-   57    -
Hranilnica (Sparcasse) v Ljabljani
1848.
Pred nekimi tedni je krajnska Ljubljanska hranilnica svoj račun za pretečeno leto 1848 na sviti o dala, iz kteriga se vidi, kako se je ona ne le samo pretečeno leto, ampak celo od začetka svoje osnove, obnašala.
Soštevk istinge (kapitala), ki je bila lanjsko leto v hranilnico vložena, znese 144,894 gold. in 37 kraje; une, ki jo je hranilnica vlpžnikam z obresti vred plačala, pa 311,839 gold. Ce je tudi hranilnica, od kar obstoji, nar več hranjene istinge vložnikam lani plačevala , vender ni nobenkrat v take zadrege prišla, de bi bila mogla za svoje plačila v kaki drugi kaši pomoči iskati, ali denar na posodo jemati. Nar več je pa lanjsko leto mesca sušca, maliga in veliciga travna izplačala, ker je namreč 1129 vložnikov prazni strah pred raznimi prekucijami tako oplašil, de so ei dali iz hranilnice svoj vloženi denar izplačati, in pri vsim te'm se je hranilniški zaklad (Reservefond) za več kakor za 6,000 gold. pomnožil, kteri znese letaš 98,845 gold. in 3y4 kraje.
Veliko tistih ljudi, ki so boječi in zapeljani svoj denar iz hranilnice vseli, ne vedo zdaj, kaj ž njim storiti ; ni bilo jim treba za-nj se bati, dokler je bil v hranilnici shranjen, de bi ga zgubili. Saj ni bil kakor žito na žitnici nasut, de bi si ga mogel kakšen tat ali sovražnik polno mavho nagrabiti. ;,Francozje znajo priti in čez hranilnico pasti, in ob vse bomo, kar imamo notri shranjeniga, prišli," je marsikteri lani sanjal. Ali ne veš ljubi prijatel! de hranilnica ne sedi na denarjih, ktere pomalim prejema, ampak jih v večih soštevkih proti nar veči varnosti na hiše , grunte in na razne druge zastave po celi deželi posojuje, in po tem takim nemore nihče tacih posojil, kakor bi hotel, odnesti, nej bo tat ali sovražnik kakoršin hoče. Od tega posojila dobi hranilnica vsako leto 5 gold. obresti od 100 gold.; ona plačuje pa tistim, ki ji denar hraniti dajajo le po 4 gold. od 100 gold., — ta goldinar pa, kteri ji čez ostane, za se obderži in ga, kar ji od raznih stroškov čez ostane, k lastnimu premoženju dene.
Le dolžne in važne sprične pisma in druge zastave se v hranilnici hranijo; tode s takimi pismi in zastavami ni, kakor vsak dobro ve , nikomur drugimu poma-gano, kakor tistimu, čigar so. De se pa tudi hranilnica vsih denarjev ne znebi, to bo mende tudi vsak vedil, ampak ona mora tudi precej gotoviga denarja v zalogi imeti, de zamore vsakimu vložniku, kdor pri nji pomoči iše , tudi vstreči. Take gotovine je imela ob novim letu 52,800 gold. in 34 kraje. Ce bi kadej imenovana gotovina v nevarnost imela priti, bi se dala, kakor vse der-žavnein druge kaše lahko zavarvati; česar, hvala Bogu! se ni bilo do zdej bati. Bog daj , de bi se svet kmali zedinil, umiril in spametoval, de bi se spet kupčija, prodaja in dovernost med ljudmi uterdila, in občno zaupanje k nam vernilo. Potlej bodo ljudje tudi gotovo veči veselje in pogum k novimu počenjanju dobili in iz hranilnice denarje na posodo prejemali. Takrat bo tudi hranilnica v stanu več denarja med ljudi razposojevati in od tistih, kteri dobrote hranilnice spoznajo, ga tudi vec prevzeti; kar se pa toliko časa ne bo moglo zgoditi, dokler bo v nji toliko mertviga denarja ležalo.                  S.