NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON PISARNE: 4087 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. T., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 233. — ŠTEV. 233.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 4, 1916. — SREDA, 4. OKTOBRA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Rumunom v Bolgariji preti velika nevarnost
RUMUNI IN RUSI SO PRI RAHOVU PREKORAČI LI REKO DONAVO TER DOSPELI NA BOLGARSKO OZEMLJE. — AVSTRIJSKI MONITORJI SO RAZ DEJALI PONTONSKI MOST, VODEČ PREKO DO NAVE. — BOLGARSKI IN TURŠKI VOJAKI. — GE NERAL FALKENHAYN. USPEHI RUMUNSKIH ČET. — MACKENSEN JE ODREDIL IZPRAZNE NJE SILISTRIJE.
Lahi
Boji z Rusi.
N. Y. skoro brez mleka.
Farmarji so predložili mlekarskemu trustu mirovni načrt, katerega je pa trust zavrnil.
Lcndon, Anglija, '.>. oktobra. Iz Kima poročajo, da ji general Mackeiieu. vrhovni poveljnik bol jarkih in nemških čet v Dobrudži. odredil, da morajo Bolgari in Nemei takoj zapustiti trdnjavo Silistrijo. katero so pred j kratkim zifvzeli. Istotako se bo v najkrajšem času zgodilo tudi s Tutrakanom.
Zaveznikom v Dobrudži preti velika nevarnost, da jih j bodo ruske in rumunske čete obkolile.
Bukarest, Rumiinsko, oktobra. — Vrhovno poveljstvu romunske armade razglasa:
—	Na severni in severo-zapadni fronti se boji neprestano nadaljujejo. Pri gorovju Hargitta smo vjeli nad 300 mož in zapleniti veliko vojnega materijama.
Ko so se nasi vojaki umikali južno od Crvene veže, so vjeli nad tristo mož in zaplenili pet strojnih pušk. Na-še čete so vprizorile več protinapadov na desnem bregu reke Alute.
V	dolini Iiii-iSil se sovražniku njegovi napadi niso ob
nesli.
V	Dobrudži se vrše ob celi fronti vroči spopadi. So: vražuik se izvanredno junaško vstavlja, toda doseči ne bo mogel veliko.
Berlin, Nemčija, oktobra. — Te dni so rumunske iu ruske čete zgradile pri Raliovu pontonski most preko Do-nave ter dospele lia bolgarsko ozemlje. Kmalo zatem so se pojavili na Donavi avstrijski monitorji, ki so razstrelili most.
Poročilo vrhovnega poveljstva nemškega armadi icga vodstva se glasi:
Fronta generala Mackensena: Avstrijski monitorji razstrelili pontonski most, preko katerega je prišel sovražnik v Bolgarsko.
Pri Baranilatu na JSedmograškem so naše čete neprestano v boju z Huniuni. Kljub tmeu, da je sovražnik v veliki premoči, ne more ničesar doseči.
Sofija, Bolgarsko, IS. oktobra. — Več rumunskih bataljonov je prekoračilo med RuŠčukom in Tutrakanom Donavo ter dospelo v bolgarsko ozemlje.
1'radno poročilo naznanja:
—	Huumni so zgradili pri Uahovu pontonski most in prekoračili reko Donavo. Generalni štab je vse potrebno ukrenil, da se te čete obkoli. Nazaj se lie morejo vrniti, ker so avstrijski monitorji razstrelili most.
V	Dobrudži sta dve ruski diviziji dvakrat poskušali prodreti našo bojno črto pri Topaiziru. toda poskus se jima je temeljito izjalovil.
Berlin, Nemčija. 3. oktobra. — O zmagi generala Jndkenliavna pri Bruse v u je bilo sledeče uradno sporočeno :
—	Bitka pri Braševu je jasen dokaz, kako se mora v moderni vojni sovražnika obkoliti
(ieiieral Falkenhuvn je načrt mojstrsko izdelal, avstrijske, ogrske in nemške čete so ga pa mojstrsko izvedle. Vnela se je bila odločilna bitka, ki je trajala dva dni neprenehoma.
Ko so Rumuui izprevideli, da ne morejo ničesar o-praviti. so se začeli umikati. Umakniti se pa niso mogli, ker so bili medtem Bavarei zasedli prelaz Orvena veža. Ker jim ni preostajalo drugega, so se začeli boriti na življenje in smrt in so bili tretji dan zvečer popolnoma premagani.
Pariz, Francija. :>. oktobra. — Vojno ministrstvo je dobilo z Balkana poročilo, da so Srbi zasedli višino Kaj-makalan in da so se bolgarske čete umaknile proti reki Brod.
Srbi so zasedli Sovee. Francozi pa Petrovac. Na desnem krilu so osvojili Anglži mesto Senikoj.
Solun, Grška, 3. oktobra. — Angležem se je te dni posrečilo odbiti vse bolgai*ske napade ob reki Strumi. V-jeli so vliko vojakov in zaplenili nekaj strojnili pušk.
London, Anglija. 3. oktobra. — Vojno ministrstvo poroča z balkanske fronte, da so angleški zrakoplovei obstreljevali bolgarske čete, ki so' se koncentrirale v Pros-uiku. Zrakoplovei so poškodovali tudi vlak, ki je vozil proti Seres u.
Berlin, Nemčija, oktobra. — Nemški generalni štab naznanja:
Ob reki istrumi se je posrečilo zavzeti sovražniku nekaj postojank, ki pa niso velikega pomena. Ob Egejski o-bali je obstreljeval sovražnik brez vsakega uspeha višine pri Oragno.
Bojev v Dcfbrudži se deležujejo - tudi turški vojaki. Bore se strani bolgarskih, čet.
Okuma je resigniral.
Tokio, Ju potiska. U. oktobra.— Grof Okuuia. japonski ministrski predsednik jo s svojim kabinetom resigniral, eeš. da je prestar.
Zakaj so drugi člani kabineta resigiiirali ui znano.
Okuma je baje priporočil vladarju. da imenuje za njegovega naslednika vikomteja Takaakija K at o.
Zahodna fronta.
Draginja.
K	•	K	•
6....	.85	1 120________16.20
10--------1.50	j	130....	17.95
15....	2^0	f	140....	18.90
20....	2M	j 130________20.25
25....	8.55	j	100....	21.60
30....	AJB0	j	170....	22.96
35....	4.90	j	180....	24.n0
40....	5.56	j	190....	25.65
45....	6J25	j 200________27.00
50....	6.90 j	250....	83.75
55....	7.00	I	800....	40.50
60....	8.25	j 850________47.25
65....	&9S	j	400....	54.00
70....	9.00	j	450....	60.75
75....	10.30	j	600....	«7.50
80....	10.95	j	600....	81.00
89....	11.65	j	700....	MJS0
90....	12L30 j	800....	106.00
100....	13JJ0	j	900....	12UH>
110....	14.85	1000....	132A0
Ker 66 idsj mm denarju skoraj vnk du majajo, smo primortn) nfiaastt po Mjnovvjilh enak Is bomo todi nakaaorali po njih. — V&rih m to Kfodilo, da dobi na, tkmSk kaj ▼•«, TČasih pa tudi kaj maoJ. Lfet doapo m aapod poiM. vadi par dat kaaajo t* Mi t» ko doM MftmOc U* ▼ rak* m vAmmmm amda fea vaBoaft
mnSSm Mfcwuii,
ANGLEŠKI USPEH PRI EAUCORTU L'ABB AYE. — NEMCI PRAVIJO, DA SO ANGLEŽI DRAGO PLAČALI. — SLABO VREME OVIRA OPERACIJE - BA-PAUME V NEVARNOSTI, DA PADE.
:v London, Anglija, o. oktobra. - Na sonnneskem bojišču je .slabo vreme, ki ovira operacije. Angleži »o pri Eau<*our-•tu TAbbate napredovali, in kot pravi uradno porodilo. je : uspeli zadovoljiv.
Francozi so danes zavzeli en zakop severno od Kai;~ I courta.
Francosko uradno poročilo se glasi:
— V nekem lokalnem napadu smo dosegli, tla >111»» za-|vzeli ob Peromie-Bapaume cesti važen zakop severno ou jKancourta. Vjeli smo enega nemškega častnika in 120 mož. ;Na južnem delu reke Somine je bila arrilerija zelo aktivna. Na ostalili delih fronte se ni nič posebnega dogodilo.
Angleško uradno poročilo se glasi:
Danes je padel na sommeskem bojišču dež. Boj. ki se je razvil pri Eaucourtu TAbbave se je končal z zadovoljivim uspehom. Povsod drugod na zahodni fronti je i bilo brez posebnih bojev, le artilerija je bila aktivna kot I je to že običajno. V zadnjih štiriindvajsetih urah smo vjeli enaiiipetdeset nemških topov.
Neko zgodnje angleško poročilo se glasi, da so morski aeroplani obstreljevali aerodrome, ki se nahajajo v bližini Bruslja. Belgija.
Nemci so poskušali potem, ko so francoske čete zavzele tisti zakop pri Raneourtu, napadati francoske postojanke pri St. Pierre Yaast gozdu, toda Francozi so pričeli pošiljati tak ogenj, da so se morali takoj umakniti.
Nek francoski napad na nemške postojanke pri Ver-uiando vil lersu je tudi popolnoma ponesrečil, kot pravi nemško uradno poročilo, ki je danes došlo sem.
Časnikarji poročajo s fronte, da je Bapaume komaj dve milji od francoskih oziroma angleških čet. Vsi so mnenja, da bodo zavezniške čete takoj navalile nanj. kot bo nastalo nekoliko lepše vreme.
Polje, ki leži med Bapaume in zavezniškimi postojankami, je vse obdelano, toda pridelki še niso pospravljeni, kajti kmetje so bežali, ki se jim je približala fronta. Popolnoma gotovo je, da bodo v par dneh vsi ti pri-
itfllki imifamv
Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah I
■ "-j	>
Velja za vte let* . . $3.00 I Za pol leta ...... U.50
GLAS
The only Slovenian Daily in the United States.
Issued vrtry day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers. :-
Nesreča v Clevelaiidu.
Dve kari sta zadeli skuapj, nakar se je zlomil most. — Nad pet o-seb ubitih, okoli 50 ranjenih.
Cleveland, Ohio. oktobra. — Oil pet do deset oseb je bilo ubitih in mogoče nad petdeset je bilo težko oziroma lahko ranjenih, k«> sla danes popoldne dve eestni kari zadeli skupaj na severnem delu mostu, ki vodi iz zahodne tretje eeste. Pad težo teli dveh kar se je pa zlomil severni oblak mostu.
Kari sta bili do zadnjejra kotička nabasani. Padli sta z mosta 11a pro?o Baltimore-Ohio železniee. ki vodi preko reke: padli sta približno dvajset eevljev jrloboko.
Kari sta moeno poškodovani.
Mnojfo žensk je ranjenih oziroma ubitih. Kari sta zadeli skupaj na nekem ovinku. I11 sicer prva kara je najprej zadela v nek motorni voz, vsled česar je kara zdrknila s proge: v istem trenutku je pa pridrvela druga k«ura iz nasprotne strani i ji butnila v prvo karo. Most se je naslednji trenutek prelomil in obe kari sta tc-lebnifi na železniško progo. Ako ne bi bilo te projre bi padli v reko.
Ko se je raznesla po mestu vest. (Ja so dve kari skupaj zadeli in padli skoro v reko. je 11a tisoee ljudi drlo na liee mesta. Vse poli-eijske rezerve so komaj dosegle, da so potisnile množico nazaj, da se je moglo vršiti reševalno delo.
Ranjence se je najprej odvedlo v neko skladišče, kjer so jim zdrav j lik i dali prvo pomoč, pozneje so jih prepeljali v bolnice; mrtve so spravili pa k pogrebnikom. kj«'i so jih potem lahko iskali sorodniki.
Iz Rima poročajo, da so imeli Lahi nekoliko uspehov. — Italijanska višina pod avstrijskim ognjem.
Stavkajoči farmarji, ki nočejo newyorskemu mlekarskemu trustu več prodajati mleka po stari ceni. <0 včeraj predložili načrt, potom katerega bi se dalo to nenavadno stavko končati, toda trust j«' ta načrt odločno zavrnil, češ. da se farmarjem za trohico ne ukloni.
Včerai je moralo biti mesto za-tlovoljno s sedemdesetimi odstotki manj mleka kot ga je dobivalo v normalnih časih.
John -I. Dillon, voditelj stavkajočih stavkarjev. je naznanil, da bo danes in prihodnje dni še manj mleka kot ga je bilo včeraj.
A* trgovinah ni bilo včeraj mogoče dobiti nobenega mleka. Vsak trgovec je bil vesel, ako ga je toliko dobil, da ga je imel za svojo družino.
Ako ga je pa kak trgovce kaj imel. ga ni hotel prodati drugim kot svojim rednim odjemalcem.
Vsi mlečni izdelki, kot n. pr. sladšeiee. sladoled < fee cream ) in sir. so se znatno podražili.
Uillon je naznanil, da je Mlekarska liga pripravljena bolnicam in družinam, ki imajo otroke, mleko zastonj pošiljati, ako morejo dobiti na razpolago čistilnice.
Včeraj se ic združilo okoli grocerijskih iu deUihuesiiih trgovin. Zda i bodo poslal i na farme svoje lastne vozove in bodo pripeljali mleko, da ga bodo potem pro dajali.
Za danes je župan Mitchell sklical sejo. katere se bodo vdeležili: Dillon, potem zdravstveni komiš-ner Emerson. Swan ti,, public service komišner iu zastopniki mlekarskih razpečevalnih družb.
Najbolj je vsled te farmarske stavke prizadeta vzhodna stran mesta, kjer stanujejo delavci, ki imajo navadno veliko otrok.
Nekaj se govori, da se bodo tudi matere organizirale in poslale na farme vozove po mleko.
Celo mesto popolnoma simpati-zira s farmarji, kljub temu. da mora vsled te stavke trpeti pomanjkanje. kajti vsak ve. koliko so farmarji dobivali za mleko in počem so ga mlekarske družbe j »roda ja le.
Pozor pošiljatelji denarja!
T slad MgotoTtga toftevljaajft poiU, ki J« namenjena Is Aiwrito ▼ Avstrijo in Hanu&ljo Ur narob«, iprajes&amo denarna potiljatra do preklica 1« pod pogojem, DA U VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB VB BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nirtatf zamorijo 1« samnd«. M! jamčimo n mko travno pošiljalo? toliko čaoa, da m Izplača na določani na. •Iot. Istotako nam jam&ijo tim ljira ameriška banka, a katerimi mo tedaj v mri nil vojno ia radi popolnt sfevnostl pri poii. ljaajn denarja.
Oene:
Iz Grške.
Bazen dveh so vsi grški ministri vložili resignacijo. — Venizelos na Kreti — Lahi v Albaniji
Atene, Grško. 3. oktobru. — Kralju iso dane« izročili resignacijo grških ministrov. Izvzeta sta le ministrski predsednik in zunanji minister. Ministrski predsednik je Kalogeropulos. zunanji minister pa Karapanos.
Novi kabinet bo v najkrajšem času sesstavljen. V njem bo naj-brže tudi več pristašev bivšega ministrskega predsednika Venize-losa.
Kanea, Kreta. 2. oktobra. — Bivši grški ministrski predsednik Venizelos bo kmalo odpotoval v Mitilene ter osnoval na otoku pro-vizorieno vlado. Podadmiral Kuk-doriotis se bo podal v Solun, kje? bo stopil na eelo provizorieni vladi, --
Atene, Grško. 3. oktobra. — Iz Sauti Quaranta je dospelo 2000 Italijanov v Ar gyro Castro. Albanija. Seboj imajo artilerijo in ka-valerijo. Italjani so dali grškim civilnim oblastim par dni odloga, da zapuste mesto. Grško civilno i prebivalstvo je dobilo dovoljenje. I da sme ostati v mestu.
Cene se dvigajo, medtem ko so plače iste.
j Cleveland, Ohio, 3. oktobra. — "Cle vel andean i morajo plaeev&ti vee za svoje življenjske potrebšei-jne, medtem pa ne dobivajo popol-I noma nič vee plače"', je rekel: I prof. C. C. Arbuthnot. iz West-1 j ren -Reserve College-a, ko je govo-j J ril od visokih eenah v ClevelanduJ
V Združenih državah se bo pri-: delalo letos 50.000,000 b uši je v krompirja |uanj kakor pa lansko leto. — .J. AV. Gavan, urednik Fruit Trade -Jon r: j al" pravi, da se bo eena krompirju za trikrat ali štirikrat zvišala.
DENAB SE LAHKO ODPOŠLJE V STABO DOMOVINO TUDI PO
BBETŽIONEM BRZOJAVH.
Cena kronam je ista kot pri ne vadnih pošiljat v ah; le »k naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da ae nam pošlje 14 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam še dopošlje.
Zdaj je mogoče poslati le okrogle svoto, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične poiQjatve gredo vse v Nemčijo, od tam ae pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedel!, do teke pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljate? traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja ae ne moro izgubiti, pač pa je mogoča "nkns nitev, ako aa urine kje kako napaka.
Kdor želi podati na ta način denar t staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: poflje noj ae po MUmb
Denar za brezžične brzojavke pošljite po poštnem Money Orders ali po gotov denar t priporočeni I pismu, ne pa potom privatnik če-i kov
j iPBAIK I4KS1I,
Sun, Italija, o. oktobra. — Italijanski vojni urad danes poroča, da so iiuele italijanske gorske čete na tirolski fronti zopet nekaj uspehov.	m
Italijanska infanterija je i z l*i-mon-Breueta doline splezala navzgor po <S46;{ čevljev visokom Col Brieon ki je bil eel čas pod hudim avstrijskim ognjem Prvi vrh je že v posesti italijanskih čet.
V okraju Carnia so Italijani zavzeli nek drug vrh. visok 8989 čevljev.
L'radno poročilo nadalje pravi, da so Avstrijci s svojo artilerijo obstreljevali vasi v Astieo dolini. Vas Arsiero je bila zelo poškodovana
Na Krasu je avstrijska artilerija obstreljevala vasi. ki so v naši oblasti, toda so še poseljene, ne tla bi kaj prenehala tekom eelega dne. Vasi so zelo poškodovane.
Berlin, Nemčija. 3. oktobra. — Iz Dunaja se poroča, da je avstrijski vojni urad izdal poročilo, v katerem pravi, da so Italijani na tirolski fronti na več mestih napadali. toda napadi so se jim ponesrečili.
Na Krasu je položaj popolnoma ue i z premen j en.
Newyorska stavka.
Stavka iz simpatije do železniških delavcev je odvisna od delavcev. ki so zaposljeni z gradnjo hiš in drugih naprav.
Ako bodo ti zastavkali, bodo tudi drugi. Gotovo še ni.
Železniški delavci so si svesti zmage. — Stavkarji dobivajo od unije znatno podporo.
Stavka v Panama prekopu. Panama, 3. oktobra. — Dvesto črnih delavcev v Panamskem prekopu je zastavkalo: zahtevajo boljše plače.
Teodor Roosevelt in Taft sta se sprijaznila.
Včeraj zvečer sta se v L'nion League klubu sprijaznila bivša predsednika Združenih držav Roo-! sevelt in Taft. nekdanja politična nasprotnika. Stisnila sta si roki in rekla: "How do you do".
RUSKI USPEHI V GALICIJI. — POROČILA SI ZE LO NASPROTUJEJO. — RUSI SO POSLALI PROTI NEMCEM VELIKE MASE, TODA BERLIN POROČAr DA SO BILI NAPADI ODBITI.
London, Anglija, M. oktobra — Xa vzhodni fronti vrši grozovita bitka. Poročit se, da divjajo najhujši boji med Ko vlom in Vladimir Volinskein, zahodno od Lutska, kakor tudi ob Zloti Lipi, jugovzhodno od Lvova.
Pctro^rad poroča, da so ruske napadalne mase imel« precejšnje uspehe. Nemško uradno poročilo, v katerem so navedene neobičajne podrobnosti, pa pravi, da so ruske čete na nekaterih krajih po sedenmajstkrat navalile na nemške postojanke, toda so bile vselej odbite.
Vsled teh nasprotujočih se poročil so vojaški izvedenci tukaj mnenja, da se bitka še najbrže nadaljuje ter da se ne more Lflede zadnjih uspehov ali neuspehov dvomiti.
Južno od Dvinska so pričeli Nemci z ofenzivo, toda glasom uradnega poročila ruskega vojnega urada, so bili vsi nemški napadi temeljito odbiti.
Nemško uradno poročilo najprej opisuje dolgotrajno pripravljanje nemške artilerije za napad na Ruse. Potem pa nadalje pravi, da so ob deveti uri navalili Rusi proti nemški 111 postojankam velikanske mase vojaštva, ne oziraje se ne izgube. Rusi so morali imeti velikanske izgube.
