Katolški cerkveni list* Odgovorni vrednik : li/1. Janez Ur i z oslom M3oyaear. ,1! S*. V Cetertik 21. Ilozniga cveta. iH19. Kratki |irciui*liki i z s. r v a n ge l i j a za č e t e r t o n e d e I j o p o h i n-k oš t iii. (Luk. 5, 1 — 11. j ri Gcnczarškim jezeru je bilo, ko so enkrat trume ljudi Jezusa obsulc, de l)i bile njegove nebeške nauke poslušale. Dva ribška čolna sta bila t Kraji, Zveličar stopi v eniga. ki je bil Simonov, ga reče nekoliko od kraja odriniti, de bi bilo več ljudi moglo Lčenika viditi iu njegove nauke slišati. Zdaj se Jezus usede in uči ljudstvo s čolna. Po razlagi svetili cerkvenih učenikuv pomeni tukaj Simonov čoln, v kterim Jezus uči, sveto katolško cerkev, kije bila svetimu Petru izročena, in v kteri sami se pravi nauki Jezusovi oznanujejo. Kdor toraj hoče pravi nauk Jezusov oznanovati, mora sam v teui Petrov im čolnu biti, in kdor hoče resnico slišati iu zvediti, mora nauke, ki iz tega čolna, to je, od katolške cerkve pridejo, poslušati. Zunaj čolna svetiga Petra, ali zunaj katolške cerkve se pa le krivi, lažnjivi in zapeljivi nauki najdejo. Takrat sta bila le dva čolna na Gcuczarcškim morji, zdaj pa ne stojita dva čolna na morji našiga življenja, temuč veliko čolnov se nam ponuja, in vsak posebej nam obeta, de nas hoče srečno un-kraj uiorja, to je v večnost prepeljati. Veliko učenikuv je zunaj katolške cerkve, kteri vsi pravijo, de resnico tiče, de nas žele srečne sluriti, in nas bodo tudi osrečili, če sc jim le vdamo. Oni uče vse sorte nauke, kteri so si velikokrat eden dru- giinii nasproti, le v tem so >i ti učeniki enaki, de se njih nauki človeskimu požcljcnju močno prilegajo, iu de so vsi uaukani katolške vere nasprotni iu sovražni. — V kteriga teh čolnov se bomo toraj podali? V tisti čoln se moramo podati, v kterim je Jezus, ki v njem sedi in uči večne resnice, in ta colu je Petrov čoln , je katolška cerkev: v nobenim drugim čolnu Jezus ne uei, ampak v vsakim drugim čolnu je drug lažujiv prerok in zapeljivec. ..Kdor je od katolške ccrkve odločen, praviš. Au-guštin, .,naj še tako lepo živi, vender samo zavoljo tega, ker je od Kristusa ločen, ne bo življenja imel, temuč božja jeza ostane nad njim". Ko je bil Jezus nauke skončal, je rekel Simonu na globoko voziti iu mrežo na lov vreči. Ko so bili ribči to sturili, so zajeli veliko trumo rih, de se je mreža tergala, in de so oba čolna z ribami napolnili. - S tem čudežem je Kristus poter-dil resnico svojih naukov, in poslusavce prepričal, de je on res od Boga poslan ucciiik. Simon in njegova tovarša Janez in Jakob, kteri so se bili nad tem čudežem zavzeli, so tudi pri ti priči vse zapustili, in so za Jezusam hodili. —- Med drugimi lepimi nauki vidimo pri tem čudeži tudi resnico: de imajo naše dela le takrat božji žegen pri sebi, kadar to, kar delamo, iz pokoršinc do Boga iu z zaupanjem v njega sturimo , kakor je Simon še le potem obilno rib vjel, ko je bil na povelje Jezusovo in z zaupanjem v njega mrežo vergel. Ako bi mi brez Boga in brez misel na njega celo svoje življenje delali in se trudili, hi si nič zasluženja ne nabrali, kakor je Simon, dokler Jezus ni bil pri njem, celo noč delal in se trudil, in ni nič vjel. Zveličar je rekel Simonu prestrašenimu od vclikiga čudeža: »Nikar se ne boj, zakaj odslej boš ljudi lovil-. S temi besedami je hotel Jezus na znanje dali. de ima ta prečudni ribji lov tudi še drug, skriviti pomen. Čudež tega ribjiga lova je namreč podoba drugiga še večjiga čudeža, kteri je prccudno razširjanje Jezusove cerkve po njegovih apostcluih iu njih naslednikih. Jezus je hotel s tem Simonu Petru reči: Nikar se ne boj, Peter, zakaj kar tukej v prrčudnim lovu pred seboj vidiš, je podoba tega, kar se bo kdaj po tebi in tvojih tovarših. ki bote moji apostclni in učenci, v kraljestvu božjim na zemlji godilo. Kakor si zdaj na mojo besedo na globoko morje veslal, tam svojo mrežo vcrgel, iu tako veliko trumo rib vjel, tako boš enkrat sel na mojo besedo po daljnim svetu, bos vsim uarodain evangeli oznanoval, in brez števila veliko ljudi vsih narodov in vsih jezikov se bo v tvojo duhovno mrežo nabralo, kteri bodo moje nauke, sveto vero nase vzeli. Sveti cerkveni učeniki si mislijo v tem ribjim lovu podobo. iz ktere naj se učimo spoznati raz-širvanje svete vere, spreobernenje ljudi skoz vero in dela duhovnih učenikov, njih prizadevanje in izhod njih truda. Simonov čoln, v kteriga je Jezus stopil, pomeni po njih razlagi keršansko cerkev. ktere poglavarje sveti Peter in njegovi nasledniki. Itimski papeži. Mreža, ki sojo ribči na lov vergli. je nauk svetiga evangelija, ki se po celini svetu oznanujc. Truma rib je brezštevilna množica vernih kristijanov. kteri so iz Judov in nejev ernikov pod pokoršino cvangclskih naukov v eoln svete katolške cerkve potegnjeni, lic se je mreža tergala, in de sta sc čolna topila pomeni t<>. kar seje v prihodnjih časih svete cerkve godilo. Ko je ze množica vernih