje glasilo in agencijo, potom katere želimo informirati slovensko manjšino v Italiji, slovensko večino v Sloveniji ter promovirati Slovenijo v Italiji predvsem s pluralističnega vidika. Na pogovoru v Mariboru sem rekel, da smo Slovenci za Evropo Indijanci. Če tega ne bomo razumeli, bo konec z našo državo. Mi moramo biti Evropa sami, našo kulturo in industrijske izdelke moramo promovirati. Prav zato želimo SGPS ustanoviti povsod na mejnih območjih. To je tudi razlog moje povezave z gospodom Lorenčičem. On je naš predstavnik za Štajersko in Prekmurje.« Lorenčič: »Želimo povzročiti pretok pravih informacij. Ena od naših pobud je recimo tudi, da na primer Nova doba v Trstu odpre dopisništvo in tam izdaja primorsko izdajo. Če imamo demokracijo v matični deželi, jo moramo imeti tudi med seboj v zamejstvu. Nobena slovenska oblast si ne sme jemati pravice, da le izbrance v zamejstvu prepušča h kapitalu. Po-gletje, Koper in Maribor sta glavni komunistični mafija-ški legli v Sloveniji. Koper za-' to, ker je bil navezan na komuniste med Slovenci v Italiji, Maribor pa je bil žrtev beograjske politike. V Ljubljani so bili le nekakšni fazani, ki so izvajali, kar jim je Beograd naročil. Zdaj se tragikomedija ponavlja, le da jo vodijo klerikalci. Naj navedem nekaj primerov. Anton Rous je v Mariboru ustanovil Štajerski forum, ob njem pa se ves čas pojavlja neka ključa osebnost, ki se piše doktor Ojnik. On je katoliški knez, sicer profesor prava na dveh fakultetah in v bistvu civilist škofije. On se ob omenjanju Štajerskega foruma pojavlja v vseh intervjujih skupaj z Rousom. In naprej. Peterle je naenkrat začel zahajati v Maribor, celo sejo vlade je tam sklical. Povrhu se zgodi nekaj, kar zame kot kristjana nikakor ni sprejemljivo. Na mariborskih polnočnicah ima gospa županja Magda Tovornik , govor. Lepo vas prosim! To je vendar politično dejanje, ki ne sodi v cerkev. Na primer mariborske Evropske hiše! Samo zato so jo ustanovili, da bodo ljudem iz svojih lobijev dali lepe službe.« Ko ste imenovali nekatere firme v Italiji, ki so bile deležne blagodeti jugoslovanskega kapitala, sem postal pozoren na dejstvo, da imajo večinoma sedež v Milanu. Gombač: »To so slovenska podjetja pod imeni Slovencev, ki živijo v Italiji, ali njihovih partnerjev Italijanov. V Milanu so registrirana zato, ker je Milano 508 kilometrov oddaljen od Trsta in nihče izmed nas ne more vsak dan hoditi v Milano in jih nadzorovati. Pa tudi zato, ker po odloku tržaškega prefekta v Trstu in Gorici že od leta 1957 ni mogoče registrirati družb, ki so slovenske, ker se baje s tem ščiti italijanski kapital. Lastniki teh milanskih firm pa hodijo vsake tri mesece v Singapur, vsak mesec v Liechtenstein... Ne po smuči, biznis grejo urejat. Ko ste imeli v Sloveniji tisto afero z orožjem, je bilo jasno, da je vpletena tudi SKGZ. Že res, da je Slovenija takrat potrebovala singapurske puške, je pa tudi res, da je oblastem mafija takrat prišla prav. Ampak to se mora končati. Tu gre za usodo celotnega slovenskega gospodarstva. Prej so tajno, ilegalno izvozili na desetine milijard pod krinko pomoči manjšini, zdaj pa je denar ostal na privatnih računih v tujih bankah. Namesto, da bi ga rein-vestirali v Slovenijo, iščejo metode, da bi ga oprali. Celo kranjski župan in poslanec Gros ve nekaj o tem, saj mi je omenil, da je slovenska produktivnost dovolj visoka, da bi rešili gospodarstvo. Tepe ga le kapital, ki ga je pridelalo, pa je odšel v tujino.« Brane Piano ŠE VEDNO Z NAMI... MARIBOR V KREMPLJIH POLICAJEV Izgleda, da nikoli ne bomo dočakali, da bo Igor Bavčar javnosti posredoval sezname ljudi, ki so v železnih časih delali za policijo ali sodelovali z njo. Sam pravi, da tako razgaljanje ne bi bilo produktivno, ker bi za seboj potegnilo neprijetne posledice za špiclje. Javnost bi mogoče klicala k linču. A pustimo ob strani takšne zaključke in se vprašajmo, čemu resnično nimamo pravice izvedeti, kdo je in toliko let oprezoval za nami, nam polnil dosjeje in tudi sprožal postopke proti nam, razbijal družine, povzročal travme in celo neposredno pripeljal do kriz, v katerih smo se znašli. Torej ne bomo izvedeli, kdo so tisti, ki so vedeli vse o nas. Mogoče pa so mu čiste račune pokvarili z uničenjem dela dokumentacije ob spremembi političnega sistema. Če s takšnim argumentom nismo zadovoljni, nam misli uidejo na drugo stran - Igor Bavčar ne bo odkril njihovih imen, ker jih še naprej potrebuje. Znano je, da se policaj, ki je zagrizeno služil nekemu sistemu, težko spreobrne in ostaja zvest svoji psihi tudi, ko se zamenja družbena ureditev, zato je najenostavneje, da njegove usluge koristimo še dalje. Težko bi bilo zamenjati celoten aparat, ki je nekoč odlično funkcioniral, saj v družbi obstaja le določen odstotek ljudi s policijsko psiho, katere vodilo je »ukvarjati se z drugimi«. Žal pa je njihova lojalnost prehodna - včeraj so vas zapirali, danes delajo za vas. Nevarnost zahrbtne pohlevnosti venomer izbija na dan. Že prejšnji sistem se je za-.vedal, kako bo najlažje kontroliral svoje državljane. V ta namen je postavljal »svoje« ljudi na visoka mesta, s katerih bi bil pogled na situacijo najostrejši. In sedanji le nadaljuje začeto kljub temu, da se je izkazalo kot pogubno. Kje bolj kot v Mariboru kjer je policijsko-partijska gonja proti intelektualcem povzročila takorekoč sesutje mesta. Tako gospodarsko kot moralno, etično... Vendar to ne briga novih oblastnikov, da bi zamenjali propadli recept in še naprej zaposlujejo policiji naklonjene kadre na zaslužne pozicije. Ker je, kot sem že omenil, materialne dejansko nemogoče dobiti, se pravega stanja ne da preveriti. Zato smemo izbrati samo najbolj razvpite kadre, ki sedijo v dobro plačanih vrhovih praviloma negospodarskih institucij. V gospodarske jih je po vsem krahu preveč tvegano spraviti. Jaka Rojs, pred volitvami šef mariborske Uprave za notranje zadeve na občini, je postal glavni v Casinu. Njegovo vlogo v igralnici, ki vsak dan posluje z velikimi vsotami denarja, brez težav uganemo. Kako pa je z zaščito in varstvom podatkov tistih, ki se radi ukvarjajo s hazardom, je druga pesem. Po določenih pravilih bi naj ostali anonimni. Glede nato, da je Casino najdonosnejši del TGP Pohorje, najglomaz-nejše turistično-gostinske organizacije v Mariboru, katere direktor je Krešimir Ča-brijan, nam mesto Jake Rojsa nehote potrjuje tudi govorice o policijski navezi gospoda Cabrijana. Peter Može dolga leta vztraja na mestu ravnatelja Umetnostne galerije, največje in državne galerijske institucije v mestu, ki pod sabo združuje vse večje likovne razstavne prostore in Društvo likovnih umetnikov Maribor. Na mesto ravnatelja je prišel po približno desetletnem aktivnem policijskem delu. Tudi umetnike je treba držati v šahu. Še vedno prijateljuje s svojimi nekdanjimi kolegi in v zahvalo za svoje početje je pred dobrega pol leta odprl privatno galerijo, ki jo je nato prepisal na svojo ženo. Seveda je prej uredil, da mu je privatne prostore saniral in adaptiral družbeni Staninvest z družbenim denarjem. Drugače pa v strokovnih likovnih krogih med svojimi kolegi ni cenjen. Albin Hojnik je že v svojih zasliševalskih letih dokazal svojo ljubezen do denarja, ko je na policiji zasliševal tiste s »sumljivim« poreklom deviz. Sedaj se je kot direktor mariborske poslovalnice A-banke spreobrnil in z roko v roki z ostalimi slovenskimi bankami blokiral devizne račune svojih varčevalcev. Po »aferi z obveznicami« v KBM je odprl vrata osumljenemu Borisu Vodopivcu, ki je po mestu namestnika sektorja za poslovanje z občani v KBM, postal Hojnikov namestnik v A-banki. Nagrada, ali pa mogoče želi Albin Hojnik izvedeti od njega kakšen zanimiv podatek? V zvezi s konkurenčno banko, ali s čim drugim? V zvezi z zaposlitvijo Borisa Vodopivca negodujejo tako uslužbenci kot stranke, ki banki manj zaupajo. Ali Igor Bavčar potrebuje omenjeno trojico v svoji igri, lahko samo ugibamo. Dejstvo je, da je Janez Janša zaposlil bivšega udbaša, Mariborčana Janeza J. Švajncerja mlajšega v TO, na mesto komisarja za domovinsko vzgojo in mu dal čin majorja slovenske vojske. Vneto je služil prejšnjemu sistemu in ostaja zvest sedanjemu. Spremenila se je samo interesna sfera. Po tej potezi lahko zato sodimo, da se tudi Igor Bavčar ni čisto odrekel starim kadrom in njihove položaje smemo jemati kot nagrade za lojalnost ter uporabnost v prihodnosti. Čudno pa je, da represivnih ministrov preteklost ni izučila in ponavljajo napake predhodnikov, ko podrejajo funkcioniranje družbe svojemu aparatu. V Mariboru je takšna politika med slovenskimi mesti najbolj veljala in je njegova želežnost bila znana daleč naokoli. Skoraj ga ni intelektualca, ki ni odšel v boljšo klimo Ljubljane, ko je imel doma zaprte vse možnosti. Potemtakem.se nam na koncu razblinijo vsi mehurčki o padcu nekdanje trdnjave real-socializma in nam pred očmi zraste gmota utrdbe re-al-slovenizma. In industrijski Maribor ostaja delavski. Adriano Ferrari PREKMURJE: SOBOTA BREZ MURE Soboški poslanci so se nadvse zavzeto lotili začetka letošnjega leta. Začuda se je dvorana občinske skupščine napolnila kot že dolgo ne, pa tudi prepirljivosti je čutiti manj kot smo je bili vajeni na nekaj zadnjih zasedanjih. Ob stran ugotovitev enega najbolj znanih poslancev, da nima časa da bi zapravljal čas, in da ga čaka polje in živina v hlevu in je kar šel. Ostalim pa se, kot kaže, vse skupaj vendarle ni zdelo tako dolgovezno, da ne bi vztrajali in še kar plodno sodelovali v razr-pavi. Murski v imenu pomurske metropole se zdaj tudi uradno kaj slabo piše. Poslanci so namreč imenovali komisijo za preimenovanje naselij in ulic v občini in kar ji predseduje mlada zgodovinarka Meta Fujs, ne bo dolgo, ko bo pred poslance prišel predlog, da naj pridevnik murska črtajo izpred Sobote in bomo Sobočani živeli v Soboti, vi, ki prihajate pa ne boste nikoli več rekli, da greste v Mursko marveč da greste, kot se spodobi, v Soboto. V kuloarjih so mi privrženci te ideje tudi razložili, da bo zdaj takalitak treba zamenjavati YU dokimente za slovenske in če bomo to storili z enim, niti ne bo tako zelo dosti stalo. Tudi tista čaplji podobna štorklja z žitnim klasom poslancem negre tako zelo v nos kot skupini kulturnikov, ki so pred časom zbirali podpise proti taki registrski tablici Sobote. Za komisijo, ki naj bi raziskovala množične poboje po vojni so eni rekli, da je premlada, drugi spet, da je ravno dobro, da vsaj ni obremenjena, našel pa se je tudi poslanec, ki je omenjal množična grobišča ob potoku Kuč-nica^ ki naj bi jih bili po vojni spočeli heroji Ozne. Kar je spodbudilo poslanca iz bolj leve polovice strankarskih TEDEN PO SLOVENIJI ANAKRONIKA Piše Braco Zavrnik Ponedeljek, 13. 1. Prva letošnja trihajstica v slovenski zgodovini nikakor ne bo zabeležena kot nesrečen dan. Prizna nas namreč Vatikan, kar ni samo simbolno dejanje, posebej še, ker je to storil prvi v nizu priznanj. Rupel kar žari, pomladil se je za deset let. Zato so se pa za prav toliko postarali v Beogradu, čeprav cerkveni diplomati od tam ne umikajo svojega. Kdo pa ima na tem svetu, lepo vas prosim, na zalogi več diplomatskih izkušenj in lisičjosti kot prav Cerkev. Ne nazadnje na tem svetu uraduje že malone dve tisočletji, pa je še vedno ni vrag vzel. In je zlepa ne bo. Torek, 14. 1. V priznavalni nervozi se Avstrijci nikakor ne znajdejo. Bo kar prav, da se naša severna soseda ni vpisala med tiste, ki bi še pred evropsko glavnino priznala Slovenijo. Takšno potezo bi namreč utegnila še predobro zaračunati. Zgodovinske koordinate in njen geopolitični položaj v prostoru, kjer smo, je pač takšen. Velja se spomniti, da tedaj, ko je črno-žolta monarhija že razpadla in nihče, tudi ona sama, ni več verjela v svojo rešitev, Dunaj nič ni imel proti samostojni poti njihovih južnoslovanskih provinc - razen Slovenije, za katero so se do zadnje kaplje znoja borili, da bi ostala v sestavi ali vsaj pridružena zoženi Avstriji. Tako bi si namreč Dunaj ohranil življenjsko pomemben stik z Jadranom, kajpada via Trst. Sreda, 15. 1. Končno plaz relevantnih priznanj. Slovenija je po tisti davni, mege-leni Karantaniji znova državni subjekt na mednarodnem prizorišču.. Neprivoščljivi Yutel anketira Ljubljančane na ulici. Starejši možakar se še zmeni ne za veliki špil zgodovine. Njega zanima pajac v najbližji trgovini in vpraša reporterja, če ve, koliko stane. Takšno pleme nekdanjega tripartitnega jugoslovanskega naroda že ne more izumreti. Bolj pri stvari je zanosni Tone Pavček. Dve in polletni Bratko reče) »To pa je Tone Palček«, ne zavedajoč se, da je prepoznal ateja Jurija Murija v Afriki, ki ga trenutno najraje žuli. Adijo Juga, žal mi je, ker se ne morem, kot včasih, malo sprehoditi po Bosni ali Dalmaciji. Sedaj bo treba vsaj do Turčije in Grčije, prej pa je bil jugoeksot tako zelo pri roki, da se tega še zavedal nisem. A kar je je. Zato: »Hvala, veliki Vožd iz daljnega Dedinja. Brez tebe tega zgodovinskega dne zagotovo ne bi bilo!« Da o Tevtonih s severa, ki so en, dva, tri pribili tablo svojega Botshafta tam nekje v megleni Ljubljani, raje ne govorim. Upam, da bo na vekomaj ostalo le pri tisti tabli. Četrtek, 16. 1. Hrvaški policaj (oprostite, redarstvenik) in carinik (oprostite, gra-nični nadzornik) se še zmenita ne, ko prečkam mejo pod Macljem v smeri Zagreba. Le kilometer ali dva najprej me potem ustavi policijska patrola. Ti so pa temeljiti: osebna izkaznica, vozniško in prometno, rezervno kolo, rezervne žarnice, varnostni trikotnik itd. Ko vse začuda premorem, bi gospoda v novih, temnomodrih uniformah najbolj demokratične in danes že suverene Tudmanove Hrvatske želela še zeleno karto. Kar zderem se nanju in mi je vseeno, če me oglobita ati vrneta nazaj na mejo, ki je pred letom dni še ni bilo. V trenutku se pomirita ter mi zaželita srečno pot do Zagreba. Jebem takšno demokracijo in suverenost, si mislim. In začnem verjeti Slobodnemu tedniku, ki vse bolj galami, kako se naša soseda iz dneva v dan bolj spreminja v policijsko državo, kakršno je že nekdaj - ne tako dolgo - poznala. Petek, 17. 1. V Studiu Ljubljana trije novinarji vzamejo v precep ministra Rupla. Oni tečni, z bedastimi vprašanji. Ker vem, da niso ne neumni ne neobveščeni, je na dlani, da zunanjega ministra provocirajo. On se pa jezi in vrača nesramnost. Saj mu res ni lahko, že to, kolikokrat je moral te dni nazdraviti z najrazličnejšimi diplomati držav, ki so nas priznale, in se pri tem še prijazno režati, mora pobrati ogromno energije in živcev. Nakar pove, da je svoje, namreč priznanje Slovenije, dosegel (no, smo dosegli, se popravi) ter lahko sedaj pobere klobuk in gre. V isti sapi pa, da je še naprej pripravljen ministrovati, če je treba, tudi po volitvah. Ko si enkrat »notri«, namreč v politiki, na oblasti, je težko kar tako pobrati klobuk in oditi. Politika je past. Kdor se vanjo ujame, jo le stežka prostovoljno zapusti. Ta privilegij je le za najmočnejše, najinteligentnejše, najsvobodnejše. A pokažite mi, prosim, takega junaka. Ni ga blo in ga ne bo. Bojim se, da to velja tudi za našega Rupla, nad čigar glavo visi venček njegovih trofej: grupne fotografije z Genscherjem, Kohlom, papežem ... Da, celo s Peterletom, in to pred samim Kapitolom. Mislim, da je trofeja v zadnjem primeru - Kapitol. Sobota, 18. 1. Nostradamovci so me že vsaj pred desetimi leti obvestili, kako je njihov guru napovedal, da se bo leta 1992 na dalmatinski obali izkrcala velika vojska rumenih in rjavih ljudi. Gledam oficirje, ki jih je Butros Gali kot predhodnico posla! na Balkan, tudi v Dalmacijo, in me prešine: pa saj je imel Nostradamus prav. V njej so poleg belih namreč tudi rumeni in rjavi, ali če hočete, črni. Očitno pa slednjih ne bo manjkalo niti med desettisočerico, ki naj bi kmalu sledila modrokapi petdeseterici. Torej bom začel brati Nostradamusa, vrag je šalo vzel. On je že pred nekaj stoletji vedel, da če bo kdaj prišla delat v Evropo red kakšna neevropska vojska, bo tako lahko le na Balkanu. Kot v turških časih. Nedelja, 19. 1. Na Hrvaškem še kar vrtijo Danke, Deutschland! Saj se jim res imajo kaj za zahvaliti, vendar takšen lilimarlenovski način ni po mojem okusu. Nekoliko pritlehen, klečeplazen je. Ne nazadnje se je Bonn odločil za posredovanje prej zavoljo sebe kot zaradi Hrvatov in Slovencev. Sicer pa je bonnska politika samo pika na I hrvaške samostojnosti. Vse do tega trenutka so se, tudi v zadnjih, vojnih mesecih, da o letih pred tem ne govorimo, šlepali za Slovenijo. Če že izražajo hvaležnost s popevčico, bi jo torej mirno lahko razširili: Danke, Deutschland, nie vergessen, Slowenien! mavric, da je pozval k višji ravni razprav. Andreju Gerenčerju, soboškemu županu, pa so kar brez razprave odobrili prestop v pomursko banko in možnost, da županuje neprofesionalno do skorajšnjih volitev. Čeprav je kdo pričakoval, da bo kaj nagajanj... Nakar je bila poglavitna vsebinska točka današnjega zasedanja, to je program modernizacije občinskih cest za prihodnji dve leti. Glede na dejstvo, da je socialistična ostalina referendum za občinski samoprispevek lani gladko in po pričakovanju propadel, je prav presenetljivo, da ne bo manj bistveno manj urejenih cest kot bi jih bilo, ako bi referendum uspel. Gre za spreme- njeno filizofijo republiškega proračuna, seveda pa se ne manjka kritičnih razmišljanj, komu je navsezadnje potrebno vsega dela, stroškov in rompompoma za organizacijo referenduma, za katerega se je vedelo, da ne bo šel skozi, zdaj se pa da tudi brez njega. Kakorkoli že: ceste, ki so temeljite obnove najbolj potrebne in ki so vse na demografsko ogroženih območjih Goričkega, bodo modernizirani - denar za dela bodo zagotovili iz sredstev občinskega proračuna, republiškega proračuna za demografsko ogrožena območja in sredstev krajevnih skupnosti. Začuda je bilo razprav in pripomb na predlog občinske vlade manj od priča- kovanih, najdlje pa je razpravljal podpredsednik vlade in republiški poslanec in občinski poslanec Janko Halb, ki pa je po tej svoji lastnosti že vobče znan. In še zadnja opazka: da je Demos šel narazen le na republiški ravni, je bilo slišati - spet na hodniku - na občinskih zaenkrat še ne, vendar se nisem mogla znebiti občutka, da disciplina vladajoče koalicije v soboškem parlamentu rahlo popušča. Da poslanci glasujejo po svoji vesti, na osnovi argumentov, po tem, kar jim o določenem problemu povedo v bazi. Navsezadnje pa bo počasi to to, kar bi volilci od njih pričakovali. Marjan Dora, Radio Slovenija INTERVJU: DR. TINE VELIKONJA, ČLAN NOVE SLOVENSKE ZAVEZE »SLOVENCI NISMO NACIONALISTI« Dr. Tine Velikonja, priznan kirurg m sin zamolčanega pisatelja Narteja Velikonje, se danes intenzivno ukvarja s politiko. Je predsednik Nove slovenske zaveze in eden od vodilnih članov $ZO-Narodno demokratske stranke. Kljub temu njegovega imena ne zasledimo prav pogosto v sredstvih množičnih medijev. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu o stranki in društvu in o politični situaciji na Slovenskem. Ste priznan kirurg, poleg tega pa se ukvarjate s politiko. Kako je to dvoje združljivo? Strokovnega dela se lotevam v dopoldanskem času. Sploh pa smo v zadnjem času kirurgi, in na splošno zdravniki, manj obremenjeni. Vzrok so predimenzionirane zmogljivosti v zdravstvu. Predvidevali so, da bo 15 do 20 odstotkov pacientov prihajalo iz drugih republik, v sam Klinični center pa tudi pet do deset odstotkov iz tujine. Vsega tega zdaj ni več. Drugi vzrok je narava dela v medicini. Človek, ki se vzpenja po hierarhični lestvici, ima vedno manj dela in njegova dežurstva so vedno manj naporna. Tisti, ki je resnično obremenjep, je mlajši kirurg. Nadzorni kirurg pa ima manj rutinskega dela in zato možnost in čas, da dela, kar ga zanima. Lahko je to stroka ali pa, kot v mojem primeru, politika. Med delovnim časom lahko skočim na sestanek, pustim številko telefona, da me pokličejo, če je kaj nujnega. Danes sem denimo prinesel pisalni stroj, ker vem, da ne bom popolnoma zaseden in bom (ahko se: kaj.napisal. Rqs.pa,.j.