Vsi sovražniški napadi so se temeljito ponesrečili. Ruska artilerija je imela obrnjene svoje topove proti lastnim zakopom ter tako prisilila vojaštvo, da je šlo v boj zopet in zopet. Naše izgube so bile razmeroma majhne.
C spe h. ki smo ga imeli v protinapadu pri Grabrki. ki se nahaja severovzhodno od Lvova. je bil zadovoljiv. Naše čete so vjele 41 ruskih častnikov in 1,378 mož. Vojnega materijaia smo zaplenili zelo veliko, med drugim je bilo tudi trinajst strojnih pušk.
Armadna skupina nadvojvode Karla Franca: V vzhodnem obrežju Zlote Lipe so Rusi vprizarjali hude napade in so začasno napredovali proti Lisoniji, ki leži jugovzhodno od Lvova. Pozneje so jih naše. avstrijske in turške i čete zapodile nazaj. Severno od Dnjestra se je naš napad posrečil.
Rusko poročilo se glasi nasprotno, vsled česar res ni ; mogoče vedeti, kako je bitka izpadla. V ruskem poroeilu je navedeno, da so vjeli v zadnjih bojih 1.000 sovražnih mož ali od petka pa do danes že 5,000, med katerimi j<- bilo 8 nemških častnikov in 600 nemških vojakov, vsi drugi , so Avstrijci.

Delitev Avstrije.
Človeku je že uekako prirojeno, da rajše brska po bodočnosti, kot da bi se menil za sedanjost.
Posebno zdaj v vojni imajo zelo veliko besedo ljudje, ki na podlagi zmag, porazov ter teh ali onili uspehov, oziroma neuspehov sklepajo, kako se bo vojna končala, kakšne posledice bo imela, kaj bo s kraji, posameznimi državami itd.
Skoraj vsi ti preroki so zelo enostranski.
Nemci prerokujejo Nemčiji dobro, zavezniki zaveznikom.	_
Vsak poskusa dobiti za svoja ugibanja dokazov, katerih ima veliko na razpolago. Skoda je samo, da ni nič manj protidokazov, na podlagi kojili se da vsako ugibanje ovreči.
Ker pa niti dokazi niti protidokazi niso tako trdni, da bi se zamogel kdo popolnoma zanesti nanje, plavajo vsa ugibanja v zraku.
Kdor jim hoče verjeti, jim lahko verjame; kdor se noče zanesti nanje, se kratkomalo ne zanese.
Na Nemškem je izšlo že nešteto knjig, v katerih so razni politiki, vojaški strokovnjaki in izvedenci dokazovali, da bo Nemčija zmagala.
Podobnih knjig in brošur pa ni nič manj v zavezniških državah, s tem razločkom seveda, da je v njih izraženo upanje na zavezniško zmago.
Te dni je prišel v Združene države srbski polkovnik Pribičevič, ki je slovesno izjavil, da bodo Srbi zmagali in da bodo Rusi že sredi zime v Carigradu.
Morda je izrekel te stavke v popolnem prepričanju in mogoče mu tudi njegovi pristaši verjamejo, gotovo je pa, da mu tega ne bo verjel noben Nemec, Bolgar ali Turek.
*
Človek rad posluša 0110, kar mu je drago, pa naj se mu pripoveduje resnico ali pa laži in neverjetnosti.
Glede naše širše domovine imajo zavezniki različna mnenja. Kot je gotovo vsakemu jasno, so vsi prepričani, da bo poražena in da bo izginila z zemeljskega površja.
V	Parizu so trije bistrovidci šli še za korak naprej in povedali nekaj podrobnosti o koncu, padcu in razdelitvi cesarjeve dvojne monarhije.
Andre Cheradame pravi:
—	Avstrija bo ]H) vojni razdeljena. Nemški deli habsburškega cesarstva se bodo združili v močno celoto, ki bo zapirala Nemčiji pot proti Vzhodu.
Časnikar Jean Herbette pravi:
—	Da, Avstroogrska bo uničena, s tem pa še ni rečeno da bo to ])ogoj za mir v Evropi. Nemčiji se bodo pridružila ona avstrijska plemena, ki govore nemški jezik. — Nemčija bo nekak magnet, ki bo pritegnil nase vsa germanska plemena v Evropi. Ker bo Nemčija iskala zadoščenja, ne bo preteklo od sedanje do prihodnje vojne dolgo časa. Ako imamo že zdaj z Nemčijo veliko dela, ga bomo imeli v drugi vojni še desetkrat več.
Belgijski poslanec Jules Destree pravi:
—	Obstanek Avstrije bi pomenjal zopet 110 nadvlad« 1 Nemčije v celi srednji Evropi. Ker bi obstanek Avstrije Nemčijo ojačil, moramo to državo uničiti. Nemčija bi zavladala vsem onim deželam, katere zdaj tako silno trpe ]>od avstrijskim žezlom in katere pričakujejo od nas pomoči.
Zavezniki so v ne nemških avstrijskih narodih vzbudili neizmerna upanja. Ta upanja se zamorejo samo 11a en način uresničiti: da izgine avstrijska država z zemeljskega površja.
To so torej izjave treh mož, o katerih se ne sme in ne more trditi, da ne poznajo razmer.
V	nas se vedno bolj utrjuje prepričanje, da Avstrija, Nemčija in njuni zavezniki ne bodo zmagali. S tem seveda še ni rečeno, da bodo zavezniki zmagovalci, oziroma popolni zmagovalci. Morda jim konec vojne ne bo prinesel niti toliko moči, da bi delili in razdelili Avstrijo.
Ako jo bodo delili, bo slaba za naš narod, kajti pri tej delitvi bo tudi naš narod razdeljen.
V	vrstah zaveznikov-zmagovalcev bo stal namreč tudi — Italjan. Kljub term, da njegova pomoč ni bila posebno velika, bo hotel biti vseeno deležen dobička, oziroma gnega kosa ozemlja, katerega so mu obljubili, če §£ mwe-
Dopis.
Johnstown, Pa. — Kur
s«-* 1 iee
<lela, še ji i preslabo; dela se po premogarovik in tovarnah približno vsak dan. a ker se je pa živež zelo podražil, le toliko zaslužimo. <Ja se pošteno preživimo. — Na društvenem »polju smo dobro preskrbljeni ; imamo štiri podiporaa društva različnih organizacij. — Omeniti moram, da se je rojak Frane Vrhovšek poročil dne 2:]. septembra z Marijo Kukenbei-ge.r. hčerko ofheeznanega rojaka Johna Kukerbergerja. Vsi so doma iz Mokronoga na Dolenjskem. Ženi-tovauja se je udeležilo toliko občinstva, tla so bile polne vse sobe do zadnjega kotička in je še prostora primanjkovalo; smem reči. da so bili vse udeleženci postreže-ni izvrstno. Ženitovanje je trajalo od soibote zjutraj do torka večer v najlepšem redu in veselju. Cod'ba iza ples je bila izvrstna; tudi slovenska Moxhami godba se je udeležila slavnosti v soboto večer iu igrala uuiogo lepih komadov. Prav pošteno smo se vrti!" po sobah in zunaj «pod vinsko trto. Želeti je novima poročeaieema obilo sreče! Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam ! — Martin Ključe v še k.
Ameriško - nizozemska trgovina in Anglija.
Tekom te vojne se je izvoz iz Združenih držav v Nizozemsko tako povečal, da se je pričela Anglija temu nekoliko čuditi, kajti poleg tega. da je Nizozemska še enkrat več uvozila, je veliko manj izvozila v Anglijo in Ameriko kot prejšnje čase. pač pa je veliko več izvozila v Nemčijo.
Nedavno tega je Auglija obvestila Združene države, da ne dovoli več preko njenega vodovja prevažati v Nizozemsko več vrst blaga; in ne samo v Nizozemsko, temveč tudi v skandinavske dežele.
Iz Amerike smejo iti le pošilja-tve, za katere se garantira, da so "nedolžne".
Prepoved na izvoz iz Amerike v Nizozemsko in skandinavske države. je vsekakor opravičena posle-diea sledečih statistik, ki jih je dala na razpolago javnosti sama nizozemska vlada.
V	prvih šestih mesecih leta 1914 je Nizozemska izvozila v Nemčijo 7,671 ton masla; v istem času leta 1916 pa 19.028 ton.
Sira je šlo iz Nizozemske v Nemčijo v prvih šestih mesecih 6,312 ton. medtem ko je šlo istega blaga v istem času leta 1916 45,969 ton v isto deželo.
V	istem času, ki je gori naveden, je Nizozemska eksportirala v Nemčijo 1. 1914 1.025 kakava, 1. 1916 |»a že 3,302 *9tt. _____
Kaj bi pomenil za Nemčijo poraz.
Pri mirovni agitaciji v Nemčiji, ki jo vodijo soeijalistični, kakor tudi drugi liberalni faktorji, se razpečava tudi anonimne brošure in pamflete, v katerih se piše. kaj bi bila Nemčija, ako bi ona izgubila vojno.
V eni teli brošur se na nekem mestu piše. kot je navedeno v "Cologne Gazette", katera odobrava, to pisanje sledeče:
** Večina našega ljudstva še sploh ne misli ne. kaj se more zgoditi z nami, ako bi bili poražen*. — poraženi v takem pomenu besede ko misli Anglija. — poraženi po takem sovražniku kot je Alibija. Nevarno je smatrati govore angleških ministrov in angleških zastopnikov za prazne besede, ne smemo misliti, da angleški državniki le lajajo, ko pravijo, da bodo uničili naš "militarizem", ko pravijo. da bodo izgnali kajzerja ua sv. Heleno, in ko pravijo, da bodo pognali v zrak Kruppove naprava. V slučaju svoje zmage bo Anglija ravnala kot je njena stara navada, namreč: "Potopi, požei in uniči!"'
"Za božjo voljo! — ne varajmo vendar samisebe! Ne rflepimo se sami in mislimo, da naui bo Anglija prizanesla, ako bo zmagala: —-ona bo nas v takem slučaju spravila na kolena in prisilila, da bomo sprejeli vse. karkoli bo ona zahtevala. ona bo Nemčijo spravila > poti ali ji bo odvzela vse svetovne trge. — To je sklep vseh — od najvišjega vojuega lorda pa do navadnega pristaniškega delavca.
"Ne more se z gotovostjo reči. da bi taka zmaga Anglije, ne mogla imeti posledice, kakršne so tukaj opisane. Ne samo. da bi bila mogoče naša država izbrisana s površja, temveč je tudi mogoče, da bo naše ljudtvo zelo prizadeto.
'Treba je. da narod ua to misli. ---"
Amerikanci bodo gradili na Kitajskem železnice.
V	soboto je bil podpisan kon-trakt med kitajsko vlado in International Corporation ter Siems-Carev Railway and 1'anal Co., da bodo te dve ameriški družbi zgradili na Kitajskem nad tisoč milj železnic. Gradnjo bo financirala kitajska vlada, s tem. da bo potom American International Corporation izdala tozadevne bonde.
Načrt za gradnjo železnic še ni izdelan, pač pa bo v kratkem, namreč. ko bo prišel na Kitajsko kak vešč ameriški inženir, katerega bo ua priporočilo American International Corporation -menovala kitajska vlada. Kontrakt določa, da bo treba zgraditi 1.100 milj železnice. katero bodo kontraktorji zgradili na neki odstotni podlagi.
V	kontraktu je določeno, da se lahko kitajska vlada v vsako stvar ki bo v zvezi z gradnjo, vtika in izraža svoje mnenje. Ako se ameriškim kontrakt or jem ne bo zdelo 'mnenje vlade pravilno, se bodo tako dolgo posvetovali in poga jali. da se bodo sporazumeli.
Zastopnik, American International Corporation je izjavil, da bo to najbrže prvič, da so Amerikanci napravili s kitajsko vlado kontrakt za g. adnjo železnic. Zdaj je na Kitajskem okoli 6.000 milj železniških prog. katere nosijo velike dobičke.
Domneva se. da bo v najkrajšem času imenovan kak ameriški inženir, ki bo šel takoj na Kitajsko. American International Corporation je že dala kitajski vladi 11a razpolago pol miljona dolarjev. da bo mogla napraviti toza-ievno raziskovanje.
Z gradnjo železnic se najbrže ne bo prej pričelo kot čez eno leto. kajti šele do tedaj bo mogoče izdelati načrte iu izračunati, koliko bo gradnja stala, da bo potem mogo«"e izdati bonde.
Izjava slov. vjetnikov v Rusiji.
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIXE.
Sedež: FOREST CITY, PA
hkMyarinM b« 21. JtMuja 1902 v dri»*i Pmiyhiah
SLAVNI (JBADNIKI f
fnttrtilk: JOŽHF PET ERNE L, Box 06 Wlllock, Pa. 1 podpredsednik: KARO L Z A Ti AR, Bor 547. Forest Glty, P*. £L podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Sode Springs. Wyw« Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. a. fsinlk: JOHN OSOLIN, Bex 492, Forest City, Pa. Ma—Jul*: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. VtoWsJBeiiM: JGS1P 7. A LAB, 1004 North Chicago St. Joilst. 111»
fEHOVNI ZDRAVNIKI am. +MMTIM lYWC. »00 Chicago Bt_ JoUst. m,
HAOZOKNI ODBOBi
Predsednik: IGNAC PODVASXIK, 6325 Station St. E. E„ Pittsburgh. Pa t asdsornlk: JOHN TORNlfl, Box 622, Forest City, Pa fl. asdsornlk: FRANK PAVLO vClC. Box 706, Conemsogh. Pa IU sadkornlk: ANDREJ SLAK. 7m Issler Ara. Clsvelsnd. Okie,
POROTNI ODBOR f
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, I. porvtofk: MARTIN ŠTEFANČIČ. Box 78, Franklin. Kana
0,	porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 628 Davson At«., R F. D. 1, 1r>W
field, Detroit. Mich.
UPRAVNI ODBORI
VMdMdnlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11*. Bridgeport, O,
1.	npravnlk: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa O. »pravnik: PAVEL OB RE GAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj ss pošiljajo L tajniku Iran Telban, P. O. Bex TfT, Fares* Paaaa
DruStreao glasilo: "8L1I ■ A K O D A".
Priboljšanje plač.
Chicago, 111., 3. oktobra. — Krojaške tvrdke so clanes naznanile, da bodo povišale plače svojim 80.000 delavcem, in sicer vsem skupaj za $5,000.000 na leto.
Člani Wholesale Clothiers Association so znižale delavni čas na nr tedensko. Plača bo ostala ista. toda vsled znižanja'delavnega časa bodo morale tvrdke plačati na leto .000.000 več za delo svojih delavcev.
"Slovanski Jug:", ki izhaja v Odesi. Rusija, je prinesel dne 19. julija. 1916. članek nekega sloven skega nadučitelja, T. S., ki je bil doma aktiven sotrudnik Sušterši-čeve klerikalne stranke, v katerem izjavlja v svojem in v imenu svojih sovjetnikov. katerih imena navaja in tudi navaja odkod so »loma — katerih pa mi iz razumljivega vzroka ne moreino navesti - -sledeče:
'....Ko bo nas Slovence n soda tega velikega boja odtrgala od Avstrije, bodite u ver jen i. da bo imela Srbija pri nas Slovencih najmočnejšo podporo, samo. ako se bodo upoštevala verska načela, katere so našemu narodu sveta.
katoliški Slovenci hočemo, ko bo prišel čas. prostovoljno zakleti in ostati hočemo pod vsa-kim pogojem verni. Toda. merile se boste, da ne bo izostal na K oso vem Polju — niti eden Slovenec !....
Vojna povest.
NOVICE IZ PREMOGOVNIKOV V WEST VIRGINIJI,
Landgraff, idejalna rudarska naselbina in kraj koder imajo rudarji enako priložnost narediti si lepe denarje ter ustvariti udobno življenje svojim družinam.
l'o skrbnem pregledu in po ol»-širni preiskavi razmer j>o premogovnikih v West Virginiji smo prišli do zaključka, tla je LandgraiY. Norfolk in Western, idejalna rudarska naselbina in najboljši kraj ki nudi vsakemu rudarju, da si naredi lepe denarje ter ustvari za svojo družino lepo iu udobno življenje. Nentaljivo dejstvo je. da si rudarji v tej naselbini zaslužijo lepe vsote denarja, iu da j- tu le zelo malo takih, ki zaslužijo manj kakor sto dolarjev na mesec, in nadalje sodeč po tem. kar smo videli. lahko rečemo z mirno vestjo da je tamkaj veliko število premo garje v. ki na rede tekom dveh tednov nad šestdeset dolarjev. Vpo-števaje dejstvo, da zasluži rudar v Landgraffu ta denar veliko laže kakor v katerikoli drugi naselbini mislimo, da se izplača, ee nudimo svojemu čitateljstvu to zadevo v premislek, iu vpoštevek.
V kar najbližji bodočnosti priobčimo nekoč podrobno poročilo o vsem, o čemer smo se poučili v od sek u teh premogovnikov in odk .r je Empire Coal and Coke Company treba nekoliko dobrih ''boar ding bossov'' in nekolikšnega šte vila samskih premogarjev. svetujemo svojim prijateljem, naj stopijo v zvezo z Mr. Weinbergerjem ki bo dal vsakomur tozadevno pojasnilo z velikim veseljem. Pišete lahko v svoji materinščini, na Vaše pismo se bo takoj oziralo, iu se mu odgovorilo v istem jeziku. — Svoje pisanje naslovite:
Mr. Euginne Weinberger, Sup't of Labor. The Empire Coal and Coke Company, Landgraff, West " * (Advertisement)
Samomor. Berlin, Nemčija. 3. oktobra. —-j lz Prage poročajo, da se je usmrtil svetnik Podanjski, zgraditelj Weissensee jeza. ki se je pred krat kini podrl. Ko je Podanjski d«>-znal. koliko ljudi je izgubilo pri tej priliki življenje, je postal silno razburjen, kmalo zatem se mu ' pa omračil um.
Veliko 'naročilo. London, Anglija. 3. oktobra. — Ruska vlada je naročila v Angliji miljonov jardov blaga za nove uniforme.
Pismo dostavljeno po 59. letih. Philadelphia, Pa.. '2. oktobra.— Edvin E. Edenborn. trgovec z žitom in član Commercial Exehau-ge-a. i«- v soboto prejel pismo, katero je bilo pred 59. leti poslano njegovemu očetu v Willow Grove.
Mr. Edenborn je izročil pismo postmastru. da preišče, kaj je bil vzrok, da je bilo to pismo šele zdaj dostavljeno.
Pismo je bilo pisano tri leta prej pred no je bil rojen trgovec žita, sin tistega, na kogar je bilo pismo naslovljeno.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi
DRrŠTVO SVETE ISAliBAIiE
v New Alexandria. Pa.. v soboto dne 14. oktobra 1916 v družbeni dvorani na Andrieo.
Tempotom vljudno v*ti>imo vso rojake iu rojakinje iz okoiice, tla !<■ !ia>'- vešt-liee polnost'-vil no vdeležiti blagovolijo, ker čisti dobiček j«* namenjen v pomoč društveni blagajui.
Ziičetek veselice j«* <>b G. uri zvečer. Vstopnina za moške je ti, dame >•» ' >toj»nine proste. Za sveži' pivo in dober prigrizek, kakor tudi za v-t-^transko zabavo bo do-bn» preskrbljeno. Igral bo naš do-bro/nani rojak A. Derčar vsakovrstne polke in valč&e. da bo vr»a-keinu daua prilika, da se zavrti, kolikor mn bo sree poželelo. Zato naj ne zamude te veselice plesa-željni mladeniči in mladenke.
\a svidenje v soboto zvečer 11. oktobra!	Odbor.
Za en o pa naznanjam članom tega društva, da smo iui zadnji redni »eji sklenili, da plačajo vsi oddaljeni člani pol dolarja nakladi- za t<» poslovno leto. ker znano je vsakemu, da je na-še društvo letos posialo delegata na konvencijo in blagajna je radi tega trpela okroglo $60.00.
Nadalje smo tudi sklenili, da se ne založi /a nobenega člana vee kot en mesec za prispevke, katere moramo plačati v glavni urad. Torn j. bratje, pazite na ta sklep, da ne bo kdo radi zanemarjenosti suspendiran oziroma brisan.
Nadalje tudi naznanjam, da je prejšnji tajnik brat Geo. Penko prostovoljno odstopil od tajništva. katero sem jaz doli podpisani prevzel in proean. da vso društvene zadeve naslovite na t^ naslov:
Anton Modic, tajnik. Hox 161. New Alex ami ria, P%
(4-5—10)	J
- •*..-- —
"GLAS INA|RODA"
(Slovenian Dailj.)
Owned and published by the
SLOVINIO PUBLISHING COMPANY
(ft corporation.)
FRANK SAKSER, President.	_LOUIS BEXEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and addressee of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. t.
