St 106. vtorck 13. septembra. III, tečaj. 1870. Vtorek, ćetr k in bo-hoto izhaja in vcljd v Mariboru tirez pošiljanja na dom 7.a vsf leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ Četrt „ 2 „ 20 ,. Po pnšti: za vse leto 10 g.—k „ pol leta 6 „ — „ „ četrt „ 2 „ 60 „ Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu tDomplatz) his. it. 179. Oznanila: Za navadno triatopno vrsto aa plačuje : C kr. ću ae tuka I krut, 5 „ „ „ „ 2krat, 4 m „ || 8krat. veče piamenke «e plačujejo po proatoru. Za vsak tisek je plačati kolek (»tempelj) za 80 kr. Rokopisi se ae vračajo, dopisi naj se blagovoljno franku jejo. Kratko zborovanje. II. Po našem prepričanji bi bila dolžnost vsacega vestnoga poslanca neglede na vse drugo, noiskajo nobenih drugih izgovorov in razlogov kratkem) zborovanju,' temu navideznemu parlamentovanju naravnost ustaviti se in tirjati od vlade toliko časa, kolikor ga tirjajo deželna posla, samo zato, da ne postane deželna ustava niČiva, deželni zbori le fikcije, ali k večemu vo-lilnice za državni zbor. Ako vlada noče spoštovati tistih postav, na ktere je sama pustila priseči vladarja, naj ljudski zastopniki tem marljiveje skrbe, da se v zanikerui praksi ne pogubi tisto malo deželnih pravic, kar smo jih zadobili za velike žrtve in v nevarnih časih. Kratka resolucija šestih vrstic bi lahko vladi povedala, kako hočejo poslanci izvrševano vedeti deželno ustavo. Vlada hi take resolucije po svoji navadi ne mogla prezirati, ako bi jej deželni poslanci dodali sklep : „Mi toliko časa ue bomo volili poslancev v državni zbor, dokler svojih poslov no opravimo tako, kakor jih smemo in moramo po deželnem redu, in kakor to tirjajo od nas deželne potrebe in naše dolžnosti do svojih volilcev. Volitev v državni zbor bode najzadnji predmet našega purhtmcntarnega delovanja." Čas je, da so vladi enkrat temeljito spodbijo vedni izgovor, da deželnih zborov no more pustiti ilaljo zborovati, ker jej pomaujkuje časa. Ona, ki ima moč, naj gleda, kako si čas uredi in ga razdeli med posamezne parlamen taruo dobo in znstope. Narodi in deželne ustave ne smejo trpeti pod tem, ako vlada no ve ali noče s časom boljše gospodariti. Poslanec, ki noče samo vklanjati se vladnim na migljajem in vstajati, kader n. pr. Kaiserfeld po vojaški zahrešči svoj rnufstehena, ampak ki hočo svojemu man datu pravičen hiti po vesti, obljubi in dolžnosti, mora pri prvi priliki, ko dobi kaj stvarnega dela pod roke spoznati, da s tako kratko odmerjenim časom ni shajati. To so čutili tudi narodni in konservativni po slanci v deželnem zboru štirskem, ko so jim je v po trjenje predložil deželni proračun. Vzemimo iz velikega proračuna samo en oddelek. 28. avgusta so je poslan j za nove stavbe in 1. septembra že bi bili imeli poslanci sklepati o tej zadevi, in ker ena seja ni mogla preropotati ogromnega materijala, napravili so dve seji en dan. In v tej naglici bi se bil imel vsak poslanec odločiti, ali hoče dovoliti sledeče velikanske svote: za norišče 540 000 gld., za dozidavauje pri splošnem bol-nišči 210.000 gld., /a dozidavanje pri neki drugi deželni hiši v Gradcu 42.000 gld., za zidanje posilno de-avnice 134.000 gld., za zidanje uove hiše v Rogatcu 87.000 gld., zadnjo plačo za kmetijsko šolo 60 000 gld., za zidanje tehnične više šole in kupilo za Meranov vrt s 360.000 gld., za dozidanje k deželni hiši v Gradcu 185.000 gld., za vinorejsko šolo v Mariboru 82.000 gld., torej vsega vkup razpolagati s svoto 1,700.000 gld. Najpovršneji pogled na te številke in na namene, za ktere se ima denar izdati, mora pokazati, da je absolutno nemogoče v dveh dueh le o eni sami teh stvari napraviti si sodbo, ki bi so dala oddati z dobro vostjo. Poleg toga je pomisliti, da je bil sedanji zbor št irski kot tak letos prvokrat vkup, da je polovica po slancev nova, &\ bi se torej dostojalo ptvokrat deželni proračun te eljito premisliti in novinu poslancem dati prilika natanko pogledati v deželno gospodarstvo. Narodni in konservativni poslanci so to tudi tirjali in svetovali, naj se posvetovanje o proračunu preloži in deželni zbor kasneje letos še enkrat skliče. Zastonj so predlagali in prosili. Večina je z uajpublejimi izgovori in v samosvesti večine hotela zborovanje končati po vladni volji in torej s kažnjivo površnostjo zvihrati proračun, vse druge deželne zadeve pa vreči pod klop. Narodnim in konservativnim poslancem ni torej v tacom položaji preostajalo, nego neudeleževati se nepremišljenega dovoljevanja denarjev po milijonih. Graška „Tagesp." je zarad tega padla po naših poslancih. Cisto po krivem. Graje vredna je vlada in zborova večina. Graje vredna že zato, ker ni nobenega narodnega in konservativnega poslanca volila v finančni odbor in jim tako naravnost zaprla pot podučiti se o deželnem gospodarstvu. Graški list sicer trdi, da bi se bili naši poslanci lahko po privatni poti podučevali o teh stvareh. Tudi to ni res. Našim poslancem se povsod vrata zapirajo, Toko n. pr. je hotel eden naših poslan- beračil po dolenjem Štirskem. Predsednik peticijskega odbora mu tega ni hotel dovoliti. Tako je pri vsem. Da predlogi