brezštevilna poklala , pravi sveti Auguštin, so vstali razpori in vazperlijc v cerkvi, kteri so jo velikokrat v nevarnost pripravili, dc hi se bila potopila in bi bila poginila . ako bi je Jezus po svoji obljubi ne bil varoval in obranil. Od kod pač pride toliko hudiga v sveti cerkvi, pravi ravno ta svetnik, kakor od tod. ker je veliki množici težko se ustaviti in ubraniti? Množica, ktere spaceno življenje je življenju pravili in svetih kristijanov toliko nasproti, vero velikokrat v nevarnost pripravi, de bi se kmalo potopila. Delo ribčov pri tem lovu ji; podoba dela iu prizadevan ja služabnikov svetiga evangelija. Po zapovedi Jezusovi iu po njegovim napcljcvanji naj delajo v čolnu svetiga Petra, de sc v svojih naukih in v svojim življenji nikoli od katolške cerkve, ki je na svetiga Petra poglavarja postavljena, ne bodo ločili. Pri oznanovanji evangelskih naukov naj se nikoli ne zanašajo na svojo moč, ali na svojo učenost, temuč le od Jezuza naj pričakujejo vselej pomoč in dober speli svojiga prizadevanja. Simon Peter in njegovi tovarši rso vse zapustili, in so za njim, to je za Jezusam, šlk. Ce je ta u naj ni čudež serca teh učeneov toliko prevzel, de so vse zapustili, in za Zveličarjem hodili, koliko bolj more še le notrajna gnada svetiga Duha naše serca prevzeti, nas k pobožnosti in k lepiniu življenju napeljevati, nas kakor z močno mrežo k Hogu potegniti! O de bi pač mi božjiga vabljenja nikoli ne zaničvali, de bi, kakor pravi sveti Pavi, dobriga duha v sebi nikoli ne zaterali, temuč se dali v sladke mreže in vezi božje ljubezni objeti! P o t o č n i k. Lepa procesja na Dunaji. Ni lepši oprav ila v celim keršanskim leti svete matere katolške cerkve, kakor je lepa procesja na Telovo ( na svetiga rešnjiga Telesa praznik). Sveto Telovo je venec vsih svetnikov (praznikov); nevesta. sveta katolška cerkev obhaja vesel dan poroke svojimu božji m u ženinu, ki iz ljubezni do nje v prečudnim zakramenti altarja per njej prebiva vse dni do konca sveta. Za to se pa tudi vsaka še tako v boga farna cerkvica kakor premore po pražno obleče , postavi na poti altarja štiri, prijazne postaje štiri usmiljenimu Jezusu, kteri med svojo drago čedo kakor nebeški pastir v podobi kruha skrit bla-goslovaje hodi. Ino kadar pobožni ljudje drugih po-gcrnil nimajo, poljskih rož liatcrgajo, Jezusu steze polepšati in pota potrositi, po kterih presveto resno Telo nesd. Za toliko več bliša se pa vidi po velikih mestih, posebno pa v poglavitnim cesarskim mesti Dunaj i. v kterim ni bilo tako imenitne pro-cesje in je ne bo. kakor je bila letasno leto. Kakor vose pa je bila procesja letaš — tako žalostna je bila lani. Velika derhal raziijzdanih ljudi je lansko leto po vsili večih mestih. posebno pa na Dunaji vrela, in hotla sveto vero zatreti, cesarju tron — Bogu pa altarje podreti. Žalostno so pomnili pridni. goreči kristjani, kterih tudi na Dunaji veliko iu pa prav pobožnih duš živi, kako se je per lanski lepi procesji neznano godilo, ktera je bila živa priča puntarskih ljudi, ki delajo z Nogam kakor z žu-panam. Hazpušcui narodni stražniki so v stolni cerkvi svetiga Štefana per velikim opravili stali, svoje zavihane klobuke na glavi, so žlabodrali, novice brali, elo tahak kadili, iu se gerši zaderžali ko v kerčmi. Ni bilo viditi cesarja. ne pobožne cesarice v cerkvi: morala sta pobegniti v Tirolske planine med poštene katolške ljudi. Ni bilo v procesji imenitnih žlahtnikov prazno oblečenih. ne cesarskih služavnikov blizo; bradati možaki so se pa po ulicah motali, in na mesti svitliga cesarja jc neki Jud (Židov, za avstrijansko cesarstvo Judež IškarjotJ pervi za presvetim resnim Telcsam v proeesji hodil. Taka se jc Telovo leta 1*48 na Dunaji godila. Rog je pa tudi puntarsko mesto zapustil, ga s slepoto vdaril, in z kervavo šibo domače vojske otepal, kakor smo brali lansko jesen, in še zdaj pogoriša žalostno pričajo. Vsi verni katolčani so se torej letašne procesje iz serca veselili, iu hož-jiga Telesa željno čakali, Ijuhimu Jezusu veliko žalenje lanskiga leta po svoji moči zamestiti. Kes je bilo častito opravilo, de ga ni bilo in blizo ne ho. Trideset škofov in nadškofov iz vsih krajev in narodov avstrijanskiga cesarstva je spremljalo presveto rešilo Telo. Kili so štiri školje iz Poljske, štiri iz Ceske, trije iz Ogerske in Hrovaške zemlje. Pet jih je bilo iz Dalmacije, drugi so bili iz Tirola in iz naših krajev notrajne Avstrije, po dva in dva za redam svoje starosti. Drugih duhovnikov je bilo nad pol drugo sto. O petih zjutraj se je lepa procesja začela. Kokodcli so se za svojim haudcram verstili. Kilo jc takih banderov in križev nad petdeset prav čedno ovenčanih. Za njimi so nastopili zapušeni otroci, kterim vladija za izrejo in poduk v srotiji skerhi. Velika versta jc bila tih srotejev. fantev in deklic, ki ne poznajo očeta ne matere. Lepa pesem se je iz ust nedolžnih uhožeov razlegala hožjimu Ljubcju malih. Za otroemi so