ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatlcov raziskovalnega p u e l i 3 •■• ■■Tu Težišče 5: Povezovanje ukrepov za doseganje trajno Tematski sklop 5.6: Kmetijstvo rtneg^razvoja O^l'l DI II -10- 9011 2. Šifra projekta: Piejci^ ' ' "U iUli V4-1057 3. Naslov projekta: fY Komasacije in celovito urejanje podeželskega prostora 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: zemljišče, kmetijsko zemljišče, komasacija, zemljiška politika, podeželsko območje, obnova vasi, kmetijstvo, sonaravni prostorski razvoj 4.2. Klljučne besede projekta v angleškem jeziku: land, agricultural land, land conoslidation, land policy, rural areas, village renewal, agriculture, sustainable spatial development II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilj i proj ekta doseženi? a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? ^ a) da lEl b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: komasacij na obmejke na osnovi podatkov grafičnega dela zemljiškega katastra in ob predpostavki, da so parcelne meje v naravi obmejki z določeno širino, so pokazali, da se s komasacijami uniči skoraj med 37 % (2005- 2011) in 50 % (1987-2004) ekoloških elementov. Na študijskih območjih je bilo po naših ocenah povprečno na komasacijo uničenih 52 ha obmejkov v obdobju 1987 - 2004 in 45 ha v obdobju 2005 - 2011, kar predstavlja 2 % in 1,3 % vseh površin zemljišč na obravnavanih komasacijskih območjih. V praksi je uničenih veliko več takih površin, saj nove parcelne meje praviloma ne sovpadajo s starimi mejami, dodatno se z bolj intenzivno kmetijsko pridelavo uničijo tudi drugi ekološki elementi, kot so osamela drevesa, obvodna drevnina, žive meje, mlake idr. V prihodnje bo treba pri izvajanju komasacij nameniti veliko pozornosti ohranjanju obstoječih ekoloških elementov oziroma iskanju novih površin, ki bi lahko v nekaj letih nadomestile odstranjene ekološke elemente. Neprimeren pristop k izvajanju komasacij in uničenje ekoloških struktur v kmetijski krajini so namreč v preteklosti pogosto prinesli veliko škode. S pravilnim pristopom k izvajanjem komasacij in drugih agrarnih operacij je potrebno kmetijsko krajino oblikovati tako, da bo poleg spodbujanja kmetijske proizvodnje ohranjala tudi elemente kakovosti okolja. V Sloveniji nadalje nimamo sistemskih rešitev z vidika prostora za celovito urejanje podeželja, razvoja vasi in urejanja kmetijskega prostora. Kot zgled navajamo prakso Bavarske, kjer celovito urejanje podeželskega prostora zaobjema prenovo in razvoj vasi, komasacije kmetijskih zemljišč, infrastraktumo opremljanje ter ekološko sanacijo in varstvo okolja. Pristojnost za celovito načrtovanje prostora je na ravni dežele, medtem ko lahko posamezne projekte izvajajo tudi lokalne skupnosti, vaški odbori itd. zasnovanemu konceptu celovitega razvoja podeželja sledi tudi organiziranost strokovnih služb. Razvoj podeželja je v pristojnosti strokovne službe na ravni dežele (velja tudi za Avstrijo, Norveško in Švedsno). Podobno zasnovo bi lahko prenesli tudi v Slovenijo, predvsem kar se tiče vsebinske izvedbe prenove podeželja. Po analogiji Bavarskega sistema lahko oblikujemo manjše projekte, ki se izvajajo neodvisni drug od drugega. Za uresničevanje v nalogi predlagane konceptualne zasnove je potrebna sprememba prostorske zakonodaje, kmetijske zakonodaje kakor tudi nekaterih področnih zakonov. Vsekakor pa je ključna organiziranost strokovnih služb, ki bodo k razvoju podeželja pristopale celostno. Nujna je organizacija strokovne regionalne službe, na katero bi prenesli naloge razvoja podeželja, vključno s komasacijami, iz MKGP (in MOP) in ne bi bila le svetovalni organ občinam in lokalnim skupnostim, temveč bi prevzela tudi pobudo za izvajanje projektov celovitega razvoja podeželja, hkrati pa bi bila pomoč pri pripravi Načrtov urejanja vaškega območja. Potrebo po reorganizaciji služb, pristojnih za komasacije in razvoj podeželja, smo ugotovili tudi na osnovi anketiranja občin, upravnih enot in lastnikov zemljišč izbranih komasacijskih območij. Za namen raziskave smo anketirali lastnike zemljišč izbranih komasacijskih območij: Dravsko polje I (51 odgovorov). Dravsko polje II (110 odgovorov). Ptujsko polje I (93 odgovorov); upravne enote (50 odgovorov) ter občine (101 od 210 odgovorov). Rezultati so pokazali, da so lastniki zemljišč zadovoljni z učinki komasacijskih projektov, največ pripomb imajo na dolgotrajnost postopkov, predvsem reševanje pritožb drugostopenjskega organa. Drugim udeležencem komasacij predlagajo čim bolj aktivno in konstruktivno sodelovanje. Dodatno je bil večkrat izpostavljen problem parcialnega urejanja kmetijske krajine (dolgotrajni in nedorečeni postopki agromelioracij, urejanje infrastruktwe). Slednje so izpostavile tudi občine in upravne enote, preko intervjujev pa tudi izvajalci, ki so podali pripombe na nedorečene oziroma administrativno izredno zapletene postopke vzporednega izvajanja komasacij in urejanja 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen j e potencialni pometf rezultatov vašega raziskovalnega proj ekta za: a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; 1X1 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; 1X1 c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: 1X1 a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; XI d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmeijen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, kije usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmeqeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. 2 Označite lahko več odgovorov. Diplomske naloge v izdelavi (3): ALENKA MEGLA: Raziskava vloge lastnikov zemljišč pri upravnih komasacijah v Sloveniji na primera komasacijskega območja Ptujsko polje I ter primeijalna analiza z Avstrijo. UL FGG. Mentor: dr. Anka Lisec, somentor: mag. Samo Drobne. MARJETA KOS: Raziskava vloge občin pri izvajanju upravnih komasacij v Sloveniji in primeijalna analiza z Bavarsko. UL FGG. Mentor: dr. Anka Lisec, somentor: mag. Samo Drobne. JERNEJ JURAK: Mnenje lastnikov zemljišč o postopkih upravne komasacije za primer komasacijskih območij Dravsko polje I in H. UL FGG. Mentor: dr. Anka Lisec, somentor: mag. Samo Drobne. 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovahiega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštihicijami._ V tako kratkem obdobju (projekt je trajal le eno leto) je nemogoče vzpostaviti formalno sodelovanje s tujimi partneiji. Za namen naloge pa smo uporabili že ustaljeno sodelovanje z nekaterimi institucijami in tako pridobili tudi v tako kratkem času pomemne podatke o tujih raziskavah in izkušnjah v tujini -formalno smo sodelovali z: - University of Life Sciences UMB, Aas, Norveška (raziskovalno delo A. LISEC v juniju in juliju 2010 v okvira sheme EE A, tik pred začetkom projekta) - Univerza v Beogradu, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Beograd, Srbija (raziskovalno delo M. ČEH v okvira sheme BASILEUS v septembra 2010; Projekt OBSERVE - 7. okvirni evropski program) - European Academy of Land Use and Development, evropsko zdraženje (aktivno sodelovanje v zdraženju kot članov zdraženja: A. LISEC in M. FERLAN) 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? Rezultati raziskovalnega dela A. LISEC na Norveškem in M. ČEHA v Srbiji bodo objavljeni v obliki strokovnih poročil in objav v slovenskih in mednarodnih znanstvenih kot tudi strokovnih revijah. Poleg vsebinskih rezultatov smo na ta način razvili osnovo za nadaljnje sodelovanje z omenjenima inštitucijama - bodisi v obliki sodelovanja na mednarodnih projektih ali pa izmenjave raziskovalcev in predavateljev. 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 6. Druge reference'* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:_ A. LISEC: Aktivna zemljiška politika - kako naprej? Okrogla miza MKGP na 49. kmetijsko-živiskem sejmu v Gornji Radgoni, 20. 8. 2011. A. LISEC: Stand und Perspektiven der Flumeuordnung in Slowenien. Fachtagung Ländliche Neuordnung, Beijak, 6. 10. 2011. Vabljeno predavanje. ^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/wwvif.izum.si/ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Biotehniška fakulteta j, Jv 4 f^vSrr-VH : I nili liiSiiliina Geodetski zavod Celjem Komasacije in celovito urejanje podeželskega prostora CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letu 2010 Raziskovalni projekt št. V4-1057 Ljubljana in Celje, 2011' Komasacije in celovito urejanje podeželskega prostora Končno poročilo CRP program: Težišče: Tematski sklop: Projekt: Št. projekta: Naročnika: Pogodba št.: Predstavniki naročnika: Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja Kmetijstvo Komasacije in celovito urejanje podeželskega prostora V4-1057 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP] 1000-10-281057 Liljana LUČIČ in Ernesta MLAKAR za ARRS Jana ERJAVEC, Leon RAVNIKAR, Tomaž PRIMOŽIČ za MKGP Izvajalka: Soizvajalci: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (UL FGG) Geodetski zavod Celje d.o.o. (GZC] Ljubljana in Celje, 2011 IZVAJALEC Univerza v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav PEJOVNIK po pooblastilu dekan prof. dr. Matjaž MIKOŠ Vodja projekta: dr. Anka LISEC Komasacije in celovito urejanje podeželskega prostora Končno poročilo Avtorji; Anka LISEC, Marina PINTAR, Dominik BOVHA, Miran FERLAN, Radoš ŠUMRADA, Samo DROBNE, Alma ZAVODNIK LAMOVŠEK, Mojca FOŠKI, Anton PROSEN, Tomaž PRUS, Helena GRČMAN, Matjaž GLAVAN, Petra NOVAK, Marjan ČEH, Barbara TROBEC CRP program: Težišče: Tematski sklop: Projekt: Št. projekta: Naročnika: Pogodba št: Predstavniki naročnika: Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja Kmetijstvo Komasacije in celovito urejanje podeželskega prostora V4-1057 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP) 1000-10-281057 Liljana LUČIČ in Ernesta MLAKAR za ARRS Jana ERJAVEC, Leon RAVNIKAR, Tomaž PRIMOŽIČ za MKGP Izvajalka: Predstavnik izvajalke: Soizvajalci: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo [UL FGG) dr. Anka LISEC Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta [UL FGG) Geodetski zavod Celje d.o.o. (GZC) Predstavniki soizvajalcev: Člani projektne skupine: dr. Marina PINTAR [UL BF] Dominik BOVHA [GZC] dr. Anka LISEC (UL FGG], vodja projekta dr. Miran FERLAN [UL FGG) dr. Radoš ŠUMRADA [UL FGG) dr. Marjan ČEH (UL FGG) mag. Samo DROBNE (UL FGG) Barbara TROBEC (UL FGG) dr. Alma ZAVODNIK LAMOVŠEK (UL FGG) mag. Mojca FOŠKI [UL FGG) dr. Anton PROSEN dr. Franc LOBNIK [UL BF) dr. Helena GRČMAN [UL BF) mag. Tomaž PRUS (UL BF) dr. Andrej UDOVČ (UL BF) dr. Marina PINTAR (UL BF) dr. Vesna ZUPANC [UL BF) Matjaž TRATNIK [UL BF) Peter KORPAR [UL BF) dr. Matjaž GLAVAN [UL BF) Vesna MILIČIČ [UL BF) Dominik BOVHA (GZC) Petra NOVAK (GZC) Matej KOVAČIČ (GZC) Lidija ČATER (GZC) Jurček GNILŠEK (GZC) Dejan JEVŠNIK (GZC) V Ljubljani in Celju, oktober 2011 LISEC, nosilka projekta Naslov;_Komasacije in celovito urejanje podeželskega prostora_ Avtorji: Anka LISEC, Marina PINTAR, Dominik BOVHA, Miran FERLAN, Radoš ŠUMRADA, Samo DROBNE, Alma ZAVODNIK LAMOVŠEK, Mojca FOŠKI, Anton PROSEN, Tomaž PRUS, Helena GRČMAN, Matjaž GLAVAN, Petra NOVAK, _Marjan ČEH, Barbara TROBEC_ POVZETEK Pojem komasacije zemljišč se tradicionalno nanaša na kompleksen postopek preurejanja zemljiških parcel na podeželju, kjer se srečujemo s problemom posestne in parcelne razdrobljenosti kmetijskih in gozdnih gospodarstev. Komasacije, kot jih poznamo danes v večini evropskih državah, so bile v Evropi uvedene konec 19. in v začetku 20. stoletja. Osnovni cilj komasacij je izboljšati posestno strukturo kmetij in omogočiti učinkovito ter smotrno rabo nepremičnin. Same komasacije je sicer treba obravnavati v veliko širšem smislu, kot integralni del projektov razvoja podeželja. Poleg zložbe zemljišč, izboljšave dostopnosti do zemljišč z izgradnjo cestne infrastrukture, izgradnje sistemov za namakanje in odvodnjavanje ter ureditve zemljiških evidenc, so lahko v komasacije vključene druge dejavnosti, kot so urejanje krajine in okolja, naravovarstveni projekti in tudi obnova vasi, ki so nepogrešljivi za celoviti razvoj podeželja. Nameni komasacij ter sami postopki se danes razlikujejo med evropskimi državami, saj so le ti odvisni in pogojeni z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi, kulturo in tradicijo ter zakonodajo posamezne države. Te vidike je treba upoštevati tudi, kadar primerjamo postopke komasacij zemljišč med različnimi državami, še posebej, če poskušamo tuje izkušnje upoštevati pri prenovi institucionalnega okvirja komasacij. Glavni namen raziskovalne naloge je bil predlagati posodobitev trenutnega institucionalnega in pravnega okvirja komasacij v Sloveniji, ki bi prispevala k razvoju podeželja. Na osnovi analize komasacijskih postopkov v Sloveniji (tudi na praktičnih primerih), anketiranja udeležencev komasacijskih postopkov (lastniki zemljišč, občine, upravne enote) ter intervjujev z izvajalci komasacij (geodetska podjetja) smo poskušali določiti prednosti in slabosti trenutnega sistema. Posebno pozornost smo namenili študiji vpliva komasacij zemljišč na parcelno strukturo in krajinske elemente. Nadalje smo v raziskavi preučevali postopke komasacij zemljišč, izkušnje ter perspektive nekaterih evropskih držav, ki bi lahko bile zanimive tudi za Slovenijo zaradi podobnega zgodovinskega ozadja ali pa podobnih izzivov in ciljev razvoja podeželja: Avstrija, Nemčija, Norveška in Švedska. Raziskava tujih izkušenj obsega predstavitev zgodovinskega ozadja, politiko urejanja kmetijskih zemljišč in razvoja podeželja ter cilje, postopke in razvojne izzive komasacij zemljišč. Na osnovi študije komasacijskih postopkov v Sloveniji in mednarodne primerjave se je izkazalo, da v Sloveniji nimamo pravnega in institucionalnega okvirja, ki bi omogočal sistemsko izvajanje komasacij zemljišč. Po zgledu izkušenj in rešitev nekaterih evropskih držav bi lahko bila prava pot za udejanjanje ciljev prehranske samooskrbe in razvoja podeželja ravno napredna oblika komasacij zemljišč, ki združuje parcelno preurejanje zemljišč, ureditev infrastrukture, upoštevanje varstvenih politik in prenove vasi. Takšna rešitev v Sloveniji nujno zahteva napredno sistemsko ureditev področja komasacij in planiranja podeželja; nekateri predlogi so že podani v sklepnem delu poročila. KLjUČNE BESEDE: zemljišče, kmetijstvo, komasacija, preurejanje zemljišč, agromelioracija, kmetijsko zemljišče, gozdno zemljišče, podeželje, prenova vasi, upravljanje zemljišč, ruralno planiranje, lastnik zemljišč, občina, upravna enota, geodetsko podjetje. Title:_Land consolidation and integrated management of rural areas_ Authors: Anka LISEC, Marina PINTAR, Dominik BOVHA, Miran FERLAN, Radoš ŠUMRADA, Samo DROBNE, Alma ZAVODNIK LAMOVŠEK, Mojca FOŠKI, Anton PROSEN, Tomaž PRUS, Helena GRČMAN, Matjaž GLAVAN, Petra NOVAK, _Marjan ČEH, Barbara TROBEC_ SUMMARY The traditional meaning of land consolidation is that is a conniprehensive reallocation process in a rural area that suffers from fragmentation of agricultural and forest holdings or their parts. The present type of land consolidation process in most of the European countries was adopted in Europe in the late century and early 20'^ century. The main aim of land consolidation has been to improve land holdings and to promote efficient and appropriate use of the real properties. However, land consolidation has to be seen in a much broader sense as integral part of rural development projects - in addition to actual land reallocation, improvement of land accessibility with developing of road infrastructure, building of watering and drainage network, improvement of land evidencing, other tasks may be implemented in land consolidation such as landscaping, environmental management, conservation project and village renewal, which are necessary for the objectives of the holistic rural development. Nowadays, there are differences in the objectives and procedures of land consolidation in Europe depending on the country, as the development of the procedures has been influenced by the historical trends, culture, tradition and legislation in each of the country. All these aspects have to be considered when comparing land consolidation procedures between different countries and in particular, when trying to modernize the institutional framework of land consolidation. The main objective of the research work has been to suggest the modernization of current land consolidation legal and institutional framework in Slovenia in order to provide the basis for the rural development. Based on the analysis of land consolidation procedures in Slovenia (including practical examples), questionnaires for the land consolidation participants (land owners, municipalities and state authorities) and interviews with the consolidation performers (surveying companies) we tried to define advantages and disadvantages of current system. A special attention has been given to study the impact of land consolidation projects on the land parcel structure and landscape elements. Furthermore, we studied land consolidation procedures, experiences and prospects in some European countries, which might be of high interest also for Slovenia due to the common historical experiences or similar challenges and objectives of rural development: Austria, Germany, Norway and Sweden. The research of foreign experiences considers historical background, agricultural land and rural development policy, and organisation, objectives, legal procedures and the development prospects of land consolidation. Based on study of Slovenian land consolidation experiences and international comparison it has been proven that the legal and institutional framework does not provide a system for efficient implementation of land consohdation. Following the experiences and solutions in some of the European countries, comprehensive land consolidation, including land reallocation, infrastructure development, protection policy and village renewal, might be a right step to follow the objectives of food-safety and rural development. From this perspective, there is an enormous need to provide a system solution for land consolidation and rural planning in Slovenia; some of the proposals are already included in the final report. KEY WORDS: land, agriculture, land consolidation, land reallocation, agromelioration, agricultural land, forest land, countryside, village renewal, land management, rural planning, land owner, municipality, public authority, surveying company. _ Kazalo 1 UVOD............................................................................................................................................................................1 1.1 Izhodišča naloge in opredelitev problema..........................................................................................1 1.2 Namen raziskovalne naloge.......................................................................................................................3 2 METODE IN VIRI......................................................................................................................................................5 2.1 Metodološki okvir raziskave.....................................................................................................................5 2.1.1 Analiza postopkov komasacij v Sloveniji in tujih državah..................................................5 2.1.2 Analiza mnenj upravnih enot, občin in lastnikov zemljišč o komasaciji.......................7 2.1.3 Analiza vpliva komasacij na krajinske elemente.....................................................................8 2.2 Pregled dosedanjih raziskav in literature..........................................................................................10 2.2.1 Mednarodni dokumenti, smernice..............................................................................................10 2.2.2 Poročila, projekti................................................................................................................................12 2.3 Projekti v Sloveniji s področja obravnave.........................................................................................14 3 KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V SLOVENIJI................................................................................17 3.1 Kmetijska zemljišča v Sloveniji..............................................................................................................17 3.2 Pregled nad izvajanjem komasacij kmetijskih zemljišč...............................................................19 3.2.1 Agrarno zgodovinsko ozadje.........................................................................................................19 3.2.2 Obdobje po drugi svetovni vojni (do 1991]............................................................................19 3.2.3 Komasacije v Sloveniji po letu 1991...........................................................................................20 3.3 Analiza postopkov komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji...................................................23 3.3.1 Postopek upravne komasacije......................................................................................................24 4 REZULTATI ANKETIRANJA DELEŽNIKOV KOMASACIJ [SI)...............................................................37 4.1 Analiza anketnih vprašalnikov - upravne enote.............................................................................37 4.2 Analiza anketnih vprašalnikov - občine.............................................................................................40 4.3 Analiza anketnih vprašalnikov - lastniki zemljišč.........................................................................44 4.3.1 Podatki o kmetijskih gospodarstvih anketirancev...............................................................46 4.3.2 Mnenje lastnikov zemljišč o komasacijskih postopkih.......................................................47 4.3.3 Zadovoljstvo z rezultatom komasacije......................................................................................49 4.4 Povzetek rezultatov anketiranja, razprava.......................................................................................50 4.4.1 Splošne ugotovitve glede na rezultate anketiranja deležnikov komasacij.................50 4.4.2 Pristopi k motivaciji lastnikov in občin za komasacije.......................................................50 5 VPLIV KOMASACIJ NA PARCELNO STRUKTURO IN EKOLOŠKE ELEMENTE V KMETIJSKI KRAJINI................................................................................................................................................................................53 5.1 Struktura in elementi kmetijske krajine.............................................................................................54 5.1.1 Vpliv agrarnih operacij, komasacij na kmetijsko krajino...................................................55 5.2 Študija vpliva komasacij na obmejke...................................................................................................56 5.2.1 Študija vpliva komasacije na parcelno strukturo..................................................................56 5.2.2 Študija vpliva komasacije na obmejke.......................................................................................62 5.3 Povzetek rezultatov študije vpliva komasacije na obmejke.......................................................65 6 KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V IZBRANIH DRŽAVAH...........................................................67 6.1 Avstrija.............................................................................................................................................................69 6.1.1 Osnovni podatki o Avstriji..............................................................................................................69 6.1.2 Komasacije (kmetijskih) zemljišč v Avstriji............................................................................72 6.2 Nemčija.............................................................................................................................................................83 6.2.1 Osnovni podatki o Nemčiji..............................................................................................................83 6.2.2 Komasacije [kmetijskih] zemljišč v Nemčiji v preteklosti.................................................85 6.3 Norveška..........................................................................................................................................................96 6.3.1 Osnovni podatki o Norveški...........................................................................................................96 6.3.2 Komasacije [kmetijskih) zemljišč na Norveškem v preteklosti......................................99 6.4 Švedska..........................................................................................................................................................105 6.4.1 Osnovni podatki o Švedski...........................................................................................................105 6.4.2 Komasacije [kmetijskih) zemljišč na Švedskem.................................................................108 6.5 Danska...........................................................................................................................................................114 6.5.1 Sistem evidentiranja nepremičnin na Danskem.................................................................115 7 PRENOVA IN RAZVOJ PODEŽELJA V POVEZAVI S KOMASACIJO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ... 117 7.1 Prenova in razvoj vasi.............................................................................................................................117 7.2 Urejanje podeželskega prostora in razvoj vasi v Sloveniji v okviru prostorskega načrtovanja in kmetijske politike.....................................................................................................................119 7.3 Komasacije kmetijskih zemljišč ter obnova in razvoj vasi.......................................................122 7.4 Sistemska ureditev razvoja vasi ob komasacijah.........................................................................128 8 Vrednotenje kmetijskih zemljišč pri komasacijah...............................................................................131 8.1 Vrednotenje kmetijskih zemljišč pri komasaciji v tujini...........................................................131 8.1.1 Vrednotenje kmetijskih zemljišč v Nemčiji..........................................................................131 8.1.2 Vrednotenje kmetijskih zemljišč v Avstriji...........................................................................132 8.1.3 Bonitiranje zemljišč v Avstriji in Nemčiji..............................................................................132 8.2 Vrednotenje kmetijskih zemljišč pri komasaciji v Sloveniji....................................................133 8.3 Drugi postopki vrednotenja tal oziroma zemljišč.......................................................................134 8.4 Priporočila glede vrednotenja zemljišč pri komasacijah..........................................................135 9 SKLEPI, PREDLOGI............................................................................................................................................137 9.1 Povzetek predlogov za spremembe institucionalnega okvirja komasacij v Sloveniji.. 143 10 VIRI IN LITERATURA.......................................................................................................................................145 Kazalo slik Slika 1-1; Problem zaraščanja in propadanja vasi: levo Znojile, Posavje; desno Obrež, Pomurje [Foto: A. Lisec).....................................................................................................................................................................2 Slika 2-1: Struktura datoteke s seznamom in osnovnimi podatki upravnih komasacijskih postopkov. ...................................................................................................................................................................................................7 Slika 2-2: Komasacijsko območje Križevci; izločene so površine stavbnih, vodnih površin in poti. ...10 Slika 6-1: Sprememba velikostne strukture kmetijskih gospodarstev, 2007 glede na 2000 [Vir: Eurostat, 2011).................................................................................................................................................................67 Slika 6-2: Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev glede na zemljišča v uporabi, 2007 [Vir: Eurostat, 2011).................................................................................................................................................................68 Slika 6-3: Avstrijske zvezne dežele..........................................................................................................................69 Slika 6-4: Geometri javne kmetijske uprave so zadolženi za katastrsko izmero na podeželju (Pfeil, 2009].......................................................................................................................................................................71 Slika 6-5: Posledice vetrne (zgoraj) in vodne erozije (spodaj) v Avstriji (Seher, 2010)....................74 Slika 6-6: Pomembni ekološki elementi kmetijske krajine se morajo v Avstriji ohranjati (Pfeil, 2009)....................................................................................................................................................................................77 Slika 6-7: Pripis vrednostnih razredov zemljiškim parcelam ali parcelnim delom (Seher, 2010). .................................................................................................................................................................................................79 Slika 6-8: Analiza ekoloških elementov v krajini (Seher, 2010)..................................................................79 Slika 6-9: Načrt javne infrastrukture (Seher, 2010).........................................................................................80 Slika 6-10: Komasacije in die Grüne Welle (zeleni val) v Avstriji - zasajevanje sadnega drevja (Pfeil, 2009).......................................................................................................................................................................81 Slika 6-11: Primer zložbe zemljišč v Avstriji ob umeščanju ceste v prostor (Pfeil, 2009)................82 Slika 6-12: Nemške zvezne dežele (Wikipedija, 2011a).................................................................................83 Slika 6-13: Pristop celovitega urejanja podeželskega prostora (Landentwicklung Bayern, 2011). .................................................................................................................................................................................................86 Slika 6-14: Krajevne pristojnost uradov za razvoj podeželja na Bavarskem (Landentwicklung Bayern, 2011)...................................................................................................................................................................87 Slika 6-15: Posestna struktura dveh kmetij pred in po komasacijah (Flurneuordnung ..., 2005).90 Slika 6-16: Zložba zemljišč v krajini s terasami. Kaiserstuhl (Flurneuordnung ..., 2005)................91 Slika 6-17: Aktivna udeležba krajanov pri urejanju podeželskega prostora [Landentwicklung Bayern, 2011)....................................................................................................................................................................93 Slika 6-18: Postopek komasacij na Bavarskem s pomembnimi deležniki [Ländliche Entv/icklung in Bayern, 2006)....................................................................................................................................................................94 Slika 6-19: Prikaz vsebine postopka komasacije skozi čas v Sloveniji in na Bavarskem [Kos, 2011). .................................................................................................................................................................................................95 Slika 6-20: Norveška okrožja (Jordbruk, 2011).................................................................................................96 Slika 6-21: Tipična norveška kmetija na kmetijsko bolj intenzivnem jugu države (Äs-Dr0bak): stavbišče obkroženo s kmetijskimi zemljišči, v daljavi manj rodovitna zemljišča (Foto: A. Lisec). .................................................................................................................................................................................................97 Slika 6-22: Pristojnosti komasacijskega sodišča jordskifte (Suarez Fernandez, 2008)..................101 Slika 6-23: Območja zemljiško komasacijskih sodišč na Norveškem (Jordskiftedomstolene, 2011).................................................................................................................................................................................101 Slika 6-24: Javna razgrnitev pri komasaciji - slika z zloženke komasacijskega sodišča (Jordskiftedomstolene, 2011).................................................................................................................................104 Slika 6-25: Švedska okrožja in občine (Wikipedia, 2011)..........................................................................105 Slika 6-26: Komasacije gozdnih zemljišč v okrožju Dalarna (Backman, 2005).................................108 Slika 6-27: Promocijski materiali za preurejanje zemljiške strukture na Švedskem (Backman, 2005).................................................................................................................................................................................112 Slika 6-28: Komasacije komasiranih območij: staro stanje (levo), novo stanje (desno)- urejanje zelenih površin na območju jezera Sp0ttrup (Münk Mouritsen, 2002)................................................114 Slika 6-29: Komasacije komasiranih območij: staro stanje (levo), novo stanje (desno)- zeleno je restavracija območja posebnega pomena za naravo (Münk Mouritsen, 2002).................................115 Slika 7-1: Shematični prikaz urejanja vasi in širšega vaškega prostora (Ländliche Etwicklung in Bayern, 2005).................................................................................................................................................................125 Slika 7-2: Primer ruralno-urbane komasacije, okolica Utrechta na Nizozemskem (van den Brink v Triglav, 2006).................................................................................................................................................................125 Slika 7-3: Primer preurejanja zemljiških parcel v vasi z namenom pridobitve vaškega trga (levo) in načrtovanja vaške ureditve z oblikovanjem vaškega trga (desno) (Dorfentwicklung durch Ländliche Bodenordnung, 2001).............................................................................................................................126 Slika 7-4: Racionalno preoblikovanje zemljiških (zgoraj) ter preoblikovanje parcelne strukture večje kmetije (spodaj) (Dorfentwicklung durch Ländliche Bodenordnung, 2001)..............................127 Slika 7-5: Primer urejanja stanovanjskih in rekreacijskih površin na robu naselja (Dorfentwicklung durch Ländliche Bodenordnung, 2001)................................................................................................................127 Slika 7-6: Izvajanje komasacij v današnjem času je močno povezano z varovanjem okolja in ureditvah, prijaznih naravi (Dorfentwicklung durch Ländliche Bodenordnung, 2001).....................128 Slika 7-7: Celostni pristop k urejanju podeželja je zasnovan na ravni regije, dežele, večjih skupnosti, medtem ko se lahko posamezni projekti izvajajo v okviru vasi (prirejeno po Ländliche Entwicklung in Bayern, 2005)............................................................................................................................................................128 Slika 7-8: Celostni pristop k urejanju podeželja je zasnovan na ravni regije, dežele, večjih skupnosti, medtem ko se lahko posamezni projekti izvajajo v okviru vasi (prirejeno po Ländliche Entwicklung in Bayern, 2005)............................................................................................................................................................130 Slika 7-9: Predlog konceptualne zasnova celostnega razvoja podeželja v Sloveniji v sistemu prostorskih aktov in kot izhodišče za pripravo komasacije kmetijskih zemljišč....................................130 Shka 8-1: Funkcije tal................................................................................................................................................135 Kazalo preglednic Preglednica 3-1: Površina zemljišč kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000 in 2010 (SURS, 2011]....................................................................................................................................................................................17 Preglednica 3-2: Število kmetijskih gospodarstev glede na rabo kmetijskih in drugih zemljišč, Slovenija, 2000 in 2010 (SURS, 2011)....................................................................................................................18 Preglednica 3-3: Postopek upravne komasacije v Sloveniji..........................................................................25 Preglednica 5-1: Število in površine parcel po izbranih komasacijskih območjih pred in po izvedbi komasacij za komasacije iz obdobja 1987-2004 (Lisec, 2005)....................................................56 Preglednica 5-2: Razmerje med dolžino meje parcele in njeno površino po komasacijskih območjih za izbrane komasacije iz obdobja 1987-2004 (Lisec, 2005).....................................................59 Preglednica 5-3: Število in površine parcel po izbranih komasacijskih območjih pred in po izvedbi komasacij za komasacije iz obdobja 2005-2010...............................................................................60 Preglednica 5-4: Razmerje med dolžino meje parcele in njeno površino po izbranih komasacijskih območjih (komasacije iz obdobja 2005-2011).....................................................................62 Preglednica 5-5: Dolžina parcelnih mej na izbranih komasacijskih območjih (komasacije iz obdobja 1987-2004)......................................................................................................................................................63 Preglednica 5-6: Dolžina parcelnih mej na izbranih komasacijskih območjih (komasacije iz obdobja 2005-2010)......................................................................................................................................................64 Preglednica 6-1: Osnovni statistični podatki o Avstriji (Vir: StatAT, 2011)..........................................69 Preglednica 6-2: Postopek komasacije zemljišč v Avstriji.............................................................................76 Preglednica 6-3: Osnovni statistični podatki o Nemčiji (Destatis, 2011)................................................83 Preglednica 6-4: Osnovni statistični podatki o Norveški (Statistics Norway, 2011).........................96 Preglednica 6-5: Postopek komasacije zemljišč na Norveškem...............................................................102 Preglednica 6-6: Osnovni statistični podatki o Švedski (Statistics Sweden, 2011).........................105 Preglednica 6-7: Primer transparentnega podajanja prednosti in slabosti komasacij (Backman, 2005).................................................................................................................................................................................113 1 UVOD 1.1 Izhodišča naloge in opredelitev problema Razvoj družbe je odvisen od razvoja urbanih in podeželskih območij, kar še posebej velja za večino evropskih držav, kjer so zgodovinski in naravni razlogi botrovali dejstvu, da v primerjavi z ostalimi državami sveta relativno velik delež prebivalstva živi na podeželju. Države članice EU naj bi si prizadevale za spodbujanje skladnega gospodarskega in družbenega razvoja. V Pogodbi o Evropski skupnosti so opredeljena skupna prizadevanja k "zmanjševanju razlik v stopnji razvoja med regijami s poudarkom na pomoči najmanj razvitim območjem, vključno s podeželskimi". Kljub temu se še danes razvoj številnih evropskih gospodarstev usmerja predvsem na urbana območja, medtem ko so se pogoji za bivanje in tudi kmetovanje na podeželju zelo poslabšali oziroma niso sledili zahtevam hitro razvijajočih se gospodarstev. Slednje velja predvsem za nekdanje tranzicijske države, ki so danes zaznamovane z neenakomernim razvojem mestnih območij in podeželja. Te države se srečujejo tudi s problemi neuspešne kmetijske politike, razvoj kmetijstva in podeželja nasploh pa zavira predvsem neugodna zemljiška struktura kmetijskih gospodarstev in netrajnostna raba zemljišč na podeželju (Larsson, 1997; Klaus, 2003; Lisec, 2007; Auweck in Klaus, 2008; Lisec in Prosen, 2008). Strukturne spremembe v družbi, še posebej pa v kmetijskem sektorju, se kažejo predvsem v hitri spremembi agrarne krajine in vasi, tu se ob kmetijskih razvija vse več nekmetijskih dejavnosti, ki močno posegajo na najboljša kmetijska zemljišča. Da te spremembe ne bi ovirale razvoja kmetijstva na podeželju in zmanjševale kakovost bivanja, se je kmetijski sektor v Sloveniji kmalu po osamosvojitvi začel zavedati, da bo zato moral, po zgledu drugih evropskih držav, prevzeti določene naloge v zvezi z razvojem podeželja in kmetijstva. Temelji samostojne kmetijske politike v Sloveniji so bili postavljeni s sprejetjem Strategije razvoja slovenskega kmetijstva v letu 1993, v kateri so bili opredeljeni najpomembnejši cilji kmetijske politike. S to strategijo je kmetijstvu in podeželju poleg pridelovalne funkcije priznana tudi pomembna vloga pri oblikovanju in ohranjanju kulturne krajine, zaščiti naravnih virov, varovanju okolja in razvoju podeželja, kar je v skladu s politiko EU na tem področju (Prosen, 2007). Z opredelitvijo Slovenije za spodbujanje modela več-funkcionalne vloge kmetijstva je povezano priznavanje njegove vloge pri zagotavljanju ciljev širšega družbenega pomena (naravni viri, kulturna krajina, poseljenost). Tako podaja Zakon o kmetijstvu (2008, pa tudi predhodni zakon iz leta 2000) strateške cilje slovenskega kmetijstva in za uresničevanje gospodarske, prostorske, ekološke in družbene vloge kmetijstva ter njegovega trajnostnega razvoja predvideva naslednje cilje: stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe; ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine; trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč; varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo ter ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane; trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva; zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom in uresničevanje načel varstva okolja in ohranjanja narave ter ohranjanja genskih virov. V Sloveniji, podobno kot v večini državah srednje in vzhodne Evrope, predstavlja veliko razvojno oviro podeželja (in kmetijstva] neugodna velikostna struktura kmetijskih gospodarstev ter razdrobljena in razpršena zemljiška posest, neprivlačnost podeželja za bivanje in kmetovanje pa se posledično pogosto kaže v slabi infrastrukturni opremljenosti podeželskih naselij, negativnem demografskem gibanju itn. Poleg tega Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam [MKGP, 2008) navaja, da se obseg obdelovalnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji stalno in občutno zmanjšuje, ob tem pa se okoljske zahteve na mnogih območjih zaostrujejo, kar otežuje racionalno kmetovanje. Dokument navaja, da je v Sloveniji okoli 3 milijone kmetijskih in gozdnih parcel, GERK-ov je po podatkih MKGP 793.605, njihova povprečna velikost pa je 0,62 ha. Podatki torej kažejo na veliko lastniško in posestno razdrobljenost kmetijskih zemljišč, dodatno pa so kmetijske površine enega lastnika prostorsko pogosto razpršene. Omenjeno predstavlja veliko oviro pri nadaljnjem razvoju slovenskega kmetijstva. Komasacije kmetijskih zemljišč uspešno premagujejo to oviro, vendar so komasacijski postopki zaradi zahtevnosti ter pravic in obveznosti vseh deležnikov v postopku v Sloveniji še relativno dolgotrajni in kot omenjeno, ne sledijo sodobnim smernicam celovitega urejanja podeželskega prostora in niso del politike urejanja prostora na lokalni ali regionalni ravni. Bogate tradicije pri urejanju kmetijskega prostora z agrarnimi operacijami v Sloveniji žal nimamo, še slabše je stanje na področju celovitega urejanja podeželskega prostora. Več ali manj je to področje prepuščeno trenutni politiki na področju kmetijstva, pobudam posameznikov ali posameznih organizacij. Problem sistematične neurejenosti se tako ne nanaša le na področje agrarnih operacij ampak na področje celovitega urejanja prostora na podeželju - posledice se že danes kažejo v prostoru, ki so med drugim demografski neugodni kazalniki na podeželju, zaraščanje kmetijskih zemljišč, problem prehranske samooskrbe, propadanja vasi itn. (Slika 1-1). Slika 1-1: Problem zaraščanja in propadanja vasi: levo Znojile, Posavje; desno Obrež, Pomurje (Foto: A. Lisec). V nekaterih evropskih državah so se komasacije zemljišč v svoji dolgi zgodovini razvile v danes celovito orodje razvoja podeželja z večnamenskimi cilji, ki lahko poleg razvoja kmetijstva omogoči izboljšanje infrastrukture, večjo zaščito naravnega okolja in izvedbo različnih projektov ohranjanja in nege krajine, vzpostavitve rekreacijskih območij, naravovarstvenih območjih, učnih poti itn. Medtem ko v razvitih evropskih državah z dolgo tradicijo komasacij uvajanje nekmetijskih ciljev v komasacijske projekte pogosto že presega ozke kmetijske cilje, se to v Sloveniji žal še ni pomembno uveljavilo v praksi. Komasacije imajo v Sloveniji še vedno negativen sloves zapletenih ter dolgotrajnih in težavnih postopkov. Slednje je eden od glavnih vzrokov, da se jim že na kmetijskem področju namenja bistveno premalo pozornosti in s tem tudi sredstev, za izrabo komasacij za doseganje nekmetijskih ciljev pa je interesa in predvsem konkretnih dejavnosti pristojnih služb še manj (Triglav, 2008). Razlog je tudi v sistemu, kjer primanjkuje javnih služb, ki bi učinkovito koordinirale delo ter varovale javno korist takih projektov; sistem nadalje ne omogoča oziroma ne zagotavlja planiranja podeželskega prostora v celoti. Problematika daleč presega namen in cilje tega raziskovalnega projekta, vendar pa se je zaradi povezanosti s tematiko raziskovalne naloge v raziskavi v celoti ne moremo izogniti. 1.2 Namen raziskovalne naloge Sodobne komasacije kmetijskih zemljišč, ki zahtevajo veliko več kot le zložbo zemljišč, to je celovito urejanje podeželskega prostora, lahko predstavljajo učinkovit instrument v prizadevanjih za razvoj konkurenčnega kmetijstva kot tudi za promocijo in podporo razvoja podeželja. Slednje je v skladu z vizijo EU na področju razvoja podeželja v novem programskem obdobju 2014-2020. Predlog skupne evropske kmetijske politike proti letu 2020 namreč opredeljuje šest prednostnih nalog, ki so^: pospeševanje prenosa znanja v kmetijstvu in gozdarstvu, povečanje konkurenčnosti kmetijstva in vitalnosti kmetij, spodbujanje organizacije prehranskih verig in obvladovanja tveganja v kmetijstvu, ohranjanje in krepitev ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva; spodbujanje učinkovite uporabe virov in prehod v nizkoogljično gospodarstvo, izkoriščanje potenciala delovnih mest in razvoja podeželskih območij. Namen naloge je opredeliti, na osnovi tujih in slovenskih izkušenj, ključne predloge planiranja, načrtovanja, izvajanja in uveljavljanja komasacij kmetijskih in gozdnih zemljišč ter poiskati rešitve, ki bi prispevale k hitrejšemu in uspešnejšemu izvajanju komasacij v Sloveniji, posledično pa k razvoju podeželja in reševanju pereče problematike demografskih in gospodarsko neugodnih kazalnikov na podeželju. V ta namen smo v nalogi preučili zakonski in institucionalni okvir izvajanja komasacij kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji in v izbranih, s Slovenijo primerljivih, tujih državah. Pri tem smo poseben poudarek namenili analizi transparentnosti in učinkovitosti postopkov izvajanja komasacij in drugih agrarnih operacij, deloma pa tudi analizi projektov celovitega urejanja podeželskega prostora. V Zahodni Evropi se namreč komasacije pogosto izvajajo v sklopu celovitega urejanja podeželskega prostora, zato je posebna pozornost namenjena tudi temu področju. Analiza postopkov ter zakonskega in organizacijskega okvirja izvajanja komasacij je služila za oceno učinkovitosti institucionalnega okvirja, ki določa postopke komasacij oziroma projektov urejanja podeželskega prostora v Sloveniji. Za Slovenijo smo postopek komasacije kmetijskih zemljišč podrobneje analizirali, dodatno pa smo poskušali opredeliti prednosti in slabosti trenutnega sistema izvajanja komasacij (in drugih agrarnih operacij] na osnovi anketnih vprašalnikov, ki smo jih naslovili na komasacijske deležnike. Glavni cilj naloge je bil pripraviti gradiva in izhodišča za pomoč pri oblikovanju postopkovnih sprememb komasacije v Sloveniji in opredelitve metodologije ter normativov večnamenskih komasacijskih postopkov ob upoštevanju trajnostnega razvoja in komponent prostorskega urejanja podeželskega prostora, pa tudi ob upoštevanju mednarodnih smernic in smernic Evropske unije na tem področju, ki v ospredje postavljajo trajnostni razvoj podeželja. V ta namen smo dodatno izvedli nekoliko posplošeno analizo vpliva komasacij na krajinske elemente za izbrana komasacijska območja v Sloveniji. ^ Sporočilo Komisije z dne 18.11.2010: The CAP towards 2020: Meeting the food, natural resources and territorial challenges of the future [COM(20101 672 - ni objavljeno v uradnem listu EU], Rezultati raziskovalne naloge so namenjeni pripravi sprememb (razvoja) zakonske podlage v Sloveniji, ki bi transparentno in učinkovito, ob smotrni institucionalni obliki, omogočala izvajanje sodobnih komasacij zemljišč na podeželju v smislu celovitega urejanja podeželskega prostora. Rezultati bi tako prispevali tudi k postavitvi izhodišč in okvirjev za oblikovanje kmetijskemu prostoru bolj prilagojenega prostorskega načrtovanja, ki bi omogočalo razvoj kmetijskih gospodarstev ob upoštevanju varstva okolja, trajnostnega razvoja in varovalnih režimov. Temu cilju je namreč mogoče slediti z učinkovitimi ukrepi zemljiške politike, med drugimi s komasacijami kmetijskih zemljišč, katere področje pa mora biti skupaj z ostalimi instrumenti urejanja podeželskega prostora sistemsko urejeno. 2 METODE IN VIRI Za oblikovanje predlogov naprednih pristopov izvajanja zemljiških preureditev in drugih agrarnih operacij, s ciljem uresničevanja koncepta celovitega razvoja podeželja, smo pregledali dobre prakse v tujini ter rezultate raziskav in mnenj mednarodno priznanih strokovnjakov s področja upravljanja zemljišč na podeželju in razvoja podeželja. Tekom raziskovalnega projekta smo pripravili: pregled mednarodnih smernic na področju komasacij kmetijskih zemljišč ter evropskih in drugih mednarodnih projektov, ki se nanašajo na rabo in komasacije kmetijskih zemljišč ter celostno urejanje podeželskega prostora (Poglavje 2]; analizo stanja izvajanja komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji, ki obsega pregled nad izvedenimi komasacijami v Sloveniji, pregled normativnih ureditev ter detajlno analizo postopkov in organizacijske sheme izvajanja komasacij (Poglavje 3); analizo mnenj komasacijskih deležnikov o komasaciji (Poglavje 4); analizo vpliva komasacij na krajinske elemente (Poglavje 5); analizo postopkov, vključno z zakonskim in institucionalnim okvirjem izvajanja komasacij ter sistemom evidentiranja nepremičnin, v izbranih evropskih državah; pri tem smo predstavili tudi organizacijsko shemo ter načine sodelovanja udeležencev v postopkih (Poglavje 6); vsebinsko analizo projektov komasacij v izbranih evropskih državah (tehnična izvedba projektov, urejanje infrastrukture in kmetijske krajine ob upoštevanju zahtev trajnostnega razvoja itn.) (Poglavje 6); pregled nad dobrimi praksami izvajanja komasacij v sklopu celostnega urejanja podeželskega prostora v izbranih evropskih državah - deloma je tematika vključena v pregled izvajanja komasacij po posameznih državah, posebej pa je predstavljen sistem celovitega urejanja podeželja za Bavarsko (Poglavje 7); pregled metod vrednotenja kmetijskih zemljišč oziroma tal v Avstriji in Nemčiji ter vpliv teh metod na metodologijo bonitiranja v Sloveniji (Poglavje 8). Zgoraj omenjene analize so predstavljale osnovo za sklepni del naloge, kjer smo: izpostavili prednosti in slabosti postopkov komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji; predlagali spremembe na področju postopkovnega, vsebinskega in organizacijskega vidika izvajanja komasacij in na splošno preureditve zemljišč v podeželskem prostoru v Sloveniji; predlagali ukrepe in rešitve, ki bi združili današnje ukrepe komasacij kmetijskih zemljišč in obnove vasi v Sloveniji; postavili izhodišča in okvirje za oblikovanje kmetijskemu prostoru bolj prilagojenega urejanja zemljišč ter na splošno prostorskega načrtovanja na podeželju, ki bi omogočalo razvoj kmetijskih gospodarstev ob upoštevanju varstva okolja, trajnostnega razvoja in varovalnih režimov. 2.1 Metodološki okvir raziskave 2.1.1 Analiza postopkov komasacij v Sloveniji in tujih državah Na osnovi analize zakonodaje, ki ureja področje komasacij zemljišč na podeželju v Sloveniji in v izbranih tujih državah, smo detajlno opisali in analizirali potek komasacij zemljišč in drugih spremljajočih dejavnosti, kjer smo posebno pozornost namenili organizacijskemu vidiku, možnosti sodelovanja različnih deležnikov v postopku ter sami vsebini oziroma cilju teh postopkov. Na tem mestu velja poudariti, da smo že pri splošnem pregledu tujih praks urejanja zemljišč na podeželju s komasacijami in drugimi agrarnimi operacijami ugotovili, da je v Sloveniji velika problematika tudi samo katastrsko urejanje zemljišč na podeželju, ki je druge obravnavane države ne poznajo, saj imajo tradicionalno sistematično rešitev za to področje -tako je del poročila namenjene tudi tej problematiki. ANALIZA KOMASACIISKEGA POSTOPKA V SLOVENIII Za primer Slovenije smo podali najprej pregled nad izvajanjem komasacij v preteklosti, ki je predstavljalo tudi osnovno za oceno časovne učinkovitosti izvajanja komasacij. Nadalje smo predstavili potek postopka komasacij po posameznih fazah, kjer smo na podlagi: analize projektne dokumentacije različnih komasacij, ki smo jo pridobili od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS ter izvajalcev komasacij (geodetskih podjetij), razgovorov oziroma intervjujev z različnimi deležniki komasacijskih postopkov (predstavniki geodetskih izvajalcev, uslužbenci na upravnih enotah, uslužbenci lokalnih skupnosti in geodetskih uprav) ter anketnih vprašalnikov (za upravne enote, občine in lastnike zemljišč komasacijskih območij) določili prednosti in slabosti trenutne zakonske, posledično pa tudi vsebinske ter organizacijske ureditve področja izvajanja komasacij zemljišč v Sloveniji. ANALIZA KOMASACIlSKIH POSTOPKOV V TUlIH DRŽAVAH Za primer tujih praks smo v raziskovalni nalogi podrobneje analizirali postopke komasacij oziroma postopke (pre)urejanja posestne strukture kmetijskih gospodarstev v nekaterih evropskih državah. Avstrija in Nemčija (zelo podoben sistem kot Švica, zato slednje nismo vključili v poročilo) imata primerljive naravne pogoje za kmetijstvo. Dodatno je pomembno, da imata ti dve državi zelo podobno tradicijo zemljiške administracije, deloma pa tudi izkušnje preurejanja zemljiške strukture, kot Slovenija. Zaradi (tradicionalno) primerljivega sistema na področju stvarnega prava, pa tudi evidentiranja in preurejanja zemljiških parcel na podeželju, so lahko avstrijske in nemške izkušnje v veliko pomoč pri spremembah pravnega oziroma institucionalnega okvirja izvajanja zemljiških ureditvenih operacij v Sloveniji. Sistem komasacij kmetijskih zemljišč na Norveškem in Švedskem (pa tudi na Finskem, ki jo zaradi podobnosti sistema s Švedsko omenjamo le v razpravi) je zanimiv z vidika izredno učinkovitega sistema registracije sprememb v nepremičninskih evidencah oziroma registrih, prav tako pa se v teh državah zaradi prevladujoče gozdne rabe močno varuje resurs zemljišč z ugodnimi kmetijskimi pridelovalnimi potenciali. Zanimivost teh držav je, da se vse pogosteje izvaja komasacije tudi za gozdna zemljišča. Dodatno smo kratko v raziskavo vključili še Dansko in Nizozemsko, ki spadata med kmetijsko izredno intenzivna gospodarstva. Državi imata tradicionalno izredno razvit sistem varovanja kmetijskih zemljišč in jasno kmetijsko in kmetijsko zemljiško politiko. Med prvimi sta uvajali celovite pristope urejanja zemljišč tako za kmetijska kot stavbna zemljišča in s tem tudi usmerjali prostorski razvoj. Danes se na Nizozemskem in na Danskem srečujemo s postopki komasacij že komasiranih območij, kar predstavlja nov pristop pri urejanju zemljišč in zemljiški politiki. Osnovni viri raziskave so poleg objav v domačih in mednarodnih znanstvenih ter strokovnih revijah predstavljali: veljavna zakonodaja na področju zemljiških operacij v izbranih državah; gradiva in poročila raziskovalnega projekta A. Lisec - Institutionalization of Land Adminsitration in Norway v okviru projekta EEA (Äs - Oslo - Bergen, junij-julij 2010), drugi pridobljeni ustni in elektronski viri v okviru omenjenega projekta; gradiva konference Münchner Tage der Bodenordnung und Raumentwicklung (München, Nemčija, marec 2011), drugi pridobljeni ustni in elektronski viri v okviru konference; - gradiva simpozija Sustainability: Focus on Urban and Peri-Urban Development (Liverpool, Velika Britanija, september 2011), drugi pridobljeni ustni in elektronski viri v okviru simpozija; gradiva strokovnega srečanja Fachtagung der Flurneuordning (Beljak, Avstrija, oktober 2011), drugi pridobljeni ustni in elektronski viri v okviru srečanja; osebni viri, kjer smo uporabili metodo spraševanja nestrukturiranega intervjuja (osebno in po elektronski pošti): - W. Seher, BOKU - Universität für Bodenkultur Wien, Dunaj, Avstrija; W. F. Merlin, Agrarbehörde Kärnten, Beijak, Avstrija; A. Vitikainen, HUT - Helsinki Technical University, Espoo, Finska; H. Sevatdal, UMB - University of Life Sciences Äs, Norveška; M. Schmidt, Bayerische Verwaltung, München, Nemčija; - H. Mattsson, KTH Stockholm, Švedska. Za bolj pregledno predstavitev kompleksnih postopkov in lažjo primerjalno analizo smo nekatere vidike postopkov komasacij predstavili grafično z uporabo poenotenega jezika za modeliranje UML (angl. Unified Modelling Language), ki je bil sprejet kot industrijski standard združenja OMG (angl. Object Management Group). OMG je neprofitna organizacija oziroma industrijsko združenje, ki je zadolženo za oblikovanje in vzdrževanje specifikacij računalniške industrije za medopravilne aplikacije (Eriksson et al, 2004). UML-notacija v obliki diagramov se lahko uporabi za predstavitev in razlago kompleksnih stvarnih ali navideznih sistemov, kar smo v nalogi uporabili za primere postopkov komasacij zemljišč na podeželju. 