stusa številka leto letnik skupna št. ISSN WWItm^HURffiMH DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijanci, Rakovniška6,1000 Ljubljana RAČUN 24200-9004141717 sklic 00 06 VSEBINA Pri don Bosku doma Oratorij za animatorja ]► Veselje in apostolat ]► Skrivnost svetosti: Ljubezen do Kristusa ]► Bogastvo življenja na kmetih Foto: J. Žnidaršič DVOMESECNIK Glasilo za saiezijansko družino 4 2004 77 530 0353-0477 Izdaja: Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja: uredniški odbor Urednik: mag. Marjan Lamovšek Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava: Marko Suhoveršnik Stiki; mag. Janez Potočnik Založba: Salve d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Povše, Ljubljana Salezijanski vestnik Rakovniška6 1000 Ljubljana 01/42.73.028 vestnik@salve.si Salezijanski vestnik je I. 1877 ustanovil sv Janez Bosko. v slovenskem . jeziku pa je začel izhajati INas'ov, 1.1904 Danesrzhajav55 uredništva: narodnih izdajah, v 24 jezikih in v 151 državah, kjer delujejo salezijanci telefon: (letna naklada nad 10 milijonov izvodov). e-posla. pošlovcini, mladim, ki si nabirajo znanji' po različnih izobraževalnih ustanovah, so se k leh dneh zopet navrgle počitnice, čas sproščenosti, oddiha in zbiranja novih moči. Po don Boskovem priporočilu in prizadevanju to ni čas, ki bi iz-puhtel v votlo, ampak je čas za rast v dobrem, za tkanje dobrohotnega medsebojnega sožitja in ne nazadnje čas za Boga. Po mnogih slovenskih krajih zato prav v teh pačit niških dneh po t ekajo številni ora-toriji. V zadnjih letih so se močno razrasli in razširili, da lahko otroci in n jihovi spremljevalci anima torji sproščeni razigranosti in z mislijo na Boga polnijo svoje mla de dni in si pripravljajo bogato po potnico za življenje. V teh dneh je minilo natanko 50 let, odkar je bil za svetnika razglašen Dominik Savio, gojenec v Marjan LAMOVŠEK UREiDNIK u JULIJ - AVGUST • 2004 3 É orcitoriju sv. Janeza Boska v Torinu. S postavitvijo tega najstnika na oltar Cerkev dokazuje, da je povezanost z Gospodom (svetost) mogoča tudi v teh letih. Predvsem pa daje mladim in njihovim staršem priprošnjika, ki jim je gotova opora na poti človeškega in krščanskega dozorevanja. Vrhovnih predstojnik salezijan-cevje letošnje leto imenoval leto sa-lezijanske svetosti. Na poseben način je celotna salezijanska družina doživljala dar svetosti, ki je delo Duha, z razglasitvijo treh članov salezijanske družine za blažene. O tem si lahko več preberete v tej izdaji Salezijanskega vest-nika. Resnično, bogato branje, ki nas napolnjuje s čudenjem, kaj vse zmore človek, če v sebi da delovati Božji milosti. Izdaja Salezijanskega vest-nika, ki jo imate v rokah, prihaja na svetlo prav v času, ko so bili posvečeni letošnji novo-mašniki. Namenimo svojo misel in molitev tudi njim, da bi tudi 1 954, razglasitev Dominika Savia za svetnika v njih in po njih delovala Gospodova milost. Naj bodo dnevi, ki so pred nami, vedno obsijani z žarki Duha, da bomo podobo, po kateri smo ustvarjeni, v sebi izrisovali z vedno bolj popolnimi potezami, kot je to v rosno mladih letih zmogel sv. Dominik Savio. Le tako bo leto salezi-janske svetosti tudi v nas našlo svojo potrditev in odmev. Veržej; Čarna Mura a prvo junijsko soboto (5. 6.2004)je na Rakovniku v Ljubljani potekal že tradicionalni otroški festival, poimenovan "Čarno jezero". Že trinaj-stič seje ob sklepu veroučnega leta na rakovniškem griču ob svetišču Marije Pomočnice zbrala skorajda nepreštevna množica otrok. Njihove oči se niso ozirale proti nebu, kije bilo ves čas dogajanja prekrito z gostimi oblaki, ki kot po čudežu niso rosili na Rakovnik: Čarno ¡ezero 4 JULIJ - AVGUST • 2004 pestro dogajanje na otokih Čar-nega jezera. Skoraj 800-glava množica seje lahko udeležila dvajsetih različnih dejavnosti, iger in delavnic. Vse dejavnosti so bile uglašene na temo "svetost je za nas". Letos namreč obhajamo zlati jubilej razglasitve Dominika Savia, gojenca v oratoriju sv. Janeza Boska v Torinu, za svetnika. Prav letos pa je tudi 100 let od smrti Lavre Vicune, 13-letnega dekleta, kije bila gojenka sester hčera Marije Pomočnice in jo je papežjanez Pavel ll.vdonBosko-vem letu 1988 razglasil za blaženo. Ob teh dveh likih so se otroci, udeleženci Čarnegajezera, navduševali, o njiju marsikaj izvedeli, predvsem pa ugotavljali, da če sta onadva zmogla v rosnih letih svojega življenja Gospodovo povabilo po popolnosti vzeti zares, zakaj vendar tega ne bi zmogli tudi sami?! Povabilo vrhovnega predstojnika salezijancev, dr. Pascuala Cháveza, da bi bilo leto 2004 za salezijansko družino leto svetosti, odmeva torej tudi na Slovenskem. Organizatorji Camega jezera - s salezijanskim duhovnikom g. Francem Brečkom na čelu - so na izviren način poskrbeli, da bi klic k svetosti dosegel tudi srca najmlajših. V mnogih udeležencih in animatorjih (prek 200 se jih je trudilo, daje prireditev lepo potekala) bo ostalo kot lepo doživetje zapisano tudi obhajanje evharistije ob koncu prireditve. Z molitvijo, navdušenim petjem in besedami voditelja bogoslužja, predstojnika slovenskih salezijancev g. Lojzeta Dobravca, je bila lep sklep in nujno dopolnilo celodnevnemu razgibanemu dogajanju. Sicer pa, svetost izvira pri oltarju in od tam odteka - če je pristna - v vse pore človeškega življenja in delovanja. M. L e tretje leto zapored je bila drugo soboto vjuniju v Veržeju organizirana Čarna Mura, festival za otroke, po zgledu Čarnegajezera. Kljub slabi vremenski napovedi in kislemu jutru seje zbralo blizu štiristo otrok in več kot sto animatorjev iz celega Pomurja. Srečanje smo začeli s pesmijo in molitvijo. V nov dan pa nas je dodobra predramil s svojimi vragolijami nam vsem znani čarodej Toni z Bleda. Potem seje za- loma in po svetu velo višek s popoldansko sveto mašo, ki jo je daroval s somaše-valci župnik iz Dobrovnika, g. Franc Režonja. Vse je povabil živeti svetost in hoditi za Jezusom. Po zaključnem blagoslovu in pesmi so otroci odhajali domov, mladi pa so se še pozabavali ob "pizza-party". Posebna zahvala gre so-bratom salezijancem in sestram Marije Pomočnice, ki so ob pomoči mladih animatorjev uspeli zgledno organizirati Čarno Muro. Gotovo nas bo drugo leto še več. Sandi Osojnik sdb Svojo pomoč lahko nakažete na naslov: Salezijanski dom v Ga-berju, Kidričeva ulica 3, SI-3000 Celje. Za zbiranje sredstev imamo odprt poseben transakcijski račun pri Banki Celje d.d. pod številko: 06000-0929837158. povezana z velikimi stroški, ki presegajo zmožnost sale-zijancev in krajevne Cerkve, se z iskreno prošnjo obračamo tudi na naročnike in bralce Salezijanskega vestnika in na vse ljudi dobre volje. Za vse dobrotnike Don Bo-skovega centra Celje molimo. Vsakega zadnjega v mesecu, na spominski dan sv. Janeza Boska, pa ob 7. uri zjutraj zanje darujemo sveto mašo. Sveti oče papežjanez Pavel II. pa podeljuje svoj apostolski blagoslov vsem, ki bodo pri gradnji sodelovali s svojimi darovi in delali v blagor mladine. Slavko Pajk, vodja projekta čelo zares. Otroci so se razdelili glede na barvo šalovvtri večje skupine, t. i. brode, ki so bili posvečeni trem mladim svetnikom: Dominiku, Lauri in Katarini.Tamjesle-dila razdelitev še na posamezne rokave (delavnice). Geslo dneva je bilo 'Svetost je za nas'. Po zgledu sv. Dominika Savia smo se trudili, da bi svetost uresničevali predvsem z veselim življenjem. In tega vsaj na Čarni Muri ni manjkalo. Opoldne nas je cerkveni zvon opomnil na molitev Angelovega češčenja, prazni želodci pa na malico. Tudi sladoled je bil na razpolago, srečolov pa je prenekatere-mu udeležencu še dodatno polepšal dan. Naše srečevanje je doži- MÜHK- Rast Don Boskovega centra Na delavnicah se otroci učijo marsičesa V Celju, v mestu ob Savinji, salezijanci gradimo nov Don Boskov center. Gradnja oratorija, kjer bodo mladi lahko dobro in koristno preživljali prosti čas, veroučnih učilnic in kabinetov, prostorov za projektno učenje za mlade med 15. in 25. letom starosti, ki niso končali šol in niso zaposleni, in večnamenske dvorane, kjer se bo najprej zbiralo novo župnijsko občestvo, dobro poteka. Ker je gradnja JULIJ - AVGUST • 2004 1 5 Vri dan Basku dama Utrinki z romanja mladine Od 23. do 27. aprila je poromalo v don Boskove kraje nad 90 mladih: en avtobus so napolnili mladi iz salezijanske župnije Cerknica, drug avtobus pa animatorji uskovniških tednov; Skale in Smeha. 