Za celo leto velja list za Ameriko in Za pol leta za mesto New York..	2.00
Canado .................... $30D Za Evropo za vse leto....................4.50
Za pol leta.................... 1.50 Za Evropo za pol leta....................2.55
Za celo leto za mesto New York.. 4.00 Za Evroi>o za četrt leta....................1.70
"GLAS NAKOPA" lAaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA"	—_
("Voice of the People") lamed every day except Sundays and Holidays. __Subscription yearly $3.00.
_Advertisement on agreement._
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobc-ujejo. Denar naj se blagovoU pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraj* naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naslov: **G L A S N A R O.D A"
82 Cortlandt St.,_New York City.
_Telefon 4687 Cortlandt___
BEAT. POMAGtAJ TEPEČSMU gJUtTVI	"
Leta 1914 je šlo iz Nizozemske v Xeiin-ijo ">.820 ton mesa. dve leti pozneje ])«i 40.248 ton. Moke je šlo ji. 1914 20.985 ton. medtem pa i. {1916 že 52.298 ton itd. Sploh pri j vsakem blagu je izvoz iz Xizo-j zemske v Nemčijo najmanj za dvakrat ali trikrat narestel.
V istem času je pa tudi iz\oz iz Nizozemske v Anglijo zelo padel.
Toraj je očividno. da je Nizo zeniska izvažala hrano v Nemčijo 'in zase dobivala hrano iz Amerike.
Z oziroma ua vojno in na media rod no pravo je Auglija popolnoma opravičena, da prepove na-daljni izvoz blaga iz Amerike v Nizozemsko.
ša v vojija. Najbrže mu tedaj niso stavili pogojev, kolika mora zavzeti in do katerega mesta poslati armado, da bo deležen dobička. Oe bodo zavezniki zmagali, bo zmagala žnjimi vred tudi Italija.
j Jugoslovansko gibanje za združitev vseli Srbov, Slovencev in Hrvatov v veliko in svobodni) državo, bo ostalo le — gibanje.
V Londonu so se sestali možje, ugledni Slovenci in Hrvatje. ki so večinoma vsi rizkirali svoje premoženje, pustili v Avstriji družine, službe itd ter odšli v tujino, misleč, da je sedanja svetovna vojna najugodnejša prilika za stvoritev nove jugoslovanske države.
Mi cenimo njihovo prizadevanje, umevamo njihov trud, njihovim zagotovilom pa ne moremo vrjeti.
Ti možje so na strani zaveznikov, skušajo uplivati nanje ter si prizadevajo dobiti od niili zagotovil za vres-liičenje svojih ciljev.
Par zagotovil imajo baje od srbske vlade in par od laznili angleških in francoskih diplomatov.
Od besede, ki jo izreče diplomat v kakem privatnem razgovoru, je do vladnega odloka precej daleč.
Kolikor nam je dozdaj znano, ni prišlo dozdaj v tej zadevi še do nobenega vladnega odloka.
Li kar je glavno, italjauska vlada je odločno liasprot na odredbam in izvajanjem teh mož.
Pri sklepanju miru bo nastopila Italija rekoč:
— Jaz sem žrtvovala toliko tisoč in tisoč človeških življenj za osvojitev ozemlja, katerega ste mi obljubili. Vojna me je stala toliko in toliko miljonov, toliko in toliko žrtev. Nemčija hrepeni po Trstu. Oe bo Trst v mojih rokah, ste. lahko uverjeni, da ne bo prišla Nemčija nikdar do njega.
To bo torej zahteva Italije.
Bojimo se. da Jugoslovanski odbor ne bo mogel prepričati zaveznikov, da je ta zahteva neopravičena.
—k.
-o-
Čitatelje opozarjamo na najboljši roman poljskega pisatelja L KRASZEWSKIJA "UMIRAJOČ I", ki bo začel izhajati v jutrišnji številki našega lista.
Roman, ki je prestavljen skoraj v vse kulturne jezi-ket je povzročil povsod izvanredno veliko zanimanje.
tisti list. v katerem je zagledal sliko svojega otroka.
Potom diplomatienih reprezen-tat-ij skozi Švedsko, se je doseglo, «la je bil mali princ, dve leti star. kmalu na potu proti Avstriji. — Spremljal ga je nok zdraviliški pomočnik in dve strežnici.
Slovensko natoliilro
podp. društvo
sviti Barbare
Xek petrograjski list piše o princu Cirilu Gedroiču. nekem častniku v avstrijski armadi, ki je v avgustu 1914, zapustil svojo ženo in majhno dete v svojeui gradu v Brody-ju iu šel k svojemu polku.
Tekoui prvega velikega avstrijskega umikanja je priueeza. žena princa Gedroiča z otrokom bežala iz gradu in v neki gneči je izgubila otroka. Nek ruski častnik je o-troka našel par milj od Brody-ja v nekem grabnu. Pobral ga je in > ga poslal v Rusijo, da bi tam zanj j skrbeli. Nihče ni vedel, da je otrok I princ in dedič velikih posestev. Neka baronica Natalija Ost rova ga je pa vzela za svojega in ga preDeljala na svoj dom v Tiflisu, v Kavkazu.
Kmalu potem je. bil v nekem ilustriranem listu pisano o nekem otroku, ki ga je našel ruski častnik. in poleg je bila tudi njegova slika.
Princ Gedroič je bil na fronti in se udeleževal bojev. V enem teh : bojev je vjel več ruskih vojakov, : od katerih je eden imel v žepu številko onega "ruskega ilustriranega lista, v kateri je bila tudi slika Gedroičeveg*j>troka. Ko je jetnike	g* j^unimal tudi
jogasioianska
Katil. Jedflsfa
•ciocpociran®. -Jne 24 januarja 1901 v državi Minne*ot»
Sedež v ELY MINNESOTA,
SLAVKI QXiORIXIl
r^sednik: J. A. GERM, 601 CheiZF Waj o| Ko« »T, fell
dock. Pa.
Podpredsednik 5 ALOIS BALANT, Box 106. Peagl Ati., Mft
Ohio.
Glarni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Kina. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. fi*npnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, dole.
VRHOVNI ZDRAVHig:
£>- MARTIN IVBO, »00 N, Chicago St., Joliet, fill
NADZORNIKI:
mmm EUNICH, 421 ^ 7th Bt, Calumet, XliL
PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St, Kansas City, Kan*. •lOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. ClevelAnd, O,
JOHN KKŽ1ŠMK. Box 1:53, Burdiue, Pa.
POROTNIKI;
r*AN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. /\'"EPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring, Wye, J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
FOMOŽNI ODBOR;
JOČTEPH MERTEL, od druttv* it. Cirila In Metoda, lUtj L Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva «v. 8rct Jeiuac, Itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, at., od druitvA Slovene«, itev. 114, Ely. Min*.
Vsi dopisi, tikajoči ae uradnih sadev, kakor tudi denarni »tiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vm pr tclbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna piaiua od atrani ftlaaoi ff« M« oziralo.
Društveno glasilo': "ISAB NAIODi"
i;. I*, Kiplcv, pre*l>eduik At-eliiiiMHJ. Topeka »Je .Santa F*'* ž -lezniee. je razposkd svojim delni-t-ni pi>nnu, v katerih pravi, da je [M>»tava /a osemurno delo neustavna in do se ji l>o nasproto-valo na. mogoče postavne na-čine.
V >vojem pismu navaja, kako - .j • t<razvijalo, da je prišlo dt» oseniuiuie ali takozvum* Adam v> ve postave. On po vda rja. da sn lezničarji. ki >o volili za stavko. najboljše plačam delavci v /idru/ciiili državah, češ da imajo visokih rednih plač tudi dvojno plačo za čezdetse turno, delo.
On dalj«* poziva v pismu delui-čaije. (i;i ><■ na kakršenkoli akti način udeleže kampanje proti
postavi.
Poziva jih. »Iu um odgovore, kaj je njihovo mnenji', kako bi v da-<> najuspešnejše boriti proti taki ti "-t a v i. ki bi imela posledice. ua bi s. njihovi /epi bolj počiusi poi-* li in >ia bi imeli delavci krajši delavnik oziroma zu de&eturno delo b 1 j-,e plače. ako bi delali dve un eesurnejra dela.
kij bodo naredile druge družil.. A«- ur more zagotovo v ode t i. vftolar pričakovati j«', da bo«'o >!t■ Jib" Santa Fe. kajti popolnoma •rol«»\o je. da se ne bo nobena družba uklonila, ako ne bo docela
primorana.
Pošta za vojne vjetnike,
IO delo opravlja mala Sviea.
I Veko Švice gre v>a pošta za \ <> ine vjetnike. ne da bi Švica z-.\ to kaj računala. v* aprilu letošnje try leta je švicarska pošta odposlala vojnim v jetnikom v razne de/ele	pisem vsak dan in
IU2.-CJ!! zavojev. ki so tehtali naj-vn1 1'J funtov; dalje se je pa tudi odpruvilo vsak dan povprečno 7.'MU denarnih pošiljatev.
Od pri<-etka vojne pa do konca l!M.j je beniski razpošilja In i urad od pola l naprej 74.li.~iO.N~i5* piseiu in poštnih dopisnic, ki so bili naslovljeni ua vojne zaveznike v raznih deželah, poleg tega pa tudi 19,02*.-192 večjih in manjših zavojev.
Tekom i tega čaa je pa bilo ludi odposlanih 3,t)G6.397 denarnih |>o šiljatev, ki so znesle $8.654.336 ameriške vrednosti.
Vse to je mula Švica storila zastonj, na stroške vlade. Vse to je vlado stalo okoli 12.000.000 fran
kov.
Pisma iu dopisuicc. ki jih ppši-Ijajo vojni vjetniki svojim prijateljem v Združene države so ua ameriških poštah poštnine proste, toda, ako hočemo mi od tukaj pisati vojnim v jetnikom, morajo dati na pismo ali dopisnico znamko kot na v.^ako drugo pismo.
Proti 8-urnemu delu.
Rumuniji preti usoda Srbije.
Brzojavnim potom se pol'o«"-a iz Londona, ila je koionel Keping-ton. vojaški kvedemc londonske i»a lista ••Times", .spisal članek, v katerem pravi, tla vsa znamenja kažejo, da je v on Hindenbur-gov na T-rt napraviti z Rumunijo tako. kot je naredil k Srbijo: on pravi, da je mnenja, da gen. Sar-raibive (poveljnik zavezniških čet na iJ.-.lkanu) čete pred Solunom ne bodo mogle pomagati Rumuniji:	I
'Mina poiuoč. katero bo mogoče dati Ruinuneem. more priti od >trani Uusov. On opisuje velikanske težkoče. ki so v zvezi z vojnimi operacijami v Macedoniji. kjer ni s|ioj-o nobenih železnic, nobenih ili:i»>'iii ee-t iji dmgili prometnih zvez. INdeir tega imajo pu Bolgari v Macedoniji dobre pozicije, izza katerih >e jim bo mogoče dolgo zoperstavljati. Bolgari imajo v svoji oblasti prav tisto črto, katero mora zavezniški ]K>veljnik. gen. Sarrail. zavzeti.	>
Koionel R«pingtOii pravi, da je au g«»"'e. ila Sarrail ne bo dosegel Bitolja i .Mouastira).
Kol. liepiugton je mnenja, da je glavna ruska fronta varna in da unu-e le Rusija v svoji ueizčr-p-ljivosti pomagati Rumuniji in zadostiti svojim ambicijam.
"Dvajset dobrih divizij in en dober poveljnik lahko spremenijo obraz eelega sveta", pravi Rep-iugton.	i
Dopisnik londonskega *"Times* je brzojavnim potom javil, in sicer pod torkovim (26. sept.) datumom. da rusko-rumunske armade niso v posebno prijetnem polo-žaju. ila je Markenseii od Iti. do 20. s ptcuibra n e] »resne homu vpri-zarjal vi-oče napade.
Mogoče je. da bi bili Nemci še zmožni k-ij takega narediti, kljub temu, du ni vrjetuo, toda. a'ko se ImkIo kaj taketga podstopili. bodo morali z zahodne fronte, kakor tudi z vzhodne odpoklieati še več vojaštva kot so ga. česar posledice bi bile jasne.
lliudeuburg je že tako odpokli-eal več kot d\ajset dhizij z zahodne tronte iu jih poslal proti Rumuniji: tega posledice so bile. da so pričeli zavezniki — Angleži in Fiv.ncoz: — na somuiesketn bojišču na»predovati.
Hindenburg je star 69 let.
Berlin, Nemčija, 2. oktobra. — Feldmarsal von Ilidenburg je da-' nes v glavnem stanu na vzhodni frouti obhajal svoj devetinsestde-^ set i rojstni dan. Časopisje ga je ob tej priliki slavilo kot enega največjih Neineev v sedanji do-1 bi. Izrazilo je tudi upanje, da bo vodil-nemške armade - do-amage. '
Slov. Del. Sokol 'Chicago'.
Dne 7. oktobra se bo v "Narodni dvorani" vršilo občno zborovanje, pri katerem se bo reorganiziralo tel. društvo.
Chicago, 111.. 2. oktobra. — Težko de človeku, ko vidi. da se Slovenci tako malo zanimajo za svoja narodna društva. C as bi že bil da bi se brezbrižnost, ki vlada v tem oz i ru med slovenskim narodom. temeljito s korenino vred iz ruvala. Ne samo .da ne morejo taka društva med nami napredovati. temveč jim je navadno že v naprej zapisana smrt, da morajo po kratkem času svojga obstanka zop^'t prenehati s svojim delovanjem.
Pod pojmom "naroda društva" razumevamo ona slovenska društva. ki imajo v prvi vrsti namen, buditi in razširjati narodno zavest, izobraževati narod, ga duševno in telesno krepiti, pripravljati «ra do lepše bodočnosti in mu ploh vsestransko koristiti.
Med ta društva je toraj prištevati narodne čitalnice, izobraževalne klube, pevska in dramatična društva Slovenske domove v širšem smislu besede. Slovensko I-i-! jro, predvsem pa sukolska društva.
Po tej razlagi mura pač vsako priznati .da je moja sodba glede narodnih društev popolnoma u-pravičena. V vsakem večjem mestu. v vsaki slovenski naselbini I gotovo obstoja eno ali drugo teh ! društev, oziroma klubov, toda o [sijajnem vspevanju in velikem (napredku ne more biti skoro ni-| kjer govore. Navadno le životarijo in se morajo umetno vzdrževati j pri življenju, le prepogostokrat
pa se, žal. sliši, da so morala vsled ■ *
.splošnega nezanimanja in nena-vdušenosti propasti. Tako malo je slišati o njihovem delovanju, javnih nastopih in prireditvah, da bi človek mislil, da s častno izjemo v Clevelandu. Ohio, sploh nikjer ne obstojajo. Žalostno, a resnično in ncovrgljivo dejstvo! i Tudi v Chieagu smo imeli že vsa mogoča narodna društva, a dose-daj je še vsako mirno v gospodu zaspalo brez sijajnih pogrebuie. — Toliko, da se je kako društvo osnovalo. pa bodisi izobraževalno, pevsko, liarodno-pedporno ali telovadno. je že moralo po kratkem živo-. tarenju zopet prenehati. Preiskovati in razmotrivati vzroke temu pojavu, ni moj namen, pač pa lahko trdim, da ne vlada morda nikjer taka omrtvičenost v tem ozi-ru. kakor ravno v Chieagu. Brezuspešno bi bilo. dolžiti koga {davne krivde, ker je to tudi brezmi-selno. kajti splošne razmere so pač take. da narodnim društvom zelo težko vspevati.
Taka usoda je zadela tudi Slov. Delavski Sokol "Chieago". ki je moral letos v začetku spomladi prekiniti svoje delovanje. Zanimanje med rojaki je bilo tako neznatno, število članov, celo med , katerimi je manjkalo pravega navdušenja. tako pičlo, da ni kazalo drugega, kakor odgoditi ga za nekaj časa, da se obvarujemo nepotrebnih stroškov in čakati ugod-! nejše prilike, da se zopet oživi.
In sedaj je prišel čas. da rešimo svojo častno dolžnost in nalogo, da ue samo zopet o ji vini o "Sokola". temveč mu damo tudi trdno podlago, na kateri mu bode obstoj in napredek zagotovljen. 1 Nihče ne more oporekati, ila bi ne bilo So ko 1st v o največjega pomen za slovenski narod. Glavni njegov namen je gojiti telovadbo, s katero se krepi telo. duh in vo-| Ija. buditi narodno zavest in širiti izobrazbo, tri zadače. katere, ako *o izpolnjene, so v stanu povišati ugled celega naroda in mu priboriti boljšo bodočnost. Kakor velja ■ izrek: Narod brez šol. je narod brez bodočnosti, istotako se sme tudi upravičeno reči: Narod brez ' na duhu in telesu zdrave in krepke mladine, je narod brez bodočnosti! Ker pa je ravno sokolstva naloga, vzgajati narodno-zavedno, 'duševno iu tele.seno krepko mla-I dino, da bode v ponos narodu, mo-. ra biti dolžnost vsakogar, podpirati Sokolstvo. mora splošno veljati pravilo: Slovenec vsak bodi Sokol hraber, Slovenka vsaka vrla Sokolica!
;Bratje na plan! Da rešimo svojo .častno naroduo dolžnost, je aldi-, can za soboto dne 7. oktbra ob 8. zvečer v Narodno dvorano, vogal Racine Ave. in W. 18. Str. občni 'zbor, na katerem se bo po šestmesečnem prekinjen ju zopet oživilo , delovanje Slov. Del. Sokola ' Chi-, cago" in mu dalo nov temelj ^ uspešnejši napredek. ' Pozivamo vse bivše člane Soko-
I
la. kakor tudi rojake in rojakinje sploh, ki čutijo narodno in ki žele sebi iu svoj i 141 otrokom dobro, da se vsi brez izjeme udeleže tega važnega zborovanja, katerega u-speli bo v čast in ponos Slovencev v Chieagu.
S Krepki sokolski "Nazdar"!
'	Sokol.
Mnenje v Angiji.
Mr. S. S. Met'lure, ameriški časnikar. ki se že daljčasa mudi v Angliji, kjer proučuje tamošnje razmere, je poslal te dni svojemu listu "Evening Mail" zanimiv članek. katere«^, v naslednjem navajamo.
S. S. Met'lure, je kot je čitatc-Ijem še mogoče v spominu, bil pred meseci v Nemčiji, kjer je videl neorekosljivo nemško orgnizacijo. 1 Prišedši v Ameriko, je pričel pisati za nemško stvar, in sieer 011 je bil edini, ki j<- to storil, izmed vseh drugih neuvorških angleških listov.
j On piše iz Londona :
Namenil sem se. da podam A-luoriki nekako sliko o iniieuju v Angliji glede mirovnih pogojev. — glede mornarice. —— glede Zeppeii-nov. — glede submariuov, — gle-1 de tarif. — glede Nemčije iu Nemcev. — glede Francije, — glede položaja Anglije in glede nekaterih drugih stvari. Da bo mogoče razumeti sorazmerje Anglije do vseh teh gori navedenih stvari, je .treba v prvi vrsti poznati čutenje v Angliji napram Nemcem in Nem čiji, in da boni mogel to opisati, moram pisati zelo konkretno. Kar bom pisal, boni pisal le iz izkušenj in iz podatkov, ki sem jih dobil iz angleškega mnenja, j Obiskal sem velike industrije«* in trgovce, urednike itd. — sploh ljud vseh stanov.
j V Angliji je več stvari, glede I katerih je mnenje splošno. Potem i so pa tudi stvari, s katerimi se t strinjajo enoglasno le nekateri deli Anglije, le gotovi krogi. Napri-jmer mnenje glede Amerike ni enotno. T«xla mnenje glede Neni-jeijo iu Nemcev je pa tako enoglasno in edino, da si je težko predstavljati kaj. v čemer bi se kak ( narod bolj skladal.
Nkega dne sem se mudil pri neki družini, katere ime je znano po celem svetu; iu moja gostiteljica je govorila o čutenju Anglije napram Nemcem. Dala mi je svoje izjave, tikajoče se raznih ozirov. ter jih zaključila s tem, da želi, da bi bil Berlin do tal porušen in da bi se potem naredilo steno o-■ kol i. podrtij.
j Potem se je vtaknila vmes še neka služkinja in pričela obkladati Nemce z raznimi priimki, ki , niso bili spodobni. — Gostiteljica se je oprostila, rekoč: liVeste. Mr. McClure, mi smatramo Neni-jee kot za nekake gorile", i Potem me je peljala v knjižnico, kjer je bilo več omar. V nekem koncu je stala neka zelo močna omara, katere vrata je odprla in potegnila ven nabasan samokres, 'rekoč: "Tukaj notri se bom skri-! la. ako bodo prišli kdaj Nemci, in ako me bodo našli, se bom vstreli-la." —
Pozneje sem o tem pravil mojim znancem po Londonu. Odgovorili so mi: "Da. gotovo; vse naše ženske se bodo rajše same umorile, kot pa da bi prišle v roke Nemcev.