deželnega odbora niso bili tako korektni, je razvidno iz tega, da je zbornica sama izbrisala kacih 5 — 00.000 od zgoraj navedene svote in pri natančnejem preiskavanji bi se bilo gotovo pokazalo, da se je dovolil in da se bode nepotrebno izdal mar-sikter denar, ki bo ubozega davkoplačevalca krvavo žulil. Dasiravno bi v principu ne hoteli zagovarjati od-tegovanja od posvetovanja in sklepovanja, moramo vendar reči, da so v očigled ošabnemu ravnanju in ne-državniškerou vihranju večine naši poslanci čiBto korektno postopali, ko se niso hoteli udeležiti lahkomi-šljenega razpolaganja z deželnimi denarji. Istopanje iz zbora je izvenredon pripomoček, a tudi vedenje večine je bilo i/, v on redno, po našem prepričanji protivno proti deželnim koristim in deželni ustavi. In tu pomagajo le izvenredna sredstva. In če neudeleževanje naših poslancev tudi ni ubranilo velicega proračuna, vsaj so si rešili svojo čast in niso krivi velikih deželnih do-klad, pod kterimi že zdaj stoka uboga dežela in bode pri tacem gospodar j euji v prihodnje še bolj stokala. razlogo poznati. Na to se odpove Doljak besedi rekoč: cem izročilo poročilo deželnega odbora o potrebščinah |cev videti eno tistih peticij, ktere je Brandstetter na- Kakor sem v zadnji seji ustregel želji poslanca Del Iz deželnih zborov. Deželni zbor gori£kl Omenili smo že v zadnjem poročilu, da se je po Faganel-ovem slovenskem govoru zastran prenaredbe cestne postave v zadnji seji letošnjega zborovanja jako živahen in zanimiv razgovor med slovenskimi in italijanskimi poslanci vnel. Tukaj podajamo kratek posnetek te raz pra vre. Po dokončanem govoru vabi glavar, naj bi ga hotel eden ali drugi izmed slov. poslancev Italijanom pre-tolmačiti. Ker se nikdo drugi ne oglasi, ponudi se gp. Doljak in začne nekako po svoje F.-ov predlog razlagati. Pa že po prvem stavku mu segne ital. poslanec Dottori v besedo, opominjajo, da zdaj ne gro še za splošno razpravo, ampak da se je želelo samo F.-ovo T> o V> s U i. I« o v Novela. (Svobodno po Aleksandru Puškinu, J. J.) (Dalje.) Nekoliko dni po tem pohodu so pelje Trojekurov s hčerjo h Itnjezu. PtiŠfidŠl v vas, ni se inogol preču-diti kako lepe hišieo imajo knježevi kmetje, kako lep je kamenit po augležkem okusu zidani grad. Knjez sam gostoma prido naproti in sam pomaga lepi sosedi z voza stopiti. Vstopijo v krasno subuno, kjer je bilo samo za troje ljudi pogrneno. Razkazuje jima svojo slikarsko galerijo, lepe razplodo prek Volge. Knjez govori, mnogo s čutom in poznavateljskim očesom jej razlaga slike iu zgodoviuo njih mojstrov. Z veseljem ga je bilo poslušati. Naposled se vsedejo. Trojekurov je bil izvrstnemu vinu in dobremu kuharju hvaležen dejansk hvalivec, a Mari ni v pričujočnosti galantnega moža ni najmanje neprijetnosti in posiljenja čutila. Po kosilu so bili v krasni kolibi na vrtu. Mnogo je bilo tam občudovati in čas je naglo mineval. Zvečer je bila umetei|im osvetljava, Mari je bila vesela in knjez]Petrovič, „a saj veš, knjez, da je vsaki deklici težko je imel to veselje za znamenje, da njega spoštuje in usta odpreti. — Nu, otroka, objemita se in bodita želi dopasti mu. *• srečna!" —" Drugo jntro zapustita gosta grad ljubeznjivega Mari se z mesta ne gane; knjez jej roko poljubi; pogostilca s trdno obljubo v kratkem času zopet videti se. Trinajsto poglavje. Marija sedi pri oknu, misli njene so od dela daleč proč. — Roka se na oknu pokaže, pismo pade tia vezilni okvir in roka zgine od okna, predno se ona zave. Ob enem pride strežaj ter jo kliče k očetu. Tresoč še skrije pismo v nedrije in gro k očetu. — Pri njem sodi knjez Verejiski. Ko ona vstopi, pozdravi jo knjoz z nonavadnim priklonom in nenavadno zadrego. „Pojdi sem, Mari," pravi Trojekurov „jaz ti imam novico povedati, ki to bo gotovo veselila. — Tukaj je tvoj ženin, knjez je pri meni za tebe vprašal.—■ Mari obstoji kot okamenela, smrtna bk-dost joj lice pokriva, Nobene besede ne govori. Knjez so jej bliža, prime jo za roko in vpraša, ali dovoli, da bode srečen? — Ona no odgovori. „To se ve, da jo zadovoljna, to so ve" reče Ciril naenkrat jej svitle solze po lici priteko. Knjez čelo .ibanci „Pojdi, pojdi," vpije Ciril Petrovič, »obriši si solze z lica, potlej pa z veselim obrazom pridi — „Vsaka se pri zaroki joka," pravi proti knjezu, „to je enkrat taka šega pri dekletih. Zdaj pojdi, knjez, govoriva o doti." Mari se potem zapre v svojo sobo in se izjoka. Naenkrat jej je bil stari knjez strašno zopern. „Rajša v klošter — rajša grem k Dobrovskemu. —" Pri tem imenu jej pismo na um pride. Hitro ga odpre. „ Zvečer ob 10. uri na istem mestu" — je stalo zapisano, pisanje je bilo od Dobrovskega. Mesec je svetil, tiha noč je bila, kakor lehka senca letela je ona na določeni prostor. Še ni bilo nikogar tam, a kmalu je v grmovji zašumelo in Dobrovski je bil pred ujo. „Vse vem," reče on tiho. »Spominjajte ae svoje 11 Torre-ta, da sem svoje razlage zastran znižanja plač tudi po italijansko povedal, tako sem hotel tudi denes gosp. Italijanom uljudnost skazati 8 tem, da bi jim bil, kolikor je v moji moči, F.