Prri slovenski dnevnik v ^edinjenih državah. I2..aja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. T List Slovenskih delavcev v c/tmeriki | The first Slovenic Daily in the United States. Issued every* day~ except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 SECTOR. Entered aa Sacood-Claae Matter, September 21; 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ nnder the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOB. NO. 2. — ŠTEV. 2. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 3, 1908. — V PETEK, 3. PROSINCA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL Odmevi krize. Omejitve dele. V RAZNIH TOVARNAH SO MORALI DELAVNI ČAS OMEJITI, KER SE POLOŽAJ NI POVSODI POBOLJŠAL. Medtem, ko se je v večini tovarn z delom pričelo, so drugod odslovili mnogo delavcev. ZNAMENJE ČASA. o ■■■— Holyuke, Mass., 2. jan. V tovarni American Writing Paper Co. so delo sope t omejili in sicer na ta način, da ao odslovili 2000 delavcev. Lowell, Mass., 2. jan. Tukajšnjo Merrimack Woollen Mills bodo v par dnevih za več mesecev zaprli, kajti vsa naroči a, ktera pridejo v nadalje bode družba dala izvršiti v svojej tovarni v Tiltonn. Hollidaysburg, Pa., 2. jan. Pennsylvania železnica je danes odslovila 350 delavcev iz svojih tukajšnjih delavnic, oziruina iz tovornega kolodvora. To pomenja, da bode imenovana že-leznica na >vojej >trui:iskej proiri, ki \ »rdi \ Petersburg, prenehala s tovornim prometom. Odslovljeni delavci trdijo, ua je bil tovorni promet na imenovanej progi to zimo večji, nego v prejšnjih letih, tako da ne morejo nave»ti pravega uzroka od-lovitvi. Providence, K. I., 2. jan. V tovarni Waltliam Watch Co. so omejili delo tako. da bode delalo le po osem ur na dan. V imenovanej to\ arni dela 3000 delavcev. BREZPOSELNOST V NEW YORKU Število brezposelnih je naraslo v našem mestu na 125,000. Ameriško-japonska vojna in priprave. V FRANCIJI SO PREPRIČANI, DA PRIDE V KRATKEM DO VOJNE MED JAPONSKO IN ZJED. DR- — ŽAVAMI. Nastala bode vsled potovanja ameriškega vojnega brodovja in od-k 1 o n i t v e naselniških pogojev. ANGLEŠKE KOLONIJE. Vsled |TO^|j«xlarske krize je prišlo v nase mesto na tisoče delavcev iz druzih mest, in tako je Število brez-potfilnih r:ara-lo na 125,000. Ko so namreč pred tedni pričeli v druzih mestih zapirati tovarne, se je na tisoče delavcev napotilo v naše mesto, misleč, da bodo tukaj dobili delo. Medtem, ko se ,-*daj poroča iz Penn-•ylvanije in od drugod, da se tam z delum prične, ti delavci nimajo potrebnega denarja, da bi zamogli potovati *ije, kjer bi dobili delo in tako je število brez poselnih naraslo v New Yorku do one meje, kakor leta 1893, ko je bila kriza najhujša. Ako nastane sedaj huda zima, potem mestne obla-ii gotovo ne bodo vedele, kaj naj počno s tolikimi brezposelnimi ljudmi, kterih mnogo nima niti prenočišča. Pred misijoni na Bowery je vide.i j ktere baš vsled tega ne morejo skle-vsaki riilT nepretrledne vrste nesreč-j niti prijateljskr».ra razmerja s Cana-nikov, kteri cal:aj<>, da dobe kaj je-j Vrhu terra -o pa Japonci še zavez-sti in prenočišče. Xa stotine ljudi, i niki Anglije, dočim so Indijci njeni kteri nimajo razun življenja ničesar, i lastni podaniki, mora vsaki večer oditi praznih rok od poslopij dobrodelnih zavodov. Število ljudi, kteri nimajo stanovanja. postaja vedno večje. K sreči je vrsme ugodno, ker inače bi bila beda nepopisna. Vsa prenočišča, kjer je dobiti postelj za par centov, so prenapolnjena. Pariz, 3. jan. Večina tukajšnjega časopisja pričela je ponovno pisati, da je vojna med Japonsko in Zjed. državami neizogibna, bar se po Evropi v vedno večjem smislu govori, tako da so se sedaj tudi resni časopisi pričeli ha vi t i s tem vprašanjem, ktero šma trajo za mnogo bolj resno, nego v A-meriki. kjer se o tem previdno molči Danes prinaša časopisje brzojavke glasovi kterili je japonska vlada zavrnila ameriške pogoje glede naseljevanja kulijev. Istodobno prinašajo časopisi poročilo o Kashingtonski odredbi vsled ktere se rtKvVnjo ameriške torpe-dovke. k oje plujejo sedaj pred ostalim vojnim brcGovjem mu Paeifik slednjemu pridružiti, kakor hitro pridejo na inunovani ocean. Vsa ta dejstva smatrajo časopisi za zelo vzne rnirljive pojave, od kterili ni nie u ir<»dnendon. 3. jan. Anglija je prišla sedaj kar preko noči do spoznanja, da je /a n jene velike kolonije zelo nevar no, ako se ^e v nadalje naseljujejo Japonci in Kitajci v teh deželah. V političnih krogih se že teden dni ne govori druzega, neiro o položaju v Transvaalu, kjer -o stavili tisočerim indijcem in Japoncem alternativo, da se dajo ali registrovati, ali pa da se nemudoma zop<'t izselijo. Kadalje prihajajo zopet iz British ''olumbijc poroi'ila o nadaljnih proti-japonskili izgredih, kar je anomočnik George TTuntei je umorjen. Vulkan Popocatepetl" je še vedno na prodaj, IMENOVANI MEHIKANSKI OGNJENIK SE SEDAJ PRODAJA V SVRHO PRIDOBIVANJA SULFURJA Dosedaj se ni nijednej družbi posrečilo knpiti velikansko goro. ZA $5,000,000. Krvavi boji z Japonci v Vancouverju. NEZGODE NA ŽELEZNICAH. Na Pennsylvania, Grand Trunk Reading. Sunburv, Pa, 2. jan. Ekspreeni vlak Pennsylvania železnice, kteri je ostavil Buffalo, X. Y., včeraj zvečer ob J). .mi in bi moral priti v Phila-delphijo oh 7:23 zjutraj, je v Mon-landonu zavozil v neko na tiru stoječo lokomotivo. Pri tem je bilo 12 o>ob ranjenih, vendar ]»a ne smrtno nevarno. Im »nova na lokomotiva j£ malo pred prihodom ekspresnega vlaka prišla na glavni tir. po kterem je vozil vlak in nesreče ni bilo mogoče več preprečiti. Vlak je imel vsled imenovan? nezgode Štiri ure zamude. Harrie, Ont.. Canada. 2. jan. Proti jugu vozeči e k s; »resni vlak Grand Trunk železnice je včeraj zvečer 7 milj daleč od tukaj skočil raz tir in i vagoni razun lokomotive so padli raz 40 čevljev visok nasip. V drugem vagonu je gorelo v p-V-i in tako je stai kmnlo požar, kteri je uničil ves vlak. Petnajst potnikov je bilo ranjenih, krere po prepeljali v tukaj-njo bolnico. Philadelphia. Pa.. 2. jan. Pri E1I-Avoodu, blizo Camden. X, J , je včeraj na progi Reading železnice povozi! vlak S2 let starega upokojenega i'armerja William B. Dicka in njegovo sestro 761etno Emilv Heretage, ko sta se peljala v buggyju preko proge, ne da bi opazila vlak, ki se je hitro bližal za nju osodepolnem prostoru. Njun voz je odletel visoko v zrak in konj je bil tako poškodovan, da so ga morali ustreliti. Trupli brata in sestre je vrglo daleč proč od železniškega tira. Vlak se je takoj po nesreči ustavil in obe trupli so odnesli v bližnjo hišo, kamor so pozvali zdravnika, ki pa ni mogel dognati nič druzega, nego da sta nesrečnika bila ubita na mestn. Mrs. Heretage je prišla k svojemu bratu pred tremi tedni, da vodi zanj gospodinjstvo. V Brooklyn Borough v New Yorku ee je na novega lerta dan voz ulične železnice od proge Myrtle Avenne nenadoma ustavil in takoj nato je vanj z vso silo zavozil za njim vozeči vos proge na Broadwayu. Oba vozova sta bila polna potnikov in ker 00 se okna v obeh vozovih razbila, je steklo ranilo večino potnikov, med kte-rimi jih je Sest nevarno ranjenih. Slednje ao prepeljaH v bolnim. Vulkan Popocatepetl se proda. Tako se glasi najnovejše trgovsko poročilo iz Mehike, ktero brezdvomno zanima vse trgovce z vulkani. Medtem, ko se vedno zatrjuje, da za ameriške trgovee ni nijeden trgovski predlog prevelik in da od vsakega dobe svoje koristi, se to o imenovanem vulkanu ne more trditi. Ameriški podjetniki so tekom zadnjih let že opetovano skušali ustanoviti družbe, ktere bi pridobivale iz imano\ane gore velikanske zaloge žvepla, ktere se nahajajo v gori, ktera stoji s snegom pokrita tako poliosno na takozvanej mehikanskei dolini. Tudi najnovejši med takimi poskusi se ni posrečil in stari vulkan je postal zopet last geneiaJa Casparo Sanchez Ochoa iz Mexico Ciudad. ki je postal njegov lastnik pred par leti. Imenovani general je mislil, da se je pred tremi leti znebil vulkana, kte-rega je prevzel kapitan Holt iz Zjed držav, ki stanuje že več let v Mehiki. Ta kapitan je kupil vulkan za svoto pet milijonov dolarjev po valuti Zjed. držav, oziroma za deset milijonov mehikanskih dolarjev. Nameraval je organizovati družbo z glavnico deset milijonov dolarjev, ktera naj bi pričela s pridobivanjem žvepla. Da bi pridobivanje žvepla tem hitrejše napre lovalo, je družba nameravala zgraditi na vrh gore železnico, po kterej bi se iz vulkanove odprtine razvažalo pridobljeno žveplo. Mexico Ciudad bi po tej železnici dobivalo vedno ves potrebni led iz večnih ledenikov na vrhu gore, dočim bi gozdove <>b vznožju gore spremenili v parke, v kterih bi zgradili lepe hotele, kjer bi stanovali iz severa prihajajoči turisti, kterih število se vedno bolj množi. Kapitanu Holtu se pa ni posrečilo financirati to veliko podjetje, in sedaj po treh letih je načrte <|pustil ter izročil posestne listine vulkana zopet generalu Ochoa, kteri bode sedaj skušal vulkan drugim ljulem prodati. Pridobivanje žvepla v visočini 18.000 čevljev bi bilo zelo težavno, vendar bi se pa vse zapreke lahko odpravile, ako bi bilo dovolj denarja na razpolago. Mehikanska vlada je lala nedavno preiskati krater Popocatepetl in tako se je doarnalo, da je zaloga' žvepla v te.m vulkanu največja na svetu in da je to žveplo absolutno či.