Nekega drugega dne sem bil na obisku pri nekem možu, katerega interesi so v velikih ladjedelnicah in v morski plovbi. Obravnavala sva Fryattov slučaj, kajti kapitan Frvatt je bil uslužben pri njegovi družbi. (Čitatelji se še gotovo spominjajo. da so Nemci pred par meseci usmrtili kapitana Fryatta, poveljnika pa mika "Brussells", ker se je branil napram nekem nemškem podmorskem čolnu, ki ga je bil napadel. To je bil njegov zločin. Op. ured.). Ta mož mi je pravil, da je kapitan Frvatt daljčasa varno vozil po morju, za kar je dobil od družbe v dar zlato uro. Pozneje, ko se je ubranil pred nemškim submrinom iu srečno prišel s svojim uarnikom v angleško pristanišče, je dobil na še od ad-miralitete eno zlato uro.
"O11 ni potopil nemškega subma riua ", je izjavil mož. "temveč se je le branil kot se je pač mogel".
Ta mož je dalie izjavil, da je napravila eksekueija kapitana Frvat-ta na angleško javno mnenje grozen utis. On mi je pripovedoval, da ni bilo prve mesece vojne videti v Angliji nobenega očitnega sovraštva do Nemeev. Angleži so pričali Nemce šele takrat sovražiti v pravem pomenu besede, ko so potopili "Lusitamjo". — "Veste, to ni.Lako.-frrtvraštvo, katero
gojimo do Nemeev. kot je navadno med ljudmi in ljudmi, temveč mi gledamo na Nemce kot na kače". mi je rekel dotični mož.
line tega moža je v Ameriki dobro znano in lahko rečem, da zastopa ou večino industrijskih krogov.
Težko se je s pravo besedo izraziti, da bi mogel žnjo v splošnem opisati angleško javno mnenje.
Neka ameriška gospa, ki tudi piše za ameriške magacine. mi je pokazala neko pesem, ki je bila naslovljena "O Lord, deliver us from tin* Germans". — "O Gospod. reši nas Nemcev". — ter dostavila, da je to molitev vsake ženske v Angliii. Belgiji in Franciji.
V Angliji se je veliko tiskalo • » nemških srrozovitostih. toda veliko pa še prikriva vlada, česar st| bo pa poslužila pri mirovnih p o ga-' janjih.	|
Angleška umrnariea se je Iek<fy te vojne za dvakrat povečala, dve tretini vseli ngleških inženirskih moči je zaposljenih pri gradnji 110 vi h mornaric.
Angleški narod se popolnoma zaveda koliko vrednosti j'' za deželo mornariea; zaveda se. tla je to po-, treba za obstoj anglešega kraljev-stva. Angleška morska moč bo koncem te vojne tolikšna, da se jo zdaj ni iuo«roče predstavljati.
Angleški in francoski socialisti dozdaj še niso poskušali reševati vprašanja, ako bodo po vojni zopet obnovili sodrugstvo z nemškimi socialisti.
Jaz sem slišal moža. ki je oče angleškega socializma, ko je rekel: **Sčasoma bomo mogoče Nem cem zopet dopustili v mednarodno organizacijo, toda ne pod istimi pogoji kot poprej. Mi jih ne bomo pustili, da nas bodo vladati kot so nas pred vojna; ako bodo hoteli biti z nami, bodo morali biti nekoliko bolj ponižni".
Francija bo zahtevala, da Nemčija popravi vse podrte kraje v Franciji in Belgiji. To bo eden mirovnih pogojev, o katerem ne bo mogoče nič debtirati.
Rum unija bo morala postati večja. istotako tudi Srbija, Poljska samostojna. Dalje so pa še pogoji, ki so bili že stokrat navedeni. — Subnirinov se Angleži nič več ne boje: strah, da bi Nemčija zopet pričela s tem vojevanjem, je minil.
Kako je z zeppelinskimi poleti je že znano. Nemško časopisje je naravnost nesramno lažnjivo glede teh poletov.
Nekateri nemški časopisi so zdaj pisali, da tiskiijo angleški listi dve izdaji o zep pelin skill poletih, v eni izdaji poročajo resnico za domače ljudstvo, drugo izdajo razpošljejo po svetu. To je seveda nesramna laž. —
Veliko se govori tudi glede tij-riie. vgibajo kaj zna Nemčija narediti itd. Splošno mnenje je. da Anglija ne bo veliko trpela vsled kakršnekoli tarife.
Kar se tiče Združenih drŽav je v Angliji mnenje, da Ameriko popolnoma nič ne briga vojna iu da naj se ne vtika vmes. Amerika — pravijo — se ima toliko pravice vtikati vmes kot Kitajska. Vendar glede tega mnenje ni enotno.
Glede Francije so Angleži pre-prjčni. ila sta Anglija in Francija enota, ki se ne da razdmžiti.
Sovraštvo, katerega je vcepila Nemčija sama do samasebe je angleško politiko* popolnoma izpre-menilo.
Jaz poskušam spraviti na dan popolno resnico, kajti to si smatram za svojo dolžnost. Treba je, da kot dober reportar povem kakšna je pravzaprav situacija, zlasti kar se miru tiče.
Občutljivost.
Oti' iuil si sred govorice, razpalila kri ti je lice. ko nekdo besedico žali v nedolžni ti rekel je šali.
"Gospoda — !" Ni dalo ti dalje, spet govor iu dih ti zastal je. "Gospoda, ta pes naj me blati.'" Zaklel si, izginil med vrati.
Med vrbami sredi ravnice v potoku šumljajo vodice: euj. besui prijatelj, tja kreni in kamen tam v strugo zaženi!
' "e jasni vstrepečejo vali. dno čisto v vodah se zrcali; takoj pa lw> sodba ti druga, če kalna razplavi se struga.
Jožef Vole.
DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI!	J
Zima v Poljski.
V	Poljski se prične zima v novembru ali kot ga Poljaki hnenu-j«*jo v listopadu. Traja pa do kou- . ca marca, ki ga imenujejo tudi 'mesec zmrzovanja', kateremu potem sledi "kwiesien", mesec rož.
Zima je v Poljski huda, dokler traja. Traja pa navadno pet mesecev. včasih tudi nekoliko več.
Letošnja zima grozi Poljakom, ki so še ostali doma. z velikimi ne-prilikami. kajti ubogim ljudem bo letos primanjkovalo vsega, zlasti pa še prepotrebnih čevlcv. obleke, drv in močne hrane.
V	Švici je takoiinenovaui Poljski Centralni Podporni Odbor, katerega sedež je v Vevey-u. Predsednik tega odbora je Henrik Si-
I eiikiewicz. slavni poljski pisatelj.
Vsi poljski listi, kakor tudi ne-' kateri ameriški, ki so naklonjeni Poljakom, so pričeli prositi Ame-rikance, da pošiljajo gorinavede-uemu odboru prispevke, s katerimi bo Odboru mogoče kupiti oble-J ke in tako nekoliko olajšati bedo poljskemu narodu, ki ga še ni vojna požrla.
} Ktlino pomoč, kater morejo u-bo«i Poljaki pričakovati, je iz Švice, kajti iz Amerike najbrže ne bo mogoče še tako kmalu ali pa nikoli poslati, kajti vojskujoče se 111 sovražne si države se gotovo ne bodo toliko sporazumele, da bi se moglo iz Amerike poslati hrano.
Židje v Rusiji.
I Iz Petrograda se ravnokar poroča,-da so-se othfosaji med Židi in Rusijo v enem oziru izboljšali. I'-imrte. bodo židje o izdaj naprej uživali, kar se tiče izobrazile, isto prostosti* in iste priložnosti j kot jih imajo ost;iii prebivalci . Rusije.
j Pričelo se j< že v.stanavlja-11 jem mnogih višjih sol. tehničnih akademij itd., v katere bodo po-;hajali izključno židje. Dalje imajo židje tudi ravnotako [»ros t vstop x ruske univerze kot pra\i Kosi.
j lili-:.;.1 ima zdaj velik načrt z.i zgiailuo 11 idaljnih šol za Žide. katere se bo izpeljal«* tekom gotove-* w
, ga časa.
Za izobrazbo Židov se j.' zavzela sama ruska vlada. Poleg teh viš-: jih ;«.! je bilo Izdano tudi dovoljenje. da se sme zgradili več: I gimnazij za židovske dijak«-. , V vseh ruskih šolah se je leU*s vpisalo od 11 «lo 1."» odstotkov več! zidov kot jih je bilo vpisanih lan-! sko leto.
HITRO SE GA PORABI, KER GA VSAK RAD UŽIVA.
s	r —' 1
H. H. von Schliek, slavnoznani naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Oaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stani zvezi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdrav-je. <ele kupe zahvalnih pisem, je naš rojak Josip Bode. 10 41 St.. Milwaukee. Wis. pisal sledeče pismo :
"Nedavno naro«"*en Bolgarski Krvni t'aj mi j«* že poš.-l. k< r ne uživa ga le moja družina, temv«««" vsakdo, ki nas obišče. y:a rad u-živa. >laz iu moja družina smo bili res zelo boleluii. mene je bo-h*l želodec in trgalo m«* j.- v pl •-čili. a malo dekle ni moglo ne j«--sti ne spati. Odkar pa to blaženo sredstvo uživamo, je premih a ia moja želodčna bolez«Mi in ravnotako tudi trganje v plečih: malo dekle je pa zdravo in debelo".
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli. v Canado za 31.12:
Marvel Products Company,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja-teT oaiirurati. po5'lite 10c. vei».
Iščem svojega nečaka TOMAŽA II.VK. doma i/. Krašnje na (•«»'-renjskeui. Pred Štirimi meseci j<- bil v Cassandra. Pa. < »d tam je prišel k meni na obi*k in od mene j«* šel v nek kraj. katerega niti sani ni mogel povedati. (»d takrat nisem ('-ul od njega. Bil je član društva sv. Barbare št. 71 v .lohnstownu. Pa. Po nekem rojaku sem zvedel, da je pou«*>ri*eil. iu sicer i;a .)•" vlek raztrgal. Prosim cenj»nc rojatk«*. če kdo ve kaj <> njem. d;: mi poroča, ali pa. ako je šr med živimi, r.aj >e p,*	oglasi
svojemu stricu. ak»* n<*. L/.iriild društvo, ker dozdaj jaz zanj plačujem. — Krank K >smatiii. U. K. D. N i. Box i:.L\ Joiins-to *.vn. Pa.	:: I — 10;
Mlekar.
Ponoči je poklical nek šaljivee j mlekarja :
— Vstani. tvoja najboljša krava , se bo zadušla !
Mlek -r je vstal. š.*i v hlev. t«»da krava j«* bila popolnoma zdrava. V cevi vodovoda je pa našel zatla-čeno repo, katero j«* le težki* spravil ven.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST. NEW YORKt N. Y.
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	*—.25 Ahnov nemškoangleaki tol-! mač, vezan	—.50 j Cerkvena zgodovin«	—.70 j Hitri raeunar	1—.40 i Poljedelstvo	—.50 ! Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Slov.-angleški in angl.-
slov. slovar	—.50 Slov.-angL in angl.-slov. slovar	1.50 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja ,	»—.50 Umni kmetovales	»-.50 Veliki slovensko-angleikl tolmač	$2.00
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli % orožjem!	1—.50
Božični darovi	—JL5 Hubad, pripovedke, 1. In 2.
zvezek po	<—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem	1—.20 Leban, 100 beril
Na različnih potih	.—.20
O jetiki	r-15
Odvetniška tarifa	_.30
Pregovori, prilike, reki	1—.25
Titanik	—.30
Trojka, povest	»—.50
Vojna na Balkanu, 18. zves.	$1.85 Zgodovina e. in k. peipolka
it 17 s slikami	«—.50 Zgodovina slov. naroda S.
zvezek	1—.40
Življenja trnjeva pot	—.50
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Kudolfa
(Tragedija v Meyerliugu)	—.75 ! Z slikami mesta New Yorka
po	r—J2M
RAZGLEDNICE:	. j
Newyorike e cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	;—.OS
ducat po	<—.29 Album mesta New Torka
s krasnimi slikami, mali	r—.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	«—.10
veliki	r—.23 Astrijsko-Italijansks vojns
mapa	!—.1§
Balkanskih drfa^	r—.15
Evrope	«—JJ
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50
Vojni atlas	—J2Š Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
•držav po	r-M
AvBtro-Ogrske mali	r—.10
veliki vezan	(—.50
Celi svet	*—J29 Velika stenska mapa U. 8. na drogi strani pa eett
svet	$1.09
OFOKRA: Naročilom je priložili denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakasnisi, ali pottafk imamkih Počtnina je pri vse!
j^tf^r^m^ .........._
Imenik uradnikov
kraimil drultir Jugoslmuski Katoliške Je dno te v Zjed. držarab aieriškili,
Društvo »v. Cirila in Metoda štev. 1, v Ely, Minn.
Predalnik: Jos, J. Peshel, box IGo; tajnik: Jos. Mertel; blagajnik: Ju.s. Rpreitzer; zastopnik: Matevž Zgouc, bol 423. Vsi v E1T MUiu.
Društvo zboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu v Joe. Ska tatovi dvorani.
Draft?* Sv. Srca Jezusa iter. 2. v Ely, Minn.
Predsednik: Joseph Kolenc, box 319; tajnik: John H. Merhar, box 95; blagajnik : John Merhar, box 95. Vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo ob 10. zjutraj v Jos. Skalatovi dvorani.
Droit™ Sv. Barbare Štev. 3, v La Salle, DL
Predsednik: Joseph Bfegach, 437 Crtxsat St.; Joseph Špelich, Vincents Ave. 22 St.: blagajnik Valentin Metelko, 137 I*aharp St.: zastopnik: M. Komp, 1026 First St. Vsi v La Saile, III.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani gospoda Math Kompa, 1026 First St.
Društvo Sv. Barbare Sler. 4, v Federal, Penna.
Predsednik: Frank Starman. Bur-dinc, Pa.; tajnik: John Demshar, box 237, Burdine, Pa.; blagajnik Luka Dernaušek, Morgan, Pa.; zastopnik: John Krek, Burdine. Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani v
Burdine, Pa.
Društvo Sv. Barb tre štev. 5, v Soudan, Minn.
Predsednik: Mike Mušlch, box 821, Sondan, Minn.; tajnik: John Drago-van, box 063, Sondan, Minn.; blagajnik: Anton C!orni k. box 1585. Tower,
Minn.; zastopnik: Jos. Oblak, box 1162, Sondan, Minn.
Društvo zhomje vsako četrto ned Ijo v mesecu v cerkveni kapeli v Tower, Minn.
Društvo Marije Pomagaj štev. 6, v Lorain, O.
Predsednik: John Šuštarji«". 1077 K. 34 St.; tajnik: Frank Zihrl. 238S Elyria Ave.: iilagajnik: Jožef Mra-mor, 17S3 K. 2* St.; zastopnik: J(i&>f Mraiaor, 17<i 1'. 2V St. Vsi v I .o rain. Ohio
Društvo zltoruje vsako tretjo CI. > nedeljo v mesecu v prostorih F. .1 list i na 2Mb S t
Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 9, v Calumet, Mieh.
Pre<lsednik: Frank Sedlar str., 330 Oseeola St.. Lauriuni. Micli.; tajnik: John llenieh. SI7 Seott St., Calumet, Mirb.: blagajnik: Mike Sunich Jr. 421 - 7th St., Calumet. Mich.: zastopnik: John llenieh, 817 S'*ott Ct., Calumet, Mleti.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani St. Jožefa takoj jkj prvi sv. maši.
Društvo Sv. Štefana Štev. 11, v Omaha, Nebr.
Predsednik: John I*rich, 1450 So. IS St.: tajnik in zastopnik: ^lili:t«-l M ra vi net z. 11.14 So. 17 St.: blagajnik: Joseph Cepuran 142;J So. 12 St.
Društvo zboruje vsako drugo nede-ljo v mesecu ob 2. jtopoldan v dvorani Katoliške češke šole na 14. ulici Omaha, Nebr.
Društvo Sv. Jožefa štev. 13, v Pitts-burghu, Pa.
Predsednik: Frank Straus. 1012 High St.; tajnik Vlncenc Arch, No. 1 Klckenha<-h St.; blagajnik John Si-moneich 1132 Fabyan St.; zastopnik J. SimotM-ich. 1132 Fabyan St. Vsi v N. S. Pittsburgh, Pa.
Društvo zltoruje vsako drugo neti *-ljo v mesecu ob 2. uri [K»i>oIdne v pro štorih Kranjsko-Siov. doma.
Društvo Sv. Alojzija štev. 13, v Ba^-galey, Pa.
Predsednik: Frane Kolčne, box 42, Whitney, Pa.; tajnik: Ivan Arch, l>o\ 102, Witney, Pa.; blagajnik: Anton Rak. box 53. Holstetter, Pa.: zastopnik : Ivan Arb. l>ox 1«!2, Whitney. Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedelj«« v mesecu ob 2. uri {»opoldne v -ivorani Anton Mauser na Holstetter, Pena.
Društvo Sv. Južefa štev. 14, Crockett, C al.
Predsednik : Mihael Pešci: tajnik: Mihael Nema u Idi:'lx>x 157: blagajnik: Frank Velikonia; zastopnik: Fr. Gorieh. Vsi v Crockett, Cal.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo, ako je le mogoče v P. Hanlon dvorani.
Društvo Sv. Petra in Pavla iter. 15, v Pueblo, Colo. (
Predsednik: Anton Terglav, 1525 8prus St.; tajnik: Frank Janesh, 1212 Bohmen: blagajnik: John Zupančič, 1238 Bohmen Ave.; zastopnik: Johan Zupančič, 1238 Bohmen. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo zboruje na 1212 Bohmen v Frank Janesba dvorani dopoldne ob 8. uri in zvečer ob 7. url.
Društvo Sv. Cirila in Metoda Mer. IG, v Johnstown, Pa.
Predsednik: Ivan Tegelj, 1115 Vir-gina Ave.: tajnik: «!regor Hrešiak, 407 - 8 Ave.; blagajnik: Martin Logar, 768 Caiman Ave.; zastopnik: Fr. Slabe, 287 C©pi>er Ave. Vsi v Johnstown, Pa.
Dru£tvo zboruje vsako tretjo nedelj-» v svoji lastni dvoran! 725 Braddley Alley. Johnstown. Pi
Društvo Sv. Mflfft štev. 17 v Aldridge, Predsednik: Jakob Blatnik, Corvin Ikb. Cwri» Spriw Moot.; W*siJ
nlk: Frank Koncllje, Corvin Springs, Mont.; zastopnik: John Mikolich, Corvin Springs, Bfont^
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu John Miko-lich ob "9. uri zjutraj v Aldrldge, Mont.
,	v
Društvo Sv. Alojzija Mer. 18 v Back Springs, Wyo.
Predalnik: Anton Oblak, Box 134; tajnik: Frank Fortuna, 315
6th St.; blagajnik: Louls Taucher, 299 H. and 3rd St.; zastopnik: John Put z, 402 - 7th St Vsi v Hock Springs, Wyo.
Oruštvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu ob 10. uri dopoldne.
Društvo Sv. Alojzija štev. 19 v Lorain, Ohio.
Predsednik: Valentin Rozman, 1732 E. 20 St.; tajnik: Fr. Pavlich, 1935 E. 29 St.; blagajnik: Johan Zore, 1655 E. 31 St.; zastopnik: Fr. Justin, 170S E. 28 St. — Vsi v Lorain, Ohio.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v A. Virautovi dvorani 1700 cor. E. 28 and Globe Ave.
Društvo Sv. Jožefa štev. 20, v Gilbert, Miun.
Predsednik: Matt Zadnik, P. O. box 5So; tajnik: Frank Kooevar, P. O. box 386; blagajnik: Joe Germ, P. O.; zastopnik: Matt Majerle, P. O. box 52. Vsi v Gilbert, Minn.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Anton Idiharjevi dvo* rani.
Društvo Sv. Jožefa štev. 21, v Denver, Colo.
Pretisednik: Anton MarinSek, 4822 Washington St.; tajnik Frank Skra-ber, R. F. D. box 17, Stockyard St.: blagajnik John Cesar, 5115 Emerson St.; zastopnik: Frank Smole, 4683 Franklin St. Društvo zboruje vsacega 16. v Matt
S uda rje vi dvorani na 4600 Humboldt St., Denver, Colo.
Društvo Sv. Jurija štev. 22 v South Chicago, 111.
Predsednik: Marko Horvat, 8926 Strand St.; tajnik: Anthony Motz, 063-"; Ave. M: blagajnik: Nikola Ja-kovčicli, 9621 Ave. M; zastopnik: Anthony Motz, 9635 Ave. M. Vvi v So. Chicago. 111.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseco v Lake Side dvorani, 9601 Ewing Ave.
Društvo Sv. Ime Jezus štev. 25, Eve-leth, Minn.
