I t i S-'S I * itfifiS** I S:- ^a/:( JEKLO TEHNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 ORODJE ZA JESENSKA DELA NA VRTU: prekopne lopate, nasajene, od 1040 do 1385 SIT, jeklene grablje, nasajene, od 690 do 798 SIT, vile za gnoj od 590 do 1600 SIT, prekopne vile od 1350 do 1650 SIT - nasajene lopate od 1470 do 1690 SIT. Ob kmety $ki pospeševalni službi smo dobU) tudi javno gozdarsko službo. Vprašanje je le, ali bo sedaj gospodaijenje % našinn gozdovi kaj boljše, to boste izvedeli na Istrani 7 s KARTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA. pRjKta Sobota. 27. oMBtira 18» mirili min • Št W • C«M IMIOT požrešni na smrt! Vendar ne toliko po 'leit/f ž>ralcev. Mediji samo strežejo voajer- '^0/i I Zgraiali nad procesom, v katerem sami ^etr je videti kot poskus sploSnega Kajti v nečem imajo mediji in mno-tren potrebnp obdelovati s te strani. S^sr /g Umiranja je prepozno. To vedo vse religije. • '^‘^'ureč taka in drugačna, kakor jo obrneš. Še '^^‘Sije obdoliiti, da trgujejo s smrtjo. Češ, religije Pnrtjo if ^“i^olj naraven strah v človeku, to je strah pred > Sovorijo o posmrtnem življenju, v katerem ? '"'‘inagrajeni za početje v tem iivljenju. Bog : tža bi lahko tako ključno, to najpomemb- . neizogibno vprašanje ostalo brez odgovora! I ^ahko strah pred smrtjo sprejeli kar tako, brez ^ah. / ko skušamo v tančine razložiti vsak drug bojimo tega ali onega v zunanjem svetu, to ^^''uhu pred smrtjo, ki je najbolj notranja zunanjih stvari, pa naj ne bi? ‘‘fja skratka, večno vprašanje. Kaj pa če po smrti ni L D I '^^‘^^zno govoriti o študijah, ki proučujejo ■ 9a/i učinke. O tako imenovanih faesibility P^ delajo ob gradnji avtocest in sploh Pktih, katerih učinki so najmanj predvidljivi in si študije o možnih v .;w r ■Ji! ti^' ^“tli učinkih smrti ne^^L^^^^^^Žijo največ medijske pozornosti. Zakaj ŠtucT^^^° Putuetno vzeti religije, katerekoli, kot ^°u^unikologije ali informatike - prav to pa je p '^edijev - se nam stvar smrti tako nenadoma h'^^einiL''‘^Sačni luči. Ob tolikšni medijski prezentaciji umiranju z bojišč, na cesti, v bolniški ^,‘‘^‘^‘1. razkrije, da se potreba po alegoriji smrti ni ue kaže to, da je profanizirano govorjenje lh^Pro\ lakota po prikazovanju smrti drugih, ^i>ii Znamenje, da je zavest o smrti še kako ves čas ^z>rej, da imamo vse te religiozne feasibility k. k> kar je najbolj značilno, njihovi izsledki se zelo ' - - možnih učinkih »MrvvrtM • •^-’t-■ y ^nomenje, da je zavest o smrti še kako ves cas Je •J ^9 y * - • - Katero koli raziskavo o Poročili različnim inštitucijam po svetu, rezul- ne bodo tako malo razhajali kot rezultati 'er.^nih opravljajo različne svetovne '^^^^Slje se po svojem konceptu, po svoji metodo-yhh. .^Uspk^'^_,r. . . -rrinn^tvene ''I razlikujejo neprimerno bolj kot znanstvene bfkinn. uobeni od njih ne boste našli najbolj nemogo e možnosti: da po smrti ni nič! Ne, nikar ltiiCiajo’9, izsledek pač ne sodi na pulte trgovin, i Dr k>zed smrtjo. Ali se ne bi prav takšen izde e 'itč^Ulfa^^^ujal! Po\,^ y^‘^kav religioznih feasihility študij o smrti ni smrti nas lahko čaka dvoje: ah (p Pzavijo tudi raj. ali pa vrnitev v telesn i>. “ Si,g '^ur pravijo tudi pekel. smrt ni, kot pravi Luther, nikakr vs^ ^^°^^ka ne bi bilo, tedaj ne bi bilo ničnos /.* . ® *' rptii, 7 in..t.,o cmrti nstaiamo sami. Sl Pfi} »I ‘Pa, v Uaj i, nujnostjo lastne smrti ostajamo ’ kakor ve in zna. Fotografija: VREME Ob koncu tedna bo deževno. V nedeljo se bo ohladilo. Kako vas bo tepel novi kazenski zakonik, če boste morda iztirili z ustaljenih kolesnic delovanja družbe, si lahko preberete na strani 2(1 Vestnikov koledar 27. oktober, četrtek, Sabina 28. oktober, petek, Simon 29. oktober, sobota, Ida 30. oktober, nedelja, Alfonz 31. oktober, ponedeljek, dan reformacije 1. november, torek, dan mrtvih 2. november, sreda, Dušanka Pregovor v oktobru burja mraz - januarja sončen čas. ' 7< * ' s L'"' *•* < Sl A ' AV L ec ""UC p}?' - £ ?« <# <£ w •^-S^ X v* u«A. <** < « « . * « * 83 E os ”V ' 3 z Država se je odločila, da bo z interventno zakonodajo začela dvigovati iz dna potopljene gospodarske sisteme. Kako jim bo ta podvig uspel, saj jih dvigujejo iz živega blata, boste izvedeli na strani 3 ^lSej^*Tod9OF Indipu po bdipu je uspelo Si^s ; splavati Z novimi |^>Fogrami, o tem I na strani 4 v akcijska prodaja IZDELKOV iUrija OD 27. OKT. DO 12. NOV.’94 UUBUANA V prodajalnah & Osnovna ugotovitev je, da je bil dosežen po 4 letih delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem viden napredek; ne bi pa mogli reči, daje zdaj že vse v redu, kajti večdesetletna zaprtost Porabja je pustila pregloboke sledi. Nikakor pa se Porabci ne bi smeli razdeliti na Slovence in »Vende«, kajti tako imenovani vendski jezik je slovenski jezik. Zveza mora delovati še naprej, čeprav ni jasno, kako bo v prihodnje s financiranjem. Nekaj več o 4-letnem delovanju Zveze Slovencev na Madžarskem pa v prispevku na str. 3 stran 2 vestnik, 27j3ktobra^ aktualno okoli nas Iskanje stikov med slovenskimi^ madžarskimi in ukrajinskimi podjetniki - Avtocestna in železniška povezava za vse pomembna ■ LJUBLJANA - Na večdnevnem obisku v Sloveniji je bila delegacija madžarskega parlamenta pod vodstvom predsednika Zoltana Gala. Pogovori s slovenskimi parlamentarci so bili namenjeni seznanitvi s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi razmerami v obeh državah ter proučitvi načinov za okrepitev medsebojne podpore pri vključevanju v Evropsko unijo. MARIBOR - Po 18 nadaljevanjih glavne obravnave se je končalo sojenje četverici, obdolženi zlorabe položajev v zvezi 60 ali 2 milijona kupcev da bi nafta in pUjj ^”^5,, Ukrajina je pomemben gospodarski partner Madžarske. Če- prav ima Ukrajina 60 milijonov prebivalcev, dosega promet blaga med Madžarsko in Ukrajino kvegemu 400 milijonov dolaijev, kar Namestnik sekretarja gospo- i! j s skladiščenjem orožja med humanitarno pomočjo na mariborskem letališču, sicer namenjeno BiH. Namestnik temeljnega javnega | je dvakrat več kot promet blaga med dvanajstmilijonsko Madžar-tožilstva Peter Čibej je namreč umaknil obtožni predlog zoper darsko-trgovinske zbornice Madžarske Lajos Berenyi je četverico obtoženih v aferi z orožjem. ■ LJUBLJANA - Portugalski premier Anibal Cavaco Silva je slovenskemu premieru Drnovšku poslal pismo o približevanju Slovenije Evropski uniji. Poudaril je, da Portugalska namenja veliko pozornost razvoju odnosov med Slovenijo in Evropsko unijo ter si prizadeva pozitivno prispevati k sklenitvi sporazuma o našem pridruženem članstvu. mil LJUBLJANA - Državni zbor je po številnih zapletih vendarle ško in dvomilijonsko Slovenijo. Ali je torej velikost države pomembna? Je in ni, pomembna je kot potencialni trg, poslovni uspehi pa so odvisni od marsičesa drugega. Predvsem pa je naveza Slovenija-Madžarska-Ukrajina pomembna za vse tri države. povedal: »Sodelovanje med Ukrajine prek jug po naftovodu /n f''’’ Prek »prevodnika« Madžarske omogoča Sloveniji (in prek nje zahodnim državam) vstop na dokaj neodkrit ukrajinski trg in trg držav naslednic Sovjetske zveze, obratno pa bo omogočen vstop ukrajinskega gospodarstva prek Slovenije na zahodni trg. Za uresničitev te »gospodarske naveze« pa je pomembno, da sodelujoče države zgradijo dobro infrastrukturo: avtocestno in železni- potrdil 53 sodnikov s trajnim mandatom, ki jih je na podlagi .ti - - , .. --------------- nedavno spremenjene zakonodaje s področja sodstva predlagal I sko povezavo od meje z Evropsko umjo in Jadranskega moija Sodni svet Republike Slovenije. LJUBLJANA - Na izrednem zasedanju slovenskega parlamenta so poslanci razpravljali o sanaciji slovenskega gospodarstva. Predlog je pripravila vlada in ga predlagala v sprejetje po hitrem postopku. Gre za štiri zakone, z dvema med njima pa naj bi podjetjem s finančnimi težavami in tistim podjetjem, ki so v lasti Koržetovega sklada, vnovič odložili plačilo davkov in prispevkov. ■ LJUBLJANA - Nekdanji major Ozne in poznejši visoki funkcionar Mitja Ribičič je pred preiskovalno komisijo zagotovil, da slovenska Ozna ni vedela za množične povojne poboje, za kar je obtožil jugoslovansko vojsko. ■ LJUBLJANA - Na kongresu SKD-ja so za predsednika stranke vnovič izvolili Lojzeta Peterleta, za glavno tajnico Vido Čanovič-Pelič, podpredsednika sta postala Peter Vencelj in Janko Deželak, predsednik sveta stranke pa je ostal Izidor Rejc. Sprejeli so nov statut in dopolnjeni program stranke. prek Slovenije, Madžarske in Ukrajine do drugih držav Vzhodu. na Dvodnevno druženje gospo- prodajati zanimive uvožene za-darstvenikov iz Slovenije, hodne izdelke, madžarska po- iz Ukrajine in Madžarske je orga- djetja želijo prodajati kmetij-niziral Center za razvoj podjet- ske pridelke ali izdelke živilske ništva Žalske županije v okviru -sejma v Zalačgerszčgu v četrtek in petek, 20. in 21. oktobra 1994. Ža žalski center je bila to 4. poslovna borza, za Območno zbornico za gospodar- Madiarsko in Ukrajino je še vedno zelo ozko, gospodarstvo je v fazi preustroja, največji problemi pa se pojavljajo na področju financiranja. Vlada pomaga navezovati nove in stare posle, razmišljamo pa o tem, kako bi lahko začeli trgovati v domači valuti, zato si ielimo, da bi bil ukrajinski denar čim prej stabilen. Ukrajina je pomembna za Madžarsko tudi kot tranzitna država, v Rusijo vodijo poti prek Ukrajine. Ukrajinski podjetniki pa lahko pridejo na Zahod le prek Madžarske. Stiki s Slovenijo pa so Vodu.« ...Jp 76102^'“' ! Koloman Cigut^ijs,,. žen za razvijanje p podjetij kov,«pravie®.*i,Si ne moreš v «“^1 ^„ea> ® j; niso sama zaint jjj, po , nimajo poslovneg j podatkih slovenske^^.gf^l^f^^d vodu. ’ ■ Tl «W«1UWW!-! ■ NEW YORK - 24. oktobra je minilo 49 let od ustanovitve OZN. Obletnico svetovne organizacije so zaznamovali po vsem svetu. OZN je nastala zaradi želje mednarodne skupnosti po reševanju ključnih vprašanj v mednarodnih odnosih. ■ AMAN - Jordanski kralj Husein in izraelski premier Rabin sta nepričakovano sklenila dokončni dogovor o osnutku mirovnega sporazuma med Izraelom in Jordanijo. Jordanija bo s tem postala druga arabska država, ki je doslej sklenila mir z Izraelom. Prvi je bil Egipt, ki je mir z Izraelom podpisal pred 15 leti. SOFIJA - Bolgarski predsednik Željo Želev je sporočil, da stvo za Pomuije iz Murske Sobote pa že šesta borza med slovenskimi in madžarski podjetji v letu 1994. Na tokratni borzi v Zalagerszegu je sodelovalo 16 slovenskih podjetij, 9 madžarskih in 4 ukrajinska. Struktura podjetij je zanimiva: slovenska podjetja želijo predvsem prodajati svoje izdelke kovinske in lesne industrije ali J I«!-** i * 1 J®' " in I' blaga md i) problem kapital- . • bil v že utrdila nje in se partnerje ska 5. imajo za Sprememb meja ne bo! Pod gornjim naslovom je v splitskem dnevniku Slobodna bodo tretje splošne volitve po padcu režima Todora Živkova leta 198918. decembra letos. Želev je imenoval tudi začasno vlado, | Dalmacija objavljen intervju ki ji bo do volitev predsedovala Reneta Indžohova. z Mirkom Tremaglio, predsednikom zunanjepolitičnega od- ■ MOSKVA - Na sedežu dnevnika Moskovski komsomolec je _ _ . - . , eksplodiral paket bomb. Pomočnik glavnega urednika Dimi- I Dora poslanske zbornice itali-trij Holodov, ki je odprl pošiljko, je zaradi poškodb kmalu umrl. I Janškega parlamenta. Trema-Holodov je v več člankih obrambno ministrstvo obtoževal koru- | 8«'® J® nedavno Berlusconi-pcije. ■ TRST-Tu so skrajno desničarske politične stranke in skupine pripravile slovesnost ob 40. obletnici priključitvi mesta Italiji. Ton desničagev se je za spoznanje umiril, pri čemer se je njihov vodja Fini vendarle uklonil vladni politiki do Slovenije, saj je v zadnji izjavi zanikal ozemeljske zahteve do naše države. ■ TEL AVIV - V eksploziji bombe, ki je raznesla avtobus v središču Tel Aviva, je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, 42 pa je ranjenih. Odgovornost za napad je že prevzelo islamsko odporniško gibanje Hamas. Izraelski premier Rabin je izjavil, da gre za nadaljevanje nasilja sovražnikov miru. Napad je obsodil tudi PLO. ■ DUNAJ - Argentinski predsednik Carlos Menem se je mudil na prvem uradnem obisku kakega argentinskega predsednika v Avstriji. -V središču pogovorov Menema, ki ga je spremljala skupina poslovnežev, z avstrijskimi sogovorniki je bilo izboljšanje gospodarskih'odnosov med državama. I jevo izjavo o dobrih italijan-I sko-hrvaških odnosih dejal, da I »dobri pomeni, da niso slabi«. I Nato pa je vprašal, ali name-I rava Hrvaška izvajati Osimske sporazume. To vprašanje je postavil zato, kot je pojasnil, ker če ga želi izvajati, potem italijanske manjšine ne sme razdeliti med Slovenijo in Hrvaško. Osimski sporazum namreč govori o enotnem obravnavanju in zaščiti manjšine. To pomeni, da se lahko prosto Lgiblje in da so ji priznane vse pravice. industrije, ukrajinska podjetja pa predstavljajo težko industrijo, lesne trgovce in organizatorje sejmov. Sodelovanje z Ukrajino je šele v povojih, navezani so prvi stiki, medtem ko so gospodarski odnosi med Slovenijo in Madžarsko formalno že potrjeni: 1. julija je začel veljati sporazum o svobodni trgovini, to pomeni, da lahko državi medsebojno uvažata okrog 60 odstotkov izdelkov brez carine. ie prav tradicionalni, sprejetih je veliko sporazumov. Naša najpomtfnebnejša naloga je razvijati poslovne stike med temi tremi driavami. Za Mad-iarsko je zelo pomembno koprsko pristanišče, pomembno pa je tudi razvijati cestno in ielez-niško povezavo. Realizirati bi morali idejo o gradnji avtoceste od Slovenije prek Madtarske do Ukrajine, takšno idejo imajo namreč tudi v sosednjih dria-vah. Prav tako obstaja zamisel. - - ¥ lorija*?.;* v kot gi3 infrastrukturo ralni dejavnik " < spodarskem vanju s sosednj (, pa poudaril Cigu > yojo dal, da Sloven‘P \on)«, nosti ne temveč kot pogjSU" P" saj je lahko gibU"' godljiveg^^RDAP^ Iz Monoštra piše Ali so manjšinske samoupr^ res ” razen Budimpešte in nima p^bnega pomena. _ adl" it i" nima posT;onega pumcr,a. f* V teh dneh se dela bilanca 100-dnevnega volitvah - predvsem na podezrm,.. itet S .u,. delovanja nove social-liberalne vlade. Ocene drugih kriterijih kol na Tremaglia je opozoril, da je SARAJEVO - Posebni odposlanec generalnega sekretarja i bJJo iz Titove Jugoslavije v Ita-OZN Jasuši Akaši se je srečal s predstavniki bosanske vlade in ' - --------- srbskimi voditelji, s katerimi je proučil trenutne razmere na lijo izgnanih 350.000 oseb in da - - . 'I je vrnitev tistih, ki to želijo, območju glavnega mesta BiH in na planoti Igman. Pogovori naj bi I sedaj bistveno vprašanje. Tre-prispevali k stabilizaciji vojaških razmer in svobodnemu gibanju I nragjia meni, da italijanski od-mirovnih sil na območju, ki je pod nadzorom srbskih sil. I ^os glede zaščite manjšin ni ŽENEVA - Severna Koreja in ZDA sta podpisali okvirni j krut, temveč v skladu z medna- so zelo različne, toda vse prej kot pozitivne, lokalne skupnosti, kjer se [P tg kani'' Tudi najzmernejše analize očitajo vladi, da je '"i" rlogo, kakšen »člov premalo odločna, za določena njena dejanja bi ^“'^no stranko je v an) ^gfgjela se reklo, da »niso ne krop, ne voda«. Menda tVov/ volilni zakon je ^kupš in st najboljši primer za to je nategovanje okoli lovanja opozicije. Opozicps _ ^jie sk ff. pokojnin. Še v času prejšnje vlade je sprejela glasovanjem P^i^ins n ko večino.) Edina skupSčina odlok o 18-odstotnem povišanju po- kojnin, in sicer v dveh delih. Prvi del (10%) so lokalne skupnosti, kjer se dvorano. dvetretjinsko večino.) .človek« iii sporazum o severnokorejskem jedrskem programu. Spora-1 rodnimi dokumenti. Glede zum predstavlja temelj za reševanje jedrskega vprašanja na korej-1 vračanja premoženja meni, da skem polotoku, hkrati pa naj bi prispeval k odpravi sovražnosti in j bi ga, če nič drugega, lahko vzpostavitvi zaupanja med ZDA in Severno Korejo. I vsaj odkupili. Nepremičnine, SKOPJE - Po uradnih podatkih je na makedonskih predsed-1 ki so postale državna last, pa bi niških volitvah Kiro Gligorov osvojil 52,44 odstotka glasov, | bilo treba »zamrzniti«, dokler zanj se je od 1.360.729 volilnih upravičencev odločilo 713.5291 ne bi bilo rešeno vprašanje vr-volilcev. Tako je že drugič postal predsednik te države. Njegovi nitve oziroma odkupa. kojnin, m sicer v dveh delih. Prvi del (lU %) so če bi predsednik države vrnii‘v-n,, « upokojenci dobili letos marca, drugi del pa naj obravnavo v parlament, kar hi ' bi dobili septembra. Toda nova vlada, ki je 1994 ne bi bilo občinskih volitev- i^^jgmttl j prevzela precej prazno državno blagajno, je datumom volitev mora biti na vo J (jo jf odločno »odkimala«. Potem je pod precejš- Po vseh teh zapletih je predsednii' Tnkoi sn leteli očitki onoririie nnmreč rln ie ManiŠtnska SamOUprava SC . if-iVtl' Takoj so leteli očitki opozicije, namreč da je nasprotnik, znani režiser Ljubiša Georgievski, je dobil le 14,47 odstotka glasov. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo; Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija šSmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1994 je 1.600,00 SIT, polletna naročnina znaša 3.100,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje ' petodstotni davek od prometa proizvodov. L Sicer pa Tremaglia vztraja, da »morata Slovenija in Hrvaška sprejeti zakone, ki bodo v skladu z evropskimi, kajti v nasprotnem bomo vedno nasprotovali priključitvi k Evropski uniji. Mi ne dajemo veta, prav nasprotno, od Slovenije in Hrvaške zahtevamo rešeno vprašanje človekovih pravic, da ne bo do teh držav nobenih pomislekov,« je poudaril Tremaglia. Hkrati pa je opozoril, da Slovenija ni podpisala memoranduma o zaščiti manjšin in da Italija ne more reči »da« vstopu Slovenije v Evropsko unijo, dokler te stvari ne bodo urejene. Mnenja je tudi, da bi morali biti prav Slovenija in Hr\'aška kot novi državi prvi pri popravljanju krivic, ki jih nista storili oni, temveč Titova Jugoslavija. bilo vso nategovanje in tempiranje namerna taktika. Kajti med novembrskimi pokojninami in decembrskimi lokalnimi volitvami ni takega Manjšinska samouprava v naseljih z več kot 10 tisoč p' sko listo več kot 100 volivcev. 10 tisoč prebivalcev pa 50. lili velikega časovnega razmaka, da bi upokojenci ‘^‘’„ravfnf P'^‘ pozabili na »velikodušno« potezo vlade. 'po Sta to Opozicijske .stranke v svoph ocenah očitajo odstotkov članov pripadnikov'^' vladi v prvi vrsti to, da ne drži svojih obljub. ,ami vložijo zahtevo za preimenovv g, ,, Recimo tiste, da se bo o vseh pomembnih „ < / / nnhud za “^‘,glil'"'^f(il‘' vprašanjih posvetovala z opozicijskimi stran- SSZirav L dobila drža^ šinskih samouprav bo sija, je bilo veliko, kajti dva kami, da si bo prizadevala, da se bodo t. i. ‘"s^jaj^bdolehko, ^aja dva dn’ dvotretinjski zakoni predložili skupščini po sta se prijavili le dve naselji-konsenzu šestih parlamentarnih strank. In da tudi pripadniki manjšin v prioti^ sta se je volilni zakon oziroma spremembe le-tega Ijih.) J i s «1 S s s .s v V J« J«, & S ni ni Po poteku roka pa stvar župna. Pobudo za neposredne n Kakšne pristojnosti bodo uprave oz. državne manjšinske je treba izvoliti 60 dni po loka'"" čitfa a J if ic f.ci ijuuHu. bodo financirale iz državnega pt"^ fP jgi’'^ Nadalje jim ni bilo všeč, da je predviden le en krog skladov? To so vprašanja, na k‘a Ahpv. in Tudi, dii ni dnlnrput) kniikinn ntnrn hiri .,.1,.^.,^,^,. i „ 1: kO pomembno vprašanje, obenem pa tudi dvotre-tinjski zakon, o tem ni dvomiti. župna. Pobudo za neposredne n" Kaj ni bilo všeč opoziciji? Pravijo, da se po pravi- dalo nad 700 naselij. lih igre komaj nekaj več kot dva meseca pred predvidevanimi lokalnimi volitvami enostavno ne spodobi spremeniti volilnega zakona. Stvar sicer ni protiza- kanita, le zelo nevljudna. volitev, in tudi, da ni določeno, kolikšna mora biti odgovorov. Le po razčiščenju '.(‘‘[ilisa udeleiba za uspešne volitve. Kakor tudi odstotek čez nekaj let bomo lahi^ ugolovd'' potrebnih glasov ni dotočen. Tako se lahko zgodi. da bo neki kandidat premagat svojega nasprotnika samouprave res prave?! S«' K'': oktobra 1994 stran 3 aktualno doma za sanacijo slovenskega gospodarstva V Olajšanje ob olajšavah plini)' ,ozasl“' /iiilisF' ki >su ■ podje« Sai.? nea, •esa.f’ pro®*' s . nastale v podjetjih lani in prej, s« zmanjšale ra kapitala podjetij, tako da je bila ob koncu leta \iilai n podjetjih izguba veqa od njihovega trajnega u. postajajo vse bolj zadolžena, saj lastne vire tuji. Zaloge so le delno pokrite z lastnimi viri, delež ^,T vv*®®***™’ sredstvi seje zmanjšal od 8,4 na 7,5 v lanskem ® Stanje v slovenskem gospodarstvu zahteva načrtno je zapisala vlada v svojem uvodu projekta sMacije gospodarstva. Ugotovili so tudi, da je največ^ izgub (ijJ ® Itevinskopredelovalni industriji, črni metalurgiji, pro-•2» t hičnih strojev in aparatov, proizvodnji prometnih Us, ’ končnih lesnih izdelkov in proizvodnji papiija. Izgube L Phineijavi z letom 92 manjše v slovenskem elektrogospo-lak? Takšne razmere v slovenskem gospodar- ^ll" "o^*^** sanacijo izgub, piše v projektu vlade, j ®*®jsko vlogo države pa opravičujejo trije razlogi: stanje v slovenskem gospodarstvu zahteva načrtno izgub, ki so nastale ppodarski in politični osa-lb?FW Slovenije, izgubi ju-delno tudi j^titga evropskega trga. OOdipt'-^ ' janja novih delovnih mest in novih proizvodenj. pomagati z intervencijami. Spre- gati nihče, saj je bilo kot pribito, da se država nima kaj vmešavati v gospodarstvo, da mora svoje opraviti neusmiljenost trga, kjer nekateri uspejo in drugi potonejo. Projekt sanacije je torej pomembna prelomnica v gospodarski politiki države. Ali je do tega prišlo zaradi javnega pritiska oziroma pritiska podjetij iz realnega sektoija, predvsem iz mariboskega industrijskega segal na trg in trdil, da za Slovenijo prav nobena dejavnost ne more imeti zaščitniškega državnega plašča? Je prevladalo spoznanje, da utapljanje gigantov lahko za sabo potegne še tisto, kar se je dvignilo, podjetja in panoge, ki so dosegle gospodarsko rast? Do odločitve je pripeljalo vse to in morda še kaj. lament s tem, ko je sprejel Projekt bazena? Je morda bil odločilen mi- jela je torej odločitev neposred- sanacije slovenskega gospodarstva,, selni prestopa dr. Maksa Tajni-nega vstopa in vmešavanja v pošlo- tudi podprl. Kaj takega še pred karja, ministra za gospodarske de- vanje podjetij, pri čemer jo je par- dobrim letom in pol ni upal predla- javnosti, ki je še pred kratkim pri- pile le podjetjih so na-Spravi;^";l proble-® vodenja ter tržnega podjetjih so M’'*' gospodai la dH' za- gospodarske s’-'!, ese®'’ lati«*: love® J letos eslji” ar s 1^'7 1' -flldl I®';? ; »u»"JHve, P"' ” I Meti; X 5*'"°®'''' sanacije -iS’ Ažh J* primerih se je stroški sanacije -r driižk “ opazujemo iSi dav- i '^Pirar,;« ’ tanjši kot stro- Podietii; podjetij in ustvar- Prelomnica v gospodarski politiki Vlada je torej v treh točkah priznala, da je vprašanje izgube tržišča tudi vprašanje države in ne le posameznih podjetij in da je tu potrebna pomoč ali intervencija države. Slednje pomeni, da je v svoji gospodarski politiki naredila pomemben vsebinski prestop. In sicer od prepričanja, da podjetja sama morajo uspeti v iskanju novega trga in da država temu samo stoji ob strani z ustvarjanjem določšnih pogojev, do tega, da vendar mora N,i]poitiemb!i..lši iikicu z.i s.intu.iH) gospi-darsiva je zakon o poroštvih države za obveznosti gospodarskih družb iz poslov prcustroja dolgov, kjer mdelajejo trije akterji, poslovne banke, podjetja in država. Namen zakona jc predvsem v tem, da bi se kratkoročna posojila podjetij ^entvnila v ugodnejša dolgoročna, pri čemer bo država dala poroštvo, in sicer od 30 do 50odstotkov vrednosti posr^ila, odvisno pač od bonitete podjetja. ( Za TAM. Avto-montažo in Brestova podjetja je priznano jamstvo v sto odstotkih). 2a konverzijo doig^jv se bi>do lahko prijavila podjetja, ki ?e prej niso dobila pomoči države in so organižiratia kot kapitalsku gospodarske družbe. Podjetja naj bi imela tudi prvo sog)a.sje Agencije za lastni njenjc. Janissto dr/avc bi .«e vnovčilo v pri- V postopkih lastninjenja podjetja. Gre za to. da podjetje ne plača davkov in prispevkov za del neizplačanih plač (razlika lued izplačanimi in zagotovljenimi plačami po kolektivni pogodbi), če dclavd to razliko spremenijo v lastniške deleže jiodjetja. Za znesek davkov in prispevkov poiSe^e mora izdati delnice ter jih prenesti na kapitalski sklad pokojninskega m tnvalidskega zavarovanja. Cilj zakona je torej v tem. d.s hi podjetja lažje speljala postopek lastninjenja, ne da bi jih prt tem plačilo davkov in prispevkov za manj izplačane plače finančno udarilo. l ret ji vsebinski sanacijski ukrep se nanaša fid reprogramiranje plačila neporavnanih obveznosti podjetij v težavah do proračuna Za- , , . kona sta pisana za podjetja, ki so s\i>i druž- meru. da gre poletje v stečaj. Jamstva države beni kapital prenesla aa sklad za razvoj, ter za bodo izdana v višini 2(i mihjard ttjlarjev V za- druge, ki jim je vlada plačilo prispcvkot tidlo-konu predlagana shema lefinanciranja orno- žila sepicnibra 1)2. leta. Plačilo neplačaaih goča, da podjetja rtfmaneirajo svoje obvezno- prispevkov spet prelagajo na leto 96, svojo sti do bank s posojilom, ki bo dolgoročno (7 obveznost pa bi potem podjetja tndraia pdravi let .s inletnini raoraiorijem na odpililo glav-, nati v 36 obrokih. V teh ulsčepih so zajeta tudi mcej in z relativno nizko obrestno mero {9- nekatera podjetja naše pokrajine, ki so svoje odstotna iletna obrestna mera). Ob tem se premoženje prenesla na Koržetov sklad, in sprostijo tudi dana zavarovanja za posojila; ki “’ * *.''.' * - '* *• ’ * ■ • ’ se nadomeščajo ž novimi, - sičer Mc$na industrija Pomurka, ki za davke Drugi zakon nanaša na obračunavanje in plačevanje določenih davkov in prispevkov in prispevke dolguje' nekaj več kot 160 tisoč ekujev, Agroinerkur 7 tisoč ekujev in Vitrina Ljutomer 2 tisoč ekujev. Za ozdravitev bobiikov jemali kri zdravim Pomembnejše vprašanje ob tem pa je, ali ni morda vse skupaj prepozno in zakaj se vlada linearnega pokrivanja problemov zaradi izgube trgov ni lotila že prej, ampak je tako po delih reševala le nekatere (primer plačila terjatev podjetij do Iraka ali sanacija železarn), druge pa puščala ob strani. Toda breme političnega in gospodarskega osamosvajanja so občutili tako veliki kot majhni. Linearni ukrepi države bi bili v primeru reševanja problemov izgube trga upravičeni, ne pa da je bila različnost pri obravnavanju. Drugo v' tem trenutku aktualno vprašanje je, koliko bodo morali za ozdravitev izgubarjem zdravim puščati ali jemati kri. Še druga bojazen je umestna, se bo zgodilo tako, da bo finančni minister za toliko, za kolikor bodo izdana jamstva države, zmanjšal gospodarski tolar v proračunu. Kajti v proračunu bo potrebno v času refinanciranja predvideti sredstva za plačilo danih jamstev. Sanacijski ukrepi, če ne bodo iz proračuna izrinili prav nikogar, bodo lahko zavrteli inflacijska gibanja, torej bo proračun moral biti bolj inflacijsko naravnan. MAJDA HORVAT prineslo štiriletno delovanje Zveze Slovencev na Madžarskem? remik na bolje, a ne povsod "“ j ' C'*'* IH) • il' fca****’ Slovenija in Hrvaška odločili za »odhod« iz ” M republike Jugoslavije, to je bilo leta 1990, in ko '1^1 velikih sprememb v političnem sistemu C tudi. režima po vzoru Sovjetske zveze), je bilo jasno, da t ■ organizacija Slovencev, Hrvatov in Srbov na V«i. ’ ® je Demokratična zveza južnih Slovanov s sedežem v Bu- je Demokratična zveza južnih Slovanov s sedežem v Bu- 'lo’ I'* sic C*'’*kisltn*'' edini razlog za razdružitev omenjene Zveze, saj s?® ftn- r^PnOSti ta rial« ^aoa imrvRavrlvoli rlo laruzll 1P7llrJlVTIlh 1*SZllk SO Mini- I*’*8eK^P****®^* dalj ^asa ugotavljali, da zaradi jezikovnih razlik in u. Ij hft. hrvaško manjšino ni ) A fllll iih f« z« l-f' organizacija s srbsko in j j® sedež preve “'“‘‘j**- s° končali mO|||B||l Poleg tega je bil sedež preveč oddaljen in s tem pa so začeli izdajati časopis Porabje, ki ga pošiljajo vsakih 14 dni skoraj v vsako porabsko hišo. Velja mnenje, da to glasilo opravlja nenadomestljivo narodnostno, kulturno, informativno in jezikovno poslanstvo med slovensko narodnostno skupnostjo in tudi širše. Pomembna novost pri informiranju je tudi 14-dnevna oddaja na 2. programu madžarske televizije z naslovom Slovenski utrinki, ki je 5 it« a n« (i» in iJ II lH »f f (d t! H' ut I* f n r i' f I ( f i [lAi ®tzi v Ljubljani in na Sc®šoli v Sombotelu 1«starejši narod-fS«; 'V Porabju so najprej Ab, , ®”5ko društvo Lipa, t P^Opaso na občnem v Sombotelu preoblikovali Madžarskem S'tH’''>ieli Minulo Vsilil rt? * MonnlStrii H Monoštru (Szent- zbor, na ka-T*'delovanju zboru je ■' JSseh n "®- Poleg 78 de-fek krajev - n? '® gostov iz KN kn??^®®ske (predsed-L>V,^*‘®tnih organizacij predsed- ■■ Gerenčer, Ka«-oly Ba- ........ S^'®''iali^',F’°'’’en; vsi tisti, ki bSresCdžarskeminsode-"jenih na-k la u deig^^eritev je, da je po kSCtP®ZvezeSloven-■ je, čo dosežen pre- ®9aPp®'' ne bi mogli zar,'^®® '' tedu, kajti NJSezi^P«"« Porabja, go-'Poliran''''® in sprva tudi ?.Pov>r"d matičnega iih n^"«g®tivne po-popraviti Sii« je v mi- o na- se ose- županije predsednik SO vele-mad- Urada za je dobil ob- poročilu ugotav-SjlJSe^^^eJožeHimok, ^^sNa izda- Vi^dCeniji „ P'®® Porabje, SiV^^^ie rF? osamosvaja-^Ode,^®'°':®nja kultur-Sort'’®’'O(ln °''®’’Je pri Okro-na Madžar-Z občino 'Ota,' z občino Ustanovitev priz- n 1 't O*i'. ■<# i s 1 M fi t »SR > I___________________________________________________ Skoraj vsi delegati so prišli na občni zbor Zveze Slovencev na Madžarskem in niso le sedeli ter poslušali, ampak tudi aktivno sodelovali. (Fotografija: J. G.) „ nanja »za Porabje«, prizadevanje za odprtje mejnega prehoda Gornji Senik-Martinje in za izboljšanje gospodarskega stanja v Porabju, navezava tesnejših stikov s slovenskimi organizacijami v Avstriji in Italiji, izboljšanje položaja slovenskega jezika v porabskih cerkvah in aktivno sodelovanje pri sprejemanju zakona o manjšinah, ki ga je letos sprejel parlament Republike Madžarske. To so bile programske naloge, ki jih je na sejah obravnavalo predsedstvo, statut pa jih je zavezal, da bo Zveza Slovencev na Madžarskem krepila in razvijala narodnostno zavest med Slovenci, v Porabju vse bolj gledana in odmevna, predvaja pa jo tudi televizija Slovenija. Zveza pa je spodbujala tudi založniško dejavnost domačih ustvarjalcev, in tako so v tem obdobju izšli Slovenske pravljice (Karel Krajcar), Porabska pe- spodbujala učenje maternega jezika ter ohranjala in razvijala kul- turo v maternem jeziku. časopis Porabje, mejni prehod, knjige, film... In kaj konkretnega je prineslo štiriletno delovanje Zveze Slovencev na Madžarskem? Seznam je precej dolg, zato povzemamo le mnenju) najpomemb- « ©A t (po našem nejše. Ob novem I le letu 1991 so izdali ■- - naslovom Slo- samostojen letopis n®®'° ■ ,nq| venski koledar, 14. febru ) Deldgati so port^Jo ter tjgavo, ki sojo naslovili škofoma v ^mbotelu i« Mariboru, z željo, naj cerkvene oblasti poskrbijo za ustreznejšo rešitev slovmiskega bogoslužja v Porabju, sprejeli skoraj soglasno; Dokaj visok odstotek glasov so prejeli tudi kandidati za novo 19-člansko predsedstvo Zveze Slovencev na Madžarskem, za predsednika pa so ponovno izvolili Jožeta Hirndka, Čeprav še ni jasno, kako bo v prihodnje s flnanciranjeni Zveze, so sklenili, da mora delovati še naprej. Obstaja možnost, da jim bo na pomoč priskočila slovenska vlada. smarica, Madžarsko-slovenski fra-zeološki slovar (Franček Mukič, povest Trnova pout (Irena Bar-ber), zbirka molitev Hvalite gospoda, študija Porabski Slovenci (Ferenc Stipkovič) in študija Od Rabe do Mure (Andras Bertalan). Omeniti pa velja še izbor del Jožefa Košiča Življenje Slovencev med Muro in Rabo (uredila Marija Bajzek), ki je izšel v Budimpešti z denarno pomočjo Sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem, Ministrstva Republike Slovenije za kulturo in društva Mladost. Na pobudo in v sodelovanju z Zvezo je bil posnet tudi prvi dokumentarni film o življenju po-rabskih Slovencev z naslovom Kak nejga čednoga konja, tak nejga čednoga Slovenca (scenarist Feri Lainšček, režiser Andrej Mlakar). Nasploh pa je bilo za to obdobje značilno dokaj pestro kulturno delovanje med porabskimi Slovenci, saj je bilo aktivnih 7 kulturnih društev ali skupin (mešani pevski zbor Avgusta Pavla na Gornjem Seniku, narodnozabavni ansambel Lacija Korpiča v Monoštru, folkloristi in lutkarji na Gornjem Seniku, ljudske pevke v Števanovcih, komorni ženski pevski zbor v Monoštru in amaterska dramska skupina v Števanovcih). Večina se jih je lani zelo uspešno predstavila tudi v Murski Soboti na skupni prireditvi Sproto-letje bliizi ide. Morda še največja pridobitev, za katero si je zelo prizadevala tudi Zveza Slovencev na Madžarskem, pa je bilo odprtje mejnega prehoda Gornji Senik-Martinje, kar sta na slovesen način avgusta 1992 storila predsednika Slovenije ir. Madžarske Milan Kučan in Arpad Gone. S tem so porabski Slovenci končno dobili neposredno povezavo z matičnim narodom in boljše možnosti za gospodarski razvoj. V ta namen je Podjetje za inženiring iz Murske Sobote ob pomoči Gospodarske zbornice Slovenije in občine Murska Sobota pripravilo »inicialni« program o možnostih hirejšega gospodarskega razvoja Porabja. Na bolje se je premaknilo tudi glede slovenskega bogosluga v Porabju, saj imajo od lani na Gornjem Seniku vsako nedeljo in ob poraznikih slovenske maše, na Teološki fakulteti v Ljubljani pa študira bogoslovje študent iz Porabja, kar daje upanje, da se bo z jegovo vrnitvijo stanje še izboljšalo. Pred kratkim ja začel z občasnimi slovenskimi mašami v Števanovcih in Sakalovcih tudi števanovski župnik, Kljub temu pa so bili delegati na občnem zboru precej kritični do tega vprašanja, ker vse to še zdaleč RekH so: Aiidhreil Gerenčer, predsednik SO M. Sobota (ob podlitvi zahv^e listine); »V tdi štirih letih je Zveza Slovencev na Madžarskem veliko storila tudi za izboljšanje vezi s Slovenijo.« Irena PnvHč. sekretarka Zveze v Budimpešti: »Naš najvet^i premrlem je šolstvo.. Materni jezik se v 90 odstotkih poučuje samo kot poseben predmet, to je podobno kot kakšen tuji jezik-’« ' , Vera Cil^pnr. deit^atka z Gornjega Senika: :»Zveza nam je v tdr.^rih pomenila. Njeni aktivisti pa bi morali biti več med Ijtidint. Govori se tu0' ! Ni bilo če dodelaj^’" j '■ ne »; j nižji. Mi smo probleme nizkih hodkov. Zakaj'’ i? duktivnosti. In de delavka svoje plače. . služi in ne ostane še vsajat9 za razvoj, ne moreš delati w analiziramo današnjo nost, razpoložljivi fond i®"J in izdelavni fond minut. _ lahko naredili veliko za razvoj, ne vei. S’ nor®*' delavci, ki ne dosegajo oo'"?' so pa drugi, ki jo presegajo.«-!' normativih v Indipu in le-teh govoril direkK'!^ Plače izplačujejo po koiekiivn pogodbi, delavci imajo todi malico in 70 odstotKO^ prevoza na delo. Tisti, P'®' segajo normo, prejmnfi' , tako imenovani stimuli" del, ki je, po besedah . torja, za zaposlene ugouU^I' kot da bi obračunavali naun Zahodni trg je neirpi^^^^ dodajamo k povedanem^’ slovenska tekstilna usmerjena tako, kot je, '“'t če bo želela pobrati ras' ' morala služiti. Tudi v or danem in vse bolj ubd^^jj ■ -.flkeiiskih o ganju »sezonstvu« za—»Hi«® da ne pozna ii m ur. Indip torej n« njem pa je kot —!!— vpetost 1. močna vpeioM stilne industnje te lagajanja zahteva MAJP^ trga. I 1 I I i I I I I i 1 i I I 1 I i I t P i 1 li I k b P P C 1 ško niso prv na vrhu, v Indipu karskega v konfekcijsko povedo, pa vendar so dosegli djetje, četudi je država poma-tako kakovost, da lahko delajo gala z denarjem za ohranitev za zahtevni zahodni evropski produktivnih delovnih mest ter Mesna industrija Pomurka trg. In to je zanje pomembno, za petinštirideset novih zapo- saj so tuji kupci zadovoljni, slitev, nakup nove opreme in Njihova proizvodnja je za naslednjo sezono v celoti razprodana. nenehno vlaganje v usposabljanje delavcev se pozna pri finančnih kazalcih. Ob pollet- Kako drugače bi sploh lahko nem obračunu so ugotavljali začeli, če ne s tem, da proda- pozitivno poslovanje, ki je bilo jajo delo za tujega naročnika. Tako kot večina slovenskih konfekcijskih tovarn. Kako pa bo takrat, ko se bodo konfekcijske tovarne nekdanjih republik spet ponudile s svojim delom, morda tudi za pol cene, ki potem spet manj ugodno v poletnih mesecih, ko so imeli dopuste ter izplačali del regresa. Toda direktor je prepričan, da bodo to nadomestili do konca leta, v prihodnjem letu pa nameravajo zaslužiti vsaj 2,5 mili- Konec agonije? Veljavna zakonodaja o prisilni poravnavi in tudi posameznim manjšim upnikom, da lahko pigčaja,* ,, stečajnega postopka za svojega dolžnika, če sey®da^» uP" (M ške tega postopka. Mesna industrija Pomurka im® (-»UH zato takšna poteza ni izključena, vendar bi bi*® v jal gotovo najslabša tako za upnike kot Mesno direktor Pomurke Milan Bratkovič. V zadnjem p«C'je v javnosti spet pojavila nekatera ugibanja o usodi t »^j^jfiiji vendar pa kaže, da je zdaj razplet dogajanj v gotovo najslabša tako za upnike kot Mesno in< nekoliko bližje koncu. Novi upravni odbor Pomurke, ki seje oblikoval prejš- čaj ali Mesn> jo sedaj dosegajo slovenski jona mark. In to bo že v času, Gornja Radgona: absolutno najboljši mednarodni mejni prehod v Sloveniji Prehod Hrvatov in Avstrijcev Mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni je letošnji »absolutni zmagovalec« tekmovanja oziroma ocenjevanja mejnih prehodov, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Ocenjen je zunaj kategorij, saj je po uveljavljenem točkovalnem sistemu presegel vse kriterije. V kategoriji Vegih mejnih prehodov so zmagale Škofije, v kategoriji manjših Jezersko, med mejnimi prehodi na meji s Hrvaško pa je bil najboljši mejni prehod Središče ob Dravi, ki prav tako spada v Carinarnico Murska Sobota. Lahko je zmagati, ko pa niste obremenjeni s prevelikim prometom? Tako poreče vsak, ki pozna pomurske razmere in ve, da je v Gornji Radgoni v primerjavi z leti 1987, 1988 in 1989 danes pravi mir; danes sta namreč najbolj obremenjena mejna prehoda v Dolgi vasi in Središču ob Dravi. Zaposleni na gornjeradgonskem mejnem prehodu takšno trditev zanikajo; dnevno prehaja prek tega prehoda okrog 3000 osebnih vozil oziroma 15 tisoč potnikov in do 130 tovornih vozil, gneča pa je predvsem ob petkih in sobotah. 