2.1.2 AnaUza mnenj upravnih enot, občin in lastnikov zemljišč o komasaciji Za namen določitve prednosti in slabosti trenutnega zakonskega in organizacijskega vidika izvajanja upravnih komasacij v Sloveniji smo oblikovali vprašalnike za upravne enote, občine in lastnike zemljišč komasacijskega sklada. V vseh treh primerih smo vključili tako zaprta kot odprta vprašanja. Slednja so bila namensko vključena v anketo, saj v določenih primerih nismo želeli s svojimi odgovori omejevati razmišljanja anketirancev. Upravne enote smo dodatno prosili, da dopolnijo sezname komasacijskih postopkov (glej Prilogo I), ki smo jih predhodno pripravili in uskladili na osnovi podatkov Geodetske uprave RS (GURS), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP) ter geodetskih izvajalcev (o.p. med podatki posameznih institucij je veliko neskladij, GURS več ne vodi evidence komasacijskih območij). Slika 2-1 prikazuje strukturo datoteke, ki smo jo v originalni različici pridobili od MKGP in jo nato uredili oziroma dopolnili, predvsem na osnovi tehničnih poročil in podatkov upravnih enot. UE KOUASAOJSKO oejjočJE POW (fia) leto uve«» t«)0 UMMl^Ul (po poda&Si GURS. 2004) Vpis V lenti^iko podatkin GURS. 2004} vpis v ZWrtjiSW kataster {po podanih GURS. 2004) 5t0cB.0 tneOai STATUS KCmASACUE (Mkfüäwa so v sa.'^ac^^. v peüejkn. neznan) kom. «Äm. VMjUČCTO vsanac^ (DA/NE) leto uve«>e, izdiha ocSoa» {po podatkff) m ietoizuaia f»¥l raasJ^ (po pocathm UE) leto zaktii^fca. pravnomo čnost odločbe (po podatKih UE) vpis V len^Jho krfao(po potfstkm UE) vpis v zemi^u kataster {po pooatkin UE) oačatA OPOMBE AJOOVŠČffiA Vdovsko odie 258 1981 1992 1996 2001 464-2&-81 0A.2 DA AJOOVŠČlfls. Bde-Zatije 750 1S83 1996 2001 3-;62-1/32-33 «£ DA AJOOVŠI^ 83 1S84 3-462-3^4-85 ME DA ArtJOVŠČlNA Lofl-Zemono 624 1984 1999 2001 1-S62-1/34 «E DA AJOÖ^'SäMA Lokale 207 1983 1995 1996 2001 3-462-in983 0Ä.2 DA A.Ä>ovžč^^4A Loo« 19^ 2001 3-462-i*1986 HE DA AJ0 Vsa kmetijska ziMnlji.šra 86.427 74.096 0,86 Kmetijska /cmljišča v uporabi» 86.423 74.056 0,86 Njive, vrtovi, drevesnice, trsnice in matičnjaki 80.877 62.135 0,77 Njive in vrtovi 80.877 62.090 0,77 Drevesnice, trsnice in matičnjaki 273 253 0,93 Sadovnjaki in oljčniki. skupaj 42.727 22.444 0,52 Vinogradi 35.129 26.353 0,75 Trajni travniki in pašniki 74.230 58.974 0,79 Kmetijska 7.emlji.šča v /araščanjii - neobdelana 26.068 13.904 0,53 Driiü» neobdelana kmetijska /enilji.^ča 3668 2466 0,67 Coxd 76.670 62.686 0,82 N'eroilovitnu 81.314 70.406 0,87 Glede na zbrane podatke lahko ugotovimo, da je v Sloveniji opaziti trend povečevanja kmetijskih gospodarstev. Slovenski pridelovalci se soočajo s skupnim trgom EU, kjer kmetije v povprečju obdelujejo 11,7 ha kmetijskih površin, kar je skoraj dvakrat toliko kot v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave RS in Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano [MKGP, 2008) je v Sloveniji okoli 3 milijone kmetijskih in gozdnih parcel, kar pomeni, da ima povprečno kmetijsko gospodarstvo preko 30 parcel kmetijskih in gozdnih zemljišč, oziroma preko 20 parcel kmetijskih obdelovalnih površin. Če upoštevamo povprečno velikost kmetij glede na kmetijske obdelovalne površine, hitro ugotovimo, da so parcele kmetijskih zemljišč v Sloveniji v povprečju zelo majhne, kar se vidi tudi v sami strukturi rabe zemljišč, dodatno težavo pa predstavlja njihova geografska razpršenost [Slika 3-1). Slika 3-1: Majhne obdelovalne površine predstavljajo v Sloveniji veliko oviro v kmetijstvu: Prekopa, Krška kotlina (levo) in Trniče, Dravsko polje (desno) (Vir podatkov: GURS). Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam (MKGP, 2008] navaja, da ima v Sloveniji povprečno kmetijsko gospodarstvo 22 parcel obdelovalnih površin, enot kmetijskih obdelovalnih površin GERK pa 793.605 s povprečno velikostjo 0,62 ha. Pričujoči podatki kažejo na veliko lastniško in posestno razdrobljenost kmetijskih gospodarstev še posebej če upoštevamo dejstvo, da so kmetijske površine enega lastnika prostorsko razpršene. Omenjeno predstavlja veliko oviro pri nadaljnjem razvoju slovenskega kmetijstva in ohranjanja poselitve na podeželju. 3.2 Pregled nad izvajanjem komasacij kmetijskih zemljišč 3.2.1 Agrarno zgodovinsko ozadje Značilnosti slovenske kulturne krajine temeljijo na njenem razvoju vse od prvih naselitev in rabe tal do danes. Naselitev je bila tesno povezana z naravno primernostjo zemljišč za obdelavo, kjer so relief, hidrološke in pedološke ter druge geografske značilnosti ustvarjale ugodne razmere za življenje. Šele v 13. in 14. stoletju so ljudje začeli bolj obsežno naseljevati tudi višje, hribovite in z gozdom pokrite kraje. V pred fevdalni dobi je prevladovala skupna raba zemlje, ki pa je že v 12. stoletju začela deloma prehajati v individualno obdelavo, kar velja za poljedelstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo. Do trajnejšega uživanja individualnih zemljišč je prišlo v glavnem z uvedbo zemljiških gospostev. Orna zemlja je ležala izven vasi, razdeljena na poljine in na manjše dele. V vsakem delu je imela vsaka domačija svoje njive, kjer so bile njive porazdeljene med domačije glede na oddaljenost, lego in kakovost tal. Obdelovalne površine so se s prirastkom prebivalstva sicer širile v neobljudene divjine, kjer je vsaka domačija pridobila nov kos zemljišč, hkrati pa se je v skladu z obstoječim sistemom zemljišč nadaljevalo razkosanje obstoječe porazdelitve. Posledice so se odražale v razdrobljenosti in razpršenosti kmetijskih zemljišč posameznih kmetij v vasi. Izven razdeljenega njivskega zemljišča se je razprostiral nerazdeljen in neobdelan svet, ki je skupaj z gozdovi predstavljal skupni prostor za pašo. Po letu 1848 se je uvedlo svobodno gospodarjenje z zemljišči, žal pa nihče ni odpravil razkosanosti kmečkih posestev. Še več, z zakonskimi predpisi, ki naj bi rešili kmeta iz težke krize, se je namesto preureditve kmetijskega prostora, odprave razkosanosti posestev, pojavilo razdeljevanje obsežnih vaških gmajn in gozdov, ki so prišli v zasebno last posameznih kmetov. Razdrobljenost kmetijskih posesti se je tako le še povečevala (Pire, 1961; Lisec, 2005). Po prvi svetovni vojni so skušali posestno strukturo kmetijskih zemljišč urediti z agrarno reformo, vendar zaradi izigravanja agrarne reforme ta ni dosegla svojega namena. Splošna gospodarska kriza pred drugo svetovno vojno in vse močnejši proces urbanizacije sta povzročila nadaljnje deljenje zemljiške posesti in povprečna velikost parcele obdelovalnih zemljišč je s 30 arov padla na 6 arov. Takratni uradi oziroma deželna komisija za agrarne operacije so se večinoma ukvarjali le z delitvijo skupnih zemljišč, pa tudi to delo ni bilo uspešno zaradi slabe formalne pravne ureditve (Zložba poljedelskih zemljišč, 1921; Prosen, 1993). Arondacije so zajele le posamezna kmetijska posestva, pred prvo svetovno vojno pa je bila pri nas izpeljana le ena komasacija in še ta na zelo majhni površini. Pozneje, med prvo in drugo svetovno vojno, je bilo v Sloveniji zaradi pomanjkanja sredstev izvedenih le 6 komasacij na skupni površini 772 ha (Borec, 1997). 3.2.2 Obdobje po drugi svetovni vojni (do 1991) Ukrepi agrarne politike po drugi svetovni vojni ter povojna zemljiška politika so bili usmerjeni v povečanje velikosti družbenih posesti. Kljub temu je v Sloveniji po drugi svetovni vojni ostalo v zasebni lasti 86 % obdelovalnih kmetijskih zemljišč in kmečka gospodarstva so ohranila drobno posestno strukturo. V teh letih se je kmetijski prostor urejal tudi z agrarnimi operacijami, kot so melioracije in komasacije. Do leta 1973 so agrarne operacije izvajale kmetijske organizacije s svojimi sredstvi. V tem času je bilo komasiranih 1333 ha (Prosen, 2003). Z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (1973) se je uredilo financiranje agrarnih operacij, saj je zakon predpisal prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki je predstavljal namenski vir za sofinanciranje komasacij kmetijskih zemljišč. Najbolj intenzivno obdobje v zgodovini urejanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji predstavlja obdobje 1981-1990, ko je bilo uvedenih največ komasacij (Slika 3-2). Zakon iz leta 1979 je predpisal, da se lahko uvede predlog za komasacijo, če se strinjajo lastniki zemljišč, ki imajo več kot polovico površin vseh kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju. S spremembo zakona leta 1986 pa soglasje lastnikov zemljišč ni bil več pogoj za uvedbo komasacije. V obdobju 1980-1985 je bilo tako v postopek komasacij vključeno približno 22.000 ha kmetijskih zemljišč, v obdobju 1986-1990 pa še preko 26.000 ha (Cerjakin Prosen, 2001). Slika 3-2: Pregled nad uvedenimi upravnimi komasacijami po letih za obdobje 1945-1990: površine vključenih zemljišč in število postopkov (Vira podatkov: GURS in MKGP). Z letom 1990 so se tako imenovane prisilne komasacije nehale uvajati, predvsem zaradi priprav in spreminjanja zakonodaje s področja vračanja krivično odvzetih kmetijskih zemljišč in gozdov in zaradi moratorija na melioracije. 3.2.3 Komasacije v Sloveniji po letu 1991 Postopki komasacije so zaradi spremembe političnega sistema in (re)organizacije strokovnih služb za določeno obdobje v Sloveniji zamrli. Mnoge komasacije iz preteklega obdobja niso bile dokončane (125 območij), pogosto pa tudi lastniki zemljišč z izvedbo del niso bili zadovoljni, saj so jim bili komasacijski postopki največkrat vsiljeni. Leta 1994 je bil izdelan program sanacije komasacij, tako je bilo sledeče desetletje zaznamovano s sanacijami komasacijskih območij (Prosen, 2003). Zanimiv je pregled izvedenih komasacij, kjer se izvedena komasacija smatra komasacija, ki je bila končana z odločbo. S spodnjega grafa je razvidno intenzivno reševanje nekončanih komasacij v devetdesetih (Slika 3-3). Slika 3-3: Zaključene komasacije - pregled površin zemljišč po letih, za katere je bila komasacija zaključena (Vira podatkov: GURS in MKGP). Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1996 opredeljuje komasacijo kmetijskih zemljišč kot agrarno operacijo, s katero se spreminja kmetijski prostor, natančneje kmetijska zemljišča, pa tudi gozdovi. Za izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč je bil po tem zakonu predviden instrument upravne komasacije, ki zahteva soglasje lastnikov zemljišč, ki imajo v skupni lasti več kot 80 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. S spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih, 2011) se je tudi za kmetijska zemljišča uvedla pogodbena komasacija, katere postopek pa še ni jasno določen, niti ne nadzornih mehanizmov. Sprememba zakona dodatno prinaša spremembo na področju upravnih komasacij, ki za uvedbo komasacijskega postopka zahteva soglasje lastnikov zemljišč, ki imajo v skupni lasti več kot 67 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 2011). Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (Cerjak, 2004) in Geodetske Uprave Repubhke Slovenije so se ob prehodu v 21. stoletje spet pojavile potrebe in zanimanje po izvajanju novih komasacij. Komasacije se tako danes uvajajo predvsem kot posledica zaključevanja denacionalizacijskih postopkov, večjih posegov v prostor, vse večja pa je tudi zainteresiranost kmetov po združevanju razdrobljene posesti. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so tako pred desetletjem pravilno predvidevali, da se bo zanimanje za izvajanje novih komasacij v sledečih letih še povečalo (Kokolj Prošek, 2001). Vnovičen porast komasacij se je začel leta 1997, predvsem kot posledica nove zakonodaje, pa tudi raznih shem (so)fmanciranja komasacijskih postopkov s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo (Slika 3-4). Za namen pregleda nad izvedenimi upravnimi komasacijami zemljišč smo v okviru raziskovalne naloge združili podatke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, podatke Geodetske uprave RS ter podatke geodetskih izvajalcev komasacij kmetijskih zemljišč. Za pregled časovnega poteka komasacijskih postopkov smo iz nam dosegljivih virov pridobili podatke o pomembnejših časovnih mejnikih komasacijskih postopkov za območja današnje Slovenije, kjer so se po drugi svetovni vojni izvajale komasacije - zanimali so nas predvsem podatki o letu (Priloga I): uvedbe komasacije z odločbo; izdaje odločbe o novi razdelitvi; vpisa podatkov nove razdelitve v zemljiško knjigo in vpisa podatkov nove razdelitve v zemljiški kataster. Pristojno ministrstvo ali drugi pristojni uradni organ bi moral sistematično spremljati postopke upravnih komasacij kmetijskih zemljišč in v postopkih aktivno sodelovati. Na ta način bi se pristojna institucija za kmetijstvo bolj aktivno vključevala tudi v procese gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, s kmetijskih prostorom. Dodatno bi morala, tudi zaradi vse bolj izpostavljene problematike položajne (ne) natančnosti zemljiško-katarskega prikaza in problemov več-funkcionalnosti prostorskih podatkovnih baz, pristojna geodetska služba spremljati postopke komasacij in voditi evidenco komasacijskih območij. Slika 3-4: Pregled nad uvedenimi upravnimi komasacijami po letih za obdobje 1991-2010: površine in število postopkov (Vira podatkov: GURS in MKGP). 3.2.3.1 Financiranje komasacij v Republiki Sloveniji Kot omenjeno, se v zadnjih letih komasacije izvajajo na kmetijsko intenzivnih območjih Slovenije in predvsem zaradi interesa kmetov samih. Izvajanje komasacije je v veliki meri financirano preko sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Občine se potegujejo za pridobitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacije glede na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 1: komasacije in infrastruktura. Stroški upravne komasacije so glede na investicijske načrte komasacij v preteklih letih odvisni od primera in če ne upoštevamo stroškov dela javnega sektorja (te stroške je težko oceniti), le ti znašajo od nekaj manj kot 1000 EUR/ha pa do preko 2000 EUR/ha za primere bolj zahtevnih ureditev. Na evropski ravni se na področje komasacij kmetijskih in gozdnih zemljišč nanaša Uredba sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005, zadnjič spremenjena leta 2009, o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). V 30. členu navaja, da se podpora za infrastrukturo, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva ter gozdarstva, nanaša na dejavnosti, ki so povezane z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami, arondacijami in izboljšanjem zemljišč, oskrbo z energijo in upravljanjem z vodnimi viri. Podpora je predvidena v okviru ukrepa osi 1 za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja. V Sloveniji imamo za pridobivanje sredstev za izvedbo komasacij in agromelioracij Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 (2010) za ukrep 125: Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrepa št. 1: komasacije in agromelioracije za leto 2010. Investicije, ki na nekem območju združujejo več agrarnih operacij, imajo posredno prednost pri črpanju sredstev preko točkovanja meril za ocenjevanje vloge, vendar v večini primerov to ne vpliva neposredno na odobritev vloge za sredstva. Prispele popolne in pravočasne vloge so ocenjene na osnovi meril za ocenjevanje, kjer projekti s sovpadanjem več agrarnih operacij na nekem območju pridobijo dodatne točke. Dodatne točke pri vlogah za komasacije se prejme, če je bila izvedena ali se na komasacijskem območju predvideva izgradnja hidromelioracijskih sistemov ali druge agrarne operacije. Pri agromelioracijah se dodatne točke prejmejo za že pravnomočno zaključen komasacijski postopek oziroma za že izdano odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada s strani upravne enote. Dodatne točke so tudi za sovpadanje agromelioracije z izgradnjo velikega namakalnega sistema - če se je ta izvedla ali se predvideva na komasacijskem območju. 3.3 Analiza postopkov komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji V Sloveniji področje komasacij kmetijskih zemljišč ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB2, 2011), ki izvira iz leta 1996, večje spremembe pa je doživel ravno letos z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. RS št. 43/2011). Predmet komasacije po omenjenem zakonu so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih. Za izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč je predviden instrument upravne komasacije, ki zahteva soglasje lastnikov zemljišč, ki imajo v skupni lasti več kot 67 % (sprememba zakonodaje v letu 2011, prej je bil ta delež 80 %) površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Dodatno nova zakonodaja predvideva tudi možnost pogodbene komasacije. V tem primeru postopki zložbe in ponovne razdelitve potekajo na podlagi pogodbe o komasaciji, ki jo sklenejo vsi lastniki zemljišč na določenem območju. Za izvajanje pogodbene komasacije morajo lastniki zemljišč pridobiti komasacijsko dovoljenje, ki ga izda upravna enota na podlagi vloge. Vlogi je treba priložiti pogodbo o komasaciji, iz katere morata biti razvidna seznam lastnikov zemljišč s podatki o površinah, ki jih imajo v lasti na območju pogodbene komasacije, ter načrt nove razdelitve zemljišč. Komasacijsko dovoljenje se izda, če upravna enota ugotovi, da je pogodbena komasacija v skladu s prostorskim aktom lokalne skupnosti in da je seznam lastnikov zemljišč v skladu z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 2011). Glede na to, da gre za novost v slovenskem prostoru, se bomo v nadaljevanju osredotočili na upravno komasacijo zemljišč. 3.3.1 Postopek upravne komasacije Uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo lastniki zemljišč (komasacijski udeleženci), v njihovem imenu pa komasacijski odbor^, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost. Upravičenci iz prejšnjega odstavka vložijo predlog pri upravni enoti^. Stranke v komasacijskem postopku so lastniki zemljišč na komasacijskem območju (v nadaljevanju komasacijski udeleženci) in drugi, ki imajo na zemljiščih v komasacijskem skladu stvarne pravice ali kakšen drug na zakon oprt pravni interes. Komasacija se uvede z odločbo pristojne upravne enote (UE), ki jo mora upravna enota izdati najkasneje v 3 mesecih po prejemu vloge'^. Upravna enota poskrbi, da se to zaznamuje v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru za vsako zemljiško parcelo tako imenovanega komasacijskega sklada. Podlaga za zaznambo uvedbe postopka upravne komasacije v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi je dokončna odločba o uvedbi komasacije. Zaznamba se na posamičnih parcelah v zemljiškem katastru ohrani do dokončnega vpisa novih parcel komasacije v evidenco zemljiškega katastra, ki se izvede na podlagi pravnomočnosti odločbe o vnovični razdelitvi zemljišč v komasaciji; podobno velja za zemljiško knjigo. Komasacijski postopek vodi upravna enota, ki lahko za posamezna opravila v komasacijskem postopku imenuje komasacijsko komisijo^. Operativna geodetska dela v zvezi z upravno komasacijo izvaja geodetsko podjetje, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. Zemljiškokatastrski del Elaborata upravne komasacije potrdi odgovorni geodet in je podlaga za prenos novega parcelnega stanja v naravo. Nove parcelne meje se prenesejo z načrta nove razdelitve zemljišč v naravo po podatkih, ki so ugotovljeni in določeni v zemljiškokatastrskem delu Elaborata nove razdelitve zemljišč. Celoten postopek komasacije (glej Preglednico 3-3) ne obsega le tehnične izvedbe združitve zemljišč. Komasacija se navadno prične že veliko prej z ustreznim motiviranjem lastnikov kmetijskih zemljišč za samo komasacijo, kjer so pomembne tudi informacije o možnih virih financiranja. ^Komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki ima naslednje naloge (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 2011): - zastopa interese komasacijskih udeležencev: - pripravlja predloge, kijih posreduje upravni enoti; - sodeluje pri pripravi predloga Elaborata o vrednotenju in o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev. ^ Predlogu za uvedbo komasacijskega postopka je treba priložiti (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 2011): - predvidene meje komasacijskega območja; - predlog celovite idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, usklajen z drugimi sočasnimi agrarnimi operacijami; - predvidena območja ureditve zemljiškega katastra na območju komasacije; - mnenje kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti komasacije z oceno pričakovanih učinkov; - seznam lastnikov zemljišč s podatki o površinah, kijih imajo v/ lasti na predvidenem komasacijskem območju, in s podpisanimi izjavami lastnikov za uvedbo komasacijskega postopka; - imena članov komasacijskega odbora; - podatke o firmi in sedežu investitorja komasacije, ki mora biti pravna oseba. Odločba o uvedbi komasacije preneha veljati, če se v petih letih po pravnomočnosti ne začne z izvajanjem komasacijskih del (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 2011). ^ Komasacijsko komisijo sestavlja najmanj pet članov, in sicer predvsem strokovnjaki s pravnega, agronomskega in geodetskega področja ter en komasacijski udeleženec. Predsednik komisije je praviloma diplomirani pravnik s pravosodnim oziroma pravniškim državnim izpitom. Člani komasacijske komisije imajo položaj uradnih oseb in so lahko pooblaščeni za vodenje komasacijskega postopka in opravljanje drugih dejanj v postopku. Preglednica 3-3: Postopek upravne komasacije v Sloveniji. Aktivnost Upravna komasacija kmetijskih zemljišč; Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih. Akterji lastnik (komasacijski udeleženec), izvajalec (geodetsko podjetje), upravna enota Podsistemi upravna enota, komasacijska komisija, komasacijski odbor, zemljiška knjiga, geodetska uprava, minis ti stvo za kmetijstvo, lokalna skupnost (občina) Pripravljalna dela za uvedbo komasacijo __________ 1. Pobudniki (lastniki, lokalna skupnost ali izvajalec) preverijo motiviranost in seznanijo (ostale) lastnike zemljišč z možnostjo uvedbe komasacije. _ 2. Izvajalec okvirno določi komasacijsko območje ter zberejo soglasja lastnikov zemljišč za 67 % površin komasacijskega območja. [p.p. do nedavnega je bil ta delež 80%)_ 3. Lastniki pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor. 4. Izvajalec pripravi predlog za uvedbo komasacije, ki vključuje predvidene meje komasacijskega območja, predlog idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, pričakovane učinke komasacije, seznam lastnikov zemljišč s podatki o parcelah na predvidenem komasacijskem območju, soglasja komasacijskih udeležencev k uvedbi komasacije, člane komasacijskega odbora, ter ime in naslov investitorja, finančni in časovni plan. [p.p. pri pripravljalnih delih pogosto sodeluje že geodetsko podjetje) 5. Lastniki (v njihovem imenu pa lahko tudi njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba, lokalna skupnost) vložijo predlog za uvedbo komasacijske pri pristojni upravni enoti. Uvedba postopka 6. Upravna enota preveri skladnost seznama lastnikov zemljišč in njihovih izjav za uvedbo komasacijskega postopka z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi ter skladnost komasacije s prostorskim aktom lokalne skupnosti ter lahko imenuje komasacijsko komisijo. 7. Upravna enota izda odločbo o uvedbi komasacije (najkasneje v 3 mesecih od dneva prejema popolnega predloga za uvedbo komasacijskega postopka; na odločbo se je mogoče pritožiti le, če je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno, v roku 15 dni). Odločba o uvedbi komasacije preneha veljati, če se v 5 letih po pravnomočnosti ne začne z izvajanjem komasacijskih del. 8. Ko je odločba o uvedbi komasacijskega geodetsko upravo in zemljiško knjigo. postopka pravnomočna, upravna enota obvesti 9. Geodetska uprava vpiše podatek o uvedbi komasacijskega postopka v zemljiški kataster. (o.p. prepoved parcelacije zemljišč, graditve, vzpostavitve trajnih nasadov, odstranjevanje nasadov in gozdnega drevja, razen če ni z idejno zasnovo določeno drugače)_ 10. Zemljiška knjiga vpiše zaznambo o uvedbi komasacijskega postopka v zemljiško knjigo^. Izvajanje komasacije ___________________________________________ 11. Izvajalec (geodetsko podjetje) pridobi podatke zemljiškega katastra pri geodetski upravi, podatke zemljiške knjige pri zemljiški knjigi, podatke prostorskih aktov pri lokalni skupnosti. 12. Izvajalec uredi meje obodnih parcel komasacijskega območja^ ter izmeri objekte znotraj komasacijskega območja, vključno z dolžinskimi objekti (po ZEN) na osnovi geodetske storitve ureditve meja ob navzočnosti lastnikov. (o.p. ni razgrnitve) 13. Izvajalec pripravi posamezne elaborate (Elaborat idejne zasnove. Elaborat obstoječega stanja zemljišč ter Elaborat vrednotenja zemljišč). (o.p. pri pripravi elaboratov se priporoča interaktivno sodelovanje z udeleženci komasacij)_ 14. Upravna enota s sklepom obvesti lastnike (in druge, ki imajo na komasacijskem območju izkazan pravni interes) o razgrnitvi (posameznih) elaboratov (razgrnitev traja najmanj 15 dni. 6 Omejitev prometa z zemljišč na komasacijskem območju - izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve Elaborata obstoječega stanja - potrdilo za transakcijo izda upravna enota ali z odločbo zavrne transakcijo. Če pride do sprememb v pravnem stanju, zemljiška knjiga o tem s sklepom obvesti komasacijsko komisijo, 7 O predlogu za spremembo meje komasacijskega območja odloči upravna enota in izda spremembo ali dopolnitev odločbe o uvedbi komasacije. Sprememba ali dopolnitev odločbe o uvedbi komasacije mora vsebovati seznam na novo vključenih ali izločenih parcel in njihovih lastnikov ter določa, v katerem delu je komasacijski postopek treba dopolniti oziroma ponoviti in katere elaborate oziroma dele elaboratov je treba ponovno izdelati oziroma dopolniti. pisne pripombe je mogoče poslati v roku 8 dni po razgrnitvi) možna je sprememba meje komasacijskega območja. (p.p. največkrat se lastnike obvesti tudi pisno; omenjeni trije elaborati se običajno razgrnejo skupaj) 15. Lastniki pisno ali ustno na zapisnik podajo pripombe. 16. Upravna enota zbira pripombe in predloge na razgrnjene elaborate. 17. Upravna enota pripravi zapisnik o sprejetih sklepih v zvezi s pripombami in predlogi na javni razgrnitvi' 18. Izvajalec upošteva sklepe v zvezi s pripombami in predlogi na javni razgrnitvi in po potrebi popravi ali dopolni elaborate._ 19. Upravna enota izda sklep o potrditvi posameznih elaboratov. (o.p. ko ugotovi, da so izvedene vse pripomb; če se sklep izda pisno naslovljenim posamezniku, ima stranka zoper sklep pravico posebne pritožbe - v roku 15 dni); 20. Izvajalec pripravi Elaborat nove razdelitve zemljišč na osnovi kriterijev nove razdelitve^; 21. Upravna enota s sklepom obvesti lastnike (in druge, ki imajo na komasacijskem območju izkazan pravni interes) o razgrnitvi Elaborata nove razdelitve zemljišč^" [razgrnitev traja najmanj 15 dni, pisne pripombe mogoče poslati v roku 8 dni po razgrnitvi)._ 22. Lastniki pisno ali ustno na zapisnik podajo pripombe. 23. Upravna enota razgrne pripombe na novo razdelitev - ustna obravnava^^. ® Upravna enota obravnava pripombe in predloge v sodelovanju z investitorjem komasacije, kmetijsko svetovalno službo, komasacijskim odborom in izvajalcem geodetskih del. Pri obravnavi se vodi zapisnik Upravna enota pripravi stališča do pripomb in predlogov za morebitne spremembe in dopolnitve predlogov elaboratov ter jih predloži izvajalcu geodetskih del, da izdela potrebne spremembe in dopolnitve elaboratov. ' Kriteriji nove razdelitve zemljišč (Pravilnik o izvajanju komasacij, 2004): razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po zakonu; komasacijskemu udeležencu se dodelijo zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja; komasacijskemu udeležencu se dodelijo zaokrožena zemljišča tako, da niso od njegovega bivališča v povprečju 30 % bolj oddaljena, kot so v povprečju oddaljena njegova zemljišča, vložena v komasacijski sklad; komasacijskemu udeležencu, ki vloži v komasacijski sklad samo eno parcelo (en posestni kosu), na kateri sta dve ah več različnih katastrskih kultur, se dodeli zemljišče v enem kosu glede na glavno proizvodnjo na približno enaki oddaljenosti ali bližje njegovemu bivališču; če se komasacijski udeleženec strinja, se mu lahko zemljišče dodeli dlje od njegovega bivališča in v več parcelah v kompleksih, ki ustrezajo njegovi proizvodnji; komasacijskim udeležencem, lastnikom zemljišč, ki so v skupnem gospodinjstvu oziroma pripadajo kmetijskemu gospodarstvu, se praviloma zaokroži dodeljeno zemljišče v okviru zemljišč tega gospodarstva; na zemljiščih, na katerih je po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja predvideno namakanje, se pri oblikovanju novih parcel upoštevajo tehnični pogoji namakalnega sistema; dolžina in širina njivskih parcel se določi glede na obliko terena, tehnične in gospodarske pogoje rabe mehanizacije, ki jo kmetje uporabljajo v kraju, kjer se izvaja komasacija; za neovirano vzdrževanje melioracijskih jarkov se v skladu z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja določijo poti oziroma vzdrževalni pasovi ob eni ali ob obeh brežinah v skladu s tehničnimi predpisi; gradbene parcele na komasacijskem območju se oblikujejo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov. Razgrnejo se naslednji deli elaborata: predlog načrta nove razdelitve zemljišč (načrt razdelitve), ki se izdela grafično kot načrt novih parcel z vpisanimi podatki o lastnikih, površinah in cenilnih enotah novih parcel; načrt obstoječega zemljiško-katastrskega stanja v obliki, ki omogoča transparentno primerjavo obstoječega in novega parcelnega stanja; razdelitveni izkaz, ki vsebuje obstoječe stanje (vložene parcele), novo stanje (dodeljene parcele) s podatki o lastniku, površini vrednostnih razredov po parcelah, površini in vrednosti parcele v cenilnih enotah, skupni površini in vrednosti vloženih in dodeljenih zemljišč v cenilnih enotah, odbitku za javne površine, služnostih in morebitnih bremenih. " Na obravnavo vabi komasacijski odbor, izvajalca geodetskih del komasacijske udeležence, ki so podali predloge in pripombe na razgrnjeni predlog načrta nove razdelitve, in komasacijske udeležence, na katere se nanaša bistvena sprememba predloga načrta nove razdelitve zemljišč. Upravna enota odloči o danih predlogih in pripombah. Morebitne spremembe v razgrnjenih delih Elaborata nove razdelitve zemljišč izvede izvajalec geodetskih del na podlagi odločitev upravne enote. Upravna enota lahko razpiše ponovno razgrnitev dopolnjenega Elaborata nove razdelitve zemljišč. 24. Izvajalec popravi Elaborat nove razdelitve zemljišč in seznani lastnike s spremembami. 25. Lastnik podpiše izjavo, da se strinja s podatki na razdelitvenem izkazu. Zaključna dela komasacije, vzpostavitev novega stanja 26. Izvajalec prenese novo parcelno stanje v naravo in pri tem vodi zapisnik. 27. Lastnik prevzame novo stanje v začasno posest [podpis zapisnika]". 28. Izvajalec pripravi tehnično poročilo ob izdaji odločb. 30. Upravna enota izda odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. (p.p. možna pritožba v roku 15 dni; pritožbe rešuje pristojno ministrstvo - MKGP)_ 31. Upravna enota predloži geodetski upravi, ko je odločba pravnomočna, naslednje listine: - dokončno odločbo o novi razdelitvi zemljišč. - zemljiškokatastrski del Elaborata nove razdelitve zemljišč;_ 32. Zemljiški kataster posodobi podatkovno bazo. 33. Upravna enota predloži zemljiški knjigi predlog za vknjižbo": - pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč, - listine veljavne v pravnem prometu o novi razdelitvi zemljišč, - kopije zemljiško-katastrskih načrtov nove razdelitve zemljišč._ 34. V zemljiško knjigo se vpiše spremembe in posodobi podatkovno bazo. Služnosti in lastninske omejitve, ki po razdelitvi komasacijskega sklada udeležencu niso več potrebne, prenehajo, ustanovijo pa se nove, če je to potrebno glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada. Služnosti se ustanovijo z odločbo o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Hipoteke in druga stvarna bremena, ki so vpisana na zemljišču, ki ga posameznik vloži v komasacijski sklad, se ob razdelitvi komasacijskega sklada po uradni dolžnosti vpišejo na novo dodeljena zemljišča. 3.3.1.1 Pripravljalna dela in uvedba postopka Ko se na nekem območju izkaže interes za komasacijo zemljišč s strani potencialnih komasacijskih udeležencev, se začnejo obsežna pripravljalna dela, ki se nanašajo predvsem na izdelavo oz. pridobitev potrebne dokumentacije za izdajo odločbe o uvedbi komasacije (Slika 3-5] in pridobitev sredstev za komasacijo. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka mora vsebovati (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 2011): predvidene meje komasacijskega območja; predlog celovite idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, usklajen z drugimi sočasnimi agrarnimi operacijami; predvidena območja ureditve zemljiškega katastra na območju komasacije; mnenje kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti komasacije z oceno pričakovanih učinkov; seznam lastnikov zemljišč s podatki o površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem komasacijskem območju, in s podpisanimi izjavami lastnikov za uvedbo komasacijskega postopka; Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dotedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, ki so jim z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po zakonu o pravdnem postopku. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve, sami komasacijski postopki so zaradi pritožb na drugi stopnji v Sloveniji zelo dolgotrajni Informacijska posodobitev zemljiške knjige iz maja 2011 ni predvidela možnosti vnosa nove razdelitve zemljišč v zemljiško knjigo, kar predstavlja trenutno velik problem pri zaključevanju komasacijskih postopkov. ~7J imena članov komasacijskega odbora; podatke o firmi in sedežu investitorja komasacije, ki mora biti pravna oseba. Priloge k predlogu za uvedbo komasacijskega postopka izdela strokovno usposobljena organizacija, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev ter ima pri svojem delu zagotovljeno sodelovanje strokovnjaka s kmetijskega področja. Pri izdelavi predloga za uvedbo komasacijskega postopka sodelujejo komasacijski odbor, službe pristojne za svetovanje v kmetijstvu, lokalna skupnost ter drugi, ki imajo upravičen interes za ureditev zemljišč na tem območju. UPRAVNA KOMASACUA (SI) Pripravljalna dela in uvedba i : izvajalec, geodetsko podjetje Preveri interes lastnikov, motivira lastnike «ntere; Lastnilti niso zaintersirani \/ Konec dejavnosti Lastniki so zaintersirani i Lastniki zemljišč komasacijskega območja Določi komasacijsko območje, zbere soglasja (predpisan delež) Podpišejo soglasje komasacije (predpisan delež lastnikov) f Pripravi predlog za uvedbo V komasacije Upravna enota Preveri vlogo » Vloga ni popolna /Izmed sebe izvolijo komasacijskiX \ odbor_J Lastniki, v njihovem imenu pa tudi njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba, lokalno skupnost vložijo predlog za uvedbo komasacijske pri pristojni UE K Vložijo Predlog za uvedbo komasacije na UE Dopolnitev ali zaključek Vloga popolna UE mora odločbo izdati najpozneje v 3 mesecih od prejema vloge 1\ Izda Odločbo o uvedbi \ ( komasacijskega postopka, j-\mnenuje komasacijsko komisijoy Obvesti geodetsko upravo in V,_zemljiško knjigo_ Začne z izvajanjem komasacije Geodetska uprava Vpiše v zemljiški kataster Zemljiška knjiga V Zaznamba v zemljiški knjigi Odločba o uvedbi komasacije preneha veljati, če se v 5 letih ne začnejo komasacijska dela. T\ IZVEDBENA DELA Slika 3-5: Diagram aktivnosti upravne komasacije - uvedba komasacije. Komasacija se uvede z odločbo upravne enote. V odločbi o uvedbi komasacije se lahko določi, da se v komasacijski sklad vključijo tudi gozdovi, vodna in druga zemljišča, ki ležijo znotraj komasacijskega območja oziroma segajo vanj. Prav tako se lahko določi, da se v komasacijski sklad ne vključijo posamezni vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča in druga zemljišča ali skupine takih zemljišč, če bi vključitev teh ovirala smotrno izvedbo komasacije. Upravna enota lahko s spremembo ali dopolnitvijo pravnomočne odločbe o uvedbi komasacije naknadno spremeni meje komasacijskega območja, če gre za povečanje oziroma za zmanjšanje do 10 % površine komasacijskega območja. 3.3.1.2 Izvajanje komasacije Geodetsko podjetje lahko prične z izvedbo komasacije, ko je odločba o uvedbi komasacijskega postopka pravnomočna. Geodetsko podjetje najprej za komasacijsko območje preveri podatke zemljiškega katastra, zemljiške knjige ter prostorskih aktov. V primeru, da meje obodnih parcel komasacijskega območja niso urejene, se po uvedbi komasacijskega postopka najprej uvede postopek ureditve meja na obodu komasacijskega območja po zakonodaji, ki ureja evidentiranje nepremičnin. Sledi izdelava elaboratov, kjer se predvideva sodelovanje različnih institucij. V postopku komasacije ima javnost možnost podajati svoje pripombe in predloge v sklopu javne razgrnitve. Javno se razgrnejo vsi 4 elaborati: 1) Elaborat idejne zasnove", 2) Elaborat obstoječega stanja zemljiščih, 3) Elaborat vrednotenja zemljišči®, 4} Elaborat nove razdelitve zemljišč. Udeležence komasacije se na razgrnitve pozove na krajevno običajen način. Pogosto se v praksi upravne enote poslužujejo vabljenja udeležencev z navadno pisemsko pošiljko, saj je tako odziv udeležencev največji, kar prispeva k učinkovitejši izvedbi komasacije. Udeležence, ki se ne udeležijo razgrnitve, se še naknadno pisno povabi priporočeno s povratnico. Visoka udeležba na razgrnitvah pripomore k enostavnejši in hitrejši izvedbi postopkov komasacije. V praksi se prvi trije elaborati razgrnejo sočasno v sklopu ene javne razgrnitve. Upravna enota s sklepom o razgrnitvi na krajevno običajen način obvesti udeležence o kraju in času razgrnitve. 14 Elaborat idejne zasnove: A) tekstualni del vsebuje strokovna mnenja: posebne pogoje obdelave zemljišč, vezane na naravno specifičnost in tradicionalnost, kriterije za urejanje prostora po predpisih lokalne skupnosti, predvideno kmetijsko pridelavo, predvidene ukrepe za ureditev zemljišč, varovanje naravne in kulturne dediščine, izračun predvidenega učinka komasacije; B) grafični del se izdela na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra in vsebuje: mejo komasacijskega območja, stanje pred komasacijo (parcelno stanje, poti, objekti in naprave, trajni nasadi, gozdovi itn.; meje območij na katerih obstajajo posebni pogoji obdelave zemljišč; meje območij ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi akti in padejo v komasacijsko območje), predvideno stanje po komasaciji [razporeditev zemljiških kompleksov po predvideni kmetijski pridelavi, mreže jarkov, poti, vzdrževalni pasovi ob vodnih objektih, namakalni sistemi, predvideni vzdrževalni pasovi ob melioracijskih jarkih, predvideni ukrepi za varstvo tal, predlagane smeri obdelave]. Elaborat obstoječega stanja zemljišč vsebuje: seznam parcel s podatki o njihovih lastnikih in površinah, praviloma urejen po številkah zemljiškoknjižnih vložkov (do nedavnegajin usklajen s podatki iz odločbe o uvedbi komasacijskega postopka ter z morebitnimi spremembami in dopolnitvami odločbe; abecedni seznam komasacijskih udeležencev; kopijo zemljiško katastrskih podatkov s stanjem po ureditvi meje oboda območja komasacije; zemljiško knjižne izpise in druge listine o lastništvu; opis ovrednotenih zemljišč ter pisne ugovore na razgrnitvi Elaborata obstoječega stanja, oziroma zapisnik o ugovorih na ta elaborat; zapisnik o stališčih do ugovorov v zvezi z Elaboratom obstoječega stanja s predlogi za njihovo rešitev itd. Elaborat vrednotenja zemljišč vsebuje: strokovne podlage za vrednotenje kmetijskih zemljišč, geografske in geomorfološke karakteristike območja, relativne podatke o klimi, obrazložitev metode dela, izkazana morebitna odstopanja od predpisane metodologije ter vzroke spremembe, opis talnih lastnosti, ki predstavlja pridelovalni potencial posameznega vrednostnega razreda, lokacije izkopanih profilov in vzorcev za določitev meje na KN, terenski opis izkopanih profilov in laboratorijskih preiskav, vrednosti posameznih zemljišč, vloženih v komasacijski sklada; omejitve, ki so vezane na morebitne izvedbene prostorske akte, vrednotenje gozdnega drevja, nasada ali objekta, vrednotenje gradbenih parcel. S pozivom, da podajo svoje pripombe in predloge. Razgrnitev traja najmanj 15 dni. V tem času komasacijski udeleženci podajajo pripombe in predloge na elaborate - na sami razgrnitvi (pisno oziroma ustno na zapisnik: udeleženci vpisujejo ali narekujejo svoje pripombe, predloge, ki jih podpišejo) ali najkasneje v 8 dneh po izteku roka razgrnitve pisno. Pripomb neupravičenih oseb se ne sprejema. Do vseh ostalih pripomb pripravi upravna enota stališča. Pri obravnavanju pripomb in predlogov vezanih na Elaborat idejne zasnove komasacije sodeluje upravna enota z investitorjem, kmetijsko svetovalno službo, komasacijskim odborom in izvajalcem geodetskih del. Strinjanje s podatki v Elaboratu obstoječega stanja in vrednotenja zemljišč komasacijski udeleženci potrdijo z lastnoročnim podpisom na izkazu zemljišč. Razloge, zaradi katerih določeni predlogi ali pripombe na Elaborat obstoječega stanja ali Elaborat vrednotenja zemljišč niso bili upoštevani, pojasni upravna enota v odločbi o novi razdelitvi zemljišč (glej Sliko 3-6). Največ pripomb se običajno navaja ustno in niso predmet zapisov oziroma morebitnih zapisnikov, kijih ob samem postopku razgrinjanja vodi upravna enota, saj želijo udeleženci predvsem povedati svoje mnenje, ne želijo pa se izpostavljati s pisnimi pripombami. Udeleženci omenjajo predvsem nerešeno zemljiško knjižno stanje, neurejene med-sosedske odnose, površine, ki jih navajajo po podatkih GERK-ov in se ne ujemajo s podatki zemljiškega katastra, udeleženci izražajo najrazličnejše želje o zemljiščih po komasaciji in sprašujejo, ali je še dovoljen pravni promet z zemljišči, ki so na komasacijskem območju (GZC,2011). Pripombe in predloge je možno podati tudi na Elaborat nove razdelitve zemljišč. Razgrnitev traja najmanj 15 dni. Strinjanje s podatki udeleženci potrdijo z lastnoročnim podpisom na razdelitvenem izkazu zemljišč. Upravna enota nato razpiše ustno obravnavo, na kateri se obravnavajo podani predlogi in pripombe. Na obravnavi sodelujejo: komasacijski odbor, izvajalec geodetskih del, komasacijski udeleženci, ki so podali pripombe in predloge, in komasacijski udeleženci, na katere se nanaša bistvena sprememba predloga načrta nove razdelitve zemljišč. Upravna enota odloči o podanih predlogih in pripombah in po potrebi se izvedejo spremembe v Elaboratu nove razdelitve zemljišč. Po prenosu novega parcelnega stanja v naravo in seznanitvi udeležencev z dodeljenimi zemljišči izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Na odločbo se lahko stranka pritoži (Slika 3-6). Na osnovi Elaborata nove razdelitve zemljišč se nove parcelne meje prenesejo v naravo v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (2006 in 2007]. Udeležence komasacije se pisno povabi na seznanitev z novo dodeljenimi zemljišči v naravi. Ob seznanitvi se vodi zapisnik, v katerem posamezni udeleženci podpišejo izjave, da so seznanjeni s potekom mej v naravi. Upravna enota izda odločbo, osnova za vpis v zemljiške evidence je zemljiškokatastrski del Elaborata nove razdelitve zemljišč (s stanjem po vnosu vseh sprememb, ki so nastale zaradi reševanja pritožb na odločbo o novi razgrnitvi]. Upravna enota zemljiški knjigi predlaga vknjižbo spremembe zemljiško-knjižnega stanja zemljišč na komasacijskem območju po pravnomočnosti odločbe. Pri tem predloži (poleg kopije zemljiško-katastrskih načrtov nove razdelitve zemljišč] tudi listine veljavne v pravnem prometu med komasacijskim postopkom. V primeru pritožb lahko organ druge stopnje s posebnim sklepom razdruži odločbo o novi razdelitvi zemljišč v dva ali več delov tako, da izloči v posebno obravnavanje tisti del komasacijskega območja, na katerega se nanašajo vložene pritožbe, za ostali del odločbe o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega območja pa ugotovi njeno pravnomočnost (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 2011]. Geodetska uprava evidentira novo stanje komasacije v zemljiškem katastru, pri čemer pa se do vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo kot podatek o lastnikih parcel novo nastalih parcel vpišejo začasni lastniki. Po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo se nove parcele in njihove meje evidentirajo v zemljiškem katastru kot urejene. Slika 3-6: Diagram aktivnosti upravne komasacije - izvedba komasacije. 3.3.1.3 Pritožbe Najpogostejši razlogi pritožb so nestrinjanje z lokacijo dodeljene zemljiške parcele; nezadovoljstvo s kakovostjo dobljenih zemljišč, ki so vedno po navajanju pritožnikov slabše kakovosti, kot vložena zemljišča; sklicevanje na zemljišča, ki so jih "neupravičeno" dobili drugi komasacijski udeleženci; mnenja, da jim je bilo obljubljeno kaj drugega, kot pa so dobili po komasaciji. Večji delež pritožb podajo udeleženci, ki so polkmetje oziroma niso kmetje in imajo zemljišča v najemu. Pritožbe se poleg nezadovoljstva z lokacijo in kakovostjo dodeljenih zemljišč najpogosteje nanašajo na problem tradicionalne navezanosti lastnika na določena zemljišča. V zvezi z lokacijo se pojavljajo celo primeri, kjer poskušajo lastniki zemljišč doseči, da bi imeli svoja zemljišča še vedno relativno razpršena [pogojeno najverjetneje tudi z vremenskimi pojavi, na primer za slučaj toče razpršenost zemljišč zmanjša tveganje za uničenje pridelka). Takšne pritožbe podajajo predvsem udeleženci, ki imajo v komasacijskem skladu manjše površine zemljišč [2-3 ha), večji kmetje [nad 10 ha) pa težijo k čim večji zaokrožitvi svojih zemljišč [GZC, 2011). Na splošno je v postopku komasacije čutiti, da manjši kmetje ali nekmetje ne razmišljajo dolgoročno in se oklepajo svoje zemlje, je (še) ne želijo prodati, niti imeti na drugi lokaciji. Zaradi omenjenega je treba tekom komasacije in tudi pred njeno uvedbo z majhnimi kmeti in nekmeti čim več komunicirati, jim predstaviti dolgoročne prednosti. 3.3.1.4 Prenos komasiranih zemljišč v uporabo Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dotedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, ki so jim z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po zakonu o pravdnem postopku. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve, sami komasacijski postopki so zaradi pritožb in njihovega reševanja na drugi stopnji zelo dolgotrajni. Po izvedbi postopka komasacije je treba zagotoviti možnost optimalne uporabe novih kmetijskih površin. Urediti je treba poljske dostopne poti, razgraditi stare poti in kolovoze, izvesti druga potrebna agromelioracijska dela^^. Ureditev poti po veljavni zakonodaji predstavlja relativno zamuden postopek, ki bi ga bilo potrebno poenostaviti in pospešiti. Za ureditev oziroma izgradnjo poljskih poti je navadno potrebno gradbeno dovoljenje. Zaradi dimenzij kmetijske mehanizacije se namreč projektirajo in urejajo poti, ki so širše od 2,5 m in je zanje potrebno '^Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejoßzikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na kmetijsko zemljišče. Agromelioracije obsegajo ukrepe izravnave zemljišč, krčitev grmovja in dreves, nasipavanje rodovitne zemlje, odstranitve kamnitih osamelcev, ureditve poljskih poti, izdelave teras, ureditve gorskih in kraških pašnikov, ureditve manjših odvodnjavanj, apnenja in zatožnega gnojenja. Agromelioracije se delijo na (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 2011): 1) Zahtevne agromelioracije: izdelava teras, ureditev manjših odvodnjavanj ureditev novih poljskih poti itn., agromelioracije, katerih del je vnos: zemeljskega izkopa, ki ne izhaja iz območja predlagane agromelioracije, razen če gre za rodovitno zemljo aU umetno pripravljene zemljine. 2] Nezahtevne agromelioracije so: izravnava zemljišča na površini do 1 ha, krčitev grmovja in dreves, izravnava mikro depresij na njivskih površinah, nasipavanje rodovitne zemlje, odstranitev kamnitih osamelcev do skupne količine 20 m^ na površini do 1000 m^, ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm, ureditev gorskih in kraških pašnikov, apnenje in založno gnojenje. pridobiti gradbeno dovoljenje. Poleg projektne dokumentacije mora investitor pri pridobivanju gradbenega dovoljenja izkazati pravico graditi. Optimalno je, da se poti urejajo sočasno s komasacijo oziroma čim prej po novi razdelitvi zemljišč, da je dejansko omogočen dostop do vseh novih zemljišč (Slika 3-7). V kolikor je, po dosedanji praksi, investitor (navadno občina) pristopil k pridobivanju gradbenega dovoljenja, preden so bili na zemljiško knjigo vloženi predlogi za spremembo zemljiško-knjižnega stanja (pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč), je bilo potrebno za dokazila o pravici graditi skleniti služnostne pogodbe z lastniki starih parcel, po katerih je bila predvidena nova pot. Sklepanje služnostnih pogodb zahteva svoj čas in finančna sredstva, v bistvu pa deli zemljišč, za katere so služnostne pogodbe sklenjene, kasneje preidejo v last občine. Projekt komasacije bi se moral smatrati kot izvedbeni akt, ki daje pravico graditi; v tem primeru bi morala projekt pripravljati interdisciplinarna skupina, ki ima kompetence načrtovanja in urejanja podeželskega prostora, urejanja zemljišč. _ _ ........... ■ . .i ... • ■ Slika 3-7: Urejanje poti in vodotokov bi se moralo izvajati vzporedno s komasacijami (Pomurje, Foto: A. Lisec). Ločevanje izvedbe komasacije in ureditve infrastrukture v praksi povzroča težave. Pogosto komasacijski udeleženci zavračajo prevzem novih zemljišč, ker do njih še ni urejenih dostopnih poti. Na drugi strani mora občina kot investitor pripravljati dokumentacijo za pridobitev sredstev dvakrat, kar povečuje časovni in finančni okvir izvedbe komasacije z ureditvijo poti (GZC, 2011]. Za učinkovitejšo izvedbo in v izogibanje težavam z naknadno ureditvijo poti, ki se pojavljajo v praksi, bi bilo smiselno ureditev cest vključiti v sam postopek komasacije oziroma uvesti ukrepe, ki bi omogočali kar najbolj enostavno ureditev cest in drugih intervencij na komasacijskem območju. 3.3.1.5 Transakcije zemljišč na komasacijskem območju Na osnovi odločbe o uvedbi komasacije se prepove parcelacija in promet z zemljišči znotraj komasacijskega območja. V zemljiški kataster in zemljiško knjigo se vknjiži zaznamba uvedbe komasacije. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve Elaborata obstoječega stanja zemljišč: če gre za zmanjšanje števila lastnikov ali solastniških deležev, če gre za formalno dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljišču, ki je že dejansko opravljen. Ves čas izvedbe komasacije je dovoljen prenos lastništva na Republiko Slovenijo oziroma občino. Upravna enota, ki vodi komasacijski postopek, mora v primeru prometa z zemljišči izdati potrdilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izjemen promet z nepremičninami. Kasnejši promet z nepremičninami je možen šele po končani komasaciji. Udeleženci komasacije se sicer že tekom komasacije dogovorijo za prodaje zemljišč, kar se upošteva in parcelo, ki jo bo lastnik prodal, se umesti ob parcelo bodočega kupca, vendar pa morajo s pravnim prometom počakati na zaključek komasacije, kar pa je v primeru pritožb na odločbo o novi razdelitvi zemljišč lahko tudi več let kasneje. V okviru komasacije bi se moralo podpirati transakcije zemljišč z namenom zmanjšanja števila komasacijskih udeležencev in posledično predvsem krepitve živih kmetij z nasledstvom. Majhni polkmetje brez nasledstva ali nekmetje imajo pri komasacijah možnost doseči višjo prodajno ceno svojih zemljišč, medtem ko imajo večji kmetje možnost povečanja svojih obdelovalnih površin in s tem prispevati k razvoju kmetije. Transakcije zemljišč v okviru komasacije imajo gospodarski in družbeni učinek: podpira predvsem kmete, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijstvom. V interesu spodbujanja kmetijstva bi bilo smiselno tekom komasacije omogočiti transakcije zemljišč na podoben način kot pri komasacijah na območju lokacijskega načrta oziroma podrobnega prostorskega načrta, s poračunom vrednosti, brez omejitev. Tako bi udeleženci komasacije, ki nameravajo zemljišča prodati, že na ta način prejeli finančno izplačilo za zemljišča, vložena v komasacijski sklad, kmetje, ki povečujejo obseg svojih zemljišč, pa bi z ustreznim doplačilom prejeli iz komasacijskega sklada večje površine zemljišč. S tem bi se povečal tudi učinek komasacije v smislu zmanjšanja števila parcel in povečanja obdelovalnih površin. Veljaven Zakon o kmetijskih zemljiščih (2011) v 65. členu navaja, da udeleženci komasacije prejmejo iz komasacijskega sklada zemljišča približno enake skupne vrednosti glede na vložena zemljišča. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine. Ta omejitev omejuje transakcije znotraj postopka komasacije, omejuje možnosti povečevanja kmetij in predvsem omejuje učinkovitost komasacij. V obstoječi praksi zahteva kupoprodaja kmetijskih zemljišč najmanj 3 mesece, upravne takse in stroški notarja pa nanesejo najmanj 250-300 EUR. Če bi lahko udeleženec komasacije v sklopu le-te prodal svoja zemljišča [prejme izplačilo za vložena zemljišča), drugi udeleženci pa bi z doplačilom v komasacijski sklad prejeli več zemljišč, bi se postopek transakcij zemljišč na takih območjih poenostavil in pocenil. Kot že omenjeno, se v obstoječi praksi lastniki zemljišč med sabo tekom komasacije dogovorijo za nakupe/prodajo zemljišč in skladno s temi dogovori so v novi razdelitvi zemljišč parcele, ki se bodo prodale, dodeljene ob parcelah kupca. Tako je bodoči kupec mejaš na parcelo, ki jo namerava kupiti in s tem pridobi predkupno pravico. Pravni posel pa se dejansko lahko izvede šele po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč (GZC, 2011). V kolikor bi se ukinila omejitev glede razlike v vrednosti oziroma površini med vloženimi in dobljenimi zemljišči (kije lahko predmet finančnega poračuna), bi se učinek komasacij na kmetijstvo, predvsem velikost in strukturo kmetij, zagotovo povečal. Naknadno pa bi bilo treba preveriti še nevarnost špekulacij ob ukinitvi omenjene omejitve in po potrebi uvesti nadzorne mehanizme. Glede na Zakon o davku na promet nepremičnin (2006) se davek na promet nepremičnin ne plačuje od prenosa zemljišč v okviru komasacij v skladu s predpisi o urejanju prostora in prenosa kmetijskih zemljišč v okviru drugih agrarnih operacij v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih. V splošnem pa se davek plačuje po stopnji 2 % od davčne osnove (prodajne cene kmetijskih zemljišč - te se na primer na Dravskem in Ptujskem polju trenutno gibljejo med cca 0,80 EUR/m2 in 1,2 EUR/m^]. Transakcije z zemljišči v okviru komasacij so oproščene davka na promet nepremičnin, kar je pozitivno, vendar v praksi večjih transakcij ni in določba s finančnega vidika nima velikega vpliva. Če bi kmet na primer vložil 2 ha zemljišč in prejel glede na vrednost 5 % manj zemljišč, bi izplačana razlika znašala 1000 EUR (1000 m^ manj, cena 1 EUR/m2) in bi bil pri tem oproščen davka v vrednosti 20 EUR. Večji pravni posli so izvedeni izven postopka komasacije, toda glede na relativno nizko vrednost kmetijskih zemljišč so prihodki od davka na transakcijo nepremičnine pri tem še vedno relativno nizki. Komasacijski postopek je tudi priložnost za ureditev lastnine na denacionaliziranih zemljiščih. Tekom postopka je smiselno solastnino na denacionaliziranih zemljiščih razdružiti, oziroma v kar največji možni meri solastnike izplačati glede na poračun vrednosti. V večini primerov so solastniki na denacionaliziranih zemljiščih nekmetje, torej je finančno izplačilo najbolj racionalna rešitev. Po obstoječem zakonu so možnosti za to omejene zaradi omejitve razlike med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč, ki praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine. Z ukinitvijo takšne omejitve, bi se omenjeni primeri učinkoviteje razrešili. Tekom postopka komasacije je smiselno urediti solastniška razmerja tudi na ostalih zemljiščih. Pogosti so primeri, ko se na delu parcel, ki se vlagajo v komasacijski sklad, pojavljata kot solastnika oče in sin, na delu parcel pa je lastnik le sin. Ob sočasni ureditvi ustreznih listin je možno tekom komasacije del parcel, kjer sta lastnika oče in sin, prepisati na sina, kot naslednika kmetije ter s tem povečati učinek komasacije. Obstoječa zakonodajo to omogoča, zato naj upravne enote in okrajna sodišča to podpirajo in izvajajo v čim večji meri, kar pa ni vedno praksa (GZC, 2011). Pravno urejanje pravic in bremen tekom komasacijskega postopka je v Sloveniji dokaj omejeno, kar je v primerjavi s praksami v tujini morda ovira k bolj učinkovitim postopkom (Slika 3-8]. Slika 3-8: Komasacije bi morale biti učinkovit instrument za urejanje pravic in bremen na zemljiščih (Dravsko polje, Foto: A. Lisec). 4 REZULTATI ANKETIRANJA DELEŽNIKOV KOMASACIJ (SI) Tekom raziskovalne naloge smo izvedli anketiranje deležnikov komasacijskih postopkov na študijskih območjih, kjer smo poskušali pridobiti mnenja deležnikov o prednostih in slabostih postopkov, motivaciji za udeležbo v komasaciji. Anketne vprašalnike smo naslovili na: upravne enote (Priloga IIa), občine (Priloga IIb) in lastnike zemljišč izbranih komasacijskih območij (Priloga IIc). V tem poglavju podajamo nekaj ključnih ugotovitev, ki smo jih pridobili na osnovi analiz anket ter vodenih intervjujev (za primer komasacijskih deležnikov: lastnikov, upravnih enot ter občin). Grafično so rezultati analize anketnih vprašalnikov podani v prilogi - za upravne enote v Prilogi Illa, za občine v prilogi Illb in za lastnike zemljišč komasacijskega sklada v Prilogi IIIc. 4.1 Analiza anketnih vprašalnikov - upravne enote V mesecu maju smo anketni vprašalnik poslali vsem upravnim enotam, nanj je odgovorilo 48 upravnih enot (od skupno 58, glej Sliko 4-1 - šifrant upravnih enot je v Prilogi Via). Detajlno so rezultati predstavljeni v Prilogi llla. \ , 41 ;. , 17 ■ Legenda r I UE. ki so odgovorile na anketo UE, ki niso odgovorile na anketo Y///X UE, ki so imele komasacijo (po anketah) Slika 4-1: Anketiranje upravnih enot - pregled prejetih odgovorov. Po naših evidencah so bile v preteklosti uvedene komasacije tudi v nekaterih upravnih enotah, ki so v anketnem vprašalniku odgovorile, da nimajo izkušenj s komasacijami, ali pa niso vrnile anketnega vprašalnika. Med drugimi so to Ajdovščina, Brežice, Gornja Radgona, Koper, Kranj, Lendava, Ormož, Škofja Loka - vse omenjene upravne enote so se s komasacijami srečale pred osamosvojitvijo, a danes nimajo izkušenj s tega področja. Glede na prejete odgovore so uslužbenci upravnih enot v splošnem seznanjeni s postopki upravnih komasacij, saj jih 45 % dobro, 47 % pa približno pozna upravne komasacije. Pri tem 58 % od anketiranih meni, da imajo na njihovi enoti usposobljene kadre za upravne komasacije (Slika 4-2). B da, dobro «da približno a ne Uni odgovora «neupoštevanje a da one a ni odgovora b neupoštevanje Slika 4-2: Poznavanje postopkov komasacije (levo) in usposobljenost kadrov za upravne komasacije UE (desno). Med anketiranimi predstavniki upravnih enot se je 45 % že srečalo v svoji praksi z upravno komasacijo. Od upravnih enot, ki so posredovale odgovore na anketni vprašalnik, pa je vlogo za uvedbo komasacije v preteklih 15 letih prejelo le 26 %. V večini primerov se je komasacija na osnovi vloge tudi dejansko začela. Med upravnimi enotami, ki so se srečale v preteklih letih z upravnimi komasacijami, je večina takih, ki so sodelovale v sanaciji nedokončanih komasacij, le 7 od anketiranih upravnih enot pa je odgovorilo, da so v preteklih 15 letih uvedle in vodile postopek vsaj ene upravne komasacije (Slika 4-3). 45%\ B da H ne s ni odgovora a neupoštevanje a da B ne H ni odgovora a neupoštevanje Slika 4-3: Odgovori na vprašanja ali so se na UE že srečali v praksi z upravno komasacijo (levo) in ali je UE v zadnjih 15 letih prejela vlogo za uvedbo komasacije (desno). V postopku komasacije so pogoste pritožbe na novo razdelitev zemljišč, ki jih praviloma rešuje drugostopenjski organ. Kljub temu prihaja tudi do pritožb v zvezi z zadevami, ki jih lahko reši upravna enota. Med zanimivostmi naj izpostavimo, da upravne enote zelo različno interpretirajo možnosti pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči na komasacijskem območju. Medtem ko bi 12,5 % anketiranih UE odobrila oziroma 25 % odobrila promet s kmetijskimi in drugimi zemljišči na komasacijskem območju le v posebnih primerih, je kar 20,8 % anketiranih UE odgovorilo, da ne bi odobrila transakcij zemljišč v primeru upravnih komasacij. V zadnji skupini so tudi upravne enote, ki imajo izkušnje s komasacijami v preteklih 15 letih. Pri tem le 6 % anketiranih UE meni. da se pri prometu z zemljišči na komasacijskih območjih pojavljajo špekulacije. Kljub temu je 34 % anketiranih UE mnenja, da bi se moral na komasacijskih območjih prepovedati promet z zemljišči, medtem ko je 36 % proti takim določilom - v obeh skupinah, tisti, ki se strinjajo s prepovedjo, kot tisti, ki se ne strinjajo, so upravne enote, ki so imele komasacije v zadnjih 15 letih, kot tudi tiste, ki izkušenj na tem področju nimajo (Slika 4-4). 30% a da 1 ni odgovora I neupoštevanje i da B ne ■ ni odgovora ■ neupoštevanje Slika 4-4: Mnenja UE ali so pri prometu z zemljišči komasacijskih območij špekulacije (levo) in ali bi bilo treba pri komasacijah prepovedati promet z zemljišči (desno). 22«' 48% Kar 48 % anketirancev meni, da bi v zvezi s postopkom komasacije potrebovali dodatne informacije (Slika 4-5). Pri tem prevladujejo upravne enote, ki v preteklih 15 letih niso imele upravne komasacije oziroma upravne enote, ki so jih imele le nekaj v zadnjem obdobju. 26% ■ da H ne «ni odgovora H neupoštevanje Slika 4-5: Mnenja UE ali bi potrebovali v zvezi s postopkom komasacije dodatne informacije. Upravne enote, oziroma njihovi uradniki, ki so se že srečali s komasacijami v delovni praksi, so med največjimi težavami pri upravni komasaciji izpostavili predolgo reševanje pritožb na drugi stopnji, ki ga rešuje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (MKGP). Nekateri predlogi anketiranih UE za spremembe na področju upravnih komasacij: več jasnejših navodil in podpora resornega ministrstva za dokončanje starih nedokončanih komasacij; problemi so pereči predvsem zaradi neplačila odvzetih zemljišč zaradi melioracijskih objektov in naprav; zagotoviti bi bilo treba sredstva za sanacijo melioracij s strani pristojnega ministrstva; sprememba pravila v smislu, da posamezen udeleženec lahko združuje svoje lastniške deleže večjega števila parcel v celoto, s čimer se bi povečala posestna površina na posameznika in hkrati zmanjšala solastnina na posameznih parcelah; manjši odstotek zakonsko določenih komasacijskih udeležencev;is komasacija je v osnovi geodetski postopek, zato naj ga izvaja upravni organ, pristojen za geodetske zadeve; postopek bi se moral poenostavi in skrajšati; skrajšanje časa med uvedbo komasacijo in evidentiranjem v nepremičninskih evidencah (en predlagatelj); komasacija naj se izvaja le na zemljiščih, ki bodo trajno ostala kmetijska, ne pa da jih je možno spreminjati v stavbna; geodetske službe seznaniti s prepovedjo delitve komasiranih parcel - kontrola upravljanja zemljišč, vključno s parcelacijo; hitrejše reševanje pritožb na drugi stopnji. 1® Slednje se je i/ vmesnem obdobju že dogodilo s spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih (2011J. 4.2 Analiza anketnih vprašalnikov - občine V mesecu maju smo anketni vprašalnik poslali vsem takratnim 210 slovenskim občinam, nanj je dogovorilo 106 občin, kar predstavlja približno 50 % sodelovanje. Analizo ankete smo izvajali na vzorcu 103 občin [glej Sliko 4-6 - šifrant občin je v Prilogi IVb), preostale tri so bile pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjene. Detajlno so rezultati predstavljeni v Prilog Illb. it,- 484^174? ( t 124 \ v 77 W34"x S7 Legenda občine, ki so imele l 5 13 < O O- o o T3 O C to ro 2 =i Komasacijsko območje E Ol ro > •C nj O -F- •C li O Q O CC > _o Slika 5-3: Primerjava števila zemljiških parcel pred in po komasacijah za izbrana komasacijska območja (komasacije iz obdobja 1987-2004). Komasacijsko območje Dolenja vas LEGENDA Komasacijsko obmoije I ( nove parcelne meje mm kolovozi vodne povrSine I I slare parcelne meje Slika 5-4: Primerjava strukture parcel pred in po komasaciji na območju Prigorica - Dolenja vas (Lisec, 2005). Z zmanjšanjem števila parcel se je povečala tudi površina povprečne {Spovprečna) in maksimalne zemljiške parcele {Smaksimaina). Pred komasacijo je bila povprečna velikost parcele na izbranih komasacijskih območjih 0,20 ha, po izvedenih komasacijah je povprečna velikost zemljiške parcele 0,46 ha (Preglednica 5-1, Slika 5-5]. Velikost nekaterih zemljiških parcel se je s komasacijo tudi več kot podvojila, vendar so na drugi strani pogosto ostale tudi majhne zemljiške parcele, za kar lahko vzrok največkrat poiščemo v specifični legi teh parcel, kot je lega ob infrastrukturnih objektih, vodotokih ipd. (Slika 5-6). §1,1 01 CÜ I" 0,9 j|o,8 i 0,7 M ™ 0,6 10,5 0 <0 1 0,3 ^0,2 o 0,0 ä pred komasacijo a po komasaciji -^Äl— ■ 5 g C ro Q O q. o xj 0 1 d) .E 0) ^ 2 3 i Komasacijsko območje u > ■C ro •II qI o Q o cc Slika 5-5: Primerjava povprečne površine zetnljiških parcel pred in po komasacija za izbrana komasacijska območja (komasacije iz obdobje 1987-2004) (Lisec, 2005). Komasacijsko območje Adrljanci LEGENDA Komasacijsko območje I I nove parcelne meje I ceste, kolovozi vcdne površine 1 stare parcelne meje Slika 5-6: Izsek iz katastrske občine Adrijanci - majhne zemljiške parcele ob vodotoku po komasacijah (Lisec, 2005). Spreminjanje velikostnega razreda zemljiških parcel na izbranih komasacijskih območjih smo spremljali z izrisi frekvenčne porazdelitve velikostnih razredov zemljiških parcel pred in po izvedenih komasacijah za posamezno komasacijsko območje. Naslednji sliki predstavljata primer frekvenčne porazdelitve velikosti zemljiških parcel pred komasacijo in po izvedeni komasaciji (Slika 5-7) na komasacijskem območju Mlajtinci - Lukačevci. 3.4 4148.8 8294.1 12439.5 Površina zemljiških parcel (m') i 40 « 20 16.9 13180.1 26343.4 39506.6 Površina zemljiških parcel (m^) Slika 5-7: Frekvenčna porazdelitev velikosti zemljiških parcel pred in po komasaciji za komasacijsko območje Mlajtinci-Ltikačevci (Lisec, 2005). S komasacijami se spremeni tudi oblika parcele, ki bi morala biti primernejša za sodobno kmetijsko pridelavo. Spremembo oblik parcel smo analizirali s pomočjo količnika k, ki predstavlja razmerje med dolžino meje parcele [dmeja [m]) in njeno površino [Sparceia (m^)). Nova oblika zemljiških parcel na območjih analize, primernejša za sodobno strojno kmetijsko pridelavo, se odraža v zmanjšanju omenjenega količnika po izvedeni komasaciji za povprečno 40 %, ki se zmanjša kot posledica krajše skupne dolžine parcelne meje v primerjavi s površino parcele (Preglednica 5-2). V praksi so oblike zemljiških parcel nepravilne in tudi geometrijsko pravilne oblike parcel niso vedno najbolj ugodne za sodobno kmetijsko pridelavo. Za komasacijsko območje Prigorica - Dolenja vas je bila pred komasacijami značilna močna razdrobljenost zemljiških parcel in ozka, podolgovata oblika parcel, kar se je odrazilo tudi v spremembi povprečne vrednosti količnika k (Preglednica 5-2, Slika 5-4). Preglednica 5-2: Razmerje med dolžino meje parcele in njeno površino po komasacijskih območjih za izbrane komasacije iz obdobja 1987-2004 (Lisec, 2005). Komasacijsko območje po'l"?!!!!» (ha) Ko k = cU ličnik pred po pred po Adrijanci 265 2,90 1,64 0,27 0,21 Dankovci 87 3,66 0,96 0,22 0,13 Dravsko polje 503 0,94 0,72 0,13 0,09 Hodoš 224 1,32 0,74 0,23 0,15 Križevci 229 2,19 1,93 0,27 0,20 Mlajtiiici - Lukačeve! 198 3,29 1,67 0,24 0,15 Mo.ščanci 302 1,76 1,12 0,17 0,16 Nemška vas 40 5,16 1,48 0,44 0,32 Prigorica - Dolenja vas 398 4,68 3,50 0,46 0,26 Rosaliiicc 138 2,26 0,99 0,19 0,14 Šalovci 106 1,01 0,86 0,21 0,16 Skupaj: 2490 Povprečje: 0,26 0,18 Viri podatkov: Grafični det zemljiškega katastra - pred in po komasaciji (pridobljeno s strani GURS in MKGP). 5.2.1.2 Sprememba parcelne strukture - komasacije iz obdobja 2005-2010 Skupne površine zemljišč komasacijskih območji se med seboj močno razlikujejo, zato tudi različno število parcel na posameznih komasacijskih območjih. Za vsa komasacijska območja velja, da se je z zložbo kmetijskih zemljišč občutno zmanjšalo število zemljiških parcel. Na skupni površini 3407 ha kmetijskih zemljišč na obravnavanih komasacijskih območij med leti 2005-2010 se je število zemljiških parcel pred komasacijami, ki je bilo 12.906, zmanjšalo na 5425 zemljiških parcel (Preglednica 5-3, Slika 5-8). Preglednica 5-3: Število in površine parcel po izbranih komasacijskih območjih pred in po izvedbi komasacij za komasacije iz obdobja 2005-2010. Komasacijsko območje Skupna površina (ha) Število parcel Površimi oarcel (ha) Sin:iksiinuliKi Spovi ircčna pred po pred po pred po Bukovci 568 1682 716 3,18 9,69 0,34 0,79 Bcrkovci 86 579 186 1,04 5,63 0,15 0,45 Brije 29 95 42 1,27 2,73 0,28 0,69 Dravsko polje 11 591 1184 444 27,18 59,90 0,50 1,33 Ivanjševci 121 977 456 1,40 2,55 0,12 0,26 Kovača vas 44 57 34 12,90 15,39 0,78 1,27 Krog 392 1059 481 11,06 23,67 0,37 0,79 , Motvarjevci 284 1429 449 2,16 22,50 0,20 0,62 ; Podgora 303 1291 497 3,14 5,08 0,23 0,60 i Ptujsko polje 208 494 262 4,78 12,15 0,42 0,79 Ratkovci 133 684 313 2,17 5,91 0,19 0,42 ŠalovciVIII 144 569 235 10,37 12,47 0,25 0,60 Vučja gomila 415 2547 1235 2,81 4,03 0,16 0,33 Vučja vas 88 259 75 3,15 5,14 0,34 1,16 Skupaj: 3407 12.906 5425 Povprečje: 0,31 0,72 Viri podatkov: Grafični del zemljiškega katastra - pred in po komasaciji (pridobljeno s strani GURS in MKGP). Za izbrane komasacije iz obdobja 2005-2010 velja, da je v povprečju število zemljiških parcel po izvedeni komasaciji za 58 % manjše od števila parcel pred komasacijo na posameznem komasacijskem območju. Povprečna velikost parcele se je povečala iz 0,31 ha na 0,72 ha. Od analiziranih območij se je število parcel najbolj zmanjšalo na območju Vučja vas (za 71 % - z 259 parcel na 75), kar je razvidno tudi s strukture parcelne razdelitve na Sliki 5-9. 3000 2500 D- 2000 s: 15 >V) E S o •> OJ 1500 -- 1000 500 -- H pred komasacijo po komasaciji > o "C ca rN ai o o. C 5 > ro >u i M P a T! O O. o Q. O -M (/1 '5" 4-» a. en ü E o 00 nj >cr > >o > Komasacijsko območje Slika 5-8: Primerjava števila zemljiških parcel pred in po komasaciji za izbrana komasacijska območja (komasacije iz obdobja 2005-2010). Z zmanjšanjem števila parcel se je povečala tudi površina povprečne [Spovprečna] in maksimalne zemljiške parcele (Smaksimalna). Pred komasacijo je bila povprečna velikost parcele na izbranih komasacijskih območjih 0,31 ha, po izvedenih komasacijah je povprečna velikost zemljiške parcele 0,72 ha (Preglednica 5-3, Slika 5-10). Velikost nekaterih zemljiških parcel se je s komasacijo tudi več kot podvojila. Komasacijsko območje Berkovci LEGENDA -Berltovci novo stanje -Beritovci staro stanje Slika 5-9: Primerjava strukture parcel pred in po komasaciji na območju Berkovci. gl,3 g 1,2 (5 1,1 a. £ ja 0,9 "10,8 o ^ to CD O > 0 .i; 01 CQ 'C CQ tsl "5 o. o CO > ro ^ Q > 01 >y) 'c TO > ■ (D >o 5 o i pred komasacijo 11 po komasaciji M O - — - - ■Ä H Äiii Iiis ^»si Bil WM HS Hiil mm^miim^ Wt m mm mtm msm, m:m Wtm 1 1 1 1 1 1 ü 2 .Si, 'Ü = i5 Jg Š a "Ö o > £ > ■C? ^ a ^ -O g .ra 5 o o TO > ao »u 1 ' 1 ' 1 t > ^ £ > Komasacijsko območje Slika 5-10: Primei-java povprečne površine zemljiških parcel pred in po komasaciji za izbrana komasacijska območja (komasacije iz obdobja 2005-2010). Spreminjanje velikostnega razreda zemljiških parcel na izbranih komasacijskih območjih smo spremljali z izrisi frekvenčne porazdelitve velikostnih razredov zemljiških parcel pred in po izvedenih komasacijah za posamezno komasacijsko območje. Naslednji sliki predstavljata primer frekvenčne porazdelitve velikosti zemljiških parcel pred komasacijo in po izvedeni komasaciji (Slika 5-11] na komasacijskem območju Vučja vas. 150 « u w n 100 o. o 50 > 0) >W 0 i 83,4 9777,6 19471,7 29165,9 Površina zemljiških parcel (m^) o 710,0 20523,4 40336,8 Površina zemljiških parcel (m^) Slika 5-11: Frekvenčna porazdelitev velikosti zemljiških parcel pred in po komasaciji za območje Vučja vas. Nova oblika parcel na območjih analize, primernejša za sodobno strojno kmetijsko pridelavo, se odraža v zmanjšanju količnika, ki predstavlja razmerje med dolžino meje parcele {d meja (m)) in njeno površino {Sparceia [m^])- Količnik se po izvedeni komasaciji zmanjša za povprečno 43 % (Preglednica 5-4). Preglednica 5-4: Razmerje med dolžino meje parcele in njeno površino po izbranih komasacijskih območjih (komasacije iz obdobja 2005-2011). Komasacijsko območje Skupna površina Količnik (ha) k iiKiksininln.-i k povpii'i'iia pred po pred po razlika f'Mi) Bakovci 568 0,03 0,02 0,08 0,05 -42,59 Rerkovci 86 0,04 0,02 0,15 0,06 -58,28 Rrlje 29 0,04 0,03 0,09 0,05 -46,97 Dravsko polje II 591 0,02 0,02 0,06 0,04 -41,67 Ivanjševci 121 0,03 0,03 0,18 0,10 -45,85 Kovača vas 44 0,02 0,02 0,05 0,04 -21,63 Krog 392 0,02 0,02 0,07 0,05 -39,04 Motvarjevci 284 0,03 0,02 0,12 0,05 -56,73 Podgora 303 0,03 0,02 0,11 0,05 -49,17 Ptujsko polje 208 0,02 0,02 0,07 0,05 -32,72 Katkovci 133 0,03 0,02 0,12 0,07 -44,50 Salovci VIII 144 0,02 0,02 0,10 0,05 -46,19 Vučja gomila 415 0,03 0,02 0,14 0,08 -43,02 Vučja vas 88 0,03 0,02 0,08 0,04 -52,68 Skupaj: 3407 Povprečje: 0,08 0,05 -43,46 Viri podatkov: Grafični del zemljiškega katastra - pred in po komasaciji (pridobljeno s strani GURS in MKGP). 5.2.2 Študija vpliva komasacije na obmejke Količnik k, ki podaja razmerje med dolžino parcelnih meja in njenimi površinami, nam ne nudi dovolj informacij o vplivu komasacij na obmejke, zato smo poskušali oceniti spremembo dolžine mej zaradi zložbe zemljišč za posamezno komasacijsko območje. V Preglednici 5-5 so prikazane skupne dolžine parcelnih mej zemljišč in sprememba dolžin mej zaradi komasacij za posamezna komasacijska območja. Skupna dolžina parcelnih mej na komasacijskih območjih za komasacije iz obdobja 1987-2004 je 2218 km pred komasacijo in 1182 km po komasaciji. Na osnovi predpostavke, da je parcelna meja poseben krajinski element v kmetijski krajini s širino 0,5 m, smo določili površine obmejkov pred in po komasaciji za posamezno komasacijsko območje (Slika 5-12]. Dolžina parcelnih mej na izbranih komasacijskih območjih se je zmanjšala za 1036 km, kar povprečno predstavlja 47 % znižanje dolžine parcelnih mej glede na stanje pred izvedbo komasacije. Z zmanjšanjem skupne dolžine mej zemljiških parcel zaradi zložbe zemljišč se, na osnovi naše predpostavke, zmanjša tudi obseg [površina) obmejkov. Če upoštevamo zgoraj omenjeno predpostavko, da je parcelna meja krajinski element s širino 0,5 m, ugotovimo, da je bilo s komasacijami uničenih okoli 52 ha obmejkov, kar predstavlja več kot 2 % skupne površine zemljišč izbranih komasacijskih območij. Preglednica 5-5: Dolžina parcelnih mej na izbranih komasacijskih območjih (komasacije iz obdobja 1987-2004). Komasacijsko območje Število parcel Skupna dol/i mej na pnrcclnih :km) Razlika Ad fkm) Ra/Iika Ad f%) ; pred po pred po pred-po pred-po Adrijanci 1 2221 882 2; 5 110 105 ■;3 Dankovci 426 205 58 41 17 29 Drav.sko polje 1098 424 261 171 91 35 Hodoš 1005 436 138 96 42 30 Križe vci 1958 777 211 127 84 40 Mlajtinci - Lukačeve! 673 289 147 84 63 43 Mo.ščanci 1161 739 169 133 36 21 Nem.ška vas 1 480 144 81 35 47 57 Prigorica - Uolenja vas 5190 1082 735 235 500 68 Rosaliiice 684 275 111 72 39 35 Salovci 444 217 63 49 14 22 Skupaj: 15.340 5470 2218 1182 1036 47 Viri podatkov: Grafični del zemljiškega katastra - pred in po komasaciji [pridobljeno s strani GURS in MKGP]. 40 35 30 25 I 'öT I 20 0 ra 1 15 I 10 5 -- H Površina obmejkov pred komasacijo 1 Površina obmejkov po komasaciji_ m. C nj TJ < O O. O -a o X t U U C to CD > (D C d) (TJ >NJ >u >U m ."ti, (Z >to O >to 3 e o OJ fN ■C O ' 1 ' n [ Bii ^fe m Rs »iS Kü KžP ____£—_L-J_^_L-_ — iS 5 > e v 0 OD rtj jij _o nj >1/1 ro >CJ > > Slika 5-13: Primerjava površine obmejkov pred in po izvedenih komasacijah iz obdobja 2005-2010. Na osnovi primerjave mej zemljiških parcel pred in po komasaciji je razvidno, da parcelne meje po komasacijah praviloma ne sovpadajo s starimi mejami zemljiških parcel, kar posledično še poveča površino uničenih obmejkov. Pestrost življenjske združbe ter pomen obmejkov in drugih ekoloških krajinskih elementov je namreč med drugim odvisna tudi od starosti teh elementov, zato ne smemo prezreti dejstva, da se z zložbo kmetijskih zemljišč dejansko uniči še več obmejkov. Poleg obmejkov se zaradi intenzivnejše kmetijske pridelave s komasacijami uničijo tudi drugi pomembni ekološki elementi v kmetijski krajini, kot so osamela drevesa in skupine grmičevja, žive meje in obvodna drevninam, mlake ipd. 5.3 Povzetek rezultatov študije vpliva komasacije na obmejke z zmanjšanjem števila zemljiških parcel se je občutno povečala povprečna in maksimalna površina parcel na posameznih komasacijskih območjih, ki so bila vključena v študijo. Velikost nekaterih zemljiških parcel se je s komasacijo tudi več kot podvojila, vendar so na drugi strani pogosto ostale tudi majhne zemljiške parcele, za kar lahko vzrok največkrat poiščemo v specifični legi teh parcel, kot je lega ob infrastrukturnih objektih, vodotokih ipd. Pri komasacijah in drugih agrarnih operacijah moramo gledati širše, tudi na druge učinke teh instrumentov v prostoru. Neprimeren pristop k izvajanju komasacij, agrarnih operacij in uničenje ekoloških struktur v kmetijski krajini so namreč v preteklosti pogosto prinesli veliko škode. Taka območja so danes izpostavljena vodni in vetrni eroziji, suši in težkim pogojem za sonaravno ekološko kmetovanje. S pravilnim pristopom k izvajanjem komasacij in drugih agrarnih operacij je potrebno kmetijsko krajino oblikovati tako, da bo poleg spodbujanja kmetijske proizvodnje ohranjala tudi elemente kakovosti okolja. Rezultati analize vpliva komasacij na obmejke na osnovi podatkov grafičnega dela zemljiškega katastra in ob predpostavki, da so parcelne meje v naravi obmejki z določeno širino, so pokazali, da se s komasacijami uniči skoraj med 37% (2005- 2010) in 50% (1987-2004) teh ekoloških elementov. Na testnih območjih je bilo po naših ocenah povprečno uničenih 52 ha obmejkov za komasacije iz obdobja 1987-2004 ter 45 ha za komasacije iz obdobja 2005-2010, kar predstavlja 2 % oziroma 1,3 % vseh površin zemljišč na obravnavanih komasacijskih območjih. V praksi je uničenih veliko več takih površin, saj nove parcelne meje praviloma ne sovpadajo s starimi mejami, dodatno se z bolj intenzivno kmetijsko pridelavo uničijo tudi drugi ekološki elementi, kot so osamela drevesa, obvodna drevnina, žive meje, mlake idr. Komasacija lahko s spremembo rabe zemljišč močno vpliva na samo krajino in se lahko odraža tudi v negativnih posledicah, kot so erozija tal degradacija pašnikov. Taki potencialni vplivi bi morali biti ocenjeni in posledično upoštevani že v vmesnem procesu izdelave idejne zasnove komasacije in celovite ureditve komasacijskega oziroma [agrojmelioracijskega območja. Posledično bi se to moralo pokazati pri izključitvi določenih območij iz kmetijskega razvoja z namenom blaženja okoljskih učinkov komasacij in drugih agrarnih operacij_ Večina ekoloških struktur predstavlja relativno majhne elemente narave, ki se običajno nahajajo ob intenzivno obdelanih kmetijskih zemljiščih. Trajnostno upravljanje s kmetijskimi zemljišči, ki vključuje ohranjanje in vzpostavljanje ekoloških struktur, je glavna prioriteta v smislu razreševanja in omilitve ekoloških problemov na podeželskih območjih. Z ekološkega stališča bo treba v prihodnje v proces komasacij vključevati tudi druge sektorje, ki jih skrbi trajnosten razvoj podeželja s ciljem ohranitve značilnih krajinskih elementov, še posebno habitatov divjih živali in rastlin. Funkcije in vplivi ekoloških elementov v kmetijski krajini (varstvo pred vetrno in vodno erozijo, sence, škoda divjadi ipd.) bi morali biti ocenjeni in posledično upoštevani že v vmesnem procesu izdelave komasacijskih načrtov. Izkušnje nekaterih zahodnih držav kažejo, da se da najti kompromis med ohranjanjem ali negovanjem ekoloških elementov v krajini in željami lastnikov, kmetov za čim bolj ugodno pridelovalno parcelno strukturo kmetijski zemljišč (na primer Avstrija, ki vzdolž poti in vodotokov načrtno sadi sadno drevje). _ V praksi se v Sloveniji pri izdelavi idejne zasnove komasacije načeloma ohranja obstoječe krajinske elemente in strukture, novih pa se ne predvideva, zaradi težav, ki se pojavljajo pri novi razdelitvi v zvezi z mejicami (Slika 5-14). Slika 5-14: Izsek iz idejne zasnove komasacijskega območja Bakovci (Vir: MKGP). Nihče izmed udeležencev komasacije namreč ne želi nove parcele ob živi meji: zaradi sence, manjšega pridelka neposredno ob mejici, zadrževanja divjadi, širjenja zarasti [več podrasti, več plevela), problema vzdrževanja takega ekološkega elementa, obmejki nad 2 m širine se ne vključujejo v GERK itd. Zemljišča ob obstoječih mejicah se tako dodelijo starim lastnikom, saj drugi udeleženci komasacije praviloma nasprotujejo pridobitvi zemljišč ob mejicah, občina pa nima virov (zemljišč), da bi to prevzela nase. Poleg tega bi vzdrževanje mejice za občino predstavljalo dodaten strošek. Prav tako mejic nase ne želi prevzeti Sklad KZG RS. Mejice oziroma ekološki/krajinski elementi [obstoječi ali novi) v sedanji zakonodaji niso sistemsko urejeni. V kolikor bi želeli med komasacijo vzpostavljati nove ekološke elemente v krajini, kot so žive meje, obmejki, protivetrni pasovi, bi bilo treba sistemsko opredeliti, kdaj/kje je treba vzpostavljati nove mejice, v kakšnem obsegu, kdo bi bil lastnik zemljišč z mejicami in njihov vzdrževalec ter sistem odškodnine zaradi zmanjšanja mase komasacijskega sklada. Že zdaj se namreč iz komasacijskega sklada odštejejo površine za ceste, kar pri lastnikih zemljišč povzroča določeno nejevoljo. Predvidevamo, da bi pridobivanje površin za mejice po enakem sistemu kot za ceste povzročilo upor komasacijskih udeležencev, zato bi bil potreben sistem odškodnine za zemljišča za mejice._ Protivetrni pasovi so praviloma široki; zemljiška parcela za ta pas bi morala biti še bistveno širša od samega pasu olesenelega rastja in drevja ter imeti še travnati pas, preden se začne prva kmetijska parcela (omejevanje širjenja podrasti, zmanjšanje negativnega vpliva sence na kmetijke površine). Poleg občine, bi bile potencialne skrbnice teh mejic lahko lovske družine, Slad KZG RS. Lovske družine imajo interes, da bi znotraj protivetrnih pasov, mejic postavile krmišča za divjad, vendar je to dvorezen meč, saj divjad povzroča škodo na kmetijskih površinah in ponovno nihče ne bi želel imeti zemljišča ob krmišču za divjad._ 6 KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V IZBRANIH DRŽAVAH Komasacije kmetijskih zemljišč v izbranih državah (podrobneje predstavljamo institucionalni okvir in sam potek komasacijskega postopka v Avstriji, v Nemčiji, na Norveškem in na Švedskem) so danes bolj kot kdajkoli prej osredotočene na vse tri vidike trajnostnega razvoja -gospodarski, družbeni in okoljski. Za lažje razumevanje organizacijskih modelov kot tudi vloge in pomena komasacij za posamezno državo, podajamo najprej nekaj osnovnih podatkov o obravnavani državi, vključno z administrativno ureditvijo države ter najnovejšimi podatki o rabi zemljišč, s poudarkom na kmetijski rabi. Za vsako državo so nadalje predstavljene nekatere posebnosti pri nadzoru nad transakcijami kmetijskih zemljišč, sledi pa predstavitev zakonske osnove izvajanja komasacij. Poleg opisa organizacijskega modela izvajanja komasacij je na kratko opisan sistem evidentiranja nepremičnin v teh državah, saj predstavlja sistem evidentiranja nepremičnin pomemben del komasacijskega postopka. Osrednji del predstavlja opis postopka komasacij kmetijskih zemljišč za posamezno državo, kjer so posamezne faze podrobneje razložene in v nekaterih primerih orisane s praktičnimi primeri. Dodatno podajamo zanimivosti komasacijskih postopkov v še nekaterih evropskih državah (Danska, Finska, Nizozemska], sama primerjava komasacijskih postopkov med izbranimi državami pa je podana v zaključnem delu. Po podatkih statističnega urada Evropske Komisije - Eurostat (2011) je za vse omenjene države opazno zmanjševanje števila kmetijskih gospodarstev, kar se odraža tudi v spremembi velikostne strukture kmetij (Slika 6-1). .S >52 a C E o N m o ■u o o. (S o o (N s 5 ro C as O Ol XJ J: 01 >IM i: N ni O a. 2,00 1,50 1,00 0,50 0,00 -0,50 Ido 5 ha ! [5,10) I [10, 20) I [20, 50) Slika 6-1; Sprememba velikostne strukture kmetijskih gospodarstev, 2007glede na 2000 (Vin Eurostat, 2011). Manjšanje števila kmetijskih gospodarstev botruje dejstvu, da se povečujejo obdelovalne površine kmetijskih gospodarstev, kar velja tudi za Slovenijo. Pri predstavitvi indeksa sprememb števila kmetijskih gospodarstev po velikostnih kategorijah glede na površino obdelovalnih zemljišč (2007 glede na leto 2000) velja opozoriti na nekoliko zavajajoči grafični prikaz - za Slovenijo izstopata namreč kategoriji kmetijskih gospodarstev z 20-50 ha in nad 50 ha kmetijskih obdelovalnih površin, ki pa jih je v Sloveniji zelo malo oziroma jih ni (glej Sliko 6-2). Prevladujoča velikostna kategorija kmetijskih gospodarstev z do 5 ha kmetijskih obdelovalnih površin se le počasi spreminja v korist števila večjih kmetijskih gospodarstev. Med v analizo vključenimi državami Slovenija namreč zelo izstopa z majhnostjo kmetijskih gospodarstev. Slika 6-2 prikazuje za obravnavane države delež kmetijskih gospodarstev po posameznih kategorijah velikosti kmetijskih gospodarstev glede na obseg obdelovalnih zemljišč. V Sloveniji prevladujejo kmetije z vključno 2 in manj kot 5 ha obdelovalnih zemljišč, medtem ko so kmetije s preko 20 ha obdelovalnih zemljišč izjeme. Avstrija, ki je glede na naravne razmere primerljiva s Slovenijo, ima na primer veliko večji delež kmetij z obdelovalnimi površinami nad 10 ha. Z velikimi kmetijami izstopa Danska, kjer velik delež predstavljajo kmetije tudi s preko 100 ha obdelovalnih površin (znaten delež predstavljajo v tej kategoriji tudi kmetije iz Nemčije in Švedske). 40,00 Avstrija Danska Finska Nemčija Nizozemska S— Norveška Slovenija Švedska Velikostni razredi <2 ha [2,5) [5,10) [10,20) [20,30] [30,50) [50,100) 100 in več kmetij. gospod. Slika 6-2; Velikosttia struktura kmetijskih gospodarstev glede na zemljišča v uporabi, 2007 (Vir: Eurostat, 2011). 6.1 Avstrija 6.1.1 Osnovni podatki o Avstriji Avstrija je srednje velika evropska država, katere velik del geografsko pripada vzhodnim Alpam. Od skupno 83.879 km^ ima le 32 % površja nadmorsko višino nižjo od 500 m. Po zadnjih statističnih podatkih predstavljajo gozdovi 43 % ozemlja, kmetijske površine nekaj več kot 34 %, 10 % pa so obdelovalne površine v Alpah (pašniki, planine]. Po podatkih avstrijskega statističnega urada je v Avstriji v juliju 2011 živelo 8,4 milijonov prebivalcev. Povprečna gostota poselitve je tako nekoliko višja kot v Sloveniji - 100,2 prebivalcev na km^ [StatAT, 2011). Administrativno je država razdeljena na 9 zveznih dežel, pravzaprav 8 dežel in glavno mesto Dunaj [nem. das Bundesland], ki so razdeljene na 84 podeželskih okrožij (nem. der Bezirk), te pa so nadalje razdeljene na manjše občine (nem. die Gemeinde) in 15 mestnih občin (nem. die Statutarstadt). Administrativna delitev Avstrije je hierarhično strogo urejena, kot velja to na splošno za obravnavane države, pristojnosti pa so tudi na področju javne uprave jasno razdeljene. Dejavnosti teh skupnosti so hierarhično usklajevanje in nadzorovane (Slika 6-3], JKN'\ t fK^ Ä 1 bTAifcHSKA SKA ■r Slika 6-3: Avstrijske zvezne dežele. Preglednica 6-1: Osnovni statistični podatki o Avstriji (Vir: StatAT, 2011). S(ali.stični podatki številko Površina SKUPAJ 83.H7y km- Pozidana zemljišča 0,7 o/o Kmetijska zemljišča 33,2 % .Alpe 10,1 % Celinske vodne površine, ledeniki 1,7 % Cozd 43,3 % Ostale površine 11,0 % Prebivalstvo (1.7.2011) 8.414.638 Gostota poselitve 100,3 preb./ km^ Število zveznih dežel 8+1 Število okrožij 84+15 mest Število občin 2357 Kmetijske pridelovalne površine na preb. 0,17 ha/preb. Kmetijske pridelovalne površine so na območju Alp predvsem v dolinah oziroma kotlinah, prevladujoče kmetijske obdelovalne površine pa so v panonskih predelih na vzhodu države. Skupno je v Avstriji 16,6 % obdelovalnih površin (njiv, vrtov), kar predstavlja 0,17 ha kmetijskih obdelovalnih površin na prebivalca (Preglednica 6-1). Kmetijsko gospodarstvo, ki jih je bilo v Avstriji leta 2007 186.426, ima povprečno 40,5 ha zemljišč (StatAT, 2011). 6.1.1.1 Kmetijstvo in kmetijska zemljiška politika v Avstriji Velik del Avstrije predstavljata alpski in predalpski svet. Kmetijska zemljiška struktura se je, tudi zgodovinsko gledano, prilagajala geografskim posebnostim. Skladno z evropskim trendom se je v Avstriji v primerjavi z letom 1970, ko so kmetijska zemljišča predstavljala približno 47 % površine države, zmanjšal delež kmetijskih zemljišč, predvsem zaradi širjenja urbanih aglomeracij, medtem ko pogozdovanje ni občutno. V Avstriji je manj kot 20 % kmetij z manj kot 10 ha vseh zemljišč. Velike površine kmetij izhajajo predvsem iz dejstva, da ima večina kmetij poleg obdelovalnih površin tudi obsežnejša gozdna zemljišča. Po površini kmetijskih obdelovalnih zemljišč v Avstriji prevladujejo kmetijska gospodarstva s 5 do 30 ha obdelovalnih zemljišč. V Avstriji je sicer preko 15 % kmetijskih gospodarstev z manj kot 5 ha obdelovalnih zemljišč, toda tudi kmetijskih obratov z več kot 30 ha obdelovalnih zemljišč je relativno veliko -25 %. Prav tako velja poudariti, da je kmetijskih gospodarstev z manj kot 2 ha kmetijskih obdelovalnih zemljišč zanemarljivo malo (Lisec, 2007). Avstrija veliko pozornosti namenja, poleg promociji domačih lokalnih kmetijskih pridelkov in spodbujanju kmetovanja, problematiki praznjenja podeželja. V deželah ali pa samih okrožjih oziroma občinah s prevladujočimi ruralnimi območji je namreč opazen trend odseljevanja mladih ter staranje prebivalstva. Z aktivno kmetijsko in kmetijsko zemljiško politiko poskušajo pripraviti ugodne pogoje za kmetovanje, vzporedno pa spodbujajo razvoj drugih dejavnosti na podeželju. Ne glede na to, ali gre za dežele z ugodno ali neugodno demografsko projekcijo, pa je v Avstriji pomembno izpostaviti sistematično ureditev področja razvoja kmetijstva in gozdarstva. Deželne kmetijske uprave (nem. die Agrarbehörde), ki so med drugim odgovorne za izvajanje komasacij, imajo med drugim kompetence planiranja podeželskega prostora, vlogo katastrske pisarne za podeželska območja, urejanja statusa agrarnih skupnosti, skupnih zemljišč, planin, pašnikov ipd. - deželna kmetijska uprava preko svojih okrožnih izpostav skratka skrbi za prostorsko planiranje, urejanje in upravljanje zemljišč na podeželju. Občine lahko pri tem sodelujejo, vendar pri svojih prostorskih aktih ne smejo posegati na območja izven naselij oz. urbanih aglomeracij. Do sprememb območij, ki so na področju prostorskega načrtovanja pod okriljem občine, lahko pride le ob spremembi občinskih planov (praviloma vsakih 10 let, razen izjemoma), ki pa se usklajujejo na deželni ravni (lahko pride tudi na primer do zmanjšanja obsega stavbnih zemljišč, če demografske in gospodarske projekcije kažejo negativni trend). 6.1.1.2 Nadzor nad transakcijami kmetijskih posesti in gozdov v Avstriji Osnovna lastnost avstrijskega pravnega sistema je svoboden način sklepanja pogodb, ki ne zahteva točno določenih oblik pogodb. Toda zemljiški trg določajo številni sektorski zakoni. Omejitve pri prenosu lastništva se med drugim nanašajo na kmetijska in gozdna zemljišča v skladu z zagotavljanjem smotrnega gospodarjenja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Skupna smernica avstrijske zemljiške politike za podeželje je zagotavljati in omogočiti ugodne življenjske razmere na podeželju. Slednje se izvaja preko poseganja na zemljiški trg s posebnimi omejitvami in s finančno ali infrastrukturno podporo kmetijstvu in razvoju dopolnilnih dejavnosti na podeželju. Promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi natančneje določajo deželni zakoni, zato je nekaj razlik med deželami. Posebna dovoljenja za promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi praviloma izdajajo okrožne izpostave deželnih kmetijskih uprav. Pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih velja, da imajo prednostno pravico lokalni kmetje. Če slednji ne izrazijo interesa, lahko v največ primerih zemljišče kupi tudi nekmet, vendar mora upoštevati zakonska določila pri rabi zemljišč (Lisec, 2007). Pri transakcijah kmetijskih in gozdnih zemljišč v Avstriji je treba poudariti, da tudi katastrsko (pre)urejanje zemljišč izven občinskih zazidalnih načrtov (v podeželskem prostoru, nem. ländlicher Raum] izvajajo okrožne pisarne deželnih kmetijskih uradov, torej javna (geodetska) služba, ki lahko na ta način izvaja nadzor nad transakcijami, kot so parcelacija in druge spremembe mej parcel [Slika 6-4], Izjema so manjši enostavni primeri ureditve parcelnih mej in drugi katastrski postopki, ki jih mora plačati lastnik zasebnemu geodetskemu podjetju. Praviloma pa tudi ureditev meje in novo izmero po uradni dolžnosti v podeželskem prostoru izvajajo okrožne pisarne deželnih kmetijskih uradov. Poleg lažjega nadzora in sistematičnega izvajanja parcelnega prestrukturiranja zemljišč na podeželju je osnovni razlog za takšen sistem v dejstvu, da bi bili postopki katastrskega [pre)urejanja zemljišč za kmetije predragi glede na vrednost zemljišč, če bi postopke izvajali zasebniki. Dodatno se poudarja javno dolžnost in javni interes posodobitve oziroma izboljšave kakovosti zemljiškokatastrskih načrtov na podeželju. Javni interes je v tem primeru utemeljen v potrebi po kakovostnih podatkih o zemljiščih, razvoju kakovostne in učinkovite zemljiške administracije ter tudi v zmanjšanju tveganja med-sosedskih sporov, kar posredno prinaša tudi boljše pogoje za razvoj podeželja. Slika 6-4: Geometri javne kmetijske uprave so zadolženi za katastrsko izmero na podeželju (Pfeil, 2009). J^'l''. 6.1.1.3 Sistem evidentiranja nepremičnin v Avstriji Definicija nepremičnine in zemljišča ter razvoj osnovnih zemljiških evidenc v Avstriji sta podobna kot v Sloveniji. Osnovna zemljiška enota je zemljiška parcela, ki je v zemljiškem katastru določena z enolično parcelno številko v okviru katastrske občine, podatki o pravnih lastnostih so shranjeni v zemljiški knjigi. Prva sistematična katastrska izmera iz 19. stoletja je segala tudi na naše ozemlje, saj so bile takrat slovenske pokrajine pod vladavino avstrijskega cesarstva. Leta 1817 se je začela izmera za potrebe stabilnega katastra, ki je leta 1869 doživel dopolnitev. Prva povezava med zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom je bila vzpostavljena v letu 1883. Z zveznim zakonom o izmeri zemljišč je bil leta 1968 uveden mejni kataster. Vzpostavitev mejnega katastra se izvaja postopoma: po uradni dolžnosti ali na zahtevo lastnikov, in temelji na natančnem določevanju in označevanju mej zemljiških parcel z namenom posodobiti staro katastrsko izmero. V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je začela digitalizacija katastrskih načrtov, ko so bili posodobljeni tudi podatki o rabi zemljišč preko letalskih posnetkov oziroma ortofota. Podatki zemljiške knjige (nem. das Grundbuch) in mejnega katastra (nem. das Grenzkataster) so od leta 1987 združeni v skupni zemljiški podatkovni bazi (nem. die Grundstücksdatenbank). Podatki so javni in jih je mogoče pridobiti na okrajnih sodiščih ali izpostavah geodetske uprave. Za vzdrževanje zemljiške knjige, ki vsebuje podatke o stvarno pravnih pravicah, bremenih in drugih podatkih, pomembnih za zaščito in podporo pravnemu prometu z nepremičninami, je zadolženo sodstvo. Geodetska služba je organizirana v Zveznem uradu za meroslovje in izmero (nem. Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen), ki je samostojen urad pod okriljem Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Katastrski oddelek ima 41 izpostav, kjer je mogoče pridobiti podatke skupne zemljiške podatkovne baze (Lisec, 2007). Zemljiški kataster predstavlja danes del parcelno usmerjenega informacijskega sistema, ki služi kot javna evidenca o mejah zemljiških parcel, stavbah in kot vpogled v stvarna in pravna razmerja na zemljiščih ter združuje podatke zemljiške knjige in mejnega katastra. Za vzdrževanje centralne podatkovne baze so zadolženi katastrski uradi in sodišča/zemljiška knjiga. Podatki izmere novega stanja se v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi evidentirajo po zakonodaji, ki določa evidentiranje nepremičnin in ureja zemljiško knjigo. V Avstriji je v zadnjem desetletju veliko prizadevanj usmerjenih v združevanje zemljiškega katastra in zemljiške knjige, tako se na primer programske rešitve že celo desetletje razvijajo tudi v luči te želene združitve obeh sistemov. Pri sami organizaciji geodetske službe velja izpostaviti, da ima Avstrija zasebne geodetske pisarne, ki pa lahko rešujejo le katastrske zadeve na območju občinskih prostorskih planov (stavba zemljišča - območja naselij, urbanih aglomeracij) in enostavne primere izven teh območij; za vse ostale katastrske storitve (sprememba meje, nova izmera, obsežnejše ureditve mej ipd.) so za podeželska območja zadolžene deželne kmetijske uprave, ki tudi sistematično opravljajo novo izmero in katastrsko preureditev zemljišč z namenom izboljšave kakovosti zemljiškega katastra ter preurejanja parcelne strukture za boljše pogoje kmetovanja. 6.1.2 Komasacije (kmetijskih) zemljišč v Avstriji Za Avstrijo je značilno (tako kot za večino srednjeevropskih držav), da se je struktura kmetijskih gospodarstev v 18. in 19. stoletju izredno slabšala. Če je v tem obdobju na primer Danska že sistematično zaokroževala z arondacijami kmetijska gospodarstva. Švedska je izvedla že prvo večjo agrarno reformo, so se takrat v Srednji Evropi srečevali s postopki razdeljevanja kmetijskih zemljišč. Kmetije neke vasi so si enakovredno razdelile kakovostna in manj kakovostna zemljišča. Tako imenovani poljski razdelitvi glede na kakovost zemljišč je pogosto sledilo dodatno nenadzorovano parcelno drobljenje in manjšanje kmetijskih gospodarstev zaradi nenadzorovanega dedovanja. Med prvo komasacijo v Avstriji štejemo komasacijo v Spodnji Avstriji, ki sega v leto 1888 (MOBE, 1955). Do druge svetovne vojne je bilo v Avstriji uvedenih 737 postopkov komasacij na 219.342 ha, kar v povprečju pomeni 11 komasacij na leto oziroma 3375 ha na leto. V obdobju 1946-1949 je bilo uvedenih 117 postopkov (29 komasacij na leto) na 30.546 ha (7636 ha na leto), ko je postajal vse pomembnejši, poleg gospodarskega, tudi psihološki in sociološki vidik komasacije (motivacija, sprejemljivost postopka). Zaradi takratnih kritik na potek postopka, ki je tudi za enostavnejše zložbe potekal v povprečju 3 leta, in predvsem zaradi velikih potreb po zložbi kmetijskih zemljišč, je Avstrija v začetku 50-ih let sprejela krovno zakonodajo za komasacije zemljišč na podeželju, ki še danes predstavlja pravni okvir komasacijam. Na zvezni ravni je bil leta 1950 sprejet Zakon o kmetijskih uradih [Agrarbehördengesetz, 1951 - Priloga V) in Zakon o urejanju zemljišč {Flurverfassungs-Grundsatzgesetz, FlurVgG, 1951 - Priloga VI). V samo štirih letih (1950-1954) je bilo na osnovi reorganizacije služb in nove zakonodaje uvedenih 1144 komasacij na 76.052, kar pomeni 229 komasacij/leto (MOBE, 1955). Z zakonodajo na zvezni ravni je Avstrija že v začetku 50-ih let preteklega stoletja dala osnovo današnjemu sistemu komasacij in drugih zemljiško-ureditvenih operacij na podeželju. Strokovne službe (nem. die Agrarbehörde), katerih delovanje natančneje določajo deželni zakoni, so že pred desetletji veliko pozornosti dajale celovitemu urejanju podeželskega prostora, kar jim je omogočala tudi zakonodaja s kompetencami na področju prostorskega planiranja podeželskega prostora. Razlog je bil v dejstvu, da se je že s prvimi komasacijami v 19. stoletju vzporedno urejalo vodotoke in poti, kasneje je vse pomembnejši postajal vidik okoljsko prijaznega preurejanja kmetijskega prostora - delitev pristojnosti med različnimi službami bi bil v škodo urejanju prostora. 6.1.2.1 Organizacijski vidik izvajanja komasacij zemljišč v Avstriji V Avstriji izvajajo komasacije zemljišč na podeželju okrožne izpostave deželnih kmetijskih uprav (nem. die Agrarbezirkbehörde), ki so veliko več kot le upravni organ. Postopki komasacij in drugih zemljiško-ureditvenih operacij (nova izmera, parcelacije, druge oblike katastrske preureditve parcel, agromelioracije, ureditev infrastrukture v kmetijskem in gozdnem prostoru ipd.) ne spadajo pod splošne upravne postopke in jih vodijo za to posebno ustanovljene kmetijske uprave. Okrožne izpostave predstavljajo operativno službo, ki izvajajo večji delež dejavnosti pri komasacijah kmetijskih zemljišč. Delovanje deželnih kmetijskih uprav (nem. Agrarbehörde] in njihovih okrožnih izpostav določajo poleg zveznega še deželni zakoni, tako imajo dežele različno organizirane te strokovne službe (Seher, 2010): kot samostojne uprave: Koroška, Zgornja Avstrija, Spodnja Avstrija, Štajerska, Predariška in kot del deželnega upravnega aparata: Gradiščanska, Soljegraška in Tirolska. Okrožne izpostave deželnih kmetijskih uprav predstavljajo prvostopenjski organ, na drugi stopnji odloča posebna deželna komisija za kmetijstvo (nem. der Landesagrarsenat], na tretji (zvezni) ravni pa odloča komisija za kmetijstvo pri kmetijskem ministrstvu (nem. der Oberste Agrarsenat). Kot že omenjeno, so deželne kmetijske uprave s svojimi izpostavami zadolžene za celovito urejanje kmetijskega prostora, tako je tudi sama struktura zaposlenih izredno interdisciplinarna, razlikuje pa se med okrožji in deželami. Pomemben strokovni del predstavljajo geodeti in geometri, pravniki in strokovnjaki za stvarno pravo, agronomi ter agrarni ekonomisti, praviloma pa tudi strokovnjaki s področja prostorskega oziroma krajinskega planiranja, varstva narave, vodenja projektov ipd. 6.1.2.2 Zakonska osnova komasacij kmetijskih zemljišč v Avstriji V Avstriji se komasacije največkrat omenja z besedo die Grundzusammenlegung. Stara arhaična avstrijska beseda je die Kommassierung, občasno pa je v njihovi literaturi zaslediti tudi nemški vpliv, ki pozna komasacijo pod imenom die Flurbereinigung - ta termin se v Avstriji uporablja za manjše komasacijske projekte, kot je razvidno v nadaljevanju. V Avstriji namreč ločimo dve vrsti zložb zemljišč: zložba kmetijskih zemljišč na večjem območju, komasacija na osnovi uredbe v deželnem uradnem listu (nem. die Grundzusammenlegung) in zložba kmetijskih zemljišč na manjšem območju, katastrska preureditev, kjer ni potrebno posebne uredbe v deželnem uradnem listu in kjer se lahko nekateri koraki komasacij izpustijo, kot na primer vrednotenje (nem. die Flurbereinigung). Zakonska osnova komasacij kmetijskih in gozdnih zemljišč v Avstriji je Flurverfassungs-Grundsatzgesetz (FlurVgG, 1951), ki določa zakonski okvir na zvezni ravni, zadnja sprememba zakona je bila v letu 2005. Vsaka dežela ima nadalje svoj zakonski okvir, ki določa izvajanje komasacij znotraj območja dežele (za vsako deželo navajamo številko deželnega uradnega lista): - Gradiščanska (Burgerland): Flurverfassungs-LG, 40/70, 55/79, 1/90, 11/93, 68/96, 32/01, 61/03, 22/07; Teilung von Grundstücken (G), 56/33,10/37, 5/62, 7/62,41/91, - Koroška {Kärnten): Flurverfassungs-LG 1979, 64/79, 43/83, 71/96,10/03,10/07, Spodnja Avstrija [Niederösterreich): Flurverfassungs-LG, 6650, - Zgornja Avstrija {Ob er oster reich): Flurverfassungs-LG 1979, 73/79, 78/82, 3/95, 93/95, 85/97, 86/01, 3/06, - Soljegraška {Salzburg): Flurverfassungs-LG 1973, 1/73, 37/77, 29/79, 61/88, 78/92, 116/93,16/95,46/01, 58/03,125/06, - Štajerska [Steiermark)-. AgrargemeinschaftenG 1985, 8/86, 67/94, 58/00, 78/01; ZusammenlegungsG 1982, 82/82, 26/95, 58/00, 78/01,139/06, 72/10, - Tirolska (T/ro/): FlurverfassungsLG 1996, 74/96, 77/98, 55/01,13/07, 53/07, 7/10, - Predariška [Vorarlberg): FlurverfassungsG, 2/79, 14/82, 49/98, 58/01, 29/02, 32/06; Gemeindegut (G), 49/98, 58/01,1/08. Postopek komasacije lahko primerjamo s slovenskim, saj celotni sistem zemljiške administracije izvira iz iste zgodovinske osnove. Poudariti velja, da se komasacijski postopki nekoliko razlikujejo med deželami, kar je razvidno že iz zgoraj navedene zakonodaje, ki je specifična za posamezno deželo. Glavni zakonski okvir pa vendarle podaja zvezni zakon. Večje komasacije, ki se jih uvede z uredbo v deželnem uradnem listu, se lahko uvede: zaradi neugodne agrarne strukture (razdrobljena zemljiška posest, majhne zemljiške parcele, neurejenost poljskih poti in vodotokov, oddaljenost zemljišč od kmetijskih gospodarstev, neugodna oblika zemljiških parcel, neugodne vodne razmere, vodna in vetrna erozija (Slika 6-5), divjad ipd.); zaradi večjih posegov v prostor (gradnja cest, železnice, urejanje vodotokov, gradnja jezov, vodovodne oskrbe, grožnje visokih voda ipd.]. Slika 6-5: Posledice vetrne (zgoraj) in vodne erozije (spodaj) v Avstriji (Seher, 2010). Predmet komasacije so lahko kmetijska in gozdna zemljišča, če se lastniki zemljišč strinjajo pa tudi stavbna zemljišča oziroma dvorišča. Pobudo za komasacijo največkrat pride od lastnikov, ki tudi vložijo vlogo za uvedbo komasacijskega postopka na krajevno pristojno okrožno izpostavo deželne kmetijske uprave. Pri tem je treba že določiti, ali gre za komasacijo na osnovi uredbe (nem. die Grundzusammenlegung) ali za zložbo kmetijskih zemljišč na manjšem območju (nem. die Flurbereinigung). Glavni pobudniki so največkrat kmetje, razlogi pa so predvsem (Seher, 2010): majhne razpršene zemljiške parcele kmetijskih gospodarstev, neugodna oblika zemljiških parcel za sodobno kmetijstvo, neurejeni dostopi (poti) do kmetijskih parcel, vetrna in vodna erozija tal kmetijskih zemljišč, neurejeno lastništvo kmetijskih zemljišč, neurejene meje v zemljiškem katastru, - večji posegi v prostor (gradnja infrastruktumih objektov) ipd. V nadaljevanju se osredotočamo na večje komasacijske postopke, ki se uvedejo na osnovi uredbe (za majhne komasacije okrožna izpostava deželne kmetijske uprave izda odločbo o uvedbi postopka). Dežele s svojimi zakoni različno določajo odstotek lastnikov, ki se morajo strinjati z uvedbo komasacijskega postopka in morajo to pisno ali ustno potrditi (v Spodnji Avstriji se mora na primer strinjati 50 % lastnikov, v Zgornji Avstriji tega pogoja nimajo). Ne glede na to določilo se v praksi preveri zainteresiranost lastnikov, saj slednje predstavlja pogoj za uspešnost postopka. Okrožna izpostava kmetijske uprave odloči o smotrnosti uvedbe komasacijskega postopka. Postopek komasacije uvede okrožna izpostava deželne kmetijske uprave z uredbo v deželnem uradnem listu^o. Z uradno uvedbo postopka se najprej določi natančneje komasacijsko območje (nem. die Gebietsabgrenzung], preveri se lastnike in meje zemljiških parcel (nem. die Besitzstandsüberprüfung'] in izvede se vrednotenje - bonitiranje. Slednje se pripravi v obliki Elaborata obstoječega stanja in vrednotenja (nem. Besitzstandausweis und Bewetungsplan], ki se ga razgrne ali se na drug način seznani komasacijsko skupnost. Na pravnomočno odločbo o potrditvi Elaborata obstoječega stanja in vrednotenja se ni mogoče več pritožiti. Sledi postopek priprave pregleda stanja in plana nove prostorske in infrastrukturne ureditve komasacijskega območja (nem. GMA-plan], ki ga prav tako v celoti izvaja okrožna izpostava deželne kmetijske uprave. Na osnovi pregleda obstoječega stanja se pripravi plan ureditve infrastrukture in drugih skupnih površin, ki med drugim vključuje ureditev cest in poljskih poti, vodotokov, namakalnih sistemov, krajinskih elementov, drugih skupnih površin. Plan mora vsebovati tudi poročilo o vplivu na okolje, ki ga praviloma pripravi okrožna izpostava deželne kmetijske uprave, razen v posebnih primerih, ko je potrebno soglasje pristojnih institucij^i. Pri analizi stanja se v Avstriji danes upošteva predvsem dve izhodišči: kmetijski in krajinski vidik (reševanje problema razdrobljene posestne strukture, neugodne oblike zemljiških parcel, reševanje problema dostopnosti do zemljišč, erozije tal, ohranjanje in negovanje ekoloških elementov v krajini ipd.) javni interes (potrebe po zemljiščih za gradnjo infrastrukture, urejanje parcelne strukture ob večjih posegih v prostor ipd.). Dokumentacija predstavlja osnovo za plan nove razdelitve zemljišč, ki mora biti javno razgrnjen. Za (po potrebi tudi nekoliko popravljen) plan nove razdelitve izda okrožna izpostava deželne kmetijske uprave odločbo o potrditvi plana, na katero se je mogoče pritožiti. Sami postopki razgrnitve dokumentacije in postopki pritožb na odločbe so različni v različnih deželah. V splošnem velja, da se lahko na osnovi določenega deleža lastnikov, ki se strinjajo z novo razdelitvijo, že prevzame predčasno v posest novo stanje, ko se lahko zgradi tudi vsa infrastruktura ter uredi skupna zemljišča. V nasprotnem primeru, če ni dovolj soglasij ali pa razmere ne dopuščajo kmetijske obdelave, je treba počakati s posegi v prostor, da je odločba o potrditvi plana nove razdelitve pravnomočna (Preglednica 6-2). Med najbolj dolgotrajne postopke sodi tudi v Avstriji izgradnja infrastrukture in urejanje krajinskih elementov, vodotokov ipd. Pri novi delitvi zemljišč ni predpisano upoštevanje želja in pobud udeležencev, a v praksi se pogosto izvaja v obliki javne razprave, kjer se vodi zapisnik. Vsekakor se poskuša čim prej najti tudi najboljše rešitve za lastnike, ki se niso strinjali s predlagano delitvijo komasacijskega sklada. Rezultat usklajevanja je lahko več sprememb glede na prvotni plan nove delitve zemljišč. Končni rezultati komasacije, vključno s pravicami, kot je na primer služnost, so predstavljeni v Elaboratu komasacije (nem. die Zusammenlegungsplan]. V primeru, da ni bilo predhodnega prevzema zemljišč v posest, se izgradnja infrastrukture, prevzem novega stanja v posest in vpis v zemljiško knjigo opravi šele z veljavnim Elaboratom komasacije. Na Elaborat komasacije se je mogoče pritožiti in sicer v roku dveh tednov od javne 20 Na uredbo se ni mogoče pritožiti, možnost pritožbe je v nadaljnjih postopkih - pritožiti se je mogoče le na odločbe. Vsaka ustna in pisna izjava komasacijskih udeležencev (prodaja, menjava, strinjanje o komasacijah] je zavezujoča in se je ne more spremeniti - le izjemoma, če gre za sporazumno odločitev med vsemi strankami. Okoljsko poročilo ali soglasje organa, pristojnega za okolje, je potrebno v naslednjih primerih (Seher, 2010): projekt odvodnjavanja za več kot 30 ha obdelovalnih površin; agromelioracije, ki višino terena spremenijo več kot 1 m na več kot 20 ha - sem ne spada ureditev poti; zavarovana območja, kot je Natura 2000; krajinsko in okoljsko ogrožena območja (erozija, pomanjkanje naravnih elementov v krajini ipd.). objave. Ko je Elaborat komasacije pravno veljaven in so zaključena vsa dela na terenu, se z uredbo zaključi postopek komasacije. Kot že rečeno, pritožbe na drugi stopnji obravnava pristojna deželna komisija za kmetijstvo, na tretji stopnji pa pristojna komisija kmetijskega ministrstva. Preglednica 6-2: Postopek komasacije zemljišč v Avstriji. Aktivnost Komasacija zemljišč (uredbena komasacija); Predmet komasacije so lahko kmetijska in gozdna zemljišča, ob strinjanju lastnikov pa tudi druga zemljišča Akterji lastnik (komasacijski udeleženec), deželna kmetijska uprava (okrožna izpostava) Podsistemi deželna kmetijska uprava, zemljiški kataster, zemljiška knjiga Pripravljalna dela za uvedbo komasacije 1. Lastnik (ali predstavniki lastnikov zemljišč predlaganega komasacijskega območja] poda vlogo za uvedbo komasacije (če to zahteva deželni zakon, morajo biti priloženi podpisi zakonsko določenega deleža lastnikov o strinjanju]._ Uvedba postopka 2. Deželna kmetijska uprava preveri upravičenost komasacije (parcelna struktura, infrastrukturni projekti]._ 3. Deželna kmetijska uprava objavi uredbo^^ o uvedbi komasacije v deželnem uradnem listu, če ugotovi pozitivne posledice komasacije._ A. Zemljiška knjiga na osnovi uredbe vnese zaznamek o komasaciji. izvajanje komasacije 5. Deželna kmetijska uprava pripravi Elaborat obstoječega stanja in vrednotenja (določitev meje komasacijskega oboda, lastniško-parcelno stanje, bonitiranje)._ 6. Deželna kmetijska uprava seznani lastnike z Elaboratom obstoječega stanja in vrednotenja. 