Predsednik: George Kotze, 115 Grant Ave.; tajnik: Louis Govže, 613 Adams Ave.; blagajnik: Anton Fritz, 112 Grant Ave.; zastopnik: Anton Fritz, 112 Grant Ave. Vsi v Eveleth, Minn.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Max Stipetičevi dvo rani.	(
Društvo Sv. Štefana štev. 26, v Pitts-burghu. Pa.
Predsednik: Jožef Pogačer. 5307 Berlin Alley; tajnik: Johan Varoga, 5126 Matrona Alley; blagajnik: Fr. Koncilja, 4755 Plumer St. — Vsi v Pittsburgh, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v SI. Domu ob 2. uri popoldan.
Društvo Sv. Mihaela Arhangelja štor. 27, Diamondville, Wyo.
Predsednik: Frank Hlačun. box 103; tajnik: Vinnc. Lu|»ert, box 52.: blagajnik: Z. A. Arko, box 172; zastopnik: Z. A. Arko, box 172. Vsi v Diamondville, Wyo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob-2. uri ijojioldan v prostorih sol »rata Z. A. Arko.
Društvo Marija Danica štev. 28, Sublet, Wyo.
Presednik: Joe Felic-ian, box 61 ; tajnik: Jernej Gradišnik, Box 180; blagajnik: Anton Li|»old: zastopnik: Maks Robnik, Box 93. Vsi v Sublet,
Wyo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v čitalniški dvoranL
Društvo Sv. Jožefa štev. 29, Imperial, Pa.
Predsednik: Alois Tolar, box 242; tajnik: John Virant. box 312; blagajnik: Jacob Dolinar: zastopnik: Valentin Peternel, box 172. Vsi v Imperial. Pa.
Društvo zboruje v svoji lastni dvo-raui v lnii>erial, Pa.
Društvo Sv. Jožefa štev. 30. Chisbolm. Minn.
Predsednik: John Lamuth. 201 L. St.; tajnik: Jacob Petrieh, box 646: blagajnik: Karol Zgonc, box 313; za stopnik: Anton Mahne, box 39L Vsi v Chisholm. Minn.
Društvo zlvoruje vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldan v Lovrenc Ko-vach dvorani L. SL
Društvo Sv. Alojzija štev. 31, Brad-dock, Pa.
Predsednik: Anton Nemanič, 155G Ok. Ave.. E. Pittsburgh. Pa.; tajnik: Martin Hudale, 931 Washington Ave. Braddock. Pa.; blagajnik: Jernej Suša. 103 - 9 St., Braddock, Pa.: zastopnik: Alois Horvat, box 52, Turttle Creek. Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Ruberstajnovl dvorani na 11 cesti vogal Washington Ave.
Društvo Marija Zvezda iter. 32, Black Diamond, Wash.
Predsednik: Alois Krnc, bo* 152; tajnik: Gregor J. Porenta. box 176; blagajnik: Frank Druml, box 64; zastopnik: Joe Burkelea, box 15. Vsi v Black -Diamond, Wash.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo «eeecu peedjifUiaB	oil
t flttsor L Proaterth namt&h*
Društvo Sv. Barbare Štev. 33. Trestle,' Pa.	i
Predsednik: Anton Eržen. TtD 1, box 109 b; Turtle Creek. Pa.: tajnik: Fr. Schifrar, RD. L box 76a. Turtle Creek, Pa.; blagajnik: John Šifrar. RD. 1, box 107. Turtle Creek. Pa.: zastopnik:, Frank Kacin, RD. 1, box S5, Turtle, Creek, Pa.	j
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani v' Turtle. Pa.	j
Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 35, v Lloydell, Pa.
Predsednik: Jožef gvelc ,l>ox 4, On ! nalinda, Pa.; tajnik: Jolm Jereu, iK>x j 10, Llovdell. Pa.; blagajnik: Johan Klaršič, Ik>x 21, Lloydell, Pa.; ziistop-liik : J.rhn Haršič. Lloydell. Penna.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni dvorani v Llov-dell, Pa.
Društvo Sv. Alojzija štev. 36, v Cooe-maugh, Pa.
' Predsednik: John Kolar, RFD. 1. Ik>x 13S; tajnik: John Brezovič, box 32(J: blagstpiik: Frank Skufca. 4ST« Second St.: zastopnik: Josiph Dre-inelj. box 275.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldan v svojem lastnem domu v Conemaugh, Penna.
Društvo Sv. Ivana Krstnika štev. 37, v Clevelandu, O.
Predsednik: Anton Braniselj, 1045 E. 61 SL NE.; tajnik: Rudolf Terdan. 6024 St. Clair Ave.. NE.: blagajnik: Alois Zakrajšek. 1015 E. 62 St., NE.: zastopnik: Frank Milanec, 1031 E. 61 St.. NE. Vsi v Cleveland, Ohio.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseco ob 1. uri popoldan v Ivan Grdina dvorani 0025 St. Clair Ave., NE.
Društvo Sokol štev. 38, v Pueblo, Colo.
Predsednik: Mark Ratkovich, 1210 Berwind Ave.; tajnik: Anton Koehe-var, 1206 Berv-ind Ave.; blagajnik: Joe Culig, 1219 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu oh 2. uri popoldan v dvorani sv. Jožefa društva.
Društvo Sv. Barbare štev. 39, v Roslyn, Wash.
Predsednik: Ivan Plese I. box S96: tajnik: Anton Čop, box 440; blagajnik: Mele Boričevič, box 375; zastopnik: Mile Baričevič. Vsi v Roslvn, Wash.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Drug Store v Roslyn, Wash.
Društvo Sv. Mihaela štev. 40, v Cla-ridge, Pa.
Predsednik: Anton Kosoglav, box 144: tajnik: Anton Kosoglav box 144: blagajnik: Jožef Kregel, box 485; zastopnik: Anton Semrov, box 284. Vsi v Claridge, Pa..
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. D. ob 9. uri dopoldne.
Društvo Sv. Jožefa štev. 4L v East Palestine, O.
Predsednik: John Hostnik, box 165; tajnik: Paul Taucher. box 353; blagajnik: Anton Jurjavčič, box 351; zastopnik: Anton Jurjavčič, box 351. Vsi v E. Palestine, Ohio.
Društvo zboruje vsako drugo nedelj« v mesecu ob 2. uri poi»oldan pri sobratu Frank Jurjavčiču.
Društvo Marija Pomagaj štev. 42, v Pueblo, Colo.
Predsednik: Ant. Javomik. 1251 So. Santa Fe Ave.; tajnik: Marko llič. 1235 Eiler Ave.; blagajnik: Frank Kašič, 1248 Bohimen Ave.; zastopnik: Joseph Zabukovec, 1217 Ber-I wind Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 8. uri dopoldne in ob 8. uri zvečer v John Rotizovi dvora-lii 217 E. Northern Ave.
r
Društvo Sv. Petra iter. 50, v Brook]y-nu, Neiv York.
Predsednik: Gabriel Tassotti, 423 Throop Ave.; tajnik: F. J. Tassotti, 130 Scholes St.: Iilagajnik: Jos. Štav-dobar. 1G93 Linden St.: zastop.: F. G Tassotti. ISO Scholes St. Vsi v Brooklyn, N. Y.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Klueg's Huber-tus Jaeger Hall, 211 Montrose Ave., Brookly n. N. Y.
Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 51, v Min-*y, Utah.
Predsednik: Louis Založnik, box 33; tajnik: Josip Kastelic, R. F. D.
Xo. 7, Box 2 C. K.: blagajnik: Math Sholiar; zastopnik: Math Shobar, 118 So. State St. Vsi v Murray. Utah.
Društvo zboruje vsaki drugi torek v mesecu v Foresters HalL
Društvo Sv. Jožefa štev. 52, Mineral. Kan s.
Predsednik: John Kastelic, box 56, Mineral. Kans.; tajnik: Frank Au-gustin. box 360, W. Mineral, Kans.; blagajnik: Peter Benda, box 32S, W. Mineral, Kans.; zastopnik: Martin Bambič. l»ox 307, \V. Mineral Kans.
Društvo zboruje vsako d rušo nedj-ljo v mesecu v Frank Salzerjovi dvorani v Mineral, Kans. ob 2. uri popoldan.
Društvo Sv. Jožefa štev. 53, v Little Falls, N. Y.
Predsednik: Josip Komovec, 2. E. Casler St.; tajnik: Jerneja Per, 5 Danube Lane; blagajnik : Frank Gra-šič, 52 Danube Št.; zastopnik: Aloiz Marošek, 23 Sherman St. Vsi v Little Fails, N. Y.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1, uri popoldne v lastnem društv. domu na 36 Danube St.
Društvo Sv. Frančiška štev. 54, v Hib-bing, Minn.
Predsednik: Steve Domin, box 373; tajnik: Joseph Smotz, box 374; blagajnik : John Porslia, box 347: zastopnik: Rudolf Kure, 311 - 3rd Ave. Vsi v Hibbing, Minn.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob desetih dopoldan v
narodni dvorani.
Društvo Sv. Roka štev. 55, v Union-town, Pa.
Predsednik: Martin -Prah, box 87; tajnik: Joseph Krumar, box 43; blagajnik: Urban Rupar, box 128: zastopnik: Joseph Krumar, . box 43. Vsi v Lemont Furnace, Pa.
Društvo zboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu v Union town, Pa. v ruski cerkvi.
Društvo Sv. Alojzija štev. 57, v Export, ,Pa.
Predsednik: Josip Pavletič, Box 164; tajnik: Louis Supancich, Box 38; blagajnik: Frank Nagoda, Box 192; zastopnik: Frank Kogovšek, Box 436. Vsi v Export, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldne v Red Eagles dvorani."
Društvo Sv. Štefana štev. 58, Bear Mont.
Predsednik: Frank Ermenc, Washoe. Mont.: tajnik: Peter Kushar, box 209. Bear Creek, Mont; blagajnik: Mar tin Šetinc, Bear Creek, Mont.; zastoi>-nik: John Oešarek, box 207, Bear Creek, Mont.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Chesarek dvorani ob 2. uri popoldne.
Društvo Sv. Barbare štev. 60, v Chis-hoim, Minn.
Predsednik: Anton Gačnik. box 268: tajnik: John Erčul, 111 W. Spric St.? blagajnik: Anton Ivane. 216 Spruce St.; zastopnik: Martin Govednik, 215 W. Tamarack St. Vsi v Chisholm, Minn.
stopnik: Frank Maure, box 431. Vst v Thomas, W. Va.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Mike Buličevi dvorani ob 2. uri popoldan.
Društvo Zvon štev. 70, v Chicago, DL
Predsednik: Frank Zeman, 2270 Blue Island Ave.; tajnik: Joe Ben-cich 2274 Blue Island Ave: blagajnik: John Zvezich, 2294 Blue Wand Ave.: zastopnik: John Voikar, 2225 W. 23rd St. Vsi v Chicago, III.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob drugi uri popoldan v cerkveni dvorani na Lincoln in 22nd Place.
Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 71, v Collinwood. O.
Predsednik: Alois Kolenc, 15250 Saranac Huau; tajnik: John Asseg, 667 E. 152 St.: blagajnik: Karol Kral 705 East 156 St.; zastopnik: Anton Bokol, 727 E. 157 St. Vsi v Collinwood, Ohio.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v cerkveni dvoranL
Društvo Sv. Barbare štev. 72, Taylor, Wash.
Predsednik: Ciril Ermenc: taiuik: Joseph Penoza, box 121: blagajnik: John Lamprečnik: zastopnik: Joseph Penoza. box 121. Vsi v Taylor. Wash.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Union Hali, ob 10. dopoldne v Taylor. Wash.
Društvo Sv. Alojzija štev. 87, v SL Louis. M o.
Predsednik: Mihael Grabejan, 2834 Lyon SL; tajnik: Ignac T ros t, 3518 Morgan SW; blagajnik: Frank Bi-scak, 6751 Vernon Ave.; zastopnik: Ignac Trost, 3518 Morgan St. Vsi v St. Louis, Mo.	- "
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu na 3107 So. 7th St
Društvo Sv. Mihaela štev. 88 v Roundup, MonL
Predsednik: John Strvašnik, box 12S. Klein, Mont.; tajnik: J. R. Rom, box 96. Klein, Mont.: blagajnik: Johu Petek, box 22; zastopnik: Martin Rach, Roundup, Mont.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob dveh popoldan na Bilings Rd. v _ Jack Runtich dvorani.
Društvo Sv. Jožefa štev. 89, v Govan-
da, N.
Predsednik: Jernej Šimnovec, box 979: tajnik: Kari Strniška, 114 Miller St.; blagajnik: Jožef Kaluža, box 41; zastopnik: Anton Straus, 137 Palmer St. Vsi v Gowauda, N. Y.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pojioldne v Shack Hall. 14 Jamestown St v Gowauda, N. Y.
Društvo "Orel" štev. 90, v New Yorko, N. Y.
Predsednik: liak Karl, 10S K. 6. St. New York. N. Y.: — tajnik : Valentin Orehek, 1S3 Maujer Si. Brooklyn, N. Y.; blagajnik: John P« -lerka. 525 E. 135 St.. New York, N. Y.: zastopnik: Valentin Orehek, IS". Mauicr St, Brooklyn, N. Y.
Društvo zboruje vsako tretjo soboto v mesecu pri gostilničarju Geort; Koenigu, 167 E. 4th St New York, N. Y.
Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 75, v Cannousburg, Pa.
Predsednik: Josip Mraviuec, Meadow Lands, Pa.; tajnik: Geo. Shaltz, box o08, Houston, Pa.; blagajnik: J. Zainida, Meadow Lands, Pa.; zastopnik : Matija Zalar, Meadow Lands, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseco v Bear Hall, Meadow I
! 1 shak. 5410 Vioming St.. Lakeside. Vsi v Duluthu.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo j v mesecu ob 2. uri popoldne v John Mo\eru-a stanovanju 4Š3 Mesal«a Ave.
Društvo Sv. Antona štev. 108, v Youngstown, Ohio.
Predsednik: Joe Cekuta, box 444, Girard. O.: tajnik: John Čopič 623 Po-welsdale Ave.. Youngstown, O.: blagajnik: Anton Kikel, 1116 Franklin Ave., Youngstown. O.; zastopnik: Anton Kikel, 1116 Franklin Ave.. Youngstown, Ohio.
Društvo zboruje vsako tretjo m-do-
ljo v mesecu na 1116 Franklin Ave.. Youngstown, Ohio.
Društvo Marija Trsat štev. 109, v Keewatin, Minn.
Predsednik: Anton Lunder. !n»x 04, Keewatin. Minn.; tajnik: John Hren, box 332, Keewatin, Minn.: blagajnik: Frank Mikulič, Carson Lake, Minn.; zastopnik: Frank Mikulič, Carson Lake, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v mestni dvorani ob 2. uri iK>poldne.
Društvo Sv. Frančiška štev. 110, r McKinley, Minn.
I Predsednik: Al. Košir, L. box li!6; tajnik: Frank Roje, L. box 1 Lv!: blagajnik: Frank Arko, box 73. Vsi v McKinley, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v McKinley City Hall ob 2. uri iH.»iK>ldne.
Društvo Sv. Jurija štev. 111 v isnd-ville, Colo.
Predsednik: John Hočevar, 514 W. Chestnut St.; tajnik: Anton Hren. P. O. Dos 150; blagajnik: Johu Hren, 125 E. 2nd St.; zastopnik: Martiu Blatnick, 420 Elm St Vsi v Lcadvillo, Colo.	f
Društvo zboruje vsakega 10. v nf-seen v dvorani Joe Galoba na lt»7 II »■ rizon Ave.
Društvo Janeza Krstnika £tev. 112. v Kitzville, Minn.
Predsednik: Rudolf Mišc, box 65, Kitzville, Minn.: tajnik: Mnrko Majerle, box 21, Kitzville, Miun.: blagajnik: Anton Rus. box 22: za<t'»i>-nik: Anton Rus, box 22, Ki 17. v U le, Minn.
DruStvo zboruje vsako tretjo n^le-ljo v mesecu ob 2. url potn.hlan v prostorih Martina Chernuglav. Kitzville, Minn.
Društvo "Slovenec** štev. lit \ Ely, Minn.
Predsednik : John Som rock ; tajnik: John B. Smrekar. box AB; blagajnik : Jacob Presiren. box 2S6; zastopnik: John B. Smrekar, box AB. Vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol dveh popoldan v Gleasonovi dvorani na Sheridan St., Ely, Minn.
Društvo Sv. Pavla štev. 116 v Dehnont, Pa.
Pred- 'lidk : Jurij Previč. box 125. Export. Pa.: tajnik: Andrew i:..u'a-tay !»;>\ li\ K x port. I'a. s. ij. : hi;i;raj-nik: Anti.n Primožič Im>x 1J. Ez.port, Pa. S. :: : ;'.a>topuik: J o lin K.-tair, box m. I.u-k. Pa.
Društvo 7.!«>ruj«- v-ak>- j<. !;.•)(<•-ljo v '.-u «•!• 2. uri i»']»t<l«!:!«* S! i-venski Dvorit ni v White Vaiiey. i'a.
Lands, Pa.
Društvo Sv. Jožefa štev. 76, v Oregon City, Ore.
Predsednik: Joseph Vidic, P. O. Ikix 183; tajnik: Joseph Mislej, 1404 Jackson St.; blagajnik: Matija Justin, 1107 - llth St.; zastopnik: Fr. Jure, P. O. box 174. Vsi v Oregon City, Ore.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1 in pol uri popoldan v McLaughlin dvoranL
Društvo Sv. Rešnje Telo štev. 77, v Grab Tree, Pa.
Predsednik: Frank Grčman, Box 65, Baggaley, Pa.; tajnik: Anton Kos, R. F. D. 1, Box 125, Gi-pensburgh, Pa.; blagajnik: Frank Sokol, Box 209, Penn Station, Pa.; zastopnik: Anton Kos, R. F. D. 1, Box 125, Greensburgh, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v prostoru Antona Kosa.
Društvo Sv. Alojzija Štev 78, v Salida, Colo.
Predsednik: John Ambrozich; tajnik: John I. Mautz, box 531; blagajnik: Jernej Jutihar, box 531; zastopnik: Louis Costello. Vsi v Salida, Colo.
Društvo zboruje prvo nedeljo po 10. vsakega mesece v S t Louis Hail, Salida, Colo.
Društvo Sv. Barbara štev. 79, v Heil-
(	wood, Pa.
Predsednik: Anton Šinan, box 144: tajnik: Louis Koti, box 85; blagajnik: Frank Sožar, box 68; zastopnik: Anton Šinan, box 114. Vsi v Heilwood. Penna.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Louis Kitt
Društvo Sv. Jerneja štev. 8L v Aurora-Illinois.
Predsednik: Joe Varbič, 640 High St.: tajnik: Martin Jurkas, 545 Aurora Ave.; blagajnik: Joe Račečič, 640 High St; zastopnik: Frank Pra-protnik, 21 First Ave. Vsi v Aurora. HL
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v društveni dvoranL
Društvo Sv. Alojzija štev. 43, v East Helena, Mont.
Predsednik: Frank Rus, box 27: tajnik: Jos. B. Mihelich, box 200; blagajnik: Anton Smole, box 162; zastopnik: Frank Tegel, box 73. Vsi v East Helena, Mont%
Društvo zboruje vsakega 20. ob 7JJ0 zvečer v Jos. Luzarjevi dvorani.
Društvo Sv. Martina štev. 44, v Bar-berton. O.
Predsednik: Frauk Merkun, 147 Houston St.: tajnik Math. Kramar, box 223: blagajnik in zastopnik: Frank Skerl. 214 Center St Vsi v Barberton, O.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne na 4"'A Bolivar R. D. dvoranL
Društvo Sv. Jožefa štev. 45, v Indianapolis, Ind.
Predsednik: Frank Spilar, 711 Var-man Ave.; tajnik: Alois Rodman, 7JJ7 Holmes Ave.; blagajnik: Jožef Gačnik. 702 Holmes Ave.; zastopnik: J. Hribernik, 71» Varman Ave. Vsi v lndianaixilis. Ind.
Društvo zboruje vsako drugo nedr-Ijo v mesecu v dvorani »obrata Jozcf Gačnik, 903 Kecbem St.
Društvo Sv. Barbare štev. 47, v Aspea, Colo.
Predsednik: Josip Skufca. box 211; tajnik: Louis Zelnik, box 249: blagajnik: Josip Križman, box 228; zastopnik: Matth Stariha, box 55.
Društvo zboruje vsak tretji ponedeljek v navadnih prostorih.
Društvo Vitezi sv. Jurija štev. 49, Kansas City. Kans.
Predsednik: Mihael Novak, 431 Ferry St; tajnik: Geo. Bajuk, 527 Sandusky Ave.; blagajnik: Peter Jakob-čič, 521 Ohio Ave.; zastopnik: Marko GuStin. 420 N. 5th SL Vsi v Kansas City, Kana.