75 odstotkov vseh potnikov je Hrvatov in Avstrijcev. Sicer pa je res, da število potnikov samo ne prispeva k urejenosti mejnega prehoda in prijaznosti zaposlenih. Mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni je v zadnjih treh letih bolj urejen s pomočjo sredstev. ki jih zberejo s komunalno takso. Objekt na mejnem prehodu je bil med junijsko vojno leta 1991 zelo poškodovan, vendar so ga le »zakrpali«, zato si delavci mejne policije in carine najbolj želijo, da bi v prihodnosti tudi ta prehod posodobili, tako da bi dobili funkci-onalnejše objekte. S pomočjo sred- štev komunalne takse (ki se v celoti porabijo za ureditev okolice mejnega prehoda) so uredili sanitarije in parkirne prostore. Podjetje Omega, vrtnarija Kurbus, predvsem pa čistilec Mirko so zaslužni, da je območje mejnega prehoda vedno zgledno čisto, urejeno in cvetoče. Toda to je le eden od kriterijev ocenjevanja. Komisija, ki je bila na mejnem prehodu dve soboti v juliju in avgustu ter v »super kontroli« ob koncu ocen jevanja, se je sama prepričala, kakšen je odnos policistov in carinikov do potnikov, poleg tega pa so veliko izvedeli še iz pogovorov s potniki. To pa ne pomeni, da cariniki in policisti ne opravljajo svojega dela po predpisih, da ne pregledujejo blaga. Tudi na tem mejnem prehodu so letos zasegli lovsko puško, plinsko pištolo, 2950 lovskih in 850 malokalibrskih nabojev. Odlika zaposlenih je predvsem njihova prilagodljivost trenutnim razmeram, ko se namreč pojavi večja kolona vozil, odprejo drugo vstopno pot, tako da lahko vozila prehajajo mejo v dveh kolonah. Tretji razlog, da je mejni prehod v Gornji Radgoni dobil visoke ocene, je kakovostna gostinska po- nudba, kar je zasluga predvsem MTS Kompas. Vodja poslovne enote Mejnega in turističnega servisa je Drago Domanjko, ki je skupaj s Stankom Sakovičem, komandirjem Postaje mejne policije, ter Bojanom Kolarjem, šefom carinske izpostave v Gornji Radgoni, prejel priznanje v imenu zaposlenih. V Gornji Radgoni pa je tudi blagovno carinjenje. Bojan Kolar je povedal: »Naš objekt na meji je zelo nefunkcionalen, na primer v Gederovcih lahko en uslužbenec iz posebne kabine skrbi za vstop in izstop. Po vojni v Sloveniji se vse čedalje bolj zanemarja, kar se danes dogaja v Dolgi vasi, se lahko kaj hitro ponovi spet tukaj. Za carinsko službo je značilno, da carinike menjavajo glede na potrebe, tako smo tudi mi dobili 4 carinike iz mariborske carinarnice! Struktura zaposlenih v carinskih službah se je v zadnjih letih zelo spremenila, predvsem so to mladi ljudje z najmanj srednješolsko izobrazbo. Tudi postopki carinjenja so se zelo spremenili. Podjetja in špediterji (v Gornji Radgoni jih je sedem) bi si morali prizadevati in pravilno informirati, tako da bi bilo čim manj carinjenja na meji. Mi smo normalno delali in niti nismo vedeli, da nas ocenjujejo. 1 en*'"'. 09"' * . ni indis' nji četrtek, je namreč zavzel za ureditev ‘.„^1 ““ jk stališče, da ni razlogov za ste- dica preteklosti, s . jg po’ Bojan Kolar, šef carinske izpostave v Gornji Radgoni za tovijo, kakšen ben v Pomurko, naj oi jj,. mh zanimanje kupcem kup, vendar po Bratko^ prepričanju rešitev Preteklosti še ne pomej’ t've za Mesno industnjp'/i radi svoje razsežnosti si nredvsem prepričanju M j h« P: I l » 1* m Pl Pl ’i Pl S; Si te S tre zagotoviti pteo^^^ je ‘ „0 .‘“J'*’- ‘'/'partnefjf- JsO«’' najti tujega p“* . j čel p ,(t-pripravljen odkuP |eški štva v Pomurki- pO' ner, ki je skup^ jal j, skladu za razvoj nudbo za nakup-J 'jgpfO jt edini resen kup ’j.jiii, jp v skladu ves čas jgia ponudnikov ve^ pfvj jj sklada so se v or j neje pogovarjali gjeH-' if Anglije, kot smo ^fiia J ponudba o stem delu, ki g iz preteklosti. minili’ Lip' naj'bi Anglež. dCoj'^’ . čali pa naj bi tuo . ji,i - ■ r. - pomutto -pu naj bi upravni jvs jii® Ij.! in odloin takrat pa naj bi , j^l s Jijt ali bo sklad prod"' 1^ deleža v Potnori^ eiiii" jpjo med angleškim j^j fO .jjJti dom ne bo, " j^esi". piO< problematike jd b' j,j)ti> napisati) bi prav lahko bil tudi na Siriji df''^;rfii maketi vrelca, klopotca ali velike odkupiti terj k steklenice penečega se vina. Za na- kov oziroma . - ............... ^rno dogovor '.^.al -^ji bodo stvari daje Pomurkak s ' Na podelitvi so bili tudi s takega mejnega prehoda, kjer imajo klimatske naprave - mi imamo prepih.« Stanko Sakovič, ki je tudi vodja odbora za namensko porabo komunalne takse, pa je povedal: »Moti me, da gostinske in turistične organizacije v Gornji Radgoni in Pomurju niso sprejele izziva, da bi na mejnem prehodu bolj propagirale turistično ponudbo. Napis pred mejnim prehodom Pozdravljeni v Sloveniji! (ki smo ga dali mi sami prej si ieiimo, da bi se obnovila cesta od kriiiiia do mejnega prehoda ter da bi zaposleni dobili nove prostore. Novi objekt bi moral biti ta na pri,..., štva v Pomurki- nudbo za ski delež v O tako merno se nekaterim Od l.januaija 1995 bo v Gornji Radgoni mejni prehod med Evropsko primernejše arhitekture, tako da ne unijo ter preostalo Evropo in Balkanom. Avstrijci se na ta dogodek motil podobe najstarejšega dela zavzeto pripravljajo, saj so že začeli temeljito obnavljati objekt na mejnem mesta.« prehodu. BERNARDA B.PEČEK tega podjetja. mesta.« bo tudi konec i kdo in zakaj s® ,<0'' )4 27. oktobra 1994 stran 5 gospodarstvo i-ir. ao ne lO- Gospodarskega razstavišča zagotavlja, da bo sejem v Gornji j ^^oni lastninjen ločeno in samostojen... če ne bo državen 30 ih 31 (1 »S temi stvaimi se (na vinskem sejmu!) , zato so v Gospodarskem razstavišču 8. septembra sklicali zbor delav- cev in sprejeli sklep, da 0- j 0- I i« 8- £• ut bi 10 m za hecat!« iz tega, da firme, ki so že formirane, ostanejo. Zdaj bom izpadel nekoliko kontradik- torno, ker imamo vloženo I« r. li o 'V e 1 ?^®g sejmišča v Gornji Radgoni, vključno z odno-''"'»Btsu - - Z o ■ ; ’^Jem), je vse bolj podobno gledališki komediji po KH, jUg scenariju kot pa doslednim poslovnim odno- !Soda* v Murski Soboti in Ljubljani je kar nekaj tožb, iiktij jj . *^tavišče toži Ljubljanski sejem, zahteva njegov '•jem tog prekinitev najemne pogodbe; Ljubljanski Kjisifo j IPOBovno) Radgonski sejem, zahteva njegov izbris iz P4 tem sklicuje na pravni interes. Družbeni pravo-Isži k® ®® osnovi revizijskega poročila inšpektoijev SDK-ja družbe, ki so zrasle iz nekdanjega Vi! Podjetja Gospodarsko razstavišče. Kar ®ajhne igre f se je Gospo-znašlo v su-’l>jaalin Položaju, lahko pri-predloge ^ba I • sejma. Delniška sejem (LS) sp^darsko raz-fevo pripravljena na sejma in novih družb (Radgonski sejem in tožbo za izbris Ljubljanskega sejma. Toda povedal sem že, da če uspemo te stvari rešiti sporazumno, bomo te tožbe v družbi Radgonski sejem ne želijo več sodelovati. S to odločitvijo so seznanili vseh 18 delničarjev Radgonskega sejma, le upravnega odbora ne. Njihov predstavnik se tudi ni udeležil seje upravnega odbora Radgonskega sejma, ki je bila umaknili. Če se stvari uredijo sredi septembra. In kaj je povedal o vseh za- v našem interesu, v okviru naših pričakovanj, potem nimamo nič proti, da vse te firme ostanejo.« Gospodarskega razstvišča Prej sodelavci - zdaj nasprotniki če sta bila pletih direktor Gospodarskega razstavišča Martin Bizjak: »Položaj radgonskega sejmišča je tak, da sta tam Pomurski sejem, ki je tako ali vezan na Ljubljanski sejem, in Radgonski sejem, katerega registracija v minulih letih bila enkrat že razveljavljena. t^^Vo vV/ i pripravljena na ' ■ ?''> Ls nima km izgu-' i ^0 2 ”’®’^’Laj. Čeprav • l’*'’Pase izgubili Martin Bisgak. Gospodarsko razstavišče ne sprejema njihovega sedanjega predloga, to pa ne pomeni, da so proti združitvi. Po Bizjakovih besedah je tudi njihov interes, da se v prihodnosti oblikuje močno, strokovno podkovano sejemsko pod jetje: »Izhajamo iz dveh ali treh predpostavk. Prvič: zahteve revizijskega zapisnika in Gospodarsko razstavišče in po- potem pa je ponovno registri-mursko gospodarstvo (oziroma tan. V tem času smo mi v hiši 18 solastnikov v Radgonskem sprejeli določene sklepe, s kate-sejmu) zaveznika, pa so se nekako odpovedujemo v zadnjem mesecu in pol skr- sodelovanju v okviru Radgon-hali odnosi tudi na tej ravni. Je skega sejma. Ti naši sklepi so za to kriv upravni odbor Rad- sprejeti na osnovi zaplete-gonskega sejma, ki Gospodar- polažaja v celoti, se pravi skega razstavišča ni pravo- druibeni pravobranilec je vloiil ' ■ toibo proti vsem pravnim sub- časno obvestil o tem, da je moral »dopolniti vlogo za registracijo družbe Radgonski sejem« 1 I i i I ( f I « J S ( c ! Delež turizma v pomurskem gospodarstvu pomemben - Skrb za kakovost ponudbe ni zanemarljiva Iskanje posebnosti Pomurski ali obmursld turizem, Pomuije ah Obmuije - v vsakem primeru vemo, da gre za ponudbo, ki jo iščejo domači in tuji turisti. V zadnjih desetUi letih, ko so se mnoga podje^a ubadala z likvidnostnimi problemi, ko so stečaji in odpuščanje delavcev slediU kot po tekočem traku, so bile turistične organizacije tiste, ki so se nenehno razvijale — hoteh so se gradih kljub krizi, lokah so se obnavljah, gostinski kader se je zaposloval. V zadnjih letih so poštah le bolj preračunljivi; vse nerentabilne lokale so dah v najem zasebnikom. dogovoriti spora je kljub Wtudi?“?®Pisnikupredla-pravobrani-^0 lahko zgodi, da da To pa '' letu 1995 or-Si ?ejmov ^etje ^sdgoni odobrenega v Ljubljani in državno po- »Dl pravobranilec , *'> ki °“P’'®''o pomanjklji-! A' so hii» J ugotovljene zapisnikom, ^Hi v Sloveniji, to H|a’j^® sta v uporabi dva ^otif vključujeta od-družbenega '' Smislu odtujeva-SoiiiL ^^"kcij. tjkiprp.? '^iti sankcionirano. Predi® odgovoril zapisnikom, line in prenos Eno in je na to odgovoril 'n lA _ ^elo združi-in Ljubljan- A »Položaj v Gornji Rad- goni je takšen, da je Radgonski sejem registriran in on dejansko upravlja. Za kakršne koli posege na sejmišču mora vedeti Radgonski sejem. To je dejstvo v Radgoni. Če kdorkoli kaj načrtuje, se mora pogovoriti z Radgonskim sejmom, mi smo samo solastniki. Takšen je položaj »gor«... Dvomim pa, da se bo tamkajšnja sejemska dejavnost kaj spremenila. To je dober in utečen posel. S temi stvarmi se ni šaliti! Toliko pametni so vsi, da vedo, da je vloženo preveč denaija! Nekateri preveč izpostavljajo osebne interese,« je med drugim povedal direktor Gospodarskega razstavišča Ljubljana Martin Bizjak. jektom in nam so naši odvetniki svetovali, da dokler se stvari ne razčistijo, je bolje ...« Vse skupaj je zelo razburkalo duhove v Pomuiju. Prva misel vseh, ki so si doslej prizadevali za večjo samostojnost gomjeradgon- skega sejmišča in priznavanje deleža pri njegovem razvoju, je bila, da je Gospodarsko razstavišče dobesedno prodalo sejem v Gornji Radgoni zaradi lastnih interesov pri lastninjenju in dogovarjanju z Ljubljanskim sejmom. G. Bizjak takšna sumničenja odločno zavrača: »Moje stališče je zelo jasno in zagovarjam ga ie dve leti: da je potrebno sejmišče in sejemsko dejavnost v Gornji Radgoni osamosvojiti, če lahko temu tako rečem, ali vsaj zmanjšati odvisnost od Ljubljane! To je bil eden od osnovnih razlogov, poleg še nekaj drugih ekonomskih, da smo se mi odločili za Seveda pa se ne bi smeli zadovoljiti z doseženim. Kakor je bilo v času najhujše krize geslo: prav v času krize je potrebno graditi, da bomo imeli v letih velikega povpraševanja na voljo dovolj zmogljivosti, tako bi moralo biti sedaj geslo: prav v času največjega povpraševanja moramo poskrbeti za svoj »imidž«, za poudarjanje posebnosti in zanimivosti, ki nas ločujejo od drugih in ki nam bodo v krizi pomagale preživeti. Skratka: čas je, da se začnemo ukvarjati s kakovostjo ponudbe. Lahko rečemo, da imamo že dovolj zgrajenega; resda bi v Banovcih potrebovali nov hotel, za katerega so načrti že pripravljeni, prav tako je že vse pripravljeno za gradnjo bazenov s termalno vodo pri Radinu v Radencih. Toda v minulih letih se je prav v pomurskih zdraviliščih toliko gradilo kot nikjer drugje po Sloveniji (niti v drugih gospodarskih panogah v Pomurju). Pa kar naštejmo nekaj največjih naložb: v Radencih so dobili bazen s termalno vodo (kar se je takoj poznalo pri zasedenosti hotela), kupili so novo medicinsko opremo in obnovili zdraviliško središče, v celoti je obnovljen in klimatiziran hotel Radin, velika pridobitev je obnova muzejske stavbe in postavitev muzejske zbirke skupaj s Pokrajinskim muzejem iz Murske Sobote, delno so obnovili zidanico Janžev hram, računalniško opremili gostinstvo in zdravstvo ter uredili novo razsvetljavo v zdraviliškem parku. Tudi v lendavskem zdravilišču, ki se sedaj imenuje Terme, so imeli v zadnjih petih letih pomembne naložbe: zgradili so C-trakt hotela Lipa, s katerim so dobili dodatnih 72 ležišč, prostorno in sodobno terapijo na 1200 kvadratnih metrih in notranji ter zunanji bazen s prehodom in 220 kvadratnimi metri vodnih površin, obnovili so hotel Lipa in notranji bazen ter kamp v Petišovcih. Največji napredek tako pri ponudbi kot povpraševanju je doseglo Zdravilišče Moravske Toplice. V najbolj kritičnih letih 1989/90 je bil zgrajen hotel Ajda z 274 posteljami, obnovili so hotel Termal, kupili medicinsko opremo, uredili boljši dovoz do avtokampa, parkirne prostore ter športno- rekreacijski park. je skupno lastni- povedal direktor pravobranilca, na sodišču, ali pa Gospodarsko drugič: zakon o privatizaciji in razstavišče ni več zainteresi-tretjič: interesi zaposlenih rano za tesneješe sodelovanje, v Gospodarskem razstavišču, ker jim zveze niso več po-predvsem si želimo drugačne trebne? Morebiti je resnica pogodbene odnose. Izhajamo nekje vmes. Prvavna služba Radgonskega sejma trdi, da je sodelovanje v Radgonskem družbenega boško gospodarstvo spodbudni dosežki V da na uspešnost * S^spodlarslva v mnogocem r--» gospodarstvu. Hitreje od pričakovanj^ •‘'^obrariicni trenutek, W je logi^aa posledica gospddaijenje. V večtei podjetij sb ’^?*oy moči, volje in znnnja, da so preusmerili začrtali dolgoročne cilje. Spodbudno je, da 'j^oazjj^nost, kije že stalna nepiigetna spremljevalka t v letošnjem ietu umirila 1» beležiji* ****^Ij7^* padec, IQjub temu pa imajo še vedno 3292 in.Hi- ocfcdanieea jugoslo- vplivajo razmere so d pomembna lil v mi C*'*’’ Biht • "J'" .^ki munkoso- industrij-ita 15,8 in- •i’ državi. L®®jbr,i; proizvodnja sc v prede-izdelavi živil. S ier, teč pa je gube nekdanjega jugoslovanskega trga, saj so se « ustnerila na druge tuje trge. Izvoz so povečali zlasti tam. kjer dajejo prednost kakovosti svojih izdelkov. To velja zlasti za tovarno M«™; ki je že vrsto let največji izvoznik in predstarijajO njeni posli v tujini 35,2 od- stoika celotnega pomur- sd na skega izvoza. Hkratj pa je treba dodati, da se je «eyilo ltM'^Va'o'” * osnovna podjetij z blokiratttmi žiro- rt je vse- računi povečalo, prt ccmcr "dosegli spre- je srečno naključje, da se - financira- niso povečali mesečni zne- vnašajo sred- ski blokiranih žiroračuno kaj- i« SO V povprečju »a lansi^ '' primerjavi lemi decembrski ravni. Prt L —ttJ tem pa se Število po-botaftih obvezhikov IZ noseča v meseč povei^- sj-: na povprečne plače za-■ ■■ murskpsdbo- % v osnovna vsem %jj,J^^tanjša, tudi delež cer tla lanski ravni poslenib Uva f”"' ' da so si mur-^4 ob z 'zvozom ugod' ravni. v tem gospodar«™ ' spodarstvu zaostajajo za re publiSkim povprečjem, jaj znašajo v občini 78, ti®bča P*^jetja opo* kov. v M • VI/'.*- * ’ - ^ku zaradi iz- tolarjev. republiki pa 84-400 MILAN JERSE pri vlogi za registracijo manjkal dokument, ki bi družbi dajal vso pravico nad razpolaganjem s sredstvi. Ta podpisani dokument so imeli le od večinskega sejmu. To je tudi vodilo za naprej in v fazi lastninskega preoblikovanja predvidevamo ločeno lastninjenje v Ljubljani in Gornji Radgoni. Treba je najprej razdvojiti in nato ločeno lastniniti. Model lastninjenja bo takšen, da bo kombinacija vseh možnosti. Ker je kapital »gor« prevelik, da bi lahko sodelovali le zaposleni, bo moralo biti širše. Vsekakor bomo upošte-solastnika družbe (Gospodar- vali interese zaposlenih in nek-sko razstavišče), ne pa tudi od danjih zaposlenih. Lastninski ostalih solastnikov, ker je bilo program se še oblikuje, najprej pač »katastrofalno zemljiško pa je potrebna sporazumna re-stanje«. To so zdaj uredili, vlo- čitev spora z Ljubljanskim sej-žili ponovno vlogo za registra- mom. Res pa je zelo čutiti to, da cijo. Gospodarskega razsta- se Pomurski sejem osamosvoji, višča pa o vsem niso obvestili, da se v tem okviru olastnini in ker je njihov dokument že bil da se odvisnost prekine ali pa podpisan. Pravzaprav so jih na- zmanjša ni minimum. Ostanejo meravali obvestiti, vendar so P(i tn družbe, kakšen bo njihov bili določeni ljudje z dajanjem status, ne vem.« informacij nekoliko nerodni BERNARDA B.PEČEK 25-let obrtništva v lendavski občini »Tovarna« s 1.000 delavci Leta 1968, ko so ustanovili Društvo samostojnih obrtnikov in gostincev za Pomuije, je bilo v občini Lendava 130 obrtnikov; zdaj, 25 let pozneje, pa ima lendavska obrtna zbornica že 458 obrtnikov, ki zaposlujejo okrog 550 delavcev. Drobno gospodarstvo daje tako zaposlitev skoraj 1.000 delavcem, kar pa je veliko več kot v kateri koli tovarni. Pričakovati je, da bo šel razvoj še naprej v tej smeri. Težko je postreči s številom obrtnikov, ki se ukvarjajo s poza-meznimi dejavnostmi, zato naj zapišemo, da imajo gostince, prevoznike, gradbince, kovinarje, lesarje, pekarje, avtomehanike, tekstilce, trgovce, plastičarje, elektrikaije m obrtnike drugih dejavnosti. Nekateri so pripeljali na razstavo obrtništva, ki je bila v Juretovi dvorani, svoje izdelke, denimo kovinarji, mizarji, kovač, pekar... Seveda pa ta razstava (glede na število obrtnikov) še zdaleč ni prikazala vseh dejavnosti in umnosti obrtništva. Škoda je torej, ker se klicu obrtne zbornice, naj pripravi prikaz svoje dejavnosti čim več obrtnikov, ni odzvalo več članov zborice. Pohvaliti pa gre »nove« obrtnike s področja keramike, mineralov in kristalov, slikanja na svilo in tako naprej, kar kaže, da ljudje osvajajo nova znanja in se z dosežki preverjajo na tržišču. Morda bi kdaj pozneje kazalo pripraviti obširnejši prikaz obrtništva oziroma samostojnega podjetništva. To pa mora biti predvsem v interesu posameznih samostojnih podjetnikov, kakor se poslej imenujejo. Na sedanji obrtni razstavi v Lendavi so se predstavili še: center za razvoj podjetništva, obrtno združenje iz madžarskega Zalaegerzsega in obrtna zadruga Lindau. Š. S. Razglednice »nove generacije« so takšne, da ne predstavljajo Pomuga več kot .^akrknjeno« deželo brez smisla za umetnost (Pojbič, Kočila in Cervek) Vendar pa so vse to le okviri, ki omogočajo kakovostno ali površno turistično ponudbo. V pokrajini ob Muri še vedno ne moremo govoriti o tem, da smo izvirni, da poudarjamo posebnosti in zanimivosti naše pokrajine. Še vedno so v ospredju ponudbe le zdravilišča, hoteli, bazeni in gostinski lokali - tudi na posnetkih v prospektih in razglednicah. V novem zakonu o turizmu naj bi bil enakovredno obmorskemu, gorskemu in zdraviliškemu turizmu predstavljen in ponujen tudi podeželski turizem. V Pomurju imamo to srečo, da so zdravilišča v neokrnjenem podeželskem okolju, kjer je mogoče najti številne naravne zanimivosti, etnološke značilnosti, arhitekturne posebnosti in kulturno-zgodovinsko dediščino. Na razdalji največ 40 kilometrov je ogromno »bogastva«, s katerim bi lahko popestrili ponudbo. In ne le to: nihče ne zahteva od zdravilišč, hotelov in agencij, da organizirajo prav vse kulturne prireditve, zakaj ne povprašajo, kaj se dogaja v kulturnih in športnih dvoranah v mestih, po vaseh - marsikaj zanimivega bi odkrili. Končno pa: tudi Maribor, Sombo-tel, Zagreb ali Dunaj niso daleč za goste iz Italije, Francije, Švice ali severne Nemčije. Povedati želim le, da bi morali gostinsko-turistični delavci prepustiti oblikovanje ponudbe m podobe pomurskega turizma tudi drugim, saj okus animatorja ali direktorja hotela ni-nujno najbolj prefinjen in primeren. Ne moremo se strinjati z izgovorom: če je bilo tako dobro dvajset let bo tudi odslej. Prav v turistični ponudbi velja: kar je bilo lani, letos ni več zanimivo! h M' m " ■ BERNARDA B.PEČEK O Nova podoba »dobrodošlice« pred Moravskimi Toplicami je vsekakor zanimiva popestritev v seriji enoličnih obcestnih znakov stran 6 vestnik, 27. oktobraj^ sociala, šolstvo, zdravstvo Lekarna v Gornji Radgoni Sam svoj predhodnik Vodja gomjeradgonske lekarne mag. Janez Špringer je ob otvoritvi nove lekarne v Gornji Radgoni prebral pomenljivo besedilo iz poezije in odzvanjal je tisti stavek: »Ti si sam svoj predhodnik.« Direktor Pomurskih lekarn mag. Milan Benkič ni v literaturi iskal ne stihov ne misli, ampak je, četudi ob slovesnosti otvoritve, povedal: »Čeprav vemo in se še predobro zavedamo, da smo po novi, sedaj še veljavni, ne pa dokončni zakonodaji, lastnina občin, ne slišimo radi, da si te delijo nad nami predvsem politično oblast, nas hočejo ločiti in razdeliti, pri tem pa ne poslušajo mnenja strokovnjakov, ki svoje delo poznajo in želijo čim bolj neovirano doseči svoje cilje v interesu občanov. To je pravilno razporejena lekarniška mreža s sodobnimi lekarnami... Vsekakor upam, da se bo negativna miselnost spremenila, da se bodo našli ljudje, ki nas bodo pravilno razumeli in se potrudili razumeti naše razmere - če bi bilo tako že prej, bi v Gornji Radgoni nova lekarna lahko poslovala že pred dvema mesecema, nam pa bi bila prihranjena marsikatera grenka misel v zvezi z nezaupanjem do našega dela.« Miha Vodenik, predsednik občinske vlade, ki je skupaj z vodjem lekarne mag. Janezom Špringeijem prerezal trak in uradno Plače v zdravstvu po novem Nekdo se je pošteno uštel Julija je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o napredovanju delavcev, zaposlenih v zdravstvu, saj je plače na novo predpisal z zakonom o plačah v javnih zavodih, državnih organih in lokani skupnosti. Tako so v oktobru zaposleni v zdravstvu prejeh septembrsko plačo, izračunano po novih določilih. J i' ij i I 1 L Hbk. »Že v dopustniških mesecih smo začeli $ tem ogromnim delom, saj je bilo treba vsakega od 1550 zaposlenih oceniti na posebnem predpisanem obrazcu. Delavce so morali ocenjevati vodilni delavci zavodov, direktor ter glavna medicinska sestra, v bolnišnici pa še predstojniki oddelkov. Vsak zaposlen je bil ocenjen po petih kriterijih, delovni uspešnosti in k^ovosti, potem odnosu do delovnih nalog, samostojnosti in zanesljivosti pri delu, dodatnih fimcionalnih znanjih, ustvaijalni in interdisciplinarni usposobljenosti,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja Pomurskega zdravstvenega zavoda Štefan Vučak. Zaposlene so torej z ocenjevanjem razvrščali v nove plačilne razrede. -o Hit- .n J odprl novo lekarno, o zapletu v zvezi s soglasjem za delo nove lekarne ni rekel nobene, pač pa zaželel, da bi bila v lekarni taka izbira zdravil,, da bolnikom ne bi bilo treba hoditi po zdravila v druge lekarne ali morda celo v tujino. Spomnil se je na dolgoletno pričakovanje zaposlenih v gomjeradgonski lekarni, da bi dobili nove in primernejše prostore, ter jim v novih prostorih zaželel dobro počutje in uspešno delo. Stara lekarna v Gornji Radgoni ni imela ustrezne verifikacije in skoraj petnajst let so si prizadevali za nove in ustreznejše prostore. Nova lekarna meri 122 kvadratnih metrov, Galex, podjetje za proizvmlnjo in promet s farmacevtskimi in drugimi izdelki, je prispeval 26 milijonov tolaijev, to pomeni, daje lastnik prostorov, skoraj dvanajst milijonov pa je stala notranja oprema. Četrtino tega je prispevala občina, preostalo pa so primaknile Pomurske Tisti zaposleni, ki po oceni ni napredoval, je ostal na ravni plače po kolektivni pogodbi, bolje ocenjeni pa so se premaknili na plačilni lestvici. Zaposleni, ki imajo manj kot srednjo izobrazbo, so lahko napredovali za največ tri plačilne razrede, s srednjo in višjo za štiri, za visoko pa pet plačilnih razredov, s tem da so zdravniki in zobozdravniki lahko napredovali za sedem plačilnih razredov. Razpon plač se je torej razpotegnil tako horizontalno, se pravi v isti izobrazbeni ali strokovni skupini, kakor tudi vertikalno, saj se je povečala tudi razdalja med najnižjo in kot prav za toliko plačilnih razredov napredovanje strežnice. Namen pravilnika, da se doseže pestrejša paleta plač za zaposlene v zdravstvu, je bil torej s tem dosežen. »Vendar je bilo delavcev z izjemnim napredovanjem v vsakem zavodu lahko največ 15 odstotkov. Ob tem je bilo možno dodatno napredovanje še za en plačilni razred za tistega delavca, ki opravlja dela, ' ki so bistvenega pomena za de- nas nekoliko nižji kot drugod po Sloveniji, ker smo mi že v prejšnjih navedenih mesecih izplačevali plače po novih kolektivnih pogodbah za zdravstvo in Fidesovi,« je rekel Štefan Vučak ter dodal, da je bila v višji plačilni razred tako ali drugače razvrščena večina zaposlenih in le okoli 5 odstotkov jih je ostalo na ravni kolektivne pogodbe. Zdravstvena zavarovalnica tako v dogovoru z ministrstvom in zdravstvenim zavodom priznava za plače zaenkrat le 13,5 odstotka več sredstev kot prej za zdravstvene domove oziroma 17 odstotkov več za bolnišnice. »Naše ocenitve pa so pokazale, da za plače po novem potrebujemo od 18 do 20 odstotkov več denarja za zdravstvene domove in okoli 22 odstotkov lekarne. MH Fotografija NH najvišjo izplačano plačo v zdravstvu. Klini na lestvici ali razponi med plačilnimi razredi pa po pravilniku tudi niso enakomerno razporejeni, na primer napredovanje za tri plačilne razrede za zaposlene s srednjo izobrazbo prinaša več Še dijaki in razredničarka so želeli razkriti svojo plat medalje Počutijo se prizadeti Potem ko smo v našem časniku objavili tudi krajše poročilo o sestanku sveta Gimnazije Murska Sobota, na katerem je bilo med drugim sprejeto stališče, da pot dijakov in razredničarke 4. b-razreda ni bila prava, so se oglasili tudi oni z željo, da razkrijejo svojo plat medalje. V pisnem »protestu«, ki so nam ga posredovali dijaki, le-ti poudaijajo, da niso ocenjevalci (ne)strokovnosti profesorice Gornječeve, temveč da so oporekali njenemu nekorektnemu odnosu do njih (»žalitve, nevračanje pisnih nalog, obljube o popravnih izpitih, ki postanejo resnične, napovedi spraševanja določene snovi, ki postane čez noč druga snov, napoved spraševanja določenih učencev in nato spraševanje drugih...«) ter zaključevanju ocen pri slovenskem jeziku in književnosti ob koncu 3. letnika. »Dejstvo, da jeljilo v 3. ocenjevalnem obdobju lanskega leta 32/35 nezadostnih ocen, kaže, da ne gre le za neznanje dijakov, ampak tudi za nekorekten odnos prof. Gornječeve, ki si je avtoriteto dvigala s strahovlado. Tudi 8 negativno zaključenih ocen, ki so bile nato popravljene na le 3, postavlja določene dvome.« je odločila, da ne bo več molčala, saj je bila tudi ona deležna kritike na seji sveta Gimnazije. »Zakaj sem molčala? Iz problema so naredili afero in ne vem, če ne bi storila najbolje, da bi molčala tudi tokrat, saj ne ravnateljici ne inšpektorju Ravnateljica je komentirala, da je to zaradi mature. Ravnateljici sem 2. septembra sporočila odločitev dijakov o bojkotu in ji povedala, da so se tako odločili, ker ni odgovora na njihovo pritožbo. Ravnateljica se ni udeležila roditeljskega sestanka 5. junija in je bila prvič v 4. b-razredu šele dan po obisku delegacije staršev, to je 7. septembra. Na drugem roditeljskem sestanku 15. septembra je ravnateljica staršem predlagala, da bi vendarle še enkrat poskusili z isto profesorico, znanje se bo preverjalo pretežno pisno, teste bo ocenil še en ocenjevalec, pri ustnem spraševanju pa bo vedno navzoč še nekdo. Starši ne Zavodu za šolstvu in ne ravnateljice, da bo v dveh ted- svetu šole ni za zakonitost.« Zato so 16. junija skupaj V podkrepitev tega med dru- s starši napisali pritožbo ter jo poslali republiškemu inšpektorju na ministrstvu za šolstvo in šport in navedli vse svoje ljučenih 8 nezadostnih ocen pri pripombe na račun profesorice predmetu slovenski jezik. Pro- Terezije Gomjec. Pričakovali so, da se bodo do septembra zadeve uredile, »nastal pa je pravi kaos, še zlasti po sestankih in pogovorih z g. ravnateljico Cipotovo in g. Gornje-čevo, ki ju je inšpektor prej o vsem obvestil. S strani vodstva šole je bilo pravzaprav mogoče razbrati, da le-to išče F : :;žgleds!- sfedtva? oeei^ena po pogodfei. indeksnega razmerja; napreduje Za tri razrede-je fo 2,50. Osaoviis )a64WW. tako poveča o« jev bruto na Tudi S mediciaslsa sesa« laSilta srednjo zs rtftnrediJt®* j 1 t 4 ji* Zaposleni v zdravstvu $o prejeli vi:^o septembrsko plačo, pa vendar sindikati delavcev, zaposlenih v zdravstvu, kot tudi Fides, sindikat zdravnikov, napovedujejo stavko. Obljubljenega tridesetodstotnega povečanja namreč ni bilo, ugotavljajo, kar je tudi res, saj so si doslej plače v zdravstvu lahko popravljali z izplačevanjem stimulacije., ki se po novem ne priznava več. Zato se povišanje na plačilni listi res ni peznalo toliko, kot so napovedovali. Še nekaj je res, noben sindikat k pravilniku o plačah v zdravstvu ni dal svojega soglasja, zato je izraženo nezadovosljtvo mogoče razumeti tudi v tem kontekstu in ne-sprejemanju ali neMobravanju vrednotenja posameznih del. Sindikati delavcev, zaposlenih v zdravstvu, zdravstvenemu ministru napovedujejo stavko, ob vsem pa si najbrž mora beliti glavo Se s problemom opravljenih ocenitev, Pripravljalci pravilnika o plačah so se namreč pošteno ušteli, saj so opravljene ocenitve delovnih mest pokazale, da so mnogo višje od predvidenih. Topa odpira tudi novo razsežnost problema, saj Zavod za zdravstveno vaistvo za izplačilo plač v zdravstvu po novem nima dovolj denarja in se je že znašel na robu likvidnosti. Zapletlo se je bolj, kot si je kdo sploh upal napovedovati. Po tem ko je bil pravilnik o plačah v zdravstvu sprejet, smo napovedovali za zdravstvo vročo jesen Kot kaže, pa se bo vročica trajala še-vse tja v zimski &s. lovanje zavoda. Takih delavcev ni smelo biti več kot 5 odstotkov zaposlenih.« (Štefan Vučak) Pravilnik o ocenitvah je spremljalo tudi določilo, da vsakemu zaposlenemu plačo podpisuje ministrstvo za zdravstvo, zato so ocenitve vseh zaposlenih iz vseh zdravstvenih zavodov v Sloveniji romale na gornji naslov. Svojega dela ministrstvo ni zmoglo opraviti. so predlog ravnateljice zavrnili . . - - , in razšli smo se z zagotovilom j® izdalo začasna soglasja za izplačevanje plač v zdrav- J nih poiskala zamenjavo. Reševanje problema pa se je prese- gim navaja, da je bilo 15. junija lilo v Večer in na učiteljski ob koncu letošnjega šolskega zbor, kjer ni bila prebrana pri- leta v 3. b-razredu 6. uro zak- fesorica Gomječeva je dala vsem učencem napotke za pripravo na popravne izpite. Ravnateljica Regina Cipot pa je še isti dan po telefonu enemu od tožba, ampak sporočeno, da se od pritožbe distancira svetovalka, da so vsi roki za pritoževanje zamujeni, da pot ni primerna.. .» stvu po novem, ki veljajo do konca leta. Do takrat naj bi opravili temeljit pregled vseh ocenitev zaposlenih in delovnih mest, torej so sedaj izplačane plače lahko le začasne in se bodo ob popravkih ministrstva morda spremenile. osmih negativno ocenjenih vedenju pri izračunavanju ocen učencev sporočila, da je njemu napačno in da je prepričana. »Pripravljamo pa tudi pora- Razredničarka Nadja Ivanc čun plač za obdobje od aprila Miloševič še navaja, da je skle- do konca avgusta, in to za vse panje o njenem sodelovanju in zaposlene, ki so uvrščeni ki in še štirim sošolcem profesorica popravila oceno na zadostno. Tako je bil z vednostjo samo svoj prav, kaže svojo moč ravnateljice kršen 13. člen Pra- in rešuje čast g. Gornječeve, kar pa je vsekakor v nasprotju z argumenti, ki smo jih navedli.« Na vprašanje, zakaj v treh vilnika o ocenjevanju znanja. Dve dijakinji sta se naslednji dan prijavili k popravnemu izpitu, ki ga potem sploh nista imeli. Lansko šolsko leto so se letih ni bilo nobenih posebnih pritoževali dijaki 3. a-razreda. problemov pri profesorici Gor- Kljub pritožbam prof. Gornje- nječevi, zakaj niso sproti reševali problemov, če so bili, pa dijaki odgovaqajo: »Bali smo se posledic!« Tudi razredničarka 4. b-ra-zreda Nadja Ivanc Miloševič se čeva ni vrnila testov. V 3. b-razredu je bila povprečna ocena iz slovenskega jezika 2,68; v 1. letniku je bila 3,77, v drugem pa 3,63. Zakaj naenkrat tako nizko povprečje? «da morajo dijaki šolo doživeti kot demokratični prostor, kjer je vodilo k uspehu zaupanje in prepričanje, da so dijaki voljni in sposobni dela in učenja». Tako, zapisali smo torej še drugo plat medalje, ne da bi se imeli namen postaviti v vlogo razsodnika. Očitno je, da so bile nekatere napake stoqene na obeh straneh. Ni pa bila sporna pritožba dijakov in večine njihovih staršev. In če bo vse to prispevalo k izboljšanju odnosov med dijaki in profe-soiji nasploh, potem le ni bilo v višje plačilne razrede. Ti poračuni ali razlike pa bodo pri GIDOS LENDAVA Partizanska 93 Tel. 75420 Telefaks 75254 K sodelovanju vabimo ekonomista za opravljanje finančnih in računovodskih del na Madžarskem. Prijave: pisno na gornji naslov. vse zaman. JOŽE GRAJ jev. Zdravnik je pogodbi ocenjen napreduje za pet ^gije doseže inf^ek^b jflO 5.00 alf F« na 147 500 aa 147 ooo ; rafl-eaa'' napreduje za jpdel^ je ocenjen s nega razmera m 350 tolarjev. nas’’’ več za bolnišnicoJtefa? lem razkoraku po^ besedi® Vučak. Po nicg°^”alnic« ''‘i zdravstvena zavar jjaltaJa. enkrat tudi več n zavode® of' tega denarja, ki je P®’Jdi) jen z ministrstvom-zdravstveni zavo ', so g. dobili I. 3» dogovorjenega pov zdravstvenim MAJDA HOI<’ 'VA'^ Soboški in gimnazijci iz avstrijske skupaj raziskovali ozračje Zrak ne pozna državne niCr Pretekli petek smo dobili tudi povabilo, (Jin®.’, predstavitve skupnega raziskovalnega dela dija* (»vslbJ' zije Murska Sobota in Gimnazije Bad Radkersn »^^jfOiii^ ska Radgona). Šlo je za projekt avstrijske ra^5^ih uua£.ijc uau , nlU*' projekt avstrijske vla ^j^iskC' [Iria-Alternativ), in ■.iJoŠli*'’ graške univerze (Alpe-Adria-Altemativ), vanje zraka v obmejnem prostoru s jli metod. Za praktično izvedbo te raziskave so zijo v avstrijski Radgoni, le-ta pa je povabila k še soboško gimnazijo. »Tako smo se odločili,. n^skoT«'’■ r že 20 let dobro sodelu- teden dni «{ ker že 20 let dobro sodelu- jemo z Gimnazijo Murska Sobota. Doslej so bili naši stiki omejeni v glavnem na športna in kulturna srečanja, tokrat pa smo jih želeli razširiti ^e na področju raziskovanja. Menili smo, da bomo skupaj lažje in bolje opravili to raziskovalno nalogo,« nam je v zvezi s tem projektom povedal ravnatelj radgonske gimnazije Johan Wieser. O poteku in rezultatih dela pa so spregovorili dijaki sami. Z naše strani jih je sodelovalo 27, njihova mentorica je bila profesorica biologje Marjetka Maučec, avstrijska skupina pa je štela 14 mladih raziskovalcev. Njihova skupna koordinatorka je bila Kristine Tschiggerie. Namesto red- fS- ■i i« zlične kraje v soi'—. gomjeradgonski občif' v radgonskem okfnfl ‘Ugotavljali čistost Le-ti J ia ugotavljali s pomočjo tiiivi, i”,®. namreč zelo občutj i’ cer rastejo zrak ni P«««:. »“',>2 In kaj je raziskav biologov 1; iiaj^ij^ po lišajih, onesnažen v Mn ^gflia‘''.