Miha Bločan Nova pravljica. a n. slika. Gozd. Skalovje. V ozadju vhod v Maijaževo kraljestvo. Pred vhodom spita dva sirazarja. 1. prizor. Matjaževa vojska (zamolklo): Spimo, spimo že tisoč let in čakamo, da bo kralj Matjaž odreSil svet. S epancem si Čas preganjamo in čudne, prečudne sanje sanjamo: Z meči le moremo svet resiti, drugače ne more se to zgoditi.. v Spimo, spimo že tisoč let in nič ne vemo, kdaj bo kralj Matjaž odrešil avet. (Glasovi zamirajo, dokler ne utihnejo.) Bobek (dvigne glavo, ker je začul krokarjev krik): Že zopet minilo ato je let. Kobek (odgovarja): Krokarja čul ai, ki je preletel skaJnati avet- 39 Bohek (žalostno): Še vedno po zraku letajo. Kohek (žalostno): In spauca za sto let aam zopet obetajo. * Bohek (visoko): O, kdaj ho vstal na§ kralj? Kohek fza njim): O, kdaj bo vstal naš kralj? (Začneta kituati z glavami.) Bohek in Kohek (zamolklo): Spimo, spimo že tisoč let ia čakamo, da bo kralj Matjaž odrešil svet, (Oba prenehata in zaspita.) Klic 12 daljave: Joj, joj, joj. 2. prizor. Vešča R o g o v i I a (priplese razburjena na oder in zakriči): Vstani zakleto kraljestvo Matjaževo! (Stopi k stražarjema.) Hej, Bohekf (Ga dregne.) llej, Kokek! (Ga dregne.) Bohek in Kobek (jezno, zaspano): Kdo naju budi iz sanj? Rogovila (važno): Vešča Rogovila, prvi stražar kralja MatjaŽa in njegov gtasnik. Bohek in Kohek (kimata): Hm, hm, hm — (zadremljeta). Rogovila (jezno): ZbucHta se, zaspauca! (Ju. zopet &trese.) Kohek (se zbucfi): Kaj hocei, vesča klepetava? Rogovila (ogorčeuo): Ali tako spostujeta Matjaževega glasnika? Bohek (prepirljivo); Ha, ha, glasnik kralja Matjaža. Poberi Be v j svojo jaoiot vesča Rogovila! 1 Kohek (jezno): O pravem času pridi klepetulja! I Rogovila (zadirčno): Zatožim. vaju kralju Matjažu, ker sta me ža- I lilal Zatožim vaju, prav zares. |l Kohek (zbadljivo): Tvoje toŽbe, Rogovila? Malo so mi mar! Če oe bos tiho, te nabodem na sulico. Rogovila (se umakne): Surovež si, Koliek! Boliek (pomirl^vvo ptoti KohkuV. Pa jo pustiva, tvaj govori. Sp&uca nama ta klepetulja ne povrue več. (Rogovili): No, govori! Pa le hitro. Kohek (zaspano): Časa nimava, spanec naju nadleguje. Bohek (zaspano); O, ti blagodejni spanec! Rogovila {skrivnostuo); Povem vama, tudi Matjažu povem. Precej mu povem, ko ga zbudita. še danes mu povem. Pa bosta iniela svojo Burovosi. Takoj mu povem. Kohek (malomarno): GoTori Tendar! Rogovila (nadaljujej: Povein mu. Kralj Matjaž me ima rad."Ko mu povem, vaju kaznuje. Povem mu o tebi, Kohek, povem mu o tebi, Bohek. Pa vama povem, da bo hudo. Povem vama... Bohek (srdito): Povem, povem, povej, povej! Povem, povej! Samo po-vej. Čakava. Povej, kar misliš. R o g o v i 1 a (hitro): O, le norcujta se, le dajta ae! Resna je stvar, pa se pregoTarjata, Vsaka ura je dosti. In \idva namesto, da bi atorila, kar je potrebno, pa govorita in govorita. To vaja pohvali kralj MatjaŽ. Kohek (vojaŠko): Govori vendar, saj nisi še ničesar povedala! R o g o v i 1 a (se prime za glavo): Še ničesar? In stvar je tako resna- O, le vpij nad menoj! Kmalu bo kralj MatjaŽ nad