DruStvo zboruje vsako tretjo netfe-
oBdmat dzmu! m m Ofcte An/
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po' 20. v dvorani John Camp v Chisholm, Miun.
Društvo Sv. Jurija štev. 61 v Beading. Pa.
Predsednik: John Simec. 155 North River St; tajnik: Frank Špehar, 381 X. River St.: blagajnik: Anton Križe. 327 Harold St.; zastopnik: John Stublar. 139 X. River St Vsi v Read ing, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu v Henry <i. Ludvik dvorani cor. Front and Washington St.
Društvo Sv. Florijana štev. 61, v So. Range. Mich.
Predsednik: Paul Lukanich, box 141, So. Range, Mich.: tajnik: John klobučar. box 156, Baltic, Mich.; blagaj nik: Anton Stimac. So. Range, Mich.: zastopnik: John Klobučar, box 156, So. Range, Mich.
Društvo zboruje vsako drugo nedelj« v mesecu v Čtimca Antona dvora -. ni ob 2. uri popoldan.
Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 66. v Joliet, HL
Predsednik: Anton Kosiček. lulo Granite St.; tajnik: Anton Barbich. 100© N. Broadway; blagajnik: John Papic, 1607 X. Broadway; zastopnik: Jožef Zalar, 1002 N. Chicago SL Vsi v Joliet, HL
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldan v stari šoli sv. Jožefa.
Društvo Isos Prijatelj MaWiib iter. 68 v Monfcssen. Pa.
Predsednik: Nikola Vincetieb, 1236 Morgan Ave.; tajnik: Michael Mahov-lleh, bo* 178; blagajnik: Ladislav Vrbanič. box 23 People National Bank; zastopnik: August Bendekovich. box 43 People National Bank. Vsi v Mones-■en, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ▼ mesecu točno ob 2. uri popoldan v dvorani Mtje GaSpiča v_Wiretouu. (in tfOBMMMl). Pa.
Wt» Sv. Petra štev. 66 w Tfcwn,
W. Va.
Predsednik: John Urban, bos 263; tajnik: John Lahajner, baz 215; Ma-
Ank Muu& tac W i m
Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 83. v Sheboygan, Wis.
Predsednik: Mike Skok, 223 N. Sth St.; tajnik: Josip Blazich N. Water St.; blagajnik: Anton Borsc, -S2:: Penna Ave.; zastopnik: Matija Ur-bančič, 1129 So. 10th St Vsi v Sheboygan, Wis.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvoranL
Društvo Sv. Martina štev. 83, v Superior, Wyo.
Predsednik: Urban Jelovšek, box 155: tajnik: Louis Jerosha Im»x 141: blaga i nik: Frank Krashovitz, box 552, zastopnik Matt Vehar, box 286. Vsi v Sujierior, Wyo.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v dvorani sobrata Krasovic.
Društvo Sr. Andreja štev. 84, v Trinidad, Colo.
Predsednik: Frank Tomazin, Sop-ris, Colo.; tajnik: Mate Karčič, 322 W. Main St^ Trinidad, Colo.; blagajnik: Frank Krelc, City Hotel. Raton, N. M. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob deveti uri dopoldne v prostoru Mat Karčiča.
Društvo Sv. Joiefa štor. 86 t Aursri, MIiml
Predsednik: Frank Mišmaš; tajnik: Frank Šusteršič, box 238; blagajnik:: Johan Bradač, box 71; zastopnik: Johan Bradač, box 7L Vsi v Aurora, Minn.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slovenski društveni dvoranL
J Društvo Vitezi Sv. Mihaela štev. 92, v Rockdale, I1L
Tredsetlnik: Anton Anzelc, 120 Maen Ave.; tajnik: John Shetina, Stryker and Maen Ave.; blagajnik: Anton O-berstar, 120 Maen Ave.: zastopnik:
Mihael Šmajt, 412 Meadow Ave. Vsi v Rockdale, 111.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Antonije Mavric dvoranL
Društvo Sv. Roka štev. 94, v Wauke-gan, IU.
Predsednik: John Bartel, 1019 Pre-scot St., No. Chicago, 111.: tajnik: Anton Kobal, 1017 Prescot St., No. Chicago, 111.: blagajnik: Frank Mesec 1021 McAlistar, No. Chicago, 111.: zastopnik: Joe Palanšek, 221 So. Gene-se St., Waukegan, 111.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v A. Pucinovi dvorani 11 in State St. No. Chicago, 111.
Društvo Sv. Frančiška štev. 99, v Motni Run, Pa.
Predsednik: Frank Maček, box 123, Moon Run, Pa.; tajnik: Frank Pod-milshak, box 222; blagajnik: Anton Vehar, box 246: zastopnik: Anton Pintar. box 204. Vsi v Moon Itun, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Barbare.
Društvo Matere Božje Karmetske štev. 100, v Mononghan, W. Va.
Predsednik: Anton Sankovič, box 113, Monongah. W. Va.; tajnik Anton Iskra, box 143, Middletown, W. Va.; blagajnik: Matija Turkovič, Monongah, W. Va.; zastopnik: Johan Sini-čič. box 132. Middletown, W. Va.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Mat Turkovič 112 Alley St. v Monongah, W. Va.
Društvo Sv. Feliksa štev. 101, v Wal-senburg, Colo.
Predsednik: John Rotar, box 114, Tioga. Colo.; tajnik: John Grabnec, Walsenburg, Colo.: blagajnik: John Sieve, GordoiT Mine. Walsenburg, Colo.: zastopnik: Josip Vodopivee, b«»x 1 ~»2. Walseuburg, Colo.
Društvo Sv. Štefana štev. 117 v SarteU« Minn.
Predsednik: Aleš Bernlk: tajnik: Frank Triller. Box 24: blagajnik: Frank Petach: zastopnik: Frank Se-lLškar. Vsi v Sartell, Minn.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 2. iK>jt..Mne v prostorih brata Fr. Krusicb.
Društvo Sv. Jurija £tev. 113 v Cofco* dale, Coio.
Pre<J>e«luik: Stefan Jengič, Im»x l!t4{ tajnik: Stefan Jengič, lx»x 1!»l; bla-gajiiik: Petar Velks, box b<!: zastopnik: Jo-ff Frlan, IxjX 2S7. Vsi v Čoke« fa le. Colo.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo i>o de«.-tem v dvorani bratu Štefana Jengič ob 10. uri zjutrsj
Društvo Sr. Jeiefa ttov. 86 v Mcdvale,
Predsednik: John Yldle, box 312; tajnik: Peter Blatnick, boat 286; blagajnik: Danijel Radovtt, boa 43; zastopnik: Jožef Feriič. box 28& Vsi v IIM vale. Utah.
Društvo zboruje vsakega lL dne v 6H660I X irilTlillTl dlMlL
Društvo Sv. Marije Vnebovzetje štev. 103, v Collinswood, O.
Predsednica: Neža Črne, 9f>6 Ivan-ht»e Rd.; tajni«-a : Ana Pin.-, 692 K. 157 j St.; blagajniea: Neža Kral, 70-j I-:. 156 St.; zastopnica: Johana Pust, 15725 Saranac Rd. Vse v Collinwood. i Ohio.
Društvo zboruje vwiko tretjo nedeljo v mesecu v eerkvenl dvoranL
v.
Društvo Jugoslovan štev. 104 v Chicago, HL
Predsednik: Jos. Blish, 1942 West 22nd PL; tajnik: John Peloza, 4S56 N. Clarmont Ave.; blagajnik: Lovrenc Weber, 1930 W. 22ud PL; zastopnik: Anton Kervin.-919 Halstead St Vsi v Chicago, Hi.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Na-roduoj dvorani, Radne in 18 St
Društvo Sv. Martina štev. 166, v Bntte, MonL
Predsednik: John Deslič. 225 C avlo ni St: tajnik: LouL« Malnarič. 1259 Talbot Ave.; blagajnik: Martin Evatz. 1259 Talbot Ave.; zastopnik: Martin Evatz, 1259 Talbot Ave. Vsi v Butte, MonL	/
Društvo zboruje drugI premembni dan v mesecu v dvorani na Kamper Ave. (K. A. Hali).
Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 166, v Davis, W. Va.
Predsednik: Frank Caserman, box 517 Davis. W. Va.: tajnik: Louis Longman, B<ix ."»17: blagajnik John Mramor, l>ox 517: zastofinik: -John Tauzel. 1m>x 42. Vsi v Davis. W. Va.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo r mesecu ob 2. popoldan v prusto-rih John Bogdanovič.
D^uttvo Duluthski *S4ovaoi* štev. 161, v Pnloth. mi—. Predsednik: Josiph Rcharal»on. 32T. 4tb Ate. W.; tajnik: John Movent, 483 Vsatbtt Ays,i aetopnifc; Josiph Ko-
I Društvo Sv. Ana Štev. 118 v Aurora, Illinois.
Predsednica: Agnes Prai>rfitiiik. 21 Forest Ave.; tajnica: Antonija Javor-nik, <r_'7 Aurora Ave.; blagajnika : Mary Verbich, 6."15 Aurora Ave.; zastopnica: Anna Jurkas, 545 Aurora Ave.
Društvo zboruje vsako prro nedeljo ob 2. uri i*>i»oldan v društveni dvo-rani sv. Jerneja.
Društvo Marija Čistega Kpotetja štev« 120 v Ely, Minn.
Predsednica: Margareta S!a!«-a r, box	tajnica: Katarina Pi^>l. box
165; blagajnica: Johana Sclmelier Im»x zastoj>ni'-a: Francis Koščak, box
920.
Druši.o zboruje vsako prvo netfcH ljo v mesecu v prostorih stare cerkve.
Društvo Sv. Treh Kraljev, štev. 121 v Dodson, Md.
Predsednik: Frank Vodopivee. Kita-miller. Md.; tajnik: Ivan Vauken, box 35. Ikxlson, Md.; blagajnik: John Mila vee. box 55. Dodson. Md.: zastopnik; Alois Intihar, box 11, Dodson, Md.
Društvo zboruje vsako tretjo nedo* ljo v mesecu v Dodson dvorani.
Opomba: Ta Imenik uradnikov krv Jevnih društev J. S. K. Jednote je prt« občen v glasilu Jednote vsak mesec pO enkrat In sicer okoli 15. Vsa društva« oziroma njih tajniki so vljudno pro«enl« nemudoma poročati vee ned<*tntke la premembe njih uradnikov. Ta imenlll je prlobčen. kakor ml je Mt*. d.n^odal poroča no. Društva, katera še niso po> slst^ T»>h calitevauib i—btlktiv. oa| blagovolijo to kmalu *«riti	___j
''-. '"C. v *• . VJ.'"^--'a-.'-'J'-'' ^ -	-	' P *
Kvišku.
A
Spisal Fran 8. Finigar.
(Nadaljevanje).
XVIII.
Mungita Ln Ix>tar sla bila na |n>nWmnn potovanju. Vlak je dr-dral tiozi oirrako ravan proti Budimpešti. Margita je *edela v kotu inHikt-ga »e-dt-ža. Lotar se je njej nasproti razteza.1 ohlapno po lueidci blazini, opiral komolec na valjasili na«loijja«e ob okuu, eno nogo imel na tleh, drugo zleknje-iio -po klopi in žujo trepetal takt madjarske petimi, katero je nosljaj« brnel v stroj). Margita je pa gledala sedaj skozi akno, aedsij predse, Kedaj Itaroiia, sedaj je stixn-ila oči, pa jih zoj*-t odprla in g-ledala Jtonee čevdjw»v, s katerimi je podrsa vala |io tl'ili. Oba sta bila nekuiii utrujena, ne razpoložena iu govor se ni dal raqxrvsti.
"Ali so ti všeč čefMke pri posted jnini ?*'
<' \'£ei;''
Iu zopet je bil nekaj času molk. l^otar je brnel naprej svojo pe-Mn, Margita >»e jo {»ogledala v zrcalu, pomladila si bre« "potrebe la-
ua ' i i iu vtaknila zrcalo zo-p. t v elegantno rujavo potno torbico.
'Ijotur, ali si .spalnico ogledal?"
"Kaj?;'
Ali ti ugaja najina spalnica?"
4 -Seveda."
(u snov je bila zopet obdelana. .Margita je vstala z opt t. v vozu,1 >la i/ kupe j a ua hodnik, prijela se1 /a naslonjalu i drog in strtuela v, mirno švigajoče brzojavne dmge.l čuvajnice, h bi*', travnike, polja.1 <Klkar se ju poslovila z domom.j /delo se ji je, da je preteklo več tednov, ne srnino trije dobri dnevi.j Kmkcr bi se bila streznila il neke dremal ice, za hrepenel a je nazaj po svoji sobici, po svojem prej-1 šujem stanu, po materi, po prija-1 twljie; h. foda s-poznala je, da so1 to sedaj zanjo prozne misli, da jili bj -ii*er se vidHa, še pozdravila in objela, toda svoja ne 1k» nikdar ve*, svoja, prosta, m vwzana. J/.-j ročen a je možu. Izročila «c mu je sama. očitno, slovesno in c«*lo pro-j stovoljno. kaikor je pritrdila z u-sodnimi "da' pred oltarjem. Ne more «,«* trditi, da bi bila žalostna tegu **da'\ da bi se bila že k«*sala poroke, u žalovaJa je vendar po' samskem stanu, iu to ji je izželo solzo ua grub njene deviške sv o-j boue, njene mladosti. Ali Margita je šh imela toliko trdil*4 volje, to-| liko moralne sile, da se ni dal;i zmagati od teh čustev. Prestrašila se jr misli: Kaj, ko bi me zalotil Lotar. da jokam! Kako bi bil užaljen! Kolikokrat sem. inu obljubila, da ga bom tako milo ljubkovala. kadar bo otožen, da ga bom vedrila iu mu sladila vsako gren-j ko uro. Da. da, moram storiti! Žena se«i njegova, to je sedaj moja dolžnost!
Obrnila se je in šla nazaj v kupe. smehljaje iu z najjasnejšim obrazom, kolikor je mogla, sedla k baronu, oklenila.' se ga in ljubeznivo šepetala, gladila mu lice in brke ter <ra glwlada. v oko.
"Ubožček, ali si otožen? Kaj ti je. povej mi. dragee moj! Vidiš. *aj sem jaz pri tebi — pri tebi vedno, vesel bodi ino, smehljaj se, zi.spa.nvck — iu poljubila ga je gorko. z vso strastjo in ognjem mlade žene.
To je Lotarja zdramilo iz melanholijo. premišljevanja in računov — dolgovi so bili namreč tista melanholija, iu te je v duhu urejal, ker jo poleg neštetih čestitk dobil tudi dokaj zelo vljudnih opominov, da bi se spomnil tega iu ouega čimprej, ko uredi *vojo lepo srečo". Lotar je postal nakrat zopet zabaven, prrsr eeu, živalien iu igral to ulogo tako dobro, kakor s-pretui igraioc igi'a kralja, dasi ve, da nima fro-tovme. s katero bi po predstavi plečal večerjo. Kmalu je .zvenel po dolgočasnem kupe ju veseli ameb in kratke pavze so izpolnjevali srečni pogledi iu poljubi.
V Budimpešti sta tdalenila. da ostaneta nekaj dui. da si ogledatii sanimivosti. Lotarju je bilo mesto znano, poznal je mnogo častnikov, katere je hotel obiskati ob tej priliki. Najel je v enem izmed prvih hotelov najlepše stanovanje za teden dui. Oh, ta teden!
Posetila sta najprej par rodbin, Lofarjevili daljnih sorodnikov, ogledala si zanimivosti, sla v gledališče. udeležila se večera, kamor so Lot air j a in igowpo povabili častniki. Margita ge užila dokaj zabave, bila je raztresena, pozabila je dom in mislila, da je cisto srečna. Krog polnoči *so zapustile dame
m> MmvIH	V«4 vlenie-'
-^
ni častniki iu dame so spremili Lotarja in Margito do hotela; tudi nekaj drugih č** ti likov je šlo žnjima. Ob slovesu je stisnil hu-zarski nadporočnik pl. Herceg ba-rouu pomenljivo roko, oko se je ujelo z očesom, nakar je Herceg salutiral, zasukal sc na [>eti iu od-zvi-nele so ostroge po tlaku.
4'Ali >.i sc dobro zabavala, Margita?"
"Za zabavo .vo častniki zares ( nedosežui. Baron PiJffi je bil ves, čas kar razigran. Človek se ne too-, ro n asm e jat L Toliko dovtipov!; Izborcu spomin ima."	j
'' To mc veseli, srček mili! Iu h< <laj boš lepo spančk&Ia. Po ta-' kcm večeru vsaj jaz vselej izbor-no spim."
"1'paui. da bom jaz tudi." Margita se jc pripravljala, da gre počivat. Lotar je pa sedel še čisto opravljen na zofi.	i
"Odloži vendar! Kaj boš obsedel kar tam?"	j 'Prej te moram m kaj prositi, Muigita. \\\ Ihjš huda! Ali mi bos dovolila?" j "Seveda ti bom! Kaj želiš?" | ' 'Vidiš ti, z uadporočuikom H»-rcegom imam nekaj posebnega govoriti. Jutri je v službi, ne bo utegnil, t aka me v kavarni. Zato bom moral še nazaj." j "Sedaj. Kako bo nadporočnik zdelan jutri! Saj nc Ih> za službo. Po?rovorita se razša jutri!"
Častnik, pa truden! He. he — Margita, ti ne poznaš vojakov. Ko sem bil še jaz pri polku, ko-j likokrat smo prečuli celi teden vsako noč j>a smo bili čvrsti skot Houierjevi junaki, ki so več spali nego vojevali. Toraj grem, kaj ue. Margita.'"	j
Barou je v^tol.
"Samo me ne bus pustil v tujem svetu?"
Margitiu glas je bil proseč, skoro boječ.	«
"Saj nisi dt-tc! Zakleneš se iu z.i.Hpiš. Vrnem st- kmalu iu tako tiho Intuii prišel, da me še čula ne boš. In ko se zjutraj zbudiš, še vedela ne boš, da si bila za časek sama."	t
"Toraj pojai, ker moraš! Počakam te. Brala b<mi iu pisala mami.	I
"Nc. ne. zaspi, trudna si. Nikar se ne muči!''
Baron je že držal za kljuko, poslovil sc 4 Margito, ki ga je prijela za roko in se skoro tresla, kot bi se bala zanj in zase. < klšel je.
Sredi suhe je olMetala Margita sama, sama v tujih sobah, v tu*• jem mestu, obdana krogiukrog od kdove knkili sostanovalcev, sama
0	pulnoči. brez moža. Morda bi ji sicer ta samota še ua misel ne bila prišla, da se je pripeljala v mesto
—	kakor je potovala sicer z očetom, z materjo ali z bratoma —, ali sedaj je prišla z možem, ki ji ,ie obetal, da ostane, vedno pri ujej
| in da se odreče vsaki družbi za-'
1	radi nje. ker bo v ujej imel vse,* kar je prej iskal povsodi, a ni-' kjer našel v toliki meri, kakor bo užival ob njeni strani. Kaj je to t Zakaj je ^H i — Te misli so ji za-' vrele po -glavi, zaklenila je hitro vrata iu se plašno ozrla po sobi, po kateri so padale iu se tresle dolge sence vsled luči. katero je prenašala po sobi. Sedla je k mizi. zopet vstala in zavrtela električno zaklopko, da bi prižgala lestenec in imela več svetlobe v stanovanju. Zaklopka je škripnila. lestenec je ostal temen, električni tok je bil pretrgan. Poskusila je še enkrat, dvakrat, zrla v lestenec
—	nič; bila je tema. Ta malenkost jo je iznova razburila, šla je iz sal trna v spalnico, zaprla še ta vrata zi v boj. da ni gledala v temno noč skozi odprte duri. potem j »a Nedla uajzaj iu nekaj časa premišljevala.
"Kako sem otročja", rdtgla je polglasno. "saj se vendar kmalu povrne, iu če ima važen i>omenek, mora vendar iti iu storiti, kar je obljubil."	j
Pričela je pisati mami dolgo in obširno pismo, v katerem je popisala vse na drobuo. kako se zabava. kaj je \ idcla. da je zdrava, da ji ni nič dolgčas, samo zda j pazil a j se spomni svoje ljubljene mamice in ji v duhu pošilja tisoč iu tisoč poljubov.
S pismom se je Margita zauio-tila dolgo časa. Ko je je zalepila/ bila je ura dve čez polnoč. Ustrašila se je. ko je pogledala nanjo, ustrašila, ker I»tarja še ni bilo.
"Za trenutek samo", tako je rekel, "iu dve uri ga ni!"
Margita se jo pričela bati. Vsak korak po 'hodniku preko mehkih, preprog je čula, ob vsakem mislila, zdajpazdaj pride on. A koraki so hiteli samtertja in nobeden se ni ustavil pred njenim stanovanjem. Pači Stdaj-le! Nekdo jc obstal j>re<2 vj-atj. jt je ^t^-
palo hitreje, prijela je svečnik, da hiti Ixrtarju nasproti — nič, koraki so odšunieli dalje. Sluga je prišel po čevlje.
