Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. POMEN KROŽKOV. Osrednji izolbraževalni odseV našega poverjeništva ima do sedaj naznanjenih 99 ustanovljenih krožkov širom Slovendje. Mnogo od teh noviih organizačnih edindc po« sluje že z vsem optimizmom, ki odlikuje najboljše iz uoiteljskih vrst. Toda vse pre= več skeptičnega razpoloženja glede kodsti in uspeha krožkov izpodjeda to delo, da se ne more še tako razvdti, kakor bd bilo želeti v našem skupnem interesu. Ker je nedvomno mnogo knivo tega skepticizma prav nerazumevanje vseh po« sebnih nalog, ki jih bodo morali prevzeti baš krožki — in samo krožki, zato ne bo odveč, če sd predočimo važnost tega dela nekoldko natančneje. Glavna njihova naloga je vsekakor na* daljnja izobrazba. Vsakemu je takoj jasen velik poinen sistematičnega shajanja učiteljs stva v tem oziru. Ob določenih temah se dzmenjujejo misli in izkristalizirani nazori postajajo tako polagoma skupna last ude* ležencev. Kamen do kamna raste postopno zgradba našega enotnega stanovskega nazi« ranja. Sistematično in enotno za vso orga* nizacijo postavljene izobraževalne teme omogočajo posplošenje !in poglobljenje v dste probleme hkratii po vsej organizaciji. Že drug izobraževalni tečaj sloven&kega uči« teljstva bo nedvomno pokazal veliko silo takega srootrenega dela in pomnožil tako poitrebno samozavest in vero v lastno moč našega stanu, ne glede na to, da je to delo , neobhodno potrebno za fundiranje našega šolskega in izvenšolskega udejstvovanja. Ker je padla pred kratkdm nekje opazka da se ne sme izgubljati preveč časa z izobra« ževalnim delom v dobi, ki zahteva preid* vsem borbenosti lorgandzacije, bodi nam do« voljena v tej zvezd opazka, da bomo zaman pričakovali borbenega duha pri organizaoi« jah, ki si niso vsak hip na jasnem, kaj ho* čejo, in ki si ndso ustvarile v eniotnem sta» novskem naziranju trdne podlage, na kate* ro edino je mogoče zastaviti vzvod. Iluzor« no je torej upanje nekaterih tovarišev, da bodo dvignild borbenost organdzacije brez predhodne organizačne in družboslovne iz= obrazbe. Udeleženci krožkov naj se ne pu&te plas šiti po začetnih težkočaji tega dda. Od se* stanka do sestanka se bo zaznamoval na« predek ter rasel optimizem v končnii uspeh. Razun sdstematične nadaljnje izobrazbe imajo krožki pa še drugi, nič manjši pomen. Predvsem nas krožki zbližajo, utrde meds sebojno zaupanje, ki rase vedno le v skup» nem delu in poznavanju drug drugega. Zla« sti razmerje tovarišic dn tovarišev bo posta« lo prav na krožkovih sestankih res iskreno tovajriško. Ski^pno delo za skupne koristi je bdlo vedno najboljše sredstvo izogniti se malenkostnim prodsodkoim in utapljanju v ozkosrčnem obupavanju. Žalostno je dej« stvo v naši organizaciji, da životarijo med nami stotine orgamizirandh članov, ki niso še nikdar okusili slasti, ki nam jo podeli zavest, da sodelujemo po svojih najboljših mo<$eh v skupnem organazačnem aparatu. Ta dvigajoča zavest se rodi pa samo dz spo* znanja, da je delo, v katerem sodelujemo. resnično potrebno in smotreno zastavljeno. To spaznanje in rutdna v takem delu sta pa mogoča le v krožkih. Društvena zborovanja so malo primeren forum za tako izobrazbo. Tu se uveljavljajo večinoma oni redkii, kii razpolagajo z dobršno mero govorniške spretnosti, večina zapušča pa zborovanja hladna in večkrat disgustirana. Formalistič= no govorančenje ubija skopo odmerjend čas, ne da bi se mogel po navadi izčrpati niti eden od nebroj aktualnih problemov našega stanu in življenia. Najboljše misli ostajajo večkrat ndzrečene. keT nima mislec na raz« polago prepričevalnega govorniškega daru. 2eniranje ubdja pobude, najboljšj dostikrat ne soodločujejo, ker se z resignacijo in dis« gustvom puste pregovorančiti. To so razlogi ki resnično obstoje. Sto« tine naših članov bi nam potrdile to trdi* tev. Toda tudi če bi teh razlogov ne bilo, so društvena zborovanja mnogo preTedka in prekratka, da bi moglo v njih vse ono na dan kar nam zlasti teži srce. Zborovanja morajo predvsem urejati zgolj tehničnioaor« ganizatordčne strani dn to vedno na škodo idejne poglobitve. Tu stopajo krožki narav^ nost odrešilno na pozorišče. Ze ves način razpravljanja je v krožkih čisto drugačen. Tovard^ko sedeč okrog mize, vlada v njih