. štev.
V Ljubljani, v t . uarja 1881.
Letnik IX.
Inseratl re sprej majo in velja riaropua vrsta
i ke , č,e se tiska lkrat,
^ 11 it M t- • M „ JJ JI	II ^ i,
Pri večkratnem tiskanji ee ih primerno zmanjša.
Rokopisi
«e ue vračajo, uetrankovam
pisma se ne stirejemnjo.
N .roonino prejem* opruvniStv (»u mstraeij«) in eKntnuicija nn Dunajski cesti št. 16 'v Medija-tovi hiši, II. uadstropji.
Političen lisi za slovenski narod.
Po oošti preiemtr velia :
/.a celo leto . . 10 gi. — kr. r.a poiiela	6 ., — ,,
-a četrt leta . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
7.h ceio ieto	S gi. 40 kr.
m poi MIH	4 .. 20 „
za četrt ieta	10
V T/tubljaoi na <iom nosili vt-lja 60 kr. več na Jen,	' ^ £
Vredništvo ;e Rečne ulice št. 5.
Izhaia po trikrat na teiien m ''■sj^V' sicer v torek, četrtek in soDoto,	'
Kje pa je naša ravnopravnost?
Kaj hočemo o tej stvari že pisati? Res da je reč že stokrat premleta; pa kdor je ia-Če o, bo to če treba stokrat povedal, tako dolgo, da se ga bo kdo usmilil. Čudno se nam zdi, zakaj se Čehom vsak dan kaj novega dovoli glede ravnopravnosti, nam Slovencem pa ni-česa.
še le te dni se je Konrad zopet Čehom udal, ter izrekel, da pripozna pravico Čehov do narodnih Sol in celo do narodnega vseučilišča. V tem smislu deluje tudi komisija, ki preiskuje, kako bi Be dala ravnopravnost češkega jezika na pražki univerzi izveBti. Kako pa je vendar to , da ravno nam Slovencem nihče ne prizna pravice do narodnih šol?
Kam so se zgubile resolucije naših narodnih poslancev za9tran narodnih srednjih šol ?
Mučno je za naB, viseti tako med upom in obupom ; še bolj mučno pa še zato, ker nič ne zvemo, kako stvar stoji, ali so naši poslanci že ka; govorili s Konradom, ali nič; ali mislijo interpelirati ga v tej zadevi, ali ne. Nedavno je nekdo v „Politiki" nasvetoval, naj bi češki klub izdajal od časa do časa „bulle-tine", kako stvar stoji, kajti časniki ne vedo, kaj se godi v klubih in uiinisterBkih palačah, kako se misli in ugiba med poslanci. Kakor so čebi že siti čakanja in zopet čakanja, tako smo mi Slovenci že nevoljni tega nejasnega stanja, ter bi radi vedeli, pri čem da smo; mi čakamo toliko težje, ker nismo še prav nič dobili, med tem ko se čehom vsaj sem in tje kaka narodna šola vrže, pa vendar godrnjajo.
Te dni smo sicer čitali, da je dr. Voš-njak zahteval, naj bi se v Ljubljani nastavil en šolski nadzornik za kranjske srednje šole. Toda, ali je to že vse, ali nam je s tem po-magano, če nam dajo v Ljubljano kakega šolskega nadzornika, in če bi bil prav naroden? Zakaj moramo ravno mi tako ponižni in skromni biti, da si ne bi upali zahtevati polne pravice? Ko je Taafle rekel, da češke univerze ue more dovoliti, stopili so češki poslanci na noge, ter so hoteli vladi vso prijaznost odtegniti, — in to je pomagalo, Taaffe se je vdal, in Čehi bodo dobili narodno vseučilišče. Včasih je en-eržija dobra, in dostikrat je grozeča pest bolj na svojem mestu, nego pokloni in prošnje. Mi našim poslancem ne moremo nič očitati, dokler ne vemo, kako daleč je vprašanje slovenske ravnopravnosti že dozorelo, dokler ne vemo, ali se naši poslanci za to ravnopravnost kaj trudijo, ali se nič ne trudijo. Poslanci niso dolžni, pošiljati nam poročila, kako stvari stojč; zato pa nosijo tudi vso odgovornost, in če bodo brez vsakih vspehov domu prišli, se nikakor ue bodo mogli ubraniti ojBtre kritike od strani javnega mnenja slovenske in-teligencije. Se ve da pravi pregovor: „ad im-possibile nemo tenetur" (kaj nemogočega se od nikoga ne zahteva); pa ljudstvo ravno ne ve, ali je bilo res nemogoče, ali ne; in raje je pripravljeno za slabo, ko za dobro sodbo. Zato pa bi morali poslanci v svojem lastnem interesu volilcem naznaniti od časa do časa, ktera pota so že storili za narodne terjatve, inktere mislijo še storiti; s tem se občinstvo pomiri, ker vidi, da si poslanci prizadevajo, kar je mogoče, ljudstvo postane solidarno s svojimi poslanci, in poslanci odvale velik del odgovor-
nosti na rame vsega naroda , kajti oni lahko reko: ,,Mi smo vam povedali, ktere korake da bomo storili za vas, vi ste to slišali in odobravali; svojo dolžnost smo storili; a da nismo nič dosegli, to ni naša krivda.1' Ako pa poslanci o svojem delovanji kar molče, in če potem brez vsakih vspehov domu pridejo, bo občinstvo s svojo sodbo hitro gotovo in bo reklo: „Nič niso storili, še brigali se niso za naše želje in pritožbe, prošnje in terjatve."