7. Lastniki lahko podajo pripombe na Elaborat. 8. Deželna kmetijska uprava izda odločbo o potrditvi Elaborata obstoječega stanja in vrednotenju._ 9. Lastniki se lahko v 14 dneh pritožijo na odločbo (ko je elaborat pravno veljaven, velja za obvezujočega in kasneje na vrednotenje ne more biti več pritožb]._ 10. Deželna kmetijska uprava pripravi pregled stanja prostora ter plan prostorskih ureditev (skupne površine, infrastruktura, vodne uredit^^e (tudi namakalni sistemi], krajinskih elementi, drugi posegi - agrarne operacije ipd.]._ 11. Deželna kmetijska uprava pripravi plan nove razdelitve. 12. Deželna kmetijska uprava seznani lastnike s planom nove razdelitve. 13. Lastniki lahko podajo pripombe na plan nove razdelitve. 14. Na osnovi plana nove razdelitve in pripomb deželna kmetijska uprava pripravi odločbo o novi razdelitvi ter prenese novo stanje v naravo._ 15. Lastniki se lahko v 14 dneh pritožijo na novo razdelitev. Zaključna dela komasacije, vzpostavitev novega stanja 16. Deželna kmetijska uprava lahko predhodno s sklepom omogoči prevzem novega stanja ter predhodno zgradi ceste, poti, uredi druge skupne površine (POGOJI!^^ - v nasprotnem primeru je treba počakati, da se reši pritožbe]. 17. Lastniki lahko predhodno prevzamejo novo stanje v posest (lahko pa se tudi pritožijo na sklep]._ 22 V primeru enostavnega komasacijskega postopka (nem. Flurneuordning) izda kmetijska uprava odločbo, ki je osnova za uvedbo enostavnega postopka komasacije in ga prav tako izvaja okrožna izpostava deželne kmetijske uprave. Z uvedbo komasacijskega postopka postanejo lastniki zemljišč komasacijskega območja komasacijska skupnost, ki je pravna oseba in njen obstoj preneha z odločbo o zaključku postopka. 23 POGOJI so različni med deželami - za primer Spodnje Avstrije so pogoji sledeči: 2/3 lastnikov se strinja z novo razdelitvijo; pravnomočen je Elaborat obstoječega stanja in vrednotenja; možna je kmetijska obdelava (dostop ipd.]. 18. Deželna kmetijska uprava pripravi Elaborat komasacije (nova delitev zemljišč, naknadno vrednotenje, izračun poravnav, ureditev drugih pravnih zadev, kot so služnosti - elaborat obstoječega stanja in vrednotenja je le priloga in nanj se ni mogoče več pritožiti). 19. Deželna kmetijska uprava razgrne Elaborat komasacije [najmanj 14 dni). 20. Lastniki lahko v 14 dneh podajo pripombe. 21. Deželna kmetijska uprava izda odločbo o potrditvi Elaborata komasacije. 22. Lastniki se lahko v 14 dneh pritožijo na odločbo o potrditvi Elaborata komasacije._ 23. Deželna kmetijska uprava (če ni tega storila že prej] na osnovi pravnomočne odločbe o potrditvi Elaborata komasacije izvede prenos zemljišč v naravo ter izvede denarne izravnave. 24. Deželna kmetijska uprava z uredbo zaključi postopek komasacije. 25. Deželna kmetijska uprava posodobi podatke zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Nove meje zemljiških parcel morajo biti v naravi zamejičene in izmerjene, kot predvideva zakonodaja, ki določa vzdrževanje zemljiškega katastra. Operativna geodetska dela kot tudi vse prostorsko-ureditvene, pravne zadeve v zvezi z urejanjem infrastrukture in pravic na območju komasacije, vrednotenje nepremičnin ter pripadajočih sestavin in pritiklin, vpis v zemljiški kataster in zemljiško knjigo opravlja pristojna izpostava deželne kmetijske uprave. 6.1.2.3 Komasacije zemljišč v Avstriji - podrobnejši opis postopkov v Spodnji Avstriji 6.1.2.3.1 Uvedba postopka Upravna komasacija se uvede z uredbo o uvedbi postopka komasacije pristojnega upravnega organa za kmetijstvo, pritožba na uredbo ni možna. Uredba se ne pošlje osebno posameznim deležnikom postopka (lastnikom), ampak se javno objavi v deželnem uradnem listu. Uredba prinaša omejitve lastninske pravice, tako mora lastnik kmetijskega zemljišča komasacijskega območja od pristojnega okrožne izpostave deželnega kmetijskega urada pridobiti med drugim dovoljenje za pogozdovanje, za gradnjo različnih naprav, za odvoz zemlje (tudi za humus), pa tudi za spremembe ekoloških elementov krajine - izjema je redno kolobarjenje. Krčenje ekoloških (naravnih) elementov krajine (žive meje, grmičevje, gozdni otoki) je na splošno brez dovoljenja po Zakonu o gozdovih (nem. Forstgesetz) prepovedano že od leta 1975, leta 2001 pa je to prepoved uvedel tudi posebni Zakon o varstvu narave in krajine (nem. Natur- und Landschaftsschutzgesetz). Tudi pri postopku komasacij se naravni (ekološki) elementi krajine praviloma ohranjajo - praktični primer iz Avstrije kaže Slika 6-6, kjer se morajo obstoječi ekološki elementi v kmetijski krajini ohraniti (Pfeil, 2009). '»■M Slika 6-6: Pomembni ekološki elementi kmetijske krajine se morajo v Avstriji ohranjati (Pfeil, 2009). Predmet komasacije so kmetijska in gozdna zemljišč, lahko pa tudi ostala zemljišča, če se strinjajo lastniki. Promet z zemljišči (kupoprodaja, najem, parcelacija, služnosti in druga bremena) na komasacijskem območju ni omejen. Dejstvo pa je, da ima okrožna izpostava deželne kmetijske uprave nadzor nad transakcijami kmetijskih zemljišč [pri vnosu v zemljiško knjigo). Vsako transakcijo, ki bi ne bila v skladu s komasacijo ali na splošno z zakonodajo, lahko tako ustavi oziroma prepove. S tega vidika naj bi se vsak lastnik kmetijskega zemljišča na območju predvidene komasacije pred transakcijo pozanimal pri pristojni kmetijski upravi, ali je transakcija dovoljena. Dejstvo, da gre za območje komasacije, se ob začetku komasacijskega postopka vpiše v zemljiško knjigo, z zaključkom komasacije pa se slednje izbriše. Z zaznambo komasacijskega postopka v zemljiški knjigi se zelo povečajo pristojnosti okrožne izpostave deželne kmetijske uprave pri zemljiškoknjižnih postopkih. Lastniki zemljišč predvidenega komasacijskega območja predstavljajo komasacijsko skupnost, ki nastopa kot pravna oseba vse do zaključka komasacije. Po pooblastilu in pod nadzorom pristojnega upravnega organa za kmetijstvo poskuša skupnost oblikovati predlog zložbe zemljišč. Člani skupnosti izmed sabo imenujejo komasacijski odbor ter zastopnika. 6.1.2.3.2 Analiza obstoječega stanja in vrednotenje zemljišč Okrožna izpostava deželne kmetijske uprave mora za predvideno komasacijsko območje zbrati podatke o zemljiščih, vključno s pravicami, velikostjo, lego in rabo zemljišč. Pri analizi stanja se ogleda vse meje zemljiških parcel z namenom odkrivanja položajne nenatančnost [starih) katastrskih načrtov in napačnih podatkov zaradi slabega vzdrževanja zemljiške knjige v preteklosti. O spornih mejah v tem primeru odloča kar sama okrožna izpostava deželne kmetijske uprave, ki je že po zakonodaji zadolžena za katastrske zadeve v kmetijskem in gozdnem prostoru. Slaba položajna natančnost katastrskih načrtov kot tudi neažurno stanje v zemljiški knjigi je pogost primer na podeželskih območjih Avstrije, zato se okrožna izpostava deželne kmetijske uprave nikoli ne sme zanesti le na podatke zemljiško katastrskih načrtov in zemljiške knjige. Okrožna izpostava deželne kmetijske uprave vabi na obhod mej zemljiških parcel komasacijskega območja vse lastnike - kdor se ne udeleži postopka, tvega, da bo sosed pokazal zemljiško mejo njemu v korist. Za pregled parcelnih mej v naravi se vodi poseben zapisnik, ki ga podpišejo prisotne stranke. Na območjih, kjer se izkaže, da je položajna natančnost podatkov zemljiškega katastra nezadovoljiva [kar se posledično kaže v nezanesljivih površinah zemljišč), se opravi mejno ugotovitveni postopek ter geodetska izmera starega stanja. Predlog delitve komasacijskega sklada na nove zemljiške parcele je osnovan na vrednosti zemljišč. Vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč temelji na pridelovalni sposobnosti tal, zato se pogosto namesto vrednotenja uporablja izraz bonitiranje. Za izbrano območje se določi omejeno število vrednostnih [bonitetnih) razredov, vsakemu bonitetnemu razredu pa se pripiše denarna vrednost. Posamezni zemljiški parceli ali delu parcele [staro stanje) se nato določi bonitetni razred [Slika 6-7). Lastniki morajo biti seznanjeni z rezultati analize obstoječega stanja [parcelne strukture) in vrednotenja, lahko pa tudi zahtevajo pojasnila, in sicer v roku dveh tednov od seznanitve. Pri tem imajo lastniki vpogled v Elaborat obstoječega stanja [nem. Besitzstandausweis) in plan vrednotenja zemljišč [nem. Bewertungsplan), ki sta sestavljena iz grafičnega in opisnega dela. Po javni razgrnitvi postane Elaborat obstoječega stanja in vrednotenja pravno veljaven in obvezujoč za nadaljnje postopke. V primeru, da se naknadno spremeni pristop k vrednotenju in se spremenijo same vrednosti zemljišč, se zahteva nov plan vrednotenja zemljišč. Pri analizi obstoječega stanja se veliko pozornosti nameni tudi analizi kmetijske krajine. Pri novi delitvi zemljišč se upošteva obstoječe ekološke elemente krajine, ki so predstavljene v posebnem poročilu [nem. Bestandserhebung). Slika 6-7: Pripis vrednostnih razredov zemljiškim parcelam ali parcelnim delom (Seher, 2010). 6.1.2.3.3 Stanje in plan ureditve prostora Ko postane Elaborat obstoječega stanja in vrednotenja zemljišč pravno zavezujoč, sledi postopek nove delitve zemljišč komasacijskega sklada med upravičence. Pristojna okrožna izpostava deželne kmetijske uprave najprej določi na osnovi pregleda stanja v prostoru (krajinski elementi, obstoječa infrastruktura, skupne površine, večji projekti izgradnje infrastrukture - glej Sliko 6-9] plan ureditve skupnih površin, ekoloških površin in infrastrukture. V ta namen se določi zemljišča za skupno (javno) rabo in skupne objekte (ceste, poti, protivetrna živa meja, nasipi, kanali, drugi ekološki elementi) (Slika 6-8). Nova struktura zemljiških parcel je namreč v veliki meri odvisna od načrtovane infrastrukture in obstoječega grajenega in naravnega okolja. Kljub temu, da želi včasih gospodarski učinek zanemariti ekološke vidike urejanja krajine, se praviloma ne posega v obstoječe ekološke elemente krajine - še več, dodatno se določi zemljišča, ki so namenjena posebnim ekološkim rešitvam urejanja krajine. Slika 6-8: Analiza ekoloških elementov v krajini (Seher, 2010). Okrožna izpostava deželne kmetijske uprave nadalje izdela načrt urejanja javnega dobrega/ skupne infrastrukture (nem. GMA-plan) (Slika 6-9). Kot je bilo že omenjeno, imajo deželne kmetijske uprave vse kompetence za urejanje prostora na podeželju. Slednje precej poenostavi postopke, dodatna prednost je v tem, da ima ena ustanova celovit pregled (in nadzor) nad razvojem kmetijskega prostora. Stroške urejanja podeželskega prostora in zemljišč na podeželju se praviloma krije iz sredstev dežele, države ali evropskih sredstev. Za namen skupnih javnih površin, izgradnje infrastrukture itn. se določen delež površin odvzame tudi iz komasacijskega sklada. Pri novi delitvi se površina pridobljenih zemljišč posameznega lastnika ne sme razlikovati za več kot 5 % glede na vloženo (Seher, 2010). Slika 6-9: Načrt javne infrastrukture (Seher, 2010). Elaborat obstoječega stanja in vrednotenja ter stanje in plan skupnih površin in infrastrukture so osnova za predlog nove razdelitve zemljišč. Ta se pripravi in razgrne na način, da imajo komasacijski udeleženci možnost interaktivno in konstruktivno sodelovati v postopku (pregled na terenu). Okrožna izpostava deželne kmetijske uprave poskuša upoštevati predloge in pobude (če so utemeljene in smiselne), nato pa izda odločbo o potrditvi plana nove razdelitve, na katero se je sicer mogoče pritožiti, pritožbe pa rešuje drugostopenjski organ. Pred potrditvijo plana nove delitve lahko pristojni upravni organ za kmetijstvo s posebnim sklepom dovoli predhodni prevzem zemljišč v posest, če so izpolnjeni naslednji pogoji (Pfeil, 2009): Elaborat obstoječega stanja in vrednotenja je pravno veljaven, izdelan je plan skupne infrastrukture {GMA-plan), novo dodeljena zemljišča so označena na terenu in stranke se strinjajo s potekom mej v naravi; strinjati se mora 2/3 lastnikov, ki želijo zemljišča predhodno prevzeti v posest (če se lastniki ne izjasnijo, se šteje, da se strinjajo); ti lastniki lahko še vedno oporekajo končnemu Elaboratu delitve zemljišč, s strankami, ki ne prevzamejo zaradi nestrinjanja zemljišč v posest, se določi posebne termine na terenu, kjer se poskuša ob prisotnosti predstavnika komasacijskega odbora in drugih lastnikov najti rešitev. Pod omenjenimi pogoji se lahko predhodno v posest prevzame novo stanje (na osnovi sklepa okrožne izpostave deželne kmetijske uprave). Vzporedno se začne urejati prostor v skladu s projektno dokumentacijo (zasaditev, urejanje in gradnja poti ipd.). Tekom celotnega postopka se poskuša motivirati ljudi, tako so v zadnjem obdobju pogoste skupne dejavnosti urejanja krajinskih elementov, kot so zasajevanje dreves, saj se lahko na ta način lažje doseže razumevanje o pomenu ekoloških elementov v krajini. Skupne površine v te namene ne smejo lastnike obremeniti za več kot 3 % površin, ki so jih dali v komasacijski sklad (Slika 6-10). Slika 6-10: Komasacije in die Grüne Welle (zeleni val) v Avstriji - zasajevanje sadnega drevja (Pfeil, 2009). Najbolj obsežen in ključni dokument projektne dokumentacije je Elaborat komasacije, ki kot prilogo vsebuje vso predhodno dokumentacijo (Elaborat obstoječega stanja in vrednotenja, stanje in plan ureditve prostora, plan nove razdelitve), dodatno pa se v Elaboratu komasacije določi izravnave oziroma odškodnine. Elaborat komasacije mora biti zakonsko 2 tedna razgrnjen in 14 dni po koncu razgrnitve imajo lastniki še čas za podajo pripomb. Po potrebi se vsebina Elaborata komasacije popravi, nato pa okrožna izpostava deželne kmetijske uprave izda odločbo o potrditvi elaborata. Na odločbo je mogoča pritožba, ki jo rešuje drugostopenjski organ. Ko je Elaborat komasacije pravnomočen, se prenese novo stanje v posest in zgradi se obstoječa infrastruktura, izvede predvidene agrarne operacije (če to ni bilo storjeno že prej), prav tako se novo stanje vpiše v zemljiški kataster in zemljiško knjigo. Ko so vsa dela zaključena, okrožna izpostava deželne kmetijske uprave izda uredbo o zaključku komasacijskega postopka. 6.1.2.4 Zanimivosti komasacij zemljišč v Avstriji Komasacije na podeželskem območju se v Avstriji vse pogosteje izvajajo vzporedno z večjimi posegi v prostor, kot je izgradnja poti in cest (Slika 6-11), pri izvajanju protipoplavnih zaščit, izgradnji jezov in akumulacijskih jezer in podobno. V vseh primerih je za celotno izvedbo zadolžena javna služba - pristojna okrožna kmetijska uprava, ki ima vse kompetence izvedbe komasacije, vključno s prostorsko ureditvijo komasacijskega območja. V primeru večjih posegov v prostor seveda uprava sodeluje s pristojnimi službami, že sam sistem objave uredbe v deželnem uradnem listu pa je namenjen informiranju zainteresiranih služb in javnosti. Za Slovenijo je zanimiva predvsem organizacija služb za urejanje zemljišč na podeželju. Gre za službo za izvajanje različnih postopkov urejanja in izboljšave pogojev za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je organizirana znotraj posamezne dežele v obliki tako imenovanih kmetijskih deželnih uprav (nem. Agrarbehörde). Slednje imajo lahko svoje izpostave tudi v posameznih okrožjih. Pomembno je izpostaviti, da se v zvezi s (pre)urejanjem zemljiške strukture kmetijskih gospodarstev izvaja več ukrepov: obsežni komasacijski postopki, ki trajajo več let, vse izvajajo javne službe - od koordinacije, prostorskega planiranja do geodetske izmere, ureditev in izgradnje infrastrukture in vpisa v uradne evidence; manjše zložbe, spremembe parcelnih mej, nova katastrska izmera - tudi v tem primeru gre za postopke, ki jih v celoti izvajajo javne službe; kot zanimivost izpostavljamo, da v Avstriji (za razliko od Bavarske) poznajo zasebna geodetska podjetja, ki pa razen majhnih katastrskih zadev (parcelacija, manjša mejna obravnava) v podeželskem prostoru ne delujejo; razlog je v predragi zasebni geodetski storitvi, saj bi lahko bila katastrska ureditev nekega na primer gozdnega kompleksa dražja od same vrednosti zemljišč; za urejanje in sistematično izboljšavo podatkov zemljiškega katastra v Avstriji torej skrbijo javni uradi z geodeti, zaposlenimi v javnih službah; kmetijski uradi so zadolženi za celovito planiranje podeželskega prostora - z drugimi besedami, vse površine, ki niso stavbne in so izven urbanističnih načrtov, se prostorsko urejajo s prostorskimi akti kmetijskih deželnih uradov; ob vsaki širitvi stavbnih zemljišč se morajo spremembe občinskih planov usklajevati na deželni ravni (praviloma so prostorski plani občin sprejemajo vsakih 10 let); agromelioracije, urejanje poti, voda, krajinskih elementov in drugih skupnih površin ter naprav so v popolni pristojnosti kmetijskih uradov oziroma uprav - vse te skupne naprave in infrastruktura se tako gradi vzporedno z novo razdelitvijo zemljišč; zaključek komasacije pomeni v Avstriji urejeno stanje v zemljiških evidencah kot tudi končane vse gradbene, agromelioracijske in druge dejavnosti v skladu s projektom. Poleg lažjega nadzora in sistematičnega izvajanja parcelnega prestrukturiranja zemljišč na podeželju je osnovni razlog za takšen sistem v dejstvu, da bi bili postopki katastrskega (pre)urejanja zemljišč za kmetije predragi glede na vrednost zemljišč, če bi postopke izvajali zasebniki. Dodatno se poudarja javno dolžnost in javni interes posodobitve oziroma izboljšave kakovosti zemljiškokatastrskih načrtov na podeželju. Javni interes je v tem primeru utemeljen v potrebi po kakovostnih podatkih o zemljiščih, po razvoju kakovostne in učinkovite zemljiške administracije ter tudi v želji po zmanjšanju tveganja medsebojnih sporov ter s tem po vzpostavitvi boljših pogojev za razvoj podeželja. V\ Slika 6-11: Primer zložbe zemljišč v Avstriji ob umeščanju ceste v prostor (Pfeil, 2009). 6.2 Nemčija 6.2.1 Osnovni podatki o Nemčiji Nemčija spada s 357.021 km^ površinami in 81,75 milijoni prebivalci (po uradnih statističnih podatkih za december 2010: Destatis, 2011) med gosto naseljene države EU (Preglednica 6-3). Trenutno je v Nemčiji opaziti letni upad števila prebivalcev, ki je deloma rezultat tudi same selitvene politike. Administrativno je država razdeljena na 16 zveznih dežel (nem. das Bundesland), ki so nadalje razdeljene na več administrativnih in lokalno samoupravnih enot (Slika 6-12). Zvezne dežele so razdeljene na 39 okrajev (nem. der Regierungsbezirk] in te na 429 podeželskih okrožij (nem. der Landkreis) oziroma mestnih okrožij - mestnih občin (nem. kreisfreie Stadt). Pomembno vlogo pri urejanju in načrtovanju rabe zemljišč imajo občine (nem. die Gemeinde), ki jih je trenutno v Nemčiji 11.333, od tega je 2065 mestnih občin. Občine niso primerljive z občinami, kot jih poznamo v Sloveniji. Kljub temu, da nosijo pomembno vlogo pri načrtovanju posegov v prostor, je treba poudariti, da so vse odločitve v zvezi s posegi v prostor in z upravljanjem nepremičnin bolj ali manj vpete v strog hierarhični sistem prostorskega in splošnega načrtovanja oziroma razvoja, poleg tega pa občine s svojimi prostorskimi plani pokrivajo le urbana območja. Za podeželje so zadolžene posebne javne institucije, ki med drugim pokrivajo področje razvoja podeželja ter agrarnih operacij. Ilj Schleswig-Holstein ; I Meckienburg-Predpomorjanska n Hamburg . Bremen ^ Spodnja Saška Severno Porenje-Vesttalija' Brandenburg ^ Berlin Saška-Anhalt J Saška gTuringija ^ Hessen ^ Porenje-Ptalška öp Posarje Bavarska e Baden-Württemberg Slika 6-12: Nemške zvezne dežele (VVikipedija, 2011a). Preglednica 6-3: Osnovni statistični podatki o Nemčiji (Destatis, 2011). Statistični podatki Številke Površina SKUPAJ 357.021 km^ Pozidana zemljišča 11,8 % Kmetijska pridelovalna zemljišča 34% Ostala kmetijska zemljišča 15% Namakalna območja 2,2 % Celinske vodne površine 1,3 % (;ozd 31% Prebivalstvo (1. 7.2011) 81.750.000 Gostota poselitve 229 preb./ km^ Število /veznih dežel 1 16 Število občin 11.333 Kmetijske pridelovalne povi-šine na preb. 0,15 ha/preb. Od celotnega površja države predstavljajo kmetijska zemljišča nekaj manj kot 50 od tega je kmetijskih obdelovalnih površin 121.400 km^, kar predstavlja 34 % površja države, na prebivalca pa je kmetijskih obdelovalnih površin 0,15 ha. V preteklih dveh desetletjih se je Nemčija srečevala z veliko izgubo kmetijskih zemljišč zaradi urbanizacije (širitev naselij, gradnja infrastrukture), zato je država sprejela strategijo samooskrbe s hrano in zelo omejila širitev urbanih površin, ki se usklajuje na državni, deželnih in okrožnih ravneh. 6.2.1.1 Kmetijstvo in kmetijska zemljiška v Nemčiji Nemčija spada med države Evropske unije, ki ima visoko stopnjo prehranske samooskrbe, kjer pa je kmetijstvo predstavljalo v letu 2008 le 0,9 % BDP. Po podatkih Eurostata predstavljajo v Nemčiji kmetijska zemljišča preko 50 % površin. Prevladujejo kmetijska gospodarstva z več kot 50 ha skupnih površin, kjer ima kar 48 % kmetijskih gospodarstev preko 100 ha vseh površin, kar je na primer primerljivo z Dansko. Taka zemljiška struktura je predvsem posledica velikih kmetijskih obratov v vzhodnem delu Nemčije. Interes za pridobitev zemljišč v postopkih denacionalizacije je bil namreč na teh območjih majhen. Posledično so nastali veliki kmetijski obrati, ki so pridobili pravni status v skladu z novo nemško zakonodajo. Na drugi strani so v Nemčiji dežele z izredno razdrobljeno zemljiško strukturo in majhnimi kmetijami (npr. dežela Porenje-Pfalška), kar je posledica zgodovinske politike drobljenja in dedovanja kmetijskih gospodarstev. Velik delež površin zemljišč kmetijskih gospodarstev pogosto prispevajo gozdovi in več kot polovica kmetijskih gospodarstev ima pravzaprav tudi v Nemčiji le do 20 ha obdelovalnih površin (Lisec, 2007). V Nemčiji je opaziti trend zmanjševanja kmetijskih gospodarstev. Pri kmetijski politiki poskuša Nemčija v ospredje postaviti pomen lokalne prehranske samooskrbe, razvoj podeželja z izboljšavo pogojev za kmetovanje in z razvojem drugih s kmetijstvom in z gozdarstvom usklajenih dejavnosti ter ustaviti negativne demografske trende podeželskih območij (predvsem v nekaterih vzhodnih deželah). Kljub visoki stopnji prehranske samooskrbe je Nemčija ena od prvih držav, ki je v svoje prostorske razvojne programe sistematično začela vključevati tudi vidik lokalne prehranske samooskrbe. Ne glede na različno stanje v zahodnih in nekdanjih vzhodnih deželah je v Nemčiji v splošnem zelo sistematično urejeno področje razvoja podeželja in kmetijstva oziroma gozdarstva. Tradicionalno je podeželski prostor v Nemčiji planiralo pravzaprav kmetijstvo, zato tudi utečena organizacijska struktura za izvajanje agrarnih operacij v posameznih zveznih deželah. 6.2.1.2 Nadzor nad transakcijami kmetijskih posesti in gozdov v Nemčiji Podobno kot v drugih evropskih državah tudi Nemčija pozna uravnavanje in kontrolo zemljiškega trga preko številnih zakonskih določil. Posebna omejitev velja za trg s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, kjer je po zakonu o prometu z zemljišči iz leta 1961 poleg obligacijske pogodbe za transakcijo nujna odobritev pristojnega organa, kar se nanaša tudi na vodna zemljišča in ledine. Med izjeme, ko ni treba posebnega potrdila za transakcijo, spadajo zemljiške ureditvene operacije, transakcije zemljišč znotraj zazidalnih in sanacijskih območij ipd. Namen odobritve upravnega organa je predvsem preprečevanje drobljenja zemljiške posesti ter neprimernih okoliščin transakcij (previsoke cene, ker so potem zemljišča nedosegljiva kmetom ipd.). Dodatno velja poudariti, da večina zveznih dežel tudi izvaja kontrolo nad izvajanjem katastrske preureditve (parcelacije) kmetijskih in gozdnih zemljišč. Tudi sama geodetska služba je sicer različno organizirana v različnih zveznih deželah. Na primeru Bavarske naj povemo, da vse katastrske postopke izvajajo javne službe (torej ni zasebnikov za geodetska dela v katastru), ki strogo upoštevajo vse omejitve transakcij, dodatno pa sistem omogoča znotraj ene uprave regulirati cene katastrskih storitev (glede na tržno vrednost nepremičnine). Nemčija ima tradicionalno na ravni dežel organizirane službe, ki so zadolžene za razvoj podeželja, v tem okviru pa tudi za izvajanje komasacij in drugih agrarnih operacij. Slednje so zadolžene za celovite prostorske ureditve podeželskega prostora in imajo na področju prostorskih ureditev še veliko več kompetenc kot kmetijski uradi v Avstriji, saj pokrivajo tudi vaška naselja in s tem ureditev vasi. Dobre prakse sicer narekujejo močno sodelovanje teh javnih služb za razvoj podeželja z občinami, toda tudi v Nemčiji, podobno kot v Avstriji, podeželski prostor ne planirajo občine. Razlog je v varovanju kmetijskih zemljišč in zagotavljanju pogojev za razvoj kmetijstva ter drugih s kmetijstvom in gozdarstvom usklajenih gospodarskih panog, s tem pa v zagotavljanju pogojev za kakovostno življenje na podeželju. Občine s svojimi plani za urbane aglomeracije ne morejo posegati enostransko v kmetijski prostor. Usklajevanje poteka na ravni planskih regij in tudi višje na ravni dežel. Na ta način imajo občine zelo omejene pristojnosti na področju planiranja širitve urbanih območij. 6.2.1.3 Sistem evidentiranja nepremičnin v Nemčiji V Nemčiji se nepremičnine obravnavajo na podoben način kot pri nas in v Avstriji. Osnovno enoto zemljiškega katastra predstavlja zemljiška parcela (nem. das Flurstück), ki jo po starem pruskem izrazu imenujejo tudi parcela (nem. die Parzelle). Izraz nepremičnina (nem. der Liegenschaft) se nanaša na zemljiško parcelo, skupaj s stavbo. Zemljiški katastrski sistem predstavlja evidenco o zemljiških parcelah in o stavbah. Je tehnična podpora zemljiški knjigi (nem. das Grundbuch), ki zagotavlja pravno varnost z evidentiranjem stvarnih in drugih pravic na nepremičninah. Katastrska služba in zemljiška knjiga sta organizirani različno po posameznih zveznih deželah. Nemčija je bila ena prvih držav, ki se je odločila za digitalizacijo podatkov zemljiškega katastra, tako je danes že večji del Nemčije pokrit z digitalnimi podatki zemljiške knjige in katastra. V preteklih desetletjih je Nemčija vzpostavila katastrski informacijski sistem ALKIS (nem. Amtliches Liegenschaftskatasterinformation-system), ki ga sestavljata digitalna zemljiška knjiga ALB (nem. Automatisiertes Liegenschaftsbuch) in digitalni katastrski načrti ALK (nem. Automatisierte Liegenschaftskarte) skupaj z opisnimi podatki. ALKIS predstavlja del baze prostorskih podatkov, ki jih je mogoče dobiti preko Zvezne uprave za geodezijo in kartografijo (nem. Bundesamt für Kartographie und Geodäsie) za celotno državo (Lisec, 2007). 6.2,2 Komasacije (kmetijskih) zemljišč v Nemčiji v preteklosti S problemom razdrobljenosti kmetijskih zemljišč so se nekatere nemške dežele srečale že zelo zgodaj. Viri pričajo o zelo zgodnjih sistematičnih ukrepih za razvoj podeželja v regiji Allgäu. Od 16. do 19. stoletja so tam poskušali s postopki preurejanja zemljišč in naselij (nem. die Vereinödung) doseči čim bolj ugodno posestno strukturo. S temi zgodnjimi operacijami so stremeli k zaokroženosti (arondiranosti] kmetijskih gospodarstev. Prve komasacije kmetijskih zemljišč so se pojavile v 19. stoletju. Bavarska je vključila zložbo kmetijskih zemljišč v zakonodajo že leta 1861. Bavarsko prakso je kasneje prevzela celotna Nemčija. Pojem komasacije je bil uradno prvič uveden leta 1886, ko je bavarski kralj Ludvik II. podpisal Zakon, ki zadeva komasacijo (nem. Gesetz die Flurbereinigung betreffend). Vse do tedaj so se uporabljali drugi pojmi za različne vrste zložb zemljišč. Nekatere organizacijske izboljšave in večjo demokratičnost v postopku je prinesel Zakon o komasaciji iz leta 1922. Zakon se je nato precej spreminjal, čedalje bolj pa je ob izvajanju komasacij postajalo pomembno tudi varstvo narave. Za Nemčijo je značilno, da je že takoj po drugi svetovni vojni začela s celovitim urejanjem podeželskega prostora, kjer so komasacije zemljišč vedno imele vidno vlogo (glej: Olschowy, 1955; Osthoff, 1967). Na Bavarskem so tako kot primer v letu 1959 v povezavi s spodbujanjem kmetijstva začeli s tako imenovanimi sanacijami vasi [nem. die Dorfsanierung), katerih cilj je bil predvsem zmanjševanje proizvodnih stroškov v kmetijstvu. V letu 1973 je bila na Bavarskem sanacija vasi organizacijsko in vsebinsko neposredno povezana s komasacijo (Magel in Attenberger, 1983, cit. po Obreque, 2005) - glej Sliko 6-13. Komasacije še danes predstavljajo pomemben pristop k izboljševanju zemljiške lastniške strukture v Nemčiji. Nov izziv pri komasacijah predstavljajo najemna razmerja, predvsem dinamika najemanja kmetijskih zemljišč zaradi manjšanja števila aktivnih kmetijskih gospodarstev. Nemčija pozna danes za namen smotrnega kmetijskega gospodarjenja in za razvoj podeželja številne ukrepe, ki poleg zložb zemljišč obsegajo celovito prenovo vasi in vaške infrastrukture. Razvoj takšnih programov je še toliko pomembnejši za nekdanje vzhodne dežele [van Dijk, 2004]. Pri tem se vse bolj poudarja celovite rešitve planiranja in razvoj podeželja, kjer se med drugim izpostavlja medobčinsko in medinstitucionalno sodelovanje ter povezava različnih instrumentov za urejanje podeželja oziroma podeželskega prostora. Slika 6-13: Pristop celovitega urejanja podeželskega prostora (Landentwicklung Bayern, 2011). 6.2.2.1 Organizacijski vidik izvajanja komasacij zemljišč v Nemčiji Na državni ravni ureja komasacije kmetijskih in gozdnih zemljišč Zakon o komasacijah {Flurbereinigungsgesetz, FlurbG, 1953'), ki je glede na prvotno obliko nekoliko spremenjen [Priloga VII). Osnovni namen Zakona o komasacijah je izboljšava pridelovalne sposobnosti zemljišč in obdelovalnih pogojev v kmetijstvu in gozdarstvu, ob upoštevanju zahtev posameznih kultur in spoštovanja kulturne krajine, preko obsežnejše zložbe oziroma komasacij zemljišč. Zvezni zakon dopušča, da dežele in okrožja same imenujejo tako imenovane komasacijske organe [nem. die Flurbereingungsbehörde), zato se sama organizacija, v določeni meri pa tudi izvedba in dobre prakse, razlikujejo od dežele do dežele. Prvotni uradi za komasacijo, ki so organizacijsko spadali k deželnim ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, so se v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja preimenovali v urade za urejanje zemljišč in razvoj podeželja, v zadnjih letih pa v urade za regionalni razvoj, razvoj podeželja in urejanje zemljišč. Z uvajanjem okoljskega vidika v urejanje kmetijskega prostora se je delo čedalje bolj usmerjalo v uvajanje večfunkcionalnosti v kmetijstvu in v prenovo in razvoj vasi ter zemljiški management. Ponekod so se službe reformirale tako, da so se oddelki za komasacije priključili geodetski službi oziroma uradom za zemljiški kataster. Ne glede na obliko organizacijske strukture še danes velja, da imajo vodilno vlogo in vlogo koordinatorja projektov razvoj podeželja in drugih agrarnih operacij geodetski strokovnjaki javnih služb. Na Bavarskem, kot primer, predstavlja zvezno krovno organizacijo za komasacije, agrarne operacije in razvoj podeželja Bavarsko ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo [nem. Bayerisches Staatsministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Forsten). Operativno izvajajo projekte posebne pisarne za razvoj podeželja [nem. Amt für Ländliche Entwicklung), ki jih je na Bavarskem skupno sedem [Slika 6-14). Deželna zakonodaja določa njihove stvarne in krajevne pristojnosti, sama struktura zaposlenih pa je izredno interdisciplinarna - koordinatorji in vodje projektov so geodetki strokovnjaki, ki sodelujejo z agronomi, gozdarji, krajinskim arhitekti, pravniki, ekonomisti itn. Na tem mestu velja omeniti, da se mora vodja projektov, geodet kot višji geodetski uradnik, obvezno dodatno izobraževati [dve leti pripravništva pod vodenim mentorstvom z zaključnim strokovnimi izpitom) v okviru sheme višjih geodetskih uradnikov, ki so potem lahko zaposleni na geodetskih upravah ali pa na uradih za razvoj podeželja. Kot zanimivost povejmo, da ponujajo uradi preko spletnega GlS-a enostaven vpogled v zaključene in tekoče projekte komasacij ter drugih dejavnosti uradov, kjer lahko posameznik pridobi koristne informacije in spozna nekatere dobre prakse. Slika 6-14: Krajevne pristojnost uradov za razvoj podeželja na Bavarskem (Landentwicklung Bayern, 2011). 6.2.2.2 Zakonska osnova komasacij kmetijskih zemljišč v Nemčiji Osnovni zakonski okvir komasacij kmetijskih in gozdnih zemljišč v Nemčiji podaja Zakon o komasacijah {Flurbereinigungsgesetz, FlurbG) iz leta 1976 (Priloga VII], ki izvira sicer iz starega zakona iz leta 1953. Pred tem so imele posamezne dežele svoje zakonske okvire za izvajanje komasacij, predvsem zaradi odločitve države, da je treba poskrbeti za prehransko varnost, se je sprejel državni zakon (takrat veljaven za nekdanjo Zvezno Republiko Nemčijo). V nekdanji Vzhodni Nemčiji se je v preteklosti izvajala obsežna agrarna reforma, kar botruje različnim stanjem zemljiške oziroma zemljiško-posestne strukture kmetijskih gospodarstev. Sam postopek komasacije bi lahko v Nemčiji opredelili z naslednjimi koraki (več o Nemčiji in Bavarski v poglavju o celovitem razvoju podeželja):_ 1) Pripravljalna dela in uvedba postopka: informiranje udeležencev o komasaciji in odločitev zanjo; določitev komasacijskega organa, ki vodi komasacijo (dežela, okrožje) - okrožni komasacijski organ; informiranje nosilcev javnih interesov: kmetijsko poklicno zastopstvo, pristojni deželni organi za planiranje, občina in zveza občin ter druge organizacije in organi za kmetijstvo, ki pripadajo pristojnim deželnim uradom; obveščanje ali informiranje zveznih organov in organov dežele, občine in zveze občin ter drugih javnih organov o načrtovanem postopku komasacije; informiranje udeležencev (načrt komasacije, stroški); Uredba (sklep) o komasaciji: ^ javni razglas o komasaciji (objavljen 2 tedna), določitev komasacijskega območja, ^ možne so manjše spremembe območja (komasacijski organ), za večje spremembe območja je potrebna ponovna uredba in informiranje, v^ postopek se ustavi, če se izkaže za nesmotrnega, ustanovitev skupnosti udeležencev (ob sklepu in je javnopravna institucija). 2) Preoblikovanje komasacijskega območja, načrt komasacije: - ugotavljanje vrednostni starih zemljišč, razgrnitev rezultatov (pojasnitev, ugovori...); Načrt komasacije začasna omejitev rabe zemljišč v primeru redne obdelave, soglasja h komasaciji; določitev in ureditev parcelnih mej na obodu komasacijskega območja; zbiranje pobud, želja; načrt o skupnih napravah ter površinah in o javni infrastrukturi in napravah; razgrnitev plana; opredelitev in obravnava načel za nadomestila: ukinitev pravic - služnosti, realna bremena in podedovane pravice na zemljišču, kakor tudi osebne pravice do posesti ali uporabe zemljišča, ^ določitev načel komasacije in posebnosti (skupna lastnina, nasadi...), ^ opredelitev komasacije glede na naselja, celovito urejanje podeželja; razgrnitev načrta komasacije, zbiranje pripomb; odločba o izvedbi komasacijskega načrta; razglasitev novih ureditev. 3) Vzpostavitev novega stanja: ureditev javne infrastrukture, skupnih naprav, določitev meja zemljišč v naravi; vnos v javne knjige ob dokončnosti komasacije (zemljiška knjiga, kataster]; uredba o novem stanju - vključno z urejeno infrastrukturo, vodotoki, ekološkimi elementi. 6.2.2.2.1 Pripravljalna dela in izvedba komasacij O načrtu izvajanja komasacij kmetijskih in gozdnih zemljišč morajo biti že takoj ob pobudi obveščeni različni nosilci javnih interesov, vključno z zveznimi in deželni organi, občinami in zvezami občin ter drugimi javnimi organi. Komasacija se začne z uredbo pristojnega organa. Komasacijsko območje določi pristojni komasacijski upravni organ, in sicer takoj ob pobudi (ob informiranju udeležencev). Tekom komasacije se lahko območje komasacije spremeni, vendar to odredi komasacijski organ, ki mora obvestiti lastnike zemljišč. Za večje spremembe komasacijskega območja (kaj to pomeni, ni izrecno določeno) se komasacija ponovno uvede z uredbo. Komasacija se lahko tudi prekine, vendar le v primeru, ko se ugotovi, da ni smotrna. Za plačilo že izvedenih del poskrbi komasacijski organ Qavna sredstva). Od objave uredbe o komasaciji veljajo do nespodbitnosti načrta komasacije sledeče omejitve: pri rabi zemljišč lahko brez soglasja komasacijskega organa pride le do takih sprememb, ki so del rednega gospodarjenja; zgradbe, vodnjake, jarke, ograje, terase in podobne naprave je dovoljeno postaviti, narediti, bistveno spremeniti ali odstraniti le s soglasjem komasacijskega organa; sadno drevje, jagodičje, trto, hmelj, posamezna drevesa, žive meje, poljske in obrežne drevnine je dovoljeno odstraniti le v izjemnih primerih, če niso prizadeti interesi urejanja, predvsem varstva narave in nege krajine, ob soglasju komasacijskega organa. Udeleženci komasacije so lastniki in zakupniki zemljišč. Udeležence se določi na podlagi vpisov v zemljiško knjigo. Če je posest sporna, lahko komasacijski organ za čas spora upravičencu postavi zastopnika. Enako velja, če posestnik ne obstaja. Za pravice, ki niso razvidne iz zemljiške knjige, se lahko pozove javno, da se uredijo v roku 3 mesecev. V komasacijskih postopkih so aktivni tudi: a) občine in združenje občin; b) lastniki skupnih in javnih naprav, kjer se mora zagotoviti zemljišča za javne naprave, kot so: javne poti, ceste, objekti železnice, tramvajske proge in druge zadeve javnega prometa, objekti za oskrbo z vodo, energijo, čistilne naprave, kanalizacijo, protivetrno zaščito, klimatske in požarnovarnostne naprave, naprave za zaščito pred emisijami, igrišča in športne naprave ter naprave, ki služijo varstvu narave, negi krajine in rekreaciji; c) vodne in zemljiške skupnosti (vplivi na vodna zemljišča); d) nosilci pravic na zemljiščih na komasacijskem območju ali osebnih pravic, ki daje posest ali uporabo ali omejuje uporabo teh zemljišč; e) lastniki, katerih zemljišča niso na komasacijskem območju, so pa dolžni prispevati k stroškom za vzdrževanje ali izvedbo ali so soudeleženi pri ureditvi trajnih mejnih obeležij na meji komasacijskega območja. Vsi našteti udeleženci (predvsem lastniki in zakupniki) ustanovijo skupnost udeležencev (nem. Teilnehmergemeinschaft). Ta nastane z uredbo o komasaciji in je pravna oseba, ki je pod nadzorom komasacijskega organa. Skupnost udeležencev lahko pridobi od udeležencev samo članarino v denarju (denarni prispevki) ali v stvareh, v delu, v uslugah ali v drugih dajatvah (stvarne dajatve), če so ti stroški v interesu komasacijskih udeležencev. Prispevki udeležencev so odvisni od vrednosti njihovih novih zemljišč, razen če ni v načrtu komasacije določeno drugače. Dokler niso izdelana merila in obveza za plačilo, določi komasacijski organ začasna merila za prispevek, po katerih se pobira predujem (denar). Skupnost udeležencev ima upravni odbor, ki je sestavljen iz več članov. Člani komasacijske skupnosti izmed sebe volijo člane v komasacijski odbor. Za vsakega člana upravnega odbora je treba izvoliti ali imenovati tudi namestnika. Na osnovi določene posestne strukture in ob dani vrednosti zemljišč se določi vrednost vloženih zemljišč za posameznega deležnika komasacije, kar predstavlja osnovo tudi za novo delitev komasacijskega sklada. Ugotavljanje vrednosti mora potekati tako, da se vrednost zemljišč posameznega udeleženca določi glede na vrednost vseh vloženih zemljišč v komasacijski sklad. Pri vrednotenju zemljišč ločimo kmetijska in gozdna zemljišča od stavbnih zemljišč in objektov, ki so prav tako lahko vključeni v komasacijo: vrednost kmetijskih zemljišč se določi na osnovi Zakona o cenitvi kmetijskih zemljišč. Vrednost praviloma ugotavljajo kmetijski izvedenci. Za velikost zemljišča (površino) je praviloma odločilen zapis v zemljiškem katastru. za stavbne površine, zemljišča z objekti, napravami ipd. se praviloma določa tržna cena. Rezultati vrednotenja morajo biti javno razgrnjeni. Nova parcelna struktura komasacijskega območja se določi ob upoštevanju grajene in druge krajinske strukture in sicer v skladu z interesi udeležencev kot tudi javnimi interesi razvoja podeželja, ob upoštevanju okoljskih vidikov in javne koristi. Pristojni komasacijski organ izdela v sodelovanju s kmetijskimi službami, drugimi udeleženimi organi in organizacijami, predvsem pa s strokovnjaki pristojnih uradov za komasacijo, splošne smernice za smotrno novo posestno strukturo območja komasacije. Pri tem je treba upoštevati določila predhodnega planiranja, predvsem skupnih in javnih naprav ter rabe zemljišč. Na območju komasacije je treba urediti poti, ceste, vodotoke in druge skupne dobrine, združiti skupne interese, ki so lahko tudi pobuda za komasacijo (izgradnja infrastrukturnih objektov kot primer). Obstoječe naprave se lahko spremenijo, prestavijo ali vključijo v projekt komasacije. Plan urejenosti javnih oziroma skupnih zemljišč, infrastrukturne ureditve, je treba na javni razpravi obravnavati z nosilci javnih interesov, vključno s kmetijskimi poklicnimi zastopstvi. Načrt ureditve javnih površin in infrastrukture ni potreben v primeru manjših sprememb in razširitev. Pri novi delitvi zemljišč komasacijskega sklada velja načelo, da vsak udeleženec za vloženo zemljišče dobi zemljišče enake vrednosti ob upoštevanju odbitkov zemljišč za skupne in javne objekte oziroma površine. Dodeljena zemljišča morajo biti v čim večjih kosih (Slika 6-15). Neizogiben primanjkljaj ali višek zemljišč je treba poravnati v denarju. Vsaka zemljiška parcela mora biti dostopna po poteh. Kolikor je mogoče, je treba urediti osuševalne jarke. Zemljišča v nekdanji skupni rabi, ki so na komasacijskem območju, se lahko vključi v komasacijski sklad in razdeli. Če je to v skladu z namenom komasacije, so lahko ukinjene služnosti, realna bremena in podedovane pravice na zemljiščih, kakor tudi osebne pravice do posesti ali uporabe zemljišča. Slika 6-15: Posestna struktura dveh kmetij pred in po komasacijah (Flurneuordnung ..., 2005). Začasno razliko med vrednostjo starih zemljišč in vrednostjo dodeljenih zemljišč, kakor tudi druge začasne izgube posameznih udeležencev, ki bistveno presegajo obseg enakih izgub pri ostalih udeležencih, je treba poravnati z denarjem ali na drug način. Če s tem soglašajo, lahko udeleženci namesto v zemljiščih dobijo delno ali v celoti denarno nadomestilo. Če je udeleženec lastnik stavbnih zemljišč, se lahko dodeli zemljišče, ki mu pripada po načrtu komasacije, ob njegovem soglasju, enemu ali po delih večjemu številu bodočim graditeljem. Komasacijski organ lahko v načrtu komasacije razdeli tudi hipoteko, s katero so obremenjena stavbna zemljišča, s posameznimi deleži na dodeljena zemljišča, če so bila ta dodeljena različnim bodočim graditeljem, in sicer glede na vrednost, ki jim pripada po načrtu komasacije. Upnik ne more ugovarjati razdelitvi. Po nastopu novega pravnega stanja jamči pridobitelj zemljišča, to je bodoči graditelj, za osebno terjatev. Pravice upnika do dotedanjega lastnika usahnejo. Pred izdelavo načrta komasacije mora komasacijski organ, če je to potrebno, zagotoviti postavitev stalnih mejnih znamenj na obodu komasacijskega območja. Pri tem se zahteva, če je komasacijsko območje na meji, ureditev drugih upravnih mej (naselje, občine ipd.). Komasacijski organ v načrtu komasacije na kratko predstavi rezultate postopka. V načrt komasacije so vključeni načrt poti, voda in druge infrastrukture, s spremljevalnim načrtom nege krajine, skupnih in javnih naprav, prikazane so stare zemljiške parcele in pravice udeležencev, nadomestila ter ureditev drugih pravnih razmerij. 6.2.2.2.2 Vzpostavitev novega stanja Načrt komasacije mora biti razgrnjen. Ugovore, ki ostanejo nerešeni po zaključku obravnave, predloži komasacijski organ višjemu komasacijskemu organu (na deželni ravni]. Ko postane načrt komasacije dokončen, odredi komasacijski organ njegovo izvedbo [uredba o izvedbi). Z nastopom novega pravnega položaja je treba to dejstvo javno objaviti. Izvedba komasacijskega načrta se lahko odredi pred njegovo dokončnostjo, če je komasacijski organ preostale ugovore predložil višjemu komasacijskemu organu. Predhodna (začasna] uvedba nove posesti je možna: če so bile meje nove posesti prenesene na teren in obstajajo dokončni podatki za površino in vrednost novih zemljišč ter če je določeno razmerje zahtevanih nadomestil za vsakega udeleženca. O novi delitvi je treba obvestiti udeležence in jo na zahtevo na kraju samem razložiti. Začasna uvedba v posest je lahko omejena na dele komasacijskega območja. S trenutkom, ki je določen v uredbi o izvedbi, preidejo zemljišča v posest, upravljanje in koriščenje na novega lastnika, prejemnika po načrtu nove delitve zemljišč. Poseben poudarek je na varstvu pravic tretjega. Novo zemljišče nadomesti stara zemljišča in praviloma se te pravice pripišejo novim zemljiščem. razen, če se ne razveljavijo (služnosti, realna bremena in podedovane pravice na zemljišču, kakor tudi osebne pravice do posesti ali uporabe zemljišča). Posebna določila veljajo za užitek in zakup. Novo stanje je treba na zahtevo komasacijskega organa vnesti v javne knjige po načrtu komasacije, ki je pravno veljaven. Vlogi za vpis v zemljiško knjigo je treba priložiti potrdilo o nastopu novega pravnega stanja in overovljen izpis iz načrta komasacije, ki mora dokazovati: lastnike zemljišč, ki sodijo na območje komasacije; stara zemljišča in pravice ter v ta namen določena nadomestila; dodelitve zemljišč ter skupne in javne naprave; pravice, ki ugašajo, ki se prenašajo na nova zemljišča in pravice, ki jih je treba na novo vpisati. Do popravka v zemljiškem katastru velja, da je načrt komasacije uradna zemljiška evidenca. 6.2.2.3 Nekatere posebnosti komasacij v Nemčiji Predvsem severne zvezne dežele in zvezne dežele nekdanje Vzhodne Nemčije se srečujejo s problemom vetrne in vodne erozije ter drugimi negativnimi učinki pred desetletji preveč radikalnih komasacij. Na teh območjih Nemčija izvaja večje projekte ekološke sanacije kmetijske krajine. Sicer pa je v Nemčiji velik poudarek namenjen celovitemu razvoju podeželja. Zanimivo je, da se komasacije uvajajo tudi na reliefno razgibanih terenih (Slika 6-16), saj sodobna kmetijska obdelava tudi na takih območjih zahteva nekatera odstopanja od tradicionalnih oblik zemljiške posesti. Pri urejanju parcelne strukture na takih območjih se poleg okoljskih in gospodarskih učinkov upošteva zelo stroga estetska načela, da se ohranja tipologija krajine. Slika 6-16: Zložba zemljišč v krajini s terasami. Kaiserstuhl (Flurneuordnung ..., 2005). Posebna določila veljajo za zložbe gozdnih zemljišč: za vključitev strnjene gozdne površine, večje od 10 ha, je potrebna privolitev gozdarskega nadzornega organa; za večja gozdna zemljišča, ki ne potrebujejo zložbe in od komasacije nimajo nobene bistvene koristi, se prispevki za komasacijo ne zaračunajo; Če je treba določiti vrednost lesnega sestoja, se uporabijo pravila za izračunavanje vrednosti gozda; od objave uredbe o komasaciji do uredbe o izvedbi je potrebno za sečnjo, ki presega okvire predpisanega gospodarjenja, dovoljenje komasacijskega organa; pristanek pa se lahko da le v soglasju z gozdarskim nadzornim organom; če so bile sečnje opravljene v nasprotju s predpisom, mora tisti, ki je sekal les, posekane ali razredčene predele po navodilih ponovno zasaditi v skladu s predpisi; strnjena gozdna površina, ki je večja od 3 ha, se sme spremeniti le s pristankom lastnika ali gozdnega nadzornega organa; če se gozdna površina dodeli drugemu, je treba dati nadomestilo za rastoči les, po možnosti v višini vrednosti lesa; za delitev gozdnih zemljišč, ki so v skupni lasti, in za ukinitev služnosti je potreben pristanek gozdarskega nadzornega organa. Nemška zakonodaja pozna tudi poenostavljen postopek komasacij v okviru projektov razvoja podeželja. Ta poenostavljen postopek velja za naslednje primere: 1) pri ukrepih razvoja podeželja, še posebej ukrepe agrarnega strukturnega izboljšanja, poselitve, prenove vasi, urbanistične ukrepe, ukrepe varstva okolja, sonaravnega razvoja voda, varstva narave in nege krajine ali oblikovanja podobe naselja ali krajine; 2) pri odpravljanju splošnih slabosti na kultiviranem prostoru, ki nastanejo ali so obstajali s postavitvijo, spremembo ali odstranitvijo infrastrukturnih naprav ali drugih ukrepov; 3) odprave konfliktov rabe zemljišč; 4) izpeljave potrebne preureditve zemljiške posesti v zaselkih, majhnih občinah, območjih s samotnimi kmetijami kot tudi na območjih z že izvedeno komasacijo. Komasacijski organ s sklepom določi območje komasacije. Sklep je treba poslati sodelujočim v prepisu ali javno objaviti. Poenostavljeni postopek komasacije lahko sprožijo lastniki zemljišč ali druga zakonsko upravičena pravna oseba. Rezultati vrednotenja se pri enostavnih postopkih razgrnejo skupaj z načrtom komasacije. Izdelavo načrta poti in voda s spremljevalnim načrtom nege krajine se lahko opusti. Odgovarjajoči ukrepi se v tem primeru vključijo v načrt komasacije. 6.2.2.3.1 Sodelovanje javnosti pri projektih urejanja zemljišč Aktivna udeležba občanov in lastnikov je uspešen način iskanja najboljše rešitve v prostoru za dobrobit vseh prebivalcev. Gre za planiranje od spodaj navzgor in hkrati se tvori soodgovornost občanov za njihov širši življenjski prostor. Po nemški zakonodaji imajo posamezniki možnost za razpravo ali ugovor pri poseganjih v prostor. Ker ukrepi komasacij in agrarnih operacij zadevajo krajino, imajo vsi krajani pravico se udeleževati postopka - krajina je v nasprotju z zemljiškimi posestmi javno dobro. Njeno spreminjanje vpliva na vse krajane, ne samo za lastnike zemljišč. Pri snovanju plana ureditve komasacijskega območja je vključena vsa javnost (Slika 6-17). Praksa pri komasacijah na Bavarskem neformalno že dolgo izpolnjuje udeležbo vseh krajanov pri razgrnitvah planov. Predstavniki skupnosti udeležencev pogosto zasedajo na javni obravnavi in sestanki so dostopni vsem krajanom. Planiranje (nove ureditve kmetijske in gozdne krajine, vasi) ni omejeno na le strokovno planiranje ampak tudi zavestno planiranje v dialogu s krajani. S takimi planskimi metodami se od krajanov pridobi veliko podatkov o trenutnem stanju, prav tako tudi o željah in potrebah. Pri tem se razvija zavest krajanov in njihova odgovornost; gradi se identiteta, poudarjajo nemški poznavalci (Schmidt, 2011). Način načrtovanja in urejanja podeželskega prostora na Bavarskem obsega dialog (nem. Dialogplanung) kot konstruktivno iskanje najboljše dolgoročne rešitve v prostoru za vse udeležene in vse krajane. Pomembno je, da ravno te dotične osebe, kateri nosijo posledico komasacij, pomembno prispevajo k pripravi in izvedbi postopka in da med seboj tvorijo zavedanje in spoštovanje do krajine kot skupnega dobra. Gre za družbeni proces, ki prinaša v podeželsko krajino sodobnost Dolgoročno zadovoljni krajani so pogoj za ohranjanje poselitve na deželi in njen razvoj. Aktivna udeležba prinaša mnogo prednosti. Probleme krajanov se poskuša rešiti v postopku komasacije, ohranja in razvija se krajina, ki je lahko podlaga za turizem in rekreacijo, tvorijo se nova delovna mesta in omogoči se prostor za poselitev. Tako se na podeželju, v občini tvorijo pogoji za ohranitev poselitve in dvig kakovosti življenja. Slika 6-17: Aktivna udeležba krajanov pri urejanju podeželskega prostora (Landentwicklung Bayern, 2011). 6.2.2.3.2 Komasacije na Bavarskem Bavarska ima s komasacijami uspešno prakso in dolgoletno tradicijo. Njihov slogan, ki se glasi: Komasacija - velik korak za podeželski prostor - povečanje gospodarske moči in strukturno izboljšanje (Ländliche Entwicklung in Bayern, 2006), nam pojasnjuje glavni namen tega instrumenta urejanja podeželja. Komasacija je na Bavarskem zanesljiv in učinkovit instrument za dolgoročni razvoj kulturne krajine. Zakon o komasacijah opredeljuje komasacijo kot strokovno, organizacijsko, pravno in finančno pomoč za: novo celovito (pre)ureditev zemljiške posesti, izpeljavo gradbenih ukrepov in ukrepov urejanja krajine, prometno urejanje in urejanje druge potrebne infrastrukture in - vodovarstvene ukrepe, ukrepe za varovanje tal, naravnih virov in nego krajine. Pri snovanju nove razdelitve zemljišč morajo izvajalci (uradi za razvoj podeželja) na Bavarskem upoštevati 8 načel (Magel, 2009): načelo zasebne rabe - primarni so cilji zasebnih lastnikov zemljišč, načelo nadomestila - gre le za menjavo lastniških objektov, ni možna menjava lastnikov, načelo subsidiarnosti - prenos nalog in odgovornosti na hierarhično nižjo raven, do stopnje, v kolikor jo ta zmore opraviti, načelo pravične (zemljiške) odpravnine, kompenzacije - potrebno je zagotoviti pravično nadomestilo v vrednosti zemljišč, načelo učinkovitosti - za to so posebne pravne poti, krajše roki, načelo časovno omejenega trajanja - po zaključku projekta se pooblastila komasacijske skupnosti končajo, predstavniki skupnosti udeležencev so izbrani za celoten a omejen čas postopka, načelo družbi in okolju primerne rabe tal in urejanja okolja - poišče se kompromisna rešitev med različnimi interesi v prostoru ob zagotovilu trajnostne rabe naravnih virov in načelo pravne države - izpelje se uradno voden postopek. Na Bavarskem so komasacije instrument celovitega razvoja podeželja. Sočasno s komasacijo se običajno izvaja prenova vasi. Ukrep komasacije obsega med drugim reševanje prostorskih težav kmetijskih gospodarstev in pa predvsem celovito prispeva k izboljšanju pogojev življenja na podeželju z vidika dolgoročnega ohranjanja naravnih virov in krajine. Komasacija je instrument, ki je v službi vseh prebivalcev podeželja. Veliko izzivov v podeželskem prostoru, vključno z varovanjem kmetijskih zemljišč, je lahko celovito in učinkovito obvladljivih s celostnim planiranjem in medobčinskim sodelovanjem. Projekti komasacij in prenove vasi vključujejo tudi učinkovito uresničevanje javnih in zasebnih interesov, kar predstavlja za krajane pomembno spodbudo za sodelovanje v projektih. Ti so aktivno vključeni v planskih in izvedbenih procesih (Slika 6-18]. zahteva sstrani kmetov, obSnealitre^ega pri uradu za rarvi^ podeželja ^^ inforniiranje lastnikov zemijišč izv^a urad za razvq podeželja : pripravljalnafaza izoblikovartjedelovnegaobmoqa, izdelava idej in začasen plan postopka skup^ z občani in s podporo urada za razvoj podeželja H ^^ ; določitev ciljev in lakijučnih ukrepov in pomoč pri nastajanju projekta D- izvaja urad za razvoj podeželja usklajevanje z nosilci Javnih interesov izvaja urad za razvoj podeželja uvedba postopka izvede urad za razvoj podeželja tvori se skupnost udeležencev izbira predstavnikov skupnosti udeležencev pod vodstvom urada za razvoj podeželja planiranje ukrepov izvaja skupnost udeležencev določitev planov/potrditev planov izvaja urad za razvoj podeželja izvajanje ukrepov vodi skupnost udeležencev označitev in izmere nove zasnove vodi skupnost udeležencev doiočitevvrednosti zemljišč vodi skupnost udeležencev pogajanje z lastniki zemljiščo novi ureditvi zemljišč vodi skupnost udeležencev izdelava nove ureditve vodi skuprtost udeležencev označitevin izmera novih zemljišč vodi skupnost udeležencev izdelava podlag za vpis v zemljiško knjigo in kat vodi skupnost udeležencev ter Slika 6-18: Postopek komasacij na Bavarskem s pomembnimi deležniki (Ländliche Entioicklung in Bayern, 2006). Viri financiranja komasacij na Bavarskem so lahko različni. Skupnost udeležencev lahko prejme za ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti, subvencije s strani EU, države in dežele Bavarske. Odvisno od gospodarskih zmogljivosti znaša podpora v povprečju 80 % kritja nastalih stroškov. Preostalo morajo zbrati udeleženci kot lastno financiranje. Za ukrepe v javnem interesu prispeva občina ali drugi deležnik postopka v dogovorjeni višini financiranja (Ländliche Entw^icklung in Bayern, 2006). Bavarsko ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo izdaja smernice za podporo in financiranje razvoja podeželja. Finančna podpora je namenjena zlasti regijam s prevladujočo agrarno strukturo in skupnim gospodarskim deficitom. Finančna pomoč se izvaja preko uradov za razvoj podeželja. Bavarska, pa tudi na splošno Nemčija, je razvila komasacije v instrument celovite ureditve podeželja. Že v začetku 50-ih let preteklega stoletja so v Nemčiji uvedli komasacije kot instrument celovitega urejanja kmetijske krajine, z zakonodajo sredi 70-ih preteklega stoletja pa so komasacijo razvili v ukrep celostnega razvoja podeželja - Slovenija glede na vsebino komasacij močno zaostaja za nemško prakso, saj so komasacije do nedavnega pomenile praviloma le zložbo zemljišč, same agromelioracije pa so se do nedavnega oziroma se še praviloma izvajajo po novi razdelitvi zemljišč (Slika 6-19). SLOVENIJA agrarna reforma po drugi SV-vojni junij 2011 KOMASACUAKOT AGRARNOTEHNIČNA OPERACÜA KOMASACUA SKUPAJ Z AGROMELIORACUO KOMASACUA KOT ZEMUlŠKI UKREPCELOSTNEGA RAZVOJA PODEŽEUA 1886 1953 1976 t BAVARSKA Slika 6-19: Prikaz vsebine postopka komasacije skozi čas v Sloveniji in na Bavarskem (Kos, 2011). 