11 itariUUL
Maribor, dne 17. uprila 1919.
53. letnik.
I List ljudstvu v pouk in zabavo.
JtiDIMi
Ii MO» t«fM ta	•	««i »a * Hsa&c» t »M« g* tam
ketfiwit ste pht» «a «jo 7 K. -- Nnbtai * paSRte «i . t* »tAM« KM tes* ras '^sei «SKKM^. — &««Mni SMS	I« ode.
m s?5o
Sc taarafe M ps&sffc «s CFu-^««	m asi««	s2S <w is m^ I
+< ihm iwmto. 11 *fe, — tamsl m —
iÄHI, i .ihm^I'	'-■ " ™ ......-	— •	-■ 1 -	■ -
S K, pol težs 4K b u &trt fast* 2K. - v, ii iummu cam bey< K, -iettcrata tat lefcteMMi&i. «MiClSB®!»	stowe s» «te.
v
Vstajenje naroda.
Naš največji domoljubni pesnik Simon Gre ¡gorčic opisuje v svoji pesmi »Velikonočna« usodo slovanskega naroda. Evropi bil je liv, nerazruden zid ter je stal omiki in svobodi v varitvo Bil je ilove&tvu dobrotnik, svet pa mu je bi nasprotnik. Odkod ta srd in to sovraštvo zoper slovanskega orjaka? '
»Prevelik jo, torej je tujcem stralan, Bogat je, roj tujcev pa — lakom!«
Zato pa je sovraini svet sklenil, da so mori orjak zatreti raz zemljo, njegova posest /pa razdeliti. Vso moč in ves svoj gnev so zdi ožili ir trli ju naka krvavo. Zadeli so mi tisoč morilnih raa ter mu trnjovo krono položili na g<av% Silen in krepak, kakor jo bil ta velikan, ni bitel umreti. Zato so ga živega s sovražno roko zsgrebli pod črno zemljo in s pečatom in kamnom zaprli gomilo.
Zdaj jim je dih prost a srce lahko, ker se jim ni treba več bati. Četa, ki obdaja grob, se veseli in žreba za zemljo pokopanca.
»A groza pogrebcem! Čaj, silen potresi ' Odpirajo davni se grobi, — Razdrl velikan naš mrtvažko jo v«z, ln dviga s« v jasai svetlobi«.
Kdo je ta velika a, ki vstaja Čez veke na dan? Poglejte mu v obras: to je narod slovaaaki!
»Kalvarijo svojo naš rod je imel In dneve prebridke trpljenja, A zdaj mu reSitve je zor zažarcl,
Napočil mu dan je Vstajenja!«
S r~"	"li1;*'.^1»«1
Praznik Gospodovega vstajenja obhajamo čtz
nekaj dai, prvi vel koaočni praznik v svobodni,
semoitojni, aedicjeni državi tro'mcnega jugoslo vinskega naroda To, kar je kakor v sanjah gle dal pesniški duh Gregorčičev, to vidimo pred sva jimi očmi: Slovan je vstal in se v grob ne vrne nikdar več. Na severu, na zapadu, na jugu je vstal Slovan ter si zasnoval svojo lastno, tujčevega jarma proito državo. Zbudil se je za slavna dela in svet se bo svetlobi njegovih vrlin in njegovim velikim delom čudil.
Vstajenje — življenj 3! Oživeli ie sicer niso vsi udi nagega narodnega organ zora, pa kal živ ljenja in upanje življenja je v njih. Ša so veliki deli naSega naroda na Korolkem, na Prekmurskem na Gorilkem in v Primurju v narodnem grobu, pred kilarim sedi ošabni Nemec, surovi Madžar in pohlepni Italijan. Odprli pa se bodo tudi ti gro bo vi in celokupni nsfi 1 »rod bo slavil svoje vstajenj«. In takrat bo naše narodno veselje popolno.
Medtem pa vsi tisti, ki smo vstali ter se ra dajemo življenja, skrbimo zato, da bo to tivljenje močno in pa — urejeno. Moč brez reda ubi ja lastno atto, povzroča bolezen ter «o pet tira nazaj v grob. To izpričuje pred celim svetom Ra sija. Rusija je vstala is groba smrti ljudskih pra vic Njeni osvoboditelji pa so postali najkrutejSi nasUniki zoper lastno mater, morijo njene otroke ter so pretvorili »vojo domovino v veliko groblje. Komaj vstala iz groba, je Rusija pahajeaa še glob • je v grob. Kjer reda ni, tam preti razpad in smrt. ,
Novo naše ¡u geslo vinsko narodno in državno življenje je, kakor je to mladosti lastno, nežno in zahteva skrbno negovanje in obrambo zoper vse škodljive vplive. Veliko jih je, ki temu od nas tako zaželjenemu in od drugih zisovraženemn bitju stre-
Bž®.*
žejo po življenju. Ohranimo in ohranimo to dra-goceno življenje vii, ki Ijobimo svojo državo- Pri-naSajmo velikonočne darove svoji'materi. Ne bodimo kakor otrod, ki gledajo na sebe in svoj pro-apeh in dobiček, nič pa ne marajo za dobrobit in napredek svoje matere.
Ne stopajmo venomer pred Jugoslavijo z zahtevo: Daj, daj! Prihajajmo tudi kot darovatelji: Mati, to imaš! Taka ljubezen je vzajemna in o-arečuje vse. Z vzajemnim delom gradimo svojo jugoslovansko bodočnost Potem bomo s?#', z groba na odne smrti in stoletnega sulenjstva vstali narod povzdignili v višave moči in slave!
Ako Gospod ne «Ida,
Toliko razočaranja v toliko očeh, ki so upale
v slavci Pati d V velikem upinju so bila srca, ko se je začelo delovanje mirovnega posveta, toda upanje gu.e in upada, čimbolj bi morala stvar hiteti proti koncu Veliki zidarji nameravajo postaviti poslopje, v katerem se narodi ne bi mogli dobro počutiti.. Zato se vsaj s srcem bolj in bolj odtujujejo govedi,	in si skušajo po svoji
iuadpošt: urediti tivljenje.
Vedno bolj prihaja na dan. da pariški gospodje niso na svojem me.tu. Kako z dajo, niti he vemo. Toda eao spoznavamo, za dober fan-dameat niso poskrbeli. Eiiaa podlaga oi jim morala biti resnica in pravica,' toda vse »aže, da jim ni. Brez te podlega pa ne bo nrišlo nič dobrega na svetlo. Človek se nehote zopef in zopet spomni izreka psalmistovega: Ako Go.poi ne zida hiše, ae zastonj trudijo ki jo z.dajo---
V Pariza delaje čisti naravni razum, brez kakega vpliva aii vcd&t.a od zgoraj. Bog in njegova pravica sta izključena in nimata nobene besede. Zato vidimo, d», kjer se krhajo interesi božje pra-
LISTEK.

Vojaiki uoviaM.
Belgijska povest, Bjplaai ficania Kunsj-ans; preložil aa „Slav, Gospo -dar j a" ILU B.
(Dalja.)
Svetla solza so je utrnila vojaku izpofl senčila
ter se kot rosna kaplja utrenila z njegovega lica na Pot Zamolklo je odgovoril:
^Katrioa, tvoj glas je tako sladek, da mi od nje-Ka eroe trepeče od žalosti. Ko poslušam tvoje prijazno govorjenje, se mi zdi, tot bi moj angel varili hodil pred menoj. Vidim te pred gabo, telo ti je svetlo kot solnce Mislim, da sam Bog hoče, da te ridim s svojimi slepimi očmi tako, kakor bo(§ pozneje v ne besih poplačana za neizmerne dobrote,"
.Janez, ne govori tuko ču<1-'", j« odgovorila aoklior 7a svoj trud zahtev . 1 t uo eno plačilo in tc je, (U ' odi tako žalosten. Včeraj si bil vendar mnogo vese
Slepeo je potegnil palico k sebi, prijel deklico aa roko, da bi hodil polegi nje ter rekel:
„Katrioa, včeraj sem bil tako vesel, ker sem se Brnel vrniti domov. A davi in potem, ko sem tam spa-val, se mi je pokazala resnica; zdaj mi nekaj gloda srce, česar ne smem zamolčali. Bog bi me kaznoval, ako bi ti ljubezen vračal z požrešnostjo 1"
„Janez, kaj ti je vendar prišlo na misel? Tako me žalostiš, da komaj hodim. Kar povej, fcaj ti teži srce; gotov» ni samo nekaj domi81juje&>"
„Govoriva o tem z mirno dušo, Katrioa", je odgovoril mladenič s pritajenim glasom. „Ti si lepa, močna in dobrega sroa, lahko delaS vsako delo, in tebi naj življenje poteka izgubljeno, ie ljubezni in u-smHjenja do nesrečnega slepca? In potem, ko bodo najini stargi ležali no pokopališču, boš stara, «ama in zapuščena na svetu zaradi men»."
Deklica je bridko jokala, ginjena od njegovega žalostnega glasu; slepec tega ni opazil in je nadaljeval:	/
„Katrioa, Se na smrtni postelii s« bom spominjal trenotka, ko sva se bila poslovila; razumel sem, kar so govorile tvoje ljube oči in osrečilo me je v moji žalosti. Celo ko mi je zdravnik žgal oči s peklenskim kamenjem in sem kričal od bolečin, si stala ti pred menoj z isto rdečico na licih in čutil sem Se, kako se je tvoja roka tresla v moji. Oh, ko bi mi bil dobri Bog pustil samo eno oko, da bi lahko delal za najin vjsakdan>i kruh, bi padel na kolena, Katrioa, ter te poprosil tistega, kar bd naju združilo za celo najino življenje in jaz bi delal do onemoglosti, da bi te pbplačal za tvojo dobrotljivost. Zdaj se to n« more zgoditi več . . "
„Za božjo voljo, Janez!" vzklikne deklica vsa obupana. „Kakšne besede imaš! Ali bi me rad mučil? Kar ne razumem te. Kaj pa te čaka na svetu?" „Žalost in — smrt!" vzdihne mladenič „Smrt?" vzklikne deklica bridko. „Ali misliš, da te pustim umreti ? Kaj si vendar domišljaš ? Go -vori jasneje: ne prenesem tvojih temnih besed! Ta^ ko ne grem dalje. Sedi semkaj za kratek čas, da si izbdjeS iz glave te grde misli."
Peljala je slepca ob kraj poti, sedla 2 njim v ndko travo, odložila prtljago in rekla«
„Govori, Janez, naravnost povej, kar misliš! * „Saj me razumeš, Katriča", je odgovoril mht-denič; „ti bi se rada odpovedala mladosti radi mene. Ali morem zahtevati od tebe, da si pokvariš vse svoje življenje, ker hočeš meni izkazati dobroto? Že sama misel, da hočeš to storiti, mi trga srce. Ako hoče!, da se bom potolažil in postal vesel, obljubi mi, da mi nočeš biti več, kakor sestra; da boš poštena prijazna z drugimi fanti . . ."
Ihte mu deklica seže v besedo: „Janez, kako je mogoče, rla me tako trpinčig? Kot rabelj mi režeš v srce. Zdaj imam pa to od svoje dobrote: Pojdi si iskat drugih fantov! S čim sem tc zaslužila, s Čim sem se pregrešila?*
.Janez iščoč seže po dekletovi roki in ko jo prime, pravi z Žalostnim glasom:
„Oh, Katrioa, ti me nočeš razumeti. Ko bi imel fle dvoje oči, bi si jih dal izžgati, da bi te rad imel, ne da bi ti delal težave. In vendar Je slepost nadlo-ga, ki je nihče ne more razumeti, dokler vidi solnč-no luč Bog pa bi me gotovo kaznoval, ako bi hotel tvoja življenje izkoriščati."
„In če bi jaz poslušala tvoj «rdi svet, potem bi me pozabil, kaj ne, da?"
„Pozabil?" vzdihne slepec. „'Okrog mene je ve* čna noč. Vse svoje žive dni moram premišljevati in sanjati. O Čem neki? Samo o tvoji dobroti in o tem, knsr so mi tvoje oči govorile o slovesu."
„In ti bi Katrico še vedno imel rad, ako bi u-stregla tvoji želji?"	"	*
„Se vedno — do smrti." Deklica si solze obriše iz oči. Cisto drugačen izraz se ji pokaže na obrazu; z veselim ponosom in 1 pogumom odgovori:
&imm i«
SLOVENSKI GOSPOBAß.
17. aprila 1919.
vice in svetovne dobičkarske politike, gotovo pod f*že prva in zmaguje druga. Vzeta je beseda tudi vidnemu namestniku božjemu na zemlji, sv. Očetu papežu. Niso ga vgraSali, niso ga pozvali, sam se pa tidi noče in ne more vsiljevati Zato molči — molči že celo vrsto mesecev.
Mao ga srca Sirom sveta težko prenašajo ta molk. Vajena so, da jim hitijo misli proti Rimu in se jim olajšajo skrbi. Vajena so, da poslušajo tistega moža, kateremu pravijo oče in ga ljubijo kakor očeta. In ta oče je v strašnih letih vojske govoril, mnogo govoril. Vse je stoiil, da bi ustavit morijo narodov, vse, kar je le mogel. In ko ni biio upati, da bi se kmalu ustavilo sovraštvo v celoti, je pričel lajšati strašno gorje vsaj na ta način, da se je zavzel za tiste, ki so bili vsled vojske prizadeti. Takrat je Benedikt XV. mnogo govoril Dr» Srnbrnič je pisal o tem v »Času« ia napisati je moral dolgo razpravo.
Razmere narodov Se niso urejene. Včasih mi slimo, da nam žuga pogis, iuga bolj nego kdaj med vojske. Imamo »čine dneve«, ki nas polnijo ž bojaznijo Toda nimamo jih samo mi, imajo jih tndi drugi narodi. Potrebujemo odrešilnih glasov, čakano spasitelja. Naj pride odkedtrkoli, sprejeli ga bomo, samo da pride, samo da nam oznani dneve miru in sprave.
Prvi in največji glasnik sprave med svetovno vojsko je bil Beneiikt XV. Toda niso ga poslušali Ni bil od tega sveta in ni imel ničesar, ruznn dobro voljo in besedo.
PriSel je drugi — Wilson. Bil je mogočaež sveta — nad polovico sveta je Slo ža njim. Potrebovali so ga. Tisti, ki ga Se niso potrebovali, so se mu smejali. Ko so spoznali, da ga tudi sami potrebujejo, se pričeli klicati: Živel Wilson — reSitelj!
Ali bo Wilsonu v zgsdovini ostal sloves reditelja? Njegov vpliv gine, njegova beseda gubi ve lj&vo — Bog ve, če je ne bo popolnoma izgubila. Verujemo, da je Wilson istega mišljenja kakor pred letom dni. Verujemo v njegovo dobro voljo. Toda drugodi manjka tiste dobre volje, zato ostaja Wilson vedno bolj sam — kakor je ostal sam Benedikt XV. In vendar je Wilson mogočnež sve ta, mož, za katerim stoji vsa ona Amerika, ki je pred kratkim ugnala Evropo. Morda bomo doživeli, da Wilson z vso svojo dobro voljo in z vso svojo mogočnostjo "ne bo ničesar dosegel.