1 njimi so romali štirje salezijanci. \\Colledon Bosco, Chieri, Val-docco ... Po potepanju po teh krajih smo spoznavali življenje in karizmo don Boska. Poskušali smo razumeti njegovo razmišljanje in pogled na svet, njegov boj za mlade, predvsem pa njegovo delovanje za zapuščene fante. On sam je že zelo zgodaj zapustil domače in s tem domačo hišo. Zato je tudi lažje pv 6 JULIJ - AVGUST • 2004 i razumel in pomagal mladim in jih vabil k sebi. Nudil jim je šolanje, igro in smeh, ob tem pa tudi toplo zavetje ter odprte roke, predvsem pa ljubezen. V Valdoccu (prvem oratoriju) me je prešinil občutek njegove veličine in dobrote. Čeprav je imel težave na začetku, ni obupal, ampak seje vztrajno bojeval za mlade. Danes, ko stopamo po nje-■ govih stopinjah, se trudimo biti del njega ali pa celo roke njegovega delovanja. Don Bosko je »car«, če se lahko tako izrazim. Daje nam moč, predvsem pa nasmeh na usta. Spoznali smo don Boska in njegovo karizmo, ki še vedno deluje v nas in preko nas na druge.« Špela »Don Bosko mi vsakič znova da novega veselja za delo z mladimi ... Nisem pričakovala, da se nas bo zbralo tolikšno število. Ko smo skupaj zapeli, se nas je po Torinskih ulicah dobro slišalo. Tudi zgubiti se nismo mogli. V spominu mi bodo ostali naslednji dogodki: oratorij v Torinu - koliko mladih se tam vsak dan zbira; prelep lesen kip Vstalega na Colle Don Bosco; hiša don Boskovih otroških let -kakšna revščina in kakšen svet-nikje kasneje zrasel iz nje; imeli smo mašo v sami baziliki Marije Pomočnice v Torinu ... Vse to in še mnogo drugih stvari naredijo te kraje svete. To so res kraji milosti, ki so tudi v meni pustili pečat lepega, preprostega, veselega.« Barbara \\ Romanje, kot sem ga doživljala jaz. Iz teme v čudovito svetlobo. Izpod križa v vstajenje. Prvi trije dnevi. Težko. Vidim veliko lepega, dotakne se me veliko stvari. Don Bo-skov duhje med nami, občudujem njegovo delo in se veselim, ker v naših salezijancih vidim njegov nasmeh. Ves čas pa me spremlja neka čudna otožnost, ki mi ne pusti, da bi se sprostila, uživala in se iskreno veselila. Boga doživljam kot Trpečega in ne kot Vstalega ... Potem pa se zgodi velika noč. Srce zaigra. Usta zapojejo. Vame se naseli radost in ljubezen, ki sije dolgo časa nisem dovolila čutiti ... Sedaj sem doma. Občutim težo vsakdanjosti. Spet padam. Vedno znova bom. A sedaj vem, da me s Colle don Bos- V Valdoccu pri don Boskovem spomeniku co gleda veličastni Prijatelj, ki mi želi vse dobro. Vem, da me spremlja don Bosko, pa Dominik in še marsikdo od romarjev, ki so mi ostali v lepem spominu. Sprašujem se, kaj bi lahko Bogu dala v zahvalo. Verjetno tole: sprejeti padec in dovoliti, da me On dvigne.« Nataša \\ Ni lepšega darila za anima-torja kot pokazati mu njegove korenine. Med romanjem sem spoznavala don Boskovo preprostost in iz- najdljivost, njegovo trdno vero in neomajno ljubezen do mladih. Iz dneva vdan mi je bil bližje, iz dne-vavdan mi je postajalvečji prijatelj, vzor in iz dneva v dan sem z večjim spoštovanjem in hvaležnostjo mislila na njegove začetke salezijanstva in priprave ora-torija za mlade, ki še danes rojevajo sad in to po celem svetu. Koliko dobrega se lahko rodi iz preprostega odprtega srca enega človeka! Naj nam bosta njegova svetost in veselje nad delom in druženjem z mladimi v zgled in spodbudo na vsakem koraku. Hvala ti Gospod, da si mi dal možnost, da sem tudi jaz del sa-Iezijanske mladine in da lahko kljub svoji majhnosti sodelujem pri uresničevanju don Bos-kovega velikega poslanstva.« animatorka Sabina Stopar mam mm Hk ■t m HHHHMI p/še Metod Ogorevc Ombrij mimahfja Oratorij za animatorja ni le igra, niso samo počitnice, ni beg od doma in vsakdanjih okolij (predvsem šole in doma), ki si se jih mogoče že naveličal... Oratorij je za animatorja vračanje v življenje: ko si morda že pozabil na otroško igrivost; ko si se začel izogibati pomembnim srečanjem; ko si morda postal solist; ko poskušaš pobegniti pred življenjem in odgovornostjo. nimo in vse dobro shranimo v zakladnico svoje osebnosti in jih ovrednotimo. Oratorij: nove izkušnje bogatijo Na oratoriju je animator tisti, ki organizira, je poln energije in idej, predvsem pa je tisti, ki pomaga drugim mladim pri iskanju smisla življenja v vsakdanjosti, predvsem v počitniški vsakdanjosti. Na oratoriju je animator zgled mlajšim: ob tebi zahrepenijo po službi animatorja. Zato je zelo pomembno (v moramo lotiti, če hočemo, da zaznamuje vse drugo. Reči »da« življenju in priznati, da to življenje ni samo po sebi umevno: potrebno je iskanje in napor, da pridemo vse do Boga, ki med počitnicami ne gre na dopust. V takšnem okušanju življenja, v njegovi dinamičnosti in pestrosti se kot animator pravzaprav prepuščaš izzivom, ki ti jih to prinaša. Svoja odkritja pri drugih prenašaj v bolj kvalitetno lastno življenje: kako pomembni so odnosi pri rasti! Oratorij je zelo preprosta in bogata izkušnja, kije kot animator ne smeš prezreti. Vrata mnogih ora-torijev so se že odprla, druga se še bodo. Zato se mi zdi pomembno, da se odpremo veselju, ki na oratoriju zajame organizatorje in otroke. Vendar je pomembno tudi to, da te dneve oce- don Boskovem stilu), da sprejemaš izzive, kijih okolica in miselnost danes polaga pred tvoje noge. Toda poiskati je treba tisti pravi odgovor, vse počitniško doživljanje povezati in kljub razpuščenosti in razvedrilu najti odgovor. Kakšen je ta odgovor? Kljub počitnicam moramo sprejeti življenje in ga živeti kot dar in nalogo, to je delo, ki se ga Na ta način boš prišel do dvojnega rezultata: mladim boš pomagal, da bodo dozorevali na človeškem področju in se odpirali Bogu, ob tem pa boš tudi sam prihajal do novih spoznanj in navdušenja za življenje. Oratorij: srečanje s Kristusom Marsikdo se sprašuje, zakaj je na oratoriju potrebna molitev, 8 JULIJ-AVGUST- 2004 www.oratorij.net Izkušnja sodelovanja v življenju skupnosti je pomemben element, v katerem se mladi vzgajajo. Zato je nujno potrebno vključevanje mladih v lastno skupnost: preprosto povedano, gre za skupino, v kateri se mlad človek počuti dobro. Drugi korak je spoznavanje tistih vrednot, kijih prinaša krščanska skupnost, če hočemo z njo vzgajati mlade in jih utrjevati v krščanski izkušnji. Temu sledi povabilo in vstopanje v liturgič-no in zakramentalno življenje. V času mnogih ponudb in velikih dogodkov, ki nas v našem majhnem svetu danes presenečajo, je potrebno imeti veliko sposobnost usklajevanja-harmoni-zacije. Moramo znati vključiti vse ponudbe, ki izhajajo iz okolja, in še več: v ospredju moramo imeti tisto najpomembnejšo pripadnost, da-se ne izgubimo. Zato je še toliko bolj pomembno poudariti pomembnost oratorijske-ga dogajanja, ki mora imeti pridih krščanske skupnosti. Oratorij: biti animator je moj poklic Biti animator oratorija ni samo enotedenska (ali več tednov trajajoča) počitniška izkušnja, ki gre v pozabo. V svoji službi vzgoje animator vodi skupino in poskuša v njej ustvariti dinamično življenje in odnose, pri tem pa mora vedno odkrivati posameznika in mu pomagati, da odkrije svoj lastni poklic v družbi in v Cerkvi. Načini tega iskanja so različni, vendar pa je namen en sam: zavzemanje zajezusovo stvar. Animator mora živeti svoj poklic v hvaležnosti za klic in v naporu, da bi njegovo življenje imelo smisel: priznava, da je vse Božji dar, vendar ne pozabi na nujnost lastnega napora, ki zahteva strokovnost in pripravo tudi za počitniški oratorij. Ta dva vidika skupaj izražata eno samo resničnost: vsak krščanski poklic je dar od Boga, zato je ta naloga pomembna kvaliteta, ki mora rasti v služenju Božjemu kraljestvu. Želim ti lep oratorij, predvsem pa naj ti letošnja izkušnja oratorija pomaga pri tvoji osebni rasti.