Dolenjske Novico izliajiijo TSiik écfrtek ; ;iko : ; je ta dan pravnik, dun poprej. : : Cena jim je za celo leto 8 K, za pol leta 4 K. Naročnina za Nemčijo, liosno in dmge cFropske drïave znaŠa 8*50 ií, za Ameriko 9"»0 1Í. liiKt ill oghiHÍ se pliir^tijejo iniiprej. Vne lioiiiso, iiiii'o^iiiiio ÍD ozitHiiila HpreJeiiiH tiakiinia J, Kriijec nasi. Davek naprodano vino. česar se je bii» žc tlolgo bati z osiirotn lia strašno praznoto v dižavnili blagajnali, to se je Kgoiiiio. Večina finančiicga odseka je sprejela pretekli teden zakon, ki določa splošen davek iia prodano vijio. Sicer je še dvomljivo, če ga bo tndi zbornica sprejela v tej obliki, ker vlada do danes še nima zanesljive večine za nove davke. Jugoslovani, Čehi in ilel Poljakov jim nasprotujejo iz splošnih političnih razlogov, ker so pravi: vladineniu gospodarstvu zanpati, ako se ji dovoli nove vire dohodkov. Nasprotni bodo vinskenm davku tttdi Rusini — tudi iz političnih vzrokov — dalje Italijani in koiiečno tudi socialni demokrati, ker novi davek, kakor so izjavili v odseku, preveč prizanaša knietom-vinogradnikoin in obremenjuje samo pivce, ne pa pridelovalce. Vlada je hotela prvotno davek, ki bi obremenil vino že ob pridelovanju. Znašal naj bi za Iiektoliter za vino 32 ki'on, za sadjevec 8 K. Vsak vinogradnik bi moral naznaniti svoj pridelek in plačati davek naprej — najpozneje v šest mesečnih obrokih — biez ozira na to, aii in po Čem je vino piodal ali ne. Proti temu naČitu se je dvignil oster odpor kmečkih poslancev, ki zastopajo vinogradnike, zlasti tndi naših, ki so se izrekli proti vsakemn davka na vino in to načelo zastopali v odseku do zadnjega (tako poslanci Dulibič, Hladnik, Jare, Brenčič in Roškai'). Ker so pa ostali v manjšini, je zmagala nekaka srednja pot. Namen vlade, obdačiti vino že pri pridelovaifju, je padel in novi zakon določa, da je plačati davek od vina samo ob prodaji, oz. če vinogj'adnik porabi zase več vina, kakor je določeno. Davek znaša 10 odstotkov prodajne cene, najmanj pa 18 K od vina in 3 K od sadjevca. Pijača (petijot) je davka prost. To se je doseglo po hudem boju. Razven tega se še določi, koliko ima vsak vinogradnik vina prostega zase, za družino in delavce. Naši poslanci so zahtevali vsaj dva iitra na dan in glavo. Vsak vinogradnik bo moral naznaniti množino lastnega pridelka in pozneje vsako prodano množino. Nadzorstvo iji pobiranje davka bodo po vinskih krajih lahko pre- vzele občine in pobii'ale zato po 2 K od hektolitra prodanega vina. To je važna pi idobitev, ki bo za posamezne občine imela lep denarni uspel. Treba je samo, da se več sosednih občin v ta namen združi in nastavijo si>osobnega Človeka, kakor n. pr. dosedanje dacarje. Važne so olajšave za prosta skladišča, ki uživajo še večjo ugodnost, Če so zasnovana na zadružni podlagi. Na Tirolskem, kjer jako cvetó vinarske zadruge, bodo sitnosti pri pobiranju davka čutili vinogradniki mnogo manj, ker so tam navajeni oddajati vse vino, kar ga je za prodaj, v zaili'iige, s činiur si tudi zasigurajo večji dobiček, ker se vino na debelo in prav vkleteno mnogo boljše proda, kakor male količine. Ta stvar je za naše kraje važna in bo treba na Dolenjskem takoj misliti vsaj na tri večje zadruge (Metlika, Novo mesto in Krško). Konečiio se je posrečilo opoziciji v finančnem odsekn doseči tudi to, da bodo kazenska določila manj stroga, kakor pri davku na Žganje. Saj je vlada celo hotela, da bi lahko zapečatila jiosodo v kleti. Naši poslanci so tudi zahtevali, da stopi davek za kraje, ki so trpeli vsled vojne, pozneje v veljavo, pa ni obveljalo, pač pa je bil sprejet predlog, naj da dižava sredstva na razpolago, da se vinogradi v takih krajih hitro obnovijo, podpira zadruge in odpise trtna posojila. Zbornica se bo pečala s tem zakonom oktobra meseca, v veljavo pa stopi tri mesece potem, ko bo razglašen, torej je izključeno pred novim letom. Jc. Kako