Znano je, da morajo zdaj na Češkem vsled novega ukaza uradnije po češki pisati; za Slovence pa to ne velja, tukaj je ostala nemščina v svojih predpravicah. Kranjska je čisto slovenska dežela , ne pa mešana , kakor Ceska ; zakaj se ne bi upeljalo slovensko uradovanje vsaj na Kranjskem? Ali ne bi bilo samo ob sebi umevno, da bi morali naši poslanci celo ministerstvo interpelirati, iz kterih uzrokov se Slovencem krati ravnopravnost v uradnijab, ktero uživajo razun nas že vsi narodi Cislajtanije? Zakaj se za Slovence ni dal enak ukaz, kakor za Češko in Moravsko? Vendar nismo nič slišali, da bi bil kteri slovenskih poslancev vlado interpeliral o tej zadevi. Ali je stvar morda premalenkostna? Mislimo, da ne. Ali morda še ni prišel ugodn čaz za to ? Zakaj se nam pa potem to ne pove, zakaj moramo v dvomu in brezupnosti čakati, ko bi nam vendar poslanci morda lahko s par besedami celo stanje pojasnili!
Zastran uradnega jezika smo sicer te misli, da se bo nemško uradovanje 8 časom samo od sebe preživelo, da to narodno življenje sicer ovira, pa da ga zadušiti ne more; toliko bolj pri srcu pa nam je narodua šola, brez te smo zgubljeni, in te stvari ne smemo prav nič od-
Amerikanska pisma.
vi.
Wabasha 16. januarija 1881.
Predragi prijatelj!
Namestu da bi nadaljeval popisovanje svojega potovanja, hočem Ti danes pisati nekoliko o mestu Novem Yorku, ker vem da Ti bode ljubo, kaj več o njem zvedeti, posebno kar je novejšega tukaj. Toda da bode vse popolnejše, bom reč začel od konca.
To mesto, ležeče ob reki Iludsonu, pokriva večidel manhatanskega otoka, je največe v novem svetu in za Londonom najvažnejše v trgovini. Na voglu otoka, kteri obsega kakih 14.000 oralov, so najvažnejših trgovinskih hiš posestva, obdana v polukrogu z dobro oboroženimi otoki, iz kterih je moč sovražnika najobčutljivejše bombardirati. Močne trdnjave s topi branijo vhode v veliko Iuko tega mesta, največjo, najboljšo in najlepšo celega sveta.
Mesto se loči v novo in staro; zadnje je enako starim evropejskim mestom s krivimi ulicami, trgi itd. Vendar je glavna kupčija in
vriš le tukaj , ulice novega mesta pa bo vse ravne in se vlečejo po cele milje na dolgost, prekrižane zopet po drugih ravnih, tako da so vsi prostori, na kterih so hiše, enako veliki in čveterovoglati. To mesto , kakor tudi vsa druga amerikanska, zaBluži „črno" imenovano biti, prvič ker so vse hiše barvane z najtemnejšimi barvami, drugič zavoljo blata, kteri je še vse drugačen , kakor ga Ti ob deževnem vremenu po „beli" Ljubljani gaziš.
Novi York ima 80.000 hiš, 450 cerkva, in molivnic, 306 šol (brez privatnih) in okoli 400 časopisov. Obdajajo ga tri velika mesta, preponosna, da bi mu bila predmestja; prvo Brooklyn s 566.1)89 prebivalci, Jersey city s 1-20.728 in Hoboken s kakimi 100 000 prebivalci , Novi York sam pa jih ima 1 miljon '206.590. Mesto je mlado, komaj 250 let staro, a malo da ne presega Londona; kako bo še le, ko bo imelo leta Londona ali Pariza! O nagli njegovi rasti prepričaš se lahko po številkah. Leta 1712 imel je 5900 duš; 1731 že 10.200; 1800 leta 00.500; 1830: 202.600; 1850: 515 400; 1860: 814.300; 1870: 1. mi-
lijon, in letos: glej zgoraj. Iz teh številk lahko razvidiš in sodiš, kak bode Novi York čez kakih petnajst, dvajset let.
Leta 1747 občevalo je mesto le z Londonom, le dve ladiji ste posredovali trgovstvo med tema mestoma, a Bedaj! Tu Ti podajem poročilo o ladijah minolega leta. Prišlo je tujih ladij v Novi York nič manj kot 7817, iz domačih mest severne in južne Amerike pa 11.557 , toraj počez 54 V2 na dan, kar je trgovini in korespondenci ugodno, da bolje biti ne more.
Veliko si že gotovo čul o električni razsvetljavi. Več amerikanskih mest je, ktera veče trge in ulice razsvetljujejo z električno lučjo, a Novi York razsvetljen bode ves elek-tričuo. Amerikanci ne marajo z majhnim začeti, ampak osnovali so v Novem Yorku bogati kapitalisti družbo. Le tu ima že za več ulic narejen kabel za napeljavo elektrike. Skoro vse banke so si že naročile to novo luči in 2000 svetilnic je že narejenih za privatne hiše. Skoro gotovo bode ta novost popolnoma spodrimla plinovo svečavo, ker že
lašati. Že same nemške dekliške šole »um iz gojujejo vsako leto na stotine uemškutaric, ki se potem vsemu narodnemu uapredku sovražne kažejo in pozneje omožene še Bvojo deco z nemškutarenjem pačijo. Kdo bo pa ««štel vso škodo, ki nam jo prizadevajo nemške šoie za možko mladino!? Kako hoče posameznik^ kako hoče ves narod napredovati in izobražit, se brez narodnih šol? Kako se zamore razviti literatura, kje iskati si podpornikov, ako je vsa možka mladina v drugem, tujem jeziku izgojeua ? Kje bomo jemali slovenščine zmožne uradnike, ako ostanejo šole nemške? Stvar j»' tako važna, da se nikakor ne moremo zado voljiti z izgovorom: „Bo že bolje, le potrpimo še nekaj let itd." V tej zadevi ue moremo iu ne Bmemo prav nič potrpeti in čakati; če že to mislimo, potem je bolje, da kar precej podpišemo svojo uarodno smrt. Z osobnimi pre-membami nam ni prav nič pomagano, nem-škutar gre iu drug nemškutar pride; v prvi vrsti potrebujemo narodnih šol, v kterih sc bo izgojevala uarodna inteligencija. Kadar bo ves narod izobražen v narodnem jeziku, potem še le postanemo nepremagljivi.