■ zakaj govoriti o Bogu, o Jezusu, o svetnikih, saj smo vendar na počitnicah. Želimo uživati brez kakršnihkoli obveznosti in nalog! Vendar ne gre tako. Če želiš vzgajati za pravo življenje, moraš pomagati sebi in drugim mladim, da se odpirajo in sprejemajo največji dogodek, ki seje zgodil človeku: življenje doseže vrhunec vjezusu Kristusu in postane razumljivo le v veri vanj. Zato animatorvedno oznanja Jezusa Kristusa kot odgovor na zahteve življenja. Predlaga njega z vsem žarom in drznostjo, njega, kije temelj novega življenja. Pripoveduje evangelij: srečanje zjezusomje mogoče in pomembno, kajti on je živa podoba Boga v zgodovini človeka. Srečanje zjezusomje drugačno od vseh drugih srečanj: je srečanje z Božjim obličjem, ki je življenje in rešitev vsakega človeka; je posebno srečanje, ker se dogaja v naporni in vendar svobodni igri; gre za sprejemanje Božje skrivnosti. Boga resnično srečamo le, če se odločimo, da sprejmemo njegove temelje in smisel, če sprejmemo pot, če sprejmemo njegovo besedo resnice, kakor je to storila Marija, prva izmed verujočih. Oratorij: vesela skupnost, ki je Cerkev Oratorij je množica, ki živi, je • skupina mladih, ki se lotijo življenja. Animator se zaveda, da ima srečanje s Kristusom tudi med počitniškim oratorijem pridih skupnosti-Cerkve. Zato je še posebej pozoren na dve dopolnjujoči si stvarnosti: vzgajati mlade za občutek pripadnosti skupno-sti-Cerkvi in voditi te mlade k sodelovanju v liturgičnem in zakramentalnem življenju Cerkve. JULIJ - AVGUST • 2004 1 9 Oče in učitelj dr. Pascual Chávez Villamieva Sadovi preventivnega sistema PIERGIORGIO in RODERICK Na vrsti sta Piergiorgio Frassati, Italijan, in Roderick Florcs, Filipi-nec; enemu je salezijanec pomagal pri študiju, drugi je bil skavt in gojenec v naši tehnični šoli v Mandaluyongu. Piergiorgio, sin ustanovitelja turinskega dnevnika LA STAMPA, senatorja liberalne stranke in poslanika v Berlinu, ter poznane slikarke, je preživel svojo mladost precej mirno, kljub nelahkim odnosom med staršema. V določenem trenutku seje v njegovem življenju pojavil salezijanec g. Cojazzi (Slovenec Kovačič iz Gorice, op. prev.), kateremu gaje oče zaupal, da bi ga prebudil pri učenju. Pravvtistem časuje Piergiorgio prišel v stik s socialnimi problemi: hitra in neurejena industrializacija, notranje priseljevanje, gospodarska negotovost in revščina po toliko družinah. Ko je končal osnovno šolo, je začel obiskovati ustanovo Svetega Vincencija, ki ji je posvečal mnogo prostega časa. Drug čas je preživel s prijatelji in na izletih v planine. Leta, ko je hodil v licej pri jezuitih, so mu izbrusila značaj in vedenje: rasla je njegova prizadevnost za učenje, njegova pobožnost, prizadevanje, da bi bil dober kristjan, njegova karitativna dejavnost in branje pisateljev, kot sta bila sv. Pavel in sv. Avguštin. Vpisal se je na Politehnično šolo v oddelek za industrijskega inženirja, da bi delal blizu delavcev. S svojimi naj- ß i boljšimi prijatelji je ustanovil društvo: mladi, za pomoč v notranjem življenju in pomoč revnim in izrinjenim. Leto 1925 je bilo njegovo zadnje leto. V njegovih spisih in pogovorih seje začela nakazovati misel na smrt. Akutna pljučnica gaje vzela 4. julija. Piergiorgiojevsvojem kratkem življenju razodeval neomejeno zaupanje v Boga in v Božjo previdnost. Za blaženega je bil razglašen 20. maja 1990. Roderick, prijatelji so mu rekli kar Erik, je bil star 15 let, a je bil kot Dominik Savio zrel človek. Skavti iz Don Bosco Technical College iz Mandaluyonga na Filipinih so pripravili tridnevno taborjenje. Na prvi popoldan 18. avgusta 1984 sta Roderick in Benedict opazila, da sta bila dva tovariša v nevarnosti, ker ju je med plavanjem zgrabil krč. Takoj sta skočila v vodo, a je tudi Erik začutil krče. Benedikt gaje privlekel k bregu. Nato se je vrnil po drugega, ki se gaje oklenil za rame in potegnil oba na dno. Erikje to opazil in velikodušno spet skočil v vodo, da bi pomagal obema. Dosegel ju je in rešil prav v času, ko gaje ogromen val odrinil stran za vedno. Njegovo truplo so našli po tednu dni iskanja. Msgr. Panfilo, ravnatelj in njegov spovednik ter prijatelj, je dejal: »Roderick ni junak, ker seje preteklo soboto velikodušno vrgel v vodo, da bi rešil drugega, ki je bil v nevarnosti. Tisto dejanje je bilo višek dolge vrste dejanj ljubezni do bližnjega, ki jih je uresničil v petnajstih letih svojega življenja. Od 1. 1977 pa do smrti je prihajal k maši sem v našo kapelo. In vsako nedeljo je šel k spovedi. Ni šel k spovedi, da bi se očiščeval grehov, marveč da bi vedno bolj ljubil Gospoda in postajal vedno bolj svet.« Rad je imel šport, rad je plesal, hodil na sprehode s sovrstniki. V šoli je dobival nagrade zaradi lepegavedenja.Enaod njegovih navad je bil obisk Najsvetejšega v zavodski kapelici, predenješelvšolo. Bilje član skupine, ki si je nadela ime »430 SLC«, kot luksuzni avto Mercedes Benz, da bi se tako opisali kot fantje, ki so imeli za cilj visoko kvaliteto in odličnost.■ 10 JULIJ - AVGUST • 2004 Dragi prijatelji in vsi, ki molite za družine, mladino in za duhovne poklice! Smo še v letu, ko Cerkev v Sloveniji obhaja leto duhovnih poklicev, s posebno pozornostjo do poklicev posvečenega - re-dovniškega življenja. Za letošnja šmarnična branja so bila izbrana pričevanja duhovnikov, redovnikov, redovnic in bogoslovcev. Iz vseh teh pričevanj smo lahko izluščili nekaj temeljnih sporočil: duhovni poklic je neprecenljiv Božji dar; ta Božji dar je nekdo izmolil; Bog duhovnega poklica nikomur ne vsiljuje, ampak ga ponudi; kot odgovor na to Božjo ponudbo je potrebna osebna privolitev poklicanega; pomembna je družinska vzgoja; potrebna je pomoč duhovnega spremljevalca; duhovni poklic se redno MOLITVENI NAMENI "Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev" (Mt 9,37-38) ♦ JULIJ Prosimo za redovnike in redovnice, da bi z radostnim srcem služili Bogu in ljudem v zvestobi dani obljubi. ♦ AVGUST Prosimo za mlade, ki se udeležujejo raznih duhovnih srečanj, da bi ob razmišljanju o svoji poklicni odločitvi pomislili tudi na možnost duhovnega poklica. ♦ SEPTEMBER Prosimo za vse mlade, ki začenjajo novo šolsko leto, da bi ob prizadevanju za nova umska spoznanja ne pozabili na kulturo srca in duhovne vrednote. ne pojavi kar na enkrat, ampak je to navadno sad daljšega preverjanja in dozorevanja. Skozi ta proces so prav gotovo šli tudi letošnji novomašniki, Že sedaj pa vas vabim na molitvena srečanja, ki bodo drugo soboto v mesecu septembru na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti gori. V iskreni hvaležnosti Bogu in ki so bili posvečeni 29. junija; diakoni, ki so že bili ali še bodo posvečeni v naslednjih mesecih, in tisti, ki z redovnimi zaobljubami vstopajo v skupnosti posvečenega življenja. Papež Janez Pavel II. nas je v svoji poslanici ob letošnjem 41. svetovnem molitvenem dnevu za duhovne poklice povabil, da »ponižno in vztrajno molimo za neprecenljivi dar« duhovniških in redovniških poklicev in za njihovo stanovitnost. Po tem namenu smo molili na letnem molitvenem srečanju v Ljubljani na Rakovniku, v soboto 29. maja, pred slovesnim obhajanjem praznika Marije Pomočnice. Hvala vsem, ki ste se tega srečanja udeležili, zlasti še hvala tistim, ki ste iz svojih župnij organizirali avtobusni prevoz za molivce. vam, dragi moliva in molivke, za vse, kar storite v blagor Cerkve in duhovnih poklicev vas prav lepo pozdravljam in želim obilo radosti ob letošnjih novoma-šnih slavjih in ob praznovanjih redovnih zaobljub.■ Ivan Turk VODITKIJ MOLiVCEV Duhovne vaje za molivce za duhovne poklice, člane masne zveze in druge KUREŠČEK 15.-17. julij VERŽEJ 22.