ininihi nastopili s svojimi križi; po tim so prišli duhovniki iz vsih osem in dvajset far (župnij j mesta in predmest v svojih masnih ob-lacilah. Oh sedmih so se svitli Cesar k velikiniu opravilu pripeljali. Vsi školje in nadškofje so jim do velikih vrat naprotje šli. Dunajski domač nadškof so Cesarju blagoslovljene vode podali za poškropiti. Častita kronana maša je bila po tem, per kteri so po svetim evangelii tudi Cesarju evangelske bukve poljubiti dali, v lepo živo znamnje, dc tudi kralji in cesarji svet evangelski nauk v časti imajo, kteri za vse ljudi besede večniga življenja ima. Lepo so godili, peli tudi, pa vem, dc hi Sloven-cam taka goja ne bila všeč, kterim domača pesem: ..Vsi ponižno počastimo4, itd., ali pa: „11 vali svet Odrcšenika- itd. veliko lepši sinje, pa tudi po pravici. Po osmih seje duhovšina v procesjovzdignila, z pevci stolne cerkve. Nastopili so imenitni gospodje, svoje služabnike po strani, goreče sveče pa v rokah. Pred svetim rešnim Telcsaiu so šli školje in nadškofje, kterim so po strani kaplani škofove kape nesli; poslednji med njimi so šli kardinal »Solno-gradški nadškof, ki so apostolskiga poslanca to-varša imeli. Za njimi so domač nadškof pod veličastnim neham presveto rešno Telo nosili. Za sve- tim rešnim Telcsam so šli naš mlad cesar Franc Jožef, gorečo svečo v rokah. Za cesarjem so šli cesarjev oče viši vojvod Franc Kari in dva cesarjeva brata, in veliko drugih cesarskih služavnikov. Po vsili ulicah so stali kojniki in pešci po versti, po večili tergih pa trume vojšakov. Vojni godci so veselo pesem vberali, ktera vsarimu Avstrijaiiu visoko serce povzdiga: ~Kog ohrani nam Cesarja- itd. Pač nam je potreba ne le peti. ampak tudi moliti in pomagati, kolikor premoremo, de svitli Cesar pravico zderžijo, in sovražnike svoje kakor tudi naše srečno premagajo, naj hi skoraj včakali zopet ljuh ga mirti, ki nam ga je potreba kakor vsakdan jiga kruha. Vsa Evropa se skoraj meša. kervavi punti se po deželah snujejo, bratje se zoper svoje brate, sini nad svoje očete vzdigujejo, goljufni sleparji grejo po sveti od hiše tlo hiše. na jeziki steril, v serci pa meč, ljudi nadrazit. Kog nam ohrani torej Cesarja. pa jim modre svctovavce in zveste služavnike daj! Vse okna so bile gledačev polne, po ulicah se je ljudi' terlo, veliki kupi radovidezev so Mali po večili prostorah gledati lepo procojo. ki take na Dunaji ni bilo in ne ho, naj hi le bila llog« všeč. in lansko žalenje božjiga Telesa zamestcuo! — Lahko bo bravcov kdo sam per sebi rekel: Kad bi kdaj tako lepo procesjo tutli jaz vidil. Ne hodi nobenimu žal! Po deželi je manj bliša. pa zaupani dc jc v proeesji več pobožnosti. je sccr manj gorečih sveč, pa več gorečih sere, na ktere llog milo gleda. /igotlbc katolike eerkve. spiral Peter Iliringer. (Halje, i P e r v a dob a. Začetik cerkve p o K r i s t u s u i n a p o s t e I j n i h. 29. Ifatjejno djanje s. Petra. njegor .sede* r Hi-mu , perro preganjanje rerkre po liimxkih cesarjih. Za pervo vstavljenje Kristusove cerkve zlasti med Judmi ni nobeden aposteljnov toliko delal, kakor s. Peter, ki je bil pervi poglavar vsih vernikov postavljen. Po njem seje začela cerkev v Jeruzalemu, potcrjenc so bile nove cerkve po Judovski deželi, neverniki so hili po njem nar preti k veri Jezusovi poklicani: cerkev v Antiobii je on več let vladal, in cerkve v Mali Azii jc velik del vstanovil: Rimska cerkev tudi njega imenuje svojiga začetnika. Tamkcj v Rimu je s. Peter o svojim prihodu I. svoj pastirski stol postavil, in tedej je bil noter do svoje smerti skozi pet in dvajset let pastir ali škof Rimske cerkve. Otl tod je tutli prišlo, de je Rimska cerkev mati vsih drugih, in de mi njeni pastirji tudi poglavarji cele Kristusove cerkve, očet je vsili pravovernih kristijanov. Sicer bi nekteri kri-voverski pisatelji ta pervi prihod s. Petra v Rimsko mesto radi utajili, de bi s tem tudi čast Rimskiga papeža overgli; pa nespametno je njih prizadevanje , zakaj enoglasno govore za to zgodbo gotove priče iz pervih časov, in terdi jo tudi god v njeni spomin v cerkvi od kdaj obhajan (namreč g
    ."> s. Hermagora perviga škofa posvetil. Po drugih svojih licenco v je s. Peter pozneji še drugim cerkvam v Italii. Galii in drugej začetik dal; sam pa je še Antiohijo obiskal, in E v o d i j a tam škofa namesti sebe postavil, in v Korintu je s s. Pavlam se snidoč keršansko družbo poterdil. Verne v Pontu, Galaeii. Kapadoeii. Ritinii in Azii pa je on kakor skerbin oee z dvema p is mam a iz Kima poter-diti. in pred krivimi uecniki obvarovati iskal: zadnje teh pisem je poslal kratko pred svojo smertjo, pervo pa nekoliko popred. Po njegovim napeljevanji je tudi s. Marka svoj evangeli v poterjenje vernikov spisal. 