Kaj bi v teh razmerah dosegel sv. Oče? Pač bi bila zastonj vsaka beseda. In on niti ni od tega sveta. Glasov od drugod pa gospoda, ki ima danes v rokah usodo sveta, noče poslnSati. Zato sv. Oče molči. Molči, ker mora molčati.
Toda bodimo preprižani, da pride čas, ko bo sv. Oče zopet spregovoril. S paznim in budnim očesom motri razmere Sirom sveta in čaka trenutka, ko bo imel več upanja, da njegova beseda ne bo več glis upijočega v puščavi. Kjegov poziv ne bo več znameuje, ki se ¿mu bo nasprotovalo. Ne samo v Parizu — ne, Se marsikje po svetu se
r „In jaz naj te zapustim? Da bi plesala z drugimi fanti, med tem ko bi ti po cele tedne sedel za pečjo, žaloval in mislil na-me? Janez, «e razumem, kako si le misliti moreš kaj takega. Ali misliš* da nimam sroa in bi te pustil?», da bi hiral zaradi mene? Ne, ne, zelo si me imql rad, ko si imel äe svoji dve Črni oöesi; zdaj pa. bom jaz tebe rada imela, ko so Hh' izgubil, siromak! O Slrugih fantih pa mi kar ne govori več; hudo mi de, ravpo tako se mi zdi, kot bi mp ne spoštoval veö. Ako s« 1« spomnim na to, se mi Bolze uflero iz oii."
„anez nemo stisno deklici roko, hvaležno jo ofJfcudujoč. — Po kratkem premolEu pravi z globokim vzdihom: ■ ,
„Katrica, ti ai angel, to dobro öutim. Samo zaradi teoe lahko pozabim, kaj mi jo Bog vaol; pa ae mors biti!"
„Da", odgovori ona: „raeumora te. Reci hočoi, na] postanem stara flevica. temu ne bo lato, stopiti hočem t srečen zakon in so omožiti, predno bo posejana ozimina, vidiÄ!"
,/)moži!a se bog!" aramrmra roj al, na tihem u-žalosten, „O Katrica! Zdaj si mi olajlala srce. Bog da], da bi te tvoj mož ljubil, kakor to zaslužig, — Omožila se boš torqj? S kom? lili jo prijatelj i» nage vasi ?"	H ,, x ,
„Janez, ali si oB pamet?" rzklikne dekle tak0 glasno, da je odmevalo za njo ▼ gozdu. „Omožila se bom. Vprašaš, s kom? S tabo!"
„Moj Bog! Z mano, s slepcem!" ' „S tabo! S tistim, ki Bi dal ge dre oBesi, flabi me smel ljubiti!"
O hvala ti za tolift) Ooflroto! Bog ti naj povrne, toda —"	j-
Katrica mu roko položi na usta in zaduši fna-
rtaUns besede, rekoö:	>19(1
„Molči; govoril si ravnokar tako resno in jaz sem posluSala, da mi je srce hotelQ počiti,. Pusti me, • da tudi Jaz govorim tako. Alfo Bi bila jaz po nesreCi
kujejo načrti za bodočnost in visska gospoda pri zeleni mizi bo morda kmalu izprevidela, da se ji izvija iz rok že zlo, s katerim gospoduje nad svetom. Prosimo Boga, da bi kmalu prišel odrešilni glas, prosimo, da bi ta odrešilni glas našel pri mogočniiih sveta — dovolj dobre volje.
Spomini na naše suženjstvo*
V naši slovenski domovini ne najde! zlahka kraja, ki bi te ne spominjal na preteklo dobo suženjstva ia robstva slovenskega naroda. Na skal-natih in teiko pristopnin hribih in gorah Stric k nebu razvaline in pedrtise Številnih gradov, na katerih so bivali v srednjem in novem veku ro parski vitezi ia drugi plemiči, ki so bili strah in trepet miroljubnega prebivalstva. Številne graSčise, ki so deloma/ že poruSene, deloma pa še dobro ohranjene, nas spominjajo na ono žalostno dobo suženjstva in robstva, ko je Slofenec tlačanil grajski gospodi, ji delal roboto in ji oddajal davke in desetino. Spominjajo nas na ono žalostno dobo, ko je gražčicski birič z bičem, spletenim iz usnja, udarjal po plečih in ramenih naših slovenskih prednikov in jih priganjal k delu. Spominjajo nas na ono žalostno dobo, ko je grajski valpet lovil RtSe mladeniče in nože, jih vklenjene tiral na visoke gradove, odkoder jih je vitez gnal kot hlapce in vojake v boje za svoje roparske ia sebičae namene. Slovenski tlačan ni smel od teh graSča kov, grofov, baronov in drugih plemičev, ki so bih skorodane izključno nemSkega roda, pričako vati nobene milosti ali priz&nesljivosti. Za vsako zamudo pri delu in za vsak še tako malenkostni preatopek so bile določene težke telesne kazni. V ljudski pripovedi v okolici Sv. Pavla v Saviajski dolini in v konjiški okolici si stari ljudje Se sedaj pri povedo jej o, kako kruto in neusmiljeno so postopali osdotni grajski biriči in sodniki z ubogim slovenskim trpinom. Birič je z bičem udrihal po plečih naSega trpina tako dolgo, dokler ni kri pre močila hodno srajco. Ko je priSel zvečer utrujen, pretepan in sestradan domov, si je moral oprati srajco, kajti gorje mi, ako bi bil priSel drugi dan s krvavo srajco na roboto.
Nič manj gorja kot nemški vitezi, gr&ičaki in plemiči so našem a narodu prizadjali upadi in navali Turkov v naše slovenske dežele. Kar niso poruSili, požgali, pobili in vplenili, so pa tirali s seboj jr sužejnstvo. iz katerega ni bilo nobene rešitve. Številna imena krajev, klancev, hribov, cest in potokov nas Se sedaj spominjajo na debo turških upadov, na dobo najbridkejSega trpljenja slovenskega naroda.
Kar so bili nemSki vitezi, graščaki in drugi nemSki plemiči za m S narod v srednjem veku ter turSki upadi v slovenske kraje, to so bili v no-
oslepela, ali bi bil zavrgel revico? In ako bi te v svoji nesreči ljubila še dalje, ali bi ji zadal smrtni sunek s tem, da bi bil prijazen z- drugimi dekleti ? Odgovori mi na to!"
„No smem."
„MoraČ in kar naravnost govori, Janez!"
„Oh, Katrica, jaz bi storil, kar ti delaš seda]. IA tako ne more biti, draga prijateljica. Kaj bi ljudje rekli o meni?"
^Pa mora biti!" pravi deklica odločno. „Oblia-bi mi g moško besedo, da bo Bog slišal, dokler naii p8 združi duhovnik t cerkvi."
Kfi je vojab to slišal, si je obraz zakril z rokami čer počasi povesil glavo deklici na prsi: skoro j« cmedlel od ginjeiiosti ia molčal, dokler ni vzkliknila Katricaf:
„Ljudje! Kdor dela prav, se mu ni treba sramovati. Rada h pojdem s tabo t cerkev, da pred ol -tarjem rečem „da", takrat bom ponosno dvignila glavo in si mislila, da Bog t nebesih ve, kaj je prav in k a ne. Bodi brez skrbi, jaz že pokažem, kaj človek lahko stori, ako so močno roke in srce. Ničesar no bofi pogrešal, Janez, za to bom že jaz skrbela. Pri tebi ostanem in tolažila te bom, rada imela in raz -veseljevala, dokler naju smrt ne loči. In tako bova živela z materama, z dedom in Pavlčkom srečno i» mirno, kakor doslej. ?Ali ni prav tako?"
Tokaje ji je slepi vojak poljubljal roke. Pač ;e še mrmral nekaj besed, kakor bi odklanjal ljubeznivo ponudbo, a ona je rekla odločno:
„Janez, tu ne moreva obsedeti, morava naprej. Znočilo se bo že, predno prideva do hiše, kjer sem spala pred. štirimi, dimi. Vstani in veselo 'ojdiva naprej. Ne besedipč v<5č ? tistem; Kar sva rekla — va rekla. Zdaj «ovorjv^o drugih stvareh!"
Zadela si jo .«fcrinjico :>,a hrbet, podala jane7u palioo in tiho, a v<?v:leea f-rca sta Sla dalje po trdi pustinji.
vej i dobi Habsburžani iss naS narod, bili so naSi tlačitelji in zatiralci.
Po skoro tisočletnem trpljenju in tlačanstvu je zasijalo n&šemu narodu, katerega se sme po pravici imenovati narod mučenikov, solnce zlate svobode. Na nemške plemiče nas spominjajo le Se razvaline gradov, ns turške vpade le Se imena in na Hababmžane le Se spomini na nedavno minule dni, kosec je meči ia tlačanstva nemškega plemstva, konec sla?e turškega cesarstva in tudi konec najstarejše evropske vladarske rodovine Habsburžanov, a n&3 narod je estal in zadihal novo življenje.
Vojno posojilo in. država,
V »Slovencu« St. 77 z dne 4. aprila povdarja A. Z., da te vojno posojilo ni prostovoljno podpisovalo. Da tvori vojao premoženje več tisoč državljanov Da je mnenje finančnikov, da je dolžnost naše države prevzeti vse vojno posojilo, v kolikor je domača last, in sicer v celem nominalnem znesku. Dolžnost države je, ščititi premoženje državljanov, da je v interesu dri&ve, da prevzame vojno posojilo v nominalni vrednosti itd.
Mi se popolnoma strinjamo s člankarjem, da je nujnost rešitve tega perečega vpraianja oči vidna, vendar pa ne uvidevamo, zakaj bi morala država, katera se je šele ustvarila, prevzeti bremena, ka tera so si naprtili v si ari Avstriji iz dobičkaleljnor ti na obrestih razni velekapitalisti. *
Da bi država trpela za te Špekulante polovico sgabe na vrednosti vojLega posojila že začetkom, ne da bi imela že sedaj kakSno udobnost, je mnogo pomiselkov in sicer iz enostavnega razloga država Se ni popolnoma kotssolidnan*.
Njej primanjkuje 3e pravi pravni temelj, tor&j tako dalekosežae obveznosti, kakor prevzetje ogromnih svot vojnega posojila ia Se s nominalno vred nostjo — ona ne more in ne šole vkljub nujnost izvršiti, ne sme prevzeti takega d*lga in ti že o nim državljanom nasproti, kateri niso biii v Avstro Ogrski naseljeni.
Res je, da mora država skrbeti za najugod aejSo rešitev caSe valute, našega premoženja, kaj! čim manj mi zgubimo na našsm premoženju, le; gospodarsko krepkejSi vstopamo v državno gospe darstvo in v soodločujoči državni gospodarski kroj Ako se vpraS*»je krone in dinara ne rei drugače kakor 1 : 3, nam ni rešitve, če tudi pr< vzame država vojno posojilo v nominalni vrednost ( Najpreje mora biti rešeio vprašanje kronske vi Ijave nasproti dinarju in ta je 1:1, kajti le na I način zamoremo s p *Ino kapitalističao močjo ^sti piti'v krog sodržavljanom, sicer smo pa odvisi siromaki, kateri ne s i odločujemo pri ustvarjen; države .SHS, «mpak le »garam»« zopet za on in kateri so bili toliko srečni, da niso bili avstrijsk ogrski podaniki.
VI.
Drugega dne zarana je bila naša Katrica i zopet na potu s prtljago na hrbtu in slepim vojake za sabo.
.Trava na obeh straneh poti in zelišča po pc tin>i so lesketala ^ prvih ssolnčnih žarkih, kakor bila posuta z demanti, vrhovi smrek, mokri od ros pa so bili kakor prevlečeni s srebrom. \Ta vzhodu žarelo nebo v zlatu in škrlatu; v oddaljenih grm< jiti se je dvigala nočna vlaga in plavala med neb» in zemljo. Ptice so se bile vzbudile in polnile zral svojim petjem; pridna čebela je brneč letala okr cvetk; hrošči, metulji in kobilice so se veselo izpi letavale; vse se je smejalo, ko je napočil lepi da \se je mladi svetlobi vriskalo nasproti.
Tudi dobra deklica jo bila nevedoč tako dot volje kot narava. Tamintam je navdušeno zapela i kaj glasov te ali one pesmi, ali "pa govorila kaj, bi vzbudila veselje v njegovem srcu. Vojak je do «asa hodil molče: nazadnje je vprašal:
„Kako si vesela, Katrioa! Gotovo zato, ker lepo vreme? Siee» ne vidim, pač pa slišim, kako ptice kličejo „Dobe» dan!" in kako čebele brenče so vesele."
„Ne, Janez, nisem vesela zaradi tega", odj vori deklica, „Stopi bliže k meni, povedati ti mor nekaj zelo Čudnega. ^Sicet so samo sanje in sk sem jih pozabila; odkai pa sem vesela, so se mi pet vse vrnile v spomin. Sanje so vendar, le ne prijetnega, kaj ne, lianez?"
„Včasih."
„Seveda, ako so sanje lepe. (laz še nikdar sem bila tako srečna, kot snoči v spanju; niti za tolarjev ne dam svojih sanj in to le vendar gr( mnogo. Jezi pa vendarle Slovaka, da sanje niso <" nioa."
„Kaj pa se ti je vendait sanjalo tako lepegi Katrica?*
iGall» prihodnji'
Država torej ne more in še ne sme poprijeti «regija vojnib posojil pred rešitvijo kronskega vpr> sanja, sicer bi bila ona in tudi lastniki vojnih posojil cbčotoo oškodovani.
V- omenjenem članka ss pavdarja, da mora drsava v ia?tnem interesa prevzeti vojna posojila kjj i ora pots&huje. posojil, da mere kriti tekoče rsSaDe Oaa si jemlje začasna posojila in konično morala si bo vzeti v državi sami pesojilo, ako ne 5)0 kotel» bili doižnica t nje na ižpit&lu — drža vam Prevzetje vojnega posojila bi Mo bsj« pri poro&fo za novo posojilo.
Ta trditev zdi se nam sekaj drzna, kajti s prevzrijem vejnega posojila ža polovico nepokritega dolga. Toraj bi napravila dolg sa kvteiega bi ¡se imela fcritja ali pa bi mogla poion, izv»erednih davčnih dohodkov kriti to hrene. Priporočilo, katero daje članka*, bi bilo zelo jtlovo, posebno za podpis covih -iržavnih zadeli: c
Po cižem mnereju je neobhodno potrebno, da najdemo oačin, lastnik« voinih posojil kolikor mogoče ešiti občutne zru^e ca kapitala ali obrest h ne da bi s tem državo obrenjenili S tem da do-seiemo 2?>jamfenje neke določene vrednosti vojnega posojil», in če tsdi po*?nnezRi lastniki £gu bijo perctnfueino na primer 25% na kapitala, ali pa da s isti rešijo popolni kapital in ¿gabijo le za nekaj časa obresti, ob en«m pa tudi slutimo državi, kajti ona se ne zadolži — in je vsak ča3 v stacu, pr državljanih iskati poirebno posojilo.
Ako bi država prevzela vojno posojilo v no minili, zavezati bi se morala, to posojilo obresto vati, kar bi proizvaj0c ogromne davke.