č„£la.se^ je sedaj, ko šem povezal medicino s politiko, moje napredovanje, poznavanje medicine, branje strokovnih člankov, popolnoma ustavilo. Če hočeš biti resnično dober strokovnjak, ne moraš delati na dveh področjih hkrati. Do upokojitve imam še štiri leta in splošno znano je, da se zdravniki, direktorji, vodje inštitutov zadnja leta pred upokojitvijo posvečajo politiki. Ti ljudje so v svojem razvoju zastali. To, kar delajo, je rutina. In ravno v kirurgiji je rutina bistvo. Pri nas postaneš pravi kirurg pri petdesetih, drugje pri štiridesetih. Kakor iz-gleda sicer smešno, sem jaz šele zdaj, ko sem star 62 let, dosegel popolnost v programu, zdaj sem na vrhuncu. Vendar pa je to obdobje zelo kratko. To opažamo pri naših kirurgih, ki se niso pravočasno upokojili. Po 65 letu delovni zagon in operativne sposobnosti rapidno upadajo. Sodelovali ste pri pripravi novega zakona o zdravstvu? Zelo malo. Bil sem pri iniciativnem odboru zdravstvenih delavcev v Demosu, vendar se je izkazalo, da za vse nimam časa. Na splošno pa trdimo, da je to zdravstvo dobro. Vedno pravim, da sta dve stvari, ki sta dobro izpeljani in jih ne bi smeli rušiti, to sta zdravstvo in policija. Tukaj se ideologija ni vtikala v stroko. Pustila je, da se je stroka razvila, obenem pa je za to dala finančne možnosti. Noben problem ni bilo dobiti tuje strokovne literature. revij, lahko smo se udeleževali kongresov. Kadar sem se prijavil, sem lahko šel, no samo po Evropi, bil sem v Ameriki, Indiji. V zdravstvu je zato pomembno, da se določene stvari le korigira. Bavčar ni naredil napake, ki jo nekateri želijo narediti v zdravstvu, ko hočejo njegovo totalno reformo. Jasno pa je, da je to zdravstvo razvito hipertrofično. Ste podpirali oktobrsko stavko zdravstvenih delavcev? Ne, to pa ne. V Conrado-vem romanu Tajfun je opisana neka zaključna scena - preden se ladja potopi, se potniki v podpalubju borijo za koščke neke dobrine, torej ladja se potaplja, mi pa se borimo za ostanke. In stavka v zdravstvu je bila točno to. Zdravstvenih delavcev je preveč. Naj razmislijo, ali so za to, da se v zdravstvu naredi krvava čistka, da se odpusti tretjina delavcev, ali pa naj pristanejo na nek socialni mir, na nizke plače. Bil sem za to, da stavkamo en dan. Kar pa se je dogajalo naprej, je zame nemoralno dejanje. Mi smo štrajk prekinili in smo v ponedeljak že operirali. S stavko tudi niso nič dosegli. Z dohodki smo tam, kjer smo bili, saj je inflacija tistih 14 odstotkov že izničila. Drugo pa je bila zahteva, da se zamenja ekipa na sekretariatu za zdravstvo. Bilo je'ze d og o vor i e no.' d a'b o Ka t-ja Boh dobiia primernejše: mesto. To ustreza njeni izobrazbi in načinu obnašanja. Bila je velika nesreča, da je lahko Peterle, kot moder človek, mislil, da bo lahko zdravstvu kos nek amater, obenem pa je pozabil, da zdravstvo po vsem svetu pogoltne vsaj deset odstotkov narodnega dohodka. Njena zamenjava je bila prav zaradi stavke zamrznjena, da se je rešil njen videz. Predvsem pa je važno, da se zamenja celotna ekipa na sekretariatu. Tu je ravno Bohova naredila nesrečno potezo. Podpisala je dekret o devetih komisijah za reorganizacijo zdravstva. V te komisije je postavila samo ljudi iz prejšnjega režima. V njih ni niti enega kliničnega zdravnika, ki se tudi spozna na lastno stroko. Ti ljudje so pripravljeni kolabo-rirati, nimajo pa v sebi nikakršnega ustvarjalnega ognja, da bi dali neke iskrene pobude. Ne vedo, kje so v zdravstvu rezerve, hkrati pa se bojijo zamere. Taka komisija bi morala, na primer, narediti vizito na Golniku. Videla bi 600 bolnikov, šla bi od postelje do postelje in naredila strokovno preiskavo, ki bi pokazala, da polovica ljudi na Golniku ne potrebuje hospitalizacijo. Za marsikoga je to azil, tam so kronični kadilci, ki so vse življenje živeli nezdravo, zdaj pa imajo kronični bronhitis in večina jih še vedno ni nehala kaditi. V SDZ ste že od samega začetka in vendar v iniciativnem odboru niste sodelovali. Kako to? Iniciativa je prišla iz Nove revije in Društva slovenskih književnikov. Tu so bili ljudje, ki so rasli kot aktivisti v mladinskih organizacijah, praktično vsi so bili člani partije - ljudje, ki so spoznali, da nas komunizem vodi v propad. V iniciativni odbor tako nisem bil pritegnjen in lahko rečem, da smo se mi v začetku držali bolj ob strani, saj jih nismo želeli kompromitirati. Vedelo se je namreč, da smo bili od vsega začetka proti komunističnemu režimu. Leta 1945 sem za tri dni oblekel domobransko uniformo, bil sem na Tehar-jih in mojega očeta je po koncu vojne vojaško sodišče obsodilo na smrt. Zato smo pristopili le kot člani, da ne bi komunisti rekli: »Vi imate pa tukaj bivše belogardiste.« Ustanovitev te stranke je bil za nas čudež, to je bila gala predstava, ko sem prišel domov, me je kar nosilo. Bolj pa sem bil vključen pri mestnem odboru SDZ. Na volitvah so me predlagali in ker sem dobil največ glasov, sem avtomatično postal predsednik nadzornega odbora in s tem tudi član republiškega izvršnega odbora Demokratske zveze. Tu se je kmalu pokazalo, da gre za dve vrsti ljudi in zato so bile seje tega organa zelo mučne. Na eni strani smo bili ljudje, ki smo se zavezali, da bomo ustvarili parlamentarno demokracijo in porušil totalitarni sistem, ki so ga ustvarili komunisti. Ustvariti smo hoteli novo civilno družbo, ki so si jo komunisti popolnoma prilastili. Civilno družbo so v starem režimu, na žalost, vzdrževali gasilci in cerkev. Katoliška cerkev je bila živ dokaz, da se človeka ne da popolnoma podrediti, da je tu neka institucija, ki daje zavetje drugače mislečim. In tu je bil glavni spor. Narodnjaki smo dali priznanje cerkvi, ki ima največje zasluge pri ohranjanju vsaj minimalne civilne družbe. Ruplova linija pa je to napadla. Oni so menili, da je najbolj zaslužna Nova revija, društvo pisateljev in kulturniki. Ravno o tem je lani v Dragi govorila Spomenka Hribar in takrat je Jože Čampa rekel: »Kaj pa ženske, ki so objokovale svoje mrtve in so s črnimi rutami ves čas pričale, da se je nekaj dogajalo in da so proti.« Tako smo takrat zasejali dvom v edino in zveličavno resnico, da so samo slovenski književniki imeli zasluge pri slovenski pomladi. Je res, da ste bili poleg Pirnata, Volaska in Štera glaven Ruplov nasprotnik? Najprej so opozorili, da se v stranki nekaj dogaja Vola-sko in Mlinovci. Naredili-so anketo in ugotovili, da se 45 odstotkov članstva z Ruplom ne strinja. Sam sem Ruplu očital tri stvari. Prvič to, da je enačil klerikalizem in boljševizem. Klerikalizem je, da je vera tista ločnica s katero ocenjuje ali je neka stvar dobra ali slaba, kar seveda ni v redu. Tako so bile pred vojno sanje o kraljevstvu božjem na zemlji. Vendar pa klerikalizem, tudi ko je bil najbolj ekstremen, ni rušil parlamentarnega sistema. Druga stvar je bila rušenje Demosa. Rupel je stalno videl neko alternativo v izstopu iz Demosa. Pisal je, da dvomi, ali bo lahko čakal do naslednjih volitev, ker čuti, da se naša stranka utaplja v Demosu. Demos nam je v resnici tudi škodil, vendar nam je pomagal priti na oblast. Tretja stvar, ki sem jo očital, pa je bil odnos do preteklosti. Rupel je predlagal, da na naslednjem kongresu uvrstimo v program stranke stavek, da je bila Osvobodilna fronta in NOB, ki ji je sled-dil, veliko državotvorno dejanje, s katerim smo se Slovenci afirmirali kot narod. Jaz sem takrat rekel, da smo mi za to, da se tu vstavi »bi«, torej »OF in NOB bi bili ...«, vendar pa so bili oni odločno proti. Vse to se je dogajalo, ko smo imeli sestanek izvršnega odbora na Brdu, ki je bil tajen. Naša skupina se je potem sestala v Kranju, kjer je bil tudi Pirnat. Mi smo se krasno ujemali in smo točno vedeli kaj hočemo in smo se tudi dogovorili, kako se bomo obnašali. Naslednji disidentski sestanek je bil, ko je bila prisotna polovica predsednikov občinskih odborov, v Celju. Tu je sodeloval tudi Janša. Predlagal je, naj bi bil osnova za stranko stari program. In resnično bi bil lahko stari program lahko osnova, saj je tako bled, da nič ne pove in je zato lahko osnova za katerokoli stranko. Poln je fiozofemov, ki ne sodijo v ožji program neke stranke. Ste zadovoljni z razpletom krize vaše stranke? Seveda, čeprav nisem pričakoval, da bo prišlo do takega razcepa, ampak do nekega kompromisa. Za neinformirane je bila to katastrofa, ti so jokali. Predvsem pa so jokali, ko so videli, da odhajajo Bavčar, Bučar in ko je prišel na oder Janša in rekel da ne sprejema nikakršnih funkcij. Jaz pa sem od vsega začetka vedel, da ti ljudje niso pravi. NDS temelji na ideji o narodu. Se vam ne zdi, da so take ideje lahko nevarne — krepitev nacionalizma in podobno? Na to stalno opozarjajo. Pri nas narod in nacija ni povsem isto. Če pa ime naše stranke direktno prevedemo v nemščino - Nazionalde-mokratische Partei, dobi to zelo negativen prizvok. To ime meni ni všeč. Toda to je bil izhod v sili, saj so ljudje kratico SDZ vedno napačno interpretirali kot socialdemokratsko ali socialistično stranko. Vendar Slovenci nismo nacionalisti. Mi smo narodna stranka, ker zahtevamo, da se ohrani narodna imovina, zato je treba preprečiti divjo privatizacijo. Kot majhen narod potrebujemo tesne stike z našimi manjšinami, zato želimo, da so člani manjšin tudi v naši stranki. Potem je tu demografska politika. Število Slovencev se manjša. Tu bomo morda res nazadnjaško izpadli, saj si bomo prizadevali ustvariti družbeno klimo, ki bo prijazna veliki družini in tudi nerojenemu otroku. Tu je tudi problem obrambe. Zavzemamo se za slovensko vojsko, ki pa mora biti v nekih razumnih mejah. Smo proti mi-litarizaciji slovenske družbe, čeprav se tudi v naši stranki pojavljajo neki ekstremni predlogi, kot je predvojaška vzgoja ali to, da bi bila poleg vojske še dodatna teritorialna obramba. Kje vidite prihodnost vaše stranke? V desetih letih, ko se bo izkazalo, da smo stvari, za katere se zavzemamo, uredili, bi bila perspektiva naše stranke lahko v neki populistični stranki, kot nek ČDU v Nemčiji. Ta stranka bi se lahko imenovala Ljudska stranka, v kateri bi se lahko združili kmetje, krščanski demokrati, naša stranka. Grosovi liberalni demokrati in podobno. Združevala naj bi ljudi, ki čutijo, da se je za neko normalno delovanje družbe potrebno opirati na tradicionalne etične vrednote. Ste tudi član Nove slovenske zaveze. Bil sem med ustanovnimi člani in zdaj sem tudi predsednik tega društva. To društvo velja za zelo ekstremno, zato je tudi trajalo štiri mesece, da so nas registrirali. Tu- di ta gonja, ki je stvar spolitizirala, nam je škodila. Ljudje so spraševali, ali se je v naše društvo varno včlaniti. V civilni družbi je tako društvo zaželeno, nekaj takega je manjkalo. Pa vseeno so imeli Kučan, Bavčar, Rupel in drugi, ki so podpisali peticijo, občutek, da je nekaj motečega. Oni še vedno mislijo, da mora imeti država roko nad civilno družbo. Pravijo, da društvo ne bo le stanovsko, ampak bo delovalo tudi politično. Jasno je, da bo delovalo politično. Saj tudi neko društvo žena, ki se bori za pravico do abortusa, deluje politično. Se pa razlikuje od strank, ki se borijo za oblast, položaj, od katerega hočejo imeti neke koristi. Za predsednika so me izvolili, ker sem nekaj nevtralnega, zdravnik. Ravno zato mene ni nihče napadel, moje ime ni bilo ob napadu na društvo skoraj nikoli omenjeno. Ves čas so napadali Drobniča, ki ni niti član iniciativnega odbora, niti ne sodeluje redno v društvu. Na nek način je bil za napade kriv sam, zaradi prispevka, ki je bil objavljen v prvi številki našega glasila. Mi smo mu svetovali, naj se ne podpiše, po drugi strani pa smo le želeli, da zadeva ni povsem anonimna. Tako lahko ljudje vedo kdo društvo predstavlja. Tu je teh pet ljudi, bivših, v glavnem mladoletnih domobrancev, ljudje, ki so bili 45 let odmaknjeni od političnega dogajanja. Poleg mene so tu še Jasmin Stanovnik, Pavle Kogej, Stane Škrban. Kot društvo si bomo prizadevali za to, da bodo vojni invalidi med domobranci in svojci pobitih dobili invalidnine, pokojnine, imamo tudi dolg do pomorjenih, ki jih je bilo najmanj 10.000. To ni nobena nekrofilija, razkopavanje po mrličih, nič patološkega. To je neko moralno dejanje, ampak žal šele po 45-ih letih, kar pa ni naša krivda. Tretja naloga pa je da speremo madež. Naša moč je v resnici, ki jo bomo raziskali. Tudi resnico o zločinih na domobranski strani. Zdaj je na primer izšla Koroščeva knjiga, ki hoče dokazati, da Urha sploh ni bilo, da so to komunisti umetno zbrali. Mi pa se s tem ne strinjamo, to raziskujemo in lahko rečem, da so domobranci tam pobili 123 ljudi. Lahko potem rečemo, da je vaše društvo neka alternativa Zvezi borcev? To je, jasno, da je. In mi si tudi prizadevamo, da bi skupaj z njimi napisali zgodovino. Vendar pa se tu pojavljajo težave. Konkretno, gre za bitko za prehod čez Dravski most leta 45. Partizani so zaprli most čez Dravo pri Borovljah, zato je prišlo do spopada, v katerem so domobranci potisnili partizane od Drave. Borci trdijo, da je šlo tu za strahotno premoč 20.000 ljudi s popolno vojaško opremo in da se je vse skupaj končalo s pokolom ranjencev. Vendar pa to ni res. Na strani domobrancev je bilo 300 ljudi, šlo je za klasičen juriš, ki je bil končan v eni uri, in v katerem je bilo ubitih 250 ljudi. Partizani pa pravijo, da je bilo mrtvih 12.000. Elizabeta Petrovčič BAVČAR KONČNO ODOBRIL PRENOS POSMRTNIH OSTANKOV MARKA KRANJCA IZ GORICE V MARIBOR PETNAJST LET NARODNE SRAMOTE Marko Kranjc, duhovnik, pravnik, novinar, politik, narodni poslanec in dva dni celo član slovenske vlade, bo letos končno izročen rodni grudi. Sedanja vlada je komaj v drugo odobrila prevoz posmrtnih ostankov tega vedno vzravnanega Slovenca, ki se je vse svoje življenje razdajal drugim, da bi umrl ubog kot cerkvena miš in bil petnajst let začasno spravljen v zadnji dom usmiljenih sester v italijanski Gorici. »Prejšnji teden sem gospoda škofa v Mariboru obvestil, da je slovenska vlada končno odobrila prevoz posmrtnih ostankov mojega strica Marka Kranjca iz Gorice v Šempeter. Obenem smo se dogovorili, da bi bil prekop opravljen 11. maja, to je na rojstni in zadnji dan, ker je slučaj nanesel, da je stric umrl na svoj devetdeseti rojstni dan,« nam je pripovedoval Johan Krainz s Feltinge strasse 25 v Bad Radkesburgu. Domovina nama je bila kruta mačeha Johan Krainz, rojen kot Janez Kranjc v Metavi pri Šempetru, v Mariboru končal vi- »Stric Marko je po končanem šolanju za duhovnika vpisal še študij prava. Že od mladih nog je bil domačim Nemčurjem in Nemcem trn v peti. Opredelil se je za slovenstvo in se tako vpel v politiko. Mimogrede, ko je bil v Celju, je ponovno pognal časopis »Naš dom« in ga pozneje prenesel v Maribor, urejeval je tudi »Slovenskega gospodarja« in sodeloval pri »Straži«. Bil je sila učen mož, govoril je več jezikov in prevajal tuja dela v slovenščino. Izvoljen je bil v načelstvo Zadružne zveze, pooblaščenec za Štajersko in Prekmurje; Ptujčani pa so ga izvolili za poslanca v Beogra- pred propadom. Mene so sramotno odrinili, druga vojna me je zatekla na šolski praksi v Celovcu, po streljanju stricev sem jo pobrisal v Luksemburg. Po končani vojni sem se vrnil domov, da bi me v Lenartu za pol leta zaprli... Potem sem kot agronom služboval v Apačah, na Lenartu, v Rajndolu na Kočevskem, v Sežani in Lipici, v Vojvodini...« Stric je umrl obnemogel pred pragom domovine Izvedeli smo, da se že nekaj let borite z oblastmi, da bi vam dovolile prekop Marka Kranjca, kot si je to želel za življenja, da bi namreč bil pokopan v rodno grudo. »Stric Marko je po pobegu v Italijo najprej deloval skupaj z zavednimi Slovenci, ki so pomagali ubežnikom iz Jugoslavije. Potem je službo- končno dobil odgovor gospoda ministra Bavčarja, da zdaj dovoljujejo prekop. Vlado in njegovo, Bavčarjevo ministrstvo Sem prosil že takoj po izvolitvi, vendar sem takrat dobil odgovor, da je za to pristojno ministrstvo v Beogradu. Lani sem bil pri gospodu Bučarju, sprejel me je tudi gospod Peterle, pomagala gospa Bohova, predvsem pa zamejski Slovenci. No, zdaj imamo vse papirje in potrdila, tudi tisto, ki so ga zahtevali Italijani, če ima namreč pokojnik doma zagotovljen dostojni prostor...« Gospod Johan Krainz, ki kot rečeno živi v avstrijski Radgoni, je po upokojitvi napisal nešteto pisem, prošenj in pritiskal na številne kljuke, da bi izpolnil stričevo željo. Prevozil je tisoče kilometrov, da bi zdaj skupaj z mariborsko škofijo in prijatelji v Gorici poskrbel za dostojni pogreb skromnega moža, veli- Slavko in Brigita Berlič: »Za strica že vsa leta plačujemo prostor pri cerkvi v Šempetru, da bo našel mir pri očetu.« Johan Kreinz: »končno so prisluhnili ministri in predsednik vlade, da strica Marka položimo v rodno grudo...« narsko šolo in se 1942. leta z begom rešil pred Gesta-pom, ko so kot talce ustrelili tri materine brate Černoge, podoživlja del življenjske poti svojega strica Marka, ki je moral prav tako, celo peš bežati iz Maribora v Ljubljano in nato na skrivaj čez mejo, da bi preostanek življenja preživel in umrl v tujini. du. Vseskozi je bil desna roka dr. Antona Korošca in po koncu vojne član (dva dni) Krekove vlade. Nato je moral bežati pred komunisti...« Tudi vi ste domovini obrnili hrbet. »Domovina nama je bila kruta mačeha. Ko mi je umrl oče, se je mama znova poročila, da bi obdržala grunt val v Rimu, dokler ni omagal. Rojaki so poskrbeli, da je zadnja leta bolehen preživel pri redovnikih »fate bene fratteli« in izprosil »sestre doma Sv. Družine«, da so ga po smrti dovolile začasno spraviti v njihovo grobnico. To »začasno« bivanje se je razvleklo vse do današnjega dne. Desetega januarja sem kega Slovenca. Odločil se je, da bo prekop in pokop na pomlad, v maju, točneje 11. maja. Duhovnika, pravnika, politika, novinarja in učitelja Marka Kranjca bodo pokopali v Šempetru, poleg njegovega očeta. Jani Sova Slike: Sašo Lucas Grobnica nekdaj zelo znane in bogate družine Kranjc. BALKANSKA KRČMA Zagreb: Hrvaške sodnike iz Zagreba, ki so izpustili iz zapora Dobroslava Parago in Mileta Dedakoviča-Jastreba, so vpoklicali v vojsko in jih poslali na prvo frontno črto. Reka: Pripadniki Jugoslovanske armade zapuščajo otoka Vis in Lastovo, zadnji oporišči na hrvaškem delu Jadrana. Beograd: Sindikalne organizacije v največjih beograjskih industrijskih podjetjih so napovedale, da bodo, če bodo enemu samemu delavskemu gospodinjstvu ustavili dobavo elektrike, pustili mesto brez električne energije. Beograd: Slovenski časopisi ne morejo več v Srbijo. Na madžarsko-srbski meji so ustavili tovornjak naložen z različnimi slovenskimi publikacijami. Srbska carina je prepovedala uvoz okoli 350 izvodov dnevnikov in tednikov.