w'' '¦^^&ssteli knezoškof dr. Mihad Napotnikt Dne 28. marca 1922 ob četrt na 2. uri popoldine je bil po petmesečni mučni bolezni od Gospoda poklican na večno plačilo prerailostljiVi naš knezo- škof lavantinskL Mladost umriega knezoškoia. Blagopokojni vladika se jc narodil dne 20. septembra 1850 na Tepanjakem vrhu pri Konjicah kot sin bogaboječih sloTenskih kmetskih staršev. , Zivahni in nadarjeni raladenič je obiskoval ijudsko šolo v Konjicah, nakar so ga starši poslali v latiinske šole v Celje, kjer je bfl v vseh razredih prvi odličnjak. Rajni kot duhovnik. Po dovršenih ghnnazijskih študijah je stopil v bogoslovje in bil dne 25. julija leta 1875 v Mariboru posvečen za duhovnika. Za časa okupedje Bosne in Hercegovine leta 1877—1878 je bil poklican v rojake kot Tojaški duhovnik. Ko se je vrnil nazaj v škofijo, je z vso vnemo nastopil dušnopastirsko shižbo. Pod škofom dr. MakshnUijanom je bil dvorni kaplan, toda ie kratko časa, kajti poldican je bil na Dunaj kot dvorni kaplan. Nekoliko pozneje je postal rektor Avgustineja {bogoslovne visoke šole) na Dunaju. Kot knezoškof lavanrinski. Komaj 39 let star, je bil dne 27. septembra 1889 imenovan za knezoškofa lavantinskega. V vrsti mariborsldh škofov je bil 3., v vrsti lavantinskih škofov pa 54. Ko je postal škof, je posvetfl vse svoje pisateljske sile in vso svo^) delavnost cerkveni sraeri in v blagor duš svojih škofljanov. Neumoma delavnast in gorečnost za čast božjo je bila značilna poteza našega rajnega cerkvenega kneza. Skoro vsako svojih 221 župnij Je v teku 33 letnega škofovanja obiskal po petkrat. Kot škof ni bil kot izboren govomik na slovesu samo v sroji vladikovini, ampak tudi daleč na okrog. Komur njegovih škofljanov niso znane njegove krasne pridige in slavnostni govori ob raznih cerkvenih slo vesnostih, kot birmah, posvečevaiiju cerkev itd.? Kot slavnostnega govornika ga je slavil Dunaj, ob priliki evharističnega kongresa leta 1912. ga je občudoval Soinograd, ob priliki mednarodnega raarijanskega kongresa leta 1910, Ljubljana, ob priliki katoliškega shoda itcL Za umetniško gradenje in prenovljenje cerkev je zastavil vse svoje moči in je tudi sam prisperal z bogatimi darovi. Za dobo svojega pastirovanja je posvetil okrog 30 deloraa noviih, deloma prenovijenih cerkev. Komur niso znane krasne cerkve : v Vojniku, v Čadramu, na Teharjih, na Vidmu, v Št Pavlu, v 2alcu, na Dolu, v Cirkovcah itAf zlasti pa čndovito lepa bazililca Matere Milosti v Maribom, furška cerkev y Rajhenbvtrgii ? Rajni je v težkih in burnih časih STetovne vojske, za čnsa preobrotacio zadnjega svojega zdihljaja vodil požrtvovfc* o in spretno srojo obširno vladikovino. S prepričevalno besedo je svoje v bedi se nahajajoče škofljane bodril k neomajenemu zaupanju v ibožjo pomoč in boljšo bodočnost. Bil je velik zaščitnik in podpiratelj revežev. Pomagal je revežem kjerkoli in kakorkoli je mogel. Za »aše bedne Haložane je izposloval velik papežer dar. Blagopf Tcojnik kot pisateij. O gorečnosti in dela^nnosti rajnega pričajo številni njegovi spisi. Ze t svoji mladosti je nmogo pisal. Kot sin kmetskih staršev je obelodanil že leta 1873 prvi svoj narodno-gospodarski spis v mariborskem «Vestnilcu« pod naslovom : «Kmetijstvo, kot podlaga izobrazbe«. V «SIovenskem Gospodarju^- je v letih 1879—1883 objavil svoje »Potopisne črtice z juga«. Leta 1884 je izdal knjižico : »Kratek pregled bosanskcga slovstva«. Ko je pa postal škof, je posetil vse svoje pisateljske zmožnosti cerkvenim zadeTam. Saono slovenskih knjig in spisov je izdal nad 25, vseh skupaj pa nad 