se jajca ohranijo (konservirajo). («Gospodarska navodila.») Vsako leto nam dohaja nebroj vprašanj, kako je konservirati jajca, da ostanejo porabila tudi čez zimo. Drugi zopet vprašujejo o porabnosti posameznih sredstev, ki se rabijo za konserviranje, tretji se hočejo poučiti o rabi tega ali onega sredstva, ter hočemo zato v naslednjem opisati, kako je konservirati jajca v posameznih ohra-njujočih sredstvih. Predvsem bodi povedano, da jajca oddajajo od sebe vlago, ako delj časa ležijo na zrakti. Na mesto te vode (vlage) prihaja skozi lupino v jajce zrak. Z zrakom pa pridejo v jajce tudi razne glive cepljivke, ki povzročajo razkrajanje beljakovin. Te glive pričenjajo z zrakom vred v jajce vdirati Že kmalu, ko je znešeiio in se tedaj škodljivci že nahajajo v vsakem jajcu, ki je vsaj nekaj dni staro. Razmnoževanje teh škodljivcev pa navadno pospešuje tudi razna nesnaga in vmazanost, ki se nahaja na jajčni lupini. Zaraditega se priporoča jajca, ki jih mislimo konservirati, preje položiti za nekaj Časa v vodo, ki smo jo segreli na 36® C in jih obenem s to vodo dobro umiti. Dalje je jajca tudi dobro pregledati, če niso kje počena in je pomniti, da se bodo vložena jajca teuibolje obdržala. Čim svežejša smo vložili. V srednje velikem gospodinjstvu se potrebuje čez zimo kakih 500 do 600 jajec, sicer pa menimo, da bo vsaka gospodinja pač sama najbolj vedela, koliko jih potrebuje in zato takoj preidemo k posameznim sredstvom, ki se jih more gospodinja za konserviraïqe posluževati. Konservirati je v apneni vodi. V ta namen jo ugasiti v čebrn 3 do 4 kg živega apna v 15 do 20 litrih vode ter dobro premešati. Potem je raztopino pustiti mirno stati, da se apno odsede, nato pa je ostalo apneno vodo previdno zliti na jajca, ki smo jih vložili v lončeno po.sodo. Apnena voda mora v posodi segati kakih lOcni nad jajca. Nato je dodati še nekoliko ne-ngašenega apna (praha) po vrhu ter posodo kolikor mogoče dobro zapreti. Ta način priporočamo onim, ki hočejo konservirati kako večjo množino jajec. — Namesto Živega apna moremo rabiti tudi ugašeno apno, ki mu prideneino toliko vode, da nastane nekoliko bolj gosta apnena voda. Tako konservirana jajca ostanejo celo leto dobra in se jih pokvari povprečno le kakih 6 od 100. Pripomniti pa moramo, da se jajca kolikortoliko navzamejo dnha in okusa po apnu, vsled česar nekateri takih jajec ne marajo. Vod otop no steklo (Wasserglas), ki ga je dobiti v lekarnah in drogerijah. je tudi dobro in priporočeno sredstvo. Raba je zelo enostavna, Edeu liter kupivnega vodotopnega stekla je dobro pomešati v 10 do 12 litrov dohre vode ter zadostuje ta zmes za konserviranje 130 do 150 jajec. Jajca je v posodo pravilno vložiti ter jih z izgotovljeno zmesjo polagoma zaliti, in sicer tako, da sega zmes vsaj za dva pi^sta nad jajca. Posodo je zavezati s časopisnim popirjem in jo postaviti v suh, hladen prostor. V to sredstvo vložena jajca se drže zelo dobro; pokvari se jih komaj 3 od sto. Da se lupina med kuhanjem ne razpoči, jo je zato že pred kuhanjem prebosti s šivanko. Vlaganje v „G a r a n t o 1", Na 1 liter prekuhane vode je đejati po 1 dkg „Garantola" ter dobro premešavati skozi 5 minut. Neraztopljeni „Garantol" ostane na dnu. Tu pa jajec ni z raztopino zaliti, ampak jih je vlagati vaiigo. Ko je napolnjena posoda do polovice, je zopet stresti nekaj tega pi'aška v tekočino, nakar vložimo ostala jajca. Vložimo pa jih le toliko, da tekočina sega za 8 do 10 cm nad jajca in potem zopet prideneino še 1 dkg „Garantola" ter tekočino pokrijemo s pride-janim antikarbonatnim popirjem. Áko bi hotela jajčna lupina pri kuhaiiju pokati, pridajino v vodo, v kateri jih kuhamo, nekoliko kisa, ali pa jajca prehodimo na podolgaslem delu s šivanko že preden jih damo kuhat, da more zrak iz njih. (Kone« prihodnjif.) Dogodki preteklega tedna. Finančni odsek je rešil zakonske načrte o davku na peneča se