- BiH: V Bosni in Hercegovini se povečuje negotovost. Po nepreverjenih vesteh naj bi v 36 občin, kjer živijo pretežno Hrvatje, prišlo 16 tisoč pripadnikov hrvaških oboroženih sil. Ravno tako teh 36 hrvaških občin ne želi ostati v mini Jugoslaviji. Vojvodina: Na zrenjaninskih poljih je ostala sladkorna pesa na okoli 600 hektarih njiv. Če bi jo vso pobrali, bi lahko zrenjaninska tovarna sladkorja naredila tri tisoč ton sladkorja več. Osijek: V bližini Osijeka je izgubil življenje britanski fotoreporter Paul Jenks, ki je delal za EPA, frankfurtsko tiskovno agencijo. Umrl je v osiješki bolnišnici zaradi strelnih ran. Krogle so ga zadele v vasi Josipin Dvor. Titograd: Tudi v Črni gori se Albanci pripravljajo na referendum. Če bo Črna gora samostojna, bodo Albanci ostali v njej, sicer pa hočejo avtonomijo. Priština: V peticiji, ki kroži po Kosovu, tamkajšnji Srbi in Črnogorci opozarjajo najožje vodstvo in najvišje organe v Srbiji, da si kosovski voditelji, ki so se prikopali do visokih položajev v republiki, prilaščajo družbeno lastnino in obračunavajo z drugače mislečimi. Posamezni funkcionarji v občinskih upravnih organih prejemajo podkupnine od Albancev in jim prodajajo poslovne prostore na najlepših krajih. V peticiji so dokazi, da Srbi in Črnogorci teh prostorov ne morejo dobiti, saj nimajo dovolj denarja. Peticijo je podpisalo več tisoč Srbov in Črnogorcev. Zagreb: Iz razstavnega prostora Hrvaškega narodnega muzeja so ukradli 21 poizkusnih bankovcev novega hrvaškega dinarja in sicer v vrednosti 1000 dinarjev. Gre za krajo bankovcev, ki imajo veliko numizmatično vrednost. Vsi so bili označeni s številko A 0000000. Kragujevac: Tovornjaki kragujevške Zastave so v Sloveniji zelo iskani, tako da proizvajalec ne more zadovoljiti velikega povpraševanja. Sarajevo: Predsednik Srbske demokratske stranke dr. Radovan Karadič pravi, da je Evropska skupnost pod vplivom Nemčije brutalno kršila mednarodno pravo, ko fe priz-nala secesijo dveh zahodnih republik. Karadič meni, da bi lahko to pravico Slovenija in Hrvaška uveljavili edino v zveznem parlamentu. Zagreb: Na sestanku predstavnikov jugoslovanske armade in hrvaške strani ob navzočnosti članov evropske misije je general polkovnik Imre Agotič izjavil, da so od začetka zadnjega premirja zabeležili več kot sto preletov letal jugoslovanske armade nad Hrvaško, kar je v nasprotju s sarajevskim sporazumom. Zato so od JA zahtevali, naj s temi aktivnostmi preneha. Bosanski Brod: V vasi Korače pri Bosanskem Brodu so se spopadli trije vaščani s šestimi pripadniki srbske vojske iz enote tuzlanskega korpusa. Četudi ni bilo ranjenih, je dogodek izzval veliko vznemirjenje med prebivalci. Priština: Delegacijo Demokratske zveze Kosova je sprejel med obiskom v Turčiji tudi novoizvoljeni turški premier Suljeman Demirel. Podprl je prizadevanje Albancev za mirno rešitev krize. Sarajevo: Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič je napovedal, da bo odločitev o referendumu v BiH sprejela skupščina te republike. Pojasnil je tudi, da je to koncesija Srbski demokratski stranki, ki želi nacionalni referendum. Vevčani: V tej makedonski vasi, kjer so že pred štirimi leti. potem ko jih je policija z gumijevkami in električnimi palicami pretepla, zahtevali »odcepitev« od občine Struga, so izvedli referendum in se odločili za samostojno in neodvisno Republiko Vevčani. Sedaj načrtujejo izgradnjo Muzeja komunizma na prostem, kjer bodo stali kipi vseh komunističnih vladarjev, ki jih je odstavilo ljudstvo. Priština: Rektorja Univerze v Prištini dr. Fjupa Statovciia so organi za prekrške kaznovali s 60 dnevi zapora in ga takoj poslali na prestajanje kazni. Srbske oblasti so ga kaznovale, ker so med preiskavo v njegovem stanovanju našli, kot piše v obtožnici, propagandni sovražni material naperjen proti Srbiji. Beograd: »Vladi Srbije in Črne gore že pripravljata ustavo nove Jugoslavije,« je za radio Beograd izjavil podpredsednik Socialistične stranke Srbije akademik Mihajlo Markovič. Čeprav skupščina Črne gore še ni razpisala referenduma, na katerem bi se prebivalci odločili, ali želijo s Srbijo oblikovati novo državo, pa Markovič to republiko že prišteva k novi Jugoslaviji. Zagreb: V šestnajstih dneh po podpisu novega premirja je padlo 16 hrvaških borcev in en novinar. Premirje se nekako le vzdržuje predvsem ob pomoči vroče telefonske linije med obema stranema. Beograd: Srbska pravoslavna cerkev je sporočila, da je omajano zaupanje v srbsko oblast, predsedstvo Jugoslavije in Armadni vrh, zato srbskemu narodu ni treba spoštovati pogodb, ki so jih sklenili. Titograd: »Narod v srbskih krajinah ne bo niti za ceno svojega življenja ostal v Republiki Hrvaški,« je za titograjsko Pobedo izjavil predsednik SAO vzhodne Slavonije, Baranje in zahodnega Srema Goran Hadič. Sarajevo: Kot je poročal sarajevski AS, nai bi moštvo Zbora narodne garde pred dnevi nekje v Slavoniji odigralo nogometno tekmo z ekipo JLA. Zmagali so gardisti s 6:4. - da so se sedaj, ko se spet začenja predvolilni boj, Zeleni ponovno spomnili na jedrsko elektrarno v Krškem in ponovno, kot v prejšnjem predvolilnem boju, napovedujejo referendum o predčasnem zaprtju le te. - da učitelji zahtevajo dodatne stimulacije v obliki tolarjev za reševanje in popravljanje pisnih šolskih nalog. To je ravno tako, kot če bi poklicani šoferji zahtevali posebno plačilo, da se prepričajo, če lahko peljejo skozi semaforizirano križišče. - da, medtem ko se Zeleni Celja in okolice ukvarjajo s politično komercialnimi zadevami, njihove volilce vedno bolj duši svinjarija v obliki žveplovega dvokisa. Odkar so Zeleni na vladi imamo nov rekord v onesnaževanju zraka na Graški gori. - da bomo Slovenci kmalu dobili razen znamk tudi nove dopisnice in ovojnice. Naša pošta pa še vedno potuje v dežele bližnje evropske skupnosti tudi po nekaj tednov. - da se je Lojze Peterle zahvalil nekdanji ministrici Katji Boh za dosedanje delo in presenečeno zahteval takojšnje pojasnilo zunanjega ministrstva zaradi nečloveškega in nepolitičnega odnosa ob odpustitvi Karla Smolleta iz naše začasne ambasade v Avstriji. Morda je mislil, da gre nekdanja ministrica v Avstrijo kot zdravnica in ne kot veleposlanica. - da Peterletu izginjajo tla pod nogami. Sedaj so v igri njegovi nasledniki. Bavčar je že zmrznil, čedalje bolj na površje prihaja Janez Drnovšek, v kombinacijah pa je tudi ime ministra Petra Tanciga. Ker pa smo se že naveličali kosmatincev v vladi, predlagamo za novega mandatarja Heleno Blagne - ona bo vsaj imela kaj pokazati, če že ne na gospodarskem področju pa kje drugje. - da bodo po novem zakonu, ki ga je sprejela slovenska vlada, smeli v igralnice zahajati tudi slovenski državljani. Kot da nam še niso dovolj izpraznili žepov. - da bo preimenovanje ljubljanske Titove ceste v Dunajsko stalo okoli 400.000 tolarjev. Dunaj je bil vedno drag. - da kulturni minister dr. Andrej Capuder odhaja v novo diplomatsko službo v Pariz. Čudno pa je, da slovenski kulturniki še niso pričeli proslavljati. Menda se ja ne bojijo, da bi dobili še kakšnega hujšega ministra, hkrati pa so že opozorili francoske kolege pred bližajočo se nevarnostjo. - da bi točili solze za našimi ministri, ki odhajajo na veleposlaništva v tujino. Vendar smo glede na potrebno gospodarsko ekonomsko povezovanje z Evropo pričakovali, da bodo veleposlaniki tudi ekonomsko podkovani, ne le zdravstveno ali kulturno. - da skrbi Janez Drnovšek za svoje zdravje s tekom. Kot pravijo, zelo dobro teče tudi na daljše proge. Ali mu bo uspelo priteči do predsednika vlade, še ni znano. - da minister Bavčar ni več tako navdušen nad politiko, kot je bil še pred nedavnim. Ob vseh napadih nanj in aferah v katere je bil vmešan, je tudi on pritrdil staremu ljudskemu reku, da je politika kurba. Samo vprašanje je, kdo je največji kurbir. - da je stal prednovoletni obisk slovenske vlade v Mariboru z vsemi požrtijami vred kar 350.000 tolarjev. Očitno je mariborska vlada prestavila socialna vprašanja, ki so v tem mestu vse bolj aktualna v daljno prihodnost, ali pa si zabavo plačala iz izkupička od tekme med republiško in mariborsko vlado, na katero je pridrlo kar 5000 navdušencev. - da so Italijani kot ustvarjeni za velike cirkuse. Čeprav so nas 'priznali šele v paketu drugih držav, so prvi pritekli in nam osebno prinesli priznanje. Uprizorjen je bil takšen spektakel, kot bi ga morala biti deležna republika Litva, ki nas je prva uradno priznala. 29. ZLATA LISICA NA MARIBORSKEM POHORJU JE SPET USPELA NE JOČI, NATAŠA, SAJ Sl NAŠA Največji štajerski praznik (seveda ob martinovanju) Zlata lisica se je tudi letos pokazala v pravi luči. Največje zadovoljstvo je seveda to, da je kljub pomanjkanju snega ostala v Mariboru. Izpeljali so samo slalom, z malo krajšo progo kot ponavadi, vendar to ni vplivalo na kvaliteto tekme in celotno atmosfero na snežnem stadionu, kjer se je po prosti presoji zbralo več kot 10.000 gledalcev. Atmosfero pa je dopolnil tudi u^peh naših smučark, predvsem mlade Urške Hrovat, ki je zasedla 6. mesto. Ob tem uspehu pa je dejala: »Mislim, da sem v dobri formi, vsekakor pa mi je publika veliko pomagala k temu uspehu. Upam, da bom to formo obdržala do Aibertvilla.« Med prvo deseterico pa se je uvrstila še Nataša Bokal z 10. mestom. »Nisem zadovoljna z današnjo vožnjo, čeprav je to boljše kot v prejšnjih tekmah. Moram vložiti še veliko napora, da bi dosegla kakšen večji uspeh predvsem na olimpiadi.« Direktor smučarske reprezentance Tone Vogrinec je kar cvetel od veselja: »Vesel sem, da je tekma bila v Mariboru, še bolj pa me veseli uspeh naših, kar je spodbudno pred Albertvillom in upam, da bo katera od naših stala na stopničkah.« »Oče« Zlate lisice Dušan Senčar\e na koncu dejal: »Z novimi snežnimi topovi bomo lahko pokrili celotno stezo od vrha do doline, tako da bi ob že izgrajenem snežnem stadionu lahko organizirali tekme brez problemov in strahu pred preložitvami. Istočasno pa bi Mariborčani v suhih zimah imeli priložnost smučati.« Zlati lisico so obiskali tudi številni slovenski politiki. Tako je Lojze Peterle nastopil tudi v vlogi častnega predsednika organizacijskega odbora. Njega nismo intervjuvali, saj v pogovoru z njim ne bi mogli brez politike, to pa je le športna prireditev. Zato pa je zanimivo b■ c cfcrecto:, tf.« beccmct wf»or ail Hv!)y>vood dreorr* aro mude o; — o fSrr. star ProJucor/Dit motjAStl 6nSo)boq Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke: 1. nagrada: majica SLOVENIJATURISTA - Florijančič Jože, Muhaber 17a, 68000 Novo mesto 2. nagrada: okvir za registrsko tablico - Globočnik Sonja, Vošjakova 5, 63000 Celje 3. nagradd: 1-mesečna naročnina Nove dobe - Globočnik Ervin, Zaloška 92/a, 61110 Ljubljana Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade boste prejeli po pošti. Rešitev križanke iz prejšnje številke ANAM, ZIMA, KASA, MELITA, SAS, OLIVER, MRAVLJE, LG, URNIK, TAJO, ČAKA, TREN, ISERE, IK, ERG, ABO, GNEV, RG, GENERAL, LISTNICA, KOT, AMOR Nagradna križanka Nove dobe: 1. nagrada: Veliki komplet slovenskih igralnih kart 2. nagrada: Mali komplet slovenskih igralnih kart 3. nagrada: Mali komplet slovenskih igralnih kart Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 27. janaurja do 9. ure dopoldan Sezonsko znižanje tekstila od 20 do 40% ali nakup na potrošniško posojilo s fiksno obrestno mero na 6 mesecev. BOGATA IZBIRA BLAGA - UGODNE CENE - NAJBOLJŠI NAKUPNI POGOJI - to so BLAGOVNI CENTRI D.O.O. SLOVENIJALES v času od 15. do 31. 1. 1922. ŽELITE POCENI NAKUP, KUPUJTE V PRODAJALNAH SAVINJSKEGA MAGAZINA S.O.S. IZ POSTELJE NA VPRAŠANJA 8RALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER, g, ANTON KORITNIK Spoštovani gospod Koritnik, imam velik problem in ne vem, kaj naj naredim. Z mojo ženo sva se v treh letih zakona zelo dobro razumela. Pretiranega ljubosumja ni bilo ne z njene ne z moje strani. Na letošnjem silvestrovanju pa se je vse podrlo. Bila sva na zabavi pri znancih, sicer dobrih prijateljih. V zgodnjih jutranjih urah smo ostali le še štirje, moja žena, jaz in najina gostitelja. Niti sam ne vem, kako se je zgodilo, toda počasi smo postajali vse bolj Intimni in večer se je končal s skupinskim seksom v njuni spalnici. Bilo je lepo in zabavno, moja žena je vidno uživala in vse bi bilo krasno, če me že naslednji dan ne bi obdolžila, da sem jo k temu napeljal faz, da je to gnusno, obkladala me je z najhujšimi vzdevki, skratka, vsega sem zdaj kriv jaz. Od takrat sploh ne govori več z mano, o seksu sploh ni govora, celo ločiti se hoče. Le kaj naj storim? DANILO Dragi moj Danilo, sprejmi ločitev, to je moj nasvet S takšno babnico nimaš kaj početi. Že po prvih vrsticah tvojega ganljivega pisma sem spoznal, s kakšno osebo si se zapletel. Najprej vidno uživa, skurba se ti pred tvojimi očmi, potem si pa vsega kriv ti, ubogi copatek moj. Načelno nimam nič proti skupinskemu seksu, toda za takšne stvari je treba imeti hrabro srce in močan želodec. Pa tudi malce več kondicije kot je običajno. Najhuje se je v takšno početje zaplesti z duel isti, ki prisegajo na zakon nerecipročnosti. Hi kao što naš narod kaže: čunka bi se rade volje žgala naokrog, in bognedaj, da bi tebi padlo na pamet kaj podobnega, še na ulici bi moral ves čas gledati v tla. Ja, ja, tako je to, dragi moj Danilo. Kar dosti takšnih žensk poznam. »Če to počnem jaz, je v redu, če to počneš ti, si prašeč.« Pa tudi dedci niso nič boljši. Tričetrt bi jih imelo najraje, da bi njihove babnice hodile bose in s firtohi okrog riti, oni bi pa šlatali kelnerce po gostilnah. Podalpska mentaliteta in skupinski seks gresta skupaj tako kot podjetje PTT in poštenje. Edina rešitev je torej razporoka, saj se tvoja žena gotovo ne bo spremenila. Obtoži jo, da je kurba, nato pa veselo na sodišče. In ne obotavljaj se, sicer te bo prehitela. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. V prihodnjih dneh ne boste mogli tttfSoi z glavo skozi zid. Denarne zadrege še ne bo konec. Ne nasedajte obljubam svojega poslovnega partnerja, ker niste edini. Dobro premislite, če se španovija še splača. Srečne številke 6, 11,22, 35, 37, 40, 47. Bik 21. 4.-20. 5. Ne vrzite takoj puške v koruzo, če ne bo šlo vse po vaših načrtih in željah. Vzemite si dovolj časa in vse temeljito razmislite, šele potem naredite pravo potezo. Bodite previdni pri rekreaciji. Srečne številke 1, 14, 17, 29, 30, 31, 25. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Uvojct SJ Pred vami so dnevi, ko bo v dvoje nekoliko škripalo. Skušajte se pogovarjati in opustite vse, kar bi vašega partnerja sprovociralo. Pazite na dokumente in denar, previdni bodite v prometu. Srečne številke 5, 12, 17, 24, 33, 37, 40. Rak 22. 6.-22. 7. Spoznali boste nekaj novih ljudi in deležni boste prijetnih presenečenj. Za popolno harmonijo z vašim okoljem boste morali premagati svoj nemir. V prihodnjih dneh pričakujte večji denarni dobitek. Srečne številke 3, 7, 11, 19, 27, 29, 34. Lev 23. 7.-23. 8. Preveč se ukvarjate sami s_seboj in zanemarjate partnerja. Čas bi bil za streznitev. To, od česar ste si veliko obetali, bo splavalo po vodi. Ne pretiravajte s telesno aktivnostjo, ne bo šlo brez težav. Srečne številke 7, 13, 19, 22, 23, 27, 33. )evica 24. 8.-23. 9. Prisiljeni ste delati, kar vam nika- ______ kor ne gre od rok, je pa vsekakor :udi koristno. Nekaj dni bo zelo razburlji-/ih, za kar bo poskrbel partner. Ne zaupaj-:e delovnim tovarišem, ker vam ne želijo dobro. č+ov/ilkp A 1 .R 93 99 39 40. 41. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Bolj bi se morali ukvarjati z nekim človekom, ki vam je blizu. Ne razmetavajte z denarjem, ker vam grozi velika stiska. V službi vas ne bodo razumeli in vam bodo skušali narediti težave. Srečne številke 7, 8, 14, 23, 36, 41, 42. Škorpijon 24. 10.—22. 11. nmS V družinskem krogu se bo pojavi-■UiljS 1° nekaj problemov, ki ne bodo brez posledic tudi za vas. Skušajte prizadetim pomagati. Ob koncu tedna bo dovolj priložnosti, da izpolnite svojo zelo staro obljubo. Srečne številke 12, 15, 21, 23, 30, 35, 39. Strelec 23. 11.-21. 12. Vse bi šlo veliko lažje, če bi imeli dovolj volje za najpomembnejše JioStve. Samo od vas je odvisno, ali boste ob koncu tedna zadeli v polno. Denarnico imejte skrbno zaprto. Previdnost v športu. Srečne številke 4, 5, 10, 18, 20, 23, 39. Kozorog 22. 12.-20. 1. Kljub manjšim motnjam lahko nfill v prihodnjih dneh pričakujete večje ali manjše dogodke, ki vas bodo razveselili. Nepričakovan denar vam bo omogočil, da si boste lahko izpolnili neko davno željo. Srečne številke 2, 9, 31,33, 41, 43, 46. Vodnar 21. 1.-19. 2. Vaša občutja so trenutno nekoliko razglašena in to vas spravlja v marsikakšno zmoto. Ne pričakujte od nekega človeka preveč, sicer boste razočarani. Računajte s precej velikimi denarnimi izdatki. Srečne številke 2, 17, 25, 34, 38, 41, 44. Ribi 20. 2.-20. 3. Prehitre odločitve vam lahko prinesejo veliko jeze, to lahko preprečite le sami. V poklicnem delu bo nekaj nepredvidenih težav ali motenj, zato pazite, da ne potegnete krajšega konca. Srečne številke 6, 30, 35, 39, 41, 42, 47. ! SLOVENSKA LIRIČNA PESNICA MARUŠA KRESE KLIČE ■ ;:im SVOJIM ROJAKOM: »ZAKAJ POZABLJATE NA SVOBODO IN DOBRO ŽIVLJENJE V STARI JUGOSLAVIJI?« SLOVO 00 SLOVENIJE Piše Maruša Krese mm__________ Maruša Krese, rojena 1947, živi v Berlinu. Njena pesniška zbirka »Včeraj, danes, jutri« je izšla pri založbi Drava. NOVI PREDSEDNIK ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV SLOVENIJE ČRNI OBLAKI V nedeljo, 19. januarja, na svojem rednem občnem zboru, je Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki je pridruženi član mednarodne gledališke organizacije FIA, izbralo novo vodstvo. Slovenski gledališčniki so po dvoletni inventuri delovanja in revidiranja statusa za predsednika izvršnega odbora izvolili igralca Slovenskega mladinskega gledališča Pavleta Ravnohriba. Nov izvršni odbor pa poleg predsednikov odborov slovenskih gledališč sestavljajo igralka Majda Grbec v funkciji podpresednice in igralci Niko Goršič, Boris Juh, Robert Walt ter režiserja Aleš Jan in Edi Majaron. Očitno so se slovenski gledališčniki odločili, da ne mislijo svoje usode popolnoma predati v roke samovoljnim ministrstvom in kulturnemu ministru, da jim po svoje reže kruh, ter skušajo ujeti aktualen slovenski trenutek, saj se zavedajo, da so drugače obsojeni na životarjenje, ali v najslabšem primeru, na propad. Damoklov meč že predolgo visi nad njihovimi glavami in grozeče'spušča svoje rezilo. Razen razcveta mariborskega teatra, v katerem tudi ni vse, kot bi hoteli, se v večini drugih iz dneva v dan borijo za svoj obstoj. Sami pravijo, da so se »črni oblaki zgrnili nad slovenska gledališča. Toda kulturna politika se mora zavedati, ko zahteva spremembe (in rušenje?) slovenske gledališke ustvarjalnosti - prav sedaj postaja soustvarjalec in posnemovalec v svetovnem gledališkem prostoru — da spreminjajo enega redkih kvalitetnih segmentov v naši družbi.« Vsi si lahko želimo, da bo delo izvršnega odbora v prihodnjem obdobju učinkovito in, kljub temu, da je po odbornikih sodeč bolj ljubljanocentristično, ne bo pozabilo »provincialnih« gledališč in bodo dosledno sledili mak-simi, spregovorjeni na omenjenem zboru, da »kultura mora biti samozavest, zavest in vest slovenskega naroda.« V tem, da govorijo o kulturi in ne zgolj o gledališču, nakazujejo, da bodo kulturniki uspeli edinole, če se bodo združili na skupni fronti in ne le sledili parcialnim ali še hujšim osebnim interesom. Peter Tomaž Dobrila Tako stojim sredi Berlina. Zebe me, okoli mene se tiščijo in prerivajo ljudje najrazličnejših narodnosti, ura je štiri zjutraj, pasoš mi je bil ukraden, moj jugoslovanski, in tako čakam, z na novo izdanim, na novo bivalno dovoljenje. Bolje bi bilo če bi se odločila za nemškega. Že leta ne živim več v moji deželi. Moj dom je na jugu. Če zaprem oči vidim morje, figovce, palme, otoke, mošeje, pravoslavne cerkve, baročne stavbe, ciganske šotore, kozolce in cvetlični trg v mestu ob reki. Naslonim se na zapornico pred nemškim uradom za tujce. Kje sem doma? Tukaj v Berlinu, kjer skoraj nikogar ne poznam, ali tam doli v deželi, ki je ni več, kakor me o tem moji slovenski rojaki poučujejo? V žepu imam popolnoma nov pasoš dežele, ki je ni več. Tudi tako je mogoče postati emigrant. Med tem ko moji slovenski prijatelji tulijo »svoboda, neodvisnost, samostojnost, nazaj v Evropo« izgubljam jaz svoje korenine in moj dom. Slovenski pesniki, ki so že pred nekaj leti v svojih delih preklinjali slovenstvo, sanjajo danes o veliki Sloveniji. Pesniki, ki so stokali zaradi ozkosti tega alpskega prostora, pravijo danes, da je to njihov pravi dom, pravijo, da je to obljubljena dežela in kličejo k orožju. Spominjam se na moja prva potovanja v tujino, še v gimnazijskih časih, z nahrbtnikom, z avtostopom. Če sem bila vprašana od kod prihajam, so se mi pri besedi »Jugoslavija« od ponosa napele prsi. Ljubila sem mojo deželo in še vedno jo ljubim. Meje so bile odprte, lahko se je preživelo, lahko se je pisalo, lahko se je govorilo. Ce je komu zrak v Ljubljani postal preveč zadušljiv je lahko odpotoval na kratek oddih v Benetke ali Beograd. Ne vem kako lahko slovenski umetniki pozabljajo danes na nagrade s katerimi so bila njihova dela odlikovana v Srbiji in drugih republikah. Ne vem kako lahko slovenski slikarji, predvsem konceptualisti iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let pozabijo, da so jim srbski prijatelji stali ob strani, da so večkrat razstavljali v Beogradu kot v Ljubljani, ter da jim je Beograd odprl vrata v svet, vrata v tisto Evropo o kateri taisti Slovenci glasno trdijo: »Evropa smo mi, ne oni tam spodaj...« Oni tam spodaj... Pred nekaj več kot letom dni sem sedela v Beogradu z Miodra-gom Perišičem, predsednikom srbskega PEN kluba, ki je žalostno ugotovil: »Hrvate in Slovence imamo za razumne, pa smo mislili, da bodo znali stanje v Srbiji bolje oceniti kot sami Srbi. Žal pa jih je ravno tako zagrabila nacionalistična histerija ter so tako pripomogli v vzponu Miloševiča in velikosrbskega kulta...« Oni tam spodaj in mi tu zgoraj... Kdo smo sploh mi tu zgoraj? Moji prijatelji pravijo, da smo mi boljši kot oni spodaj, oni pravijo, da smo delavni, zanesljivi, oni pravijo, da imamo kulturo ter smo napredni in sploh najboljši, oni pravijo, da je Evropa na naši strani. Spominjam se srečanja pisateljev lani v Vilenici, srečanja pisateljev iz Srednje Evrope. Tri dni sem bila priča slovenskemu nacionalizmu, slovenski folklori, slovenski bedi, tri dni sem bila priča slovenskemu šovinizmu, slovenski nesolidarnosti z literati s Kosova katere so ravno v teh dneh zapirali. Slovenski pesniki o tem niso rekli niti ene besede. Tri dni dolgo sem od pisateljev poslušala kako mračno je bilo pod komunističnim režimom, kako omejeno je bilo življenje pod komunističnim terorjem, kako je končno prišel čas ko so pisatelji prilezli iz svojih lukenj. Vse dobro in prav, vse bi razumela, če ne bi ti isti pisatelji v času komunističnega terorja objavljali do dvajset knjig, zanje vlekli precejšnje honorarje, leta bili prilepljeni na svoje stolčke v raznih založniških hišah ter tlačili druge. Tri dni mi je bilo zaradi nove slovenske himrfe (uglasbitev pesmi Franceta Prešerna »Zdravljica«) mučno, da sem Slovenka. Kaj delate, sem rekla pesniku, zagovorniku velikoslo-venstva, pri sprehodu skozi park v katerem je Rilke snoval svoje devinske elegije. »Veš, mi Slovenci ne bomo ozdraveli, dokler ne bomo imeli svojega kralja.