6.3 Norveška 6.3.1 Osnovni podatki o Norveški Norveška obsega 323.787 km^ površin (pod Kraljevino Norveško dodatno spadata še Svalbard z 61.022 km^ in Jan Mayen s 377 km^). S 4,9 milijoni prebivalci (po uradnih statističnih podatkih za leto 2010: Statistics Norway, 2011) se država uvršča na drugo mesto najredkeje naseljenih evropskih držav, takoj za Islandijo. Število prebivalcev se predvsem zaradi priselitev povečuje iz leta v leto. Administrativno je država razdeljena na 19 okrožij (nor. Fylke). Na lokalni ravni ima Norveška 430 občin (nor. Kommune), ki so različne velikosti - od nekaj sto prebivalcev do preko sto tisoč prebivalcev (Oslo). Administrativno delitev na Norveškem ne moremo razumeti kot dvo-tirni sistem, ampak raje kot sistem institucij, ki ima jasno razdeljene naloge oziroma pristojnosti (Slika 6-20). Od celotnega površja države predstavljajo kmetijska zemljišča dobrih 3 %, 25 % komercialni (gozdno pridelovalno zanimivi) gozdovi, pretežni del (70 %) države pa so gore, jezera in druga nerodovitna raba (Preglednica 6-4), ki je večinoma v državni ali pa skupni rabi (skupna zemljišča imajo izreden družbeni pomen, na njih se nanaša posebna zakonodaja, ki ureja pravice in dolžnosti posameznikov in skupnosti do teh skupnih zemljišč (nor. Allmennigsretten) (Suarez Fernandez, 2008). Slika 6-20: Norveška okrožja gordbruk, 2011). Preglednica 6-4: Osnovni statistični podatki o Norveški (Statistics Norway, 2011). Statistični podatki .Številke Površina SKUPAJ :i2:i.787 km^ (dodiitno .Svalbard: 61.020 kni2, Jan Mayen s 377 km^) Pozidana zemljišča 1,4 o/o Kmetijska zemljišča 3,2 % Močvirja 5,8 % Celinske vodne površine, ledeniki 7,0 % Gozd 38,2 % Nerodovitna tia 44,4 % Prebivalstvo (1. 7. 2011) 4.953.000 Gostota poselitve 15 preb./ km^ Število okrožij 19 Število občin 430 Kmetijske pridelovalne površine na preb. 0,18 ha/preb. Kmetijske pridelovalne površine so predvsem na jugovzhodu, jugozahodu in v centralnem delu države. Povprečno ima kmetija 16 ha kmetijskih pridelovalnih površin, povprečna velikost kmetijske zemljiške parcele [njive) pa znaša 1,5 ha (Suarez Fernandez, 2008). 6.3.1.1 Kmetijstvo in kmetijska zemljiška politika na Norveškem Kljub temu, da velik del Norveške leži severno od arktičnega pola, omogočajo klimatske razmere predvsem zaradi ugodnega vpliva Zalivskega toka tudi kmetijsko pridelavo. Kmetijstvo sicer zaznamujejo težki pridelovalni pogoji - od dokaj hladnih klimatskih razmer do izredno omejenih površin kmetijskih zemljišč (približno 0,2 ha/ prebivalca) zaradi slabe kakovosti tal in neugodne topografije. Slednje botruje dejstvu, da je kmetijska pridelava relativno draga, zato država namenja veliko sredstev pomoči kmetijstvu. V primerjavi z ostalimi državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD (angl. Organization for Economic Co-operation and Development) spada Norveška, skupaj s Švico, Islandijo in Japonsko, v sam vrh po višini podpore kmetijstvu. Kmetijska pridelava je namenjena skoraj v celoti lastnemu trgu (če izvzamemo ribištvo, ki Norveško na področju primarne pridelave uvršča v pomembno neto izvoznico hrane) in nosi posebno vlogo predvsem pri zagotavljanju prehranske varnosti države, pri razvoju podeželja ter pri ohranjanju nekaterih drugih naravnih in antropogenih danosti podeželja. Primarni sektor predstavlja približno 4 % BDP-ja, kar je dokaj visoko v primerjavi z drugimi evropskimi državami - razlog je tudi v izredno aktivni in strokovni vodeni kmetijski politiki, kjer pa pretežen delež k BDP-ju prispevata ribištvo in gozdarstvo. Kmetijstvo je v preteklih desetletjih zaznamoval izreden upad števila kmetijskih gospodarstev, ki je z 200.000 v letu 1950 padlo na 50.000 aktivnih kmetij v letu 2005. Osnovni cilji današnje kmetijske politike na Norveškem so (Suarez Fernandez, 2008): pridelava varne in zdrave hrane ob upoštevanju potreb in želja domačega potrošnika; pridelava ostalih dobrin in storitev tudi na področjih drugih sektorjev na podeželju; - zagotavljanje javnih dobrin, pogojev: razvoj podeželja, širok nabor okoljskih in kulturnih koristi, predvsem pa dolgoročno zagotavljanje pogojev za prehransko varnost države. Slika 6-21: Tipična norveška kmetija na kmetijsko bolj intenzivnem jugu države (Äs-Dr0bak): stavbišče obkroženo s kmetijskimi zemljišči, v daljavi manj rodovitna zemljišča (Foto: A. Lisec). Namen trenutne kmetijske politike je dolgoročno zagotoviti in izboljšati pogoje za kmetijstvo, zato je velik poudarek institucionalnega okvirja, ki usmerja kmetijsko in kmetijsko zemljiško politiko, na izboljšavi posestne strukture kmetijskih gospodarstev ter na nadzoru nad transakcijami kmetijskih zemljišč in kmetij. Za razumevanje trenutne posestne strukture kmetijskih gospodarstev je treba poznati zgodovino kmetijske politike v tej državi (glej Suarez Fernandez, 2008; Lisec, 2010), v splošnem pa prevladujejo samostojne kmetije z osrednjim stavbiščem, ki ji pripadajo (Slika 6-21): bližnja kmetijska pridelovalna zemljišča, kot so njive, travniki, pašniki (nor. innmark], ter ostala zemljišča, kot so gozdovi, nerodovitna zemljišča (nor. utmark). 6.3.1.2 Nadzor nad transakcijami kmetijskih posesti in gozdov Delitev kmetij ter različne transakcije kmetijskih gospodarstev so v preteklosti nekoliko spremenile klasičen vzorec poselitve podeželja. Največjo težavo predstavljajo majhne kmetije z razpršenimi zemljišči in kmetije z razdrobljeno lastniško strukturo (skupna zemljišča, solastništva ipd.). Danes je delitev kmetijske posesti (sem spada tudi na primer parcelacija v smislu nastanka nove nepremičninske enote - zemljiške parcele, ki je v naravi že samostojna in ločena od ostalih delov posesti, saj se kot nepremičninska enota smatra celotna posest, kmetijsko gospodarstvo) strogo nadzorovana in vsaka taka delitev (parcelacija) zahteva uradno odobritev pristojnega organa (Suarez Fernandez, 2008). Sistematičen in strog nadzor izvajajo tudi pri ostalih oblikah transakcij kmetijskih posesti. Posebnost predstavlja alodialna pravica (nor. odelsrett), ki je pravica razširjenega sorodstva, da zahteva nepremičnino na podeželju v primeru njene prodaje osebi, ki ni v sorodstvu s trenutnim lastnikom ali je po alodijalni pravici uvrščena nižje glede na sorodstveno razmerje. Ta starodavna pravica se nanaša le na fizične osebe, kar je tudi razlog, da je večina nepremičnin na podeželju v lasti fizičnih oseb. Pri prodaji kmetijskih nepremičnin, vključno z gozdovi, se zahteva odobritev pristojnega upravnega organa (sama transakcija je lahko v zemljiški knjigi izvedena zelo hitro, vendar pa se naknadno razveljavi, če se ugotovi neustreznost transakcije), ki nadzira predvsem (Sevatdal, 2010): ustreznost novega lastnika - pri nakupu kmetije mora kupec pridobiti dovoljenje lokalne skupnosti in živeti na kmetiji najmanj 5 let; osnovni namen je, da se ohrani poseljenost podeželja in da kmetije ostanejo v lasti kmetov (na tem mestu nekaj težav povzroča alodialna pravica, ki daje prednost sorodnikom, tudi če niso kmetje); ceno nepremičnine - transakcijska cena ne sme biti previsoka; osnovni namen je obdržati cene kmetijskih nepremičnin in gozdov na kolikor je mogoče nizki ravni, da se omogoči nakup nepremičnin aktivnim kmetom in se hkrati varuje pred špekulativnimi nakupi. 6.3.1.3 Sistem evidentiranja nepremičnin na Norveškem Sistem zemljiške administracije na Norveškem je podoben germanskim sistemom, kjer poznajo zemljiški kataster (nor. Mathkkel) in zemljiško knjigo (nor. Grunnbok). V primerjavi z drugimi evropskimi državami Norveška nima dolge tradicije v zemljiškem katastru kot sistemu grafičnega in opisnega dela. Stari sistem zemljiške administracije je temeljil le na opisnih podatkih, to velja seveda za podeželje, kjer ni bilo potrebe po takem sistemu zaradi obsežnih površin pa tudi specifičnih dejavnosti (ribištvo, gojenje severnih jelenov itn.), medtem ko so mesta razvila svoj zemljiški kataster v grafični in opisni obliki. V preteklih desetletjih je sicer na osnovi fotogrametričnega zajema nastala karta zemljišč skoraj za vso državo, kjer so meje posesti zajete v tolikšni meri, kolikor je dopuščala tehnologija in kolikor so sodelovali ljudje (tako imenovana indeksna karta). Pomembno spremembo je prinesel zakon o zemljiškem katastru v letu 1978, ko sta bila pri parcelaciji med drugim uvedena obvezna katastrska izmera in katastrski načrt. Tri pomembne vsebine je obravnaval ta zakon (Lisec, 2010a): sistem starega opisnega katastra (nor. Matrikkel), novo zemljiško katastrsko podatkovno bazo o zemljiščih, naslovih in stavbah GAB (nor. grunneiendom, adresse, bygning) pri okoljskem ministrstvu na državni geodetski upravi; obvezna izmero mej ob parcelaciji. Sistem GAB je v nekaj letih nadomestil stari katastrski sistem. Do nedavnega je za novi zemljiški kataster skrbela državna geodetska uprava (nor. Statenskartverk), medtem ko je bilo za zemljiško knjigo pristojno sodišče. Odločitve tako imenovanega komasacijskega sodišča so se tako vpisovale pri katastrski službi in v zemljiško knjigo. Na pobudo sodišč, kjer se je vodila zemljiška knjiga, so na Norveškem pred kratkim zemljiško knjigo prenesli pod pristojnost državne geodetske uprave. Sodišča so namreč smatrala, tudi zaradi prezasedenosti, da gre pri vpisu v zemljiško knjigo za administrativni (upravni) postopek, zato ni smiselno, da zaradi tega bodisi nastajajo zaostanki pri vpisih v zemljiško knjigo, bodisi sodni zaostanki. Podatki o zemljiščih oziroma nepremičninah se danes vodijo na državni ravni, za vzdrževanje podatkov in katastrsko izmero pa so zadolžene občine, ki imajo občinske javne geodetske službe (Lisec, 2010a). Osnovna enota, na katero se nanašajo pravne lastnosti zemljišč, je zemljiška posest, ki se razlikuje od definicije zemljiške parcele v Sloveniji. Norveška zemljiška posest je pravzaprav sestavljena iz več takih zemljiških parcel, kot jih poznamo v Sloveniji. Deli posesti so lahko prostorsko ločeni (enota nepremičnine je podobno definirana kot pri nas skupina nepremičnin v letos razveljavljenem zemljiškoknjižnem vložku). Tak sistem zemljiške administracije je poznan v Skandinaviji, tudi na Švedskem. Med drugim veliko pripomore k preprečevanju špekulacij v smislu drobljenja kmetijskih gospodarstev, saj je potrebno za prodajo enega dela zemljiške posesti, zemljiške parcele (četudi je geografsko popolnoma ločena od ostalih nepremičnin), izvesti parcelacijo v smislu vzpostavitve nove nepremičninske enote - za to pa je potrebno v primeru kmetijskih zemljišč in gozdov posebno dovoljenje (Sevatdal, 2010). 6.3.2 Komasacije (kmetijskih) zemljišč na Norveškem v preteklosti Viri pričujejo, da so bile prve pobude za izvajanje komasacij in tudi da so bile izvedene prostovoljne komasacije na Norveškem že konec 18. stoletja. Razloge za uvajanje komasacij je mogoče iskati tako v geografski razdrobljenosti zemljiške posesti kmetijskih gospodarstev kot tudi v neugodni obliki pravic do koriščenja zemljišč (skupna lastnina ipd.). Komasacije kmetijskih zemljišč imajo tako na Norveškem dolgo tradicijo. Prvi zakon, ki je urejal komasacije zemljišč sistematično, sega v prvo polovico 19. stoletja [Florberenigung Act iz letal821). Temu botruje predvsem dejstvo, da je obseg kmetijskih zemljišč v tej državi zelo omejen, hkrati pa so se v tem času zaradi agrarne zgodovine srečevali s problemi izredne parcelne razdrobljenosti kmetijskih gospodarstev in neurejenosti skupne infrastrukture (Suarez Fernandez, 2008). Zaradi obsežnega problemskega področja ne le komasacij, ampak (predvsem) urejanja lastniških razmerij in reševanja mejnih sporov, urejanja drugih pravic in bremen na zemljiščih ipd. so v drugi polovici 19. stoletja (1857) ustanovili posebno institucijo - Zemljiško komasacijsko sodišče (nor. Jordskifte, angl. Land Conoslidation Court), ki je še danes zadolženo za koordinacijo in izvajanje komasacij zemljišč. V obdobju 1859-1920 so se na Norveškem sistematično izvajale številne komasacije v sklopu preurejanja kmetijskih gospodarstev, kjer so kmetije selili izven naselij in jim dodelili okoliška zemljišča (slednje se kaže tudi v sedanji kulturni krajini). To je bilo prvo intenzivno obdobje komasacij kmetijskih zemljišč v tej državi, ki ga pogosto označujejo kar z zemljiško reformo (Suarez Fernandez, 2008). Kljub dolgoročnim ciljem prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev so se kmalu zavedali, da zahteva dinamika družbenega, gospodarskega in tehnološkega razvoja tudi spremembe rezultatov tako sistematično izvedenih reform. Dodatno so posamezni mejni ali drugi spori glede pravic do rabe in posesti zemljišč zahtevali sistematično ureditev področij zemljiških komasacij skupaj s področjem reševanja mejnih in drugih zemljiško-pravnih sporov. Z letom 1934 je tako Zemljiško komasacijsko sodišče poleg za komasacije postalo zadolženo tudi za področje zemljiškokatastrskih ureditev in pravic na zemljiščih. Danes so omenjena področja, vključno z delovanjem Zemljiško komasacijskih sodišč, urejena z Zakonom o komasacijah [Lov om Jordskifte, 1979) (Suarez Fernandez, 2008). Za potrebe naloge smo pridobili nekaj podatkov o intenziteti izvajanja komasacij na Norveškem po drugi svetovni vojni (do leta 2006), kjer bi lahko opredelili tri obdobja glede na število primerov komasacij (Suarez Fernandez, 2008): obdobje do 1980, kjer je bilo tako število vlog kot tudi zaključenih primerov komasacije relativno stabilno (približno 200 na leto); obdobje med 1980-1997, ki je bilo zaznamovano s stalno rastjo število uvedenih in zaključenih komasacij na leto; temu botruje dejstvo, da je zakonodaja iz leta 1979 komasacijski postopek spremenila in komasacija ne pomeni več le preureditev fizične strukture zemljiških parcel ampak tudi preureditev pravic na teh nepremičninah (kot je skupna lastnina); v letu 1997 je bilo tako uvedenih skoraj 350 primerov komasacij; obdobje po letu 1997, ki je zaznamovano s stalnim upadom števila uvedenih in zaključenih primerov komasacij; v letu 2006 je bilo tako uvedenih le še nekaj več kot 200 primerov komasacij; prav tohko je bilo zaključenih in sicer so se na skupno 19.585 ha zemljišč v tem letu uradno zaključili postopki komasacij. 6.3.2.1 Organizacijski vidik izvajanja komasacij zemljišč na Norveškem Že omenjeno Zemljiško katastrsko sodišče Jordskifte je danes zadolženo za reševanje vseh katastrsko-lastniških zadev in ne le za izvajanje komasacij: od ugotavljanja mej lastniških parcel, posesti in mej drugi pravic, do geodetske izmere, izdelave načrtov in izdaje končnih odločitev glede ugotovljenega/ spremenjenega stanja (Slika 6-22). Med postopke, ki spadajo v sklop preurejanja pravic na zemljiščih, spadajo po zakonu (Lov om Jordskifte, 1979] postopki razdruževanja pravic skupne lastnine, parcelacija, komasacije, reševanje pravic na skupnih zemljiščih, reševanje pravic na skupni infrastrukturi, reševanje prilastitev in drugih pridobljenih pravic na zemljiščih. Zanimivo je, da se Jordskifte smatra kot sodišče, katastrska institucija in organizacija za mediacijo v primeru kakršnihkoli nejasnosti glede pravic in omejitev na zemljiščih (ima tudi kompetence za pojasnilo planskih določil), kar je edinstveno v evropskem prostoru. Slednje predstavlja veliko prednost pri izvajanju komasacij zemljišč, saj ima ta institucija vse potrebne kompetence in pristojnosti pri izvajanju komasacij: od zemljiško-katastrskih storitev, reševanja pravnih problemov v zvezi s stvarnimi pravicami in vrednotenjem nepremičnin do razlage in upoštevanja planskih zadev (ki pa so v pristojnosti drugih javnih institucij - lokalne skupnosti). V primeru zemljiških sporov se lahko posamezniki obrnejo tudi na klasično sodišče, vendar je to zelo redko, saj so zemljiško komasacijska sodišča tudi organizirana na način, da lahko zaposleni sami rešujejo probleme v katastru (zaposleni so tudi inženirji, geodeti), dodatno velja izpostaviti, da vse stroške postopkov Zemljiško komasacijskega sodišča krije država, medtem je treba postopke na običajnih sodiščih plačati (Sevatdal, 2010). ZEMLJIŠKO KOMASACIJSKO SODISCE (nor. Jordskifte) Preurejanje pravic na nepremičninah Fizične Razlaga pravnih zadev na nepremičninah Ostalo Pravne Organizacijske Mediacija Sodba Določitev kompenzacije Prodaja/nakup Slika 6-22: Pristojnosti komasacijskega sodišča Jordskiße (Suärez Fernändez, 2008). Pristojnosti zemljiško komasacijskih sodišč so krajevno določene, kjer je država razdeljena na 41 okrožij z zemljiško komasacijskim sodiščem ter 5 regij z višjim zemljiško komasacijskim sodiščem (reševanje primerov na drugi stopnji, Slika 6-23), ki skupno zaposlujejo preko 250 ljudi (v začetku osemdesetih let je bilo zaposlenih na teh sodiščih preko 300 ljudi). Zaposleni so razdeljeni v tri osnovne skupine: HALOGAl „rv zemljiško komasacijski sodniki: vsako sodišče vodi zemljiško komasacijski sodnik, ki je imenovan s strani kralja ter je profesionalni geodet; ta mora imeti opravljen poseben pet letni univerzitetni študijski programa upravljanja zemljišč na UMB (angl. University of Life Sciences) v Äs-u pri Oslu; študijski program vključuje vsebine s področja zemljemerstva, geodezije in evidentiranja nepremičnin, kartografije, topografije, zemljiškega katastra, prava, ekonomije, vrednotenja, prostorskega planiranja in komasacij (tudi z uvedbo Bolonjskega sistema so za ta študijski program obdržali sistem 5-letnega študija); inženirji (geodeti, planerji) in administrativno osebje. Slika 6-23: Območja zemljiško komasacijskih sodišč na Norveškem 0ordskiftedomstoIene, 2011). 6.3.2.2 Zakonska osnova komasacij kmetijskih zemljišč na Norveškem Osnovni zakon, ki se nanaša na komasacije kmetijskih (in na splošno komasacij) zemljišč, je Zakon o komasacijah [Lov om Jordskifte, 1979), ki je v preteklih letih doživel kar nekaj sprememb. Norveška je na področju katastrskega urejanja zemljišč in tudi komasacij posebna med obravnavanimi državami. Jordskifte niti slučajno ni namenjeno le komasacijam zemljišč; podobno kot na Švedskem se komasacije zakonsko urejajo in organizacijsko izvajajo v okviru rednih katastrskih postopkov,. Posledično tudi ni posebno strogih določil, kako se izvaja postopek - poudarek je na transparentnosti, pravičnosti in motivaciji lastnikov zemljišč na obravnavanem območju. Kot že rečeno, je organizacija zemljiško komasacijskih sodišč, ki izvajajo komasacije, na dveh ravneh - poleg 45 lokalnih sodišč obstaja 5 regionalnih zemljiško komasacijskih sodišč, ki odločajo na drugi ravni. Komasacije zemljišč so namenjene reševanju neugodne posestne strukture in strukture stvarnih pravic na nepremičninah. Pobuda za komasacijo zemljišč je lahko osnovana na trenutnem stanju kot tudi na prihajajočem stanju (večji posegi v prostor, kot je izgradnja infrastrukture, ukinitev in odstranitev infrastrukturnih objektov itn.). Ne glede na delež lastnikov zemljišč, ki se [ne]strinjajo z uvedbo komasacije na določenem območju, Zemljiško komasacijsko sodišče odloči o uvedbi komasacije na osnovi ocene, ali je komasacija upravičena. Predmet komasacije so lahko vse vrste zemljišč ne glede na dejansko ali plansko rabo. Pobudo za komasacijo lahko da le eden od lastnikov ali oseba, ki ima trajno pravico uživanja zemljišča na komasacijskem območju. Dodatno lahko dajo pobudo za komasacijo tudi nekatere javne institucije, ne more pa pobude dati Zemljiško komasacijsko sodišče. Vloga za uvedbo komasacijskega postopka mora biti vložena na krajevno pristojno Zemljiško komasacijsko sodišče. Zakonsko velikost komasacijskega območja ni omejena - lahko gre za manjšo komasacijo s samo dvema lastnikoma pa do ogromnih komasacij z več sto komasacijskimi udeleženci (lastniki). Zemljiško komasacijsko sodišče ne odloča le o novi razdelitvi zemljišč ampak ureja celovito vse pravice na zemljiščih - od ureditve pravic, kot so skupna lastnina in skupna raba, javno dobro, služnosti, hipoteke, do planskih določil (planska raba, kjer se upošteva določila za prostorsko planiranje pristojnih javnih inštitucij, občin itn.). Pri komasacijskem postopku je osnovno vodilo pravičnost, kar pomeni, da noben lastnik ne sme pri novi razporeditvi zemljiških parcel in pravic izgubiti v primerjavi z drugimi. Na kakšen način se doseže dogovor, je odvisno od posameznega sodnika, ki vodi postopek, praviloma se uporabljajo metode mediacije, če ta ni uspešna, pa se lahko rešitev izreče v obliki sodne odločitve. Na odločitev Zemljiško katastrskega sodišča se je mogoče pritožiti - pritožbo rešuje krajevno pristojno višje zemljiško komasacijsko sodišče (Preglednica 6-5). Preglednica 6-5: Postopek komasacije zemljišč na Norveškem. Aktivnost Komasacija zemljišč Predmet komasacije so lahko vsa zemljišča ne glede na dejansko in plansko rabo Akterji lastnik (komasacijski udeleženec), Zemljiško komasacijsko sodišče, druge javne inštitucije (občina ipd.) Podsistemi zemljiško komasacijsko sodišče, geodetska služba Pripravljalna dela za uvedbo komasacije 1. Lastnik (ali nosilec pravice do uživanja zemljišč na predlaganem komasacijskem območju, lahko tudi javna institucija, ki ima pravico, da poda vlogo) pripravi vlogo za uvedbo komasacije, kjer morajo biti jasno navedeni tudi razlogi in predvidene koristi (prednosti) komasacije._ 2. Lastnik (ali nosilec pravice do uživanja zemljišč na predlaganem komasacijskem območju, lahko tudi javna institucija, ki ima pravico do vloge) poda vlogo za uvedbo komasacije pri krajevno pristojnem Zemljiško komasacijskem sodišču. _______ Uvedba postopka 3. Zemljiško komasacijsko sodišče preveri upravičenost komasacije (lahko zahteva razširjeno komasacijsko območje, druge ureditve v prostoru ipd.)._ 4. Zemljiško komasacijsko sodišče izda odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, če ugotovi pozitivne posledice komasacije, ne glede na (ne)strinjanje lastnikov ali uživalcev ostalih zemljišč na komasacijskem ohmočju.^^_ Izvajanje komasacije Zemljiško komasacijsko sodišče lahko organizira pri večjih projektih tudi že pred odločitvijo o uvedbi postopka srečanje z deležniki morebitnega komasacijskega postopka. Pristopi se razlikujejo od sodišča do sodišča, od primera do primera. 5. Zemljiško komasacijsko sodišče organizira prvo srečanje s komasacijskimi udeleženci (lastniki, javne institucije)._ 6. Komasacijski udeleženci (lastniki, javne inštitucije) podajo predloge, mnenja, pripombe ter priložijo morebitne pomembne dokumente.^^_ 7. Zemljiško komasacijsko sodišče pokaže potek mej na terenu, če to zahtevajo lastniki._ 8. Zemljiško komasacijsko sodišče razjasni (uredi) obstoječe zemljiško lastniško stanje in izdela karto zemljišč komasacijskega območja (obstoječe stanje). 7. Zemljiško komasacijsko sodišče vrednoti vse nepremičnine ter druge sestavine in pritikline, ki so predmet menjave znotraj komasacijskega postopka._ 8. Zemljiško komasacijsko sodišče pripravi predlog nove razdelitve zemljišč in potrebnih ureditev, tudi na osnovi konzultacij s pristojnimi javnimi institucijami, vključno z občinami, če spremembe posegajo na njihovo področje delovanja._ 9. Zemljiško komasacijsko sodišče razgrne predlog nove razdelitve zemljišč. 10. Lastniki podajo pripombe na razgrnjen predlog nove ureditve komasacijskega območja.^''_ 11. Zemljiško komasacijsko sodišče spremeni predlog nove razdelitve zemljišč in potrebnih ureditev ob upoštevanju pripomb z razgrnitve, ki jih sodišče smatra za primeri^ in prave.___ Zaključna dela komasacije, vzpostavitev novega stanja__________ 12. Zemljiško komasacijsko sodišče izda odločbo o novi razdelitvi zemljišč in drugih ureditvah. 13. Zemljiško komasacijsko sodišče prenese novo parcelno stanje v naravo (zakoličba, obvezna označitev z mejniki)._ 14. Zemljiško komasacijsko sodišče s sklepom zaključi postopek. 15. Geodetska služba posodobi podatke zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Operativna geodetska dela kot tudi vse pravne zadeve v zvezi z urejanjem stvarnih pravic na nepremičninah, vrednotenje nepremičnin ter pripadajočih sestavin in pritiklin opravlja Zemljiško komasacijsko sodišče, ki ima za to usposobljeno osebje in opremo. 6.3.2.3 Komasacije zemljišč na Norveškem - zanimivosti iz prakse Glavni razlog za komasacije, ki jih na prvo mesto postavljajo tudi pozivi pristojnih institucij za komasacije, so slabe evidence zemljiškega katastra na podeželju in kompleksne tradicionalne pravice na skupnih zemljiščih, ki pogosto vodijo bodisi do mejnih sporov bodisi do težav pri umeščanju večjih infrastrukturnih objektov v prostor. Pri komasaciji je posebna skrb namenjena korektnemu urejanju pravic in bremen na zasebnih in skupnih zemljiščih, predvsem pa tudi smotrnosti nove delitve in urejenosti nove infrastrukture. V ta namen se organizira več srečanj in javnih soočenj, kjer se poskuša razjasniti namene komasacije, želje lastnikov. Zaradi izredno različnih skupin in komasacijskih postopkov so tudi postopki časovno zelo različni - osnovni pristop pa je pozitivna motivacija, ki jo med drugim poskušajo doseči tudi z veliko promocijo teh postopkov. Že same zloženke so za evropski prostor zanimive, saj želijo tudi na ta način komasacije približati ljudem (Slika 6-24). ^^ Zemljiško komasacijsko sodišče lahko organizira več srečanj z lastniki, javnimi inštitucijami, le skupino lastnikov ali pa tudi le strokovne ekipe; za vsako tako srečanje se vodi zapisnik, ki so kasneje del dokumentacije komasacijskega postopka (nor. Rettsbok). Pri vsakem srečanju je pomembno pripravljeno grafično gradivo, čemer Zemljiško komasacijsko sodišče daje posebno pozornost Na osnovi grafičnega prikaza obstoječega in načrtovanega novega posestnega stanja se namreč po izkušnjah Norvežanov veliko bolj konstruktivno najde rešitev oziroma kompromisna rešitev med sodelujočimi. javne razgrnitve potekajo praviloma v obliki javnih diskusij, pogajanj in mediacije; v okviru enega komasacijskega postopka je lahko več srečanj (razgrnitev) - cilj je doseči dogovor in zmanjšati tveganje za pritožbo na novo ureditev zemljiškega posestnega stanja. Slika 6-24: Javna razgrnitev pri komasaciji - slika z zloženke komasacijskega sodišča (Jordskiftedomstolene, 2011). Tako kot je lahko zelo različen obseg projektov komasacij zemljišč, je različno tudi trajanje teh postopkov. V povprečju se komasacijski projekt na Norveškem zaključi v 3 letih od prejete vloge na Zemljiško komasacijskem sodišču, lahko pa postopki trajajo tudi 10 let in več. Največ razlogov za dolgotrajnost postopka so pritožbe posameznikov. Stroške postopkov komasacij krije država, saj večino del pokrivajo javne službe v okviru svojih rednih pristojnosti. Lastniki morajo kriti le simbolično pristojbino ob uvedbi postopka in nekatere materialne stroške ali storitve, ki jih ne izvaja javna služba. 6.4 Švedska 6.4.1 Osnovni podatki o Švedski Kraljevina Švedska je s površino 450.295 km^ peta največja država v Evropi. Z 9,45 milijoni prebivalci (po uradnih statističnih podatkih za julij 2011: Statistics Sweden, 2011) se država uvršča med redkeje naseljene evropske države. Število prebivalcev se predvsem zaradi priselitev povečuje iz leta v leto. BD Administrativno je država razdeljena na 21 okrožij (Šved. Län). Na lokalni ravni ima Švedska 290 občin (Šved. Kommun), ki so različne velikosti - od 2500 prebivalcev do preko 800.000 prebivalcev (Stockholm). Podobno kot Norveška ima država jasno razdeljene kompetence in področja delovanja tako okrožij kot občin (Slika 6-25). Od celotnega površja države predstavljajo kmetijska zemljišča dobrih 7,6 %, kar 53,1 % površja države prekrivajo gozdovi, velik del površja države spada med nerodovitna območja, kot so močvirja, skalnata območja in podobno (27,4 %), skoraj 9 % predstavljajo celinske vodne površine (Preglednica 6-6). Kmetijska zemljišča so praviloma v zasebni lasti, medtem ko je država velika lastnica gozdov (druga skupina velikih lastnikov gozdov so podjetja, t. j. druge pravne osebe). Država je nadalje večinska lastnica nerodovitnih gorskih in močvirnih območij (Kalbro in Mattsson, 1999; Statistics Sweden, 2011). AC W U ' D ^ F I N C " M K AB; Stockholm .AC: Västnbolten BD:Nonbottcn C: Uppsala D: Södcmianland E: Östergötland F: Jönköping G: Kronoberg H: Kalmar i: Gotland K: BIckinge M: Skinc N:Halland O: VästraGötaland S:VSrmland T: Örebro Ü: V'ästnianlami W: Dalama X:Gävli:borg Y: Västcmorrland Z: Jämtland Slika 6-25: Švedska okrožja in občine (Wikipedia, 2011). Preglednica 6-6: Osnovni statistični podatki o Švedski (Statistics Sweden, 2011). Statistični podatki Površina 1 SKUPA] fPozidana zemljišča 2,9 % pkmetijska zemljišča 7,6 % n^očvirja 8,6 % 1 Celinske vodne površine 8,9 % Cozd 53,1 % Nerodovitna tla, druga zemljišča 18,9 % Prebivalstvo (30.6.2011) 9.446.812 Gostota poselitve 21preb./km2 Število okrožij 21 Število občin 290 Kmetijske pridelovalne površine na preb. 0,28 ha/preb. Kmetijske pridelovalne površine so predvsem na jugu države, kjer je tudi bolj ugodna klima. Prevladujejo kmetije z 10 do 20 ha kmetijskih obdelovalnih površin, velik delež kmetij pa ima tudi preko 100 ha obdelovalnih površin (Statistics Sweden, 2011). 6.4.1.1 Kmetijstvo in kmetijska zemljiška politika na Švedskem Na Švedskem predstavljajo kmetijska zemljišča nekaj manj kot 8 % površin, medtem ko gozdovi prekrivajo preko 50 % države. Kmetije imajo praviloma poleg kmetijskih tudi gozdna zemljišča, povprečna velikost kmetij pa je 30-50 ha zemljišč in se iz leta v leto povečuje, tudi zaradi kmetijske zemljiške politike, ki spodbuja zložbe in združevanje kmetij. V kmetijstvu je na Švedskem zaposlenih manj kot 2 % delovne sile, skupaj z gozdarstvom in ribištvom pa predstavlja primarni sektor 1,7 % BDP (Statistics Sweden, 2011). V preteklih desetletjih je bilo na Švedskem zaznati množično preseljevanje ljudi s podeželja v mesto, s tem pa je poraslo povpraševanje po drugem domu ali počitniških hišicah na podeželju. Država je s strogim planskim režimom preprečila nenadzorovano rast počitniških hiš v skladu s politiko sonaravnega razvoja družbe in tudi za te hišice je obvezno dovoljenje občine (Kalbro in Mattsson, 1995). Za razliko od območij mest, na katera se nanašajo občinski plani, za kmetijska in gozdna zemljišča velja, da se upravljajo v skladu z državno sektorsko zakonodajo. Na rabo zemljišč, tudi državnih, močno vplivata predvsem kmetijska in gozdarska politika. Sicer splošno za kmetijska in gozdna zemljišča velja, da je imela velik vpliv na njihovo rabo v preteklih dveh desetletjih dodeljena pomoč kmetom (subvencije), istočasno je država veliko sredstev namenila za potrebe racionalizacije kmetijstva in zmanjšanje števila oseb, ki so aktivno zaposlene v njem. Jasno je, da pomen kmetijstva v nacionalnem gospodarstvu upada, toda Švedska samo kmetijstvo ne obravnava le s tega vidika - velik poudarek kmetijske in kmetijske zemljiške politike je na: lokalni/ državni samopreskrbi s hrano, okoljsko prijaznemu kmetovanju (varovanje okolja, kulturne krajine, narave) in zdravi prehrani, namenjeni predvsem lokalnemu trgu. Gozdarstvo je pomembnejša panoga švedskega gospodarstva in tako so sprejeli številne programe za ohranjanje lesne industrije z zalogami surovin (lesa) preko aktivne gozdarske politike. Danes mora biti ideja racionalne pridelave na gozdnih zemljiščih uravnotežena z zahtevami varovanja okolja in narave. Kmetijska in gozdarska politika sta močno povezani, saj so kmetje mnogokrat lastniki tudi gozdnih površin v večji ali manjši meri. Posebna, ekonomsko nerentabilna, vendar površinsko zahtevna dejavnost, ki je včasih v nasprotju z interesi gozdarstva in varstva narave, je reja severnih jelenov. Slednja je praviloma pomembna dejavnost zaščitene manjšine Laponcev (Sami), zato je država ne želi omejevati. Pravice Laponcev do paše severnih jelenov se razprostirajo na približno eni tretjini površine Švedske, ki je tako v državni ali drugi lasti. 6.4.1.2 Nadzor nad transakcijami kmetijskih posesti in gozdov na Švedskem Kmetijstvo in gozdarstvo se na Švedskem obravnava kot panogi državnega pomena. Kmetijska zemljišča, ki so primerna za obdelavo, se lahko uporabijo za namene razvoja ali gradnje le v primerih, ko gre za varovanje pomembnih državnih interesov, kjer te potrebe ni mogoče zadovoljivo rešiti z vidika javnega interesa z uporabo drugih zemljišč. Gozdna območja, pomembna za gozdarstvo, so praviloma zaščitena pred ukrepi, ki bi lahko vplivali na racionalno gozdarstvo. Parcelacijo (vseh zemljiških posesti, ne le kmetijskih in gozdnih) lahko izvaja samo katastrski urad, ki je državni organ. Izjeme so nekatere občine, ki imajo svoje katastrske urade. Vlogo za parcelacijo vedno vloži pri pristojnem katastrskem uradu oseba, ki želi opraviti delitev zemljiške posesti in mora pri tem opisati območje, ki ga želi parcelirati, po možnosti s pomočjo katastrskega načrta ali skice. Pri vlogi mora biti podan namen parcelacije, vključno s predvideno prihodnjo rabo zemljišč. Vlogo se izpolni s pomočjo uradnika katastrskega urada, kjer še vedno poznajo krajevno pristojnost glede na lokacijo zemljišča v obravnavi. Katastrski urad sprejme vlogo in tudi določi geodeta za prevzem postopka. Ta mora preveriti, ali je za parcelacijo potrebno posebno dovoljenje, kar ugotovi na osnovi konzultacije z lokalno skupnostjo in pristojno okrožno upravo. Sama parcelacija zemljišč namreč ne sme biti v nasprotju s prostorskim akti. Na območjih izven podrobnih prostorskih načrtov (ruralna območja) lahko parcelacijo ustavi pristojna okrožna uprava, ki regulira parcelacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij. Načeloma geodet izvede postopek parcelacije zemljiške posesti na način, kot jo zahteva upravičeni naročnik, toda če je postopek v nasprotju z zakonom ali prostorskimi akti, mora geodet postopek zavrniti (Mj0s, 2011]. Na ta način ima Švedska izredno močen instrument, ki preprečuje delitve posesti kmetijskih gospodarstev (podobno kot Norveška). Transakcije kmetijskih posesti je včasih urejal posebni zakon o pridobitvi zemljišč, toda večina omejitev je bila v poznih 80-ih letih preteklega stoletja odpravljena. Praviloma lahko danes vsaka fizična oseba kupi kmetijsko ali gozdno posest, ne glede na to, ali je kmet ali ne in ali ima ustrezna znanja za kmetovanje. Nekaj izjem je na redko poseljenih ruralnih območjih, kjer so nekatera okrožja za posamezne občine obdržala zakonsko omejitev transakcij kmetijske in gozdne posesti - v teh primerih zahteva vsaka taka transakcija posebno dovoljenje okrožne uprave. Za pravne osebe pa je na državni ravni določilo, da vsaka transakcija kmetijske in gozdne posesti zahteva dovoljenje pristojnega upravnega organa. Na tem mestu velja še enkrat poudariti, da predmet transakcije ne more biti le del kmetijske ali gozdne posesti (na primer kot zemljiška parcela v slovenskem sistemu) - nepremičnina je definirana kot celotna posest, ne glede na geografsko razpršenost posameznih zemljiških delov. Za primer transakcije le enega zemljiškega dela se zahteva parcelacija, ki pa je strogo regulirana. Tak sistem zemljiške administracije je poznan v Skandinaviji; med drugim veliko pripomore k preprečevanju špekulacij v smislu drobljenja kmetijskih gospodarstev 6.4.1.3 Sistem evidentiranja nepremičnin na Švedskem Osnovna zemljiška podatkovna baza je nepremičninski register z osnovno enoto zemljiško posestjo. Švedska spada med države z najdaljšo tradicijo katastrske in zemljiške registracije, saj prvi začetki segajo v daljno leto 1628, ko je bila z odredbo kralja Gustava II. Adolfa ustanovljena državna geodetska uprava (Šved. Lantmäteriet). Pred približno sto leti so uvedli zemljiški register v današnjem smislu. Vzporedno se je začela izdelava katastrskih načrtov za urbana območja, medtem ko se je za podeželska območja zemljiški kataster razvijal postopoma, najprej v obliki enostavnih katastrskih načrtov. Prva večja sprememba na področju evidentiranja podeželskih zemljišč je bila v letu 1957, ko so na Švedskem izdelali ekonomsko karto zemljišč. Osnovna karta v merilu 1 : 10.000 je bila oblikovana na podlagi letalskih posnetkov. Glavni namen ekonomske karte zemljišč je bil zajeti podatke o dejanski rabi zemljišč, predvsem za potrebe prostorskega načrtovanja in upravljanja s kmetijskimi ter gozdnimi zemljišči. Ekonomska karta je bila dopolnjena s podatki o prostorskih planih, s podatki o regulacijah, služnostih ter podatkih o drugih pravicah na zemljiščih in je predstavljala osnovo za izdelavo katastrskih načrtov za kmetijska in gozdna območja. V tem času so bili za določena območja izdelani načrti večjih meril. Konec sedemdesetih let je bila Švedska v celoti pokrita z novimi katastrskimi načrti (Ferlan in sod., 2011). Ideja o enotnem zemljiškem registru je na Švedskem nastala že v 70-ih letih preteklega stoletja. Projekt vzpostavitve skupnega registra se je zaključil leta 1995, ko je bil digitaliziran tudi zemljiški kataster. Državna geodetska uprava, ki deluje pod okriljem ministrstva za okolje, skrbi s preko 95 lokalnimi pisarnami za vzdrževanje in zbiranje podatkov o nepremičninah oziroma zemljiščih. Slednje delujejo pod okriljem 21 okrožnih geodetskih uradov. Skupni zemljiški register, ki je v veljavnost uradno stopil leta 2000, obsega opisni in grafični del zemljiškega katastra, podatke zemljiške knjige, podatke centralnega registra prebivalstva, podatke o zgradbah ter podatke o tržnih cenah in davku na nepremičnine, vključno s pravnimi režimi, pravicami in bremeni na posesti (Eriksson, 2005). Osnovna enota, na katero se nanašajo pravne in fizične lastnosti zemljišč, je zemljiška posest, podobno kot na Norveškem in na Danskem. Sama organizacija vodenja zemljiškega katastra in zemljiške knjige, ki se kot enotna podatkovna baza torej vodi že od leta 2000, je doživela korenito spremembo v letu 2008. Do 1. 6. 2008 so namreč za podatke dela zemljiškega registra, ki se nanaša na staro zemljiško knjigo, vodila pristojna lokalna upravna sodišča [približno 90 lokalnih upravnih sodišč). Po več letih razprav je na Švedskem vendarle prevladovalo mnenje, da prinaša enotna organizacija za vodenje in vzdrževanje celovitega informacijskega sistema nepremičninskih evidenc veliko prednosti in koristi - od nižjih stroškov, večje učinkovitosti, poenostavitve postopkov, večje transparentnosti in možnosti nadzora, do razbremenitve upravnih sodišč ipd. Danes deluje le še 7 lokalnih pisarn za registracijo pravic na nepremičninah, ki so znotraj organizacijske sheme državne geodetske uprave. Državna geodetska uprava je tako postala odgovorna za evidentiranje podatkov o nepremičninah kot tudi za registracijo pravic in omejitev [vključno s služnostmi, hipotekami), ki se nanašajo na te nepremičnine ter evidenco cen in vrednosti nepremičnin. 6.4.2 Komasacije (kmetijskih) zemljišč na Švedskem Švedska spada med države z dolgo tradicijo komasacij zemljišč. Prvi zakon, ki je urejal to področje, sega v daljno leto 1757. V 19. in v začetku 20. stoletja (1803-1922) se je na Švedskem zaradi neugodne posestne strukture kmetijskih gospodarstev sistematično izvajalo komasacije na skupno skoraj 200 km^ kmetijskih površin, ki je v komasacijske postopke vključilo okrog 287.000 kmetijskih gospodarstev, v okviru teh projektov pa so med drugim tudi preselili 83.000 kmetij [stavbišče tako nastalega kmetijskega gospodarstva je obdano s kmetijskimi zemljišči, ki jih ima v lasti ta samotna kmetija). Struktura kmetijskih gospodarstev pa se je v naslednjih desetletjih zelo poslabšala zaradi slabo nadzorovanih transakcij in delitev kmetij oziroma kmetijskih zemljišč. Po letu 1930 pa do danes se je na Švedskem s komasacijo uredilo preko 400.000 ha zemljišč - predvsem zaradi neurejenosti zemljiških evidenc ali nejasnih pravic na zemljiščih, med pomembnejše razloge pa štejemo tudi neugodno posestno strukturo kmetijskih gospodarstev in posledično neugodne razmere za kmetovanje in razvoj podeželja. Zaradi prevladujočih gozdnih površin ne čudi dejstvo, da so na Švedskem danes aktualne tudi komasacije gozdnih zemljišč [Slika 6-26). Slika 6-26: Komasacije gozdnih zemljišč v okrožju Dalarna (Backman, 2005) Na Švedskem poznajo dva načina izvajanja komasacij (Backman, 2005): prostovoljna ali postopna izvedba ali radikalna komasacija z vključitvijo obveznih postopkov. Izbira sheme je odvisna od različnih dejavnikov. Na področjih z zmerno razdrobljenimi zemljišči se priporoča prostovoljna izvedba, ki je pravzaprav eden od postopkov katastrskega preurejanja zemljišč. Radikalna komasacija se priporoča na večjih območjih z zemljišči, ki so zelo lastniško drobljena in kjer je komasacija nujno potrebna (število udeležencev je v takem primeru praviloma preko 500, gre za neke vrste zemljiške reforme, kjer ni zahtevano soglasje lastnikov). Zakonsko je komasacija urejena z zakonodajo, ki ureja katastrske zadeve in sicer nastajanje oziroma oblikovanje posesti, ki ga krije tudi zakon s takim imenom {Fastighersbildnindslag, angl. Real Property Formation Act) in izvira iz leta 1970. V zakonu ni ločnic glede izvedbe komasacije na urbanih ali ruralnih območij. Postavljeni pa so pogoji, kdaj in na kakšen način naj bi se preurejalo lastniško parcelno strukturo v primeru načrtovanja poselitvenih območjih ali v primeru razvoja podeželja. Komasacija se lahko izvede na območjih, kjer so sprejeti detajlni planski akti. V primeru urbane preureditve zemljišč morajo biti zemljišča tako oblikovana, da bodo novo nastale parcele služile svojemu namenu, da je nemotena nova stanovanjska gradnja, vsaka parcela mora imeti dostop do poti, do vodovodne in kanalizacijske napeljave itd. V primeru ureditve ruralnih zemljišč morajo s komasacijami zemljišča pridobiti takšne oblike in velikost, da dolgoročno prinašajo večji zaslužek. Preurejanje zemljišč mora biti takšno, da dolgoročno ne ovira kmetijske aktivnosti, omogoča naj več možnosti zaposlovanja ter nove naselitve v redko poseljena ruralna območja. Pri preurejanju zemljišč, naj bo veliko pozornosti posvečeno varovanju naravne in kulturne dediščine. 6.4.2.1 Organizacijski vidik izvajanja komasacij zemljišč na Švedskem Za izvajanje katastrskih postopkov (vključno s komasacijami zemljišč) je zadolžena državna geodetska uprava (Šved. Lantmäteriet) s sedežem v mestu Gälve, ki združuje naloge geodetske in katastrske uprave ter pravne registracije nepremičnin (pri nas zemljiške knjige). Krajevno pristojna lokalna geodetska pisarna za katastrske zadeve pri komasacijskih postopkih izmed svojih uslužbencev imenuje geodeta (diplomant geodezije), ki vodi oziroma koordinira postopek komasacije. Poleg geodetske uprave so v postopek komasacije vključene državne in regionalne institucije, ki predstavljajo različne sektorje (kmetijstvo, gozdarstvo, promet ipd.), lokalne skupnosti (občine), predstavniki lastnikov zemljišč ter drugi deležniki, kot so razne nevladne organizacije, predstavniki agrarnih skupnosti, lovci, podjetniki, naravovarstveniki ipd. Pomembno je izpostaviti, da so geodetski (katastrski) uradi poleg za tehnično reševanje nove razdelitve in evidentiranja novih mej posesti zadolženi in imajo pristojnosti tudi za reševanje stvarnopravnih zadev, vključno z urejanjem služnosti, skupne lastnine ipd. Med postopke, ki spadajo v sklop nastajanja nepremičnin, spadajo po zakonu {Fastighersbildnindslag, 1970] postopki parcelacije (delitve in združevanja zemljiške posesti), zaokroževanja in menjave zemljiške posesti, komasacije razdruževanja pravic skupne lastnine, parcelacija, komasacije, urejanje skupnih in solastniških pravic, urejanje stavbne pravice, reševanje pravic na skupni infrastrukturi, reševanje prilastitev in drugih pridobljenih pravic na zemljiščih, registracija neevidentiranih sprememb zemljiških posesti pred letom 1972 itn. 6.4.2.2 Zakonska osnova komasacij kmetijskih zemljišč na Švedskem Švedska ne pozna posebnega zakona o komasacijah kmetijskih in gozdnih zemljišč - komasacije spadajo v okvir nastajanja oziroma oblikovanja zemljiške posesti, ki ga krije tudi zakon s takim imenom (Šved. Fastighersbildnindslag, angl. Real Property Formation Act). Poudariti velja, da so na Švedskem kompetence geodeta precej drugače v primerjavi s tistimi, ki jih ima geodet v Sloveniji, saj ta ureja tudi pravne zadeve (služnosti, bremena ipd. ob nastajanju novih enot nepremičnin). Komasacije se torej zakonsko ureja v okviru katastrskih postopkov (Swedish Land ..., 1998). Posledično so postopki katastrskega urejanja in spreminjanja zemljišč ter vpisi pravic na teh zemljiščih neprimerljivo hitrejši in cenejši. Zakon o oblikovanju zemljiške posesti je razdeljen na sedem delov, komasacija zemljišč je opredeljena v tretjem delu. V tem poglavju so določene osnove o komasaciji, kdo in kje komasacijo lahko izvaja, vrednotenje zemljišč, odškodnine, razne omejitve na zemljiščih, rušenje in odstranitve objektov, dodelitev lastništva in omejevanje pravic, urejanje služnosti na zemljiščih, obvezni in posebni ukrepi, ki so povezani s parcelno ureditvijo, s pravico uporabe zemljišč oziroma nepremičnin, z urejanjem javnih (skupnih) površin itd. Splošni pogoji pri oblikovanju novih zemljiških posesti ter sam postopek preureditve so opisani v tem zakonu, vendar ne znotraj poglavja o komasaciji. Razlog je v tem, da veljajo pogoji o oblikovanju novih posesti oziroma parcel splošno ne glede nato, ali zemljišča delijo, zamenjajo, komasirajo ipd. ter da vsa preoblikovanja opravijo z univerzalnim postopkom preureditve poznanim kot förrättning. Ne glede na vrsto preureditve zemljišč (delitev, menjava, združitev, zložba ...) se vse ureja z omenjenim postopkom preureditve, ki je enostaven in učinkovit. V osnovi je razdeljen na šest komponent (Jannson in Ericsson, 2002): uvedba postopka, raziskava postopka, razprava, sestanki, terenske meritve, odločitve (pravne, ekonomske in tehnične) ter evidentiranje sprememb. Zahtevo za komasacijo podajo na pristojni katastrski urad lastniki zemljišč. Katastrski urad odloča najprej o smiselnosti izvedbe komasacije (ugotovljene morajo biti prednosti in koristi v primerjavi s stroški in slabosti). Ne glede na to, koliko lastnikov se strinja, se lahko ob ugotovljeni upravičenosti postopka začne izvajati komasacija (pomembno predvsem za večja območja z veliko posestno razdrobljenostjo). Smiselnost komasacije na določenem območju potrdijo njihove regionalne oblasti, praviloma so to okrožni administrativni odbori (za kmetijstvo, gozdarstvo ipd.) ter okrožni katastrski urad. Komasacije zemljišč so namenjene reševanju neugodne posestne strukture in reševanju oziroma pojasnjevanju strukture stvarnih pravic na nepremičninah. Da katastrski urad, ki je izvajalec komasacije, ustreže tem zahtevam, je treba izpostaviti sledeče (Backman, 2010): izdelana mora biti cenovna ocena izvedbe in pripravljena mora biti metodologija, razviti je treba zaupno partnerstvo z drugimi službami in združenji, vzpostaviti je treba zaupen dialog med udeleženci in izvajalci, v postopke je treba vpeljati visokotehnološke rešitve GIS in sodobne tehnike izmere, pridobiti je treba politično podporo na lokalni, regijski in državni ravni, rešiti je treba finančne probleme z državnimi in EU subvencijami. Od rezultata komasacije mora imeti koristi tako družba kot izvajalci. Glavne koristi družbe so (Backman, 2010) zmanjšanje stroškov lokalni in državni skupnosti, povečanje aktivnosti v kmetijstvu in gozdarstvu, povečanje zaposlenosti, povečanje dohodka iz davkov in preglednejša dokumentacija. Ekonomske in komercialne koristi pa lahko ocenimo z (Backman, 2010): zmanjšanjem stroškov v kmetijstvu in gozdarstvu, zmanjšanjem dolžine lastniških mej, zemljišči z urejenimi mejami in dostopi do javnih cest, urejenim lastništvom ipd. Po zakonodaji so za celotni postopek komasacije odgovorni katastrski uradi oziroma njihovo osebje. Katastrski uslužbenec, geodet, je odgovoren za vsak korak v izvedbi postopka vključno s pravnimi, ekonomskimi in tehničnimi odločitvami. Za svoja odločanja se naslanja na zemljiško oziroma katastrsko zakonodajo, posvetuje se s predstavniki lokalne skupnosti, z okrožnimi administrativnimi odbori ter s predstavniki različnih agencij (npr. agencija za ceste). Katastrski uslužbenec vodi postopek, koordinira, raziskuje, organizira sestanke, izvaja vrednotenje zemljišč, predlaga različne rešitve delitve zemljišč itd., če je to potrebno, mu občina za vodenje postopka lahko dodeli največ dva koordinatorja, pooblaščenca. Komasacijski postopek na Švedskem je dokaj enostaven in ga lahko opredelimo v naslednjih korakih: 1] Pripravljalna dela in uvedba postopka: strategija projekta, ki je osnova za odločitev o uvedbi komasacije; informativni sestanek z lastniki zemljišč; pričetek uradnega postopka na zahtevo lastnikov (naslovljena na katastrski urad); individualni pogovori z lastniki, o njihovih željah in zahtevah. 2) Tehnično operativna dela pregled stanja parcel (staro stanje); vrednotenje zemljišč - zaradi velikih površin možna fotointerpretacija; vrednost zemljišč se določi glede lastnosti zemljišča ter na donosnost in tržno vrednost; nova delitev: glavno vodilo je, da se ustvarijo bolj primerne in za namen (predvidena raba) ustrezne parcele oziroma da je dosežena boljša izraba zemljišč; pomembna je tudi lokacija zemljišč; posebno pazljivo in natančneje se oblikujejo zemljiške posesti, kjer so prisotni objekti; oblikovanje novega stanja se lahko izvede večkrat (iterativno); vedno se pridobijo mnenja udeležencev. Dobra komunikacija je pogoj za uspešno komasacijo; po uspešnem predhodnem delu je na vrsti terenska izmera - prenos stanja na teren. 3) Zaključek in vpis v nepremičninske registre končana komasacija pomeni: poravnane finančne obveznosti, sprejete odločitve za posameznega udeleženca, skupaj z urejeno infrastrukturo na območju - odločitev je odločba, ki jo opravi geodet skupaj s prosilcem in je pravnomočna v 30 dneh; ureditev pravne odločitve glede vpisa lastnine (izvede geodet). 6.4.2.2.1 Pripravljalna dela, izvedba komasacije Glede na zakonodajo (Real Property Formation Act, 1970) in glede na obstoječo politiko se lahko komasacija na Švedskem izvede ali prične le na pobudo lastnikov zemljišč. Običajno je pri komasacijah na Švedskem prisotnih 300-700 lastnikov. Zato sta komunikacija in kakovosten pretok informacij ključnega pomena. Za uspeh strokovnjaki poudarjajo zavest o učinkovitosti in uspešnosti dobre komasacije med lastniki in na splošno med ljudmi in institucijami (splošno ozaveščanje družbe). Danes so vse pogostejši tudi primeri komasacij gozdnih zemljišč, kjer je dogovor še toliko težje sodeči (Slika 6-26). Lastniki razdrobljene zemljiške posesti morajo biti prepričani, da je komasacija njim v korist, ko podpišejo pristop k izvedbi. Za oboje, lastnike in izvajalce, so pomembni (Backman, 2005): cena izvedbe in financiranje. javno mnenje udeležencev v izvedbi, vpliv udeležencev na izvedbo, lokacija novo dobljenih zemljišč s komasacijo in časovna izvedba komasacije. 6.4.2.2.2 Tehnično operativna dela Preureditev oziroma preoblikovanje parcel mora biti takšno, da se kmetovalcem povrnejo vsi stroški, ki so jih imeli z izvedbo postopka. Pri kreiranju novih parcel se v največji možni meri upoštevajo želje posameznikov, ki aktivno sodelujejo skozi celotno fazo. V splošnem se prvotno oblikovane parcele v idejnem načrtu spremenijo dvakrat ali večkrat. Izvajalec komasacije, če jo lahko tako sploh imenujemo, je geodet katastralec, ki je odgovoren za celotno komasacijsko izvedbo. Koordinira celotni postopek informiranja, odločitve ter vrednotenje nepremičnin in raziskuje, analizira različne predloge vseh udeležencev, podaja rešitve ter sprejema odločitve v celotnem postopku komasacije (kot že rečeno, kompetence geodeta na Švedskem so veliko večje kot v Sloveniji). Celoten katastrski sistem pa je ocenjen kot zelo demokratičen, ker se pri vseh postopkih poskuša s konsenzom in s sodelovanjem udeležencev doseči končni rezultat. Prednost je tudi v tem, da ni veliko deležnikov (vpis v register, zemljiško knjigo uredi geodet, brez notarjev ali sodnikov) in posameznik nosi večjo odgovornost. Tako so tudi pritožbe na sodišča zelo redke. Sami postopki pa so ocenjeni kot varni, enostavni, nevtralni in relativno ceneni. Splošno mnenje o izvedbi komasaciji, ki ga imajo kmetje, je glavni ključ za neuspeh ali uspeh izvedbe postopka. Negativna mnenja lahko ustvarijo slabo atmosfero, kar posledično vpliva na pogajanja med udeleženci in vodstvom. Slaba komunikacija se lahko izraža tudi v zavlačevanju postopka in višjih stroških projekta. Ravno zaradi tega je priporočljivo, da se z lastniki zemljišč že na začetku ustvarijo dobri (pošteni) odnosi ter da se jim ves čas nudi ustrezne in natančne informacije. V velikih primerih lastniki zemljišč večjo pozornost namenijo mnenju ostalih kmetov, kot pa mnenju vodstva postopka. Dober vpliv na mnenja posameznikov lahko ustvari nekdo, ki ima dosti izkušenj iz ostalih uspešno izvedenih komasacijskih postopkov (Slika 6-27). T/LL KtmMET... Slika 6-27: Promocijski materiali za preurejanje zemljiške strukture na Švedskem (Backman, 2005). Ko se lastnikom zemljišč razloži, kje bodo locirane njihove nove parcele in kolikšne stroške bodo imeli s postopkom, se naredi raziskava o njihovem mnenju. Raziskavo o tem naredi geodet, ki vodi postopek in sicer pred samo odločitvijo o uvedbi postopka. Če se z uvedbo komasacije ne strinja večji del udeležencev, potem je postopek ustavljen, vendar samo če so zoper komasacijo podani močni argumenti. V kolikor se s komasacijo ne strinja le majhen delež lastnikov, se postopka ne ustavlja. Projekt komasacije financirajo: udeleženci v postopku in sicer v odvisnosti od njihove koristi nove preureditve zemljišč ter v odvisno, koliko in kakšne geodetske meritve se izvajajo na posameznem zemljišču C50 o/o), vključi se praviloma tudi lokalne oblasti, ministrstva ... (50 %), za finančno poslovanje v postopku je odgovoren vodja, katastrski uslužbenec. Pri izvajanju komasacij kmetijskih in gozdnih zemljišč poskušajo: najti glavne razloge, zakaj uvajati komasacijo: velikosti, oblika, lokacije zemljišč in zapletena lastniška stanja za izkoriščanje zemljišč; zagotavljati informacije, da se izognejo vsem negotovostim ali škodljivim vplivom. Nerazumevanje in pomanjkanje znanja deležnikov o komasacijah sta pogosta na začetku postopka. Dobre prakse, zanimive zloženke in pogosti kontakti z mediji so najboljša promocija. Informacije glede financiranja so ene najpomembnejših, ker najbolj izoblikujejo javno mnenje in predvsem mnenje o smotrnosti uvedbe postopka med sodelujočimi. Vpliv, predvsem prednosti komasacij, se v zloženkah pogosto prikaže s preglednicami, kot je Preglednica 6-7. Preglednica 6-7: Primer transparentnega podajanja prednosti in slabosti komasacij (Backman, 2005) Dejavnik Zmanjšanje števila parcel - koncentracija zemljišč Zmanjšuje stroške v kmetijstvu in gozdarstvu Širše, večje parcele Zmanjšuje stroške v kmetijstvu in gozdarstvu Izboljšan dostop do javnih poti Zmanjšuje stroške v kmetijstvu in gozdarstvu Zmanjševanje dolžine posestnih mej Zmanjševanje administrativnih stroškov Ustreznejše in natančnejše katastrske informacije Red in zakon, manj tveganja za spore, družbeno prijazno 6.4.2.2.3 Zaključek komasacije Ko je nova razdelitev zemljišč dokončno definirana, se začnejo terenske meritve. V tej fazi se iz načrta prenašajo na novo oblikovane parcelne meje v naravo. Ko so meritve končane, se novo parcelno stanje evidentira v digitalnih katastrskih načrtih. Delo na terenu vključuje tudi ostala zemeljska dela, kot so izboljšanje zemljišč, čiščenje terena, izgradnja hidromelioracije mreže, novih poti, druge potrebne infrastrukture itd. Postopek komasacije je dokončno zaključen, ko so poravnane vse finančne obveznosti in narejene druge nujne odločitve. Najpomembnejše odločitve v postopku so odločitve v zvezi z oblikovanjem novih parcel, z vrednotenjem zemljišč in odškodninami, z lastništvom, s ceno postopka in sam zaključek. O vseh teh naštetih stvareh odločajo vodje komasacije, to so katastrski uslužbenec in dva zastopnika občine vključno z lastniki zemljišč. Vsakega izmed lastnikov povabijo na razgovor in v primeru nestrinjanja s temi odločitvami, se lahko posameznik pritoži na sodišče v roku štirih tednov od dneva odločitve oziroma izdaje sklepa. V kolikor se lastniki ne pritožijo, je končna odločitev o parcelno-lastniškem stanju veljavna. Pritožbe na odločitve v zvezi z novimi zemljišči so zelo redke. Po štirih tednih, ko odločitev postane pravnomočna (oziroma takoj po izdaji sklepa, v kolikor ni pritožb, in se vsi udeleženci strinjajo] se izvede vpis v t. i. nepremičninski register (angl. Real Propety Register). 