Politični pregled.
V Ljubljani 9. februarja.
Avutrijslie dežele. Vprašanje čc*«ke univerz«- je zdaj v popolnem toku. Kakor se misli, naredila se bo posebna češka univerza, češki Nemci pa bodo imeli Bvojo. Iz početka so Cehi hoteli ravnopravnost ua Bedaj obstoječi univerzi, pa Nemci bo se temu upirali, ker so se bali. da pridejo v manjšino; rajši so zagovarjali posebno češko vseufllšče. Nemškoliberalci so že precej odjenjali, kajti na naše začudenje se le malo več jeze nad češko univerzo, ker vidijo, da njih upor ni opravičeu in tudi n i ue pomaga. Tako bodo sčasom pripoznali tudi nam Slovencem pravico do narodnih šol ; tedaj le energično jih zahtevajmol
V gorenji in dolenji Avstriji se še zmirom niso naveličali sklicavati kmečke shode ter protestirati proti nasledkom nove gruntne vcenitve. Kaj jim to koristi ? Centralna komisija veudar ne bo svojega dela stran vrgla Najljubše bi bilo Nemcem menda to, ko bi ceBar in vlada sklenila, da so Nemci vsega
davka prosti. „Es gienge wohl , aber «a geht nicht I"
Hrvatje niso zadovoljni s tem, da se je njih regnikolarna deputacija Madjarom tako daleč udala in skrčila število hrvalskih poslancev. Mrazovič in Starčevič, oba voditelja nasprotovalmh strank, izrekla sta se proti novi pogodbi.
V	budjgetiiem .odseku je govoril dr. Vošnjak proti Hausnerju, ki je zahteval zdravniško visoko šolo za vseučilišče v Levovu.
Gomperz je povdarjal potrebo vseučilišča za Moravsko- Za slovenske pa-rarelke na štajarskih gimnazijah v Olji, Mariboru in Ptuji se je potegnil dr. Vošnjak, pa minister Kourad je iskal raznih izgovorov, da ni profesorjev, da se ni pokazala potreba itd., kukor smo tega že vajeni. Facit je to , da ne bomo nič dobili.
Vnmije države, (■■'¿ki kralj je poklical vso narodno gardo pod orožje, tako da ima zdaj že 112.000 mož pripravljenih za vojsko, ki se bo najbrž pričela že spomladi. Tudi Turki Be močno pripravljajo, samo denarja jim hudo manjka, in pravijo, da hoče hUltati prodati svoje dragocenosti , da bo nekoliko drobiža dobil. Tako daleč tedaj so že prišli osmauski vladarji, ki so vendar kristjane tako drli, da so vkljub temu huje tepeni z revščino, ko kteri koli rod.
Na Š|»itiijMkeii) imajo političeu prevrat. Mmister.-ki predsednik Cauuova je moral od stopiti, in Sugasta je njegov naslednik. Sagasta je bil prej republikanec, zdaj se je pa odločil za monarhijo in si s tem pridobil kraljevo milost. Martinez Campos, oni general, kteremu se ima kralj Alfons za krouo zahvaliti, sedi tudi v n »vem ministerstvu. Liberalni listi pravijo, da je ta prememba na korist liberalizma.
Sv. Wie so sprejeli v avdijenci ruska dva velika kneza, namreč carovega brata N kolaja in vel kega kneza Petra. Pozneje sta se razgovarjala velika kneza še z msgnr. Ja cobiui-jem. To je morda vendar veselo znamenje, da se bodo razmere med Rusijo in katoliško cerkvijo sčasom zboljšale in na dobro obrnile.
V	Afriki Be je sreča obrnila in so Angleži dobili malo zmago nad Bojeri. Vendar bo treba še hudih naporov, prej da se moč
| divjakov popolnoma zdrobi.
zdaj je gotovo, da bode ceneja, a če bo dobro šla, zna priti na polovico ceneje od plina. Do-zdaj je bil Novi York razsvetljevan b pliuom, a odslej, ko bode kmalo ga elektrika prevladala, bode gotovo kaj lepo videti s sinjo to lučjo razsvetljene novojorške ulice, ktere so vse tako široke, da bi moglo po dvanajst naj-širjih voz vštric dirjati po njih, a kolesa bi se ne dregala.
Nai Ti tukaj omenim tudi nekoliko o ljudeh, kaki sem prihajajo. Večidel so družine, ktere z Novega Yorka nemudoma odhajajo v izbrani si kraj. Veliko jih je pa, kteri sami pridejo , brez družine in brez gotovega cilja. To so rokodelci, gledišni igralci, umetniki, slikarji, delavci, kmetje in — komiji (trgovski pomočniki). Ljudje te vrste prinesejo nekaj maternih grofiev seboj in menijo, da ni treba iBkati dela, dokler ne poide zadnji sold. Še le potem se ozirajo po delu , ktero se pa more dobiti le z največim trudom. Novi York ne more vseh preskrbeti, a dalje v deželo ne morejo brez denarja; tako jih po tisuče pogine lakote, pozimi mraza itd. Slabo gre posebno glediščnim igralcem in umetnikom, najslabše pa komijem. Amerikanec vpraša: „Kaj znaš?