« Ali je to resnično skrivnost slovenske pomladi, ki se je pričela pred več kot tremi leti? So vsi ti dogodki samo zapoznela puberteta majhnega naroda, ki se že več kot stoletje zaman poskuša priključiti svetovni zgodovini? Takrat v Devinu sem mislila, da tega ne morem jemati resno. Slovenskim pesnikom sem dopuščala umetniško svobodo ter tega nisem več poslušala. Nekaj mesecev pozneje sem ugotovila, da je treba te ljudi jemati grozno resno. Ti ljudje govorijo v imenu naroda. Temu narodu jaz ne morem pripadati. Še vedno čakam pred uradom za tujce. Še vedno je mrzlo. Nad mojim mestom letajo letala in jaz sem besna. Včeraj me je iz Ljubljane poklical prijatelj, profesor na inštitutu za sociologijo. Tudi on je Slovenec. Naše edino upanje je, da armada ne popusti, pravi, potem bodo Šlo-venijo priznali. On je vendar razumen človek, njegove knjige sem rada brala. Izgubljam prijatelje ker z njimi ne znam več govoriti. Mi govorimo drug jezik, katerega ne poznaš več, slišim. Boli me, ko gledam kako nekateri možje odločajo o moji deželi. Končno je to tudi moja dežela, moj jezik, jezik v katerem govorim z mojimi otroci, tu v tujini, to je jezik v katerem pišem, sanjam in to je jezik kateremu se ne odpovem. In sedaj je rečeno, da ga ne poznam. Pokličem mojo mamo v Ljubljano. Ko se oglasi, slišim v ozadju sirene, letalski alarm. Moja mati po telefonu, odločno: »Ne, ne grem v zaklonišče, nikoli v življenju nisem zbežala.« V njej se je prebudila stara partizanka. Mislim na ljudi, ki so se leta 1941 odločili k uporu, mladi ljudje, ki so šli v gozdove, tedne dolgo preživljali noči brez spanja, brez hrane, tako poleti kot pozimi, leta negotovosti o preživetju naslednjega dne. Kako se počutijo ti ljudje, ki so izgubili svoja najlepša leta zmrznjeni, podhranjeni in ranjeni, danes, pred televizijskimi ekrani, ko morajo gledati kako se kar tako enostavno ena, dve, tri okliče neodvisna republika Slovenija ter vržejo table z napisom »Jugoslavija« v cestni jarek ter jih nadomesti s »Slovenija«? Za te meje so nekoč tisoči dali svoja živ- neracije s starejšo? O politiki ne razumem nič, domnevno ker sem ženska. O čustvih vem nekaj, ker sem dolga leta delala kot terapevtka doma in v tujini. Ostati moram na tleh, ker imam tri otroke. Ne vem ali naj ravnam čustveno ali politično, ko kot novinarka na konferenci zunanjih ministrov sredi Berlina spoznam slovenskega. Tudi on je pisatelj. Tukaj nastopa kot gost avstrijske delegacije. Tudi tako se lahko zgodovina spreminja. Ali niso bili ravno Avstrijci tisti, ki so nas tlačili, se nismo morali ravno pod njihovim gospodstvom truditi ohranjevati naš jezik? Ali nismo bili pod Napoleonom srečni, ker nam je dopuščal pisati Ijenja. Danes pravijo Sloven- v našem jeziku? Ali res bočeči, da je bil rdeči teror. Kako mo nazaj v Avstro-Ogrsko in se počutijo ti ljudje ko gledajo na televizijskem zaslonu kako razvijajo rdeče tepihe pred povojnimi emigranti iz Argentine in sličnih dežel, ki prihajajo domov polni maščevalnosti. Delovali so v dobro svoje dežele, tako pravijo, pa čeprav na strani fašistov. Otrok komunizma, pravijo prijatelji, če takšne misli glasno povem. Mi vsi smo bili otroci komunizma, ali bolje rečeno, reformiranega socializma. Nam vsem je šlo dobro. V reformiranem socializmu nam je šlo tako dobro, da smo se te varnosti naveličali. Neprestano smo morali iskati sovražnike, da se nismo dolgočasili. V komunizmu je bilo svobodno ustvarjajočih umetnikov kot peska v morju, vsi so lahko nekako preživeli, vsi so tudi trpeli. Slovenci to morajo, sicer niso zdravi. Bolest slovenskih umetnikov: »Kako lepo bi bilo, če bi nas tujina odkrila!« Sedaj nas je res odkrila, vendar drugače, kot smo si mi to predstavljali. Tako pregledujem v Berlinu liste mojega življenja in moje generacije ter se sprašujem: Ali ni celotna zgodovina slovenske neodvisnosti zelo enostavna? Moji generaciji so bila vsa pota odprta. Delali smo lahko vse kar smo hoteli, več ali manj. Vendar nismo vedno trpeli, ker smo se prepozno rodili, ker smo zamudili herojske čase. Rečeno je, da so nad nami gospodarili stalinisti. Dobro, že mogoče. Ničesar več nočem trditi, sicer se postavi moja resničnost na glavo. Listam po slovenskih časopisih in občudujem rafinirano cenzuro v času po demokratičnih volitvah (cenzure v medijih v zadnjih petnajstih letih ni bilo, to morajo moji slovenski prijatelji priznati) ter se sprašujem: Je vsa zgodovina le boj mlajše stalinistične ge- igrati vlogo tlačene province? To je prijalo nam Slovencem kakor nalašč, predvsem vsem pišočim. Zadnji dogodki so nam dali spet novo duševno hrano. Najprej je potrebno literarno obdelati »neizogibno« pettedensko vojno, za kar bodo potrebna leta. Vmes pa bomo, kot za oddih, rušili spomenike starih junakov ter postavljali nove, pri čemer bo, tako vsaj upam, prišlo do tega, da nas bo kdo zatiral. Kaj bi bilo če bi Slovenci prenehali Balkan in »južne, brate« vlačiti sem in tja? Kaj bi bilo če bi mi Slovenci spoznali, da smo sami prispevali k temu, da je Balkan postal evropski Libanon ter da k temu še kar naprej prispevamo? Smo resnično tako sončni duhovi, da mrak iz juga nikoli ne zastre naše luči? Tudi tako se lahko opravičuje dejstvo, da je Slovenija postala dežela zlobnih škratov; da možje tulijo, ženske, ki so splavile postale morilke (mimogrede rečeno, mene to ne prizadeva ker sem poskrbela za slovensko potomstvo); da slovenski minister za kulturo poudarja, da je slovenska kultura en sam nihilizem. Kam smo le prišli? To niso stvari, ki so nam jih diktirali južni bratje, to so stvari, ki se nam dogajajo ko smo sami s seboj. Zato sem južnim bratom hvaležna, ker so dolga leta izvažali svoj »kaos« v Slovenijo. Strah me je prihodnjih let slovenske demokracije, strah me je gospodstva malih možicev (v demokratično izvoljenem parlamentu sedi tako malo žensk, kot nikoli prej v letih socializma), ki v mojem imenu in v imenu slovenskega naroda iščejo nove kralje. Upam, da bodo našli vsaj lepega. Die Zeit - štev. 37 — 6. sept. 1991 BESEDE UMETNIKA Jure Detela Za vso minulost in vse, kar biva, bojo telesa sprejemala težo, srca nemir, in duše tesnobo zaradi premajhne moči spomina v čuječi ljubezni do tujih zavesti, dokler ne pridejo mravlje, da raznesejo trupla po zemlji. ČRNA PRIHODNOST NAŠEGA HOKEJA? REŽIRAN KONEC Vsak poznavalec hokejskih razmer dobro ve, da sta na slovenskih tleh v vsej zgodovini obstajala in obstajata le dva »prava« hokejska kolektiva: Jesenice in Olimpija. Res je, da so tu in tam drugi Celje, Maribor, Bled, Kranj, Vevče, za sezono ali dve imeli moštvo, ki je računalo na presenečenja v dvobojih s favoritoma, vendar pa nikdar nihče ni uspel sestaviti moštva, ki bi Ljubljančanom in Jeseničanom lahko zmešalo »šampionske« račune. V zadnjih letih so tudi v bivši Jugoslaviji poskušali umetno sestaviti moštva, ki bi se enakovredno kosala s klubom, ki že dolgo časa delata načrtno predvsem z mladimi. Še najbolj so bili uspešni v Zagrebu, kjer so našli »zatočišče« tudi nekateri odlični slovenski igralci. Le-ti so ob »nakupih« iz Sovjetske zveze tudi trikrat zapored osvojili naslov najboljšega. Vse analize torej kažejo, da Jesenice in Olimpija nista imeli pravih, resnih, tradicionalnih tekmecev. Vse je bilo v slogu: plesala pa je le eno poletje ... Politične spremembe v lanskem letu so narekovale tudi korenite posege na športno področje. Hokejisti so hitro reagirali, ustrezal jim je tudi finančni razpad zagrebškega Medveščaka in logično je bilo, da bodo morali zastaviti na svoj način. Kako? Možnosti je bilo več, vseskozi pa se je kot jara kača vleklo dejstvo, da sta v Sloveniji močna samo dva kluba. Na srečo so se našli »korenjaki« in hrabro investirali v moštvo na Bledu, aktivnejši so postali Celjani, ponovno so oživeli vevški in kranjski hokejisti, skratka, z vsemi klubi so lahko razmišljali o slovenskem državnem prvenstvu. Jesenice, Olimpija in Bled so pripravljalno obdobje zelo dobro izrabili na tekmah za Alpski pokal. To privlačno tekmovanje je že pokazalo, da spet lahko računamo le na Jesenice in Olimpijo, Blejci pa so pridno uigra vali peterke in se pripravljali za morebitna presenečenja v državnem prvenstvu. Nikakor ne moremo mimo dejstva, da so pravzaprav vsi, ki so računali na 1. slovensko državno prvenstvo, ves čas pridno »letali« po svetu in iskali igralce v tujini. Kdor je uspel zbrati več denarja, si je lahko pač več privoščil. Tudi izkušnje o neuspelih nakupih v prejšnjih sezonah so marsikoga izučile! Prevladujejo igralci iz nekdanje Sovjetske zveze in resnici na ljubo se marsikdo od managerjev lahko zdaj vpraša, ali so se vloženi denarci izplačali. Tako se je pač prvenstvo začelo, nadaljevalo in zdaj smo pred dvema sklepnima fazama. Favoriti so v glavnem zmagovali in tudi v letošnji sezoni sta razred zase Jesenice (s pokroviteljem Acroni) in Olimpija (s Hert-zom). Strokovnjaki so že pred začetkom predvsem razglabljali, kdo bo še med štirimi najboljšimi. Prosti sta bili dve mesti: eni so prisegali na Bled in celjsko Cinkarno, drugi so potihoma računali na presenečenje mladih moštev jeseniškega in ljubljanskega prvoligaša. Ostali praktično niso bili v tej konkurenci. Vse je potekalo po pričakovanjih, potem pa je prišlo še zadnje kolo pred sklepnima fazama, ko je že bilo jasno, da so prve Jesenice, druga Olimpija in tretji Bled. Četrti je ostal pod vprašajem. Ali mlado jeseniško moštvo, ki v glavnem izhaja iz znane in priznane jeseniške šole, ali pa celjska Cinkarna, ki je najbrž nekaj investirala v štiri igralce iz nekdanje Sovjetske zveze? Jeseničani so kar doma čakali na starejše tovariše iz kluba, Celjani pa so v tem zadnjem kolu gostovali v ljubljanskem Tivoliju proti mladim Ljubljančanom. Realno je bilo pričakovati poraza mladih moštev in po takih razpletih bi Celjani »pridobili« nadaljnje nastope med štirimi najboljšimi v državi. A glej ga zlomka! Starejši Jeseničani, ki so bili do zadnjega kola neporaženi (izgubili so le točko) so kar s tremi goli izgubili z mlajšimi. Dopisniki z Jesenic so poročali, da so sicer sredi druge tretjine vodili s 5:3, potem pa so igrali brez prave volje, neodgovorno in brez pravega cilja ter izgubili. V Ljubljani so Celjani sicer zmagali, vendar je to bila le Pirova zmaga. Tudi na tej tekmi je bilo precej spornih odločitev sodnika, za nameček pa so tudi celjski navijači, ki so tokrat imeli podporo tudi pri ljubljanskih, priznali, da je celjski igralec odločilni gol dosegel na nedovoljen način — z nogo. Po obeh »smešnicah« je bilo jasno, da so med štirimi mladi Jeseničani, Celjani pa so ostali praznih rok, kar seveda še ne bi bilo hudo, če bi bilo doseženo na športni način. Najbrž nihče od »treznežev« ne bo potrdil, da so mladi Jeseničani zasluženo zmagali. Preprosto in žal vedno nedokazljivo: starejši Jeseničani so se pustili premagati! Najbrž ima vsakdo od tistih, ki so bili na ledu, vsaj kanček slabe vesti. Ponavadi je čas tisti, ki mimogrede prinese tudi resnico. Lahko se postavimo v kožo Celjanov, ki so poskušali oživiti to zvrst v mestu ob Savinji. Res, da na »umeten« način, ki pa se dolgoročno nikdar ne izplača. In vendar, upravičeno se lahko čutijo opeharjeni, saj niso izgubili športno. Tekma na Jesenicah je zanesljivo velik čudež prvega slovenskega državnega prvenstva. Za konec bi lahko demagoško zapisal in se vprašal, kaj so in bodo počeli disciplinska komisija Hokejske zveze Slovenije in tisti najbolj pozorni na to zvrst v naši državi. Res ne vem. Verjetno bo odgovor tak, kot so bili izgovori ali celo opravičevanja že prej. Če bodo reagirali ostro pa - vsaka jim čast! Zavedati pa se moramo, da so prišli časi lastne odgovornosti in da ni več izgovorov o tem ali onem. Zdaj si Slovenci sami krojijo pravico in s takimi potezami se hokeju ne pišejo lepši časi (kot recimo nogometu, rokometu...) temveč časi, ko bo polnil stolpec tistih rubrik, ki so sicer brane, ne pa tudi spoštovane. Zato je v njegovo dobro nepridipravom treba stopiti na prste takoj! Pele KO ŽENSKE BEŽIJO PRED STARANJEM... UPOKOJENI SEKS SIMBOLI Pahljačast premik njenih nov in ne govori o svojih ob-dolgih trepalnic in pogled na čutkih. Z grenko resnico, da njene neskončne noge sta je njena lepota odcvetela, se moške spravljala v norost, spopada sama. Pred starost-Lepota poleg talenta, kapital jo je zbežala v osamo. Brigite Bardot: Z našobljenimi ustnicami in vznemirljivimi oblinami je postala sex simbol cele generacije. Danes se pojavi v javnosti le, če gre za pravice živali... Greta Garbo je to storila že dvajset let prej. Ko jo je George Cukor pokazal leta 1941 v filmu »Two Faced Wo-man« z razgaljenim hrbtom in čutnimi nogami, je bila to končna točka v njeni karieri. Nečimrna kot Marlene (»Vsak dan se po kopanju gola ogledujem v ogledalu in vsak dan odkrijem nove gube«) in zaradi vlog še bolj navezana na perfektno lepoto, se je »božanska« dva tedna pred 36. rojstnim dnevom odločila, da svojega obraza ne bo nikoli več izpostavila kameri. V privatnem življenju pa ni bila tako razumna: strah pred staranjem jo je pognal v mnoga ljubezenska razmerja... Leta 1990 je umrla v New Vorku. Tudi slovo Kirn Novak od Hollywooda je prišlo kar naenkrat. Leta 1968 je rekla takrat 35-letna Kirn: »Nočem biti več sužnja svojega izgle- popomoma oamaKnjeno živi v svojem stanovanju v Parizu in je 27. decembra praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Nikoli ne obuja spomi- Greta Garbo: »Božanska«, kakor so jo imenovali. Lepa Švedinja ni nikoli razložila svojega odhoda od filma. Marlene Dietrich. Čisto realno se je znala postaviti v brezupen svet blišča. In nato je zvezda odšla, še preden je zašla. Marlene Dietrich, ki že leta Greta in Kirn imajo eno skupno lastnost: vse so vedele, kdaj morajo zaključiti svojo kariero. In še za časa življenja so postale legende. Kirn Novak: Bila je zvezda, danes prevzema le še vloge, ki ne temeljijo na izgledu. da.« Od takrat uživa življenje ob možu Robertu Malloyu, tu in tam pa si privošči povratek k filmu in televiziji. Kirn: »Vse to so vloge, ki zahtevajo kaj več kot izgled...« Kakor nobena druga pa je v svojo kariero vnesla svoje telo Brigitte Bardot. Ravno njenim vlogam je bila postavljena naravna biološka meja - tako je leta 1973 razložila svoj odhod takrat 38-letna B. B. Obupano zveni, če danes reče: »Svojega starajočega telesa nisem želela več razkazovati...« V resnici pa ste Samo enkrat se je pustila Marlene Dietrich pregovoriti. Leta 1978 za snemanje nemškega filma »Schoner Gigo-lo, armer Gigolo«, ki naj bi bil nemški odgovor na ameriško svetovno uspešnico »Ca-baret«. Za petminutni nastop Marlene Dietrich: Redkokdaj še zapusti svoje stanovanje v Parizu, vedno pogosteje s pomočjo invalidskega vozička. je morala zelo boriti s poje- je dobila 500.000 nemških manjem svoje mladosti, mark. V Berlinu, kjer so sne-Simptomi: alkoholizem, mali, se ji ni bilo treba prika- osamljenost, fanatična bor- zati. Kulise so prišle k njej ba za živali. v Pariz. In pri šminkanju je ni Vse, Brigitte, Marlene, smel nihče gledati... DVOJČKA RAZLIČNIH OČETOV Nedolgo tega je neka tridesetletna Američanka rodila dvojajčna dvojčka - deklico in dečka. Kasnejše genetske raziskave so pokazale, da imata dvojčka različna očeta. Mati je namreč ob spočetju zjutraj občevala z ljubimcem, zvečer pa z možem. Zdravnici so kmalu po porodu ugotovili, daje dekličin oče materin ljubimec, dečkov oče pa materin mož. Ameriški genetiki trdijo, da je to primer, ki se zgodi enkrat na sto let. V zgodovini genetike je veliko bolj znan primer iz začetka 19. stoletja, ko je neka mati rodila dvojčka, enega črnega in enega belega fantka. Otroka sta imela vsak svojega očeta, črni otrok črnega, beli otrok belega. KONČNO EPILOG DESETLETNE PRAVDE PO KORZIŠKI TRAGEDIJI ADRIA AIRWAYS SE JE OKORISTILA Kljub temu, da je od tragične nesreče na Korziki, ko je v goro San Pietro pri Ajacciu treščil DC-9 takratne !nex Adrie minilo že več kot deset let, vsi sorodniki 171 potnikov in sedmih članov posadke, ki so takrat izgubili življenje, še vedno niso dobili odškodnine. Zakaj se te zadeve vlečejo že celo desetletja in zakaj je prihajalo in še prihaja do zapletov! Marjana Žvikard je ena izmed tistih, ki je šele pred kratkim zaključila dolgotrajno pravdanje in končno dobila odškodnino za svoje svojce. »Takrat se nas je zbralo okoli dvajset sorodnikov žrtev, ki smo vložili tožbo v Franciji. Zastopala nas je advokatinja Anne Marie Simoniti. Na žalost pa je ta gospa umrla v avtomobilski nesreči. Poiskali smo drugega advokata vendar pravde v Franciji nismo dobili. Tam se je sodišče odločilo, da za ta primer ni krajevno pristojno, za kar pa gre velika zasluga tudi tedanjemu Adri-inemu advokatu. Nato smo vložili tožbo v Ljubljani, kjer pa takrat sploh nismo uspeli dobiti advokata, ki bi nas zastopal. Takratna oblast je prepovedala vsem ljubljanskim advokatom, da bi se lotili našega primera. Na sodišču v Ljubljani se je Adria Airways zagovarjala, češ, da niso dobili denarja od zavarovalnice. Tega nismo mogli preveriti saj Lloyd, ki je bil sozavaro-vatelj ni dajal podatkov zasebnikom. Sodišče bi te podatke lahko dobilo, če bi jih zahtevalo vendar tega ni hotelo storiti. Kakšen je bil odnos Adrie Airways do nas, priča tudi njihova obljuba, da bodo brezplačno odpeljali vse sorodnike žrtev, ki bi to želeli, na Korziko, kjer bi si ogledali mesto nesreče. Na to so enostavno »pozabili«. Res je žalostno, da je moralo miniti več kot deset let, preden sem prišla do svoje pravice. Tožbo z njimi sem zaključila šele 10. januarja letos. Lahko bi se poravnala že prej, kot se je večina sorodnikov. Vendar pa pogoji, ki so nam jih ponujali takrat, zame, pa tudi za druge, ki so zavrnili poravnavo niso bili sprejemljivi,« pravi gospa Marijana. Vse bi bilo lahko urejeno v šestih mesecih Odvetnica Tjaša Andree Prosenc zastopa stranke, ki so še vedno v sporu z Adrio. Povprašali smo jo, kaj je vzrok, da se te zadeve vlečejo že tako dolgo. »Na zadnji obravnavi, 10. januarja, nam je uspelo zaključiti primere s sedmimi odškodninskimi zahtevki. Dogovorili smo se tudi za rok, do katerega morajo biti izplačane odškodnine. Ta rok je 18. februar. Nekaj tožb pa je še vedno odprtih. Moram omeniti, da si tudi Adria prizadeva, da bi se te zadeve uredile v obojestransko zadovoljstvo. Glavni razlog za tako dolgo pravdanje je pravzaprav v tem, da Adrii zavarovalnica Dunav dolgo ni izplačala zavarovalnine. Odškodnino je izplačal šele londonski Lloyd, ki je bil sozava-rovatelj,« je končala Tjaša Andree. Pri Adrii pravijo, da so zaključene vse tožbe razen dveh. Vse skupaj naj bi trajalo tako dolgo tudi zato, ker so nekateri vložili tožbe v Franciji, kjer pa niso uspeli, saj je sodišče ugotovilo, da ni krajevno pristojno za reševanje teh zadev. Z vsemi ostalimi pa so bile podpisane poravnave. Dasiravno je res, da odškodnine niso bile visoke, naj to ne bi bila Adriina krivda, pač pa je kriva domača sodna praksa, ki tudi prej ni priznavala dovolj visokih odškodnin za podobne primere. Na to naj bi se sklicevali tudi tuji sozavarovatelji, čeprav je bila Adria zavarovana po mednarodnih pravilih. Ponovno na Korziko Očitno se je tudi Ljubljana zavedla, da ni dovolj storila za svojce ponesrečenih, zato je Izvršni svet mesta Ljubljane pripravil zanje sprejem, na katerem so se dogovorili o ustanovitvi komisije, ki jo sestavljajo sorodniki žrtev in predstavniki IS mesta Ljubljana. Član IS Marko Morel nam je pojasnil, kakšno bo sodelovanje te komisije. Takole pravi: »Nekateri sorodniki žrtev zahtevajo, da se ob skupnem grobišču na ljubljanskih Žalah postavi križ, kar bomo v najkrajšem času tudi storili. Na tem križu naj bi napisali imena vseh žrtev, tudi tistih, ki so pokopani drugje. Sorodniki si želijo, da Adria izpolni obljubo, ki jo je dala po nesreči in jih odpelje na Korziko na ogled kraja nesreče. Potovanje so pripravljeni