Se je čakala. Tolaižila je samo sebe. a vsa tolažba ni nič izdala. Lotar se zabava, zabava, da sama ne ve. kje in s kom, in ona medli čakanja, ona sameva, njo je popustil s praznim izgovorom. Uli, ta slutnja! 'l^Bgl
M razi t i jo je pričelo. Šla je v ^postelj, luč ji je gorela. Tiščala je oči skupaj, a čimbolj se je trudi-j la. da bi zaskala, tembolj je bila j predrami j ena, bolj je bežal spanec in oči so lezle po sili narazen. 'Gledala je v strop v tisti pasasti kolobar, ki .ga je tvorila luč, ki je migal in trepetal, gledaila je zdržema. da M si utrudila oči, da bi zaspala. Vse tzastonj! Iu po glavi '*o ji šle grozne misli, domišljija | se je razburila, videla je sedaj Lotarja v družbi, ob. v družbi, da | jo je izpreletel gnus. sedaj je videla. kako ga je nekdo napadel, ko se je vračal že domov, vračal hitro k njej — iu nezavestnega so odnesli v bolnišnico. In te slike so se menjavale, večale se od trenutka do trenutka iu jo grozovito mučile. Kri ji je šla v glavo, slišala je biti srce, drobno tiktakanje zlate, majhne žepniee se ji je zdelo glasno, kakor krepki udarci budilnika. Obračala se je na postelji, a že šum odeje ji je bil neznosen. Trpela je sirota prvo bridko uro zakonskega življenja.
Ko je Lotar odšel od Margite. smuknil je tisti situ i poročni ob roček z njegovega prsta v desni telovnikov žep in Lotar je zadihal zunaj prosto, svobodno, kakor nekdanje dni. k<» je živel kot lab-koživec prve vrste v Budimpešti.
Prijatelji so ga burno pozdravili in mu ploskali baron je pokazal prstanček. vtaknil ga zopet nazaj in potrkal se po žepa:
"Tako, možičdk zakonski, le spainčkajta z Margito, blago žen-ko. ki uii da rada odpusta!"
"Lotar. da sem jaiz Margita". norčeval se je pl. Ilereeg, "dejal bi te v druge škripec! Nič odpusta. izpostil bi te, da bi plesal kot Bošnjaku medved!"
"Ko bi bil ti Margita. ne bi nič opravil. Ko bi bil pa Lotar, lie, ne bi je prevaril. kakor sem jo jaz že tekom medenih tednov! O tem ue več! Dovolj! Tu me imate, jaz sem do zjutraj svoboden kavalir. Skrbite, da se ne ;bom dolgočasil !"
Kljub vsej zlobnosti se je Lo-tarju vendar gabilo, da hiše dalje govoril o Margiti. katero jo taiko lisjaški osleparil. Vest ga je pekla, in zato je zahteval zabave, šuma, užitkov in pijače; hi vse to mu je uudilo razkošno auesto y.a dober denar one. ki je v hotelu trpela, da se je ou zabaval.
Kano jutro je skoro bilo. ko se je vrnil Lotar nasičen vsega.
''Lotar. kje si bil... ? Moj Bog, kako sem trpela!"
Nekaj je jecal za odgovor, sle-kel se naglo, neredno, legel in zaspal — iu spal celo dopoldne, ki je bilo za Margito prav tako strašno kut noč brez- njega, zakaj ta čas se je spočel v njenem srcu do njega neki stud. gnev, kateri je ni zapustil, dasi ga je preganjala ter pobijala z vso silo in močjo.
Potni načrt sta nekoliko skrajšala na Margitino željo, češ, da ji ni dobro. In ko je dospela Margita domev, obsule so jo znanke, iu morala je praviti o 'krasnem potovanju, o zabavah, o vsem — o sreči celo, in one so ji iskreno čestitale ua v Hem zdravju in ira prelepi zakonski sreči.
XiX.
Pol lela je bilo po poroki. Pred-puat je davno že minul. Margita barouovka "NVegelova je sijala kot najbolj duiiovita gospa, kra-ljiea plesov za visoke kroge, vse ji je laskalo, iu kdor je mogel .plesati žujo. pravil je. da je sie-|čeu. očaran in da je z enim valč-, kom. pri katerem se je zibala ona I kot peresee lahno v njegovih rovkah. užil več kakor v celi plesni sezoni. A kljub vsemu Margita ni | bila srečna, ni bila zadovoljna z j nobenim plesom, z nobeno veseli eo. Ona ni zahtevala laskanja drugih moz. ni ji prijala inede-nost raznih kavalirjev, ona je zahtevala vse to samo od enega, z i-htevala od tistega, katerega je z;»-j ljubila kot žena. zaljubila bolj nego prej, dokler ni bila v zakonskem stanu. — ljubeznivosti in! iskrenosti je iskala in zahtevala pri možu. pri Lotarju. — A prav tam je ni bilo. Samo on je bil tisti, ki je bil hladen, mrzel, skoro brezbrižen. Vsa njegova naloga je (bila, da jo je pri vel na ples, pa da ; jo je zopet spremil domov — če j sto wmo dfi. vrat, potem se.pa
sad IB2X& m.cisv jubeJ*
| drugam: povedal ji ni nikoli natančno iu odkrito. In to je ona čutila. to spoznala in prav zato ga ni hotela več vprašati, ampak je molčala iu trpela. Kolikokrat se je sama — kraljiea plesa vr-nivša domov tako bridko razjokala, kot bi prišla od pogreba! In j zares se ji je zdelo, da so vee te! veselice, ves ta šum, pri katerih igra vedno naj vesel ejšo masko, samo pogrebni sprevodi, da so dehteči šopki deli mrtvaških vencev. da so u jena svilena krila prti za tuuvbo, krog katere se že pri-žijo blede sveče, -ki .bodo gorele do smrti ob kataialku njene sreče.
In eian več je trpela, čimbolj ji je krvavelo srce, tembolj se je' njena srčna kri razvnemala za' njega, ki jo je tako solno mučil.' Kako mu je stregla, kako molčala' in mu ničesar očitala ! A vse za-; Ptonj ! Lotar se je ohlajal do nje vedno bolj iu bolj, in če ga je pro-' sila tega iu onega, zdelo se mu je srmošno. rekel ji je, da je otročja, da je sitna. Ju ona bi bila tedaj rada. videla, da bi ji bil Lotar brej pomena, da bi se zanj ne me- j nila več, nego zahteva javnost, da bi ga prezirala, živela sama zase mnogo bolj srečna nego žnjim —' a žal, tega ni mogla. Nekaj jo je vendar vleklo pk njemu; videla; je dobro, da tudi on ni srečen, da ga nekaj grize, pa da je te raz-bitosti in notranje zdvojenosti, sam kriv. Zato bi mu bila rada pomagala, rada bi ga bila ozdravila : ponujala mu je najdražjega leka in najboljšega hkrati — ponujala samo sebe, a on je ni mara!. Iskal je ."dravUa v strupu, ki je ugonabljal tiho zakonsko srečo in vlival smrt v njegovo in v dušo Margitino.	j
ln vse to gorje je morala nositi zaprto v sreu. Potožila je enkrat neki gospe. In kako tolažbo ji je dala: "Saj vse tako trpimo. Možje so vsi enaki. Vesele bodimo, tla jih imamo, in še tako ugledne, pred svetom čislane!"	j
Od tedaj ni potožila, nikomur, ne materi, ne sorodnikom. A začela jih je sovražiti, ker so bili vsi hinavci in so ji prej slikali življenje v rožicah, in ko jim sedaj odkriva trnje, se ji roga jo J češ. saj smo to prej vedele, to mora tako biti. Sjmznala je kruto resnico, da iii bila zasnubljena ona. da je bil zasnubi jen le denar.' in da je nevesta samo privesek na doto. ne pa narobe. Zanjo je bilo! to grozno, za druge seveda ne. Vsa njena takozvana višja družba se je počutila v takih razmerah ugodno. "'Vsak naj svojim potom hodi" — mož na desno, žena na levo — in zakon je liajugodneji, temni pajčolan, s katerim se udobno zakriva v javnosti škandal.
Iu kljub tem in takim razmeram je bila Margita preidealna, da bi slutila o Lotarju kaj hujšega ; mislila si je. da se je veselil s svojimi tovariši ob pijači, da igra žnjim i. a d rugega nič.
Nekega dne je sedela proti večeru sama. ikakor navadno. Pri oknu je vezla prekrasno tkanino, s katero je hotela Lotarja iznena-diti. Vbadala je z iglico, pod roko so ji rastle cvetke, krog cvetk trnje. ua sredi pa plamteče srce. o-grajeno od trnja in pristopno sa-ino njemu, edino njemu. Koliko želja, koliko vzdihov in misli je vbodla v vezenje! Ko bi vsak vbod mogel govoriti, tedaj bi dovršeno delo ne bilo drugega kakor vzdih, proseč, ječeč vzdih, kakor zaječi šunino morje ponoči ob vilwrju, in ta vzdih bi moral streti in stopiti tudi naj krutejše sree.
Hišna vstopi.
"Milostna, za gospoda barona je prinesel iie>kdo dve pismi. Pravi. da se smejo sasno njemu izročiti."
"Tedaj jih daj njemu, kaj hodiš k meni!"
''Oprostite. milostna, mislila sem. da jih gospa izročite."
Hišna ji poljubi roko iu pokorno t»dide.	♦
Margita e vezla dalje. Ali hipoma se je poloti silna radovednost.
"Kaka pisma so to? Samo zanj. samo njemu v roke! Doslej takih ni prejemal. In ali sme imeti mož pred ženo skrivnosti? Ali jih
sme? Ali res — jih sme?---
J Ne. ne, tega jaz ne zaslužim, ljubim ga. zvesta sem mu — toraj čemu skrbnosti ?" J Margiti je padlo vezenje v ua-t reč je, naslonila se je nazaj in ob-t sedela nekaj trenutkom. Nato j.i , hitro, razburjena pritisnila na zvonček, hišna se je prijavila in ukazala ji je na. videz silno malomarno, naj prinese piani, j Z drhtečo roko ju je prejela Margita, ogledovala — a bili sta vtopfcmi toz»tatov« — T matib
belih ikuvertih, na videz dve po-setniei.
''Zopet ga vabijo na kak večer. r'
Položila je pismi predse, naslonila glavo na dlan-in zrla v ti dve beli aagonetki. Radovednost je1 jrastla čimdalje bolj in bolj, raz-' burjala se je, sree je kljuvalo,' prstki so segali po pismih, pa jih1 zopet pokladali nazaj.
Zaklenila je vrata.
Xa mizico je postavila lin samo-varček. nalila vanj vode in za nekaj minut je višalo v svetli posodici iu sonar je puhtel iz nje.
Drgetaje prime Margita pisemce iu je podrži nad soparjem. Kar je bila živa. ni še delala nobene 'st vari s tolikimi strahom in trepe-J toni. Tuja pisma je odlepljala! 'Margita se je tresla, liee ji je žarelo kakor dečku, ki kot mlad tat ' prvič pleza na sosedovo češnjo in prisluška. kdaj pride gospodar, 'da ga preuhlja zaradi kraje. Bala se je vsake stopinje, vsakega šuma, in ko je zdrsnila ura, prestrašila s,* jc, da^je pisemce vrgla proč in sedla k eamovam. j Lepilo se je zmehčajo in pismo je že skoro zazevalo. Z drobnim nožkom je odločila pismo in pred 'njo je ležala karta, popisana z drobno žensko pisavo. ; Margita je hlastno, a vendar vsled razburjenosti brala slovku-joče:
, "Zakaj te ni bilo sinoči.' Kako sem ti čakala hrepeneče! Pridi nocoj gotovo, in prinesi obljubljeno briljant.no darilce; če ne. bom huda. all pa te zatožiui celo tvoji dobri žen ki!"
Margiti so se izbitlile oči, vsa kri ji je shitela k srcu. tiščala je roke na prsi in jeeljaje vzdihovala: "Moj Bog. moj Bog!" Za delo jo je kot vihar, kot grom in blisk, zadelo, kot bi ji kdo preparat sree in je grozodejsko razine-saTil. Bila je groza tako velika, da ni dobila nobene misli, da jel planila po soibi. prijemala se za I glavo, vzdihovala, usta so ji bila I suha, napol odprta, in mehanično .ie izpila kozarec vode ter se zgrudila na stol. Samovar je pa pl.rpolal in žuborel brezčutuo da-
! Margita .jc kot besna zgrabila drugo pismo in nič več ga ni varno odpirala: raztrgala je zavitek in brala /. očmi. preti katerimi so 1 plesale črke, brala počasi in dvakrat :
J "Jutri neobhodno potrebujem ! denarja, toraj prosim, da mi tekom dvanajstih ur izplačate zaigrana dva tisočaka, da ne bomo 'imeli sitnosti."
(Dalje prihodnjič).
ODGOVOR
ANTONU KNAFELCU.
Zdolaj podpisani poživljam An-j tona KnaMea v Joseipliine, Pa., I Box 102. da takoj prekliče opomin v listu Glas Naroda, št. 228j z dne 28: septembra. Ako tega ue; stori v 14. dneh, se bodeva drugje j pogovorila in pronašla, kdaj sem i bil jaz pri tebi na hrani in kaj ti dolgu jem.
Math. Likar, Box 58,	Arrow. Pa.
110 let star* ženska je umrla.
j Včeraj zjutraj je umrla v New Yorku 110 let stara Mrs. Mary Bor ge. Umrla pa ni vsled starosti ali vsled bolezni, temveč, ker je ponesreči odprla gas, katerega je potem pozabila zapreti in se potem y postelji zadušila.
Starka je bila rojena v. Avstriji. Ona je prišla sem, ko je bila stara petinsedemdeset let.
DAROVI
ZA REVEŽE V STARI DOMO VINI.
John Ster. Clayton, Wash,, je daroval $1.00.
SLUŽKINJA
dobi dobro stalno mesto pri slov. družini z enim otrokom. Lahko delo. plača }>o dogovoru. Pišite na naslov:
Mrs. Gertrude Raiuer, Box 6._Lafferty. Ohio.
POZOR, FARMARJI!
Lepa prilika za onega, ki bi hotel kot partner delati na farmi; potrebuje samo .iv>00. Posebno dobra prilika za takega, ki razume kokošjerejo. Za nadaljna pojasnila obrnite se na:
John Patak, 4S5 (iermania Avenue, (4->—10>	Jersey City. N. J.
VABILO.
Pečlarski klub vabi vse člane, da se vdeleže seje, katera se bo vršila dne 8. oktobra pri Johnu Kol eneu. Razpravljati imamo več1 važnih točk in pogovoriti se mo-1 ramo radi PIKNIKA, ki se bo vršil dne 15. oktobra. Toraj pri-' dite vsi! Pozdrav vsem pečlarjem in o«talim našim prijateljem v Conemaugh, Pa. (4-5—10)	V. Škarja.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clcvelan-du, Ohio, iu okolici naznanjam, da sem prevzel grocersko obrt oil Feliksa Zorca na 1316 E. 55. St.
Se priporočam vsem starim odjemalcem ; upam. da bum i>ostre-gel. kolikor bo v nivoji moči. in se priporočam za obilen obisk.
LUDVIK MANDEL. 1316 E. 55. St., Cleveland, Ohio. (4-10 lx v t 6 t)
XAZKANILO ur PRIPOROČILO.
Členjenim rojakom r Clevelan-dn, Ohio in okolici n*xntnjamo, da jih bo obiskal nai potovalni
tastopnik
_ «_,
o
Mr. FRANK MEH,
! kateri je pooblaščen pobirati na-1 roenino na nas lirt, knjige in dra-'ge v našo ttrogo spadajoče posle : ter izdajati pravoveljavne pota* dila valed česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Upravništvo "Glas Narada",
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.
Zadaj je natančen popis koliko obsejra kaka Iržava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE KRANJSKE IN DAL MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTO V.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-. lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 razni H zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
Mojavl
osebna N
poslanica
Dade.
Žetim, di mm poxna vnki Mafia \\ *nL* 1cm v tej drfeii. katera tapi u V bolezni. Želim, dn me ponajo *h kot prijatelj* «1» vedo kdo mem iaz'kaj nm ■Uxil t preteklosti in kaj rlelani aeJaj. Moja akka vam lakko apri&ija. Jaactn vel v mcdic niki ptakai. katero vrlim Se ck>igo vrato le«; mofi laajr ao danem nefo-beli po dolcik letik štediranja. taaiakavanja in dda. Sbboo aem proočal in mialiiii ■! ne tiat« atare. kronične in globoko vkor-jeni njene bcJezni. ki mm tako triko ndnnjo in o katerih ima m»yi drapb zdravnikov le povrino znanje. Zrkm. da mi vaak bolan moAki in vaaka hnlaa lnuha zaopa svoje Hlfcnff in tajnost-- vsakemu bom dal polica nasvet, kar telim, da ten z vsakim dober pojrfeif. Rfite po tmijilafiiu kaji-I Sico. katero vem nudim, in Gtaiti mojo
I ŽELODČNE
BOLEZNI
I okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca I se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z j majhnimi stroški
i	Želimo tudi. da se seznanite z našim vspešnim
načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so j sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna ' slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bojezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nlb organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pišite »e danes po to knjižico in u njej boste nafli enostavna (akta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete. Iti bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo nc ienitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezpteCna latlUico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite saiao vaie ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, tenjveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
s. 1100 Madison A Clinton Sti., Chicago, 111. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdnvottko kn|UUco popolnoma tastosl in poštnine prosto.
Ime in j Haifc-------------------------------------------..............
Sta*, in dbs ali I«_____.....____................................
GLAS NARODA 4. OKT. 1916.
V kupeju.
Črtica s pota.
prit- so veliko Skalijo, polno vsakovrstnega peciva, iu so jeille neprenehoma, malone do Karlov-ea. Povedale so uani. da so iz Sarajeva in da se peljejo na učiteljišče v Karlovae. Jed jim je šla v rcsuici v slast. Jedle so kakor mlade luaeiee. obenem so poslušale verno in so se zasmejale zdaj zdaj zvon ko. Vmes pa je vzdih-uila zdaj ta zdaj ona, kako prijetno se bo spalo popoldne — vozil«- so Se vso 1IOČ.
Ena je bila krasna. Velike in rjave oči so se ozirale mehko in zamišljeno po kupeju: s tiho otož-nostjo so se zagledale zdajzdaj skozi okno na prostrano polje, kj«-r so spravljali kmetje jesenske pridelke, dar matere zemlje in plačilo obenem.
Otožno so ji sevale oči. kakor bi se lesketala in odsevala v njih otožnost enolične pokrajine. — - o-tožnost nimenečega. hirajočega drevja, otožnost travnikov, ki so izgubljali svojo mladostno zelenje in ki jih je preplavljala >ia široko umazana voda, ker je de-žilo prejšnje dni brez nehanja.. .
Izpod sirokokra jnate«ra klobn-buka so se ji sipali bujni las j-. Ko je zasijalo solnee na nje. so se dozdevali kakor neskončno tanki- zlate nitki*. Vse lice je sevale in jrorelo v solucii, kakor oblito z zlato gloriolo.
Le smehljala se je nekako za-ničljivo. kar jo j«* delalo sie«*r zanimivo. «i ji ni pristojalo posebno. . .
—	In pomislite. — je pripovedoval spet gospod. — vozili smo se s tremi blazneži.
—	Z blazneži ?
I>ame so se zavzele.
—	Ali ste bili z njimi sauii v kupeju ?
—	Kaj še! Spremljali so jih trije orožniki.
Oddahnile so si.
—	In zvezani so bili.
—	Siromaki!
Damam so se že smilili.
—	Ker se ve ni baš prijetno spa ti skupaj z blazneži, nam je od-kazal sprevodnik proti jutru drugi razred za počitek. Levrii smo ob štirih.
—	Zgodaj ! — se je smejala gospa s šalo in drugi za njo.
—	Kes. malo sem zaspan. A se prespini na Reki.
—	Daleč je še do Ueke. .. A vi tudi na Keko. velečastni? — se je obrnila gospa s šalom name.
-- Tudi. milostna.
Ker je nosila rokavice, nisem mogel videti prstana in nisem vedel. ali je gospa ali gospodična.
—	A ste inostranee. kaj?
Da, milostna. Slovenec.
—	Slovenec? To je lepo! Slo venci so uani vrlo simpatični! — so vzklikale dame v št-povprek.
•laz selil se vozila že po Slovenskem. — je trdila ena.
In jaz sem bivala več časa ua Slovenskem. Moj mož je r»> jen Slovenec, ob Novem mestu. Krasno je lani.
- Moj oče je bil Slovehee, --je trdila Zagrebčanka.