Da se temu izogne., potreba ji je le skrbeti za to, da se najde način tez*urirasja (zrezanje). Ta način najti, ni po našem mnenju neizvedlj vo. Kakor nam je znano, ob dojijo že z» vodi, kateri zbirajo vojna posojila pod ugodnimi pogoji!, kateri nudij" lastnikom vojnih posojil ali jamstvo za pr votno vplačane glavnice ali pa 75% glavnice s sedi njim časom primernim obrestovan jen.
Ako so taki denarni zavodi v naši državi in ako isti stoje pod državno knotrolo in če dajo ti zavedi razpoložljivi kapital državi kot podjetnika k aznih naprav in investacij proti primerne ¡n obre stovan^a na razpolago in če je konečno ns dobičku investiranega kapitala, deležna ne le država, devici zavod, podjetje, temveč tudi prejšnji lastnik vojnega posojila — postane škoda, katero imajo trenutno la^tsiki vojsih posojil, le za časa a—kajti ena zgine sčasoma vsled dobička katerega si pri dobimo iz investiranega kapitala.
Ti raj ne država mora priskočiti z prevzetjem vojnega posojila nam na pomoč, ona mora ie vpra Sanje kronske vrednosti rež ti na podlagi 1:1; lastniki vojnih posojil pa se morijo zadovoljiti z zajamčenjem nominalne vrednosti vojnega ptsojila potom izplačila v določenem roku v gotovini.
Doseteno je potem dvojno:
Drf*va nima precej začetkom velikega obvez nega dolga, lastnik vojnega posojila je pa brez skrbi za svoj kapital.
Mil clnov.
r i
rt
, Tako ne gre.
Ko •s Jo vračala armažla rajne Avstrijo a fronte, je prišlo na slovensko ozemlje na tisoča in Usoče konj. Na Kranjskem in Štajerskem so se ar -madni oddelki razorožili in konji so se prepustili — »amim sebi. Kakor kobilice so se množile te konjske tolpe in pokrile polja in brda povsod ob veliki cesti. Pritisnil je mraz, zapadel je sneg in nevarnost je bi. la, da bo vse to dragoceno blago uničeno vsled gladu in vremenske nezgode. In tedaj so oblastva po svojih organih ln po Časopisju prav ganljivo nago -varjala kranjske in štajerske kmete, naj vendar vzamejo te uboge živali pod strebo in jih rešftjo gotov» smrti, saj jim bode žival ostala potem v last proti povsem neznatni odškodnini. No in naSi ljudje so so res usmilili uboge konjske pare, jo vzeli premraže» no, garjevo, mršavo, kilavo in suho v svojo skrb in lo negovali a vso le mogočo potrpežljivostjo, v upanju, da si morda vsndar vzredijo kakšno delavno ži • vlnče mesto toliko goveje živine, katero so mu že i», tirali iz hlevov priganjači avstrijski vlade. Pa res! ITboga kljuseta so se ob skrbnem negovaniu veČino» r prav veselo popravila in se spremenila v prav, vporabne živali. In lahkoverni kmetič se je že veselil, češ, vsaj nekaj imam za vse svoje nešteto Irtve 1
Toda, naga deželna vlada, oziroma vojna uprffc-va, je ukrenila drugače Sedaj, ko so so konjički» latere so posestniki od posebne komisije po cenitvi prevzeli in plačali, lepo popravili, se je odredil pregled vseh od vojaStva prevzetih konj. Ker so se ži -vali popravile, so seveda več vredne, cenijo se nanovo in kmetje morajo doplačati razliko med sedajno Cenitvijo in med ono ob prevzemu. In ta razlika je v mnogih slučajih velika, kmetu pa splava up, da mu
bo vsaj nekaj ostalo od vojn», lepo po vodi. Boljšo konje pa komisija kratkomalo odvzame. Te komisij« Že -delujejo v celjskemu političnemu okraju, razbur -jenje med kmeti narašča in to tpliko bolj, ker se o -nim, ki so teh konj na tisoče ^ravedll in začaran tali Čez mejo, ne zgodi prav nič, ker se oele trum« voj -nih dobičkarjev sms jo brez strahu bahati s pri-— služenimi stotisoči in milijoni. Saj so konje vendar plačali po ceni, itakoršne j« določila komisija, se -stavljena iz častnikov in eivilnih strokovnjakov. Za to pa, da so živali rešili pogina, bi sedaj Se naj plačevali visoka naplačila! To vendar ne gre! C» pa je kmet dobil kako živinče vse eno vendar le bolj po -eeni — to vendar ni takSen greh, saj je moral.svojo živino in svoje pridelke oddajati ves čas vojne zele t<o ceni, katero so mu diktirali drugi; tudi ni ta dobiček v nobenem primeru a onim, ki so ga pobasali drugi. Prizadetem mestu m prav resno nasvetu j« , da se to povsem nepričakovano nadlegovanje itak izmučenega kmetskega stanu ustavi, oziroma ublaži, drugače bodo nastale posledice« ki utegnejo biti prav zelo neprijetne*	. _t . •
»n» ■*, * -»
.roiosa) . * v " za.
Iz Beograda poročajo dne 14. aprila („Slov. Narod") :
Vest, da sta Maribor in Celovec zanesljivo jugoslovanska, je prinesel v Beograd na povratku iz Pariza general Pešič že pred tremi tedni. — Ta vest ni popolnoma točna. Kakor je bil položaj ▼ Parizu do sadnjega časa, je čisto gotovo, da pripade J u g o s 1 a v i j! vse ozemlje na Štajerskem in M e d j 1 m u r j u, kakor je potegnjena sedainja flemarkacfjeka Črta z majhnimi mejnimi korektur a-m 1 (popravki) v n a S prid. Gotovo je tudi, da prične meja Jugoslavije v.bivži Koroški s neposrednim nadaljevanjem meja iz bivšo Štajerske. Kod bo potekla nadaljna meja na Koroškem, danes še ni čisto gotovo, vsekakor je vest o izvršenem ljudskem gla -sovanju na Koroškem, v kolikor smo to glasovanje mogli izvedeti, vplivala Jako ugodno na mirovno konferenco. Vprašanje Reke še ni odločeno, Trst in Gorico moramo smatrati za izgubljeno, o teritoriju (o-remlju) doslej odločitev še ni padla. O tem so danes mogoče samo domnevanja, gotovega o Primorj» n« ve nikdo.
, ti Hr^... ? --
? *	*• A-
gfflf '
"A-
Občni zbor SKSZ za Štajersko se vrši v M rl bora v sredo po Beti Bedelji dne SO. a?rla 1919 ob t uri popoldne v dvora ri Si v. kat. delavske ga društva v Fi8«erjevi ulici žtev. 4. Prid te v obilae?" številu!
Zaupnike Kmečke Zveie prosta®, na) nam ta koj pošlejo sezn&nte krajevnih odborov naše stranke Prirejat« v vsaki lapniji oziroma vasi shode
Socialdemokrati — čigsvi učenci so? Židovskih nčenikov. OJtod tudi, da nič m udrihajo po rabiaih in čifatsuh milijonarjih, temoč samo po katalilkib dubov ikih.
Rdeča nevarnost. Prijat*lj lista nam piže: Vsi čatimo da je blizj nevarnott ki p eti mirnemu razvoja naše Jugoslavije ker vemo« da rej ti l.usl-j«, ki se štejejo med nezadovoljneže, naj si bodo boljlevtki, špartakovci komun>sti ali navaini rdeč karji imajo le eden cilj. za katerega se najb^ j ogrevajo, to je ver« a&i&t<, al) pa vsaj oslabiti ln tudi to vemo, da i svo imi nadeli ne morejo ljudstva osrečiti, kalror vid mo v Rusiji, Nemčiji itd. Da se pri nas naredi proti rdečemu socija lizmu jet. treba je, da ss 1 ulstvo por či in da se ravrne poizkns zanesti rdečk»ratvo med «metste delavce, viničarje in dmge niže stanove vsai na deželi, ker meščanski delavci so itak soojaliat eno orgtnisirani. Najboljš pripomoček |e pač ta da nžji »trnovi dobijo zemljišča č mprej«, tem b< kot nam je Že obljubljeno, ker ako pos ane naš delavec poserin k, bo imel dostop v kmečke orga nizariie in ne bo mu prišla na mi sel ¡torijalna demokracija. Posebno za viničarje je sorij»laa demokracija nevarna vaba. Ta stau bo postal ne srečen če <a dobijo rdečkarti v s «oje mreže in je izgubljen za n*s, ako s« nu ne odpcmi re in se mu ne dalo deli graščinskih zemljišč, ki uh sed^j mora obdelovati. Mali 9cse»tmki, vin<čarji Mapn, dninarji is d mači rokodelci na knetib res z »slu Žijo, da ae j m. razdelijo posestv* tu cev in gra Bčakov Če jim bo Jog- aiivtja da a ni h la-tea dom, bodo poštah ti ijudje e svojimi oral n&mi najbolj z*esti državljani m rdečfcar i ne bodo do Mil dostop» do h)ib. — Dosiavek nredn 6tva So glašamo z vašimi iKvainnii Slov Kmečta Zveza bo po svojih poslanuh skrbela, da bo agrarna re forma res tako urejena d* bodo po<e*tva a rev in graSfakov prifti» » |»Ht slovenskega liudstv«
Gliba skop itriha. Zad ji ča^ ■ asijemo d» se za «ociialoem- trafike shode piseboo zammaiu jih dobro podpirajo in ga Dje «gt«»|o lodi oni ki so tal li in trrb li prej v renfiki r<K K ko te to nogoče, ali je zavel v stcijtldemokrutiča h ga
vah ne nškotarski dob, ali pa socijaldemokratični v nemško taistih glavah? Neaaj že mora biti, saj kar gliha, todi skup štriha.
Italijan zopet v Maribora. V Mariboru se je po-
r*vil te dni zopet jta ijauski poročoik, ki jo je moca! zadnjič z julijanskim kapetanom neprostovoljno cd ko riti iz Maribara. Italijan je najprvo tbiskal
tf&ribr¡rske nemške kolovodje in »Ijobfznjive« Nemke, še le potem ko g« 1« iwlediio n^n pazno
k - >
Italijani snubijo Nemce. Italijanska vlada jo kot velikonočno darilo naklonila prebivalstva dunajskega mesta 4000 ton riža. Nemško časopisje je radi tega kar iz seb« in povzdiguje Italijane v deveta nebesa.
Gibanje med železničarji. Socijaldemokraški in nemški železničarji, ki še vedno radi jedo kruh v Jugoslaviji, so zadnje dni delali in rovarili na to, da bi nahujskali tik pred Veliko nočjo železničarje v Sloveniji na štrajk, Naëa vlada je pred dnevi ugodila zahtevi slovenskih železničarjev in jim je dovolila enkratni nabavni prispevek in 100% zvišanje do-klad. Hoteli so štrajk, da bi spravili Jugoslavijo v. zagato Vedeli so, da bi Lahi in Nemci takoj udarili po naSih krajih, kakor hitro bi nastal štrajk. Naši slovenski železničarji so štrajk na velikem shodu v Mariboru dne 16. aprila odklonili. Takó je za sedaj odstranjena nevarnost, da se ustavi promet v Jugoslaviji. Upravičena je zahteva slovenskih železničarjev, naj bodo deležni zvišanja plač samo oni železničarji, Id delajo. Tisti pa, ki hujskajo na štrajk in rovarijo proti Jugoslaviji, naj se jih požene preko meje v Nemško Avstrijo. Bodo videli, kje Je boljše li
it ^ ^
Tiske novlre*
Sladkor sa Mariborski okraj dobijo trgovoi Za meseo april pri okrajnem glavarstvu v Mariboru u Okrajno glavarstvo ga je tako-le razdelilo: Studenci: 850 kg; Dobrovci:' Raunig 300; St. Ili: Plevnik 000, Hamer 130, Svaty 800; Fram: Zamolo 400, Hi>-genwart 300, Kodrič 380; Kamnica: Poš 1140; St* Jurij ob P.: Dobaj 680; Jarenina: Cvilak 800,^ Pr,; Krambercer 800; St. Jakob: ArnuS 1140; Sv, Križ:i Verdonig 610; Krčevine-Leitersberg: Serec 1730; Hoče: Vodenik 980; Rače: Kodrič 40, Sijaneo 300 in Laiič 230; Gornja Sv. Kungota: Rojko 710; Spod. Sv. Kungota: Vaupotifl 470, Likaveo 300; Limbuš: Zemljič 320, Rotner 200, Sorko 300; St. Lovrenc pri Mariboru: Kukovič 300, jager 800, Oder 300, Kores-200, Karničnik, 300, Bauer 2600; Smarjeta na Drav. polju: Maoun 680; Smarjeta ob P.: Baumgartner 640, Jager 400; Smartin pri Vurbergu: KostanjSek 680; Sv. Nikolaj: Florijančič 270; Ploderšnica Sôn-vreter 320; St. Péter: Lajnôiô 1040; Pekre: Sorko £20; Planice: Kodrič 220; Podova: Novak 520; Po-Jbrežje: občina 1520; Ruše: Kupčič 100, Beigot 800. Sernec 420, Kasjak 180; Reka: Lebe 610;'Ribnica:» Brezno: Pov.oden 80; Razvanje: Koc 330; Radvanjes Lobnik 050: Marija Brezje: Horvat 610; Zitečkavas:i Kostanjšek 380; Slivnica: Loh 800, Polajnko 600; Tezno: Seweder 200, Walzl 150; Svečina: Smonig .800, Skribe 470; Selnioa ob Dravi: Jagrič 500, Go-lob 300, Kanzler 500, Pinter 300, Glaser 370; Pekl0: Sima 220, Scjmelz 200; Makole: ToŠorok 900, Dreo 420, Novak 420; St. Martin na P.: Vorša 1020; G. PoIsL: a: Uranjek 400, Navratil 390; Pol;čane: Vodenik 600 Dberski 300, Knaflič 270j Pragersko: Ti-Šler 300; Studenice: Kaučič 610; Sp. Polskava: Si-herl 530; Slov. Bistrica: Počivavšek 400, KrošelJ 500, Rozman 500, Omerzu 400, Stiger 400, Razdelil* nioa 1000, Pinter 1000; Sv. Ana: Zemljič 730; Sv* Anton: Tušak 500, MarkoviČ 400, Ozvatič 400; Sv. Andraž: Ozvatič 170; Sv. Barbara: Kranjc 540; Sv.. Benedikt: Sumenjak 1240; Sv. Trojica: Canš 560, Ceh 400; St. Jurij v Slov. gor.: Bauman 400, Wer-filez 330, Siter 400, Schônwetter 400; St. Lenart v Slov., gor.: Zemljič 1240; Negova: Sumenjak 170; ' Sv. Ropert: Lorber 690, Bauman 200, Golob 200 in Roj s 400: Blš: RojsJ90.
Drapa vožnja. Uprav» južne železnice je z 18. aprilom zvišala svoj tarif za 200%. Tako bo odslej stala vožnia po železnici tam, k'er je stala do sedaj 1 K — 3 K. Zeleznioa se izeovarja, da je bila pri -morana to storit!, ker ne more drugače pokriti primanjkljaja, ki znaSa vsak meseo 20 milijonov K in ker mora Žrtvovati velike svote za popravila in zt^oU-Šanje plač.
