KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 21 (1) PATENTNI SPIS INDUSTRiSKE SVOJINE IZDAN 1 JUNA 1940 ŠT. 15658 Siemens & Halske Aktiengesellschaft, Berlin - Siemensstadt, Nemčija. Prenosni sistem z zaslonjenimi visokofrekvenčnimi prenosnimi pripravami. Prijava z dne 11. aprila 1938. Velja od 1. julija 1939 Naznačena prvenstvena pravica z dne 12. aprila 1937 (Nemčija) Če se uporabljajo za prenos tokov za prenašanje vesti visoke frekvence, potem nastopajo, kakor znano, zaradi medsebojnega vplivanja posameznih prenosnih priprav, znatne motnje. Pri običajni razporeditvi visokofrekvenčnih prenosnih priprav na ogrodjih so zaradi bližnje soseščine posameznih priprav in zaradi namestitve velikega števila delov na istem ogrodju možnosti za motnje zlasti velike. V ogrodih, zlasti v ojačalnih ogrodjih za večkratne oziroma širokotračne sisteme, nastopajo poleg motenj zaradi kapacitivnih in magnetskih sklopov še motnje zaradi galvanskih sklopov. V sl. 1 je prikazan galvanski sklop na primer dveh nesimetričnih vodov I in II. Predpostavljajmo, da so položeni vodi tako daleč narazen, da so izključeni direktni kapacitivni ali magnetski sklopi. Gre za koncentrične vode, pri katerih se uporablja zunanji vodnik kot povratni vodnik Predpostavljajmo nadalje, da so priklopljeni vodi z levim koncem na poljubne stikalne elemente, na primer na priprave za odpravljanje popačenj, to je izjasnilnike, ki so nakazani s pomočjo dušilk D in kondenzatorjev K. Vodi so vodeni nadalje preko stikalnih polj SF, na katerih morajo biti dostopni zaradi izvedbe poljubnih stikalnih ukrepov tudi notranji vodniki. Kapaciteti, ki jih imamo nasproti zemeljskemu vodu E, na primer proti ogrodu, so označene z Ci do Cs. Upori vodnikov so mišljeni krajevno koncentrirano in so pri- kazani z upori Ri do R4. Upor zemeljskega voda je označen z uporom Re. Če se priklopi sedaj na zgornji vod I vir toka St, tedaj teče tok preko upora Rs, zemeljske zveze pri Ei, preko upora Re zemeljskega voda in preko kapacitete Ci. Ker leži upor Re istočasno v ustrezajočem tokokrogu voda II, nastane v tem motilni tok, ki ga povzroča skupni galvanski sklop preko upora zemeljskega voda. Ker so kapacitivni sklopni upori tokokrogov pri visokih frekvencah razmeroma majhni, je sklop eventuelno tako velik, da je brezhibni obrat onemogočen. Na enak način, kakor tu opisani sklop med dvema različnima prenosnima potoma, lahko nastopijo tudi sklopi med vhodnimi in izhodnimi krogi ojačalnika tako, da se povzročajo vzvratni sklopi. Sl. 1 kaže razmere za krajevno oddaljene vode. Pri vodih, ki krajevno niso oddaljeni drug od drugega, se ne zaslonijo v svrho preprečitve direktnih kapacitivnih sklopov vodi sami (kakor je prikazano v sl. 1), temveč se zaslonijo tudi priprave, ki so priklopljene med te dele vodov. Ker so zasloni pri do sedaj znanih izvedbah v neposredni kovinski zvezi z ogrodem in s tem ozemljeni, se na podlagi sl. 1 razložene motnje tudi v tem slučaju ne dajo preprečiti, ker se tvorijo zaradi galvanske ali ka-pacitivne zemeljske zveze na dveh mestih zanke in s tem nezaželjeni galvanski sklopi. Po izumu se izognemo tem nedostatkom s tem, da se v prenosnem sistemu z Din 15.— zaslonjenimi prenosnimi pripravami, ki so nameščene deloma na ogrođih, zlasti za visoko frekvenco, zvežejo zasloni visokofrekvenčnih prenosnih priprav medsebojno in se namestijo izolirano od ogroda. Galvanska oziroma kapacitivna zemeljska zveza oziroma zveza z ogrođem se napravi samo na enem mestu in sicer na mestu, kjer imajo prenosne priprave galvansko ali kapa-citivno zemeljsko zvezo oziroma zvezo z ogrođem. Taka mesta so na primer stikalna polja, kjer je potrebno prekiniti za-slonitev, da .se lahko poslužujejo stikalni elementi. To je slučaj na primer pri pu-šah za pegel, pri kljukah, ki so razporejene v poljih in pri podobnih elementih. Čeprav imajo ti deli v splošnem le majhno kapaciteto napram ogrodju oziroma na-pram zemlji, lahko doseže ta razmeroma veliko