Vrlo dobri ljudje. A jaz se iiis.-ui bila na Slovenskem —- .p* menila gospa s šalom, ki se je smejala venomer. Imela je zelo krasite zobe.
—Pa izvolite priti kdaj.
—	Pridem. K vam pridem.
—	Prosim.
—	-le lepo prj vu.s?
—	K'-asiw.
—	Pa pridem gotovo...
Smejala se je zvonko in je gh*
dala koketno izpod dolgih črnih obrvi.
—	A kam \ i. mamica? — je v-prašala v istem hipu Zagrebčanka staro kmetico v narodni noši z veliko košaro na kolenih, ki jo je držala z obema rokama.
—	Domov. Na Dunaj sem se vozila.
—	Tako daleč! A po kaj?
Moža gledat, gospa. Cilcjte.
videla se nisva že osemnajst let. Na Nemškem je, jaz pa doma... Pomislite, osemnajst let je že od doma.
Vse jt. poslušalo, tudi jaz. Ule-dal sem le napol na krajino.
Zdajzdaj je hitela mimo majhna vas z belimi hišami. Na travnikih ob vasi so pasli deea, kričali so in so iiam mahali v poz drav in v slovo z rokami in t* klobuki. Po cesti ob progi je šla kmetica, kmetiško dekle, malo kodeljeo pod pazduho ali v laseh, in je predla grede.
Na majhnem vozu se je peljal po eesti kmet. Vihtel je kratek bič nad izsušenim kljusetoio. ki je gazilo po blatu, da je škropilo gori ua voz iu ua vse strani.
NapOl sem gledal krajino, a sem poslušal obenem vestno starko. --Zdajzdaj sem ji pogledal v zagorelo, upalo, a dobro in prijazno lice.
—	in ste ga našli?
—	Našla. Pripeljal se je do D'i naja, iu jaz do Dunaja. A med potjo — bože, malo da se nisem izgubila. V IVšti namreč. Sprevodniki niso znali hrvaški, iu --kam jazi revica! Prvikrat sem l»ila tam. mažarski ne znam nič.
—	Ali ste prišli vendarle na eilj?
(Konec prihodnjič.)
Amerikanci in svetovni mir.
Iz Londona se brzojavnim po toni poroča, da je viskomt Brvve. bivši član angleškega kabineta in nekdanji angleški poslanik v Washington«, napisal za zadnjo številko "Tin* Manehester (!ua diau-a \ ki bo posebna izdaja Ameriko, značilen članek pod naslovom "Združene države tekom vojne in po vojni
"Ali je talil še kaj drugega, sar morejo prijatelji pravice i v "lovečanstva v Evropi pričakovali od onih za Atlantikom, odkar j«-popolnoma jasno, da ne bomo dobili oborožene pomoči, ki bi tolik-* pomagala, tla bi se skrajšalo vojno?" vprašuje Brvce ter si saia odgovarja takole:
"Mnogi meti nami v Veliki Britaniji smo resno premišljevali, kaj bi se dalo storiti, tla ne bi zopet kaj takega prišlo, kar bi bilo si i čit o temu. čemer smo zdaj pri i-a. Med nami so taki. ki stremimo za tem, tla bi se vstvarilo v ta namen nekako mednarodno skupino, nekako ligo miroljubnih narodov, da bi se moglo tako mirnim potom rešiti vsako nasprotstvo iu uničiti j vsaki silo. ki bi iz sebičnih namenov hotela napasti svoje sosede. | Mi smo dozdaj mislili, da je naj-; boljše, tla ne damo v javnost teh; namer, namreč tako dolgo, dokler! bodo svetovne misli zaposljene z j nadaljevanjem vojne, kajti v ta j k eni stanju bi misli ne moglo j vpoštevati iu razmisliti teli stvari. Zdaj. ko se nam zdi. »la se nam bliža zmaga, in ko vemo. da smo mi iu naši zavezniki popolnoma združeni, izginja tudi vzrok /a prikrivanje teh naših namer".
"V Ameriki", pravi vikomte 1 Brvce. 'kjer ni teh vzrokov, se jej že veliko storijo v tem oziru."
In nato piše o Mirovni ligi biv-i šega predsednika Tafta. ki je žt j formulirala nekak tak načrt, v katerem se tudi predlaga, da bi stopila v službo te svete stvari tudi oficielna Amerika.
Nato eitira govor predsednika Wilsona. katerega je imel preti Mirovno ligo dne maja. in *_ro-vor Ilughesa. republikanskega kandidata, katerega je držal. ko. je sprejel predsedniško uominaei j jo <lne	julija, ko je rek'*! : j
"Zdaj v dvajsetem stoletju lie po zuauio nobenega narodnega izo lira 11 j*. Ako bodo po končani se i dajni vojni narodi pripravljeni pod vzet i praktične korake, ki bodo služili njihovim interesom, da bo mogoče zagotoviti mednarodno pravico, mi ne bomo mogli piv zreti svoje dolžnosti."
Potem Brvee nadaljuje:
"Ni nam treba besed, s kateri-i mi bi pokazali te dekleraeije za-1 stopnikov dveh velikih ameriških strank v jasnejši luči. Vst varjenje kake mednarodne zaveze miroljubnih narodov bi bilo težko mogoče brez sodelovanja največje izmed vseli nevtralnih držav. S sodelovanjem te države bi bilo sicer tudi težko doseči kak uspeh v tej veliki stvari, toda. ako je zasigurano tako sodelovanje, potem je vsaj mogoče imeti kako upanje. V nasprotnem slučaju, bi se vršilo to klanje popolnoma za i stonj. svet bi živel še vedno v napetem strahu iu narode bi tiščalo grozno breme oboroževanja. Upaj mo. da bo pomoč iz Amerike opogumila evropske državnike iu -la bi jo vpoštevali'\
Due 23. avgusta je dobil iiev,-vorški list "Times" poročilo, v katerem je bil tudi naveden nek izraz angleškega uiiiiistrskeira predsednika Asquitha, ko je rekel, da je bodočnost svetovnega miru odvisna od sodelovanja Združenih držav iu da s«' že deluje na
to. da bi se pričelo voditi neko politiko, ki bi bila v stanu vresni-čiti te težnje.
Brvee-ov članek znači. da se j. uajhrže že veliko tozadevno sto rilo. (jiotovo je. da bi on. ki j- za vzemal iu še zavzema važna mesta v svetovni politiki, ne zapisal kaj o Čemer ne bi bil popolnoma siguren.
Brzojavnim potom s.- t udi po roča. kaj je "Manehester Ouar dian" pripomnil k članku vikom-teja Brvee-a. ('lankar pravi, da j. razočaran, da niso Angleži odgovorili ua predlog predsednika \\ ilsona glede mirovne zaveze.
Brezplačen nasvet in pout priseljencem.
"THfc BUREAU OF INDUS PRIES AND IMMIGRATION' <a državo New York varuje pri teljenee ter jim pomaga, če bo bili Mlepatjeni, oropani ali če so s nji oii slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk i aaturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr žav, kjer se oglasiti ca državljan ske listine.
Sorodniki naj bi Čakali dovo doile priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite; STATE DEPARTEMBNT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob -red a h od osme do devete are «vecer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor £an Building. Odprto vssk das »d devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme dc levete ure zvečer
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v West Virginia in Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas
zastopnik
IŠČE SE
I(XI drvarjev za delati drva v severnem Micliigaiiu. Lep gozd. Plača $1.:J0 od klaftre. Dobre kampe, prijazna okolica. Vprašajte pri:
Chart oal l roti Co m pa uy of America, (6 *1-5-10) Manistitiue, Mich.
Iščem d OH NA STAREMŠEK. do tua i/, špitaliča na Gorenjskem. Pred dvema letoma se je nahajal v Pittsburgu. Kansas. Pro-j si:u cenjene rojake, če kdo vej za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi na moj naslov: Sebastian Slap-nik. 951 E. 6:J. St.. Cleveland,'
Ohio. (30-0—5-10)! _________i
Kad bi zvedel, kje se nahajata, moj brat JANEZ NAKED in F K AN K TI RšlČ. Oba sta doma i/ Mah net pri Cirkniei na Notranjskem. Prosim ju. da se mi javita, ali pa če kdo ve za nju naslov, da ga mi pošlje. — Andrew Na red. 2S00 Kant t. Pueblo. Culo.	(:{-5—10)
HARMONIKE
kakršnekoli vrste Izdelujem Is popravljam po naJntiJLh cenah, a delo trpeiuo In sanesljtva V popravo ■snealjlro vsakdo pošlje, ker sem le nad 18 let tukaj v tem posla tat sedal r svojem lastnem domu. T popravek r samem ksanjske kakor vse dras* harmonike ter računam po dela ka-kortno kdo sahteva kres nadaljalk vpraianj.
JOHN WEN ZEL. »17 Besi Osi St_
Dr. KOLEK,
638 Pean Ave., Pittsburgh' Pa.
t»r. Koler j« na jstarc i6i slovenski zdravnik, ftpecijaliat v PittsburKhu, Ki ima 131«-1 no prakso v zdravljenju tajnih mo ikili bolezni.
Sifilis ua za-strupljc-nje krvi
__________zdravi » glasovi -
tirn olHi, ki ga. Je izumel dr. prof. Erlioh Ce Imate mozolje aH mehurčke r«o teles;;, v grlu. Izpada nje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne čakajte. ker la bolezen se iieleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh. kapavac ali tri -per In tudi vse dru?« jnndedice. ki nastanejo radi izrabi ji vanju samega sebe.
Eušenje > cvi. ki vodi iz mehurja ozdravim v krutkern eafu. Hydrocelo »II kilo ozdravim v 30 ura.li in sicer brez Operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?lne v križu in hrbtu in vOasih tudi pri spuščanju vode. ozdravim s guto-vojstvo.
Reumatizam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, škrofle In druge kožne bolezni, ki nastajajo vsled nečiste Krvi ozdravim v kratkem času In ni potrebno ležati.
POZOR ROJAKI!
j HISE NA PRODAJ
• nove na lahka edpla&la, kakor luči j prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognju.
JOHN ZULICH,
1165 Norwood Kd., Cleveland, JMe
< :>
liada bi zvedela, kje sc nahaja moj brat FRANK KOKALJ, po domače .Jelov.skov. iz Št. Vida pri Zaticni. V Ameriki biva zc , več let in pred par leti je bil nekje v državi Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri Mariji Kokalj. omoženi Oblak, v<U4 Market St., Waukegan, 111. 10)
IŠČE SE GOZDARJE.
Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plač«. Ko preneha sezija. je dovolj dela od kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logso', ste bre, tram«-, švelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; najvišja plača, ijlaluo delo skozi celo leto.
I. ST K Pil EN SON CO., Trustees, (19—li v d)	Wells, Mich.
SLUZKUsja
dobi dobro stalno službo pri sj»o-daj podpisanem vdovcu z d veins malima otrokoma; sme imeti tudi tudi eiicga otroka. Lahko delo; na starost se ne gleda. Katoro veseli, naj piše na moj naslov: Michael Lampert, R. F. O. No. J. Box 50, —10)	Johnstown. Pa,
IŠČEM
Slovenko ali Hrvatico za pomoč v kirhinji. Plača ik> dogovoru. Stalno delo. Za pojasnila se obrnite na:
Mary Linčan. E. Anerso Store, Kinzua, Pa. (2-4—10)
1 dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NABODA" isheja dnem na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 024 strani r štirih mesecih "GLAS NARODA" donaša dnevno porodila a bojišča in rasne slike. Sedaj ca sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka Jasno tovori, da Je list sek> razširjen.
t strokovne unije.
Denarne pošiljata za ujet-like v Rusiji in Italiji.
Ksrtar Je kako društvo namenjeno kupiti banUere, »vstave, recmlja, tfedbene Inštrumente, kape itd., ali iia kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, (la tudi uas za rene vprašate. Uprava nje Va» atane le 2c. pa ai bode te prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. PiSlte jwnJ
IVAN PAJK ft CO.. Conemaugh. Pa.. Box 328.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAK
(Notary Public) r GREATER-NEW YOR1CU
ANTON BURGAR
K2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y
IZDELUJE IN PRESKRBUJE ▼aakovrstna pooblastila, rojaako prošnje in daje potreba* aasvete v vseh vojaških sadevah. Rojakom, ki žele d ubit? * IP e rišk i državljanski papir, daje potrebne iuformadje (ied» datuma izkrcanja ali imena parnika Obrnit« se saapno na Djegt, kjer boiir to^n<> tn •« Udst*
vtratoL
MODERNO UREJENA
TISKARNA GL1S NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
■ u s s
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNUSKO ORGANIZIRAJ
ruttcunust so;
DRUŠTVENA PR A VILA, OKROŽNICE — PAMFLBTE,
CENIKI L T. D
vda nakociu poauiti na.
Siovenic Publishing Co.
82 Carttaodt St, Hew York, N. T.
<
IJad bi zv.^l t'l /.a iiumvv s\ ujvipi
biata JOHNA BEXCAM. Doma je iz Dolenje vusi pri Cirkniei. Prosim cenjene rojake, čo kdo
v«* z čl n jejfov uoslw, da ua mi javi. ali naj pa sani oglasi.—
Joe lieiičan, box 517. Davis, W. Va.	(2-3—10)
Rad bi zvedel aa naslov svojega prijatelja FRANKA ZALOŽNIK. Pml tremi meseei je odšel iz Imperial. Pa., in ne vem. kje se zdaj nahaja. Prosim ga, da s-- nti javi. ker poročati mu imam nekaj važnega. — Jacob Keber. liox 181, Imperial. Pa. (.2-4—10)
l s*	-
/ Ksaver Meško.
—	Kako krasni, kako dobri so bili ti ljudje! — si priznam vsaki krat. ko se spomnim one jesenske vožnje iz Zagreba na Reko.
Nič posebnega nisem doživel ob ti vožnji, a vendar se je spominjam rad. Zato se je spominjam če.storat in mislim s toplo prijaznostjo na tedanje sopopotnike. — na one dobre ljudi, ki sem jih spoznal tedaj in ki jih ne srečam v široki areni življenja najbrž nikoli več, ki pa mi žive št- vsi. v spominu in v srcu.
Kakor navadno, sem prihitel ira kolodvor že v zadnjem trenotki;. Komaj da sem dobil š«- listek i'i s« ni skočil v najbližji voz. in že je zažvižgal vlak in s« p- premaknil.
Vstopil sem v tretji razred.
—	Kaj bi se vozil v drujrrm! - -me je [loiieeval še isto jutro do-ikt znam-e v krasni hrvaški sto-liei.
—	Par mažarskih birokratov vidiš tam in zadolženih graš<v.-kov. kako sitno starikavo mado no in kvečjemu š»- kako mlado damo i/ polsveta. ki j;a j.- zaglob Ijeno vst» pot v pikanterije Pre-vostove ali llerezegovi*. \* tretjem pelji. tam vi>liš naš natv«l in ga spoznavaš. Dobro ljudstvo!
Ogledal ^'111 se po kupeju nekoliko v /adregi; bil je poln. A že so se stiskale dame na klopi tik
vrat.
Tukaj je š«- prostor!
—	Hvala!
Sedel s(.|n nasproti mlademu gospodu — sieer so bile sauie »lame V kupeju.
—	Vse natlačeno. — je menil gospod in si je vihal majhne, črne hreiee.
—	A zakaj ne dajo več voz! V Zagrebu imajo vendar voz dovoli. •— M" jezila preeej bujna gospa kakih tridesetih letih.
Kakor je povedala pozneje, je bila Zagrebeatika m se je peljala ua božjo pot k Majki božji ua Trsat.
—	E. gospodj«* ua žeb-zniei so Msžari! — je pri|Himnil pikro mladi gos po« I. Zato za Hrvate ni voz. Tudi vozovi drugega ra/:-reda so iiatlaecni. A preteklo tiO'"-smo spali v drugem. Ob štirdi muo legli. ..
—- Se vozite vso iu m*, gi.spoil ?
je vprašala gospa.
Vso noč. iz Mitmvi-e.
A kaj |Hs*eli v Mitrovi-
eit
Sestra je ip'-iteljiea tam in sem jo obiskal. Tri sestre so učiteljice: ena v Zagrebu. »*nu v Zagorju. ena v Mitroviei.
Pripovedoval j»*. kakor bi pripovedoval doma sosedu. Videlo se mu je ua obrazu, kako .p- za dovoljen, da more govoriti in d*i ga kri o posluša. I)a bi dolgočasil koga s pripovedovanjem, se iti domislil pae niti /a hip oe.
tiledali smo ga vsi in smo ga poslušali \erno. ko je govoril ka ko s starimi znanci.
Kako dobra, preprosta du>; . — sem pomislil nehote. Isto so mislili in čutili menda vsi drugi.
—	Tudi jaz seut študiral. Siiri gimnazijske razrede sem dovršil. A na nesrečo sta mi umrla oče i i luati v enem letu. Tako sem moral pustiti študije. Na domačiji sem sedaj v Posavju,
—	A po kaj greste ua Reko!
—	Vina kupovat. Tudi za sestro v Mitroviei ga kupim, zelo mi je iraročevala.. . Veste, prijet no je spodaj. Iu preteklo noč. da vatli povem, je bilo vrlo prijetno. Vozil sem se z mladim zdravnikom in s štirimi pravniki. Pili iu jedili smo malone vso noč. Iu peli smo. To pesem smo peli.
Izvlekel je iz žepa kos papirja, pop.sanega s svinčnikom.
Pokazal nam je pesem drugemu za drugim.
—	Poznamo, poznamo...
— Neobično 'epj pesem! Vrlo se mi je priljubila... Zdravnik je izstopil med potjo. A mi smo pili iu peli do štirih zjutraj. Po pili smo o»etu steklenic starine, po poldmg liter steklenica. hi pojedli smo veliko gos. — pomislite !
—	Prava gostija ! — se je smejala lepa mlada gospa z rdečim svilutttiiu šalom. Visel ji j«' na g!^ vi navezan, bujni zlati kodri so se sipali neredno In nagajivo izpod njega.
—	Res, gostija! — so se smejali vsi povprek.
8tiri mlade gospodične, sedeče |>o live in dve oh oknu. so se do-| miil ile hipoma, da so lačne. Od-
i
|	OPOMIN.
i Touipotoiu opominjam vse one, I ki mi kaj 'dolgujejo, da poravna-ijo yvoj dolg do 15. oktobra 101 G. j in kdor ne bo upošteval moj o po jmiu do omenjenega dne, bom ji'.ijiin drugače postop;?'
!	P"ran k Meglic,
l!ox 24.	Ldovdoll. Pa
j	(2 4—10)
IŠČE SE DELAVCE.
I>» lavni čas 6. 8 in 10 ur ua dan. Zasluži se od $2.25 do *4.<M> na dan. Plača je od dneva ali p< ( tudi od kosa. 10'i (bonus) pr: boljška pri stalnem eeloineseenem poslu. Samo stalni delavci naj! vprašajo. Velika slovenska nasel-j biua.	" i
Kohler Co., (21 4-10) Sheboygan, WisJ
Mr. Janko Ple&ko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Unati ja, da mu bodo ili rojaki v vseh ozi-rih na roko.
_VradnlftM
BEAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATUt
j HlmSiUi Mili mm Imh 1Me. kakor tudi ; aa Mtu brfca m brado. Od tat« navil« srantejo v
i a«k tateiS >l—' ctMtl i« iMci M* kakor tud! m*ktm kmal brki la brada la aatada odpadali ia oarveli. RrawtiMBL kurkrl aH tiaaaji v rakah. ■"Oh ta ▼ krita, ▼ oamlb daab papdaooa ocora-wim. rana. opafcliac. Mr. tara. kaaato in irinte. poeaa nos« kurja ofta, oaaMiaa v par dn»b d o-H»I»mii odstranila. Kdor M Mia adrarila brez napaka rabil mu jamčim za SS*00. Pišite takoj po eaoik. ki aa takoj ponliaai zaatnnpj.
MOOl VAlOld, 6702 Bonna Art., Oltvtlnnd, Ohio.
Lahko •• počijo donor sorodnikom, prijateljem in rančem, kateri ae nahajajo v njetništrm v EoaUi ali Italiji. Potrebno Je, ka. iar te nam denar polije^ da ae priloži tudi ujetnikom dopizniea all pizmo in ae naaa tako omofoil pravilno aeataviti aaalov.
Ako nameravate- poelati denar ujetnika, pošljite p ^akoj, ko sprejmete nje^or year, ker ako U odlašali, U ae lahko der>41o> da U ga ne našli vei na latam meets In mn ne mogli nrošm denarja.
TVRDKA FRANK SAKSKK.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
DU.0RENZ,
Iu a« adlal brraJko eoveve- | Ptttriiugbn, Pa.
mim^^S 1
Uxadae on: dm od O do- j poldne do a oko trate. t pat-kito od 8. Oopotrn do 2. pnpnUes ' K«M|o od 10. doei de S, eopaL i