Tako ne gret Na Pragerskem so dne 15. in 16. aprila oddajali 115 plemenskih kobil. Polovico kobil so dohili kranjski prekupci, dasiravno ima Kranjska toliko konj, da jih je Že mnogo tisoč prodala v Južne dežele in oelo v Itali o. Na Štajerskem je veliko po -manjkan'e vprežne živine !n sedaj nam jih Še odjedo Ijude iz Kraniske. k! jih ne rabijo. Vprašamo, kdo ]e povzročil tako nepravilno razdelitev konj?
O-itb a donolmiu N * r.% 4A vp n » * o.jr« «T<- "h d bo tnine tvli^m -, d* je d»t »Dda du -g «fdrj of»»b'»» d lodrira re sme i *tiri» *ti Pvóti previsok' n im n osebni» doh -daine P* p s* vs»k tákoj prito«! na otlajnp fi ^inčno TBv» « M 'vo
Zavarovanje N? rrzr» •praAama g'eríe zava-
r«1«" a vrrjsno dh rrr va«kdo. k'n or še zp"'» n oba pri » r izavarovalrich li po-tek Im iriih pn 'hI f tf t o d« lxo r.Rvarcvan, dokler nore odstopiti Zavari valno »voto mora
Z,aio j« nema u, puuaaïfth «vu.


. trsTi
SLOVENSKI GOSPODAR.
17. aprila 1919i.
«uu* U« uu ---	*	j glavarstvo oddaja semenski oves 1 kg po K 180.
pctekla zavarovalna doba pri kak- taji zavaroval b ^ I	okr	glavarstva v sobi
mci, n»j odpove pravo Jasno zavaro*alao pogodbo j ® 20
vsakdo plačati todi pri toji zavarovalnici, kajti za št. 20. Stranke naj tako] prijavijo potrebne množčae ■ vedne Slovence iz Radgone in okolice, da se ga gotovljeno je, da bodo morali tndi taji zavarovalni ; f™ pristojnih občinah in občine se naj zglasijo po- i v obilnem Števila udeležijo, Pokaz*ti moramo «ve-zavodi vsakemu pogorelca povrniti iko*o. Kdor j g» p« navedenih raadehlnicah m sicer, najdalj® do ^ d& Se žitimo ,n dg na8 V80 nemSko
torej ne plača zavarovalne premije, ir slučaj*i ne, .. < • ^ sefflenskeBm ovsa< Mariborsko okrajnfl tekom vojske ni	"»^l«1-/.^¡Jj
sreče, Škode ne bo dobil povrnjene. Komor pa je \ o}Kmim ni|(Wa SArr(>n,wi 1 ko nn k 1 80 P°j>°Ld.D,e °b 8 an V ^khški meščanski Soli (vnod
v Sckillerjevi alinasproti Zvezne tiskarne) javna telovadba, katero priredi telovadni odsek »Orel«. Na vsporedu je govor, proste vaje za naraščaj in za člane, orodna telovadba in skopine. Posebno povabljeni so vsi oni stariši, ki imajo ivoje sinu ve pri »Orla«,, pa tadi vai tisti, ki imajo Se kako pomisleke proti »Orla« in ne pustijo svojih fantov k telovadbi. Vstopnine ni; vendar bo bodo prosto-vcljni darovi za »Orla« hvaležno sprejemali.
? nedelj«, dne 27. aprila pri Mali Nedelji po rami službi božji v icli zborovanje Kmetijske podružnice. Na razgovor pride poleg kmetijskih vpraSanj tadi dohodnina, davek na vojne dobičke itd. z oziram na kmetska gospodarstva. — Obenem se vrSi shod »Zveze kmet jskih podružnic v polit, okraja ljutomerskem.« Na dnevni red pridejo ta pot apravne zadeve. — VMakolah po večernicah v narodni dvorani ustanovni shod »Kmetijske podružnice.« Govori n&drevizor Pnšen ak — Na Mati popoldne ob 2. ari v Ciril Metodovi Soli veselica z poučnim govorom, deklamacijami ter igro s petjem — V Dobrlivasi na Koro Skem ob 10. ari dopoldne *elik ljudski shod. Gsvorijo poslanca Smodej in Grafenauer ter ured nik Žebet in poročnik dr. Grablovič. Sodeluje ma-
in naj se zavaruje pri ljubljanski Vzajemni za vs rcvalnici, ki je edin slovenski zavarovalni zavod. Glavni za»top »Vzajemne« v Cilju (Breg) daje natančna pojasnila v vseh zavarovalnih zadevah.
Kraljica cerkvenega leta — Šmarnico za Uto 1919, »pisal m. Volčič, .župnik v Breena, iidah Cirilova tiskaraa v Maribora, so ravnokar izile V mični obliki razpravljajo razne Marijiao praznike Obsegajo lepe aaako za Marijine častilca. Ob kos cu so pridejan« mašne, «povodne ia obhajilne molitve ia litanijo Matere božje. C»ca lični knjižici s poSttino v/ed znaša K 8 40. Naročaj« se v Q rilovi tiskarni v Maribora Častilci Marijini, sežiie takoj po tej najnovejši knjižici
Gospodarske aotIo«.
Uradne cene za klavno govejo živino. Voli: 1. vrste K 4.50, 2. vrste K 4, 3. vrste K 8,75, 4. vrste K 3.50. - Krave: 1. vrste K 4.10, 2. vrste K 3.70, j 3 vrste K 3.50, — Biti in telice: 1, vrste K 4,30, 2, ' vrste K 4, 3. vrste K 3.70, 4. vrste K 3.40, - Teleta od 5 do 6 K. Vnovčevalnica za živino v Ljubljani plača k temu še 1 K 50 v dodatka za 1 kg žive teže.
Konjski boljševizem se v ptujski in mariborski okolici z neverjetno hitrico razširja in je nevar -nejši in hujši kot smrkavost ali garje. Ta nova bo -lezen je nalezljiva in kljub čudnemu imenu ne na-.paaa konj, temveč konjerejce, zlasti eraričmih konj, a nevarna je tudi vsakemu gledalcu, ako se postavi v .bližino ti^te cenilne komisije, ki določa cene raznovrstnim kljusetom. Španska bolezen me je mučila 2 dni, koniski boljševizem dve uri, čeravno še nisem nikdar imel nobenega konja, moj sosed pa po vseh gostilnah že 14 dni glasno jadikuje o' hudih bolečinah v elavi in žepu.. Siromak je kupil o Novem letu fcolehno erarično mrho od nekega mesarskega ba-rantača, ker tedaj še ni bila v uradnem listu ta kup
Vsakovrstno semensko žito ima za vse slovensVe kraje na razpolago »Žitni zavod« v Ljubljani Na rotijo lafcko občine, kmetijske, podružnice ia po sanezniki. C«na koruzi v storžih je s a 100 fc g 180 K.
Za prehranjevanje moštva in iiviie v garnizr jsh dravske divizije se potrebuje naslednje vrste ' živil, oziroma krme: mesa, ovsa ječmena sena in
•	sltme. Poživljajo se vse osebe, ki se zanimajo ' za dobavo teh predmetov, da se obrnejo s po f Dcdbi.mi na komando dravske divizijske oblasti, ' kjer dobe natančnejša pojasa la ia takoj sklenejo > direktno pogubo Mestni msgistrat Maribor, dns
14. aprila 1919. Vladni komisar dr. Pieifer, 1. r.
Sadenje tobaka. Mnogi se mnenja, da je sa denje tobaka dovoljeno. Da ne bodo trpeli nagi
•	ljudje Škode, naznanjamo, da je prosto sadenje to j bska za sedaj Se strogo prepovedano.
Bogastto Češke na žita. Od 1. novembra 1.1. do ; 1. januarja 1919 je dala Češka naslednjo količino 1 Sita: 288.624 q pšenice, 662.682 q rži, 879 629 q ■ ječmena in 339 850 q ovsa, skupaj 1,666 185 q
žita, ali 16.652 vagonov. Poleg tega je dala dežel». ribo_,ki| voi&šL 8odb. slabega žita: 22 911 q pSenice, 8105 q rži, 42 781 ! v n/dX dnf 4 « q ječmena in 215 038 q ovsa, skopaj 288 830 q ■ neaei,°' ane '
dopoldne vehk ljudski shod
maja v^Vuzenici ob 11. uri
ali 2888 vagonov; vsega skupaj 19.540 vagonov Koliko vina se pridela na svetu? Pridelovanje vica v zadnjem desetletju zniša v posameznih
dr*a?a«J,nn°Cih hlkt0!it/iii;A F«aQ£08i\ 67;?in'	1 Maribor- Klub Čechu v Mariboru naznanja:
Itahja 62.600, Španska 24 000, Portugalska 4500,	Včeraj, dne 15. aprila po noči je po kratki bolezni
bivša Avstro Ogrska 8650, Nemčija 3100, Rašija	nmrl nadporcCnik Jsromir Hospodskj rodom
2600, Švica 700, Turčija m Ciper 1500, Grška	Berotna na Cegkem> Eogreb se VIŠi v petek 18<
1225, Bolgarska 2200, Z-dinjene države 1600	j Ua ob 3 uri z mrt,&Snice starega mest. ArgeBtbija 1300, Chile 2100, Avstralija 370, Kap | p^0£fajjSea
Sija prepovedana; zdravil, krmil in čedil je konjiča j 200, B'a iiija 320, ostale pokrajine 359.	| " Dravsfce doline. Čudno se nim zdi, da Se
in ga rešil mesnice in-bolezni in sedaj je moral za j Cene vinn gredo kviškn. Cene vinu so vedao ; TnzeDjfiki Germuth vedno hodi tkoM po okraju svoj trud plačati menda globo ali kaj? Konjič je se- | Vlftje s -i,j se plačale letnk 1918 po 6-8 K h f kot o2itniaski Qradnik (dtcer) in da že Jugosla-
daj zdrav, sosed je pa zapadel hudemu konjskemu boljševizmu. Videl sem tudi kmetiča z vozičkom in eraričnim malim konjem, ki pa kljub vsem prošnjam ni smel več domu se peljati. Konja so ga kar rešili, t. j. takoj odvzeli, to je neverjetna istina; verjetnejše dejstvo je pa, Ida je mož nevarno obolel na konjskem boljševizmu, ko je smel do vet? ur oddaljenega doma porivati voz, kleti in pljuvati na cesto in na pravico konjskih izvedence».
Iz živinorejskega odseka za Slovenski Stajer. Ta odsek so si izvolili &podnje&tajerski živinorejci
ter. NertSki in kranjski kupci kar prepravljajo nafie t vija tBga človeka da?no
ni odstavila! Bil je na
vincfcrsdn» kraje m pokupijo vino za vsako ceno , zntnem shoda T gt> Janža pretepat Slovence, a Nemčn-ji trd jo, da vino v Jugoslaviji ne bo imel« jgj dobU ko je brDsil pete> asm slovenskih prave ceue, a že sedaj gre cena kviSku!
Shodi in pririditvd»
kot samostojen odsek Slovenske kmetijske družbe.	| dri^ni p0,)aEiec prci. dr. Hohnjec. — V Zičab
Namen tega odseka je pospeševanje živinoreje na s	J ,. a „*j ___^„^^„¡»Jii,
Slov. štajerskem v vsem obsegu razven konjereje;	i popoldne i>b 3. un v posojUniikih prostorih rodni
osobito naj ta odsek upliva na to, da se ohrani enot-	j občni zbor hraniltice in posojilnice z običajnim nost v živinoreji za .Časa prehodnje dobe. Zivinorej-	| dnevnim redom. — Pri S v. B e n e d i k t u v SI. ski odsek je sestavljen tako, da ima v vsakem okraj-	| popoldne ob 3. uri v društveni dvorani gledanem glavarstvu najmanj po enega dobrega in vpliv-	; ug^a igra »RepcStev.« Nastopita povečani pevski in
Josip Zidanšek, strokovni učitelj, ŠL Jurij ob iužni	\ ko®adi. Na prireditvi tudi govori državni poslanec
žel,; tajnik: dr. Franc Zavrnit, živinozdravnik v	S prof. dr. Hohnjec. — Pri Sv. Emi po večernicah
Ptuju; blagajnik: dr. Anton Božič, posestnik in od-	\ ^red cerkvijo shod SKZ. Govori dr. Ogrizek o ljud-
vetnik, Celje. Na deželno vlado se je stavil predlog,	j gkib pravjcah. Vabljeni sO tudi sosedje in Hrvatje.
da se pri letošnjem licenciramju pregledajo vsi bike-	5 _ Na Frnnkolovem popoldne po večernicah
ci nad pol letom starosti glede na to, ali obetajo biti	; , ... . .. . . t * _ • , x.
sposobni za plemenjake. .Vodstvo pregledovanja naj	'f veselica kmetijskega kptol. izobraževalne|a društva
se radi enotnosti poveri živinorejskemu odseku. Kla-	s » sledečim v ¡sporedom: 1. Govor g. župnika Požar;
nje za pleme sposobnih telet naj se prepove. Pri iz-	i 2 petje; 3. igri »Kuharica modra ptica« in »Ljubezen
vedbi agrarne relorne n«J se Čuvajo živinorejske k0-	| Marijinega otroka.« DruStvo vabi vse domača in so
risti; Planine in paSniki, ti so služili dosedaj živi-	j d drufitva, da se vdeležijo v najobilnejšera
norejskim namenom, naj ostanejo nerazdeljeni; dr-	Z,* „ ' .. " ' ., f.V .