-24. julij Za obe skupini začetek v četrtek ob 18.00 s sveto mašo, sklep v soboto s kosilom. Ps. Za Kurešček rjuhe niso potrebne. Avtobus iz Ljubljane v smeri Za-potok pelje ob 15.30. Prijave: Ivan Tuvk, Marijanišče, 9241 Veržej; tel. 02/5S.S9.0ht) ali 031/358.018 JULIJ - AVGUST • 2004 1 1 sv. Janez Bosko - vzgojitelj svetih fantov VESELJE IN APOSTOLAT piše prof. Tone Ciglar Don Bosko, svetnik veselja, vedrega razpoloženja. Ne mara kislih in nezadovoljnih obrazov, zlasti ne med mladimi. Otožnost je huda hiba duha, v kateri se spočne veliko slabega. To je kot nizek pritisk, ko vse tišči k tlom. Veselje pa je kot pomladno jutro: življenje cveti in se bohoti. Radost preganja vse slabo. Zares vesel človek v Gospodu ne more biti slab človek. Don Bosko je zato apostol in vzgojitelj z veseljem in v veselju. Že kot bogoslovec je ustanovil družbico -združenje veselja, kar mu je bilo isto kot biti dober. Imaš urejene zadeve vesti? Kako bi potem ne bil vesel. Fant, ki ni vesel, ima po don Boskovem nekaj na vesti, zato mu svetuje, naj v spovedi uredi zadeve vesti, da se bo lahko z drugimi veselil življenja. Don Bosko je dejansko svetnik veselja. Mladim, ki tega niso razumeli, je neutrudno pojasnjeval: "Pri nas smo veseli. Bodi vesel!" Tudi svetost mladih je vezal na veselje: "Svetost pri nas je v tem, da smo veseli." Ko je končno videl fanta veselega, mu je dejal: "Zdaj sem zadovoljen, ker te vidim veselega." V tako duhovno ozračje je prišel mladi Dominik, čista duša, vendarves zaskrbljen, če mu bo uspelo postati dober ali svet, kar je nosil kot vročo željo v svoji duši od nekdaj, posebej pa od prvega svetega obhajila. To gaje mučilo in trlo, daje bil nekako otožen in zaskrbljen. Bil je v nevarnosti, da postane preobčutljiv, kar bi lahko naredilo veliko škode njegovi duši. Bodi vesel in apostol med tovariši Vmes je posegel don Bosko. Ko je Dominik prebil v oratori-ju že šest mesecev, je don Bosko v nagovoru fantom v orato-riju pojasnil, daje svet postati lahko, da to lahko postane vsak. Dominika je to sporočilo navdušilo. Zato seje oglasil pri njem, da bi ga vprašal za svet. Njemu ni bilo treba prej uredi zadeve vesti, zato je bil don Bosko jasen, praktičen in kratek; dal mu je dva vsakdanja, zelo praktična nasveta: bodi vesel in pridobivaj svoje prijatelje za dobro. Pridobivanje drugih za dobro Dominik je pričel z delom. Postal je živahen in vesel, duša sproščenosti na odmorih, pa vedno pripravljen, daje komu dal kak nasvet, se mu ponudil za pomoč, daje pomiril pretepača, hkrati preprečil neprimeren pogovor, mlade odvrnil od nepridipravov, ki so prihajali v oratorij, raztrgal neprimerno revijo in podobno. Vse to pa je storil tako naravno, dobrohotno, da se temu nihče ni mogel upirati, saj je bil vsem dobrohoten prijatelj, na katerega so se vsi vedno lahko zanesli. Dominik je v svojem prizadevanju velikokrat tvegal, da ga bodo zavrnili ali z njim, kije bil slaboten, tudi fizično obračunali, ker se vmešava v njihove zadeve. Tako je v mestu pristopil h kočijažu, ki je grdo spregovoril in ga ljubeznivo opomnil, da kristjani tako ne govorimo. Drugič seje postavil med sošolca, ki sta se zaradi žalitev hotela spopasti s kamni in bi se lahko hudo poškodovala, drugega spomnil na slabo dejanje in mu svetoval, naj zadeve čim prej uredi pri spovedi. Veselje - pesem čiste duše Don Bosko si ni mogel predstavljali življenja mladih brezve-selja. Bilje prepričan v resničnost rekla, daje žalosten svetnik res žalosten svetnik. Sam seje potrudil, daje njegov obraz kottan-čica prekrival dobrohoten smehljaj, kije zbujal zaupanje in vabil v svojo bližino. Vemo, da je bil to le njegov zunanji izraz notranje sreče in zadovoljstva. Zato pri don Bosko veselje ni bilo le krohotanje, veseljačenje ali pripovedovanje neslanih šal, da bi se potem zvijali od smeha. Stva- 12 JULIJ - AVGUST • 2004 Vzgajajmo kot don Bosko ri, ki vnesejo v dušo vihar in skalijo dobro počutje in mirno vest, niso izraz veselja. Kaj se lahko da primerjati z zavestjo čiste vesti? To, da si dober in na pravi poti? Daje pred tabo prihodnost, ki se bo nadaljevala v večnost blaženih pri Bogu? Že sam zemeljski učinek takega veselja je toliko vreden, da bi se samo zaradi tega splačalo tako živeti. Dominik je bil zares lahko vesel, saj je bila njegova čista duša pomirjena z Bogom. S tovariši in predstojniki pa je bil vedno dobrohoten, ljubezniv, iskren in vsem prijatelj. Zara- mladino od čednosti. V prvi ji predstavlja, da se mora odpovedati vsem zabavam in prijetnostim, kdor hoče služiti Bogu. A ni tako, dragi mladeniči! Podati vam hočem način krščanskega življenja, ki bo za vas vir pravega veselja in zadovoljstva, in pokazal vam bom, katere so prave zabave in razveseljevanja. Tako boste lahko živeli, kakor nas vabi prerok: 'Služite Gospodu z veseljem!1 Namen te knjižice je namreč: navaditi vas služiti Bogu in biti vesel. Podajam vam kratek in lahek način življenja: kratek način, a vendar zadostuje, da boste, če Pred oči nam danes prihajata dve podobi: podoba mladih, ki se bučno veseljačijo in se zabavajo, ne glede na kakršne koli norme in omejitve, z druge strani postarani obrazi mladih, ki so naveličani življenja, še preden so ga prav začeli. A res ni življenje mladih več vredno? Morda primanjkuje apostolov mladih, ki bi mladim znali ohraniti veselo mladost, vzgojiteljev, ki bi mlade znali navdušiti za ideale tako, da bi le-ti ohranili mladostni polet in svežino ter se veselih življenja in vsega dobrega. Velik di tega so ga vsi spoštovali in cenili, tudi tisti, ki so imeli svoje napake in jim ni bilo ravno pogodu, da jih je Dominik nanje opominjal. Priročnik, kako služiti Bogu v veselju Don Bosko je hotel tudi mladim v svetu pokazati pot, kako lahko postanejo dobri in se ne odrečejo pravemu veselju. Takole je zapisal v svojem priročniku za krščansko življenje mladih v Preskrbljenem mladeniču v uvodu: "Dve sta glavni zvijači, ki z njima hudobni duh skuša odvrniti se po njem ravnate, delali tolažbo staršem, boste čast domovini ter postanete dobri državljani tu na zemlji, po smrti pa srečni dediči nebes." Dominik, vzor vesele mladosti Dominik je potlej žalosten samo, dokler ne bo dosegel svetosti. Že 50 let s svojo svetostjo kot svetilnik sveti mladim in jih prepričuje, daje mladost velik zaklad, ki nam ga daje Bog, da ga lahko zares preživimo dobro, pošteno in to v veselju ter vedrem mladostnem razpoloženju. izziv vsem članom salezijan-ske družine, ki smo razsejani vsepovsod,je, da to, kar sami nosimo v duši, posredujemo drugim. Pred nami so številni počitniški programi za mlade. Podprimo jih po svojih močeh in sodelujmo, če je le mogoče. Semena dobrega je treba sejati v pomlad življenja naših otrok in mladine, da bodo rodili sadove človeške in krščanske zrelosti. Sv. Janez Bosko in sv. Dominik Savio, svetnika veselja, izprosita vsem vzgojiteljem in mladim veselje in radost nad krepostnim življenjem. JULIJ - AVGUST • 2004 1 13 piše s. Marija Žibert hmp »Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu« (Lk 2, i 9). Evangelist Luka je ob opisovanju božične skrivnosti m inisu Marijinega srca, ki so biie vse posvečene Kristusu in skrivnosti odrešenja. Po Lukovem gledanju je Marijino srce središče njenega notranjega življenja in njenih kreposti. fflRRIJinO BREZmilDEŽIlO SfiCE sobota po praznihu Srca Jezusovega Globoka usmerjenost in razpoloženje Marijnega srca se razodeva tudi v njenem govorjenju, o katerem Sveto pismo sedemkrat poroča. Zadnje Marijine besede, kolikor Sveto pismo o njih poroča, so kakor testament njenega srca nam vsem: »Karkoli vam (Jezus) poreče, storite!