6.5 Danska Kmetijsko izredno intenzivno gospodarstvo (podobno kot Nizozemska) ima tradicionalno izredno razvit sistem varovanja kmetijskih zemljišč in jasno kmetijsko in kmetijsko zemljiško politiko. Po podatkih evropskega statističnega urada predstavljajo na Danskem kmetijska zemljišča 62 % celotne površine države. Delež kmetijskih zemljišč se je s skoraj 70 % v letu 1970 zmanjšal na račun širjenja urbanih aglomeracij, medtem ko je površina gozdov bolj ali manj ostala nespremenjena. Danska spada med evropske države z najvišjim deležem kmetijskih zemljišč. Zaradi tradicionalne zaščite kmetij pred delitvijo in manjšanjem kmetijskih gospodarstev promet s kmetijskimi zemljišči že desetletja nadzorujejo občine, ki morajo dovoliti vsako transakcijo kmetijskih zemljišč. Po podatkih za leto 2005 je imelo na Danskem več kot 50 % kmetijskih gospodarstev preko 100 ha zemljišč in le 3 % kmetij manj kot 10 ha zemljišč. Kmetijskih gospodarstev, ki imajo preko 100 ha kmetijskih obdelovalnih zemljišč, je na Danskem preko 15 %, medtem ko je manj kot 3 % kmetijskih gospodarstev z manj kot 5 ha kmetijskih obdelovalnih zemljišč. Danska kot Nizozemska sta med prvimi uvajali celovite pristope urejanja zemljišč tako za kmetijska kot stavbna zemljišča in s tem tudi usmerjali prostorski razvoj. Danes se na Nizozemskem in na Danskem srečujemo s postopki komasacij že komasiranih območij, kar predstavlja nov pristop pri urejanju zemljišč in zemljiški politiki (Slika 6-28). Slika 6-28: Komasacije komasiranih območij: staro stanje (levo), novo stanje (desno)- urejanje zelenih površin na območju jezera Spattrup (Münk Mouritsen, 2002). Danski pristop h komasaciji se je zelo spremenil v 80-ih letih preteklega stoletja, ko se je pri zložbi zemljišč v ospredje postavilo varstvo ter ohranjanje narave in okolja. Komasacija sedaj predstavlja tudi instrument za izvedbo projektov ohranjanja narave, pogozdovanja, urejanja rekreacijski površin, vodnih zemljišč itn. Celoten postopek komasacije vodi in izvaja urad za komasacije. Poleg tega, da so pobudniki za komasacije lahko lastniki zemljišč, se v zadnjih letih veliko komasacij izvede na osnovi regionalnih pobud urejanja zelenih, naravovarstvenih ali okoljevarstvenih površin (Slika 6-29). Slika 6-29: Komasacije komasiranih območij: staro stanje (levo), novo stanje (desno)- zeleno je restavracija območja posebnega pomena za naravo (Münk Mouritsen, 2002). Zemljišča in sestavni deli zemljišč kmetijskega gospodarstva so na Danskem registrirani v zemljiškem katastru. Kmetija se lahko sestoji iz največ treh kmetijskih gospodarstev na območju 10 km, kjer je lahko le eno brez objektov, ter iz dodatnih najemnih zemljišč. Kmetije imajo lahko v lasti posamezniki, ki morajo prebivati na posesti. Za kmetije, ki so večje od 30 ha, mora imeti lastnik kmetijsko izobrazbo. Zakon o kmetijskih gospodarstvih zahteva, da se vsa zemljišča kmetijskega gospodarstva upravljajo v skladu s kmetijskimi ter okoljskimi zahtevami. Na kmetijskih območjih ni mogoče graditi, z izjemo objektov, namenjenih kmetovanju ali sorodnim dejavnostim. Poleg območij kmetijske rabe loči Danska še urbana območja in območja za rekreativne namene (počitniške hiše). Posebno določilo se nanaša na počitniške hiše, ki predstavljajo skupno posebnost severnih držav. Počitniške hiše, katerih lastniki so lahko le Danci, je mogoče graditi le v za rekreativne namene določenih conah (Enemark in Sevatdal, 1999). 6.5,1 Sistem evidentiranja nepremičnin na Danskem Med osnovne zemljiške evidence spadajo na Danskem zemljiški kataster, zemljiška knjiga ali zemljiški register, register zgradb in stanovanj ter register tržnih cen in vrednosti. Osnovna enota zemljiškega katastra kot osnovne zemljiške evidence je zemljiška posest, ki predstavlja eno ali več zemljiških parcel istega lastnika z enakimi bremeni. Zgodovina zemljiškega katastra sega v leto 1844. Osnovni namen katastra je bil določiti dajatve od kmetijskih zemljišč na osnovi proizvodne sposobnosti tal. Leta 1845 je bil vzpostavljen sistem registracije zemljišč na okrajnih sodiščih z namenom zaščititi pravice na zemljiščih. Zemljiški kataster, ki ga sestavljalo opisni podatki o zemljiški parceli in posesti ter katastrski načrti, se je stalno vzdrževal. Na prehodu v 20. stoletje je zemljiški kataster postal osnova za tržno vrednotenje in določevanje tržne osnove za obdavčitev zemljišč. Podatki zemljiškega katastra so postali v povezavi s podatki namenske rabe in z drugimi prostorskimi določbami osnovi vir informacij za upravljanje z zemljišči. V sedemdesetih letih preteklega stoletja so se na Danskem začeli zavedati omejenosti zemljišč oziroma tal. Iz tega obdobja izvirajo strogi predpisi za planiranje in izvajanje posegov v prostor, ki so se v nekoliko spremenjeni obliki ohranili do danes. Od leta 1997 vsebuje zemljiški kataster tudi podatke o omejitvenih dejavnikih, kot so zaščitena in varovana območja obalnega pasa in peščenih sipin, območja onesnaženih tal in varovalni gozdovi [Enemark in Sevatdal, 1999]. Zemljiški kataster je sprva deloval pod okriljem kmetijskega ministrstva. V poznih osemdesetih letih preteklega stoletja je upravljanje katastra prešlo na okoljsko ministrstvo, natančneje državno geodetsko upravo [KMS], ki vzdržuje tudi iz leta 1976 ustanovljeni register zgradb in stanovanj. Podobno kot v ostalih nordijskih državah so na Danskem vzpostavili večnamenski zemljiški informacijski sistem. Koncept večnamenskega zemljiškega sistema temelji na povezavi podsistemov [zemljiški kataster, kataster stavb in stanovanj, zemljiški oziroma nepremičninski registri, prostorski plani, register prebivalstva ipd.) preko povezovalnih ključev posameznih entitet [zemljiška parcela oziroma posest, stavba, naslov ipd.) [Enemark in Sevatdal, 1999). KMS je tudi javna služba, ki je zadolžena za katastrsko preurejanje zemljiških posesti, tako je med drugim tudi odgovorna za koordinacijo in izvedbo komasacijskih projektov. 7 PRENOVA IN RAZVOJ PODEŽELJA V POVEZAVI S KOMASACIJO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 7.1 Prenova in razvoj vasi V Sloveniji je 6028 naselij. 100 naselij ima manj kot tri prebivalce, v 508 naseljih živi od 3 do 19 prebivalcev, v 2334 naseljih od 20 do 100 prebivalcev. Naselij z do 1000 prebivalci je 2869 in tistimi z več kot 1000 prebivalcev je 241 (SURS, 2010). V 1900 močno urbaniziranih naseljih prebiva dobra tretjina prebivalstva Slovenije (v teh naseljih je manj kot 1% kmečkega prebivalstva) (Ravbar, 2006). Večina prebivalstva se dnevno vozi na delo v bližnja zaposlitvena središča, saj imajo ta naselja poleg delovnih mest tudi dobro prometno dostopnost. Primerjava podatkov SURS za leto 2002 (Popis prebivalstva) in podatkov iz leta 2010 kažejo trend manjšanja števila prebivalcev v številnih manjših naseljih, tudi takih, ki so pretežno usmerjena v kmetovanje. Razvoj in širitev naselij sta opazna le v naseljih v bližini večjih mest in zaposlitvenih centrov ter v naseljih z dobro prometno dostopnostjo. Slaba demografska slika s staranjem podeželskega prebivalstva in posledično praznjenje podeželja se odražata v vedno slabši vitalnosti slovenskih vasi in v propadanju kulturne krajine. Slovenija je pretežno podeželska država27, kjer podeželje z gospodarskega in populacijskega vidika zaostaja za razvojem mestnih območij. Podeželje predstavlja 2/3 ozemlja države, v njem je 3942 naselij s skupno preko 400.000 prebivalci. Med temi naselji je 1764 pretežno ogroženih naselij, v katerih se trend zmanjševanja števila prebivalcev še nadaljuje. 729 naselij (12% vseh slovenskih naselij), ki spada v kategorijo zelo ogroženih naselij, je v zadnjem desetletju izgubilo več kot tretjino prebivalstva (Ravbar, 2006). Podeželje s petino prebivalstva in razvejanim naselbinskim sistemom ne smemo odriniti v podrejeni položaj glede na mestni prostor, temveč ga moramo ohranjati in izboljševati ekonomske, socialne in prostorske pogoje nadaljnjega razvoja. Kmetijstvo, kot prevladujoča dejavnost podeželja, je imelo vedno odločilen vpliv na ustroj in zasnovo vasi. Oblika in lege njivskih površin ter gozdnih območij so narekovali lokacijo večjih kmetijskih gospodarstev ter organizacijo vaškega naselja (prometno mrežo, strukturo naselja, lokacijo centralnih dejavnosti, kot so cerkev, gostilna itn.). Strukturne spremembe v kmetijstvu, ki so usmerjenje h krepitvi posameznih kmetijskih gospodarstev in racionalizaciji kmetijske proizvodnje ter uvajanju dopolnilnih programov na kmetijah ali k popolnemu prestrukturiranju kmetij v nove dejavnosti (bioplinarne, pridelava biogoriv itd.), se zrcalijo tudi v vaških naseljih, kar je vidno v funkcionalni organizaciji naselij. V podeželskih naseljih živi vedno več nekmečkega prebivalstva, ki se vsakodnevno vozi v službo v bližja večja središča ali jim sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) omogoča delo na domu. Hkrati se z bivalno vlogo naselij krepi tudi interes po dodatnih aktivnostih vezanih predvsem na družabno vaško življenje kakor tudi na aktivno preživljanje prostega časa. Poleg ekonomskih razlogov za bivanje na podeželju so pogosto v ospredju še kakovost naravnega okolja, mir, počasnejši ritem življenja, možnost dostopa do kmetijskih pridelkov itd. Hkrati je prisotna tudi želja po čim boljši dostopnosti do javnih storitev. Pri načrtovanju razvoja vasi je treba upoštevati tudi tovrstne interese, kar pomeni, da moramo vas razvijati celostno in ne zgolj za potrebe kmetijstva. Podeželje je kultivirana krajina kjer sta v njenem videzu in rabi prostora opazna prevlada najpomembnejše dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (Geografski terminološki slovar, 2005). V tem kontekstu moramo razumeti tudi prenovo vasi, ki obsega sanacijo in razvoj podeželskih naselij. Namen prenove vasi je izboljšati življenjske in delovne razmere za ljudi različnih poklicev in starosti, ki tam živijo in delajo. Proces prenove in razvoja vasi je kontinuiran, saj vasi niso izvzete iz nenehno spreminjajočih se procesov v prostoru. Spreminjajo se pogoji in način kmetovanja, na kmetijah se uvajajo dodatne dopolnilne dejavnosti, razvijajo se čista stanovanjska območja, industrijske cone, vse bolj poudarjen je tudi razvoj rekreacije in turizma. Spreminja se torej način življenja in dela ter s tem posledično tudi vrednote prebivalcev. Celostni razvoj vasi mora omiliti konflikte med funkcijami kmetovanja, bivanja in dela. Sodobna kmetija zahteva za svoje racionalno gospodarjenje prostorsko in funkcionalno prilagojeno lokacijo, ki omogoča strukturno prilagoditev gospodarjenju (dovolj velike obratovalne površine dvorišča, neovirane transportne možnosti, lahek dostop do obdelovalnih površin, omilitev emisijskih vplivov, ločitev stanovanjske funkcije od gospodarske) in ustrezne (prostorske, ekonomske in okoljske) razvojne možnosti. Pri prenovi vasi se načrtujejo izboljšave prometnih razmer v naselju, okrepi za obrambo pred naravnimi nesrečami (plazovi, poplave], uvaja se ekološka sanacija vasi in izboljšava komunalne opremljenosti. Pri tem moramo ohranjati obstoječo kmečko gradbeno osnovo ter identiteto podeželskega naselja z izoblikovano podobo in izpeljati ukrepe za njegovo nadaljnje oblikovanje in ohranjanje. Ustreznejša razporeditev dejavnosti ter tehnične in funkcijske izboljšave se udejanjajo s kakovostnim načrtovanjem podeželskega prostora. Cilji prenove in razvoja vasi so torej v izboljšanju življenjskih razmer vaščanov in zajemajo področja bivanja, gospodarstva (kmetijstvo, obrt, industrija), infrastrukturne opremljenosti, oskrbe s centralnimi dejavnostmi, prostočasnih dejavnosti in razvoja turizma, ekološke sanacije, ohranjanje arhitekturne podobe vasi ter ohranjanje in negovanje kulturne krajine. Razvoj in prenova vasi naj sovpadata s sočasnim urejanjem širšega kmetijskega prostora, saj ne moremo vasi izdvojiti iz funkcionalne povezanosti, ki jo tvorita vas in kmetijski oziroma gozdni prostor. Prenovo in razvoj vasi lahko udejanjamo kot iskanje notranjih potencialov naselja in/ali kot zvezno širitev naselja. Običajno se oba pristopa prepletata in dopolnjujeta, tako da se celovita prenova vasi izvede z aktiviranjem notranjega potenciala vasi in nadgradi s širitvijo. Prenova z notranjim razvojem ima prednost pred širitvijo naselja in razvojem na robu (SPRS, 2004; PRS, 2004). To pomeni, da moramo v prvi vrsti aktivirati proste razpoložljive površine v vasi, oživiti degradirana območja, odstraniti in nadomestiti propadajoče objekte, reorganizirati vaška središča ter jim povrniti vaški značaj. Notranji razvoj je predvsem odgovor na prekomerno širitev naselij in porabo prostora ter je usmerjen k izboljšanju strukturnih sprememb v vasi, ohranjanju podeželskih flinkcij, revitalizaciji stavbnega fonda, varovanju posebnosti vaškega ustroja in ohranjanju gradbene kulture. Praviloma z notranjim razvojem vasi izboljšamo infrastrukturo in dodajamo centralne funkcije naselja. To so predvsem lokacijsko usmerjene aktivnosti, ki se kažejo v ohranjanju in večanju vrednosti stavbnega fonda. Cilj je strnjena mešana raba prostora za vse starostne in socialne skupine, integrirana vas v gospodarskem, ekološkem, socialnem in urbanističnem smislu. V smislu trajnostnega razvoja je z racionalno rabo prostora potrebno omejevati predvsem razselitev naselja in razvijati kompaktno, infrastrukturno primerno opremljeno naselje. Šele ob izkoristku vseh notranjih potencialov naselja načrtujemo nove razvojne površine, skladno s konceptom nadaljevanja obstoječe morfološke strukture. Notranji razvoj je s širitvijo v tesni zvezi, saj nam šele razpoložljive površine, praviloma načrtovane kot širitev, omogočajo ukrepe notranjega razvoja, kot so preselitev dejavnosti iz jedra vasi, prestrukturiranje kmetij, dopolnitev in nadgradnjo obstoječe infrastrukture, iskanje nadomestnih lokacij za kmetije ali gospodarske dejavnosti, itd. Cilj vseh ukrepov v vaškem prostoru je vitalna vas, ki ni le skupek objektov namenjenih bivanju in/ali delu, temveč je to živa struktura z dinamiko vsakdanjega vaškega utripa. Na Bavarskem poudarjajo osem nujnih ukrepov, na katerih temelji notranji razvoj, obnova in širitev naselij (Rili, 2010): ustvariti zavest in pozitivno ozračje za notranji razvoj naselij, kar dosežemo z intenzivnim sodelovanjem z lokalnim prebivalstvom, civilnimi iniciativami in strokovnimi službami občine; strokovno usmerjeno analitično delo o stanju in kakovosti obravnavanega naselja; izdelava zasnove, razvojne strategije in koncepta prenove naselja; urejanje in upravljanje z zemljišči, najpogosteje s komasacijami stavbnih in kmetijskih zemljišč; izvedba obnove vasi (odstranjevanje, gradnja, prenova, sprememba namembnosti...]; krepitev vitalnosti in funkcionalnosti, kar pomeni, da je razvoj uspešen, v kolikor se obnovljeni in ustvarjeni javni prostori ustrezno uporabljajo; podpora in nasveti pri odločitvah za posege v daljšem časovnem obdobju. Prenova vasi in njen razvoj se nikoli ne zaključita, to je kontinuiran proces; izdelan prostorski načrt širitve naselja (nova območja za stanovanja, obrt, gospodarske cone, območja varovanja...), ki naj bo tesno povezan z načrtom prenove vasi. Projekti prenove vasi so prisotni na Bavarskem, na Nizozemskem, v Franciji, Angliji, Avstriji. V Sloveniji smo imeli projekte Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) v sklopu Celovite prenove podeželja, ki ga je vodilo MKGP od leta 1991 naprej. Do leta 1999 je bilo v projekte CRPOV vključenih 230 območij (lokacij), ki so bili bolj ali manj uspešno zaključeni (Kokolj, 2000). Trenutno pa ni zaznati celovitih pristopov k urejanju podeželskega prostora. 7.2 Urejanje podeželskega prostora in razvoj vasi v Sloveniji v okviru prostorskega načrtovanja in kmetijske politike Veljavna zakonodaja in sistem prostorskega načrtovanja v Sloveniji ne posvečata posebne pozornosti načrtovanju podeželskega prostora. Občinski prostorski načrt OPN (ZPNačrt, 2007), ki v izvedbenem delu prikazuje namensko rabo prostora, se izdela na parcelo natančno za območje cele občine. Pri tem ni metodoloških razlik za načrtovanje urbanega ali podeželskega prostora. Za območja mest in naselij mestnega značaja ter vsa vitalna in razvojno usmerjena naselja (npr. turistična območja), se izdelujejo urbanistični načrti (UN), za posamezna razvojno pomembna območja na območju celotne občine pa se lahko predpiše izdelava Občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Merila in pogoji urejanja se predpisujejo za enote urejanja prostora (EUP) določene v OPN, ki so na območju mest in večjih naselij zelo podrobno določene, na območju podeželskega prostora pa se praviloma vsa naselja v posamezni pokrajinski enoti urejajo z enakimi enotami urejanja prostora. Za manjša naselja in vasi, ki se praviloma ne urejajo z urbanističnim načrtom, se ne izdelujejo posebni prostorski dokumenti, ki bi celovito obravnavali problematiko stanja naselij in podajali strateške usmeritve za njihov notranji razvoj in širitev. Strateške razvojne usmeritve (tudi manjših naselij) so vsebina strateškega dela Občinskega prostorskega načrta, vendar so precej splošne. Tudi merila in pogoji so velikokrat presplošni, predvsem pa se obravnava naselja in vasi le v lokacijsko urbanističnem smislu, vse ostale vsebine, ki bi pripomogle k celovitemu razvoju, pa so prepuščene drugim službam ali vzvodom. Prostorska zakonodaja pred letom 1990 je to pomanjkljivost velikokrat reševala z izdelavo strokovnih podlag za razvoj poselitve, ki so bile tudi zakonsko predpisane. Celovite analize naselij in zaselkov s prostorskega, arhitekturnega, ekološkega, krajinskega, socialnega in tudi ekonomskega vidika, so bile dobra podlaga za prostorsko načrtovanje. Strokovne podlage v sklopu veljavne zakonodaje (ZPNačrt, 2007) niso več predpisana obvezna vsebina za pripravo občinskega prostorskega načrta, zato se za njihovo izdelavo odločijo občine na podlagi potreb in zavedanja o nujnosti tovrstnih gradiv za strokovno pripravo OPN. Največkrat pa zaradi (ne]razpoložljivih finančnih virov k strokovnim podlagam za poselitev ne pristopijo. Sektorsko razmejevanje prostora na grajeno strukturo, za katero je pristojno prostorsko načrtovanje in velja kot edini planibilen resurs v pripravi OPN, ter na kmetijski prostor, ki je v prostorskih aktih prikazan kot za kmetijstvo rezervirano območje pod strogim varstvenim režimom in je v pristojnosti kmetijskega resorja, ni najboljše. Kot strokovne podlage za prostorsko načrtovanje kmetijski resor redko posreduje območja komasacij in drugih agrarnih operacij, kar ne more voditi k celostni obravnavi podeželja in celotnega prostora. Projektni pristop, kjer posamezna območja niso le predmet sektorskega načrtovanja, temveč je njihova vsebina in problematika predmet skupnih prizadevanj za trajnostni razvoj, je smiselna pot do učinkovitega prostorskega urejanja. Žal tovrstna praksa v Sloveniji ni prisotna. Praksa nam bližnjih dežel, predvsem Bavarske pa tudi Nizozemske, je že pokazala sadove sistematičnega urejanja podeželja s pomočjo projektnih pristopov v zadnjega pol stoletja. V Sloveniji pa ugotavljamo predvsem, kako se prostor prazni, stavbni fond propada, krajina zarašča. V nasprotju s programi Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi [CRPOV), ki so bili precej projektno in celostno orientirani, toda žal preveč usmerjeni od zgoraj navzdol in so se srečevali z velikimi organizacijskimi težavami (Kokolj, 2000), se danes v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 izvajajo predvsem ukrepi kmetijske politike, ki so naravnani precej izvedbeno, manjka pa jim medsebojna povezanost z ukrepi drugih politik (resorjev), kar bi pripomoglo k celovitim rešitvam. Ukrep 322 (Obnova in razvoj vasi) (MKGP, 2011) je namenjen pridobivanju nepovratnih finančnih sredstev za naložbe, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednih bivalnih pogojev na podeželskih območjih, k privlačnosti vaškega okolja kot bivanjskega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti, še posebej turizma. Predmet podpore so naložbe v: ureditev površin za skupne namene in potrebe v podeželskih naseljih; ureditev vaških jeder; ureditev komunalne in prometne infrastrukture ter povezav v naseljih; obnovo in izgradnjo večnamenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva na podeželju; preselitev kmetij iz vaških središč z namenom njihove celostne ureditve. Za pridobivanje finančnih sredstev se lahko prijavijo občine. Glede na namen pridobivanja sredstev pa je razvidno, da gre za gradbene posege, ki se lahko izvajajo le na podlagi že sprejetih občinskih prostorskih načrtov (OPN) in verjetno tudi že izdanih gradbenih dovoljenj. Za ukrep Obnova in razvoj vasi je bilo v celotnem programskem obdobju objavljenih pet javnih razpisov, od tega dva v letu 2010. Skupno je bilo za 113 odobrenih vlog dodeljenih 15,7 milijona EUR javnih sredstev, kar predstavlja 52 % razpoložljivih sredstev za ta ukrep. Gledano po namenih je bila več kot polovica (58 naložb) usmerjena v obnovo in izgradnjo večnamenskih stavb skupnega pomena, sledijo pa naložbe v urejanje vaških jeder, skupnih površin in infrastrukture. V celotnem programskem obdobju je bilo v izvajanje različnih ukrepov zajetih 550 vasi s celotnim obsegom naložb v višini 30,2 milijona EUR (Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva, 2010). Žal iz poročila ne moremo razbrati, ali je občina pridobila sredstva za posamezno vas za več različnih namenov (preselitev kmetije in hkrati za obnovo vaškega jedra, sanacija degradiranega območja in izgradnja prometnice ...) oziroma ali je vseh 550 vasi dobilo financiran le en projekt. Prav tako iz razpoložljivih gradiv ni mogoče razbrati, ali in v kolikšni meri ter kako se ukrep 322 povezuje z drugimi ukrepi kmetijske politike. Prostorska dokumenta (OPN, OPPN) sta usmerjena v določanje namenske rabe prostora in določanje meril in pogojev za gradnjo objektov (urbanistični kriteriji in lokacijski pogoji). Z ukrepi kmetijske politike (ukrep 322) pa preidemo v realizacijo načrtovane prostorske ureditve. Težava je v tem, da ne gre za celostni pristop k obravnavanju naselja, ki naj bi ga zagotavljal interdisciplinarni in projektni pristop tudi skozi proces prostorskega načrtovanja. Že predhodno smo opozorili na pomanjkljivost prostorske in tudi kmetijske zakonodaje, ki ne pripravljata celostnih interdisciplinarnih projektov razvoja na ravni vasi. Projekti bi morali biti trajnostno usmerjeni in sektorsko usklajeni. Usklajevalna vloga med varstvenimi režimi različnih resorjev nikakor ni dovolj. Zaradi umikanja mnogim omejitvam in varstvenim režimom, ki so mnogokrat tudi neživljenjsko omejevalni za lokalni razvoj in prebivalstvo, ne prihaja do racionalne razmestitve dejavnosti, kar ima lahko dolgotrajno večje negativne učinke, kot poseg na varstveno območje z omilitvenimi ukrepi. Prav tako ni dobra rešitev sedanje ločevanje grajene strukture (vasi) od širšega vaškega prostora. Še posebej je takšno ločevanje prostora lahko problematično pri izvajanju komasacij in drugih kmetijskih operacij. Komasacije se praviloma izvajajo na kmetijskem prostoru, pri čemer je vas z grajenimi strukturami izvzeta iz celovite obravnave. Le v redkih primerih so grajene strukture deloma vključene v komasacijsko območje. Pri tem je lahko ključna prostorska zasnova, ki sta jo skupaj tvorila vas in njeno obdelovalno zaledje, ogrožena oziroma je po končanem komasacijskem postopku popolnoma spremenjena. V luči celovite obnove podeželja, ki vključuje tudi prenovo vasi, mora prostorsko plansko enoto na podeželju predstavljati vas s celotnim vaškim teritorijem^s, ki gravitira k vasi in z njo tvori funkcionalno celoto. Gre za prostor večjega ali manjšega obsega, ki se uporablja za kmetijsko pridelavo in gozdno gospodarsko dejavnost in na katerem živijo, delajo in proizvajajo prebivalci vaških naselij. Šele ko bomo spoznali, da vaškega prostora ne moremo ločiti na vas in njeno okolico, bomo naredili prvi korak k integralnemu planiranju (Prosen, 1993). V podeželskem prostoru razhkujemo tri prostorske elemente (Prosen, 1993) in sicer: jedro družbenega in ekonomskega dogajanja, to je samo vaško naselje; okoliški prostor, ki gravitira k vasi: polje, vinogradi, travniki itd.; medprostor, to je vakuum med vasmi, kjer se običajno nahajajo gozdovi, pašniki, močvirja itd. Vse tri enote skupaj predstavljajo socialno, ekonomsko in prostorsko razpoznano prostorsko enoto. Vaško naselje ima oblikovan center, kjer živijo staroselci, ki imajo običajno svojstven družbeni status. Živijo v hišah, obdanih z vrtovi, dvoriščem ter gospodarskim dvoriščem. Tu so praviloma locirane tudi vaške institucije: krajevni urad, šola, cerkev, gasilski ali vaški dom, trgovina in gostilna. Na robu vasi običajno stanujejo prišleki, kajžarji itd. Ta prototip vasi je danes že deformiran in spremenjen. Stopnja sprememb je odvisna od prvotnega tipa vasi. Okoliški prostor, ki gravitira k vaškemu naselju, delimo na obdelovalne površine in na gozdni prostor, lahko pa tudi na pašniške ali neobdelane površine. Razmerje med površinami je različno in odvisno od lege vasi oziroma nadmorske višine, klimatskih razmer, pedoloških lastnosti tal itd. Vakuum med vasmi se postopoma izgublja. Naselja se širijo z obcestno gradnjo, k čemur je pripomogel predvsem razvoj osebnega potniškega prometa. Planska enota torej ni in ne more biti enota urejanja prostora, kakor je določena v prostorskih aktih občin. Planska enota prav tako ni kmetijski prostor, v katerem se izvajajo komasacije ali Vaški teritorij ali funkcionalno območje vasi je bolj ali manj zaokrožena površina okoli vasi, kije v uporabi in lasti ali služnosti njenih prebivalcev. Elemente vaškega teritorija so njive, vrtovi, sadovnjaki, skupni pašniki, neplodne površine [kamnolomi), gozdovi, vodne površine, poti in površine vasi (Gabrijelčič, 1985). druge agrarne operacije ali le vas s posameznimi parcialnimi ukrepi kmetijske politike. Planska enota se naslanja na teritorialne enote, bodisi na krajevne skupnosti ali pa na katastrske občine. V večini primerov je katastrska občina istočasno vaški teritorij, naletimo pa tudi na izjeme: v eni katastrski občini je več kot eno naselje in zato je znotraj nje toliko vaških teritorijev, kot je vasi. Lahko pa je vaški teritorij razdeljen na več katastrskih občin. Koncept urejanja podeželja na osnovi vaških skupnosti/teritorijev je zelo star in se je uporabljal pri večini srednjeveških kolonizacij in agrarnih preureditev na njihovi osnovi. Pozneje se je pojavila zamisel, da bi bila osnovna celica v prostoru kmetija s pripadajočim zemljiščem. Ruralno planiranje v smislu urejanja in razvoja vasi v povezavi s pripadajočim vaškim teritorijem ter sočasno z ukrepi na socialnem in ekonomskem področju je možno le ob interdisciplinarnem udejstvovanju strokovnjakov v povezavi z lokalnim okoljem. Komasacije kmetijskih zemljišč so odlična priložnost, da ob že aktiviranem lokalnem prebivalstvu pristopimo tudi k urejanju grajene strukture vasi. Takrat že govorimo o integralni komasaciji (Prosen, 1993). 7.3 Komasacije kmetijskih zemljišč ter obnova in razvoj vasi Že Ilešič (1950) je ugotovil, da sta zasnova in ustroj vasi tesno povezana z organizacijo polja, da je s tem povezana tudi oblika kmečkega doma in lokalna arhitektura. In v kolikor se spremeni poljska razdelitev (parcelna struktura), kar se dogaja pri komasacijah, vpliva to tudi na organizacijo vasi. Praviloma se h komasacijam kmetijskih zemljišč pristopi zaradi preoblikovanju kmetijskega prostora s ciljem večanja pridelovalnih sposobnosti zemljišč (združevanje in preoblikovanje njivskih površin) in boljše organiziranosti kmetijske proizvodnje. V tujini (Bavarska, Nizozemska) kmetijska pridelava ni več najpomembnejši doprinos komasacije, saj mnogokrat komasirajo že nekoč komasirana zemljišča. Pozornost sodobnih komasacij je usmerjena v ekološko urejanje prostora, ustvarjanje biotopov in ohranjanje biodiverzitete, preurejanje vodotokov, odpiranje prostora za rekreacijske in turistične dejavnosti, predvsem pa v povezavi z vasjo (Ländliche Entwicklung in Bayern, 2010). Integralna komasacija z vključenim vaškim prostorom lahko doprinese predvsem sledeče izboljšave (Prosen, 1993): L IZBOLJŠANJE STRUKTURE KMETIJ: preselitev utesnjenih perspektivnih kmetij na večje proste površine; sanacija starih objektov z gradbenimi posegi; razširitev gospodarskih dvorišč z nakupom ali zamenjavo zemljišč; preoblikovanje parcel v primernejše - takšne, ki izboljšujejo notranje obratovalne razmere; smotrno oblikovanje parcel, ki omogočajo razširitev objektov z graditvijo novih objektov; odprava skupnih dovozov na dvorišča (dvojna dvorišča), solastnine in razkropljenih gospodarskih objektov - zamenjava kmečkih stanovanjskih hiš ali posameznih gospodarskih objektov; ureditev pravice do vožnje ali pravice do poti (služnostne pravice); odstranitev neuporabnih in nefunkcionalnih gospodarskih objektov; omogočanje ustreznega prometa (vožnje) skozi dvorišče z nasprotnim izhodom; razmejitev kmetij od čistih stanovanjskih območij; rezerviranje parcel in izgradnja nekaterih objektov, ki so skupnega pomena za kmetijstvo, npr. prostori za orodje, lope za stroje, zbiralnice mleka, poljski skednji itn.; lokacije za nekatere skupne objekte združenih kmetov (hlevi, skupnosti lastnikov strojev itn.). II. IZBOLJŠANJE PROMETNIH RAZMER V NASELJU: rezerviranje parcel za odstranjene objekte zaradi širitve cest ali izboljšanja prometne varnosti; zasnova razbremenilnih cest za kmetijski promet; ukinitev slepih cest, ulic in drugih cest; razširitev cest; načrtovanje ustreznega prometnega režima po stranskih in glavnih prometnicah; odpravljanje nevarnih cestnih odsekov in nivojskih križanj; ustvarjanje novih izhodov iz naselja; smiselna povezava cestne mreže naselja z novo poljsko prometno mrežo; razmejitev vasi od pripadajočega polja z načrtovanjem in graditvijo krajevnih robnih poti; zasnova parkirnih in drugih ranžirnih prostorov; zasnova pešpoti; zasnova kolesarske mreže. III. IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKIH RAZMER V PODEŽELSKIH NASELJIH S PRENOVO VASI: a) Upoštevanje javnega programa: določitev lokacije in priprava parcel za družbeno potrebne objekte, kot so na primer šola, otroški vrtec, uprava ali večnamenski objekt, pokopališče, kopališče, prostori za šport in rekreacijo, otroška igrišča, cerkev, prostori za slovesnosti itn.; določitev parcel za graditev objektov, namenjenih kulturi, zdravstvu ali socialnim ustanovam. b) Izboljšanje oskrbe v naselju: graditev in sanacija vodovodnega omrežja, zbiralnikov, napeljava kanalizacije v vasi, ureditev čistilnih naprav, deponij za smeti, izgradnja energetskih naprav, transformatorskih postaj, gasilskih objektov in varovalnih naprav idr.; c) Uresničevanje planskih in izvedbenih urbanističnih aktov: rezervacija parcel za predvideni dolgoročni program graditev v naselju; izbira lokacij za graditev novega v industriji in obrti; redčenje vasi s predvidenim rušenjem nefunkcionalnih in praznih objektov ali ruševin sporazumno odpravljanje mejnih sporov ob novi ureditvi parcel odbira površin za vrtičkarstvo postopen nakup prostih parcel za načrtno graditev v naselju zamenjava parcel, ki sestavljajo vaški rob (površine med vasjo in obdelovalnim poljem) rezervacija in priprava parcel za ureditev vaškega središča, za obrtne in storitvene obrate. č) Izboljšanje splošnih razmer v vasi: priprava parcel in ureditev javnih zelenih površin; ureditev manjših zelenih površin ter lepšanje in ozelenitev vasi; sanacija in vzdrževanje spomenikov; upoštevanje naravnega in krajinskega varstva; priprava parcel za turistične objekte in objekte za razvedrilo; ustrezna ureditev vrtnih kompleksov; ureditev sadovnjakov in drugih nasadov; enotna ureditev ograj in fasad ob javnih prometnicah; rezervacija parcel in graditev objektov za vodovod. Če je treba naselje širiti, je smiselno, da določimo za to ustrezne površine, ki bodo zadostile zdajšnjim in prihodnjim potrebam. Pri določitvi novega območja za širitev naselja upoštevamo naravne danosti [kakovost tal, relief, vodo, klimo, rastlinski in živalski svet). Izogibamo se predvsem najboljših kmetijskih zemljišč in drugih območjih s posebnimi varstvenimi režimi, vendar pa mora biti območje primerno za graditev objektov (nagib do 15 %, sončna lega, dostop do komunalne opreme itd.}. Največ težav pri načrtnem širjenju naselja povzroča pridobivanje zemljišč, zato je pridobivanje stavbnih zemljišč v sklopu agrarnih operacij najelegantnejša rešitev. V sklopu komasacije lahko tako že določimo in rezerviramo zemljišča za potrebe razvoja vasi ter stroške in koristi prerazporedimo med vse komasacijske udeležence ali druge zainteresirane deležnike. Tako z manjšimi stroški in na racionalnejši način prerazporejamo dejavnosti prostora. Zelo pomembno pa je predvsem, da je proces načrtovanja povezan s procesom realizacije. Največja težava prostorskega načrtovanja je prehod v izvedbo in obratno, pobuda ni izvedljiva zaradi odmaknjenega (v preteklost ali prihodnost) načrtovanja. Pri celovitih komasacijskih postopkih pa prostorsko načrtovanje in izvedba nista nasprotni strani palice. Celovito urejanje vasi brez sočasno izvedene komasacije je pravzaprav zelo težavno. Celo nasprotno, če tega posega ni, je širitev naselij pogosto prepuščena stihiji, to pa je v nasprotju s sprejetimi usmeritvami in potrebami družbe (Herms 1989), predvsem pa slednje povečuje razpršenost gradnje in nesmotrno rabo prostora. V nadaljevanju smo predvsem iz primerov na Bavarskem, Nemčija, podali nekaj rešitev razvojnih prostorskih problemov vasi, ki so se reševali v sklopu komasacijskih postopkov, ali kot samostojni projekti. Bavarska, kot že omenjeno, ima namreč enega najbolj kompleksnih instrumentov komasacije zemljišč na podeželju, ki obsega tudi ureditev in razvoj vasi. Na Sliki 7-1 je shematični prikaz urejanja vasi in širšega vaškega prostora, kjer se preureja kmetijski prostor, določajo se nove prometne povezave, obvoznice in poti za boljši dostop do kmetijskih površin, določajo se nova zazidljiva zemljišča za potrebe razvoja vasi, ureja se vodotoke in načrtuje ekološko ter okoljsko pomembna območja. Za omenjeni primer se je preurejanje zemljišč izvedlo s postopkom komasacije (Ländliche Etwicklung in Bayern, 2005). T ■». "TT" . s. K AV Slika 7-1: Shematični prikaz urejanja vasi in širšega vaškega prostora (Ländliche Etwickhmg in Bayern, 2005). Četudi gre na Sliki 7-2 za mesto (Utrecht, Nizozemska), želimo prikazati možnost uporabe komasacije za celovito prostorsko načrtovanje. Razvoj mest zahteva praviloma nove površine, velikokrat tudi prerazporeditev dejavnosti, kakovostno rekreacijsko zaledje itd. S sočasnim urejanjem podeželskega prostora v povezavi z naravovarstvenimi možnostmi in ob racionalni rabi kmetijskih zemljišč lažje zadostimo razvojnim potrebam mesta. Gre za iskanje kompromisa med vsemi deležniki v prostoru. y '^•^mmw tv^F Ml Ml ~ Slika 7-2: Primer rnrahio-urbane komasacije, okolica Utrechta na Nizozemskem (van den Brink v Triglav, 2006). ,____ / "'V- Slika 7-3: Primer preurejanja zemljiških parcel v vasi z namenom pridobitve vaškega trga (levo) in načrtovanja vaške ureditve z oblikovanjem vaškega trga (desno) (Dorfentwicklung durch Ländliche Bodenordnung, 2001). Na Sliki 7-3 vidimo primer preurejanja zemljiških parcel v vasi z namenom pridobitve vaškega trga, kjer gre dejansko za komasacijo stavbnih zemljišč v vasi, vendar v povezavi s celovitim preurejanjem vasi. Na fotografiji zgoraj je prikazan učinek po izvedbi projekta. Desna slika prikazuje primer načrtovanja vaške ureditve z oblikovanjem vaškega trga [iskanje nadomestnih lokacij za odstranjene objekte), z ureditvijo vodotoka ter z ekološko sanacijo vasi. Dodatno je s sheme razvidna nova ureditev poti in zazidljivih zemljišč. Za izvedbo prostorskih rešitev so se oblikovale nove zemljiške parcele (rdeča barva) s postopkom tako imenovane enostavne komasacije [Slika 7-3). Slika 7-4 zgoraj prikazuje preoblikovanje zemljiških parcel in načrtovanje dovozne ceste na robu vasi, oblikovanje boljših gradbenih in kmetijskih zemljišč v postopku komasacije kmetijskih zemljišč [staro stanje - levo, novo stanje - desno). Spodaj je prikazan večji posestni kos perspektivne kmetije, kjer je s primerjave stanja pred komasacijo [levo) s stanjem po komasaciji [desno) razvidno, da so se uredili dostopi do kmetijskih površin in oblikovale so se bolj ugodne oblike zemljiških parcel tako za gradnjo (stavbna zemljišča) kot za kmetovanje (kmetijska zemljišča). 1-2: razbremenilna cesta in meja poselitvenega območja naselja 3; izgradnja boljše vstopne prometnice 4-6:oblikovanje boljše gradbene parcele in enovitega kmetijskega zemljišča 5: oblikovanje boljše gradbene parcele Slika 7-4: Racionalno preoblikovanje zemljiških (zgoraj) ter preoblikovanje parcelne strukture večje kmetije (spodaj) (Dorfentivicklnng durch Ländliche Bodenordnung, 2001). Na Sliki 7-5 prikazujemo primer urejanja stanovanjskih in rekreacijskih površin na robu vaškega naselja. Zaradi spremenjene funkcije vasi (bivanjska) se pojavljajo težnje po umeščanju novih dejavnosti v prostor za zadovoljevanje vseh potreb vaščanov. Komasacija kmetijskih zemljišč je bila odlična priložnost za razvoj vasi in rezervacijo potrebnih zazidljivih površin. Pridobivanje zemljišč za javne potrebe v postopku komasacije je najlažje, saj se lahko proporcionalni deleži potrebnih zemljišč razporedijo na vse komasacijske udeležence. »•TJ .„S r. Slika 7-5: Primer urejanja stanovanjskih in rekreacijskih površin na robu naselja (Dorfentivicklnng durch Ländliche Bodenordnung, 2001). Na Sliki 7-6 vidimo primer komasacije, kjer je poudarjen pomen ohranjanja narave. Ohranjanje biotopov, ustrezne regulacije vodotokov, ohranjanje drevesne vegetacije, obmejkov, živic, kalov, vodnih zadrževalnikov, mokrišč itd. kljub izgubi dela zemljišč za neposredno kmetijsko proizvodnjo prinese številne pozitivne učinke v krajino in tudi za kmetovanje. Komasacija ne sme pustiti razvrednotene pokrajine, temveč Krajino (Land Consolidation in Hessen, 2005). Slika 7-6: Izvajanje komasacij v današnjem času je močno povezano z varovanjem okolja in ureditvah, prijaznih naravi (Dorfentivickhing durch Ländliche Bodenordnung, 2001). 7.4 Sistemska ureditev razvoja vasi ob komasacijah V Sloveniji z vidika prostora nimamo sistemskih rešitev za celovito urejanje podeželja, razvoja vasi in urejanja kmetijskega prostora. Povzemamo rešitev z Bavarske, ki je razvidna s Slike 7-7. Slika 7-7: Celostni pristop k urejanju podeželja je zasnovan na ravni regije, dežele, večjih skupnosti, medtem ko se lahko posamezni projekti izvajajo v okvini vasi (prirejeno po Ländliche Entwicklung in Bayern, 2005). Celovito urejanje podeželskega prostora zaobjema prenovo in razvoj vasi, komasacije kmetijskih zemljišč, infrastrukturno opremljanje ter ekološko sanacijo in varstvo okolja. Pristojnost za celovito načrtovanje prostora je na ravni dežele, medtem ko lahko posamezne projekte izvajajo tudi lokalne skupnosti, vaški odbori itd. Zasnovanemu konceptu celovitega razvoja podeželja sledi tudi organiziranost strokovnih služb. Razvoj podeželja je v pristojnosti strokovne službe na ravni dežele. Podobno zasnovo bi lahko prenesli tudi v Slovenijo, predvsem kar se tiče vsebinske izvedbe prenove podeželja. Po analogiji Bavarskega sistema lahko oblikujemo manjše projekte, ki se izvajajo neodvisno drug od drugega. Na mnogih področjih reševanje manjših segmentov ne privede do želenega učinka. Prav v tem kontekstu vidimo tri možne načine k pristopu izvajanja komasacije kmetijskih zemljišč in prenove vasi: 1) Vas se lahko vključi v komasacijsko območje in je sestavni del komasacije. S komasacijo se rešuje sočasno vsa prostorska problematika vasi. Pripravimo skupen razvojni program za širši vaški prostor z instrumenti in ukrepi izvajanja. Komasacija in prenova vasi se izvajata v enovitem postopku. 2) Na območju kmetijskih zemljišč se izvaja komasacija, sočasno pa se s samostojnim postopkom, vendar v neposredni povezavi s komasacijo, izvaja projekt prenove in razvoja vasi. Tovrstni pristop ponuja vzporeden postopek izvajanja komasacije in prenove vasi. 3} Izvede se komasacija kmetijskih zemljišč, prenova in razvoj vasi pa ji nato sledita. Pri prvem pristopu se srečujemo s celovitimi rešitvami na področju širšega vaškega prostora, ki morajo vključevati vse komponente prostorskega, okoljskega, socialnega in ekonomskega načrtovanja. Preplet različnih vidikov vodi do usklajene skupne rešitve, gotovo pa je težava v kompleksnosti projekta, usklajevanju interesov in časovnem horizontu izvedbe. Predpogoj za dosego cilja je dobro strateško in konceptualno načrtovanje, medsebojno usklajevanje, vključevanje javnosti in vseh pristojnih inštitucij ter kontinuirano delo. Realizacija konceptualnih rešitev je lahko fazna, pomembna je kontinuiteta izvedbe do zastavljenega cilja. V drugem primeru je prisotno zavedanje o potrebnosti sočasnega urejanja vasi ob postopku izvajanja komasacije. Zaradi boljše preglednosti in obvladljivosti projekta se projekt prenove in razvoja vasi ter projekt komasacije kmetijskih zemljišč izvajata po dveh vzporednih tirih. Projekt prenove in razvoja vasi ter projekt komasacije kmetijskih zemljišč se srečata v zasnovi idejnega projekta za ureditev kmetijskega prostora in idejnega projekta zasnove razvoja vasi ter v fazi realizacije. Usklajenost projektov nas pripelje do reorganizacije in razvoja vasi, usklajenega z novo razdelitvijo kmetijskih zemljišč. Ni pomembno, kdaj se posamezen postopek zaključi, pomembno je, da komasacija kmetijskih zemljišč omogoči razvoj vasi in da se sočasno načrtujejo (rezervirajo zemljišča) za vse potrebne posege (infrastruktura, varstvo okolja, turizem, rekreacija ...), ki so potrebne za vas. Tretji pristop je najslabša možna rešitev, vendar pogosto nuja, predvsem zaradi finančnega in organizacijskega momenta. Komasacija kmetijskih zemljišč lahko prostorski razvoj vasi popolnoma ohromi, saj je praviloma poseganje na komasirana območja za namen gradnje nedovoljeno. ___ _ _ Neodvisno od tega ali poteka prenove podeželja po prvem ali drugem pristopu (vsak od njiju ima nekatere prednosti in slabosti), je nujno potreben celostni program razvoja podeželja na regionalni ravni in nato program razvoja podeželja na lokalni ravni. Konceptualne rešitve se iščejo na ravni vaškega teritorija za katere se nato pripravijo tudi izvedbeni projekti [Slika 7-7). CELOSTNI PROGRAM RAZVOJA PODEŽEUA (regionalna raven) CELOSTNI PROGRAM RAZVOJA PODEŽEUA (lokalna raven) NAČRT UREJANJA VAŠKEGA OBMOČJA (izvedbeni projekt) 1 Komasacija kmetijskih zemljišč Obnova in razvoj vasi Slika 7-8: Celostni pristop k urejanju podeželja je zasnovan na ravni regije, dežele, večjih skupnosti, medtem ko se lahko posamezni projekti izvajajo v okviru vasi (prirejeno po Ländliche Entwicklung in Bayern, 2005). Načrt urejanja vaškega območja [NUVO) naj bo dokument, ki bo enakovreden izvedbenemu aktu v sistemu prostorskega načrtovanja. NUVO mora biti hkrati podlaga za izvajanje prenove in razvoja vasi, kakor tudi za izvajanje komasacij. Sprejema se za vsa območja, kjer je predvidena ureditev kmetijskega prostora s komasacijo, in za vsa območja, kjer je potrebna sanacija vasi. Območja, za katera se izdela NUVO, nastajajo v interdisciplinarni skupini strokovnjakov in išče svojo potrditev in konsenz v občini oziroma vaški skupnosti, na višji ravni pa predvsem na regionalnih strokovnih službah ter nadalje na državni ravni (na ministrstvih, pristojnih za prostor, kmetijstvo, okolje). Priprava Načrta urejanja vaškega območja temelji na projektnem pristopu (Slika 7-8). Celostni program razvoja podeželja (občinska raven) -► Podlaga za OPN (podeželski prostor) Načrt urejanja vaškega območja Podlaga za pripravo OPPN za vas -► Izhodišča za urejanje komasacije (predvsem v povezavi z vasjo) Slika 7-9: Predlog konceptualne zasnova celostnega razvoja podeželja v Sloveniji v sistemu prostorskih aktov in kot izhodišče za pripravo komasacije kmetijskih zemljišč. Načrt urejanja vaškega območja je torej krovni dokument za vas in njeno širšo okolico. Kot izhodišče se upošteva pri pripravi izvedbenih dokumentov za vas, za katere se nato pripravljajo dokumenti, podobni OPPN, ter izhodišča za celovito urejanje podeželskega prostora -komasacije. Neodvisno od tega ali se prenova podeželja izvaja po prvem ali drugem pristopu, naj imata oba dokumenta vsaj tri skupne postopkovne točke: 1) skupna javna razgrnitev osnutka priprave programa za razvoj vasi in programa komasacije; 2) skupna obravnava pripomb na oba osnutka; 3) razgrnitev predloga ureditve vasi in predloga nove razdelitve zemljišč v komasacijskem postopku. 8 Vrednotenje kmetijskih zemljišč pri komasacijah Vrednotenje zemljišč je kompleksen interdisciplinaren postopek, s pomočjo katerega določamo vrednost ali primernost zemljišč za določen namen. Že v najstarejših državah človeške civilizacije so izdelali sisteme vrednotenja zemljišč z namenom obdavčevanja posedovanja zemljišč ter s tem povezanimi dohodki (rento), vezani na pridelke in druge koristi od zemljišč (npr. lov). Vrednost pridelka (količina in kakovost) praviloma ni odvisna samo od tal, temveč še od drugih naravnih in celo družbeno-ekonomskih dejavnikov. Zato poznamo številne postopke, ki bolj ali manj podrobno poleg tal vrednotijo klimatske razmere, relief, vodne razmere in druge naravne dejavnike, ki vplivajo na pridelovalno sposobnost zemljišč. Med sociološke in ekonomske dejavnike, ki tudi vplivajo na dohodek iz zemljišča, sodijo cene pridelkov, last ali najem zemljišča, skrbnost gospodarjenja oziroma gnojenja, tradicija in tehnološko znanje gospodarja, oddaljenost od prometnic in tržišča itn. Skrbno gnojenje je na primer v tem pomenu smiseln dejavnik, saj zemljišča v najemu brez vračanja hranil izčrpavamo, torej zmanjšujemo njihovo pridelovalno sposobnost. Pri postopkih zložbe zemljišč/ komasacije se srečujemo pravzaprav z menjavo zemljišč med lastniki. Vrednotenje je osnova za izravnavo površin na območjih z različnimi talnimi lastnostmi, ki vplivajo na pridelovalno sposobnost zemljišč ali druge vrednostne ocene zemljišč. Pri menjavi najboljših zemljišč na območju z enakimi pridelovalnimi pogoji je lahko kriterij menjave površina. V kolikor se pri menjavi srečamo z zemljišči s slabšimi pridelovalnimi pogoji, se izračuna menjalni faktor, ki je vedno večji od 1, lahko pa doseže tudi bistveno višje vrednosti. V primeru da se zamenjajo zemljišča z boljšimi, je menjalni faktor seveda manjši od 1. 8.1 Vrednotenje kmetijskih zemljišč pri komasaciji v tujini 8.1.1 Vrednotenje kmetijskih zemljišč v Nemčiji Izvedba vrednotenja se začne v določenem terminu ob prisotnosti pristojnih uradnikov, tehničnega osebja in predstavnika(ov) komasacijskih udeležencev. V tem terminu se postavi okvir vrednotenja, ki se razlikuje med območji komasacij. V ta namen se na območju komasacije določijo oziroma prevzamejo talni profili, izbrani iz baze podatkov državnega vrednotenja zemljišč (nem. Reichbodenshätzung). ZRN ima namreč izdelan sistem vrednotenja zemljišč in razpoložljive podatke o vrednosti/boniteti zemljišč na osnovi zakona Bodenshätzungsgesetz iz leta 1934, ki je v osnovi še danes veljaven v nekoliko modificirani obliki. Izbrani talni profili za komasacijsko območje prikažejo tipična tla oziroma vrste tal. Podrobna ocena tal in njihova razprostranjenost se izdela na osnovi vrtin. Te so razporejene v rastru z medsebojno razdaljo 20 do 30 m. V odvisnosti od velikosti komasacijskega območja je skupno število vrtin od 20.000 do 30.000. To delo lahko poteka več tednov. Tla nato razdelijo praviloma na 6 do 7 razredov. Vsakemu razredu se določi pripadajoča sorazmerna (številčna) vrednost (nem. Wertverhältniszahl] po metodologiji zgoraj omenjenega zakona. To število določa medsebojno razmerje pridelovalnega potenciala enako velikih površin tal različnih kakovosti. Razpon razredov ni nujno enak. Pri tem pa razred 1 ustreza najboljšim ter razred 6 ali 7 najslabšim tlom. V bistvu je razredov 10, vendar so 8., 9. in 10. razred uporabljeni za površine brez pridelkov, žive meje, površine brez lastništva itd. Omenjeno število (nem. Wertverhältniszahl) je tudi osnova za izračun menjalnih faktorjev. 8.1.2 Vrednotenje kmetijskih zemljišč v Avstriji Vrednotenje zemljiških parcel je v Avstriji zelo pomemben del komasacijskega postopka. Vrednotenje vodi strokovni uradnik, s katerim sodeluje skupina cenilcev (nem. Schatzman). Sestavljajo jo skupina občanov, ki poznajo krajevne razmere. Skupina se dogovori in skupaj določi vrednosti zemljišč, določi pa tudi zamenjalno vrednost posameznih parcel. Vrednotenje poteka od primera do primera s pomočjo podatkov finančnega vrednotenja zemljišč (bonitiranje je v osnovi namenjeno obračunu davkov od zemljišč, vodi pa ga finančno ministrstvo) in/ali rezultatov pedološkega kartiranja. Med bonitiranjem se v naravi v ozki mreži (vsaj 20 x 40 m) vzamejo tudi vzorci tal iz vrtin, ki se jim določi pripadajoči bonitetni razred. Tako zamenljivost posameznih parcel ni ugotovljena le na osnovi njihove površine ampak na osnovi pridelovalne vrednosti oziroma, kot uporabljamo izraz v Sloveniji, pridelovalnega potenciala. Ta primerjalna vrednost, imenovana tudi tarifa, se za vsakega lastnika in vsako parcelo izrazi v točkah. Rezultati bonitiranja se objavijo na načrtu vrednotenja (nem. Bewertungsplan) kot uradna odločba. Elaborat obstoječega stanja (nem. Besitzstandausweis) in načrt vrednotenja sta praviloma skupaj razgrnjena za javni vpogled. Na zahtevo je vsakemu lastniku poslan izvleček iz načrta vrednotenja, rezultati pa so v času razgrnitve predstavljeni v predhodno najavljenem pojasnilu. 8.1.3 Bonitiranje zemljišč v Avstriji in Nemčiji Pojem oziroma termin bonitetni razred se uporablja tako v nemškem kakor v avstrijskem sistemu vrednotenja zemljišč. Kot je bilo že rečeno, sistem vrednotenja v Nemčiji izhaja iz Zakona o vrednotenju iz leta 1934, z zadnjim popravkom v letu 2007, v Avstriji pa zakon izvira iz leta 1955, zadnjo spremembo pa je zakon imel v letu 1970. Postopek bonitiranja je znan tudi v Sloveniji. Osnovna priredba postopka je bila objavljena v Obveznem navodilu za izvajanje pravilnika o ocenjevanju tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (1984). Ta verzija postopka je tudi najbližja oziroma je sploh primerljiva z originalno nemško metodo vrednotenja. V Nemčiji in v Avstriji so ohranili originalno metodo, kasnejše spremembe se nanašajo več ali manj le na načine označevanja in zapisovanja rezultatov vrednotenja. Postopek bonitiranja, kot so ga izvirno razvili v Avstriji in v Nemčiji, predvideva ločeno ocenjevanje kakovosti tal za obdelovalna (njivska, nem. Ackerland) in travniška (nem. Gruenland) zemljišča v katastrskem načrtu merila 1:2000 (Avstrija) oziroma merila 1:500 do 1:10.000 (Nemčija, odvisno od zvezne dežele). Načrte spremljajo dokumenti, t. i. knjiga vrednotenja (nem. Schätzungsbuch) z vsemi ugotovljenimi in natančno popisanimi podatki. Vrednost njivskega zemljišča se poda na osnovi lastnosti tipičnega talnega profila, v katerem se ugotovi vrsta tal (po teksturi - analitski postopek), razvojna stopnja (nem. Zustandsstufe) in način nastajanja tal (nem. Enstehungsart). Sistem je za Avstrijo in Nemčijo praktično identičen, z nekaj razlikami v terminologiji. Omenjeni trije parametri določajo talno število (nem. Bodenzahl), iz katerega po upoštevanju parametrov klime, vodnih razmer in razmer zemljišča (reliefa) izračunamo njivsko število (nem. Ackerzahl), ki je relativno številno za opis pridelovalnega potenciala zemljišča (0-100). Razvojna stopnja tal je pri tem odvisna od globine tal (7. stopnja na primer zajame tla plitvejša od 15 cm), vsebnosti humusa in strukture v zgornjem delu profila. Najboljša stopnja (1) vsebuje podtalje s karbonati, tla niso zakisana, ni stojne vode in procesov oglejevanja (Priloga Vllla). Podobno dobimo tudi osnovno travniško število (nem. Grunlandgrundzahl), le da so tu vhodni podatki vrsta tal (glede na teksturo), razvojna stopnja (Nemčija I-III, Avstrija I-IV) ter klimatske in vodne razmere. Z nadaljnjim upoštevanjem razmer zemljišča, lege in lokalne klime dobimo travniško število (nem. GrunlandzahF). Za namene komasacij se na tem mestu osnovno vrednotenje pravzaprav konča (čeprav za namene obdavčevanja izpeljejo še nekatere ocene, ki so osnova za določitev vrednosti kmetijskega gospodarstva - glej Lisec, 2004]. Glede na dobljena njivska ali travniška števila se njihov razpon uredi v razrede, kakor je že bilo opisano za Nemčijo (Priloga Vlllb). 8.2 Vrednotenje kmetijskih zemljišč pri komasaciji v Sloveniji Zelo podoben postopek avstrijskemu in nemškemu bonitiranju je opisan v Priročniku za izvajanje komasacije in vodenje komasacijskega postopka (1985). Ta postopek, ki se naslanja na Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (1984), bi lahko ostal v veljavi z manjšimi posodobitvami v smislu standardizacije označevanja parametrov in dobljenih vrednosti, kot osnove za izdelavo digitalnih kart komasacijskih območij. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) kot osnovo postavlja ugotavljanje pridelovalnega potenciala na podlagi izkopanih talnih profilov in vzorcev. Pri tem zahteva izdelavo Elaborata vrednotenja zemljišč, v katerem mora biti obrazložena metoda dela in izkazana morajo biti morebitna odstopanja od predpisane metodologije ter natančno navedene vzroke za spremembo. Vendar v pravilniku ni dejansko navedeno, kaj je predpisana metodologija vrednotenja. Ocenjevanje tal (bonitiranje tal) je postal uradno uveljavljen postopek v Sloveniji z izdajo Pravilnika o ocenjevanju tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel in Obveznega navodila za izvajanje pravilnika v (1984). Način ocenjevanja je povzet po postopku iz Avstrije oziroma Nemčije. Dejavniki, ki se upoštevajo v tem postopku, so poleg geološke osnove in vodnih razmer še druge naravne talne lastnosti, ki se v daljšem časovnem obdobju bistveno ne spreminjajo. V skupni oceni pridelovalnega potenciala sta ključna parametra tekstura tal in ocena razvojne stopnje tal. V oceni razvojne stopnje tal so zajete talne lastnosti, kot so globina tal, globina humusno-akumulativnega horizonta, prisotnost kambičnega horizonta ali globina prisotnih oglejenih horizontov zaradi zastajanja vode. Pri ocenjevanju je potrebno upoštevati večje število diagnostičnih značilnosti hkrati. Ista talna lastnost ima lahko v združbi drugih tal tudi drugačen vpliv na pridelovalno sposobnost. Metoda ocenjevanja z upoštevanjem razvojne stopnje se najbolj približa ocenjevanju na osnovi pedosistematskih enot, ki so osnova vsake pedološke klasifikacije. V postopku določimo pridelovalni potencial tal kot talno število, ki ga določimo s pomočjo tabelarične skale za vsako pedosistematsko enoto oziroma za vsako zemljišče na osnovi izmerjenih in ocenjenih talnih lastnosti. Njivska zemljišča lahko ocenimo s točkami od 7-100. Za zemljišča absolutnega travinja (zemljišče zaradi naravnih danosti ni primerno za njivsko rabo) je največje število točk 88. Gre za relativno število, saj izraža potencialno možen delež pridelka (donosa) glede na pridelek idealnega zemljišča. Z upoštevanjem ostalih podatkov o prostoru, kot so relief (naklon in ekspozicija), skeletnost, mikroklimatske razmere, (ne)onesnaženost itd., pa lahko zelo dobro ocenimo primernost zemljišč oziroma tal za različne kmetijske rabe in z njo povezano stopnjo varstva kmetijskih zemljišč, kot to določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (2011). Z upoštevanjem korekcijskih faktorjev za navedene lastnosti zemljišč določimo bonitetne točke zemljišča. Geodetska uprava Republike Slovenije je leta 2008 na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin (2007) izdala Pravilnik o vzpostavitvi bonitete zemljišč (2008) ter Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (2008). Spremljajoča dokumenta sta Merila za bonitiranje zemljišč ter Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč (2008). V teh dokumentih je postopek določanja točkovanja tal spremenjen. Talno število se imenuje po novem točke lastnosti tal, ki se določajo samo po eni tabeli. Gre za dopolnjeno tabelo vrednotenja njivskih zemljišč iz sistema po Pravilniku iz leta 1984. Splošna tabela točkovanja tako ukinja ločeno točkovanje za njivska in travniška zemljišča. Vzroki za tako grobo poenostavitev niso podani. prav tako za te spremembe ni bilo podano širše strokovno soglasje. Ker ima Slovenija glede tal podobne razmere kot Avstrija, ima seveda tudi velik delež absolutno travniških kmetijskih zemljišč, bodisi zaradi klimatskih razmer oziroma zaradi nadmorske višine, bodisi zaradi plitvih in skeletnih tal. S tega vidika je navedena sprememba še toliko bolj nerazumljiva. Obstoječa zakonodaja zahteva pridobitev posebnega pooblastila za izvajanje bonitiranja zemljišč. Pooblastilo izdaja Geodetska uprava Republike Slovenije na osnovi opravljanja le teoretičnega tečaja in strokovnega izpita iz poznavanja pravilnika in upravnega postopka, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije. Program usposabljanja ne vključuje dovolj znanj s področja pedologije, čeprav se večji del postopka bonitiranja ukvarja s talnimi lastnostmi in vrstami tal. Glede pedoloških vsebin opažamo v postopkih bonitiranja tudi večje nedoslednosti, pri katerih skušamo strokovnjaki s področja pedologije pomagati, vendar le če se pooblaščeni strokovnjaki obrnejo po pomoč. Formalno s strani izvajalcev omenjenega programa pridobivanja pooblastil za bonitiranje zemljišč ne Katedra za pedologijo pri Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti niti ne strokovno združenje Pedološko društvo Slovenije nista vključeni v izobraževalni program. 