vina, na sladkor in premog in na vino in mošt. Pixiti vinskemu davku so se borili jugoslovanski zastopniki z vsemi silami, a zmagala je večina, sestavljena iz nemških nacionalcev, krščanskih socialcev, socialnih demokratov in Poljakov. Glavna bitka za nove davke se bo bila v jilenniiiu. Državni zbor se menda snide dne 24. septembra. — Ministrski predsednik baron pl, Hussarek je 11. septembra povabil v goste Časnikarje iz Nemčije in imel pred njimi govor, v katerem je visoko slavil Avstrijo, v kateri Iz dnevniho slQvenstïBp častniho v svetovni vojni. PD dneinltiu t Janha Muha. (12.) Na bataljonsko poveljstvo je prišel brigadir generalni major Scbonauer z našim polkovnikom, in kovalo so se resne stvari za odhod — nazaj. Še predno je bilo izdano povelje za umikanje, nam je stotnik Orehek javil, da je 16. polk že odnesel pete. Stotnik Sporer je takoj na lastno roko odredil vse potrebno za varstvo levega krila. 8. avg. opolnoči je došlo povelje za odhod, in ob dveh ponoči smo zapustili postojanke ter odrinili do vasi Tarnovica, kjer pa ni bilo niti izkopanih strelskih jarkov, niti Žičnih ovir. Bataljonsko poveljstvo se je nastanilo v prostorni hiši na jnžiiem koncu vasi. Ljudje so urno izkopali v bližini vasi nad pol metra globoke jarke in s pomočjo sa-perjev postavili dve vrsti Žičnih ovir. Toda že naslednji večer opolnoči se je ves polk pomaknil nazaj preko Bistrice Nadvor- janske, in ob osmih zjutraj je zasedel nas bataljon višine vzhodno od Starunia do reke Bistrice Solotwiiiske. Tudi tu ni bilo niti izkopanih Jarkov, niti žičnih ovir. Ljudje so se takoj lotili dela ter ves dan pridno kopali strelske jarke, ponoči pa je delo nadaljevala delavska stotnija in dve stotniji divizijske i'ezerve. Žičnih ovir pa nismo mogli postaviti, ker nismo imeli žice. Rusi 80 nas ves čas pridno zasledovali. Na mnogih mestih so se rusko patnice približale našim in jih napadle, a so bile vselej odbite. Sovražna patrulja, močna kakih 50 moŽ, se je približno 400 korakov pred nami celo zakopala. Ves dan nas je obstreljevala in nam precej škodovala. Tudi Srapnele in granate, ki jih je pošiljal Rus ravno im gozd, kjer so bile naše postojanke, so nam [irizadele nekaj izgub. Popoldne so Ru.si v velikih masah — do štiritisoč mož — prodirali proti našemu pi'veiiiu bataljonu in se nekaj sto korakov pred fronto potaknili po kotanjah in grmovju. Med tem je sovražna artilerija vsipala granate in srapnele v naše vrste. naši topničarji pa so krepko obdelavali sovražnika. Zgodilo se je nekaj zanimivega. Artilerijski opazovalci so jo i)obrisali izpostojank in nas „nafarbali", da so Rusi že v naših jai'kih. Seveda je ta novica pri bataljonskem poveljstvu napravila veliko zmedo. Kmalu pa smo zvedeli, da so naši ljudje še vedno v postojankah in da so Rusi še precej daleč. K tretji stotniji je prišel ruski ubežnik in trdil, da bi prišlo še veliko Rusov sem, a so boje, da bi jih naši postřelili. Nad-poroČnik Tratnik je vprašal, ali naj dezer-terja izpusti, da privede še druge. Jaz sem mu po svoji razsodnosti odsvetoval, Češ da lu tiči najbi'Ž kaka zvijača. Nato so jirivedli Rnsa k bataljonskemu poveljstvu, mi pa smo ga oddali polkovnemii poveljstvu. Ob šestih zvečer se je stvar nekoliko pomirila, a že ob desetih je ruska pehota napadla našo 2. stotnijo, pa je bila odbita, nakai' so so Rusi zapodili proti 3. stotniji. S to smo kmalu izgubili telefonsko zvezo. Zvedeli smo, da so tam Rusi udrli v postojanke in večino kompanije zajeli. Prišlo je pol 6. stotnije, da izvi"ši na tím mesta protinaj^ad, a zaman. Prišla je še 5. stotnija in zasedla višino pred bataljonskim poveljstvom levo od 2, stotnije, ki se je tudi umaknila s ceste na to višino. Stotnik me je po.slal k 5. stotniji, da 3 pomočjo te dobim zvezo a 4., ki je bila na levi od poražene 3. stotnije. Dolgo dolgo smo poskušali dobiti zvezo s Četrto stolnijo, razposlali v ta