|j na Vaneči, v cj Kraščih in y pad®®, . soboški občini’ cih, na Meleh i” cih v občini E«, gona ter v avs l ps goni, Laafeldu tenh drugih . ^„3 okf«) omočju «dgog/ak®f i v Avstriji, vs zrak ne poz”® Kraščih in v meje. jože i| H 4! ll| fn 'if hi h. £A>A,K . / 41' 'M grah cv’Ascona 88,0 grah cv’Solara 89,0 grah cv’Bohatyr 85,0 (Vir: ŽVZ za Pomurje) 10,0 12,0 11,0 15,0 25,0 23,4 23,2 19,0 6,5 5,9 5,9 6,0 1,2 1,2 1,2 1,4 3,7 2,5 2,7 2,9 redili tudi pri zaščiti; saj so gozdarji postavili 125 lovnih pasti in 108 lovnih dreves. Upajo, da se bo stanje v prihodnjem letii umirilo, za kar bodo poskrbeli z načrtnim delom skupaj z lastniki gozdov. LUDVIK KOVAČ il>Aj, ICO JE Gozd fR-oPadel , Mi DgeAPA iASTOfJJ feMlAJA VZrObBlADE., yAJ JE \«£ SKUPAJ ŽE PREPožaJO. Iz preglednice 3 je razvidno, da na območju Pomurja ne zaostajamo po vsebnosti hranilnih snovi v zrnju krmnega graha ob primerjavi z preglednico 1. Je pa res, da vsebujejo mešanice z ječmenom, ovsom in pšenico nekoliko manj surovih beljakovin ter nekaj več surovega pepela in surove vlaknine. Le-ta se še poveča v mešanici z ovsom. ŽVZ za Pomurje Kmetijska svetovalna služba, mag. Stane KAPUN, dipl. inž. agr. Kmetijsko-gozdarska zbornica Potem ko so poslanci državnega zbora konec junija ob prvi obravnavi predloga zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici sprejeli nekatera stališča in sklepe ter naložili vladi, da pripravi predlog za naslednjo obravnavo, je le-ta že prišel na poslanske klopi. Z njegovim sprejemom se mudi, zato naj bi se poslanci o njem odločali že na tej seji in tako omogočili volitve v organe kmetijsko-gozdarskih zbornic skupaj z volitvami v organe novih občin. S tem bi poenostavili in pocenili volitve, hkrati pa omogočili kar se da hitro organiziranje te zbornice, saj dosedanja zastopanost kmetijcev v Gospodarski zbornici Slovenije ni bila ustrezna. Za določene fizične in pravne osebe je članstvo v kmetijsko-gozdarski zbornici obvezno, medtem ko so iz članstva črtali delojemalce, torej zaposlene pri članih zbornice. Članstvo bo torej po tem zakonu obvezno tudi za kmete, eden od kriterijev pa je višina katastrskega dohodka. Za leto 1994 je ta določena na 16.800 tolarjev, vsako leto pa se valorizira v skladu s predpisi o katastrskem dohodku. L. KOVAČ stran 8 vestnik, 27. vestnik Po občinskem abecednem redu Črensovci pagus Prunus padus Mogoče bi bilo še uajbolje pisati tako kot v naslovu. Namesto Črensovci kar pagus Prunus pagus - po latinsko: vas Črensa. Tukajšnjim lektoricam in lektoijem, ki sicer osebno, kot zatiju-jejo, mislijo, da je potrebno upoštevati ljudsko imenovalno rabo, ravnati pa da morajo kot apostoli slovenskega jezika, namreč to ne bo prav. Napisal sem Črensovci, uradno slovensko pa velja, da se kraj imenuje Črenšovci. Vas se pod imenom Črensovci, ki je očitno izpeljana iz imena drevesa, ki se mu po slovensko pravi črensa oziroma čremsa, po latinsko pa Prunus padus, pojavlja v vsej pisni preteklosti. Prvič je ime kraja zapisano leta 1322 kot Chremsouc, istega leta in potem še leta 1335 Chrensouch, leta 1649 je bilo zapisano Chrenszoucz; leta 1690: in pago Chrenzloucz; leta 1686: iz Chrenszovecz (navajamo po knjigi Ivana Zelka Gospodarska in družbena struktura tumiške pražupnije in reči je potrebno, da je ta navedek zanimiv, saj bi bilo iz njega mogoče sklepati, da so že leta 1686 zapisali kraj Črensovci s slovenskim krajevnim predlogom); leta 1690 se spet najde zapisano: ex pago Chrenszlovecz. V takratnih madžarsko-latinskih zapisih sicer že iz načelnih razlogov ne bi mogli najti zapisanega imena, ki bi imel namsto s-ja šumnik š, toda iz niza teh zapisov se vidi, da ljudje danes uporabljajo ime kraja v skladu z zgodovinsko kontinuiteto in da je imenovanje, ki temelji na nekakšnih skrpucanih slovničnih pravilih, ter se glasi na Črenšovci, nasilno. umanjkalo ime Črensovci. Ali naj potemtakem v teh letih naselbina Črensovci še ne bi obstajala? Toda krajevno ime Črensovci je starejše kot Kendinci. Do takrat, ko se Kandinci pojavijo prvič zapisani, so bili Črensovci omenjeni že nekajkrat. so izginili. Šlo je za nekaj drugega. Kendinci niso bili kraj, temveč »večje zemljiško področje«. Nekakšna posestvena enota, v katero naj bi razen Črensovec spadale še vasi Trnje, Žižki, Dolnja Bistrica, Polana in marof Jula. To pa je že za polovico sedanje občine Črens-sovci. Če pa bi kateri od vasi šlo v nos, da se občina imenuje Črensovci, bodo lahko predlagali, naj se raje imenuje Kendinci. Tako ne bo po nobeni vasi, bo pa za vse. V grbu pa ima še vedno lahko cvet črense. Je mogoče, da so kakšne nesreče Sfam Slava Ul UOVl ali vojaški pohodi Crensovce za do- globje odpeljali talno vodo. Gosi pa bi kljub temu lahko redili pri marsikateri hiši. Tam, kjer se obcestni jarki polnijo z izcednimi vodami iz greznic in so videti prav nezdravo zeleni in kužni. »Lep in kulturno zelo pomemben kraj,« piše o Črensovcih v Leksikonu Dravske banovine. Takrat so se še smeli uradno imenovati tako, kot je ljudstvo reklo - Črensovci. S tisto čudno stavbo v središču, v kateri je sicer vse tja do Ljubljane in dalj znana trgovina z Murinimi oblekami, je kraj danes malo manj lep. Pa za to svojo lepotno pomanjkljivost ni sam kriv, takšna čudna stavbna reč, ki bi po obliki bila primerna kvečjemu za kakšno primestno skladišče, je recimo tudi v Beltincih in še kje. Če pa sodimo po tem, kako Mura v zadnjem času spreminja svoj stavbarski videz - v Soboti so preoblekli Krojevo tipično socialistično stavbo in v njej uredili svojo trgo- - bo v vsaj v Črensovcih žrtvam druge vojne, I'* kmalu stala ena skladiščna stavba dišču vasi. Dokazna J ’ jji manj. Slovenkaini /Lile«1 Tam okrog leta 1669 so bili vredne količne žrtev, Črensovci največja vas v turniški takratne pražupniji, večji od Beltince in "a"®hi toreji®!*' vino .1 Kendincev pa ni Da, Kendincev pa ni. V novi občini Črensovci so kraji Brezo- ločeno obdobje zbrisali, preživeli pa so v tistem času živeli v Kendin-cih? Pozneje pa so Kendince zapustili in se vnovič naselili v Črensov-cih? Mogoče pa se ista naselbina pojavlja zdaj pod enim, zdaj pod drugim imenom, ugiba zgodovinar Zelko. Takrat krajevna imena še niso bila ustaljena. Žižki Zelko piše, da je bila na prekmurskem ozemlju v srednjem veku navada, da se je desetina dajala od gosi, ne od rac. Menda je bila po drugod potemtakem od rac. Dandanes je črensovska obfina še komaj kaj močvirna, zdaj ko so ob novi cesti izkopali te globoke Zelko pravi, da Kendinci niso jarke, pa bo še toliko manj, ker eden od ne tako redkih krajev, ki bodo jarki še za nekaj sežnjev k”.' X vica, Dolnja, Gornja in Srednja Bi- ■ strica, Mala in Velika polana, Tr- nje in Žižki. Toda, kje so Ken-diiKi? Če bi namreč gledali listine iz leta 1381, 1389, 1411 in 1428, bi moral nekje na območju, ki ga danes zavzema občina Črensovci, biti tudi kraj Kendinci. V teh letih je bil ta kraj omenjen. Vedno, ko pa je bilo med kraji tumiške pražup-nije zapisano ime Kendynch, je t z. •»^7 tV5i V m Črensovski spomenik, ki je prišel v spise o slovenskem antise- mitizmu. foto: Nataša Juhnov KATALOG DZS NAJVEČJA TRGOVINA PRI VAS DOMA VEČ KOT 1600 IZDELKOV MA 200 STRANEH V HAJNOVEJŠEM KATALOGU DZS ZAKAJ JE DOBRO KUPOVATI PREK KATALOGA DZS? * VELIKA IZBIRA UGODNE CENE ENOSTAVNO PLAČILO iK UDOBEN IN PREMIŠLJEN NAKUP »k POPUSTI DOSTAVA NAROČENEGA V 8 DNEH PREPRIČAJTE SE, DA Tl RAZLOGI URES DRZUO! Če niste prejeli kataloga Jesen-zima’94, izpolnite kupon in poslali vam ga bomo BREZPLAČNO KUPON ZA KATALOG JESEN-ZIMA ’94 Ime in priimek: Naslov: Lahko pa nas tudi pokličete na tel.: 061/140 40 02. Poštna številka: Kraj: Kupon pošljite na naslov: DZS d.d., Kataloška prodaja, 61001 Ljubljana, p.p. 900 Katalog je na voljo tudi v poslovalnicah DZS po Sloveniji. z co . LU Na Kleidovtb dnevih, o katetli smo pisali v njt Številki, so razen omenjenih pevskih tboiov peli še zbori iz Črensovec. Odranec, Sobote, Manja-nec, Bogt^ine, Radgone in Razkrižja. Turniča. Med družinskimi poglavarji jih je bilo kar osem, ki so se pisali Žižek. Iz česar sledi, da v tistem času Žižki še niso bili samostojna vas. Prav tako kot Trnje ne. Kot je sploh značilno, da se v takšnih novih vaseh in zaselkih ljudje posebej potrjujejo, ker hčejo v tekmi s sosednjimi starejšimi krajevnimi identitetami potrditi svojo, se tudi v Trnju in Žižkih pojavlja največ obrtnikov in trgovin daleč naokrog. Podjetništvo je odgovor na kratke oziroma krajše zgodovinske korenine, vsaj tam, kjer je ima mlada skupnost razvit občutek o svoji istovetnosti. Črensovci in antisemitizem črensovci so bili v središču ne- nane ni uunv , ijnpi- p dinje. Spomenik^naj b L ciSop&lozataje«-^ hnlnkavsta. skega holokavsta. sovci po nekem čud«^ K SOVCI pu _ iit ai£ krivi priSIi v slovessUt 1» prave o antisemitizinu. Zelb>>' E da je bilo leta IS£} C 8 Zidov, Vsekakor premdo^ p Avtohton antisemitizem, Bili >■— takeea n ‘‘‘“j jij klovem času ne. actis* o mitizmu mogoče _ h “■egovem nekdanje^ g ško Kranjcu. činu, kako v svojih je» Žide, laž)«, antisemit, in K*®'^..^.i(ciji nava konstrukciji BK ^ga kompiensa med aji^ Kranjcem. Do avtoritet - •'•nnvi« namreč tatk ■ - to kriv samo v ---- kompleksa k ( sovražni »sinovi« objektov svojega soW“ jajitM j, koliko večje slovenske kulturniške objektov svojega pozornosti letos dvakrat. Enkrat mejo tiste I""*"'” pred kratkim, ko so v vasi slavili ugodne in pti Klekla, in še enkrat prej, v času ko je v Delu izhajal podlistek o medvojni usodi slovenskih in s tem tudi prekmurskih Židov. Avtorica podlistka je problematizirala posvetilo na spomeniku slovenskim ženskim samo Klekl za rovance VOJCB« ‘'7 ,. -o a**«?: nio'e^ \ imel Pl .C Ife nakazane. k isatelja Kranjee Z»l’ », žita pisatelja Kras)n -pomen očetovske Brionih — «0 nnznere tako pa so ga pozneje Gornja Radgona Eno od občutij, ki ti pravi, da si v mestu, je vonj kleti. Mestne kleti dišijo drugače. Zadeva je še najbolj v načinu, kako ti vonj kleti udari v nos. Na deželi oziroma v vasi je vsenaokrog tisto, kar se sicer spravlja v kleti. Mestna klet pa je vkopano in skoncentrirano podeželje. Hodiš po pločniku v vonju prometa, zemlja, ki vpija vonje, je v glavnem pokrita z različnimi gradivi, potem pa nenadoma ta ruralni vonj iz kake line. Pogosto zelo gost skoraj pihajoč zrak, drugačene temperature, kot je zunanji, pomešan s trohnobo, meščansko škrtos^o in varčnos^o, prepojen s preku-pčevalskimi nameni. Vonji mestnih kleti se med seboj razlikujejo. Duh starih soboških kleti, kolikor jih še je, se od lendavskih, ljutomerskih in radgonskih razlikuje, ker je mesto brez vinogradniškega zaledja. Lendavske, ljutomerske in radgonske kleti so bile vedno tudi skladišča vin. Vonj se v kleteh globoko zaleze v zidove, tako da dihajo o starih časih tudi še potem, ko so se razmere že zdavnaj spremenile. V rečeh prevejanemu nosu v prevladujočem vonju premoga, krompirja in jabolk ni težko zaznati nekdanjega prevladujočega trgovskega blaga. Vonj radgonskih mestnih kleti je od vseh »vinskih« najbolj prepojen z vinom. In drugim prekupčeval-skim vonjem. Če bi Radgončani v kleteh ne hranili toliko vina, bi bilo mesto danes zagotovo videti drugačno. Leta 1607 je bil v mestu hud požar, z mnogimi mrtvimi, ker so bila mestna vrata iz strahu pred Turki zaprta. Zgorelo je 150 ljudi. Tudi vode ni bilo - kar je glede na mimotekočo Muro zanimivvo. Najbrž so se ljudje bolj bali Turkov kot ognja in do reke niso upali. Raje so se scvrli. Župnik je župnišče rešil tako, da je zapovedal gasiti z vinom iz svoje kleti. Kronike sicer ne pišejo, da so tako delali tudi drugi meščani, vendar bi bilo čudno, če ne bi. Vino so zagotovo imeli v kleteh, saj so z njim trgovali. Obračanje žepov - po tradiciji Takrat je bila Radgona še eno mesto in dobro posoljeno. Soli radgonski trgovci gotovo r .0 skladiščili v kleteh, ker je tam vlažno. Vozili so jo po Muri, ki bi lahko bila včasih slana kot morje, če bi vso sol zvrnili vanjo. Kronike pravijo, da so okrog leta 1800 mimo Radgone splavili do 40.000 stotov soli. Tja do Veržeja, od koder so jo ■H po južni t« Hi f f h Leta 1636 je PnJ“'vzroa‘.P‘> radgonskem tr^P ^jfugiim med državnimi 1 ;, carji. ii svoj® h h 'k ir h Atnogi smo si svoi^r-pogosteje tudi zadnje) spomine prislužili na atejnem prehodu. Potem ^aega že nastali dve geslo-drugi državi. ArogaitlntP^f vanski cariniki so ljudem > v Pe i S žepov na galnike, poznej ’ (gjiohi*^ odprla, pa izpo®' “ vratno-fyaj»' dežev vlačili dOj so ravnali čisto nel^®* v Radgončani so že ° ^el j, čali žepe mimm^gd leta 1362 v mestu K. po F (C je popečatil fjBieiii'' . jim morajo vsi, j »a 9 »Angleški« most čez Muro v Radgono. ki danes stoji nekoliko niqe, je odpri Tito z n pps izroča v rabo »na ovoj reci Savi«. Fotografij Korošec, skrivoma. , ,'’At«trijski ligconisti in zgt^rihagt o Radgoni pišejo kot O branil^ -5101 trdajavi, N^daj je to označevalo njen mejni ! polpžaj proti MadŽart«« in Turkom, v polpreteklem času pa j^ri toosloimaskemu komunimu. Krščanski demokrati in ! pripadmn Slovenske ljudske stranke iz Vidma ob Ščavnici so prepričani, da je Radgona še vedno rdeči branik. Tako pišejo v s^u, ki so ga te dni delili imokrog. Pišeto, da jih nasilnost tistih, ki so se vozili okrog po KS Videm ob Š&vnid, spominja na nasilnost v letih po vojni. Ti »nasilenži« in »plačanci« so zbirali poi^i^ proti samostojni občini Sveti Jurij s sedežem v Vidmu. Ljib^cm so menda govorili, da je potrebno potolči -»ki^čanatje«. »Akcija užaljenih komunistov in njihovih simpa* tizeijev prihaja iz Gornje Radgone, Tam se ne morejo sprijazniti, da smo pri nas šli pot, ki nam jo omogoča ustava, naša tradicija in naša pokrajina.« Pisci raznaša upajo, da se jim bodo na lokalmh volitvah pridruži tudi »Janševi socialni demokrati«, . ■ ■ s' Boris Voršič in njegovi so zbrali okrog osemsto podpisov proti samostojni občini Svetu Jurij, ki jo zagovapajo esfcade-jevci in eselesovci. Voršič in njegovi bi raje ostali v radgonski občini, »ker so ljudje tam zaposleni, vsak župan pa bom gledal, da mu dohodnina, ki se bo plačevala matiCm občini, ostane v občini.« Zato se bojijo, da,bi občani nove svetojuijev-ške občine izgubili v Radgoni zaposlitev. Šeststo zbranih podpisov so v podporo sproBtve ustavnega spora poslali na sodišče, dvesto pa ph hranijo še doma. Votšič pravi, da ne more pristati na Kocuvanovo utemeljevanje občine Sveti Jurij. »On pravi, da je to zgodovinsko, moreš ;Syeii.« h Pleroniti, ki preko ta občujejo«, Rostova pa sta dva^ tako da na otoku. 4 fe Radgonski ski most, med Radkersburgo^’ zmotil in '-sad 4’ i' l'6 v* most na ovoj lO®®' nst« je bil na most, ki so ^stfii’^j|iik''’((ijii''' takratni i’ K gleži;takratniav=;^«j V Na njegovenj PjipfC*! JobP na mostu, ki J fjto ji/,|iii: V nriskAdll minira*',’, ta fj? zelo obstreIjev%ie^A uspelo. P<’žf‘'^'^vred W zato z mostom^ / pj vodi in zraku^ je radgonske . jC /|1^, Mura. Enega, / ipestnih vratih’ $ S L*’i ipesinin v.-- LjtP ra 3, 5 Madžarska tafiče''’^'/ Ui Znameniti R-hSflsf.fJ 5^ '"H nika Lojza mostu. zal M 27, oktobra 1994 stran 9 kulturna obzoija ISK-uri (tfi ilenil uzeji v razdeljenih družbah v J • družbah je bila tema letošnje konference gionalne muzeje, ki so gene-. «11 •' v regionalnih muzejev (ICR), ki je potekala ralni in osnovni. Pri tem veljajo RUjp? M“bljani od 2. do 8. oktobra. Gostitelja: Slovenski lisu, M »C uaiiivijajA' V piikoL » «lt •muzejskega sveta (ICOM) in Museum fiir geografske pripadnosti ljudi za “ Spittala sta gostom želela pokazati, kako lahko primerne, nacionalni in etnični ^ina .P’ prostor, kakor ga predstavljajo Koroška, Fur- pa za sekundarne. To spozna-®"'.i?>,Miub državnim in nacionalnim mejam, skupaj nje o nacionalnih muzejih pa m’’ h. velja tudi za specialne muzeje Sd* I . o- ■»'Via regiunainin muzejev m je |>uieiiaia Ljubljani od 2. do 8. oktobra. Gostitelja: Slovenski prostor, kakor ga predstavljajo Koroška, Fur-„i. iii^*®veniia. vn.iK aiM naaviztrtalnam mmam. clriinm i; »1» he ver- socialne in ka- na- aktualnejši. Po- ohranjati spomin. Muzeji so prostori druženja, aktivnega izobraževanja, odkrivanja, da P te^'’^"‘mata Sits i'^^‘’^'kanskeg nem raz- !ga še ju,.-’ uancoski, nemški, O’’ arabski, angleški, P''ski in So vot-^— - , angiesKt, jp paavski in še kakšen 1 ia v ® da je ni države ai’ 1?'^’a^ase lahko reklo, S«® liaaaki• »osi jK« juti P*jetako vprašanj konfe- i®* ki ™ii ra',«' .‘■■'‘"“'O. ivaKO to >• boJezen da- Postalo: Kako to iti»’ B* '»tlo, vl’prevesti v muzej- ‘.0 predstaviti os- in : resnico. zgolj takšno. družbo in njene različne tipe. tisti, ki se usmerjajo v prikaz manjšinskih narodnih skupnosti, kakor se je pokazalo pri predstavitvi dveh muzejev nemške manjšine v pokrajini dogaja brez SchlZ^knT^DTnskem i^pri: reflektirajo spevku Jensa Oleja Lefevra iz Museet pa Sonderborg Slot iz obenem pa lahko vplivajo na Sonderborga. Z _ družbo, da razvijaj' smer, ki predstavitev manjšine ne more 1^.^. pj.ji(a2 razvoja jo želimo. Zato so muzeji počasni časopisi oblikovanja misli in zavesti. Kako poskušajo meje med ljudmi, ki nastajajo tudi zaradi pristranske interpretacije gradiva in preteklosti, rušiti Enostranska B« Mnije... ostati objekti- ‘magiki severno! r- e iJat (1* reU sol' Sposkušal poka-Mik 'Z Down S Pto da si (‘'tisti^j^^ marajo, Nai ^"lorejo, priha-bi se naučili. V Downpa- muzeji mo- vprašanja, ki '12 %ab ^n6?’'®'nreč pomeni, da ulj' te« 11 i* (j) tiste, ki jho^važimo. k ‘0^ ; l'!! pJ! “avezal tudi pri-Waidac- toiP iS«' K * “«rozal 1 S muzeje? In Potrebu- L učimo spoštovati in predsednika av- , ki si je ‘je Kdo res- muzeje? In I* f (» (!■ v Izraelskem muzeju v Jeruzalemu, je na osnovi razstave o Sinaju, ki je nastala v soglasju z egiptovsko vlado, predstavila Nomi Louv. Na njeno vprašanje, ali slišimo govorico starih generacij in ali se tudi kaj naučimo iz njihovih iz- na narodno in kulturno mešanem prostoru. Z etničnimi in nacionalnimi mejami ter zgodovinskimi in ideološkimi delitvami vseh vrst v muzeju se je iz zornega kota obiskovalca muzejev ukvarjal tudi sociološko-filozofski prispevek dr. Rastka Močnika, profesorja na oddelku sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Razmišljanje ga je vodilo v dve smeri. Ali , , . -. , -, .. muzeji znajo postaviti objek- kušenj, je posredno odgovorila tivno vrednost predmetom, ki Bngitta Bergstrom, predstoj- svetinje nekega časa in ljudi nica muzejskega oddelka končujejo na smetišču dru- oddelka v švedskem nacionalnem svetu gega časa in ljudi. Druga pa je, za kulturo v Stockholmu gj; gj obiskovalci sploh želijo z jasno ugotovitvijo, da ljudje objektivnosti in resnice in ali si in družba potrebujemo spomin morda ne želijo stopati v mu-in da je družba brez zgodovine Stockholmu kakor oseba brez spomina. To je osnovni in najpomembnejši razlog, zakaj je po- trebno podpirati muzeje, muzeji pa morajo zato tudi dov- zeje kot v kraje sprostitve. Kraje, kamor greš v prostem času, da ti bo lepo, da boš estetsko užival in odšel zado- voljen. Na koncu tega pa je filozofsko vprašanje (op. M. zetneje spremljati spreminjanje r)," ah je lahko nekaj, kar je ‘družbe. Švedska država zato že ^amo po sebi neestetsko, pred-nekaj časa finančno ne podpira ■ • • - nacionalnih muzejev zaradi nji- hove distance do geografskih in zgodovinskih razdalj, ampak poskuša sredstva usmeriti v re- J tc lo v ’ '*■ razstave v grajski galeriji ali Cigani ■■ra® — 'lM''^enovani . ( ^liki goro Atos J hSbiv J vil,.. “isti .rega imena DO- ia po ob- mestu, kamor H )< ^sr^i.kof »ij Prvi ’ !'ainor .''11. “hak' imena po- sta začetnici So se naselili •'“mi čr- lor so se I, QfHi J'hoveg P® predstavlja l 'I ) J je zelo tr,Cigin. To » ic cempr To met nečesa, kar naj bi vzbujalo estetske občutke. Muzealci svojih razmišljanj nismo razvijali v to smer. Muzeji so predvsem vendarle za to, da spremljajo družbeni razvoj ne glede na to, kakšne estetske oblike ima. Danes ga spremljajo v okoljih, ki kljub različnim nacionalnim, naci- onalističnim, etničnim kulturnim in drugim politikam, ki so si v večini držav tako podobne v želji po delitvi, vendar vedno bolj postajajo univerzalna, vedno bolj nacionalno in etnično mešana. Muzeji zato svojih prezentacij ne morejo in ne smejo več omejevati zgolj na »klobase in kislo zelje«, kot je ugotovil Rainer Hoffmann iz Frankische Schweiz Museuma v Forchheimu, ali bujto repo in gibanico, če pa živimo s pico, hamburgeiji in čevapčiči. Spoznanje konference je, da muzeji v razdeljenih družbah z resnico in objektivnostjo postajajo muzeji v multietničnih družbah. Kako snujemo novo stalno razstavo v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, tipičnem muzeju multikulturnega okolja v prostoru, ki so ga skozi stoletja delile številne meje in so zato v življenje tukajšnjih prebivalcev vnesle številne posebnosti, je na konferenci predstavila ravnateljica tega muzeja Irena Šavel. Življenje na obrobju vseh držav, ki so se kdaj tu zamenjale, življenje z drugimi narodi in drugimi religijami, življenje na prepihu je namreč prav tukaj ustvarilo kulturno dediščino, ki se ni nikoli kazala kot samosvoja, ampak je nastajala v prepletu različnih pobud, katerih prvine generirajo mnogo širše V evropski prostor. Razstava bo zato morala venomer opozarjati in učiti, da je to prostor, ki je znal skozi tisočletja človeške vihre obdržati svojo identiteto, ki se je zrcalila skozi strpnost in toleranco. Ali jo bo znal ohranjati v prihodnje, je morda odvisno tudi od tega, koliko bo muzej povezan z ljudmi tega prostora in koliko bodo ljudje povezani z muzejem in vsemi prečudovitimi ostanki ustvarjanja, vere, dela, ljubezni..., ki jih hrani. Metka Fujs Eno od tistih življenj Bertrand Russel je nekoč zapisal: »Sovražil sem zatohlost, ki jo vsebuje predpostavka, da sta prostor in čas samo v mojem duhu. Ljubil sem zvezdno nebo celo bolj kot moralni zakon in nisem prenesel Kantovega stališča, da je zvezda, ki sem jo imel najraje, zgolj subjektivni plod domišljije.« Nekako v tem duhu nadaljuje mojster pevec (meistersin-ger.) iz Novega Sada Djordje Balaševič svoje petje. Naslov Jedan od onih života označuje zadnje Balaševičevo delo, v katerem smo (kot že tolikokrat v B. primeru) povabljeni na romanje od besede do besede, od tona do tona. Odet v duhovni B kostim večjega dečka, B. po-Z skuša govoriti o svojem pla-I netu, svoji najljub.ši zvezdi. In I ravno dejstvo, da je ta zvezda I “isto neizrekljivo, pesem kot I tako šele omogoča. To »ne- Za zeleni jezik (71) Slovenski slavisti vsako jesen za tri dni spremenijo življenjski utrip kakega slovenskega kraja, ko se zberejo na tradicionalnem zborovanju slavistov. Takrat 500 do 600 udeležencev povzroči domala izredne razmere. Najhuje je v zgodnjih popoldanskih in večernih urah, ko po zborovanjski duhovni hrani zaužijejo še sadove zemlje. Dobesedno okupirajo gostinske in vse druge prehranjevalne lokale. Tudi v Krškem, kjer je od 6. do 8. oktobra potekalo letošnje zborovanje, ni bilo drugače. Položaj morda še najbolje ponazarja pogovor med mladima zakoncema z otrokom, ki mu je bil podpisani priča: Mož (presenečeno, skorajda jezno): Kaj pa je to danes? Že tretji lokal, pa vse zasedeno’ Žena (ugibajoče): Neki slavisti imajo danes pa jutri in v sobodo zborovanje v kulturnem domu. ■ Mož (piskajoče): Kaj? Tri dni.'? Ja, kaj le pa bodo počeli tri dni?! In kaj bomo mi? Žena (pomirjujoče): Že kaj. Saj so sami učeni ljudje in razpravljajo o slovenščini in o našem Pleteršniku tudi, sem slišala. To pa ni kar tako. Mož (manj piskajoče): Učeni že, lačni pa tudi. A ne vidiš, da je vse polno? Da sploh ne moremo zraven. (Krajši premolk) Veš kaj, daj poizvej, kdaj imajo ti ljudje odmore, da bomo šli ven takrat, ko oni razpravljajo, kakor ti temu praviš. Ker gre za srečanje, katerega strokovna spoznanja, stališča in sklepi sicer v naši državi nimajo politične veljave, vplivajo pa na strokovno, pedagoško in splošno kulturno ter človeško ravnanje številnih učiteljev, vzgojiteljev, kulturnikov itn., katerih delovno področje sta slovenski jezik in književnost, se nam zdi umestno, da ga nekoliko pobliže predstavimo že v tem zapisu, z objavo predlogov obmurskih srednješolcev za prevzeto besedo »body« pa počakamo do naslednjega zapisa. O čem so torej na letošnjem zborovanju razpravljali učeni slavisti? Četrtkov dopoldan je bil posvečen Maksu Pleteršniku (1840-1923) in njegovemu znamenitemu Slovensko-nemškemu slovarju (1894-95), v katerem je zbral besedno gradivo z vsega slovenskega etničnega prostora, tudi z denega in levega brega Mure (le da še ni raziskano, od kod je črpal podatke za prekmurščino). Referati so potrdili pomembnost in temeljnost Pleteršniko-vega dela za slovensko slovaropisje. Akademik Franc Jakopin, ki je Pleteršnikov slovar primerjal s sočasnimi slovarji pri drugih narodih, predvsem pri Nemcih in Francozih, je ugotovil, da je Pleteršnik ustvaril slovar, ki je »na eni strani kljub pomanjkljivi dokumentaciji znanstveno zanesljiv, na drugi pa dostopen najširšim plastem uporabnikov« in ki »vzdrži primerjavo z najboljšimi slovarji njegovega časa«. Tudi dr. Jože Toporišič je v svoji slovaro-pisni označitvi rojakovega slovarja ugotovil marsikatero odliko in naprednost. Tako npr. se je Pleteršnik na podlagi zbranega gradiva odločil za »iztočnice slovenskega jezika (le nekaj malega tudi iz kajkavskega narečja), ne samo knjižnega, ampak tudi narečnega in deloma zgodovinskega (ali jezikoslovno zanimivega)«. To je še kako pomembno za današnje jezikoslovce, ne le dialektologe, etimologe, zgodovinske slovničarje ipd., ampak tudi za druge, saj se je neizpodbitno pokazalo, da ni mogoče oblikovati ustreznih sinhronih modelov, ne da bi upoštevali diahronijo. Pleteršnik je besedam v slovarju zapisal tonemski naglas, »iz katerega se z lahkoto izpelje jakostni naglas«, prav tako jih je opremil z »bogatim sestavom več skupin zvrstnih in stilnih oznak«, prvi je tudi »razvidno podal večpomenskost posameznih naših besed«, mnogim pa je »dodal tudi etimološko razlago«, zlasti prevzetim. Če upoštevamo dejstvo, da je Pleteršnik slovar sestavil in natisnil v 12 letih (1883-1895) kot srednješolski profesor, ki je v tem času poučeval 6 do 9 ur tedensko, razen dve leti, ko je bil popolnoma oproščen učne obveze, se lahko upravičeno vprašamo, ali je takratne izobražence poganjala silnejša ustvaijalna energija ali so bili mogoče drugače, ustrezneje notranje in zunanje motivirani ali pa so preprosto bile zunanje razmere za njihovo delo ugodnejše? Kakorkoli že, občni zbor Slavističnega društva Slovenije, ki je bil »na sporedu« v petek dopoldne, je pokazal, da Pleteršnikova ustvarjalna energija še zmeraj spodbuja, kajti z društvenih vrhov je prišla pobuda za vseslovensko akcijo zapisovanja sodobnega besednega zaklada posameznih krajev. Zapisoval naj bi se govorjeni jezik, in to ne le knjižni, ampak tudi narečja in mestne govorice. Vsekakor nadvse pomemben projekt, kajti še zmeraj se »med ljudstvom« najdejo besede, kakor je z nekaj primeri pokazal dr. Milko Matičetov, ki jih doslejšnji slovarji, tudi Pleteršnikov, niso zajeli. Prav tako pa sodobna tehnika in civilizacija povzročata izginjanje številnih predmetnosti ter nastajanje novih. Prve bo mogoče ohraniti le še v muzejih materialne kulture in pa v zapisih čim širšega kroga poimenovanj zanje; poimenovanja za druge pa je dobro čimprej zapisati med drugim tudi zato, da se razločijo prvotni in drugotni pomeni in se razkrijejo sodobni poimenovalni procesi. Sicer pa se je občni zbor odvijal, kakor je to že v navadi. Poleg navedene pobude ter priedlaganih in še ne potrjenih sprememb v zbiranju članarine velja omeniti le še protestno izjavo zoper postopke italijanske vlade in njen predlog za ukinitev proračunskih sredstev za kulturno dejavnost slovenske narodnostne skupnosti Krivi smo mi (ker smo čutali, jer smo jih pustili) ni mišljena kot opravičilo, ampak kot izraz krivde. Lahko si mislimo, koliko enot iz Novega Sada, Rume in Sremske Mitroviče ter koliko Vojvodincev je sodelovalo pri uničenju Vukovarja. Povojne travme takega vojaka je Balaševič izrazil v pesmi Čo-vek sa mesecom u očima. O grozotah vojne govori na svoj način, v tej pesmi poje: »Spašen je prvi pogodjeni, svi su ostali večni taoci košmara.« Kljub vsemu, kljub sramoti in bedi, v kateri se je znašla ZRJ in v njenem okviru Balaševiču tako ljuba Vojvodina, ostaja na svojem domu. V intervjuvu za Mladino pravi: »Rojen sem v Novem Sadu, mestu, skozi katerega teče Donava, ki je geografsko v Evropi. Novosadsko trdnjavo je zgradil arhitekt, ki je gradil tudi trdnjavi v Metzu in Sedanu. V mestu so različne cerkve, od adventistič-nih in kvekerskih do katoliških. Dokler bo tako, bom ostal Tukaj.« S kakovostjo svojih pesmi se je Balaševič že zdavnaj vpisal prav v vrh pesniškega svoda, tokrat vojvodinskega, tik poleg Miroslava Antiča. O svoji Vojvodini, tako svoji, kot je lahko naša samo tista stvar, ki jo imamo radi v vseh tenkočutnih niansah, pa pravi: »Ma nišam ja bitanga pa da te prodam ovakvim gaz-dama.« Kdo ali kaj je mišljeno z besedo »gazda«, pa tako ali tako ni treba poudarjati. ROBERT INHOF v Italiji. kulturni koledar FRANCI JUST RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo Kelti na Celjskem, katero je posredoval Pokrajinski muzej iz Celja. izrekljivo« se neujemljivo sprehaja skozi besede in glasbo in se nato nežno in sramežljivo zopet vrne na svoj planet in skrivnostno oznanja brezkončnost govora, petja in glasbe. V pesmi Provincialka pravi: »V nas obstajajo neke neprevedljive globine, v nas obstajajo neke stvari, neprevedljive v besede.« Balaševič nikoli ne pleza na vzvišeno drevo intelektualne indiferentnosti, s ka- GORNJA RADGONA: V sredo, 26. oktobra se je v starem ■meščanskem špitalu« pričela Arhitektumo-urbanistična delav- »I nita. Ob tej priložnosti so odprli razstavo Podobe Gornje Radgone včeraj in danes. MURSKA SOBOTA: V grajski galeriji razstavlja svoja likovna dela Vilko Gerlec. genda, ki jo sestavljajo besedila iranskega pisatelja Hamne al Isfa-nija in Firduzija iz petega stoletja, govori o tem, da je na prošnjo Ba-hrama Gura (ob prvem množičnej-šem izseljenju) prišlo v Perizijo deset tisoč Lurov - pevcev in glasbenikov. To sicer ne pomeni, da pomeni dobesedno prevedeno lur muzikant, ampak je to poimenova-in MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Pomurske banke bo v četrtek, 27. oktobra ob 13. uri otvoritev razstave izbor iz Zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije, Murska Sobota. RADENCI: Radenska in soboški Pokrajinski muzej vabi na otvoritev razstave del poznoromantičnega slikaija Alojza Eberla (1822-1887), ki bo v petek, 28 . oktobra ob 18. uri v galeriji muzeja Radenske. Razstava bo odprta do 30. novembra. na terega bi potem neprizadeto prižigal svečo in iskal z njo človeka pri belem dnevu. S pozornostjo Dostojevskega se vživlja v navadnega človeka in s pre-»bečarskim« korakom LJUTOMER: V galeriji Ante Trstenjak si lahko ogledate VI. slikarski Ex-Tempore Ljutomer ’94. Razstava bo odprta do 12. novembra. Nagrajencipo vrstenm redu so; Jože Šubic, Mitja Sta-nek, Dušan Lipovec, Dušan Fišer, Sandi Červek, Vlado Potočnik, Mirko Rajnar, Zlatko Gnezda in Sara Plotajs. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V petek, 28. oktobra se bo ob 9. uri začel Slovensko-madžarski knjižničarski dan, ki ga v sodelovanju prirejata Pokrajinska in študijska knjižnice Murska Sobota in Berzsenyi Daniel Megyei Kbnyvtar iz Sombotela, v prostorih gradu. BODONCI: V ponedeljek, 31. oktobra bo v evangeličanski cerkvi s svečano akademijo počastitev Dneva reformacije. Ob 18. uri. lur K izpeljanka iz K Atsinkani, niinaio sUun- J I la kimajo skup- .,.,u«jO SHUp" mnenja; da so 1?' (v^'’ poimenovali "Si" grški nekateri h niso vedeli So hh ve I^CS kar vznožju ka- Ci), nje ne glede na prvotni pomen in izvor v posredni povezavi s poklicem, katerega so opravljali, saj je bila to skupina, ki se je predvsem prostim ■ ukvarjala s tem poklicem. prestopa zakona, ki je v njegovi domovini poistoveten z nacionalno pripadnostjo. Balaševič ne deli ljudi na »naše« in »njihove« po nacionalnem, ampak po civili- - W »z-_______________ Poimenovanja po državah zatohlost moralnega po po- v-ii, bomo Lurska le- v Iranu se Cigani še danes ime- nujejo Lun. ime pa se je ponekod kli.ič.i ‘ Knoim spremenilo v Nuri, sinonim za Ci- gane, živeče v Siriji in Egiptu. nega dečka pa so omadeževale J politično-vojne poteze njegove tildi nesem (Dalje prihodnjič) domovine. Tako tudi pesem MURSKA SOBOTA: V četrtek, 27. oktobra bo ob 18. uri v grajskih postorih predstavitev slovenskega prevoda knjige Od Rabe do Mure, avtorja Andrasa Bertalana Szekelya. uri stran 10 vestnik, 27. oktobr^ ne zgodi se vsak dan Gobja bera Nekoč tesno zaprta vrata tajnih jedrskih naprav, ki so razmetane po vsej nekdanji Sovjetski zvezi, vse bolj puščajo. Skoznje pa prihaja spoznanje o tem, kaj vse so v teh zaprtih krajih počeli in kako zelo onesn^ena, pravzaprav zastrupljena so območja daleč naokrog. Eden najboljših de-tektoijev povečane radioaktivnosti so gobe, ki so očitno edine, ki jim sevanje prija in celo pospešuje njhovo rast. Pozor torej pred velikimi jurčki. 7 ..Z: * < Ko ni bilo računalnikov Tudi Korejci vsako leto slavijo zahvalni dan. Ob tej priložnosti se družine zberejo ob domačem ognjišču in obujajo spomine na preteklost. Bližnjo in tisto bolj oddaljeno. Korejci veliko dajo na svojo dediščino, zato nikakor ne dovolijo, da bi utonila v pozabo. Starejši prenašajo na zahvalni dan starodavne veščine na mlajše, ki uživajo v zanje novih in nenavadnih igrah. Vse dokler proti večeru ne sedejo za svoj računalnik. '■ \ * n 4 - i ' 'Ca 'A < — — k f el C. Znanstveniki vedo, zakaj Jiči, ki se je pred dnevi rodii v živalskem vrtu v Tel Avivu, odklanja materino mleko. Poskusili so vse mogoče, a slončka niso mogli pripraviti do tega, da bi pil pri materi. Potem se je nekdo le spomnil na stekleničko. Pravzaprav je to steklenica, ki drži nekaj litrov. Z njo so Jičija ohranili pri življenju, zdaj se je že postavil na noge in vse kaže, da bo odrasel v več desettonskega oijaka. Če le ne bo preveč izbirčen pri hrani. TIT illiS Us KI J 1 Igli Btt - ia s iiSB V -''Kf "?i": •<*■ I v Indiji se je končal desetdnevni verski praznik, posvečen hindujskemu bogu V skladu s tisnrlpfnn trndirim sn kin«* hniancfov nn Lnnnonom rka>a<>nz^vaniii vrffll v HlOlJ y skladu s tisočletno tradicijo so kipe božanstev po končanem praznovanju vrgli v obredu, ki se skozi stoletja ni spremenil, pa so se verniki vrnili med stolpnice svetovij® Bombaja na pragu tretjega tisočletja. v« Vi rntnnnn/inntuuutrynn"v I 20. 10. 1994 B I Skoro bi Bela ta spadno, gda je na san občinski ■ 1 Svetek v pondejlek 17. oktobra stoupo v soborko B 1 kinodvorano, pa je zagledno, ka so tisti cvetoči B stouci odcveli, pa so na njuvo mesto postavleni na ■ nouvo prevlečeni, tak ka de zdaj pA mou što med kino I predstavami ka na friško trgati pa parati. Liki t6 I večer so nej vrteli filma. V toj zakrpanoj dvorani je B btiu koncert sobo^koga mladinskega pevskoga zbora. I Beleki bi med koncerten skoro skuze na oči prišle, pa g Vašisopagrši Mica je postregla zadnji kavni prah in začela poiobi^ pripovedovala: »Spet smo brez kave, današnja bo češpljevi vodi kot kofetu.« »Se ni za čuditi, saj tudi plač še nismo dobili. Don ‘ ji dan zamude. Bo danes kaj?« je vprašal Žožo. Sa] , kazalo, popolnoma zapustil kakršen koli smisel za s »Tudi prejšnje plače niso bile plače, le akontacije, • • • I S I I I ! » « P bi kvapnole na novoprev1ečen i naslanjač. Liki nej zavolo obč!n5koga svetka, žteroga je un že v petek pa V soboto pa nedelo odsvetuu, nego zavolo toga, ka SO tak l!pou popejval! tej rnlad!nc!. Skoro človik nej mogo vdrvati. mladine k e je kaj pokvarjena, Ne pravin. dobi ti, či tak pa kol turnega gučijo, mogouče kak huliganska, mamitaška, razgrajaSka, ka bi šteri od mladi sedež ali ka bi se starejšem! poklone, starejšem! > od je ptd. liki što pregovor. popejvle slabo Beleka ne mladinskin pevskin pa tild! podmladek, za kar je že z boron, odrasli zbor od starosti kcoj odili. skrajni misli, vese1i, rast6 nej je ka tou eden 5 odstopu starej šemi nej , stari takšin zbori razpadnoti čas, ka č! I I ovak nedo zna mlad! Okoul! kulturni podvigof je Bela v tej svetkaj tildi pamet z6u, pa tou tak lipou. ka je dvorišče v soboškon gradi tlakovano, ka nemremo praviti ribnjek v parki pouieg grada biser dvorišči. Lejko pa ribnjeki pravimo, ka prouti je novi k a je kak grajskem! topaz, .zavolo moutne vod6, štera nikak nešče na potegnoti zgoud!lo\ kakšoga de trbelo labodjega znankar pAra. Ka granitni kamen. C! je vodou v znankar labode tOdi. vkopati bi ešče se dimni sebe tou kakši park potegne, Brat Džouž! te bi nina,« je potrdila Mica. »Si ti kaj slišala v tajništvu, bo danes kakšen vprašal Mimico. drobii?*>‘ Kolikor vem, ne bo nič,« je rekla Mimica brez »' L Tisti vaš ta grdi politik pa je obljubljal, da j", da bomo dobili denar,« se je »Ni grdi le možat in pokončen mož je, zate je po S ' »Kolikor vem, ne bo nič,« je rekla » je govoril na televiziji, da bomo dobili denar. za nasprotnike,« ga je branila Mimica. »Sploh pa so vaši bradači takšni kot Janko. » « takšni so, kot da bi jih pripeljal iz neandertalciP^L inf^ - ■ iz NeandoH^ vtaknil v suknje s kravatami.« »No tudi vaši bradači niso nič lepši, meni se zdijo kol njonci,« se je hudovala še Mimica. »Pa tiste vaše ženščine, takšne so kot odslužene kurt>^’ OVEN Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le-ta ne bo obrnila hrbta. Partner bo nad tvojim novim videzom navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost - ne bo ti žal. On: Vse ima svoje meje - tvoj problem pa je v tem, da jih ne znaš pravilno določiti. Partnerka si lahko kaj hitro premisli, potem pa ti bo še žal izrečenih besed. Odidi raje malo v naravo in o vsem skupaj pošteno razmisli. BIK Ona: čeprav si obljubila, da boš molčala, ti bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boš poskušala popraviti storjeno, vendar boš le še zaostnla dosedanjo zmedo. Pričakuj posledice! On: Predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedaj pa boš okusil tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna presenečenja. DVOJČKA Ona: Ne smeš biti zadovoljna z majhnim uspehom, ampak moraš ^skusiti še s čim ve^im. Od odgovornega srečanja lahko veliko pričakuješ, vendar se tvoji načrti ne bodo popolnoma uresničili. On: Z lepo besedo ti bo uspelo precej več kot z grobostjo in nasiljem. Na koncu so pomembni samo rezultati, to pa seveda ne pomeni, da cilj opravičuje sredstva. Nekdo ti bo poskušal nagajati, a mu ne bo ravno najbolje uspelo. RAK Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo, pazi, da ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se ne zanaš^ na pomoč drugih! On: Pomisli tudi na svoje prijatelje, saj boš v nasprotnem kaj hitro ostal sam. Prijetna stran uspeha je predvsem v tem, da ga znamo deliti in tako osrečiti tudi druge. Premisli in ukrepaj, če ne bo prepozno! B S?! t s....Illillliltji^lSitt ■S:...... 'X' "j!. $ * Bi ■r .. - - V". . T ■ 8®* Sprehod med zvezdami Ameriška vesoljca Mark Lee in Carl Meade sta med nedavnim poletom vesoljskega plovila Discovery preskusila novo reaktivno, reševalno pripravo. Očitno dela kar dobro, saj sta se vesoljca s sprehoda v praznem prostoru varno vrnila na krov svoje ladje. Če naprava ne bi delovala, bi se stvar končala povsem drugače. To je bil namreč prvi vesoljski sprehod, med katerim astronavta nista bila z vrvjo privezana na ladjo. zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA kavo ne bi zaslužile,« je udaril še Fračišek. gjso »No, tudi ti ne zaslužiš niti za kavo, tudi vaše bub te še za prežganko ne bi zaslužile,« je menila Micu-»Pa oni vaš debelušni politik, ki je tak kot skopil - lnk’ 'IH nekam pripeljal, ta,« se je razhudil še Boter. . Le Cene je molčal. Izjave so se kopičile, barv pa so postajali vse bolj podobni patoiosit. manijakom, množičnim zločincem, in izprijoueet^^ Potem se je oglasil Cene: »Nič ne rečem, tvoji, baj toda nič leoši niso niti Žočnievi niti Jankovi , toda nič lepši niso niti Žožojevi niti Cankovi poSlU^ jT,' Mimičini. da n Frant^r^knvih niti up anvnritno^ Mimičini, da o Frančiškovih niti ne govorimo, l ggirrioi.ijsi marsikoga bi se dalo dvomiti. Lahko trdim, da ma 6 ^,1, f marsiKoga oi se aaio avomiu, Lanko traim, au "jpd Slovenija in ne stranka, za katero nastopajo. Še I Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne boj možnih posledic, ampak izkoristi priložnost in se zabavaj. Obeta se vama prijetno potovanje v neznano. On: Mak) si zanemaril družabno življenje, zato se nikar preveč ne brani povabila, ki ga boš dobil v prihodnjih dneh. Zabava ti lahko le pomaga uresničiti tvoje poslovne pa tudi povsem zasebne načrte. Ona: Pripravi se na neljubo spremembo, ki bo dodobra zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na dan bo privrelo ljubosumje, ki ti lahko samo škoduje. Najbolje bo, da poskusiš ohraniti karseda mirno kri. On: Pred teboj je uspešen teden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslovnim uspehom. Pa še prijeten večer v dvoje, ki si si ga že tako dolgo želel, se ti obeta. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspehom. Ona: Po napornem tednu se ti bo odvalil kamen od srca. Rešila se boš nadležnih znancev, poleg tega pa boš spoznala nekoga, ki ti bo v prihodnosti veliko pomenil. Več pozornosti posveti svoji zunanjosti! On: Obetajo se ti ugodne priložnosti, od teba pa bo odvisno, ali boš ponujeno tudi sprejel in izkoristil. Zanimive ideje nikar ne hrani po predalih, ampak jih raje realiziraj, saj te lahko kdo še prehiti. Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuje časa in še česa drugega. S koncem tedna bo v tvoje življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar pa je vprašanje, ali je pravi. On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne pod- ŠKORPUON cenjuj, saj si sposoben tudi stvari, ki so bile nekoč nedosegljive. nas nekoč imenovali delovni ljudje. Veliko jih skrbi le za svojo debelo rit, si. -pretveza, stolček pa cilj. Ko se zagozdijo z .debelo stolček, jih tudi z bagerjem ne bi iztrgali iz njegO *' »Si končal?« je vprašal Žožo. . »Ne še. Se spominjate Haškove zgodbe, v kateri e drugemu: , Ko nekoga snamejo izpod vislic, v r takoj kandidirate v parlament?' To je Hašek predprejšnji državi, pa dosti tega velja še danes.« »In kako bomo mi prišli do plače ali vsaj do ifllU i Hašek tudi na to odgovor?« je vprašal Janko. »Ne, prav gotovo ne! Tudi jaz ne vem. Menim po, čislo podtikamo, kako grdi so naši politiki, ne bomo »Jaz pa imam rešitev,« je zasanjano povedal »Kakšno?« je ubrano vprašalo več glasov, to in »Drugič si pred volitvami dobro oglejte ^fičile^' samo za lepe,« je enako zasanjano mesil otrobe N . ffZŠt' e . a/ »Ne, le prepirati se nam ne bo treba, kateri so a »Bomo potem imeli plače, kavo?« STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI I s«' ,(1* Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dalj l I 3, It *l S h I’ i; It k stran 11 99^ S Ignik, 27. oktobra 1994 ža vsakogar nekaj lema frihaja Strupeno kratko » I I Pred bližajočo se zimo je po-p*i>iio preveriti in nastaviti Ijdila na vodilu. Svetila v tem y'»ein času so pomembna, saj PteuajzanesljivejŠa stvar, po 1 hteti zaznamo in prepoznamo i prometu. Vedno očit- ^postaja tudi, da bo zakon, TO uzakonjal vožnjo s priž--1™®; lučmi tudi podnevi, prej sprejet, kajti vedno več "»mikov, ki se že zdaj odlo-1»' da bodo stalno vozili Jdiganimi kratkimi lučmi, ^»st v prometu je namreč ^»mbnejša kot nekaj dom-- Ptihranjenih tolarjev pri v Tudi pomislekom, da pozabljivosti izpraz-Ssumulator v avtomobilu, jj^ižognlti, saj je za majhne avtomobilske luči mo-i' S, prirediti tako, da se te 3»!o, ko avtomobilu do-. »Kontakt, in ugasnejo, ko bdvzamemo. Take &y-itav '' deželah, kjer v veljavi, na Vi (!< Take av- v Skandinaviji. ji« čevlji, vse ure. zasidrano kamenje in les. malčki jih stiskajo perilo. Obnese se prek krpe, ampak oblačilo F ______in položite nikar ne likajte navlažite (v ta namen čil tudi letos pnsegajo barvo, l vrhunsko obdelano,. razpršilce) in položite bodo gube dobro TOiieja tal gab iua„------- , . naviažiiv (v ta nam^n prodajajo posebne čezenj tanek pergamentni papir, skozi katerega L vidne in se vam ne bo zgodilo, da bi jih zalikali. 1-------- Ustvaijaici usnjenih oblačil tudi letos prisegajo im tokrat kostanjevo. Usnje je praviloma gladko in to obdelano, v barvi debelih maronov pa $0 tudi i, vse vrste torbic, še najraje borše, pasovi za hlače in .. Prevladujejo celo ijavi okviiji za očala. Med trdno zlato bižuterijo pa se vedno boU vrijijata ijavo ■----nr - 'm - Plišasti medvedki Ljubki mehki prijatelji vsakega otroštva morajo veliko prestati, ..... b ephi med spanj ' »roKainno uiv.-jrt k sebi med spanjem, vlačijo za ušesa, valjajo po kaj se skriva v medvedkovem tre- ••--- maicKi jiii 5li<3ivujsz .. -. kotih, včasih tudi pogledajo, kaj se SKnva V UJVw , v- —_ _ buhu. Seveda so prikupne igračke tudi vedno umazane. Zdrgnite medvedka z ogreto krompirjevo moko ali ga očistite z gobo, ki ste jo navlažili z raztopino pralnega praška za fino -'“'•■Trt Obnese se tudi čiščenje s prevrelo in ohlajeno milnico. Kuhajte z nami Narastki ,i. Te zmesi so so jedi, ki so pripravljeni iz posebno rahlih zmesi. Te zmesi so lahko slane ali sladke. Za slane uporabljamo meso, drobovino, zelenjavo in podobno ter še jajca, drobtine, moko, riž ali zdrob, različnih oblikah (olje, margarina, maslo), sol, nekate-- ..oraetke nrioravljamo iz maščobo v-------- rim dodamo še rahljalno sredstvo orehov,^mandljev, lešnikov, kakava, rozin Sladke narastke pripravljamo iz ;in, sadja, sladkorja, riza. zdroba in podobno. Narastki morajo biti vedno rahli. Pečemo jih v posebnih skledah iz zelo močnega, proti vročini odpornega materiala, kot so posebne vrste težak porcelan, jensko steklo ali kamnita posoda. V istih posodah kot jih pečemo, jih damo tudi na mizo. Zaradi lepšega videza lahko pred serviranjem posodo ovijemo s servieto ali belim papirjem. Če nimamo prave sklede zz p:l:? navadno kozico iz debelejšega materiala. Posodo dobro namastili in izdatno potresti z moko ali lahko vzamemo i------ vedno dobro namastiti in moramo drobtinami. za peko narastkov, a biti zelo trdo stepen in ga takoj, ko je gotov, rahlo umcsaiiiu , že pripravljeno zmes, ki jo takoj nato damo v pečico, ogreto na višjo temperaturo (okrog 200 do 220 C). Če je temperatura zgoraj višja, narastek pravočasno pokrijemo z alu folijo, da preveč ne porjavi; če pečica bolj greje spodaj, na mrežico položimo dodatno pločevino. Vsako prezgodnje premikanje posode z narast-, kom v pečici lahko povzroči, da narastek upade in tako ostane nepopravljiva napaka. Iz pečice mora narastek takoj na mizo, zato si dobro preračunajmo čas, kdaj ga bomo potrebovali. ■ posodi segati največ do treh četrtin, saj pri večinoma lahko prebavljivi, bogati Sneg mora umešamo v Surova zmes sme v . peki mota narasti. Narastki so tki mora narasn. naiu.... w _______ z redilnimi snovmi in so zato priporočljivi za bolnike m otroKe, posebno, če so pripravljeni z dodatkom riža, zdroba, ovsenih kosmičev ipd. Ker so različni, lahko z njimi 1_______ bolnike in otroke, z li hrano zelo popestrimo ” iSS& -“P- “ ““ aik. s»« ijii! M F yemeščanie ^1' Lica Mnoge sobne rastline preživijo premestitve licih mlahava I preme ? 11 stanovanje, maln Tatn in to če je koža na bledikasta, nekaj minut masirajte spodnji de! Če celuloid potopit® vročo vodo, ga lahko oblikujete in ««1' tnalo zato, ker jijjj Ptenieščanjem niso in bledikasta, ucivaj ......... nežno masirajte spodnji del J brade in položite nato na ta J minut mrzel ob- 3 . Z^tene. Večina je namreč Jakega izvora, zato ne predel za pet '^'Koristi tudi, če najmanj^ tn- i poljubno vodi zravnate tudi udrte predmete iz te Kratko je še vedno zadetek v polno. Zapeljivo je, pa še modno. Krila so strupeno kratka in ozka, prenekatero je brez pasu, da razkazuje popek. Krompir čob, ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov. Krompirjeve shrambe za ij ^"zlomljen ali natrt celu- 1 LUUl, — J il ZjlUllllJNr** - teden položite hladno ,1 loid lahko zlepite - poto-'J ] ’----CA- jin [)1ll 4 iji’ ,iii ji' ( K» ueL mraza. Listje kL“'®rih ovene že, če so ■^atek čas na hlad- 'ite prepihu. Zato mo- rastline samo '' ko postane i ®1®, jih vedno dobro l^etno v papir ali folijo. Plili Glasbene pire oba dela za nekaj se-r ________Vid no in lu krat na --oblogo še na tilnik. Kadar imate čas, posvetite « ituuu , ---------------------- vsaj pol ure samo licem; me- | nekaj časa trdno stiskajte. .rtzsiaoaite nanje vroče in j Kot lepilo se obnese tudi iiogo se iiu . 1 kund v ocetno kislino in ju Kadar imate čas, posve i stiskajte. njaje polagajte nanje -------- mrzle obkladke. Rdečica na licih ne bo tako izrazita, če obraz dvakrat ali * - iivnUAtp teden umijete trikrat na teoen “““J-; “ vodo, ki ste ji dodali malo z kafre. aceton. Morda se odločite za naramnice, pod katere boste oblekli oprijet puli, lahko pa izberete širšega, debelo pletenega, ki ne sega niti do pasu. Ob lepi postavi, ki jo zahteva takšno oblačenje, najbrž ni treba izgubljati besed, dodajmo le še to, da so nogavice spet v barvi oblačil, pete pa običajno vi- . Ob lepi soke. Zlasti pozimi lahko popestrite jedilnik s trop-,—•!!» sadjem, ki ga kupite v pločevinkah ali sveže. Ker je sorazmerno drago, obenem pa dovolj izrazitega uAusu in vonja, zadostuje, če ga sladicam, kompotom ali sadnim solatam dodate v manjših količinah, pomešate s svežim sezonskim ali za ozimnico pripravljenim domačim sadjem. Med manj znano tropsko sadje sodijo: mango, limeta, papaja, gvajava in druge. Skim sadjem, ki ga okusa in vonja Ufi I# lestvice sedem tujih SKLADB P^Isfe^MVALU RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz dlopoldne tudi SV 648 kHz) AVkV lf ’fepl^P-Gun 1' Vi STREETS - Prince Ital Joe & Ma y 1 Vl^^^SETHERE-Heart ' llAu5J'^LETHINGS-JoeCocker ‘ID Lu CK WOMAN - Garth Brooks i'SH^*‘kNNA-E.L.O. ‘‘»S-.'!™ ______ •tEART - Neli Voiing * Cr»zy Horse )( - r^eii Young « viw.j ----------- ’'^lieA^.^OVENSKE ZABAVNE GLASBE ( Kz A - Aleksander Mežek S ^A6x,~'Dominik Kozarič S ^'‘UlM ZNALA - Meri Avsenak hfc. KINO - Jan Plestenjak l, ), - Abrakadrtira N»poleo» ^^^Di^*®®NOZABAVNE GLASBE ; Vjjg ^’^®KRONPAZMARELOF Alpski kvintet ~ Ans. Tonija Verderberja ’ NfcMo ^\'5.'^O-’A bo - Štajerskih 7 S' Sh^OŠ^^^DOSTI - Prerod Ni'^kAj - Igor in Zlati zvoki K - Šaleški fantje Je - Ans. Franca Miheliča ‘‘VUENJA-Am.NHuZi^ P®«««® do četrtka, 3. novembra 19M, na naslov: Morski rtrt-- , ■..rtosbene lestvice. ®ENJE - Ans. Franca Miheliča le •*» «,«»030 Mamka SoboU,ia glasben« %>n št. 43 Sem ^skladbo; 'n - '^'nuča Priimek ter naslov Najbolj zdrave jedi iz krompirja so tiste, ki so tudi najenostavnejše. Krompir, ki ga ku-* - -— — ,, Ivi-ntni ali pečemo v lupini, hamo ali pečemo v lupun, ohrani največ vitaminov. Jemo ga z lupino, ker ta vsebuje flour, ki preprečuje zobno gni- lobo. Vedeti pa moramo, da zelenega krompirja za prehrano ne Zelena mesta uporabljamo. namreč vsebujejo veliko sola- nina, ki je strupen. Krompir združuje sebi dovolj beljakovin, maš- namreč v biti suhe. ozimnico morajo temne, zračne in ne pretopte. Pri temperaturi nižji od 4 stopinje Celzija gomolji prenehajo dihati in v njih se začne kopičiti sladkor. Ta krompir je neuži- ten, zato ga prenesemo v to- plejši prostor, da se dihanje ob-ciadkor oorabi m sladek novi, sladkor porabi i okus izgine. količine kalija V Velike -------- , . . , v„ krompirju pospešujejo izloča- ie vode, zato so priporočljwe me vooe, zato »u px.tz-.--j-neslane krompirjeve shujše- valne kure. Emajlirana posoda Čiščenje te posode ni posebno zahtevno, vendar na njej kdai na kdaj ostanejo grdi robovi od presušene ali prismo- kdaj pa kdaj ostanejo jene jedi. llv J—.. Ker emajlirane posode ne smete drgniti s preostrimi ibicami ali čistili, da ne poškodujete lošča, vrzite v posodo pesti surovih krompirjevih olupkov, jo napolnite kuhajte toliko časa, da se olupki zmehčajo. XI Dosodi ■ gobicami a.. — -dve ali tri pesti Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Glasba - 10.00 Poročila -11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV -14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 -18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja -19.00 Dnevnik Radia Slovenija rt , DiiSkom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija • ,--u—iv. _ 7 rjo ,o peiK« - 12.00 Poročila BBC-ja 13.00 Danes do tnnajstih -13.3» 17 DuSkom in Sašom -------- - . - 5'':i0“fteb?jajre se z nami - 7.00 Druga jutranja slovenšrini, nem^in. m -19.30 »Sipli mi« z Duškom in oasuui - ___________________ Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenšiiini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV -9.15 Predstavljamo vam -10.00 Potočila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročite BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja -19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 srkanje na Murskem valu - 10 30 Nedeliska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanji ' ” nn w„ii„ - želje s čestitkami in pozdravi - _ 10.30 Potepajte se z nami aiAAV . 10.30 Nedeljska kuhinja - - 12.30 Minute M kmetovalce - i« 13.00 Najlepše ll”ožra BBC-ja - 19.00 Vkljutujemo Raio Prebujajte se z nami -7.00 Druga i« «3^7.30 Prniedenen ■" ■»____nx:«; in 1 madžarščini - 7.4S Porabsko zv<^^ - --' 8.30 Mah oglasi - 10.00 Ponedeljek - 5.40 Prebujajre se t i»u„ Informacije v slovenščini, nemščini in_____ pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - lu.uu Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 < 1. n no Bilo io nekoč - 17.M Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, -rt rtrt RnHiB Slovenila Popoldne Poročila-pa z marelot -_ 19.30 Večno lia ,,x , --- 17.00 Bilo je nekoč -____ 18.30 Poročila BBC-ja zelene melodije z Benom - 19.00 Dnevnik Radia Slovemja 22.00 Vključujemo Radio - tv.JU _ Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8. 30 Mali o^asi - 10.00 Poročila - 12.00 Poročila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Tema popoldneva -17.30 Srebrne - o nn Moiienše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - - -rt ., ,----- Simono in Poročila - 12.“-; --Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - z vodo in Olupke zavrzite, vodo pa stranila bo vso umazanijo. čez noč pustite v posodi - od- SESTAVIL NASPROTJE SEflErtH, ŽSito Pflm- ciRKU«i imE-K _____ iKORUZHI STORŽ REPILTAt ŽUŽELKA TOPLIH KRA^. »RŽAT KOZAŠKI . POGLAVAR! HITRICA MOČAN EKSPLOZIV. UDIT KOLEDAR SPOOO-BAMI !lŠKO 10 ! DANSKI inOKEMK, ilME [(RONALD) ANTIČNA TABU« ZARAČU-NANJE PAPEŠKA DRŽAVA V RIMU ODISEJEV OTOK NOBELOVEC [spodrsljaj POPOLN NERED HRVAŠKA POPEVKARICA (JOŠTA) , SKA NIT I I 1 I J 18.00 Najlej^ želje s ,,1 s Simono in svnifc Kaoia oiu, Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami — 7.00 Druga jutranja kronika — 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočen pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oriasi Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12M DrfSnd novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Poooldne na MV - 15.30 Dogodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročite - 17 00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi - 18 30 PornNla BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz s Smilin - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija ® Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informaaje v slovenščini, nemščini m madžarfčini - 7.40 Svetuje kmeiiku strokovnjak - 8.00 Poročite - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličast nih - 10.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 PoročilaBBC12 M I ntehi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13,30 • *74; an - 19 Sreda MV- nih “ lliu Dežurni n®'''"”/ Dr,nnldne na wv v 8.30 Mali oglasi - 10.00 19.30 Glasbeni kviz s Smiljo 1. osebi ednine -. 15.30 Dogodki in odmevi - asi - 14.UU IWAW.»» 13.00 Danes do tnnajstih - 13.^ 16.25 Obvestila - 16-30 čestitkami in pozdravi RIMSKO I ŠIEVIO I PETDESET VELIK STADION VBIKHM-POT _ ii^ OB IZLIVU CETINE V JADRAN _ SOLSIU-eUEVE Ikislihe iKUSTURKA ORODJE a KOVINE MLEČNI IZDELEK ELEMENT ŠIVANJA SELEN OZIRALNt i ZAIMEK Popoldne na MV - jj.jv — — Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozaravi - 18 30 Poročila BBC-ja - 19 00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se -.irimnea elasba) - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. leza (humor m domača glasba) - unevniK ivauio -____ 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. RNA TRAVA I stran 12 vestnik, 21. oMobraJ^ Oi O CD < V 0) cn>(/) m < "Z. h-O < z podlistki TR \ V ANGLEŠKI KRONI Poglejmo sedaj še, kdo so nadi, Avstraliji in na Novi Ze-tisti, ki njeno dejavnost podpi- landiji. Jerneja KATONA Drago PINTARIČ CIVILIZACIJSKO VPRAŠANJE 8 S svojimi meglenimi načrti za prihodnost so, po referendumskih podatki sodeč, odvrnili tudi približno 20.000 prebivalcev katoliške skupnosti. Kdo podpira delovanje IRE ali proti komu vse se IRA bori IRA se bori praktično na dveh frontah. Boj, ki ga bije z britanskimi oblastmi in britansko vojsko, je pravzaprav star že stoletja. Boj proti angleški okupaciji je postal malo-d' s institucija, ki kroji vsak- rajo. Po zgornjih podatkih bi lahko sklepali, da so v manjšini, a temu ni povsem tako. O zvestobi večine katoliškega prebivalstva v Ulstru ne gre dvomiti. To potrjujejo njihovi vsakoletni protesti, ki spremljajo izzivalna paradiranja oranževskih lož in številke pobitih, mučenih in izginulih katolikov, ki jih v sodelovanju lovijo britanske čete, policijski odredi ter paravojaške skupine UDA, UVF in UFF. V Veliki Britaniji je IRA skupaj z INLA (Irska narodnoosvobodilna vojska - Irish National Liberation Army) ilegalna organizacija in vsakršno dajanje pomoči predstavlja kaznivo dejanje. Kljub vsemu poteka zbiranje pomoči za IRO nemoteno med irskim prebivalstvom, predvsem v Liverpoolu, ki velja za oazo irskega življa v Veliki Britaniji. Svoje simpatizerje ima IRA tudi v sorodnih narodnoosvo- vtiui v oviMuiiiii iiaiuuiiuusvu" Precej močnejše zaledje bodilnih gibanjih po svetu, ki predstavljajo ZDA s svojimi 50 ■ milijoni potomcev irskih priseljencev, ki od vsega začetka se borijo za neodvisnost svojih narodov. ETA (Svobodna Ba-skija), ki se bori za odcepitev od Španije in za ustanovitev katoliške skupnosti. Toda s svojim terorističnim in neselektivnim delovanjem si je nakopala zamero večine Ircev, sploh pa si je z nasprotovanjem vladi v Dublinu zaprla vsakršen zakonit nastop v irskem javnem in političnem življenju. Irska vlada je njihovo delovanje označila za protizakonito že 1. 1936 in od takrat ni niti za las popustila. Še več, z Londonom je sklepala sporazume o sodelovanju med tajnimi obveščevalnimi službami obeh držav in izročanju ujetnikov. predvsem pa v zadnji (začasni) protestantski četrti Tiger’s Bay kot opomin Tega drugega odprtega bojišča ni IRA nikoli razglašala, saj bi vsakršno delovanje proti demokratično izvoljenim institucijam na Irskem pomenilo delovanje proti svojemu lastnemu narodu, kar pa bi glede na temeljne cilje svoje kampanje predstavljan več kot nesmisel. Drži pa, da jo je ravno v uresničevanju svojega največjega cilja, pregonu britanskih čet z otoka, v veliki meri omejevala prav vlada v Dublinu, iz česar bi lahko sklepali, da si ne želi združitve otoka. »Dobrodošlica« v vsem mimoidočim. Da si združitve ne želi tudi približno 20.000 katolikov v Ulstru, sem že omenila, kot tudi, razumljivo, dober milijon protestantov. fazi izdatno finančno in z orož- svobodne države pod parolo jem podpirajo dedovanje IRE. »44-3 = 1«, kar pomeni, da Leta 1970 so Michael Elan- bodo s štirimi baskovskimi pro-nerry in še dva irska veterana vincami v Španiji in tremi iz obdobja 1919-1921 ustano- v Franciji ustanovili enotno ba-vili odbor za pomoč Severni skijsko državo. Poleg ETE so-Irski (Irish Norihem Aid Com- deluje IRA tudi s PLO, korzi-mittee - NORAID). ško ARC (Akcija za ponovno rojstvo Korzike) in FLNC Vendar mojam poudariti, da (Fronta za osvoboditev Kor-se večina od teh 50 milijonov zike). Z dejavnostjo IRE sim-ameriških državljanov irskega patizirata tudi Libija in njen rodu počuti Irce kvei^emu na voditelj Moamer el Gadafi. . dan svetega Patricka, zavet- ''led vsemi temi skupinami nika Irske - 17. marec ko obstajajo vsestranski spora-širom po ZDA prirejajo mani- zumi o medsebojni pomoči, festacije in tako izražajo svojo pošiljkah orožja in skupnem »irskost«. Podobno je v Ka- upenju. (Se nadaljuje) Kje pa pravzaprav tiči razlog, da se dva tako podobna si svetova (izobčeni svet narkomanov in normalni svet konzumentov) izključujeta in si celo do te mere nasprotujeta, da je slednji prvemu napovedal dobesedno »boj proti drogam«? Naj skušamo na to vprašanje odgovoriti najprej s tem, da se vprašamo, kaj sploh boj proti drogam je? Don Kihot je mislil, da se bojuje z nasprotnikom, pa je udrihal le po mlinih na veter in s tem človeštvu že ob samem rojstvu romana podaril dragoceno vednost o jalovosti boja proti mrtvim rečem. Njemu navkljub (in stoletnim generacijam romanesknih junkov, ki se še zmeraj trudijo osmisliti naš svet) je danes še zmeraj govora o boju proti »mlinom na veter«. Pa to vendar ni znamenje nevednosti; gre za slogan, ki naj zamegli dejstvo, da je boj proti drogam v resnici boj proti ljudem. Tukaj tiči bistvo našega vprašanja in hkrati že delen odgovor: kapitalistični svet porabniške omame oz. miselnosti je napovedal boj svetu vsake drugačne omame. Vrnimo se namreč v 60. leta, ko se je omenjeni boj začel. To je čas odkritja sintetične psihoaktivne droge LSD. Uživanje tovrstnih drog je bilo v zgodovini omejeno na izbrane in posebne kroge, o čemer je bilo že dovolj povedanega, s pojavom LSD-ja pa so se ti sklenjeni krogi razširili in razgubili v množico, predvsem med mlado študentsko populacijo. LSD, psihoaktivne rastline in druge droge - predvsem canabis - so pri uživalcih zbujale radovednost o okoljih, iz katerih izvirajo, in so s seboj naplavile izjemno zanimanje za vzhodnjaške verske kulte; pojavljati so se začele hipijske komune v Californiji, pa tudi po Evropi, kjer so si mladi skušali urediti življenje v popolnem nasprotju z vrednotami kapitalističnega sveta svojih staršev kot skupnost, temelječo na sodelovanju in ljubezni. Revolucija mladih v 60. letih je utečeno kolesje zahodne družbe spodmaknila v njenih tirnicah in s tem temeljito omajala stabilnost vrednostne lestvice, po kateri naj bi se zaradi korakov svojih staršev zapodil tudi mladi rod. Reakcija ogroženega obstoječega reda je bila takojšnja prepoved vseh drog in sankcije, kakršne poznamo še danes. Posebno naj bo poudarjeno, da pojav zasvojenosti v primerjavi z današnjim časom takrat skoraj ni obstajal in tudi kriminal, povezan z drogami, je bil neznaten. Če se zdita torej danes kot vzrok prepovedi ta dva argumenta upravičena, je to le posledica časa in naplavina boja proti drogam, v 60. pa se prepoved seveda ni mogla nanašati na nekaj, ki takrat 'še niti ni obstajalo. Sam globlji in pravi razlog prepovedi uživanja drog tiči drugje. Ne ponuja se kot odgovor, ampak kot novo vprašanje: proti komu je v resnici uperjen boj proti drogam? Sodobni borci z mlini na veter niso nikakršni naivni Don Kihoti; vedo namreč, da se za mlini na veter (drogami) v resnici skrivaj® sprotniki. A žal to ni boj proti kriminalcem,s umazano okoriščajo s tragiko izobčenih ma^ nalcev, pač pa prav boj proti slednjim - P zasvojencem. Posledice psihološke zasvo) sti se - gledano s stališča družbe -odražajo na motivacijskih procesih P®®®, j nika, ki se odvrača od sodelovanja po o*® jg in sprejemljivih pravilih družbenega zivj L Kar zadeva psihoaktivne droge, za kateiP hična zasvojljivost ni dokazana, pa naj P . nimo na opise iz prejšnjega poglavja m povzeto recimo samo, da širijo zavesi , mere, da se le-ta iztrga izpod nadzora t ske, izrazito materialistično usmerjene W g in išče svoje širše okrilje v svetu, P°P° 7310 tujem zahodnim porabniškim vrednotam pa se ji je ta v strahu pred neobvladova i , določenih družbenih skupin maščeval z nalizacijo, izobčenjem in žigosanjem odražajo na sodbo. Namesto sklepne misli v tem paralelnem poglavju - Naip®®'® g^alK, - smo si iz medijskih drobcev LizanO' ki je zaradi svoje nekoliko naključne i’®' ptra, sti in razmetanosti dajal vtis za«® kjer z vsake strani vsak hip nekdo našo pozornost: videli smo privlačne i^jHo spote, slišali smo udarna gesla. ® pa nas je zdaj prineslo do mračne sre-mestju, do najbolj skritega dela v s®®;® 3n? dišču mesta, kjer smo sicer vsakodna L 23, vidimo podzemlja (tudi naše oči so X -ijoka' zrte le še v izložbe), do skritih mest po® ,Kiti nimi mostovi, do temačnih kotičkov - vseh teh mest ne poznamo. Tam s jejo zgodbe. Nič skupnega nimajo z pjjni nostjo ekrana, z zgovornostjo časopi®^^ je namenjen le medijski molk in mrak- . Uživalci drog so ljudje brez pravic, ° ./^nafi?' zakonov podzemlja; morda niti ni dovoi^ je namenjen le medijski molk in da so •M I Ferdo Godina I I h •I 1 I 1 ( ! ! I k < ( i ■« i I nanixano- '-nff 3v poazemija; moroa i"» "■ T’.,-« sa!®!^ njihova življenja bolj kot od k, jih o <-k/4 Srt izaknvnstl 0^^' riair^' odvisna od čistosti in kakovosti oovisna oo cisiosii in . gg nar- podtalje naplavi na trg; izpostavljeni TliAnoieim rtHIikam iTciiiavnnia - /cfli r I I » k 5 t II poaiaije napiavi na trg; izpuaiou- igtjvt'': . zličnejšim oblikam izsiljevanja- v g (saj j® * je to najbolj nezaščiten sloj ptebivais izobčen), ob čemer je najbolj tragion ’ ij hkrati tudi izmed najmlajših. ,vih ran tuai izmea najmiajsin. Liga proti prepovedi drog ni st. Za njen nastanek je bilo pol’’®®, «0* i pronicljivgjebil'’ premorejo zasvojenci sami. Spi'e'^'^(j0hi.f treba, da je boj proti drogam boj ptf®J ^pirr sicer nepravim: boj proti zasvojencen|gtP se na izkušnjo s prohibicijo alkohola , pfC-se je znotraj tega združenja gram, ki boj proti drogam skusa v drugo smer, smer boja proti krin vrst. Za njen nastanek je bilo več družbene zrelosti in polj« P’ ,iiS d ki Pl ti f« It NADA VRNI SE 28 V Orlovščeku je imela lovska družina prvi jesenski lov na divje race. Bila je nedelja. Dominkovega Danijela bi samo smrt zadržala, nobena druga stvar, da ne bi bil zraven. Babica in Sonja sta ob taki priložnosti pripravili kosilo kasneje. Babica ni marala, da bi Danijel ostal z drugimi lovci v kaki gostilni. »Ko mene ne bo,« je rekla, »mi bo vseeno, če boš noč in dan brodil Tomc je postavil torbo na zdelan kavč, ki so ga imeli v kuhinji, in revolucije številka ena, zato ga je bilo treba sedel na ponujeni stol. Prekrižal je nogi in preletel prostor, ki je bil poln prijetnih duhov. Bil je vesel, da se bo srečal z Danijelom. Že zadnjič so ženske omenile, da ob sobotah in nedeljah rad pride. Tomca ni motilo, ker je prišel pred kosilom. Rekel je: »Mi ne boste zamerili, ker sem se kar pojavil na vratih?« »Nikogar še nismo podile od hiše,« je menila babica in pogodu ji je bil pogovor, pobi uslužnosti in spoštovanja. »Sem si kar mislil. Redko se zmotim o ljudeh, gospa.« . »Tako daleč sem jaz od gospe, kakor je nebo od zemlje,« se je babica smehljala in se pripognila do košare, v kateri so bila polena. Z vajenim gibom je eno vzela, odprla z njim vratca pri štedilniku in ga nato potisnila na žerjavico. »Lepo primero ste povedali. Kmetje so bili vedno sol slovenskega naroda. Njihova modrost nas še vedno oplaja. Hvala bogu, da ima sleherni Slovenec korenine v zemlji. Če ne drugače, pa nekaj rodov nazaj. Tudi če več ne dela na zemlji. Pri mladini, kjerkoli so, je čutiti, da so zrasli iz črne prsti. Škoda, da bo prišel čas, ko kmeta več ne bo. Novi čas ga bo uničil.« »Kmet je bil vedno siromak. Tepen in zapostavljen. Že Bog je tako odločil, da mora samo delati in molčati.« »Molčati moramo vsi, tudi mi po mestih.« »Ja, kaj hočete!« je menila babica. Tomc je užival ob njeni modrosti. »Vedno so eni zapovedovali, drugi ubogali. Odkar svet stoji, je tako,« je še dodala. Sonja se ni vmešavala v pogovor, saj sta se onadva povsem ujela. Naj nadaljujeta in rešujeta svet tegob. Tomc je prav tak, kot je bil pri Kolblovih: domač, neposreden. Ni ga ob babici težila preteklost iz ječe, o kateri je svojčas govoril. nečloveško zn”*' iči**' N IH) Lepo ste tisto povedali. "Malo težak je, si je mislil Danijel. Gotovo je van vojni veteran. Presenetil pa je Danijela, ker je poznal. Do zbližanja zato ni bilo težko. Kdo ne b. _ popularnost. . ® , Medtem ko je Tomc govoril, poznalo se je, da se je pripravi, je babica nalila juho v skledo, Sonja pa jjsJ' mizo. Danijel je dal v preklitu raci na tla in se sezul, v ggo''® 'jj. je pustil za seboj odprta, da se je lahko s Tomce r napije Pogovor je povezal s tem, da se trenutno da se n'^®! p« seveda kako dolgo pa bodo to odjugo politiki ve. Lahko si na lepem kateri od njih zmisli, da je svoD j je pogrom tu. Ni hvaležno imeti oster jezik, je menil TTnA J. Ir, rlclnl TrimC. »Ja^ to P« ,iie*' »Zame osebno ni več odjuge,« je dejal Tomc. molčal.« ' ' „ fjij. Medtem ko si je Danijel natikal copate, je pogledal motil, da tega človeka nekaj tišči. Postavil ga je med j^voljn® jim grejo stvari v življenju narobe in so vedno N' Ijenci. Ker je Tomc iz starega rodu, tolikokrat' - ” ISS5J! bo verjetno eden izmed takih, na kakršne je že vec bij® jflci' čudno, da se ie navdušil ob niecovih Požsanih vasen- , 1 čudno, da se je navdušil ob njegovih Požganih -kake posebne pameti, da se je Danijelova slutnja ure ičil^' »I lil I«, ''1 1» fli itli namreč nadalieval: »Molčal bom. Jaz poznam kalvarijo človeških tego ■ Tomc ni vedel, da ni bil prvi, ki je pred 0?”*^®^°^! s® tU*^’ časnikarski službi podobno razpredal o svojih partizanskega rodu prilepile in jih ne bodo zapusti • iire®jX svojčas zapiske dachavca Martina Bizjaka, ki so kr®? P®*^A1*% ---------------------,.— .. ------------J,--------------- in v njih opisuje doživetja iz zaporov. Zato je Tomc pokazal v svojem lovskem omatu, v zelenkastih škornjih; plen je bil poslušal brez posebnega zanimanja. Vendar pa je T®®"® ftjjo ® nnolauitni nlrra« Tiirii ca ni nrai čarni in clahral "Rpr Irn ia _______DtrOCi po mlakah in goščarah. Zdaj pa pridi domov za obed.« Potem je prišel v kuhinjo Danijel z dvocevko na rami, z dvema partizanskega rodu prilepile in jih divjima racama, obešenima za vratove za pas. Opazil je na dvorišču . - Čeprav je Danijel sveto obljubil, da bo ob določeni uri doma, je tuj avto, zato ni vedel, kdo je prišel k hiši. Babici se je po lovu vedno j zamujal, zato je babica godrnjala in ga pomalem zmerjala. Sonja je krožnike in jedilni pribor že razporedila na mizo. Na štedilniku je seveda poglavitni okras. Tudi zdaj se ni prej sezul in slekel. Brž ko je nekaj novega: »Prekletstvo gre iz roda v rod. Otroci v loncu čakala juha, zakuhana z rezanci. Krompirja v oblicah ženske odprl vrata, je zdrsnil mimo njega pes in v naglici vsakega v kuhinji ■ " niso dale prej pražit, da bi bil svež, kuhano svinjsko meso je bilo na pločevinastem krožniku na robu vročega štedilnika. Nekdo je potrkal. Danijel ni mogel biti, ker on ne trka. Babica in Sonja nista nikogar pričakovali. Na prag se je postavil Tomc. Poznalo se mu je po sijočem obrazu, kako se je pripravil, da bo Dominkove ženske presenetil. Z majhno potovalko, ki jo je držal v roki, je vstopil. »Dober dan! Bal sem se, da vas ne bo doma. Nedelja je. Pa še gosta imate. Volkswagen stoji na dvorišču.« »Naš Danijel je doma,« je rekla Sonja. Tomc je bil presenečen. »Imam srečo. Danijela bi pa res spoznal.« »Na lovu je,« pravi Sonja. »Zmenili smo se, da pride h kosilu,« pravi babica, ki se je Tomca razveselila. Zdenka in Tatjanca sta zrli v moškega, ki je vstopil. Obe sta izkoristili priliko, da sta Tomca pozdravili, kakor jima je rekla Sonja, se predstavili, potem pa se izmuznili na dvorišče. Najraje bi odšli od doma, saj je nedeljski popoldan naglo mineval in so ju prijateljice že čakale. po nogah ovohal. »Dober dan,« je pozdravil in se z očmi seveda ustavil na Tomcu. Ta je počasi vstal in nekako slovesno stopil k Danijelu: »Dober dan, tovariš Danijel. Jaz sem Tomc, sem znanec vaše Sonje, babice in Nade. Rad pa sem prišel v Orlovšček tudi zato, ker mi je Sonja povedala, da ste njen brat, in da ob sobotah in nedeljah hodite domov.« »Domov na lov,« ga je smeje se dopolnil Danijel. Tomc je nanj napravil dober vtis, čeprav se mu je zdel njegov nagovor nekoliko v baročnem stilu. A nič hudega. Posiveli Tomc je iz stare šole. Čeprav je bil njegov obraz razbrazdan z ostrimi gubami, na čelu vodoravnimi, v licih navpičnimi, je bil vendar privlačen. Tomc ni čakal s pohvalo: »Berem vse, kar napišete v ,Trudu‘. Imate pogumno pero. V dušku sem prebral tudi vašo reportažno knjigo: Požgane slovenske vasi. ■ j*' omadeževanih starših.« Danijel se je spomnil, da sta pri njih v redakciji tlači ,prekletstvo‘ staršev. Do sedaj ni niti pomislil' d’ s seboj kako Tomčevo prekletstvo. Plašna sta in res m V mogoče. Vendar se je Danijel vsega tega že naveličal-. pfcs nima nič skupnega s temi nesrečniki, ki mu pa že ra .^jdoS*’X ker ustvaijajo nabreklo vzdušje. Ne moreš živeh za r 'k zeti z« . je?'' uc \ Še hujso’ K k je 'jjj, s seboj tisti, ki so takrat mučili ali morili. počutijo; pozna jih kakor Tomc, če ne še bolj. pred teboj življenje. Teh nesreč nisi ti kriv. njihov kompleks zelo dolgočasen in utruja. Ta oi generacija, ki se je toliko med seboj žrla in se ampak tega noče razumeti. Ko so obedovali, Tomc ni maral sesti k mizi. Tam ste toliko povedali o zapostavljenem slovenskem kmetu, ki pa je držal nekoč na svojih ramenih tudi partizanstvo. Dal je revoluciji prisedel. svoje domove, sinove in hčere. Postal pa je po vojni sovražnik Odvratna p morila ’ 1 potem pospravila mizo in jo pobrisala, Tomc pa je dvolitrsko steklenico burgundca, jo postavil na 1 miz® *” , (Nadaljevali® lii^l I 4 27. oktobra 1994 stran 13 ! I I I I vestnik mrtvih Kjer je človek, tam je smrt vas kdo vprašal, kaj je smrt, kako bi mu odgovorili? Prav gotovo bi zašli '*go. Le kako ne bi, ko pa so različna tolmačenja o tem neizogibnem koncu. daje smrt prenehanje življenjske organizma s trenutnim ali počasnim prenehanjem^enega s lA Življenje pomembnih središč (srce, dihanje, -^sistem). Za religiozne ljudi pa je smrt — novo, _ Smrt vse ozdravi, kar boli. “"'•'Ko iivljenje! % 0 smrti govorili bogovi, pisatelji in M^'--;P^tudipre-""jaripd '^oblikovali •■a ie tn smrt. Vse to ^kal ^^“dilo, da sem po-'^1 na s knjigah, obi- pokopališča Ljutomeru, Kri-Mnrski Soboti ®PO" B’'kainoc.