-to. V glo-bočini 500 čevljev je najmanj 148 milijonov ton žvepla in ta količina se vedno pomno/uje. kajti vladini inženirji so dognali, da se v vladinej odprtini vsako leto pomnoži žveplo za 1.480.000 ton. Ker se žveplo proda tona po $20 v zlatu, je toraj vulkan Popocatepetl vreden neštete milijone. Ker je pa v odprtini imenovanega ognjenika toliko žvepla, bi se lahko prodajalo po $10 tona in pri tem bi bil dobiček še vedno velik. V Popocatepetlu pridobivajo žveplo že 400 let. Ko so prišli Španci v Mexico, oziroma za časa Hernando Cor-teza, so pridobivali žveplo na primitiven način, kar se dogaja Še dandanašnji. V IMENOVANEM MESTU JE PRIŠLO DO KRVAVEGA BOJA m MED JAPONCI IN BE-L I M I. Japonci so tri gasilce grozno razme-sarili; boj je nastal vsled ubitega okna. SOVRAŠTVO POSTAJA VEČJE. -o- Vancouver. B. C., 3. jan. Na novega leta dan je prišlo tukaj do krvavega boja med belimi in Japonci, v kterem je bil nek beli smrtno ranjen. Japonci so se bojevali z gasilci A. Anderson, I. Frost in T. McDonald. Slednji trdijo, da so šli memo prodajalnice nekega Japonca, ko je Frostu spodletelo in je padel baš na okno japonske prodajalnice, tako da se je velika šipa razbila na tisoč kosov. V tem trenot-ku je prišlo iz prodajalnice več Japoncev, kteri so gasilce takoj napadli z nožmi. Tem so se pridružili še drugi Japonci, kteri vsi so napadli gasilce, koje so grozno razmesarili. Ako bi policija pravočasno ne posre.lovala, bi bili vsi trije gotovo umorjeni. Anderson je bil pri tem smrtno ranjen, kajti dobil je dva palca globoko rano, ktera sega od ušesa do pleč. Kazun tega ima še več druzih nevarnih ran po vsem truplu. Zdravniki so potrebovali več ur. predno so zašili rane gasilcev. Japonce H. Naka>hei, K. Tangusti in M. Teneweye so zaprli in jih pridržali v zaporne da bi sodišče določilo kako jamčevino. Portland, Ore.. 3. jan. Tukajšnji list Oregonian poroča, da so generalni poboeniki v Californiji, Washing-tonu in Oregonu dobili od vojnega oddelka zvezi ne vlade ukaz, da se nemudoma napotijo v Washington, kjer se bode vršila pri vojnem oddelku konferenca o varovanju zapadnega obrežja. Pri tej konferenci se bode brezdvomno sklenilo, da se milica ime-, novanih treh držav izvežba v hranitvi obrežja. Washington. 3. jan. Nadomestni vojni tajnik je naročil šefu generalnega štaba, da imenuje posebno trd-njavsko. komisijo v Manili na Filipinih, ktere člani naj bodo sami častniki Ta komisija mora v naglici določiti. kje je treba zgraditi na Filipinih utrdbe in trdnjave ter o tem poročati vojnemu oddelku v Washington, Zajedno se določijo tudi potrebne posadke. Vesti iz Rusije. ' Drzni zarotniki. PREZGODNJE POVABILO K MAŠI ZADUŠNICI ZA CARINJO MARIJO, KI JE BOLNA Devetnajst osob so zaprli radi zarote proti višjim dostojanstvenikom. ' PROTI ŠTESLJTT. -o- Petrograd, 3. jan. Tukajšnja policija je aretovala petnajst osob, ktere so obdolžeae, da so skovale zaroto proti življenju earinje vdove Marije Feodorovne, ktero so nameravali u-moriti, ko se je pred tremi tedni vrnila iz potovanja. Glasom zatrdil policije je bil načrt zarotnikov zelo zvit in zarotniki so bili tako prepričani, Bazne novosti iz inozemstvi). NOVI BOJI V MAROKU; ADMIRAL PHTTJRERT JAVLJA DA JE ZAVZEL TRDNJAVO MEDIUNOV Parnik Ibero, kterega se je že dalj časa pogrešalo, se je potopil. BONI CASTELLANE IN NJEGOV BRATRANEC. -o Paris, 3. jan. Admiral Philibert poroča iz Maroka, da je francosko vojaštvo vee»raj zavzelo citadelo rodu Mediuna. Pri tem so imeli domačini le jednega mrtvega in tri ranjene. Transportni parnik Nive. na rio li™ * - x -kterem ie bilo ukreano novo vojaštvo, da se jim bode ta načrt posrečil, da so ■ , , „ , , , , '.. , je nedaleč od ( asablanke obtičal v pasku. Vojake in kotijo so srečno NESREČA V PITTSBURGU. V livarni Edgar Thompson se je pri- petila razstrelba kovine. Pittsburg, P,., o jar, v jekla Edgar Thompson, ki je last U. v ? rTOrp0rati0D in ki nahaja V North Braddoeku, se je pripetila včeraj razstrelba raztopljene kovine. Pn tem sta bila dva delavca ubita, 0 „ leto za mesto New vork . . . 4.00 ,, pol leta za mesto New York . . 2.00 ,, za Evropo in (Jauado za \-e leto J.M) „ „ M >. I*'1 l«*a 2.50 „ „ četrt h ta 1.«-> V Evropo in Canado pošiljamo skupno tri številke. ••GLAS NA KOI »A" izhaja vsak dan iz-vzem^i neopisi brcz jKxlpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri (spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Popisom in pošiljatvam naredite naslov: "GLAS NARODA" 109 Greenwich Street. New York City. Telofon: 1279 Rector. Sreča, ''Nikdar nismo tako srečni in tako nesrečni, kakor .si domišljamo.'' Tako je dejal vojni tajnik Taft. ko je puzdravil svoje znance in prijatelje za novo leto. Ravno tako je pa gotovo že marsikedo pred njim mislil, kajti vsakdo je svoje sreče kovač iu pri tem ni treba druzega, nego vladati svojo domišljijo. Celo vrsto let smo .-i domišljali, da 4ivimo v prosperiteii in tako »mo ijili srečai. Tudi ako je bilo naše kosilo borno, ako je veter pihal skozi naše suknje, ako so št raj ki provzio-čili mnogo bede, ako je bil premog izredno drag in ako je moralo na tisoče' ljudi živeti od javne dohio-dfinosti — vse to ni spremenilo dejstva, da smo živeli v dobi prosperi-tete. To je pa trajalo toliko časa, dokler so hoteli oni, ki vladajo i*do-/,aj, oziroma tudi na-so srečo. \ -ak človek ljubi promeim. Sedaj si zopet domišljamo, da smo jrm/.iio nesrečni i i v resnici >ni« postali Ijuil-je. kteri se nepr ^tano pritožujejo radi -iliibili časov. Ako čitamo, da se tu pa tam zapirajo tovarne, potem zdiliujenio in govorimo •> krizi. Tola ravno one tovarne so tudi lansko zimo za nekaj časa zaprli in naravno tudi predlanskem jn> zimi. Tedaj se nismo pi i oževali, k prowj>eritcto in -so vladarji |*>lo/.aja hoteli, ila -i domisi jamo, da smo srečni. Ljudje živimo tako, kakor one živali, ki ljubijo družbo in žive vedno v čedali. Ako oven govori o krizi, potem si* o tmenijo tudi v-.- ovce. Ako ukaže oven na Wall Street, naj se govori o proap -riteti, potem o i me vri ta bese. 1 a po vsej čedi ovac. Gotovo je, da je to zimo mnogo krojače v brez dela, najbrže par tisoč vt-e, nogo lansko zimo, dasiravrno ne potrebujemo manj obleke, kakor lani. M:iogo tesarjev in zidarjev je brez d«'!a, in vendar nam še vedno primanjkuje stanovanj. V velikej General Electric Works v Schenectady, N. Y., so odslovili >000 delavcev, d asi ravno so vozovi naših uličnih železnic zelo slabi. Predilnice in tkalnice so zaprli, dasiravno potrebujemo letos ravno toliko srajc in jopic, kakor druga leta. Primanjkuje le takozvanega denarja, kierega ne moremo jesti in kterega tudi ne moremo obleči. Ves denar, kar ga je na razpolago, se potrebuje sedaj na Wall St., kjer ga za dratr d«-nar prodajajo in kupujejo špekulant j • Vsled tejra imamo krizo in pri tem si domišljamo, da nam je nesrečo poslalo nebo... M »iroee je, da bodo delavci, ki sedaj počivajo, trgmei, ki imajo sedaj manj prihodkov in tovarnarji, ki kupujejo sedaj manj avtomobilov in pijo manj šampanjca. nekoč vendarle pomislili, kaj je kiiy.a. Mogoče se bodo vprašali, sodi storili svojo dolžnost, da bi tako krizo preprečili, in so-li vedno imeli pred očmi splošno blagostanja. Ako bode temu tako, potem" t**- bode tudi pri nas splošno vedele da je vsakdo svoje sreč- kovač. Kje je ANTON PRINC T Pred več kakor enim letom je bival v Gradcu, Štajersko, in od tam odšel v Ameriko, in sicer,-kakor se sliši, v Cleveland. Ohio. Za njegov naslov bi rada «eznala: Johanna Šu-b-ljf 443 Vj 0th St., New York City. (2-3—1) Išče se ANTON LEŠNIK Pred je-den in pol letom bival je v Coal-gate, Tnd. Terr., ter od tn je odpotoval nekam v Oresron. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi en naznani. Joe Gerbek, Bo* 127, Coalgate, Okla. (2-3—1) V varstvo gozdov. Med največjo zaslugo sedan je via- I tie moramo prišteli skrb za nase jr<»z-de. Dasiravno večina našega prebivalstva še vedno nima pravega razuma za gozdarstvo, skuša naš pied-sednik neumorno in povsodi ohraniti one gozde, ktere še divji izkoriščevalci tega prirodnega zaklada niso uničili. Dasiravno je nas gozdni urad še mlad zavod, moramo vendar le priznali, da ume svojo nalogo izvrstno reševati, dasiravno je dokaj težavna, ker so tudi razmere za varstvo gozdov pri nas dokaj neugodne. Gozdni urad se ne bojuje le proti tatovom zemljišč, kteri so celo vrsto let neovirano uničevali gozde, temveč tudi proti gozdnim požarom, ki vsako leto uničujejo nepregledne gozde. — Imenovani urad sedaj s ponosom naznanja, da se mu je posrečilo gozdne požare pomanjšali in jih v splošnem pogledu omejiti. Tako so na primer v minolem letu vladini gozdarji nad tisoč gozdnih požarov še pravočasno udušili, tako da tudi škoda ni velika, dasiravno bi segala v milijone, ako bi se to ne zgodilo. Možtvo za varstvo gozdov šteje sedaj 1200 mož, kterih vsaki ima za. čuvati po 200 šiirijaških milj »rozda, ozii-oma ra»rno stokrat večji teren, kakor gozdarji v Evropi. Ugodna pojava je tudi, da se državne vlade ravnajo * po vzoru zvezi-ne vlade, kajti iz vsr-li držav prihajajo poročila, da se povsodi deluje na to, da se gozdi obvarujejo pred popolnim uničenjem. Gotovim kro-•rom. zlasti pa lesnim trsroveem in onim. ki žive od uničevanja arozdov, vladina skrb za gozde ne ugaja in ti skušajo ustvarjati vladi vsakovrstne zapreke. Tako so se te vrste ljudje nedavno v kongresu pritoževali. ker se na množili gozdnih zemljiščih sedaj ne more nihče več na seliti, in da je temu kriv gozdni od-del.k naše vlade. Vsi ti napadi so seveda prozorni in iz njili je lahko uvideti, da bodo izkoriščevalci e obrn? na: Forester. 1'nited State- Department of Apiculture, Washington. D. <\ DOPISI, pa, ki iz nerazumljive kljubovalnosti raje pristopajo k društvam druge narodnosti, želim, da >bi se čim preje spametovali in prevideli, da le domača društva podpirajo člane v slučaja bolezni z denarjem, ne pa z golimi obljubami. K sreči je takih rojakov čim dalje manj. Pozdrav vsem bratom društva sv. Janeza Krst. in J. S. K. Jednote! J. H. Salida, Colo. Cenjeni gospod urednik:— Gotovo še niste mnogo slišali od naše slovenske naselbine, ki pa prav lepo napreduje. Z delom gre tukaj Še precej dobro; Slovenci smo večinoma uposleni v tukajšnji rudotopil-nici. Finančne krize nismo mnogo občutili. Naznanim Vam veselo vest, da so se tukajšnji zavedni Slovenci zbrali skupaj in si ustanovili društv^ sv. Alojzija št. 78, spadajoče k J. S.. K. Jednoti. Pri zadnji izredni seji dne 23. grudna so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 190S: Predsednik Ivan Drobnič, podpredsednik Matias Peeek, I. tajnik Josip Merkun, II. tajnik Fran Zaverl. blagajnik Alojzij Kostelie. zastopnik tudi Alojzij Kosielie, prejrledovalci knjig:: Stanislav Hočevar, Fran Brezovar in Ivan Glivar. bolniški odbor: Anton Dolina r in Fran Glavan, zapisnikar Matevž Slanovec, vratarja Josip Jelni-kar in Alojzij Florjaneie. Pozdravljam vse rojake in rojakinje ter jim želim veselo novo leto! Josip Merkun, I. tajnik. Primero, Colo. >ragi gos po vi urednik:— Prosim, blagovolite sprejeti par vrstic iz nase naselbine in jih uvrstiti v predal" " Glasa Naroda". Poročati imam žalostno vest, da je umrl rojak Fran Polinšek dne 13. grudna v bolnici v Pucblu. kjer je bil tudi i>okopan po katoliških obredih. Pokojnik je bil član društva sv. Barbare št. 24, spadajoče v Forest t *ity. Pa., ktero se je pa. žal, zaradi ►revefike oddaljenosti ni moglo udeležiti pogreba. Pokojnik je bil doma iz fare Sela pri Kamniku in zapušča vdovo z dvema netlorastlima otrokoma. Bodi mu lahka iuja žemljica!- Omenim naj se, da tukaj se dela - polno močjo in finančne krize ne občutimo mnogo; vendar rojakom ni -vftovati sem, ker je veliko ljudi in zato tudi zaslužek ni preveč sijajen. 11 koncu pozdravljam vse rojake šin.m Amerike, Tebi ''Glas Naroda" ;ia želim obilo uspeha! Miha Krivec, taj. dr. sv. Barbare. Cleveland. Ohio. Dragi ''Glas Naroda":— Zadnje zborovanje v preteklem letu imelo društvo sv. .Janeza Krsinika -t. minoli mesec (gruden), pri ko-jem je bil izvoljen novi odbor za leto '.!MiS, iu sicer izvoljeni so sledeči: 1 *i edsednikom Pran Šp -lko, blagaj-ikom Alojzij liecher, zastopnikom Anton Oeepek. tajnikom Jakob Hočevar. Preteklo leto je bilo »a društvo kaj nesrečno, ker smo zgubili štiri ';ra;e našega društva, ki so se pie--elili v boljš? življenje. Vrla naša Jugoslovanska Katoliška Jednota je za vse štiri brate izplačala točno usmrtn i no po tisoč dolarjev njihovim postavnim dedičem. Res, kdo je bolj potreben podpore, kot zapuščena vdova z nepreskrbljenimi otroci? Kdo jim pomaga iz gotove bede !>oIj gotovo, kakor naša slavna J. S. IL J. ? Koliko solz je društvo obrisalo s £kj-močjo vrle Jednote, to bi lahko povedali le oni, ki so bili ten dobrot deležni. Zato naj tudi nihče ne zamudi časa in naj ne odlaša s pristopom k društvu, da bi se potem morali zastonj kesati, češ, zakaj mi je bilo žal za tiste cente, ki bi jih vplačal v društvo in bi sedaj, lahko v bolezni užival dobrote poUpornega društva. Ne odlašajte, rojaki! Ravno pri nas imamo veliko zgledov, da se rojaki le po dolgem prigovarjanju vpišejo v društvo in k veliki sreči za nje, le malo časa pred nezgodo in dolgotrajno boleznijo. Ravno pre«l par dnevi je naš brat Anton Oeepek izplačal celo usmrtDi-no po ranjkem Ivan Budanu njegovej ženi Mariji Budan 1000 dolarjev, sicer bi gotovo ostala v revščini s svojimi štirimi nedoraslimi otroci. Kako je ona hvaležna našemu društvu, pri kojem je bil ranjki njen mož, ki pa je društvo podpiralo v dolgotrajni bolezni, ter ga z zastavo spremilo k večnemu počitku. Ginjena se je zahvalila zastopniku, predsedniku in blagajniku za vse dobrote, ki jih je društvo skazalo pokojnemu, njej in njunim ofcročičem. Sosebno pa se je zahvalila dični naši Jednoti, pod kte-rimi krili se nahaja društvo sv. Janeza Krst. Dal Bog, da bi tudi v prihodnje delili dobrote nesrečnim našim rojakom, saj nihče ne ve, kje ga čaka nesreča. Rojaki pa da bi se še tesneje oklenili društva, in da bi v bratski slogi delovali kot doslej roka v roki za korist našega naroda. Tisti Pogodba med rusko vlado in revolucionarji. Spomin iz smrtnega leta carja Ale-- ksandra II. Ruski mesečnik "Bilo je" (Pre-eklost) je prinesel v svoji oktober--ki številki zanimive beležke 1. 1904 urnrleua. znanega ruskega publicista Mihajlovskega o pogajanjih, ki jih je imela ruska vlada z revolucionarji takoj po umoru carja Aleksandra II. Ko je bilo izvršeno grozodejstvo na Jekaterinskem kanalu in je Aleksander III. dne 2. marca 1S81 zasedel prestol, se je bala ruska vlada novih atentatov od strani revoluei-jonarjov; zlasti ob priliki predstoje-čega kronanja. Dasi so bili morilci Aleksandra II. vsi prijeti in postavljeni pred sodišče, so verovali vsi krogi ruske družbe na nezlomnjeno moč skrivne zveze "Ljudska volja". Veliko imenitnih osob, visokih vladnih uradnikov in zastopnikov pe-trogradske elite je bilo sklenilo zvezo, ki se je imenovala " Sveta legija" in ktere namen je bil boj proti revoluciji. Pred vsein je bila sklenila "legija", da poizkusi kak način sporaz-umljenja z revolucijonarji. Mnogim ruskim emigrantom, ki so po carjevem umoru bili pobegnili v inozemstvo, se je namignilo od strani članov "legije", da je ruska vlada pripravljena izvesti liberalne reforme, ako revolueijonargi prenehajo popolnoma s svojim terorističnim Idelo-vanjem. Emigrant je pa niso imeli nikakega pooblastila za pogajanja z vlado; tako so se obrnili torej Člani "legije" na duševne voditelje ruske inteligence. " Znani publicist Nikoladze je hotel ustanoviti časopis, je prosil vlado za koncesijo, a je zadel na ovire in se je obrnil s pritožbo na tedanjega dvornega ministra, grofa Voroncev-Daškova. i Nikoladze je bil nemalo presenečen, ko nra je obljubil grof Voron-eov-Daškov ne samo časopisno koncesijo, ampak Se veliko druzega, Se bi bil Nikoladze pripravljen pomagati vladi Car da hoče dati Banji konstitucijo, a da mora preje popolnoma prenehati teror. "Govorite z revolucijonarji", je dostavil grof Voroncov-Daškov. "Če se izteče kronanje brez motenja, bodo vaše želje izpolnjene z največjo rado-voljnostjo." Nikoladze pa »je imel malo stika z revolucijonarno stranko in se je obrnil na pisatelja Mihajlovskega s predlogom, naj bi delala tu skupno. Mihajlovskij pa