Kaj delaš?" ne pak: „Gospodi koliko zahtevate plače?" V novojorških bolnišnicah vsako leto pomrč veliko Evropejcev, med temi so večina komiji, kteri pridejo semkaj dela iskat, a ga ne dobijo, ker za to je treba znati dobro an gleški, kar se pa ne nauči kar čez noč; če pa dobijo službo, so plačani, da komaj živijo Kdor se spravi do agenta , je že ua dobrem, a poprej seje treba „tepsti z vsemi psi"; toda kdor nima gladkega jezika in lepe, prikup-Ijive postave, mu tudi to ne pripade. V prvi vrsti so kmetovalci, za rokodelce pak ni več tako dobro ko nekdaj, ti dobijo le v tovarnah delo z beraškim plačilom od 50 centov do enega dolarja na dan. Te tovarne rokodelcem veliko poži o, pa kaj hočeš ? Noben Amerikanec ue dela, le špekulira. Tako so hoteli v Novem Yorku posnemati Oberamergavski pasijon v najlepši izpeljavi, a vlada jim ga je prepovedala, rekši: to je sveto pismo , s tem se ue sme delati „bumbug'' (nepoštene dobičkarije)
Pa dosti imaš o Novem Yorku, treba, da popotovanje nadaljujem, kar bom storil v prihodnjem pismu. Za danes Ti srčen pozdravi
A. Obreza.
Srbska skupščina je sprejela postavo, vsled ktere bodo sodniki neodvisni. Nasprotno pa so se poslanci večinom izrekli zoper povišanje plač za sodnike.
Izvirni dopisi.
Iz lijuMjuue, 7. febr. Vmestenje mestnega župnika, prečast. gosp. Jan. Rozmana se je vršilo, kakor že prej naznaujeno, V. nedeljo po Razglašenji Gosp., 6. februarja tek. leta. Bilo je res prav krasno in ginljivo. Cerkev je bila vsa ozaljšana, pripravljena „kakor nevesta svojemu ženin u." S stolpa iu strehe so vihrali raznobarvni velikanski banderji Videti bo bile zastave s papeževimi, cesarskimi in slovenskimi, mestnimi barvami, ter so znano geslo novega župnika: „Vse za vero, dom in cesarja", očitno vsem prihajujočim naznanovale.
Pred vratmi je bil slovenski napis pozdravljajoč novega župnika na slavoloku z venci prepletenem. Enako je bila cerkev od znotraj krasno ozaljšana, večidel z naravnimi, deloma cvetečimi cvetlicami ter bogato razsvetljena. Ljudstva je bilo natlačeno, da je človek komaj stati mogel.
Dobila je o tej priliki farna cerkev sv. Jakoba od cerkvenega klučarja g. Alberta Sa-mase lep dar novih mesingastih svečnikov za veliki altar in krasna vratica za prezbiterij.
Pred daritvo presv. maše za svoje nove farane je gosp. župnik sam na pridišnico stopil ter ob kratkem razložil, v ktere dele svojega vinograda ga je Gospod poslal past njegovo čedo. Potem je s tehtnimi besedami razložil šege in pomen izročenja fare po prevzv-knezoškofu. Obetal je zvesto delati in skrbeti za čedo, izročeno mu od vikšega Pastirja ter milo prosil stariše in gospodarje sploh, naj ga blagovolijo z enako skrbijo in zvestobo pod pirati v njegovem prizadevanji, ker le tako je upati obilnega sadu za ta in uni svet, za cerkev in državo.
To ginljivem govoru ga je Bpremilo k altarju mnogo čč- duhovnikov, med njimi tudi prečast. g. profit dr. A. Jarc. Sošlo se je bilo tudi mnogo odličnih meščanov in faranov, za ktere je bil poseben prostor odločen.
Novemu župniku, prečust. gosp. Jan. Rozmanu , ki je že čez 20 let za blagoi mu zdaj izročene mestne župnije sv. Jakoba delal iu se trudil, iz dna srca zakličemo: „Na mnogo let!"
Iz Ježiee 10. svečana. V enej zadnjih številk „Slovenca" me nekteri meni znani moji nasprotniki napadajo , ter bom na njih tožbe to odgovoril: Neresnično je, da so možaki iz vseh sedmih vasi z menoj nezadovoljni. Če sem koga oškodoval, pripravljen sem, mu plačati vso škodo. Za poljskega čuvaja se občinski odbor v seji od 7. nov. 1878 ni mogel odločiti, zato ker je bila samo ena vas , Stošče , zanj, drugih 6 vasi pa ne. Zastrari okrajne ceste se je opravljalo pri vis. deželnem odboru 1. okt. 1878, več stopinj ni bilo o tej stvari. Neresnično je nadalje, da sem rekel : „Veliko Bto-pinj ste že storili, da bi me stran spravili, pa mu ne boste;" saj jaz sam lahko odstopim, in sem že meseca julija 1880 okrajno glavarstvo prosil, naj volilne listk ■ oskrbi, in je stvar že zdaj v delu. — To so pisali zoper mene le taki v občini dobro znani moji nasprotniki , ki po krčmah ljudi nagovarjajo na svojo stran za volitev. Pa malo verjetno je, da bi prišel na županski stol tak za to čisto nesposoben človek, se bo že še kak bolj pripraven dobil.	J. Cunder, župan.
'Mi (■orcnjskega, 9. febr. (Še nekaj .sedanja vlada mož beseda in se spomnila kmeč-
o tem, kar tlači naše kmetijstvo.) Veliko bre me so kmetu tudi sedanje veče občine, kte-rim je opravljati veliko poslov, ki prav za prav spadajo v področje politične gosposke, toraj okrajnih glavarstev. Če že okrajna glavarstva morajo biti, naj imajo tudi taka opravila, če naj pa vse občine same store, ni treba okrajnih glavarstev in kmet bo manj davka plačeval. Tako pa ima grozne občinske priklade za občinske stroške, ktere je država čisto občinam naložila, če prav ne vštejemo priklad za šolska poslopja, ki morajo zdnj biti prave palače. Naš kmet pravi kar naravnost: „Dokler so bile cerkve najzalejša poslopja v vaseh, je bilo dobro živeti j kar so pa šolska poslopja viša , lepša in pouosnejša od cerkev , gre pa vse na slabše". Iu res je to, jaz mu popolnem pritrdim.