vrednost pri priključitvi dodatnih priprav, ki so potrebne pri posluževanju oziroma nadziranju. Galvansko ali kapa-citivno zemeljsko zvezo prenosnih priprav pa imamo tudi z ozemljitvijo baterije na katodah ojačalnih elektronk. Izum sedaj predvideva, da se napravi zveza do zemlje oziroma do ogrodja, ki je potrebna za fiksiranje zaslonilnih potencialov, na teh mestih prenosnih priprav. Na ta način je možno, da se izognemo navedenim motnjam zaradi tega, ker se nezaželjeno tvorijo zanke, ker padajo v bistvu skupaj zveze do ogrodja oziroma do zemlje zaslonilnega sistema in prenosnih priprav. Umestno je, da namestimo one prenosne priprave, ki imajo galvansko ali kapa-citivno zvezo z zemljo oziroma z ogrodjem s primernim konstruktivnim izoblikovanjem ogrodja in s primerno zgraditvijo stika krajevno in po stiku po možnosti čim bliže. V kolikor to ni mogoče in zaradi česar imajo prenosne priprave kapaciti-vne ali galvanske zveze z zemljo oziroma z ogrodjem na več mestih, predvideva izum, da se razdeli celotni sistem v več delnih sistemov, ki so s pomočjo prenosnikov samo magnetično sklopljeni in med katerimi se izognemo vsakemu kapacitiv-nemu ali galvanskemu sklopu s pomočjo zaslonitve prenosnih navitij. Za izvedbo ideje izuma je umestno, da izvedemo zveze prenosnih priprav z za-slonilnim sistemom in z zemljo oziroma z ogrodjem po možnosti kratke, da se izognemo nezaželjenim sklopnim uporom. To je zlasti potrebno, če gre za prenos visokih frekvence, ker predstavljajo za te že razmeroma kratki deli voda velik upor. Zlasti je važno, da se držimo tega navodila za priključek katod oziroma simetrij-skih točk katod ojačalnih elektronk na za-slonilne plašče ojačalnikov. Izum predvideva nadalje, da zvežemo pri elektronkah, katere grejemo v seriji, simetrijske točke katod s pomočjo zadosti velikih kondenzatorjev za simetriranje in da jih zvežemo na po možnosti kratki poti z zaslonom ojačalnika. V sl. 2 in 4 so prikazani izvedbeni primeri ideje izuma za prenosni sistem z nesimetričnimi vodi. Za simetrične vode veljajo ustrezajoče razmere. Sl. 2 kaže izpopolnitev sistema po sl. 1 glasom izuma. Izjasnilne priprave D, K so obdane z zasloni Si in Ss, ki so zvezani s povratnimi vodi Rs in Ri, toda so napram ogrodju izolirano nameščeni, tedaj niso direktno, kakor do sedaj, kar nasajeni na ogrodje. Izolacija je naznačena s šrafirano izolirno plastjo J. Zveza z zemljo oziroma z ogrodjem, ki je potrebna zaradi enoumnega fiksiranja potenciala, se napravi na točki Ei, to je v bližini kapacitet Cd do Cs. Iz slike se jasno vidi, da se ne tvori več zanka, kakršna je bila opisana na podlagi sl. 1. Taka zanka pa bi nastopila, če bi priklopili neposredno na do sedaj običajni način zaslone Si in S2 namesto na povratne vodnike Rs in Ri direktno na ozemljeno ogrodje. Zanko pa bi dobili tudi tedaj, če bi bili zvezani zasloni Si in S2 s povratnimi vodniki Rs in Ri sicer izolirano, vendar če bi napravili ozemljitev izoliranega zaslonilnega sistema na napačnem mestu, na primer kakor je to črtkano naznačeno pri točkah E2 ali Es. Galvanski sklop med vodoma I in II se lahko odpravi, kakor to kaže sl. 2 samo z ozemljitvijo izoliranega zaslonilnega sistema v bližini neizogibnih kapacitet Cs do Cs, tedaj pri Ei. Sl. 3 kaže prenosni sistem, pri katerem predpostavljajmo, da nimamo stikalnih polj, ki imajo še kapacitete proti ogrodju oziroma proti zemlji. Predpostavljajmo pa, da je v zvezi z vodom L ojačalnik V, katerega katoda je ozemljena v zvezi z baterijo. Po izumu se namesti poleg zaslona Si, ki obdaja stikalne elemente D in K, še nadaljnji zaslon Sv • Oba zaslona sta zvezana z zunanjim vodnikom koncentričnega voda L, kateri vodnik deluje kot zaslon. Fiksiranje potenciala zaslonilnega sistema se izvede po izumu z neposredno priključitvijo zaslona ojačalnika na katodni vod v točki E. Vsi zasloni so izolirani napram ogrodju in napram zemlji potom izolirne plasti J. V sl. 4 imamo v prenosnem sistemu poleg ojačalnika V še