° Pokojnih) prepisal S ^^ikov nagrobnih spo- ’’ Dnu &*» nair ®ora najprej živeti, n o umre. V raz-nekaj n, ki so se utrnile ' Hak mislecem. kajježivlje- r''ana J® minljiva, hitra ^*al in ■ Ustavi svojo jezno ■' srečen. skupnost de-č 'fplrajo smrti. življenje je x^nja •nstno' smrt. življenje je Vrenje i, PREJELI SMO - Smrt kosi od kraja. - Smrt pobira, nič ne izbira. - Smrt pokoplje vse sovra- - Smrt, ki zadeneš življenje, ne zamujaj, čakam te. - Smrt je začetek nesmrtnosti. - Zgodnja smrt je nekoristno življenje. - O skrivnostna smrt, o sestra usmiljenja.' - Včasih človek s svojo smrtjo pokaže, da je bilo vredno, da je živel. - Kje si, smrt, ti ptič skovir? - Tragedija smrti je v tem, da spremeni življenje v usodo. - Smrt ni tako huda stvar, pač pa je huda bolečina. - Živi zase, če moreš, kajti zase boš umrl, ko boš umrl. - Smrt modrega ne preseneti, vedno je pripravljen odpo- tovati. - Smrt je genij, ki daje nav-... Ce ne bi bilo dih filozofu... — — -- smrti, človek ne bi filozofiral. - Smrt vsakega človeka mene zmanjša, ker sem del člo- - Smrt je zastonj. Posvetila najdražjim Hodil sem med grobovi več pomurskih pokopališč. Svojci umrlih tako rekoč vzorno skrbe za njihova poslednja telesna počivališča, saj sem le tu in tam naletel na zanemarjen grob. Ker sem zelo čustven človek, se mi je večkrat orosilo oko, pritekla solza, šlo ml je na jok..., ko mi je pogled zastal na grobku otroka. Oh, ti smrt, če že kosiš, pusti pri življenju vsaj naše najmlajše, nedolžne otročičke! In kaj ljudje dajejo zapisati na spomenike poleg imen in priimkov ter datumov rojstva in smrti? Večina ničesar drugega, na vseh obiskanih pokopališčih pa sem našel tudi še sporočila. Preberite jih in razmišljajte! - To, kar si zdaj ti, sem bil - Težko je živeti, če smrtno si bolan. Še težje je umreti, če z ljubeznijo si obdan. - Solza naša vam bo grob rosila, dokler smrt nas ne bo združila. - Nič ne jokajte za nami, da je zgodaj prišla smrt - vrtnar božji svoje cvetke je presadil le v božji vrt. - Ach im Herbste deines Leben kam die Krankenheit kam der Schmerz und noch kurzen schweren Leiden brach dein liebes gutes Herz. jaz. To, kar sem zdaj jaz, boš veštva. Zato ne pošiljaj spraše- vaf, komu zvone zvonovi: zvo- Odgovor na odprto pismo v zvezi z oddajo na TV Kanalu 10 v soboto, 24.10.1994 ob 21. uri Spoštovani! Na Vaše pismo, na katerem je datum 28. september, dobili pa smo ga s pošto v sredo, 12. oktobra 1994, Vam najprej sporočamo, da nam je iskreno žal, ker ste našo oddajo sprejeli na način kot ga opisujete v prvih petih točkah. Program TV Kanala 10 lahko spremlja kakih pet tisoč gospodinjstev iz mesta Murska Sobota in neposredne okolice in večina je, sodeč po odzivih, razumela, da gre samo za eno, ali če hočete enostransko čustveno plat primera. Osvetlitve z druge ali še kakšne plati nam do oddaje ni uspelo zagotoviti. Na to smo ves čas opozarjali. V skladu z 9. členom zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, štev. 18194 od 8. aprila 1994) Vas prosimo in Vam hkrati, ponujamo možnost, da bi primer strokovno objektivno in nepristransko osvetlili na isti dan in v istem terminu v našem TV-studiu. VABIMO VAS NA RAZGOVOR O NAVEDENEM PROBLEMU IN PROBLEMIH FUNKCIONIRANJA VAŠE USTANOVE NASPLOH V SOBOTO, 22. OKTOBRA OB 21. URI. DOVOLIMO SI PREDLAGATI OMIZJE V SESTAVI: PREDSTOJNIK ODDELKA, PRIMARIJ MAG. SC. DR. MED. JOŽE BEDERNJAK, SPEC, INF., V. D. DIREKTORJA SB DR. ANTON TRČEK IN LEČEČA ZDRAVNICA DR. KATARINA ŽAGAR IZ MURINE AMBULANTE. IZHAJAMO NAMREČ IZ POJASNILA GOSPODA PRIMARIJA DR. BE-DERNJAKA, V VESTNIKU, ŠTEV. 39/94, 29. SEPTEMBRA 1994, DA IMA VSAK MOŽNOST DOBITI INFORMACIJE V BOLNIŠNICI VSAJ NA TREH NIVOJIH: PRI LEČEČEM ZDRAVNIKU, PREDSTOJNIKU ODDELKA IN DIREKTORJU BOLNIŠNICE. Če naše vabilo za Vas ni sprejemljivo, smo se pripravljeni pogovarjati o Vašem predlogu za formiranje neodvisne komisije strokovnjakov, ki bi pregledala celotni postopek zdravljenja pokojne 18-letne bolnice, vendar ne na stroške lokalnega Kanala 10, ker jih preprosto ne zmore, ampak v sodelovanju s pristojnim ministrstvom. V pričakovanju Vašega pristanka Vas lepo pozdravljamo. Direktor podjetja Idea in v. d. odgovornega urednika: Štefan Celec Avtor oddaje: Branko Žunec (Apače) - Le jesen je otoina v letu, pozimski mir nikdar tako; teiko je mreti in umreti, a mrtev biti je sladko. - Nisem umrl, živim med vami, dokler me spomin vaš v srcu ohrani. - Kaplja na veji si ti, veter potegne pa te več ni. - Gorja ni hujšega na sveti, kot je ljubečih src ločitev sprejeti. - Rahla zemlja naj vas krije, luč nebeška naj vam sije. - Tiho, brez slovesa sva odšla, a upava v to, kar Jezus nas uči, da vidimo zopet se med zvezdami. - Ljubi Bog, ne bodi naš sodnik, temveč rešenik. - Nad grobom tvojim burja brije, a v njem miruje vsak vihar. - Ne objokuj mrtvih, temveč pomagaj v življenju. - Ostali so sledovi vaših pridnih rok; hvala vam - za vse povrne Bog. - Žitka boj sva zbojuvala, beiaj sva pokončala, vero sva vzdriala, gospodni Bog nama daj Žitka krono. Se vam je zdelo to branje dolgočasno? Ste ga samo preleteli kot morda vsako drugo? Rad bi bil, da ne bi bilo tako, ampak da bi se ob posameznem reku vsaj malo zamislili. Vsaj v tem času, ko se posebej spomnimo naših umrlih in se hkrati zavedamo, da bomo tudi mi to, kar so že zdaj oni. Smrt, ta ptič skovir, bo prej ali slej prišla tudi po nas, toda sami je ne kličimo! V mislih imam šte- — Lepo Je v miru živeti, a kaj ko vsi moramo umreti. - Truplo mimo naj počiva, duša večni raj naj uživa. - Življenje, delo in trpljenje nijo tebi. Ljudski reki o smrti - Kakor iivljenje, tako smrt. — Smrtna ura Je skrita, smrt pa gotova. - Smrt kosi od kraja. - Smrt nič ne vpraša, po svoje se obnaša. - Smrt pobira, nič ne izbira. bilo tvoje je življenje. _--------------------- _ Nemila smrt, kaj Sl storila, X 4, ' pa gotova. . da brez slovesa si očeta in sina Je skrivnost, ne - Smrt kosi od kraja. umorila. _ Smrt nič ne vpraša, po _ Qrenko slovo pozabljeno ^^'1° dolgo življe- svoje se obnaša. ;,uira ne bo. pa noče biti star. - Smrt pobira, nič ne izbna^ _ -viho pridi k mojemu iivljenia odreči se - Smrt vse omaja, nje kosa me nazaj. Tr- kosi od kraja. ,, ^el sem na tem svetu mnogo, pognal življenje - Smrt nas s pnjatelji deli P zemlji, ne pusti (loči). uiti krsti oo- kot dim v zraku in - Kadar se v hiši krsti po ' Žitr navija, ''''O veliko vred- ' Ali ki ga zaničuje. - smri, on Oa '' življenju le Ijenja nimajo. ' (:> oa življenje? življenje preveč I*®!!? je njeeova nrivlač- ‘1® je iz marmorja in V® Je skrivnost, ne noče biti star. odreči se - Smrt vse omaja, nje kosa mirno naj počivam zdaj. - Kako pozabiti gomilo, navijajo, na smrt se stari pri- kjer tvoje blago spi srce, ki pravljajo vedno nam je bilo - zadnjega - Smrt, birič in zima usmi- dne. - Človek, glej življenje - Smrt ima koso, ne sekire. svoje: danes srečen in vesel. - Smrt stare pokosi, mlade jutn ti že zvon zapoje, truplo "Jegova privlač- postreli. tvoje bo pepel. - Bogastvo človeka ne od- Zvonovi zvonijo nam zad-° • nje slovo, ah nas med vami ni- koli ne bo. - Kateri jih veliko poduču-jejo v pravici, se bodo svetili kakor zvezde na vse večne čase. - Kratki so dnevi na svetu za nas, hitro mine določen čas. Le križ nam sveti gori, da vidimo med zvezdami. - Moj tihi dom naj vas spominja, da nekoč živel sem tudi jaz, ki pa danes v hladnem V«'‘' gren;^' kapljica dvomom le dihu, v kate-samo življenje je Drernknv. človeka ne od- pravi smrti. ~ Bogati umrje, reveža pa Bog vzame. - Bolezen in smrt sta si sestri. - Kadarkoli je smrt ustrelila, še nikdar ni zgrešila. - Kadar mrtvim klenka, je vilne smrtne prometne ne- pesem grenka. - Kakor kdo živi. tako * * • prisia na zem, i' ko ^^^^^'kjivosti hudiča. ^•nrti ni ničesar in smrt J® prišla na zemljo umije. - Kakšno življenje, takšna J ..orr, da- grobu čakam na vse vas. - Kar kdor živ da, sam da, s sreče, za katere smo često sami krivi. Prepogosto si ljudje jemljejo življenje sami s samomori in tako prehajajo v pristan smrti, za seboj pa puščajo zakonca, mladoletne otroke... Bodi dan spomina na mrtve - dan spomina in opomina na življenje! Stefan Sobočan AUTOMATIC SERVIS, d.o.o. 66310 IZOLA CONA MESTNE OBRTI b. št. objavlja prosti delovni mesti 1. Komercialista za območje Prekmurja Pogoji: - srednja ali višja šola komercjalne ali ekonomske smeri - 1 leto izkušenj pri enakih delih - primerne psihofizične lastnosti 2. Elektromehanika elektronika za območje Prekmurja Pogoji: - ustrezna izobrazba - 1 leto delovnih izkušenj Delovna razmerja bomo sklenili po poskusnem roku treh (3) mesecev. Oba kandidata morata imeti vozniški izpit B-kategorije 'm odslužen vojaški rok. Prijave s priloženimi dokazi o izobrazbi pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku objave. i ha, ^lojša od tiranije. »h ’ kolih ^ka tako •• > kakor na na 8""dov. ‘n hočeš itirt nn' moti. -.0Dra.• Slehernemu '••i, več ne moti. te 'Ote kakšen dan po- pozabila jutri. po smrti drugi delijo. - Kar se rodi, smrti zori. - Kjer je človek, tam je smrt.' •< - Komaj hiša stoji, že smrt preti. - Komaj rojeno, že izgubljeno. - Pri luči je dobro živeti in umreti. - Raje stokrat umreti, kot vse življenje tlačaniti. - Smrti nihče ne uteče. - Smrti ni zdravila. r BISTRO...................... TaZe oglas je v resnici 3x ve^i »Sami vestnik S. • je Vami! Sebeborci Od petka, 28., do ponedeljka, 31. oktobra, vas vabimo na PRAVE domače koline Z bujto repo. EUROIN FOND »»k ■ z ž Del denarja, namenjenega za reklamno akcijo, bomo porabili za darila, ki jih lahko dobite vsi, ki boste certifikat zamenjali za delnice Krone Krone ali Krone Seniorja, zato pohitite do 31. 10. 94! Med darili so tudi igrače. Če ne veste, komu bi jih podarili, se jim lahko odpoveste v korist slovenskih otroških bolnic. Podarjene prispevke bomo bolnicam v vaSem imenu izročili ob koncu akcije. ČASJE, DA SE ODLOČITE KRONA Odločite se lahko drugače. Svojemu darilu se lahko odpoveste v korist rarSiritve Kronine akcije tudi Pokličite (061) 9788. Tudi ob koncu tedna lahko dobile vse informacije o Kroninih skladih, najpreprostejSem čiščenja obrežij slovenskih načinu zamenjave certifika-rek in morja, ki bo v teku do lov za delnice in seveda o jrediT« novembra. lov za delnice in seveda darilih za vlagatelje. stran 14 vestnik. 27. oktobra 19^ j — p.OVED V športni napovedi št. 13 sodeluje Karel Rituper iz Markišavec, član navijaške skupine Mure Black Gringos. Prognoziral je takole: Pari Napoved I. SNL Rezultati -11. kolo Olimpija Maribor Rudar(V) Mura Primorje Gaj Jadran Izola Olimpija Maribor BELTINCI Publikum MURA Železničar Gorica Rudar (V) Korotan Primorje Koper Gaj (-1) Živila Vevče DF Izola Jadran II. SNL : Železničar : Gorica : Živila : Korotan : Koper : Publikum : Vevče DF : Beltinci 1:2 2:1 3:0 1:1 1:0 1:1 0:10 1:1 11 9 0 2 27:10 18 11 8 2 1 24:12 18 11 7 2 2 30:9 16 11 6 3 2 20:9 15 11 6 2 3 23:12 14 11 6 1 4 25:15 13 11 5 2 4 24:15 12 11 5 2 4 17:14 12 115 15 19:18 11 11 2 4 5 15:17 8 113 2 6 8:15 8 11 2 5 4 10:23 8 1115 5 11:17 7 11 2 3 6 15:27 7 11 2 3 6 14:26 7 11 0 1 10 6:49 1 Rezultati -11. kolo Dravinja Gramatex Št. pivov. Rudar (T) Domžale Steklar Slovan Elan Zagorje Šmartno Rudar (T) NAFTA Piran GRAMATEX Slovan Radeče Domžale Dravinja Mengeš Drava Št. pivov. Steklar BELTRANS Elan : Beltrans : Piran : Radeče : Šmartno : Mengeš : Zagorje : Nafta : Drava 1:0 4:2 1:3 2:2 0:0 1:1 0:0 0:0 117 3 1 18:4 17 11 6 4.1 23:12 16 11 6 3 2 14:9 15 114 6 1 14:11 14 11 6 1 4 26:16 13 11 4 4 3 16:12 12 11 4 4 3 19:16 12 11 5 2 4 17:14 12 11 4 3 4 16:17 11 11 3 4 4 13:11 10 11 2 6 3 5:9 10 11 4 2 5 16:24 10 11 3 2 6 20:20 8 11 1 5 5 11:20 7 11 2 2 7 9:19 6 11 0 3 8 3:26 3 III. SNL Rezultati -10. kolo Impol Bakovci Pohorje Pobrežje Sl. Gradec Renkovci Kovinar prosti Aluminij Šentjur BAKOVCI Dravograd Impol Kob Ford Pohorje RENKOVCI Starše Kovinar (-2) Sl. Gradec Pobrežje Svoboda : Šentjur : Starše : Dravograd : Svoboda : Aluminij : Kob Ford 2:3 2:1 2:2 2:2 1:1 1:3 9 7 1 1 23:12 15 10 7 0 3 31:12 14 9 6 1 2 29:8 13 10 6 13 18:19 13 9 5 2 2 17:9 12 9 5 1 3 24:15 11 9 3 4 2 16:14 10 9 3 2 4 10:10 8 10 3 2 5 8:11 8 9 2 3 4 6:13 5 9 1 2 6 9:21 4 9 117 10:39 3 9 0 2 7 9:27 2 I. MNL MS Rezultati - 9. kolo NOGOMCTM KOMENTMt hOiliii Razburljivo v prvi državni ligi liso meStri neodločeno. Lendavčani « hi ■ r * razburljivo, doseženi pa dobro igrali v obrambi in uspešno pKpi* so bih tudi nekateri presenetljivi izidi. Oba vali vse naoade 7osXiev ter so tako tik» osvojila po točko. Nogo- vodečimi moštvi^ Tretji pomurski liga? Bel-so gostovali v Izoli in se vrnili trans iz Veržeia oa ie do nesreS zopet osol h prikazali eno naj- praznih rok tako^ kot že na nekaj tekmaj. zfeStOTd Cen2 Veržejčani so bili namreč enakovreden tJ zagotovil Cener z natančnim strelom s kakih mec Dravinji izvrsten ie bil tudi vratar RajJ' t"*"" ‘ "H« igre so a „ ,ik p,"d koncS »p. prejeli »M pred koncem zopet « ne morejo premakniti s pre ji Beltinčani igrali z igralcem več, ker je sodnik Tako se ne morejo premakniti Govedarevič zaradi drugega rumenega kar- mesta na lestvici. .. j^žaviii tona izključil Perkata. Beltinčani so na odli- V deseten kolu prvenstva v ItetJ' čenm tretjem mestu in le za dve točki zaosta- nogometni ligi je bilo zelo razbur jajo za Olimpijo in Mariborom Branikom. Že v Bakovcih kot Renkovcih. Nogom® ■ - ■ - ■ ■ pričakovanju pre^^S^ Zati. . težie. kot ie bilo f J ^vi V deseten kolu prvenstva v Rakovcih kot Renkovcih. Nogom® v nedeljo pa imajo priložnost, da se v primeru kovec so po pričakovanju pf®®®®^ga|(ovati' zmage z Mariborom Branikom uvrstijo na vendar veliko težje, kot je —-drugo mesto. Soboška Mura je gostila Koro- Gostje so namreč presenetili gos-- ., jjj. tan Suvel iz Prevalj in prav tako igrala neodlo- ' prišli v vodstvo, kar je bila hladna p čeno. Gostje so že na začetku presenetili go- kovčani so sicer do odmora rezu stitelje in s hitro akcijo po desnem krilu prišli izenačiti. Zelo dramatično pa je bilo v vodstvo. K sreči so gostitelji samo tri minute polčasu, saj Bakovčani kljub izrazi . jjjjo zatem rezultat izenačili in pričakovati je bilo, premoči in številnih priložnostih gostot da bodo v nadaljevanju dosegli zmagoviti gol. uspeli premagati zgoščene Sobočani so imeli sicer večji del tekme teren- vse do štirih minut QTJiu^ p koncem tekme, ■adetek. Treba pa je " ea,’ k vratnem fo ol sko premoč, a žal niso mogli premagati zelo dosegli zmagoviti zadetek. -- . • vi-ai..- požrtvovalno obrambo gostov. To jim tudi ni dati, da tudi niso imeli sreče, saj J uspelo, ko so imeli dva igralca več, saj sta kar trikrat preprečila žogi ^jnik Str®' morala zaradi dveh rumenih kartonov igrišče napeto je bilo tudi v Renkovcih. h jgte zapustiti oba branilca Gluhovič in Vršič. Za lec iz Ormoža je namreč v 20- jguia-mnoge poznavalce nogometa pa je Mura to- neupravičeno izključil enega je 1®''^ krat nastopila tudi v zelo spremenjeni postavi, čih igralcev Simona Bojneca, K ^jiov. tako da se nekateri igralci niso znašli v novih z ostrejšim Startom ustavil napa®jgjjii funkcijah. Največja slabost Sobočanov pa ie Tako so Renkovčani večji del te • ■ ■■ z igralcem manj, kar se je vsekakor ^opal pri igri. Sodnik Strelec pa je po''®® j^on®®” gaši iztržili polovičen uspeh. Tokrat so razve- upe domačinov, ko je 15 minut p selili nogometaši RCS Gramatexa iz Turnišča, zopet neupravičeno dosodil enajs ki so doma premagali solidno moštvo Pirana, v korist gostov, namesto da b' Turniščani so tokrat zaigrali boljše kot na kaznoval gostitelje. Renkovčani so yeC vsekakor neučinkovitost napadalcev. V drugoligaški konkurenci so pomurski li- zadnjih tekmah in bi njihova zmaga lahko bila sicer napadali, vendar jim še prepričljivejša. Pomembno točko je osvo- kot doseči časten zadetek, jila tudi lendavska Nafta, ki je igrala v Ljub- ni uspel® Čentiva W. Bistrica Polana Mostje 10 2 3 5 14:15 7 10 1 4 5 14:25 6 10 2 1 7 12:36 5 10 0 1 9 11:41 1 li. ONL Lendava Rezultati - 9. kolo Žitkovci Nafta V. Dolina Opel H. Žitkovci Graničar Nafta V. Kapca Dolina : Graničar : Opel Horser : Kapca 2:2 1:1 3:5 9 7 2 0 38:9 16 9 3 4 2 24:17 10 9 4 2 3 21:27 10 9 2 2 5 19:24 6 9 2 2 5 12:21 6 9 2 2 5 16:32 6 I. ONL KMN Rezultati - 6. kolo Prva državna liga v hokeju na travi Lipovci: Lek Lipovci 1:6 Lipovci - Igrišče Lipovec, sodnika: Fujs in Strelci: 1:0 M. Maučec (44), 1:1 M. Mesarič (45), l t pij]j(W J, .... - 3 -------- 1:6 TOP Maučec (52), 1:4 Gomboc (57), 1:5 F. Maučec (t>N’ ^'^jjek, Lipovci: Š. Sraka, Tratnjek, A. Sraka, Forjan, ,4'' A J 4 s 4 * 4 k 4 Al Ja j iJ« fK »J s s t' t Mesarič, Hozjan, Kerman, Škafar, M. Mesarič, ^“l*^gfinan> 5' foij’®' Lek Lipovci: Tratnjek, A. Tivadar, D. Maučec, »■ Kavaš, Toplak, Gomboc, F. Maučec, Lenarčič, B- t Mesarič, Rajnar. 1. BELTINCI 2. Koper 3. BELTRANS 4. NAFTA 5. Dravinja 6. Aluminij 7. Šentjur 8. Emal 9. Hotiza 10. Olimpija : Maribor : MURA : Drava : Elan : GRAMATEK ; RENKOVCI : BAKOVCI : Serdica : Kobilje : Črenšovci 0 2 1 1 0 1 0 o 1 2 Čarda Vesna Serdica Dokležovje Rakičan Tigop Serdica Čarda Rakičan Goričanka Bratonci Kerna Emal Les Dokležovje Remet Tigop Vesna : Les : Emal : Kerna : Bratonci : Goričanka : Remet 0:0 4:1 2:1 1:1 2:1 2:2 9 5 4 0 13:6 14 9 3 5 1 11:5 11 9 5 13 12:9 11 9 4 2 3 14:11 10 9 2 5 2 11:11 9 9 2 5 2 14:15 9 9 3 3 3 7:10 9 9 2 4 3 10:9 8 9 2 4 3 9:12 8 9 15 3 12:17 7 9 2 2 5 13:15 6 9 3 0 6 11:17 6 Radenska , Žel. dveri Interier MF Predanovci Križevci Žel. dveri Interier MF Agrotim Str. vas Grlava Predanovci Radenska : Križevci : Str. vas : Grlava : Agrotim 4:8 5:3 4:1 0:4 6 6 0 0 32:10 12 6 6 0 0 29:15 12 6 3 12 16:9 7 6 2 2 2 16:17 6 6 2 1 3 20:21 5 6 1 0 S 12:25 2 5 1 0 4 5:18 2 5 0 0 5 11:26 0 Strelci I. SNL 10 golov : Skaper (Beltinci), 7 golov ; Herceg (Beltinci), 6 golov : Poznič (Mura), 5 golov : Osterc (Beltinci), 3 gole Triglav P.: Svoboda (Lj) Predanovci - Igrišče Triglava, sodnika: Gostanj 4:1 Škrilec (2), 2:0 Šparaš (6), 3:0 Fujs (12), 3:1 Nagobe (J*!’ (58),»-5:1 Fujs (44), 5:2 Zupančič (49), 6:2 Škrilec (54), 7:2 Ug (59), 9:2 Škrilec (68). . . pul””’ Triglav Predanovci: Kuzma, Kulič, Vidmajer, 5p<" Fajs, Škrilec, Durič, Obal, Fujs. pul’®"’ železničar: Pomurje 0:1 (O*®’„1 Mnrihnr — T(jri5Xp cnrtniVn' Puhan CiS® , Maribor - Igrišče Železničarja, sodnika: Puhan in 5 loi ‘S V. F’ pl iif Gorza (60). Čto^°y'0O' Pomutje MS: Duš, J. Časar, M. Časar, J. Črnko, ’ L. Zelko, Kuzmič, Horvat, Šeruga, Biro, Vogrinčič, M ......— " Kegljanje 10 h I I I ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 13 1. BELTINCI : Maribor NAP. 2. Koper 3. BELTRANS : MURA : Drava 4. NAFTA : Elan 5. Dravinja 6. Aluminij 7. Šentjur 8. Emal 9. Hotiza 10. Olimpija : GRAMATEX : RENKOVCI : BAKOVCI : Serdica : Kobilje : Črenšovci Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, ■ Slovenska 41, najpozneje do sobote, 29. oktobra 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. I I Priimek in ime ter naslov II. MNL MS Rezultati - 9. kolo Križevci Tešanovci Tromejnik Rotunda Prosenjak. Grad Tromejnik Bogojina Apače Cankova Šalovci Rotunda Tešanovci Grad Hodoš Gančani Prosenjak. Križevci : Apače : Bogojina : Cankova : Gančani : Hodoš : Šalovci 1:9 0:1 2:1 3:2 1:3 1:3 9 9 0 0 33:12 18 9 6 3 0 29:9 15 9 5 3 1 32:14 13 9 5 2 2 21:13 12 9 5 1 3 22:14 11 9 4 2 3 15:12 10 9 4 0 5 18:15 8 9 3 1 5 16:26 7 9 3 1 5 21:22 7 9 1 3 5 14:25 5 9 1 0 8 9:45 2 9 0 0 9 7:40 0 I. ONL Lendava Rezultati 2 gola 1 gol : Topič (Mura), Nejman (Beltinci), Rous (Mura), Cener (Beltinci), : Baranja (Mura), Breznik (Mura), Belec (Mura), ; Brezič (Mura), Krančič (Mura), Kokol (Mura), Bakula (Mura), Kosič (Beltinci), Poljšak (Mura), Jengurazov (Beltinci) strelci II. SNL 4 gole 3 gole 2 gola : Novak (Gramatex), Kukič (Gramatex), : Brunec (Beltrans), Hranilovlč (Nafta), ; Zver (Gramatex), Šabjan (Nafta), ' Offioia Steržq to . . . ... -,x X je bito klubsko teknsovaRjif za 6. sodetovab tudi ekipst iz Maribora. Celjanke so zastfdlc Za ta uspeh ima največ «asW ki je bila najboljša tokmovalka »koT »l^-rkiege podrla 457 kegljev, kot v fiaaJ«. • kegljev, Rardtnarje vaje bila tudi razglašen« ,z« l^^kmovanju, Mariborčani pa so bili' tmji: s 53^ J« ‘lil Har.v Steržaj «, Lj«tom.er«* . je daleč najbo^ši dasežek rekord fee^^Sča na Gotove«. Prav jšo njegovi . Koastr^tor.^l^ojtl brow«> mettefIjb.,(F. Prvi plavalni posvet h. SP 3’ is ^1 1 1^ K S« V športni napovedi št. 12 naši reševalci zaradi nekaterih presenetljivih izidov niso imeli sreče, saj nismo našli lističa z 8 pravilnimi napovedmi. Pravilna rešitev: Mura : Korotan 0, Izola : Beltinci 0, Dravinja : Beltrans 1, Gramatex : Piran 1, Slovan : Nafta 0. Bakovci : Starše 1, Renkovci : Kob Ford 2, Dokležovje : Bratonci 0, Črenšovci : Odranci 1, Kobilje : Nedelica 1. Panonija Črenšovci Polana Kobilje Bistrica Dobrovnik Črenšovci Hotiza Kobilje Odranci Panonija Dobrovnik Nedelica Olimpija 10. : Olimpija : Odranci : Hotiza : Nedelica : Čentiba : Mostje kolo 5:1 2:0 1:5 3:1 0:5 4:2 10 6 4 0 36:9 16 10 7 2 1 21:10 16 10 6 3 1 21:13 15 10 6 2 2 25:9 14 10 4 4 2 17:13 12 10 3 4 3 23:17 10 10 4 2 4 16:14 10 10 3 2 5 14:22 8 A. Osterc (Beltrans), S. Lebar (Gramatex), Ropoša (Beltrans), Včrčš (Gramatex), Vickovič (Nafta), Hozjan (Nafta), Stojko (Beltrans), Strelci III. SNL 13 golov : Jančar (Bakovci), 9 golov : Radikovič (Bakovci), 5 golov : Koren Renkovci), 4 gole 3 gole 2 gola : Tompa (Renkovci), ; Sombolac (Bakovci), Buzeti (Bakovci), : Kokaš (Bakovci), Papič (Bakovci), V Murski Soboti je bil prvi slovenski posvet o ............ ................. varnosti pred utapljanjem v organizaciji Fakultete 2 r* po* šport. Športne zveze Slovenije, Republiškega ^taha gosti‘^lf|(rCj( plavati in Športne zveze Murska Sobota, ki 1® ^eiiij® Pokrovitelja sta bila Ministrstvo za šolstvo in šport Sl® gp udsUjiiiM ' družbene dejavnosti občine M. Sobota. Blizu ■jjji PA A iii i,.x„i„ e; „„I..I.,„ najsodob^Jn,e.j, jd’„j< za fe S5’ vo L poslušalo 59 referatov in si ogledalo prikaze najsoo .jjeifl®'jj, sUjii)’ j učenju plavanja, organizacijske izvedbe ter praktične P pjflO* «11 je bil postavljen bazen, namenjen učenju plavanja vrtcih. V soboški občini so se odločili, da ga obdrži] i. v vrtcih, sredstva pa bo zagotovil sekretariat za jicef O? 1» S tem bodo dane večje možnosti za učenje plavanja pri*”^ slt^ ' Vt, pri nas, kajti na voljo ni ustreznega zimskega bazena^^^ i li^So £.a UUVUJV pri«’— J rili*' pil lian, ivaju lic vvijv 11, ustreznega zimskega bazena ®fjtii' Posvet je nedvomno uspel, saj je na seminarju predaval gffl« kov, ki se že dalj časa ukvarjajo s tem področjem. l^lP.vlie'’' ’ nju je bilo sprejetih 25 .sklejMv, potek posveta pa bo ohj‘ ki naj bi izšel še letos. (L. Zelko) M 2 Ži^^ktobra 1994 stran 15 šport [i a odbojkarska A-liga Ijki dobil Vigros L?"'® kolu _ I I kolu prvenstva v prvi moški odbojkarski A-ligi sta oba zmagala. Soboški Vigros Pomurje je upravičil vlogo saj je v Ljubljani v derbi tekmi premagal še v 3:2 (4:15, 16:14, 15:12, 8:15, 6:15). Vigros Po-'^'tec Prt Kempa, Bačvič, Topovšek, Fujs, Poredoš, No-r' ^'^bojkarji Ljutomera pa so gostili Pionir iz Novega Meti ši, K ® ^'3 (15:8, 16:14, 7:15, 15:4) ter dosegli prvo zmago. M.SiiniJr Berlot, Kavnik, Belec, Zidar, Marič, Šiftar, Savič, "^ak, Grut. (FM, NŠ) ligaša za državna odbojkarska liga-----— Žibrata in Claudie shop fes* preenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je »'"'"ODizn r"'-u3iva v urugi orzavni mosKi oanojKarsKi iigi je ^15:9,14'lfi *'®®® gostovala pri Mariboru Intesu in zmagala s 3:1 ), to je njena prva zmaga. Claudia shop Beltinci: l ’ i-enarčič, Balažič, Krajcar, Čeh, Gabor, 'Vnuk, Balažek, . —---------------, ----------------------- &'Jera'nrp^*^''®® državne ženske odbojkarske lige je ekipa Žibrata tl‘«cra M- * «*Mvuc zciibKc ouuu KarsKC iige le eKipa z^ioraia Kajuha iz Šoštanja s 3:1 (15:7, 17:15, 10:15, Ik »■'''tat I• * ° r,-ajuna iz oosianja s tio:/, i/:io, iu:io, V^tarij J’/-?*"®''' Vrbnjak, Lukienko, Senčar, Kolar, Ljubeč, r kilt ..'■''“‘''“•sr! vronjak, Lukienko, Senčar, Kolar, Ljubeč, 1'3'21»,2 Premuž. Odbojkarice Ruš pa so premagala So-Kt 7 5, 14:16, 15:15, 15:1, 15:13). Sobota: Drevenšek, Forjan, ’ Posavec, Cipot, Moreč, Kuhar, Časar, Šiftar, Novak, i ^^vna moška odbojkarska liga n -'»r«« moška odb zmage P’Tenstva - “ - , J‘8a5i izgubili. Celje II je premagalo Ljutomer II s 3:1, R Pomagal Pomurje II s 3:0, Radenčani pa so izgubili v Vuzenici l’prei v tretji državni moški odbojkarski ligi so vsi ženska rokometna liga 2?’’^ Bakovčank h. v državni ženski rokometni ligi so rokome- f ®»ltovča premagale Kočevje s 23:20 (12:12 ter prvič (J* do so v prvem polčasu že vodile s 7 goli razlike, vendar C’izenačile. Bakovci: Kurtanjek, Sreš, Buzeti “2. 3, Jakšič, Vohar, Šantl 11, Ščap, Smodiš, Vogrinec- F -Konjeniški klub Ljutomer-------------------- Pomembni uspehi ob 120-letnici S konjskimi dirkami v Ljutomeru je bila sklenjena letošnja kasaška sezona v Sloveniji, ki je bila za Konjeniški klub Ljutomer ena najuspešnejših na organizacijskem in tekmovalnem področju. Ob praznovanju visokega jubileja - 120-letnice prvih kasaških dirk v Ljutomeru - so se zvrstile številne prireditve. Konjeniški klub Ljutomer je organiziral 6 tekmovalnih dni (pet v Ljutomeru in enega v Gornji Radgoni), kar je doslej največ v zgodovini kluba. Osrednji dirki sta bili vsekakor slovenski kasaški derbi in evropsko prvenstvo amaterjev voznikov na kasaških dirkah Fegat, na katerih je sodelovalo 13 tekmovalcev iz 12 držav. Našo državo je zastopal Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je bil peti. Poleg tega je bila v Ljutomeru slikarska kolonija, na kateri je 14 slikarjev upodabljalo prleškega konja z vsemi značilnostmi. Pripravili so prvo slovensko razstavo kasačev, na kateri je bilo razstavljenih 52 živali iz vse Slovenije. V galeriji Anteja Trstenjaka pa so pripravili razstavo s prikazom razvoja kasaškega športa v 120-letni zgodovini prleškega kasača. Poleg tega pa je klub tudi izdal športno publikacijo o razvoju in dosežkih ljutomerskega konja od prvih dirk pa do danes. Konjeniški klub Ljutomer je bil letos tudi prvič organizator prve in zadnje kasaške dirke v Sloveniji in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Sicer pa so Ljutomerčani s 1.500 sedeži in s tem ustvarili ugodne razmere za tekmovalce in gledalce. Uredili pa so tudi 12 telefonskih zvez, ki jih lahko uporabljajo s številnimi vzporednimi pri- v času konjskih dirk, tako da reditvami poleg kasaških dirk želeli čim bolj približati bogato zgodovino in vrednote prleškega konja, ki je v prete- lahko zadostijo kriterijem za organizacijo mednarodnih klosti vlogo. opravil pomembno dirk. V Sloveniji je bilo letos organiziranih 21 dirkalnih dni, od tega jih je pripravil Ijuto- 33. Tako je bil Konjeniški klub Ljutomer letos zopet najuspešnejši v Sloveniji. Ta laskavi naslov so Ljutomerčani v zadnjih desetih letih osvojili kar devetkrat. Sicer pa so bili najuspešnejši kasači v Sloveniji v letošnjem letu naslednji: dveletniki: Dori Lobell (Marko Slavič, mlajši); trilet-niki: Albatros (Marko Slavič, mlajši); štiriletniki: Leona II (Slavko Makovec); starejši konji: Duras (Jože Sagaj) in uvoženi konji: Soulman konji: Ob letošnjem praznovanju 120-letnice prvih kasaških dirk na Murskem polju pa je Konjeniškemu klubu Ljutomer uspelo uresničiti nekatere potrebne naložbe. Tako so na hipodromu v Ljuto- merski klub šest ali tretjino. Konjeniški klub Maribor je organiziral tri, drugi slovenski klubi pa po dve ali eno dirko. Skupni nagradni fond za letošnje kasaške dirke v meru razširili tekmovalno Sloveniji je znašal (Janko Makoter). Ljutomerski kasači Soulman, Charlije Somolli, Leona II in še nekateri pa so se uveljavili tudi v Avstriji. Od letošnjih 55 zmag jih je daleč največ (23) dosegel Marko Slavič mlajši. Sledijo: Janko Makoter 8, Slavko Makovec 7, Jože Sa-gaj 6, Šonaja 4, Kukolj 3, Šantl, Slana, Zorko in Puhar pa po eno. Z letošnjimi prireditvami, s katerimi so dostojno proslavili 120-letnico prvih kasaških dirk, pa tudi s tekmovalnimi dosežki so pri Konjeniškem klubu Ljutomer zelo zadovoljni, zlasti še, ker si je njihove dirke ogledalo okrog 20.000 ljubiteljev kasaškega športa in ker se je bolj 17,219.000 SIT, kar ni veliko. Na dirkah je namreč sodelovalo 150 konj, od tega 50 z Murskega polja. Od 168 zmag na dirkah so jih Ljutomerčani osvojili 55. Drugih mest so osvojili 36, tretjih pa aktivno vključilo. zlasti stezo, tako da sedaj lahko v eni vrsti štarta 10 konj, medtem ko jih je doslej lahko 7. Prav tako so na hipodromu zgradili za tehnično osebje in gledalce dve pokriti tribuni v rejo, tudi ministrstvo za kmetijsko. Zaradi vedno večjega zanimanja gledalcev načrtujejo, da bi prihodnje leto organizirali kar 10 dirkalnih dni. Feri Maučec rokometna liga--------------- l sJjka in Polet zmagala Rokoborba-------------- .Prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi so /^| p * dosegla polovičen uspeh. Razveselili sta ekipi Pomurke CjlaCLKa ZUiaga I»a iz Murske Sobote, ki sta zmagali v gosteh. Pomurka ~ i>li4 n'*® Nedeljo s 27:22 (11:12). Strelci za Pomurko: Okreša ttnnAPflTmV kf» So 4, Škcaban S, Lovenjak 3 in Ritonja 3. Rokometaši lJU MUVailV T 23:1.7 oirtjivi 4n r' C'*’' 3. Kovačič 2, Čemela 1 '' Murski Soboti premagali Krog z------- ', » 3 uJ" Tit ■ *^®l'nanko 1, Kolmanko 4, A. Sapač 2, Hegeduš 2, Celje je v Murski Soboti premagalo Mladmca iz Strelci za Mladinca: Gomboc 1, F. Gregorincic 4, ®®dnar 2, Marič in Ščap po enega. V zaostali tekmi je , 4 s 23:16 (12:8). Strelci za Mladinca: Gomboc 6, > Buzeti 2 in M. Gregorinčič 2. drugi državni moški rokometni ligi so ', Razveselili sta ekipi Pomurke Murske Sobote, ki sta zmagali v gosteh. Pomurka Brežicah s 23:19 (11:8). Strelci za Polet: Žugelj 6, J . hk.. :<> v in Merica 1. Murski Soboti premagali Krog z 22:19 (14:8). V prvem kolu tekmovanja v državni rokoborski ligi je ekipa Murske Sobote z visokim rezultatom 32:8 premagala Železničarja iz Maribora in tako upravičila ylogo favorita v boju za naslov prvaka. Zmage za Mursko soboto so dose- Pokalni nogomet__________________________________. Beltinci in Mura v četrtfinalu Izžrebani so bili pari četrtfinala pokala Nogometne zveze Slovenije, kjer sodelujeta tudi pomurska prvoligaša Beltinci in Mura. Oba bosta najprej gostovala. Beltinci igrajo v Ljubljani z Olimpijo, Mura pa z Izolo v Izoli. Draga para: Gorica : Maribor Branik in Rudar (V.) Publikum. Prve tekme bodo v nedeljo, 27. novembra, povratne pa v nedeljo, 4. decembra. 5' lil k ^^nis gli: Horvat (52), Gomboc (57), ■Vogrinčič (62), Šafarič (68), Zec (74), Bačič (82), Štrtak (90), Mesi-. ček (100). Rokoborci Ljutomera pa so na srečanju z IKONOM iz Grosupljega iztržili neodloečn re- I' tl, »■* zultat 20:20. Zmage za Ljutomer SS\TOP 12, ki je bil v Ljubljani, je zbral vse najboljše so dosegli: Žnidarič (48), Vrbančič (S., Saj je kvalifikaciia za sestavo državne boja pa Štirip tudi kot kvalifikacija za sestavo državne Moravskih Toplic-Sobote so prikazali dobro I odliZ “''■"^ihve. Najboljši je bil Mitja Horvat, ki je v prvi NS) lAtBi,. ®nci '^®fj.® uiesto, kar je njegov največji uspeh v mla- državno mladinsko Judo Nemec (57) in Lukašev (62). (FM, '' Matij p*? j®, oaredil prvi korak . -------------------- _ LCionj uv • zasedel osmo mesto, čeprav je izpustil , '' C» '"®‘l četverico. V drugi skupini je bil odličen K aloTlP Ifl ' ''Onku''”' J®prezenmtant Miran Solar, ki je tudi prvič Ul “'Isniij.'^®b®'. saj je zasedel tretje mesto. Pionir Gregor------------------- v Atletika_____________________________________ Ulični tek v Soboti v počastitev praznika soboške občine je bil po soboških ulicah 16. tradicionalni tek »17. oktober«. Sodelovalo je nad 270 atletov in atletinj. Člani in članice so tekmovali posamično, drugi pa v štafetnih tekih. Zmagovalci so bili: ml. dečki: OŠ Kapela; ml. deklice: OŠ II. Murska Sobota; st. dečki: OŠ Beltinci; st. deklice: OŠ Kapela; mladinci: Gimnazija Murska Sobota; mladinke: Srednja družboslovna in ekonomska šola Murska Sobota; člani: 1. R. Živko (Trzin), 2. Grabar (Radenska), 3. Čeh (Lenart); članice: 1. A. Živko (Trzin), 2. Števanec (M. Toplice), 3. Meglič (Radenska). Šah__________________________________________ Uspeh ŠD Rokade hi ^OlidJL zasedel tretje mesto. Pionir Gregor sedmi, kar je v okviru njegovih možnosti. JvCFCC IJrVa M. U. ,,, , \/ T Andavi ip hiln trftt V Lendavi je bilo tretje kolo tek- I S ftadenec in poraz Lindaua tj^la ^'"zijeslovenski košarkarski D-ligi so Radenci 26 R®^ovnik iz Maribora s 68:60 (43:35). Strelci za Ra- 'l. ' ha . ’ Bam;« m ,n no 4. movanja v judu Alpe Panonija. Sodelovalo je 172 tekmovalcev iz petih držav. Med Sobočani sta bila V avstrijskem Beljaku je bil sedmi tradicionalni mladinski šahovski turnir Alpe Jadran. Med mladimi šahisti iz 8 držav so bili tudi tekmovalci iz lendavske občine - šahisti DOŠ Genterovci so tekmovali v skupini do 16 let, šahisti ŠD Rokade iz Lendave pa v skupini do 20 let. Lep uspeh so dosegli Lendavčani, saj so med 27 ekipami zasedli 12 mesto z 19,5 točke. rD.,n c s u—u- -i £■ T — ■ ' - • - - iz Lendave pa v skupini do 20 let. Lep uspeh /D 11 C C TT »• e- j--------------iiit-siv 4. lOCKe. (Pukl 5,5, Hrelja 3,5, Lovenjak 5, Stumbergerjeva 5,5), Mladi Genterov- i <0 n ^’*^**‘ It iviaiiuuia b uo.uv ------ ie\ 20, Vukotič 10, Bratkovič in Gašparič po 4. vPreman,.,! 1 - J.., T________J_____ „ m.4/: Naivec ’®ge| Lindau iz Lendave s 93:66 (53:32). Največ ^"honka 20. najuspešnejša Balažič, ki je zmagal pri pionirjih v kat. 30kg, in Kerec, ki je bil prvi pri mladincih v kat. 78kg. Druga sta bila pri mladincih Hašaj (60 kg) in Pozderec (nad 78kg). Tretji so bili pionirka Peter- v , ■’-- ------iTiiaui VICIIICIUV- , p®. ekipami zasedli 51 mesto s 15 točkami. (Gal 3, Vaidič Z_ 1- iTfinr s rrAnanAor /T? ___\ •* 2,5, Gone 3,5, Gerenčer 6). (F. Bobovec) Zmagal Danilo Hari Šah__________________ Poraz Lendavčanov v drugem kolu prvenstva v drugi slovenski šahovski ligi je Zagorje premagalo Rokado iz Lendave s 4,5 ; 1,5 točke. Za Rokado so remizirali: Schneider, Gerenčer in Štumbergerjeva. Kontrast iz Hoč pa je premagal Lendavo s 3,5 : 2.5 točke. Za Lendavo sta zmagala Vučko in Maričeva, remiziral pa je Žilavec. (F. Bobovec) Gomboc tre^i v Čatežkih Toplicah so bile kvalifikacije v šahu za dečke in deklice do 12 in 14 let. Pri dečkih do 12 let je zasedel Miha Gomboc (OŠ L MS) s 6,5 točke tretje mesto, Mitja Kovač (OŠ Bakovci) pa je bil s 6,5 točke četrti. Pri deklicah do 12 let je bila Neda Tompa (OŠ Odranci) s 5,5 točke peta. Pri dečkih do 14 let je bila Jocičeva (OŠ III) s 1,5 točke četrta. Košarka______________ Pomuljeprvo Končano je bilo državno prvenstvo za pionirke v košarki. Lep uspeh so dosegle košarkarice Po- Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo trnnr»tA7ni turnir ■70 o XaL1.x.' _• __ , .. -------- ----- JV pllipiaviiu hitropotezni turnir za oktober. Med 8 šahisti je zmagal Danilo Hari z 12 771'1"'“', Pinot točkami pred Kovačem, 8,5, Radosavljevičem in Gruškovnjakom, po 7,5, ^7, 8^7. ' 5 — -S-. Bogdanom Harijem, 7, Režonjo, 6, Benkom, 4,5, in Maričem, 3,5 točke. nujeva ( (28kg) in Horvat (60kg) ter mladinci: Žilavec (55kg), Vehab murja iz Murske Sobote, ki so v zadnjem kolu premagale Trbovlje z visokim izidom 60:14 in za- (5' Turniščani '"Kij ' I'iiestn ^“'"uišče in se odlično odrezali, saj nosamez-®;?(3«renaSr’in D«škovič (381) '"II) 1388) peji, Ravnikar (383) enajsu 1, tradicionalno strelsko tekmovanje, na katerem je (60kg). Lazar (71 kg). Mladinci Murske Sobote so bili drugi, v skupni uvrstitvi pa so Sobočani zasedli peto mesto. (TK) Atletika-------------- Zmaga A ^'"^avni strelski ligi za mlajše mladince je 'Vhn 'Z Ml so bile tudi tri pomurske. Najuspešnejša je t?®4e|i Sobote, ki je s 526 krogi zasedla tretje mesto. L /D *^°gov in zasedli osmo mesto. Med posamezniki Ife iFomurka) s 180 krogi četrti. (FŠ) 'e Megličeve Na tradicionalnem tekaškem maratonu Štatemberg so sodelovali tudi tekači Radenske in se zopet odrezali. V teku na 21 km je bil Jakoper sedmi, Klančar pa v svoji starostni kategoriji drugi. V teku na lOkm je bil Kumek drugi, B, Meglič peti in D. Meglič enajsti. Med ženskami v teku na lOkm pa je zmagala Mojca Meglič. (R. Ba- , , ■ Judo bošek) '' *tarateju v borbah za starejše dečke sb’®' h ^'bdinke. Pri starejših deklicah je ekipa }f| ^^favec, Husar) zasedla tretje mesto. Mladinci X.., __ Čeleš, is, **Usa*. Musar) zaseaia ucLjc iuvovv^.y-^ ' na so bili peti, mladinke (Vrečič, Čeleš, i Da X ''•“'““VIVJ bU Ulil pCU, iuiav.i...vw v -- Šeste. Sodelovalo je 58 ekip. (D. Škandali) Grabar drugi v Gradcu v Avstriji je bil mednarodni tekaški maraton. Med tisoč tekači na 4,2km dolgi progi je Geza Grabar (Radenska) v absolutni kategoriji zasedel drugo mesto. Športna publikacija____________________________ Korenine pomurskega kolesarstva športna zveza Murska Sobota je izdala novo športno publikacijo avtorja Ferija Maučeca Korenine pomurskega kolesarstva. To je že peta športna knjižica soboške športne zveze. Cena knjižice je 1.000 SIT, kupi pa se lahko pri Športni zvezi Murska Sobota, v knjigarni Dobra knjiga Murska Sobota in trgovini Kolesar Beltinci. sedle prvo mesto. Najboljše strelke so bile; Svetinova 19, Glišičeva 14 in Feferjeva 12. Članice Pomurja, ki tekmujejo drugi državni ligi, so bile tokrat v proste in odigrale prijateljsko tekmo s kadeti Radencev in izgubile z 51:67. (z. Tibaut) Strelstvo---------------------- Boljši gos^e Plavanje_______ Vogrinčič prvi v Mariboru je bilo tekmovanje slepih in slabovidnih Slovenije v plavanju. Med 44 tekmovalci iz 8 društev sta sodelovala tudi člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Boštjan Vogrinčič in Drago Potočnik ter dosegla lep uspeh. Vogrinčič je v prostem slogu v skupini 16 do 30 let zasedel prvo mesto, Potočnik na ie bil v skunini 30 prvo mesto, Potočnik pa je bil v skupini 30 do 40 let v prostem slogu drugi, v prsnem pa tretji. (TK) Žilavec in Hašaj v Zagrebu je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Lika 94. Med 277 tekmovalci iz 4 držav so sodelovali tudi soboški judoisti in se lepo odrezali. Najuspešnejša sta bila Bojan Žilavec, ki je zmagal v kat. do 55kg. in Goran Hašaj, ki je bil prvi v kat. do 60kg. Peter Rančigaj je v kat. do 50kg zasedel drugo, Dani Božič je bil v kat. do 60kg peti, Peter Horvat pa v kat. nad 71 kg sedmi. (TK) V prijateeljskera srečanju so strelci SD Jovo Jurkovič iz Vidma premagali SD EIrad iz Gornje Radgone -s 1697 : 1639 krogov. Najboljša sta bila A. Kocbek (J. Jurkovič) s 569 in Horvat (EIrad) s 550 krogi. (DS) II. SRL moški Krško Radeče POMURKA POLET Ormož Dol Celje V. Nedelja Lisca KROG Brežice MLADINEC 5 4 0 1 135:76 8 5 4 0 1 120:95 8 5 3 0 2 134:111 6 5 3 0 2 115:97 6 5 3 0 2 117:107 6 5 3 0 2 118:113 6 5 3 0 2 112:122 6 5 3 0 2 96:108 6 5 2 0 3 112:104 4 5 2 0 3 106:111 4 5 0 0 5 89:126 0 5 0 0 5 74:148 0 stran 16 vestnik, 27. oktobr^^ iz naših krajev Murska Sobota Pomembne pridobitve Nedavno občinsko praznovanje v murskosoboški občini je bilo povezano z nekaterimi pomembnimi pridobitvami. To so nedvomno novo poštno in zadružno poslopje v Beltincih, nova zdravstvena postaja v Rogašovcih, trgovina z zdravili za kmetijstvo in živinorejo v Lipovcih, nekaj novih obratov v obrtni coni in BTC. Tik pred dokončanjem so telovadnica in kuhinja pri Osnovni šoli Bogojina ter posodobitev jedilnice pri prvi osemletki v Murski Soboti in otroškega vrtca v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. Letos so uspeli asfaltirati 14,3 kilometra občinskih cest in sofinancirati 12,6 kilometra vaških cest. Pri tem je bilo zlasti pomembno asfaltiranje občinskih cest, saj so na ta način uspeli v glavnem povezati z asfaltom sleherno naselje z občinskim središčem. Nič manjšega pomena ni obnova regionalnih cest, še posebno magistralne ceste Murska Sobota-Lendava. Tako upajo, da bodo v nekaj letih dobili sodobno cestno povezavo z Ljubljano in drugimi območji v državi. Zato pričakujejo, da se bodo odgovorni v Ljubljani končno odločili, kje bo trasa sodobne cestne povezave med Koprom in Lendavo v Pomurju. Pri tem opozarjajo, da se ne bi smelo zgoditi to, da bi se vse ceste gradile od Ljubljane proti Pomuiju, pač pa tudi v obratni smeri. M. JERŠE Gradbeni vrvež v Soboti v Murski Soboti se že dolgo ni toliko gradilo kot v zadnjem obdobju. Na mnogih krajih so nad mestnimi strehami dvigala in nekaj pomembnih novosti bo ostalo za njimi. Zdi se, kakor da bodo prihodnja leta zapolnila vse tiste luknje v mestu, ki so nekako ostajale iz prejšnjih desetletij, čeprav se je že dolgo vedelo, kaj bi Ige še posebno potrebovali. Ureditev Gregorčičeve ulice gorčičevi ulici mimo katoliške je gotovo velik gradbeni poseg, ki je bil načrtovan pred mnogimi leti, zdaj pa so v sekretari- cerkve, se nam kmalu odpre pogled na novo pridobitev, ki je tik pred koncem. Ob novih 4 X*' i t 'Ul *48»t» wr atu za varstvo okolja in ureja- parkirnih prostorih pri invalid-nje prostora »našli« okrog 21 skih delavnicah se tik za njimi milijonov tolarjev, kolikor je dviguje nov poslovno-trgovski vredna ta naložba. V križišču objekt, ki izstopa po svoji zu-z zelo prometno Cankarjevo nanjosti. V njem bodo imeli ulico so se delavci SGP Pom- -s* MURSKA SOBOTA - Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote ima že 500 članov. Na nekaterih šolah delujejo planinski krožki, drugod jih bodo še ustanovili, zato bo število članov planinske organizacije Sčasoma še naraslo. Sedež društva je poslej v soboškem domu TVD Partizan, kjer imajo prostore skupaj s taborniki. Planinsko društvo je za svoje člane v letošnjem letu organiziralo več eno- in večdnevnih izletov na domače in tuje gore. (T. Horvat) ■ GORNJA RADGONA - Občinski izvršni svet je objavil natečaj za turistične razglednice Radgone in okolice, Negove, Apač, Vidma ob Ščavnici in Radenec. Predlogi naj bi zajemali krajevne, krajinske, zgodovinske in druge značilnosti. Razgrnili jih bodo v dvorani izvršnega sveta. (L. Kr.) BUKOVNICA - Soboška enota zavoda za gozdove je organizirala očiščevalno akcijo okolice Bukovniškega jezera. Tam doslej ni bilo košev za smeti, zato so obiskovalci odpadke metali vsenaokoli. Zdaj bodo ob jezeru postavili šest zabojnikov. Pripravljen je tudi že idejni projekt za ureditev širše okolice jezera. Del jezera naj bi tako uredili