namen patrulje, a vse zastonj. Vrnil sem se k stotniku. Kar pribiti stotnik Mnssil z dvema stotnijama. Polkovnik urno napove načrt za protinapad in določi Mussila za poveljnika tega podjetja, jaz pa grem zopet k peti stotniji in jo obvestim, da ima skrbeti za varstvo levega krila. Vseje pripravljeno. Nastane nepopisen vrišČ. Naši se vzdignejo iz strelskih jarkov in se zapode proti sovražniku. Puške pokajo, strojnice drdrajo, ročne granate ro-počejo, vmes jia upijejo razjarjeni vojaki, da je groza. Kakor sodnji dani Že se nagiba sreča na našo stran, sovražnik je vržen iz postojank, v tem hipu pa predio Rusi na je enakopravnost vseh narodov zakonito zajamčena, poudai il, da se juorajo spoštovati pravice in ustava dežel ogrske krone in misel enotne države ter zvesto ohraniti blagodejno zvezo z Nemčijo. — Za skupnega finančnega ministra je bil imenovan bivši avstrijski finančni minister dr. Aleks. Spitziiiiiller, — Preki sod so razglasili v vftČ oki'ajih v Bosni. — Češke delavske stranke so si ustanovile skupen delavski svet, ki naj dela za trajno slogo češkega proletarijata. — Poljaka ljudska stranica je na svojem zborovanju v Tarnovu sprejela sklep, v katerem poziva Poljsko kolo, naj delaje v parlamentu sporazumno s slovanskimi strankami. — Občni zbor S. K. Z. je sprejel vrsto resolucij, ki so jih izdelali posamezni odseki; ti sklepi bodo tvorili temelj novemn izobraževalnemu delu med ljudstvom. Izvolil se je nov odbor, ki se 1)0 te dni konstituiral ; odboi' Ž. K. S. si je izvolil za predsednico gdč. Cilko Krekovo. — Kranj.skemu učiteljstvu se s 1. oktobrom 1918 izplača 90 odstotna draginjska dokládá; učiteljstvo zato ne bo stavkalo. -— Avstrijski - ogrski zunanji minister grof Burian in namestnik nemškega kancclarja pl. Payer sta imela govoia, v katerih sta izjavila mirovno pripravljenost osrednjih zavezniških držav na podlagi posestnega stanja pied vojno brez medsebojne vojne odškodnine; tudi zveze narodov, mednarodnega lazsodišča in enakormernoga raz-oroževanja ne odklanjajo, — Podpisali so gospodarsko-finančno pogodbo med Ukrajino in osrednjima velesilama. — Rusi so potrdili dodatne pogodbe brest-litovskega miru z Nemčijo. Obvezali so se plačati Nemčiji 6 milijard vojne odškodnine. Pi vi obrok so boljSeviki že plačali. Boljševiška vlada izvaja strahovita nasilja in je dala samo v Moskvi usmrtiti do 2000 oseb. Glasom boljševiškib virov je proti révolu ci j a zadušena. Sibirsko fronto so zavezniki razširili dozdaj ob zahodni sibirski železnici na približno 4000 milj dolgo črto. Na orenbnrski fronti so boljševiške Čete zasedle Uralsk. Japonci so zasedli Habarovsk. V Arhangelak so dospele ameriške Čete. — Naitalijanskem bojišču poizvedovalni boji,— Na zapadnem bojišču so se Nemci ustavili v postojankah, iz katerih so bílí začeli letošnjo pomladno ofenzivo. Angleži in Francozi napadajo zlasti med mestoma Perotnie in Camhi ai in med rekama Ailette in Aisne z veliko silo dalje. Obenem so francoske in ameriške čete napadle med Mozo in Mozclo lok St. Mihiela. Nemci se umikajo; njih umik krijejo avstrijski-ogrski polki. — Italijanska vlada je naznanila vladam spoiazuma, da se strinja s pokretom jugoslovanskega narodá za združitev in osamosvojitev. Italija namerava ustanoviti jugoslovajisko legijo, iz katere naj se razvije jugoslovanska armada. Fraiyo Neubauer: Ďve ptici. Ptička drobna je zletela Čez vodd, goro in plan, devi je na okno sela, pevala je v mali stan. O ljubezni sladki pela deklici je dan na dan, še na noČ jo zazibala v sen je sladek in miran. * A bilka čez plan in goro je divjala, kosila je vi'ste in kri prelivala. In d]'uga se ptica je dvignila v zrak, požrešna in črna kot pólnočni mrak. Ujela je ptičico drobno, v dekletu vzbudila je strah in trepet, kričala ji pesem je giobno in proč jo odnesel je šumen polet. * Prva ptička: misel sladka, da ae vrne ji ljubeč, druga ptica; misel