31 ed drugim je s. Peter tudi zmagal krivoverca Simona copernika, kteri je bil svoje zmote eelo v Rim prinesel. Med tem sc je apostcljiiu čas približal, od kteriga milje Gospod naprej povedal, de ga ho drugi opasal, iu peljal, kamor sam ne bo hotel, to je čas njegove častite smerti za Kristusovo voljo. Cesar Xero namreč silno neusmiljen in razujzdan vladar, kteri je še celo svojo mater ob življenje pripravil, je že 1.64 pervo hudo preganjanje kristija-nov v Rimu začel; nalaš je bil dal Rimsko mesto zažgati, de bi ga bil potem lepši sozidal, in uzrok ognja je na kristijane pahnil. Več let je preganjanje terpelo, in silno hudo je bilo; kristijane so divjim zverinam raztergati dajali, na križe razpenjali, jih v vodo Tibero, ki skozi Rimsko mesto teče, metali in potopljevali, ali s smolo oblite po noči kot svetila po mestu zažigali. Tudi po deželah zunej Rima so šle cesarske povelja, kristijane preganjati in celo njih ime zatreti. Veliko število martemikov je takrat sveta cerkev v svojo čast prejela, kterih imena so večidel neznane; vonder ime kristijanov ni bilo še zaterto, še le bolj seje razširilo. Takrat je prišel tudi s. Pavel zopet v Rim, in oba aposteljna sta verne poterdovala, Judam strašin konec njih mesta napovedovala, in nevernikam keršansko resnico in svetost oznanovala. Oba pa sta tudi vkupej v ječo prišla, in sta tudi ob enim dnevu za Kristusa smert prestala. Pred smertjo sta še imela veselje, dva svojih varhov, Procesa inMar-tinijana, in 47 drugih jetnikov k veri spreoberniti in kerstiti, kteri so vsi tudi martro za Gospoda prestali. Pravijo, de se je s. Peter na prigovarjanje vernih iz Rima hotel umakniti, de se mu je pa Kristus s križem na rami med potam prikazal. Ko ga je apostelj prašal. kam de gre, mu je Gospod odgovoril: Grem v Rim, de bi bil zate križan. Dobro je razumel s. Peter Jezusovo besedo, se je vernil nazaj v mesto, in je šel s serenostjo in gorečnostjo smerti križa nasprot. Iz ponižnosti ni hotel tako križan biti. kakor njegov Gospod, temuč križan je bil z glavo navdol. Terpel je smert s. Peter 1. 67 v Rimskim mestu v tisti strani, kjer so Judje prebivali, in njegovo častito truplo je bilo tam v pokoj djano, kjer zdaj veličastna cerkev po njegovim imenu stoji. Tudi vezi, s kterimi je bil apostelj v Jeruzalemu in v Rimu vklenjen, so spoštljivo v svoji cerkv i hranjene. Spomin njegove svete smerti se obhaja s s. Pavlam vred 29. Rožnika. (Dalje sledi.) v Čuda božje v uatiiri roz in zeli«. Nebo in zemlja sta polna božje časti. 31i!jarde zvezd, ki se po nezmernih širjavah nad nami sučejo, in iz nebeških visočin milo na nas doli blisketajo, nam jo oznauujejo na nebi. Rrez-brojno število žival vsakiga plemena, ki napolni zrak in zemljo, morja in reke; čudo drevja, ki krasi hribe in doline, nam jo oznanuje na zemlji. In še narmanjši rastljine, rože in zeliša. vsak list, ki ga veter maja. so pridgarji in oznanovavci bo/je časti, nam kažejo, ko vse druge velike stvari na nebi in na zemlji božjo vsigamogočnost, modrost, lepoto, dobroto, ljubezen in vedno čuječo previdnost. Xa vsakim travniku, na vsakim griči najdemo govornikov na tavžente — rož in želiš, ki nam kličejo: Poglej človek, kako mogočen, kako moder je Gospod, de nas je take stvaril; kako dober, de nas je tebi v prid stvaril: misli si, kako lep in blag de 011 sam biti mora, ki je nam toliko lepoto dal; ljubi ga, večno lepoto in neskončno dobroto: služi mu, kakor na njega povelje mi tebi v prid služimo. Te nježne stvarice so nam poverb še v priliko lepih čednost, in nas spodbadajo k pravičnimu življenju. — Ozrimo se nekoliko po gričih in travnikah. ka-mur je Vsigamogoeni te ljube stvarice po svoji dobroti naselil, oglejmo sc po vertili, kamur jih je človekova skerb iz daljnih krajev preselila, in prepričali se bomo kmalo, de je temu tako. Nar pristojnimi čas za ta prevdarik je pač zdaj v lepim poletji, ko natura vso svojo krasoto pred nami razgrinja. — Velika, različna, neizrekljivo prijetna je krasota, ki se v vsaki roži, od ponižne violice do nar krasniši cvetlice od stopnje do stopnje razvija. Tu stojijo rože, ki le eno samo dišeče peresce imajo, tam vidimo druge, kterih cvet iz mnogih krasnih peres obstoji. Druge sc nam kažejo, ko umetno storjene posode, druge so spodobljene na sliko me-tulov prečudno lepo pisanih, druge imajo podobo zvezd, čelad, kron, žarečiga sonca, in še druge so ko odperto žrelo živali, ko venec, piramide, kugle in na mnoge druge viže izražene. Koliko reči je pa treba, de le ena sama roža svoje dišave krog sebe razširja! Koliko sokov si mora po zraku in po zemlji poiskati, koliko koreninic, cevk. sesavk, žilic, mrciiic, prašnih nitik in drugih posod mora imeti! Posljati ji tudi mora, o Vsigamogočni! tvoje sonce svoje svetle žarke, iti mora dež in rosa pasti, hliditi morajo viharji, ki tvojo voljo izpolnjujejo (Psalm 14K), de mi travniki prijetni duh naprot dihlajo, in me spomladanske rožce razveseljujejo! O pač mora posebna postava biti, de izpelja velikost, moč, podobo, li-šobo in neskončno različnost, ki jo v jezero in zopet jezero tih ljubih stvaric občudujemo, v vsaki od njih