za kopalce in ribiče, drug del pa bi ostal nedotaknjen za gojitev rib. (J. Ž.) RADENCI - Med 3. in 5. novembrom bo v tem zdraviliškem kraju 5. srečanje učiteljev biologije, ki ga pripravlja Društvo bilogov Slovenije. Na njem bodo najprej poslušali predavanja tistih svojih stanovskih kolegov, ki strokovno znanje uporabljajo kot raziskovalci in tehnologi v različnih gospodarskih panogah. Tako imenovane pedagoške delavnice pa bodo namenjene predstavitvi preizkušenih učnih ur, s katerimi je pedagogom uspelo motivirati dijake za učenje. (G. G.) GORNJA RADGONA - Oktobra so v gornjeradgonskem Centru za socialno delo izplačali 10.487.800 tolarjev najrazličnejših socialnih pomoči. Število upravičencev iz meseca v mesec narašča, zlasti zaradi tega, ker se povečuje število nezaposlenih. (F. KI.) ■ MURSKA SOBOTA - Upokojenci soboške Mesne industrije so v avgustu obiskali Madžarsko, vodstvo in sindikat pa sta pred kratkim pripravila tradicionalno srečanje upokojencev, ki se jih je (od 302 članov) udeležilo 180. Pester kulturni program so jim pripravili učenci tretje soboške osemletke. Ob prigrizku pa so se spominjali svojih nekdanjih delovnih let, beseda pa je nanesla tudi na stiske in radosti, ki upokojence spremlajo na jesen življenja. (T. H.) grad - Nizkogradnje lotili ure- i ditve kanalizacije, odtoka me- i teomih voda in vodovoda na ’ približno 150- metrskem cestnem odseku proti Bakovski cesti, kjer urejajo pločnik do tretje osemletke. Učenci te šole in Sobočani pa bodo prav gotovo najbolj veseli novega semaforja v križišču Gregorčičeve in Cankarjeve ulice, saj naj bi ta pridobitev, ki jo načrtujejo v novembru, prispevala k boljši prometni varnosti v tem delu mesta. Nedaleč od tod, v križišču I Bakovske in Cankarjeve ulice I v bližini Petrolovega bencin- I skega servisa, pa nastaja nov p poslovno-stanovanjski objekt, i ki bo imel eno nadstropje Z mansardo. Gradnjo stanovanj in lokalov so zaupali po- prostore zavarovalnica Adriatic in Podjetje za informiranje, torej Vestnik in Murski val, pa tudi razne trgovinice in ■4, i- T K"?! •f , t 2^ Nov poslovno-stanovanjski objekt Časopisna in radijska zgradba r f R o Ureditev Gregorčičeve ureditev druge osemletke S doi^a, v Kop.tap®J Mojstrski JO tj, jejo še kov v 't Sl » >1 s Slomškovo, in J dela ulice Štef^aJ . J < A. w aeia uin-v . ujp«; Mojstrske do D jsfal®’ Hkrati je pred’^''^ južne nje Ulice ob vjgo)"^ .J , ______ nntl ov _ .7 dovozne poti J , ort«; varstvenega^--,jjjici;-aCevisCvetko “ ditev enostranj lil Sl 'l Si cah Štefana m miča. Količine se' ,vedai-^ vedno nove z dveh razhčnin kako''“®“;e jio- stra»'J iiat goče Pomgrad, investitor je SKB zdaj v - Investicijsko podjetje iz Ljubljane, projekti pa so zaupani soboškemu Projektivnemu biroju. V stavbi, kjer bo 1900 kvadratnih metrov prodajnih površin, bo precej poslovnih BUKOVNICA - Pri ruralnem projektu celostnega razvoja podeželja in obnove vasi Bukovnica, ki so ga pripravili na Zavodu za ekonomiko in urbanizem, bo dan poseben poudarek ekološkemu turizmu in zgodovinski tradiciji vasi, v kateri živi sedaj le še 65 ljudi. Opozoriti pa velja na probleme oskrbe z vodo in elektriko. Projekt Bukovnica naj bi bil vključen tudi v ponudbo Pomurske turistične zveze. MJ 4« ■ -I iB ■*il ie S h -^<11■ 'J*''! ■" * jSge , * * ■» * * * * t 11) ;n •r* i - 1 'i. Sobočanka lepo napreduje djetju Bergoservis. S tem naj bi dokončno uredili ta del prometnice, ki je znan po gostem prometu. Tako je pri Lesnini predvideno zaprtje ceste, saj bodo promet preusmerili na bližnji Gregorčičevo in Cankarjevo ulico. V tem mestnem delu pa naj bi zagotovili tudi precej parkirnih prostorov, ki jih v Murski Soboti očitno že zelo primanjkuje. In če gremo naprej po Gre- lokali. Investitor del, katerih vrednost ocenjujejo na okrog 240 milijonov tolarjev, je Inte-ring iz Murske Sobote, izvajalec pa mariborski Konstruktor in kooperanti. Posebnost 2.500 kvadratnih metrov velike zgradbe je posebna klimatizacija prostorov. Ob križišču Lendavske in Cvetkove ulice pa nastaja nov poslovno- stanovanjski objekt Sobočanka, ki ga gradi SGP MOŠČANCI - V bližini tega kraja že nekaj časa posodabljajo regionalno cesto na odseku Vaneča-Dan-kovci, ki je velikega pomena za sodobnejšo prometno povezavo med Mursko Soboto in mejnim prehodom na Hodošu. Izvajalec del je Cestno podjetje Murska Sobota, ki je spomladi opravilo obnovo 1. faze tega odseka v dolžini 1.000 metrov, v sedanji 2. fazi - z deli naj bi končali v prvi polovici prihodnjega leta - pa načrtujejo obnovo dotrajanega cestišča, ki bo razširjeno na 6 metrov z bankinami, hkrati pa bodo obnovili tri mostove in zgradili tri prepustne objekte. MJ ■ MURSKA SOBOTA - V soboški občini ugotavljajo, da znaša realizacija prihodkov občinskega proračuna do sredine oktobra približno 73 odstotkov, kar je manj od pričakovanj. Po drugi strani pa so odhodki na ravni 61 odstotkov, kar je seveda manj od predvidevanj, pri čemer jih čaka še nekaj pomembnih nalog pri javni porabi. Najpomembnejše pa je, daje občinski proračun nenehno likviden. MJ dčn začopotijo kokega mutnega tiiteka Z ali pa z desetimi ilegalci. Fčere je pje znavic a I s Prlekije en lublanski auto na Urvačko gliji-numoroj karoseriji. Pa so ga ftekndli driigi švercar pa ji mi ja pun prtldžnik J ostali ši od marproške orožarske afere. din fsi otpistila. Fsi so nidiižni. Zotorna švercajo. Zavolo ini tdški patrdnov si nimo Prlikt vrtali. Kris prlekijo - ja tudi kris vagdni orožja, pa ji niši nikoga ni jstdvja. P pri pitna tajnih sliižb, ka fsi skrijijo, ka j^ ” T/l ^/1 tA LJlLti livlAL'} nfl fSv / 1/(1^ vagdne orožja, pa je n(šS mkoga n^fstdvja- Ja, za žabe je pre ne sčnd! Hihi. Prleki pa , več, kak fse naše pa liicke tajne službe - tb pa tak dobro vino' ppt Vino je vroštvo no modrdst; td je reka Že itii stari Marulek z Lunofca. Jas pa van provin; čute zaj, čiitč toto st -pesem: predstavniki hrvaškega sabora so ,g obisk v istrske vesnice; f tiste kritične, hdklajo no štritajo, pa ne včjo, ge naj postoVn Z)z7u re Slovinija ši mešiša. Zaj pa ti Prleka čokajo, ka do ijitt kiga sabora tiidi f prleški vesnice od Rdzki kris Štrigovo, pa ši dali napri, gi ji žd hrvdčkoj vladavinoj dvdnodvajstizasilkof, 1'^.^ zaj 96 procintof naših Uidi. Živilo bi jih lita 1947 tdn na štirgofsken brigi naša p4 spdklala s kdli kak podgdni. Letos s6 ti kti^ pn č r in bdgi križik, vačik pa si ji sploh ni ved < godilo. Vilko Novak ji pji popizdja, gčiti prvič pisalo, ti pa so si ini Lotmeržanari - ■ --- .rihtari ndjšli odgdvor v podlistki, keriga piši za Zavadlav, idin prvih ta gldvnih udbofcOj , i rajdni, keri ji lovija MATJAŠEVCE ali kip P ž ■Le zakoj Vilko ičifi totž hinrfhtarS ». pač rSkli. Mrtvi naj le v miri počivlčjol i Ji ’’ Ib fin »5 b v J' C' L’ ^i, 9^, 1994 stran 17 'iki roda Veseli veter M. Sobota so bili l^^^ozemskem Silo je nepozabno 'Is ■ 'd ■ Ž-*® do™®- Spomini pa se kar ne morejo umiriti. ■ ipjno silijo v ospredje. Šele novi, zanimivejši dogodki jih ■ ^Mložili v temnejši predal, kjer bodo čakali na izbrane n tl takšno je življenje! V nas pušča globoke in plitve M tjf' vedno ostala globoka in široka sled na 1. M jaoiboree na Nizozemskem. H minilo, odkar ” fcC. resneip r ''»te e J pogovar- i i Raz- Naša skupina je bila v taboru (Od keg* bk 0 urkVl pstno, da bi bila to dragocer Pravočasno smo se P, na Zvezo tabornikov ™ uvrstili K^'“^nbornikov iz naše dr-smo se lahko udeležili srečanja na Nizo- ’^i‘agocena za naše. nova skupaj s 13 Nizozemci in 13 Slovaki. Čudovito smo se razumeli. Tudi Fenny, Maja in jaz smo hitro našle skupen jezik in ^1' liif; 5“Pini '“»Sil Soboških taborni- ik«' h: 2 sicer Mir- utrip dnevnih aktivnostih, če si bil prost, pa smo obiskovali plažo. Tam je bilo zelo živahno. Počel si lahko veliko zanimivih stvari. Meni je ostalo v spominu barvanje velike slike, kjer so te s sedežem potegnili kar nekaj metrov visoko, in tako binljajoč si barval sliko -njen delček. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za druge stvari. lir«-ilir« itd- Nina Behek, ..r, —tNina Behek, Sašo Kovač, E"?«, o____________________________ k' »levilo sedem je prav- Boris Štefanec T ,7 ‘ J"' .judi naši občutki sedaj ne KO' (.»"tiveii','''’ 'Ja smo uspeli uli- ■ 7 jif ■"»skeii]. dni na Saj" W 11 mpotab«* -A. je poza ;em sem dif nepozabnih 1 kat : sU^bsni, (Ja * >! 1S2>» I«'’ JU oif S’ sf P* • Bili smo Slo- »»V( ma- K < Wsa- so še 1 tl ; .v.*(Boš^aml^» : Mrnstva ni- oZemlja, haloge -za PRI* iSisiA. 'A. >7 5 t ' .r >' S Slovenski taborniki na otvoritvi 1. evropskega jamboreeja se lepo razumele. Otroci pa so našli veliko novih prijateljev in prijateljic. Opravili smo vse dejavnosti za značko FRIENDS-HIP AWWARD in jo tudi dobili, poleg tega pa smo sodelovali na dnevnih aktivnostih, pri prižiganju ognja, predstavitvi Slovenije, v sobotnem programu in pri programu na »subcamp day«. Vsi smo se udeležili proge preživetja in jo bolj ali manj suhi tudi prešli. Vsak dan smo skupaj pripravljali zares dobro hrano. Po I ARENA. Ta velik prostorje že sam po sebi zbudil v nas posebne občutke. Otvoritveni program in sklepni ognjemet pa smo spremljali kar z odprtimi usti. Vse je bilo super. Aktivnosti so tekle nemoteno. Jadranja, potapljanja, plesa, iger, drame, pohodov, razikso-vanj in še veliko drugega pa si se lahko udeležil s programsko kartico. METKA BEHEK RVV M. Sobota s« s ^1^'««» Pa sil tabor je barva ve- roza , pa si moral Tako sem F&^ljto naovih .Wa1‘ Vc ■ (Nina Be- Jj, ,----J JJovali z avtobusi, P" odpravi ki je Po peticiji stanovalcev dela Kajuhove ulice v Soboti Spor zaradi novega parkirišča Stanovalci dela Kajuhove ulice v Murski Soboti so očitno zelo jezni, ker si je kolektiv Osnovne šole II na koncu njihove ulice uredil 18 parkirnih prostorov. Tam je bila namreč doslej živa meja, po otvoritvi obnovljenega starega šolskega poslopja in prizidka pa so morali poiskati primemo parkirišče. Ker so prostorsko dokaj utesnjeni, v prihodnosti pa se predvideva tudi gradnja nove telovadnice, so rešitev našli na omenjenem »spornem« delu zemljišča. Po drugi strani pa se nekateri občani ne želijo odpovedati božjemu miru v bližini mestnega središča, na katerega so bili navajeni dolga leta, saj je bila njihova ulica doslej zaprta za ves promet. In čeprav hodijo stanovalci dela Kajuhove ulice po bližnjici čez šolsko zemljišče in jim tega nikoli ni nihče prepovedoval, zdaj odločno odklanjajo odločitev o ureditvi omenjenega parkirišča. Če večkrat radi pravimo, da zasebni interes ne bi smel prevladati nad širšim dmžbenim, potem se zdi takšno stališče težko sprejemljivo. Vlogo sveta KS Turopolje sprejela občinska vlada Vsa zadeva se je očitno začela že s sejo mestnega sveta KS Murska Sobota, ki je bila 28. septembra. Na njej so namreč sprejeli sklep, ki so ga naslovili na občinski izvršni svet in podpredsednico Brigito Bavčar, odgovorno za družbene dejavnosti. V njem so zapisali: »Predsedstvo sveta KS Turopolje prosi, da uredite parkirišče, ker je v tem trenutku odvzet prostor za rekreacijo, to pa ni smotrno in humano do otrok. V upanju, da bosta objekt in okolica predana namenu v svoji prvotni funkcionalnosti. prosimo, da najdete manjkajoča sredstva za parkirišče pri šolskem objektu v proračunu ali pa Iz sredstev zunaj proračunske dejavnosti. S tem bi zadovoljili širšo družbeno skupnost, prav tako pa tudi pomagali otrokom, da bodo lahko izvajali učni program po šolskem koledarju,« Pod to prošnjo je bil podpisan predsednik sveta KS Turopolje Rudi Horvat. Omenjeno vlogo so na 23. izredni seji soboške vlade, ki je bila 4. oktobra, obravnavali in jo tudi sprejeli. V sklepu je zapisano, da »se za ureditev oziroma asfaltiranje parkirišča pri Osnovni šoli II v Murski Soboti iz proračunskih sredstev občine za leto 1994 zagotovi milijon 700 tisoč tolarjev«. S pripombo, da se mora ta zadeva 41. gostinsko-turistični zbor Slovenije v Mariboru uspešen tudi za pomurske gostince Zlati kuhar, sobarica in receptor V okviru mednarodnega sejma GOST-TUR v Mariboru so tudi letos organizirali gostin-sko-turistični zbor, — oziroma srečanje in predstavitev naj- ' Vseh sloven- i-----, Moram zapi- boljših delavcev v turizmu (ku- -------haijev, natakarjev, receptor-Piostranostjo jev, sobaric), srednjih šol in nal®'Ukazal. * I _ *srn P^^ostranostjo ev, sobaric), srednjih šol in SSi bolj za- drugih. Nekaj pomembnih od-h*'*« '°ra ''p^^ga tabor- ličij so dosegli tudi pomurski ' 4(5 "9 dru'. ure peš gostinci. f»i "'aio, A konec tabora V Pomurju smo letos prejeli Kn^^lilo' ^Pak to nas dve laskavi priznanji: medna- Kh fe »ato je po načrtu, ijc uicjcu ii,vu»u.............................j-t%?>ia5i. naše akcije prehod v Sloveniji, priznanje ''^budili za urejenost pa je prejelo tudi rti ®nie precejš- letno termalno kopališče Zdrahin' Nizn?''' .......''...........“ j" bilo čudo- medaljo. Gina Lilijana Gabor iz Zdravilišča Moravske Toplice si je priborila srebno medaljo s pripravo dietnih jedi, priznanje za pripravo Štajerske juhe v kotličku pa je prejel Jože Močnik iz Jeruzalema Ljutomer. Zelo slabo so se tokrat odrezali pri tekmovanju barmanov, pred leti so dosegali na tem področju najvišja odlikovanja, tokrat pa je le Štefan torka Ivanka Ajlec, priznanja pa sta prejela še Ivo Lebar in Jelica Jerebic iz Jeruzalema Ljutomer. Iz tega hotela je tudi Jasmina Smolkovič, ki je prejela plaketo za hitro hojo s pladnjem z ovirami. Na 41. gostinsko-turističnem zboru so se dobro odrezali tudi učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih; bodoči kuharici Irena Vuk in Simona Roškar sta pod mentorstvom Zdenke Tompa pridobili zlato medaljo, bodoča nata- 1» Sterne nam je smo zelo in zelo »tu "IC' Oddelk, a za bo- rodni mejni prehod Gornja Radgona so razglasili za najbolje urejen mednarodni mejni vilišča Moravske Toplice, kjer so veliko pozornost namenili starejšim gostom in urejenosti travnih površin. Pri najbolj »elitni« razstavi kulinaričnih izdelkov je bil tudi letos najbolj uspešen pomurski kuhar Janez Gjer^ek iz hotela Radin v Radencih (prejel je zlato medaljo), bronaste medalje pa so prejeli Danilo Kozar iz Zdravilišča Moravske Toplice, Boris K?'o''’''” v n .T' ----- -________ ibttnžsjP . 'atrični Blagovič iz Jeruzalema Ljuto-w 5» in prii mer in Majda Kolbl iz Mini iPiih i, restavracije Kolarič v Ljuto- rCV’ Slatin /n Slaščičarki Tončka Me- Si "'J'*' V »/’ “udče- sarič (Slaščičarna Pikapolonica Lipovec) in Simona Poredoš VK 'n z« . .fuo, (Zdravilišče Moravske To-ni>ni<,„c», eta svoic izdelke pre- RS jjj ---- PH^) a za svoje izdelke pre-> v m *' • P®' priznanje. Cvetka Kovač (Zdravilišče Moravske To-Sčk hii?'' Ob n*'!®’'* P''ce) in Drago Bobičanec L SC‘h v (Zvezda Murska Sobota) pa k ta za pripravo omizja prejela /Ptostiii srebrno medaljo. Srebrno me- daljo je prejel tudi Simon Volf I V*' in Ve* r "***’ Zdravilišča Moravske To-! ''f)v, ^^ašo v?.™** plice za pripravo jedi pred go- rihnt g^^asčino stom, Jože Cifer iz Zvezde pa '^ož? graščino je to nalogo opravil za srebrno urediti do slovesne otvoritve obnovljene šole s prizidkom, ki je bila, kot je znano, ob soboškem občinskem prazniku. Peticija stanovalcev dela Kajuhove ulice že 10. oktobra pa so stanovalci dela Kajuhove ulice v Murski Soboti na občino in sekretariat za var- tor Venčeslav Smodiš. »InveštifOr; Občina Murska Sobota, Izvršni svet mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti vsa dela v zvezi z ureditvijo - izvedbo parkirnega prostora.« Iz obrazložitve omenjene odločbe pa povzemamo naslednje; »Na podlagi citiranega lokacijskega dovoljenja in lokacijske dokumentacije so bili parkirni prostori predvideni na obstoječi, asfaltirani površini, na pare. št. 2455 k. o. Murska Sobota ob Trstenjakovi ulici. Dejansko pa investitor izvaja - gradi parkirni prostor na drugem zemljišču in tudi na drugi lokaciji, kot je določeno v izdanih dovoljenjih za graditev (lokacijsko in gradbeno dovoljenje). Parkirni prostor velikosti okrog 23 x 17 metrov (za 18 parkirnih mest), ki je sedaj v izvedbi. je lociran na zemljišču s pare. št. 2458 in deloma na pare, št. 2456/1 k. o. M. Sobota (ob Kajuhovi ulici).« •stvo okolja in urejanje prostora na- »Dokumentacija je slovili ugovor proti ureditvi parkir- - ■* ■* nega prostora na koncu Kajuhove ulice. V njem odločno nasprotujejo parkirnemu prostoru za delavce Osnovne šole II. In s čim so utemeljili svojo odločitev? V dopisu so navedli kar 11 točk. Po njihovem je Kajuhova ulica po urbanističnem urejena, zato spodbijam trditve stanovalcev« In kaj na vse to pravi ravnatelj druge soboške osemletke Ludvik Nemec? »Dokumentacija je po za- SPORNO ŠOLSKO PARKIRIŠČE - Takšen je pogled na novo urejen parkirni prostor pri drugi osemletki v Murski Soboti, kije doslej povzročil preveč hude krvi. Foto: M. JERŠE načrtu slepa ulica z obračališčem, na koncu ulice in nič drugega, zato ni predvidena za dovoz na šolski parkirni prostor. Nadalje navajajo, da po Kajuhovi ulici dnevno prihaja in odhaja iz šole skoraj polovica učencev (Turopolje, Kroška, naselje Pionir, Pušča, romski otroci v OŠ III itd.). Pri tem ugotavljajo, da je njihova ulica že sedaj neprimerna za promet. Po njihovih podatkih je med rekreativnim odmorom in pri urah telovadbe na Kajuhovi ulici veliko otrok. Menijo, da je šola dolžna poskrbeti za varno pot svojih učencev. Navajajo. da se gradbena dela izvajajo brez vsake veljavne dokumentacije in da je bil nezakonito izveden poseg na cesto (odstranitev robnikov in poseg na cestišče). Poleg tega menijo, da bi bilo potrebno za kakršno koli spremembo pridobiti mnenje stanovalcev Kajuhove ulice, ne pa se odločiti za enostran- gotovilih sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora urejena. Zato povsem spodbijam trditve stanovalcev dela Kajuhove ulice ter se ne strinjam z njihovimi stališči in utemeljitvami. Posebno še, kar zadeva vozno pot učencev v šolo, saj so mnogo bolj ogroženi učenci tretje osemletke na Cankarjevi ulici. Žaenkrat pa se z avtomobili ne bomo vozili po Kajuhovi ulici, dokler seveda ne bo zgrajena nova telovadnica, ko bo nemogoč dovoz z druge strani. Menim, da so se podpisniki peticije prenaglili in da je prevladala množična psihoza oziroma evforija. Šola želi imeti s svojimi sosedi dobre odnose, kot je bilo vse doslej. Vsi, ki so gradili v neposredni bližini šole, ki je nastala v letu 1915, so dobro vedeli, da mora imeti svoj prostor tudi šola, pri čemer bo gradnja igrišč odvisna od pridobljenega denarja.« ■P 1 M tt J 1 ski poseg. Po njihovem so z ome- njeno spremembo ogroženi predvsem otroci, ki prihajajo in odha- T jajo v šolo, ker ta ulica ni primerna za dovoz na parkirišče. Pri tem naj bi šola prej poskrbela za ureditev igrišč in drugega za nemoten pouk učencev, ne pa za parkirišča delavcev. I u. Kulinarična razstava in razstava pogrinjkov sta bili tudi letos prava paša za oči. Buzeti iz Zdravilišča Moravske Toplice prejel bronasto medaljo. Tudi pri poznavanju slovenskih vin je le Stanko Gjerek iz Zdravilišča Moravske Toplice preje) priznanje. Veliko bolj pripravljene so bile sobarice, saj je Pavla Cafuta iz Zdravilišča Radenska prejela zlato medaljo, Mira Vajs prav tako iz Radenec srebrno medaljo in Suzana Jauk ter Karmen Luthar iz Zdravilišča Moravske Toplice priznanje. Zlato medaljo je pomurskemu turizmu prislužila tudi recep- karja Lidija Skarper in Branko Slavinec pod mentorstvom Nikolaj Brusa pa sta si s strežbo pridobila srebrno medaljo. Pod vodstvom Milene Kulovec so se pomerile tudi kmetice; Iz Pomurja je bila najbolj uspešna Angelc Rakuša iz Aktiva kmečkih žena Gornja Radgona, ki je prejela srebrno medaljo, Regina Drvarič iz Aktiva kmečkih žena Šalamenci ter Marija Matjašec iz Aktiva kmečkih žena Turnišče pa sta prejeli priznanje. BERNARDA B.PEČEK Še isti dan urbanistični inšpektor prepovedal nadaljevanje gradnje V peticiji, kjer je 18 podpisov stanovalcev Kajuhove, na prvih treh mestih pa so razpoznavni podpisi: Huber, Grah in Lenarčič, so zahtevali, da se gradnja parkirišča, ki je po njihovem mnenju nezakonita, ustavi. Hkrati navajajo, da so pristojni organi in inštitucije dolžne zagotoviti varno pot učencev v šolo. Zahtevali so tudi, da je za dovoz na šolsko parkirišče po Kajuhovi ulici potrebno soglasje njenih stanovalcev, vodstvo šole pa naj bi bilo dolžno poskrbeti za ureditev cestišča, kot je bilo v prvotnem stanju. Ob koncu pa še grožnja; »Če se ne bodo upoštevale navedene zahteve, bomo o nepravilnostih in nezakonitostih obvestili pristojno republiško inšpekcijo ter ustrezno objavili v sredstvih javnega obveščanja.« Skorajda neverjetno pa je, da je že istega dne, torej 10. oktobra, kar vsekakor ni ustaljena praksa, izdal odločbo urbanistični inšpek- »Zasebni interes ne bi smel premagati družbenega« Podpredsednica IS Brigita Bavčar pa je v nagovoru ob otvoritvi druge osemletke navedla tole: »Tudi parkirišča z 18 vozili pedagogov ne bi smela biti jedro spora s prav tolikim številom stanovalcev ob bližnji Kajuhovi ulici. V skrbi za Solarje zasebni interes ne bi smel premagati družbenega. In ta je, da imajo otroci svoj prostor za igro in rekreacijo. Dokler ne bo realizirana še tretja faza gradnje, ki vključuje športno dvorano in potrebne površine za pouk športne vzgoje na prostem, pa bo več kot 430 učencem v sedanji telovadnici tesno.« Ob vsem tem je dejstvo, da je 400 kvadratnih metrov veliko parkirišče zgrajeno in slovesno predano namenu ob nedavnem občinskem prazniku. Delavci SGP Pom-grad so položili tlakovec. Za stanovalce bližnje Kajuhove ulice je tu poslej bližnjica, ki se je radi poslužujejo bodisi pešci ali kolesarji, ne pa tudi vozniki avtomobilov. Zato je zdajšnji strah stanovalcev Kaje hove ulice odveč. Večji problem pa bo gotovo nastal ob postavitvi nove telovadnice, ko bodo ves motorni |U- promet morali zares preusmeriti na Kajuhovo ulico, saj z druge strani, to je po Trstenjakovi, ne bo možen dostop z vozili. Do takrat pa se bodo, vsaj upamo tako, vsi skupaj znali dogovoriti za najboljšo rešitev, ki bo v prid obeh strani. MILAN JERŠE stran 18 vestnik, 27. oktobra^ nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 18. 10. in petkom 21. 10. 1994. V torek je bilo začasno zaustavljeno trgovanje z redno delnico NIKA in s prednostno delnico Salusa, obeh delnic SKB, redne delnice NIKA in Rogaške prednostne. Poglejmo, kaj se je dogajalo z delnicami v daljšem časovnem obdobju. Enotni tečaj SKB se je 18. 10. letos izoblikoval na 32386, na nižjem nivoju smo to delnico videli 8. 3. letos pri tečaju 32358, KBT zaradi 30 odstotnega padca najvišji tečaj pa je dosegla 9. 5. tečaja. Glede začasne zaustavitve trgovanja z delnico Probanke z dne 14. 10. je d. d. Probanka 20. 10. objavila sporočilo za javnost. Z njim je javnost seznanila, da so v času od zadnje objave, javnost seznanili z revidiranimi podatki računovodskih izkazov za leto 1993 in nerevidiranih za prvo polletje 1994. Istočasno je obvestila, da je 13. 10. 1994 prejela pozitiven sodni sklep italijanskega sodišča v zvezi s pravnim sporom z italijanskim delničaijem, zaradi katerega je bilo delno ovirano poslovanje s tremi italijanskimi bankami, tožbo istega delničaija pa je zavrnilo tudi Temeljno sodišče v Mariboru. Prav tako je bila ta delnica 28. junija uvrščena v kotacijo II na podlagi izpolnjenih pogojev za višji segment kotacije (prej je kotirala v prostem trgu). Komercialna banka d. d. je istega dne javnost seznanila, da v obdobju od zadnjega sporočila za javnost (januarja 1994) ni prišlo do sprememb v poslovanju ali poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na navedeno spremembo tečaja. Nasprotno, iz podatkov o poslovanju v letošnjem letu, ki so bili tudi javno objavljeni, izhaja, da banka v letu 1994 izpolnjuje cilje v zvezi s povečanjem kapitala (zaradi ohranitve licence) ter v zvezi s povečanjem obsega poslovanja in donosnosti poslovanja. Banka je v predpisanem roku tudi izdala prospekt za kotacijo na borzi, iz katerega so razvidni vsi relevantni podatki za odločanje obstoječih in bodočih investitorjev v delnice KBT. Dodali so tudi, da pri organih upravljanja ni prišlo do sprememb, sestava nadzornega in upravnega odbora pa je razvidna iz prej navedenega prospekta. Istega dne (v torek) je bil zabeležen velik padec pri večini delnic, kar pa je v glavnem le nadaljevanje padanja tečajev delnic že od letošnje pomladi z občasnimi vzponi. Tako je večina delnic v teh dneh najnižja v letošnjem letu, nad tečaji ob zaključku leta 1993 so tečaji redne delnice Mladinske knjige in 1994 pri tečaju 45334, pri prednostni delnici SKB pa se je 18. 10. 1994 izoblikoval na 27732, nižji je bil 9. 2. 1994 (27627), naj višji nivo pa je dosegel 6. 5. 1994 pri tečaju 43341. Redna delnica Probanke je s svojim tečajem 13927 z dne 14. 10. letos padla pod tečaj ob začetku kotacije te delnice 30. 3. 1993, ko se je njen enotni tečaj izoblikoval na 14613, najvišjega pa je dosegla 19. 8. 1993 (48500). Delnico Dadas smo na nižjih nivojih od 116297 z dne 18. 10. 1994 videli 21. 7. 1993 (115581), najvišji nivo pa je ta delnica dosegla 23. 8. 1993 pri tečaju 390000. Na nižjem nivoju od nivoja 14. 10. 1994, ko je tečaj redne delnice Finmedia pristal na 22738, katerega pa moramo zaradi primerjave pomnožiti s štiri (1 delnica je bila namreč razdeljena na 4 nove delnice) in tako dobimo 90952, je bila ta delnica 3. 1. 1994 s tečajem 89000 (ob začetku kotacije 12. 10.1993 je njen enotni tečaj znašal 84133), najvišji nivo pa je dosegla 21. 4. 1994 s tečajem 143736. Nekoliko nižji tečaj od tečaja 30. 12. 1993 (12000) je redna delnica Lek zabeležila 14. 10. 1994 in sicer 11521, najvišji tečaj pa je zabeležila 21. 7. 1993 (22122). Enotni tečaj redne delnice MKZ se je 4. 10. 1994 izoblikoval na 8250, kar je le nekoliko več kot 25. 3. 1994, ko je bil 8040, najvišji pa je bil 12. 5. 1994 in sicer 11000. Redna delnica Nike je 18. 10. 1994 zabeležila enotni tečaj 87100, kar je nekoliko več kot ob koncu leta 1993, ko se je njen enotni tečaj izoblikoval na 85022 (5. 1. 1993 je znašal 30350), vendar precej manj kot 17. 5. 1994 (151746). Redna delnica Salus je od 30. 12. 1994 iz 6433 porasla na 26211 do 10. 5. 1994, nato pa do 17. 10. 1994 padla na 15617. Redna delnica Term Ča- pa pristal na najnižjem nivoju (23078). Uvrščena Rotacija I - obveznice v torek je enotni tečaj obveznice RSL 1 iz 101,1 padel na 101,0, ko je bilo za 5,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 101,2 pri več kot 30 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 100,9 (12,9 mio tolarjev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 100,5, prometa pa je bilo za 43,6 mio tolarjev. Za 0,5 odstotnih točk na 101,3 je v torek padel enotni tečaj obveznice RSL 2, ko je bilo za 5,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 101,7 in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek, skupno pa je bilo za 115,3 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 101,8, ko je bilo za 32,6 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno je v torek iz 97,0 poskočil na 100,0 (483 tisoč tolaijev prometa), naslednjega dne padel na 99,2 ob prometu 451 tisoč tolarjev. V petek je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 70 tisoč tolarjev po tečaju 98,0. Uvlečena Rotacija I - Ledne delnice v torek je enotni tečaj redne delnice SKB iz 32923 padel na 32386, ko je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 34013 ob 13,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 33322 (3,1 mio tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj padel in sicer na 31005, ko je bilo za 20,3 mio tolarjev prometa. Uvrščena Rotacija I - prednostne delnice 18. 10. je enotni tečaj prednostne delnice SKB iz 28790 padel na 27732, ko je bilo za 7,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 30268 ob 16,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 28887 (3,8 mio tolarjev prometa). težje na borzi pričela kotirati 26. 8. y petek je njen enotni tečaj padel 1993, ko se je njen enotni tečaj ----------------- • ■ •• izoblikoval na 886,0, v nekaj dneh porasel na 1007, kasneje pa ob nihanjih padel na 600,0 (18. 10. 1994). Prednostna delnica KBT se je 18. 10. 1994 s tečajem 29410 znašla na 27420, prometa pa je bilo za 29,4 mio tolarjev. Uvrščena Rotacija II - obveznice Z obveznico SKB 1 je bil v sredo krepko pod tečajem prvega dne sklenjen aplikacijski posel v vred-kotacije na borzi 8. 7. 1993, ko se * ° H I Ha « Cesta prvih borcev H. Brežice 68250 «0608 62-236. Telefaks; 0608 62-852 POSLOVALNICA LJUSLJAMA Slovenska cesta 54. UuMiana 61000 «061 I3MSS. Telefaks; 061 131-347 ffOaMkMUKM UAMOOP Partizanska cesta 3-S. 62000 Maribor 9 062 29-460. TMefakS; 062 29-460 je njen enotni tečaj izoblikoval na 51423 in nato do 12. 8. 1993 porasel na 78007. Na borzi dokaj mlada delnica Primofin (kotirati je pričela šele 1. 9. 1994) je z začetnega tečja 68706 padla 18. 10. 1994 na 38671. Tečaj prednostne delnice Rogaške (2660) je bil 18. 10. 1994 sicer še rahlo nad nivojem z dne 24. 12. nosti 1,1 mio tolarjev po tečaju 105,3, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj padel na 105,2 (848 tisoč tolarjev prometa). V petek se je njen enotni tečaj vrnil na 105,3, ko je bilo za 5,5 mio tolarjev prometa. Uvrščena Rotacija II 1993 (2579), vendar smo to delnico _ redne delnice videli 28. 4. 1994 pri tečaju 5549. V torek in sredo se z delnico Od začetka svoje kotacije na borzi 26. 10. 1993 je tečaj prednostne Probanke ni trgovalo, saj d.d. Pro-. . .. banka do četrtka ni objavila sporo- delnice UBK iz 34809 do 19. 4. 1994 porasel na 44500, 5. 10. 1994 Vsem poslovnim partnerjem Creditanstalt-Nove banke čila za javnost, na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj delnice iz 13927 padel na 12999, ko je bilo za 5,9 mio tolarjev prometa, v petek na 12190 ob 19,3 mio tolarjev prometa. z dvigom kapitala na 30 mio DEM je banka izpolnila pogoje Banke Slovenije za opravljanje vseh bančnih poslov. Hkrati pa ta obseg kapitala banke ob njenem mednarodno priznanem imenu zagotavlja popolno varnost poslovanja. Struktura delničarjev se je s povečanjem kapitala spremenila. Creditanstalt-Bankverein AG-Dunaj, ki je sicer že bil večinski delničar, je svojo udeležbo v kapitalu banke še povečal in znaša sedaj njegov delež že prek 99 %. Banka je spremenila tudi ime, ki je sedaj BANKA CREDITANSTALT, d, d., LJUBLJANA. Skrajšano ime Creditanstalt, d. d., Ljubljana. Zagotavljamo vam vestno, temeljito in hitro poslovanje. Obiščite našo enoto v M. Soboti, Lendavška 11. CREDITANSTALT Banki CraditansUlt d.d.. Ljubljana Prosti trg - obveznice z obveznico LEK 2 je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 17 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 107,0. Enotni tečaj obveznice Občina Zagorje je v torek ostal na ponedeljkovem nivoju 82,0, prometa pa je bilo za 138 tisoč tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 82,8, ko je bilo za 918 tisoč tolarjev prometa, v petek pa so bili v vrednosti 725 tisoč tolarjev sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 80,0. Z obveznico PTT Celje je bil v četrtek sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 107 tisoč tolarjev po tečaju 104,0 (-0,2 odst, t.), v petek pa je njen enotni tečaj porasel na 104,1, ko je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj PTT Ljubljana je v petek ostal na ponedeljkovem nivoju 102,6, prometa pa je bilo za 1,3 mio tolarjev. V torek je enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica iz 97.0 poskočil na 98,0 in se na tem nivoju zadržal tudi v sredo, skupno pa je bilo za 1,8 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 98,1, promet pa je bil skromen (72 tisoč tolarjev), Z obveznico Rogaška je bil v petek sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 94,0 in sicer v skromni vrednosti 30 tisoč tolarjev. Tončka Božinovič Seja vlade Predlagane nove carinske stopnje Nov carinsRj zakon bo ščitil izvozna podjetja; davčni inšpeRtoiji bodo im®” večjo moč; zavrnili oglejski sporazum. Vladaje na svoji seji sprejela tri zakone, ki urejujejo finančno področje in so vsi že na poti v parlament. Prvi zakon je zakon o carinski tarifl, drugi je zakon o davčni službi in tretji je zakon o davčnem postopku. Prvi zakon bo nadomestil še /jugoslovanskega.. Osnova zakona pa je potreba po primarni zaščiti naših proizvodov, po drugi strani pa potreba po nizkih uvoznih obremenitvah za surovine in reprodukcijski material, predvsem za tiste, ki jih doma ne proizvajamo. Zakon je sestavljen iz dveh delov; prvo so zapisane temeljne določbe, ki predvsem urejajo določanje in uporabo carinskih stopenj, v drugem pa carinska tarifa. Carinska tarifa je nastala na osnovi dejstva, daje slovenska industrija pretežno predelovalna in uvozno odvisna. Njeno izvozno konkurenčnost je mogoče povečati le nosti. Organizacijo ay .|j uj. In cfideže 0«*^* t-in sed^e riov 7 ivnnstavanii j.,?he. dov z izpostavami z, JZ-pVOBM . v-______ velika podjetja, mešane onjn«-«c;;ke, zavarovalnice in igrsl”^ 1^0 ustanovljen poseben urad. Davčnih uradov bo v - r u.oliani- banke, zavarovalnice bo družil’ 10, od tega . kon bo vpeljal tudi enoten regi«'-davinih zavezancev in bo tako davčni zavezanec dobil Števiko.b bo spremljala njegovo poslotsejt-zakonu o davinemp z zmanjševanjem stroškov, med katere seveda sodijo tudi stroški vhodnih I-r-v u o aavw*~—•, materialov. Za surovine so tako predlagane carinske stopnje od 0 do 5%, Po novem zaKO j pooBl® za polizdelke in repromaterial pa od 5 do 10%, za proizvode višje stopnje 'tonkn bodo uo . obdelave (tudi oprema) med 8 in 15%. Za blago široke potrošnje so predlagane naj višje stopnje - med 15 in 27%. Višina procentov bo odvisna od obstoja domače proizvodnje. Dosedanje uvozne dajatve (carinsko ediventiranje 1% in davščina za izravnavao davčne obremenitve 1%) odpadejo in so del carine. Novi zakon o davčni službi opredeljuje temeljne naloge davčne službe, ki vključuje predvsem registracijo davčnih zavezancev oz. davkoplačevalce, organiziranje in vodenje davčnega registra skozi enoten davčno- infmormacijski sistem, odmerjanje, pobiranje in izterjavo davkov, opravljanje nadzora in vodenje davčnega po- stopku bodo dobili ' jjjoiji, -stila tudi davčni ' P bodo lahko izre^' kazni za ugotavIjMK HopkUe-sti, lahko pa bodo ud ) valcu, ki ne izpo 1 njegov®?® nrAnnvedali optavljauje I J,. 1 I s i I ! B P vaivu, A.I —r e npe" » ■i« prepovedali oprav ja J l tflkn oa oociu IF pil vpvT-1 hndO i; stopka. Davčna uprava je samosto- dela, prav tako pa opavč® jen enoten upravni organ v sestavi pečatili poslovne pru®‘? L^icudf ministrstva za finance. Davčna r uprava bo delovala dvonivojsko. Delo davčne uprave bo vodil glavni urad..za teritorialna območja bodo ustanovili območne davčne urade z notranjimi organizacijskimi enotami. Izpostave lahko ustanovijo za območje ene ali več lokalnih skup- Tiskovna konferenca na Jeruzalemu Prleki »zasedli« dela, prav tako pa JSJUViiv J.-zavezanci pa bodo imeli tttformiranja in pomoči, pritožbe, pravico do gotovosti ( pomeni, da bodo vnaprej svoje obveznosti), pravico eo nobnosd. Obveznosti pa ® ojevanje predpisanih obratce^' ----------i-Apianjavdolo*'«!',^ /S v aO’ sebnosti veznost plačevanja veznost piauc«..,-koh in dajanje podatkov- oc’, ločenem roku zavezanec ae buP dal davka, ga bo davčni lahko prisilil. Možni pa jU plačila, delni odlogi m • Jn davčne obveznosti- ievlaJ’ aavcilc die**. Na popoldanski Atalij« ? obravnavala odnos predvsem sporazu'^^j pravljen v Ogleju in ministroma Peter1 pgterle^lj jem. Čeprav je varjal sporazum, P jggovo je vlade podvomil) v Vlad; ’ nost in pravno pravi - - izdala sporoč int' e kladi 4.500 izvodov. Namenjena je predvsem našim izseljencem zapisala, da je v po svetu, ki resnici na ljubo večinoma bolje obvladajo angleščino dobro sosedstvo, ittlniCA nnnnn »zv mnin ICHtCOVOStCU prClU*^ IaSI® državam in vb- tih vprašanjih. . gvije))®* Jaj' znova potrdil) pnpr kladitev naše usta pribij^, .jji z evropsko zar®^ ^jj. fr Slovenije Evro!^ ki^jonek’ pa so imeli P®*” ® jpklarar'!5'„«|ii' določb v osnutku dek pol Slovenije Te dni je izšla nova številka revije Slovenija, ki jo izdaja Slovenska izseljenska matica v angleškem jeziku, in sicer v na- kot svoj materni jezik. Med mlajšo generacijo pa je sploh malo takih, ki bi brali in razumeli slovensko literaturo. Pomembno pa je, da vsi zvedo, kakšna je njihova prava domovina, kaj se v njej dogaja... In to poslanstvo skuša opravljati tudi revija Slovenija. Letno izidejo štiri številke, ki se nekako ujemajo z letnimi časi (pri nas). Zdaj je bila torej na vrsti jesenska izdaja. Kot je bilo povedano na tiskovni konferenci, ki je bila pretekli čer-tek v gostišču Jeruzalem, so v tej številki več kot polovico prostora namenili predstavitvi Prlekije - turističnih lepot, kul-turno-zgodovinskih zamenito-sti in tudi gospodarskega razvoja. Predsednik IS SO Ljutomer Ludvik Bratuša pa je ob tej priložnosti poudaril, da je tudi to eno od dejanj, s katerim si bo Prlekija kot pokrajina spet povrnila svoje pravo ime in veljavo. V preteklem obdobju se je namreč nekako izgubila v regionalnem okviru Pomuija. Prleške značilnosti pa so povsem nekaj drugega kot »pomurske« ali prekmurske. To pa je bila tudi priložnost za krajšo predstavitev Jeruzalema ali bisera Prlekije, kot pravijo temu kraju v Ljutomer-sko-Ormoških goricah. Odkar je prenovljeno tamkajšnjo gostišče, ki ga je najel zasebnik Vinko Brenholc, se je marsikaj spremenilo, in to se pozna tudi pri obisku turistov. V zadnjem času je tudi vedno več Avstrijcev. Ob gostišču, ki ima lastno vinoteko in prenočišča, gostom pa ponuja tudi nekatere prleške specialitete, stoji znamenita cerkev, v kateri je kip Marije iz svetopisemskega Jeruzalema. Letos so uspeli obnoviti zunajost te cerkve (denar sta prispeval) občini Ljutomer in Ormož), zdaj pa tečejo prizadevanja, da bi obnovili tudi njeno notranjost. Tako upajo, da bo prišlo tja še več romarjev. Jeruzalem naj bi namreč postal romarski kraj. Tamkaj naj bi spet oživele tudi likovne kolonije, postavljanje klopotca 15. avgusta pa naj bi bila prireditev širšega značaja. JOŽE GRAJ Na popol ministroma vai zato izdala spoi znova o liR,’ jp vlad' so Vzlno” jo UOIOCU v . piv- do tistih, ki zad jj.javlja®° jih pravice .italijanskih so. j„<,tr pravice iianjau-- .. go, - diti, zato so zunanje zadeve,*» vlada v takšni obliki "^'^ttslf., čila v najkrajšem lijansko stranjo- j^jarja** HoP” h II t t S J t ll k A. Moja domača banka c Pomurska banka 3 Murska iii- $0^ Izid žrebanja pravilnih rešitev gradne križanke LB Pomurske banke« llfl' rpoi® .iadll- Pravilno geslo križanke: LB Pomurska moAo hanUo HmciH 0^7 nricnalih rORltSV j® _ q|' —.....