ton prijateljskega, neprasilje« nega in domačega razgovora. Govorance so tukaj izključene. Vse se udeležuje razgo« vora nežendrano in dskreno. Kdor ne ve, po« praša; komur je znano, odgovarja. Prd vsa* kem odstavku obravnavanega predmeta se dostavljajo od vseh strani pripombe, pojass nila, llustracdje iz življenja, opazke iz izku* šenj lastnega dela. Znanje, praksa, dzkustvo in pobude vseh postajajo last poedincev. Vsakdo prispeva in se dviga v zavesti vrše* nja potrebnega sodelovanja. Vse ono, ki se v društvih ne more razpravljati, pnivre tu na dan s podvojeno silo. In resnično: na društvendh zborovanjdh se zamolči večkrat najvažnejše. Nebroj intimnih malenkosti čaka leta dn leta. da bd prišle do razgovora. Od tod disgusti. razočaranja in indolenca naših clanov. Krožek je najprdmemejši te* ren, na katerem je edino roogoče premagati te nevšečne pojave ki hrome borbeno silo vse naše organdzacije. So to na videz brez* pomerabne imponderabilije. a so v svojih posledicah pogubonosne. Društveno zboro« vanje je preokoren organ, da bd jih mogel zaznati in odstraniti. (Dalje.) —oio Delo po krožkih: 28. Moste pri Ljubljani. Sestanek 20. t. m. Razpravljal je o pomenu krožkov, o navodilih za študij in o zgodovinskem raz= voju liberalizma. Prisotnih 16. Naslednji sestanek 19. januarja 1928. 29. Šmarje=Rogatec. Oba tamkajšnja krožka sta zborovala skupno 4. decembra t. 1. v Rogatcu ob dobrd udekžbi (19). Na dnevnem redu je bil zgodovinski razvoj li= beralizma ter pomen in ofgandzadja kmet* skega življa. 30. Litija. Krožek se je prvič sestal 8. decembra t. 1. Prisotnih 10 od 22. Govorilo se je o prvem in petem poglavju iz brošure ter čitalo iz Ušendčnikove »Socioilogije«. 31. Semič. Prvi sestanek, 26. novembra t. 1., je razpravljal o akrožnicah poverjeni* štva. (Prdsotnih 7). 32. Semič.. Drugdč je zboroval ta kro« žek 17. decembra t. 1. ob isti udeležbi. Pre* delala so se navodila za študij po krožkih in razdelila snov za prihodnji sestanek. 33. Borovnica. Tamkajšnji krožek se je sestal drugič 7. decembra t. 1. ter razprav* ljal o navodilih; predelal nato 5. pogl. iz brošure nakar je tov. Tavčar govoril o po* možnih vedah socdologije. 34. Sv. Jurij ob južni žel. je imel svoj prvi sestanek 13. t. m. ob prisotnosti 11 čla= nov. Ga. Schreinerjeva je govorila o pome* nu te važne samoizobraževalne akcije, na kar se je razpravljalo o zgodovinskem raz* voju liberalizma. Prihodnji sestanek začet* kom januarja. 35. Teharje. Krožek je zboroval prvič 9. t. m. v Štorah. Prisotnih 8 od 12. Obrav* naval je 5. poglavje brošurice »O libera; lizmu«. 36. Ljubljana. Krožek se je sestal 23. novembra t. 1. ter diskutiral ob prisotnosti 25 članov brošuro »O liberalizmu«. 37. Ljubljana — učiteljiščniki. Drugi sestanek z učit. naraščajem se je vršil 22. t. m. Prisotnih 5 kandidatov in 3 kandida* tinje. Razpravljal je o učiteljski organdzas ciji o delu učiteljic izven šole ter o aktu* alnih dijašikih razmerah v Ljubljani. 38. Radovljica. Članov 10. Prvič je k<ro= žek zboroval 15. decembra t. 1 ob prisot* nosti 8 članov. Razpravljal je Zgečevo 'brošuro o problemu vzgoje najširših plasti in o zgodovinskem razvoju liberalizma. 39. Radovljica. Drugič so se sestali 22. t. m. Udeležba 7. Nadaljevali so z Žgečevo brošuro in preddali 1. poglavje dz brošure »O liberalizmu«. Naslednji sestanek 19. ja* nuarja v Kropi. 40. Št. Janž pri Dravogradu je zboroval prvič 21. t. m. pri polni udeležbi (7). Goivo= ril je o pomenu krožkov, razpravljal 4 poglavja dz brošure ter si nato ogledal uspehe tov. Križmana v smeri delovne šole. 41. Zagorje. Krožek se je prvdč sestal 18. decembra. Od 20 članov je bdlo navzo= čih 10. Pretresel je navodila za študij po krožkih ter soglasno sklenil, da se brošu= rice ne morejo smatrati za podlago krožko* vih sestankov. Uporabljald pa foodo po po« trebi priporočeno literaturo.. Na sestanikih se bodo pečali izključno z aktualndmi pe* dagoškimi vprašanji za sodobne dn specielno krajevne razmere. Priporočajo nadalje, naj se povsod zastopa stališče: Ža narod nede^ ljeno osemletno šolsko izobrazbo. Za iz« obrazbo učiteljstva pa naj se učiteljišče po potrebi razši>ri in dopolnd s splošno peda^ goško šolo«. — S tem bi dosegld to, kar se skuša zdaj doseči po teh krožkih.