sami plačati, zraven si želijo le strokovno vodstvo. Radi bi tudi postavili spomenik žrtvam na Korziki. To bo verjetno uspelo, saj sta spomenik pripravljeni financirati tako Ljubljana kot Ajaccio. Ravno tako bi bilo potrebno pospraviti na kraju nesreče, ker je tam razmetano še veliko stvari, ki so bile last ponesrečencev. O tem smo se dogovorili in vse, kar bo v naši moči bomo storili, da se to izpolni. Nisem se upala jokati Gospa Joža Šiberl je po korziški nesreči ostala sama s tremi vnuki, njen sin Dore in njegova žena Ivica sta izgubila življenje na Korziki. Najmlajši vnuk je bil ob nesreči star le tri mesece. »Ko sem slišala, kaj se je zgodilo, sem okameneia. Nisem vedela, kaj naj storim. Otrokom nisem smela pokazati, da je kaj narobe, niti solze si nisem upala potočiti. Takoj so prišli vsi naši znanci, sosedje in prijatelji, pa tudi ljudje, ki prej rfikoli niso bili pri nas. Obiskali so nas tudi moji sodelavci in sodelavci Doreta in Ivice. V tistih hudih dneh so nam vsi želeli pomagati in so nam tudi res pomagali. Najbolj sem potrebovala telefon, ki sem ga dobila v enem tednu. Ker sem hodila še v službo, so mi otroke takoj vzeli v vrtec,« se spominja Joža Šiberl. Kakšen mesec potem pa je morala Joža oditi na pogreb svoje sorodnice, ki je ravno tako umrla v letalski nesreči. SODNI EPILOG KOPRSKO CELJSKIH SPOPADOV V PORTOROŠKI NOČI VISOKA ZAPORNA KAZEN Piransko sodišče je pretekli teden obsodilo Celjana Bojana Horvata na sedem let in deset mesecev zapora, ker je preteklo leto v portoroški noči z nožem umoril Koprčana Sebastjana Štukleka. Muhi Amidžiču je sodišče prisodilo leto in pol zapora. V noči s petka 16. avgusta na soboto 17. avgusta je v Portorožu divjalo medsebojno obračunavanje med .domačini in Celjani, ki se je zaključilo s tragično smrtjo sedemnajstletnega Sebastjana Štukleka. Bojan Horvat in njegov prijatelj Muho Amidžič sta z izzivanjem na portoroški noči prišla v konfliktno situacijo v portoroški pivnici in pred njo, kjer ju je s palicami v rokah pričakala skupina Koprčanov. Z njima so hoteli obračunati zaradi dogodka na Bernardinu in na pomolu. Morda se je za Muho Amidžiča kljub vsemu vse srečneje izteklo, ko je pod težo udarcev obležal pred pivnico. Njegov prijatelj pa je pred zasledovalci zbežal proti tržnici Kaštel. Med begom je dobil udarec s palico po glavi, zato je potegnil nož in z njim zabodel Sebastjana Štukleka. Le ta je nekaj kasneje podlegel ranam v izolski bolnišnici. Javna tožilka je bila mnenja, da v usodnem trenutku nikakor ni šlo za prekoračeni silobran, temveč se je Horvat iz bežečega napadenca spremenil v napadalca. Javna tožilka je prav tako povedala, da gre precejšen delež nasil-niškega obnašanja pripisati drugoobtoženemu Amidžiču, ki je bil aktivnejši v vseh obračunavanjih. Zagovornik obdolženih je bil mnenja, da v tem primeru gre za splet številnih nesrečnih okoliščin, ki so se sprevrgle v eno samo veliko nesrečo. Umor pa je zanj prehuda kvalifikacija dejanja. Obdolženi dvaindvajsetletni Bojan Horvat je priznal očitano dejanje, vendar, kot je dejal, do tako tragičnega konca ne bi prišlo, če skupina fantov ne bi tekla za njim in ga napadla. Umor se razlikuje od umora, zato je odločitev koprskega temeljnega sodišča strožja kot je bilo pričakovati. Jana Štrlekar Takrat, ko je na otroke pazila soseda, je prišla Ivičina mati s svojimi sorodniki in jih odpeljala v Ljubljano. Dolgo je trajal spor zaradi skrbništva. Pred štirimi leti pa je ljubljanska babica zbolela in socialno skrbstvo je pripeljalo otroke nazaj na Vrhniko. Otroci pravijo, da je na Vrhniki lepše. Kako pa je bilo z odškodnino? »Jaz sem dobila nekaj za duševne bolečine, otroci pa so dobili odškodnino za svojimi starši.« Torej ste vi pristali na poravnavo? »Da večina nas je pristala na poravnavo, saj nam je tako svetoval tudi naš advokat, ki je dobil namig naj njegove stranke odstopijo od tožbe. Govorilo se je, da se je Adria Arways na ta račun zelo okoristila, saj nam niso izplačali tistega, kar bi nam morali. Zame so bili takrat najvažnejši otroci in zato nisem imela časa nadaljevati s tožbo. Pa tudi sodni stroški so strmo naraščali, da tega niti finančno nisem zmogla. Kakšnih posebnih finančnih težav nimamo, saj so otroci dobili pokojnino po svojih starših. Vseskozi do danes sem si prizadevala, da bi ob skupnem grobišču na Žalah postavili križ. Že ko so poslali načrt ureditve grobišča, sem podpisala, da se z njim strinjam, vendar obenem želim, da se postavi ali nekje vkleše Joža Šiberl: Vse svoje moči je posvetila otrokom Foto: LucaS še križ, saj sta pokopana na grobišču tudi moj sin in snaha, ki bi imela v domačem kraju zagotovo vklesano to krščansko znamenje. Pisala sem pisma na vse strani, tudi ljubljanskem županu in Loj- zetu Peterletu, pa nikjer nisem dobila odgovora. Neverjetno kakšno borbo sem vodila za postavitev križa, pa mi v desetih letih to ni uspelo.« J. V. # BLAGOVNI CENTER CELJE P O PRODAJNI CENTER GALA cala cema etui - gala ama etui - gala AKCIJSKA PRODAJA: MARGARINA RAMA 500 gr 119,60 SIT PAPRIKA FILETI DROGA 54,00 SIT KUMARICE DROGA 52,40 SLT RDEČA PESA DROGA 39,10 SLT GALA CENTER CEUi - GALA CENTER CEUE - GALA K_______________________________________________/ DELOVNE NEZGODE KOT DEL DELOVNEGA PROCESA JEKLO JE BRIZGNILO V sredo 15. januarja, je ob 19. uri prišlo v jeklarni Železarne Štore do eksplozije pri prelivanju raztopljenega jekla v konti posode. Pri tem je tekoče jeklo brizgnilo po delavcih v bližini. Pet delavcev je moralo v celjsko bolnišnico. Dan po nezgodi v vodstvu železarne vodilna delavca nista bila mnenja, da se je zgodila večja ali pomembnejša delovna nezgoda. Direktor Železarne Štore nas je z izjavo, da je v bolnišnici ostal samo en delavec, napotil k direktorju Jeklarne. Peter Bračun, direktor Železarne Štore Jeklo je pove- dal: »Nesreča ni nekaj posebnega, veliko podobnih se zgodi, je del delovnega procesa. To je tako kot na primer zlom noge ali kot da se gospodinja vreže v prst. Sam sem bil že večkrat tako opečen.« Povedal je, da se bo sestala strokovna ekipa, ki bo analizirala vzroke nezgode. V nesreči so bili lažje poškodovani Ivan Safaran, Anton Selič, Zvonko Kamanički in Franc Lipnik. Daniel Novak pa je bil zaradi opeklin zadržan v bolnišnici. Nesreča se je zgodila v istem prostoru kot tiste leta 1987, ki je terjala smrt štirih delavcev. Prša, roke, obraz Pet opečenih delavcev so prepeljali v celjsko bolnišnico. Štirim so nudili oskrbo in jih še isti dan napotili domov. Daniel Novak ima opečen obraz, roke in prša. Peter Bračun, direktor jeklarne Železarne Štore. Člo\£pške nezgode so venomer najhujše za tistega, ki jih sam doživi. Soditi o nesreči drugega, da je majhna ali nepomembna, za tistega, ki je ni doživel, je nelepa misel. Če se v družini poškoduje en član, je to tragedija za družino, če se v kolektivu tisoč zaposlenih poškoduje en član, je to samo en delavec. Daniel Novak, ki je bil najbližji žarišču eksplozije, je zaradi večjih opeklin moral ostati na oddelku plastične kirurgije. Žareča kovina je pustila na Danielovem obrazu grde sledi. Koža je spremenila svojo strukturo, lase ima opečene, usta neprožna. Opekline po rokah in prsih ima prekrite z belo sterilno prevleko. »Žena se je razjokala, ko me je zagledala. Upam, da me bodo pozdravili tako, da bom takšen, kot sem bil vča- ' sih,« je povedal Daniel Novak. V Železarni Štore dela že od leta 1987, tretje leto kot livar, v štirih izmenah. Doma v Šentjurju sta ga tisto noč zraven žene zaman čakali hčerkici. »V sredini popoldanski izmeni je delo sprva običajno potekalo. Vse je bilo normalno, talina se je dopolnila do vrha. Start je bil takšen kot vselej. Čez kakšno minuto je eksplodiralo, razneslo je tretjo žilo. Žareča bolečina me je spekla po obrazu. Z rokami sem si strgal očala in jih odvrgel. Nato so prihiteli drugi na po- sem mogel biti kriv. Tam moraš stati in delati. V tistem trenutku me nihče ne bi mogel rešiti,« je povedal Daniel Novak in obmolknil, ker mu je govorica povzročala bolečine. Jana Štrlekar Foto: Severin moc,« je povedal. »Nihče od nas česa takega' ni mogel pričakovati, sam ni- NOVIGRAD: SKRIVNOSTNO IZGINOTJE CELJANA VITOMIRJA DOLINŠKA PREISKAVA STOPICA NA MESTU Hrvaška policija s področja Buje—Umag je v skladu z zaščito pravne države pokazala, da je voljna razčistiti s posamezniki v svojih vrstah, potem ko je odkrila morilca Srbislava Petrova, znanega gostinca srbske narodnosti iz Umaga. Tako se mir počasi znova vrača med prebivalce srbske narodnosti, ki živijo na območju bujske občine, kar je najboljša iztočnica za skupno življenje v prihodnosti. Skrivnostno izginotje Vitomirja Dolinška-Vita, gostinca iz Celja, ki je dolga leta živel v Novigradu, pa je še kar naprej predmet pogovorov in ugibanj o tem, kaj se je z njim zgodilo. Policija za sedaj v informacij. Ubit iz zažgan U umoru Srbislava Petrova iz Umaga so poročali tudi nekateri slovenski časniki. Čeprav je nemalo ljudi verjelo, da bo ta dogodek ostal ovit v tančico skrivnosti, ga je policiji uspelo razsvetliti in tako vrniti mir med prebivalce srbske narodnosti v tem delu Istre. Dogodek v noči med 2. in 3. septembrom minulega leta na področju občine Buje oziroma na delu ceste, ki pelje od vasi Kuč-breg proti vasi Hrvoji in naprej v Slovenijo, je vznemiril veliko ljudi. Kot je znano so tam našli v jutranjih urah požgan osebni avto Opel Karavan PU 155-163, v katerem je bilo povsem zoglenelo truplo neznane osebe. Kasnejša raziskava je ugotovila, da gre za Srbislava Petrova (48), rojenega v Žitištu (Srbija) in stanujočega v Umagu. Ogled, ki sla opravila preiskovalni sodnik iz Pule in tamkajšnji okrožni javni toži- interesu raziskave ne daje lec, je pokazal, da je šlo za podtaknitev požara z namenom prikriti kaznivo dejanje. S pomočjo najdenih sledov na kraju dogodka in obdukcije se je izkazalo, da je posredi uboj. Pomanjkanje sledi in nasprotujoče si informacije so usmerjale preiskavo v več smereh. Preiskava je kmalu prišla do dejstev, na podlagi katerih je bilo mogoče sumiti, da je zločin pripravljalo in storilo več oseb, med katerimi so bili tudi trije delavci s policijske postaje Buje - Umag. Šlo je za poveljnika postaje Nika Baruna (37), rojenega v Livnu in stanujočega v Bujah, za namestnika poveljnika Zdenka Tomaiča (40), stanujočega v Umagu, po rodu pa je iz Garešnice, ter za obrambnega delavca Ivana Strmečkega (34) iz Umaga, sicer rojenega v občini Ivanec. Med osumljenimi sta se znašla tudi rezervna policista Nikica Krvavac (29), rojen v občini Metkovič, stanujoč pa v Umagu, in Vladimir Niško (39) iz Nove Gradiške, ki prav tako prebiva v Umagu. Ker nista primera prijavila, sta bila osumljena kaznivega dejanja še poveljnik policijske izpostave Novigrad Marijo Juzvišen (31), po rodu iz Slavonskega Broda, sicer pa stanujoč v Umagu, in policaj Marjan Šverc (27), prav tako iz Umaga, po rodu pa Kopriv-ničan. Narodnost žrtve je bila tista iskra, ki je netila domišljijo vse mogočih prebivalcev bujskega področja, dobro in zlonamernih. Nekateri so policiji očitali, da primera ni želela razjasniti. Vendar pa je treba vedeti, da je bila potrebna temeljita in dolgotrajna preiskava, da je policija potrebovala dosti časa, preden je lahko sklenila krog, povezan z umorom Srbosla-va Petrova. Žal je morala priznati, da so nekateri med morilci pripadniki hrvaške policije. Kam je izginil Vito? Skrivnostno izinotje Vitomirja Dolinška - Vita, kot so ga klicali prijatelji v istrskem Novigradu, je vznemirila tako meščana kot vse tiste, ki so poznali tega Celjana, zadnjih 10 let živečega na Hrvaškem. Bil je uspešen poslovnež, lastnik pizzerije in stanova- nja v središču Novigrada in solastnik (skupaj s someščanom) najetega kafe-bara Ara, prav tako v središču mesta. Novigradčani so ga spoštovali. Po nekaterih podatkih so Dolinška zadnjič videli v Novigradu 1. novembra lani, nekaj po polnoči, v terenskem avtomobilu suzuki, ki ga je najel pri umaškem Atlasu. »S primerom smo se začeli intenzivno ukvarjati takoj, kp smo prejeli prijavo, da je Vitomir Dolinšek izginil. Še vedno ga imamo za pogrešanega, medtem ko smo avto še isto noč našli v kraju Ka-štel blizu hrvaško-slovenske meje. Opravili smo ogled na kraju samem in nadaljevali z delom, kar pomeni, da Vitomirja še vedno iščemo«, je vse, kar nam je v tem primeru povedal poveljnik policijske postaje Buje - Umag Josip Lakošeljac. Sami pa sodimo, da policija ve veliko več, vendar v imenu preiskave noče razkriti vseh kart. Zato pa je bolj zgovoren ljudski glas. O primeru Dolinšek v Novigradu in okolici krožijo razne zgodbe; veliko ljudi meni, da se mu je zgodilo nekaj hudega. Podobnega kot gostincu iz Umaga. Tekst in fotografije: Mario Rossi Pizzerija Vitomirja Dolinška, ki je po njegovem izginotju zaprta Bife Ara še naprej posluje, ker je Vitov solastnik iz Novigrada. V njem vsi molčijo in ne povedo nič o izginulem Vitu, solastniku. AVTOTEHNIKA CELJE: AVTOMOBILSKI SALON PO EVROPSKIH MERILIH VSAK ČETRTI V RENAULTU V bogati druščini gospodarstvenikov in političnih delavcev so minuli petek v trgovskem in proizvodnem podjetju Avtotehnika Celje na svoji lokaciji na Bežigrajski ulici v Celju pod geslom Renault — avto življenja slovesno odprli lani končani avtomobilski salon Renault in v takojšnji odkup s posebnimi ugodnostmi ponudili več deset avtomobilov na čelu z Renaultovim hitom Clio. S to naložbo so, kot je poudaril direktor Avtotehnike Lojze Selič, zaokrožili dolgoletna načrtovanja in dosegli ponudbo na evropski ravni. »Francoski predpisi so zelo strogi in brez izjeme veljajo za vse njihove koncesionarje ali po domače pooblaščene trgovce za prodajo Renaultovih vozil, med katerimi je tudi naša firma. Zahtevajo celovito ponudbo, razstavo in prodajo vozil, prodajo rezervnih delov in avtomobilski servis. V bistvu je zaporedje v nasprotni smeri, od servisa do salona, ki je pika na i,« pravi direktor Lojze Selič. »In zahtevajo tudi ekskluzivnost in prav zato smo takšen Renaultov avtomobilski salon tudi postavili, v rekordnih nekaj mesecih je bil konec lanskega decembra nared, kakor smo obljubili predstavnikom firme Revoz, novomeške delniške družbe, v kateri je večinski lastnik prav Renault.« •» Odslej na Bežigrajski v Celju plapolajo rumene Renaultove zastave, polno je obeležij slovite francoske tvrdke v posebni tipologiji in barvi. V salonu so jekleni lepotci, kupcem pa je namenjenih še več drugih prostorov, v njih prodajajo avtomobilsko kozmetiko in dodatno opremo, na televiziji vrtijo video posnetke o razvoju in športnih uspehih Renaultovih avtomobilov, v čakalnici pa si čakajoči lahko postrežejo s toplimi in hladnimi napitki. »Tako celovite in ekskluzivne ponudbe na enem mestu menda ni nikjer v Sloveniji,« meni direktor Lojze Se- lič, primerja pa se lahko s salonom nekaj metrov vstran, lani maja odprtim avtomobilskim salonom Citroen, prav tako v lasti ambicioznega celjskega podjetja Avtotehnika. Renaultov salon meri 225 kvadratnih metrov površine, vzporedno z njim so morali v podjetju opraviti še več drugih investicij. Za približno dvesto kvadratnih metrov so povečali kapacitete v avtomobilskem servisu in asfaltirali okoli 1200 kvadratnih metrov zunanjih parkirišč in v skladu z zazidalnim načrtom za to področje premaknili vhod na končno lokacijo. Za vse skupaj so potrebovali približno 13 milijonov dinarjev, pri čemer je Avtoteh- nike. Obetate jim tudi določene ugodnosti? »Ob otvoritvi salona smo dobili 35 avtomobilov za takojšnjo dobavo, kajti drugače tudi pri znamki Renai^J obstaja določena čakalna doba. Torej, ti avtomobili so pri nas in s posebno nagradno premijo, ali, če hočete, s popustom čakajo na kupce. Tako imenovana prodajna premija je odvisna od avtomobila in njegove cene in znaša od 30 tisoč tolarjev do kar 200 tisoč tolarjev,« pojasni ugodnosti direktor Lojze Selič. Od njega in predstavnikov Revoza iz Novega mesta izvemo, da se nam v kratkem obeta še en pri nas narejen domači trg in za celotno prodajno mrežo Revoza. Revoz ponuja letos še eno novost. Teden dni po odprtju avtomobilskega salona Renault v Celju, 24. januarja promovirajo v Ljubljani prodajo avtomobilov Volvo, ta avtomobilska firma je v holdingu z Renaultom, kljub temu pa proizvajalci zahtevajo tako za ene kot za druge avtomobile poseben avtomobilski salon. Tudi v primeru znamke Volvo si v bodočnosti zamišljajo prodajno mrežo po večjih slovenskih mestih od Kopra do Celja in Maribora. Za zdaj imajo v mestu ob Savinji ugleden Renaultov nika Celje to zagotovila z lastnimi sredstvi. »Ker v firmi Renault postavljajo zahtevne pogoje in se zavzemajo za ekskluzivnost, so v takšnih primerih pripravljeni naložbo tudi sofinancirati do 30 odstotkov njene vrednosti, sodelujejo tudi z napisi, reklamnimi materiali in v promociji takšnega avtomobilskega salona,« pojasnjuje Lojze Selič, »in to seveda preko Revoza iz Novega mesta.« - Komercialni direktor Revoza za trge izven Francije Claude Tellier vam je na promociji zaželel predvsem dobro prodajo in obilo poslov- PRIČUJOČE BESEDILO IN FOTOGRAFIJE SO PLAČ ANO REKLAMNO SPOROČILO nega uspeha. Kako prodajate avtomobile znamke Re-naul? »Kar ena četrtina vseh kupljenih avtomobilov v Sloveniji je znamke Renault, pomeni, vsak četrti Slovenec, ki kupuje avto, se odloči za Renault. Po prodaji avtomobilov je Renault tudi na četrtem mestu v Evropi in Celjani smo lahko ponosni, da ga imamo med nami. Pri nas nameravamo v letošnjem letu prodati tisoč ali celo več Renaultovih vozil v široki paleti, od majhnih do velikih luksuznih pa tudi vozil za trgovske potrebe.« - Tačas jih kar več deset zloščenih čaka na nove last- avtomobil - priljubljeni Renaultov Clio, ki ima na našem trgu velik uspeh in povpraševanje po njem kljub sorazmerno visoki ceni neustavljivo narašča. Clio začenjajo letos kot domač avtomobil izdelovati v Novem mestu, v letu 1993 pa načrtujejo serijsko proizvodnjo, za aviomoDMSKi salon z vsemi zahtevanimi dopolnili, z njim pa so imenitno dopolnili eno najboljših prodajnih mrež in sledili svoji maksimi, da je treba vozilo Renault kar najbolj približati potrošnikom in kupcem prihraniti daljše poti ob nakupu in kasnejših servisiranjih. NAJBOLJŠA JAZZ PEVKA Ameriška pevka Natalie Cole, hčerka bolj znanega pevca Nata Kinga Cola, je dobila kar dve nagradi od treh, ki jih vsako leto podeljuje ameriško združenje glasbenikov in komponistov na prireditvi, imenovani Los Angeles Saturday. Natalie je bila razglašena za najboljšo pevko - jazzistko, prav tako pa je bil razglašen za najboljšega glasbeni video Nepozaben, ki ga je ustvaril njen oče. NOV USPEH S SLIKAMI Donna Summer (43) je prišla leta 1968 v Munchen, kjer je dobila vlogo v musicalu »Hair«. Od leta 1974 je nastopala kot solo pevka. Leta 1975 je vodila na disco - hit-paradah s pesmijo »Love To Love You Baby«. Zatišje v začetku 80-ih, ponoven uspeh leta 1983 s »She Works Hard For The Money«. Potem se je posvetila svojim trem otrokom. Veliko je slikala in od leta 1990 je imela več samostojnih slikarskih razstav. Najnovejše slikarsko delo se imenuje »Mistaken Identitv«. ŠE VEDNO »SAMBA PA Tl« Glasbenik Carlos Santana (44) je odrastel v mehiški Ti-juani in se kasneje preselil v San Francisco. Sredi 60-ih je ustanovil skupino »Santana«, razvil je latino - rock, recimo skladbi »Black Magic VVoman« (1971) in »Samba Pa Ti«, Sedaj zopet snema nov album, ki ga njegovi poslušalci nestrpno pričakujejo. Gorbačov je še aktiven Nič več kot tri tedne ni preteklo od odstopa Mihaila Gorbačova s predsedniške funkcije, ko se je znova pojavil v javnosti, a tokrat v drugačni vlogi. Pričel je namreč opravljati redno službo v ustanovi »Mihail Gorbačov«, ki se ukvarja z družbenopolitičnimi raziskavami. Pojavil se je na televizijskih ekranih in radodarno odgovarjal na novinarska vprašanja. Z njim so bili tudi nekateri izmed njegovih prejšnjih uslužnostnih oseb, kot na primer prevajalec in nekaj osebnih stražarjev. Med tri tedenskim mirovanju se je že sešel z nekdanjem najbolj znanim ameriškim zunanjim ministrom Henryem Kissingerjem. V javnosti pa se vedno bolj širijo ugibanja, katero pot bo Gorbačov v prihodnosti izbral, saj nihče ne verjame, da bi se iz javnega življenja umaknil kar tako. PRODAJALNA BAZAR GEJE, STARA CESTA 9 OSTROŽNO CS © S TEL: (063) 36-784 - Ugodno: Klavirji in Pianini ASTOR PE-9 P-15 ASTOR GRAND Cene veljajo do 27. 01. 