temna, da ne bo ga nikdar več! Zabavni večer v Narodnem domu 14. in 15. septembra. Spričo neutuorne dobre volje naŠiii gledaliških diletantov in naših gojiteljev glasbe so se zopet odjirla vrata dvorane v novomešketn Narodnem domu — prej nego smo se nadejali. Iznenadnemu vabilu na zabavni večer so sđ" odzvali člani našega občinstva, ki radi slišijo lepo slovansko kTiiiceitno glasbo, ki radi vidijo človeško življenje, kakor se kaže in razvija na gledališkem odiii, in ki jim je že pi'ijetna zadostitev, da vidijo okoli sebe zbrano prijazno, narodno zavedno slovensko di'Uiibo, ki jo vso veže ista misel in isto čuvstvo demokratske skupnosti in solidarnosti. V soboto 14. septeinbi'a je bila dvorana skoro razprodana, v nedeljo potem je bila le na pol zasedena. To je umljivo, ker jo zavladala prav prejšnji teden v Novem mestu razpoložava, ki misel tia zabavo koHkoi' toliko odklanja in izključuje. V mnogih rodbinah se je namreč nastanila bolezen in skrb, v nekaterih so pretresljivi smrtni slučaji odeli z bolestno žalostjo bližnje in daijfije sorodnike in vzbudili s|ilošno sožalje. Žal, da so bile razmere take, da ni bilo moči, nameravani zabavni večer ali aplob odpovedati, ali vsaj preložiti. Zato pa namerava Čitalniški odijor kolikor moči uravnati nesoglasje med prireditvijo in žalno razpoložavo takisto, da nakloni čisti dobiček oboli večerov bliža- jočemu se „narodnemu blagdarni" ki bo po vsem Slovenskem posvečen 21. in t. iii. jugoslovanskim sirotam. — Kolikor se je občinstva moglo odzvati mikalno seslav-Ijeniiinu sporedu za zabavni večer, se ni kesaio; dobro izvedeni spored je očitno vse udeiežnike zadovoljil. Po dolgem prestanku je to pot nastopil priljubljeni salonski orkester. Sviral je pod veščim vodstvom pred in med gledališkima igrama mojstrsko izvedene koncertne točke. Sedaj mehko, sedaj mogočno so valovali akordi in se laskali shihu; splošno navdušenje pa se je vzbudilo, ko so zaorile slovansko slavnostne pesmi. Članom orkestra pristoja prisrčna zalivala za njih trud in dobro voljo, s katero so nam podali izreden glasbeni užitek. Zbrano občinstvo je ob svežem vtisku tega užitka izrazilo svojo zahvalo s trajnim, živahnim odobravanjem. Na sporedu sta bili dve veseloigri, enodejanki, „Damoklejev meč" in „Eaz-tresenca". Pokazale so nam take prizore iz človeškega življenja, ki prijetno zabavajo s šaljivimi zapletljaji. Uloge so bile vse v spretnih rokah, igralo se je gladko in živahno, oprava in kretanje delujočih oseb je bilo spretno pogojeno; drugi večer je bila igra podana še bolje nego prvi večer. Občinstvo ni štedilo z zahvalnim odobravanjem nasproti vsem sodelujočim osebam; zlasti knjigovez Prilepek in njegov učenec Gregec, nadalje stotnikov sin Janko in majorjeva hči Milka so imeli vloge, ki so občinstvo izborno zabavale in zagotovile vsej prireditvi prijeten spomin. Novo upanje na svetovni mir. Naš zunanji minister Burian je zopet pozval prijatelje in nasprotnike, naj odpošljejo vlade vojskujočih držav svoje zastopnike v kako nevtralno državo, da se bodo zaupno in neobvezno pomenili, pod katerimi pogoji bi se lahko sklenil mir. Od vseh prejšnjih mirovnih ponudb se razlikuje predležeča v tem, da ne vsebuje nikakih stvarnih pogojev, ampak samo poživlja vlade pi'ijateijskih držav, naj pošljejo svoje zastopnike, ki se bodo pomenkovali o načelih, na katerih naj se zgradi svetovni mir. Ali bo imel ta poziv kak uspeh, pokaže nam bližnja bodočnost. V poučenih krogih sodijo, da so sicer predpogoji za mir nekoliko boljši, kakor so bili lanskega leta, da so pa vendar še velike razlike med načeli, ki jih zastopajo na eni strani Nemčija in Avstrija-Ogrska ter na drugi strani Wilson in ententne države. Na ta nasprotja opozarja tudi sedanja Burianova nota, ki pravi, naj se predložijo predlaganemu luirovnemu posvetovanju konkretni načrti, po katerih bi se izvedla od obeh strani postavljena načela. Kakor je znano, je Wilson v svojem govoru od 4, julija t. I. ponovi! med drugim tudi načelo, da moi ajo postati vsi, tudi mali narodi, prosti {.