V tem obziru ni prave pomoči, ako se sedanja uredba občin in političnih gosposk ne prestroji v naravnejšo, priprostejšo in cenejšo. Če bo manj uradnikov — posebno nepotrebnih, manj bo ljudi, ki hočejo ob kmetovem davku živeti, več jih bo pa ostalo za brano, oralo, sekiro in koso, bolj spoštovan bo tudi postal kmečki stan.
Se ve, da s tem ne bodi rečeno, da naj kmeta Biu bo zopet le kmet, da ue sme siliti v druge stanove ; vendar me vselej boli srce, kedar vidim kakega kmetiškega sina, ki je očeta stal stotake in stotake ter s tem posestvo izdatno oškodoval, nazadnje spridenega štu-deuta, iz kterega navadno nič ue postane. Ali bi ue bilo boljše zanj iu za njegove sorodnike, če bi bil ostal doma in postal delaven, pošten kmetovalec, kakor je njegov oče? Glavna ua-paka je tu, da se sploh misli, da za kmeta je vsak dober, če prav za druzega nič. Pa ni tako. Dober kmet mora biti bistra glava, posebno dandanes, ko mu vse tako na kapo gre. Ni toraj prav, ne, če kak premožnejši kmit, ki ima več sinov, misli, da „najbrihtnejši" mora v šolo, za dom bo dober tudi najne-vkretnejši na duhu, da je le trduih rok in čvrstega života. Koliko ponosnih kmetij je tako že opešalo in celo na kant prišlo! S tem pa ne maram strašiti staršev bistroumnih otrok, le nekoliko več previdnosti bi jim priporočal pri odločevanji prihodnjega poklica otrok, ker niso vsake rame dosti močne, da bi pretežek koš, ki so ga zadele , tudi do namerovanega cilja prinesle. Tisti „beli kruh", kterega hočejo kmetiški Btarši svojemu otroku priskrbeti, da ga dajo v šolo, postane včasih, kakor skušnje uče, silno „črn", morda pri tem še celo Btarši sami pridejo ob kruh.
O „kmečki bahariji" raje ne bom veliko pisal; žalibog, da še ni pošla, marveč se tu in tam kaže še v prav lepih podobah. Kaže se namreč v trkanji ob mošnjo, da, kar je še škodljiveje, tudi v prebogatih dotah, ktere dajo sinovom, še raje pa hčeram, posebno, če vzame tako hčer kak „škric", ki potem „doto" — če je že v kratkem ne požene — vsaj odtegne očetovi kmetiji. In če je takih Brak več, do mače gnjezdo kmalu kar čisto razneso, da je re vež tisti, ki doma ostane.
S tem pa še ni omenjeno vse, kar tlači kmetijstvo. Nektere reči so take, da se ne dajo javno tako razkladati, kakor bi treba bilo druge pa gredo drugam in nič bi ue koristilo če bi se javno razgovarjale.
Vsakako pa moram ostati pri tem, da je kmetijstvo jelo propadati brž, ko je v Avstrij nastopila „ustavoverno liberalna" vlada in njo vred dunajski in judovski „švindelj". Ker je zdaj vsega tega konec, se nadjamo, da bo
kega stanu in ujegove bede ter iskala pravih potov, po kterih se da zdatno pomagati mu. Zato upajmo boljših dui tudi za kmeta.
'Si fi&3iiis»jn, 8. febr. (Vodnikov večer.) Dunajska „Slovenija" napravila je soboto 5. svečana v dvorani duuajske katoliške resurse svečanostno sejo na čast Valentinu Vodniku. Ta srečna misel odbora , Slovenije" izpeljala Be je okoluostim letošnje „Slov." ugodno — naj rečem prav dobro Dvoraua je bila premajhna za ta večer, čeravno udov „Slov." no-beuokrat o enacih prilikah ui bilo tako malo kakor takrat. Došlo pa je lepo število Čehov, Poljakov, Srbov, Hrvatov, Slovakov in Kuaov. Posebuo je navdušil prihod slovenskih državnih poslaucev gg. Kluua , Nabergoja , Obreze, Pfeiferja iu dr. Vošojaka. Tudi tako imeno vauih „starih hiš" „Slovenije" došlo je prilično število in sicer so to: dr. Stergar, dr. Lilek, Ž ga Sežuu, H. Eudlicher, Iltc, Rauivoj Poz-mk i. dr. Točke programa izvršile so se prav dobro. II val no moram omeniti berilo Janko Babuik-a o pesniku „Ilirije oživljene." Tudi deklamaeija gosp. Žužka je bila ua mestu. Predsednik „Slovenije" g. Volčič pozdravil je došle poslance z lepimi besedami; burni živijo-klici so se razlegali po vsi dvorani. Na predlog predsednika , Slov" poklican je bil bivši predseduik „Slov." g. ltadoslav Pukl, sodelo-valec „Vaterlauda", za vodjo zabavnemu delu. Od vseh strani so klicali viharni živijo, kajti g. Pukl je pri dunajskih slovanskih dijacih priljubljena oseba.
Zabaveu del bil je zelo zanimiv. Najprvo je napil predsednik „Slov." g. V. sloveuskim državnim poslancem. Dvorana je odmevala od navdušen.h klicev v vseh slovanskih narečjih V imenu državnih poslancev prijel je besedo gospod državni poslanec Karel Klun. Koj začetku govora bil je navdušeno pozdravljen častiti govornik. Besede njegove bo bile na srce slovenskim mladenčem. Govornik je omenil, zakaj so se nasprotniki Slovencev toliko prizadevali dobiti mladež na svojo stran ; vzrok je ta, da oni narod, ki ima mladino za seboj, ima tudi bodočnost za sebe. Radi tega ima slovenski narod lepo bodočnost, ker ima vso naobraženo mladino za seboj, zato je pa tudi nasprotniku slovenskega naroda odklenkalo, ker mu je sovražna vsa slovenska mladež. Govornik je izrazil veselje nad navdušenimi članovi „Slovenije," ki vredno časte velike može slovenske ter napil lepemu razvoju tega društva Burna pohvala, navdušeni živijo-klici sledili so lepemu govoru čast. g. Kluua.