Sava naj jih taboUte in daje pašniSkim, oziroma med	Stevdu. — V Konjicah popoldne ob pol 4 un
tem časom 'nastalim živinorejskem zadrugam po u -	J v telovadnici deSke Sole »Vodnikova slavnost« z
godnih pogojih na razpolago; doldec ni takih zadrug,	s obširnim vsporedom, katero priredita skapno dru-
naj se dajo do končne rešitve taka posestva živino-	1 gtvi »Čitalnica« in »Bralno druStvo«. Pridite v
rejcem v zakup. Nešteto je drugih vprašani, ki so.z	obilnem gtBfiIaj _ Pri Sv. Frančišku K s
živinorejo v ozkem stiku, n. pr. vprašanje gnojišč in	? c , . . . a . w u
gnojničnih jam, osuševanje travnikov itd, ki zahte-	T ^ol. ob pol 3 ari popoldne v prostor.h
iviajo povoljne rešitve od strani razumnega in misle-	pn »Martmovcu« gledališka predstava, katero pn-
fee^a živinorejca. Za sedaj smo hoteli le namigniti,	¡j redi »Kat. bralno in izobraževalno druStvo«. Na
kako velik in važen delokrog-se odpira živinorejske-	, vsporedu so dve igri: »Tri sestre« (dr. Krek) in
mu od&eku. Štajerske živinorejce pa prosimo, da nam	i »Bacek v strahu« in petje. Mod odmori svira do-
zaupajo in radevolje dajejo v slučaju potrebe natan- . - «nrik. n.	v ti in w
Čnih podatkov in potrebnih navodil. Ne obetamo vam	i ®aCa 8°?b» f» — V St. Ilju v Slov. gor.
zlatih gradov, a upamo, da nam bodeta medsebojno	; po pozni božji službi v Slovenskem domu preda
zaupanje in dobra volja vendar pomagali tuintam do	< vanje o boljševizmu. Govori obmejni komisar dr.
boljših uspehov pri naši ljubi živinici. Sedež živino-	j gtefančič iz Špilja. Pridite v obilnem Števila! — rejskega odseka je začasno v St Juriju ob južni že- prj g v. Jarju ob Ščavnici popoldne v firal-
sl naslavljajo na naslov: Josip	f d g| tombola g predavanjem in petjem. —
Zidanšek, St. Jurij ob juž. Žel. .	? „ " * v P v r
Semenski oves za mariborski okraj, Semenski J.V H o č a h po ranem sv. opravilu v prostorih g. 0vea je dospel v zadostni množini za politični okraj i Novak redni obSni zbor Kmečke hranilnice in po-Maribor. Oddajal se bo občinam in sicer za okoliš j sojilnice z običajnim dnevnim redom. Govori gosp. Slov,. Bistrica pri razdelilnici Zormana ^ Slov. BisU i nadrevizor Pušenjak iz Maribora. Prijatelji, naSih rici za okoliš Poljčane pri Voden.ku v Peklu za o- ! p080jiInic piidite! _ v Radgoni popoldne po
koliš St. Lovrenc na Pohorju pn razdelilnici Bauer v 1 '	* «»«B" pu^iuuo
bomb« (polen) v hrbet. Denunciral je leta 1914 tudi neko kmetico iz Janževega vrha zaradi vele-izdaje, da je bila sirota v Gradca par mescev v preiskovalnem zapora, dokler se ni dokazala nje-V pondeljek dne 21. aprila: Pri Sv. Lenarta ( na popolna nedolžnost. To nemčarsko človeče v Slov. g*Or. po rani maši shod S. K. Z. Govori \ ima tudi krčmo, v kateri so zbirajo najhujši nem-
čurji ter hujskajo o vsaki priliki proti Slovescem. Posebno njegova žena, rojena Slovenka, ki v mladosti niti nemSki znala ni, je posebno zagrižena nemčurka O Slovencih govori le: »Diese B ndi
iv St. Lovrenou, za okoliS kmetijske podružnice Lim-buš-RuSe pri kmetijski podružnici, za ostale občine pri komisijonarju ttcbann, okrajno glavarstvo, soba
večernicah v dvorani nekdanje bolnišnice Rudeče-ga križa občni zbor katoliškega izobraževalnega društva. Vspored bo zanimiv, zato vabimo vse za>
schen«. Opozarjamo torej merodajne kroge, da se vzame Germuthu priložnost kolovratiti po vseh krčmah naSega okraja na desnem bregu Drave ter huj ikati proti Slovencem. Takim ljudem bi se morala vzeti celo gostilniška konces ja.
Sv. Lovrenc na Pohorja. Naši lovrenški Slovenci so se dali zopet enkrat preslepiti od nem-čurjev. Pri nas dslavcih so se pobirali podpisi in mi smo mislili, da gre samo za naše delavske zadeve. Povabljeni smo bili na shod, ki se je vršil v nedeljo 3. t. m. v sumljivi Novakovi gostilni, kjer »e zbirajo in skrivajo naSi najhujši in odstavljeni nemiurji. Šli smo in slišali marsikaj, kar smo sicer že prej vedeli, pa smo vendar morali pritrditi, pa vmes so bile opazke, ki so bile obrnjene naravnost proti naSi državi. Reklo se je, da je govornik socialdemokrat, v resnici je pa bil nemčur, in najet od naSih nemčurjev. Ker ti pod nemčurbkim »maatelnom« ne morejo več delat, hočejo z boljševizmom rušiti naSo državo in mislijo, da smo mi delavci tako aeumui in bomo Sli na led, ki vemo, da je naša država najbolj demokraška in se briga za delavca, pa čudežev ne more delati. Sumljivo se nam je tudi zdelo, da niti pravega imena od govornika nismo mogli zvedeti Našim nemčurjem pa rečemo, da naj že vendar enkrat odidejo v Nem. Avstrijo, da bomo imeli v naSi fari enkrat mir. Ali jih pa naj ob čina izžene, ker na skrivnem vedno rovajo proti Jugoslaviji, ki daje nam in njim kruha. — VeC delavcev.
Ptnj. Zakaj to? bi se vpraSal človek, če prebira pisavo ljubljanskega dnevnika »Jogoslavija«. Danes ima tega, jutri spet drugega naSih ljudij na vilicah in jih slastno požira. Do danes Se nisem naSel človeka, ki bi se strinjal s pisavo tega lista, ki nima pravzaprav nobene smeri in piše, kakor

nanese ravno slaba nra. Iz Plaja, kjer se je nastavil poseben prodajalce ia poročevalec »Jugoslavije«, irCe zdaj dan za dnevom skrbno opiljene pnSice na dozdaj neomadeževane mote in niih rodbine. Kako pridejo ti gospodje do te časti? Ali ■e tiči morebiti prikrito kruboborstvo v teh vrsti eah? Mislim, da se ne motim. Očitaio se nemške ali slabo slovensko govoreče gospe. Če pa vzamemo to merilo, potem bi moral marsikteri naSih najbi IjSih uradnikov zginili iz pcvrfijs. Kdo si more n. pr. danes misliti Ptaj brtz dr. Jartela, Jarza, Meža, dr. Drauneija, dr. Stuheca. dr. Scbreinerja Zabernika, Zemljiča, dr. Kotnika itd.! Pimet toraj ia nos drugam in ne v p* Stene roabine t
Ptaj. Takaj se nahaja Se zmiraj obi-telj zloglasnega bivSega glavarja NetoUczka in uži-va pri aprovizaciji velike prednosti. Ali je to pla-žilo za to. da je glavar Netolicska neusmiljeno preganjal Slovence, njegova soproga pa je slovenskim kmeticam, ki so prinesla živila na trg, premetavala jerbase in i «te sodniji ovadi'a, ako ji niso ugajale cene. Zahtevamo, da ss Netoličkove takoj poteae čez mejo. Za take Ijndi nima Jago ■ slavija živeža! Netoliczka je bil glavni krivec na silnih rekvizicij in neposredni krivec žalostnega forminskega dogodka.
Ptaj. Tvrdka Matbeis Suppanz i drug poSilja še vedno nemška naznanila o cenah jajc. Misli še vedno, da je v nemški Avstriji.
Sesterže pri Ptujski gori. V noči od 6. na 7. t. m sta dva ianta okradla pri kmetu Dračkoviču kravo vredno 4000 K. Gnala sta jo na Pragersko, in sta hotela tam prodati. Orožništvo ju je prijelo dalo kravo lastniku nazaj, a tatoviče vtaknila v luknjo v Slov. Bistrico.
Sesterže. Ptujskogorska poŠta bi imela priti knam vsak teden Škrat, a pride malo kdaj aeki teden celo nič, drugi teden zopet enkrat »Gospodarja« dobimo Se le v nedeljo pri cerkvi, pondeljkovo »Stražo« tudi tako, petkovo »Stražo« pa v pondeljek itd. Ali smo Se vedno pod nemškim jarmom? Gospodu Uranu baje Juge slavila ne diSi.
Vurberg. Grozota Štiri in polletc e vojske, ka terfc nam je prizadjala toliko gorja in pomankanja, ter skoraj sleherni družini vzela očeta ali več sinov, je za nami. Vojska je minula, a nje posle dice Se bomo občutili mnogo let, posebno obžalovanja vredne so družine, katerih dragi se ae povrnejo nikoli več. Vendar se moramo čuditi, kako so nekateri tako lahkomiselni, da so prirejali celi predpust in Se v postu plesne zabave in to le celo pri takih hiSah, kjer so izgubili očeta ali aina. Še bolj žalostno pa je, da se nekatere hiSe niti sedaj v postnem času ne morejo vzdržati plesa in to sedaj, ko Se toliko naših bratov ječi pod tujim jarmom. Ljudje božji, ali mislite, da bomo b pkssum, pijačo ia vriskanjem dozidali že pričeto nažo jugoslovansko domovino? Na Francoskem so bili vsi plesi prepovedali in to iz žalovanja za padlimi za domovino, mi Slovenci pa, ki Se nimamo niti pravih mej svoje domovine in tndi do-roij vzroka žalovati za padlimi na bojišču, mi bo tno pa tačas plesali, popivali in vriskali, kar nam Ikodoje celo na mirovnem posveta v Parizu. Tu le je pač treba odločne roke naSih oblasti. Spa-taetujmo se Se o pravem času, ter s treznim de-om delujmo za našo novo Jagoslavijo. Naše brat-10 društvo smo zopet na novo oživeli in se prid-lo čita in predava.
Sv. Jurij ob Sčavaici. Dne 23. saSca 1.1. se je istanovil» lakaj »Zveza kmetijskih podružnic v tolit. tkraju ljutomerskem«. Načelnikom je bil iz-oljen nadučitelj in načelnik kmet. podružnice v Ptičji vasi Franjo Cvetko. Naloga novoustanovljene Zveze« bo pazno zasledovati pereča kmetijska praSanja. V to svrho bo prirejala »Zveza« po po tebi shode podružničnih delegatov na raznih krajih •olit. okraja ljutomerskega.
Mala Nedelja. Zborovalci Kat. izobr. društva ia zborovanju dne 80. marca protestirajo xproti iški grabežljivosti in ropu naSih primorskih de-el. Zborovalci prosijo jugoslovansko vlad a, naj vsemi močmi deluje na to, da se vsi jugoslo-anski kraji ob Adriji združijo v državo SH3. Zadevajo in prosijo, da se iz sovražnih držav vr-ejo naSi »jetniki ali da ss jim zboljSa njih živ-ensk;> stanje.
Svečina. Zloglasni bivSi sveSinski župan Parolo, ta velenemec laSkega pokolenja, je imel najeli del krivde ob peklensko zlobni gonji zoper ijnega župnika Vida Janiekoviča. Io zdaj izvemo »ko je tajnega trpina Se na mrtvaškem odru lenega ostudno in celo bogokletno sramotil n. pr. soboto v Smonigovi gostilni. Prepričani smo, da
tndi Paskola doseže zasluženo plačilo za njegovo delovanje. Vstkako pa si treba kmalu dobro ogle dati vso družborki se Se z njim brati!
Svetinje. Sbod SHZ ki se je pri nas vršil v nedeijo doe 6. aprila je sijajno uspel. Predsedoval je C. g. župnik Fr. Bratašek. Poročala sta posl. Brenčič in nadrevizor Vlad PaSeajak o političnem ia gospodarskem poloiaju Soglasno so se sprejele resolucije glede zasedenja naše zemlje po Italijanih, divjanja nemSk h tolp na KoroSkem, proti previsoko odmerjenemu dohod inskema davku in za sklicanje deželnega zbora.
Celje. Gotovo ni merodajaemu mestu znaao, da se v mestnem vrtu Se pozno Čez polaočno uro godijo kaj nečedne reči Kar celi voji pijanih moških ia ženskih rogovili okrog, razgraja, kriči in vriska, da ljudje v hiSih ob Sarinji spati na merejo. Vi deti je, kakor da bi se bila odpravljena javna hiia prestavila — v mestni vrt. ' Upamo, da bo ta migljaj zadostoval, da ss ta pohujSljivi nedostatek odpravi.	1
Gelje. Nedavno je bila predstava v mestnem gledališču. Ker je bila ueielja, se je vdeležilo pred stave tudi dokaj kmečkega ljudstva iz okolice in so si nekateri vzeli celo lože, ker dragih prostorov niso dobili. To je hudo zbodlo neko visoko gospo, soprogo vojnega dobičkarja in večkratnega miljo naija. »Lože bi naj bile V3»j po 100 K« je dejala in visoko privzdignila nos, »potem bi kmetje ne silili vanje in boljši človek (mislila je sebe seveda) bi se imel vendar kam vseati.« Tako! Da smo večinoma kmetje — kajti gospoda se je te govine dosledno izogibala — znosili ogromno premoženje skupaj, za to smo bili pa dobri!« Oj ti frakarja kako oblastaa si Se v naSih »narodnih« krogih!
Celje. Po naSem mestu se klatijo v času med Šolskim poakorn cele tolpe otrok, ki bi morali biti v Soli. IzN postaje doSle potnike kar obsipljejo ia jih vsiljivo nadlegujejo. Tadi beračijo in izmičejo po biS»h in na trga. Ker imamo v Celja jako Številno državno policijo, ki očividno ni preobložena z de lom, bi bilo pač dobro, ko bi se iste tudi malo pobrigale za našo podivjano mladino.
Strmec pri L š<em. Tukaj je umrla zadnjega marca Marija Vti	domače Jarkova Mica ter
bila 2. aprila ob <epi eležbi pokopana. Zapustila je domačim in vse <>.. ki so jo poznali, s svojim res pobožnim živi,* em lep vzgled, cerkvam pa lepe darove. Počivj ? miru ter vživaj plačilo v nebesih!
Laške. Le dobri i bedimo. Tako vabijo scci-jaldemokraSki agitatorji k meta. To vabilo je vabilo lisice, ki si je tadi dobra hotela biti s kokoSjo, da jo je tem lažje pobasala Vendar nekaterim se Se ni tako daleč razsvetlilo v glavi, zakaj ko bi se jim, ae bi motili s socijaidemokrati in nemškatarji shoda Kmečke zveze, pač pa pazljivo poslušali, kar se tukaj govori, da bi se otresli tistih plesni-vih misli in nazorov izza predmajskinega časa, ki tako malo sodiio v novi čas, kakor gaojna jama v fciSo!
Premogovnik Skale—Velenje. Is članka: »Nepotrebne »k bi«, objavljenega v soc. dem. listu »Delavec« 29. marca, se marsikaj spoznal Spozna se, da hočejo soc. dem. voditelji zahtevati »potom ; sklepa«, naj pisarna na premogovniku izplačuje -članarino za soc. dem stranko iz zaslužka vsakega, tudi katoliškega delavca, četudi tega noie. Spozna se. da ne bo smel biti na premogovniku noben delavec, ki ni socijalni demokrat, vse po sklepu voditeljev demokratov, za katere bi bilo to najbolje, če bi le bilo pravično in poSteno tudi do katoliškega delavca, kar pa ni. Še enkrat povemo: soc dem. nioiajo teh pravic. Vsak daluvec ima pravico, iskati pri državni oblasti varstva, če ma kdo vzame delo redi tega, ker je katoliški. »Meščanskega klerikaliznaa« tu nimamo, pač pa krSčansko ljudstvo, delavca in kmet», ki Se nobeden ni delal sile socijalnim demokratom. Računa z delavstvom se nobenemu krščanskemu člo veka ni treba bati, ne delavca trpinu, ki demokratom, ni mogel delati krivice, ne gospodarja, ki vsled vere mora biti in je bil Ss naj pravičnejši do svojega delavca. Kaj pa pomenijo besede: >Dosti je bilo tolažbe, dosti pa tudi zavajanja vode na klerikalne mline, dosti pa tadi brezkončnega trpljenja pod klerikalno ero.« Nejasne so te besede! Kdaj je vladalo, če je to pomen teh besedi, krš čansko ljudstvo, pred vsem delavstvo, nad soc. dem. in jim delalo krivico, da *ne bo smelo več zraven njih mirno živeti? Zdaj so delavci trpeli, a ne od krščanskih ljadi, a Se več bodo trpeli vsi pod soc. demokrati. Bralci naj sami Se dalje presodijo, so li modre ali samo nerodne besede: »Silo, na katero se možic zaaaSa, se nahaja «menda
v obliki slame ▼ njegovi glavi« S) menda soc, dem. iskali svojo mofl v s!ami, četudi bi, kar se pri človeku ae zgodi, jim je mesto moigaa polno zrastlo v glavi. Če je po na slih dopisnika Sk?d& za maslo, o katerem govori, naj pride po njega, .. ga bo mogoče raje nosil ia si ga boije vedel ohra-i niti na svoji glavi
at. Jani na Vinski gori. V četrtek, dne 4 L m. zvečer je po daljši m mačai bolezni bogavia no izdihnil svajo blago čušo Aotoa Zaje, p. d. Skaza v Lipju. BI je vaorsa mož ter veSletai naročnik Slov. G>spodarja Svetila mu večoa luč!