(^r da jim mora biti dana prilika, da si svobodno uredijo svojo državo. Kckel je tudi, da se mora mir skleniti od naroda do naroda, ker le tak mir more biti tiajen. In v imenu Nemčije je izjavil nemški pod-kancler pl. Payer, da ne bodo vlade same sklepale sidošnega miru, aitipak sporazumno s celokupnim ljudstvom. Dopisi. Iz Dobrniča. Naša občina je zapii-ščena, kakor bi ležala na koncu sveta. Mesece in mesece že ne dobimo nobenega pet.iolejii. Dan se krči, deliiti bi bilo treba zvečer; pa delaj, če moreš. Tudi sladkorja za ta mesec še ni bilo. To je Že odveč. Kadar je pa treba kaj vzeti, je pa Dobrnič prvi na vrsti. Si bomo te že zapoiimili. Od nas se je poslovil dobri naš kajilan, gospod Anton Ornugelj, in se preselil na novo kaplanijo v Veliko Dolino. S hvalo o njem moramo varčevati, ker so rekle „Novice", da hvale duhovnikom, ki se poslavljajo, ne bodo natisnile. Ne moremo si pa kaj, da ne bi malo popisali ganljivega slovesa. Cel teden se je že .govorilo o poslovilnem govoru v cerkvi. Ženski svet je pripravil bele robce, — V nedeljo. Govor je bil kaj lepo sestavljen. Deloma iz navadnih besedi, deloma iz pesmic, narodnih in cerkvenih, hkrati pa ganljiv, da je izvabil iz poslušalcev po cei'kvi jok in stok in plak in ihtenje in solzenje. In proti koncu, ko je vzel gospod v tresočo svojo desnico novomašniški križ, da še zadnjikrat blagoslovi vernike, ko mu je začel zastajati glas, ko je slovesno motil blagoslov, takrat pa — ne da se povedati. Spoznali smo očitno, da je zemlja solzna dolina. Celo moškim, ki so bolj trdi, je bilo hudo pri srcu. Le lahkoiiiišljenih mladeničev ne omenjamo. Bog obrani blagega gospoda zdravega in zadovoljnega Še dolga, dolga leta daleč tam na hrvaški meji. Iz Gradca je pisal naš domačin, slejii vojak Fr. Medle preC. g. župniku v p,, Leop. Kolbezmi v Črnomelj sledeče pismo: „PreČastiti gospod župnik 1 — Čul sem, da ste na 2G. avgusta opravili sv. daritev pred podol)o naše ljube Gospe lurške v Rakovniku, na kiaju, kjer sujo obhajali dne 29. junija 1908 veličastno slavnost v slavo nebeški Kraljici. Kdo bi si takrat mislil, da se bo v tihem kraju pri studencu brala kdaj sv. maša. Prej tako tiho in samotno, velike skale, z zelenim mahom obraŠčene, iz skal pa je žuborela lepa čista voda ter šumela doli po travnika. Prej se je čulo samo močno šumenje vode ter včasih je zažgotel kak ptiček svojo pesmico. Kaj pa zdaj ? Zdaj pa ni tamkaj več tihote in ne desnem krilu našega bataljona. Ves bataljon je v nevarnosti. Kaj pa zdaj? Nazaj...! Nastopimo — rakovo pot. Vse drvi nazaj, kakor kdo more, sovražnik pa nas zasleduje z ognjem od vseh strani. Strašno..,! Na begu je zbral stotnik Sporer le še kakih 50 mož prvega bataljona. Ti ostanki so bili prideljeni drugemu bataljonu, ki tudi ni bil dosti boljši od prvega, naš Štab pa se je pridružil polkovnemu štabu, tako da prvega bataljona začasno sploh ni bilo. Bataljon se je imel zbrati v vasi Starunio, kamor smo dospeli pozno popoldne, toda do večera smo nalovili komaj 100 mož. Opolnoči smo odkorakali proti Basulni, od tu pa se je ves polk na avtomobilih odpeljal v Berežnico, kjer smo se nastanili po liišah. Prestolonaslednik Karol Franc Jožef* pri polku. Dne 16. avgusta so bili ljudje novo-došlega maršbataljona prideljeni posameznim kompanijam. Naš bataljon je dobil Sedanji cesar Karol I. Op. ur. 400 mož, a še ni bil popolen, tako hudo je bil zdelan. Ob desetih je polk z godbo odkorakal na parailni prostor, kjer se je imel izvršiti sjirejem prestolonaslednika. Na čelu prvega bataljona je jahal novi poveljnik podpolkovnik grof Montjoge, kajti stotnik Sporer je bil že določen, da prevzame poveljstvo drugega bataljona, kadar odide Mussilo na dopust. Kot adjutant sem tudi jaz jahal. Bil