mora začetna moč prebivati, ki sok na se vleče, ga od korenine do verha po vsili delili raz-pelja, primerno razdeli, vedno mezi in krog po celi rastljiki goni. Mnoge sesavuc posodvice se morajo na vsakim peresci brez preneha same odpirati in zapirati, de žlahtne pervine od borovih ločijo, in tako prijetne dišave dijejo. ki našim počutkam toliko dobro denejo. brez kterih bi mnoge živali, svoje hrane ne imele, in bi tudi zdravil za naše bolezni ne bilo. Pogledamo pa njih lepoto po samim. kako moramo potem neskončno umetnost vsigamogočnosti občudovati, ki je na vsakim delici tako obilno razsuta ! Denimo le navadno priprosto rožico pod mikroskop. zavzeli sc bomo nad prečudno umetnim tkani, sličnim malam, brezštevilno mnogimi prašnimi zenici. ki so pri vsaki roži drugačni, pri vsaki pa prečudno razversteni. Zakaj pri enih rožah se te zernica kažejo ko kuglice, pri drugih so kodraste in želaste, kostanjevim jcžicam podobne, pri drugih voglate, pri drugih lepo kupičasic in še pri drugih so vstrojene ko zvezdice ali kaka druga prav lična stvar. In kdo jc v stani popisati lepoto, razstavo, različnost farb, ki jo mnoge rože sc poveril svoje prečudne dišave imajo! - V resnici, Salomon v vsej svoji krasoti se nc sme z nobeno lilijo na polji primerjati. — In vunder po dobravah in polji na tavžente rož ocveti, de svojih dišav ne podarijo ljudem temuč le nježuim žužicam. Neskončno tenko so tkane poverhnje kožice vertničniga (gartrožniga) peresca, in vunder preživi med tema dvema kožicama eniga pcrcsca čez poletje pušavniček — červiček limonaste farbe. ki si z svojimi špičastimi nožicamr v tem svojim tesnim , za njega prostornim prebivališi pot naprej kopa. Ta živalica, ki se komaj vidili da, ima na svojim telesci devet odpertin, skoz ktere zrak v sebe sopi, ki se v njegovi slanici znajde, se preživi od zelenkastiga sterzena, ki jc med obema ru-dečima kožicama tega peresca, iu je za s\oj živež tako dobro oskerbljeu, kakor sta veličanski slon v Indii in riba balina v (ircnlandii za svojiga. Nič posebniga nam nc obeta zeleni list, z kterim si veter igra. pa koliko bi se mogli učiti, dokler de bi vse vedili, kaj se z enim samim listam godi, in koliko reči je potreba, poprej ko svojo popolnost doseže. Zakaj z čisto nczapopadljivo umetnostjo je narporedniši list kake si bodi rast-Ijikc spodobljcn in po svojih posodah, žilah in od-pertinah ne le pristojin, zrak v sebe sopiti in ga zopet izdihavati, temuč si tudi iz neskončne mnoze zrakovih pervin ravno tiste poosvojiti in jih rastljiki pripeljati, ki jih za svoj sosebni sad potrebuje, in po kteri se timza od mete, meta od melise. in melisa od jagode razloči, ker sc hrane rastljiki potrebne sploh več dobi iz zraka po perji, ko iz zemlje po koreninah. Kavno tako nczapopadljivo nježna jc tkav celic in posodvic, ki se med obema kožicama lista znajdejo, in ki listovi sterzen stori. Z golim occ-sam zagledamo komaj nar debeliši žile. z dobrim mikroskopam pa vidimo tudi sokove po>od\icc. ktere so pri vsaki rastljiki drugačne. Kako čudno se vidi božja vsegamogočnost tudi v narmanjšim njenim delu! Neskončno modri Stvarnik je pa perje in listje vsili rastljik tudi zato toliko čudno vpodobil, de bi po dnevi, ko sonce pripeka, stropni sok v veliki množi v se sopilo, ga prckuhovalo, ingazdra-\ i ga zopet izdiliovalo. še vžigljivi in zaduhli zrak, ki človeka in žival umori, se popravi, ko ga rast-Ijike tako predelajo. To se ne stori toliko z pomor jo sončne toplote ko njegove svetlobe, ktera zdravi zrak iz rastljik izpeljava. In sicer da rast-Ijiiisko perje toliko zdravši zrak. kolikor bolj ile je dozorelo: zato ga dobrotijivost Stvarnikova ravno taeas k njegovi uarveči popolnosti pripelja, ko je polrtna vročina iiarhuji. in zato pa tudi nevarnost n;ir\eci, de bi se zrak zavsem spridil. Tega nas kemija in mnoga skušnja do gotoviga prepriča. Iz tega tudi nekoliko izhaja veliki glad, ki ga vsaka rastljika po svetlobi ima. Te stvari v senci venejo, (»bledijo in poslednjič vsahnejo. Jtože, ki v izbi ali kleti stojijo, se stegujejo proti oknu, iu kolikorkrat jih na drugo stran zaobernemo, tolikokrat se zopet proti svetlobi nazaj oherniti prizadevajo. Zveglastc rastljikc, ki za kako steno brez svetlobe rastejo, si išejo skoz kako špranjo pot na svetlo najti: sončnica, dokler zavolj starosti ni preokorna, od jutra do večera svoje lice za son-cam obrača. — Koliko čudnih reči se je našiniu očesu v tem majhnim razgledu odkrilo ! Le rože in zeliša smo v premMik vzeli. in jih le bolj poverit pogledali, in ze so nam nczapopadljivc čuda vsigamogoenosti razgernile ! Kaj bi še le našli, ko bi tavžentere in tavzentere njih plemen, in vsakiga podobo, sostavo, sad. lastnosti holj na tanjko premotrili! V vsih tih nam tako navadnih stvareh očitno božja moč vlada, iz njih nam njegova modrost, lepota, ljubezen in eujeea previdnost sije! Te stvarice so pa tudi opomniki lepih čednost in pravični ga