~ ------ ------------ _ mača banka. Izmed 957 prispelih rešitev je . stavljena iz predstavnikov banke in VestniK^’ izp‘ naslednje reševalce križanke, ki so poslali njeni kupon: -1 1. nagrada: Čmrk Matko, Ravenska 3, Bol"ogitind 2. nagrada: Valentina Mertiik, Kmečka 22, 3. nagrada: Stanko Kavaš, Aškerčeva 11» Ll 7 tolažilnih nagrad: sl ( I ( M i 27. oktobra 1994 stran 19 odsevi mladosti ^ojpes ! Mojemu l« 3 B- i H I * I i« j in : le-a-tel ; il ti ; i«' «• : la' ki »e «• le-g, P f gi lo Id ai Ji 8' , 1' k' . J' ’■ to ' I f is P^a je ime Runo. Živi pri babici. Vsako soboto ali k njej in takrat se ves čas igram z njim. Veselo I t repom, ko ga božam. Imam ga zelo rada. MAJA URŠIČ, 2. b OŠ III M. Sobota mrtvih bo dan mrtvih. Šli bomo na pokopališče. Na bomo nesli sveče. Spomnili se bomo tistih, ki so že Ptad'ar ustavila ob grobu moje prababice in ^oka. Prinesla bom tudi šopek rož. Ko bo dan mrtvih, •‘»-oSlivMo, DINA KAVAŠ, 3. r. --- OŠ Odranci Jesen Jesen prišla je k nam, napolnila nam je hram. Hruške, jabolka in slive, odveč ne bodo tudi olive. SARA VARGA, 2. a OŠ Bakovci a n i' a i' r li f' 4 a S d f' 0 j* t a a H ti e o I t ^ojektni teden smo se odločili, da bomo imeli •bobra'v ^®tno Trgatev, ki smo ga izvedli od 3. do 8. lodtoiij' p^' "^^poci od 2. do 8. razreda smo imeli na izbiro dvajset ^'tialo p lahko odločili za tisto, ki nas je najbolj licenc' pa so brkljali naokrog na učnih sprehodih, biisora veliko pisali, risali, razmišljali, delali ankete idr. ItouJe^gpi^^^vali Vinogradniško gospodarstvo Kapela, drugi so biiicj ig ^^^stvo vinske trte in vpliv okolja, tretji so raziskovali biJii. dr ®P°ztavali orodje, ki ga uporabljamo za delo v vino-so »obdelale« običaje, zidanice in viničarije, govore ■ stiskanje grozdja, stare vinske pesmi, bopotjj ■ 'j. ° ''1"^ 1*^ grozdju, alkohol in alhoholizem, i® Izdal ' trgatvi idr. Imenovali smo tudi uredniški odbor, !’'li najj-fP^^.^bno šolsko glasilo o vsem tem. Sodelovali pa so 'bežni, oziroma krajani in nekateri mentorji. Vsem smo Haico ® ^“"'oč. morali pripraviti še razstavo in vsaka skupina je svoje delo. Bilo je zanimivo in poučno. MOJCA RANTAŠA, 7. a OŠ Kapelski Vrh veste? nagradnega kviza je knjigarna in papirnica pfj^ '' l^tirski Soboti) »iijii (,j^®''^ll smo, da nas boste tokrat kar zasipali s pravil-da se priimek piše pred osebnim Jrngij.’ v madžarskem jeziku), pa ni bilo tako. Že Samo Melita Ferencek iz Vučje Gomile »zadela K^stnamo! ^IjVDN Št. 7 - ALI VESTE *’t«: gr® v naslednjem slovenskem prego- V vrata prebije? Pravilne odgovore bomo novembra. ozi- St, bo pravzaprav filmski zapis roma filmsko videnje lansko- »nuTTno-- - v’Plošča njihova L * Še«!k naslovom Sveta So?*"** slikah. Na njej bo 'Nastopil Goirair Leš-Svojo i^i pa S „ jaiiH Ske ^^delali klasike roc-glasbe ter Vb v gledališko glasbo 1^ Strniše. prvo ploščo So izdali lani, na * ^11; * * kritik je o koncertu It ^1. d7'?”‘''es ‘Pini Pt«!,, ' da Ik. ‘‘COfi je v Ljubljani v boben % * pri^l°.^“raonskih ^'namičen i- - ali do- mra- z njihovim m napet l^aseta Petra Ga- letne turneje producenta Fran-coisa Girarda Gabriela. Na vi- deu je opazna vsa njegova tehnična superiornost, kar pride še posebno do izraza na videoposnetkih skladb Come Talk To Me, Kiss The Frog, In Your Eyes in drugih. Kritiki so ob tem še zapisali: »Predobro je. da bi bilo resnično.« * * * Nt^a nova šola Ni še dolgo, ko smo govorili, da mi še ne bomo v novi šoli, češ da je ne bodo tako hitro zgradili in opremili. Stavba pa je rasla kot gobe po deiju. Velikokrat smo jo hodili opazovat na gradbišče z ieljo, da bi vsaj 8. razred končali v njej. Želja pa se nam je uresničila ie v tem šolskem letu. Lepše šole si ne bi mogli želeti, saj je najlepša daleč naokrog. Lepo se vključuje v vaško okolje, ima veliko prostorov in tudi podstrešni del rabi svojemu namenu - tam so knjižnica, pisarne, zbornica, prostor za tiho učenje in lepa učilnica za vzgojne predmete. V pritličju so učilnice in kabineti, v podpritličju pa sta kuhinja z lepo jedil- nico in tehnična delavnica. V sosednji stavbi je telovadnica, kakršne Se niti videli nismo, kaj šele da bi v njej telovadili! Naši malčki pa so posebno veseli no- vega vrtca. Neizmerno smo hvaleini vsem, ki so nam pomagali pri uresničitvi naših dolgoletnih sanj. MOJCA ŽNIDARIČ in SONJA ZMAZEK, 8. r. OŠ Mala Nedelja ! s planin Na naši šoli deluje tudi planinska skupina, ki jo vodi učiteljica Majda. Posebno zanimivo je na planinskih izletih. Pred kratkim smo se napotili na goro Olševo. Zaradi slabega vremena pa smo spremenili smer proti mozirskim planinam. Pešačili smo in spotoma opazovali naravo. Odpočili smo si v koči, kjer smo si kupili tudi lepe spominke. V Logarski dolini pa smo si ogledali slap Rinka. Ob njem je bilo hladno. Voda je padala z visoke skale in se spodaj zbirala v strugo Savinje. Bilo je lepo. Vreme je bilo slabo, izlet pa vendarle super! MIRJANA OZMEC, 3. r. OŠ Ljutomer Razmišljajte, pišite, riši^ sodelujte! Rubriko pripratvUn: ALEKSANDRA NANA RITUPER VlOC^^jceee Mišek iz vasi Mali mišek iz vasi prvič v mesto prihiti pa začudeno strmi, koliko je tu ljudi. Vidi hiške majhne in velike, takšne, ki v njih so slike, takšne, kjer se kaj kupuje in kjer si vsakdo ogleduje. Saj na vasi tega ni, tam ni toliko ljudi! Tam so hiške, polja, trava, v hlevu pa ga včasih brcne krava. Mišek mesta se zboji, zato znova v vas zbeži. Misli si, saj tam je bolje, četudi sem kdaj slabe volje. KAJA LAINŠČEK, 5. a OŠ HI M. Sobota Klasike soula kie Wilson, Al Green, Smokey Robinson & The Miracies. Barry White, Randy Crawford Pred kratkim je izšla dvojna kompaktna plošča z naslovom Commited To Soul, ki povzema razvoj soul glasbe skozi štiri desetletja. Na njej je zbranih 40 sladb največjih glasbenikov soula. Predstavniki 60,. ko se je soul razširil po vsem and Crusaders in drugi. • t'’.' 'C c svetu. so James Brown V osemdeseta nas popeljejo Tina Turner, Jockelvn Broun The Whispers, Hall & Oates. Commondores, Billy Ocear in drugi. Devetdeseta, ki so še na polovici, pa so v znamenju Ga-brielle, Charles and Eddy. M People, Lise Stansfield, Co-lor Me Bad in še nekaterih drugih. s skladbo lt’s Man’s Man’s World, Stevie Wonder nadaljuje s For Once In My Life, pa Aretha Franklin s skladbo I Saw A Little Prayer, Ben E. Kinga z znamenito skladbo Stand By Me, When A Man Loves A Woman Percy Sled-gea, Otis Redding z uspešnico Sittin’ On The Dock Of The Bay in še nekateri predstavniki tega časa. Sedemdeseta zastopajo Jac- Pred kratkim je pošta karibskega otoka St. Vincent izdala serijo poštnih znamk z likom Johna Lenonna. Serijo sestavlja devet znamk, ki prikazujejo Lennonove portrte iz različnih obdobij njegovega življenja. Kot rockerja, Beatla in vse do zadnjih dni. Znamke so vsaj štirikrat večje kot običajne. Na trg so poslali le tisoč kompletov, ki pa so relativno poceni. Naval nanje je velik, saj mnogi pričakujejo, da se bo ponovil primer izpred let, ko je podobne znamke izdala Britanska Gvajana. Znamke nominalne vrednosti enega penija stanejo danes skoraj milijon. ^l d. asmaBBs 'eBeB_Ba Na plošči Commited To Soul je zbran kratek pregled zgod-vine soul glasbe in skladbe, ki so na plošči, so postale prave svetovne klasike. Mnoge med njimi pa so doživele številne priredbe. in pogreb, ljubezenska komedija, katero bomo lahko kmalu videli tudi v naših kinematografih. Začetni veliki t-ipen, pa so skupini Wet Wet Wet prinesli tudi slabe strani; veliko nastopov, potovanja, zabave, srečali pa so se tudi z mamili in alkoholom. Pevec Marti pravi, da so potrebovali dolgo časa, da so krizo uspešno prebrodili. Sedaj so popolnoma spremenili način življenja. Nikakor se ne na- Wet Wet Wet .''aslovom Secret ____________ ‘vtikov „ P® mnenju mno-K '‘I kot dve uri in je '''ei, S^sbena uganka M u''' i® pravilno odgovorila na našo nagradno Ml no Michael Stipe pevec skupine R. E. kg P Je iz bobna potegnil Jano Kos, Vrtna 4, člMITO Ml n v I^estitamo! Obvestilo ~ io It r SnRrubrike trgovina l^^mo poslali po pošti. Vsi «3čtig.J glasbene uganke, ... o nagradi, ki jo M - Shop iz Čeprav poznajo mnogi poslušalci skupino Wet Wet Wet po njihovem zadnjem hitu Love Is Ali Around, je skupina na glasbeih odrih že več kot desetletje. Skupino so Škoti ustanovili že leta 1983, basist Grame Clark, klaviatu-rist Neil Mitchell, pevec Marti Pellov in bobnar Tom Cunningham pa se poznajo že iz šolskih klopi. Ime so prevzeli iz besedila pesmi Getting Having And Holding skupine Scritti Po- meravajo vrniti na stranpota alkohola in droge. Živijo umirjeno družinsko življenje. Tom, Neil in Grame že kar alkohola litti. Svoj prvi večji hit so imeli leta 1987 s skladbo Wis-hing I Was Lucky, še isto leto je sledil hit Angel Eye, prav na vrh lestvice pa so se prebili nekaj časa živijo pri svojih prijateljicah. Kmalu pa se bo na veliko razočaranje oboževalk poročil tudi pevec Marti. Predvsem pa se veliko ukvarjajo s športom. In z glasbo seveda. ^di 'Ote, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo ki bo tokrat nekoliko et w sloven.ščino naslov zadnjega "'el Love Is Ali Around! hita skupine Sovor: IMein hitro na delo, upoštevali bo do 5. čdgovore pošljite " ■ I’siovenska41. 'i® "v'"lnn’"Ro?Noviceee<<. Sobota, s pripisom »Za Pop s priredbo Beatlov With AUDIO - VIDEO — CD A Little Help From My Fri- AUUIU J992 pa so se pre- bili na vrhove lestvic /Mshop 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 vrhove s skladbo Gobdnight Girl. Njihov prvi album Popped In, Souled Out je pokazal njihovo zanimanje za beli soul, kasneje pa so se bolj približali dance stilu. Letos so se spet umirili s skladbo Love Is AH zVround skupine Troggs, ki so jo posneli za film Štiri poroke 5 B K t i V. M” v i stran 20 vestnik, 27. oktobra^ kronika Zgodilo se je Ste morda videli tuj avto z registrsko številko V8-696? Vozilo s to oznako je bilo ukradeno v Ormožu izpred Optaplasta na Ljutomerski cesti. Če kaj veste o njem, prijavite policiji. * Prezadnjo sredo je neznanec sredi belega dne vlomil v stanovanji v Novakovi in Nikovi ulici v Lenartu. Iz stanovanja Vere G. ni odnesel ničesar, le škodo z vlamljanjem je naredil. Drugače je bilo v stanovanju Teje K., saj je pobral zlatnino, vredno milijon to-laqev, in 150 šilingov. * V sredo pa je bilo vlomljeno tudi v stanovanjsko hišo hišo Ivana D. v Dolnji Počehovi. Storilec je odnesel 23.000 tolaijev gotovine, za 7.000 tolaijev pa je naredil škode na objektu z vlam-Ijanjem. z gradbenega stroja za struženje asfalta, ki so ga delavci pustili zunaj Plitvič-kega Vrha, je nekdo ukradel hidravlično kladivo in 40 centimetrov hidravličnih oljnih cevi, s čemer je oškodoval SGP Primoije za 8.00.000 tolarjev. * Policisti so 23. oktobra v Kamovcih prijeli tri državljane Liberije (Afrika), ki so ilegalno prestopili mad-žarsko-slovensko mejo. Odpeljali so jih v prehodni dom v Prosenjakovce. * Meje pa, kot kaže, ile-gano ne prehajajo le tujci, ampak tudi naši državljani. Štrigovski policisti (Hrvaška) so ob kontroli hrava-ško- slovenske meje naleteli na 41-letnega D. T., 20-let-nega D. T. in 29- letnega J. T. iz Černelavec, ki so z osebnim avtom hoteli čez mejo na mestu, kjer ni uradnega mejnega prehoda. Sodnik jim je izrekel kazen po 750 kun. Kriminalna zgodba (2) Hanzek končno V» spokojno počiva Pred dvema meseca se je v sredstvih javnega obveščanja, tudi v Vestniku, pojavila shrljiva zgodba o dogodku na ljutomerskem pokopališču. Razpletla se je predzadnjo sredo. Naj osvežimo spomin. V maju so na pokopališču v Ljutomeru pokopali 73-letnega Janeza Novaka, ki pa je bil med ljudmi predvsem znan po vzdevku Hanzek. Položili so ga v grob, ki sta mu ga bila (po smrti) izbrala sinova. Pozneje pa se je izkazalo, da so v komunalno - stanovanjskem podjetju naredili hudo napako, saj je bil grob, v katerega so Hanzeka položili, že »zaseden«. Vanj so namreč pred sedemnajstimi leti pokopali Elizabeto Škeijanec iz Železnih Dveri. Da so pogrešili in da bo zaradi tega najbrž moralo priti do prekopa, je predstavnik pokopališča sicer omenil pokojnikovemu sinu, hkrati pa tudi dejal, da se bodo z lastnikom groba skušali domeniti, da bi ga prepustil svojcem že pokopanega. Očitno pa iz tega dogovarjenja ni bilo nič in Hanzeka so prekopali v drug grob, ne da bi o datumu prekopa obvestili pokojnikove svojce. Ti so se potem, ko so zvedeli za to dejanje, zgrozili. Tudi zato, ker je bila na grobu, kamor so ga prekopali, zelo nizka gomila. Veliko višja pa je bila na prvotnem grobu, iz katerega naj bi ga prekopali. Kaj pa če Hanzeka sploh niso prekopali? Kaj pa, če so na novi grob prestavili le križ? Naj hodimo h grobu, za katerega nismo prepričani, da v njem počiva naš oče? Tako so se spraševali pokojnikovi otroci. Končno so zahtevali, da se pokojnik v drugo prekoplje, pri tem pa so želeli biti navzoči, čeprav to S J' '■ t' O’ Kaj prinaša nov kazenski zakonik Republike Slovenije? Nepoznavanje zakona nikogar ne opravičuje Te dni je začel veljati kazenski zakonik R Slovenije, ki gaje državni zbor sprejel 29. septembra. Objavljen je v Uradnem listu R Slovenije, številka 63. Zdelo se nam je potrebno, da bralce nekoliko šii^e seznanimo z določili, kajti nepoznavanje zakonov nikogar ne opravičuje. Preveč prostora bi porabili, ko bi navajali vsa določila, zato se sprehodimo vsaj ob nekaterih. Zakon že v uvodu določa, da ni kazni brez krivde. Kaznivo dejanje pa je lahko izvršeno s storitvijo ali z opustitvijo, in sicer, če storilec opusti dejanje, ki bi ga moral storiti. Silobran ni kaznivo dejanje. Silobran je tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ^i koga drugega istočasen protipraven napad. Kaznivo dejanje tudi ni dejanje, ki je stoijeno v skrajni sili, ki je podana takrat, kadar stori storilec dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, pri tem pa prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo. Kazensko odgovoren je storilec, ki je prišteven in kriv. Kriv pa je po določilih zakonika storilec, ki je storil kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral zavedati, da je njegovo dejanje prepovedano. Ne šteje pa se za prištevnega storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasnih duševnih motenj, duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duševne motenosti (neprištevnost). Kazensko pa je odgovoren tisti storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, mamil ali kako drugače sam povzročil neprištevnost. Kaj so kazenske sankcije? Kazenske sankcije pa so: KAZNI (zapor, denarna kazen, prepoved vožnje motornega vozila, olajševalnih okoliščinah, storilca kaznujejo z zaporom od 6 mesecev do 5 let. UBOJ NA MAH. Kdor koga ubije na mah, ker ga je ta brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, ga sodišče kaznuje z zaporom do 1 do 10 let. POVZROČITEV SMRTI IZ MALOMARNOSTI. Kdor povzroči smrt dmgega iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let. (Zgled: zdravstveno osebje). DETOMOR. Mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po njem, dokler je še pod njegovim vplivom, se kaznuje z zaporom do 3 let. NEDO-VOLJENA PREKINITEV NOSEČNOSTI (v nasprotju z zdravstvenimi pogoji in načini umetne prekinitve nosečnosti) pa je sankcionirana z zaporom do 3 let. cn Kazniva dejanja RILNE SANKCIJE (pogojna ob- « ** sodba, pogojna obsodba z varstve- ZOpCF ClOVCkOVC ptavice Ul svoboščine VARNOSTNI UKREPI (obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, obvezno zdravljenje alkoholi- S tem so mišljena kazniva dejanja: kršitev enakopravnosti, prisiljenje, protipravni odvzem prostosti, ugrabitev, ogrožanje varnosti. kov in narkomanov, prepoved grdo ravnanje, neupravičena prei- opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja, odvzem predmetov), VZGOJNI UKREPI (ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo socialnega varstva, skava, neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje, neupravičeno slikovno snemanje, kršitev tajnosti občil, nedovoljena objava 'O y • S iis vica, ki mu sicer ne bi nuje z denarno kaznijo a z rom do 1 leta. Mi P® k dodajmo, da je dolžan čeno pridobljeno gmotno povrniti. Kaj pa druga poglavja, členi? določila kaze*’ osebno zanimaj • v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom, oddaja v zavod za usposabljanje - proti mladoletni osebi, ki ob storitvi kaznivega dejanja še ni Jbila stara 14 let se ne smejo uporabiti kazenske sankcije), IZGON TUJCA IZ DRŽAVE. Ka- oddaja zsebnih pisanj, kršitev nedotaklji- vosti stanovanja... kršitev avtorske pravice. Tu bomo preskočili zagrožene kazni, omenim pa naj le 141. člen, ki zadeva KRŠITEV ENAKOPRAVNOSTI: Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pri- zenski zakon R Slovenije velja za padnosti, spolu, jeziku, političnem vsakogar, kdor stori kaznivo dejanje na ozemlju Slovenije, velja pa tudi za vsakogar, ki stori kaznivo ali dmgačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem polo- dejanje na domači ladji, ne glede žaju ali kakšni drugi okoliščini pri- na to, kje je bila ob storitvi dejanja. Dobro je opozoriti na tako imenovano zastaranje kazenskega pregona. Zakon določa, da kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo 25 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do 20 let. Kazenski pregon ni več dovoljen, če je . poteklo 15 let od storitve kazni- vega dejanja, za katero se sme izrefi zapor nad 10 let. Če je od krajša koga za katero od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki jih priznava mednarodna skupnost ali so določene z ustavo ali zakonom, ali takšno pravico ali svoboščino omeji ali na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Enako se kaznuje, kdor preganja posameznika ali organizacijo zaradi por do 3 let; sramotitev R Slovenije, njenega predsednika, zastave, grba ali himne: denarna kazen ali zapor do 1 leta. Kazniva dejanja: razžalitev, obrekovanje, žaljiva ob-dolžitev, opravljanje in zaničevanje se preganjajo na zasebno tožbo. Kazniva dejanja zoper spohio nedotakljivost Sčm je zakonodajalec uvrstil: posilstvo, spolno nasilje, spolno zlorabo slabotne osebe, spolni napad na otroka, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, zvodništvo, posredovanje pri prostituciji ter prikazovanje in izdelavo pornografskega gradiva. Za posilstvo je zagrožena kazen od 1 do 10 let zapora, za spolno nasilje (z neposrednim napadom na življenje ali telo) je kazen zapor od 6 mesecev do 10 let... Za spolni napad na otroka (da je v Sloveniji tega precej, dokazujejo klici na telefone za klicanje v sili) pa 183. člen določa: Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara 14 let, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let! Kazniva dejanja zoper človekovo zdraije Zadeve v zdravstvu so zelo občutljive, zato je kazenski zakonik namenil posebno poglavje. Gre za: prenašanje nalezljivih bolezni, opustitev zdravstvene pomoči, malomarno zdravljenje, nedovoljeno presaditev delov človeškega telesa, malomarno opravljanje lekamar-ske dejavnosti, proizvodnjo in promet škodljivih sredstev za zdravljenje, proizvodnjo in promet zdravstveno oporečnih živil in drugih izdelkov, nevestno pregledovanje mesa za prehrano, neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili ter omogočanje uživanja mamil. Pa poglejmo nekaj zgledov. Zdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, se kaznuje z zaporom do 1 leta... Lekarnar, ki iz malomarnosti ne pripravi zdravila v predpisanem razmerju ali količini ali izda namesto predpisanega zdravila drugo zdravilo ali snov, se kaznuje z zaporom do Tisti, ki vas ( zakonika še posebno . ga boste morda temeni i _ Zaradi prostorske omej® v nadaljevanju navaj jtjili protipravnih dejanj ' .y{(i8ii( kazni zanje, s tem pa .j-^tjiza® želim odvrniti od br J ■ ne, ker boste zvedeli s definicijo posameznih dej ) ROP. Kdor ‘“da si j« mično stvar z da»I? protipravno pn ash ' - ^|ji rabi silo zoper kak^n Upadom®® zagrozi z neposrednim življenje ali telo, se k rom od 1 do 10 let- ■Kali' ODVZEM J tuje -• VOZILA. Kdor torno vozilo, d® tLuje«**' It..-.rt .... vozilo, da uporabi za vgnj^^.^j^ rt' porom do 2 skus! ga, ki IZSILJEVANJE. kom® z namenom, da se pridobi Pro Soli« o korist, s silo a* ’ .,rt® gemu 1 ženjsko korist, s >nsi, s Urtj sto*' s, prišli'’’ premoženja, je "o zapor do 5 let. preslepitev •va i/. aktualna. Ja J, deva je aktualna. kon? Denarno kazen [jji,, .si tlSU’ P^^Sai^^u 2 let. Kupce pa k--^3 »“^7: v večjem obse^ IaterisoP^> z oznako, na - . , ne ustrezajo vsebini, ali kakovosti ^'®®®’jijco izdelke, ki niso takšne kakovosti, ko navadno domneva, izdelke brez oznake o rt* izdelke, ki niso kakovost' sli, izvoru. nju... ..ponarejanj Va7m;kMabina5>: kopirnem stroju P ^lo tu?jj || luto? Zagrožena p »j« ■ »predrugačene« de H od 6 mesecev do sp IH 1______tict _ ki t®” ,-.,»0 i kaznovan tisti, ki t. jjugoi^’ Ija v promet. No,' vam kdo ponared PRANJE D Drugo poslednje slovo od posmrtnih ostankov Janeza Novaka-Hanzeka na novem delu ljutomerskega pokopališča. - Fotografija: Š. S. (navzočnost pri prekopih) menda ni v navadi. Ob spoznanju, da so ravnali malomarno, so v komunalno-stanovanjskem podjetju (potem ko je bilo dano dovoljenje za prekop) v sredo, 19. oktobra 1994, ob 6.45 odkopali drugi Hanzekov grob in k sreči se ni uresničila zla slutnja, da ga ni tam. Torej: telesni posmrtni ostanki so dejansko bili v sicer razpadli krsti, ki pa ni imela prvotnega pokrova, ker je razpadel že v prvem grobu, zato so »grobarji« čezenj dali pločevino. Najdbo so zaznamovali tudi z zapisnikom. Hanzekovo truplo v plastični vrečki so preložili v povsem novo krsto, ki jo je dalo komunalno stanovanjsko podjetje, in jo prepeljali na nov del ljutomerskega pokopališča. Tu so Hanzeku izkopali nov tretji grob in po krajšem drugem verskem obredu (prvi je bil ob prvem pokopu), ki ga je opravil ljutomerski dekan g. Izidor Veleberi, so se Hanzekovi ožji družinski svojci še v drugo poslovili od svojega najdražjega. Kriminalna zgodba se je torej še srečno razpletla, saj se k sreči niso uresničile zle slutnje, da Hanzeka sploh niso prekopali. storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad 5 let, poteklo 10 let, kazenski pregon prav tako ni več dovoljen ... Prav taki so roki zastaranja zavzemanja za enakopravnost ljudi... To določilo navajam predvsem zato, ker velikokrat nismo tole- rantni do drugih, kar ni v nasprotju izvršitve kazni. Torej: če je poteklo le z moralo, ampak, kot vidimo. 25 let od izrečene kazni 20 let zapora, se obsojenemu ni več bati izvršitve kazni itd. Kazenski zakonik pozna tudi amnestijo in pomilostitev. Z amnestijo se osebam, ki so je deležne, odpusti pregon, popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo, izbriše obsodba... S pomilostitvijo pa se po imenu določeni osebi odpusti pregon ali popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, spremni v milejšo itd. tudi s pisano zakonodajo. Moralni nauk iz vsega tega? Š. SOBOČAN Oglasile v Vestniku Kazniva dejanja zoper življenje in telo UMOR. Kdor komu vzame življenje, se kaznuje z zaporom najmanj 5 let. Z zaporom najmanj 10 let pa je zagrožena kazen tistemu, ki umor stori na grozovit ali zahrbten način, ga stori iz koristoljubnosti, iz brezobzirnega maščevanja, če ga stori zoper uradno ali vojaško osebo, ko je »v službi«... Ce je Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime »Preskočil« sem 17. poglavje o kaznivih dejanjih zoper volilno pravico in volitve, saj se bomo s to problematiko pred volitvami še srečali, zdaj pa navajam KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČAST IN DOBRO IME: razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, sramotitev Republike Slovenije, sramotitev tuje države ali mednarodne organizacije, sramotitev slovenskega naroda in narodnih skupnosti. Tudi te »nedolžne« zadevice so sankcioniranje, in ker je nemalo ljudi, ki jih vsakodnevno kršijo, naj malo »prestrašim« z zagorženimi kaznimi. Razžalitev: denarna kazen ali zapor do 3 let; obrekovanje: denarna kazen ali zapor do 6 let; bilo dejanje stoijeno v posebno opravljanje: denarna kazen ali za- tako nedolžna za-morda mislih. S JU umivanje v mim ■ pov«, jjeU zenskega zakonik® P gre: Kdor v b®’’^* ali drugem gospod^ ali pte^ d' nju denarne zn®®**® k®*®' velike vrednosti,^ □ z mamih; z ^|| s K' proraciom z deAi’’ drugo prepovej sprejme, zamenj p, de®^iij* drug način s pr krije njegov pra^^j z zaporom do 5 e ^^jpoiH® P mu tudi tak den । ženje. podkupnina- .„6 Za jemanje podk P^,, zapora od 1 \apor ‘>‘'^^51^ nju denarne je bilo trgovino z prometom z 01 Tudi tak denar enega leta... Veterinar ali druga pooblaščena oseba, ki pri pregledu zapora klavnih živali ali mesa, ki je namenjeno za prehrano, nevestno ravna podkupnine pa oviranje in omogoči, da pride v promet OBREDOV. meso, ki je škodljivo za človekovo nama ali zaporo® zdravje, je lahko kaznovan z zaporom do 1 leta... Kdor koga napeljuje k uživanju mamil ali mu da mamilo, da ga uživa ali da na voljo prostore zaradi uživanja mamil, tistemu je zagrožena kazen od 3 mesecev do 5 let... nama nama au nezakonite dovoljenja ah ® jdivj". lovi in ubije ah pla^®” v*’*'* ujame živo, nr” ZseC®* j kazen ali pa gre ^epral'’ pji^ Divji lovci, ste P Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino Tisti, ki je že poročen, pa se poroči še enkrat, je lahko kaznovan denarno ali z zaporom do 1 leta. Roditelji, posvojitelji, skrbnik ali druga oseba (kar preberite si - nekateri!), ki zanemarja mladoletno osebo, za katero mora skrbeti, tako da hudo krši svoje dolžnosti skrbi in vzgoje, lahko gre sedet do 2 let. Kaznivo je pustiti v težkem položaju družinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase, saj je ob moralni obsodbi okolice lahko kaznovan še z zaporom do 2 let. Kazen do 2 let pa je zagrožena tudi za krvoskrunstvo (polnoletna oseba, ki spolno občuje z mladoletnim krvnim sorodnikom v ravni črti ali z mladoletnim bratom oziroma sestro). Kazniva pa je tudi zloraba pravic iz socialnega zavarovanja. 210. člen določa: Kdor hlini (se dela) ali si povzroči bolezen ali delovno nezmožnost in s tem doseže\ da se mu na podlagi socialnega zavarovanja prizna pra- O d ■d Ul Q u: % tel*' ..J MO® 1 N I 0 I stran 21 194 l fi 1^27. oktobra 1994 televizijski spored od 28. oktobra do 3. novembra kB- (.še rali-01» lai. )«e »» 4» 5 K im f«- kalč- ki (11-m-4-af tt laja-do Id m« Id a« na at ,j» 1» »- P fh' iio-10-(k- !» if a* 1« H« sl« !» S ka-{ «» iD 'tf )!: It n If I' z i n I (■■ I 1 I I I I ! < Z UJ o O) > BPBji K« '■•HiJ S«! § S sS s s M ra S li iflil I Pipi« {) fl?!« ih;!!!!«!} n Kol-ffiS! ISljbg iimaufiiai 11 < rKip n «3=2„a'-S=aS h IBMS s H ivlipsil K (fi 9 ali« 1 < ' 7 '> < 22 X > < > 8 O\ s 7g s > X OliS! Bi® »f«i '««l!a?i S o !« 2 lu O O) *3: O < X (fi > < > s£ I o I (S 1 liSliPs -ilM s '?i i?E. 7-r < (Ji X < 'N O < > lili lili« fflM MBSiSl IBil 8 Ch 2 < (fi X < 'N Q < > ■ 7r"šsii {£ s o 8 s 71 tiSSliiih infi!;«« iBaŠiP! iiSgflhi E liiiiiiiaii. !3i< i!;iM!ih!!'i nBSMiii! iji!'!! I tfBiiJiiiffl § „n«W ii 11«! BBiSi ,i!ift I i0fi!!:l issaiHB liaa 0’MiHi! iiiii •lli? I SBas. iii !i:jfii';!«il sič °ail’i7'??!A^l8|h ^-1'7« > s < 22 X (fi > < > S&S . «1! a O < CZ) X < >N O < > iBifil I s 8 g'^3as?^cn o; ic > I I > I 1 M|«ip|s IstHii-"' ■ Ilir' aiiMhffiOH!! o ,1= iiiiiii- Ui Ss o^ s Ch » I S8; JS?Pi .1 fc» Ki 8 S (£ ■EZ “2 ihtiiif Sli« S (fi cc. < >N Q < > 8S Š&.-S ° s a ;!s«£s 31 K? i iSt liKiiiM ffliis iiiii. ImSSE i:!j?i| {■«:( S'.i!!i;iiiBi! ''“’® ''fiiilaiiff"- S|8 S- H “Sgg n.:8 go ' ilPi ^2 2'8 9 CN 'O 2 g b°« >K Ch 1 s ' od I si S uiSiaSiiffi! °S|8 ASS’ w. S iOliSiffl liffljiši «i ijiBiiiuil llSiKiOP a IšiffitiB bi!!!;! , li80Wit il!" hB!aHiW;i iJii hliPOiffli I tr=ll'tjlO «2 ■S S iiiiBša h:V‘|t!i!c v« .S š!iiiH)i!iMili-i-aii;si > ° a2 < (fi X < 'N O < S > 2 ■7-s. > s rsi . S I > 2 pe: I .-aaCiiiifi'”" ' 8 .•I ffiiiifiiši O (n BKiKiu; pil ss...., a,.„.... i»O!flfflii liH!!!. s ■g > X < 22 X co > < > M S S 'isprf «=SdBš^ ’ i s Os 2l S^š 5is 1 1 cc SilSi l:«.=.sr=3|= iifilOiiil N I I i I 2 CL^ai 'c ■ES «#2 s lili IfJtržits 2 J S o 5) iBIji«:!’ B-iHiih |;l!K!iiH!l iiiaiaii iasii- Kiiia |■“|■«Sgr7s=|. 73=7|p;s| ||iJH=lš;3is1 illJtlU^ia I illiilHhB .■■...! i i« iHiiiS bi!? fliiiitSfiilBBi."-"" hlisilK Jiijn I itjpiii« g itililMB! 7š^ O aii i! 8 s &l»® < (fi X < 'N O < S > "Rs iiO stran 22 vestnik^^^oMobr^^ vestnik Na podlagi 8. čl. Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS., št. 62/S4) je IS SO Lendava na svoji redni 12. seji dne 10.10. 1994 določil vsem organizatorjem volilne kampanje naslednje POGOJE Za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest Razstava malih živali Od 4. do 6. novembra bo v Osnovni šoli I v Murski Soboti 9. meddruštvena razstava pasemskih malih živali. Otvoritev razstave bo v petek, 4. novembra, ob 8. uri, razne vrste kuncev, perutnine, okrasne perutnine, okrasnih gosi, rac, pur, golobov in drugih malih živali pa si bo možno ogledati do nedelje med 8. in 18. uro. Razstava bo na ogled - organizator je Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota - do 6. novembra ob 18. uri, že prej, in sicer ob 15. uri, pa bodo podelili priznanja najuspešnejšim razstavljalcem. Zato bodo vse ocenjevane pasemske male živali primemo označene, pri čemer bodo kunci (tudi pritlikavci) tetovirani, golobi in perutnina pa obročkani po evropskem standardu. Soboško društvo bo ob tej priložnosti organiziralo tudi prodajo razstavljenih živali. Ker bo razstava v času jesenskih šolskih počitnic, pričakujejo vego udeležbo šolarjev in drugih ljubiteljev pasemskih malih živali. MJ I. v skladu z odlokom o plakatiranju v občini Lendava (Ur. objave št. 6/87) se v mestu Lendava lahko izobešajo plakati z volilnopropagandnimi sporočili na panojih, katere upravlja javno podjetje Komunala Lendava. Vsi zainteresirani morajo plakate dati javnemu podjetju Komunala, ki poskrbi, da se le-ti pravilno izobesijo in da se po preteku volilne kampanje tudi odstranijo. MANITA, d.o.o. Milan Horvat Moščanci 40, telefon: 51110 II. Plakati z volilnopropagandnimi sporočili se lahko v mestu Lendava izobešajo tudi na drugih mestih (oglasne deske društev, stanovanjske hiše, poslovni prostori) z dovoljenjem Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora, s tem da organizator pridobi soglasje lastnika zgradbe, zemljišča ali oglasne deske, ki mora biti priloga k pridobitvi dovoljenja. Organizatorji volilne kampanje morajo v 15 dneh po preteku volitev odstraniti vse svoje plakafe in druga volilna propagandna sporočila. SPOROČAMO, da zbiramo naročila za vse vrste cvetličnih aranžmajev in rezanega cvetja za 1. november. NAROČILA SPREJEMAMO PONUDBA SKB banke Ob mesecu varčevanja Oplemenititi svoje prihranke Najbrž ni malo tistih, ki ne vedo, da je oktober III iiiaivr LiOLiii, r\i 11'.* mesec varčevanja. Mnogo pa je tudi takih, Wl ■ na zaiost, niti ne zanima, kakšne so varčevanja. Vendar to nam v možnosti SKB banki ne jemlje poguma; saj vemo, da obstaja kar nekaj modrib Janezov, ki so naši banki že in ji še bodo zaupali svoje prihranke. Bi radi spoznali enega njih? Modri Janez iz Murske Sobote je star zaposlen v lokalnem podjetju. izmed 39 let in j« svoj ose*** dohodek že nekaj let prejema preko SKB ban**®' kateri oba z ženo zaupata tudi svoje prihranka. zakaj sta se odločila ravno za SKB Janez bi na to odgovoril; i. in banko?«* "Zaradi ugodnih obresti seveda. S’**® pomembna pa je zame tudi varnost. ■ . . 4x.lil obresti svojih pomembna pa je zame tuoi vau.^--prihrankov ne bi zaupal katerikoli banki. so moji prihranki na varnem in da se -ilml S® V SKB banki mi to zagotavljajo. Doslej z njimi nisem imel nobene negativne izkušnje, za li še III. V vseh naseljih sedanje občine Lendava je mogoče izobesiti plakate na mestih, ki jih določijo krajevne skupnosti oz. na vseh drugih mestih pod pogoji, ki so določeni v II. točki teh pogojev. IV. z denarno kaznijo najmanj 100.000,00 SIT se kaznuje za prekršek organizator volilne kampanije, ki opravi plakatiranje v nasprotju s temi pogoji ter v nasprotju z 8. 9.10. in 11. čl. Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94) Predsednik Izvršnega sveta SO Lendava Štefan GJERKEŠ, dipl. oec. na sedežu podjetja v Moščancih, tel.: 51110, od 6.00 do 24.00, v cvetličarni v Dobrovniku, tel.: 79381, od 7.00 do 17.00, ter pri stojnici na tržnici v Murski Soboti od 7.00 do 16.00. Odprto tudi ob nedeljah in praznikih. Z zagotovljeno kakovostjo in ugodnimi cenami vas pričakujemo! moj spanec mirnejši." Pa podprimo to njegovo zaupanje v varčevanje pri SKB banki še s številkami. Letne obrestne mere za vezane depozite v odstotkih: ugodno tolaf®”® projektivni inženiring biro V letu 1994 mineva 40 let odkar je bilo ustanovljeno v Murski Soboti podjetje PROJEKTIVNI BIRO, katerega osnovna dejavnost je bila murska sobota, p.o. projektiranje vseh skozi vrst vseh 40-let objektov visokogradenj, nizkogradenj, statike in vseh vrst instalacij; v zadnjih 10 letih pa tudi vse dejavnosti s področja 40 let inženiring storitev. Ob praznovanju tega visokega jubileja se želimo ponovno spomniti vseh poslovnih partneijev, investitorjev in naročnikov ter se vam zahvaliti za zaupanje in 40 let sodelovanje. Hkrati se vsem dosedanjim ter bodočim investitoijem in naročnikom priporočamo s svojimi storitvami. 40 let Ob tej priložnosti čestitamo ob visokem jubileju vsem zaposlenim,' upokojencem in bivšim zaposlenim. Mesna industrija POMURKA, d.o.o.. Panonska 11 69000 MURSKA SOBOTA objavlja 5. Polpriklopnik za prevoz živine znamke VOZILA GORICA, tip P 12, leto izdelave 1975, izklicna cena 203.000,00 SIT 6. Vlečno vozilo znamke TAM, tip JAVNO DRAŽBO rabljenih tovornih vozil 1. Tovorno vozilo hladilnik znamke FAP, tip 1616 BD, leto izdelave 1983, moč motorja 118 kW - vozilo je vozno, neregistrirano, izklicna cena 756.000,00 SIT 2. Tovorno vozilo - hladilnik znamke TAM, tip 110 T 10. leto izdelave 1979, moč motorja 81 kW - vozilo je vozno, neregistrirano, izklicna cena 207.000,00 SIT 3. Tovorno vozilo hladilnik znamke MERCEDES BENZ, TIP LP2224-46, leto izdelave 1973, moč motorja 176 kW - vozilo je vozno, neregistrirano, izklicna cena 284.000,00 SIT 4. Tovorno vozilo za prevoz živine znamke TAM, tip 6500, leto izdelave 1974, moč motorja 92 kW - vozilo je nevozno in neregistrirano, izklicna cena 130.000,00 SIT 6500VL, leto izdelave 1975, moč motorja 92 kW, vozilo je poškodovano in oprema ni popolna, izklicna cena 18.000,00 SIT Javna dražba bo v sredo, 2. novembra 1994, ob 11.00 v sejni sobi na sedežu družbe v Panonski 11 (nova tovarna). Ogled vozil je možen na dan dražbe, in sicer od 7.00. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki plačajo do začetka dražbe pri blagajni družbe varščino v višini 10% izklicne cene in o tem predložijo dokaz na javni dražbi. Plačana varščina se kupcu, ki bo na dražbi uspel, šteje v kupnino, drugim, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se takoj vrne. Prometni davek in vse druge stroške plača kupec. Kupec, ki bo na dražbi uspel, je dolžan skleniti prodajno pogodbo takoj ali najpozneje v 7 dneh od dneva dražbe; v istem roku mora plačati tudi kupnino, sicer plačana varščina zapade. Rok plačila je bistvena sestavina pogodbe in je dokončen. Kupec postane posestnik in lastnik prodanega vozila z dnem plačila celotne kupnine. Vozila bomo prodajali po načelu videno - kupljeno in tako morebitnih poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. od 31 do 60 dni od 31 do 60 dni devizna klavzula od 61 do 90 dni od 91 do 120 dni od 121 do 180 dni od 181 dni do 1 leta nad 1 leto nad 2 leti nad 3 leta R 7.5* R + R + R + R + R + R + R + R + 10 8^" 8,5 9% 10* 10,5* 11* 11,5 *■ 1 oo® ■ ■ DEM v tolarski protivrednosti. Pri vezavi nad 100.000,00 SIT se obrestni meri^ Najnižji znesek vezave z devizno odstotne točke glede na višino zneska nad 100.000,00 do 500.000,00 SIT nad 500.000,00 do 1.000.000,00 ST nad 1.000.000,00 SIT ,1 depo^i'^’ Odstotne tjg 0,7® 1,0® o V Toliko vam namenjamo v premislek. tem, kako boste plemenitili svoje pril prepuščamo vam. PE murska SRIIMKAI).I. ihranke. P Kocljeva 6 , Tel.; 069 32 495. 32 49® Niste sami? sl Vestnik je z va^ KMETIJSKA ZADRUGA Laško Vam omogoča ugoden nakup MLADIH KOKOŠI TIK PRB) NESN08TJ0 23-LETNA TRADICIJA JAMČI KAKOVOST! - VISOKA NESNOST - KONKURENČNA CENA - DOSTAVA NA DOM VSE INFORMACIJE PO TEL. (063) 731 224 in 731 338 Sl s •h / ti * V: i 4 : j i^ik, 27. oktobra 1994 stran 23 v } vestnik 'veletrgovina p.o. Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2 najem dajemo tonipietni 133^ '' Brezovcih, in sicer gostinski lokal v velikosti sti iaa’ ’'^9°''ski lokal v velikosti 53 m^ in skladiščno lopo v veliko- ® Sooms' Sovoru. najugodnejšemu ponudniku za primerno ceno po do- Soboti pošljite na naslov: Veletrgovina »POTROŠNIK« Murska Arhitekta Novaka 2, do 7. 11. 1994. SU____ ^^^VAROVALNICA MARIBOR, d. d., Maribor, ^nkarjeva ul. 3, predstavništvo Ljutomer, išče zastopnike te"/® zavarovanj na območju Murske 1^. Doklfi7n\/io rtal^n\//^i Krnn Pf^mninL C Sobote za fiart Bakovci, Krog, Petanjci, Cankova, Puconci, Pertoča, Gornji Slaveči, Križevci, 'ilOVci ^^^unci, Pertoča, Gornji Slaveči, Križevci, Martjanci, Raidčan, Bogojina in Lendave za kraje: Odranci, Črenšovci, Gornja ^'^^^uja Bistrica, Dolnja Bistrica, Hotiza, Velika ^Pa, Gaberje, Gomilica, Dobrovnik, Genterovci, p ^apca. Gornji Lakoš, Čentiba, Petišovci.