-ov govor prevodih Ker me pa ne puste govoriti, bom rajši molčal. Del Torre protestuje proti izrazu „u I j u do os t4 in meni, da imajo Lahi pravico tirjati, da se jim vse to prevodi, kar govorijo slovenski poslanci v svojem jeziku. Na to odvrača Lavrič (slovensko): En govornik na oni strani je rekel, da ni zadovoljen z besedo „uljudnost" „gentilezza", in da imajo ital.poslanci pravico tirjati od nas Slovencev prevodov. Jas vsaj za svojo osebo je ne priznavam te pravice in menim, da tudi nobeden mojih gospodov tovarišev je na priznava in tudi je ne more nikdo priznavati, komur je kaj mar za čast svojega naroda. Tudi jaz sem le iz uljudnosti svoj govor v zadnji seji gospodom Italijanom prestavil. Pravico ima vsakdo izmed nas, bodisi Italijan ali Slovenec, da govori tukaj v svojem materinem jeziku, uljudnost pa tirja, da za to skrbimo, d* eden druzega razumemo. Ce pa tirjajo gospodje Italijani od nas, da jim moramo svoje govore v ital. jeziku pretolmačiti, potem imamo tudi mi pravico tirjati, da nam oni to prestavljajo, kar oni govorijo, kajti enakopravnost velja za vse enako, jo vzajemna in mora biti vzajemna, da bomo dobro in složno napredovali. (Dobro, med poslušalci.) Pajer opazuje nekoliko glede oblike F.-ovega predloga. On meni , da v tej obliki se ne more sprejeti ker zahteva opravilni red, da se vsi samostalni predlogi izročijo poprej posebnemu odseku v pretres. Po predlogu bi se pa morala izročiti naloga zarad pre naredbe cestne postave naravnost deželnemu odboru česar ne dovoljuje nikjer opravilni red. Tej trditvi ugovarjata Gorjup in Černe. Cerne opazuje, da se ni nikdar tega razločka delalo pri enakih prilikah med posebnim odsekom in dež. odborom. Da je bil le predlog podpiran od treh poslancev izroče val se je vselej bodisi kakemu odseku, bodisi dež- od boru. In če tudi ni to v opravilnem redu izrecno do voljeno, mora vendar vsakdo sprevideti, da je vse eno ali pretresuje poseben odsek, kako bi se imela ena al druga postava prenarediti, ali pa stori to deželni odbor — Tudi Černe poudarja, da nimajo niti Italijani pra v i c e tirjati prevodov, niti Slovenci dolžnost prestavljati svoje govore. Ako pa zadnji to storijo, ne izkazujejo v resnici nič druzega nego uljudnost Dalje svetuje on Italijanom , naj si poiščejo pripomoć kov, da bodo Slovence razumeli, kakor so si jih ti preskrbeli, da umejo, kar se na oni strani govori Sicer potrpimo (tako sklene Ć.) ena stran z drugo in obljube. Jaz vas morem od tega zaničevanega človeka osvoboditi." „Za božjo voljo, ne dotaknite se ga. Ako me ljubite, ne storite mu zalega, nečem biti kriva kake pregrehe." — „Ničesa se mu ne zgodi. Kjer sto vi, pregrehe ne more biti. — A kako vas bodem varoval pred ostrostjo vašega očeta ?" „.Jaz imam še eno upanje; moje solze, moje obupanje ga bode genilo. Oster je, a ljubi me." „Prazno upanje. —. Ako si v glavo zabije vaš srečo brez vaše volje kovati, ako vas s silo k altarju pelje, da boste svoje življenje za vselej na strani one tuoglega starca prežalostili ?" „Potcm mi ničesa ne ostane. — Pridite, potem sem — vaša žena !" Dobrovski se strese, bledi obraz se mu zarud Dolgo stoji 8 povešeno glavo in molče. „ Poskušajte še", reče potem on „prosite očeta, n bojte se njegovo jeze. Ce vse nič no pomaga, določit se k strašnemu izpoznanju : recite mu, da - imate strahovitega branitelja." — Tu Dobrovski z obema rokama zakrije obraz Marija joka. „Žalo8tna osoda!" pravi on. Jaz bi bil bvoj življenje za van dal; samo videti vas, vaše loke dotok niti se, bilo bi zveličanje zame. A". . — (Dalje prih.) no pi pii.t;mu se zastran jezika med seboj , kar bi utegnilo škodovati vsestranskim koristim naše dežele. Kakor v prejšnjih sejnih dobah delajmo složno tudi za-naprej Italijani in Slovenci v prid naši grofije. (Dobr .) Potem ugovarjata Še dalje zastran oblike predloga Dot tori in Pajer. Zadnji odgovarja tudi Cerne-tu, da poprejšnj h sesij^h je bilo lebko složnost ohraniti, er so se Slovenci ravnali po stari navadi ter so italijansko govorilo. Letos se hočejo novosti vpeljati, s tem da se je začelo tudi slovensko govoriti. Ker pa večina ital. poslancev ne razume slov. jezika in ker se ne more od njih zahtevati, da bi glasovali o tem, česar ne razumejo , tedaj je neobhodno potrebno, da bo lov. govori v ital. jezik prestavljajo. Še se je sem ter tje razgovarjalo , glavar je na-peljaval. da bi se lotili glasovanja, pa ital. poslanci so se tega trdovratno branili. Ko se je zdelo poslancu Pagliaruzzi-u, da je tega pričkanja že zadosti, in da ne bo vse to vendar nič izdalo, ker imajo Italijani že svoje posebne namere, reče nekoliko nevoljno: »Kaj se bomo dalje razgovarjal o prestavljanji ; mi Slovenci imamo pravico govoriti v vojem jeziku, če Vam predlog ni po vol|i ali če ga ne razumete, prosto Vam je, da ne glasujete o njem ali da glasujete tudi proti. Zdaj ne vzdigne Deperis in z besedami: „Tedaj glasujemo proti predlogu", zapusti dvorano in za njim vsi drugi ital. poslanci. Glavar konstatuje , da ni več postavnega števila poslancev in sklene sejo. Gospod glavar se je ves Čas seje popolnoma nepristransko vedel. Kar se je pozneje godilo, je