ieboj. Boš videl, kako. Kohek (težko kroti premagovanje): Če ti nisi klepetulja* pa no-beden ni. B o li e k (pohvalno): Nisi zastonj glasnik naSega kralja Matjaža, 40 . Rogovila (veselo): Bohek je nekaj vreden, to je pravi stražar. Kobek (se umiri); Za hvalo leta. B o h e k (pohvalno): Rogovila vse zavoha, vaako tajnost, nič ji ni skrito. Vešča, da ji ni vrstnice. Kohek (mrmraje): Ej, tisto pa ja. Rogovila (zadovoljuo): Vem, da nista tako hudobna. Mogoče kralju niČ ne povein. A sedaj poslušajte! (Važno): V goro, po skritih gozdnih stezah, ki so znana samo našemn rodu, prihaja krdelo Ijudi. Vodi jih človek-velikan. Veliko sekiro ima in kij, da še nisem takega orožja videla. V solncu se blešci jeklo. lu za velikanom? Koliko ljudi! Bohek (bahaio): Zopet prihaja k uam junak. Ha, ha, junak! Kobek (zaničljivo): EIi, tak junakl Poskusil bo potegniti iz nožnice sabljo kralja Matjaža. Ko je ne bo mogel, se bo ustrasil šumenja vojaških muožic in zbeŽal. Koliko jifa je že prišlol Koliko jih je odšlo! Bohek (važno): Sablje ne izvleče nihče! R o g o v i 1 a (dvomljivo): Vešča sein, svet poznam, klepetava tudi včasih, a mene je v jutru stisnil precuden strah. Kohek (zasmehljivo): Kdaj so še ženske bile junuki? Rogovila (malo nejevoljno): No, no, čeprav sem vešča Rogovila, z jezikom vaju uženem vedno v kozji rog. Oj, kolikokrat sem vaju Že ugnala. Bohek (hitro in pogumuo): In potem si klavrno zbežala. (Pokaže na sulico.) Rogovila (zbadljivo): Orožju vajinemu nisem kos. Kohek (se šali): Za spletke doJber tvoj je nos. ^^M R o g o v i 1 u (močno): J^H Vsak Človek je za nekaj dober. j^^H Vam moškim dal je glad orožje, ^^H da jK.oljete se med seboj. ^^H In to najdražja vaša je zabavo. ' ^^H Nam ženskam dal je brušene jezike, ^^M ker vaŠemu orožju nismo kos. ^^H Bohek (jedko): Zato boji se te Matjaževa vsa vojska. ^^M Rogovila (zmagovito): In jezik najmočnejŠe je orožje. '^^| (Poje): Boji Matjaža vojska se ^^M uboge svoje veščc le. ^^H Če pride k njej še tak junak, "^^M pobegne klavrno prav vsak. *^H Bohek in Kohek (smeje): Dobro si povedala. ' Kohek (zadovoljno): Rogovila pa zaa. 3. prizor. (Za odrom šumenje. Bližajo se ljudje. Martin Krpan in njegovo spremstvo. V spremstvu niso samo nasi znaiici Tonček, Jerica* Mojca in Peter, temvec tudi polno drugih sirot.) Martin Krpan (za odrom): Ste trudni, prijateljcki? Dolga je pot do pravice. Pa smo Že pred njeuimi vrati. Še nekaj skal je pred nami. Rogovila (prestrašeno): Sta slisala? Bohek (tja v en dan): Zopet junak za prazen nič. Rogovila (beži): Zla slutnja me duši. Oj da, slutnjal Kohek (za njo): Ti pa tvoja zla slutnja in ženska veraf 4. prizor. (Martin Krpan in njegovo spremfitvo pridejo na oder.) Martin Krpan (zadovoljno): Prišli smo. Jerica (si oddaKne): O, kako dolga je bila pot. 41 Mojea (trudno): Toliko poti je treba prehoditi do pravice. Tonček (pogumno): Vstani, kralj Matjaž! Peter (počasi): Sabljo je treba prej potegniti. Mojca (hitro): Tisto je samo pravljica. Martin Krpan: Pa se velika pravljica. Pri Sv. Trojici sem jo včasih slišal, ko nismo