je Nikoladzetu le malo zaupal; posvetoval se je s svojim prijateljem, pisateljem Kriven-kom, in je izvedel, da je bil prejel tudi Krivenko enake migljaje od strani vlade. Prijatelja sta sklenila, da bodeta postopala skupno, a da bodeta j ako previdna. Videla sta bolje nego kdo drug, da je bila stranka "Ljudska volja", katere se je vlada tako bala. jako oslabljena, ker so bili vsi znameni-tejši voditelji že pod ključem, ali pa celo že obešeni, tako da je bila stranka itak komaj v stanu izvršiti kakšen terorističen čin. Vendar sta hotela prijatelja izkoristiti strali vlade in poizkusiti stvar. V to sta smatrala za potrebno prud vsem sodelovanje Vere Fignerjeve, ki je živela v Har-kovu. Mihajlovskij se je peljal v Harkov, češ. da hoče prodati svoje spise ta-mošnjim založnikom. Ne brez truda se niu posrečilo najti V aro Fi^ner-jevo. Imenovana, ki je imela že takrat zelo vihamo življenje za seboj — pozneje je bila zaprta dve leti v Sliselburški trdnjavi — je bila v jako potnem duševnem stanju. Čutila se je trudno: sleherni korak je bilo treba izvesti sila previdno, da ne padejo v roke vladnim agentom. Vera Kiirner in Mihajlovskij sta napravila torej sledeči načrt: Stranka obljublja vladi, da ustavi svoje teroristično delovanje; vlada pa mora dati takoj dokaze, da je voljna iz-\ed mano", je flejal sin in vstal, da bi jo popravil. V trim trenotku je zdrknila deska, na kteri je sral: grabil je z rokami okolo sebe, za vpil v strahu in se prevrnil v vodo. "Primi se za veslo'." je zaklical oče, skočil i>okoneu in mu ga pomolil. Toda ko je bil sin nekolikokrat segel jk> veslu. mu otrpnile roke. — "Počakaj, počakaj!" je za vpil oče in veslal k njemu. Tedaj je omahnil sin v znak. uprl v očeta dolg pogled — in se potopil. Tord ni hotel prav verjeti, ustavil je f-oln in .-trmel na mesto, kjer se je bil potopil sin. kakor da mora priti zopet na površje. N kaj mehurjev -e je vzdignilo, šp nekaj. )>otem Ie en sani velik, ki se je raZj»očil — in irladko kn zrcalo je zopet ležalo morje. Tri dni in tri noči so videli veslati ljudje očrni a okolo tega mesta, ne da bi jedel ali spal; iskal je sina. Sel«* v jutro -etrteu.) dne ga je našel in ira ne-«*] sam <"-ez gore na svoj dom. < >d tistega dne je preteklo pač leio dni. Tedaj je slišal župnik jesen--kegn večera -e pozno stopicati ne-koga zunaj pred veznimi vratmi in tipati za kljuko. Župnik je odprl vrata in m>ter je stopil vis<>k. upo-g n jen mož, suh in sivolas. Žup>nik •j":« je gl »dal dolgo, predno ga je spoznal : ihil je Tord. "Prihajaš tak.» pozno?" je dejal župnik in obstal pred njim. "Zalilx»£r da. pozno prihajam", je odvrnil Tord in se usedel. Župnik je poln pričakovanja tudi sel: «lolgo je vladal molk. Slednjič je dejal Tord: "Imam nekaj pri sebi, kar bi rad dal revežgftn; nameravam ustanoviti dobrodelno ustanovo, ki naj nosi ime mojega sina." Vstal je. položil denar na mizo in se zopet usedel. Župnik je preštel in dejal: "T» je veliko denarja." "»Polovica cen^ za moje posestvo je. ki sem ga danes prodal." Dolgo je molčal župnik: slednjič vprašal z mehkim glasom: "Kaj misliš začeti zdaj?" '' Kaj boljšega ! *' Zopet sta nekaj časa molče sedela, Tord upirajoč v tla pogled, d očim ga je gledal župnik vprašujoče. Tedaj je dejal župnik naenkrat tiho: "Zdaj mislim, da ti je tvoj sin šele res v blagoslov.'' "Da. zdaj sem tudi jaz o tem prepričan", odvrnil Tord, pogledal župnika in dve solzi sta mu zdrknili počasi dol po licih. Kje je IGNAC KALIN? Doma je iz Kostanjevice, Dolenjsko. Slišal sem, da se nahaja nekje v New Yorku ali Brooklynu. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani. — Frank Javornik. 415 18th Ave., Newark, N- J. (2-3—1) Kje je IVAN AŽBE? V službi je bil pri tvrdki Frank Sakser Co. tri tedne, od koder je pobegnil 30. decembra z $20.00. Imenovani je okroglega rudečega obraza in ima rudeče lase ter bolj srednje postave. Kdor ve zanj, naj naznani: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St, New York. (v d) Kje je ŠANDOR ŠULC? Doma je iz Hrvatske ter govori tudi nemško. Pred letom dni je prišel iz starega kraja v Cleveland. Ohio. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar mu hodom zelo hvaležen ter dobi tudi lepo nagrado. — Martin Slivšek, P. O. Box 78, Newcomer, Fayette Co., Pa. (31-12—3-1) Slovensko katoliško Ck podp. društvo cr J) svete Barbare Zjedlnj^nc države Severne Ameriko. Sedež: Forest City, Pa. t toikorporirano dne3l. janunrja lcdhh.v Ivnnljl. -0--0- 6DB0RNTKI: Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box S74, Forest City, f«, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 007, Forest City, P«l. IL Ujnik: ANTON OŠTER, 1143 E. 60th St., Cleveland, (Mm. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 637, Forest (Sty, Pi NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest KAROL ZALAR, I. nadaornik, P. O. Bos 647, Forast City, FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 000 Bimddoek Avena, dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadaornik, 50 Mill St., Loaerne, Pa. POHOTNI IN PRIZTVNI ODBO«: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 05, WiEoek, P«. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 022, Forest CJty, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: Ivan Telban, P. 9. Box rest City, Pa. Droitvfm© rUsil« je "GLAS NARODA Compape Generale TiaDsaiiantip, (Francoska pa robrodna družba.) DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAHL "L.a Pro*ence" na dva vijaka "La Savoie" „ „ *'La Lorraine" „ ,, "La Touraine" , tt "La Bretagne"......... "La Gasgogne"......... Poštni pamiki so T .............14,200 ton, 30,OfX) konjskih mod. ..............12, (NX) „ 25,01«) „ „ .............12,000 „ 2v>.,o „ ..............10,000 „ 12,1100 „ w ............8,o<*> „ y,'«M) .............. Moo „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj nnproj vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoladne iz pristanišča st. Sorth lliver, ob Morton St., N. Y. La Gaseo«rne •LA LORRAINE La Bretasrne *LA TOITRAINE •LA SAVOIE 9. jan. 1903. *LA LORRAINE 13. febr. 1906. 16. jan. 190S Bretagne 20. febr. 1908- 23. jan. 1908. "LA TOURAINE 27. febr. 1908. 30. jan. 1908 *LA SAVOIE 5. marca 190«. 6. febr. 1908. 'I.A PROVENCE 12. marca 1008. Drugi razred samo $40.00. Nizke cene za 3. razred «3o vseh krajo*, fauitka zve/Oti zaznamo^aiii imajo po Ova vijaku. M. VV. Kozminski, gcnenilni agent za za pad Dttak?orn St., Chicago, 111 ^SZ fJZ fvT : w i- - i— Velik n zaloga vj na in ■xill '■i ig ■al oil I'rodaja belo vino po...... ,, erno vino po..... 5i)c • Drožnik 4 trail«* i« za........-fll '0 Brinjevec li* steklenic ?a......^12.00 ali 4 gull, (sodček) za.......flti.OO Za obilno naročilo se priporoča M, GRILL, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Zdravju najprimernejša pij-5a je «#>«f» LE1S V F*I V ktero ie varjrr.o iz najboljšega ijr.portiranega čtškf^a tn»ela. 1 «-ci tejr naj n;kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno iccnst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drr.gih. Leity pivo je najbolj priljubli ^o ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Ueo. Travoikar-ju 6102 Su tlair Ave. N.V. kteri Vam dragevolje vse poiasnx. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O, Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1908 je dobiti j>o 30 ct. poštnine prosto. Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik. Vsako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar gotovo znaei da je Koledar zelo priljubljen. Primerno darilo je prijateljem in znancem v staro domovino, ter velja tudi le 30 ct. Dobiti je pri Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair A*enne, N. E., Cleveland, 0. OGLAS. Ce se mislite ženiti, pišite na spodaj podpisanega in priložite 25 centov v znamkah. Rojakinje, za ktere se ne vem, naj se pa oglasijo. Joseph TonkoviČ, (2-3—1) Monongahela Razglednice! U BOŽIČ in NOVO LETO. 10 Komadov 30e, posamezen komad 5ei Velika razorledniea SINGER BUIL. DING, največje poslopje na sveča, §• komad. HUMORISTIČNE in razne dn^ vrste, 12 komadov 30e. Pil narotitvi je denar prflo&tff FRANK sakser oo 109 Greenwich St, New York, *, a . ' . »#: i ■ i pPjSpn Jugoslcvar iska lipi Katol. Jednota. j Inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. • Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Medoč, 9478 Ewing Avenue, Se. Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabokovec, 4824 Blackberry Street, Pitts- iut, P®. Glavni tajnik: Jurij L. B roži S, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kriiinik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Go vie, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivaa Germ, predeednik nadsornega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. Alojzij Yirant, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, 8. Ohio. Ivsa Primoži«, HL nadzornik, Bex 641, Eveleth, Man POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 116, 7tk Sttnst, Calumet, Mich. Ivan Keržiinik, LL porotnik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, DX porotnik, 719 Hig-h Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, Osliet, EL H Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati v»e dopise, premembe u-tov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozieh, Box 424, dy, Minn., po svojem tajnika in nobenem drugem. Denarne poiiljatve aaj pošiljajo krajema društva na blagajnika: -John Gooze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih drnitev naj pošljejo iuplikat vsake potil jat ve tudi na glavnega tajnika Je dno t«. Vse pritožbe od strani krmjernih društev Jednote ali poeamesni-*ot naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., C&lmnet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-«s pritožba • -1 » Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Nesreča. V soboto dne 14. dec. si je na Nanosu pri nakladanju hlodov DOletni Janez Hrovutin iz Vipave zlomil notro pod kolenom. Pozno ponoči po era v irnojnem k«>.šu pripeljali domov. Konec pijanca. Mihael Pavlic iz Gore pri Kamniku se je j k moči v pijanosti vlegel v razor na njivi, ker je zgrežil pot domov. Ko je začelo deževati, se je razor napolnil z vodo in Pavlič se je zadušil. Javno nasilstvo. Xedavno je prišel kočar Ivan Cedilnik v Gornjih Ga-meljnih pri Ljubljani k hiši posestnika Valentina Kralja in vprašal Kraljevko, če je "on" doma. Ker je ta rekla, da ga ni, nastal je med njima kreg, nakar je potegnil Cedilnik samokres in grozil z njim Kraljevki. Predno je odšel, ji je priložil še par klofut. Nato si je poiskal gnojne vile, vpil "auf" — kar je posebno lepo tuli za dru^o slovenske fante — in zasadil vile v vrata Studnove hi.>e ITotel jih je Studnu zasaditi v trebuh. Vzrok te«ra nasilstva je, ker sta Kralj in Stnden pričala pri sodišču proti Cedilniku, ki je bil obsojen na Sest mesecev zapora. Oddali so ga sodišču. Konec *'mavselna". Anton Marko-vič, fijak&rski hlapec, je isrral 11. novembra ponoči v kavami "Ejrgia" v Ljubljani z Ivanom .Novakom, mizarskim pomočnikom pri Mathianu, prepovedano iirro "mavžel" Anton Mar-kovič je bil obtožen zaradi prepovedane igre in tatvine. Ko je namreč hotel namreč Ivan Novak nehati igro, je vzel Mrrkovic njegove 4 K z mize. Novak je hotel imeti te krone nazaj. Ker jih pa ni dobil, je šel k službujočemu stražniku Antonu Za>bukovcu ter mu vso stvar naznanil. Markovič, ki je bil že kaznovan na pet dni zapora radi razžaljenja časti in trikrat radi "fijakarskih reči", pravi, da je bil pijan in da je pri igri posodil Novaku 8 K, ki mu jih pa isti ni vrnil. Nova-k pa trdi, da je vrnil onih 8 K. — Anton Markovič je bil obsojen zaradi prepovedane igre na 10 K globe, oziroma 24 ur zapora, oprostil pa se je obtožbe glede tatvine. Ivan Novak je bil oproščen glede prepovedane igre, ker se je sam naznanil. Roparski nmor. V Šiški, in sicer tam, kjer se razcepi železniški tir na Gorenjsko in proti Kamniku našli so 16. decembra okolu 6. ure zjutraj na tiru kamniške železnice truplo nez.ia-ne<*a moža. Na glavi, in sicer na desni strani čela proti sencu se vidi znatna poškodba. Gornji del trupla je lo-od spodnjega. Kakih 600 korakov te^a kraja prnti Vodovodni cesti se našli sledovi krvi in sicer čez ovozno pot, Ja njivah, do kraja, kj*r je ležalo truplo. Na kraju, kjer se pričenja krvavi sled, je zemlja poteptala, pozna se sled konjskih kopit in moSkih stopinj, ktere vodijo do kraja, kjer so našli mrtveca. Domneva da sta morala biti dva moška, ki »ta napadla tujca, ga ubila, mu gotovino in ga nesla na tir, f» je kamniški vlak čez polovi- co pretrgal. Neka ženska, ki stanuje na Vodovodni cesti, slišala je ponoči klicanje na pomoč. Šišenski orožniški siražmojster je našel v žepu mrtveca dopisnico in davčno polo na ime Aloj-! /i j Prašnikar. Denarja ali drugih de-I narnih vrednosti se ni našlo. Na licu mesta vršil se je popoldne komisijski oded, ker se je kraj in truplo foto-_iafiral<>. Dosedaj <> storilcih ni sledu. Prašnikar (?i je doma iz Šmartnega pri Tuhinju. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Kratko prostost je vžival v Ponikvah rojeni in v Videm pri Kočevju j pristojni bivši hotelski uslužbenec Fr. Mramor. Dne 11. decembra je odsedel 11 mesečni zapor, pa je prišel še tisto noč zopet pod ključ. V nekem prenočišču je ukradel oTletnemu Jož. Pe-triču iz Lokovic pri Črnomlju, ki se je bil vrnil iz Amerike, 526 K. Ta denar je Mramor z raznimi prijatelji zapravljal še tisto noč. Razmetaval je denar tako, da je zbudil sum policije. Prijeli so ga in dognali storjeno tatvino. Od ukradene svote se je dobilo še 170 K. PRIMORSKE NOVICE. Zopet umor kočijaža v Trstu. Dne 16. decembra je bilo pet mesecev, odkar je bil v Trstu zavratno umorjen 1» kratkem presledku drugi kočijaž in 14. decembra popoldne ob polu 5. je zadela ista- usoda tretjega. Ob 4. uri je prišel k izvoščku Lovrencu Vida vu p. d. Kovaču na Opčinah neznan mlad človek, ter mu velel zapreči, da bi ga peljal v Sežano. Lovrenc Vidav — 451eten oženjen mož in oče petih otrok — je seveda rad napregel, v na-di, da bo kaj zasužil za svojo revno družino Revež ni vedel, da gre v smrt, ni vedel, da zapušča svoje otročiče za vedno. Okolu 5. ure in četrt je pa neki Openec, tudi on imenovan Vidav, idoč po cesti iz Sežane na Opčine, slišal dva strela, a malo za tem je videl nekesra človeka., ki je tekel proti Or-leku Obenem je pa slišal drdranje kočije, ki se je pa hkratu z ropotom u-» stavila. Prišedši bliže, je Vidav videl, da se je bila kočija prevrnila. Kočija« je pa ležal mrtev na tleh poleg kočije. V tem jo*, prišlo še par oseb k zvrnjeni kočiji, in ko so videli, da je kočijaž krvav, so mu hoteli pomagati, a bil je že mrtev. Ležal je z obrazom v prahu. Oni Vidav, ki je bil prvi na licu mesta, je šel takoj v Sežano in tam obvestil orožnike, ki so takoj prišli na lice mesta Konstatovali so, da ima pokojni Vidav dve rani na glavi, in sicer eno na desnem sencu, a drugo v tilniku Nesrečna vdova pokojnega Lovrenca Vidav, ki je videla zločinca, ga opisuje skoraj popolnoma ravno tako, kakor so opisovale morilca pokojnega Mohoroviča one osebe, ki so ga videle v Mohorovičevi kočiji na cesti proti Kontovelju. Kljub vsestranskemu zasledovanju morilca doslej še niso dobili in se splošno sodi, da je ta duševno bolan, ki ima veselje in slast moriti ljudi. Da bi bil hotel zaradi denarja umoriti Vi dava, je izključeno, saj ta ni imel pri sebi ne denarja ne kake vrednostne reči. Morilec je bil tujec, ki je prišel od Trsta na Opčine in ga ni nihče poznal, kolikor ga jih je videlo Desertiral je iz topničarske vojašnice v Gorici podtopničar Jurij Alt iz Krmina. Zaprli so vojaka mornarice Lusdo-vika Novaka v PuljiL Lani je stal pred porotniki v Dunajskem Novem mestu, obdolžen, da je kot vrtnarski pomočnik umoril v Badenu baronico Biedermann Bil je pa oproščen. Zdaj so baje dobili nove dokaze, da je on morilec, zato so ga zaprli. Nov način tatvine. Tržaški tatovi so zdaj izumili nov način, kako se pride do tuje lastnine. V* teku par dni so bile tatvine izvršene sledeče: Eden ali dva uzmoviča sta prišla h kaki stranki, kteri sta povedala, da ju je poslal hišni gospodar, da popravita električno zvonilo. Kadar sta to popravila, sta vselej ih povsod odnesla zimsko suknjo. ŠTAJERSKE NOVICE. Huda žena je 4oletna vdova Jurca v Rodiku. Ko jo je županstvo rubilo za> neko reč, je pometala ob tla dva rubilca; ko je prišel župan, je nakle-stila še njega. Za svoj hraber čin se bo morala braniti pred sodni jo. Smrten padec. V Mariboru je padel iz tretjega nadstropja lOletni Erih Burman in obležal mrtev z razbito glavo. Oče mu je umrl pred kratkim. Skupna smrt zakonskih. V Dogo-Sah pri Mariboru sta umrla v soboto dne 14. dec. zakonska Čirič, oba v preteku ene ure. Ob pol 12. uri je umrl mož, ob pol L uri pa žena. Pred tremi leti sta obhajala zlato gostijo. Po preteku 53 let srečnega zakonskega življenja ju je poklical Bog drugega za drugim k sebi. KOROŠKE NOVICE. Roparji so napadli v Malnieu na Ivoroške.m nekega polirja. Na pol so ;ra ubili in mu vzeli 1500 kron, ki jih je imel za izplačevanje delavcev. O roparjih ni sledu. HRVATSKE NOVICE. Uboj zaradi svinj. Blizu Požege na Hrvatskem so svinje Jova Barudžije zašle na zelnik Štefana Mikliča in napravile tam precej škode. Ko je Miklič svinje dobil na svojem svetu, jih je gnal domov in jih tam zaprl. Barudžija se je drugi dan oglasil pri Mikliču in zahteval svinje, ta mu jih !