Troblje pri alovengradco. Dae tO. aprila smo pokopali vrlo gospodinjo Mirijo Krevh, mtter č. g. Matko Krevha, kaplana pri Sv Petru niie Maribora. Svetila ji večna luč! G. kaplana ia vsant ostalim n*Se iskreno sožalje!
Sv. Peter aa Kronski gori. V nedeljo 6. t. m, smo imeli shod SKZ. Mestni žapruk g. Al. Č žek se je odzval našema povabila, pa je priSol tadi k rs m, ki tako težko zapustimo svoje hribavsfcs domove. V svojem zanimiv* m govoru nam je predvsem utrdil navdušenje za našo novo državo, Jugoslavijo, ter nam pokazal, da je bila za nas Slovenca edina rešitev ujedinjeeje z nam sorodnimi brati Hrvati in Srbi. V nadaljuem izvajaniu aas je prepričal tudi o potrebi kmečke organizacije (8KZ) ki bi naj bila mogočaa opora ta co proti krivične na kapitalizma, kakor tudi proti pretiranim zahtevam socij&stov, ki hočejo pod imsaom svobode uvesti strahovlado in zasužnjiti vse drage stanove. H konca je Se povdatr.al, kako potrebna je vsem, zlasti mladini vsestranska izobra^a ter toplo priporočal, da si ustanovimo takaj svoje izobraževalne droštvo.
Sv. Križ pri Slatini. Poročil se je 31. marca Vinko Žarman, brat tukajšnjega žap.na Janeza Žarman z Sofijo Ocvirk. Poročal je" nevestin stric g. Maks Ojvirk, župnik pri Sv. Andraža pri Velenja. G. V. Žarmun se preseli v Celje, kjer bo izvrševal svojo dimnikarsko obrt. — Obilo srečo!
Rajheabnrg Za neprecenljive zaloge, katere si je stekel preč. g. dahovni ia koazistorijalni svetnik Jožef Gsrjgk v rajhenbarSki žapaiji posebno s pozidanjem prelepe Lurlke cerkve, so ga ob njegovem odhodu na župnijo Sv. Jerneja t Slov. Bistrici imen -vale vsa obči te v rajheabarški župniji častnim občanom. Vsi Rajbenbaržani želimo v svoji hvaležaosti prezaslažaima gospada na njegovem novem službenem mestu Se za mnoga leta krepkega zdravja in božjega blagoslova, fl Dobje pri Planiai. Na cvetno nedeljo se je u-stanovila pri nas podružnica kmetijske družbe. Ustanovni shod je bil jako debro obiskan. O pomenu podružaice in o kmetskih koristih je govoril zastopnik slov. kmetijske draioe iz Ljab!jaae inženir A ojz Tavčer. Pristopilo je dosedaj že 60 zavednih Dobjanov, drugi Se bodo priatopdi.
Dobje pri Planini. Padla sta na KoroSkem dva vrla naša mladeniča, ki sta od začetka bila v vojni službi, Alojz To?oraik, zadet od sovražne strojnice, i a Franc Romih iz Jelc, zavratao umorjen o i ne-keva
Dol pri Hrastniku Dne 30. sušca se je vršil tu javen shod socijalnodemokraške stranke. Gledalcev >e bilo (Veliko, pravih poslušalcev pa Qb sklepu shoda že malo, razven naročenih iz Hrastnika. Govornika sta povedala prav lepe reči. Kovaču n. pr. se *elo smilijo naše ženske. Na Nemškem jim baje ni treba ne. gnoja kidati, ne pese okopavati, splon tam se godi ženski silno dobro, to pa za'), ker so organizirane in če se hočeio naša dekleta in ženske tud» ob delavnikih v zlikanih čevljih sprehajati, se seveda morajo pri rdečkarjih organizirati. Povedal je tudi, da socijalisti lahko dosežejo, da se bo živina zopet rekvirirala, treba se jim je le Kristana obrniti , toda mi kmetje se jim smilimo in zato bodo potrpeli, da ne bodo dvakrat na teden mesa jedli, K temu bi pripomnili, da so naši kmetski poslanci dosegli Dri vladi, da se je razglasila prosta kupčija, ter se nam živina ne sme več s silo jemati, kar je bilo tako že zadnji čas. ker sicer bi se bila živinoreja v naših krajih za več let uničila. Kako se pa kmetje smilijo našim sooijalistom, bi lanko povedali tisti kmetje, katerim se • je v novembru lansko leto grozilo, da — pridejo Via „obisk." Govornik Malovrh pa je toplo pri« poročal vsem kmetom, naj berejo socijaldemokratski Ust „Naprej." Kogar zanima, naj si preskrbi letošnjo 58, številko tega lista z dne 11. marca ter prebere Članek „Revolucija." „Vzemite vse s silo", to je 'bojna pesem v tem članku, kier pisatelj-boljševik poziva vse „somišljenike", naj delajo na to, da tudi tu na Slovenskem ustanovijo socijalistično republiko, kakor je v Rusiji, Pošten kmet, ki bo bral ta članek, se mora zgražati nad temi socijalističniffii misli. La več takih Člankov v list „Naprej", potem ne bo Ču -da, če se bodo začeli taki slučaji grozodejstva, kot se je zglodil pred dvema mesecema pri Sv. Juriju „ kjer so posestnika Matka, njegovo ženo in služkinjo grozovito umorili ter oropali.
Rran 6
SLOVENSKI GOSPODAR.
JJ* aprila 1919.
Ptuj. G. uredaik, ste brali veselo vest, da bo-
<o Amerikanci srbskim kmetom nakupili konj in mul f Glejte, ko bi še kdo v Ameriki se spomnil našega slovenskega kmeta in mu kupil vsaj par mul, to bi se obnesla reja, vsaj mulcev je dovolj v naših kra« jih. Na ljubljanskem barju so lovili erarične konj8 kot cipe, v našem mestu j« bil nakup eraričnega konja strogo prepovedan. Ko so dolge kolone najlepših in najboljših lionj že bile na Ogijskem preko naše meje, tedaj se je slovenskih kmetov tudi pamet spomnila brez uradnega dovoljenja. Začeli so vsaj zadnje ostanke eraričnih konj kupovati od priprostih vojakovi in častnikov, ki so imeli tudi svoje lastne konje. Ko ni bilo nobenih lonj več na oesti videti, je bilo nakupovanje uradno dovoljeno. Več stotin teh konj je bilo pobitih v Ptuju, Mariboru in v Gradcu, navi -hanci so zaslužili jako lepe svota^ vse to je bilo it redu; poštenejBi so obdržali konje in sedaj plačujejo globo na ukaz konjske komisije.
Sv. Leaart v Slov. gor. Shod, ki ga je imela JDS, t. j». naša stara liberalna stranka, se jim je pač klaverno obnesel. Videli go, da bodo tukaj v Slovenskih gorioah pač malo pristašev imeli, razun nekaj inteligence, ki so pa skoro sami priseljenci. Pri otvoritvi shoda niso imeli nobenega svojega prista -ša, zato je bil izvoljen za predsednika Hinkj Fa-nedl, posestnik iz Partinja,. Med shodom je potem prišla skoro vsa inteligenca šentlenartska. Nočemo pa s tem reči, da so to sami njih pristaši, Prvi dobi besedo poslanec JDS prof. Voglar. Razpravljal je o nagem skupnein sedanjem položaju, o agrarnem vprašanju, denarni vrednosti in vojnih posojilih itd. ter pridno med govorom agitira* za pristop v svojo stranko. Po njegovem govoru je pobijal predsednik agitacijo za pristop v njihovo stranko, ker naša stranka še z večjo vnemo podpira zdrav razvoj našega fcmetskecr.a ljudstva in ravno tako deluje pri agrarni reformi (razlastitvi tujih zemljišč) in v»eh važnih vprašanjih. Za kmeta, bodisi malega ali velikega, kmečkega delavca, obrtnika je le prostor r naši stranki, ki je zgrajena na večnoveljavtnih načelih krščanskega demokratizma, katero načelo pa žalibog v JDS pogrešamo. Povdarjal je, da kmečki človek, kakor ljubi pošteno posvetno inteligenco, ravno tako liubi tudi duhovsko inteligenco, katera p» t liberalni stranki nima prostora. (Velik Sum je nato nastal pri nasprotnikih. G. profesor ugovarja.) Nazadnje o-menja predsednik, da je sedaj ▼ teh burnih daaih to nmestno skupno delo za naflo mlado državo Jugoslavijo. Po kratki razpravi ja predsednik zaključil ebo-rovanje in tako smo se razBli v nadi, da tukaj plesi &a stranke JDS ne bo šla ▼ tlaBje.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Mohorjani «D Karo -raii za uboge dijake K 105.05. OQ teh se je poslalo fO K Dijaški kuhinji v Maribora in K 6JM53 DijaSOdi B*hinji v Celje.
Laško. Ljudje, kateri se vedno ponaBajo, Ga 90 svobodomiselni in da vsakemu pustijo, da se er« ganizira pri stranki kateri hoče, Helajo sedaj preoej ilrugače. To vidimo posebno tukai v našem okraju, kjer je veliko delavstva. V premogofopih, na železnici in v tovarnah so zadeli eooijaldemokraški voditelji in njih pristaBi nastopati proti drugače mislečim delavcem z nasilstvor» in grožnjami, da bodejo »b službo, ako ne pristopijo II njihovi organizaciji. .Obenem ¡so aačeli hujskati Selavoe proti kmetom in Hohovnikom, Češ, kmetja so krivi draginje, duhovni« ki pa vojske. Dne 23. sušea so imeli socijalni demo-kratje vi Laškem shod, kjer j* njihov govornik hvalil svojo stranko, s trditvijo »ml smo tisti, ki smo bili vedno za mir." Da so pa nemški socialdemokrati ve-flno glasovali za vojaške kredite in bili vedno za fita-lažo Viljemu II., lega pa seveda svojim ovfficam ni povedal. Opozarjamo sooijaldemokrate, naj v dosego grojih namenov rabiio bolj poštena sredstva« Zaup« aike naše SKZ pa opozarjamo, naj nastopijo proti nesramnim laiem naših nasprotnikov«
Ponikva ob južni Sel. Ob zelo veliki udeležiti 89 je vršil dne 0. aprila tukaj shod SKZ. Govoril je podpredsednik VLS prof. Bog, Remeo ia Ljubljane o raznih strankah, ki snubijo lepo Ponikvo, o krivcih vojne, o gospodarskih razmerah » Jugoslaviji, o valuti in vojnem posojilu. Govor je vsem navzočim iat-redno ugajal. Spoznali «o, da je SKZ res prava kmetska stranka, katere se je treba okleniti s celim grcem. Soglasno so btle sprejete resolucije zoper zasedanje našega ozemlja od Italijanov, za združenje rseh Slovencev v kraljestvu SHS, zoper militarizem, takoršen je bil v rajni Avstriji, za obrestovanje in IzplaČanje vojnih posojil, od 8 sar Je odvisen blagor tisoče v, za obdačenje kapitalistov In vojnih dobičkarjev, za sklicanje pokrajinskega zbora, za pravično odmero osebnodohodninskega davka, za razširjenje krščanske kinetske organizacije na celo Jugoslavijo« Shoč je pokazal, da SKZ na Ponikvi trdno stoji.
Velika no&*
Hitro vse se spreminjava, Človek ne verjel bi skor\. ▼Čeraj nemška še trdnjav». Dan's slovenski Maribor.
Včeraj ptujski klobasarji Klicali Slovencem „pfuj." Danes mi smo gospodarji. Danes je slovenski Ptuj..
fcginil nemški zagovorniB .Stajerc", ta nesramni list-Zginil Linhart, zginil Orni! Eginil nemški „antikrist,"
¥fcera,j nemSki še uradi, JBindiš, tos fei'Stema nit", Danes znajo nemški gadi Vsi slovenski govorit'.
Včeraj „Wacht am Rhein" so peli, Klicali so „ha.jl und zik." So rjoveli in besneli: „Ole Bindišen am štrik."
Danes pa vsi nemški baeki Fiho lazijo okrog. So ponižni kakor cucto, Nemce ja aapustil Bog.
Yöeraj so še s „habdijere* Nemoi se pozdravljali. Dan's po jo pa miserere Nemčiji in Avstriji.
Vftaraj kleli so Francoza im .Gott strafe EngelanÖ." Danes pa vse nemške koze Uidejo jim „Kistihand"
Vsa to niG JTm ne pomaga, fes zastonj je njihov trnJL Naša je sijajna zmaga, Nemci danes so „kaput."
Kon'e je našega trpljenja. Zginila je nemška moč To je pravi dan vstajenja STo je naša — Velika noč.
Blaž Eafoftrak,
Prijava državnih rent in vojnih posojil. Da se m tre sestaviti v sv rt o pregkü« in nastavka naše pSaČike bilance skupna svota vseh nam (v SI« ven^ji) le tnih vredi ostnih psurjev, in sicer dr živcih rent in vojnih posojil avstrijskih in ogrskih ter drugih naloženih papirjev, ¿?akor obligacij, za-stavnih pisem, železniški* prioritet in konečno tndi dtlnic podjetij izven Jugoslavije, ie t*eb& napraviti U Cen seznam vseh v printnih rokah se nahaj* icčih vrednostnih papirjev stare monarhije in pod jftij, ki so pripadale, prej k s jej, a so sedaj zunaj mej Jugoslavije. Da beds statistika točna, je v ve lfkem interesu vsakega posameznega kakor tudi spJošaosti, ter je vsledtega, da sö ne bi domnevalo kakih davčnih in podobnih uradnih odredb za tem pozivom, kar bi marsikoga odvrnilo od prijave, sprejela sestavo te statistike privatna ivrdka: Dr. I -an Černe, gospodarska pisarna, r Ljubljani. Pri glasiti je torej samo pismeno po dopisnici na ta naslov, vse gori navedene vrednostae papirje z imenom in naslovom lastnika, ter je navesti tudi, ali se papirji nabajajo v Jugoslaviji ali iz »en nje. £?a primer: »Prijavljam: K JOOO 4% avstr. kronske rente, K 5000 V. avstr. vej pos. zaklad, in K 6000 4°/o *elez. prior. Kranj—Triič. Prva dva papirja sta takaj, tretji na Dunaju. Andrej Maček, posest. Vrhnika 125 c Nasloviti je dopisnico: Dr. Ivan Černe, gospodars kapisarca, Ljubljana 147. — Ker ao ti podatki izredne važnosti za vse naše gospo diurstvo kakor teli za pot mezne laalaike vrednost si (h papirjev velikega p* mena, se p/osijo denarni zavodi, žopai uradi m droge vplivne osebe, da gredo vsem radi prijave rpradujočim s pojasnili i a roko. Denarni zavodi, uradi in korporscije, ki dosedaj še nikdar niso prijavili stanja svojih vred. papirjev. se vljodao prosijo, da v interesu popd nosti tc statistike istetakoprijavijo sedanje stanje svojih gori navedenih vrednostnih p pirjev. Vse prijave naj se gotovo izvršijo najjasneje do 36. t m., da se more statistika takrat zaključiti. Slo venski Iii ti se prosijo v interesu stvari same, da blagovolijo do ravno navedenega roka parkrat ob
f« r»"Vii",
Velika nesreča. Dne iS. t. m. ee ie vozil vele- ' posestnik Miha Janežič iz Zupelevoa pri Brežicah z ] vlakom iz Maribora proti Ptuju, Pomotoma se je vse- f del v I« razred, a imel je samo listek za II. razred. Sprevodnik mu je ukazal, naj gre v svoj voz. Jane- ! žič se je res med vožnjo preselil v sosednji voz, a je padel med vozove. Odrezalo mu je obe nogi in ga še tudi drugače zelo razmesarilo. Bil je takoj mrtev.