že drug dopisnik v zarodu priobčil in česar še ni, pa bo menda v kratkem V prvi odborovi seji po končanem zborovanji, to e 4. t. m. je gospod deželni glavar naznanil, da je podal prejšnji dan svojo odpoved naravnost minister-stvu, ker si je izjave gospod, poslancev pri konferenc zarad porazumljenja v sebi nasprotnem pomenu tol mučil. To je gospode odbornike zelo osupnilo, ker so dobro vedeli, da jo težko kdo izmed poslancev kaj ta cega nameraval. Prosili so tedaj nemudoma minister stvo naj odpovedi še ne sprejme in ob enem so sklical vse poslance skupaj na dan 8. t. m., da bi se porazu-meli, kako bi se dalo občespoštovanega gosp. glavarja od njegovega sklepa odvrniti. Na to povabilo so prišli vsi poslanci skupaj, razen Pollay-a, Pretis-a in Ritter-ja. ki so zdaj zvunaj dežele, in so sklenili, pokloniti gosp. glavarju zaupnico, ki se tako-le glasi: Vzvišeni gospod grof! Vesela nada podpisanih poslancev, ko ste bili Vi vzvišeni gospod grof, za deželnega glavarja imenovani, se je v žalostno osupnenje spremenilo, ko so pozvedeli Vaš sklep, da se hočete temu poslu odpovedati. Obžalujejo zelo, da ste se dali nagniti k temu sklepu po dogodkih, ki so se vršili pred sklepom zborove sesije, ker takim dogodkom se ni lehko ogniti v parlamentarnem življenji in zagotovljajo, da jim ni nikdar na misel prišlo, da bi se utegnili za izjave zmanjšanega zaupanja tolmačiti. Nasproti, zadovoljnost podpisanih, da ste Vi, vzvišeni gospod grof, naši grofiji na čelu, se ni spremenila in zaupanja se bo pri njih in pri prebivalcih te grofije tem bolj vtrdilo, ako se blagovolite vdati njihovi prošnji, da odstopite od ne^šečnega sklepa. Shj se je tudi natljat i, da se bodo dale naštele homatije po prijazni poti poravnati. Sprejmite i. t. d. Podpisanih 17 poslancev. Tej zaupnici se je gosp. glavar vendar udal, temveč ker mu je, baje, tudi vlada stvoje zaupanje ra zodela in ga pregovarjala, da ostane. Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. La Btatistique eat a uasi la soience raisonnee de faits. (Dalje.) Enake razlike se nahajajo, če odlične odhodnike posameznih let med seboj primerjamo. V Ljubljani je bilo primeroma največ odličnih leta 1859, namreč 40 °/0 vseh dijakov, ki so preskušnjo zrelosti delali ; v No-vemmestu pa leta 1863 celo 46 °/oi skoraj polovica vseh odhodnikov. Najmanj izvrstnih je bilo v Ljub-jani 1. 1855 pa 1864, namreč po 13 %i v Novemmestu pa prvo. tretjn in Četrto leto ni bilo celo nobenega. Med temi skrajnimi mejami se število odličnih odhodnikov kaj raznovrstno prehaja. Za odločene dobe je bilo počez v Ljubljani 1850—1856: 21 °/0 odličnih, pa 10 % nezrelih 1835—1868: 22.8 „ „ 6 . 1850-1868: 22 „ „ „ 7 „ . 1869: U.7 . n 14 „ „ v Novemmestu 1855 — 1868: 21 °/0 odličnih, pa 4.5 tt/0 nezrelih 1869: 28 V. „ „ 11 „ Za prej omenjeno petletno dobo od 1862 —1867 je bilo v Ljubljani po 20 % odličnih, pa 6 °/0 nezrelih „ Novemm. . 31 „ „ „ 7 „ „ Zdaj hi imel vse številne razmere pojasnovati po načelih, ki sem jih sprva omenil. 0 izpitnih in neizpit-nih učiteljih na tem mestu ne bom govoril. Bog daj, da bi navdušenost vse razsvetlila. Na-njo vsaj se je nekdanji minister za uk in bogočastje (gr. Th.) v ne-kej klasični razložbi, s ktero je Nj. veličanstvu znamenito šolsko postavo z nagibljaji vred predlagal, posebno opiral. „Blaga moč (misli na navdušenost) je zbrala na Dunaji škofo katoliške cerkve, po njih se je izrekla za pospeševanje više omike in pravega znanstva. Ona nas za trdno navdaja, da bodo tudi duhovska učilišča natanko spolnovala svoje dolžnosti, ki jib jim jako resnobni čas naklada. Ona blaga navdušenost zbranih škofov nam je tudi porok, da se bodo tudi duhovni učitelji na blagor mladini poganjali poleg posvetnih gimnazij Častno in dostojno mesto pridobiti." „Danica" ploska, pa prepustimo jej to blago navdušenost! Gotovo je, da se v Novemmestu učitelji niso od leta do leta tako zlo menjavali kakor pri našej ljubljanski gimnaziji. Nasproti so pa ljubljanski odhodniki od 1. 1655 naprej bili po večem stalni učenci naše gimnazije, kar sc v tej primeri o novomeških trditi ne da. Učne zavere pa so bile na obeh gimnazijah velike, povsod se je podučevalo v tujem — nemškem jeziku; povsodi zlasti pa v Ljubljani je narodno gibanje v zadnji polovici pregledane dobe imelo na preskušnjo nekoliko vpljiva. Te zapreke so bile v Ljubljani tem veče, ker ker so zadnjih 10 let vsi razredi tako prenapolneni in so po večem poduče vali in izpraševali učitelji tujci, ki se z našim početjem, z našo naravo, z našim mišle-njem nikakor ne skladajo. Na tem mestu bo marsikteri čitatelj pričakoval, da bi mu na dolgo in široko razkladal, kako in kaj so učitelji pri zrelostni preskušnji sprašavali in kako so dijaki odgovarjali. Ker so mi dotične novomeške razmere premalo znane, preskušnjo ne bom tu popisoval. Res da bi ved'1 za ljubljansko gimnazijo jako veliko primerljajov in čudnih primerljajev uašteti, kterih se bi zlasti nemški učitelji lohko sramovali, dijaki pa ž njimi ponašali. Jako zanimivo bi bilo odhodniko, ki so zrelostno preskušajo srečno opravili, po narodnosti ločiti. To mudno delo prepuščam častitemu čitatelju. Ker uradna sporočila narodnosti odhodnikov ne zaznamujejo ali vsaj ne objavljajo, moral bi dotične razmere nabirati in sestavljati po letnih programih. Iz teh so bi zlasti od 1. 