imeli o drugem govoriti. Toueek (zakriči): Ho, vstani, kralj Matjažt Krpanovo spremstvo (močno): Vstani, kralj MatjaŽ! Martin Krpan (gromko): Prijateljčki, do njega stopim, da mu povem, kdo ga je prišel obiskat in po kaj smo prišli. Vi pa le malo po-čakajte. (Stopi proti vhodu v podzemlje.) Kohek (odločno): Hej, prijaielj! Kam pa kar tako? Bohek (preteče): Mat misliš, da sva midva kar tako tukaj? Vsak potepin da bi že hodil h kralju Matjažu. Kohek (pouosno): Do sedaj so hodili Samo vitezi. (Ga ogleduje.) Ti pa nisi njim podoben! Martin Krpan (vsakdanje): Ne sitnarita mi prevec! Mcni se mudi. Nekdaj jih je bilo več. Dvanajst financarjev, Brdavs in se kateri po vrliu, pa sem yse pveiulatil. B o h e k (zasniehljivo): Preveč juuakov je že takole prišlo. Iiahati se zna pa vsak. Kohek (važno): Nikogar več ne pustiva k nasemu kralju! Krpanovo spremstvo (jezno): Pustita ga! Pustiia ga! Martin Krpan (mirno): Ej, možička! Nista še slišala moje posleduje besede. Muhe ne bi ubil, kadar sem miren. Pa če me razjezita? Boljc je, da izmolita očenaŠ, kot ga je Brdavs pred Dunajem. Bohek {proti Kohku): Ta je pa korajŽiiih besedi. Kohek (Martinu Krpanu): Groziii pa znaš, da te je kar lepo poslušati. Ali si vedno tako hud? Krpanovo spremstvo (kriči): Pustite ga h kralju Matjažul Bohek (sirogo); Po kaj pa si sploh prišel? Maitin Krpan (ponosnoj: S cesarjem Janezom sem nekdaj jedel pri isti mizi, z njim se Šali, pa da bi tukaj Matjaževim stražarjem pravil avoje zadeve? Matjažu bom povcdal, ne vama! Kohek (srdito): Ti žališ Matjaževe vojake! Njegovo vojsko. Samega kralja Matjaža žališ. Martin Krpan (hladno): Cesarico, ženo cesarja Janeza, serft raz-žalil in se nisem kesal. Čemu neki? Gosposki imajo tanko vest. Njim je posekana lipa vse, nam pa čisto kaj drugega. Zdaj proč! Dosti mi je besedi. Peter (bojeČe): Počakaj, Martin, saj se bomo pogovorili. Tonček (poguinno): Kar naprej! Mojca (vpije): Pustite našega junaka. Sila je na svetu in treba je pravice. KraLj Matjaž nam jo še edini more dati. Krpanovo spremstvo: Kralj Matjaž nam bo dal pravico- Zbu-dite ga! Pustite Martina Krpana do njega. Martin Krpan (odločno); Zdaj pa zadnjo besedo. Ali me pustita? AU pa (dvigne kij) —1 B o h e k (zaniČljivo): Kaj? Da te spustiva? Tako klado do kra]ja Matjaža? K o li e k (zaničljivo): Junaki s svetlimi meČi in čeladami niso nič opravili, Pa boš ti, ki si takega redenja in še tako nerodno velik? Ha, ha —! Bohek (zaničljivo): Saj še meča ne boš znal prijeti. 42 Martin Krpan: Ga tudi ne bom. Umaknita se, drugače bosta pela fcij in mesarica! Drugič vania rečem. Tretjič udarim. 