stikalno polje SF. Prenosne priprave imajo tedaj -na dveh mestih kapacitivno oziroma galvansko zemaljsko zvezo napram ogrodju. Po izumu se zato deli sistem v delne sisteme, ki so vsak zase na tončo določenem mestu zvezani z zemljo oziroma z ogrodjem. Prvi sistem obsega poleg izjasnilnega elementa D, K oba dela vodov Li, L2, stikalno polje SF im primarno navitje Pi ojačalnega predhodnega prenosnika. Elementi D, K in Pi so obdani z zasloni Si in S2, ki sd v zvezi z vodovni-mi zasloni, i pa so enako, kakor ti, izolirani proti ogrodju in proti zemlji s pomočjo izolirne plasti J. Fiksiranje potenciala zaslonilnega sistema s pomočjo zemeljske zveze se izvede na mestu, na katerem imajo prenosne priprave kapacitivno zvezo z zemljo oziroma z ogrodjem, to je v stikalnem polju SF, na mestu Ei. Drugi sistem sestoji iz ojačalne elektronke V, sekundarnega navitja S’i in primarnega navitja drugega prenosnika P2. Proti zemlji oziroma proti ogrodju izolirani zaslon Sv obdaja ta sistem in je zvezan z ozemljenim katodnim vodom pri točki E2. Na ta sistem se priključi tretji sistem, ki sestoji iz sekundarnega navitja drugega prenosnika S’2 in iz priključenega voda Ls. Sekundarno navitje je obdano z zaslonom Ss, ki je zvezan z vodovmim zaslonom. Sklop med navitji prenosnika je popolnoma magnetski, medtem ko se preprečijo galvanski in kapacitivni sklopi s pomočjo zaslonitve. Za izvedbo zaslonitev imamo na razpolago že znana sredstva. Potrebna izolacija zaslonilnih plaščev, ki obdajajo stikalne elemente, se lahko izvede pri stikalnih elementih, ki so grajeni po principu sestavnih delov (Baukastenprinzip), s tem, da vstavimo elemente izolirano v dementno posodo (Becher). Možno pa je tudi, da vstavimo posode v omarico za posode 0-ziroma v pripravo, ki sprejme posode, izolirano, ali da slednjo pritrdimo izolirano na ogrodje. Patentne zahteve: 1. Prenosni sistem z zaslonjenimi prenosnimi pripravami, ki so nameščene deloma na ogrodjih, zlasti za visoko frekvenco, označen s tem, da so medsebojno neposredno zvezani zasloni visokofrekvenčnih prenosnih priprav (ojačalniki, izjasnilniki, filtri, modulatorji, vodi in pod.) in nameščeni izolirano od ogrodja ter da se izvede galvanska ali kapacitivna zveza zaslonilnega sistema z zemljo oziroma z ogrodjem samo na onem mestu, na katerem imajo prenosne priprave galvansko ali kapacitivno zvezo z zemljo oziroma s ogrodjem. 2. Prenosni sistem, označen s tem, da je sestavljen iz več delnih sistemov po zahtevi 1 tako, da so delni sistemi s pomočjo prenosnikov sklopljeni le magnetsko, da pa se izognemo vsakemu kapacitivnemu ali galvanskemu sklopu s pomočjo zaslonitev prenosnih navitij. 3. ^ Prenosni sistem po zahtevah 1 ali 2, označen s tem, da se namestijo krajevno in po stiku po možnosti čim bližje skupaj mesta (stikalne točke, stikalna polja, pe-glove puše itd.), ki morajo biti od zunaj dostopna in ki imajo zaradi v to svrho potrebne prekinitve zaslonilnih plaščev neizogibne kapacitete napram ogrodu. 4. Prenosni sistem po zahtevi 1 ali ostalih, označen s tem, da je priključen od ogroda izolirani zaslon ojačalnika preko po možnosti kratkih zvez na katode oja-čalnih elektronk ali njih simetrične točke. 5. Prenosni sistem po zahtevi 4, označen s tem, da se tvorijo pri elektronkah, ki se jih greje v seriji, simetrične točke katod s pomočjo kapacitivne premostitve grelnih vodov. 6. Prenosni sistem po zahtevi 1, označen s tem, da se izvede izoliranje stikalnih elementov, ki so nameščeni po sistemu sestavnih delov, z izoliranim vstavljanjem stikalnih elementov v posode, oziroma posod v posodne omarice ali končno z izolirano pritrditvijo posodne omarice na ogrodje. ' j/ ^ B . ' - L .: I vi :ijr- ■ f . .. '■■-o"' i oi ' ■: i . -3s s incsDvs uJasm uizntfoiol ožnoi eh - ' ' 'H' ' .V- ' ; 1 ' • ■ "V .. -O) . ' ■ • ■ f,;- ■ ■ iv. ' .v : ; ■ -■ ' , . . ■ Ad. pat bn 156 raS r>iv^ /Tl ZZŽ?Z/pŽ^ Z?ZZZ7^Z2>7: ■'Z-rzzj^- 2Z7^rj £2/Z?zrZZZ, "n^y^-l^U'U7^71^7Z7^ySr^XA | nžz&Z 'tžzzzzj £zL