1860 dale precej natanko določiti, ker so imena vsaj slovenski pisana in je pri posameznih dijakih tudi rojstni kraj naznanjen. Posebno zanimivo za nemšku-tarsko inteligencijo bi bilo s števili dokazati, da se med odličnimi odhodniki skorej sami Slovenci nahajajo. Kak tujec — Nemec ali nemškutar so je le takrat na naših gimnazijah povzdignil do odlike, ko ga je nem-čonBko pokroviteljstvo naprej porivalo. To številno razmere bi očitno pričale, koliko lepih in velikih duševnih darov so Slovenci od Boga dobili; le škoda, da jih človeške zapreko — ponemčevalna vlada — ne puste naravno ae razvijati, da jih tuji dim (uemških šol) toliko zaduši, predno do osmega razreda pridejo. Tedaj narodne šole in kmalo bomo imeli na izbor izobraženih ljudi, ki se bodo v viših učiliščih za razna opravila izurili in v raznih položajih svojemu narodu koristili. Po vsem tem ho marsikdo popraševal, kam da se osmošotci po večem obrnejo. Po uradnih sporočilih 9em nabral za pregledano 20 letno dr.bo vsa dotična števila. Tu jih priobčim le za nekaj let iz vzroka, ki ga bom posled omenil. Ljubljanska gimnazija. Med potrjenimi o d- Bre/. pre- VlIIsol. h odnil ' _© če 9 m '3 > e a. o on o a. 0 ., -2 o ud 03 E •"O O 2 5 bo 2 * ">3 o C -C S -O <*> 1853 "T "T 2 1 19 3 1854 21 3 3 4 3 8 - 14 10 1855 37 3 7 6 4 4 , - 22 2 1859 32 1 6 14 — 1 1 9 2 1860 29 3 9 8 4 5 1 - J 1 1861 36 — 17 4 6 3 1 3 1 1862 43 2 21 8 2 2 1 2 3 1863 55 3 30 9 3 1 1 8 1868 42 1 21 4 7 8 - 1 1869 46 8 21 9 4 1 4 4 Novomeška gimnazija. 1855 8 — 2 — — — — 1856 7 — 1 3 1 — : — 1859 9 — 2 — 1 1 — 1860 13 — 4 1 3 — — i 1861 10 — 3 1 1 1 ; - ! 1862 8 — 5 - 1 — — 1863 16 — 8 4 1 — — i 1868 18 2 9 3 1 3 ■ — i 1869 19 10 17 3 3 2 — — 3 Te številne razmere povzete le za malo let pred znano škofovo določbo (1. 1860) in po njej očitno pričajo, kako potrebna in pametna jo tirjatev zrelostne preskušnje od vsakega, ki hoče v duhovščino stopiti Res da se mladina mora za-njo napenjati in pripravljati. Gotovo pa njenemu duhu — njenemu razvitku _ to skrbno gibanjo le na dobro pride. Večmesečno skrbno učenje jo privadi nekoliko rednega, možatega delovanja, jo k napredku spodbuja in že v poprejšnjih letih k marljivosti in pazljivosti napeljuje. (Dalje prih. Dopisi. Il Maribora. [Izv. dop.] Zares velike, cele Ev rope preobračajoče reči se gode pred našimi očmi. Beči moremo, da živimo v času, ki je zgodovinsko eden najvažnejših , ki dela morda prelaz v čisto novo dobo. Zapadna Evropa se od srednje trga in se bode še bolj ločila. Zmagani Francozi bodo na-se potegnili Italijane in Španjce, republikanska ideja države najbrž zmaga, morda prej ko mislimo v vseh romanskih deželah. Vzetje dveh provincij bode naredilo vedno so vraštvo med Francozi in Nemci. In mi Slovani — imamo od te razmere za prihodnjost dobiček. To spoznavajo tudi Nemci. V čislanem nemškem časniku se o tem bere pomenljiva beseda: „Na vide/. Nemčija okrepčana izide iz tega boja. Dejanstveno pak je povišana samo moč drugo države, ki zdaj križem roke drži in gleda — Rusije. Brezumno je misliti , da se bodo Frnncozjo v svojo osodo za vselej udali . . . Pod pogojem, da jim peterburški kabinet pomaga izgubljene provincije dobiti nazaj , bode 36 milijonov Francozov hodilo s 80 milijoni Rusov. Potem je treba da orijentalno (in slovansko V) vprašanje le na dan priele in rešeno bode. Kajti glavna podpora Turkom jo bila zdaj Francoska." — Drug nasledek te vojsko bode veča svoboda v romanskih deželah, razvoj socijalnoga vprašanja v njih, in na drugi strani reakcija v sosednji zmagonosni Nemčiji. Saj morajo ti sinovi „naroda mi-ulecov" že zdaj obstati, da se na Nemškem to in samo to zgodi kar stari Wilhelin in Bismark hoče. Vidi se že, da svobodni kulturni Nemci hote na prestol posaditi nazaj gnjilobo Napoleona, ki so ga sami indirektno doli zmeli. Vidi se, kako Prusi zdaj božajo in často na Wilhelmsh6be moža, ki so ga prej po pravici psovali z vsemi grdimi besedami, kar jih nemški jezik ima. A vse kar se godi, jo volja starega „heldenkbniga". Bog ve kako Nemcem tudi ni gratulirati. Hud „kacenjamer" utegne eez-njp priti. — Is Kamnika, začetkom sept. [Izv. dop.j Kar smo za trdno pričakovali, to se je spolnilo. Kakor je znano, moral je dr. Gauster, zapustiti deželno zbornico in prostor narediti slovenskemu poslancu g. J. Murniku. kar je tudi prav. Gotovo še nikdar ni nobeden tako hrepenel po tej časti, kot Gauster, pa ne mora jo doseči, ker že tretji pot mu je izpodletelo, dasiravno si je že stol zbral, na kterem bo sedel. Strašno pobi tega srca hodi zdaj po Kamniku , ne upa si Šc svojim volilcem prijazno v obraz pogledati, radovedni smo ali bode še kedaj veselje imel pri nas kandidirati ? Pa pustimo Gaustra, saj Kamničanje niso več za njegova on pa za nje ne. Kakor vselej tako je tudi naša velika beseda v narodni čitalnici dne 28 avgst. izvrstna bila *), velikansko jo smemo