1992 za gotovinska plačila. Poleg tega lahko pri nas izbirate: klaviature, kitare (klasične, akustične, električne, elektroakustične), ojačevalce, mikrofone, stojala (za klaviature, mikrofone, zvočnike), zvočnike, kitarske efekte, kable, ko-nektorje,... Delovni čas: od 10. do 14. ure in od 16. do 18. ure. S5 TfcbUzttudiinŽ: • MALI OGLASI prodam. Jože Senič, Doi pod Gojko 36, Frankolovo DIATONIČNO harmoniko C F, B, prodam. Jure Užmah, Griže 38 GLASBENI stolp s CD playerjem, gramofonom, dvojni kasetar, prodam. Matjaž Kunaj, Tomaž 7, Vojnik, Dobrotin V NAJEM, za 5 let, oddam dvosobno stanovanje. Plačilo v naprej. Inf. na tel.: 36-238 NOVEJŠE, enosobno, najemniško stanovanje v Žalcu z možnostjo odkupa, zamenjam za dvosobno ali večje z doplačilom. Tel.: 714-483, od 20. do 22. ure STANOVANJE v opremljeni sobi, z uporabo kuhinje in kopalnice nu-, , . . v. ' . . T . dim dekletu. Kozakova 3, Lava, tel.: Nova doba uvaja najvecjo tržnico na Slovenskem. Iz sloven- 35.413 skih regijskih časopisov brezplačno poobjavljamo tisti del objav- MANJŠE stanovanje ali garsonje-Ijenih malih oglasov, ki po našem mnenju tudi vas zanimajo. Pri ro najamem v Celju ali bližnji okoli-izbiri bodite pozorni na klicne številke telefonov, ki so po regijah cl ^g^®53’33^^ 83 ^ petka d° ra?'T- .... - • , • MANJŠE stanovanje ali garsonje- V Novi dobi objavljeni mah oglasi pa so se naprej zastonj. ro najamem v Celju ali v bližnji okli- Vaše sporočilo izpišite le na objavljeni formular in nam ga ci. Tel.: 853-321 int. 695, od 9. do 16. ure od ponedeljka do petka pošljite do zadnjega dne v tednu. Uspeh vas bo presenetil. NOVI TEDNIK RADIO CELJE' ■ll,JHj['l^ N 063 KUPIM STANOVANJE v Celju do 40 m2, kupim ali menjam za trisobno v Ljubljani, z doplačilom. Telefon: (063) 35-703, zvečer KUPIM posest, staro hišo, gozd, javite ceno in kraj. Šifra: LAŠKO POSESTI VEČJO stanovanjsko hišo s 35 a zemlje, na sončni legi, 3 km iz Rog. Slatine, prodam. Inf. na telefon (063) 741-183, dopoldan VIKEND v bližini Laškega, prodam. Telefon; 731-157, po 18. uri PARCELO na lepi sončni legi, 1800 m2, s starejšo hišo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, ugodno prodam. Telefon 31-559, od 6. do 14. ure, 772-188, popoldan GOSPODARSKO poslopje s prostori za obrtno delavnico, v Ariji vasi, prodam. Telefon: (063) 29-659, zvečer STANOVANJSKO, poslovni ali skladiščni prosotr, 30 m2, v Celju, ob Savinji, prodam ali oddam. Telefon: 39-789 POSLOVNI prostor, 302, v gornji etaži Name Levec, ugodno prodam. Telefon: (063) 25-001 PARCELO v Orli vasi, prodam, starejšo hišo pa dam v najem. Slavko Prevolnik, Orla vas 30, Braslovče VIKEND s 16 a vinograda, na južni legi, v Ločah pri Poljčanah, prodam. Interesenti pokličite na telefon (063) 753-363, Fijavž STAREJŠO hišo v centru Petrovč, primerno za obrt ali trgovino, orodam. Telefon: 711-915, 31-791 GRADBENO parcelo na Ostrožnem, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Inf. na tel.: 34-229 KMETIJSKO zemljišče 3000 m2, blizu Dobrne, ugodno prodam. Telefon: 772-240 DOMAČIJO v Jurkloštru, stara hiša z gospodarskim poslopjem in 2 ha in 37 a zemlje, prodam. Informacije pri Seme, Tremerje 14, Celje HIŠO v Senovem, prodam. Inf. na tel.: (068) 21-840 int. 204 VSELJIVO hišo, gospodarsko poslopje, primerno za obrt, zemlje 3400 m2, prodam. Telefon: 33-916 HIŠO v Celju, Hadinja, prodam. Telefon: (063) 32-730 NEDOGRAJENO hišo v obrtni coni v Celju, na zemljišču z možnostjo dograditve, izredna lokacija, prodam. Inf. na tel.: (0601) 83-555, do 19. 1. 1992 PARCELO v Dobrni, prodam. Telefon: 29-779, zvečer ELEKTRIČNI štedilnik, otroški športni voziček in stajico, zelo ugodno prodam. Pokličite 31- 318, od 16. do 20. ure ZAMRZOVALNO omaro 100 I, poceni prodam. Telefon: služba 712-221, Rojc, doma 712-417, Rojc TRGOVINSKO opremo za tekstil, ugodno prodam. Telefon: 411-672, ali 31-327 ZAMRZOVALNO skrinjo, 400 I, termoakumulacijsko peč 5 kw, štedilnik gorenje 4 E, ugodno prodam. Telefon: 821-423 MIKROVALOVNO pečico, cena 15.000 SLT in fritezo, cena 8000 SLT, oboje novo, prodam. Telefon: 32- 045 SEDEŽNO garnituro (raztegljivo v posteljo) s foteljem, prodam. Telefon: 821-090 PRALNI stroj gorenje v okvari, prodam. Telefon: 731-021 OTROŠKO posteljo v modri barvi z jogijem 135x65, zelo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon: 27-781 MANJŠE stanovanje ali garsonjero najamem v Celju ali v bližnji okolici. Tel.: 853-321 int. 695, od 9. do 16. ure od ponedeljka do petka ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Splitu, za stanovanje v Celju. Tel.: 058/563-681 GARSONJERO v Celju nujno iščem. Cenjene ponudbe pod šifro: MUDI SE TRAKTOR TV 818 in kombajn za žito, ugodno prodam. Gorenak, Zlakovška 3, Zreče, tel. 761-326 ENOFAZNI hidrofor, komplet, nov, črpalka 4-stopenjska, 20% ceneje, prodam. Tel. 721-603 ELEKTRIČNI pisalni stroj, nov brother SUPER 7300, prodam. Inf. na tel. 713-450, od 12. do 14. ure in od 18. do 19. ure OBIRALNI stroj woif, puhalnik, večji, tračno žago za les, prodam. Tel. 726-096 TRAKTOR steyer, 18 konjskih moči, prodam. Ogled popoldan. Jože Senegačnik, Rove 11 a, Frankolovo „ - . . SIPOV skoraj nov, obračalnik, ETAZNOP- ,za cff/3'110 ^ pajek, širine 2,20 m, prodam. Emil ime KIV Vransko 125 kw. uoodno Lgjjg^ Brezno 11 1 vanje KIV Vransko 125 kw, ugodno prodam. Vida Prodenaičr, Griže 103, telefon: 711-208 SPALNICO, novejšo in sedežno garnituro, prodam. Telefon: 33;515, po 19. uri ŠTEDILNIK gorenje, 4 plin, 2 elektrika, 4 mesece rabljen, prodam. Telefon: 38-567 ZAPOSLITEV DVO IN POL sobno lastniško stanovanje, prodam. Telefon: 31-791 ENO in pol sobno centralno ogrevano stanovanje v prvem nadstropju v Celju, prodam. Telefon: 714-114, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ENOSOBNO starejše stanovanje, v Celju, prodam. Telefon: 851-138, popoldan ENOSOBNO stanovanje, oziroma stanovanjsko pravico, prodam. Telefon: 32-052 GARSONJERO v Celju, blizu Zlatarne, 28 m2, prodam. Telefon: (061) 60-288 DELNO opremijeno garsonjero 25 m2, v Novi vasi, prodam. Cena 15.000 DEM. Šifra: GOTOVINA SPREJMEM dekle za strežbo v bistroju, tel.: 35-199, do 8. ure dopoldan, 28-522, int. 3, od 9. do 22. CELJANI s širšo okolico, nudim pet rednih zaposlitev s plačo minimalno 25.000 SLT, za dinamično delo z izrednim stimulativnim načinom plačila. Telefon (064) 51-298, izključno od 19. do 21. ure DOBRO plačano honorarno delo, pogoji: komunikativnost in najmanj srednja izobrazba. Informacije vsak dan med 18. in 20. uro na telefon: 723-666 DEKLE 18 do 28 let, honorarno ali redno zaposlim za strežbo v lokalu bistro Ščurek, Dobriša vas 3 b, ’ Petrovče.. Tel.: 776-290 ali 776-355 MLAJŠEGA upokojenca z izkušnjami v prodaji bele tehnike in rezervnih delov, zaposlimo za štiri ure, popoldansko delo v tehnični trgovini. Ponudba pod šifro: Trgovina v centru Celja IŠČEMO raznašalce časopisa za Konjice in Žalec. Tel.: 33-583 HONORARNO zaposlim KV frizerko, možnost stalne zaposlitve. Telefon: (063) 25-622, do 19. ure IŠČEMO dekle za pomoč v strežbi v bistroju Wihar, Šentjur. Cenjene ponudbe pošljite pismeno ali pokličite na tel.: 741-144 ČEVLJARJA honorarno zaposlim. Šifra: ŠTORE ZAPOSLIMO urejeno dekle za delo v trgovini - več strok. Pisne ponudbe poljite na Laser, Pot na Brod 8/b, 61433 Radeče SAMOSTOJNEGA avtoličarja, zaposlim. Drago Pirh, Kardeljeva 83, Žalec AKUSTIČNI APARATI -GLASBILA ZVOČNIKE gorenje 2x70 W, 4 ohm in avtozvočnike pioneer TS-1620, nove 60 W, prodam. Inf. po tel.: 713-450, od 12. do 14. ure in od 18. do 19. ure CDF SONY - player CDP 295 na daljinsko, nov, prodam. Inf. na tel.: 713-450, od 12. do 14. in od 18. do 19. ure DALJINSKI telefon, jaguar 8000 z vsemi priključki, zelo ugodno prodam. Tel.: 772-568 KLAVIRSKO harmoniko 80 bas-no, malo rabljeno, zelo ugodno Laško OLVMPIA carrera Si, električni pisalni stroj, skoraj nov, prodam za 700 DEM. Tel. 721-071 MEHANSKI pisalni stroj unis tbm de lux t., ugodno prodam. Tel. 814-411, int. 233, Mojca PORAVNALNO debelinski skro-beljni stroj, širine 60 cm, z elektromotorjem, prodam. Peter Hrastelj, Titova 30, Laško MOTORNO žago tomos husguar-no 66, skoraj novo, prodam. Tel. 741-296 IMT 539 in 533, prodam ali menjam za traktor z dvema pogonoma. Anton Rupnik, Zg. gore 42, Loče OBRAČALNIK, zgrabljalnik pano-nija, prodam. Golouh, Medlog 14, Celje ŠIVALNI stroj, malo rabljen, dani-ca-extra, ugodno prodam. Tel. 33-554 PRAŠIČE težke od 80 do 100 kg za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Informacije na telefon (063) 824-276. zvečer ali (063) 814-703 ČRNO-BELO kravo, brejo 6 mesecev, težko 600 kg. prodam. Telefon: 31-132, Tremerje 25 MLADO jalovo kravo, ter mlado govejo polovico, prodam. Ulipi, Bez. Bukovje 7, Frankolovo SOLČAVSKE ovce in kozo, prodam in kupim rotacijski plug muta. Telefon: 33-148 BREJO telico, prodam. Branko Naglič, Polska pot 6, Ljubečna BREJE koze prodam. Telefon: 732-065 KRZNEN plašč, nov, št. 40, mačka. za 25.000 SLT, omaro, posteljo z jogijem in pisalno mizo, vse za 5.000 SLT in fotokopirni stroj za 15.000 SLT, prodam. Tel.: 701-545 ELEKTRIČNO omarico PLZ 2, prazno, ugodno prodam. Tel.: 746-220 GARAŽO ob Savinji pri Razvojnem centru, prodam. Tel.: 37-838, popoldan VEČJO količino sena in otave ter lado samaro 1. sept./88, prodam. Anton Voga, Dramlje 16 PRALNI stroj, nov in makrameje za sobne in balkonske rože, ugodno prodam. Vera Novak, Griže 124 a. Griže OTROŠKO nadstropno posteljo, masivno kiipperbusch in sadni mlin, prodam. Tel.: 772-185 RAZTEGLJIV kavč, dobro ohranjen, 2 fotelja, mizo, stole in vitrino za jedilnico in krzneno jakno št. 38, bizam (hrbet), prodam. Tel.: (063) 21-386 NIHAJNA vrata (2 kom. - 195x100), luksiran aluminij, ter-mopan stekla, primerna za lokal ali obrt, prodam. Telefon: 27-144, popoldan STREŠNO opeko, bobrovec, poceni prodam. Telefon: 742-426 RAČUNALNIK s tiskalnikom Olivetti, 800 TP, ugodno prodam. Zdenko Klenovšek, Gorica 20, Šmartno v Rož. dolini. Ogled je možen po 16. uri STROJ za brušenje parketa ter star radio in gramofon, prodam. Tel.: 712-742 OBLEKI fantovski, primerni tudi za maturantski ples, št. 96 in 100, ugodno prodam. Tel.: 31-506, popoldan KOTEL za žganjekuho, 50 I, prodam. Cena 11.500 SLT. Anton Belak, Planica 9, Kalobje NOVO strešno opeko tip 333 Novi Bečej in trajno žarečo peč gorenje, prodam. Telefon: 721-260 STAREJŠI TRAKTOR, 18 KM, plemensko telico, staro 15 mesecev in brejo kozo prodam. Telefon: 776-769 MALOKALIBRSKO puško, novo, CZ, še v garanciji, prodam. Telefon: 726-093 POROČNO obleko št. 40-42, belo, strojeno govejo kožo, gobeline, mlin, šrotar, dve nakladalki slame, prodam. Telefon: 741-536 PEČ central 20, nerabljeno in kotel - kombinirani, 120 I, za centralno, prodam. Telefon: (063) 28-810, do 14. ure ELEKTROMOTOR 380, 0,55 KW - 2800-B2 in el. kabel PP-Y x 2,5 = 100 m, prodam. Inf. na telefon: 723-617 SUHO luščeno koruzo, 600 kg, prodam. Telefon: 744-124 KOMBINIRAN italijanski voziček chicho, ugodno prodam. Inf. na tel.: 714-141, dop. in 712-769, popoldan KRAVO, brejo 8 mesecev, drugo tele, žago za hlodovino, rotacijsko kosilnico za traktor, prodam. Ko-štomaj, telefon 772-368, ogled popoldan KAVNI aparat (2 kom) na 2 grupe, en nov, en rabljen, ugodno prodam. Tel.: 28-803, po 13. uri KIOSK Imgrad, tipski, rdeče barve, 2,5 x 2,5, možnost postavitve kjerkoli, prodam za 85.000 SLT. Tel.: 21-475, zvečer IŠČEM varstvo za enajstmeseč-nega sina. Pokličete me lahko na telefon 063/39-763 FAIR play - pridružite se nam, da nas bo več. Organizirana skupina. Tel.: 063/731-044, četrtek, od 16. do 19. ure PROSTOR za mizarsko dejavnost vzamem v najem ali kasnejši odkup. Tel.: 063/26-802 TRGOVINA Star, tel.: 31-778, ležaji, NKS, SKF, ZKL, akumulatorji, orodje guhring. ugodno POPRAVLJAM vse vrste plinskih štedilnikov, tel.: 25-795 ŽELITE zaposlitev z izrednim zaslužkom? Oglasite se v petek, ob 20. uri v hotelu Rubin, Žalec IŠČEM pomoč za nego starejše žene v Celju — centr. Inf. 063/748-045, po 16. uri ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. Tel.: 25-031 ZAMENJAM črnobeli televizor Ei ambasador, za prenosnega. Telefon: 36-119 ROLETE žaluzije in pliseje izdelujem in montiram. Telefon: 24-296 ODDAM trgovino z mešanim blagom - živila v Celju. Inf. na tel. 063/ 721-399, od 16. do 19.30 GLASBENIKI! Iščem basista, kitarista ter dva pevca ali pevko za ansambel. Trnovlje 105 a, Celje ROLETE in žaluzije vam izdelamo in montiramo hitro in kvalitetno. Izkoristite priložnost v mesecu januarju - 10% popust. Cene so ugodne. Telefon (061) 772-645 LOKAL cca 40 m2, v Žalcu, oddam v najem. Tel.: 712-481, po 15. uri INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za vse stopnje. Prevajam angleško literaturo. Tel.: 37- 315 ELEKTRIČNE bojlerje čistim in popravljam. Tel.: 29-051 MORDA ne potrebujete dober in stalni zaslužek? Pridružite se zastopnikom PD z delom ob vikendih in lastnim prevozom. Inf. na tel.: 736-102, petek, od 17. do 18. ure DRUŽINA, ki si želi imeti psička, lahko dobi brezplačno, lepega, bistrega, 2 in pol meseca starega psička japonske pasme, rjavo-bele barve. Oglasite se v Bukovžlaku pri Francu in Mariji Kocjan, Teharje, tel.: 38-196 GARAŽO na Otoku (Kajuhova), oddam najboljšemu ponudniku. Tel.: 38-021 POPRAVILO, montaža, predelava pohištva. Polaganje lesenih oblog in izdelava predelnih sten, adaptacija podstrešij, oprema lokalov. Mizarstvo Frece, Badovinčeva 4, Laško, tel.: 063/731-021 TELEFONSKE police, ograje, stopnice, stojala za rože, ping-pong mize, regale, okvirje, okna in vrata, izdelujem. Tel.: 063/35-637 POLSLOVENSKA družina v Munchnu išče pošteno dekle za gospodinjstvo in hišna dela, varstvo 2 otrok (7,1/2 leta). Vsa oskrba in dobra plača. Tel.: (063) 21-453, zvečer STANOVANJSKO pravico za odkup stanovanja v občini Žalec, oddam. Tel.: 061/451-520 PROSTOR 31 m2, primeren za lirno obrt v Žalcu, oddam v najem, el.: 714-114, od 10.-12. in od 7.-19. ure AVTOODPAD, avtovleka, prodaja abljenih avtomobilov in delov Zbe-ova gora 44, Loče pri Poljčanah, ;el.: 062/825-095, v Celju trgovina l rabljenimi deli, Kočeverjeva 2 (Teharska cesta), tel.: 063/24-157, konkurenčne cene IZVAJAMO vse vrste mizarskih del po naročilu. Posebej ugodno izdelamo vse vrste lesenih stopnic. Telefon 779-187 (KQ)IMi3^cJJ©lEnGLAS 064 Kupim žensko POROČNO OBLEKO. Tel. 421-297 Kupim bukove HLODE. Tel. 64-011 Kupim REPOREZNICO. Tel. 311-618 R 4 GTL, star do 7 let, kupim. Tel. 323-798 Kupujemo suh smrekov in hrastov LES, debeline 25, 50, 70 in 80 mm. Obrtno podjetje Kranj. Tel. 216-061 Kupim bukove PLOHE in HLODOVINO. Tel. 64-316. Kupim do 1 teden dni starega TELETA. Tel. 631-687 Kupim manjšo GARSONJERO ali večjo SOBO. za preureditev. Relacija: od Radovljice do Rateč. Tel. 061/346-260, popoldan Kupim rabljen OBRAČALNIK favorit 220. Jože Dolhar, Predoslje 21. Kranj Kupim 2 kub. m. suhih bukovih COLARIC. Tel. 241-069 Kupim STANOVANJSKO PRAVICO za enosobno stanovanje ali garsonjero v Kranju. Tel. 214-762 . OBLAČILA Nov KRZNEN PLAŠČ, št. 38 ter več novih in malo rabljenih ŽENSKIH OBLAČIL, št. 48-42, večinoma uvoženih, zelo poceni prodam. M. Pijade 17, stan. 9, Kranj BiTTii^Kli Ji Otroški AVTOSEDEŽ Bob, prodam. Tel. 691-442 Prodam otroški VOZIČEK. Tel 633-080 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Roky. Tel. 061/191-311, int. 11-00 ZAPOSLITVE Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA. Anton Krevs, Grmičeva 10. Kranj, tel. 324-613. Zaposlim KUHARJA za peko pizz. Tel. 241-829. Če želite z DELOM v prostem času zaslužiti tudi do 50.000,00 SLT na mesec, pokličite na tel. 242-800. Iščemo dekle ali mlajšo upokojenko, iz okolice Trboj, za POMOČ v kuhinji. Plačilo po dogovoru. Informacije na tel. 49-037, od 11. ure dalje. DELO na vašem domu - plačilo v DEM, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Sprejemam samo pis-ne-odgovore. Viktor Velikonja, Kidričeva 57, 64000 Kranj. Mlada ekonomistka išče primerno ZAPOSLITEV. Šifra: VESTNA MK vabi k SODELOVANJU tiste, ki bi radi svoj prosti čas koristno porabili. Izplačilo zaslužka tedensko! Pridite na informativni sestanek, ki bo v petek, 17. 1. 1992, ob 17. uri v gostilni Pri Viktorju, Partizanska 17, Kranj. Honorarno delo nudim ŠIVILJI. Tel. 622-256. Nudim honorarno ZAPOSLITEV. Tel. 57-678. Nudim občasno DELO, pri varilnem stroju za šiv. Žaželena okoli 30 letna delavka ali obrtnica. Šifra: OBČASNO DELO Iščem POMOČNIKA v expres po-pravljalnici čevljev. Tel. 214-765. Zaposlim delavca, za ličenje kovinskih predmetov. Tel. 48-601. Iščem DELO v trgovini ali bo-utigu. Tel. 633-629. Honorarno DELO na domu, sprejmem. Možnost postavitve stroja. Šifra: ŠKOFJA LOKA II. DELO na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko: nato boste dobili potrebna navodila. Bojan Žagar, Veselova 16, 64207 Cerklje. VOZNIK - dva s prakso, zaposli trgovsko in prevozniško podjetje. Od voznikov zahtevamo C in E kategorijo ter znanje v mednarodnem tovornem prometu. Ponudbe s kratkim življenjepisom oddajte na oglasni oddelek. Šifra: TRANSPORT. Honorarno delo dobi prijetno dekle za STREŽBO v okrepčevalnici, v Šenčurju. Tel. 41-732. Iščemo AKVIZITERJE za prodajo zelišč. Tel. 213-236, dop. AVTOMEHANIK - ŠOFER, s C, D, E kategorijo, z 18-letno prakso, išče zaposlitev. Tel. 65-786. Iščemo simpatično dekle_ za STREŽBO. Ponudbe pod Šifra: BLIŽINA KRANJA. STANOVANJA Takoj oddam v najem večje STANOVANJE, v bližini Kranja. Tel. 46-030 1-sobno STANOVANJE, 39 m2, v Kranju - na Planini, s telefonom, prodam za 29.000 DEM. Informacije na tel. 74-462, samo od 16. do 18. ure, vsak dan GARSONJERO v Drulovki, pri Kranju, oddam. Tel. 213-098. Upokojenka išče skromno STANOVANJE ali staro HIŠO, za minimalno najemnino. Šifra: OBUPANA. Zamenjam družbeno GARSONJERO, 38 m2, za 1:sobno stanovanje s kabinetom v Kranju. Tel. 329-762. Prodam STANOVANJSKO PRAVICO za 2-sobno stanovanje, v Kranju - na Planini. Šifra: ŠONČNO STANOVANJE. 2,5-sobno STANOVANJE, Kranj - Planina, oddam v najem. Tel. 403-032. Prodam STANOVANJSKO PRAVICO za 2-sobno stanovanje, 65 m2, s centralnim ogrevanjem in telefonom. Informacije na tel. 328-125. Mlada družina odkupi STANOVANJSKO PRAVICO v občini Kranj ali drugje na Gorenjskem. Tel. 311-272. _1-sobno STANOVANJE, 40 m2, v Škofji Loki, prodam. Tel. 631-295. Zamenjam 2,5-sobno (50 m2) in 1-sobno(35 m2) lastniški STANOVANJI v stolpnici v Podlubniku za 4-sobno ali več sobno stanovanje oziroma primerno hišo v Škofji Loki ali bližnji okolici. Tel. 621-022. V Kranju ali bližnji okolici najamem 30-sobno ali 4-sobno STANOVANJE oziroma starejšo HIŠO. Možen tudi kasnejši odkup. Tel. 327-536. Zamenjam konfortno 3-sobno STANOVANJE, 74 m2, za dve manjši. Šifra: VODOVODNI STOLP. GARSONJERO v Kranju, s telefonom, centralnim ogrevanjem, SATV, prodam. Tel. 325-276. Oddam STANOVANJSKO PRAVICO za 1-sobno stanovanje, v Kranju. Tel. 327-315, od 16. ure dalje. Prodam opremljeno GARSONJERO, 31.5 m2, s telfonom, centralnim ogrevanjem in toplo vodo. Vseljiva takoj! Šifra: PLANINA III 1-sobno družbeno STANOVANJE zamenjam za večje, relacija Bled-Radovljica. Tel. 76-493. V Kranju zamenjam lastniško 1-sobno STANOVANJE, 54 m2, za manjše, do 33 m2, prav tako v Kranju. Tel. 212-510. Na Jesenicah kupim večje, ne-konfortno STANOVANJE, manjšo hišo ali del hiše, z vrtom. Tel. 74-663. Prodam ODKUPNO PRAVICO za stanovanje v Radovljici. Pogoj: dosmrtno bivanje starejše osebe. Tel. 061/443-426. POSEST Prodam PARCELO. Tel. 73-456 Prodajamo GARAŽO v Radovljici, St. Žagarja 25. Tel. 75-384 Prodam zazidljivo PARCELO, z vso dokumentacijo, na sončni legi, v Goričah. Tel. 47-557 Razno prodam Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE ter starejši ŠIVALNI STROJ Singer. Tel. 58-236 Nov GASPERČEK in GOVEJO KOŽO prodam: Tel. 242-421 Prodam Tomos AVTOMATIK 3, nov plinski ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK kuppersbusch. Tel. 50-923 Prodam dvobrazdni PLUG Batuje, 12 col in KULTIVATOR z ježem; nerabljeno, 35 odstotkov ceneje ter obnovljeno KAROSERIJO za Fiat 850. Potočnik, Železniki, tel. 67-020 Prodam _ novo PEČ kuppersbusch, PEČ za sušenje granulata, 25 kg za 28.000 SLT ter 1 x rabljeno: 200 klg rdečega POLIPROPILE-NA 200 kg črnega POLIPROPILENA in 100 kg rdečega POLIETILENA, Galčič, Reginčeva 3, Kranj Kovinski KIOSK na C. železarjev 18, Jesenice, prodam. Cena zelo ugodna in kiosk je v zelo dobrem stanju. Prodam tudi GOLF, letnik 1982, dobro ohranjen, 4 vrata, nemški motor in JUGO 60 Koral, star 2 leti, dobro ohranjen. C. železarjev 18, Jesenice ali Kidričeva 20, Jesenice Prodam KOMPRESOR, 2.2 KW, 400 litrov na minuto in rabljena vratna KRILA - lužen hrast. Tel. 73-070 Prodam 10 dni staro TELIČKO in semenski KROMPIR dezire. Sekne, Krakovška 1, Voglje - Šenčur Ostalo Prodam BUTARE. Suha 33, Kranj Prodam PLANIRNO DESKO, tip 360 stopinj. Cena 28.000 SLT. Tel. 65-688 Prodam poslikane kmečke SKRINJE. Tel. 45-372 Prodam suhe BUTARE. Tel. 45-394 Prodam električni SVINČNIK za risanje na les. Tel. 218-929 Prodam KOTEL za žganjekuho, 100-litrski, prekucnik. Tel. 217-731 Prodam 60-litrski KOTEL za žganjekuho. Hlebce 32, Lesce Prodam KONTEJNER za bivanje ali prodajo sadja, dolž. 7 m, šir. 2,20 m. Tel. 217-452 Svetlobni DISPLAV, z lokacijo ali brez, prodam. Tel. 632-019 Pridelki Prodam SENO. Tel. 72-092 Konjerejci! Prodam več ton OVSA. Tel. 061/823-078 . Po 15,00 SLT za kg prodam semenski KROMPIR dezire, prva množitev. Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel. 70-164 Prodam SENO. Tel. 45-334 Posesti ' V najem oddam GARAŽO v Šorli-jevem naselju. Tel. 214-934 Prodam GARAŽO v Kranju 7 Zlato polje, nasproti trgovine Živila. Tel: 213-603 Prodam TRAVNIK , 2.400 m2, primeren za gradnjo, v Sp. Gorjah. Tel. 725-612 V okolici Kranja vzamem v najem obdelovalno PARCELO do 3.000 m2, lahko tudi travnik. Tel. 216-504 Prodam stanovanjsko HIŠO z lokali, v centru Kranja. Tel. 215-754 Zazidljivo vikend PARCELO na Veliki Lašni pri Kamniku, prodam. Tel. 328-382 Živali Rodovniški nemški OVČARJI naprodaj konec februarja. Tel. 403-286 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Čebašek, Trboje 37, Kranj Prodam polovico BIKA. Tel. 725-261 Prodam polovico mlade KRAVE. Tel. 64-011 Prodam TELICO, stara 8 mesecev. Tel. 061/824-375 Prodam PUJSKE, stari 12 tednov in mlado KRAVO simentalko, breja 9 mesecev. Škofjeloška c. 33, Kranj Prodam polovico TELICE. Okroglo 12, Naklo, tel. 47-716 Prodam KRAVO simentalko, breja 8 mesecev. Žirovnica 57 Prodam od 120 do 130 kg težkega PRAŠIČA. Visoko 92, Šenčur Prodam 8 tednov stare rjave JAR-KICE. Oman, Zminec 12, Škofja Loka, tel. 621-475 Prodam polovico mlade KRAVE. Na vasi 14, Voglje Prodam TELICO simentalko. Strahinj 1, Naklo Prodam OVCE z jagnjeti, za pleme. Tel. 83-520 Prodam OVNA. Tel. 65-157 Prodam OVCO, za zakol ali za rejo. Bobovek 22, Kranj Prodam KRAVO po izbiri - kravo po teletu ali telico v 9. mesecu brejosti. Tel. 66-308 GLASBILA Prodam smrekov OPAŽ. Tel. 311-090 Novo PEČ za centralno kurjavo, 35 kW, prodam. Tel. 73-104 Prodam LES za ostrešje. Tel. 421-672 Prodam univerzalno LESTEV. Tel. 77-887 Prodam smrekovo HLODOVINO. Tel. 329-634 Prodam balkonska VRATA Ter-moton, dim. 220x80 cm, zastekle-na. Tel. 241-687 Po ugodni ceni prodam 2 toni APNA in 500 kg CEMENTA. Tel. 217-452 Po ugodni ceni prodam 2 leti APNA in 500 g CEMENTAS. 'tel. 217-452 Prodam hrastove HLODE. Zg. Brnik 16, Cerklje VAMAHO DSR 2000, On man band, prodam. Tel. 46-137 Prodam odlično ohranjene klavirske HARMONIKE Hohner 120, 5 registrov; Hohner 96, 9 registrov; Veltmaister 60, 5 registrov, KITARO z ojačevalnikom, primerna za učenje ter barvni TV Orion, ekran 51 cm. Tel. 620-660 Kitarist išče ORGANISTA za duo. Tel. 213-341, int. 87 STANOVANJSKA OPREMA Prodam kompletno SPALNICO. Cena 12.000,00 SLT. Tel. 328-125. Prodam usnjen KAVČ - trosed, nov, 20% ceneje. Tel. 66-285. ŠPORTNI REKVIZITI BODVBUILDING DOMA! Trening za moč in vitko postavo, brez dragih naprav, po sodobni metodi, literaturo z navodili za izvedbo vaj in prehranjevanje, prodam. Tel. 47-110, po 20. uri. RAZNO Prodam rabljen HLADILNIK, POMIVALNI STROJ in barvni TV ekran 41 cm. Tel. 74-254 Prodam zelo dobro ohranjen PRALNI STROJ Obodin. Cena 5.000,00 SLT. Tel. 51-539 Ugodno prodam TRAKTOR De-utz 62. Tel. 51-018 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK Gorenje (2 plin, 2 elektrika). Tel. 214-033 Prodam namizni REZKALNI STROJ in ČELILNIK. Tel. 65-890 Prodam barvni TV, star 4 leta. Tel. 41-662 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2+2), ŠTEDILNIK kupperbusch in 30-litrski BOJLER. Tel. 45-263 Ugodno prodam KAMERO Panasonic S-VHS MS 50, z dodatno opremo. Tel. 79-078, Lokar Prodam RAČUNALNIK Z)?Spec-trum 48 K, z interfeysom - micro drive in modem za packet radio ter črno-bel TV Minirama. Tel. 325-525 Prodam nov, barvni TELEVIZOR Philips, ekran 55 cm. Tel. 79-563, informacije v petek, od 19. do 20. ure Prodam PLETILNI STROJ z delom in inštruiram. Tel. 622-256 Prodam termoakumulacijski PEČI, PEČ kuppersbusch in BOJLER. Tel. 74-535, zvečer Električni ŠTEDILNIK, ugodno prodam. Ravnihar, Hafnarjeva pot 12, Kranj, tel. 311-711 Prodam samonakladalno PRIKOLICO Sip 16, ŽAGO Mio Standard s priključki: cirkular, poravnalka, frezar, brus in kompresor. Tel. 79-602 Ugodno prodam obnovljen PRALNI STROJ. Tel 242-728 Prodam nov ŠIVALNI STROJ Vi-gorelli, 60 odstotkov ceneje. Tel. 45-301 ali fax 328-158 Prodam ŠIVALNI STROJ Danica, ŠTEDILNIK Kuppersbusch in oljni RADIATOR. Tej. 328-310 Prodam RAČUNALNIK Commo-dore 128, z igricami in ročko. Tel. 328-553 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ Pfaff, z motorjem ali menjam za avto. Tel. 422-412 Prodam MESOREZNICO Titan, 10 mm. Tel. 311-427 primorske novice STANOVANJA GARSONJERO, v Kopru, kupim, tel. (066) 33-391, od 13. do 15. ure STANOVANJSKO PRAVICO, za 3-sobno stanovanje, v Sežani, kupim. Vidmašče 11, Sežana ENOSOBNO, družbeno stanovanje, 42 m2, v Ankaranu zamenjam za večje. Tel. (066) 51.-763 GARSONJERO v Žusterni, oddam. Tel. (066) 36-213 GARSONJERO, 25 m2, kupim. Tel. (066) 54-660 IŠČEM, prazno, neopremljeno stanovanje, približno 50 m2, v Kopru ali okolici. Tel. (066) 25-959 STANOVANJE, novo, opremljeno, 50 m2, v strogem centru Kopra, za dobo enega leta, oddam. Predplačilo. Tel. (066) 22-357, po 16. uri DVOSOBNO STANOVANJE, novejše, v bloku, v višjem nadstropju, blizu obale in s pogledom na morje, kupim. Tel. (063) 841-235 ENOSOBNO stanovanje, v Sežani, 32 m2, II. nadstropje, sončno, balkon, centralna, zamenjam za večje z doplačilom, v Sežani. Tel. (067) 72-609 TRISOBNO stanovanje, (nizki bloki), v Semedeli zamenjam za trisobno. Tel. (066) 24-243, Trošt GARSONJERO, v Kopru zamenjam za večje stanovanje v Kopru, Ankaranu, Izoli. Tel. (066) 34-561 DVOSOBNO stanovanje na Markovcu, kupim. Tel. (066) 36-450, popoldan ali (066) 34-881, int. 312 ENOINPOLSOBNO družbeno stanovanje, v Kopru, s centralno in telefonom zamenjam za večje, proti denarni nagradi. Tel. (066) 36-912 DVOSOBNO stanovanje, na Škofijah, opremljeno, telefon, oddam. Tel. (066) 54-865 SOBO oddam, dvem mirnim osebam, zakoncem, brez otrok. Letno predplačilo. Naslov v ogl. oddelku Koper TRISOBNO, novo, družbeno stanovanje, v Piranu zamenjam za enako ali večje v Luciji. Tel. (066) 76-072, popoldan STANOVANJE, družbeno, na Obali, odkupim namesto vas. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: POGODBA Stanovanja SOBO, opremljeno, v Semedeli-Koper, oddam. Tel. (066) 23-525 NAJAMEM eno ali dvosobno stanovanje v Novi Gorici ali okolici, po možnosti s telefonom ali centralnim ogrevanjem. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Nova Gorica KUPIM dvo- do trisobno stanovanje v Novi Gorici s centralnim ogrevanjem. Plačilo v gotovini. Stanovanje naj bo vseljivo takoj - največ 6 mesecev po sklenitvi pogodbe. Pisne ponudbe na novogoriško uredništvo pod šifro: Plačilo v gotovini STANOVANJSKO pravico za dvo- sobno stanovanje v Novi Gorici alči bližnji okolici odkupim. Tel. (065) 25-986, po 15. uri NAJAMEM stanovanje ali eno sobo v Novi Gorici oz. 15 km izven. Plačilo v lirah. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Jurca DVOSOBNO ali enosobno stanovanje, na območju Izole, najamem. Plačam dobro. Pisati: Poštno ležeče Sašo Kosiček, 66310 Izola MATI, z otrokom, nujno išče garsonjero ali enosobno stanovanje. Tel. (066) 22-878. Plačilo v devizah. TRISOBNO stanovanje, Žuster-na-Koper, pogled na morje, prodam. Tel. (066) 25-204 DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, oddam za daljši čas. Tel. (066) 54-341 od 19.-20. ure STANOVANJSKO PRAVICO, (Ankaran, Izola), kupim. Tel. (066) 31-749 STANOVANJE, v Izoli, 90 m2 in pritlično, primernim za delavnico ali dva apartmaja z vrtom, zamenjam za vrstno hišo. Tel. (066) 62-827,zvečer STANOVANJE, 76 m2, v Izoli, za daljše obdobje, oddam. Tel. (066) 61-988 GARSONJERO, opremljeno, v Kopru-Žusterni, oddam. Tel. (066) 34-542 STANOVANJE, za 3-4 leta, zelo ugodno oddam. Tel. (066) 75-135 STANOVANJE, 54 m2, v centru Kopra, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro Obala Stanovanjska oprema SPALNICO monika meblo, novo. uaodno prodam, tel. (065) 65-441 STANOVANJSKA OPREMA "USNJEN TROSED in DVOSED, posamezno ali skupaj, novo, ugodno prodam, prodam tudi preprogo iz ovčje volne, 2x2 m. Inf. po tel. (065) 87-017 KUHINJSKE ELEMENTE, nove, dolž. 2,40 m, prodam., Tel. (066) 35-047, soboto in nedeljo SPALNICO, svetle barve, ugodno prodam. Tel. (067) 21-458 REGALNO OMARO, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (067) 23-057 KAVČ IN DVA FOTELJA, PRODAM. Tel. (066) 22-537 UGODNO PRODAM: tridelno sedežno garnituro, raztegljivo v 3 postelje in 2 omari, dvodelni, viš. 240 cm, malo rabljeno. Tel. (066) 74-178, popoldan SEDEŽNO garnituro tresed, raztegljiv, kot in fotelj, prodam. Tel. (067) 76-571 KMETIJSKA MEHANIZACIJA AGROIZBIRA KRANJ - nudi ugodno akumulatorje 12 V 97 ah in 12 V 100 ah, za 4.100 SLT. Na zalogi dovolj vseh vrst traktorskih delov. Se priporoča Slavko Prosen, Smledniška c. 17, Kranj. Tel. 064/ 324-802 TROSILNIK hlevskega gnoja tajfun, ugodno prodam. Tel. 067/82-597 LISTE ZA ŽAGO gater ali veneci-anko prodam. Tel. 065/49-026 IMT 542 in MASE FERGUSON 65 prodam. Robert Markovič, Krasno 12. Dobrovo AKUSTIČNI (PARATI TV blaupunkt, ekran 56 cm, prodam. Tel. 065/65-862 KAMKORDERJI sony, najnovejši modeli, popolnoma novi, z garancijo, ugodno prodam. Tel. 064/312-385 IBANEZ KITARO in roland 60 vaten prodam. Tel. 065/65-071 TV barvni panorama, v okvari, prodam. Budanje 73, tel. 065/65-571 Plovila GLISER flecher z motorjem yamaha 40 na prikolici, v odličnem stanju, prodam. Inf. po tel. 061/554-300 MOTOR 4,5, nov, dolga os, Tomos, prodam za 20.000 SLT. Tel. (066/73-679 zvečer IZVENKRMNI motor, tomos 4, kratka os, nov, ugodno prodam. Tel. 066/71-374 POSEST HIŠO, staro, v Štorjah, prodam. Možnost odplačila na obroke. Tel. 067/68-431 ZEMLJO med Izolo in Koprom, prodam. Tej. 066/65-492 ENOETaŽNO, lastniško vrstno hišo, 90 m garaža, klet, Semedela-Koper zamenjam za vrstno hišo v Ankaranu. Ponudbe na oglasni oddelek Koper pod šifro: Vrt V OKOLICI ŠMARIJ, prodam parcelo, 1.000 m2, primerna za vikend in njivo ob cesti za 15.000 DEM. Tel. 066/56-500 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, obdelano, na Plavjah, oddam v brezplačni najem. Tel. 066/34-344, po 18. uri STANOVANJSKO HIŠO z gostinskim lokalom, centralno, telefonom, na Krasu, prodam. Cena po dogovoru. Tele. 065/21-173 ZEMLJIŠČE, 1.400 m2, na k. o. Podstrenje (Ilirska Bistrica), prodam. Tel. 051/274-769 PARCELO, 1010 m2, na Belveder-ju nad Izolo, prodam. Tel. 066/35-291 ISTRSKO HIŠICO in ruševino in 280 m2 zemlje, v Elerjih, nujno prodam. Tel. 066/25-122, od 18. do 20. ure Takoj vseljivo hišo v Gradišču nad Prvačino s centralno, telefonom in 14.000 m2, prodam. Inf. po tel. 061/554-300 V Skriljah 24 (Ajdovščina) prodam staro kmečko hišo, vrt in obdelovalno zemljo (2,37 ha) pri hiši. Super lokacija. Tel. 061/552-391 V Zaloščah k. u. Dornberk prodam 4000 m2 zemlje z 200 trtami in 70 različnimi sadnimi drevesi, starih 10 let ter vrtno lopo 5x4 in vodnjak. Tel. (065) 24-411, od 8. do 14. ure STAREJŠO HIŠO z dvoriščem, njivo in travnikom na Tolminskem prodam ali zamenjam za manjše stanovanje na obali. Tel. 065/23-408 FREZO goldoni disel, novo, 10 ks, nujno prodam. Tel. 066/62-257 TRAKTOR goseničar fiat 35 ks in krožno brano, kampagnolo fiat kabriolet, prodam. Franza Ezio, Semedela 53, Markovec. Ogled v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure KUPIM PLUG OBRAČALNIK, št. 10-12. Tel. 065/54-073 TRAKTOR IMT 533 prodam. Hrovatin, Duplje 5, Vipava TRAKTORSKE PLEVAČE in 8 m škropilnika (palice) in več kos prodam. Ogled v soboto in nedeljo popoldne. Klara Lavrenčič, Vrhpolje 63, Vipava IŠČEMO mlajšo upokojenko za pomoč pri gospodinjstvu. Nudim sobo. Drugo po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: poštena VARUŠKA sprejme v varstvo otroka na dom. Dorica Krapež, IV. prekomorske 63, Ajdovščina FRIZERKA, z dolgoletno prakso, išče zaposlitev. Tel. 066/36-739 IŠČEMO, osebe vseh starosti, ki jih veseli delo z otroci. Tel. 066/31-086 Grofična priprava & grafični marketing & oblikovanje Simona Vovk Cesto m Ostrožno 113, (3000 Celje, telejon & ju: 06334-222 lidelujemo filme za offset • sito tisk in štampiljke. Na vašo željo vam naredimo tudi desian ■ zaščitni znak m oblikujemo celostno podobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in reklamne fetake na barvni papir. Storitve izvojamo na "fotostavku" in računalniški ^ opremi ''Macintosh" z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi). ZAPOSLIMO komercialista, na terenu za področje Primorske. Pogoj kombi vozilo. Vse ostale inf. na tel. 062/620-124 NATAKAR-TEHNIK, strežbe, išče delo. Tel. 066/33-121 ITALIJANSKA DRUŽINA, išče izkušeno hišno pomočnico. Zaželeno znanje italijanskega jezika. Dobro plačilo. Zasebno stanovanje s kopalnico. Pisne ponudbe s fotografijo pošljite na naslov: Madame W. Voltan, Via Martiri liberta 1, 35100 Padova, Italija IŠČEM agente za razširitev prodajne mreže. Tel. 067/86-206 ZA VZDRŽEVANJE in urejanje okolice stanovanjske hiše iščem zanesljivega moškega, raje starejšega, ki vsaj pasivno obvlada italijanski jezik. Nudim stanovanje in dober zaslužek. Pisne poudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Milje IŠČEM skrbno gospodinjo, od 40-45 let, z aktivnim znanjem italijanskega jezika, nudim stanovanje in dober zaslužek. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Devin POSEST STAREJŠO HIŠO z lepo lego v Črnem vrhu in 400 m2 zemlje prodam. Tel. 065/71-246, v soboto in nedeljo od 14. do 19. ure. STANOVANJSKO HtŠO z gospodarskim poslopjem, dvoriščem, vrtom in sadovnjakom v Grgarskih Ravnah prodam. Valter Markič, Gr-garske Ravne 90, tel. 065/43-036 TRISOBNO STANOVANJE, komfortno, v Novi Gorici in gradbeno parcelo z dokumentacijo v Vitovljah zamenjam za enakovredno hišo ali hišo v gradnji v okolici Nove Gorice. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: daj-dam V Črničah ugodno prodam starejšo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom. Tel. 065/66-236 MUCKE, mlade, perzijske, prodam. Tel. 067/22-648 KRAVO, staro 5 let, 7 mesecev brejo, prodam. Gabrijel Pirec, Vojš-čica 51, 65296 Kostanjevica DOBRIM ljudem podarim psičke - mladiče, mešance, majhne rasti. TERMOAKUMULACIJSKO peč 3 kW, ugodno prodam. Tel. 066/61-584 OBRT, tiskarna, vezja-sitotisk. S tekočimi naročili, stroji in vsem materialom, z vpeljavo v delo, zaradi upokojitve prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: 50.000 DEM. PLETILNI STROJ defendi brothef gioia, nov, prodam za 2.500 DEM. Tel. 066/62-780 PLETILNA stroja, skoraj nerabljena, ugodno prodam; dvoredni Singer, neomatic z računskim vodenjem in enoredni passap s karticami in navijalcem volne, možnost izdelave lastnih vzorcev. Tel. 066/25-638 PRALNI stroj candy prodam, tel. 066/35-992, popoldan TERMOAKUMULACIJSKO peč, bojler gorenje tiki, 120 I, zelo malo rabljen, poceni prodam. Tel. 065/ 53-052 TERMOAKUMULCUSKO PEČ AEG, 4 W, 4-delno omaro za spalnico, širine 3,30 m, v barvi mahaggoni, poceni prodam. Tel. 065/62-329, v soboto dopoldne TV barvni gorenje, s teletekstom, sesalec za prah, stroj za čiščenje 100 gradi in omaro za jedilnico, prodam. Tel. 065/51-075, po 15. uri ZAMRZOVALNO SKRINJO, 310-litrsko, poceni prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje, Lavrenčič, Ajdovščina, Goriška cesta 28 (nad lekarno) STROJ za sušenje perila, star 3 mesece, prodam. Tel. 065/61-680 KOMBINIRAN HLADILNIK s skrinjo prodam. Tel. 065/23-747 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in računalnik ZX spectrum prodam. Tel. 065/53-145 KUHINJSKE ELEMENTE in štedilnik (4 plin, 2 elektrika) prodam. Tel. 065/65-311, ob delavnikih PLETILNI STROJ defendi bradek KM 2000, dvoredni, prodam. Tel. 065/21-233 PIANINO prodam. Tel. 066/51-982, po 19. uri TECHNICS SLBD 21, gramofon (6000 SLT), ojačevalec 2x25 W (8000 SLT), zvočnike (4000 SLT) ter flash national PE 3ZS (4500 SLT), prodam. Tel. 066/34-741 PIANINO Anneli Cremona poceni prodam. Tel. 066/24-730 Tel. 066/51-293 • JARKICE, rjave, odlične nesnice, stare dva meseca, bom prodajal od začetka februarja dalje. Sprejemam naročila, Koren, Slap 91, tel. 065/ 65-441 PSE OVČARJE prodam. Tel. 065/, 67-414 BIKA. težkega 400 kg, za zakol, prodam. Stanko Mavrič, Krasno 10, Dobrovo POL TELICE prodam. Malovše 14 KRAVO, 2 meseca po drugem teletu, prodam. Vrtovin 68, tel. 065/ 67-541 TELICO v četrtih prodam. Tel. 065/62-535 ČETRTINO bika prodam. Tel. 065/65-348 POL BIKA prodam. Tel. 065/68-678 MLADO KRAVO, po prvem teletu, dobro mlekarico, prodam. Tel. 065/ 56-879 POLOVICO PRAŠIČA prodam. Tel. 065/67-469 KRAVO prodam. Tel. 065/32-506 PAPIGO kakadu prodam. Tel. 065/21-233 VESTNIK HLEVSKI gnoj prodam. Dostava na dom. Tel. 065/43-084 , MREŽASTI strop iz medenine, primeren za opremo lokala, velikosti 80 m2, prodam. Tel. 065/72-941 CISTERNO, dvo plaščno, 30 m3, prodam. Tel. 065/25-037 KOLE za trte prodam. Srečko Kerševan, Gradišče, Nad Prvačino 51 mm TREŠNIKE gorica, 2000 kosov, iam po zelo ugodnih cenah. 065/21-233 VALI STROJ, Singer, starejši, lam za 800 DEM. Tel. 066/25- :RMOAKUMULACIJSKO peč, i, elind, 2,5 kw, 10% ceneje, lam. Tel. 066/22-000 I.RADI obnove lokala, prodajam njske stroje in inventar. Tel. PALKO tornos TIP FMP 701/ Jnik 90, 45 m cevi, malo rablje-jgodno prodam. Tel. 066,51-po 15. uri RADI selitve prodam: bojler m oakumulacijsko pec. Tel. 067/ )9 ,REGAT honda 6M 450(1 SX wat, nov, prodam za 5.000 . Tel. 066/32-562 ZARSKO kombtnirko, malo eno in diatonično harmoniko, Ino prodam. Danijel Mohorič, ivnik 12, Idrija UMULATORSKI polnilec 12/24 a, trisopenjska regulacija, pro-Tel. 067/65-562 rOSEDEŽ, stajico in stolček anjenje, kupim. Tel. 066/32- MANJŠE STANOVANJE V Murski Soboti najamem. Tel. 75-627, dopoldan. Štefan PARCELO, 30 arov, na lepi sončni legi v Sovjaku pri Vidmu ob Ščavnici prodam. Š. Kocuvan, Kut-nici 14 OPREMLJENO TRGOVINO dam v najem. Možnost tudi druge obrti. Tel. 76-368 NJIVO, 60 arov, prodam. Skakov-ci 56 ZEMLJO, 76 arov, v Bakovcih, prodam. Tel. 23-775, zvečer ENOINPOLSOBNO - DVOSOBNO STANOVANJE ALI STANOVANJSKO PRAVICO, proti nagradi, po dogovoru, v Murski Soboti ali Ljutomeru KUPIM. Tel. 87-077, zvečer MANJŠE STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI OKOLICI NAJAME MLADA DRUŽINA. Tel. 21-458. STAREJŠO HIŠO z 2 ha obdelovalne zemlje, možno tudi samo hišo za počitniško hišico, prodam. Lendavska 19 a, tel. 31-700. PARCELO s staro hišo za rušenje ugodno prodam. Petanjci, tel. 46-590. GRADBENO PARCELO, 9,90 ara, na lepi sončni legi v Bakovcih, prodam. Franc Benčak, Partizanska 19, Bakovci. PARCELO, 20-arsko, v Črenšov-cih, prodam. Tel. 65-278. ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 50 m2, v centru Murske Sobote, prodam. Tel. 31-328. VINOGRAD v Čentibi, 600 trsov, 10 arov, prodam. Tel. 75-425, popoldan, 76-666, cena 6.000 DEM. NJIVO, 25 arov, v bližini silosov v Lipovcih, prodam. Naslov in tele-fon na upravi lista. MANJŠE STANOVANJE v Murski Soboti nujno vzame v najem mlada družina. Žižek, Stara 16, Murska Sobota. STANOVANJSKO HIŠO v Rakiča-nu (3, 4 gradbena faza) in avto Za- 2^242^1 S,ar ^ 'et' Proclam' „'l°SL0VNl ALI PRODAJNI PRO-ŠTOR v centru M. Sobote dam v najem. Tel. 25-338. cev, I----- f_Vi 22 ali tel. 54-097 KRAVO, staro 6 let brt “sSSA' TELE-TELIČKA in TELICO prodam. Filovci 35 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Tel. 48-307 TELICO, BREJO IN DVA ČOKLNA prodam. Berkovci 10 KRAVO, staro 7 let, prodam. Helena Novak, Selo 130 KRAVO, staro 8 let, 4 mesecev brejo, prodam. Trnje 77 KMETIJSKA MEHANIZACIJA PREDSETVENIK, širine 180, škropilnico, traktorsko, oboje lahko rabljeno in potrebno manjšega popravila kupim. Tel. 26-442. TRAKTOR IMT 560, 700 ur, prodam ali zamenjam za manjšega. Tel. 23-421. KOSILNICO BCS in traktor Torpedo Deutsch 45, 600 ur, prodam. Avgust Hamer, Žepovci 88, Apače. PREDSETVENIK JN CIRKULAR-KO, nov, prodam. Čikeška vas 26, Prosenjakovci. KUPIM PIANINO PETROV ALI FORSTER. Tel. 65-039 POROČNO OBLEKO, št. 40, prodam Cankova 54 Delo IŠČEMO DVA ZASTOPNIKA prodajalca za pogodbeno delo za leto dni s prevozom na območju Ljuto-mer-Lenart. Ponudba na upravo lista pod ZASLUŽEK DELO na računalniško vodem pletilnem stroju PFAFF ter dodatki, deklariran, ponujam. Tel. 23-492 KV KUHARICO IN NATAKARICO s prakso zaposlim. Jožica Zakojč, Gornja Bistrica 84, tel. 70-143 KUHARJA ALI KUHARICO z večletno prakso za delo v Nemčiji takoj zaposlim. Stanovanje in hrana v hiši. Tel. 99-49-8823-8325 AKVIZITERJE ZA PRODAJO PRIROČNIKA MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU in STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM iščem. Provizija 25%. Ponudbe: Kramberger LS, p.p. 24, Radenci ZASEBNO PODJETJE išče izkušene akviziterje za območje Pomurja (Lenart, G. Radgona, M. Sobota, Lendava, Ormož, Ptuj, Ljutomer, Goričko...) Prodaja uvoženega tehničnega izdelka. Zaslužek neomejen. Tel. 62-987 NATAKARICO, lahko priučeno, sezonsko zaposlim. Tel. 40-094 KV TRGOVCA IN TRGOVKO, z 2-3 letno prakso takoj zaposlim. Prošnje pošljite na naslov: Marija Bico, Cankarjeva 12, Rakičan ali se oglasite osebno do 19. 