sem pa samo několikrát prej na konju, zato me je resno skrbelo, kako se bo stvar obnesla. Bal sem se, da ga bom kaj polomil, pa sem se še precej dobro držal, vsaj zdelo se mi je tako. Zraven domobi'anskega polka št. 27 se je pfíítavilo tudi topništvo naše brigade. Ob cesti se je zbi'alo vse polno vaščanov v svojih pisanih oblekah. Vhod s ceste na travnik je bil posut s cvetlicami. Vse je bilo urejeno, i)a je došla vest, da pride prestolonaslednik šele opoldne, nakar je dovolil brigadir splošen odmor. Šele okrog ene popoldne pridrvi iz bližnje vasi avtomobil, trobenta zadoni v znamenje, da se bliža cesarska Visokost, godba zaigra cesarsko himno, in naš prestolonaslednik že stoji pred brigadirjem in se pi'ijazno razgovarja ž njim. Kar sem že dolgo želel se je ta dan uresničilo, Pred seboj sem zrl svojega bodočega vladarja in celo govoril ž njim. Ko je namreč nadvojvoda nagovoril polkovnika in nadporočnika Lušica, se je obrnil tudi k meni in vprašal: „Sto li adjutant? — Bataljonski adjutant? — Kaj ste v civilu? — Kje?'' Po tem kratkem razgovoru mi je podal roko in odšel k posatneznim stotnijam. Ogovoril je skoraj vsakega desetega moža. Pogosto je govoril slovenski ter tu in tam vprašal tudi kaj šaljivega. Nadvojvoda je mogočne postave in blagegii, prikupljivega obraza. Iz njegovega prijaznega nasmeha odseva sama dobrota. Visoki dostojanstvenik je nas obiskal tik pred odhodom iz Galicije in nam Želel obilo sreče pri Lahih. „Jim bomo že pokazali," se je odrezal neki infanterist, nadvojvoda pa je pristavil: „Le dobro jih naklestitel'* Ta obisk je napravil na vse navzoče najboljši utis. Ob slovesu jo dalo moštvo duška svojemu veselju, in iz sto in sto grl so zadoneli glasni „hura" klici prestolonaslednik pa je še dolgo mahal z roko v slovo. /opet pri Laliili. Takoj drugi dan po prestolonasled-nikovem obisku smo odrinili proti KaluŠu, kjer smo 18, avgusta na običajen način obhajali cesarjev rojstni dan. Zbranemu polku je govoi'il poveljnik sam in nemški govor zaključil slovensko: ,Jn tako zakli-čemo v obnovitev svoje vojaško prisege: Naš cesar Fi'anc Jožef Prvi naj živi!" Iz sto in sto gil so zagrmeli „živijo" klici, in na stotine čepic je zavihralo v zraku. Po tej kratki slavnosti siuo se odpeljali s transpoi tnim vlakom pi'oti mestu Strij, od tod pa nazaj preko Kaipatov na Ogrsko. Vozili stiio se skozi Budapesto, mimo Blatnega jezera, skozi Vel. Kanižo in 2L avgusta smo bili zopet na slovenskih tleh na >Spodnjem Štajerskem. samote. Vsaki dan se moli ter ninogoki'at veselo prepevajo Marijine pesmi; vsaj že prvi tlaii, ko je pošetila prviki'at Marijina podoba ta kiaj, se je glasilo iz tÍsoťS in tisoč src: Ave, Ave, Mariji! — Danes pa se obhaja na dotiííneiii kraju najsvetejša daritev. Da se l)o opravila velika slovesnost, to sem tudi jaz vedel. Čeprav sem tukaj v nemškem Gradcu, ali slavnosti so pa nisem mogel osebno Tidelcžiti, ampak bil sem pri slovesnosti v duhu ter sem v duhu z vami vred gledal premili obraz Marijine podobe. Saj s telesnimi očmi jo tako ne moreni več videti. Ali zadovoljen sem, ko hom lahko poslušal peti romarje lepe Marijine pesmi, ter zvoniti zvon, ki se oglaša vsaki dan, da, včasih vsake četrt ure; in kadar ga bom začul, vselej mi pridejo v spomin veseli dnevi, ki smo jih tukaj doživeli. Frečastiti gospod ! — Že parkrat sem Vam pisal, pa nisem dobil nič odgovora. Mogoče niste prejeli mojih pisem. Sedaj sem tukaj v Gradcu v zavodu za slepe! Tukaj se počutim zadovoljnega, čeprav sem slep; vsaj k sv. masi grem lahko vsaki dan in to brez najmanjšega truda. Tukaj sem se nauiîil nekaj čitati tev'pisati. To pismo Vam pišem z malim pisalnim strojem, kateri je nalašč za slepe prirejen. V nekaj mesecih se povrnem v svoj ljubi domaČi kraj. Pošiljam Vam najsrčnejše pozdrave tei' se Vam priporočam v molitev. Vani vdani Medle Franc." — Gradec, G. septb. 