imenovati , ker se je znana slovenska igra „Veseli dan" ali „Matičok se ženi' izvrstno pred stavljala. Bilo je mnogo govorov, in ogromna množica nazoča, gotovo nad štiri sto; častitih gostov smo imeli iz vseh krajev sloveuske domovine, med drugimi poslance gosp. J. Mumika in dr. V. Zamika. To je gotovo spričalo trde vzajemnosti, ktera mora plodonosna biti. Vse meščanstvo že skoraj spoznava uarodnega napredka potrebo. Zvečer 28. augusta je bilo vse zidane volje „živio" klici so po vseh ulicah odmevali, in dohajajoče goste pozdravljali, le pred Kecelnovo štacuno jo njegovih hlapčonov eden, upil „hoch deutschland." Vpra šam ali je to spodobno vedenje župana v slovenskem mestu, ali ni to draženja mirnega ljudstva. Ko bi bilo nasprotno, se ve bi bilo gotovo drugače, kakor ko je 24. a»g. zvečer neki pijan kmet zaupil „živio", ga je žendar zgrabil in v ječo vlekel, ko ga kmet vpraša zakaj ga če zapreti, mu je pa ohladil z debelim koncem puške tako gorko, da se več ur ni nič zavedel, in zdaj je pa še celo ob um prišel in nori. Igra je bila izvrstno igrana, gospodje in gospo-dičine so vsak svojo nalogo dobro dovršili, sosebno ponosni smete biti gospa Baronovka in pa Nežika, vse jih je občudovalo. Naši častiti gostje so jako zadovoljno st izrekli, sosebno g. J. Noli je po dokončani igri v lepem govoru pohvalil naše diletante, in jih osrčeval, naj tudi v prihodnje ne zapuste tega stališča, ker najveća izobraženost najdemo v poštenih igrah. Za njim sta govorila tudi gospoda J. Murni k in Zamik, strmeče je vse posljušalo g. dr. Zamiku, ker je tako izvrstno in krepko večidel le v prilikah govoril. Ali le prehitro smo se mogli ločiti od naših gostov, kteri so nam bili tolikanj dragi, zapustili so pa oni nas s trdnim prepričanjem, da Kamnik ni več „zaspao," ampak da se je zbudil ia večletuega narodnega spanja, ter stoji zdaj v prvi vrsti narodnosti. Politični razgled. Na bojišči je zdaj tiho razen okoli trdnjav in v Parizu, kjer se pripravo delajo. Gostejša so pa poročila, ki pripovedujejo, da se skuša od raznih strani m i r narediti. Posebno so imenujejo Amerika, Rusuja in Avstrija kot tisto države, ki bi hiter mir rade. Tudi parižko prebivalstvo bi se gotovo najraje zadovolilo s koncem vojne, ko bi se dali narediti častni pogoji. Pruske armade prednjo stražo so že le 4 marše od Pariza. — Vladni pruski listi so določili število Mac Mahonovih vojakov na 150000 mož. Po tem tacem je *) Rndi odpiramo svoje prestole vsakemu,samo prosimo, naj bi se nekoliko bitreju poročalo, da stvari ne r.ukaeno. Nas kamniški dopisnik res ni kriv tega kasnega poročila, ampak Blepe obljube sijajnih ljubljanskih domoljubov ; in zarad tega smo priobčili tu sicer prekasno poročilo. Yred. bila ta vojska močnejša, kakor se je za prva mislilo, ter to potrjuje misel, da so od francoske strani t. j. od Napoleona ni po poštenem godilo okoli Sedana. Pariz se drži mirno a resno. Francozje so začeli čutiti, da morajo vse zastaviti, da s častjo iz tega boja pridejo. Težava jim je le, da jim premalo časa hodi, pom< iz dežele dobiti in zediniti. A kar se more se stori in general Trochu ima zaupanje Pariz ubraniti. Zapovedal je vse gozde okoli Pariza požgati, kader se bodo sovražniki prib'ižali, da jim ne bodo za zavetje in naslombo služili. Ravno tako je bilo na njegovo povelje mnogo najlepših hiš, ki bi bile hrambi na poti, popolnoma podrto. — Francosko republiko je priznalo že več vlad: Amerika, Švajca, Italija, Španija. Francoske trdnjave se proti oblegajočim Prusom hrabro držo. V L a o n u , kjer so Prusi na potu proti Parizu dobili mesto v roke, dal jim je komandant tudi utrjen grad. Ko so Prusi posedli grad užgan je bil smodnik in z gradom vred je zletelo nekoliko sto Prusov v zrak. — Iz Meiza Bazaine pogosto na Pruse udarja. Trdovratno se brani tudi B i t s c h , pred kterim so Prusi mnogo kanonov napeljali do zdaj brez vspeha. Strasburga vsem prizadevam kljubu Prusi še nemajo v rokah. Zdaj so dva velikanska mož-narja, ktera dva centa težke bombe streljata, zapeljali pred trdnjnvo in si od teh strelov obetajo čuda. Časopis rusko vlade zameruje francoskim so-cijal-demokratom, da tudi druge narode kličejo k republiki ter pravi, naj imajo republiko doma, a naj ne skušajo Še sosedov s seboj potegovati. — Nemški upliv torej pri ruskem dvoru zopet cvete in bode dokler ga ruski narod ne izpodrine. Španjskemu poročevalcu Olozagi je francozki minister Fitvre v odgovoru na priznanje republike rekel: „Jaz upam, da bomo skupaj in zvezani napredovali. Imenitno je, da se v tej za Francozko tako strašni uri modrost politike kaže, ki bode v eno zvezo zedinila tri bratovske narode." (Francoska. Špaujska in Italijanska.) Da se Italija polasti Rima je toliko kakor gotovo. Vojska je pripravljena meje papeževe vlade prestopiti. Poprej pa ee skušajo z lepim in brez nepotrebnega prelivanja krvi (papeževa mala vojska se resno braniti ne more) pogoditi. Italijanski pooblaščenec Ponza di San Martino je prišel v Rim zarad tega. Papežu se hoče pustiti samostojnost, četrti del Rima, tako imenovan leontinski oddelek, ostane njegova las. — Papež