8.3 Drugi postopki vrednotenja tal oziroma zemljišč Zemljišče lahko vrednotimo v smislu primernosti za pridelovanje ali gojenje rastlin, lahko pa mu ne glede na lastnosti tal in pripadajoče okoljske dejavnike določamo le tržno vrednost. Ta je v tem primeru odvisna le od lege oziroma bližine določenega družbeno-ekonomskega okolja. Izbira načina vrednotenja je torej lahko odvisna od številnih dejavnikov, pri čemer se v določenih razmerah lahko talne lastnosti popolnoma zanemarijo. Čeprav gre pri tem, kakšno metodologijo vrednotenja zemljišč za namen komasacij ali pa obdavčitve bomo uporabili, za odločitev politike oziroma zakonodajalca, pa mora biti vseeno doseženo neko (strokovno) soglasje. Vrednotenje zemljišč brez upoštevanja talnih lastnosti je primerno za izrazito urbana okolja ter okolja z majhnimi razlikami v lastnostih tal, reliefa in drugih zunanjih dejavnikov. V razmerah s pestrimi in na majhne razdalje spreminjajočimi se dejavniki ter v primeru, ko se ohranja ali celo izboljšuje razmere za osnovno, to je kmetijsko dejavnost, mora vrednotenje zemljišč zajeti vsaj glavne lastnosti tal, ki vplivajo na dejavnike kmetijske pridelave. Ker so poleg tal v postopku vrednotenja zajeti tudi drugi naravni dejavniki, govorimo o vrednotenju zemljišč. Tako imenovanje postopka je tudi primernejše, saj najpogosteje vrednotimo zemljiško parcelo, ki je prostorsko omejena in opredeljena. Seveda pa pedologija pozna tudi postopke, s katerimi vrednotimo samo tla. Ti postopki so za zemljišča primerni za območja, za katera lahko upravičeno predpostavimo vrsto enakih ali konstantnih parametrov okolja (klima, makro relief itd.). Vrednotenje zemljišč je pri komasacijah osnova za izravnavo površin na območjih različnih talnih lastnosti oziroma bonitete zemljišč. Vsa tla namreč niso sposobna enakovredno opravljati vseh funkcij oziroma rab. Tako so na primer rendzine na apnencu ali dolomitu izrazito neprimerne za obdelovanje, saj so običajno preplitve in preveč skeletne za ta namen. Pogosto pa najdemo na njih pestre in posebne travniške biocenoze. Hidromorfna tla so zelo omejeno uporabna že zaradi slabe nosilnosti v mokri fazi. Slaba zračnost ob nasičenju z vodo pa ustvarja redukcijske in anaerobne razmere, ki za kmetijske rastline niso primerne. Hidromorfna tla Ljubljanskega barja imajo prav tako izredno majhno nosilnost vendar pa visok delež organskih snovi, ki se sproščajo z razgradnji šote zelo ugodno deluje na rast rastlin. Pomen funkcij tal (Slika 8-1) navajamo, ker vključujejo sodobni postopki komasacij v Nemčiji in Avstriji tudi ohranjanje funkcij tal. Tam vključujejo komasacijski postopki tudi elemente renaturacije ali rehabilitacije kmetijskih površin ter ohranjanje naravnih elementov v krajini kot SO obvodne površine, mokrišča, žive meje in podobno. V postopku komasacij bi bilo treba izvesti oceno ohranjanja funkcij tal ter poiskati možnosti za ohranitev teh funkcij. Dobrine in osloba, k\ jo zagotavljajo tla mKM Slika 8-1: Funkcije tal. Poleg Že opisanega sistema bonitiranja se v svetu veliko uporablja postopek t. i. Land evaluation, ki je bil v pod pokroviteljstvom FAO razvit v 70-ih letih in kasneje dopolnjevan še v 80-ih letih 20. stoletja. Vrednotenje primernosti zemljišč(a) se izvaja za določeno vrsto rabe (npr. pridelovanje krompirja). Potrebno je primerjati koristi z vloženimi sredstvi v ustreznem geografskem (ekonomskem] okolju. Raba zemljišča mora biti trajnostno naravnana in ne sme povzročiti procesov degradacije. Ker poleg lastnosti tal vključuje tako vrednotenje primerjanje in ocenjevanje klimatskih razmer in oboje primerja z zahtevami za uspešno rast predvidenih rastlin, je predviden multidisciplinaren pristop. Vrednotenje poteka najprej na ravni naravnih dejavnikov in se nadaljuje z vrednotenjem ekonomskih razmer. Kmetijska raba ni edini način rabe zemljišč, ki jo ta postopek lahko ovrednoti. Primernost ali neprimernost se izrazi s hierarhično strukturirano skupino razredov, podrazredov in enot na osnovi omejitvenih dejavnikov ali predpostavljenih izboljšav pridelovalnega potenciala zemljišč. 8.4 Priporočila glede vrednotenja zemljišč pri komasacijah Trenutno zakonsko določen postopek vrednotenja zemljišč pri komasacijah je opredeljen s Pravilnikom o določanju in vodenju bonitete zemljišč (2008), ki bi ga bilo potrebno dopolniti. Preveriti je treba, ali je poenostavitev z uvedbo le ene lestvice (združitev njivske in travniške) strokovno ustrezna. Razlog, zakaj je bila uvedena le ena lestvica, je najverjetneje v tem, da bi zmanjšali možnost manipulacije in subjektivnega odločanja, kdaj tla vrednotiš kot travnik in kdaj kot njivo. S primernim pedološkim znanjem, vsebine tega področja bi bilo treba bolj vključiti v programe izobraževanja, bi ta problem rešili, hkrati pa Pravilnik še vedno dopušča preveč subjektivnega odločanja na primer pri teksturi tal. Pomemben dodatek izboljšanja stanja na tem področju bi bilo predpisano število talnih profilov (govorimo na splošno o zbiranju podatkov o boniteti zemljišč, ne izrecno za komasacijo), saj v Sloveniji ne razpolagamo s podatki sistematičnega državnega vrednotenja zemljišč v smislu Bodenschätzung v Nemčiji ali Avstriji. V deželi Hessen, ki je po velikosti podobna Sloveniji (21.115 km2), je bilo doslej analiziranih 1.000.000 talnih profilov za namene vrednotenja. Pri vrednotenju zemljišč predlagamo vsaj 1 profil na 4 ha oziroma gostoto profilov, ki bo z vzorci pokrila vse specifične teksturne razrede in razvojne stopnje tal komasacijskega območja. Tekstura, delež organske snovi (humusa] ter rastlinska hranila bi morala biti v odvzetih vzorcih izmerjena kvantitativno v ustreznem pooblaščenem laboratoriju. Različnost talnih enot mora biti ustrezno potrjena s standardno pedološko analizo. Med izkopanimi profili mora biti izvrtana mreža sond. V sondah, ki morajo biti ustrezne, da se razločijo diagnostični horizonti, se lastnosti tal lahko ocenijo - na primer teksturo s prstnim poskusom. S sondami se določi meje talnih enot, v nadaljevanju pa tudi meje vrednostnih razredov, ki lahko zajamejo več talnih enot oziroma talnih tipov s podobno oceno bonitetnih točk. Vse to mora biti podrobno predstavljeno v Elaboratu vrednotenja. Bistveno poenostavitev v postopku vrednotenja zemljišč pri komasaciji, ki je tudi strokovno utemeljena, pa lahko opravimo pri določevanju razredov, to je vrst tal s podobnim razponom (bonitetnih] točk. Glede na to, da na območju Slovenije izvajamo komasacije na manjših območjih, bi lahko zmanjšali število razredov v skladu s priporočili FAO - Land evaluation. Menimo, da bi v večini primerov zadoščalo 3 do 5 razredov (in ne 6 do 7). Založenosttal s hranili (predvsem s fosforjem in kalijem] je v postopku komasacij s prevladujočo intenzivno njivsko rabo pomemben parameter. Vzpostavitev ustrezne založenosti je namreč razmeroma zahteven postopek tako pri spremljanju stanja (analize tal, gnojilni načrti], kot tudi pri časovnem poteku, zato bi bilo prav, da bi se pri zamenjavi zemljišč upoštevala. Predlagamo, da se parameter založenost tal s hranili upošteva ločeno, saj je za razliko od ostalih parametrov (razvojna stopnja, tekstura, relief, klima ...], ki določajo boniteto zemljišč, spremenljiv parameter. Pri tem ima vsak udeleženec komasacije pravico do ugotovitve založenosti s hranil za svoje zemljiške parcele. Odvzem povprečnih vzorcev za parcelo in analize vzorcev naj bi se obračunale po vnaprej predstavljenem ceniku. Cena ne bi smela presegati višine stroškov redne kontrole rodovitnosti preko pristojnega kmetijskega zavoda. Založenost tal hranili bi se prevedla v ustrezne cenovne kategorije, pri čemer bi bilo potrebno upoštevati ceno gnojil/hranil in količino, ki je potrebna za dvig stopnje založenosti s hranili. Razlike v založenosti v komasacijski sklad vloženih in prejetih zemljiških parcel se bi lahko obračunala z denarnim nadomestilom. 9 SKLEPI, PREDLOGI Komasacije so danes bolj kot kdajkoli v preteklosti postale kompleksen instrument preurejanja prostora na podeželju in se morajo obravnavati kot integralni del programov kmetijstva in razvoja podeželja. V Sloveniji trenutna zakonodaja in sami postopki komasacij še vedno izvirajo iz koncepta izboljšave pridelovalnih pogojev za kmetijstvo, vendar se tudi v praksi vse bolj spodbuja dobre prakse. Žal zakonski in institucionalni okvir pogosto ovira napredne pristope, kar lahko ugotovimo tako na osnovi študije pristopov v tujini, kot tudi na osnovi rezultatov anket deležnikov komasacij. Dodatno večfunkcionalnost kmetijstva in podeželja narekuje, da je treba prostor načrtovati tako, da je sposoben za opravljanje posameznih funkcij, kot na primer rekreacija v podeželskem prostoru. Postopke bo treba še bolj prilagoditi metodam za trajnostno urejanje podeželskega prostora in za spoštovanje kulturne in naravne dediščine. Ugotavljamo, da so med najpogostejšimi problemi trenutnega sistema komasacij naslednji: Problem institucionalne oziroma organizacijske strukture in strokovnega koordiniranja komasacij; Problem časovnih zaostankov pri reševanju pritožb: Odpraviti bi bilo treba zaostanke pri reševanju pritožb na novo razdelitev zemljišč komasacijskega sklada. Problem vpisovanja v zemljiške evidence: Trenutno se v praksi srečujejo z velikim problemom vpisa novega stanja komasacij v zemljiško knjigo. Sistemsko je treba rešiti težavo vpisov novega stanja v zemljiško knjigo na osnovi odločbe o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Potrebno je tudi skrajšati čas vpisa novega stanja tako v zemljiški kataster kot v zemljiško knjigo. Problem urejanja infrastrukture in agromelioracij - pravica graditi: Poljske in dostopne poti ter druga agromelioracijska dela in melioracije so danes v Sloveniji zamuden postopek zaradi izdelave projektne dokumentacije in pridobivanja gradbenega dovoljenja. Planiranje, projektiranje in izgradnja poti ter druge potrebne infrastrukture [vključno z melioracijami, agromelioracijami, ohranjanjem ekoloških elementov ipd.) se mora izvajati v sklopu komasacije. Problem prepovedi transakcij zemljišč tekom komasacije: V okviru komasacije bi se moralo podpirati transakcije zemljišč z namenom zmanjšanja števila komasacijskih udeležencev in posledično predvsem krepitve živih kmetij z nasledstvom. V interesu spodbujanja kmetijstva bi bilo smiselno tekom komasacije omogočiti transakcije zemljišč na podoben način kot pri komasacijah na območju prostorskih izvedbenih aktov - s poračunom vrednosti, brez omejitev. V kolikor bi se ukinila omejitev glede razlike v vrednosti oziroma površini med vloženimi in dobljenimi zemljišči (kije lahko predmet finančnega poračuna), bi se učinek komasacij na kmetijstvo, predvsem na velikost in strukturo kmetij, zagotovo povečal. Naknadno bi bilo treba preveriti še nevarnost špekulacij ob ukinitvi omenjene omejitve in po potrebi uvesti nadzorne mehanizme. Premalo poudarka na urejanju pravic na zemljiščih: Tekom komasacije bi se moralo enostavnejše urejati pravice in bremena, ki se nanašajo na zemljišča, saj je v Sloveniji slednje izredno omejeno in v primerjavi z drugimi obravnavanimi državami morda ovira k bolj učinkovitim postopkom. Problem nerazumevanja lastnikov zemljišč za ohranjanje pomembnih krajinskih in ekoloških elementov: Za sonaravno urejanje podeželskega prostora bi morali pred izvedbo komasacij izvesti popis vseh ekoloških elementov na komasacijskem območju, katerih čim večji delež bi bilo potrebno ohraniti. V primeru, da taka rešitev ekonomsko ali tehnično ni sprejemljiva, bi morali najti nadomestne površine ob upoštevanju teorij povezave med habitati in biotopi, teorije habitatnih otokov in estetike okolja. Kako pridobiti in opravičiti površine, ki bi bile namenjene ustvarjanju in ohranjanju sistema mreže biotopov, je danes pogosto vprašanje pri izvajanju komasacij. Vsekakor je potrebno udeležence komasacije, predvsem lastnike zemljišč, prepričati o pomenu ohranjanja biotopov in jih seznaniti z negativnimi posledicami v primeru neupoštevanja tega pomembnega dejavnika. Kolikšen odstotek površin celotnega komasacijskega območja bi lahko namenili ohranjanju in vzpostavitvi krajinskih struktur, je težko oceniti. V tujini imajo normative (do 3 % v Avstriji), kompromise pa dosegajo z dobrimi praksami in sodelovanjem vseh »krajanov« pri urejanju »njihove krajine«. Motivacija Najbolj učinkovita motivacija je tudi po prepričanju tujih izkušenj dobra praksa -kakovostni in dobri projekti, promocijske zloženke, izobraževanje ipd. so glavni ključ do uspeha. V Sloveniji moramo razmisliti o celoviti, sistemski rešitvi urejanja podeželskega prostora. Komasacije pri tem predstavljajo pomemben integralni del celovitega urejanja podeželskega prostora in so lahko pravzaprav pomembno vodilo. Naši predlogi so naslednji: i:\()S rAV\| POSTOPKI fPRF.lURriAM.A /r\TI.IIŠr NA.POMŽELUI Za zemljišča na podeželju bi morali uvesti enostavne postopke katastrske (pre)ureditve - ti postopki bi se uvedli predvsem v naslednjih primerih:_ pri posestni razdrobljenosti na manjših območjih z manjšim številom deležnikov, kjer lastniki soglašajo s preureditvijo; za potrebe razjasnjevanja in urejanja pravic, kot so služnosti, skupna zemljišča itn. (značilno predvsem za Skandinavske države); ob slabi kakovosti katastrskih načrtov na podeželju (z novo izmero ob mejni obravnavi bi morala biti dana možnost katastrske preureditve zemljišč); za relativno homogena območja glede na vrsto oziroma lastnosti tal; pri večjih posegih v podeželski prostor [gradnja infrastrukture - dolžinskih objektov, jezov, širitev naselij, lokacija skupnih kmetijskih objektov in preselitve kmetij ipd.); KOMASACHE KOT INSTRUMENT V lAVNEM INTERESU Komasacijo zemljišč bi morali obravnavati kot postopke v javnem interesu - osnovne utemeljitve:__ z zložbo zemljišč rešujemo problem posestne razdrobljenosti in razpršenosti kmetijskih zemljišč in s tem ustvarimo boljše pogoje za kmetijsko pridelavo; s komasacijami tako na splošno prispevamo k izboljšanju pogojev za življenje na podeželju (razvoj kmetijstva, drugih dejavnosti itn. s tem pa tudi prispevamo k razvoju oziroma ohranjanju poselitve podeželja; komasacije bi morali tako smatrati tudi kot instrument za ponovno kultiviranje zaraščenih zemljišč in praznjenja vasi); manjše število in večje zemljiške parcele niso pomembne le v smislu izboljšanja pogojev za kmetovanje, ampak se s tem zmanjša tudi verjetnost mejnih sporov; nova izmera prispeva h kakovosti zemljiških evidenc (zemljiškega katastra), kar obravnavane države izpostavljajo kot javno korist predvsem na območjih s katastrskimi načrti slabše kakovosti; s komasacijami se na novo uredi pravno stanje zemljišč (vključno z vpisom služnosti ipd.); - večje zemljiške parcele omogočajo bolj racionalno načrtovanje mreže poljskih poti in druge infrastrukture (problem deleža površin zemljišč za poti v kmetijski krajini glede na obdelovalne površine se v obravnavanih državah večkrat omenja. Z večjimi parcelami se bi moral zmanjšati tudi obseg dostopnih poti); pri komasacijah je treba ohraniti značilnost krajine in po potrebi načrtovati tudi dodatne krajinske elemente v prostoru (to se žal v Sloveniji izvaja v omejenem obsegu). V tem primeru komasacije tudi prispevajo h kakovostnemu urejanju kulturne krajine in prispevajo k več-funkcionalnosti podeželja (rekreacija, šport, turizem ipd.); komasacija je lahko pomemben instrument varovanja tal. Večja celovitost kmetijskih območij omogoča med drugim boljši vpogled v več-funkcionalnost tal zlasti varovanja pred onesnaženjem tal in onesnaževanjem podtalnice (nadzor). Za zagotavljanje strokovnih rešitev in naprednih pristopov komasacij z varovanjem javnega interesa je treba razviti sistemsko institucionalno rešitev urejanja podeželskega prostora, ki ne bo dopuščala posameznih sektorskih posegov. SISTEMSKA UREDITEV ORGANIZACIISKE SHEME IN KOMPETKNC (TAVNIH) SUIŽB XA KOMASACHE _____________ Po zgledu obravnavanih držav bi morali imeti (javne) strokovne službe, ki bi strokovno (in ne le postopkovno) koordinirale dela celovitega urejanja podeželskega prostora. Slednje bi se moralo nanašati na celovito načrtovanje in urejanje podeželskega prostora. Strokovne službe bi morale biti organizirane na regionalni ravni (4-8], ki bi predstavljale vmesno raven med državo na eni strani in lokalnimi pisarnami / lokalno skupnostjo na drugi strani. Službe bi bile zadolžene za področje urejanja podeželskega prostora, med drugim tudi za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč in drugih agrarnih operacij. Problem administrativne ureditve: Upravne enote, kot lokalne pisarne državne uprave, so poleg vseh drugih splošnih upravnih postopkov zadolžene za komasacijo kmetijskih zemljišč. Te praviloma niso (in bi s trenutnimi strokovnimi kadri tudi težko bile) strokovne in idejne vodje komasacijskih postopkov. Slednje je delo strokovno močne institucije, katere temeljno vodilo mora biti celovito urejanje in razvoj podeželja z zagotavljanjem ugodnih pogojev za kmetovanje, gozdarstvo, drugih s kmetijstvom kompatibilnih dejavnosti, kar bi posledično prispevalo k izboljševanju pogojev za kmetijstvo in na sploh za življenje na podeželju (pregledati bi bilo treba kompetence in strokovno usposobljenost kadrov obstoječih služb na lokalni in državni ravni, vključno z geodetskimi upravami, kmetijsko-svetovalnimi službami, Skladom KZG, zemljiško knjigo itn.). Administrativna ureditev v vseh obravnavanih državah je hierarhično strogo določena, pristojnosti pa so tudi na področju javne uprave jasno razdeljene. Dejavnosti teh skupnosti so tako hierarhično usklajevanje in nadzorovane. Za komasacije so zadolžene posebne javne institucije za razvoj kmetijstva in podeželja (Avstrija in Nemčija) ali javne institucije za katastrsko (pre)urejanje zemljišč na podeželju (Danska, Finska, Norveška in Nizozemska]. V Sloveniji je žal na področju razvoja podeželja in urejanja kmetijskega prostora s komasacijami in drugimi agrarnimi operacijami opaziti negativni vpliv nekoliko kaotično urejenih javnih služb in njihovih kompetenc. Dodatno težavo predstavljajo ozka grla komasacijskih postopkov, kot so: reševanje pritožb na drugi stopnji (kadrovsko bi se morali okrepiti ali kako drugače rešiti probleme zaostankov); ^ agromelioracije in drugi posegi v prostor ter problem pridobivanja ustreznih dovoljenj - strokovna institucija, ki bi imela kompetence planiranja podeželskega prostora, bi rešila to težavo; zaostanki pri vpisu v zemljiške evidence, predvsem v zemljiško knjigo. Država bi morala strateško razvijati sistem celovite zemljiške administracije (parcialna organizacija služb je draga, neučinkovita, večja je možnost napak ipd.). Sistem prostorskega načrtovanja je v Sloveniji osredotočen na območja urbanih aglomeracij, a se kljub temu zelo nedinamično s prostorskimi akti regulira tudi posege v kmetijski prostor, kar se v tujini smatra kot napačen pristop. Prostor se mora strateško in na višjih ravneh (regijah, državi) urejati in razvijati celovito. Toda lokalne skupnosti, katerih razvoj (v Sloveniji, pa tudi v obravnavanih državah, zato tudi tako drugačen in zelo nadzorovan sistem za planiranje razvoja podeželskega prostora) je osredotočen na urbane aglomeracije, ne morejo imeti toliko prostosti in kompetenc pri varovanju in urejanju kmetijskega prostora. Težavo v Sloveniji predstavlja odsotnost regionalne ravni prostorskega načrtovanja - vsaj na tej ravni bi se lahko usklajevali (omejevali) interesi med občinami. V obravnavanih državah (predvsem v Avstriji in Nemčiji) tradicionalno podeželski prostor ureja in planira kmetijski oziroma gozdarski sektor, danes pa se tako enostranski pogled na podeželski prostor opušča in v planiranje podeželskega prostora (s tem pa tudi v postopke komasacij) so vključeni različni sektorji, ki vključujejo varstvo okolja in narave, varovanje krajine, turizem in rekreacijo, vodno gospodarstvo ipd. Vključevanje različnih sektorjev v obravnavanih državah ne predstavlja oviro. V večini primerov ima že sama javna institucija, zadolžena za komasacije, interdisciplinarno kadrovsko skupino. Izjeme so veliki posegi, kot so večji namakalni sistemi ipd., ko so potrebna posebna dovoljenja za posege v prostor in presoja vplivov na okolje; Vsekakor pa gre v vseh primerih za relativno ločeno obravnavanje podeželskega prostora od območij urbanih aglomeracij oziroma naselij. Skupno vsem tem službam so kompetence načrtovanja in urejanja prostora na podeželju, zato se vsi posegi v prostor izvajajo vzporedno z zložbo zemljišč (v Sloveniji je izpostavljena težava posegov v prostor - gradbena dovoljenja za ceste; v obravnavanih državah imajo omenjene strokovne službe kompetence planiranja prostora na podeželju, tako lahko celovito izvajajo projekte komasacij in agromelioracij oziroma melioracij). smiJJviiJAJSJ.»: KOMASACil IN N|inovin liriNKOV Sistematično spremljanje komasacij in učinkov: sistematično bi bilo treba voditi podatke nove izmere. Cilj je med drugim tudi izboljšanje kakovosti podatkov zemljiškega katastra ter nadzor transakcij (promet nepremičnin, katastrski postopki) na podeželju; problem (ne)nadzora parcelacij kmetijskih zemljišč je posebnost v Sloveniji - vse obravnavane države imajo javne službe, ki izvajajo katastrsko preurejanje zemljišč na podeželju (in s tem omejene možnosti parcelacij kmetijskih in gozdnih zemljišč; dan mora biti upravičen namen oziroma razlog, ki ni v nasprotju z načrtom urejanja podeželskega prostora). Med obravnavanimi državami so izjema nekatere nemške zvezne dežele z zasebnimi geodetskimi podjetji, ki pa imajo sistemsko rešitev nadzorovanja postopkov preko dovoljenj uradov za razvoj podeželja, katerih kompetence celovito pokrivajo planiranje in razvoj podeželja ter prenovo in razvoj vasi, vključno s komasacijami; sprememba zakona (ZKZ, 2011) uvaja pogodbeno komasacijo za kmetijska zemljišča - potrebno je vzpostaviti nadzorne mehanizme nad izvajanjem teh postopkov; učinki komasacij se ne morejo vrednotiti le v ekonomskem smislu, saj imajo več neposrednih in posrednih učinkov tako za lastnike, lokalno skupnost kot tudi družbo na sploh - glej »Komasacije kot instrument v javnem interesu«. KOMASACIJE IN CELOVITO DREJANfE PROSTORA Podeželski prostor bi morali celovito planirati in urejati. Ker je [kapitalska) moč urbanih aglomeracij velika in se kaže v težnjah po širjenju urbanih dejavnostih na kmetijska zemljišča, se v vseh obravnavanih državah podeželski prostor detajlno načrtuje in ureja ločeno od urbanih območij; strateško se na državni, plansko pa na deželni oziroma regionalni ravni (in hierarhično še nižje na ravni okrožij) usklajuje interese in potrebe občin za prostorski razvoj. Povezano z idejo o reorganizaciji služb za izvajanje komasacij (strokovne regionalne službe za urejanje podeželskega prostora) je treba izpostaviti, da morajo biti komasacije integralni del instrumentov razvoja podeželja. Napačen pristop je obravnavanje in izvajanje komasacij ločeno od drugih agrarnih operacij, kot na primer brez melioracijskih ukrepov ali izgradnje infrastrukture, urejanja krajine ipd. Komasacije kot instrument urejanja podeželja. Po zgledu Bavarske bi v Sloveniji lahko oblikovali manjše projekte razvoja podeželja, ki se izvajajo neodvisno drug od drugega. Predlagamo tri možne načini pristopa izvajanja komasacije kmetijskih zemljišč in prenove vasi: vas lahko vključimo v komasacijsko območje in je sestavni del komasacije. S komasacijo se rešuje sočasno vsa prostorska problematika vasi. Pripravimo skupen razvojni program za širši vaški prostor z instrumenti in ukrepi izvajanja ob ustrezni zemljiški politiki. na območju kmetijskih zemljišč se izvaja komasacija, sočasno pa se s samostojnim postopkom, vendar v neposredni povezavi s komasacijo, izvaja projekt prenove in razvoja vasi. - izvede se komasacija kmetijskih zemljišč, prenova in razvoj vasi pa ji nato sledita. V prvem pristopu se srečujemo s celovitimi rešitvami na področju urejanja širšega vaškega prostora, ki morajo vključevati vse komponente prostorskega, arhitekturnega, okoljskega, socialnega in ekonomskega načrtovanja. Preplet različnih vidikov vodi do usklajene skupne rešitve, gotovo pa je težava v kompleksnosti projekta, usklajevanju interesov in časovnem horizontu izvedbe. Predpogoj za dosego cilja je dobro strateško in konceptualno načrtovanje, medsebojno usklajevanje, vključevanje javnosti in vseh pristojnih inštitucij ter kontinuirano delo. V drugem primeru je prisotno zavedanje o potrebnosti sočasnega urejanja vasi ob postopku izvajanja komasacije. Zaradi boljše preglednosti in obvladljivosti projekta se vzporedno izvajata projekt prenove in razvoja vasi ter projekt komasacije kmetijskih zemljišč. Projekta se srečata v zasnovi idejnega projekta za ureditev kmetijskega prostora in idejnega projekta zasnove razvoja vasi ter v fazi realizacije. Usklajenost projektov nas pripelje do reorganizacije in razvoja vasi, usklajenega z novo razdelitvijo kmetijskih zemljišč, novo mrežo poti itn. Ni pomembno kdaj se posamezen postopek zaključi, pomembno je, da komasacija (kmetijskih) zemljišč omogoči razvoj vasi in da se sočasno načrtujejo (rezervirajo zemljišča) za vse posege (infrastruktura, varstvo okolja, turizem, rekreacija ...), ki so potrebne za vas. Tretji pristop je najslabša možna rešitev, vendar pogosto nuja, predvsem zaradi finančnih in organizacijskih ovir. Komasacija kmetijskih zemljišč lahko popolnoma ohromi prostorski razvoj vasi, saj je praviloma poseganje na komasirana območja za namen gradnje nedovoljeno. To še posebej pomeni veliko oviro za razvoj kmetijstva v vasi (preselitve, nove lokacije). Zaradi kompleksnosti takih naprednih komasacijskih postopkov oziroma projektov razvoja vasi je ustanovitev strokovnih služb z ustreznimi kompetencami na regionalni in/ali državni ravni nujna (celovito načrtovanje in urejanje podeželja). Med drugim bi lahko bile te službe zadolžene za izvajanje ali strokovno vodenje, koordinacijo oziroma nadzor katastrskega (pre)urejanja zemljišč, komasacij in drugih agrarnih operacij na podeželju, za kontrolo nad transakcijami zemljišč na podeželju (zemljiški trg, parcelacije, delitev kmetij ipd.). Omenjeni predlogi zahtevajo veliko sprememb, vključno z zakonskimi akti. Pri tem bo potrebno rešitve razvijati zelo previdno - le sistemska rešitev, ki bo celovito pokrivala tako interdisciplinarno področje, bo prinesla rezultate. V ta namen bo treba tudi v prihodnje spodbujati raziskovalno delo na tem področju, predvsem pa izvajati pilotne projekte, ki bi imeli vlogo razvoja sistemske rešitve razvoja podeželja. 9.1 Povzetek predlogov za spremembe institucionalnega okvirja komasacij v Sloveniji Komasacije imajo v Sloveniji še vedno negativen sloves zapletenih, dolgotrajnih in težavnih postopkov. Slednje je eden od glavnih vzrokov, da se jim že na kmetijskem področju namenja bistveno premalo pozornosti, za izrabo komasacij za doseganje nekmetijskih ciljev pa je interesa in predvsem konkretnih dejavnosti pristojnih služb še manj. Pomanjkanje motivacije, predvsem pa znanja o komasacijah, je opaziti tako na strani javnih institucij, lokalnih skupnosti, kot pri lastnikih zemljišč. V Sloveniji bi bilo treba nujno povečati učinkovitost postopka komasacije, predvsem pa opredeliti komasacije, ki bodo sledile zahtevam sodobnega kmetovanja in kakovostne pridelave hrane, varstva okolja, socioloških vidikov življenja na podeželju ter urejanja podeželskega prostora. Poudarek komasacij zemljišč mora biti na širših ciljih razvoja podeželja, ki danes obsegajo izboljšavo pogojev kmetijske pridelave ob obnovi vasi ter ohranjanju in trajnostnem razvoju krajine. Pomen komasacij zemljišč, ki se jih razume kot celovito urejanje kmetijske krajine oziroma podeželja, je skladen tudi s cilji politike razvoja podeželja EU v obdobju 2014-2020, zato bo morala Slovenija končno^? narediti odločne korake v smeri sistemske rešitve urejanja podeželskega prostora. Po zgledu drugih evropskih držav je treba celovito urediti področje urejanja podeželskega prostora in razvoja podeželja. Za področje komasacij je treba predvsem: uvesti sistem celovitega planiranja razvoja podeželja, vključno s prostorskim planiranjem podeželskega prostora (koordinacija razvojnih dejavnosti na podeželju, možnosti povezovanja podeželskih občin, s sodelovanjem krepiti lokalne kakovosti); uvesti komasacije, ki imajo vlogo celovitega urejanja podeželske krajine (ureditev poljskih poti in druge infrastrukture, nega krajine, varstvo naravnih danosti, melioracije, itn. je treba načrtovati in izvajati vzporedno z novo ureditvijo parcelne strukture); uvesti komasacije, ki imajo vlogo učinkovitega urejanja in razjasnjevanja pravnih dejstev na komasacijskem območju (urejanje služnosti, možne transakcije z namenom zmanjšati posestno in lastniško razdrobljenost, kot so solastniški deleži ipd.); uvesti enostavne postopke komasacij oziroma preurejanja zemljišč na podeželju^"; podpirati prostovoljno menjavo zemljišč (svetovanja, pomoč pri doseganju sporazumov; tako lahko kmetje hitro in stroškovno ugodno izboljšajo strukturo svoje zemljiške posesti); uvesti učinkoviti nadzor nad katastrskim (pre)urejanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč, še posebej na območjih agrarnih operacij; uvesti učinkoviti nadzor nad transakcijami kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetij, z namenom ohranjanja posestne zaokroženosti kmetijskih gospodarstev; uvesti učinkoviti nadzor nad rabo in varovanjem kmetijskih zemljišč; izobraževati institucionalne deležnike, izvajalce, lokalne skupnosti z namenom razvijati dobre prakse, učinkovito sodelovanje ter posledično pospešiti postopke komasacij; z dobrimi praksami, organiziranim izobraževanjem, delavnicami ipd. motivirati potencialne deležnike komasacij (lastnike zemljišč, kmetovalce); dolgoročno uvesti programe razvoja podeželja, ki vključujejo komasacije in obnovo vasi. v Sloveniji je že bila pobuda za organizacijo služb, ki bi bile zadolžene za razvoj podeželja. Prof. Magel je konec 90-ih let preteklega stoletja predlagal vzpostavitev dvostopenjskih uradov za podeželski razvoj, ki bi bili pristojni za izpeljavo takratnih projektov CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi] in ekonomskih, ekoloških ter socialno-kulturnih komasacij. Za primerjavo je prikazal organizacijo služb na Bavarskem: na Bavarskem Je 7 [regionalnih) uradov s povprečno 250 sodelavcev, ki so za te naloge neposredno zadolženi. Ideja o ureditvi strokovnih služb v Sloveniji (kije takrat predvidevala 10-15 regionalnih »agentur«] ni padla na plodna tla; pismo, kije bilo naslovljeno na takratnega ministra, ni bilo niti prevedeno, to se je zgodilo šele tri leta pozneje. Žal teh usmeritev ni nihče upošteval (Prosen, 2003). Sprememba ZKZ v letu 2011 je z uvedbo pogodbene komasacije že naredila korak v predlagano smer, vendar pa Je treba na tem mestu izpostaviti strokovni nadzor nad postopki, če bodo komasacijo izvajala zasebna podjetja. V ta namen je treba vzpostaviti urade (javno službo) za komasacije in razvoj podeželja na regijski ali medregijski ravni. Za Slovenijo bi bilo primerno število 4-8 takih regionalnih uradov z interdisciplinarnim, strokovno kakovostnim kadrom, ki bodo zadolženi za celovito načrtovanje in urejanje podeželskega prostora, vključno s komasacijami, in bodo vmesni člen med državno ter lokalno ravnjo. Ti uradi bi lahko imeli po potrebi lokalne pisarne^i. V Sloveniji ta trenutek namreč ne poznamo medsektorskega sodelovanja, saj tudi ni institucije, ki bi bila lokalno in regionalno pristojna za izvajanje programov razvoja podeželja v tesni povezavi z urejanjem prostora. Ena izmed možnih rešitev je torej ustanovitev strokovnih služb po vzoru avstrijskih ali nemških uprav in uradov za razvoj podeželja. Pomen programov razvoja podeželja namreč izredno narašča, zato je težko predstavljivo in težko dopustno, da se vse delo na tem področju, kljub dobremu vodenju na ministrstvu, še naprej opravlja na način, kot je uveljavljen danes. Javna služba (uradi) za razvoj podeželja bi prevzela nekatere dejavnosti sedanjih služb, danes posredno ali neposredno vključenih v postopke agrarnih operacij, ki pa so razpršene po različnih javnih institucijah, deloma tudi zasebnih podjetjih (upravna enota, geodetska uprava, zemljiška knjiga, geodetsko podjetje, kmetijska svetovalna služba. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, občine itn.). Kadre teh uradov (pokrivati bi morali med drugim področja geodezije, agronomije, gozdarstva, prava, prostorskega in krajinskega načrtovanja) bi bilo treba ustrezno usposobiti. Delno rešitev vidimo tudi že s samo prerazporeditvijo kadrov, ki sodelujejo v postopkih komasacije, iz sedanjih, že omenjenih javnih služb v skupno službo. Kompetence, ki bi jih morala taka služba imeti, med drugim vključujejo: planiranje prostorskih ureditev na podeželju - izven stavbnih zemljišč - ob sodelovanju z lokalnimi skupnostmi na območju javne službe; načrtovanje ureditev oziroma projektiranje ureditev v podeželskem prostoru, kot so poljske poti, urejanje vodotokov, drugih krajinskih elementov, zavarovanih območij; koordiniranje, svetovanje ter izobraževanje na področjih projektov razvoja podeželja, vključno z agrarnimi operacijami in razvojem vasi; vodenje upravnih postopkov na področjih agrarnih operacij, vključno z odobritvijo pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom na območjih agrarnih operacij; opravljanje drugih upravnih nalog iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ter ministrstva, pristojnega za prostor, prenesenih na javno službo (pravica graditi v postopkih agrarnih operacij); koordiniranje katastrske dejavnosti na podeželju (nova izmera, izboljšava kakovosti podatkov zemljiškega katastra, katastrsko in lastninsko urejanje zemljišč ob parcelaciji dolžinskih objektov ipd.); urejanje ter pojasnjevanje pravic na zemljiščih na podeželju, kot so služnosti, skupna zemljišča, agrarne skupnosti itn.; nadzor nad transakcijami kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetij (katastrsko preurejanje zemljišč, promet z nepremičninami); medobčinsko usklajevanje občinskih prostorskih aktov v luči varovanja kmetijskih zemljišč in celovitega razvoj podeželja; izvajati dejavnosti v podporo varovanja kmetijskih zemljišč. Vzpostavitev lokalnih pisarn je odvisna od kompetenc, ki bi jih ti uradi dobili. Če bi bili ti uradi zadolženi (poleg za koordinacijo in strokovno vodenje ter upravne postopke agrarnih operacij, drugih projektov razvoja podeželja ter celovitega prostorskega razvoja podeželja) tudi za nadzor nad transakcijami kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetij, za nadzor in koordiniranje katastrskih postopkov na podeželju itn., bi morali na lokalni ravni zagotovo vzpostaviti pisarne, ki bi izvajale to operativno delo. Slednje bi pripomoglo tudi k vzpostaviti močnega sodelovanja med temi uradi oziroma pisarnami in lokalnimi skupnostmi, kar je ključnega pomena za učinkovitost dela takih uradov. 10 VIRI IN LITERATURA Auweck, F., Klaus, M. (2008). Erwartungen an ein zukunftsorientiertes Landmanagement aus der Sicht der Wissenschaft. 10. Münchner Tage der Bodenordnung und Landentwicklung, Jubiläumsveranstaltung. München, Nemčija: lO.-ll. marec 2008. Agrarbehördengesetz, BGBl. Nr. 1/1951 (zadnja sprememba: BGBl I Nr. 191/1999). Backman, M. (2005). Adjudication and Land Consolidation: the Swedish way of land reform, presentation at COST workshop. Stockholm: Royal Institute of Technology. Borec, A. (1997). Stanje in nadaljnji razvoj komasacij z vidika sonaravnega urejanja kmetijskega prostora ter zasnove sonaravne ureditve Spodnje Ščavniške doline. Magistrska naloga. Ljubljana: UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 130 str. Cerjak, M. (2004). Vpliv komasacij na starostno strukturo in krajinsko planiranje v sklopu komasacije. Ljubljana: UL, Biotehniška fakulteta, seminarska naloga: 33 str. Cerjak, M., Prosen, A. (2001). Komasacija v zadnjem desetletju, razvoj agrarnih operacij in Evropska unija. Posestna sestava in kmetijska politika. Bled, XVI. tradicionalni posvet Kmetijske svetovalne službe Slovenije: 64-77. Csaki, C., Lerman, Z. (2000). Structural Change in the Farming Sectors in Central and Eastern Europe, Lessons for EU Accession. 2"^ WB/FAO Workshop, June 27-29,1999: 245 str. Csaki, C., Lerman, Z. (2000). Structural Change in the Farming Sectors in Central and Eastern Europe, Lessons for EU Accession. 2"^ WB/FAO Workshop, June 27-29,1999: 245 str. Destatis (2011). Spletna stran Nemškega statističnega urada, www.destatis.de (15. 6. 2011 ]. Dorferneuerung in Hessen (1986). Der Hessische Minister für Landwirtschaft und Forsten, Wiesbaden. Dorfentwicklung durch Ländliche Bodenordnung (2001). Ministerium für Wirtschaft, Verkehr, Landwirtschaft und Weinbau Rheinland-Pfalz, Mainz. Enemark, S., Sevatdal, H. (1999). Cadastres, land information systems and planning - is decentralisation a significant key to sustainable development? V: UN FIG Conference on land tenure and cadastral infrastructures for sustainable development, Melbourne, October 25-27, 1999:15 Str. Eriksson, H.E., Penker, M., Lyons, B., Fado, D. (2004). UML™ 2 Toolkit. Indianapolis, Indiana: Wiley Publishing, Inc. Eurostat (2011). Podatkovna baza Statističnega urada Evropske Komisije Eurostat http://epp.eurostatec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/themes (15.1. 2011) FAO (2002). Land Tenure and Rural Development". FAO Land Tenure Studies 3: 54 str. FAO (2002-). Land consolidation workshops of FAO and its partners (2002-). http://vww.fao.org/regional/seur/pubs en.htm (15.10. 2010). FAO [2003]. The Design of Land Consolidation Pilot Projects in Central and Eastern Europe. FAO Land Tenure Studies 6: 58 str. FAO [2004). The Tonder Statement: Land Banking and Land Funds: Elements for Land Consolidation. Land Management and Rural Development. FIG [2000). Potsdam Declaration RuralZl. World Congress rural21, Potsdam, Germany, June. http://www.fig.net/council/magel-papers/rural21.htm [15.10. 2010). FIG [2002). Land Fragmentation and Land Consolidation in CEEC: A gate towards sustainable rural development in the new millennium". FAO, FIG: Munich, February, 25-28. http://www.fao.org/regional/seur/events/munich/munichproc en.htm [15.10. 2010). FIG [2004). Marrakech Declaration: Urban-Rural Interrelationship for Sustainable Development http://www.Fig.net/pub/figpub/pub33/Figpub33.htm [15.10. 2010). FIG [2009). Declaration on Land Governance in Support of the Millennium Development Goals. FIG/WB Confer. Washington, March 9-10. http://www.fig.net/pub/figpub/pub45/figpub45.htm [15.10.2010). Flurbereinigungsgesetz, FlurbG. BGBl. I S. 546/1976 [zadnja sprememba: BGBl I S 2794/2008). Flurneuordnung und Landentwicklung [2005). Lernen und Nachschlagen. Stuttgart: Verwaltung für Flurneuordnung und Landentwicklung Baden-Württemberg: 48 str. FlurVgG [1951). Flurverfassungs-Grundsatzgesetz, BGBl. Nr. 103/1951 [zadnja sprememba: BGBl I Nr. 87/2005). Gabrijelčič, P. [1985). Urejanje in varstvo kulturne krajine. Magistrska naloga. Ljubljana: UL FAGG. Geografski terminološki slovar [2005). Uredili: Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. Ljubljana: Založba ZRC: 451 str. Giovarelli, R., Bledsoe, D. [2001). Land Reform in Eastern Europe - Western CIS, Transcaucuses, Balkans, and EU Accession Countries. FAO - Seattle, Washington: Rural Development Institute: 114 Str. ftp://ft:p.fao.org/docrep/fao/007/AD878E/AD878E00.pdf [15.10. 2010). Herms, A. [1989). Dorfentwicklung - ein Unsicherheitsfaktor für die Betriebe. DLG-Mitteilungen 102 H. 19, S. 1076-1079. Ilešič [1950). Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Ljubljana: SAZU: 109 str. jordbruk 2011. Spletna stran jordbruk: www.jordbruk. info (15. 6.2011). jordskiftedomstolene 2011. Spletna stran Zemljiško komasacijskih sodišč Norveške, jordskifte: http://www.domstol.no/jordskifte (15. 6.2011). Kalbro, T., Mattsson, H. [1995). Urban land and property markets in Sweden. Stockholm: Royal Institute of Technology: 193 str. Klaus, M. [2003). Nachhaltigkeit durch Landetwicklung - Stand und Perspektiven für eine nachhaltige Entwicklung. Dissertation. München: Technische Universität München:307 str. Knauer, N. (1991). Kmetijstvo in krajinska ekologija. Sodobno kmetijstvo, strokovna revija za kmetijstvo, živilstvo in gozdarstvo 10, priloga: 417-440. Köhne, M., Wesche, R. (1995]. Landwirtschaftliche Steuerlehre, 3. izdaja. Stuttgart, Eugen Ulmer: 468 Str. Kokolj, J. (2000). Celostni razvoj podeželja in obnova vasi [CRPOV] v Sloveniji. http://\AWw2.arnes.si/aa/2000/koko00cl.htmI (5. 8. 2011). Kokolj Prošek, j. (2001). Zemljiške operacije, izboljšanje posestne strukture ter priprava ustrezne zakonodaje. Posestna sestava in kmetijska politika. Bled, XVI. tradicionalni posvet Kmetijske svetovalne službe Slovenije: 58-63. Kos, M. (2011). Raziskava vloge občin pri izvajanju upravnih komasacij v Sloveniji in primerjalna analiza z Bavarsko. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 84 str. Košir, J., Breznik, B., Maslo, G. (1999). Vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Priročnik za vrednotenje, ocenjevanje in katastrsko klasifikacijo zemljišč. Ljubljana: 90 str. Land Consolidation in Hessen (2005). Hessian Stat Office of Land Management and Geoinformation. Wiesbaden. Land Consolidation and Rural Development (2007). Papers in Land Management series. No.lO. Cambridge: Anglia Ruskin University, Cambridge: 149 str. Landentwicklung Bayern (2011). Spletna stran za razvoj podeželja Bavarskega ministrstva za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo. http://wwv^.landentwicklung.bayern (15.1. 2011) Ländliche Entwicklung in Bayern (2006). Aktion program Dorf vital; Innenetwicklung in der Dorfneuerung. München: Bayerisches Staatsministerium für Landwirtschaft und Forest. v\Ayw.landentwicklung.bayern.de (15.1. 2011). Ländliche Entwicklung in Bayern (2010). Staatspreis 2010 Land- und Dorfentwicklung. München: Bayerisches Staatsministerium für Landwirtschaft und Forest, www.landentwicklung.bayern.de (15.1.2011). Larsson, G. (1997). Land Management - Public Policy, Control and Participation. Stockholm: The Swedish Council for Building Research. Lisec, A. (2004). Obdavčevanje in vrednotenje kmetijskih zemljišč. Seminarska naloga, Ekonomika kmetijskih gospodarstev. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 30 str. Lisec, A. (2005). Vpliv komasacij kmetijskih zemljišč na kmetijsko krajino. Študija vpliva komasacij na krajinske element - obmejke. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Lisec, A. (2007). Vpliv izbranih dejavnikov na tržno vrednost zemljišč v postopku množičnega vrednotenja kmetijskih zemljišč. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: 189 str. Lisec, A., Prosen, A. (2008). Celostni pristop k upravljanju zemljišč na podeželju - zemljiški menedžment. Geodetski vestnik, 52(4): 758-772. Lisec, A. (2010a). Land Administration - Institutionalization of Real Property concept in Norway. Osnutek poročila raziskovalnega projekta, interno gradivo. UMB: Äs, Norveška, junij-julij 2010. Lov om jordskifte (1979) (angl. Land Consolidation Act]. LMD LOV-1979-12-21-77. Magel, H. (2009). Bodenordung und Landentwicklung, gradiva predavanj. München: Tehnična univerza München. MKGP (2007). Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. MKGP (2008). Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. MKGP (2011). Spletna stran Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. http://www.mkgp.gov.si/si/splosno/vstopna stran/aktualne teme/ (15. 9. 2011). MOBE (1955). Die Kommassierung. Monatsberichte des Österreichischen Institutes für Wirtschaftsforschung, XXVIII (9): 319-325. Münk Mouritsen, A.K. (2002). Property restructering in Denmark - a method for achieving environmental and cultural heritage protection measures. International Symposium on GIS, september 23-26, 2002. Istanbul, Turčija. Obreque, F. (2005). Import von Landentvficklungsinstrumenten am Beispiel der Übertragung der bayerischen Dorferneuerung auf Chile. Dissertation. München: Technische Universität München, Institut für Geodäsie, GIS und Landmanagement, Lehrstuhl für Bodenordnung und Landentwicklung: 262 str. OECD (2004). The New Rural Paradigm: Pohcies and Governance. OECD. Olschowy, G. (1955). Landschaftspflege und Flurbereinigung. Ein Berich über die Arbeitstagung in Münster vom 5. bis 7. Oktober 1955. Stuttgart: Eugen Ulmer: 141 str. Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika o ocenjevanju tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel Ur. 1. SRS št. 36/1984. Osthoff, F. (1967). Flurbereinigung und Dorferneuerung. Hiltrup bei Münster: Landwirtschaftsverlag: 116 str. Pfeil, K. (2009). Flurneuordnung und Flächenmanagement in Oberösterreich. Ratsgeber für Beteilgste. Linz, Avstrija: Dežela Zgornja Avstrija (Land Oberösterreich): 40 str. Pire, A. (1961). Urejanje kmetijskega prostora. Strokovne razprave, zvezek 4, l.del. Ljubljana: Biotehniška fakulteta - Oddelek za agronomijo. Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč. Ur. 1. RS št. 47/2008. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč. Ur. 1. RS št. 95/2004 in 98/2006. Pravilnik o vzpostavitvi bonitete zemljišč. Ur. 1. RS št. 35/2008. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel. Ur. 1. SRS št. 36/1984. Priročnik za izvajanje komasacije in vodenje komasacijskega postopka (1985). Ljubljana: Republiška geodetska uprava Ljubljana. Prosen, A. (1993). Sonaravno urejanje podeželskega prostora. Ljubljana: UL, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: 180 str. Prosen, A. (2003). Stanje in perspektive izvajanja komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Geodetski vestnik, 47C1&2): 64-74. Prosen, A. (2007). Planiranje podeželskega prostora - utopija ali realnost Geodetski vestnik, 51(2): 304-320. PRS (2004). Prostorski red Slovenije. Ur. 1. RS št. 122/2004. Ravbar, M. (2006). Slovensko podeželje na preizkušnji. Dela 25: 207-221. Rili L. (2010). Die Beitrüge von Regional-, Immobilien- und Landmanagement zur Wertschpfung im ländlichen Rau. Innenentwicklung und Landmanagement: Wie professionell gehen wir vor? RIS, 2011. Rechtsinformationssystem. Dunaj, Avstrija, Bundenskanzleramt. http://www.ris.bka.gv.at/Land/ (22. 2. 2011) Seher, W. (2010). Die Grundzusammenlegung als multifunktionales Neuordnungsinstrument im ländlichen Raum. Dunaj, Avstrija: Arbeitskreis ländliche Entwicklung, HLFS Schönbrunn. SPRS (2004). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Uradni list RS št. 76/2004. Suarez Fernandez, I. (2008). Land Conoslidation in Norway, a study of multifunctional system. Äs: University of Life Sciences: 133 str. SURS (2011). Baza statističnih podatkov. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije. http://vyww.surs.si/ (10. 8. 2011) StatAT (2011). Spletna stran Avstrijskega statističnega urada Statistik Austria, www.statistik.at (15.6.2011). Statistics Norway 2011. Spletna stran Statističnega urada Norveške: www.ssb.no (15. 6. 2011]. Swedish Land and Cadastral Legislation (1998). Stockholm: Lantmäteriveret. Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč (2008). Ljubljana: GURS. Triglav, J. (2006). Razvoj podeželja s pomočjo komasacijo kmetijskih zemljišč. Geodetski vestnik 50(1): 44-59. Triglav, J. (2008). Komasacije kmetijskih zemljišč ob gradnji infrastrukturnih objektov v Prekmurju. Geodetski vestnik, 52(4):795-811. UN (1992). Agenda 21. United Nations Conference on Environment and Development. Rio de Janeiro, junij 1992. http://wvwv.un-documents.net/agenda21.htm (15. 9. 2008). UN (1996). The Habitat Agenda. Istanbul Declaration on Human Settlements. http://www.undocuments.net/hab-ag.htm (15. 9. 2008). Uredba sveta (ES) št 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). UL L 277, 21. 10. 2005, spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 1463/2006 UL L 277 1 9.10. 2006, z Uredbo Sveta (ES) št 1944/2006 UL L 367 23 22.12. 2006, z Uredbo Sveta (ES) št 2012/2006 UL L 384 8 29. 12. 2006 in Uredbo Sveta (ES) št 146/2008 UL L 46 1 21. 2. 2008, zadnjič spremenjena z zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. Maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja [EKSRP] in Uredbe (ES) št 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike UL L št. 144 9. 6. 2009. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013. Ur. 1. RS št. 40/2010. van Dijk, T. (2004). A requiem to program-driven rural land management V: FIG Working week 2004. Atene, Grčija: 22.-27. maj 2004:17 str. Zakon o davku na promet nepremičnin. Ur. 1. RS št. 117/2006. Zakon o evidentiranju nepremičnin. Ur. 1. RS št. 47/2006, 65/2007. Zakon o kmetijskih zemljiščih. ZKZ. Ur. 1. RS št. 59/1996. Zakon o kmetijskih zemljiščih. ZKZ-UPBl. Ur. 1. RS št. 55/2003. Zakon o kmetijskih zemljiščih. ZKZ-UPB2. Ur. 1. RS št. 71/2011. Zakon o kmetijstvu. Ur. 1. RS št. 117/2006 in 45/2008. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. ZKZ-C. Ur. 1. RS št. 43/2011. Zložba poljedeljskih zemljišč (1921). Ljubljana, Deželna komisija za agrarne operacije. Zakon o prostorskem načrtovanju. Ur. 1. RS št. 33/2007. Drugi viri in literatura: GZC (2011). Razgovori s predstavniki geodetskih izvajalcev upravnih komasacij. Ustni vir. Celje: Geodetski zavod Celje. Ländliche Neuordnung (2011). Razprave razgovori v okviru dogodka »Ländliche Neuordnung. Beljak: Amt der Kärtner Landesregierung als Agrarbehörde (6.-7. oktober 2011). Mattsson, H. (2011). Razgovori s Hansom Mattsonom (M. Ferlan), KTH Stockholm, Švedska; Münchner Tage (2011). Razgovori v okviru dogodka Schrumpfung als Herausforderung für ländliche Räume: Lösungswege, Strategien & Instrumente. München, TUM (14.-15. marec 2011). Schmidt, M. (2011). Razgovori z Mihaelo Schmidt (A. Lisec]. Bayerische Verwaltung. Elektronske reference in ustni viri. München, Nemčija. Seher, W. (2011). Razgovori in intervju z Walterjem Seherjem (A. Lisec), BOKU - Universität für Bodenkultur. Elektronske reference in ustni viri. Dunaj, Avstrija. Sevatdal, H. (2010). Razgovori in intervju s Hansom Sevatdalom (A. Lisec), UMB - University of Life Sciences. Elektronske reference in ustni viri. Äs, Norveška, junij-julij 2010. Vitikainen, A. (2010). Razgovori z Arvom Vitikainenom, HUT - Helsinki Technical University. Elektronske reference. Espoo, Finska. SEZNAM PRILOG: Priloga I: Seznam upravnih komasacij 1959-2011 [avgust 2011] Priloga 11: Anketni vprašalniki: Priloga IIa: Anketni vprašalnik za upravne enote Priloga lib: Anketni vprašalnik za občine Priloga lic: Anketni vprašalnik za lastnike zemljišč komasacijskega sklada Priloga III: Analiza anketnih vprašalnikov - grafični prikaz Priloga lila: Analiza anketnega vprašalnika za upravne enote Priloga Illb: Analiza anketnega vprašalnika za občine Priloga lllc: Analiza anketnega vprašalnika za lastnike zemljišč Priloga IV: Šifrant upravnih enot in občin Priloga IVa: Šifrant upravnih enot Priloga IVb: Šifrant občin Slovenije Priloga V: Zakon o kmetijskih uradih, Avstrija (1951, stanje na dan 7.10. 2011] Priloga VI: Zvezni zakon o komasacijah, Avstrija (1951, stanje na dan 7.10. 2011] Priloga Vil: Zakon o komasaciji, Nemčija (1976, stanje 8.10. 2011] Priloga Vlll: Njivska in travniška lestvica za bonitiranje zemljišč v Nemčiji Priloga Vlila: Njivska lestvica Priloga Vlllb: Travniška lestvica PRILOGA I Seznam upravnih komasacij 1959-2010 Viri podatkov: MKGP, GURS, UE UE KOM. OBMOČJE P (ha) Leto uvedbe Leto zaključ. (GURS, 2004) Vpis v zem. knjigo (GURS, 2004) Vpis v zem. kataster (GURS, 2004) Št odločbe 0 uvedbi STATUS (zaključena po sanaciji-DA-2. zaključena-DA, v sanaciji-NE) Sanacija Leto uvedbe (UE, 2011) Leto zaključ. (UE, 2011) Leto pravnom. odločbe (UE, 2011) AJDOVŠČINA Ajdovsko polje 238 1981 1992 1996 2001 464-26/81 DA-2 DA AJDOVŠČINA Brje-Žablje 750 1983 1996 2001 3-462-1/82-83 NE DA AJDOVŠČINA Dolenje-Uslie 83 1984 3-462-3/84-8S v:, DA:':. AJDOVŠČINA Log-Zemona 624 1984 1999 2001 1-462-1/84 -NE ■ ■ DA AJDOVŠČINA Lokavec 207 1983 1995 1996 2001 3-462-1/1983 DA-2 DA AJDOVŠČINA: Lozice 123 1986 2001 3^62-3/1986 AJDOVŠČINA Manče-: Podnanbs 373 1983 1999 2000 2001 1-462-2/83 DA' : AJDOVŠČINA Šelo-Batuie 33 1991 1999 2001 2001 1-464-10/89-91 DA-2 DA AJDOVŠČINA Slap l ih 11 254 1984 ; 1996 2001 1-462-5/84-85 AJDOVŠČINA Vipavski Križ-Male Žablje 325 1984 1996 2001 3-462-2/84-85 . NE DA.,. AJDOVŠČINA Vrtovin ■ 17 . 