1. 1992 SAMOSTOJNO FRIZERKO občasno zaposlim. Tel. 31-328 ZAPOSLIM PRODAJALKO v trgo-vini s kristalom, porcelanom in delno v cvetličarni. Informacije od 15. do 18. ure po tel. 22-193, Salon cvetja Cipot, Grajska 4 a, Murska Sobota ŽENSKO za varstvo dvojčkov na domu iščem. Dogovor od 14. do 17. ure. Lendavska 15v Rakičan (nov blok, pritličje levo, Šosič). VARUŠKO za varstvo 5-letnega fantka iščemo. Tel. 31-316 BRIVSKO-FRIZERSKI STOL prodam. Naslov v upravi lista. PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. STROJ ZA IZDELAVO PVC-VREČK prodam. Tel. 062/611-365. KUHINJO MARLES, belo, dolžine 2 m, ugodno prodam. Tel. 21-944. REZERVNE DELE ZA ZASTAVO 101 in hrastov hlod prodam. Tel. 82-265. HRASTE V GOZDU v Markišavcih prodam. Sečko, Cvetkova 18, M. Sobota. PLOHE (fosline), 3,70 m3, debeline 8 in 5 cm. prodam. Drago Herman, Okoslavci 46. Ogled vsak dan. Cena po dogovoru. TRAJNOŽAREČO PEČ prodam. Ferjanič, Arhitekta Novaka 19, M. Sobota. FILATELISTI! Prodam zbirke znamk Madžarske, Poljske in drugih držav. Berginci, Triglavska 29, Ljubljana. Tel. (061) 342-152. KONČNA STOPNJA MTC 2x250 W -F BAS, kitaro Melodija, prodam. Mitja Fras, Veržej, tel. 87-032. RABLJENE PORODNE BOKSE za svinje prodam in kupim krompir za krmo. Tel. 87-357. PRIKOLICO ZA ŽIVINO prodam. Stara ulica 30, Murska Sobota, popoldan. SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel 75-565. KOMBINIRANI ŠTEDILNIK KV 19 10 DT Gorenje prodam. Tel. 65-483. PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Zadravec, Žepovci 36, tel. 69-161. ŠKOLJKO ZA GOLF (letnik 19^9-1981) kupim. Tel. 81-714. ČRNO BELI TELEVIZOR ISKRA (9.000 tolarjev), PISALNI STROJ Uniš, nov (3.000 tolarjev), prodam. Štefan Janža, Iva Lole Ribarja 2 a (stanovanjska hiša SGP Pom-grad pred kurivom Potrošnika). Ogled možen vsak dan popoldne po 16. uri. SEMENSKI BIO KROMPIR, rani, sorte resy, prodam. Tel. 70-338. AVTOMOBILI KADETT šport coupe 1200 cc, letnik 1976, uvoz, cena 2.600 DEM, neregistriran prodam ali menjam za karamboli-ran R 4, viso, kamp prikolico, težji motor, avdio video ter kamero videorekorder saba, menjam za TV in podobno. Kovač Vlado, Gotovlje 206, graščina, 63310 Žalec CITROEN GS-1,3, letnik 1979, garažiran, prvi lastnik, prodam. Cena 2.000 DEM, tel.: (063) 853-432 ZASTAVO POLY, letnik 1987, prevoženih 45.000 km, prodam. Tel.: (063) 36-347, od 8. do 10. ure OPEL KADET, letnik 1981, prodam, cena 7.000 DEM. Tel.: (061) 866-174 OSTALO GRAVERSKI STROJČEK ter eno vrsto šablonov - čtk, prodam, cena 2.000 DEM. Marko, Kozjanskega odreda 14, 63230 Šentjur HIŠO, novo, na deželi 5 km iz Kranja, po želji tudi 1.000 m2 vrta, prodam. Tel.: (064) 48-621 TRAKTOR Zetor 5211, star dve leti, malo rabljen, prodam, cena 11.000 DEM. Tel.: (063) 785-229, nujno TRGOVINSKO OPREMO za tekstil, ugodno prodam. Tel.: (063) 4Tl-672 ali 31-327 MOTOR Tori, skoraj nov, kajak dvosed z vesli, turistični, prodam. Tel.: (0608) 43-250, popoldan TOMOS APN-6, prodam, cena 400 DEM. Tel.: 32-160 KOMERCIALISTA IN TAJNICO zaposlim. Tel.: (063) 24-208, interna 321 MORDA IMATE stare srečke, čekovne kartice, hranilne knjižice, kartice podarim-dobim, sploh vse papirje, povezane z bančništvom? Odstopite mi jih ali jih pošljite na naslov: Janez Zadnikar. Jesenkova 10, 61000 Ljubljana. Tel. (061) 313-137, od 19. do 20. ure KNJIGE VSEH ZVRSTI ter video kasete prodam. Borut Kumar, Gonjače 1 c, 65211 Kojsko HIŠO z ogrevanjem in telefonom (obvezno) najame štiričlanska družina za daljši čas v Savinjski dolini. Tel.: (0601) 25-580 KOMBINIRANA ČRPALKA in brizgalka za sadovnjak, Mio Standard, nova, prodam. Tel.: (063) 28-774, zvečer TROBENTO JAMAHA, smučarski kombinezon, št. 52, otroško stajico (novo), avto sedež, pralni stroj Gorenje, smuči, velikost 200 cm, dva kavča, prodam. Tel.: (063) 712-812 TRISOBNO STANOVANJE v Celju s centralno in telefonom, prodam. Tel. (063) 27-192 ZREL, MLAD FANT, pošten in izobražen je pripravljen odstopiti tretjino dneva poštenemu delodajalcu. Tel,: (063) 29-559 MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče stanovanje brez predplačila. Tel.: (063) 441-215, 441-606, popoldan 21-304 POSESTVO v velikosti 8 ha, prodam. Tel.: (063) 34-077 ali 776-497 VIKEND s hišno številko, zemljišče 3.600 m2, hiša 42 m2 v bližini Lisce pri Jurkloštru, starinsko uro in starinski omari, prodamo. Tel.: (063) 27-437 VENTILATORJE, štiri, (10600, 3 transportni) vitel s poižnim reduktorjem, malo poškodovana leva vrata za BMW 316. Tel.: (061) 268-220 AVTORADIO Blaupunkt Dusseldorf in zvočnike Pioneer 80 W - novo, toplotno črpalko Gorenje, optimal 102, 280 I, novo, prodam. Tel.: (063) 712-221, int. 68, dopoldan ali 701-370 - Suhadolnik VIDEOREKORDER star 2 leti znamke TEC (300 DEM) in glasbeni stolp znamke Sharp z omarico (600 DEM), prodam, v tolarski protivrednosti. Tel.: (063) 33-846, od 17. do 19. ure ENOSOBNO stanovanje v Vrunčev! ulici 25 b, Celje, prodam. Tel.: (063) 27-387, od 15. do 17. ure vensko-nemški slikovni slovar, 3 kom po 990 strani ( 1 kom 1.600 ŠLT), prodam. Lipnik Željko, Pustike 5, 63253 Pristava, tel.: (063) 25-000, int. 20 -MESEC POPUSTOV! POKLIČITE NAŠO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST! Tel.: (063) 441-215 ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849 KOMBINIRAN PLINSKi štedilnik, 4 plin + 2 elektrika, plinska pečica, prodam, cena 15.000 SLT. Tel.: (063) 33-353 ZBIRKO 4 KNJIG = Resnična zgodovina Divjega zahoda, nedotaknjeno, 1. Kavboji, 2. Indijanci, 3. Revolveraši, 4. Zlatokopi, bogata ilustracija, A4 format, prodam, cena 100 DEM. Tel.: (061) 348-982, tolarska protivrednost OTROŠKE DRSALKE, kupim, št. 34-35. Tel.: (063) 36-357 DVA KAVČA in FOTELJA, dve pnevmatiki Hi-life 155/13 in otroško stajico, prodam. Tel.: (063) 37-889 MLADA DRUŽINA vzame v najem stanovanje v Celju, Šentjurju ali Žalcu. Imamo možnost plačila vnaprej. Šifra: POŠTENO PLAČILO CISTERNO za gnojevko, novo, domače izdelave, 1500 I in vodno črpalko, 10 barov pritiska, prodam. Tel.: (063) 821-568 MOŠKO KOLO Senior, 5 prestav, vijolčni ženski pliš komplet za maturantski ples, ugodno prddam. Tel.: (063) 723-632 TELETEKST za gorenjsko tv, prodam. Tel.: (063) 821-708 OPREMLJENO SOBO z uporabo kuhinje in sanitarij ter telefona, v Velenju, oddam samski ženski ali paru brez otrok. Tel. (063) 853-432 KOSILNICO BCS bencin, petrolej, staro 10 let, zelo dobro ohranjeno in seno, prodam, cena po dogovoru. Tepeš Franc, Donačka gora 12, 63252 Rogatec GRADBENO PARCELO v Dramljah, 730 m2 površine, na lepi sončni legi, prodam. Tel.: (063) 741-490 ali 37-939 KRZNENO JAKNO, št. 40, prodam. Tei.: (063)713-965 NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, star 8 tednov, prodam. Tel.: (063) 888-103, zvečer KOMPLET PISALNO MIZO in stol, ugodno prodam. Tel.: (063) 35-321, po 17. uri KUPPERSBUSCH, nov, prodam, cena 14.000,00 SLT ter dve termoakumulacijski peči, cena 5.000,00 SLT. Tel.: (061) 324-939 HIŠO Z DVEMA APARTMAJEMA, pod Kamniškimi planinami, oddam. Tel.: (061) 324-939 FOTOAPARATE: Canon AE 1 (ohišje), Zenit avtomat-K, objektoma, Vashica FRII s 55 mm objektivom in vvinderjem, - Janez ZARADI SELITVE prodam sedežno-trosed, kotna, 2 fotelja, cena 16.000,00 SLT, kavni aparat, trosed-kavč, nov 10.000,00 SLT. Tel.: (063) 23-293, po 20. uri DVE PEČI na olje, termoakumulacijsko peč 6 kW, dva oblazinjena stola, zavesa s karnisami - komplet, električni štedilnik, toaletno omarico, prodam. Tel.: (063) 24-097, vsak dan od 18. do 20. ure GRAVERSKI STROJČEK ter enovrstne črke-šablone, pisane, prodam, cena 2000 DEM. Informacije na naslov: Marko Sladič, Kozjanskega odreda 14, Šentjur APARAT ZA KUHANJE KAVE Prestige espresso bar. z vgra-jenim mlinčkom, prodam. Tel.: (0601) 25-986 STAREJŠE LASTNIŠKO STANOVANJE v Celju, enosobno (34 m2), prodam. Tel.: (063) 851-138 CITY BIKE, malo rabljen, italijanski, prodam. Tel.: (061) 346-598 APN-6 s čelado prodam. Cena 450 DEM, protivrednost. Tel.: (063) 772-044 VARILNI TRANSFOMATOR 220 V, 160 A, nov, prodam. Tel.: (063) 31-781 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK,4 elektrika, Gorenje, novejši, prodam za polovično ceno. Tel.: (063) 25-855 od 6. do 14. ure ali na domu; Ana Ambrož, Čopova 25, Celje - 8. nadstropje Opravičilo gospe Ivanki Marič! Opravičujem se Ivanki Marič, bivši ravnateljici Pionirskega doma, za neresnične trditve in žalitve, ki sem jih napisal v sestavku oziroma pismu, ki je bilo objavljeno v časopisu Nova doba dne 8. 5. 1991 v rubriki Pisma. KONDA ZDRAVKO, Celje NOVf i30BA----------------------------------------:---------- ? NAROČILNICA Ime.......................... priimek......................... naslov........................................................ .............................................................. naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.....izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika DODATNI KUHINJSKI ŠTEDILNIK na trdo gorivo, nov, širine 40 cm, prodam, cena po dogovoru. Tel. 736-366 NEMŠKO-SLOVENSKI, slo- filmski kameri 2x8 mm (Ouartz 2 M), super 8 mm (San-kyo ES 66 XL), bliskavice, filmsko luč, prodam. Tel.: (061) 313-137, od 19. do 20. ure NOVf i SOBA ____ _____ EKSKLUZIVNO: SAMO NOVA DOBA JE ODKRILA ZANIMIV ZALOŽNIŠKI PODVIG PRVE SLOVENSKE KARTE Albin Jermančič, samostojni komercialist in oblikovalec iz Kopra, je na svoj način označil priznanje in samostojnost Slovenije. Je namreč avtor prvih slovenskih igralnih kart, ki prav danes prihajajo iz stroja v koprski tiskarni. Jerman-čiču v rojstnem listu piše, da je rojen v Jesenicah. Dolga leta je preživel v Ljubljani in se pred desetimi leti preselil z družino v Koper, saj je njegova žena Primorka. Ideja o kartah rojena na tržnici Avtor prvih slovenskih igralnih kart bo ostal v spominu tistim Slovencem, ki imajo radi igre s kartami. Ljubitelji iger s kartami bodo na njih gledali osebnosti iz slovenske zgodovine in literature in nekaj podob različnih krajev naše države. Najprej poglejmo, kako se je rodila ideja o slovenskih kartah. »Ideja o prvih slovenskih igralnih kartah se je rodila pred več kot letom dni, vendar sem svojo zamisel uspel realizirati šele pred kratkim. Vzpodbudili sta me osamosvojitev Slovenije in razglasitev njene neodvisnosti. Res je, da sem malo zamudil, vendar pri takšnem delu vedno pride do nepredvidenih okoliščin. Nabava papirja, ki je iz uvoza, se je malo zavlekla. No, glavno je, da smo karte dobili,« pravi Albin Jermančič in dodaja: »Zanimivo je, da sem ideje dobil na ljubljanski avtotržnici. Zdaj veste, o čem človek premišljuje, medtem ko čaka, da bi prodal svoj avtomobil«. To je pogumna poteza. Vložili ste precej denarja in veliko dela!? ’ "Tocnov foda upam, da bo od sedaj vsak Slovenec igral S svojimi, slovenskimi kartami. Ker nisem imel veliko denarja, da bi čim več vložil v ta posel, sem na začetku tiskal le 4.500 kompletov. Vsak komplet ima po 55 kart. Če bi imel več denarja, bi precej zvišal naklado, ker sem zelo prepričan, da bi jih prodal.« Povejte nam kaj o kvaliteti kart? Na to sem bil posebej pozoren. Karte so tiskane na specialnem papirju, ki je sestavljen iz treh slojev, belega, temnosivega in spet belega. Ker sam ne igram kart, me do sedaj niso veliko zanimale. Toda, ko sem se jih odločil izdati, sem se zelo pozanimal za material, iz katerega so narejene. Lahko rečem, da so narejene po vseh kriterijih in zelo precizno narisane. Sicer pa naj kupci sami ocenijo njihovo kvaliteto. Bodo pa tudi lepo zapakirane. Premišljujem celo o usnjeni škatli, na kateri bi, če bi kdo želel, bila tudi reklama.« Kalj Matjaž — nosilna karta Iznajdljivi in domisleni Albin je izbral podobe oseb za svoje karte iz kniževnosti in slovenske zgodovine. Zaradi pomanjkanja predlog je moral nekatere like narisati povsem po svojih predstavah. O nekaterih so bile že narejene knjige, oziroma ilustracije - te je priredil po svojih zamislih. Vsaj pri moških likih je imel Albin večjo izbiro. Nosilna karta je kralj Matjaž, potem pa knezi Samo, Hotimir in Kocelj. Čeprav veliko ljudi pozna te osebe, ne bo odveč, če bralce spomnimo na nekatere. »Kralj Matjaž je slovenska legenda in resnična oseba. Ta je bil ogrski kralj Matija Korvin (1458-1490). ki je vladal tudi panonskim Sloven- cem. Ker jim je bil naklonjen, so ga Slovenci vzeli za svojega. V drugi polovici XV. stoletja so nastali venci ljudskih balad in povesti o kralju Matjažu, ki opisujejo njegovo pravičnost in osvobodilno poslanstvo, pesmi pa opevajo predvsem njegovo vojaške in ljubezenske pustolovščine. Samo je karantanski knez iz VII. stoletja, ki si je prizadeval da bi slovenskemu ljudstvu priskrbel svobodo, ki so jim jo kratili germanski sosedi. Hotimir je tudi karantanski knez iz Vlil. stoletja, Kocelj pa je slovenski knez iz IX. stoletja, pod katerim je Karantanija, pradomovina Slovencev, bila najmočnejša in največja,« razlaga Jermančič. Ekskluzivno za bralce Nove dobe objavljamo na drugi strani naročilnico za prve slovenske igralne karte s kuponom, ki omogoča 10 odstotni popust. Prav tako bomo nekaj kompletov poklonili med reševalce naše križanke. Torej boste naši bralci prvi, ki boste svojo priljubljeno igro zaigrali s slovenskimi kartami. Fante je Albin izbral med podobami iz ljudske in avtorske književnosti. »Peter Klepec, junak iz ljudske pravljice, ki jo je obdelal naš znani spisatelj France Bevk, je bil reven in neugleden pastirček, ki je v kresni noči, kot pravi legenda, dobil nadnaravno moč in tako postal simbol odpora ljudstva v borbi proti močnejšemu nasprotniku in sovražniku, potem je tu še Levstikov Martin Krpan, močan in preprost tihotapec soli, ki s treznim premislekom premaga napihnjenega in krvoločnega velikana. S tem cesarja in dvor osvobodi največje nevarnosti. Med fanti sta še dve osebi iz romana Deseti brat Josipa Jurčiča. Deseti brat je zgodba o prepovedani vendar uslišani ljubezni izobraženega mladeniča kmečkega porekla in plemkinje«. Težave z damami Za razliko od moških likov, je imel Albin precej težav z damami. Pravi, da je bilo težko pri izbiri ženskih podob, ki bi jih lahko uporabil na kartah, ker je premalo toliko znanih žensk. A avtor se je potrudil in poiskal primerne podobe, tako da so slovenske ženske našle svoje mesto in pomen na kartah. Igralci bodo držali v rokah podobo žensk iz slovenske zgodovine in literature. »Pri izbiri ženskih podob sem moral vzeti osebe iz različnih obdobij. To so Vesna, staroslovanska boginja pomladi iz poganskih časov. Potem Alenčica, ki je srčna dama, je v bistvu žena kralja Matjaža. To pomeni, da je bila resnična oseba. Grofica Veronika Deseniška je tudi resnična oseba, ki je živela na celjskem koncu in je hrepenela po sreči in sijaju. In na koncu Lepa Vida, ki je vsem zelo znana iz istoimenske ljudske balade, ki opeva usodo krščanskih žen in mater, ki so jih ugrabljali sara-censki roparji.« Na Jermančičevih asih boste našli razglednice Ljubljane, Maribora, Bleda in Pirana. Problem je bil pri jollyjih, kajti po svoji naravi naj bi na njih bila nepredvidljiva, skrivnostna oseba, ki prinaša srečo. »Še iz starih slovenskih oziroma poganskih časov je bil nekaj takšnega Kurent na ptujskem koncu. Je nekaj tipično slovenskega. Kurent je kot ustvarjen za jollyja, boljšega me bi mogel izbrati,« pravi Jermančič. To bi bilo vse o slikanih kartah, medtem ko so številke običajne. Na hrbtni strani vsake karte je slovenski narodni ornament. Barva je modro-rdeča, škatla pa črna, plastificirana in okrašena s trobojnico in čikastim vzorcem. V zlatorumeni barvi je na njej v štirih jezikih napisano - Prve slovenske igralne karte. Vsak kupček kart vsebuje 55 kart (55x2 za remi) in eno rezervno. V drobnem tisku je tudi napis o vsaki osebi - kaj predstavlja, da bi igralci osvežili svoje znanje iz slovenske zgodovine in literature. Jermančič je seveda tudi zaščitil avtorske in založniške pravice. Vukica Vlajič ODKRILI SO TABLETO, KI PREPREČUJE SRČNI INFARKT SENZACIONALNO ZDRAVILO Že milijon Američanov jemlje novo zdravilo. Dnevnik New York Times je pred kratkim navdušeno objavil, da je srčni infarkt premagan. Premagala ga je tabletka svetlo modre barve, ki se imenuje Mevinacor. V krvi vsakega človeka |eta poplavljene s holesteri- krožijo lipo proteini, imenovani tudi prenosniki maščob. Obstaja tudi holesterin HDL, ki sprejema maščobe v krvi in jih spravi do jeter, kjer se maščobe razkrojijo. Tako-imenovani »slabi« holesterin LDL pa se odlaga v celicah, v arterijah, vse maši, moti presnovo in ogroža srce. Mevinacor neposredno posega v oba procesa, spodbuja ustrezne receptorje v organizmu, da prek jeter razkrajajo škodljivi holesterin LDL. S tem predvsem čistijo žile ob srcu. Kri lahko spet teče in nevarnost infarkta je občutno zmanjšana. Šnov, ki vse to stori, se imenuje lovastatin, odkril pa jo je doktor Vagelos, predsednik firme MSD Sharp le Dohme, leta 1976 v laboratoriju. Ustvarjajo jo ustrezne gobje kulture. Kasneje so z obsežnimi testi dosegli sedanji učinek. Doktor Ottfried Zieren-berg, biokemik, izvedenec za novo srčno zdravilo in član poslovodstva proizvajalca, pravi: »Mevinacor se odlikuje z novim načinom delovanja, ki poseže neposredno v aorte. Sredstvo preprečuje novo oblikovanje holesterina in je, kot so pokazale zadnje raziskave v Ameriki, sposoben tudi očistiti žile, ki so že nom. Vendar pa zdravilo ne sme biti izgovor v smislu - še naprej lahko grešim v uživanju hrane.« S tableto izključimo najpomembnejšo nevarnost, to je poapnenje arterij. Mevinacor je zdravilo, torej se naj uporablja kadar ga kot terapevtsko smotrnega predpiše zdravnik. To ni tabletka, ki bi se kar tako preventivno uživala. Kot mnogo dobrih zdravil ima tudi .Mevinacor nekaj slabih stranskih učinkov. Uživati ga ne smejo nosečnice in ljudje, ki so zboleli na jetrih in mišicah okostja. V raziskavah so se pojavile, sicer v maloštevilnih primerih, poškodbe jeter, ki pa so po opustitvi preparata spet izginile. Nekateri bolniki, čeprav jih ni bilo veliko, so po zaužitju tablete tožili zaradi bolečin v mišicah, želodcu in črevesju. Dveletno proučevanje v ZDA še ni končano. Niti sam Zierenberg še ne pozna rezultatov do podrobnosti. Kar je do sedaj bilo objavljeno v New York Timesu, je bila ocena neodvisnih znanstvenikov iz Los Angelesa, ki so preučevali zdravilo. Vendar pa zdravilo proučujejo po vsem svetu, tudi v Nemčiji. Dokončni rezultati bodo znani čez nekaj mesecev in takrat bodo lahko ljudi dokončno obvestili. Predvidevajo, da se bo po zaslugi novega zdravila zmanjšalo število operacij nameščanja srčnega vzpod-bujevalca. Vendar to zagotovo ne bo popolnoma odpravljeno, kajti če je zamašena pomembna srčna arterija, mora zdravnik bolnika rešiti in mu namestiti spodbujevalec. Vendar pa je Zierenberg prepričan, da bo v prihodnje znatno manj operacij, ker bo mogoče poapnenje srčnih žil ozdraviti z mevinacorjem. Vendar žal kljub vsemu človek ne bo smel prekomer- Srčni bolnik ima ob akutni nevarnosti infarkta arterije zamašene z odloženim hoiesteri-nom. Po trimesečnem uživanju tablet so arterije skoraj brez odloženega holesterina, kar pomeni močno zmanjšano nevarnost infarkta. no grešiti v zauživanju mastnih jedi, kajenju, popivanju in nato kot odrešitev použiti enkrat dnevno čudežno tabletko Mevinacor. Predpisovali naj bi jo šele po tem, ko dieta in sprememba življen-skih navad ne bi občutno znižala raven holesterina. Pa kljub temu, ali ta medicinska senzacija ne omogoča podaljšanja človekove starosti, ali bo človeštvo zvečine doživelo vsaj sto let? Zierenberg odgovarja, da zagotovo ne, da pa lahko Mevinacor v mnogih primerih znatno podaljša življenje.