« On 2, 5). Zgodovina češčenja brezmadežnega Marijinega srca, posebej med Slovenci Izrecno čaščenje Marijinega srca se da zgodovinsko dokazati vsaj že za 12. stoletje, posebej pri izredno gorečem Marijinem častilcu sv. Bernardu (+ 1153), ki je poslal svoje redovne sobrate tudi v naše kraje, da so ustanovili samostan v Stični (1136) in tudi naše prednike navajali na takšno usmerjenost marijanske pobožnosti. Vendar pa je bila pobožnostdo Marijinega brezmadežnega srca do polovice 17. stoletja v bistvu le zasebna. Leta 1648 pa je sv. Janez Eudes dobil od škofa dovoljenje za javno slovesno opravljanje duhovnih dnev- nic v čast Marijinemu srcu, ki jih je sam sestavil. Od začetka 18. pa tja do začetka 19. stoletja je čaščenje Marijinega srca naraščalo in se širilo vzporedno s pobož-nostjo do Jezusovega srca. K razširitvi pobožnosti do Marijinega srca so močno pripomogla tudi Marijina prikazovanja sv. Katarini Laboure leta 1830 in širjenje čudodelne svetinje, ki nosi na eni strani podobo Marijinega srca. Bratovščine Marijinega brezmadežnega srca, ki so se začele ustanavljajti v Franciji, so prišle tudi na slovenska tla. Morda je bila najstarejša tista, kije bila ustanovljena 31. marca 1718 v Mekinjah. Oba božja služabnika, škof Anton Martin Slomšek in škof Friderik Baraga, sta bila vneta častilca Marijinega brezmadežnega srca. Nastanek praznika Nov razmah po katoliškem svetu je čaščenja Marijinega srca dobilo s prikazovanji v Fa-timi leta 1917 in s posvetitvijo vsega sveta Marijinemu brezmadežnemu srcu, ki jo je ob 25- 14 JULIJ - AVGUST • 2004 Poklicani h čistosti piše dr. Peter Štumpf letnici fatimskih prikazovanj sredi največjih grozot druge svetovne vojne izvršil Pij XII. Isti papež je češčenje Marijinega srca razširil na vso Cerkev. Smisel čaščenja Marijinega srca Ko govorimo o čaščenju Marijinega srca, mislimo predvsem na Marijino notranje življenje, ki je prežarjalo tudi vso njeno zunanjo dejavnost in ravnanje. Čaščenje se torej nikakor ne ustavlja ob njenem telesnem srcu, saj tukaj srce - podobno kakor pri čaščenju Jezusovega srca -jemljemo kot simbol ljubezni in vsega, kar izvira iz ljubezni. Pravzaprav gre tukaj za čaščenje same Marijine osebe in navsezadnje Boga, kije edini končni izvir in cilj vse Marijine veličine. Namen čaščenja Marijinega srca Čaščenje Marijinega srca nam kaže na zgled, kako naj se bližamo Bogu zvero. Marijaje brez dvoma dejavno sodelovala pri Kristusovem odrešilnem delu zlasti s sotrpljenjem. Tisto, kar je povzročalo njeno sotrpljenje, ni bilo nič drugega kakor tisto, kar je povzročilo, daje Kristus trpel: greh. Zato spada k pobožnosti do Marijinega srca tudi zadošče-vanje za greh. In takšno zadoš-čevanje ima posebno vrednost prav za naš čas, ki zaradi pozabe na Boga izgublja čut za greh. Zadoščevanje Marijinemu brezmadežnemu srcu nas živo opozarja na hudobijo greha, obenem pa nam ob pogledu na Marijino materinsko ljubezen vliva trdno upanje tudi v največji temi.B Dominik Savio je nekaj mesecev pred svojo smrtjo v don Boskovem oratoriju ustanovil Družbo Brezmadežne. Janez Boskoje to Družbo imenoval moja »cesarska garda«. Člani Družbe so se varovali greha in bedeli nad drugimi tovariši, da niso grešili. Nekega dne pa seje vendar zgodilo, daje neki deček dobil kdove od kod ilustrirani časopis z nespodobnimi slikami. Takoj seje okrog njega zbralo nekaj prijateljev, ki so to gledeali in se smejali. Ko je Dominik to opazil, seje prebil do lastnika, mu vzel nespodobni časopis in ga raztrgal na koščke. Fantje so mu pojasnili, da so časopis gledali le zaradi smeha. Toda Dominik jih je opomnil: »Hočete smeje se iti v pekel?« Fantje so vztrajali: »Toda saj vendar vtem ni nič slabega!« Dominik seje zresnil. »Vtem gledanju da ni nič slabega? To seveda pomeni, da ste tega vajeni.« Dominiku si nihče več ni upal ugovarjati. »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8), zagotavlja Kristus. To pomeni obvladovanje samega sebe z namenom, da bi bili v nebesih v nenehnem občestvu z Bogom. Ali človek ukazuje svojim strastem in doseže mir ali pa pusti, da ga strasti zasužnjijo in uničijo. Ko govorimo o čistosti, vedno mislimo na ravnotežje med telesom in duhom v človeški osebi, ki ga morajo pri sebi ustvarjati poročeni in neporočeni. Poročene osebe so poklicane, da živijo zakonsko čistost (zvestoba srca in telesa eni osebi), neporočeni uresničujejo čistost v vzdržnosti. Jezus vzpostavi med ljudi ponovno tisti red, ki gaje določil Bog Stvarnik ob začetku sveta, ko je ustvaril človeka po svoji podobi: »Slišali ste, da je bilo rečeno: 'Ne prešuštvuj!'Jaz pa vam pravim: kdorkoli gleda žensko s poželenjem, je v srcu že prešuš-tvoval z njo« (Mt 5,27-28).Jezus vrne dostojanstvo ženi, ki gaje uničil greh prastarševv raju, hkrati pa nalaga odgovornost vsem ljudem, da so že v mislih in željah sposobni takšne samopodaritve, ki pred bližnjim postane priča Božje zvestobe in nežnosti. Naravnost grozljivo je, kako množica žena in deklet izkoristi že malo višje temperature v pomladnih mesecih, da lahko takoj razgalijo svoje telo in ga izpostavijo na ogled poželjivim pogledom. Jezus svari: »Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. To je tisto, kar omadežuje človeka« (Mt 15, 19). Pomeni tudi, da takšno vedenje bolj kot telo razkriva vso bedo srca. Če hočemo ohraniti čistost, si moramo prizadevati za takšno okolje, ki omogoča skrbno izbiro tudi glede naše domišljije. Kdor posrka vase množico nespodobnih slik iz revij ali pomanjkljivo oblečenih oseb na cesti, se ne sme čuditi, če je njegovo srce že zastrupljeno in da bega v vsakodnevno sanjarjenje, trati čas in moči ter se odmika pred življenjskimi nalogami. Čistostje tudi Božji dar, milost in sad delovanja sv. Duha, ki že od krsta naprej daje moč za posnemanje Kristusove čistosti.» JULIJ - AVGUST • 2004 15 I Trije novi blaženi v letu salezijanske svetosti Leto 2004 je vrhovni predstojnik salezijancev g. Pascual Chavez razglasil za leto salezijanske svetosti za vso salezijansko družino. 12. junija letos je namreč preteklo 50 let, odkar je bil med svete prištet gojenec v don Boskovem oratoriju, Dominik Savio. Poleg tega mineva natanko 100 let od smrti bi. Lavre Vicune, gojenke pri sestrah hčerah Marije Pomočnice v Argentini. Vendar to še ni vse. Papež je 25. aprila letos k blaženim prištel tri člane salezijanske družine. Trg svetega Petra je sprejel tisoče romarjev, ki so prišli iz mnogih krajev sveta, da bi bili navzoči pri razglasitvi šestih Božjih služabnikov za blažene. Mnogi med romarji, zlasti s Poljske, Portugalske in Španije, so bili člani salezijanske družine. Veselili so se, daje papež prištel k blaženim tri iz njihovih vrst: Portugalko Aleksan-drino M. da Costa, salezijansko sotrudnico, Španko s. Evzebijo Palomino Yenes, hčer Marije Pomočnice, ter Poljaka Avgusta Czartoryskega, salezijanskega duhovnika. Množica romarjev Hladen dan, neobičajen za Rim ob koncu aprila, je ogrevalo navdušenje src romarjev, ki so s svetim očetom in vso Cerkvijo priznali herojske kreposti novih blaženih iz salezijanske družine. Ob 10.25 je sveti oče slovesno izgovoril besede razglasitve za blažene in kako minuto za tem so bila odgrnjena velikanska platna, na katerih so bili upodobljeni obrazi novih blaženih. Platno s podobo duhovnika Czartoryskega je v vetru bolj plapolalo kakor druga platna in se z nekakšno neučakanostjo želelo predstaviti večtisočglavi množici. Papeževe besede V homiliji je sveti oče na kratko predstavil temeljne poteze duhovne podobe novih blaženih. O Avgustu Czartory-skem je dejal, "da je izdelal učinkovito metodo razločevanja Božjih načrtov. Kot princ-torej plemenitega rodu -je razumel svoj poklic kot podari-tev svojega življenja najbolj revnim." Sveti oče je želel podati zgled svetosti blaženega Czartoryskega predvsem mladim, da bi v svojem življenju odkrivali Božjo voljo. "Moji dragi mladi prijatelji, od blaženega Avgusta se učite v molitvi goreče prositi za razsvetljenje po Svetem Duhu in modrih vodnikih, da bi tako spoznali Božji načrt v svojem živ- ljenju in bili sposobni vedno hoditi po poti svetosti." Pri bi. s. Palominojejanez Pavel II. izpostavil "močno duhovnost in globoko ponižnost v vsakdanjem življenju" te hčere Marije Pomočnice, kije bila kot "dobra salezijanka gnana od ljubezni do evharistije in do Device Marije. Zanjo je bila najpomembnejša stvar ljubiti in služiti; drugo zanjo po salezijan-skem geslu 'Daj mi duše, drugo vzemi1 ni bilo pomembno." Ko je sveti oče spregovoril o Aleksandrini M. da Costa, je pokazal na zgled njenega življenja, ki seje izražalo v trilogiji "trpeti, ljubiti, popraviti". Vtej izkušnji, je dejal papež, "kristjani lahko najdejo spodbudo za pož-lahtnjenje vsega tistega, kar je v življenju bolečega, žalostnega, in sicer prek največje potrditve ljubezni: žrtvovati svoje življenje iz ljubezni." Papež Janez Pavel II. je homi-lijo sklenil s pomenljivimi besedami: "Skrivnost svetosti je ljubezen do Kristusa". 16 JULIJ - AVGUST • 2004 i Drobci iz življenja novih blaženih Avgust Czartoryski 2.8. 1858-8. 4. 