Obisk. Na veliki torek Je obiskal našega g. knezoškofa učeni franooski zgodovinar in pisatelj Le Oomte Begouen, ki se silno zanima za staro zgodovino naSin krajev. Spremljal ga Je gjeneralštabni ma * jor g. dr. Caston Reverdy.
Uredništvo „Slov. Gospodarja", „Straže" In „Malih Novi o" ¡e dobilo svoj lasten telefon, ki Ima številko 220. Število 113 ima edino trgovina in tiskarna sv, Cirila. Z uredništvom se lahko govori te« lefonično vsak delavnik od pol 8, ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih se pa ne nra-fluje.
Slovenci širite Gospodarja!
Sv,. Jakob r Slov. gor.: Vaš dopis glede nemškutarjenja naših „jugoslovanskih" uradov smo priobčili v „Malih "Novicah" dne 12, t. m. — Ignadij Kuk, Konjipe: Vašo zadevo izročili pristojni oblasti, Ža list pa ja preobširno. — O p letnice* Kedaj in kje se vrši naznanjani shod na belo nedeljo? — Sv. Marjeta na Drav. polju: Pritožite se na finančno ravnateljstvo. Povejte v pritožbi, da je Ahič dobil oigaret, koliko je hotel. Za Vaše podatke glede Kalčiča, Maeuna in Ahiča smo Vam salo hvtu ležni. Le večkrat poročajte! — I, K., S T. Peter pod Sv- gor.: Napravite takoj priziv na okr, davčno oblast v Brežicah. — Kališovee: Poročajte gla. varstvu, naj sestavi nove občinske odbore. — D r -mož: Dotični, ki je v „Kmetovalcu" nazval naše kmetovalce sfccro&opitne kimovce, j» tako nežnatna o,-sebioa, da se ne splača, se pečati z njim, — Sv, Jurij ob Sčamioi: Istih novic ne prinašamo dvakrat. — Brestrnica: Ce gerent res tako govori c Jugoslaviji, kako» nam Vi pišete, ga naznanite o»-trajnemu glavarstvu. — C 1 a n k a r j u „Tako no; * r e": Pošljite nam čimprej omenjeni članek. A že naprej Vas prosimo, članek naj bo kolikor mogoče kratek, ker bo „Slov. Gospodar" izhajal zopet dalje časa samo na 4 straneh. Trpimo na pomanjkanju par pirja. — Žiče pri Konjicah: Pritožba o - Vaši učiteljici ne spada v list. Obrnite se na okrajni šolski svet. — Hazbor pri Loki: Preosebno, zato roma v kflB. — Jarenlna: Dotični gospod ne želi biti opevan. Oprostite torej! — Si Lenart v SI. g.: Hvala! O dotičnem shodu smo Že poprej dobili od flruge strani poročilo. — Prleki na koroš-kem bojiBču: Za1, 3a ce moremo objaviti vsel po»dravov, ker imamo malo prostora na razpolago. Izročite Vašim tovarišem naše velikonočne pozdrave! — Sv Trojica r Slov. gor.: Hvala za informa-«ije. Bomo dobro porabili» — fT * n i Č e pri St. Jan-žu: Radi »oBte «e pritožite na poftno ravnateljstvo t Ljahljetno.	!
Vsem ¿oplsnikom, sotruOnilfom, prijateljem £) | naročnikom želi uredniltvo vesele in milosti polni Velikonočne praznike i	:|1 ,
Slovenskim vojakom! K Veliki noči smo do'1 bHi od naših vrlih |ogoslovanskib vojakov, ki sto jiio na straii na naših mejah, mnogo pozdravni opisov. Za vse te pozdrave se Vam, vrli Msi sirovi junaki, vroče zahvaljujemo in Vam vrača m 3 oblo ml h pozdravov. Junaki! Vsa naša de movina Vam je bvalelna, da tako krepko straliti r.Pie meje pred vpadom divjih cemBkib, madžai jstih in laških »olp. Slava in hvala Vam! Veseli Vriikonoč! Ph^k^ r^aoko'
Poaameine Ktevlline .Slovenskega CVoapoi^]*1 L» „StraSe* staaeia eiS 1. oktobr» -mpasej % mmrsfM
m r4 bom esica m t», ali imajo i aS I etxm££
--'•-' - -'--- - '-j
. Jg{«lstv@ Ormolke pesoiHnlce
redni občni zboi
ki ae viii
v pondeljek, dne 28, t. m. ob 2. url po v uradni sobi posejilnioe.
Dnevni red običajni s vehtvije račelstva in mdzoiri
IVaCeistvO.
Kletsrsko druitvo v Ormožu
vabi avoje člane na
redni občni zboi
ki «e vrši
v pondeljek, dne 28. t. m. ob 3. ari p< ▼ društveni sobi Klei»rske gostiln*.
N» dnevnem redu je med drugim nova voli načeistva in nadeoretva.
"	IV a
V pondeljek, dne 21. aprila ob 3. ari p ae «ril ▼ pcaajilniikih prostorih
redni občni zbe
hranilnice in pjsajilaics pri Si. hnipili na
z obicajoim dnevnim red« r 42	Načela Vi
Za mesto Maribor se išče spretnega
zavarovalnega za*t)pn
za pciar in iivljenskt oddelek. Ponudbe naf nc poverjeništvo /zajemne zavarovalnice, Celje, I
17. aprila 10!9.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Straft 7.
_!l_JS
¿Martja« sjftitfBttt« Mart.	tM
¿SV* SpiaaJ iioalp BoKnjea, profesor; fšasfgi&sfa ^ MttrtborBi Mtanc Ja&ko tržimo, H teka gapoteggs ¡zvir-i*** mallirssftft &a Siov&HGi 1q c&l&i al jraSur is ta* Bteaialj, srsomorui (»ganlna!» rima»
ijuBst», bh jo « rttsnioS potMtS?! pe^stf sta jjfuMro ae»»] Botirega, Knjiga rssfej® y> gsSK Adu tmm ohfiraii premij jav«! .b ®afe>et«S Segjt, kafrgnifi SoseSaJ te ai bilo s slevesssH jMj&ttl g| RaJižavaMe, Premišljevale® »tiv« saHs ifc* blatih poboSaosf? s last Balastni Materi ia s BksS . iTerJa ieansosemo, Štiri st. mate In b&Aj£b ¿.ti msBte* in potiofoasfl» E8i tema )s &	fe
^fls? asa« B@ii$v« v Kolesni, n NJs.iStn, ea acsfe ¡¡j& in za r&jnfi; Bffln» knjige pr«v teplo prig&cffe» »a 0«aa s poMnlus SE Mik iStefe s® i ^afssil K MmdMsrzs

Zelias priti n mlinarja; vaanea tndi »Ii« t ujeta Joitf Vige«, Srčofin» 171, p. Vurbtrg. 34
ffgoTlK* m lesntmo * lir* »J k (Kranjsko) pripsroia jg. trgovcem ia metovalsara «raja aalofa lesenega poljskega o-reija ia lesenih isdelkar, fcaker , ¡jtabalj, leaaaih ril, raabaaev, i VoSot, vaakov aUik kolav, vaška- i vratnih korb is protja, asiiaskik i sjt, reSet, različnih Škafov, čeb- j etr, kakor tadi Tie laieae kuhi-ajnke potrebiiiia. M. Čaaaaj. 858 '
Prodajalka ianeaca, raeSane stre k«, želi primerni alaibe. V beiedi in puari amočua alorentkega in aasikega jaiika, Ponudbe ped: „O. S. Slintiaa pri Maribora." 28
TriavškTuSeies a dabrim šolskim	Obleke
«priženem se «prejme r tigovimi	od preproste do vsakovrstne
aeianega blaga A. Pintsr v Slov	najfinejše, domaČo dobro in
Bistrtoi.	29	_	_ . _ .... ..
najboljša kakovosti Izdelaja in prodaja znaroih cenah
•brtia» «adrnga mizar-•klh najitrov, Crajakt trg S, n A HI BO». <90
kupuje tudi vaakovratal mizarski las.	«S
Kupujem suhe gobe In laneno «sme ps uajviiu dnevni ceni. Predajam dobro bažuo olje vsako untožin«. Ivo Grither, trgovica meša ¡«a blaga Sv. Jurij ob Ta bara S» v. doli a».	8
3rowning pištola kal. 6 S5 ae kapi. Pona 4bo as ,A B." poitiio isiače, St. Psval pri Prebolda. 8
3 para popolnoma sovih Goisaer-Čevljev it. 43. ia 45. se .¡.amea-jav» ia mast sli oli«. Actjaija Themr-n, Maribor, Tegettheffava uliaa 86. II nailtr.	26
Slikar In plaakar Jakeb Sesrkovit v Maribora, Koralik« ulica it. 84 Be priporoia vsasi Biovenesm (tadi kmetom) za »likanje sob i.t.d. Debra, l po in v vr.ake« oaira sadovoljiv» iznržitesr. Dala 4® lakko tadi pismeno nasoči.
Pradc ae malo poatatvo pri mesta. Magdalanska alica it. 'iSe Mari-bar.	27
vestno delo, vsake velikosti, izbome kakovosti izdeluje točno ia solidno
ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska al. 15, pri ttarem mosta. 719
Kapi ae paatatvo, s aeao de K
10.000. Najrajii v Savinjski doiini. Poasdbe s o«no naj «a poilj«jo aa: A ojs Dr»;«, Pedkraj it. 66 p. Loka pri Zagorja ab 8. SI
Gastilia Bpri zamorea ilfe natakarico.
8 t Ptuja 16


Iiča sa za takoj vinogradnik (vi sišarl. Slada prav dobra. J. Pfei lar, poa. t Laakovea pti Krikei
Hlsžfn organlata in osrkovnlka se napihuje. Prosta stano>aaja, vrt, bi» in 800 K lataa pkčs. Oglasit; ia j« s»ri a«rkvenem pred »tj niitvu, Š rje pri Zidaaea mosta
Pridno dekla ia pohiino delo in k otrokom ae takoj sprejme v dobri hjii v Rogatea. Ponudbe in predstave pri g M Krantsdorfor, M&ribor, B&nkalui eva al. 4. 13
Učenec se tskaj sprejme na tri leta pri Anten MarčH, usnjar SI. Biatnca, Starost 16 do 18 let. Z« o laka in hrano se bo skrbele.
Mlinar — invalid ii«a v najem iaal umetni mi!« ¡.a dobri vodi,
" *°\lko !!,m,Í*' T bl!'iiai e^kre m sola, ali pa , mti0 trgoriua a mako in delilnimi pridelki, v •kraja Phij, Ljutomer, na naihv It. Ivanaia, mlinar v Moairjn. 48
IMe «a t grada JalSa pri Šmarju ai I a p s c. Plaže dobi 80 K in vse
v hiši.	12
PRDDAJALKA a dobrimi «pridali pcitena se sprejme tekaj ali posneje t meian« trgovino Ficr-JJ«-a Gajiek v Loki pri Žusmn. »»na ia stanovanja t kiii. Zahtev» plaže ae naj t ponudbi na-▼*de. S rednost inujo »tarejSe ia t»ke, ki ao doma ia SIot. Štsj. isto tam aa sprejme tudi trgOTski n e e n a c.	11
Za graščino na Hrvaikem s« iščejo: 1 kuharica m 1 sobarica za goapodski dvor,
1	neoienjen gozdni čuvaj, kateri bi event. upravnika (salarja) nadcmestoval. Vefi neomenjenih hlapcev h konjem m volom. Pum. ponudbe
2	«fhtevo plač« jft poslati na
naslov; Franjo Grobovíek,
oskrjnik, Birkoveo, p. Sv!
V »»itetje, Hrvat-
--17
Mllaaka sita tnoiaa, trpaina it.
4 do 5 K 25, it. 6 do 7 K 85, it. 8 K 40 aa koa. Pri odjemu 20 kosov enega na vrh. Poiilja ae prati povcetju ali predplaiila. R. Dolin ar, Smlednik, Medvode.
£3
Ooapodarska STtza t Ljubljani ima t avoji aalogi Težjo mnoiino pranega In repnega aemeaa; raa-p^laga tadi a semenom sladkorne ptsa. C;bol,» oddaja po 50 Tin. 1 kg. K» («logi ima tadi aahe »o-iivje krmo živiai. Rarnekar en d«iie tadi stiskalnice aa sadje. Blagovolite se obrniti t slafejn potrebe le na fnruii naslov. 32
| IMem dekla 16—KO letno, pridno, i se d«bra in oa&teno. Glavno ia. aka
¿abro in paiteno. Glavno je, aka ima veselja do kahiaja ia dra-gega goirpsdarskega posla. Najraje bi, axo je nboina, ali bres atariev. Vaela bi ja aa dosaaio k sebi, ker »imam hčerk«. Aagela Perger, Dabeva pri Breiicak. 21
Rulatilnl atrej aradaja velikosti, awo) aa opeka, \ateri naj dnevno iaieluje 8 -12 tiso« kosov aidane opeke, star ali nov, a« takoj kapi.
P. Ptneer, Ptuj.	4
Zavarovanja Podjetniki
z enkratnim predplačilom premii z vojno-posojilnimi papirji se morejo sklepati pod sledečimi pogoji:
1.	Zavarovanja za primer doživetja in smrti:
Kdor vloži vojno posojilne obligacije aH zakladnice z» Dominale K 1000 —, dobi po preteku 15 let 7 gotovini K 1000'—. Za primer poprejšnje smrti je gotovinski inesek K 1000 — takoj plailjiv.
2.	StedJna zavarovanja
(zavarovanja s stalnim plačilnim rskom): Kdor vloži vojno-posojilne obligacije ali zakladnice za nominale K 1000 —, dobi po preteku 12 let t gotovini znesek 1000 S Ta gotovinski uesek je plailjiv še ie po 12 letih. Ako umrje zavarovanec poprej, ae znesek izplača po preteku 12 letne dobe onemu, ki ima pravico do izplačila. — Po lice se morejo po 3 letih odkupiti s 5 odstotnim diskontom ali pa obremeniti do višine vsakočisne odkupne vrednosti s posojilom. Obresti s j računajo po 5 odstotkov.