življenja. V bukvah na-ture beremo veliko podobnost med rastljikami in našo dušo. ki je z vsimi svojimi močmi, željami in nagnjenji še neskončno umetniši spodobljcna kot one. Te moči, želje in nagnjenja so prave rože paradiža, ki bi našo dušo zaljšati morale. Z njimi hi morala naša duša narprijetniši dišavo svetih čednost pred Gospodam razširjati, z njimi pogreške, ki se jih v pečanji s svetani naleze, v pobožne djanja spre-nienjati, in tako njih strupni zrak/.boljšati: morala bi večne svetlobe vedno lačna biti, ker zamore le tako sad prav ih čednost prinesti, ki je večniga življenja vreden. Kavno tisti Gospod, ki je naturo tako pre-čudno lepo vpodobil. nas tudi opominja, v zgled si vzeti nje zivlcnje v rastljikah. V bukvah Siralia govori: Poslušajte me, otroci božji vi, in prinesite sad ko roža, ki je za potokam vsajena. Storite cvet, ko lilija, dajajte sladke dišave, ozelenite se vse prijetno, prepevajte hvalnice, in poveličujte Gospoda v njegovih delih. (Sir. 39.) Življenje Svetnikov in Svetnic božjih je bilo tako, zato pa tudi pred njih podobe rožice polagamo, in z njimi svete oltarje lepšamo. Kraljici vsih Svetnikov, presveti Devici in 3Iateri našiga Odrešenika pa pobožni vernik Koža pravi. Sveta cerkev božja jo imenuje skrivno, duhovno rožo, ker je dišav o vsih čednost svete ljubezni pred Gospodam razširjala, in obernc na njo tiste besede svetiga pisma: Kakor ceder na Libanu sim povikšana in kakor cipresa na gori Sion. Visoko kakor palma v Kadczu sini zrast-1 a. in k a kor z a s a j e n a r o ž a v .1 e r i h u, k a-k o r lepa oljka na polji, in kakor javor p r i v o d i n a p o t i h s i m visoko z r a s 11 a. K a-k o r cimet in lepo dišeče mazilo si m dišala, kakor zbrana mira si m d a j a I a p r i j e t i n duh od sebe. Sladek iu dišeči sad sim prinesla. (Sir. 24.) Kako škoda vunder, de se na glas naturc sploh tako malo porajta! Nar lepši kralkočas ponuja ona, in ga zastonj deli. Zaderžanjc bi bilo vse bolj keršansko, ko bi premišlovanjc nature bilo bolj splošno. (Iz knjige: Stunden der vvahren Andacht.) 31. Stojan. Seilajnji olišir katolške cerkve. Spiral V alentin Sežun. i Dalje.j XIII. A vs tri a lis ko cesarstvo. 10. llervaško (kraljestvo), llervatje so se bili okoli 1. 640 te dežele polastili, njih vojvodi, župani imenovani, so bili od perviga Frankonam, v 9. stoletji Gerkaui podložni, v 10. stoletji so postali sami svoji in so se kralji imenovali. Kralj Zvonimir je bil oženjen s sestro ogerskiga kralja sv. Ladislava Heleno tudi Lepa imenovana: ko je on brez erbov umeri, so se hervaški mogočniki med saboj za kraljevo krono tergali, in deželo z morijo in ropanjem gnusili. Sv. Ladislav pomaga seer 1. 10H9 svoji sestri puntarje pokrotiti, ali ta se čuti preslabo za vladanje in prepusti torej vso hervaško deželo svojimu bratu Ladislavu. Ta je dal zdaj Hcrvalani svojiga vnuka Almosa za kralja, to de ker je bil zoper tiga nov nepokoj se uzdignil, je ogerski kralj Koloman v I. 1102 z vojsko na llervaško peršel, in potlej ko je bil pervi puntar Peter premagan in ubit, so se bili Hervatje Kolomanu podvergli. Od tega časa tedaj so bili Hervatje vedno z Ogram zedinjeni. — De bi bile meje proti Turkam bolj zavarvane, je bilo od časov cesarja Ferdinanda I., Maksimiliana II. itd. nekaj hervaške zemlje od ogerske vlade odločene , in postala je tako G r a n i c a z svojimi krepkimi in zvestimi vojaki. V 1. 1745 je bila postavila Maria Terezija pervi Kanalski regiment in v letu i 746 druzih zgorej imenovanih 7 regimentov. V miru so živeli tudi Hervatje z Ogri, zakaj obodvoji so imeli svoj jezik doma nevkratcn, v kanclijah pa se je rabil ncpremenljiv in vsakimu olikanimu človeku umeven latinski jezik. Ali od kar so jeli Ogri svojo madžarsko narodnost pov-zdigvati (1. 1725) in svoj, vsim drugim ljudstvam neznan madžarski jezik čedalje bolj v kanclije in šole siliti — je razpertjc zmiraj huji rastlo, Ogri nezadovoljni, de jim je bil cesar Ferdinand 1. 1. 1848 lastno ministerstvo pcrvolil, so Ferdinanda 1. dalje permorali, de bi tudi graničarski regimenti bili njim podložni, kar je te neznano peklo. In tako se je vnela kervava vojska v jesen I. 1848, ktere konc in popravo toliko zgledov še le prihodni časi pernesti zamorejo. (Dalje sledi.) Moč ve«ti. (D. J.) Neki bogat kupčcvavcc vzame doma dosti denarjev seboj, in se odpravi s svojim nar zvestej-šim hlapcam na pot. Ali takrat ni imel sreče pri svojim poslu. Njegov hlapec namreč, kterimu je denarje zročil, začne na potu premišljevati, kako bi mogel tako bogat postati, kakor je njegov gospod. Pa bolj ko premišljuje, bolj ga nesrečna misel goni, de naj svojimu gospodu uide. — Desiravno mu je še vedno zvesto služil. ga vender krivični Manion preslepi, in on pobegne s kervavim blagam od svojiga gospoda čez morje v Angležko, in se tam naseli. — Tudi tu ga goljufiva sreča ni zapustila, on obogati, in tako v imenu in časti napreduje, de ga poslednjič