5. prizor. (Iz votline pride pečatnik.) Pečatnik (razburjen): Kaj pa imate? Za božjo voljo, dajte mir, da ne zbudite kralja Maijaža. (Mrniraaje Matjaževe vojske.) (Bohek ih Kohek Pečatnika vojaško pozdravita. Martin Krpan se ne-koliko uniakne.) Bohek (resno): Taie kmetavs, kakor ga kličejo Martina Krpana, je hotel s silo vdreti v Matjaževo kraljestvo. Kohek (važno): Noheua beseda ni zalegla. Še grozilo nam je iealo. Pečatnik (ga premotri): Kdo pa si, da ne poznaš viieških navad? Martin Kipan (pouosno): Slovenskega kmeta sin sein in ti, uiti tvoji stražarji, me ne bosie učili, kako in kaj. Sam si pišem iiavade, kakor srce govori. Vitezov ne poznam, niti tistih poklonov, ki so jih vajeui delati tebi in kralju Matjažu. Brez tega mora dati pravico! Drugače ni kralj Matjažl Pečatnik (boječe): In kaj hočeš, kmecki sin? Martin Krpan (trdo): Toliko sem vreden kot ti, to si kar za uho zapiši, da boš vedel vnaprej. NoČein pa nieesar dragega, kot priti pied kralja Maijaža. l^ečatuik (ga zopet moiri): Težko bo, teŽko. V tej obleki ne moreš. (Gleda spiemstvo.) Tudi te moraš odvesti. (PokaŽe na spretustvo.) Kralj Matjaž iiima rad, 110. nima rad toliko ljudi in tako oblečeaih. Za te že dobiino obleko. Za vsc je preveČ, preveč... M a r t i ji Krpan (moeno): Kaj govoriš, suta6? O aekih oblekah, kali? Da bi se preoblekel kot baba in našemljen stopil pred kralja pravice. \e izmišljuj si neumnosii. Tak ni kralj Matjaž. (Zavpije.) Kakršen sem, taksen stopim predenj. Si slisal? Pečatnik (odskoči ves prestrašen): In še nekaj drugega je. Jej, jej —[ AJi še. letajo vruni po zraku? Skoro bi pozabil na najvažnejšo sivar. Martiu Krpun (prezirljivo): Kaj mene brigajo vrani! Veste, kaj? Moje potrpežljivosti je konec. Jerica, Tončck, Peter, Mojca (kriče): Mi Iio6emo t kralju Matjažu. Pravice hočemo. Pravice za sirote na &vetul Pečatnik (razburjen leta okrog): Jojmene, jojmenel Ob službo bom. Tak ropot. (V votlini naraščajoče mrmranje Matjaževe vojske.) Počakajte, ljudje božji! Krpanovo spremstvo: Do kralja Matjaža hočemo! Pravice hočemo! Dolgo smo čakali! Pečatnik (proseče); Porairite se! Poslušajte zapoved, ki jo je izdal kralj Maijaž. Martin Krpan (mocno): Kaj pa bos še dejal? Ali ni dosti? Pečatnik (odpre veliko knjigo, ki jo nosi pod pazduho): Ukazano v Matjaževein kraljestvu! To je zakon, ljudje božji! Čisti zakon! Jaz, kralj Matjaž, ukazujem, da naj me nihče ne budi, dokler Še letajo vrani po zraku in dokler se mi brada ne ovije sedemkrat okoli kamenite mize! Poglejte, ljudje božji, podpise in pečate! Mariin Krpan (mirno): Ali ničesar drugega tam ne stoji? Podpisi ao mi raalo mar. (Se vzravna): Če je tako res, kakor tam pise, ste ti in kralj Matjaž zahrbtoiki. (Ogorčeno): Zahfbtniki. Jaz Tam že svojo za-godem. Pcčatnik (skače okrog); Taka žalitev, taka sramotal In ta slovenski kmetavs? 43 Bohek in Kohek (ogorčeno): Vitez žalostne postave. Teslo! (šume-nje narašča). Krpanovospremstvo (v zadregi): Pečatnik nas je nalagal. Kralj Matjaž ni izdal tiste zapovedi. On je naše gore list. Nikogar ne zaniČuje. Vsem pomaga. Vedno je delal tako. PeČatuik je podkupljen. 