1893 saiezijanec duhovnik 18. maja 1883je don Bosko, ko je bil na obisku v Franciji, sprejel povabilo poljske plemiške družine Czartoryski, kije v Parizu živela v izgnanstvu. Maševalje v njihovi palači, stregla sta mu družinski poglavar Ladislav in njegov prvorojeni sin, 25-letni Avgust. Le-ta je don Boska prosil za pogovor. Don Bosku mu je dejal: "Že dolgo časa sem Vas želel spoznati, knez." Ob tej priložnosti je Avgustov oče prosil don Boska, da bi salezijanci tudi na Poljskem odprli šole. Med knezom Avgustom in don Boskomje od prvega srečanja dalje potekalo živahno dopisovanje. VAvgustuje še bolj zorela želja, da bi postal duhovnik in se dokončno posvetil Bogu. 5. julija 1886 sta bila kneza Ladislav in Avgust vTorinu pri don Bosku. Pogovarjali so se o potrebah poljske mladine in o začetku salezijanskega dela na Poljskem. Don Bosko je dejal: »Prišli bomo, prišli bomo tudi k vam, takoj ko bomo imeli ustrezno osebje.« Tedaj je don Francesia, kije bil pri tem pogovoru, prešerno dejal Avgustu: »Gospod knez, pridite in postanite saiezijanec. Don Bosko bo takoj odprl zavod na Poljskem.« Nasmehnil seje. Toda po vsej verjetnosti je bil ta stavek odločilen za Avgustovo usmeritev. Postal bo saiezijanec. Don Bosko je okleval, Avgust pa je premagal vse težave in seje zatekel k papežu. V začetku julija 1887 je bil sprejet pri papežu. Zaupal mu je svojo odločitev ter nasprotovanje očeta in don Boskovo oklevanje. Papež mu je dejal: »Vrnite se v Torino, predstavite se don Bosku, po-nesite mu papežev blagoslov in Papež Janez Pavel II. z vrhovnim predstojmikom salezijancev (dr. Chavezom) in vrhovno predstojnico sester hmp (Colombo) JULIJ-AVGUST-2004 17 L. eto salezijanske svetosti mu povejte papeževo željo, da vas sprejme med salezijance.« 2. oktobra 1888, nekaj mesecev po don Boskovi smrti, je Avgust Czartoryski z zaobljubami postal salezijanec in nato še duhovnik. Toda bolezen, kije pripeljala do groba njegovo mater, kne-ginjo Marijo Amparo, hčer španske kraljice Kristine Burbonske, seje oglasila tudi v njem. Umrl je 8. aprila 1893, ko je dopolnil 35 let, le nekaj dni po prvi obletnici duhovniškega posvečenja. Ko so na Poljskem izvedeli za Avgustovo smrt, je 120 poljskih fantov prišlo v Torino, da bi po knezovem zgledu, kije zapustil Aleksandrina M. da Costa 30.3. 1904- 13.10.1955 saiezijanska sotrudnica Življenje Aleksandrine Marije da Costa iz župnije Bazar v portugalski pokrajini Oporto lahko razdelimo na dve obdobji: 19 let vesele in praznične aleluje in 32 let mučnega trpljenja, ko je za Jezusom nosila križ. O začetku svoje kalvarije Aleksandrina sama pripoveduje: »Bila sem doma skupaj s sestro Diolindo in še enim starejšim dekletom in smo šivale, ko smo videle tri moške, ki so se napotili proti naši hiši. Diolin- Med osemnajstim in dvajsetim letom starosti vse bogastvo, postali salezijan-ci. Pšenično zrno mrtvega Avgu- da mi je dejala: 'Zakleni vrata.1 Takoj zatem so potrkali in zavpi-li, naj odpremo. 'Za vas nimamo dela, torej vam ne bomo odprle,'je dejala Diolinda. Zaslišale smo, kako so tolkli po vratih, ki so se vdala. Diolindo in drugo dekle sta pograbila ona dva malopridneža. Čutila sem se izgubljeno. Pogledala sem okoli, videla okno odprto in sem se vrgla skozenj. Z vso težo sem padla v vrt z višine štirih metrov. Začutila sem hudo bolečino v hrbtenici. Toda takoj ko sem mogla vstati, sem v vinogradu izpulila kol in stekla branit sestro in njeno prijateljico. Tolkla sem po napadalcih in kričala: »Zginite ven!« Odšli so, me pa smo se izčrpane vrnile k delu. Kmalu nato sem začutila ostre bolečine in dolgo časa sem morala ostati v postelji.« Vrstili so se obiski pri zdravnikih, naporna potovanja v mestne bolnišnice. Zdravnikje odkrito povedal materi: »Ostala bo hroma za vedno.« Pri devetnajstih letih je Aleksandrina legla v posteljo in iz nje ni več vstala. staje pognalo klas s 120-imi zrni. 1898 so prvi poljski salezijanci odprli svoj prvi zavod v Osvviec-zimu. Danes na Poljskem in drugod po svetu deluje preko tisoč poljskih salezijancev. V trdih letih druge svetovne vojne je v salezijanski župniji v Krakovvu neki duhovnik poučeval latinščino mladega poljskega delavca, kije hotel postati duhovnik, Karla Wojtyla. Postal je duhovnik, škof in papež, z imenom Janez Pavel 11. In prav on je januarja 1979 proglasil junaške kreposti kneza Avgusta Czartoryskega, 25. aprila 2004 pa gaje razglasil za blaženega. Vtem trenutku seje za Alek-sandrino pričenjalo vzvišeno, za nas pa skrivnostno Božje delo. Iz negibnega in nekoristnega iz-črpanega telesca jo je spremenil v mistično žrtev ob križanem Jezusu za odrešenje grešnikov vsega sveta. Sprva je devetnajstletna Aleksandrina storila vse mogoče, da bi ozdravela. Toda moči so postopoma pojemale. Začutila je potrebo in ljubezen do molitve ter živo željo po združenju zje-zusom. V tistem času se je, »sama ni vedela kako,« ponudila Bogu kot žrtev za grešnike. Polagoma so v njej odmirale želje po ozdravitvi, v njej pa je rasla ljubezen do duš, ki so bile v nevarnosti, da se pogubijo, in želja, da bi mislila samo na Boga. 1931. leta jo je Jezus povabil, naj sedarujevžrtev skupaj znjim. 1936 je čutila, da jojezus vabi: »Pomagaj mi reševati človeštvo.« Vaprilu naslednjega leta se je Aleksandrini zdravje zelo poslabšalo. Župnik seje odločil, da ji bo vsak dan prinašal obhajilo. 3. oktobra 1938je prvikrat trpela 18 JULIJ-AVGUST- 2004 Jezusove muke, ki so se nato ponavljale na vse petke do 20. marca 1942. 28. junija 1939 je Jezus Aleksandrini napovedal začetek druge svetovne vojne »kot kazen za strahotne grehe«. Ona seje ponudila kot žrtev za mir. 3. aprila 1942. seje počutila zelo slabo. Podelili soji poslednje Zakramente. Pri njej seje začela mistična in precej boleča smrt, ko je občutila razpadanje in upepeljevanje svojega telesa. Dala je svoja zadnja navodila, prepričana, da bo umrla. Začela je popoln post. Do konca življenja ni več zaužila nobene hrane, razen posvečen hostije. Junija 1944 seje srečala z duhovnikom, salezijancem, Um-bertom Pasqualejem, kije bil njen duhovni voditelj do smrti. !_____________ Revna domačija družine da Costa Naslednje leto je postala salezi-janska sotrudnica. Pasquale je zapisal: Diploma salezijanske so-trudnice jije bila dana samo zato, »da bi sodelovala v povezanosti s salezijanci za odrešenje duš, posebno mladih, in da bi molila in darovala svoje trpljenje za posveče-nje sotrudnikov po vsem svetu." V letih po drugi svetovni vojni, ko jijejezus obljubil, da bo k njej priklical mnogo grešni- kov, da bi jih spreobrnil, so začeli k njeni postelji prihajati obiskovalci. Na praznik sv. Jožefa leta 1953 je prišlo k njeni postelji 570 ljudi, 9. maja dva tisoč, 5. junija 5 tisoč, 10. junija pa kar 10 tisoč. Na desetine avtobusov je napolnilo ulice in majhne trge v Balazarju. 9. aprila 1954je minilo 12 let, odkar je Aleksandrina živela samo od obhajila (popolnoma tešč, kar so z vso natančnostjo kontrolirali zdravniki). Vid ji je vedno bolj pešal. Morala seje vdati, daje bila skoraj vedno v temi, saj ni mogla prenesti žarka svetlobe. Svojo sobico je poimenovala »moja črna ječa«. Nagovarjala je grešnike in jih vabila, naj se spreobrnejo, rekoč: »Za vas sem se dala izžeti.