1918. Gospodarstvo. Preskrbite se za zimo! Soditi po se-dajnem položaju, bo prihodnja ziina in spomlad zelo huda. Primanjkovalo bo živil. Svetujemo našim ljudem: Pieskibite se sediij! Nakupite si, kar se da, seveda tako, kakor znate in veste in po načinu, ki je dovoljen. kShranite pa dobro, da vam živil tatje ne ukradejo. Sušite sadje, kolilioi' morete. Navijanje cen cementa in verižna kupčija 7, inozemskim cementom sta tako narastla, da so se na posi'edovaiije dižavne zveze trgovcev s cementom lu'istojne oblasti odloČile za oilredbe v odpi-avo teh neprilik. IJatatiovila se je zadruga „Eín-und Verkautsvereinigung iisteireichisclier Zementliinder, reg. Gen. m. b.H." Jia Dunaju, ki se ji je priznala pravica, da je edina upravičena za uvoz, torej za nakup in nadaljnjo prodajo inozemskega cementa. Zategadelj se mora vsakdo, ki namerava kupiti inozemski cement, bodisi nemški, ruski ali ruskopoljski, obrniti na zadrugo, ako se neČe izpostaviti nevarnosti, da bi bil smatran za verižnega trgovca. Samo po sebi se ume, da se more piodaja izvršiti samo na trgovce, ki so trgovali že pred vojno. Navedena zadi'Uga je za pi'e-skrbitev vsakatere količine ccmenta po ijizkili cenah na lazpolago. Ne prodajajte svojih zemyišč tujcem! Neki ravnatelj iz nemškega Gradeča razpošilja po naših krajih iiosamcznim večjim posestnikom okrožnice, v katerih zaupno povpi'ašuje, jeli hočejo prodati svoja posestva, kar se naj njemu naznani, ker ima baje kupce na razpolagi». Za svoje posi'edovaiije zalitera SOVo provizije. Ker tiči nemara za tim kaka nemška banka ali kako drugo društvo, se svari tem potom domaiiine, da se ne dado zapeljati slovensko zemljo tujcem prodajati ! Srečni časi. Dež samili bankovcev se je vsul na avstrijsko fronto ob Piavi. Lahi so natančno ponaredili avstrijskedvekron^ke bankovce ter jih spustili za dva milijona lir med avstrijřike vojake. Na la način hočejo pomnožiti papirnati denar v Avsti iji in s tem Še bolj znižati našo denarno vrednost. Grozni časi! Govori se, da bodo segli tudi po cei'kvenlh zlatih in srebrnih posodah. Nemški škofje so vprašali nemško vlado, koliko resTiice jo na govorici, da I>odo zaplenjene zlate in srebi'ne ecrkvene posode. Nemška vlada je nato odgovorila, da za sedaj še ne itiisli na to* Torej „za sedaj'! Za pozneje pa! DomaČe in tuje novice. Cesarska himna. Zadnja kitica, ki jo je zložil dr. M. Opeka, se glasi : In s cesarjem zaročnico, v srčni zvezi združeno, varuj Bog nam cesarico, blago mater in Gospo, Kar le more v srečo biti, Bog naj jima podeli! Slava Karlu, slava Citi, slava hiši Habsboi^ški! C, kr, deželni šolski svet je določil, naj se to besedilo uporablja v šolah. Želeti pa je, da se ga i'adi enotnosti oprimejo tuđi vsi pevski zbori. Prerani grofa. Umrl je 13, septembra v Novem mestu po kratkem in težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti, vele-spoštovani okrajni sodnik gospod Davorin Zwitter v najlepši moški dobi 48. let. Mnogoštevilna udeležba pogreba je bil dokaz, da je vžival blagopokojni prisrčne simpatije v vseh slojih novomeškega prebivalstva. Prekrulo prizadeti rodbini Zwitter-Majzeljevi naše globoko čuteče soŽalje. Bodi ohranjen velikemu narodnjaku, vestnemu sodniku ter vseskozi plemenitemu značaju trajen spomin! Sedmina po -j- g. Zwitterju bo v petek 20. septetiibra ob 9. uri v kapiteljski cerkvi. Umrla je v Trebnjem 13. septembra gospa Ivana Zurc roj. Faleskini, v starosti 72. let. Naj počiva v Bogu! Umrl je v vojaški bolnici v Kandiji pri Novem mestu za pljučnico, iz Srbije vriiivši se stud, forest., a in kr. poročnik g. Anton Wolf, sin g. c. kr. poštnega nad-konti'olorja A. Wolfa v Ljubljani. Vele-čislani rodbini naŠe iskreno sužalje! Novi grob, Vrezervtii bolnici lidečega križa v Novem mestu je umrl 5. t. m. sanitetni poročnik c. in kr. pp. 28, g. Jaroslav Plaček. Rojen je bil leta 1892 v Freuštatn pri Boskovicih na Moravském. Kot medi-cinec je o