>a ni hotel dati preje, predno ne pla-•a škode. Ko je potem ponoči Barudžija .-krivaj prišel, da bi odpeljal svinje in jih že na cesto izgnal, se je zbudil Miklič, vstal in zahteval od Barudžije plaeila za škodo. V odgovor je počil strel in Miklič se je mrtev zgrudil. Drzen rop v Zagrebu. Sredi belega dne se je dogodil na najživahnejšem delu mesta rop, ki je vzbudil veliko >enzacijo. V tem času je udri tat v podružnico Rabusove klobasičarne ter ukradel iz blagajne 100 kron. Biankini o razpustu hrvatskega sabori Zagreb, 16. dec. "Agramer Tag-blatt" objavlja o razpustu hrvatskega sabora: "Razpust sabora je bil dogovorjen. a škodoval Hrvatom ne bo. Sabor ni bil sposoben za delo. Samo s sedanjo vlado ne more delati. Bano-ve spletke ostanejo neuspešne. Dokler hrvatska vlada ne prizna pravic Hrvatske sporazumno z avstrijsko vlado, ne prenehajo hrvatski poslanci z bojem v ogrskem in avstrijskem državnem zboru. Hrvatski poslanci v Avstriji so solidarni s svojimi-tovariši onstran Litve. Avstrijski vladi zato :ie dovolijo ne proračuna in ne pogodbe, doker ni rešeno hrvatsko vprašanje. Pri sedanjih volitvah v hrvatski «abor nimajo Madjarom prijazne -tranke nikakega, upanja na uspeh. Biankini želi, da bi se združila hrvat-sko-srbska koalicija in Starčeviceva stranka proti skupnemu nasprotniku. BALKANSKE NOVICE. Pogreb Borisa Sarafova. Sofija, 16. decembra. Včeraj popodne je bil pogreb umorjenih macedonskih vodij Sarafova in Garvanova. Udeležba je bila velikanska. Zastopane so bile vse macedonske revolucijonarne organizacije; navzoči so bili tudi zastopniki raznih revolucijonarnih organizacij iz Švice in drugod. Mrtvi trupli Sarafova in Garvanova sta bili balzamirani in položeni na mrtvaški oder v cerkvi sv. Jurija. Več sto vencev je pokrivalo mrtvaški katafalk. Preden se je pričel mrtvaški sprevod, so pred cer-kvijo govorili razni voditelji mace-donskega gibanja. Na čelu sprevoda je stopal bolgarski metropolit, spremljan od izredno velikega števila du-' bovščine. Med sprevodom je svirala i vojaška godba žalostinkte. Vse mesto i je obleklo žalno obleko; prodajalne so I bile zaprte, ob ulicah pa so gorele svetilke, zavite v črni flor. Pogreb so ' je za vršil v najlepšem, redu. RAZNOTEROSTI. 401etnica avstrijske ustave. Dne 21. decembra je bilo 40 let, kar je stopila v veljavo sedanja ustava. Od revolucije leta 1848 je moralo poteči skoro dvajset let, predno je Avstrija dobila ustavo. To se pravi, imela jih je od leta 1848 a vse so hitro izginile. Soldaieska ali liberalneje rečeno, vo- jaška stranka, se je najbolj ustavljala reformam in je bila steber reakcije. Šele ko se je na bojiščih izkazala korupcija in nezmožnost vojaške stranke, šele ko je bila Avstrija pri Solfe-rinu in pri Kraljevem gradcu po notah poražena, je padel upliv te stranke in toliko, da je dobila Avstrija svojo ustavo. "Novo Vreme" proti Nemčiji Pe-terburg, 16. dec. "Novo Vreme" objavlja članek, v kterem razpravlja o obmejnih sporih med Turki in Perzi. List trdi, da stremi Nemčija k Perzijskemu zalivu in da zato dela na omejitev ruskega in angleškega upliva v Perziji ter hujska Turčijo proti Perziji. Zahteva, naj v tej zadevi nastopita Anglija in Rusija v Carigradu proti onim, ki delajo komedijo za pruskega, kralja. Izgredi kmetov. V Petrelli na Laškem je 500 kmetov naskočilo magistrat in ga hotelo zažgati. Orožniki so morali pobegniti pred razljučeno množico v neko hišo, v kteri so se za-barikadirali. Množica je magistrat bombardirala s kamenjem. Vojaštvo je šele rešilo orožnike iz opasnega položaja. Kmete je razburila uvedba nekega novega davka. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam v*e prijatelje in znance v Chisholmu. Minn., s ktorimi se nisem mogel o sobno posloviti; posebno pa pozdravljam d ruš-t vernike društva Slava Bogu št. 210. Živili! New York. 2. jan. 190S. Štefan Gervais. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam rojake sirom Amerike, posebno pa svojo sestro Ano Kovač in svaka Ivana Kovač v Indianapolisu, Ind.. kakor tudi Anton Sinbovič, Fr. Mesojednika in Martin Blatnika. Na zdar! New York. 2. jan. 190S. Martin Resnik. Ob po vratu v s* aro domovino pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. posebno pa mojega brata v Cbis-holmu, Minn, kakor tudi vse ostale tamošnje prijatelje in znance. Bilo srečno! New York, 2. jan. 190S. Alojzij Kožor. Na obalih Atlantika še enkrat pozdravljamo vse rojake po širni Ameriki. posebno one v Kuvlorju, Pa., kakor tudi člane društva sv. Barbare št. 06 K. S. K. J., ter vsem kličemo: Na zdar! New York, 2. jan. 100S. Matija Recelj, Fran Cvetan. Ivan Nad i žar, Fran Kramar. Pred najinim odhodom v staro domovino pozdravljava rojake sirom Amerike, p< sebno one znance in prijatelje v Indiana]x>lisu, Ind., kakor tudi Ivana in Marijo Ratajc ter Ignacija inAno Deželan. Z Bogom ! New York, 2. jan. J00S. Josip in Alojzija Šintler. Pri odhodu v staro dojm-vino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa Josipa Zore in Ignacija Tok. Na zdar! New York, 2. jan. 190S. Martin Barborič. Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse rojake, prijatelje in znance po širni Ameriki, posebno pa one na Baltic, Mich. Z Bogoan! New York, 2. jan. 1908. Valentin Mušič, Ivan MuŠič, Ivan Košak, Mihael Verbie, Mihael Sostič. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa moje brate in sestre ter Josipa Anglečka in Maneto Kokal v Claridge, Pa. Z Bogom! New York, 2. jan. 1908. Žek Sirk. Preden se poslovim od dragih prijateljev, pozdravljam še enkrat svoje rojake širom Zjedinjenih držav, posebno pa mojega brata Matijo Če-lihar v Seneca, HI., ter vse one, ki so me spremili na kolodvor. Z Bogom! New York, 2. jan. 1908. Josip Čelihar. Pri odhodu v staro domovino še enkrat kličemo v pozdrav vsem prijateljem in znancem v Federalu, Pa.: Na svidenje! New York, 2.#jau. 1908. Valentin Peternel, Gabriel Jereb, Jakob Tavčar. Iščem brata IVANA TROHA; doma je iz Podlipe št. 12 pri Vrhniki, Kranjsko. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Thomas Troha, 613 Market Sto., Waukegan, Dl. (31-12—3-1) COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. Dr. R. Mielke, Medical Director. Ako je Človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vretinost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revn«ga. Za bogatega, da zamore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa. da zamere preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega. Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hirt. ter slednič popolnoma zapad^-te bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini. Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja. Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili. Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku. Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to. kar je za druge storil. Cenjeni Collins M. I. ! Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Martin Krivic, 812—6. St. Racine, Wis. Directorju Collins N. Y. M. I. ! Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš h valežni Josip Gulek, Box, 26 Broadhed, Colo. Martin Krivic ZATO RAJ ROJAKI! ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24. izurjenih tolmačo,v in Correspondentov zu vse Kvropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov^ The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th Street, NEW YORK. Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih. VABILO NA NAROCBO. "GLAS NARODA" nastopi v kratkem svoj šestnajsti letnik in ce je v tem času zelo razširil po Zjedinjenih državah; a tudi v staro domovino vrnivši se rojaki ga kaj radi na-roče. Vse to dokazuje, da je "GLAS NARODA" postal vsakdanja potreba ameriških Slovencev. "GLAS NARODA" se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik; v to ga ni gnalo ni-kako pretiravanje in nasilstvo, pač pa lepo, nmne, a sigurno razširjanje. "GLAS NARODA" bode tudi v šestnajstem letu izhajal vsak dan, oh nedeljah in postavnih praznikih pa bode dovolil svojim sodelovalcem vsakemu delavcu prepotrebni počitek in se nadalje držal božje zapovedi: ŠEST DNI DELAJ, SEDMI DAN PA POČIVAJ! kar ve ceniti vsak delavec. "GLAS NARODA" bode tudi v bodoče ostal na tem stališču, kakor je bil dosedaj in izvrševal svojo nalogo, rojake zadovoljiti z novicami, članki, razvedrilnimi spisi, zanimivim listkom, posebno pa bodemo ozir jemali vesti'iz stare domovine. Da se pa zamore vsestranskim željam cen j. čitateljev "GLAS NARODA" ugoditi, bodemo v bodočem letu tiskali list po enkrat na mesec na osmih straneh ter na ta način nadomestili "Komarja", kterega smo, kakor že poročano, opustili. V tej mesečni prilogi bodemo skušali nadomestiti ono čtivo, kterega je do prinašal "Komar". Vzlic temu pa ostane cena "Glas Narodu" za Zjed. države nespremenjena, vsled česar prosimo, da nam dosedanji gg. naročniki tudi v prihodnjem letu ostanejo zvesti, in ako mogoče, še pridobe novih naročnikov, kajti čim večje število naročnikov, tem obširne j i in zanimivejši bode list. "GLAS NARODA" je v letu 1907 prekoračil število 5000 naročnikov in ker se naseljevanje Slovencev v Ameriki dan za dnem znatno množi, smo prepričani, da se bode v novem letu doseglo število 6000 naročnikov. "GLAS NARODA" je glasilo treh velikih slovenskih organizacij, med> temi "Jugoslovanske Katoliške Jednote", vsled česar prosimo gg. društvene tajnike, da razširjajo med društveniki "Glas Naroda" in nam s tem pridobe novih naročnikov. Gg. naročnikom v Canadi pa naznanjamo, da smo naročnino povišali od $3.00 na $4.50, ker vsled poštnih pogodb, sklenjenih med vladami Zjedinjenih držav in Canade, popust poštnine 2. razreda odpade. Torej še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam čim prej naročnino in pridobite nam še kaj novih naročnikov, ker čim večji bode naš krog, tem ložje nam bode "Glas Naroda" še povečali. Krasne stenske "Koledarje" smo že pričeli razpošiljati na gg. naročnike. Srečno in veeelo novo leto vsem gg. naročnikom in dopisnikom ieli Uredništvo In upmvništvo. Telefon 246 Frank Petkovšek 720 Market Street Waukegan, 111 pri poroča rojakom svoj o^SALOOIN, ^ v kterem vedno toči sveže nito. dobra Tina in whiskey, ter i sveže pno, ima na razpolago tine sinodke. V svoji PRODAJALMCI rije po nizkih cenah. Pošilja denarje t staro doniovino zelo hitro ill ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sukserjem v New \orku. ima vedno jveže groce- •la. MARKO KOFALT, 249|So. Front St., STE E uxors', Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici zn iz clovanje ku( mb pogodb, pooblastil ali p doomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prod.- cm parobrotoe listke za v stan kraj za vš<; b tjše parnilce in parobrodne proge ter pos.ljam denarje v staro domo\ino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle tn gr. ro Jakom toplo priporočamo. PRAMC sakser CO. 1 \ J ROJAKI,"* NAROČAJTE SE K A 'GLAS NARODA", NAJVEČJI XV NAJCENEJŠI DNEVNIK! P070f rniflki prečitajte S, danes to ponudbo ker samo do * "J** IVI j 3j_ decembra Vam moremo nuditi onako pri-liko. — Nudila se nam je lepa prilika kupiti 800 različnih ur po polo-vični^ tovarniški ceni zato smo odločili Vam oddati te ure po najnižji ceni in »icer za polovično vrednost kakoršno Vam nudijo mali trgovci. — Lahko si sedaj nabavite sledeče vrste: 1. Jedno $45.00 vredno zaprto uro s tremi pokrovi iz pravega 14 kar. zlata z Elgin ali Waltham strojem vel. 1(1 za samo.......................$28.00 2. Jedno $20.00 vredno zaprto uro s tremi pc krovi iz napolnjenega zlata Solid gold filled iamčeno na 20 let z Klgin ali Waltham strojem za ramo. - .. $10.50 Te vrsti ure lahko dobite vel. lt> (kakor slika) veče vel. 18 ali manje vel. 12 za gospode in celo vel. o za gospe. 3. Jedno $I(UM» vredno * zaprto uro z tremi pokrovi iz napolnjenega zlata Solid gold filled jamčeno na lolctzizvrstnim amerikanskim strojem vel. ll> za samo $5^40 4. Jedno $10.00 vredno zaprto uro Solid gold filled uro s tremi pokrovi jamčeno na deset let z izvrstnim amerikanskim strojem na vel. 18 za samo.............................. $4.75 Pokrovi ur so krasno raznovrstno urezani. — Pri vseh urah je garancija od tovarne natisnjena na pokrovu obji^dnem tudi dobite pismeno jamstvo, s kojim se zavežemo povrniti denar ak0 ura ne bo odgovarjala našemu jamčenju. ,— Kakor smo om nili imamo samo 800 enakih ur ker smo sigurni da zamoremo v 7 dneh razprodati po tako nizki ceni več kot 5000 ur zato smo omejili samo kratek čas za razprodajo te Eonudbe in to je do 31. decembra 1907. ter bomo poslali samo onemu i nam ure popolnoma v naprej plača. — Vs ed tega priporočamo posebno agentom in pa drugim razprodajalcem, dase gotovo zadostno preskrbe te izvanredne ponudbe. Vsa pisma adresirajte na "SLAYIA" WATCH & JEWELRY CO. ^SSk5^ Ne pozabite poslati celega zneska naprej da Vam zamoremo naročnino takoj isposlovati. |j|i dL 1 ■ — ' ina Polaneških. poljski spisal H. fi«nJd«wiea. poslovenil PodravrnkL DBUOA KNJIGA. (Nadaljevanje.) XXI. Marica pa se vendar ni pritoževala sama sebi na -oproda. Med njima še ni bilo doslej niti najmanjšega nespo. razumka. Morala si je priznavati, da si je bila res drugače predstavljala veliko sreeo in zla.sti jako veliko ljubezen, takSno, o kakršni je sanjala. nejšo in hladnejšo naravjo, se ji sett i zdelo zadosten odgovor. Preostajal I ji je samo en odgovor: "Ne ljubi me ' tako, kakor bi me mogel, in zato me ne eeni tako kakor drugi." Bilo je v j tem toliko resnice kolikor bridkosti in žalosti. Žem ki nagib, ki nikdar ne vara v podobnih primerih, je poučil Marico, da je bila napravila na Zawilowske-ga nenavaden utisk in da ta utisk fca-ste pri vsakem sestanku. Toda ta misel je ni žalila, ji ni zbujala jeznega vprašanja: "Kako se more drzniti?" — zakaj ni se drznil ničesar — nego ji je da jala neko tolažbo, neko zaupanje v svoje mičnostinje v svoje mič- j nosti, ki ga je časih že izgubljala, toda obenem ji je zbujala še večjo ža- „. . , „ ' lost, da ji takšno ginljivo spoštovanje, k* je bil Polaneški njen snubac. Dru- ] * , v . tako navdušenost kaze tujec, ne pa "Stanko". Kar se tiče Zawilowskega. i ni čutila do njega ničesar, razen ve- Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubianijo dolgotrajnemu bole ha 11 j u za reum atizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. V vseh lekarnah, 25 kin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. RICHTER gačne so bile nade, drugačna istini-tost. Pravi značaj Maričin se vendar ni upiral tej istinitosti, toda padla je na njo senca otožnosti in zavedala ee je, da se ji utegne ta senca sčasoma pretvoriti v temelj življenja. Ker je imela dušo p°' zaka^' i r I j z eno ali z dvema besedama, toda njena misel je bila pre.iasna, da ne bi u-mela tega, kar je njeno srce čutilo vsak dan živeje in otožneje. Nečesa je pogrešala. Za velikim in slavnostnim praznikom ljubezni se je pričela dolga vrsta delavnikov, in njej je bilo žal za tem praznikom; hotela je, naj bi trajal vse življenje: zapazila pa je na svojo žalost, da so n jenorru soprogu prav ta vsakdanjost zdi nekamo normalna in zaželena. Tako. kakor je bilo, ni bilo slalm, ni pa tudi bila ona visoka -reča. ki bi jo bil utegnil zbuditi, ustvariti i.) dati "tak-en mož". Toda vrhuteira so bile tu še druge reči. Čutila je, da je ona bolj njegova' necro je on njen — in kadar mu daje ona vso hi-". ji vrača on od svojega samo oni del, ki ira je bil določil prej za domačo potrebi. Govorila si je sicer. da je on uso/. in da ima poleg nje obilico dela in misli, toda pričakovala je, da jo prime nekoč za roko in jo pospremi v ta svoj svet. ali da bo vsaj don.a delil /. iij.. svoje misli; sedaj pa se nikakor ni moirla varati, da bi temu bilo tako. A istinitost je bila še hujša, nego -i jo je bila predstavljala. PoIane>ki — kakor se je izražal sam — jo je bil vzel in jo in <-l. in ko so se njiju vzajemni občutki izpremenili v zgolj vzajemno dolžnost, je sodil, da se mu ni treba drugače meniti za njo nego za različne druire vsakffanje dolžnosti. Niti na misel mu ni prihajalo, da ni zadosti pokladati na takšno ognjišče kakor po navadi drva, nego da je treba sipati nanje tudi kadila in mire, kakor ji sipljejo pred oltarjem. Ko bi mu bil kdo rekel kaj podobnega, bi bil z rameni skomignil in 2-a proglasil za romantika. Zato je tičala v njem morda skrb sop rogova, ni pa bilo v njem skrbi ljubljenčeve. niti deležnosti, niti pozornosti, niti take bojazni, ki je v malem okrožju po zemeljskih občutkov to, kar je strah božji v verskih občutkih. Ko je bila Marica po prodaji Kremena proti njemu docela malomarna, je on čutil in prenaša! v-t- to; sedaj pa. ko -i je bil jKtpolnorna v sve.