Slovenski pevci pod svojim pevovodjo g J fikom zapeli so „Naprej." Vršile so se potem pesni, »apitnice , navdušeni govori. G. Pukl najiil je slovanskim vseučiliščnikom. Ko je iz rekel stavek: „naša t. j. slovanska je sedaj bodočnost, za njo mora slovansko študentstvo vzajemno delovati, naj jih tudi Btraši uodti kanje sovražnikov, „bilo je slišati radoBtuih kli cev. (Tu je govornik cikal na proganjanje iz datelja „Slavj. Almanaha" g. Iiadivoj Poznika in drugih dijakov, o kterih bo mislili, da so v nihilistički zaroti; govornik je ta dogodjaj temuo slikal, tako, da je bil težko razumljiv seveda morajo govorniki v nazočnosti polic j skega komisarja biti oprezni.) Njegov govor j bil pohvaljen iu navdušeno se je nazdravilo slovanskim dijakom od vseh strani. Jurist Gregorčič uapil je potem navzočim častnikom Kuhnovega polka v kratkem a jedernatem go voru. Zanimivi bili so govori in napitnice Mašeka, ki je govoril v imenu „Akademickega Spolka", Slovaka Markoviča v imenu „Ta
trana", vit. Blažovskega v imenu poljskega društva „Ognisko", g. Despotoviča v imenu srbske „Zore" pl. Vancaša, predsednika društva hrvatskih tehnikov ; g. Rusa Dudikieviicza, Poljaka Mieczyslawa vit. BlažovBkega (brata že imenovanega Blažovskega), Rusinca dr. Ko-zarkievvicza; predsednika „Slovenije" navzočim „starim hišam": dr. Lilek-u, dr. Stergarju, gg. Sežunu, Endlicher -u, licu itd. Ko je zopet čast. g. drž. poslanec Klun poprijel besedo ter napil očetu slovenskega naroda dr. Blei-w e i s-u imenovajoč ga slovenskega Demostena, bilo je navdušenje nepopialjivo. Na koncu je bil še šaljiv govor g. Endlicher-a, ki je vzbudil toliko veselja iu smeha, da bo se oči od samega veselja rosile. Ta vodnikov večer je lep dokaz gibčnega delovanja društvenikov „Slovenije" ter se Bme prištevati mnogoštevilnim lepim večerom in slavnostim tega društva.
Na srcu mi še leži to-le : Kako je to, da je bilo ta večer tako malo društvenikov navzočih ? Druzih slovanskih študentov bilo je gotovo trikrat več. čujem sicer, da je med navdušenimi slovenskimi dijaci mnogo zaspancev, ki Be za vse, celo za nemška društva in druge nepotrebnosti bolj brigajo, nego za „Slovenijo", v ktero se niti vpisali niso. Kedar vse uatančno poizvem, priobčil Vam bodem mena teh zanikernežev ; naj doma zvedo, kdo je v tujini vnet Slovenec, in kdo plazi za tuj-stvom. Meni se namreč zdi , da ni dobro , če se take hibe posameznih slovenskih visoko-šolcev prikrivajo; kajti b tem le raste zlo.
Z veseljem bo se ta večer čitala pisma mnozih novih darovateljev knjižnice društva „Slovenije", posebuo pismo „Slovenske matice" in ono profesorja Jesenka v Trstu. Očitno se jim je izrekla najtoplejša zahvala !
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja 11. februarja.
ki dogodki zbudili so veliko strmenje. Poslanci so reí. naznanili ministerstvu. Trdno se pričakuje, da bode deželna vlada Vestenecka takoj suspendirala in pričela strogo preiskavo. Oderuška in postava o kartnem koleku sprejeti. Pričela se je obravnava šolske postave, pri kteri je vpisanih 27 govornikov.
Domače novice.
V Ljubljani, 12. februarja. (Cesarjevič Rudolf) se je v četrtek zjutraj b ponočnim brzovlakom peljal memo Ljubljane. Sprejema ni bilo nobenega, ker ga ni želel, iu se na kolodvoru tudi pokazal ni. Včeraj se je odpeljal z ladijo s Trsta proti Egiptu na potovanje. Obiskal bo tudi sveto deželo in Jeruzalem.
(Ljubljanske šole) končajo danes prvo polletje po navadnih duhovnih opravilih v bližnjih cerkvah.
(Za kateheta) na mestni šoli je ua mesto župuika č. gosp. Rozmana imenovan čast. g. J. G/ijezda, prefekt v Alojzijevišči.
(h odborove seje družbe kmetijske,) ki je pod predsedstvom podpredsednika gosp. J. F. Seuniga bila G. dne t. m., je „Novicam" došlo sledeče poročilo: SI. ministerstvo kmetijstva naznanja odboru neko že staro sredstvo zoper krompirjevo bolezeu z željo, da ga odbor razglasi in pozve, ali je tudi na Kranjskem sku-šeno bilo ; — odbor je sklenil razglas po „Novicah". — Drug dopis si. ministerBtva kmetijstva objavlja odboru, da popolnem odobri v predločuem računu razloženo porabo onih 600 gld. državne podpore, ktero je podkovski in živiuozdravski šoli ministerstvo za leto 1880.