za sodnika tistiga kraja izvolijo. Ni dolgo v tej časti, ko nekiga tatu k njemu pripeljejo, de ga sodi —■ ali, ko bi bil imel sodbo skleniti, prebledi, in ne more ne besedice pregovoriti. Vsi pri-čejoči se začudijo nad tem, iu poprašujejo sodnika po uzrokti njegoviga prestrašenja, čez nekaj časa pa on globoko vzdihne, in pravi: ..lvako morem jaz tega soditi, ko sim tak hudodelnik, kot oir*, vse od konca do kraja pove, kako je prišel k tacim bogastvu, in se radovoljno kervavi sodbi preda, rekoč: ^Vse se more za denarje kupiti, ali pokoja in mirii vesti nikdar". t rnek. Bazgled po kersauskim svetu. Iz Rima. Zalostin je še stan mesta. Večidel meščanov sicer dobro misli, pa si ne upa na ravnost delati iz strahu pred skritimi zalazovavri. Nižji ljudstvo ravna pomisli puntarskiga vladarst\a. klero ga z zlatarn podkupuje. Iu le tega se jc sc bati, dc bi spačena druhal ne začela po tistih vodilih ravnati, kakoršne vodniki zdanjih prckucij na znanje dajo — po tistih namreč, de bi vse posestvo med vsimi enako razdeljeno bilo: kdo delaj, ali ue delaj, imaj ali ne iniaj kaj. vonder vsak bi dobro živel, iu nič bi mu manjkati ne smelo, /c marsi-kteri po takim načinu svet poravnati mislijo, in jemati začenjajo povsod , kjer še kdo kaj ima. V severni Ameriki je še veliko sveta za katolško vero odpertiga. Nad združenimi Amcri-kanskimi deržavami je še široka zemlja raztegnjena, sicer bolj merzla pa vender s prebivava bolj ali manj redko u avljena. Posebno je opomniti Kanada, velika dežela, zdaj Anglcžki oblasti podložna, in v dvoje, dolcjno in gorejno Kanado razdeljena. Pred kakimi pol drugo sto letini se jc tam veliko ljudi iz Francozkiga vselilo, kteri so se vedno katolčani ostali. K tem so zadnje čase prišli mnogi katolški Irci in Nemci: in med domačimi liidijaui se tudi tukcj spoznanje praviga lloga razširja, ker med njimi nekaj iz Evrope pregnanih Jezuitov nebeške resnice oznanujc. Kanada šteje dva škofa, eniga za dolcjni del vKvebeku, druziga za go-rejniga v Torontu. — Neki misijonar, p. Janez Holcer, iz reda Jezusoviga piše v kat. Tirolskih listih, kako se mu je na nekim misijonskim potu iz Nove Germanije, kjer je misijonski sedež, do ne— kterili koč katolških Ircov 28 anglezkih milj ( 12 do 14 ur) daleč godilo. Sneg je bil že nekaj od-lczcl, pa med potam se vzdigne hud vihar iu silno je medlo; visoke drevesa na desni in levi so na zemljo treskale in sled pota je bil kmalo pokrit. Vonder hiter kanadski kouičck je z misijonarjem naglo v saneh naprej dirjal, iu nesrcee ga jo Rog varoval. Bati se je bilo zraven še. hali divjih zverin, volkov in medvedov. Mahi popred sle bili dve ženi napadeni: eno so volkovi raztrrgali. druga je sebe in svoja dva otroka sercno zoper medveda branila . in zver s sekiro ubila. Pa imeno-vaniga misijonarja ni nobena taka nevarnost zadela. Ko je prišel prot noči do koče. v ktero je bil namenjen. so ga z veliko radostjo sprejeli, in so mu po moči postregli: le koča mu jc bila merzla. ker jc bila iz neobdelanih brunov zložena, in veter je skoz špranjo lahko vanjo pihal. Poleni jc ta milijonar štiri dni vselej celo jutro spovedoval in popoldne keršanski nauk razlagal. Trideset oseb mu je prišlo, ktere iz pomanjkanja mašnika 7 do IO let niso per spovedi bile. Tudi jc starčka per 60 letih in mladeiica per 17 letih iu več otrok po 2 in •! leta starih kerstil. Nazaj gredoč je prišel do samotne koče, in mislil jc kar naprej iti: pa kakor s silo ga je nekaj nazaj vleklo . de se je ustavil, in v hišo stopil. Tu je ležal star mož na sinerltii postelji: ko mašnika po podobi spozna, sc k\isko sklone, in s solzami v očeh pove. kako jc že dolgo za spovednika k Bogu zdihoval. in žaloval, de jc v te zapušene kraje prišel, kjer ni dobili duhovne pomoči. Bilje potem spovedan in pre\ iden. indru^i dan je umeri. Kako je božja previdnost rudno zanj skerhela! Dcsiravno v tistih stranah ni povsod bogatijo, pa vonder si katolčani kar moč prizadevajo, cerkve in sole napravili. Tam v Novi Gcrmaiiii zidajo lepo io»vo cerkev, in šola šteje per 120 otrok. Kar j«' razdivjanib mož. kteri bi v politiških rreoh vm' s korenino radi preobernili. so si vsi tudi \ lom enaki. de katolško vero čez nemoč zatirajo. Kakor naglo jo na Ogcrskim Košutova stranka sprt napredovali jela. sc je tudi njeno sovraštvo do v siga. kar so katolško imenuje, huje kazati zaiti«:. Veri d« I s k <' f o \ je z svojih sedežev pregnan; le edra zmed njih podpira nekakosno sklepe hudobnežev. in zato ima zdaj stol od*lavIjeniga Granskiga nadškofa projoli: ta jo g. Horvat Canadski škof. \ eč duhov nov* so zc obesili. druge izgnali: ali pa v ječe pot.iknili. V Hudi s«» Madjari prišli v kapueinarski kh>~ler. si» dva patra ustrelili, druge v ječo odpeljali. Koliko rev e so hudobneži na lepo ogersko de/.elo napeljali ! Krajbursko v Indaršivo v s vaje u je popr« d že bilo prepovedalo molitev v soli pred in po iikii:zdaj je >e ustav ilo posrhuc