-ti, da je Marica njegova la-t, že ni mislil na njo več, jx-.ro je tr< ba n j-IE! i na imetje. Njegova ljubezen, počivajoča pretežno na n;eni telesni miči-osii. je dosegla to. kar -i je bila želela, in je bila mirna — a ča- jo je utegnil p -v^akdanjiti. jo oblasti in zatopiti. Toda že sedaj, dasi je bila njegova ljubezen Še /iva. ni imel na primer tiike pozorne in nežne občutnosti, kakršna je tičala v njegovih občutkih do Litke. Tudi Marica je zapazila to. Zakaj je bilo tako? Na to si ni mogla odgovoriti; vendar pa je odločno čutila, da je temu človeku, ki mu je hotela biti vse, nekaj navadnega in marij dragocenega ne^o to pokojno dete. N*žti«na mi.-el ji ni prihajalo ter bi tudi v njeni du- ne bilo prostora, da je bil edini vzrok ta. ker ono dete ni bilo njegovo, ona pa se mu je bila vdala s telesom in z dušo. Sodila je, čim bo:j se uda, tem več nora prejeti in imeti za to. Toda čas ji je bil prinesel v tej stvari dokaj ukane. Ni mogla tudi ne zapažati, da se vsi uda-jajo njeni mičnosti; da jo vsi visoko eenijo in hvalijo; da je Swirski, Bi-giel, Zawilowski. da, celo Osnowski, ogedujejo ne samo začudeni, nego flkoro navdušeni in da se najmanj meni za vse te njene prednosti — on — Stanko. Niti enkrat ji ni priSlo aa misel, da ni bil zmožen pojmiti in oceniti tega, kar so drugi nahajali in lahko oeenjali v njej. Kaj je bilo temu vzrok f To vpralanje jo je sedaj mučilo podnevi in ponoči. Spoznanje, da se Polaneški odlikuje od vseh a t rez- in.a njeno ljubezen samo za nekaj, kar mu pripada,, ne pa za redkost? Kje se je to vzelo in kje tiči vzrok temu?" Vsaka plitva, sebična narav bi bila našla vso krivdo v njem — Marica Polaneška pa jo je nahajala satm. v sebi. To odkritje je dosegla sicer s tujo pomočjo, toda bila je zmerom pripravljena-, sneti vso odgovornost s svojesra Stanka in jo prevzeti naol;-še vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. razpolago imam čez 2o urejenih sob /.a prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovič, Jobnstovn, Pa. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi la^je, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 ! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob Wahcic, P". O. Box G9 CLEVELAND, OHIO. PRATIKE za leto 1908 Družinska, Blaznikova in Klein-may er jeva so dobiti po 10 centov. Razprodajalci, kteri jih vzamejo sto komadov, jih dobe za $6.00. Doba se pri FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair Av. N.E., Cleveland, O. JOHN VENZIJL, 1017 E. 62nd Street. N. E„ Cleveland, Oblo izdelovalec •kranjskih in nemških H A R M O IN I K. Delo napravim na zahtevamc naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od do $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $15 do $SO. Zivljen epis našegra pesnika Simon Gregorčiča spisal Anton Burgar M0F* je dobiti po 50c. pri Frank Sakser Co, Pozor! Slovenci Pozor! t^SALON^' zmodernlm kogljldtem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah it druge raznovrstne pijače ter umjshfc smodke. Po+.niki dobe pii meni Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in iz borna. Vsem Slovencem in drugim Slavama se toplo priporoča ✓ # Martin Potokar (64 So. Cifltir An. Chicago, I1L Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovine. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamburg-aiueriške proge, kteri od plujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA LORRAINE ' odpluje 16. januarja ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje 30. januarja ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje 6. februarja ob 10. uri dop. LA LORRAINE odpluje 13. februarja ob 10. tiri dop. LA TOURAINE odpluje 27. februarja ob 10. uri dop. L A 'SAVOIE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje dne 12. marca ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 26. marea ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 7. januarja. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 21. januarja. KAISER WILHELM II. odpluje dne 4. februarja. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne IS. februarja. KAISER WILHELM H. odpluje dne 3. marca. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 17. marca. KRONPRINZ WILHELM odpluje d.ne 24. marea. KAISER WILHELM IL odpluje dne 31. marea. Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril, in vas podučil o potovanju. Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odpluje jo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA OASCOONE odpluje 9. januarj . ob 10. uri dop. LA BRETAGNE odpluje 23. januarja t>b 10. uri dop. L A BRETAGNE odpluje 20. februarja ob 10. uri dop. LA BRETAGNE odpluje dne 10. marea ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): BARB A ROSS A odpluje« dne 6. februarja. RHEIN odpluje dne 27. februarja. BARBAROSSA odpluje dne 12. marca. MAIN odpluje dne 10. marca. V HAMBURG (hamburško-ameriška proga): KAISER IN AUGUST E VICTORIA odpluje dne 4. januarja. PATRICIA odpluje dne 11. januarja. BLUECHER odpluje dne IS. januarja. AMERIKA odpluje dne 30. januarja. PRESIDENT GRANT odpluje dne S. februarja. KAISER IN AUGUST E VICTORIA odpluj" dne 12. februarja. BLUECHER odpluje dne 20. februarja. AMERIKA odpluje dne 5. marca. PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 14. marca. KAISER IN AUG U STE VICTORIA odpluje dne 19. marca. PENNSYLVANIA odpluje dne 2S. marca. V TRST ALI REKO (Anstro-American Line): GERTY odpluje dne 11. januarja. LAURA odpluje dne 25. januarja. V ROTTERDAM (Holland-Ameocan Line): ŠTATENDAM odpluje 8. januarja ob 10. uri dopoL RYNDAM odpluje 22. januarja ob 7. ari zjutraj. POTSDAM odpluje 29. januarja ob 2. ari popoL 8TATENDAM odpluje 12. februarja ob 10. vri dop. RYNDAM odpluje 26. februarja ob 12. opoldoa POTSDAM odpluje dne 4. marea ob 6. ari ajntraj. Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnik ulog jo: ^ t milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000--kron, Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slcvensk denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejemu uluge iu jjl, obrestuje po 4%. lieu t ni davek plačuje liram In ira sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči nj. n bogat zaklad, a poles tega še mesto Ljubljana z vsem s\njim premožen jeni in z vso svojo davčni močjo Varnost jo toraj tolika, tla vlagat.-Iji ne morejo nikdar imeti noben*- izgube. Jo poznava država sama s jKisebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so Jisea nalagajo denar inaloh tnih otrok in varovancev le v hranilnici, L« r > le hranilnica, a ne posojilnica, piipilarno varen denarni znvod. Rojaki v Ameriki j ."Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost 7.w vas denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVQ.1! PALAČI V Pl{Eb£5-N( VIH ULICAH. Sss zaupnik v ZJruženih državah 5e iz vce lot 109 Greenwich St., N£W YORK. N. Y. FRANK c^ CO# 6104 S-.inl C!i ir * ve. ^. CL-VELaND, O. m«L
    or-ih sem ozdravit. 1'. stal s m;.-: t vesel in čvrst in dobil sem zopet veselje na svetu, katero sem popi.-je že popolnoma zgubil. Želim in svetujem, da se vsaki Slovenec in hrvat kateri boijuje, na te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sem, da bodo vsakemu tako pomagali kakor so meni in jast jim kličem, "Bog jih živi" še mnogo let v korist in pomoč našega trpečega naroda. Ostanem vedno hvaležni, M. SKRTIČ __3114 Canal St., Milwaukee, Wis. SLOVENCI J Ako ste bolni in naj si bode kakoršnja koli b<»!e/en da hoče, pišite na AMERIKA EUROPE CO., naši slavni zdravniki bodo Vašo bolezen preučili in na podlagi VaSe diagnoze Vam prava OROSI idravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili. Ako mi nismo gotovi, da Vas zamoremo popolnoma ozdraviti. Vas ne sprejmemo v zdravljenje. Mi povrnemo vsakemu denar, ako bi nebi pri nas popolnoma ozdravil. Mozke ali ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in naj hitreje od zdravnikov pri Amerika Enrope Co., ker mi imamo zdravnike kateri so Specialisti posebno za take bolezni. Na vsaki način pa želimo, da nas vprašate za svet katerega Vam radovolno in brezplačno damo. Pišite po na "o novo knjigo " SPOZNAJMO SE katera je vsakemu v korist in mi Vam jo bodemo poslali 2astonj. Vsa pisma poSlite na sdravniški zbor, ■r. ROOF, Dr. SPIU1NGER, Dr. KNIGHT 1 America Europe Co. (OROSI) 161 COLUMBUS AVENUE, NEW YORK. Uradne ure so od q. ure dopoludne do 6. ure popoludne.