dalo. — Vodja deželne sadje- in vinorejske iole na Slapu gosp. Dolenec poroča o nasvatu g. Ogulina, po kterem naj bi Be peške ame rikanskega grozdja nakupile in iz njih trte Amerikanske zaredile, kterih se neki trtna ud ne loti. Gosp. Dolenec je — čeravno je po skušnjah dognano , da tudi amerikanska trta ni varna phyloxere — vendar vsakako za to, da bi v nogradih Slapenske šole zaplodile se tudi amerikanske trte in se je zato obrnil do deželnega odbora s prošnjo, naj mu za nakup peška amerikanskega grozdja dovoli nekoliko kredita; — od si. miniBterstva kmetijstva pa centralni odbor o isti zadevi ni še dobil odgovora. — Ker je odboru predložena knjižica gosp. Fr. Kuralta o trtni uši jako všeč bila, se je sklenilo, g. Kuralta vprašati, ali bi se ne dobile lične slike njegove knjižice, ako bi se napravil prevod slovenski. — Vsled vloge podružnice novomeške, naj bi družba kmetijska delala na to , da se odpravi kmetovalcem na deželi nadloga ciganov, se je vršila obširna in temeljita razprava, iz ktere se je razvidelo, da postava zoper potepuhe (Vagabundengesetz) potem postava od 10. maja 1873. le a in raznovrstni drugi ukazi zadostovali bi brez posebne postave zoper ciganstvo popolnem, ako bi se Btrogo izvrševali (eksekvirali), zato se je sklenilo obrniti se do si. deželne vlade, naj bi se z ozirom na res veliko nadlogo cigansko znova oklicale vse dotične postave, po kterih se more zabraniti klateštvo ciganov po naši deželi; treba pa bi tudi bilo, da se potepuška postava o tem predrugači, da ne bi samo c. kr. okrajna glavarstva, ampak tudi županstva pravico imela, žandarje na pomoč poklicati o sili ciganov ; — c. kr. deželna sodnija in c. kr. okrajne sodnije pa naj bi se naprosile za strogo izvrševanje kazenske postave, kedar Be cigani zasačijo pri hudobnih namerah.
(Deželni odbor kranjski) je v seji 1, fe-bruarija sklenil, deželni vladi naznaniti svoje nazore, kako naj bi se prenaredila sedanja vredba krajnih cest, da bi povedala o tem svoje mnenje. — Za službo primarija v deželni bolnici razpisal se je natečaj do 10. marcija, — za oddajo dela pri popravljanji in predelovanji blaznice v deželni bolnici pa do 19. februarjja. — Županstvom se razpošlje okrožnica o potrebi in koristnosti zavarovanja proti škodi po ognji in zarad vpeljanja prostovoljnih požarnih straž. Eni požarni Btraži se je dovolilo 150 gld. podpore za naprave brizgalnice.
Razne reči.
—	Cesarjevič Rudolf se je v sredo zvečer podal na pot v sveto deželo in v Egipt. Mnogo odličnega ljudstva ga je na Dunaji spremilo do južnega kolodvora. Srečna poti kličemo tudi mi.
—	K oz 6. Na kužni bolezni koz umrlo jih je v Črnomelj preteklo leto od 1. nov. do 31. decembra 16, letos pa od novega leta do 8. febr. 82, med temi ua kozah čez 60.
—	Naskok in zmage Rusov pri Geok-Tepe opisuje general Skobelov tako: V prvo vrsto je bilo postavljenih devet kom-panij pešcev pod poveljem polkovnika Kuro-patkina; pri njih je bilo tudi pol kompanije saperjev, en oddelek volonterjev , ena sotnija kozakov in nekaj artilerije. V drugi naskočili vrsti (8turmkolonne) je stal polkovnik Kozel-kov z ravno tako močjo. Tretjo naskočno vrsto je vodil podpolkovnik Gajdarov. V rezervi pa je ostalo 21 kompanij , 24 topov , nekaj kozakov in drugoDCev. Gajdarov je sovražnika
prvi zagrabil. Ob enem je začelo igrati 36 topov, da bo drugi naBkočni vrsti (pod Kozel kovim) pot delali. Ob pol dvanajstih je bil Gajdarov že na sovražnih ogradah ter Be tam utrdil. Ob enem so Rusi na drugem koncu trdnjave zapalili podzemeljsko mino, v kteri je bilo 32 centov strelnega prahu. To je bil Btrašen pok; več Bto Tekincev je bilo v zrak vrženih in pobitih. Zdaj sta pa Kuropatkin in Kozelkov oba naenkrat dala znamenje za naskok. Pričelo se je grozno klanje ob rovih in za nasipi. Sovražnik se je za zidom trdovratno branil. Na ogradih in ob rovih so se dajali blizo eno celo uro. Skobelev je poklical 3 bataljone reserve na pomoč. Samurski bataljon je preskočil z lestvami tisti del zidu , ki je bil še trden in nepoškodovan. Tekinci so se hrabro branili, pa so bili vsi pobiti. Ob dvab popoldne so Gajdarovi prekoračili tudi zid na južni trdnjavi. Potem se je pričelo klanje še le v notranji trdnjavi, med stenami. Ko so Tekinci uvidel, da ue zmorejo; začeli so bežati, kdor je še teči zamogel. Kozaki in dra-gonci pa so hiteli za bežežimi, ter jih mnogo posekali. Samo v trdnjavi in v rovih se je naštelo 6000 mrtvih Tekincev; na Btotine pa jih je bilo še potem na begu usmrtenih. Rubov je padlo mrtvih 283, ranjenih pa 825. Vjeli so Rusi 4000 družin in 700 Perzijancev; pri plenili so mnogo orožja in živeža. General Skobelev, ki je to bitko do konca vodil, dobil je od cara visoki red sv. Jurja.
Denaratvene trne 11. februarja.
Državni fondi. 6'/, avstrijska papirna renta . . , .
6'/, renta v srebrn . ......
4'/, renta v zlatu (davka prosta) . .
8rečke (loži) 1864. 1.......
„ „ 1860. I., celi. . . . ,, „ 1860. 1., petinke PremijBki listi 1864. 1.,......
Zemljiščine odvetnice.
Štajarske po 6°/,........
Kranjske, koroške in primorske po 5' ,
Ogerske po 6%........
Hrvaške in slavonske po 6", . , . .
Sedmograške po 6*/, ......
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke......
Dnionske banke ... . . .
Kreditne akcije...... ,
Nižoavstr. eskomptne družbe .
Anglo-avstr. banke......
Prečke (loz.i). Kreditne	po 100 gld. h. v.