ostane v Rimu. Razne stvari. * (Ilustracija k čl. XIX.) Pri okrajnem glavarstvu na Ptujem so v službo vzeli tolmača za slovenske stranke, ki je tudi že prisegel. Kaj neki meni g. baron Kiibeck k temu tolmaču in tej prisegi? Mi bi želeli, da bi ptujski tolmač tako bil zvest svoji prisegi kakor so nekteri visoki gospodje zvesti svoji prisegi na ustavo, potem bi se morebiti ti gospodje prepričal i kaj pomehjajo prelomljene prisege. * (Imenovanje.) G. gim prof. BI. Horwath je imenovan za vodjo učiteljske pripravnišnice v Ljubljani. Slišimo, da se tudi pri tem imenovanji ni zaslišal šolski Hvet kranjski, ravno tako ne, kakor pri imenovanji voditelja ljubljanske realke. * (Duhovske spremembe) v ljubljanski škofiji : C. g. Štef. Gnjezda, duh. pom, v Moravčah, je prestavljen v šent-Juri pri Kranji, in v Moravče pride č. g. Ant. Pajer, semeniški duhoven. Ć. g. Juri Steurer, župnik pri stari Cerkvi na Kočevskem, se poda v pokoj in stara Cerkev je razpisana 3. sept. 1870. — Umrl jo č. g. Lovr. Albrecht, duh. pom. v pokoji, v Postojoi 2. sept. — C. g. Jak. Mraku, duhovni pom. v stari Loki, je podeljena fara Železnike. * („Slobodni Slovenec") se imenuje slo-venak listič za nemškutarske koristi, ktorega je začel v Mariboru na 4 osm rskih straneh vsako saboto izdajati tiskar g. Janžič. Nas je listič jako razveselil : 1. je živ dokaz, da mora v slovenskem jeziku govoriti, kdor hpde govoriti z našim narodom ; naši nasprotniki so nam torej dejansko sami priznali, kako opravičene so naše tirjatve po vpeljavi slov. jezika v javno življenje ; 2. je listič pisan tako slabo, v zadržaji in besedi, da nam ne more niti trohice škodovati na nobeno stran. Le enega nismo mogli umeti : vladne n opaznost i. List se imenuje sicer „doklada" k „Tagesboto fiir Untersteiermark", a se čisto posebej raznuša in prodaja, pa je vendar nekolikovan in brez kavcije. Na listu je dalje g. Janžič imenovan kot odgovorni vredoik. V tiskovni pravdi „Slov. Gosp.'" in „Slov. Nar." je g. Janžič dvakrat pred sodnijo izrekel, da slovenski čisto nič ne zna. Državni nravdnik ima torej v aktih konstatirano, da g. Janžič nima potrebnih vredniških lastnosti, a vendar pusti list izhajati pod takim vrednikom. Kaj bi g. Duller počel, ko bi n a-roden list stopil s tako nesramnostjo pred svet in pred postavo ? Ali so postave res za vse ? Ali smo res pred postavo vsi enaki? Vedenje političnih oblastmj nam bode faktično odgovarjalo na ta vprašanja. Dunajska borsa 11. septembra. Enotni dri. dolg v bankovcih ... 56 fl. S% metalike z obresti v maji in nov. — „ Enotni drž. dolg v srebru . ... 66 „ 1860 drž. posojilo.......90 „ Akcije narod, banke...... 695 „ Kreditne akcije........ 254 „ London ...... ..... 12b „ Srebro...........123 „ Napol........... 9 65 kr. 76 76 10 25 98 V četrtek 15. septembra se bo prostovoljno licitando prodajalo vino v Waloher-jevi kleti v dunajski grapi (Wienergraben). Na prodaj je 50 štartinjakov vina iz 18G8 letine, med temi uekoliko štertinov Ries'ingerja in Rathen-a. Pogoji so : 10% are, odvožnja s plačilom vred na vsak mesec. (2) Pisarnica dr. Sernec-a (i) Mariboru se nahaja odsihraal na oglu postne- in grafike ulice, v Srebre-tovi biši, št, 17. Poziv vsem avstrijskim domoljubom. Sodržavljani! — Domoljubi! Neavstrijsko, pred momentanimi vspehi brez vestnega pretorijanizma na kolenih ležeče, navlašč raz drabo med avstrijskimi narodi razširjajoče viđanje ve čine dunajskih listov nas je napotilo ustanoviti nove velike politične novine, ki se bodo pošteno in odločno potezale za Avstrijo in postale organ vseh domoljubnih Avstrijancev. Te novine bodo izhajale vsak dan v šeenkrat to liki obliki, kakor obe „Presse" in se bodo imenovale: i 4 Prva številka prido na svetlo 10. s ep t. t. 1. Obračamo se do vseh domoljubov avstrijskih prose jih, naj podpirajo naše pošteno početje. Avstrijska zadeva je zadeva prave ljudske svobode Kdor ros ljubi svobodo, ne more nikakor želeti, da bi se naša država, kije poklicana uresničiti mirno in vspešno sosedovanje raznih narodov in s tem rešiti eno najvažnejih vprašanj civilizacije, pod jarem tistega vojaškega despotizma potisnila, ki vedno bolj grozeče v Evropi povzdiguje svojo glavo., Naše novine bodo v vsacem o/iru odgovarjale vsem tirjatvara , ki jih more kdo staviti do velicegaj publicističnega organa. Vsled naših zvez z nnjodličnej-šimi politikarji in voditelji v Avstriji nam bode mogoče zmerom najprvo razglašati najvažnejo in najzanimivejše vesti. — Naša redakcija in administracija je Praterstrasae Ur. 50 kamor naj se pošiljajo vsa pisma. Naroča ie po tej - le oeni: Za Dunaj: Za vse leto 14 f. 40 kr. „ pol „ 7 „ 20 „ • četrt „ 3 „ 60 „ L 1 mesec 1 - 20 _ Za kraljevine in dežele : Za vse leto 18 f. — kr. „ pol , 9 B — „ „ četrt , 4 „ 50 „ „ 1 mesec 1 „ 50 _ Posamezne številke po 5 kr. (Sodržavljani ! — Domoljubi ! Kdor je prav Avstrijanec , prav domoljub ne hode si naročal nobenega dtuzega dunajskega časnika , nego tega, v čegar izdavanje so se složili podpisani. Na Dunaji začetkom septembra meseca 1870. (1) Več dunajskih domoljubov. Isdatelj in vrednik Anton