^ ^adnost imajo kandidati z najmanj srednjo šolo. ° pogodbeno, glede na uspešnost pa se poznejša sklenitev pogodbe o zaposlitvi. naprošamo, da svoje vloge skupaj z dokazilom '^obrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na naslov: MARIBOR, d.d., PREDSTAVNIŠTVO mer, Prešernova 7,69240 Ljutomer, v 15 dneh od objave. Samo pri primdšaj se primdšova nouta za hasekprijme^ Miaald 701 04,6 XS* Sobota Kejpala Natala Juhnov PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM’ Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom,. Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-435.33 'HVAlA! j [ I Agencija Venen oglasom Štrik v Murskega vala i Si z radijskim najboljšimi na \produkciji \udi letos med festivalu Zlati boben ^94 r Por\ torozu. Murski val sodel 5, festivalu radii Slovenije. luje ta teden na hkih postaj Fovsim nov cdovlt sistem in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovar^ mr^Aanattc za Prekmurk in Prlekijo Za vse podrobne podatke rx>k6aie po tebtbnu MS 32*134. ljudje z obeh bregov Mure slovijo kot preudarni gospodarji. Dobra znajo ravnati s časom in denarjem. Da ne bi izgubljali časa pri dobri naložbi denarja 9 smo pripravili vpisna mesta za certifikate v skoraj vsakem domačem kraju. "ajbližji enoti LB Pomurske banke: S.Pet,^?®®Dota, ekspoziture; Murska Sobota (ulice: Kidričeva, Št. Kovača, Lendavska), Beltinci, Orad. M.Toplice, Rogašovci, Kuzma. Go,®,'”®’’ ekspozitura Križevci. - - ekspozitura Radenci, agencija Videm ob Ščavnici, agencija Apače. ----------------------T----HriKrAvnik ®®*a, ekspoziture: Turniščg, črenšovci, Dobrovnik. V Mu'?**’ podružnicah Agencije za plačilni promet: Lil£Sobota, Slovenska 2; ekspoziture: Gornja Radgona, Partizanska 20; Lendava, Mlinska 2; 'ornp7 n““*' Ormoška 3. TRGOVINA TERMO-JEREBIC, Odranci, Panonska 6; CERES, Martjanci 19; TRGOVINA NA DROBNO, Puževci 31; PUHAN & CO, Motvarjevci; TEKSTIL PLETILSTVO, Prosenjakovci 97a; SDK MURSKA SOBOTA, Slovenska 2 UUTOMER TRGOVINA KOROŠAK ANIGA, Bučečovci 4; TRGOVINA RAJH MLADEN, Lukavci 39; TRGOVINA BOCNIK BREDA, Cezanjevci; TRGOVINA PIHLAR ANGELA, Radomerje 3; MARKET FLORIJAN, Stročja Vas 52; MARKET S, Šafarsko 45a; TRGOVINA VUGLAR MAJDA, Veržej, Majstrova 6; MESNICA IN DELIKATESA HANŽEKOVIČ, Veržej; AGROPLAC, Veržej, Stari trg; BABIČ Podgradje, Podgradje 26a; MS KUUČAROVCI, Ključarovci 19; TRGOVINA EKOS, Berkovci; TRGOVINA MEGLA MONIKA. Mala Nedelja; TRGOVINA NA DROBNO, Mota 30; TRGOVINA NA DROBNO, Cven 86a; SDK LJUTOMER, Ormoška 3 GORNJA RADGONA UUIMJI} llflUljUnA ’ . . b KUZMIČ, Črnci; MINI MARKET FLISAR OLGA, Sp. Ščavnica; ZEMLJIČ, Crešnjevci; TRGOVINA DRESLER ta, ®4atnih ucoblaščenih volsnih mestih: Kristina, Podgorje; trgovina VOGRIN ANTONIJA, Sp. Ivanjci; KOF, Negova; TURISTIČNA AGENCIJA Sobota iautir Rakičan Tomšičeva 19' Kapelska cesta, Radenci; TRGOVINA TKAVC BRIGITA, Police; MARK & TOURS, Gornja Radgona; vl^f^^ET 47 VonAn A7- D IZIIPČINCI d 0 0 Kupšinci 67; TRGOVINA JAKUB, • »»aiičcc’ REFLEX, Gornja Radgona, Podgrad 4{ Prodajni salon GRAD, Grajska 24, Gornja Radgona; Market GAMZER, iSvvio «*■ Srn« Sa Lipovci 103; T»GOVI»A AIBA Booopna RADGONA, P.Riz.nsk. 20 Wta ' TeSanovci 39; TRGOVINA MARJETICA, Vučp zenkovci 51a; TRGOVINA IDA 'T^®°''i^\®’^?*’7Jh^TiaovS^opodjetjeDENISGABER. GerHnci38;TR60VINA jpggVINA BOROVIČ, Mostje 59; TRGOVINA EMIL BEZENŠEK, Renkovci 75; trgovina BOŽA, Gank^a 72b 9 OB JEZERU, Krašce 17a, TRGOVINA jpgovINA ELIZABETA, D. Lakoš 24; SVIS, Gaberje; TRGOVINA JAKŠIČ, Kapca 95; TRGOVINA GODINA trgovina MILAN HORVAT. Radove TRGOVINA JANČAR, ^^ki Cmci 11 daRINKA. D. Bistrica 92; TRGOVINA TA-JA, G. Bistrica 7; TRGOVINA KOCET MARJAN, V. Polana 120; ^'^GOVik?; Murnova 2; TRGOVINA ROBI, mk 'gpogvETEC, Černelavci, Ledavska 17, TRGOVINA jpgoVINA HORVAT ANASTAZIJA, Trnje 7c; TRGOVINA HORVAT VERA, Žižki 61 a; TRGOVINA KAVAS IVAN, ®^LPn GORIČANKA, Sebeborci 71; TRGOV HM« MINI MARKET, Otovci la; GORIČAN- Mladinska 10; TRGOVINA SUZANA, Nedelica 59; TRGOVINA TOPLAK ŠTEFAN, Ka Toh' TVIoščanci 50' TRGOVINA S.M.S., Dol. Slaveči ou kRl7FVCI v ------------...................... ? trgovina S.M.b., UOI. Oldvcui ........ k 5'*' gorička vas SALOVCI, Salovci; AGRO HF KRIŽEVCI v Mi^^OKO PPB) ' VEGA Skakovci, Skakovci 15; OMNIA Beltinci, Ravenska Str h 58; TRGOVINA CARIBIC MARKET, Lipa; TRGOVINA TOPLAK ^ebovci 29; TRGOVINA DA-NA, Domanjševci 92a: KRKA ŠULINCI, Šulinci 2; Pl S -'1 PoMUKiliA iNVEsnajsicA Družba Odranci, Mladinska 10; TRGOVINA SUZANA, Nedelica 59; TRGOVINA TOPLAK ŠTEFAN, Nedelica 78; TRGOVINA RAJ MARTIN, Gomilica 58a; TRGOVINA MA-FAM, Petišovci, Petišovska 80; TRGOVINA ABS, Čentiba 461; OUICK Sežana, Dolga vas; DSL KULI, Lendava; SOLAR TOURS, Lendava; TRIOTEHNA, Lendava; KOBITEX, Kobilje; INTEGRAL, Industrijska 1, Lendava: SDK LENDAVA, Mlinska 2 naložba v domači kraj Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce o o (X i stran 24 vestnik, 27. oktobra^ prleško-štajerski potrošniški kažipot 26 LET ORGANIZIRANEGA OBRTNIŠTVA V LJUTOMERU OBRTNA ZBORNICA LJUTOMER stari trg 3, Ljutomer telefon 069 81530, telefaks 81557 e JESENSKA AKCIJSKA PROD^ TURISTIČNA AGENCIJA i plusN^ Mataaer, 0 TRGOVINA S TEHNIČNIMI IN ŠPORTNIMI IZDELKI tl VSE, KAR POTREBUJETE ZA ŠPORT m PROSTI ČAS Prešernova s, Ljutomer, telefon: 81 $06 r i.ai?i5 POSEBNO UGODNA PONUDBA ZA: rr^ AUDI 80 LIMITED, CENE ŠE NIŽJE 1 L - zaokrožene skupine D - maturante F - osnovne šole ' - upokojence PONUI»A: NIZOZEMSKA 5 DNI 23.11. samo 199 DEM ŠPANIJA 5 DNI 19.11. 199 DEM ZiMSKI PROGRAMIs KOUrAR GLOffTOUR, 8LOWNLIATURIST, ATLASinRELAK SKVESTROVANJEPOEVROR IZDELAVA ČRNO4 r ^4? i r '■Z**? 1 V \5f * * r t joo p^* Prodaja testnih vozil: A6, GOLF VARIANT, AUDI BO LIMITEP'^^^^^ VolJ ri ©«>*?!» K. kmetijstvo in predela'^^ Ljutomer, p. o. Kidričeva 2, 69240 Ljui telefon (069) 81 651,»' SMO EDINA MESNA J PREDELAVA Z NARAVNIM PREKAJEVANJEM MESA, PONOSNI SMO NA NASA VRHUNSKA VINA, VINA POSEBNIH TRGATEV, SUHOMESNE IZDELKE, (prleška tunka), KLOBASIČARSKE IZDELKA’ SVEŽE MESO... NAŠI OBRATI: 5? f k tl l( - nnesna predelava SIMENTALKA, tel- - močna krmila, tel. 81 057 - živinoreja, poljedelstvo, tel. 81 052 - Ljutomerska klet z vinogradništvom, tel. 81 651 - les, tel. 81 154 - kooperacija, tel. 81 850 f ,l A ORGANIZIRAMO AKCIJS«^ PRODAJE LASTNIH IZDELKOV, TUDI PREK , SINDIKATOV. > i jo )94^ g 27. oktobra 1994 stran 25 prleško-štajerski potrošniški kažipot 5 I St > >• I fabljeni Ttiovo gostišče 2 lOl po ločilu, dragim ®^0]cske sadeže krake Uidete VUČKO na Razkrižje 13, tel. 89164 O i?’jaete nas sredi idilične narave ob relri Iž^idci na Razkrižju. IZDELOVA.'^«!E IN TISKANJE PE VREČK IN FOLIJ mfli:eTER mm CVEN 99/d, 69240 UUTOMER TELEFON; (069) 81-980, 82-453 PRI VAT TEL; (069)82-417 TELEFAX; (069) 82^454 ■ i vseh vrst polietilenske embalaže-, , f!^binih vrečk, vrečk za zamrzovalnike, jjsjfan/e poliet. folije do 6 barv - obojestranski *^^^lovanje raznih polietilenskih folij za strojno . P^tdranjejn folij za poljedelstvo širine do 4 m. ^re- B as IVIIJ ^11 HIV WV T lllf toplotno krčijive in stretch folije za 2 ^balaio. ‘uMmj izdelki ohranjamo čisto okolje, saj so narejeni >iietitena in ob sežiganiu ne oddaiap 5!!?v, ker pri gorenjo tvonjo s •o®'**” ,a okolja! '^'likov dioksid. To pa sta naravna ew...-nta or i Wačni pregledi pred zimo za vozila OPEL .................... Predstavili vam bomo tudi ostalo nr' akumulatorja, opremo, ki lahko olajša in pri-hladilno in zavorno ....... Za naše stalne fikno evidenco vseh "oven^ra 1994 • vsak delovnik od 8.00 • 15.00 ure • ob sobotah od 8.00 ■ 12.00 ure zavore, krmilni me- posegov v vaša OPEL vozila! Skapal z nami si zagotevite pomore k varnejši vožnji in boljšemu počutju voznika ter potnikov. ' M varnejše vožnjo! PekllCits naš specializiran servis; (062)4114133, 412-110,412-610 t KOLMANIČ & Co. preventivo in vzgojo v cesinem prometu (Maribor, !• zavarovalnica Triglav d.d., Poslovna enota Maribor, Živčec Maribor. KbBm • Zolajeva 15, Maribor Uda center * avtotrgovina' ^^31 Pernica. Vosek6d(ob cesti Maribor-Lenart), tel. 062/640-540 odprto ponedeljek-petekS.-IS., vsoboto 8.-12. ure NOVIH AVTOMOBILOV LADA s katalizatoijem “‘“aodnojši lizing - Posojila brez pologa do štirih let - V posredniško prodajo sprejemamo vse tipe vozil - Staro za novo ».-.iJi...."LJT" H' « d- « i 1 s POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER 10-LETNATRADICUA Borut Jagodič« * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo O D ZAKAJ PO RENAULT V ORMOŽ? prijazni ljudje strokovni nasveti zagotovljen servis originalni deli RENAULT IZREDNO UGODNE POSOJILNE MOŽNOSTI KONKURENČNE CENE INFORMACIJE; >1 a a a WEDUZMEM O D M O Ž Prodaja in servis vozil RENAULT H / t Servisno-prodajni center Ormož, Hardek 44 c, tel. 062/701106, telefaks 062/702351 p*" ti REMMIO' 32E L'2H/LJgHJA ~ mUZAlEM JE BISER PM! fŽ Vabi vas gostišče mUZAlEM Vinko Brenholc, Jeruzalem 8, 62259 Ivanjkovci, tek 062/714504 • vi?*® prijetnejše bivanje vašega otroK d izdelujef^® praktic*^® £ i. % 7 t t 9 Vabljeni na prleške dobrote iz domače kuhinje in na sobotne plese. L - MARTINOV TEDEN PROSLAVITE V NAŠI VINOTEKI! v OTROS^t K 1 i^lujemo hB SOBE SPALNICE, POHIŠTVO Zk PREDSOBE, SESTAVLJIVO POHIŠTVO za dnevne sobe in druge prostore Za nakup se priporoča Tovarna pohištva MIZARSTVO p.o. 3 69240 Ljutomer, Ul. Rade Pušenjaka 1 Obiščite nas ali nas pokličite po telefonu št. je 8191S Delovni čas od 7. do 15., ob sobotah od 8. do 13. ure stran 26 vfistnik, 27. oktobfgjj^ motoma vozila OPEL CORSA 1.3 i, s katalizatorjem, I, 1988, prva registracija 1990, prodam. Tel,: 75 773, m-1028 FIAT CROMO z dodatno opremo in tomos avtomatik, prodam. Tel,: 24 665, ml089 FORD FIESTO, letnik 1985, prodam in kupim rabljeno vpenjalno glavo za stružnico in suport. Tel,: 46 381, ml072 DIANO, letnik 1979, prodam. Cena ugodna. Tel,: 77 095, m-mmr UNO 60, letnik 1987, prodam. Tel,: 23 309, m-1029 OPEL KADET C, letnik 1977, oker barve, dobro ohranjen, prodam za 2,500 DEM, Jože Slavinec, Jeruzalem 4, tel,: 062 714 206, m-1051 WARBURG, letnik 1977, vozen, reg, do 23, dec, 1W4, naprodaj. Tel: 40 119, m-1056 Niste sami, Vestnik je z vami! KOMUNALNO UREJENO GRADBENO PARCELO v Ključarovcih pri Ljutomeru prodam. Tel,: 87 105, m-1047 NAJAMEM ENOSOBNO STANO- VANJE ali garsonjero v Lendavi ali Murski Soboti, Tel,: 41 425, zvečer, m-pp2 V CENTRU MESTA MURSKA SOBOTA prodam trisobno stanovanje, 64m^, centralno ogrevano, telefon in CATV, Ponudbe po telefonu 21 643, m-1054 40 AROV NJIVE ob asfaltni cesti M, Sobota-Tišina in 22 arov travnika rroficDiTCR-, oM v e * I I r i M 9 ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 M.:0S1/571875 LADO SAMARO 13««, letnik 1990, rdeče barve, na novo registrirano, prodam. Tel.: 23 654. m-1031 FORD TAUNUS, letnik 1982, registriran do 9/95 in 50 atov zemlje v Gančanih prodam. Beltinci, Št. Kovača 5. m-1048 CITROEN BX 16 TRS, letnik 1987, dobro ohranjen, bordo barve, prodam. Tel.: 24 479. m-1046 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Bogojina 69, tel,: 47 132, m-1063 GOLF, letnik 1984, malo poškodovan, ugodno naprodaj. Tel,: 70 033, m-1081 KOMBI KESONAR IMV, 2200 diesel, s cerado, dobro ohranjen, prodam. Tel: 42 045, m-1076 ZASTAVO 101, letnik 1975, registiran do aprila 1395, ugodno prodam. Tel,: 72 Ui6, m-1077 ZASTAVO 128, letnik 1987, registrirano do februaija 1995, prodam, Rakičan, Cvetkova 4, m-989 VW HROŠČ, letnik 1975, prodam. Tel,: 72 099, m-1102 ZASTAVO 101, letnik 1980, vzdrževano, prodam. Tel,: 21 123, m-1092 ZASTAVO 75« LE, letnik 1982, nere-gistrirao. prodam, Rakičan, Prešernova 28, tel,: 24 387, m-1113 FORD ESCORT 1.3 i, s katalizatorjem, letnik 1993, z avtoradiom, prodam. Cena 20.000 DEM v tolarjih. Tel.: 68 572. m-1114 MAZDA 323 F, letnik 1990, prevoženih 70.000 km, motor 1.6, s katalizatorjem in neposrednim vbrizgavanjem, lepo ohranjena, naprodaj. Tel.: 70 228. m-1115 v Gančanih ter krmo v balah ugodno prodam. Tel.: 24 665. m-1088 V LENDAVI prodam opremljeno enodružinsko stanovanjsko hišo. Cena po dogovoru, tudi na obroke. Tel.: 76 814, po 17. uri. m-1036 V BELTINCIH oddam poslovni prostor, 60m’. Tel.: 42 862, po 19. uri. m-1051 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM z nekaj zemlje v okolici Murske Sobote prodam. Naslov v upravi lista. m-1078 NJIVO, 102 ara, v 3. tabli, v M. Soboti, prodamo. Plačilo po dogovoru. Prešernova 24, Rakičan, tel.: 23 369. m-1085 SOLARN! KOLEKTORJI • izdelava in montaža Tel. 062/653351 V UIJBUANI POLJE sprejmem v enosobno stanovanje (38 m^) s telefonom, CK in balkonom, opremljeno, dve študentki za 400 DEM mesežio. Tel.: 061 874 124, od 18. do 21. ure. m-1084 MEDETAŽNO HIŠO v Murski Soboti prodam. Tel.: 24 493 ali 061 347 849. m-1104 živali posesti POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32322 FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. IVI. SOBOTA PUJSKE prodam. Satahovci 9. m-1060 RODOVNIŠKE DOBERMANE, mladiče, prodam. Možnost plačila na več obrokov. Tel.: 41 338. m-1090 PERZIJSKE MUCE, stare 2 meseca, prodam. Tel.: 76 509. m-le SAMSKI KOZI, stari 18 mesecev, prodam. Tet: 31 685. m-1116 TELICO, brejo 5 mesecev, in kravo prodam. Lemeije 50, tel.; 45 091. m-1054 NESNICE, MLADE JARCICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA); tri mesece in pol Starc jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. JarSce so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci. tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel,: (069) 68 044. mpp NEMŠKE OVČARJE, mladiče, z rodovnikom, prodam. Tel.: 48 188. m-1091 PERZIJSKO MUCO, samca, starega 4 mesece, z rodovnikom, prodam, Dobrovnik 282, tel,: 79 026, m-1075 NEMŠKO OVČARKO, staro osem tednov, prodam, Korovci 17 c, tel,: 40 184, m-1108 KRAVO, visokobrejo ali s teletom in 45-arski travnik, prodam, Borejci 36, tel,: 46 188, m-1065 ČISTOKRVNE ČRNE PUDLE ugodno prodam. Tel.: 062 774 664. m-1066 prodaja, montaža, servis, posoji^ tel.: 062/653-351 kmetijska mehanizacija TRAKTOR IMT 567 prodam. Cena po dogovoru. Žižki 95/9, tel.: 70-833. m-1117 KMETOVALCI, AGROIZBIRA KRANJ, Smledniška c. 27, ugodno prodaja rezervne dele za traktorje in priključke Ursus, Zetor, Univerzah Tomo Vinkovič, IMT, Torpedo, Štore, Creina Kranj; kosilnice BCS, SIP Šempeter; molzne stroje Wesifalia in Alfa Laval. V zalogi imajo vedno dovolj akumulatorjev Vesna in Topla ter traktorskih gum Barum. Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. Preden se odločite za nakup, nas pokličite po tel.: 064 324 802. mrč KOMBAJN CLAS MERCATOR 50 z mercedesovim motoijem in širino kose 2,80 m prodam. Stanislav Vučko, Doljna Bistrica 83, 69232 Črenšovci. m-1084 KOMBAJN ZMAJ 142 iapierjem in frezo za koiaanje prodam. Ignac Berden, Turnišče, Prvomajske 10. m-1098 ZETOR 60-11, z originalno kabino, star 10 let, ohranjen, prodam. Ivanci 28. m-1030 TRAKTOR STEYR 430. novejši tip, dobro ohranjen, 2.500 delovnih ur, pluge, 12-colne in tridelne brane prodam. Bučečovci 35, p. Križevci pri Ljutomeru. m-1061 TRAKTORJE STEYR po ugodni ceni 540, 540 4x4, 650, 760, 870 4x4, 8070H, 8070 4x4, Tel,: 0609 621 296 po 18, uri ali 062 681 400, m-1110 delo NATAKARICO ali priučeno dekle zaposlim. Gostilna Menciger, Krajna 58, tel.: 46 390. m-1035 ŽENSKO za delo na imetiji iščemo. Tel.: 43 054. m-1080 MLADO DEKLE z veseljem do dela v bistroju zaposlim. Tel.: 0602 55 261 vsak dan po 16. uri. m-1105 storitve SOBOSLIKARSTVO PLESKAR- STVO Jože Ozvatič, Tropovci, Šolska ulica 4 se priporoča s svojimi storitvami po zelo ugodnih cenah. Opravljajo: premaze ladijskih podov, oken in vrat, valit, bavalit, barvanje fasad ... Tel.: 46 483. od 6. do 8. ure in od 17. do 21. ure vsak dan. m-1066 INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO. Tel,: 32 793, m-in2 razno HARMONIKO PAOLO SOPRANI in elektronsko Hoher Elektrofox ter 2 zvočnika, 3-sistemska, prodam. Potočnik. Vadarci 31, tel.: 49 284. m-1053 BELO OMARO za jedilnico in kavč garnituro prodam. Tel.: 23 440. m-1032 SPALNICO prodam. Slomškova 2, Murska Sobota, popoldne! mtu PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, novo, prodam 20% ceneje. Hotiza 97b. m-1059 VARAŽDINSKO ZEUE prodajamo po 20 SIT za kilogram. Alojz Verban, Tropovci, tel.: 46 280, popoldan. m-1062 ZELJE, varaždinsko, naprodaj. Belec, Noršinci 4, 69240 Ljutomer, tel.: 81 598. m-6850 POSTELJO NA VZMET, ki se zapre v omaro, zelo ugodno prodam. Tel.: 60 003. m-1034 KUHINJSKE ELEMENTE, štedilnik in hladilnik, ugodno prodam. Tel.: 24 024. m-1052 PRIKOLICO ZA AVTO, večjo, malo rabljeno, prodam, Kupšinci 23. m-1071 OTROŠKI KOMBINIRANI VOZI- ČEK DINO prodam. Tel.: 26 010. ml055 OKREPČEVALNICA PRI MARJANI izZENKOVEC vabi 29., 30. in 31. OKTOBRA NA PRISTNE DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO. 29. in 30. oktobra tudi dalmatinska glasba. Vablieni! GOSTILNA HORVAT BODONCI vabi na domače koline z bujto repo 30. in 31. oktobra ter 1. novembra r Skromno in pošteno si Sveti nas užilo, veselje, srečo in ljubezen si med nas delili-A sedaj naš dom ovit v mrtvo je sivino, 1* njem obup z neizprosno je pmitino-Tudi vrt tvoj pisan in cvetoč ne dehti več tako lepo kot nekoč. yse, kar storila si za nas nekdaj, v spomin bo in hvala ti za vekomaj- ZAHVALA - je zapustila V 61. letu starosti nas je. naša draga mama, tašča. sestra Elizabeta Viher iz Ilovec 26 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dom, znancem in sodelavcem podjetja KSP niku, pevcem in govornikoma za poslovilne besede, goa za odigrano Tišino in vsem, ki so jo pospremili na nje poti. Žalujoči vsi njeni najdragi in f 1 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA naša drag« V 76. letu nMjeza^^tiJ^^ mama, babica in Hedvika Mikolič roj. Jerič iz Dokležovja, Trate 24 Iskreno, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, g- doktorju Kapunu za • ovali vence. cvetie, Sveče m za inoVCl; cem, govornici in t.__________________ Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in za Iskrena hvala tudi podjetjem Pomurka, Mura in “. ii> Marti, bratu Janezu Zavcu iz Bodonec, * Lenarta in drugemu sorodstvu za cvetje, T® nesebično pomoč. Govornikoma g. Maliju in zahvaljujemo za poslovilne besede; g. Jeriču, zuiivaijujciiiu za pvsiuviiiic ucacuc, g. župniku iz Gorič in g. župniku iz Trstenika za in mašo. Vsem iskrena hvala- Golnik, Visoko, 12. oktober 1994 lla' Žena Cilka, sinovi Ernest, Rafko in Martin z Mira z družino in hčerka Andi*™ ro J 27. oktobra 1994 stran 27 p Robertu Lipiču v slovo Dragi moj Robi! dan, ko sem te spoznala, sem globoko v srcu začutila, da si človek 1 mojih sanj in da te bom vedno ljubila. je tvoje življenje prehitro minilo, vedi, da moja ljubezen do tebe še vedno živi, Le kako nebi, ko pa si bil tako ljubeč in razumevajoč. Boleče je bilo slovo od tebe, ne vem kako in kam brez tebe. Le zakaj, zakaj sem te izgubila!? Za vedno tvoja Melita Reko solz bi pretočila, da bi te zbudila. V SPOMIN ROBIJU 1 ■ I Nf '^Pričak, letu, ovano in mnogo prezgodaj, komaj v 21. naju je zapustil najin dragi vnuk Robi. S?“'»žljiva: stara starša iz Sebeborec, botra Žu-z d-...'.' , .. . . v . ’ . .. . —J*'«« aima siatisa ir uuiia juu- * ^tiižino, posebno mali Aleš in teta Marta z družino iz Kranjske Gore Tvoj nasmeh del tebe je bil, ti del nas si bil, tebe, ki smo te ljubili, težko je reči, smo izgubili. ZAHVALA 17. oktobra 1994 nas je šele v 21. letu nenadoma zaustil naš ljubi sin, brat, vnuk, bratranec in nečak Ob i; Robi Lipič iz Sebeborec 131 in obdani z neizmerno bolečino se iskreno lil ouuaiu z. uviz-iiivihm (e ■ postajama v Murski Soboti in Gor- pevcem žalostink, g. duhovniku, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan- ter • - ter darovali cvetje in vence, prispevke za mrliško njeg''®?'”’ ki ste ga v tako lepem številu pospremili na o ri zadnji poti k mnogo preranemu počitku. ¥ •nami, očka in brat Peter ter drugo sorodstvo V SLOVO ljubemu bratu ROBIJU Počivaj, dragi brat, in vedi: imel sem te rad in vem, da nisi tukaj, a tolažba mi je ta, da nekoč, nekje bova skupaj. PETER Skrb, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. V SPOMIN U V 90. letu je prenehalo biti srce naši mami, babici in prababici Mariji Kučan iz Gornjih Pefrovec 61 0(h ' Izgubj jg iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- '*'> Soj '^Subi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-^0 ^^ti znancem za izrečeno sožalje, darovano in v druge dobrodelne namene. ^Oje dr, Kiršnerju in patronažni sestri Anki za 1 ^veče in v druge dobrodelne namene. boleči: -'h, g, duhovniku Viliju Kerčmarju za po-obred in pevcem za odpete žalostinke. Se prišli od nje poslovit, še enkrat - iskrena Žalujoči vsi njeni hvala. PRABABICA, POGREŠAM TE! VALENTINA V 66. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče in dedek Nekje daleč drobno upanje je plalo, a zaman, srce je nežno vztrepetalo in v večni sen zaspalo. ZAHVALA Mirko Boriš s Tišine Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili vence, cvetje in za svete maše. Posebno zahvalo izrekamo g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za čutno odpete žalostinke in gasilcem za poslednje slovo. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Mnogo prezgodaj, komaj v 50. letu starosti, nam je kruta usoda vzela našega sina, brata in strica Ferija Sapača iz Kodaka pri Zg. Kungoti roj. v Brezovcih v Prekmuiju ekonomista Mirno počivaj med ljubljenimi gozdovi. Tiho uspavanko Ti bodo bori zeleni peli. Ko rahel vetrič njihove veje zatrese, Ti od vseh nas pozdrave prinese. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegov zadnji dom na pokopališče v Dobrovi pri Mariboru in darovali cvetje na njegov prerani grob. Iskrena hvala tudi g. duhovniku Novaku za opravljen obred. Najlepša hvala tudi pevcem in govornici KS Zgornje Kungote za ganljivo slovo. Žalujoči: oče Jožef, brat Jeni, sestri Gizika in Šarika ter nečaki Dušan, Bojan in Slavica z družinami Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni je v 66. letu starosti prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, tašče, stare mame, prababice, hčerke in sestre Terezije Lepoša roj. Lanjšček iz Ratkovec 24 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v času njene težke bolezni obiskovali in tolažili ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in prelepo cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred ter pevcem in ženskemu pevskemu zboru Primoža Trubarja Križevci za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Angela z možem Janezom, vnukinja Slavica z možem Stankom, pravnuk Damjan, sestra Irma z družino. mama in brat Jože z družino ter drugo sorodstvo Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 44. letu nas je tragično zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat, stric in boter Anton Madjar iz Večeslavec 71 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, odpete žalostinke, govornikom za besede pevcem za slovesa ter g. Banfiju za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi V SPOMIN 28. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča in stara mama Marija Dervarič iz Kruplivnika 85 V naših srcih je vedno z nami. Vsi njeni V SPOMIN 27. oktobra mineva pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in tast Geza Šooš iz Pordašinec Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja 31. oktober pred dvema letoma, ko se je ustavilo plemenito srce naše drage Rozine Hari - Zinke Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata za vedno v naših srcih. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni najdražji Usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšla, te bolezen nam je vzela, a z nami v naših srcih vedno boš živela. Tiha bolečina spremlja spomin na 31. oktober pred enim letom, ko se je ustavilo plemenito srce naše ljube žene, mame, tašče in stare mame V SPOMIN Anice Lackovič iz Velike Polane Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, ji prižigate sveče, prinašate cvetje, hvala. Vsi, ki te imamo radi Podrl domu je steber se krepak. Ni več besed, ne stiska rok. Ostal je le spomin in trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. ZAHVALA V 55. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast, zet in brat Ernest Nemeth iz Vadarec Mnogi ste ob slovesu od njega z nami jokali, nas tolažili, izrekli besede sožalja in pomiritve ter nam bili v pomoč. Drugače kot z žalostnim srcem vam ne moremo reči hvala, kajti izguba neizmerno boli. Njegovi najdražji KRI NI M Smo v znamenju lokalnih volitev. Zato objavljamo poročila mlajših članov Prezi-dija, ki ne pokrivajo področja politike. »Martin * * * Tine Mlinarič- -Tinč je potem, ko je uspešno ubranil Um v Besedi izražen ter pokoketiral z luteransko svetinjo Besedo, dobil strog ukor iz papinskih krogov. Zato je zdaj v znamenje, da se je spokoril, sklenil, da ne bo več gobarit na Goričkem.« * * * »Robertu Inhofu - Rotterdamskemu se je pred kratkim po telefonu javila sama gospa Norost in mu obljubita vse svoje akreditive. Kapo s kra-guljčki bo dobil za božič. Dotlej se mora naučiti pesem »Udri Mujo utepsiju«. Gospa ni mogla skriti svoje nečimer-nosti, kajti dodala je: »Ob ljudeh, s katerimi živiš, Ti ni težko peti hvalnice Norosti!« * * * Z zastraševanjem nadaljujemo. Tudi starejši člani Prezidija ne poročajo o nobenem kandidatu na lokalnih volitvah. * * * Tako naj bi nagrajenec zadnjega ljutomerskega ex-tempora Jože Šubic - Penzl dobil prvo nagrado zato, ker je komisiji za podeljevanje nagrad obljubil, da bo naslikal zelenega konja in pametnega Prleka. Po * * * vesteh madžarskih agencij naj bi prišlo med nedavnim zborovanjem borcev na Vaneči do hudega vznemirjenja med madžarskimi veterani, ki so v času druge vojne služili svoji domovini na tleh današnje Prekmurske republike. Še vedno se naših zelo bojijo in so svojim tukaj svetovali, naj ne norijo s temi občinami. * * * Štajerski veterani vojne bodo svoje zborovanje, na katerem se bodo spominjali, kako so preganjali wermach-tovce po Prlekiji, organizirali takoj, ko bodo ujeli Matjana Horvata - Ložičkega. Prisilili ga bodo, da jim bo na praznovanju v Babjem ložiču kuhal zelje. * * * Štefan Galič - Deskar bo znani članici Prezidija, ki je zaradi omenjenega zastraševanja ne omenjamo z imenom, izdelal metuljčka, s katerim bo v neki sporni zadevi nastopila pre’d ustrezno komisijo v Haagu. * * * Načelnice frizerskih salonov z vseh teritorijev novih občin so se pred kratkim sestale na strateškem posvetovanju. Obravnavale so cene za frizure kandidatk za županje. Sklenile so. da bodo opravljale samo frizerske postopke tupiranj. pri čemer bo koš nujno moral segati nad najvišjo točko temena županskega protikandidata. * * * In tako naprej ... * * * v zadnjem času smo sodelavci pri tej rubriki deležni silnih pritiskov kandidatk in kandidatov na lokalnih volitvah, ki bi si radi s tukajšnjo omembo zelo povečali možnost izvolitve. Oziroma si jo zagotovili. Prihajajo s čudnimi predlogi in zganjajo neverjetne stvari. Ker nočemo, da bi se ta rubrika spremenila v trobilo pregrehe, pohujšanja in nemorale, smo tokrat izpustili vsako politično ime. Saj vendar ne moremo objaviti volilnega gesla ene od kandidatk za županjo, ki se glasi: »Noben župan vam ne more dati tega, kar vam lahko dam kot ženska!« - Priporočamo zmernost! KESECAUl KOHJ 1 Radgonski mehurčki Spoštovani »radgonski mehurček!« Ker ne vem Tvojega pravega imena, Te moram nasloviti z naslovom tvoje rubrike, da se bo »vedelo«, za koga gre. Moram reči, da s cenjeno Klepetuljo kar ejobro »pokrivata« aktualiMJsti našega mesta. Domnevam pa, da se vama zaradi »starosti« le tu in tam kaj Zamerim ti pa kritični zapis o ceni irskega piva v novem lokalu aa Gornjem grisu. Ta prekrasen lokalček nosi lepo Slovenjo ime in je eden redkih v Poma^u, ki ima bogato ponudbo raznih piv, seveda- tudi uvoženih. Zakaj si ne bi jaz, obrtniški upokojenec, privoščil irskega piva. Tvoj mule pa naj pije sokove, da se bo lažje učil. Lendavski pered Vsako jutro, ko peljem mleko v zbiralnico, moram biti ne cesti zelo previden, sicer bi me množica avtomobilov z teP' strsko oznako SG podrla. Le kam jih vodi pot, sem sežem spraševati? Se peljejo v lendavske Terme, da bi si povrnili zdravje? Morda pa gredo ob četrtkih na sejem pujskov v Turnišče? množico vodi »izmakne«. Omenil bi samo aana^ke zabaj- " ' ' ' / ' “7 „ - 2 nike za rfjiranje stekla in papirja. Koliko težaV nah in trgovinsah nobene izbire, nobene kon-sem imel z mulci našega bloka, da so se nava- kurence, ko je dili papir spravljati v zabojnik za papir, steklo Včasih smo kritizirali, da ni v naših gostil- . ____________________________Sanjo z radgonskin^Četu^ želo dobrim penil bi od ogorčenja, ko mi je soseda pove- vinofi, in laškim 'pivom ne Iji^o »prišli dala, da so moj zabojnik, poln kakovostnega v To^ je .namreč refreffl ,^ega, kar papirja, izpraznili in »zmleli« skupaj z drugimi dan^ počnemo.*«^" smetmi. Čemu potem trud meščanov in vzgoja v »steklo« in navadne smeti v smetnjake. Po- mladih, da bi le dosegli nek6'srtopnjo ekološke osveščenosti ljudi. V soboto sem se priključil pohodu radgonskih upokojencev. Da vidiš, kako je bila »nastlana« avtobusna postaja s čiki, papirjem, ogrizki... Poleg pa sp stale prazne posode za odpadke. Kje je tu kultura naših občanov? Tl, pa mi sporoi^ si, pa ti plačam,dve steklenici irskega^^lO, saj kot nekdanji ttober obrtnik nimam. šfebe pokoj- nine. 'W-- Pozdrave obema s lQepeUffio! Radgončan Tunek En TOTI /N TOTA iz Lotmerka Včasih se nama zgodi, da med zadnjimi zveza za kakšno aktualno in zanimivo stvar. Ko pa nimava priložnosti biti zraven, ko se kaj »kuha«, najine ušesovlečne in očesnoopazo-valne metode pa ne najdejo vedno in pravočasno plodnih tal. Tako nama tudi še ni uspelo »izvrtati«, kdo vse bo kandidiral za novega lotmer-škega župana. Znalo pa bi biti. tako namreč sklepava, da bodo na spisku M. P., T. H., V. Š., H. S. in L. J. Če sva koga izpustila, se mu opravičujeva, prav tako tudi tistemu, ki sva ga morebiti po krivem odbol-žila kandidiranja. No, saj bo kmalu vse prišlo na dan; če ne prej, vsaj do Martinovega, ko si bomo lahko nalili čistega vina. Slišala sva, da bodo takrat krstili tudi zvonove v jeruzalemski cerkvi. Pa nič slabega ne misliva s tem. To bi znal biti zanimiv dogodek. Bolj kot predvolilni golaž pa naju zanima, ali res nameravajo podreti nekdanji zadružni dom v Strogi vasi, da bi na istem mestu zgradili novo šolo. Če prav veva, so ta dom zgradili po 2. svetovni vojni, torej je lahko star nekaj več kot 40 let. Najbrž ima kakšne hibe, toda ali je res že v tako slabem stanju, da ga je treba podreti? Od zunaj daje stavba še kar dober videz, znotraj pa nobeden od naju ni bil. Prav gotovo drži, da prostori niso najbolj primerni za šolo, ker niti niso bili zgrajeni za ta namen. In zato naj bi vse skupaj porušili? Tega pač ne razumeva. Drugje obnavljajo sto in še več let stare zgradbe. S tem pa ne misliva trditi, da šolarji in učitelji v Stročji vasi ne potrebujejo boljših prostorov za svoje delo. Mogoče tudi nimava prav glede tega, da se vtikava v to, ali naj zadružni dom podrejo ali ne. Sprašujeva pa lahko. ura tHdnaVN 31 ndjXl| .s I]«AIM141(Š £, 3 »AUpj uidOJ) opof " ,3 .3 .« 5 = 3i s .•v. • •4 s i .-v, '•'St S f f' 3' k la •S s '-'4 -lud •< !l« ■ ffUKirai liinl Ik- •J Svoje zveste bralce in naročnike bo VEST- j NIK razveselil tudi tokrat. ■ I . ild tnob J 7- Cfel ”'4 nsO^ nec Franc ^3^ Ih -h 3 S t 8 I 5 I 5 5 S2. 62'91 S L 2 Sč'«i C 1 o 1 i iZ 19 •C A tSf ■ai Vsi, ki boste do 25. novembra poravnali naročnino svojega VESTNIKA, boste sodelovali v velikem nagradnem žrebanju. ..a s nv»' i| 'S' .«1 Petdesetim izžrebanim bo VESTNIK podaril nagrade v višini 20.000 tolarjev. — v. V^.. 2 S žS, »"Se,;,* z I £. .\0\ M Vi i' >S^! c v u-o w -t«*' “-Si O »'♦S' 111 Ismi« ocen« Zdaj pa sem končno zvedel, kam mmt,«.« '-« ■ ■ v Madyarorszdg, po naše na Madžarsko. Torej ti Stajera nočejo naših »gujčekov«, ne zdravilnih kopeli, ampak st disciplinirano (kot pri spovedi) pred mejnim prehodom postavijo v vrsto in čakajo na »štemplin«, da bi pod^ zapeljali (s prižganimi lučmi) cilju naproti. To pa egerški »butiki« in stojnice na prostem. Raja do enemogtos kupuje oblačila slabe kakovosti, potem pa doma dela te klamo, češ kako poceni je onstran meje. Jasno kot beli da n^edejo še drugi, saj je znano, da je ustna reklama (td protireklama) najučinkovitejša. Noben teh pa ne bopfddd’ da je kupil »plastično« blago, saj kakovostne stvari so a kot beli ho priztt^’ i so Madžarskem drage. Zgled: pick salama. ■ ; 5 0 y moji novi lendavski občini bo poslej živeto • Slovencev in 6.160 Madžarov. V zvezi s tem naj povf sem se že začel učiti »jezik okolja«, sicer bom sestankih težave. Se pa »razmerje sil« utegne vendar meniti, če bo Dobrovničanom, ki so zdaj proti svoj priključeni občini Lendva-Lendava, uspelo izborin občino. To pa so dosegli Kobiljani, Turniščani m čani, katerih poslanci (Ciril, Bojan in Jožef) so bdi P pri lobiranju. Da boste bolje razumeli, kaj neki to J > ji volji /?, tiei ponazorim z domačim izrazom - banda. . f Občinski poslanci v ponedeljek niso mogli domU’ ves dan deževalo, zato so se sešli na zasedanju sk P občine Lendava. Tam pa je bilo slišati, da h^hnjii nrii in /ifilnvri nmnak ic ' i, »penez« samo mi kmetje in delavci, ampak fglarjcf tudi v občinski bt""''’"’ Mnniiro r-i:ln ft78.000.W blagajni. Manjka celo 878.000.00 ij^je K,. hišne alt predvidenih prihodkov. Ne, niso jih pojedle miši, ampak se je toliko manj denarja nabralo v Velik »izpad« naj bi bil zaradi veliko manjše »pom na mejnih prehodih, zato mi je šinila v glavo (in zdaj ‘Občinarjem« ukazati, najptese^^ misel, da bi kazalo »oueuiurjem« u.reui.uit, r pisarne na prehoda v Dolgi vasi in Pincah in hotel iz države, to mastno zaračunajo. Samo oa P ,, ^lo- v I esarnu , Z registrsko oznako ŠG (razkrijem 1^-okolica!) bi se nab(i)ral lep kupček- l avtomobilih z registrsko oznako SG venj Gradec in bi bilo več težav pri sestavi finančne telovadnico pri osnovni šoli na Bistrici, o čemer ne teiovaanico prt osnovni soii na oisirici, o eef~-večjezičnim poslancem. Da pa ne bi izvenelo, da navijam za nov prostor, kjer bi mladina krepila telo naj zapišem, da je veliko boljši zrak na prostem parket ni treba paziti. Se strinjate? Bistričani, vem, boste zaradi tega »obesili«. ... V teh dneh se bomo (vsaj enkrat v letu) spomnili jnii že počivajo na »cinturi«. Ob obisku pokopališča se pj sam zamislil o minljivosti življenja in o izenačenja navijam za nov zamislil o minljivosti življenja naj je bil človek bogat ali reven. Ze..._____, vsi vendarle niso enaki. Dragi moji, prihodnji sm poglejmo na grobove: eni so samo gomile, drugod p marmorja. Le kaj si misli človek v zemlji, da so - - - človek, ki še Živb^ ______:k. na -.It pritisnili vanjo? Le kaj pa si misli c_____ Že zdaj dal zgraditi nagrobni spomenik; če po ffti j^ dovoljeval, bi najbrž imel celo grobnico? Eden to povedal: »Zdaj vsaj vem, kam me bodo položili-ne bi dal zgraditi sporhenika, bi me najbrž zakopolt plot!« Morda ima mož prav, ko pa se toliko »(■ ostalih«^ skrega že na »kermini«. Vzrok: boj za de^.^ Drugače je tam, kjer Človek vse zapravi do frnt •i '•.( pokopljejo na državne stroške. I ■ I i I ) I vie zapravi ao Antetpi |i Va; počiva v mira- I ; '■ I I i I i ) I ! ( ' i 1 ), Turnišče; cene pujskom niš&'zejci na sejem 'do 20 ® 10 tednov in težkih 12 000 folarif. so zahtevali od jo 4.000 tolaijev, povpraševanje je bilo veliko in last®'* 5 »A O' O "S. & • « H' si 2: 2,k' a il AaM'" otol®' zamenjale vse živali. k toOVttO fo iit»p „ ... M »d »J •}W nij»( «‘OA« Mia at »..A -čš? S-’5 ■if stei«« 'dec^ -- ..ttvču . M I 'OAM |lg| 2 n 'J z O "•' vas I""«-n •Sj: "'X“'’l* il foaoi resniKr - orinnl »d M I ZO Pomurska banka cl.d' [ □ Moja domač3 Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 25. oktobra I99dt 26.10.1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 25. oktobra 1994 od O#^ Cene sadja in zelenjave Tržnica Osred. Murska ljubljan. Koprska Sobota tržnica tržnica 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, lel.;069/23 507, fax:31 576 Companv Veščica d.o.o« Cene rabljenih avtomobilov Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so minulo nedeljo prodajali 39 rabljenih avtomobilov, lastnike pa so zamenjala le tri vozila, renault 5 c, golf j in zastava 101. Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1.146,2556 2.354,4709 8.067,6773 7,8894 9.682,4229 121,0313 Nakup 1.055 2.235,00 7.735,00 _____7^ 9.190,00 115,50 pro^ 1.) tokrat Jabolka Hruške Mandarine Limone Banane Klwi Grozdje Krompir Zelje Čebula Česen Korenje Solata Radič Cvetača Jajca 40-70 30-100 60-100 120 60-120 200 200 160-200 200-240 200 160-180 150-250 120 80-120 350 350-400 150 350 250 120-150 200-250 25 30-^0 20 35-70 80 80-120 300 200-250 40-50 80 120 400 100 80-120 150-200 140 100-200 200-400 190 240 15 250 13-18 400 250 Znamka avtomobila Renault 5 c Golf j Zastava 101 Ford Escort 1,3 Mercedes 190 e Ford Sierra 1,8 td Renault 19 Chamade Renault 5 c Škoda Favorit lx Fiat Uno 60 s Citroen ax Opel Kadett 1,6 d Zastava 128 Golf jx Letnik 1991 1979 1987 1993 1986 1991 1992 1991 1993 1987 1992 1985 1988 1987 Prevož. km 29?000 106.000 61.000 13.000 124.000 40.000 49.000 28.000 39.000 106.000 29.000 91.000 41.000 64.000 Cena 80.000 SIT 3.000 DEM 2.700 DEM 20.000 DEM 17.500 DEM 20.000 DEM 17.450 DEM 10.500 DEM 9.000 DEM 6.500 DEM 950.000 SIT 7.800 DEM 3.300 DEM 10.500 DEM Od številnih oblik varčevanja v naši banki vam Ijamo OBROČNO NAMENSKO VARČEVANJE kot obliko postopnega mesečnega varčevanja, ki '.u tistim strankam, ki imajo vsaj povprečne mesečne d^ Gre za nepreklicno varčevanje z mesečnimi igta-neenakih zneskih za dobo najmanj 1 leto in največ J ' ^qQ v valeč na svoj varčevalni račun mesečno polaga najiP®^^vi'*'' ^i) v tolarski protivrednosti. Evidenca vplačil je V varčevalne knjižice. Skrb za plačilo posameznih PjLpV® varčevalec prepusti banki za plačevanje mesečnih pd' '41 čega računa. . odiag/ Obrestne mere so ugodne, saj varčevalcu, ki enoletno varčevalno dobo, banka prizna obresti vJgsii. g,«/ nega depozita, kar pomeni, da varčevalec prejme on bi pol privarčevanega zneska vložil takoj, ne pa v še® obrokih. (Obresti: R-i-8 - 1 leto, R-t-11 - 2-3 leta)