100. Omemmo samo nekatere najvažnejše cerkveno - zgodovinske knjige kot: «Sv. Pave), i^postol sveta in učitelj narodov«, «Sv. Viktorin, prvi ptujski §kof in mučenflc«, «BaziUka Matere Milosti v Mariboru«, «bnenopis konjiške nadžupniie« itd. Večino n|egovih spisov pa obsegajo njegovi prelepi pastirski listL Blagopokojnikova odlikovanja. Rajni knezoŠkof je bil papežev hišni prelal in prisednik prestola, ii»ski grof, po najvišjih prejšnjih odlikovanjih je bil še le pred tedni, ko je 4e bU težko bolan, odlikoTan z redom sv. Save L stopnje, bil je častni čJan ia pokrovitelj mnogih pobožnih družb in dobrodelnih društev, častni občan občin Bezina, Konjice okolica, Tepanje, Sv. Peter v Sav. doBrri »td. ¦ • • Zadnji dnevi našega nadpastiija. ,V mescu septembru lanskega leta je naš nadpastir obolel na črevesnem raku. ZalD boiezen ni zdravniške pomočL Od tistega časa je še sicer deJa! za svojo vtedikovino, zajedno se je tudi pripravljal na smrt Ob priliki, ko Je bi slovesno spreviden s svetotajstvi, je t prelepih besedah navduSevai duhovnike in venvike, da naj ostanejo neomajeno zvesti večnim resnicam sv. katoliške Cferkve. Odkrito je prosil odpuščanja duhovnike, ako bi bil katerega kedaj razžalU, vse odpušča tudi sam iz srca. Telesne moči 30 ga vidno zapuščale, feajH uživati ni mogel skoro prav ničesar. Strahovita bolezen ga je popolnoma spremenila tako, da bi ga zadnje dni ne mogel nihče več spoznati, čeprav je bii prav krepke narave, bUa ga je dobesedno sama kost in koža. Tolažbe jp v svojem trpljenju iskal le v Bogu. Z angelsko potrpežl^vostp je iz Ijubezni do ZveUčarja prenašal mukepolno trpljenje v bolezni. Na mrtvaškem odru. Truplo blagopokojnega našega nadpastirja so v »oči od 28. r& 28». marca položili na mrtvaški oder v škofijski palačL Velfka obednica, kjer se nahaja mrtvaški oder, je preoblečena v črno sukno. Na sredini dvorane je kovinasta krsta, v katero je položeno truplo, oblečeno v škofovsko obleko. Na risokih svečnflcih gori na desni in levi strani po 15 sveč. Ti svečniki so mftd zelenjem pra-r lepo porazdeljeni. Vsa dvorana je prav okusno okrašena z lavorom. Nad mrličevo glavo je ena palma. Pogled na z fevorovimi piramidami okrašeno dvorano je veličastno-turobea. V škofovi kapelid, ki se nahajs tik dvorane, bodo služili sv. maše zadušnice števibu škofie, ki se bodo udeležffi pogreba. Na tem mestu bodi še tudi pohvalno omenjeno, da sta mestni pogrebni zavod, kakor tudi cvetličar Crilak storila rse, dh dostojanstvu pokojnika primerno, veličastno okrasita žaljno dvorano. Pogreb pokojnega vladike. Pogreb našega blagopokojnega vladike se vrši v ponddjek, 3. aprilu ob 8. uri zjutraj od škofijske palače na Slomškovem trgu št. 19. Trnplo se bo slovesno blagoslovilo in preneslo v stojlnico, kjer bodo opravljene mrtraske molitve. Okrog 10. ure se začne slovesna sv. maša-zadušnica, za tem bo pridiga, nato pa sprevod v baziliko Matere Milosti pri frančiskanih. Cerkveni pogrebnl govor bo imel v stolnid Jjubljanski knezošKof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki bo vodil tudi pogreb. Testament rajnega škofa.  Za vse dobro in plemenito vneti blagopokojnik je tudi temu primerno razdelil svoje premoženje ˇ res plemenite namene. Za reveže so namenjene velike svote. Qavni dedič je pa mariborsko Dijaško semcnišče, v katerega se sprejemajo in v njem Tzgajajo revni dijaki, da se posvetijo duhovskemu Aanu. Tudi se je spomnil raznih katoliških društev v Mariboru, katerim je sporoCil svojo hišo v Meriboru. V tej hišl bi naj imela ta društva svoj dom — svoje zavetišče.