Tržaške	„ 100 ., k. d. •
50 „ 40 gld. 40 „
Bndenske Salmove Palffi-jevi Clary-jeve 81. Genois Windischgrätü-ove Waldstein-ove
Ljubljanske......
Srebro in «lato. Ces. cekini ...'.. Napoleonsd'or.....
40 40 40 20 40
Denar. ~7285" 74 05 89.30 121.25 130 60 133.60 Í173.50
104.50 101-97 60 94.50 97.-
814.-114 20
274.25
786__
130 50
179.75 126 50 65. -41.76 51 60 41 25 12 -44.50 38.— 32 26 23.60
5 55 9.37
tilago 73.— 74.20 89 45 121.50 111.— 134.-174 60
105.50 102,-98 10 96,-98.-
816.— 114 40 274 60
795 -131 —
180.76 127,-66.76 41 60 62 50 4i 60 42,-45,-39.-32.76 24__
5.57 9.38
\e prezreti!
V „katoliški bukvami" v Ljub-jani na stolnem trgu je viditi 1. snopič z na-ročilnim listom, velikega in obširnega dela
Dr. Riharda Andreesa, občni
ročni
Atlas.
Celo delo bo obsegalo 96 zemljevidov s pojasnilnim berilom ter izšlo v desetih sošitkih Povsod znana založnica Velhagena in Kla-singa v Lipsiji podaja tu delo, kakoršnjega še do zdaj svet ni vidil. Atlant namreč obsega navodne zemljevide, le veliko lepše in rnzloč-niše, kakor so navadni, Tisk je popolno čist in za oči prijeten; papir trden, kakoršnega še ni atlant imel.
Zraven navadnih krajepiBev ima atlant tudi zemljevide, na kterih se razvidi razširjenje raznih v fi r raznih jezikov, stanovanje raznih ljudstev. Navedeno je število ljudstev, geografičnih milj, sem ter tje število raznih obrtnij in tovarn itd., tako da človek takoj najde, kar potrebuje in ni mu treba dolgega iskanja in branja.
In vendar pri teh izvrstnih lastnostih je atlant vendar le po ceni. Celi atlant stane 12 gld., posamezni Bošitki po 1 gld. 20 kr., tedaj zemljevid po 12'/a kr. in vse podučno berilo za nameček in zastonj.	(2)
Prejemati zamore atlant vsak po svoji želji, ali vsak sošitek po 1 gl. 20 kr. posebej, ali po 5 vkup za 6 gld., ali na zadnje vsih 10 vkup za 12 gld. Cena je zato tako nizka, da si ga vsaki, tuli manj premožni zamore omisliti in ker se je nadejati obilnih naročil. In res izdajatelj poroča , da se je do zdaj že sto tisoč naročnikov na atlant oglasilo.
Nadejamo se mnogo naročil tudi po Slovenskem ter obetamo jih ročno izvrševati.
Kdor si želi atlant in njegov obseg na-tanjčniše ogledati, mu ga na dom pošlje
Katol. bukvama.
V založbi moji prišle nove bukve:
so ravnokar na svitlo
Vijolice,
ki so jih nabrali viskočastiti gospod Janez Volčič bratom in sestram vednega češčenja svetega Jožefa, z dovoljenjem prečastitega ljubljanskega knezoškofijstva. Te prav čedno natisnjene bukve obsegajo na 572 straneh 31 premišljevanj, Bedem nedelj, eno devetdnevnico, eno tridnevnico in en teden — v čast in slavo svetemu Jožefu, potem navadne krščanske po-božnosti: jutranje, večerne molitve. 3 svete maše, spovedne, obhaiilne molitve, molitev za odpustke, litanije v čast svetemu Jožefu, lav-retanske litanije vseh svetnikov, nektere molitve v čast svetemu Jožefu , sveti križev pot, mašne pesmi, pesem v čast svetemu Jožefu in Marijne pesmi.	(2)
Po pravici se imenujejo te bukve „Vijolice" ; kakor so namreč vijolice ponižne, pa tolikanj ljubljene, lepo dišeče spomladanske cvetlice, tako naj bi bili ponižni, bogoljubni vsi, ki jih bodo prebirali in se mogočnemu varhu sv. Jožefu priporočevali, da on, ki je tako blizo pri Jezusu in Mariji, nam je verini pomočnik , posebno še zadnio uro našega življenja.
Veljajo pa te bukve nevezane 70 soldov, usnjate 1 gld. 30 sold., pozlačeue 1 gl. 70 sold.
JVIafija Gerhcr,
bukvovez.
Skoraj zaslon j!
Iver jc na kant prišla volika tovarna za britansko srebro, so bo zavolj volikih dolgov in splosnoga iz-praznonja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala
19* za 75 odstotkov |tixl ccno tedaj (skoraj zastonj.
Cela mi z n a oprava iz britanskega srebra, ki jo p roj stala 2!) gl., dobi so zdaj za 7 gl. 50 kr., ter so 25 let garantira, da bobela ostala. (S temi 7 gl. .r>0 kr. jo samo dolo komaj na pol plačano.) In sioor so dobi: ti nuznili nožev iz britanskega srebra z angložko ostrino,
ti vilic iz britanskega srebra, težko in lino sorto, 6 tožkih žlic iz britanskega srebra, (! najllčnojih žližic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mločna zajomalnioa (velika žlica) iz britanskega srebra,
1	zajomalnioa za jtilio iz britanskega srebra,
2	lopa svočnika,
(i jajčnih kozarcev, ti lopo izdelanih tac,
1 posoda za sladkor,	(4)
1 presojalnik za čaj
42 kosov.
Naroči se ali ali s poštnim povzotjom, ali pa d» so denar naprej pošlje, pri nas:
Britaniasilber-Depot
C. Ijanger
Wien
II. obere Donaustrassc 77.
Iidajatelj in odgovorni urednik Kill|> lladerliip.
J. Illaznikovi nasledniki » Ljubljani