pobožnosti. ki so tanikej mesea Majnika v east Matere božje v navadi. V II i mu ne dosti, kar je vse cerkveno po-srsjvo zgnbe ze terpelo je že tudi nektere maš-nike sinert iz rok prekiicnežev zadela. V divjim vis,lji. de so pervi pot Francoza odgnali, so hudobneži precej drugi dan eniga fajmoštra umorili, druga dva zaperli: en dan potem so vojaki zopet eniga mašnika z bajoneti do smerti mučili, in šest drugih je neki neusmiljeni oficir ustreljiti dal. V Jeruzalemu je stan oudašnih katolčanov od dne do dne težji. Odcepljeni (ireki vsako krivico brez vse kazni enjajo . in prevzetno obhajajo svojo zmago. Turškiga bašeta so podkupili ali preslepili, zdaj so vse pritožbe katolčanov per njem brez sadu. Katolški patriarh ali višiškof častiti g. Valerga že misli svoj sedež iz Jeruzalema drugam prestaviti. de bi vccnimu nagajanju (»rekov odmaknil. Kolera je spet v več krajih Evrope hudo začela gospodariti. Na Ihinaji seje pokazala posebno v dvojih ulicah nckiga predmestja : na Ogcrskim je že poprej tudi per cesarski armadi nektere vojake umorila: zdej pa vunder tam pojenuje. glasi sc pa nasprot v spodnjih krajih nekdajniga Oger-skiga kraljestva, kakor v Srcniu , pa le bolj redko kteriga napade in ni preveč silovita. — Na Francoz-kim v Parizu pa strašno razsaja, mesto je res veliko, ki ima okoli eniga milijona prebivavcov, pa vender pretrese človeka slišati, de jih en dan bliz osemsto na koleri umerje. Tudi na Nemškim, kjer zdej vse narobe gre, je k vsim drugim nadlogam in zmešnjavam še kolera pertisnila: v B ratislavi na Slezkim, kakor verjetne pisma povejo, razsaja, de je groza. Pa sej bi se bilo čuditi, ko bi Hog z neznanimi ognjenimi šibami ljudstev ne kaznoval, ker mera hudobije je tako polna, de na vse kraje kipi: se li kozarec jeze božje ne bo izlil na te grozovi-tosti. ktere so iz peklenskiga brezna na svet per-vrcle? Ah serce se mi v brit kosti topi, ko pogledam na poglavitno mesto keršanstva, sveti sedež Rimski ga papeža! Kako je pač raztergano in razdjano od požvinjenih tolovajskih puntarjev, ki so večidel ptujci in potepuhi, žlindra vsih prekiic- nežev, brez vse vere. brez vesti, sovražniki Roga in ljudi, v kterili ne iskrica blaziga čutila ne tli. Ze sedem in šestdeset duhovnov so v Rimu umorili, silo veliko cerkev in kloštrov požgali in poro-pali. svete posode so s svojimi kervavimi rokami pobrali, sveto rešnje telo zasramovali in okrog pometali ! Tpimo vender v nebo, de se Rog usmiljeno ozre na svoje sveto mesto. in z enim bliskam svojiga vsigamogočniga očesa razkropi in razdrobi naklepe Satanov e ! Vrata peklenske z divjo močjo butajo v Petrovo skalo, molimo, de se Gospod razodene kmalo v svoji časti. Oans sc sliši. dc so prišle pisma iz Tcrsta, ki perpovedujejo, de so združeni Francozjc, Neapolitanei in Spanjolci Rimske puntarje premagali. Rog daj. dc bi bilo res! Na Nemškim hudodelska derlial, ktera se za rudečo ali kervavo republiko bojuje, ravno tako kakor v Rimu divja. Duhovne in druge goreče katolčane. kteri zvestobe <1 rt svojiga kralja nočejo prelomili, v Rcnauskim Palatiuatu z vilami in cepci, z velikimi davki v denarjih in z drugimi nasilnostmi peržugati hoče, de bi v nje rog trobili. V s e v e r n i A m e r i k i so se (5. dan pret. mesca škofje katolške cerkve v Hal t i mori zbrali in veliki zbor obhajali. Prišlo jih jc skupej 2 nadškofa in 24 Škotov. Posvetovali so se zavoljo nine-jenja posameznih škofij, in posebno zavoljo obsege cerkvene okrajne za novo izvoljeniga nadškofa per sv. liiidovikn. — Tudi v Azii, namreč v Kini na otoku llong-kong ima letaš cerkveni zbor se sniti, v kteriga so vsi papeževi namestniki in škofje iz velikih Azijanskih deržav iz Kine in Kohiukinc, iz Tonkinga in Siama, iz Tatarije, iz Japana in iz Koree poklicani. A v s t r i j a n s k i š k o f j c , ki so na O u n a j i zbrani, so pretečeno nedeljo zahvalno mašo v stolni cerkvi sv. Štefana imeli: njih sklepi še niso znani, nekej bi se pa znalo kmalo zvediti. vsaj dva pastirska lista, eden na duhovšino, drugi na keršan-sko ljudstvo v Avstrii bi utegnila biti skorej natisnjena, Kar bodo pa na Papeža poslali in minister-stvu podali, to bo pred ko ne še nekej časa na skrivnim ostalo: to že v iši razumnost veleva. Darila za pape%a Pija I\. Od poprej . . i 158 gld. 5M 1 kr. 1z Hrcnovške fare....... 8 — rt Gospod Jožef Kos, fajmošter v Spod- njim Mokronogu...... 2 7) 30 rt — Jožef Grad, kaplan v Spodnjim Mokronogu........ 1 rt 30 rt Helena Dolinnek....... 1 n — rt A. G. rMalo iz dobrima serca" . . 1 n — ij Nekdo svetimu Očetu Papežu . . i r 20 n Kna ne imenovana ....... 2 r> — v Kna dekla......... 1 rt — TJ Štirje ne imenovani iz Gorenskiga 10 n — TJ Maria knerle v Ljubljani . . . . 1 rt 40 rt 5 rt — n Iz Polhovima Gradca i cekin za t gld. 30 kr. in drugih l« gld. ti kr., skupej......... 20 rt 41 n Skupej . . . 1512 gld. 401 , kr Natiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. 13116109