« dovni skupnosti je bilo njeno mesto v kuhinji, opravljala je tudi mnoga druga dela. V prazničnem oratoriju je z vnemo spremljala majhne deklice, pogosto pa so jo obkrožala tudi starejša dekleta in celo odrasli, ki jih je nagovarjala s svojim duhom molitve in prepričano vero. Njena globoka želja je bila, da bi "v vsaki hiši odmevala molitev", da bi v vsaki duši bilo češčeno Gospodovo trpljenje. Z mnogimi pismi je bila neutrudna razširje-valka pobožnosti do Kristusovih ran, da bi se na ta način doseglo odpuščanje in usmiljenje za vse grešnike. Leta 1931, na predvečer revolucije, seje s. Ev-zebija darovala Gospodu kot žrtev za rešitev bra-tovv Španiji in po svetu. Tri leta je doživljala težko trpljenje, ki jo je vedno bolj navdajalo z upanjem na nebesa, ki so se ji odprla 10. februarja 1933. zbral in uredil: Marjan Lamovšek m JULIJ - AVGUST ■ 2004 19 s. Evzebija Palomino 15.12.1899- 10.12.1933 hči Marije Pomočnice Rodila seje v kraju Cantalpi-no (Salamanca, Španija) v revni družini. Njeno življenje je bilo že v rani mladosti zaznamovano s težkim delom. Devetletna je smela prejeti prvo sveto obhajilo in tedaj je v sebi zaslutila nekaj velikega in neizrekljivega: vzklila je iskra močne ljubezni do ev-harističnega Jezusa, kiji je nato v vsakem evhari-stičnem srečanju podarjal veliko srečo. Ta ljubezen ji je pomagala, da je premagovala vse težave, da je zmogla žrtev ločitve od svoje družine in se vsa posvetiti Gospodu kot hči Marije Pomočnice (1924). V re- Naše družine Bogastvo življenja na kmetih Družina ATELSEK ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Za poletni čas smo pomislili na družine, ki domujejo kje visoko v hribih. V zgornji Savinjski dolini takih kmetij ne manjka. In ker je bil zadnja leta k sredstvih družbenega obveščanja večkrat omenjen smučarski center Golte nad Mozirjem, sem obiskal družino pod t.i. Mozirsko planino - v župniji Šmihel nad Mozirjem. Na n.m. višini 720 metrov živi družina Atelšek, po domače pa jim rečejo pri Rženičniku. Ob mladi družini s štirimi otroki živita na tej prelepi planoti tudi očetova starša in očetov brat, ki še študira. Z njihove kmetije je lep razgled na Sv. Križ nad Belimi vodami nad Šoštanjem, na Goro Oljko nad Polzelo ... Kako je biti na kmetih? Oče Janko: Sem najstarejši otrok v družini, za menoj sta še dva brata, in že od malega je bilo bolj ali manj jasno, da bom ostal na kmetiji. Vseskozi sem bil zelo navezan na dom. Po osnovni šoli sem obiskoval srednjo kmetijsko šolo, po končanem šolanju pa sem ostal doma in doslej nisem hodil v službo. Zdi se mi, da bi težko zdržal v kaki pisarni in daje zame lažje fizično delo na kmetiji. Sicer pa pri nas, čeprav smo visoko, to ni težko: smo na dokaj ravni planoti, ko lahko skoraj vsa dela na njivah in travnikih opravimo s stroji. 20 JULIJ - AVGUST • 2004 Mami Tatjana: Tudi jaz prihajam s kmetije - iz Šmartnega ob Dreti (Delce). Sem tudi najstarejša med otroki, za mano so še tri sestre. In podobno kot pri Janku so tudi pri nas mislili, da bom kot najstarejša ostala doma na kmetih. Po osnovni šoli sem obiskovala gospodinjsko šolo v Velikovcu pri šolskih sestrah, potem pa me je Janko s kmetije odpeljal na kmetijo in tudi jaz tako kot on še nisem bila v službi. Je sploh mogoče živeti samo od kmetije? Janko: Moja starša sta bila tudi doma in nista hodila v službo. In tedaj seje menda še dalo preživeti. Danes pa se samo od živine oz. od mleka pri tako majhni kmetiji, kot je naša, pravzaprav ne da. Imamo namreč samo okrog 30 govedi in nekaj svinj. In danes je tudi na kmetiji veliko storškov: stroji, krmila, položnice ... Zato je še kako dobrodošel gozd, ki ga imamo. Poleg tega pa se ukvarjamo tudi s kmečkim turizmom, ki ga od začetka 80-ih let vodi moja mama. Tatjana: Stara hiša je namenjena gostom, vsi pa živimo v novi hiši. Včasih smo v novi hiši nudili tudi sobe za goste, ko pa so začeli prihajati otroci, ponujamo samo hrano - običajno konec tedna, ob sobotah, včasih tudi ob nedeljah, navadno za eno skupino. Med tednom je preveč drugega dela. Za gospodinjstvo skrbiva obe z mamo. Med gostije veliko takih, ki prihajajo na ogled Mozirskega gaja, potem pa pridejo k nam na kosilo. Domačini pridejo sem na kosilo predvsem ob priliki prvih obhajil, birm in drugih družinskih slavij. Pred kratkim se vama je rodil četrti otrok. Tatjana: Pred dvema mesecema se nama je rodila Nina, ki jo bomo čez kak teden nesli h krstu. Ana je stara tri leta in je vsa navdušena nad traktorjem. Jure hodi v 2. razred in je bil letos pri prvem obhajilu. Je tudi ministrant, v šolo pa hodi še tukaj v Šmihel, kjer imamo štiriletno podružnično šolo. Najstarejši pa je Rok, ki hodi v 5. razred, ministrant je že tri leta, prvo leto pa se že vozi v skoraj 10 km oddaljeno osnovno šolo v Mozirje. Janko: Otroci so nama v veliko veselje. Kar kmalu jih začenjava navajati na razna kmečka mmm 45 j fcr/ v opravila. Lepo se nama zdi, da je v Smihelu kar nekaj številnih družin. In kako bi opisala versko življenje v vaši župniji in v vaši družini? Janko: Smihelje majhen raztresen planinski kraj, tako je tudi naša župnija majhna. Ima samo okrog 200 ljudi. Zato že nekaj let spada pod upravo župnika v Mo-zirju.Je pa versko življenje pri nas zelo živo. Imamo redno nedeljsko mašo in še dvakrat med tednom. Tudi zakramente prejemamo tukaj: prvo obhajilo, poroke ... tudi midva sva bila poročena tukaj, pred dvanajstimi leti. Je pa za našo župnijo značilno to, da v cerkev hodimo skoraj vsi in da ima veliko duhovnih poklicev (op. pis. pogledal sem v letopis Cerkve na Slovenskem in ugotovil, da ima župnija Šmihel tri duhovnike in šest redovnic). Tatjana: Janko je bil član ŽPS v prejšnji sestavi, pa tudi jaz sem bila članica ŽPS kot predstavnica mladih, ko sem bila še doma. Zdaj pa skrbiva predvsem za versko življenje v družini. Prizadevamo si za reden obisk nedelj- ske maše, če je čas, pa gremo tudi med tednom, zlasti za praznike. Redno molimo pri kosilu, pa tudi zvečer, z otroki. Preden gredo spat ali ko gredo v šolo, jih pokrižava. Enkrat letno, navadno med počitnicami, poro-mamo na Brezje. Janko: Sicer pa se bolj držimo doma, kmetijo je težko pustiti samo za dalj časa. Od kar sva poročena, pravzaprav še nisva bila na daljšem dopustu (op. pis.: tukaj še kako velja staro reklo: najlepše je vendar doma, na tej čudoviti planoti pod Mozirsko planino). Vzamemo pa si čas za krajše izlete, večkrat gremo k Sv. Križu nad Belimi vodami ... Mineva 12 let od vajine poroke Tatjana: ... pa seveda tudi k meni domov v Delce. V času, odkar se poznava, v najini lju- bezni ni bilo kakešne večje krize. Seveda pridejo manjši vsakodnevni nesporazumi, a jih z iskrenim pogovorom hitro razrešiva. Otroci pa so nama v veliko veselje. Janko:Je pa zanimivo, kje se je začela najina skupna pot. Lahko bi rekel: naredila sva 1000 km, da sva se srečala »soseda«. Najini domačiji sta si namreč sorazmerno blizu, spoznala pa sva se na izletu v okviru Kmetijske zadruge. Bilo je 1. 1988. Pobratena občina iz Srbije nas je povabila na jug Srbije na smučišča Kopao-nika (najvišji vrh v Srbiji). In na sedežnici seje začela najina skupna pot... Tako domače se človek počuti v taki družini. Ob koncu sta prišla še Jankova starša. Vse do noči sta pospravljala seno. Razodela sta, da sta prav tisti dan obhajala obletnico poroke ... Njima in mladi družini iskrene čestitke z željo, da bi jih Bog blagoslavljal še mnogo let.H Pogovarjal se je Janez Potočnik JULIJ - AVGUST • 2004 21 Misijonar v mestu tisočerih mošej Spoštovani! Zopet se oglašam; kot po navadi bi želel napisati nekaj o tukajšnjem življenju. Tokrat kratek opis Kaira, kjer se nahajam že 28 let. Ko letalo preleti mesto, se ne vidi drugega kot samo kup rjavkastih stavb, ki so tesno stisnjene druga k drugi. Letalo potrebuje skoraj 10 minut, da obkroži mesto in se spusti na letališče, ki je zunaj mesta, v puščavi. Kairo je že 20-milijonsko mesto in se nahaja na začetku delte Nila; na vzhodu in zahodu ga obkroža puščava, ob Nilu je plodna zemlja. Prvi vtis, ki ga dobi človek, ko pride sem, je, da je to ogromno muslimansko mesto, saj ga imenujejo mesto tisočerih mošej. Ob naši šoli so tri mošeje, ki nas petkrat na dan spomnijo na molitev iz močnih zvočnikov, zjutraj okrog petih nas celo zbudijo. Seveda doni z vseh mošej istočasno, zato se zdi, kot daje vse en sam glas. Druga značilnost je živžav in trušč, saj se po mestu giblje to- liko milijonov ljudi, zato je kot pravo mravljišče, tako avtomobilov kot ljudi. Ljudje so navajeni vpiti, avtomobili pa trobijo za vsako stvar enako ponoči in podnevi. Ljudje gredo k nočnemu počitku okrog 2 - 3 po polnoči, do takrat pijejo kavo, čaj (alkoholne pijače so prepovedane), igrajo karte ali domino itd. Seveda zjutraj spijo do desetih, saj imajo v glavnem urade, trgovine ali podobno, kijih pozno odprejo. Spet druga stvar, ki takoj pade v oči, je razlika med četrtmi mesta: nekatere imajo široke ulice z drevoredi, z zelenicami in visokimi lepimi stavbami. Blizu nas pa so tudi ulice, kjer si ljudje lahko podajo roke iz stanovanja z ene na drugo stran ulice, tako so ozke. Po teh ulicah seveda ni prostora