6. pnzor. Kralj Matjaž (govori votlo iz Totline); Kdo me zopet budi iz sanj? Ali niscia izdal jasne zapovedii1 Jiruda mi ni obrasla kameulte inize sedem-krat niti vrani niso neJiaii leiati uad goro Peco. (Zakraka vran.J Hej, moja vojska! (ltožljaaje orožjo, uiruirauje vojukov.) Martia Ktpaa (čudno zaleglo): Kralj Matjaž, po pravice smo prišli. Vse sirote sem pcipcljaL Krpanovo spremstvo (veselo): Rešeni smo! Matjaž je poklical vojsko. Živel, kcalj Matjažt Kralj Matjaž (jezno): Izdal sem zapoved! Takrat vstanem, ko bo prišel čas. Krpanovo spremstvo (vse vprek): Prišel je. TisoČe je sirot, tisoč pravic je treba. Mojca, Peter, Tonček, Jerica so prišli domovine iskat in kruiia. K r a 1 j Matjaž (zaspano): Izdal sem. zapoved.. ,1 Pečatnik (pogumno); No, ali ste slišali? Le umaknite se sedaj! Sile le ni. Kadar bo, prenehajo vraoi letati in brada... Mariin Krpan (inu preseka besede): Tilio, žverca suiiaj Ha, kralj Matjaž, če je tako, poteui ue boš iiikdar priscl, ker vrani ne bodo nehali J letati, dokler bo svet stal iji brada ue i>o zrasla sedeinkrat okoli mize, j dokLer bo svet stal. Prej bo vseh ljudi konec! Kralj Matjaž{Še bolj zaspauo); Taka je moja in božja volja. Martin Krpan (vzroji): Matjaž, varaš nasl Hitro vstani! Brdavsa sem segnal pa boin tebe tudi, če je tako. Proč, vsi proct (Prevrne Bolika in Kohka, Pečatnik ubeži.) Pečatnik (v velikem strahu): Kralju Matjažu grozi! Bohek in Kohek (prestraseuo): Kralju MatjaŽu grozii Pečatnik (ukazujoče): Dajte ga, dajie! Primite ga! Krpanovo spremstvo (vpije): Pravice, pravice, pravice! Kral j Matjaž (iz daljave): Moj čas Še ui prišel. Martin Krpan (ob vhodu v podzemlje): Prišel je- Spis, spil pa samo spiš. Ljudje te pa čakajo. Jaz ti že navijem brado okoJi mize. (Sprem-atvu): Za menoj, prijateljčkil (V podzeinlju nastaue hrušc-) Martin Krpan: Kdor ni z menoj, je proti meni. Od lenake so vam meči zarjaveli, da jih še izvleči ne morete. Ho, mevže zaspane! Res dolgo ste nas vodili za nos. Taka vojska in pravica. Tak kralj Matjaž in pravica... Vsa vojska mi ne more ničesar in ti si hotel z njo rešiti svet? Kralj Matjaž (prestraŠeno): Joj, resite me, junaki! Martin Krpan (zanicljivo): Le rešite gal Kralj MatjaŽ prosi. Še financarji niso prosili, ko sem jih mikaslil tam okrog Sv. Trojice, Kralj Matjaž (bojece): Jojl . Martin Krpan (jezno): Le izmoli tri ocenaše! Matjaževa vojska (žalostno): Matjaža, našega kralja MatjaŽa ni več. Martin Krpan (pomirjen): Kratka je bila njegova smrt. Ej, po-gteno roe je razdražil. Kar kri je zavrela. (Žalostno): Pa v miru počivaj Matjažek! A vi junaki zarjavelih mečev, za menoj! 44 Jerica, Mojca, Tonček, Peter (žalostao): Kje si pa sedaj dobimo pravice? Kje si je dobimo? Kohek in Bohek (žalostno); Umrl je naš dobri kralj. 7. prizor. M a r t i n Kipan (se prikaže iz podzemlja): Za lenuhe je bil res dober krajj. Pečatnik (obopno): Gorje morilcu! Martin Krpan (mogocno): Vojska Matjaža, prišel je Časl Sirote prosijo pomoči, Kruha in domovine jim manjka. Za menoj, po pravico! Matjaževa vojska: Živel naš novi kralj, živel naŠ novi kralj! Martin Krpan (nerodno): No, no, tisto ne, a Martin Krpao od Sv. Trojice doma pa vedno, kadar boste hotcli. V s i (močno): Živel Martin Krpan! Sedaj dosežemo pravico. Martin Krpan nain jo pokaže, Martin Krpan. (Pojo); Po pravico gremo, . nič vec v temo — I v svetal dan... J Po pravico gremo, ^^Hl ki jo kliče svet, ^^^| rod je nas — rešen spet. ^^^^ Konec II. slike. Zastoi pade. J