Zavarovanja za primer doživatjaln smrti
za zneske do K ECOO'— se sprejemajo brez zdravniške preiskave, za višje zneske je potrebna zdravniška preiskava. Tako zavarovanje more skleniti vsaka zdrava^oseba v starosti od 15 io 55 let'	tvJKS&SfcŠ,
I
i
tStadiha zavaravatija
niso omejena glede vsote in starosti, p 5 i Vsi zaposlenci druibe imajo pooblastila, ki določajo obseg njih pravic in s katerimt se imajo občinstvu izkazo->'■' ■■	vati.	726
Sklad aa vojaške vdove in sirote, - Ekspozitura v Mariboru, bodnijska ulica 14.
N
Lastniki vojnih oosoiil! Pozor I
Sklad za vojaške vdove iR sirote zavarovalni oddelek
„Expozitura y Mariboru" '
sprejema vojnoposojilne listine kot enkratno vplačilo zavarovalne premije in s'cer
a)	za zavarovanje na doživetje ali smrt na 15 let proti izplačila zavarovalne svat« v gotovini t. j. za 1000 K nominale se izplača v gotovini 1000 K.
b)	za zavarovanje na doživetje (hranilno za-dobo 12 let pod istimi plačilnimi pogoji.
Do 6000 K zavarovalne svote brez zdravniškega preiskovanja, nad 5000 K z zdravniškim preizkovanjem.
Zavarnje se pod a) vsak zdrav v starosti 15 do 50 let; pod b) od rojstva do 50 let. 586
Trgovci? pozor !
Vsled prevzetja drage trgovine se da v najem trgovska niža, v kateri je že čez 10 let dobro opeljana trgovina z meSanim blagom. Trgovina ieži tik tarne cerkve na zelo prometnem kraja. HiSa je velika in ima dosti prostorov za skladišča, nadalje krasso veliko stanovanje. Tik hiSe hlevi za živino in svinje. ^praSa se pri lastnika Franc Starčič, Sv. Barbara v Halozah. 732
Dne 10. aprila smo položili k večnaam počitku našo preljubo zlato mamo
■
ari!© ¡Crewh
m
f '
Prisrčna hvala vsem, ki bo ji stregli v bclezni. Zlasti pa naj dobri B g poplača preč. g. Ivsnu Jurko za prekrasne besede ob groba; hyala tadi preč. g. Kooiju in vsem, ki so se udeležili sprevoda kljub neugodnemu vremenu. Bog plati! Z Bogom ljuba mama — in na svidenje.
Troblje pri Slov. Gradcu, 10 aprila 1919.
Žalujoči ostali.
Odda se gradba nove javne okrajne caste č« Prevoge okraj Kozje, in acer za sedaj s*mo en del. Oglasiti se je nemudoma in os«bno, da se ogleda načrt, te?en in st|vi * ponudbe Gradivo je večinoma na mestu, orodje, stanovanje " ia deloma živež po dogovoru na razpolago. Z delom e zaleti takoj po Veliki noči. Sprejme se tudi 10- pridnih delavcev za drobljenje gramoza, dnevno ali na akord.
Stavbni odbor za novo javno 'skrajno cesto čez Pre-vorje, ekraj Kozje, p. Pilštanj, žel. post. bt. Jnr ob j. i.
'	.	| K81I
Laneno semeL
j
kopaje vsako količino po najvišjih dnevnih ceaah
__T^iii
importna in eksportna družba Horvat & Ko. Ljubljana, poštni predal 129. »m
Velika zaloga Isaeuega olj», firneža ia amivaln¥gt 729	(toaletnega) mila.	~~
^hhhm&I»«« vsako ronožiro trdih bepanih i%UPilil šahih ter polsuhih drv,nadalje
hrastovih hlodov vsake vrste in kakovosti od 10 cm debelosti naprej dolgost po poljabnosti in pravega kostanjevega lesa. E^npdbe za firanko vagon oddajne postaje z navedbo časa
, dobave ie nasloviti na:1 '.btnto*..,
ijsn i	*_...... fUuuMtiS -ai^tlsnu-
Ivan Blatnik, trgovina z lesomi
—...	laiuojioo i
■A I,!
Ločica p. Vransko pri Celju.
668
hvala-
t>8
AS*
Podpisani Ivan GrsgoriČs posestnik v Podklin-ca St. 8 naznanim, da je vsled zlobne roke pogo rel skedenj in kozolec. Zavarovan ssm bil pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, katar a mi je takoj točno plačala celo zavarovalnino. Zato me veže dolžnost, da Be javno zahv$bm Podklanc, dne 28. marca 1919. 727	Ivan Ore^oril
Pozor
vci
Razpošiljam na ^elo po zelo nizki cen v sledefe blago:
---------------------1 1 • -vovjT
Cimet cel, poper cel, nageljnove žbice (NeJken) cele, iafrau, paprika mleta, škroba, erdal in brilant kremo za čevlje črno in rumeno, vaselin (mast za Čevlje) črna in rumena, ličilo (Wichs), žgano žico, lič-
nike (žeblje) vsake velikosti. Sakanec (criffi) črn iii bel.
-—	~	v
J. Menart, trgovec
Domžale, Kranjsko. ,
____ * . 'i -; ;i ■
512
•	nag»« . w
^ > .1 r, 7 aM¡a*eibi
Danes nenidomostljivo .
samo z uporabo müa
iBJXltW se žtedi
Tv@rnica mila in aod« ¿I
Fsck Kran
I Poskusni zavoji z 4 in
Diáa zajele
Delniška drožba.
Nun fazni odielek v Haribc
, Edmuni Sckmido"^ ^Ifcfi ^toa Telefon št. 239.	Brzojavi: Transformer Mai
Dobava naprav za električno luč in električne
v vsakem ob|P||r |v Silosl&vni (diDamifiDi) siroji in elektrobadniki vsake tokovne vr3ta.
Prevozni m pren¿¡mi elektrübudaiki za poljedelj . ... sí» ai »ai Z .	; '
Pretvorniki (translormaiorji) in generatorji za v
ru
boi sile
za
delo.
vo. vsako
li(a4 pa
)ch-
_ ___48Qlv arasievaS
Vetrila (ventilatorji) in ekshaastorit
Vmesne razprave za vsakovrstne
end Niedervol^«i>°TI	»tobsM
Zaloga elektromaterijala, elektr. s*retila in korila. ProraCani strdkov in načrti (projekti) se rado-voljno izdelajejo.__- •
595
oías ai jUelüiabal
>jaiu je iioiim in puuaHiriii kui
I IO uuuaVTm ulrv
> UJUHU
Stran f.
SLOVENSKI »OSPODAi.
t*. ffpräa tgts.
B
rata
Uašniak,
tr »lini t vsfilem in surovimi kotam .-¡PTUJ:-: V hiši poleg okr. glavarstva (41)	(prej trgoviaa Lenart)	595
podplati, n«t ms je «sije, zgornje eseje Srno in m javo, likasec, (usnje za konjske opravo), cepljen« BBnje za gamaše, elegantni box* calf in cho-vretux Čevlji, pol čevlji, — Čevlji iz telečjega »snja, navede i čevlji iz rajave kraviite, dreta — mm podplatni cveki — platno.	■
Uredništvo % ojnea« albuma
prejšnjega peSpolka St. 87 plaCa vsem naročnikom albuma vplačane svete nazaj. Zneski, ki ne bodo zahtevani od dne razglašcnja v dobi Seet h rnese cev, pripadaj 3 invalidnem a fondn celjskega peip.
Zopetna otvoritev trgovine.
Cenj. občinstva nazc anjami da sem zopet otvoril
trgovino z modnim in mannfaktnrnim blagom, v MARIB3RU, Gosposka fclca 5*
Potrud i se bom, da bom svojim oenj. odjemalcem vselej le z dobrim blagom in po nizkih cenah kir najbolje postregel. Za bltgohoino naklonjen«»* in obilen obisk se priporoča a ooličnim spoštovanjem
J. N. Šoštarič,
84	trgovec, Gosposka ulici, Maribor.

Velika predaja
svile
se vrli od 1. do 19. april* v veletrgov. in r&gpofiiljal.
R. Stermecki
v CtJžu

Trgovccm in ▼ množinah <«■ 10 m s* »rila m »d i* a éaatm m bo :-:	o dajali.
«
(89)
«05
Javna zahvala.
Podpirana se tem potom g dr. Vinko Tajnštku, di-striktnima zdravnika v St. Pavlu v Sav. dolini ¡a njegovo t resnici poirtv valno prizadevanje, rešiti mo iz resne emrtne bolezni, kar Me mu je tudi posrečilo, najprisrčneje «ahvaljuiem, priporočajoč ga kot izvrstnega zdravnika vsa komar nx;topleje.
Dolenja* sb pri Št. Pavla v Sav. dol., 15. marca 1919.
18
Frančiška Kozâr,
< p d. Roža j, pose stoicn.
dlfUn. iivlaosdniTaik ordinira
Glavni trg 12, CELJE, Glavni trg 12.
¥e£ delavskih moči
moških in ženskih od 15 let taprej se »prej mejo zs snažen je steklenic in oaiivanje slatine. Stanovanje in prehrana pri podjetju.
Zdravilišče Slatina Radenci
L* totem se sprejme tudi en priden m zanesljiv konjski hlapec.	30
Mšnnfirlfi 'n ve^a
ll «a g 9 «i ES «4 sajamS! 89 dotičnemu kateri sporoči iz zanesljivih virov Janezu Ser-bac veleposestniku na Velikem kamnu pošta Koprivnica o usodi njegovega, od 30. oktobra l&nckega leta pogrešanega sina Iva&a Šerbec, kot desetnika 26. peSpolka, 4. baon, 4, sto t. zadnja vojna poŠta 486.	10
Naznanilo.
B6M
Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da otvoril s 15. aprilom t. 1 v Slovenjgiadc«
trgovino zmeiantm-klasom.
Potrudil se bom slavno občinstvo v vsakem ozira zadovoljiti s Učno in solidno postrežbo.
Z» obilen obisk se nsjiopleje priporoča
19
L ... • : : . __ ''
Ivan Rojaik.
Pozor
1 Si
ÏÏW,
■m
Za vedno prepovedana
cesta«
Spodnja hajdinjska soseska, obstoječa iz 28 posest nikov, prepoveduje cesto, ki pelje na Spod Hajdin od hiše Matije Kamer št. 10 proti Rengovemu mlina. To cesto so v vojnem času napravili vojaki in vtzniki iz drugih občin, ko večina poseitn kov od tega skupnega zemljišča ni bil« doma, zato se pa «edaj prepove vsem tistim, ki niso na tem posestva vknjileni, posebno še pa voznikom iz tujih občin in tujih političnih ekr»jav. Kdor ne bo ubogal in so ne oziral na svrrilne table, ki s« na vsakem konca postavljene ali bi ograjo trgal, zapade hudi kazni in bo plačal velike stroške, ki bi nastali pc sodnijiki pravdi zaradi motenja posestna pravice. IS	Anton Svenšek, žapaa.
Viktor Kopalki»
t g- vina » semeni	to
EJnbljana«, HongresnS irg<
Priporočam svoja preizkušena m priznano prstna ter dobro k&ljha zelenjadna, poljska in cvetlična
semena«
Genik ra leto 1919 je izšel in je vsakomer pa razpolago. Prosim, ozirajte se natančno na moj naslov.
Delniška glavnica K 15,000.00.
Rezervni fond nad K 4,000.000.
Centrala v Ljubljani.
/
Podružnice i Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje.
Sprejema vloge na knjilice in na tekoči račun proti najugodnej&c no n obrestovunjn. Po srednje nakup in prodajo vrrdnostnih papirjev in izvrBuje borzna naročila najtočneje. — Daje
prednjme na vrednostne papirje in blago. Es kontoje in vnovinje menice — Dovoljuje kre dite v vs«h oblikah — Poslovno mesto razredne loterije.	850
| Živo apno, portland cement, sit no in stresno opeko (vse v celi) vagonih), fini mizarski Um (ot 100 kg višje) ponuja
Vat. Vrbančič, Sjubljm
Bleiuieisova cesta 18.
Swarüo.
T zadnjem času širijo zlobni jeziki razne laiipo'i( gevorioa o meni, z nanmc-ai, kratiti mi ogled ter zaupaj pri ljudstva in oblasti Opozarjam, da bom vsakega, ki; bron s tukia klepetanjem jezik, izročil brezobzirno sode: aki oblasti i* to tem bolj, ker sem skoraj vsem tssedt! it 1 ves ča« vojske na reko, sato pa žiuijem sed>j Hi ostudno zahvalo.
Mipko lfauda9
2	a&tolj in gerent pri Šmarjeti ob Pesnici,
Kupil bi
dvcijEii kozolec
s 4 okni in stebri. Kdo ga ima na pro naj pišejo na Josipa Zaje, Mali vrh, Globo podta Brežice.
Prevzatje trgovin®
v Smarinetn n* Pohorju.
Ziano trgovino Kos Ivan v Smzrtnem na Poha se» kupil Vorša Leopold, trgovec na De vini št. 26.
^ Priporočam s« in zagotavljam, da bom tadi jaz domačin zalagal občinstvo z dobrim blagom.
Prevzel sem tadi poštno nabir<lnioo za Šmartno okoliške občino.
3	Vorša Leopold, trgov«
Zahvala.
Po daljši bolezni nam jo neizprosna smrt viola moža, očeta in brata
Alajza GreŠak,
p. d. Čkrobut, posestnika in eerkveue^a ključarja podružnico Sv šrnina.
Ob času bolesoi in pri pogrtba nam je prišlo od vseh strani toliko izrazov tolažb in sočutja, da odgovarjamo samo srinemn Čutstvu če izrekamo tem potom vsem prijateljem za
bvalo.
Posebna m* Čutimo dolino, zahvaliti se za ganljivi nagovor g župniku Gorjupn, g. dolskeaiu ksplanu za večkratni obisk ob časa bolezni, g. šolskemu vodji Hotbaacrju za spre v< d s šolarji ter s,>loh vsem, ki so z nami čutili globoko žalost.
Sv. Štefan pri hr&atniku, 91. marca 1919
34
Žalujoči ostali.
Zahvala,
Pevodum pefreba dragega ia nepoz»b nega nam brata, siriea in svaka, i. g. kapnika
Vida Janžekovič,
izrekamo to m potom vsem, ki so ma izkazali zadnjo čast, najprisrčnejšo »hvalo Posebno zahvalimo veleč g. dekana Jožefk Čižek za vsi skrb, ki so jo imeli za rajaega, za vod stvo pogreba in nsgrobao slovo, potem č. g župnika Kvalda Vračko za v src« sega joč poslovilni govor v cerkvi, vte Č6. gg du hovciko od blizu i i daleč, nadalje eenj. rodbino Miki od Sv. Marjete niže Ptaja, domači ptvsti zbor za ialostinki v cerkvi ia na grobu, sploh vso pri;ateljfl in ananoo ljubljenega raj aika.
Sročina, 7. aprila 1919. I	Zilujoči sorodniki
Slovenci Me Slov. Gospodarja T
ixdajatelj ta aaioZnlk:. KaL tiskovno druâtvo.
Ddgûvcjcai uref' ik:, Fnuijo 2«i>ot.
ITliilr W*»fearne rv* Otril« v Mvl'von
y