Tomale. J [v % I I Dobro došla! Narodnogospodarski duh časa pozdravlja kupčijsko hišo TRAUGOTT-A FEITEL-A * na X>uiiQji, verlUngerte Kantiierslrasse 57, Kariitncrring Nr. 2. ^ Posebno priporočljiva je ta iz najboljega masivnega dunajskega b r o n s a izdelana garnitura za> piane mize, vsled tisov sestavljena iz 10 kosov, samo za tri f. ; francoska garnitura f. 5 ; s oizeliranimi in pozlačenimi robovi f. 12-, posamezni kosi po 20 kr. do f. 1. Najlepše stvari is litega bronsa: Par misnih svečnikov kr. 80, f. l.so, 1.80,2,2.50, 8; detto dvoročen par fT 8.50, 4. Ročni svečniki 20, 3f, 45, 50, 60 kr., detto z netilom 30 kr.; pepelnik v mnogih licih 20, 30, 4n, 50 kr. Držaj za ure 80, 55, 65, 80 kr. Držaj za cigare z netilom f. 1, 1.50. — l hranilnica 25, 80 kr.: detto velika 90 kr., 1 gorkoraer za sobe 80 kr., f. l'20, 160. Teža za pisma v figurah in živalih 35, 50 kr,, f. 1. Peresni ročni k 25, 50, 60 kr., f. 1. Tintuik 35, 45, 80, 90 kr. detto velik b peresnim ročnikom f. 1.50, 2. 30 kr. kinesko-srebrna žličica, garantirana. 60 kr. kinesko-srebrna žlica, garant. 90 kr. kinesko - srebrne vilice in nož, angleška klinja. f. 8. album z muzike , igra 2 igri. 10 kr. lakiran paB. 35 kr. u?-n i n t pas, močan. 3 kr. praktična mašinn za vtikanje niti. 10 kr. pletna korbica iz Brebr. drata. 8 kr. igra otročjih kvart. 20 kr. pakfonacta žlica. 10 kr. pakfonasta žličica. 80 kr. jmkfumi.ita velika žlica za juho. 40 kr. pakfonasta velika žlica za mleko 40 kr. pakfonast razRipavec za poper PO kr. pakfonaat razsipavec za sladkor, f. 1.20 čedna pisna mapa. f. 1.90 taka z pisnim orodjem. 6 kr. ducent peresnib rožnikov. 10 kr. glavni urni ključ za vsako uro 60 kr. polna toaletna kaseta, vuča f. 1, 1.60. f. 1.80 šah s kostenimi figurami. 15 kr. rešta sekanih koravd, pravih f. 1 lepa zapirljiva eatula za rokovice in šiv, iz palisandra. 15 kr. par manšetnih gumb novozlatih. 30 kr. cela garnitura šmizetnih in manšetnih gumb, novozlutih. 80 kr. pozlačeua napestnica, oleg. f. 1, 1.60. 45 kr. pozlačena broša za fotografijo. 90 kr. iz granata broša in uhani. 10 kr. elegantna igla za gosjjoske aa- vratnike, najfineje kr. 25, 30. 25 kr. pušpanove vilice in žlica za salato. 10 kr. gosposk znvratnik v barvah, f. 2.50 punca, ki kriči papa in mama, veča 8 f. 10 kr. 100 pravih angleških sivanjk. 10 kr. karton iglic za pletenje. 40 kr. gosposka veriga novozlata. 80 kr. nežno pozlačen medalijon za fotografije. 6 kr. dekliški lovec, velika burka. 5 kr. listnica, veča kr. 8, l '. 30 kr. pozlačen bronsast rob, zlat ob-rezek : listnica z olovko , cle- !;antna juftovina. ij)uer-service za 6 oseb. 10 kr. kaledar za na steno. 8 kr. centimeter. 2 kr. knjižica papirja za smodke. 4 kr. strgulja za jezik. 8 kr. pila za nohle, jeklenu. 10 kr. verižica za škarje. 35 kr. kleačico za orehe. 8 kr. pošet. 10 kr. škatlica jeklenih peres. 25 kr. ročni svečnik, masivna bronsa. 20 kr. nožni bruz iz porozn ga oglja. 15 kr. električen brisač za lampe, prav praktičen. 10 kr. lina škarje za šlinganje. 60 kr. čedt n ustnjat ettui, za šivanje napolnjen. 90 kr. risavno orodje, veče f. 1.20, 1.50, 2. 45 kr. pozlačena šivnu blazinaprivrtljiva. 60 kr. usnjatu gosj>oska torbica , veča kr. 70, U0, f. 1.20. 85 kr. globus za učence s podnožjem. 40 kr. novozlata broša in uhani ! ! 60 kr. morsko •penasta cev s fotografijo, fi kr. atiglešk ščipnvec za cigare, f. 1. nož, 6 klinj želvedinoplatičen. 50 kr. angležkajuftiiiska mošujica usnje- podšilu. 35 kr. otročja ura ■ bilom. 50 kr. jako zanimiva družbmsku igra veča in zanimivejša kr. 60, 80, f. 1-4. b kr. lep karton pečatnega vozka. f. 1.20 prava morskopenasta pipa z iantarjevo cevjo, turška, os gliserinskega mjila. 8 kr. in j ili* v obliki sadja, vsakojako, brezkve, jabelka, kumare itd. 50 kr. mjilo v obliki oadja v elegantnih korbičih, veče sorto 90 f. 1, 1.20. f. 2. Ani^lež na samokotu, isto z uro. 20 kr. lepo pisana kositarjeva skude- lica, veče po kr. 30, 40, 60. 80 kr. lepo toalneto zrcalo 8 zapirtji- vo miznico. f. 2. isto napolnjeno z mjilom in vonjavo. 8 kr. nno jeklena veriera za ure. 15 kr. fina jeklena verižica. 35 kr. fina verižica z jeklenimi koral-tlami. 65 kr. 100 angleških pismenih papirjev s guniiraniini ovitki. 8 kr. fino zobna pasta. 10 kr. fino zobna krtača. 8 kr. ostri vec za olovke. 10 kr. angležke škarje, veče Id, 20 kr. 3 kr. za potnik za rokovice. 4 kr. novozlata gumba za bele za- vratkinke. 30 kr. žaloBtiuBk kinč. 5 kr. kraBcn umeten ogenj veči 10, 16 kr. 30 kr. čarobna iglena škatlica, mi napolnjena. 85 kr. burkast prstan Skropnik. 20 kr. lino Rvilnat gosjiosk zavratnik, najfineji 30, 40 kr. 25 kr. VVertheimova hranilnica. 4 kr. lepo rezljati okvir za fotografije. 10 kr. fino porteiuonnaie, z bronsastim robom, še elegantneji 50, G0,80 kr. 20 kr. kovana možnjica za cigaretni tabak z UBnjem preoblečena, 80 kr. Netilo z lunto. 20 kr. par otročjih hlačnikov. 30 kr. parza odrastle, najfineji 40, 50kr. G5 kr. natanko regulirana vremenska ura. (») sobi, igla- Proti poštnemu povzetju se hitro pošilja po pošti. $la\vischcs Vc rs c li i e k u n«s i> c s eh i\ ft umi \Yaar