za avtomobile. Nadalje Kairo zaznamuje bazar (turška beseda), to je predel mesta, kjer prodajajo zlato, srebro, spominke, preproge in drugo. Kdor želi, lahko tu kupi tudi tono zlata. To je pravo mravljišče, tudi ponoči. Povsod je polno kavarn, kjer ljudje pijejo čaj ali kadijo posebne pipe na vodo. Bazarje zelo privlačna točka za turiste, kjer je mogoče dobiti vse, kar si človek želi. Nil teče po sredi mesta; ob njem je tudi glavna ulica, kjer je ves dan gost promet, kjer seje komaj mogoče kam prebiti z avtom. Pod mestom tečeta tudi dve liniji podzemne železnice. Čez naš predel pelje nova proga, 10 m pod zemljo. Je sodobna s klimatskimi napravami. Po tej progi se prepelje vsak dan do dva milijona potnikov. Vlaki vozijo vsakih pet minut in so vedno polni. Vozovnica v eno smer, neodvisno od dolžine, stane 0,75 funta, kar bi bilo približno 20 SIT, kar pa je zanje že drago. Smo na začetku aprila, temperature pa že dosegajo 34°C. Kaj bo šele pozneje. Vsem lep in prisrčen pozdrav. Franc Zajll Kairo, 1. aprila 2004 Nove možnosti za misijonarje v Angoli Prisrčno pozdravljeni! Ravnokar sem za par tednov prispela v Slovenijo in zato z veseljem izkoristim priložnost, da se vam prek Salezijanskega vestnika zahvalim za vso vašo misijonsko zavzetost in velikodušno podporo v vsakem smislu. Po krstu smo vsi poklicani biti misijonarji invendarvsakna način, ki mu ga Bog pokaže. Vem, da ste me pred meseci še posebej pozorno spremljali z molitvijo, ko ste izvedeli za mojo novo odgovorno službo in se gotovo tudi z mano Bogu zahvalili za rast družbe hčera Marije Pomočnice v Angoli. Kaj je novega pri nas? Angola živi v čisto posebnih zgodovinskih okoliščinah, saj je bila pred dvema letoma podpisana mirovna pogodba inje, hvala Bogu, do danes spoštovana. S tem pa se odpirajo nove možnosti dela in seveda tudi novi izzivi in potrebe: za nas sestre salezijanke in za salezijance, ki imamo kot poslanstvo delo z ubogimi mladimi in za mlade. Zato skušamo 22 JULIJ - AVGUST • 2004 odkriti razne načine in mladim nudimo vstop v boljšo prihodnost. Gotovo, delaje veliko, delavcev pa malo ... Z veseljem smo sprejeli medse novo slovensko laiško misijonarko Renato, ki se dobro vživlja v misijonsko okolje, ter tudi nekatere druge prostovoljce iz raznih držav in organizacij, ki skupaj z nami delajo in odgovarjajo potrebam časa. Če bi se nam še kdo rad pridružil, ga z veseljem sprejmemo. Največji izzivvAngolije še vedno nepismenost (65 % prebivals- V »KERECEV SKLAD« za salezijanske misijon(arj)e ste od 21. aprila do 20. junija 2004 darovali: Bartol Polončič, Boršič L., Bre-zavšček R., Čeferin M., Hrast-nikj., Hribar M., Kramberger M., Oblak M., Pajsar N., Petrič F., Plahutnik P„ Podržaj A., Pokom J., PovšeT., Pucelj L, Rozman A., Strniša A., Šircelj F., Urbanija L.,VevodaJ.,ŽagarČ. Darujete lahko za posamezne misijonarje ali splošno za misijorie, in sicer oddate dar osebno na Rakovniku, po poštni nakaznici oziroma na transakcijski račun Salezijan-skega vestnika (gl. str. 2) s pripisom "MIS". Vsem iskren »Bog plačaj!« tva, največ žena in deklet) in z njo vse posledice tudi pri evangeliza-ciji. V vseh naših misijonskih središčih se zato na veliko posvečamo delu za opismenjevanje in za osnovnošolsko izobrazbo. Hkrati s tem pripravljamo tudi razne poklicne tečaje, da tako nudimo možnost zaposlitve in preživljanja. Samo v naših petih sestrskih ustanovah imamo približno 10 tisoč učencev in učenk. K temu nisem prištela vseh naših verou-čencev in članov različnih otroških in mladinskih skupin. V avgustu nameravamo odpreti še eno šolsko ustanovo, ki bo imela zmogljivosti za približno 1000 dijakov, seveda vtreh izmenah. Januarja prihodnje leto pa želimo začeti s kuharskim in slaščičarskim tečajem v dveh krajih, zato bomo poiskali izvedenke v tej stroki, vsaj za par mesecev, da za to delo usposobimo domačinke. Največji izziv za nas HMP pa bo v bližnji prihodnosti gradnja in odprtje nove inšpektorialne hiše, ki naj bi služila kot center za koordinacijo vseh teh mnogih lepih projektov, kijih vodimo in pri katerih nam pomagajo prostovoljci, ter tudi domači laiki, ki smo jih vteh letih usposobili. Za vse to delo koordinacije in formiranja pa potrebujemo tudi primerne prostore. Dobra volja je velika, želje in sanje tudi, upamo pa tudi, da se bodo našli dobrotniki, ki nas bodo materialno podprli in tako sodelovali pri gradnji ne le hiše, ampak s tem tudi lepše prihodnosti za mnoge mlade Angolce. Vsem dobrotnikom zagotavljam tudi molitev naših najmlajših iz Cacuaca, ki se redno vsak dan ob pol sedmih zvečer zbirajo k molitvi rožnega venca za vse dobrotnike in dobrotnice. Z njimi in po njih vam tudi jaz pošiljam svojo hvaležno molitev. Misijonarka s. Zvonka Mikec iz Angole Šentrupert, 4. junija 2004 Misijonar Ludvik Zabret v domovini Misijonar Ludvik Zabret seje to pomlad vrnil v domovino. Rodil seje 9. avgusta 1923vTo-polah pri Mengšu. Prve zaobljube je kot salezijanski sobrat pomočnik izpovedal 20. oktobra 1940 na Radni. Leta 1944je odšel v Italijo v kmetijsko šolo. Od tam gaje leta 1947 pot vodila v Indijo. Prvo obdobje (1947-1965) je deloval v Madra-su, v Sagaya Thottam, kjer je puščavo spremenil v rodovitno zemljo in vodil cvetoče posestvo ob kmetijski šoli. Drugo veliko obdobje je bilo v Goi (1965-1981), kjer je nastalo bogato posestvo sredi pragozda. Sledil je Nasik in spet Goa. Kjerkoli je bil, je življenje vzcvetelo v vsej polnosti in rodovitnosti. Če bi bilo le nekaj takih garačev, bi vso Indijo spremenili v rodovitno deželo in za vse bi bilo odpravljeno pomanjkanje. Misijonskih 57 let je na njem pustilo svoje sledove. Da ne bi bil v breme sobratom v Indiji, se je vrnil v domovino, kjer bo nadaljeval svoje misijonsko poslanstvo z molitvijo in misijonskim navdu-ševanjem. Biva v salezijanski skupnosti na Trsteniku. Veseli se vsakega srečanja s prijatelji in znanci ter misijonskimi navdušenci. julij - avgust • 2004 1 23 Vi r % • Petra Arnež iz Hrastja pri Kranju seje rodila kot prva od treh deklet 21. julija 1980 očetu Petru in mami Bredi. Od malega je bila zelo dejavna. Osnovnošolska in srednješolska leta je prepevala v otroškem zboru v cerkvi sv. Mateja v Hrastju, vestno je obiskovala šmarnice, kot osnovnošolka je sodelovala pri folklorni skupini, več let je bila voditeljica prvoobhajancev, potem voditeljica birmanskih skupin, animatorka na oratoriju v Šenčurju, hodila k mladinskemu verouku, na duhovne vaje, pomagala v skupini Vera in luč, prepevala pri cerkvenem mešanem pevskem zboru Katrca (CMPZ). Po hudi bolezni (rak na bezgavkah), ki seje pojavila pri njenih devetnajstih letih, je odšla k Bogu 11. novembra 2003. Zgled njenega kratkega življenja nagovarja in vabi... Zato nekaj misli, ki so bile izgovorjene na pogrebu ali zapisane po njem. Zgled predanosti Bogu »Večkrat sem v utrujenosti joka zaspala, ko sem nemočna iskala poti, ki bi zaustavile bolezen in ti vr- Pravični pa ho počival, čeprav bo prezgodaj umrl. Častitljiva namreč ni starost, ki traja dolgo, tudi je ne merimo po številu ki, zakaj pri ljudeh je razumnost isto kot sivi lasje in brezmadežno življenje kot visoka starost Ker je bil Bogu po volji, ga je vzljubil. (Mdr4,7-w> nile brezskrbno mladost. Tako zelo sem si želela, da bi ti znala stati ob strani, pa tega večkrat nisem znala. Čeprav so tvoje ustnice vedno znova molčale o bolečini, ki jo je zarezoval križ, sem v tvojih očeh začutila strah in trpljenje. Križ na tvoji poti je postajal vse težji, tvoja ramena vse bolj šibka. Svoje življenje si izročila v Njegove roke, Božji previdnosti. Res, da sta se najini poti skozi vsakdan življenja v marsičem razlikovali, pa vendar je srce čutilo isto. Ob najinih skupnih trenutkih ob tvoji bolniški postelji sem vedno bolj spoznavala, kako zelo sva si podobni. Nema govorica telesa je spregovorila v imenu srca. Tudi moja ramena so se šibila pod težo zame pretežkega križa. Naj se zgodi Tvoja volja in pa daj mi moči, dajo izpolnim,je le stežka šepetalo moje srce, ko si odhajala. Hvala ti, Petra, za vse. Hvala ti za tvoj zgled prepustitve Njemu, hvala ti za tvojo sestrsko ljubezen.