1986 2000 2001 2001 1-462-2/86 DA-2 DA BREŽICE - Bukbšek > 325 1989 1998 1998 1998 464-9/89 DA-2 DA. 1989 1991 2002 BREŽICE : Črešnjice-Skopice 439 1991 1998 1998 1998 464-6/91: DA-2 DA 1991 1994 2003 BREŽICE Gabemica 265 1987 1990 1992 1993 462-4/87 DA NE 1987 1988 1991 BREŽICE Gazite 84 1988 1994 1996 1996 462-8/88 DA NE 1988 1989 1993 BREŽICE Krška vas 336 1980 1989 1993 1993 462-1/80 DA NE 1980 1982 19S9 BREŽICE Močnik 95 1988 19M 1996 1996 320-16/88 DA NE 1988 1989 1993 BREŽICE : Sroinljioa 587 1985 1998 1998 1998 462-1/85 DA-2 DA 1985 1987 2001 CELJE Ivenca 40 1980 1983 1983 1984 ni podatka DA NE ceLje Zadobrova 190 1985 1991 1991 1991 ni podatka DA NE CERKNICA Otoki 3 1979 462-34-75-2/5 ' 'NE: ■ DA ČRNOMELJ Cerkvišče 55 1981 1985 1985 1986 nI podatka DA NE ČRNOMELJ Griblje 154 1982 1985 1986 1986 ni fjodatka DA NE ČRNOMELJ Podturnščioa 436 1985 2001 1998 1999 462-2/85 DA DOMŽALE Rača 468 1983 1999 1999 1999 1983-438 DA-2 DA DOMŽALE Radomlja 1 200 1987 1999 1999 1999 1987-402 DA-2 DA DOMŽALE RadomljalI 218 1988 1999 1999 1999 1987-750 ■,NE DA DOMŽALE Radomlja lir 280 1988 1999 1999 1999 1987-750 /'■-ne- :: :: DA DOMŽALE Radomlja IV 218 1988 1399 1999 1999 1987-750 NE DA GORNJA RADGONA Biseijane-Grabonoš 495 1986 1988 1988 1990 462-1/86-10 DA : NE 1986 1993 GORNJA RADGONA Boraieva-črešnjevci 262 1983 1989 1990 1991 462-1/83-10 DA : NE 1983 1989 GORNJA RADGONA Lomanoše 128 1981 1982 1983 1983 462-1/80 DA NE 1981 1982 GORNJA RADGONA : Plitvica II 548 1982 1983 1984 1984 462-1/81 DA NE 1982 1983 GORNJA RADGONA Selišči-Kupetlnci 182 1984 1985 1995 1986 462-1/84-10 DA NE 1984 1993 GORNJA RADGONA Slaplinci 100 1981 1982 1983 1983 462-1/SS DA NE 1981 1993 GORNJA RADGONA Sp. Ivanjci-Grabonoš 353 1987 1991 1991 1991 462r1/87-11/K DA NE 1987 1993 GORNJA RADGONA Sp. Ivanjci-Sp. Ščavnica 1 424 1988 1992 1992 1993 462-2/88-11 : DA NE 1988 1993 GORNJA RADGONA Sp. Ivanjcl-Sp. Šeavnica n 375 1989 1993 1993 1993 464-4/89-11/K DA NE 1989 1993 GORNJA RADGONA Ščavnica-Lešane 331 1990 1992 1992 1992 464-3/90-11/K : DA NE , 1990 1993 GORNJA RADGONA Zihlava-Biserjane 372 1985 1988 1988 1988 462-2/85-10 DA NE 1985 1988 GROSUPLJE Podpora 318 200i 32102-i2/03 v postopku NE GROSUPLJE Ratika 86 1982 1986 1986 1986 ni podatka DA NE GROSUPLJE Videm-Dobropolje 86 1982 ni podatka DA NE GROSUPLJE Sela 37,2 1 2008 ni podatka DA ILIRSKA BISTRICA Vrbovo 262 1990 32-1/89^/13 NE DA ILIRSKA BISTRICA Zarečie 42 1984 462-06-1/84-3 NE NE UE KOM. OBMOČJE P (ha) Leto uvedbe Leto zaključ. (GURS, 2004) Vpis v zem. knjigo (GURS, 2004) Vpis v zem. kataster (GURS, 2004) Št. odločbe 0 uvedbi STATUS (zaključena po sanaciji-DA-2, zaključena-DA. v sanaciji-NE) Sanacija Leto uvedbe (UE, 2011) Leto zaključ. (UE, 2011) Leto pravnom. odločbe (UE, 2011) kAmnik Križ-Moste-Komenda : 114 1985 1998 1998 1999 320 18/84-4 DA-2 DA 1984 1985 1998 koper Abrami 74 , 1984 ni podatka : ^ 'NE. ■ DA koper Gračišče-Sočerga: 204 1984 ni podatka :NE DA koper Malinska 210 1983 ni podatka ne DA koper Movraž 144 1985 ni podatka - . DA kranj Predoslje 282 1979 1981 1982 1982 ni podatka ^ DA ' NE kranj Primskovo-Britof 291 1985 1995 1997 1997 ni podatka ' DA NE kranj Visoko-Luže-Tupaliče 352 1983 1999 1999 1999 ni podatka NE DA krško Kalce-Naklo 74 1976 1980 1980 1979 ni podatka DA NE krško Krka-Prekdpa 82 1987 2000 2000 2001 ni podatka DA-2 DA krško; Krško polje 1 333 1988 1998 1998 2001 ni podatka NE ^ DA krško Krško polje II 1989 10-462-1/90 NE DA krško Lokavec 122 1981 1997 1997 1998 ni podatka DA-2 DA krško Lokvanjski potok ' 42 1985 1996 1996 1996 ni podatka DA-2 DA krško Malo^ Mraševo 57 1982 1991 1991 1992 ni podatka DA NE krško Mraševo 55 1982 1991 1991 1992 ni podatka ni podatka NE krško Muzga-Mraševo 310 1983 1998 1998 1998 ni podatka NE DA krško Račna 106 1985 2001 2001 2003 ni podatka ' NE ' DA krško Velika Muzqa 19 1986 1991 1991 1992 ni podatka DA NE krško Mrtvice 114 2010 331-1/2010 vpostopku krško Brege 197 2010 331-12/2009 v postopku krško Vihre 216 2009 331-8/2009 v postopku krško Gorica 247 2011 331-13/2011 vpostopku LENART Drvanja-Ročica 170 1985 1999 1999 2000 4&-1/85 DA-2 DA 1985 1999 1999 LENART Globovnica la 125 1987 1993 2000 2000 462-1/87 DA NE 1987 1990 1992 lenart Globovnica Ib 112 1992 1993 2000 2000 4&-1/8r DA-2 DA 1992 1990 1992 lenart Globovnica lo 74 1992 1993 2000 2000 462-1/87 DA NE 1992 1990 1992 lenart Gočova 50 1982 1988 1990 1991 462-3/81 DA NE 1981 1988 1990 LENART Lormanje 92 1988 i 1988 2000 2000 462-2/84 DA NE 1984 1988 1988 lenart Spodnje Verjane 20 1978 1991 1991 1992 ni podatka DA NE ni podatka ni podatka ni podatka LENART Šetarska gmajna 175 1985 1993 2000 2000 462-3/85 DA-2 DA 1985 1990 1992/1999 lenart Vinička vas 156 1985 1988 1989 1990 462^1/81 DA NE 1981 1988 1988 LENART Zgornja Senarska 32 1983 1989 1990 1990 462-4/81 DA NE 1981 1988 1988 lendava Pince 117 1982 1986 1986 1993 ni podatka DA-2 DA LENDAVA Renkovci 250 1989 1997 1998 2000 ni podatka DA-2 DA LENDAVA Strehovci-Dobrovnik 268 1987 2000 2001 2001 ni podatka DA-2 DA LENDAVA Turnišče 415 1984 1998 1999 2000 ni podatka DA-2 DA LENDAVA Turnišče-Renkovol 260 1986 1997 1999 2000 ni podatka DA-2 DA ljubljana-Moste Podlipoqiav 19 1984 1993 1993 1993 320-46/84-01 DA NE 1984 1985 1987 ljubljana-Šiška Pirniče 196 1982 1989 1989 1991 1-462-01/82 DA NE ljubljana-Vi6 Dobravica 338 1986 1988 1988 1988 462-8/86 DA NE ljubljana-Vič Horjul-Brezje 144 1989 1999 2002 462-2/89 DA-2 DA ljubljana-Vič Hoijulska dolina 199 1986 1997 2000 462-2/86 DA-2 DA ljubljana-Vič Ig-Resnik 147 1988 1990 1992 1996 462-7/88 : DA NE LJUTOMER Bolehnečid 667 1985 1993 1994 1994 465-1/85 DA NE 1985 1986 1993 LJUTOMER Cezanjevci-Ljutomer 314 1977 1981 1981 1981 462-1/78 DA NE 1977 1979 1981 UE KOM. OBMOČJE P (ha) Leto uvedbe Leto zaključ. (GURS, 2004) Vpis v zem. knjigo (GURS, 2004) Vpis v zem. kataster (GURS, 2004) Št. odločbe o uvedbi STATUS (zaključena po sanaciji-DA-2, zaključena-DA, v sanaciji-NE) Sanacija Leto uvedbe (UE, 2011) Leto zaključ. (UE, 2011) Leto pravnom. odločbe (UE, 2011) LJUTOMER Kokoriči-Logarovci 141 1986 1993 1993 : 1994 ::4B2,1/85 DA : V.' , NE \ 1986 1987 1993 LJUTOMER Kozarica-Virjel 1012 1989 1998 1998 1999 321-1/89 DA 1989 1989 1998 LJUTOMER: Kdzarica-Virio 11 1059 1989 1998 1998 1999 V321-2/89 : NE: " DA : 1989 1992 1998 LJUTOMER Kokörtä-Logarövci 141 1986 ni podatka NE LJUTOMER Lögarovd II 244 1986 1997 1997 1997 462-1/38 , ' ■NE , ; DA 1988 1989 1997 LJUTOMER: Lukavci 289 1978 1986 1986 1986 462-1/78 DA NE 1978 1981 1986 LJUTOMER Radoslavci 223 1981 1986 1984 1984 462-1/81 ■ ' NE - DA 1981 1982 1984 LJUTOMER Vuöja vas 91 2002 321-:342/02 v postopku NE 2002 2007 2007 MARIBOR GaišoVa-; Vinička vaš 10 1982 1988 1989 1990 ni podatka DA ;■: NE MARIBOR Ješenca 322 1987 1990 1992 1993 ni podatka ::, DA MARIBOR Zlatoličje 366 2007 331-10/2007-:481 ^ : ^ vpostopku 2008 2011 METLIKA Kapljišče 71 1998 2000 2000 2001 355-3/S8 \ DA NE METLIKA Krasineol 43 1980 1984 1985 1986 ni podatka DA NE Metlika Krasinecll 20 1983 1987 ■ 1987 1987 ni podatka DA NE METLIKA' Malivrh 6 1985 1992 1993 1994 nI podatka DA NE METLIKA Primostek 125 1981 1993 1996 1996 ni podatka DA NE METLIKA Rosalnice 147 1987 462-1/87 ■ NE ' DA ' METLIKA Vinomer-Vidošiči 66 1999 2Ö02 2002 2003 355-1/99: v postopku NE MURSKA SOBOTA Adriianci 287 1998 464-6/98-11 v postopku : NE MURSKA SOBOTA Beznovci 128 1986 1993 1993 1993 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Bodonci 176 1989 1991 1993 1993 ni podatka DA-2 DA MURSKA SOBOTA Bogojina 357 1982 1985 1987 1988 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA BukoVnica 113 1997 464-22/97-11: v postopku NE MURSKA SOBOTA Cankova-Korovcl 398 1985 1991 1992 1992 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Čikečkavaš 199 1979 1982 1986 1987 ni podatka DA ■■ NE MURSKA SOBOTA Dankovci-SŽ 92 2000 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Dolenci 132 1989 1991 1996 1997 ni podatka :DA-2 ■ , DA MURSKA SOBOTA Dolina dolenjega potoka-Hodoš 230 1998 2006 2007 2007 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Domaiinci 239 1988 1995 1997 1997 ni podatka ne DA MURSKA SOBOTA Domanjševci -Križevci 694 1990 1999 1999 1999 ni podatka DA-2 DA MURSKA SOBOTA Filovci 429 1986 1993 1994 1994 ni podatka DA-2 DA MURSKA SOBOTA Gerlinci-Fikšinci 277 1990 1993 2002 2002 ni podatka DA-2 DA MURSKA SOBOTA Gornji Petrpvoi-Križevci-SŽ 104 2000 ni podatka vpostopku - NE MURSKA SOBOTA Gaiba 257 1980 1981 1985 1986 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Hodoš 192 1978 1985 1988 1988 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Hodoš 2-SŽ 44 2001 2006 2006 2006 ni podatka vpostopku NE MURSKA SOBOTA Košarovci 45 1998 2002 2002 2002 464-7/98-11 DA NE MURSKA SOBOTA Krplivnik 127 1983 1985 1988 1988 ni podatka DA NE : MURSKA SOBOTA Ledava nad Jezerom 369 1988 1999 1999 1999 ni podatka NE DA MURSKA SOBOTA Lemerje-Topolovci 845 1985 1988 1988 1988 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Levi breg Lendave 504 1983 1986 1986 1986 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Lipa 468 1979 1986 1988 1988 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Mačkovoi-SŽ 89 2000 ni podatka vpostopku NE MURSKA SOBOTA Markišavci-Nemčavci 449 1986 1991 1992 1992 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Markovci 284 1989 2000 2000 2000 464-12/89-11 NE DA UE KOM. OBMOČJE P (ha) Leto uvedbe Leto zaključ. (GURS, 2004) Vpis v zem. knjigo (GURS, 2004) Vpis v zem. kataster (GURS, 2004) Št. odločbe o uvedbi STATUS (zaključena po sanaciji-DA-2, zaključena-DA, v sanaciji-NE) Sanacija Leto uvedbe (UE, 2011) Leto zaključ. (UE, 2011) Leto pravnom. odločbe (UE, 2011) MURSKA SOBOTA Mlajtinci-Lukačevoi 199 2000 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Moravci 398 1986 1991 1993 1993 nI podatka DA : NE MURSKA SOBOTA Moščanci 342 2000 2007 2008 2008 464-18/00-403 v postopku i.. NE' MURSKA SOBOTA Peskovci 191 1988 1989 1992 1992 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Peskovci-SŽ 24 2001 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Puoonoi-SŽ 104 2000 ni podatka = v postopku NE / MURSKA SOBOTA Stanjevoi-SŽ 48 2001 ni podatka , v postopku NE , MURSKA SOBOTA Šalovci 7-SŽ 222 2001 ni podatka v postopku ' NE; MURSKA SOBOTA Šalovcl III 77 1996 1997 2000 2000 nI podatka DA NE MURSKA SOBOTA Šalovci IV 123 1997 2002 2002 2002 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Šalovci V 108 1999 2002 2002 2002 nI podatka DA NE MURSKA SOBOTA Šalovci VI 167 2002 2005 2006 2006 464-17/02-403 vpostopku NE MURSKA SOBOTA Tešanbvcl 549 1982 1989 1990 1990 ni podatka DA : ■ NE ■ MURSKA SOBOTA Topolovci 11 93 1986 1988 1988 1988 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Trdkova 57 2000 2006 2007 2007 464-10-99-11 v postopku ^ NE MURSKA SOBOTA Vaneča-SŽ 84 2000 ni podatka vpostopku NE MURSKA SOBOTA Vučja Gomila 441 2000 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Zenkovci : 216 1984 ni podatka DA NE MURSKA SOBOTA Zenkovci-Puževci 525 1983 ni podatka ni podatka: NE MURSKA SOBOTA Vaneča 200 2002 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Hodoš III 416 2002 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Berkovci 91 2002 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Motvarjevci 298 2002 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Ratkovci 143 2002 ni podatka vpostopku NE MURSKA SOBOTA Vučja Gomila 438 2002 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Šalovci 8 151 2004 ni podatka vpostopku NE MURSKA SOBOTA Bakovcl 610 2005 ni podatka v postopku NE MURSKA SOBOTA Krog 402 2006 ni podatka v postopku NE ^ MURSKA SOBOTA Ivanjševci 129 2007 ni podatka vpostopku NE NOVA GORICA Bllje-Oreiiovije 128 1986 2001 1994 1987 462-5/86 NE DA NOVA GORICA Brda 60 1980 324-89/79 DA-2 DA NOVA GORICA Bukovica 82 1987 2002 1996 1990 462-3/87 DA-2 DA NOVA GORICA Crnlče-Dolenie 147 1987 1996 1989 462-10/84 NE DA NOVA GORICA Lepenie 42 1987 1997 1997 1990 462-3/85 DA-2 DA NOVA GORICA Loke 52 1987 2001 2000 1987 462-4/86 DA-2 DA NOVA GORICA Okroglica-Podvogrsko 90 1987 1999 1990 462-2/85 NE. . DA NOVA GORICA Prvačina 1 118 1980 324-40/80 DA NE NOVA GORICA Prvačina II 70 1984 1998 1994 1986 324-37/84 NE DA NOVA : GORICA Reka 55 1980 1995 1995 1982 ni podatka nI podatka NE NOVA GORICA Renče-Merljaki-Podkraj 134 1987 2000 1998 1990 462-2/87 DA-2 DA NOVA GORICA Stronc 4 1997 1997 1998 1999 463-2/97 DA NE NOVA GORICA Šempaske gmajne 115 1987 2001 1997 1989 462-9/85 DA-2 DA NOVA GORICA Sempasko polje 255 1981 200 2001 1984 324-10/81 DA-2 DA NOVA GORICA Špegle 28 1997 2000 2001 463-3/97 DA NE UE KOM. OBMOČJE P (ha) Leto uvedbe Leto zaključ. (GURS, 2004) Vpis v zem. knjigo (GURS, 2004) Vpis v zem. kataster (GURS, 2004) Št. odločbe o uvedbi STATUS (zaključena po sanaciji-DA-2, zaključena-DA, v sanaciji-NE) Sanacija Leto uvedbe (UE, 2011) Leto zaključ. (UE, 2011) Leto pravnom. odločbe (UE, 2011) NOVA GORICA Vrtoče :24: 1987 2001 1999 1990 462-1/87 DA-2 DA NOVO MESTO Giobodol 254 1986 1986 2000 2000 1986-178 DA NOVO MESTO Mokro polie 214 1985 1994 1997 1997 1985-188 DA-2 DA NOVO MESTO Radulja 650 1989 1993 2001 2001 1989-526 NE NE NOVO MESTO Sentjemejsk : o polie : 979 1986 1989 2000 2000 1986-1104 - NE DA ORMOŽ Lešnlška dolina; 697 1988 462-2/88 NE DA 14.2.1989 22.11.1990 . ORMOŽ Sejanska dolina 510 1981 1882 1994 1994 462-3/81 DA ^ 28.5.1981 9.9.1983 1994 ORMOŽ Trgovišče-; Cvetkovci 1032 1984 1998 1999 : 1999 462-2/84 DA 19.7.1984 16.11.1989 PESNICA Jakobski dol 194 1985 1992 1993 1994 462-1/85 DA-2 DA ^ pesnica Vukbvski dol 74 1989 1992 1993 1994 462-1/87-08 ' ^^ DA-2 / DA PIRAN SeSoveljska dolina; 326 1959 01-113/1 : ni podatka ■ NE POSTOJNA Ribnica 80 1986 1990 1990 1991 ni podatka DA NE 1986 1990 1990 POSTOJNA Selšček 76 1987 ni podatka /ine.::,'. , DA 1987 POSTOJNA Slavina 40 1987 ni podatka ' DA 1987 POSTOJNA Šmihei 117 1981 ni podatka DA 1981 PTUJ ApačeMO 17 165 1986 1998 1999 2001 462/e-5/85 NE ' DA PTUJ BišM01.2 108 1983 1988 1988 1988 462/0-4/82-11 DA NE PTUJ BmcaMOH 132 1980 1995 1998 464-6/79-1 NE DA PTUJ ČretaMOlO 169 1984 462/0-2/84-11 NE DA PTUJ Desenci 30 1993 1994 1994 1995 461-69/92 DA NE PTUJ Domava-Mezgovd M0 33 186 1989 1998 1999 2000 46-2/89-11 NE DA PTUJ Dravsko poller 484 1999 464.31/99 v postopku : NE / PTUJ Dravsko polje 1A 5 2002 464-106/2002 v postopku NE PTUJ : Dravsko pol)e2 616 2003 46401-1/03 vpostbpku ^ NE PTUJ ^ Drbetlnci MO 13 82 1980 1991 1991 1992 462-2/79-4 DA : NE PTUJ Gajevci-Placerovcj M0 30 143 1986 1998 1999 2000 462/e-4/85-11 NE DA PTUJ Grllnci-Gradiščak : MOS.8 268 1984 2003 462/6-1/84,11 DA PTUJ Hvaletinci MO 4 339 1983 2003 462/6-7/81-11 NE DA PTUJ KrkaM0 9 26 1981 1991 1991 1992 462/6-1/82-12 DA NE : PTUJ Lancova \vas-Barislavci M019 234 1987 2000 2000 2001 462/6-3/86-11 , ■ NE DA PTUJ Levanjci MO ■ 7 57 1976 1980 1981 1981 320-181/75-3 : DA NE S PTUJ Levanjci MO 7a 95 1983 1988 1991 1991 482/6-3/82-11 DA NE PTUJ LočičMOa 83 1982 1986 1994 1995 462/6-2/82-12 DA NE PTUJ Lovreno-ApačeMO 17 214 1985 1998 1999 2001 462/6-6/85-11 NE DA PTUJ Mihovce-Jablane MO 22 157 1983 1994 1995 2000 462/6-8/82-11 NE DA PTUJ Mlhovce-Sp. Jablane MO 22,21,24 590 1988 1998 2000 462/6-1/88-11 NE DA PTUJ Mostje MO 10 103 1982 1994 1994 1995 464-20/81-3 NE NE PTUJ ObKrki^el Juržind MO 9 78 1984 1999 1999 2001 462/6-3/84-11 NE DA PTUJ Od Jablan do Gaja MO 23 209 1985 462/6-2/85-11 NE DA PTUJ Pacinje MO 32 580 1989 1998 1999 2000 46-1/89-11 NE DA PTUJ Pongeroe-GaiM0 25 196 1990 2003 46-1/90 NE DA PTUJ Sestrže MO 28 203 1986 1998 1999 462/e-2/86-11 NE DA PTUJ Strejanci 12 120 1982 1998 464-50/81-3 ne DA UE KOM. OBMOČJE P (ha) Leto uvedbe Leto zakijuč. (GURS, 2004) Vpis v zem. knjigo (GURS, 2004) Vpis v zem. kataster (GURS, 2004) Št. odločbe 0 uvedbi STATUS (zaključena po sanaciji-DA-2, zaključena-DA, v sanaciji-NE) Sanacija Leto uvedbe (UE, 2011) Leto zakijuč. (UE, 2011) Leto pravnom. odločbe (UE, 2011) PTUJ Svetine! MO . 6 ■ ' . 36 1983 1988 1988 1988 462/6-5/82-11 DA ■ NE PTUJ Sturmovec M029 795 1988 2003 462/6-2/88-11 NE DA PTUJ Velovlek 26 1983 1988 1988 1988 462/6-6/82^11 DA NE PTUJ Zamušanir Forming TibolclMÖ 659 1987 462/6^1/87-11 NE DA PTUJ zapenja vas-Mihövci MO 19,20,22 288 1985 462/6-3/85-11 NE DA PTUJ Župenja vas-Mihovci MO 20 303 1984 1996 1999 462/6-4/84-11: NE DA PTUJ Dravsko poljell-razširitev 13,1 4 2Ö06 v postopku NE PTUJ Ptujsko polje " ■ ■ : . 232, 1 2006 v postopku NE PTUJ Markovci-jug 308 2008 PTUJ Ptujsko polje II 245 2008 PTUJ Dravsko polje 3 575 2008 v postopku PTUJ Videm 2 220, 2 2008 PTUJ Mostje 141 2009 v postopku RIBNICA Dolenja vas-Prigorica: 412 2001 0301-321-32-01 v sanaciji DA 2001 2004 2009-delno RIBNICA Nemška vas 40 2003 0301-321-27/2003 zaključena NE 2003 2004 2006 RIBNICA Bukovlca 36 2009: 331-1/2009 vpostopku NE 2009 RIBNICA Sajevec 95 2009 331-2/2009 v postopku NE 2009 SBVNICA Čolnišček 98 1984 1996 2000 2000 462-2/84-3 NE DA 1984 1986 2007 SEVNICA Hinje-Podboršt 25 1997 1997 2000 2000 321-288/96 DA NE 1997 1997 2003 SEVNICA Šmarčna-Kompolje 140 1990 463-2/89-3 DA-2 DA 1990 SEVNICA Arško polje 2010 330-822/2009 v postopku NE 2009 2011 2011 SEŽANA Raša 140 1985 462-1/85 NE DA 4,6.1986 8.12.1988 SEŽANA Velike Loče 26 1984 4988 1990 1990 462-1/8445-3 DA NE 12,10.198 A 18.5,1987 1990 SL. BISTRICA Ciqonca 80 1980 1987 1987 1987 ni podatka DA NE SL. BISTRICA Čadram 48 1987 1997 1998 1998 ni podatka DA-2 DA SL. BISTRICA Ložnica pri Makolah 243 1987 ni podatka DA NE SL: BISTRICA Ložniška dolina 800 1995 1997 2000 2000 ni podatka DA NE SL. BISTRICA Marof 98 1984 1993 1994 1997 ni podatka DA-2 DA SL. BISTRICA Ob Devini 386 1987 1996 1996 1997 ni podatka DA-2 DA SL. BISTRICA Oplotniško polje 270 1987 1997 1997 1998 ni podatka NE DA SL. BISTRICA Pobrež 147 1985 1992 1992 1993 ni podatka DA NE SL. BISTRICA Stari log 165 1983 1994 1995 1997 ni podatka DA-2 DA SL. BISTRICA Vrhloga 230 1986 1994 1995 1997 ni podatka DA-2 DA SL BISTRICA Zg. Polskava 167 1986 1996 1996 1997 ni podatka DA-2 DA SL. BISTRICA Kovača vas 47,8 2008 DA SL. KONJICE Dravinjsko polje 1 160 1981 1987 1987 1987 462-2/81-1-10 DA NE SL. KONJICE Dravinjsko polje II 240 1981 1991 1991 1991 462-2/81-1-10 DA NE SL. KONJICE Slovenske Konjice 398 1982 ni podatka DA NE SL. KONJICE Sp. Pristava 57 1986 1987 1988 1988 354-5/86-7: DA NE SL. KONJICE Tepanje-Sp. Gnišovje 258 1985 1991 1991 1991 462-1/85-7 DA NE ŠENTJUR PRI CELJU Dramlje 1 101 1982 1989 1989 1989 ni podatka DA NE ŠENTJUR PRI CELJU Dramlje II 79 1984 1987 1989 1989 ni podatka DA NE ŠENTJUR PRI CELJU Novavas-Čmolica 143 1986 1998 1998 1998 ni podatka NE DA ŠENTJUR PRI CELJU Vodruž-Jakob 100 1987 1990 1991 1990 ni podatka DA NE UE KOM. OBMOČJE P (ha) Leto uvedbe Leto zaključ. (GURS, 2004) Vpis v zem. knjigo (GURS, 2004) Vpis v zem. kataster (GURS, 2004) Št. odločbe o uvedbi STATUS (zaključena po sanaciji-DA-2. zaključena-DA, v sanaciji-NE) Sanacija Leto uvedbe (UE, 2011) Leto zaključ. (UE, 2011) Leto pravnom. odločbe (UE, 2011) škofja loka Gorenja vas 34 1987 1987 1987 ni podatka ni podatka ni podatk a 1984 1986 1987 škofja loka Na Loflu 36 1984 462-1/83 DA NE Skofja loka Selško polje 82 1989 1996 1996 1996 321-50/89 DA-2 DA 1989 1991 1996 ŠMARJE PRI J. Dobležiče 16 1980 1983 1983 1983 ni podatka DA NE ŠMARJE PRI J. Imensko polje 205 1983 1986 1986 1987 ni podatka DA NE ŠMARJE PRI J. Kunšpeii^-Bistrica 315 1989 1998 1998 ni podatka DA-2 DA ŠMARJE PRI J. Podčetftek-Olimje 123 1989 1998 1998 ni podatka DA-2 DA šmarje pri j. Pristavško polje 310 1986 1992 1992 1993 ni podatka DA-2 DA ŠMARJE PRI J. Sedlaijevo-Buče 334 1988 1998 1998 ni podatka DA-2 DA ŠMARJE PRI J. Šentviško polje 98 1980 1987 1987 1988 ni podatka DA NE TOLMIN Kobariško blato 360 1962 ni podatka DA NE TREBNJE Jesenlščica 194 1985 1992 1993 1988 462-.1/85 DA NE TREBNJE Rakovniško polje 332 1987 1998 2002 2002 462-1/87 DA-2 DA TREBNJE Volčje njive 48 1980 1985 1985 1985 462-1/80 DA NE TRŽIČ Kovor ni pod atka 1987 ni podatka ni podatka NE VRHNIKA Podlipska dolina 1 129 1984 1989 1993 1994 3/3-320-04/84 DA-2 DA VRHNIKA Podlipska dolina II 171 1986 2001 2003 2003 3/3-320-12/86 DA-2 DA VRHNIKA Podlipska dolina III 91 1987 2001 2003 2003 3/3-320-25/87 DA-2 DA ŽALEC Bolska (Gomilsko?) 163 1979 1986 1986 1986 ni podatka DA NE ŽALEC Čeplje-Vorble 26 1997 2000 2001 2001 321-137/97 DA NE ŽALEC Klinca l-ll 20 1998 2000 2000 2000 321-051/98 DA NE ŽALEC Konjščlca 1 162 1983 1996 1996 1996 462-3/83 ne DA ŽALEC Koniščica II 130 1984 ni podatka DA-2 DA ŽALEC Konjščica lil 229 1984 1994 1994 1994 ni podatka DA NE ŽALEC Letuš 5 13 2003 321-b/03 v postopku NE ŽALEC Letuš6 27 2002 321-25/02 v postopku ne ŽALEC Orla vas 7 1998 2000 2000 2000 321-064/98 DA NE ŽALEC Orova vas-Breg 36 1998 2000 2000 2000 321-052/98 DA NE ŽALEC Parižlje 14 2002 321-16/02 v postopku NE ŽALEC Spodnja Kapla 9 1998 2000 2000 2000 321-072/98 DA NE ŽALEC Virte 43 1986 1995 1995 1995 ni podatka DA-2 DA ŽALEC Brije 28,8 2006 v postopku NE Viri podatkov: GURS, MKGP, geodetski izvajalci, UE PRILOGA II Anketni vprašalniki Priloga IIa: Anketni vprašalnik za upravne enote Priloga IIb: Anketni vprašalnik za občine Priloga IIc: Anketni vprašalnik za lastnike zemljišč komasacijskega sklada KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Anketni vprašalnik za upravne enote Upravna enota:_Kontaktna oseba:_ 1. Ali poznate postopek upravnih komasacij zemljišč? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da, dobro b - da, približno C- ne 2. Ali imate v svojem oddelku kadre, usposobljene za sodelovanje v postopkih upravnih komasacij zemljišč? [Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 3. Ali ste se v praksi že srečali z izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč? (Obkrožite črko pred odgovorom.] a - da b - ne 4. Ali je v zadnjih 15-ih letih upravna enota prejela vlogo za uvedbo upravne komasacije? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 5. V primeru, da je odgovor na vprašanje 4. »a - da«, ali se je dejansko uvedla komasacija? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 6. V primeru, da je odgovor na vprašanje 5. »b - ne«, kaj so bili vzroki, da ni prišlo do uvedbe komasacije? (Napišite.) 7. Ali je v zadnjih 15-ih letih upravna enota sodelovala v postopkih komasacije kmetijskih zemljišč? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da, uvedla se je nova komasacija b - da, sodelovali smo v postopkih sanacije komasacijskih območij c - ne 8. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, ali je upravna enota prejela pritožbe na odločbo o uvedbi komasacije? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 9. V primeru, da je odgovor na vprašanje 8. »a - da«, kaj so bili najpogostejši razlogi za pritožbo? (Napišite.) 10. v primeru, da je odgovor na vprašanje 8. »a - da«, kako dolgo ste v povprečju reševali pritožbe? (Napišite.) _mesecev 11. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, ali je upravna enota prejela pritožbe na odločbo o novi razdelitvi zemljišč? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 12. V primeru, da je odgovor na vprašanje 11. »a - da«, kaj so bili najpogostejši razlogi za pritožbo? [Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - neustrezna lokacija novih parcel b - neustrezna kakovost novo dodeljenih zemljišč C - neustrezna površina novih parcel d - neurejenost infrastrukture e - drugo (navedite):_ 13. V primeru, da je odgovor na vprašanje 11. »a - da«, kako dolgo ste v povprečju reševali pritožbe? (Napišite.) _mesecev 14. V primeru, da je odgovor na vprašanje 11. »o - da«, opredelite skupino udeležencev, ki se najpogosteje pritoži na odločbo o novi razdelitvi zemljišč. (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - neknnetje b - polkmetje oz. 'mali' kmetje C - aktivni kmetje, ki obdelujejo večje površine zemljišč d - mešana struktura udeležencev e - drugo (navedite):_ 15. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, ali se finančna poravnava pogosteje uporablja za določeno skupino udeležencev? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a-da, za nekmete b - da, za polkmete oz. 'male' kmete C - da, za aktivne kmete, ki obdelujejo večje površine zemljišč d - ne, gre za mešano strukturo udeležencev e - drugo (navedite):_ 16. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, nad delom katerega deležnika postopka niste bili zadovoljni? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - geodeta b - pravnika C - agronoma d - predstavnika občine e - predstavnika lastnikov f - z nobenim nismo bili povsem zadovoljni g - drugo (navedite):_ Zakaj?_ 17. Ali odobrite pravni promet s kmetijskimi zemljišči na komasacijskem območju? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da b - ne C - le v posebnih primerih (navedite):_ 18. Ali menite, da se pri prometu z zemljišči na komasacijskem območju pojavljajo špekulacije? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 19. Ali menite, da bi morali na komasacijskem območju prepovedati promet z zemljišči? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 20. Ali ocenjujete, da bi v zvezi s postopkom komasacije potrebovali dodatne informacije? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 21. V primeru, da je odgovor na vprašanje 20. »a - da«, obkrožite oz. navedite, v zvezi s čim bi želeli dodatne informacije. (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - O uvedbi komasacije b - o reševanju pritožb C - o izdaji gradbenih dovoljenj za potrebno infrastrukturo na komasacijskih območjih d- drugo (navedite)-._ 22. V kolikor ste se v svoji delovni praksi že srečali z izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč, navedite, s čim ste imeli v postopku komasacije največ težav (npr. pri reševanju pritožb, pri izdaji gradbenih dovoljenj za infrastrukturo,...) (Napišite.) 23. Kaj bi želeli, da bi se v bodoče spremenilo pri postopku komasacije? (Napišite.) Želim prejeti rezultate raziskave na spodnji naslov (poštni naslov ali e-naslov): KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Anketni vprašalnik za občine Občina: _Kontaktna oseba:_ 1. Ali poznate postopek komasacije zemljišč? (ObkroHte črko pred odgovorom.] a - da, dobro b-da, približno C-ne 2. Ali imate v svojem oddelku kadre, usposobljene za sodelovanje v postopkih komasacij kmetijskih zemljišč? (ObkroHte črko pred odgovorom.) a-da b - ne 3. Ali ste se v praksi že srečali z izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 4. Ali je v zadnjih 15-ih letih občina prejela pobudo za komasacijo? [Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da, za pogodbeno komasacijo b - da, za upravno komasacijo (komasacija kmetijskih zemljišč) C- ne 5. V primeru, da je odgovor na vprašanje 4. »b - da, za upravno komasacijo (komasacija kmetijskih zemljišč)«, ali se je dejansko uvedla komasacija? [Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 6. V primeru, da je odgovor na vprašanje 5. »b - ne«, kaj so bili vzroki, da ni prišlo do uvedbe komasacije? (Napišite.) 7. Ali je v zadnjih 15-ih letih občina sodelovala v postopkih komasacije kmetijskih zemljišč? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da, uvedla se je nova komasacija b - da, sodelovali smo v postopkih sanacije komasacijskih območij C - ne 8. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, kdo je dal pobudo za komasacijo? [Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - lastniki, vključeni v komasacijo b - občina C - predstavnik vaške (krajevne) skupnosti d - kmetijska svetovalna služba e - drugo (kdo):_ 9. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, ali je občina sofinancirala komasacijo? [Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da, kolikšen delež?_% b - ne 10. v primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, kateri postopek je bil po vašem mnenju najbolj dolgotrajen? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - predpriprava - predlog komasacije - idejni projekt b - priprava obstoječega stanja na območju komasacije C - vrednotenje zemljišč d - nova razdelitev zemljišč e - urejanje gradbenih dovoljenj za potrebno infrastrukturo f - drugo (navedite):_ 11. v primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, nad delom katerega deležnika postopka niste bili zadovoljni? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - geodeta b - pravnika C - agronoma d - upravnega delavca e - predstavnika lastnikov f - z nobenim nisem bil povsem zadovoljen g - drugo (kdo):_ Zakaj?_ 12. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, ali se je na tem območju uvedla tudi melioracija? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) OPOMBA: Melioracije so po trenutni zakonodaji namakanje in agromelioracije za izboljšanje fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal (apnenje, založno gnojenje, planiranje, krčenje drevesne zarasti in grmičevja na zemljišču, naprava teras, ureditev gorskih in kraških pašnikov in podobno) ter izboljšanje dostopa na kmetijsko zemljišče. a - da, agromelioracije b - da, agromelioracije in namakanje C - ne 13. V primeru, da je odgovor na vprašanje 12. »a - da, agromelioracije«, ali »b - da, agromelioracije in namakanje«, kdaj se je uvedla/izvajala melioracija? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - vzporedno s komasacijo b - v obdobju enega leta po zaključku komasacij C - v obdobju 1 - 5 let po zaključku komasacije d - drugo (napišite):_ 14. V kolikor ste se v svoji delovni praksi že srečali z izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč, navedite, s čim ste imeli v postopku komasacije največ težav (npr pri pridobivanju sredstev, pri izdaji gradbenih dovoljenj za infrastrukturo, ...j (Napišite.) 15. Ali ocenjujete, da bi v zvezi s postopkom komasacije potrebovali dodatne informacije? (Obkrožite črko pred odgovorom.) a - da b - ne 16. V primeru, da je odgovor na vprašanje 15. »a - da«, obkrožite oz. navedite, v zvezi s čim bi želeli dodatne informacije? (Obkrožite črko pred odgovorom oz, dopišite.) a - uvedbo komasacije b - pridobivanjem sredstev za izvedbo komasacije C - vrednotenjem zemljišč v komasaciji d - reševanjem pritožb e - izdaja gradbenih dovoljenj za potrebno infrastrukturo na komasacijskih območjih f-drugo (prosim navedite):_ 17. Ali bi morali komasacije kmetijskih zemljišč izvajati skupaj z melioracijami? [Obkrožite črko pred odgovorom.J a - da b-ne 18. Kaj bi želeli, da bi se v bodoče spremenilo pri postopku komasacije? (Napišite.) 19. Kaj bi želeli, da bi se v bodoče spremenilo pri postopku melioracije? (Napišite.) Želim prejeti rezultate raziskave na spodnji naslov (poštni naslov ali e-naslov]: KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Anketni vprašalnik Komasacijsko območje (oz. naselje ali katastrska občina): _ Leto začetka komasacije:_ Leto prve setve na novo razdeljenih zem 1. Podatki o članih gospodinjstva? (Napišite] Število članov gospodinjstva_ 2. Kakšna je starost nosilca/nosilke kmetijskega gospodarstva? [Obkrožite črko pred odgovorom.) a - do 40 let b - med 40 in 60 let C-nad 60 let 3. Kakšna je povprečna starost članov v gospodinjstvu? [Obkrožite črko pred odgovorom.] a - do 40 let b-med 40 in 60 let C-nad 60 let 4. Koliko članov v gospodinjstvu je zaposlenih? [Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a-0 b-1 c-2 d-3 e - drugo [navedite):_ 5. Kolikšna je velikost kmetije? [Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) Skupaj zemljišč (skupaj z gozdovi) Obdelovalnih površin (njive, travniki, pašniki) a-do 5 ha a-do 2,5 ha b-5 do 10 ha b-od 2,5 do 5 ha C-10 do 20 ha c-5dolOha d-nad 20 ha d-10 do 20 ha Če imate podatek, koliko?_ha e - nad 20 ha Ce imate podatek, koliko?_ha 6. Kakšna je bila usmerjenost kmetijske proizvodnje na kmetiji pred komasacijo? [Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - živinoreja b - pridelava mleka C - pridelava hrane za lastne potrebe d - pridelava hrane za trg e - drugo [navedite):_ 7. Kakšna je usmerjenost kmetijske proizvodnje na kmetiji danes? [Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - živinoreja b - pridelava mleka C - pridelava hrane za lastne potrebe d - pridelava hrane za trg e - drugo [navedite):_ 8. Kolikšna površina kmetije je bila vključena v komasacijo? [Obkrožite črko pred odgovorom.) a - do 1 ha b-1 do 3 ha C-3 do 5 ha d - nad 5 ha 9. Število parcel, ki so bile vključene v komasacijo? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a-1-5 b - 6-10 C - nad 10 Če imate podatek, koliko?_ 10. Kdo je dal iniciativo za komasacijo? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - lastniki, vključeni v komasacijo b - občina C - vaški predstavnik d - drugo (navedite):_ 11. Ali ste bili pri iniciativi seznanjeni, kaj je to komasacija? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da b - ne C - drugo (navedite):_ 12. Ste imeli na začetku zadržke zoper komasacijo? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da b - ne C - drugo (navedite):_ 13. Če ste imeli zadržke - zakaj ste jih imeli? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - zaradi dobre kakovosti oz. lege vaših zemljišč b - zaradi (ne}strinjanja ostalih lastnikov, vključenih v komasacijo C - zaradi dvomov v upravni postopek komasacije d - zaradi dvomov v urejanje infrastrukture, dostopa e - zaradi dvomov v pravično razdelitev (vrednotenje) komasacijskega sklada f - zaradi pomislekov glede možnosti realne izpeljave komasacije g - drugo (kaj):_ 14. Če ste imeli zadržke - na osnovi česa ste si premislili? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - na podlagi mnenja geodeta b - na podlagi mnenja ostalih lastnikov, vključenih v komasacijo C - na podlagi osebnega premisleka d - na podlagi mnenja predstavnikov lokalne skupnosti (vasi, občine) e - zaradi zavedanja, da bodo katastrsko urejene meje ter urejena infrastruktura f - zaradi dolgotrajnosti reševanja pritožb na komasacijske odločbe na pristojnih institucijah g - drugo (kaj): _ 15. Ali ste pred komasacijo imeli mejne spore s sosedi? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da b - ne C - drugo (navedite):_ 16. Ali ste pred komasacijo imeli dostop do vaših zemljišč z javne poti? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da b - ne C - drugo (navedite):_ 17. Ali ste se pritožili nad kateri postopek (recimo) ob razgrnitvi? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da b - ne C - drugo (navedite):_ 18. Ali so ustrezno ovrednotili vaša zemljišča? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da b - ne C - drugo (kaj]:_ 19. Nad delom katerega deležnika postopka niste bili zadovoljni? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - geodeta b - pravnika C - agronoma d - upravnega delavca e - predstavnikov občine f - z nobenim nisem bil povsem zadovoljen g - drugo (kdo):_ Zakaj?_ 20. Zadovoljstvo nad časovnim potekom komasacije? (Obkrožite StevUko na lestvia: l (nezadovoljen)- 5(zelo zadovoljen}.) 1 21. Kateri postopek se Vam je zdel najbolj dolgotrajen? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - predpriprava - predlog komasacije - idejni projekt b - priprava obstoječega stanja na območju komasacije C - vrednotenje zemljišč d - nova razdelitev zemljišč e - odločba o novi razdelitvi zemljišč f - drugo (s svojimi besedami):_ 22. Zadovoljstvo nad rezultatom komasacije? (Obkrožite števUko na lestvici: 1 (nezadovoljen) - 5 (zelo zadovoljen).) 1 23. Kolikokrat ste se odzvali na vabila in sodelovali na postopku komasacije? [Označite pred rešitvijo oz. dopišite.) 1 2 3 4 5 6 7 Drugo (napišite): 24. Kdo je v glavnem financiral komasacijo? (Napišite.) 25. Vaš delež pri financiranju komasacije? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - manj kot % b - med % in Vz C - med Vz in % d - v celoti e - drugo (koUko):_ 26. Ali sedaj odobravate komasacijo? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da b - ne C - drugo (kaj):_ 27. če bi se morali še enkrat odločiti, bi bili sedaj za komasacijo? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da b - ne Zakaj? (napišite): _________ 28. So pri novi razdelitvi zemljišč upoštevali vaše želje in pripombe? (obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.) a - da b - ne C - delno d - drugo (napišite):_ 29. Kako hitro po dodelitvi novih zemljišč se je uredila infrastruktura (poti) na območju komasacije? a - v obdobju enega leta [1 leto) po dodelitvi novih zemljišč b - v obdobju od enega do dveh let (1-2 leti) po dodelitvi novih zemljišč C - v 2 letih ali več po dodelitvi novih zemljišč 30. Kako ste zadovoljni z ureditvijo infrastrukture? (Obkrožite števUko na lestvici: l (nezadovoljen) - 5 (zelo zadovoljen).) 1 4 31. Kako ste zadovoljni z novo lokacijo vaših zemljišč? (Obkrožite števUko na lestvici: 1 (nezadovoljen) - 5 (zelo zadovoljen).) 1 32. Kako ste zadovoljni s sedanjo kvaliteto vaših zemljišč? (Obkrožite števUko na lestvici: l (nezadovoljen) - 5 (zelo zadovoljen).)_ 1 33. Ali menite, da je komasacija prispevala k učinkovitosti kmetovanja na vaši kmetiji? a - da b - ne C - drugo (napišite):_ 34. Kaj bi želeli, da bi se v bodoče spremenilo pri postopku komasacije? (Napišite.) 35. Kaj bi priporočili bodočim udeležencem komasacije? (Napišite.) Želim prejeti rezultate raziskave na spodnji naslov (poštni naslov ali e-naslov): PRILOGA III Analiza anketnih vprašalnikov - grafični prikaz Priloga Illa: Analiza anketnega vprašalnika za upravne enote Priloga Illb: Analiza anketnega vprašalnika za občine Priloga IIIc: Analiza anketnega vprašalnika za lastnike zemljišč KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Analiza anketnega vprašalnika za upravne enote (47 odgovorov) 1. Ali poznate postopek upravnih komasacij zemljišč? ■ da, dobro B da približno B ne B ni odgovora ■ neupoštevanje 2. Ali imate v svojem oddelku kadre, usposobljene za sodelovanje v postopkih upravnih komasacij zemljišč? H da H ne b ni odgovora e neupoštevanje 3. Ali ste se v praksi že srečali z izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč 1 L i ■ da B ne b ni odgovora b neupoštevanje 4. Ali je v zadnjih 15-ih letih upravna enota prejela vlogo za uvedbo upravne komasacije? h ne b ni odgovora a neupoštevanje 5. V primeru, da je odgovor na vprašanje 4. »a - da«, ali se je dejansko uvedla komasacija? 2196 \ 7« 70% eda Hne a ni odgovora a neupoštevanje 6. V primeru, da je odgovor na vprašanje 5. »b - ne«, kaj so bili vzroki, da ni prišlo do uvedbe komasacije? Nesoglasje lastnikov zemljišč; Neopredeljenost komasacij v prostorskih aktih; 7. Ali je v zadnjih 15-ih letih upravna enota sodelovala v postopkih komasacije kmetijskih zemljišč? neupoštevanje ^ 2 ni odgovora da, sodelovali smo v postopkih sanacije komasacijskih območij da, uvedla se je nova komasacija 10 20 število odgovorov 30 8. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, ali je upravna enota prejela pritožbe na odločbo o uvedbi komasacije? (Obkrožite črko pred odgovorom.) / 9. V primeru, da je odgovor na vprašanje 8. »a - da«, kaj so bili najpogostejši razlogi za pritožbo? Nesodelovanje komasacijskih udeležencev v postopku pred izdajo odločbe o uvedbi komasacije; Nestrinjanje z samo izvedbo komasacije oziroma nasprotovanje le tej; Nova razdelitev zemljišč; Prevelik odstotek odbitka za ceste; Izsiljevanje odškodnin. 11. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, ali je upravna enota prejela pritožbe na odločbo o novi razdelitvi zemljišč? neupoštevanje nI odgovora I 35 da 10 20 30 število odgovorov 12. V primeru, da je odgovor na vprašanje 11. »a - da«, kaj so bili najpogostejši razlogi za pritožbo? i !i neupoStaranje 11 nI odgovora neustrezna bkacQa, kakovost in povi^ina no^h pared drugo 11 neur^etost hfrastrukture p 1 neuzstrema kakovost novo dodeljenfli z^ljgč 40 20 40 število odgovorov 60 15. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, ali se finančna poravnava pogosteje uporablja za določeno skupino udeležencev? neupoštevanje ni odgovora drugo mešana struktura udeležencev aktivni kmetje, ki obdelujejo večje povreine zemljiSf polkmetje oz. "mali" kmetje nekmetje 37 10 20 30 število odgovorov 40 i 1 m- o o o !38 16. v primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, nad delom katerega deležnika postopka niste bili zadovoljni? neupoštevanje i l ni odgovora drugo z nebnimi nismo bili povsan zadovoljni predstavnika lastnikov predstavnika občine agronoma pravnika geodeta 20 število odgovorov 17. Ali odobrite pravni promet s kmetijskimi zemljišči na komasacijskem območju? neupoštevanje H 2 nI odgovora 17 da ■ lO O 10 20 številoodgovorov 18. Ali menite, da se pri prometu z zemljišči na komasacijskem območju pojavljajo špekulacije? I 30» 499. ■ da B ne a ni odgovora ■ neupoštevanje 19. Ali menite, da bi morali na komasacijskem območju prepovedati promet z zemljišči? I da H ne H ni odgovora B neupoštevanje 20. Ali ocenjujete, da bi v zvezi s postopkom komasacije potrebovali dodatne informacije? B da H ne ■ ni odgovora ■ neupoštevanje KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Analiza anketnega vprašalnika za občine (103 odgovorov) 1. Ali poznate postopek komasacije zemljišč? 9% 28% 1 da, dobro ■ da, približno s. ne 2, Ali imate v svojem oddelku kadre, usposobljene za sodelovanje v postopkih komasacij kmetijskih zemljišč? a da a ne e ni odgovora 3. Ali ste se v praksi že srečali z izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč? 34% 66% 0da ane 4. Ali je v zadnjih 15-ih letih občina prejela pobudo za komasacijo? da, za pogodbeno komasacijo / da, la upravno komasac^ 26 da, za obe vrsti komasadj 11 166 nI odgovora 11 O 10 20 30 40 50 60 70 StevI lo odgovorov 5. V primeru, da je odgovor na vprašanje 4. »h - da, za upravno komasacijo (komasacija kmetijskih zemljišč)«, ali se je dejansko uvedla komasacija? \4% 37% 59% BI da b delno 6. V primeru, da je odgovor na vprašanje 5. »b - ne«, kaj so bili vzroki, da ni prišlo do uvedbe komasacije? - 7. Ali je v zadnjih 15-ih letih občina sodelovala v postopkih komasacije kmetijskih zemljišč? 21% 1% 77% i da, uvedla seje nova komasacija I da, sodelovali smo v postopkih sanacije kom. območij i ne I ni odgovora 8. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, kdo je dal pobudo za komasacijo? lastniki ob£ina predstavni vaške skupnosti kmetijska svetovalna služba lastniki in občina lastniki in predstavnik vaške sk. drugo J2 število odgovorov 9. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, ali je občina sofinancirala komasacijo? Vrednost sofinanciranega deleža Bda a ne eni odgovora i manj kot 20% 120% I več kot 20% J ni odgovora 10. v primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, kateri postopek je bil po vašem mnenju najbolj dolgotrajen? predlog komasacije priprava obstoJeZega stanja vrednotraije zemljlš2 nova razdelitev zemljišč urejanje gradbenih dovoljenj predpriprava In drugo od priprave do nove razporedive drugo 12345678 število odgovorov 11. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, nad delom katerega deležnika postopka niste bili zadovoljni? geodet pravnik agronom upra\mi delavec predstavnik lastnikov agronom in predstavnik lastnikov z nobenim nisem bil zadovoljen drugo ni odgovora 2 4 število odgovorov 12. V primeru, da je odgovor na vprašanje 7. »a - da, uvedla se je nova komasacija«, ali se je na tem območju uvedla tudi melioracija? \ 57« 3S« B da, agromelioracije b da, agromelioracije in namakanje sne 13. V primeru, da je odgovor na vprašanje 12. »a - da, agromelioracije«, ali »b - da, agromelioracije in namakanje«, kdaj se je uvedla/izvajala melioracija? 22% 3AOo 22% ■ vzporedno s komasacijo B V obdobju enega leta po zaključku komasacij h v obdobju 1 - 5 let po zaključku komasacije ■ vzpodredno in v obdobju enega leta po zaključku k. h drugo 14. V kolikor ste se v svoji delovni praksi že srečali z izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč, navedite, s čim ste imeli v postopku komasacije največ težav (npr. pri pridobivanju sredstev, pri izdaji gradbenih dovoljenj za infrastrukturo,...] (Napišite.) 15. Ali ocenjujete, da bi v zvezi s postopkom komasacije potrebovali dodatne informacije? . 26^6 73% B da @ ne ^ ni odgovora 16. V primeru, da je odgovor na vprašanje 15. »a - da«, obkrožite oz. navedite, v zvezi s čim bi želeli dodatne informacije? uvedbo komasadje pridobtvanjan sredstev vrednotaij^ zemgllf JS rrfevanjem pritožb ______28 izdaja gradbenSi dovol^nj 33 drugo i9 I 51 20 40 število odgovorov 60 17. Ali bi morali komasacije kmetijskih zemljišč izvajati skupaj z melioracijami? I da B ne B ni odgovora KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Analiza anketnega vprašalnika za latnike zemljišč (254 odgovorov) 1. Podatki o članih gospodinjstva JI član B 2 člana B 3 člani »4 člani 0 5 članov a 6 članov a 7 članov b 8 članov 2. Kakšna je starost nosilca/nosilke kmetijskega gospodarstva? 10% SIK ä do 40 let ■ med 40 in 60 let e nad 60 let 3. Kakšna je povprečna starost članov v gospodinjstvu? ■ do 40 let ■ med 40 in 60 let m nad 60 let 4. Koliko članov v gospodinjstvu je zaposlenih? m O zaposlenih a 1 zaposlen m 2 zaposlena ■ 3 zaposleni s drugo 5. Kolikšna je velikost kmetije? Skupaj zemljišč (skupaj z gozdovi) Obdelovalnih površin (njive, travniki, pašniki) 42% 25% 18» B do 5 ha ■ 5 do 10 ha a 10 do 20 ha ■ nad 20 ha a do 2,5 ha B 2,5 do 5 ha a 5 do 10 ha a 10 do 20 ha B nad 20 ha s ni podatka 6. Kakšna je bila usmerjenost kmetijske proizvodnje na kmetiji pred komasacijo? Prevladujejo mešane kmetije, ki kombinirajo živinorejo, pridelavo mleka, pridelavo hrane za lastne potrebe in za trg. 7. Kakšna je usmerjenost kmetijske proizvodnje na kmetiji danes? (Obkrožite črko pred odgovorom oz. dopišite.] Prevladujejo mešane kmetije, ki kombinirajo živinorejo, pridelavo mleka, pridelavo hrane za lastne potrebe in za trg. 8. Kolikšna površina kmetije je bila vključena v komasacijo? H dol ha Bi do 3 ha m 3 do 5 ha ■ nad 5 ha 9. Število parcel, ki so bile vključene v komasacijo? ! od 1 do 5 B od 6 do 10 m nad 10 10. Kdo je dal iniciativo za komasacijo? n! podatka lastnild, vktJuEent v komasacijo, otsSna In v^ predstavnik lastra-ki, vMJueani v komasacijo in obBna in v^ predstavniki drugo vaiki predstavnik občina lastniki, vkljuinil v komasacQo ^ 20 {.,„ O J 47 100 število odgovorov 11. Ali ste bili pri iniciativi seznanjeni, kaj je to komasacija? 96% ■ da B ne H drugo 12. Ste imeli na začetku zadržke zoper komasacijo? 22% , ! da @ ne m drugo 13. Če ste imeli zadržke - zakaj ste jih imeli? B zarMi aocie kaKwosI oz. !ege vaših zernjiSČ " laradi (nejstrinjania ostalih Bstnilcov, vWiuierth v komasacjo ® zaradidvcmovv upravniposopek korliasacije n zaradidvcmovv ur^ar^einS-astruicture, dostopa ® zaradi dvomov v prwično razdelitev (vrednoter^'e) iccrTiasacgsJcega sfcäada ^ zaradipomisiekcv giede možnosti reaine izpeljave lajmasacije f^dn^o snioc^ovora 14. Če ste imeli zadržke - na osnovi česa ste si premislili? 33% @ na podlag mneija geodöa B na podlag mneija ostalih lastnikov, vk^učeiii v komasacij m na podlag osebnega prsnisleka B na podlag mn^^ predstavritov lokstte skupnosti (vasi, občme) m zaradi zavedanja, da bodo katastrÄo ur^ene m^e ter ur^'eia sifrastriÄtura ^ zaradi do^otrajnosti i^ševanja p'äoS) na komasacijske odk>ä>e na pristojnih insStucijah ^ drugo i! na podlag os^nega pr&niskka 'm mner^a predstavngcov LS na podlag mn^ja geoieta in ostali iastnScov, vključeršh v ^masaajo m ni odgovora 15. Ali ste pred komasacijo imeli mejne spore s sosedi? 6% 93< CÜ: : > 2 •xa > S Sca •S ^o Sfi ^ CQ lO Sd; >2 p^ t Cn CV : H N _ ra ir> 1- 5S 9" =0 t; 3 Z "Z h "Sil IS U- CO s 3 ^cn ■■ < v - ca cQ )<< j ü a oa m : C/3 . Iv-l fN 3 m CO , > e; o: > > ggilsl ..... ~ ~ C! s ^ CO CQ o — 3« o-T""" a CO §< C\ C^ r^, m O ^ ^ o ^ csi J sli cv a. to o SZ-J -'so r- fN < r- r- r-- 00 < o CN cv : : o cN 3 o C^ — - fO (N = Z Z 2 Z ; C ^ č! : ž «ž >< i >< ÜJ w -- -J CD CQ O Ü O G3 CQ CQ CO CQ ffl O O O CQ CQ C3 O m O •O' • aa 5 ü) 2 s a U) {L g H iS •S s 1 o S a= -o 3 ^ S = S S y p o i «I 111 Ii I ^ I- X -o C i| I i ■g ff "O .t: s is E o -0 •g I* 11 .a ra al If j Sö^ o TS 'iPJ Mli o o = -g I 'Š § S g N t: CO •š n § S s ial =1 S-g .I" i < ■•ä|-CT C 'S I I S-g o .S £ H n •g Sc^-S "0 S F -3 ) ^ o JZ 2 =: Ä -a ŽŽ = N s 2 s s C- -§1 I Sili ep <« < -g S a g 2 "? £ o ii 3 " > CD 7t J ä sl. lil « .t: > 111 .= Ol Ill i i; SP = lIsS CIM ilfl o 'S "a ca lili •S E i i > "'S E"l-g i-šl "■g s - C " i 5-g g o'S „ g I ^ -a o iioi. E = ^O , ' 00 C ^ S ■ - = s Eb .al •o -s a C ča C 0 1 = 11 -S 11 s I ^ S ilili a « 5 .E 5 I illii -s s S - u n oS ol ä III g^s ^ g E Ö so-s III g « 2 I i 0 1 I S' II- £0 eo"^ i O S < S « m Sä i-sj •s-^ i O T3 <« i S C CO 5 g I i ä S g g ä .H -g « J C = J ^ i Ja I s i^gj « ^ to ( ä E «I . .Ji š^i ilfl S E iji C u II CD J 'S II < J s s i 1 fl C > cS I-s I öÖll o ^ C o ^ .s a II I : 'a „ ; a-- o ^ -a ^ "I I 1 eo fco 2 S; s »'S ? S J 3 W C i i §'s I g>| ^ = s u CO II i I « Cd I ec h ^ §•§1 § C 2 6« g eo^j '5 äa -S 'M-si i I b »gJ' S"" II i •a - I _ -a I o M H C i C ~ M-a illll si i šf2 S S 3 = > -i Q g Bjlf HlU J m s E 1 = 11» l-S ill l|Š sl " ^ = I f -■S-S ^.-s E 7= Ö g s g S gl-J C fi^S eo D ^ Ci E? I- ä ^ u -B S 'i ^ S " ^ ^šfe Jg It-I-. 11] >1 i'^-ei-s IUI 0) er s i M S 55 oj sj C S |l h| i Ifo i I a lil- § I II eo „ - iS ® s E > 1 SI i I i Su M ; pa ^ ^ (N f^' S •3) I iS-g s S = - EP s I E I » 1 hO § s •S C g" CO 0 ~ C "a 5 a š^ s š "2 š i "H ^ g t3 Je u tt) 2 1 ■fl-S CÖ 0 'Šil ■Q J2 ^ w II ^ O ci N S =a W ČP2 lili P?! iiii 1 s; g J- ' - 2 o o l^ll tili (S 2 ;= ä oEls ö a I g> ^f f. 6 ZZ g m-H S g C -O ? £ N ^-sj a I ill " E ^ N es; S i >5 g' g « o eo^ Nil i- MiH e 30 lili ■3 o (3 J -o JU ^ — S •• "•g C u -•2g:i i .iS" > < "2 CQ s ■ I 0 ■a-gjs ca "i 2 s S S a S t: y M a-g N ii- ^ — B n Jz J> o s •3 s g*'S a g < s i „ - te S -s g 2 i5 -3) o ' i _ _ _ SŠilcIstagi S" i N ° ife äü S^'B'i-gsS ZO ■ÖO C " š I ^i?-., "t "II. 03 p- ci-ö^ 2 iT S'IM S: i § — TJ 00 -- (K sil®! 8UŠ> o - < 3 G, O 5 O P § -g §■ ? < r- s. a S S f si i" llll^ 2 s- o. — • § 2 N i i a. ^ 5 2. ci-m u> 5 G. I = ^ o- -o 5 i; s - g- 5= g ^ = e. o g c^g»!- « S. S 2. o- o. ^ s* 3 o o o s o -J 3 CN 3 ^ (B ^ 2 O S- tB g S i 2. o D, -o Ä s-2 g g " — • CT" w i-i- II — n S ® ^ ||i jls E-n- & § > o. D. > s- g- -D ^ > Si s 5 3. s Ifg-Is i D IH 3 5' K' Iši 3 " o. 2 S. f| f"i C < i ' o o. "o S' 2.' t" 15, 2 031 i 2 a.r-g« S 3 o, ö: « If i lifllsiS^ s H |S g 2 S2.g <š s-c I- s i lil 3 o 3 ■ 5 fli O. ! ~ ' ! šl 'S' 5 S- i I ■ g s- o ^ 1 2 3 CR šr § m 1 S K >|| 3; g K £ ^ 3 r —fs 3 o 3 = s i s £ 3 i? o 5= a 4il s 2 1= a g E § " « f Is g g 3-I g tg 1 g-ei-si f I us <= - = ?r 5 2 . čL C 03 - 1 1 5 5 H o. : o. o' = 00 a 0= r: 3- cj «03 I't S _ I 5- al i 3 " ¥ H oral" i|l 11= N s. = 2 Et S B N q . S > > O lili p B S i (K 05 i ga S 5, - ^ci lil =1 > = g' al i = , š i i. 2. " s. - g-s I; C 2 §1 E? ?« g (g 2' ® If §■ " tr >f I (g g-1 o 2 si« |l 2. N N CD CP z: 2. O. ^ lil I i i 1 i S-S ä C S. I i i" C- ž 2 srš' l CT II- g; os' 1 - ^ ZLccn ■ ll I I ? ^ 1 o3 p S » g > 03 3. Iii" 13. s is i ä Im 2- i Cd 3' S CR 3" 9" 2. 2 •o 3 J 03 äS II N 3 = S S. S'S IUI a as || S i i s^ < 'S I S," S" O-K I i g- "i § 2 < 5- !<§ K- Ž I g-l N| H 3 m E ^ « f O. s 5'TO £ s p S'l NI p> 3. = o oq S I Ii > =-g i» 0 1 s § = 2 u ^ S Ii p f 5-i s f^N > 5 o. N N = UJ |i gš S "J lil ? liiiioii^ 3 2 = Oq T- o w - ■ g- g- i-i-' o^ i*' g" g s g >' £. — 3 0. o O. >.§ " D.?.® g CT 3 03 2 5 o 5 s 2 Ii s- o. KI §- S ? 2 e CO NJ « 9r ^ ^ M "" " i 's-l d= g- ša. =r f II (K o. g „ 1- o- ter. tO O > P. 03 S* — M ii g = — 5 « s D •s 3 -i^f S" S(i = = i = N(SD. .s s. = 3- £S 2 £>'« š N I i; = I =:; a 3 > 'i O. O ~ 2 =r S.- 2 N "V o- = m M o i Ö- O i 1 ||| 1 o_ ■ T5 S: ^ c= o W o- Ö" lit 1 2 II i-g.1 2 CD i & g > 3' S 1"" s 03 o i" (K O. 2 1-3 p o 3* ^ 2. s S: 3- gsf S- H r S o- S ii" 3 fo 00 O ^ f 2 o. = > g" >11 ril a = ^ [ 1 ! o: 00 a 3 i. i'g- I i I & I I > iS I 1 § ^ 03 SS 2 g- s I g- & z s 5 6 s 2 I i- 11" I 'S bps > 1 i s: §- ^ ' o. O s 1. Ci- s*' 1 52. B' TT ® s o! g 8 O. I« CL ^^ C: f m f D. Sf, > -n p' (K' 03 D " O. 3 O. O. O • w o i I o s 8 ? II > g- II j.« 11' o § I o " III I 2 ls|e-i: I i-11 2 s E'a I c i lltl I cs-f O 3 o < (T o JI 2 = =r os m 3 3 S- ^ «T 2 C E.g 5. S g g ... < C m & B C C l^lll 03 w Ä C- IrJl 2 ® 3 : 1-2 1 C < o S C g g y i i. i. liVli C B- >5 Z S li- si i'ii o. F 1 ! cš s o. o* -n II > 2. ^ a* 5 w 00 2 I I If (5' S- CO lis lili ~ ^ Ü < 2 03 3 § ili g" o « s g. 5' 2 = E; s. B I 2' < CiK 2' ^ < 2 M cv •p S S C tiSO " ^ o — cr A) o vo o ^^ o . N) ■col-^i .Sc; i ■T] sr o < Š" o. i ^ Iff o. 2. 00 C 1 o-W " i s- 5: 5' g. R) g- FS- CU ^ g- g. & 00 5 g-1- o. a. ~ 2. o. S S.5 2 2 Ü) U) £r -S 'S < II i y. o s C o . s s T3 S 11 -S II ll = < IM E . < . 'S - -i; g^lS "fee' £ s Iii lil II 5 2 o N . Ji j ' i I ä'S || I O Im e C -g s 0 I C 2 CO rj- 0 i > h d r^. rf iCr. to iS "O ■flj i a s J = £ .C 'S g > to ^ •C Eb"^ 5 u 0 1 ^ VO T i a COS i E = 0 ll d-O • CCS IE al- = uS 0 ^ I"! = 1 - S"?? M O .O (5 13 r- -jz COS'O = s E II •5 1 ä < C l-s ll -g e § o o E u o H a C s S a 11 •S-5 l| o-a ll a CO : -g H- ,0 C \ a E .g ; I s D E^ Ä o 5 == || ž ,o i| fl s Ö C E i N S M = e- :0 1 1P ■s-Hl g a i i •u § .a ■S " <« i g^-s 1 g ■e E Ji:E a :0 .2 " i •d "u ^ •s a C E ^ a ■f 1.1 Ii l!l '•B C ^ -a "O M ■11 d. g Si-^E ■5 ^ to t: ■= S M XI -a 1 p £ fe M) rs a o.E 1 § 11 i ra § C3 i CO ti gö s E 0 0 ■Ta If 2 •a T3 C 1 1 TJ "O (a) i 1-S gl S |o a§ t o' .£ « i !•= a i Eö a üJ 2 1 g CSi M m J :§ = § šl Q " = C C ^ S i ""0 .1 CO H ?p % > ^ .5 S gž I -2 S 2 s ä žllll ; ^ ° oj « Ö = -S -i £ S g •s o s «i N s ! S J,-^ I I "g C 2 C .. u T3 g S M » u ) C Ja S ?! S : C < . ca K s 3 ll s g E E g « F3 i 'C I- |>| ■i*-g ^ Im 3 CÖ C S TI E U O i « .C i < • ie-i - E a ° -H M .1 I g II ; aa .n ^ '2 C E Ü i Ič-^l g > ll'S 1 "5 i s^^ g Š •I .sf S -- ° s II lil •e g CT g > = g Q ■g s, to B i E Š IsJ 11 llJž^ g gE g.sf^ a lril-1 Iglici l|l||l i i S (S " .1 Q ta.B C u C fj -p -a "" u ^ p ;o C . ^ l-g = fc m ä u. II i ra 3 -a M ll^ll s z « Ü ^ g ir "g s CO C Ö 'S 1 § E C ° ü g .EP i -i -e ^ E S g J m I ■a 1- < s g s ^ u MO g ts o " iž 1 »Sä'S £ g.lig^ i E -g gl I Milili l|||o= •S M ; cß > > M E i JI... - „ J2 S = Si- •• 3° r CO £ N : ■Si.l: .af C "T 2 g Š c: E to ""S E J ä IUI cc g > 1 m "O I I CO 1 ll jŠ > s ^ C g ■l II Š fe.-S a- > s p o -o ■i ''S 2 'll 'g to ■o "77 ; ci = g 'a ■H u ; si s I M "S J. ;ö ca g o t fef = g 'S : a -§3 : -g si: - ž "S g T3 CO Ä -a fl 1| Ol C 5 a o s -S > <2 I i M < a 3 • SP S 3 s 5 -a .S g -S ^ CO = ^ 1 H s u i •a CO H g to 1 1 1 1,'Š ^ T3 a -al E CO 1 s 0 £ ^ 11 .0 N ^ C 2 0 N n 1 i E .š s-s -T3 i s C ■n ^ Ü i S 11 "S "O š i .0 1 fi to >ž ca CQ O ca iS s -i: ^ -E -Ä ^ o O u S S > O. ^ S« I-S C to ll iS _ s •Sg 1 fc I > & v s ta e; 2 •^t: „-S = S3 a E i 'S-5 5"° 6) S -5 ^ EDi g E ^ j < lil 5 O aN ll 1 E s ^ i ll i w .b Ö ^ C 0 riž C05 0 = -a II CO CO o-š S-S s s „I s " S'£ •e i) < < 21 s s - (S alf -•gs 'I = j= cosec a 1.2 2 i < i "I EE |J||f ■S C 's i -g w s H I 'i i S a I s > Ö § o E ^ > to > X C. to^ to lil i s,| CO ^ £ C HI ^ I ll I g " ä f ž al 1 fe-i = II I - (rt "o 'iO o llil ^ ES I b • g> S S-2 s =§ 5 T: C ||| Ö| "Č C ä) -a ^ W -o W C g ... o 5 CO ^^ s I '1 I 11 -I fe III a .2 s . llil CO I CO-o II CD 3 o .s ca C t » E -g'S l<| |g enf^ ^ O .E- ^"S = •50 = lil O K.s ■5 _1 s-g d E CO ! S g S < o s ta £b § ^ tb N S « (S < 'S . CO C IJI 1 < s = to g- — s » co M ^ ^ . ^ [j H) ' ll^t •a -o Ü u illl g 2 < a : to _ C i § ' ■i 0 s g ifli rn ^ ^ ^ a i 'C'S toj= C , 11 šlo - E 1 i i ■ J N ^ t E S i: to > £ . :3 M . 2 to -0 e£ ca ■1 T3 B 5 N 13 CO % ■3 iB •SP •0 ii :0 S ^ 2 <5 0 1 •n M 0 trt' £ s> fe IjS-g g ill'si i -S" I -o t-' ^ u •■S Ji s 2 -a p = d i2 "S s> s I g ž -s lilif -o g fc d a" ^ _ -o ■S" e C T3 -o 111!! isill s Q -g M ■a . g-e s tz.tog s I': g^-<^1 i si = ^ ll 4) = ^ ^ C N "z: C = čbJ2 _ s g w CD Ü ao s ■2 = "^ 3 OT to s gl 1111 bta R o; jO ^ o o > o § i i i g-ij a.5 frii [■"i p "i i ■ 03 »oa . 8 5 S i >3 C33CDC3< COCDS^ 5s-EEOgSOo 1. ra " ---- f z E, ra - S. CO 3 55 ™ ^ 3 ~ 5"" , CR E s 2 5. CC G- OO w S O O . g" 3 3 o o* S IHI s B-g s S.!? M a. = „ i § o 3 >N S g"? o- U D- D, "'lik oa o • sg-fia-Ki-si-^' i-i 5 f SsU > 2 03 o. " gjf ^ o : i Is o S s s §-<„ 03 5 W ' 5 s ' 5.' ^ : a i' B g" fS o s o. G. ■ : g-0.0= h; : läi 3 g-•g D-■i ■ s ' "l^e-l j |l s."" I? = B- p s« 6 tg ! TiSS 31 i S 3 S S o. o J » COk g s- a t; „ I a o. ; smi&š; £■8 ? s - D. C ! -- g «C? K ff : ^ 2. : > UIIB' ? =■ " ris- CB O ra g-i s > >f-oi S w 03 s* I":: „ ,. w s Ii SID g.| ^ 3.ä § & " 2 " " ^ 3 § g s SI s s - lllfiftll |S| s-ss .flä-g H si g C- "" - S-" g" S; E > S >1isiiEr« Hi I! lili' s • - = " 05 a " ll^g- 1 sfe 2 s S-g- p I i- s 3 -'S S. - = G. ^ w VO § WS S::s;g fii: £1 - oj =1 p V5 g s 2 r. i s ° ž? > 3 3 " s fj = jr > " S 2 ? 3 ~ o ^ rr 2? _ — fjSS. ^ i g E-|>l s " K Ši3"03 2 II H z 3- rr 3. C! g. „ o. o I g- 5 ^ o 5 i-i |l ?§§ = = = J&i gS-l g-r "°fo .| < S S. 03 > g 'gki i ■f? = W ; — (13 — o. ci. ET G. i'f — S" g-S tX! hs) 0 2- HI N fo 1II > n- 3 0 1 o. 3 ^ 0 ^ cr ^ > 0- 2 g L- 0' TT 5 X- rr S2 w 5 m o g-TO =• S" S 2 " 5 " S o g s iS. s ga " " iS, 5 =■ S zt3 §■ D. 2"" E" i S- 2 š g S S B- - S' I 2. 6 9 g-i " § i s 3 3 S' i P s S-S S s -"E, £? HS.« Is " a.sOFco -cgB-ggggg. sSg-S-gl-l-lfr _ |l 8 i-" 5 s8■ < = B ii. ? I ° CD g- " i 3 S'?! - I-" g. " 3 i <3 i s S ™ i i* g i < N. f-3 II 3. N p^ » 1- ^ 3 Q. 03' 0. 1 o' H 2 TO s o O 5 H 0 g' g S g-S" > g 1 f ^ g I- ^ ^03 ? f i I i E i I ^ =1 G. q -O 2. " i" 8' K o H a II ?r TT 5-a' 5 U) 1 S" 1 oa i Cüf b. a. 1 S' S-1- g C i 1 r" - - g D 05 o. la 1 s® 'S vo s s B" Iflllll^l^ ~ 3 = E?3< i&i jHiiT' 2 I- oa ^ a s ® < S CO C5 g S & 0- 0 re CT 5 ■z 3' ? ti i p 1 g « 03 ro B 0 ^ 1 S2 i"'S oi ^ CB IC« r- CL 1 1 Z « 1 rt N g- S- a Cj S w 2 O. 3 ^ 5 2 -J S- U) po g. z% gj o- 7i 5 o- £-. 'dc S-' d p* o. 2, < 0* ro 0 2 LJ 0 G. ^ ■0 C/5 "H si U) 00 2 £ 05 E' cr 0 t' S|g K 03 & p- s ^ s 2 S- -J a. 003 i s II 0 £ 2 P li (K O S 2 M H ^ ^ H? s lil i i 1° CfS CD ^ ro I i 3 3 ^ i' i' 11 f ||| P ||<|| miHii'E 3 COo 3 -SS 3 coil^Pilzl > a S a 3 3- g I g =• ii g - i-'S-.l H ^ § i §2 i g ri l.l " = = = g" š 3 5- G.W a " ri i i ^ a g f JJ 0= 3 2 ; S- g 03 SI i ^ s ari ® 5 s 5- "" " G. ? S-" ^ CO o E " : o. o- g. is" G-(K " O, 11 lil ■y-ss 0 C 3 g. ro G. S'i i. 1 U 1 s li 0. S " "C" p o. 2 " M Q. i 03 a Il- 03^ ir. I 0 S- 0 i. 0 ~ 03- 3 " 03 3." ca g^ In zS- z CS s S = " o G. < CO 3 I il i «d I il o- s- > šl i" ^ 03 (S ir s* ^ ^ f § ^ x a ? :: i s »C - -g s š ^ II P S 2 o s " I O CD S CO s " 2. i" i oo o ^ - s C sa fsj «s «ž C5 2. oi ä Ii- g S'« i " ^ = O NJ CO m P U) 3 C CO M S ■§ .2' o a 2 6 " a 5" p l-SS H? li - 3 š g S i. 3- S & 3 S. CO g & ^ S •žig 3 - g-olls ffS'^^g'S'^iS' 03 -as O CD s ■ t TT š n 0 O* 00 2 q- 1 z i cn 03 -J 0. s. 3 i ? S- j-j G. g- s C C CO i g- 2. < li i'I I C g o * §■ S C g o. 2 S 3 3 s-i F g (K ä " z « " ^ o g) f & g" C/2 O - ra cr ^ >■■ a. K C - § vo -C- OJ o — <5 rnrf >0 j lis I<1 = s B-" S I I g (S s -2 S 2 'S, § § " li 5 § i s ^Jra&a oQs g ?r 2 O ?r Mi ^ 3 -'S 3 K a. D. = 3 D ffis S| CO ^ ■ -S g cr CO lil ill ?3 g cg ra z ? = o ® = §i II z s s S- ri o 2 = i oj 3 cr < P If N g' i 2. i cS |-s g g 2. _ G. G. ( ^ E ä. m h »r fi 5 o- 1 -J G- ^ rtrig ■ § 1- ^ I ä § I OJ o. w rsio m 03 2 s^z Iz Ig iS Ifti t|l| fš-"' £ H« qs H 2 S- 2. =• š a ^ li' ^ ^ t , B ' O 5 a I q) 01 E 2 3 S |i If § Is •§•1 M 111 fž 1 = C - 3 'c i= -II I •o .S "" 3 C is 2: u — o (B C 1 fe = to'o Ii 1 (U D = ■■1 c E O ^ 5 u. 'S .o TO 1 o 3 1 OJ "o •o c Ü s = 1 •a c C .a § Im NI •S-gfc ca "5 1 § I čo s fp Q " eo C C S S ä i i =1 š s, n < s = -I-g t- o « ep C - g2 . ^ H « - J E? illl CQ c: o o S" ä) — — 5= "" _ t-' «5 Ta i i I'- cE: ^ Ö g - I -S 5 E S-^o u N o CQ ■s s Er-- " a.iS Ä i> S Ü ili -5 — o I Ilif Ö g s „ rN 'C V-, rn f^» Ö lil ■5 il:-« ' '-S icr. o "O to-. !i| = uä i •s|.l ® If i i ca I 11:1 . •3 13 s & g'^.- 's = š ä Q C u 2 N Ä "ö 3 ? 5 C ^ = 2 .£ g ■> v 1 u- -o B E 3 N 'S > i I 1 3 B ; P « i ^ : ^ E J C lisi lin •a 8 g s ^lll la" i = ■5 w CO "5 J:2-§ g £ < " r2 x: •H 4) 43 3 4) CO 43 C TJ XI N e 01 e C 43 «0 O 4J 4J 3 43 U X! CD Oi 4) 43 T) u -H X5 •H C •H k 03 01 C N •H 3 43 •H 43 4) 4J 43 TJ TJ TJ C3 VH CQ [i ß ß 4) ro 'fÖ =0 4J X} 43 43 J 4-1 x; •H JH -H 03 03 TJ 3 'Ü 43 4) 3 Xi X> 4J N CO k EL. M 0 cn 4! d) 43 U S-l TJ XI 43 X> 03 43 43 C =3 Ol •-3 01 XJ T3 tO •H •H 0 C J U TJ T) «(CJ 4) C 4) C 43 f^ •H >(Ö •H »03 0> 43 XI jj XI 4-J •H ^ 4J 4) Cfl 43 cn T3 43 CQ 01 3 01 3 C ß tO N • W N irS 43 43 01 4-1 01 iJ TJ X} C 43 £ C 4) CO 43 0 3 •ri 6 3 •H 3 •H S-i M 0) 3 Ü C ro 0) 0) ja C — ^ -H D d) XJ 01 T3 •H 0> TJ N x: ß •H M O) •H 4J •H o 41 43 ß ß T3 tO ß Ti 01 cn 01 03 43 4) U •H u 43 •H u ß ß TJ rH 43 -H X} 43 3 43 T) 43 k r-i 2 ^ s U S 01 > ß 01 'O 43 4) 4) 43 •H >(C 43 Si 4-J ß XI O TJ XJ 0 ß C 4J 01 03 CO 43 ^ CO U U CO •H 43 03 X3 iJ iJ 3 .0 3 43 TJ 3 ß tO 03 01 X rH U U N -H 01 03 •H fa ß" 43 fa ß 43 «0 C (4H 43 X) 43 XI Ol 43 3 CO 73 CO 03 ■O JH (0 U 01 (0 U 3 X) 3 U •H 4) 4J V =o C ■■0 rH 01 01 =0 ß •H 43 X! 3 x: [X. Oi •rl x: •H x> £Q x: 43 01 x: 43 ß ß 4) 41 4> u rQ -H u XJ 43 3 •H x> V4 01 U ■H 03 C •H 03 •H Ol 4) cn 43 CO 03 ß CO 01 •H 03 01 T3 •H u 01 XI 01 Ti 43 ß 4J ß ß 43 ß ß TJ 4-J 3 M 4J 3 •H XI 3 3 3 4> ß AJ Ol 43 ^ O) =3 43 ^ 01 01 03 '3 U -H ^ U •H U 3 fa -H 03 43 ß 4) C 43 ß ß 43 01 U -H 3 M -H 4) X5 fc •H 41 •H U 43 iJ 03 rH 03 •H ^ 41 U 41 43 XI tO ^ fa tfl ^ TJ 3 41 U 41 U 4-1 03 U (33 rH 41 X! 41 ß 3 M X) 4) a X3 Cl. ■a XJ 0 XI M N ^ U 3 U 3 43 3 U 43 43 3 03 4-1 U E ß ß E •H 3 x: ß 4) (0 4J 03 03 3 J 73 03 (0 SS 73 ß S " 4) TJ 3 N 43 4J 0 U rH 3 3 N Ü rH 03 T3 '3 ß ß 73 u JH •H ■CT U 4-J 43 rH N ß •rl Cu 4J ß MH 4J •H 3 3 03 U rn 41 ß X •H r-i 41 ß (T5 ß JH ß 3 3 ß un 01 X 4J 01 43 J u 0 43 u. [14 03 03 N WJ (0 ß -- ß X 4) 43 X X 43 un ß M 43 3 Ol U 03 03 Ti 0 a u 4) 03 03 01 ^ 43 ß x: X ß (0 U 01 ca 4) x: 4J 03 X 4) u u 3 03 TJ -H •H ß 03 TJ ß 73 u 03 3 3 ß 73 •H (0 X 03 rH TJ 0 •H ß 41 4J rH U 03 0 X U 3 4-J ß > ß 3 rH ß rH 03 X 43 01 ß U ß u u (0 nJ 43 X »fö (0 rH 43 4J 03 U 73 ß 43 41 ß E ^ U 4-J ß 01 ß 0 X X iw 03 3 Ol 73 ß OJ O .3 -H 03 41 43 03 (0 CJ 43 0 JH iJ U (0 ß > CO 3 O) 0 73 X -H 03 X 14H 43 3 ß ß" 0 M ß T5 03 N •H ß 03 03 03 MH 73 nj 41 4> IH 41 (0 4> ß 3 U ß •H 41 03 •H 01 3 ß TS JH 03 M •H 4) «TJ 4) X3 41 X •H 3 41 ß C !(TJ 03 ß 43 03 T3 X! JH •H ■3 73 u 03 fO U 3 03 43 «0 •H 03 43 0 TJ ß 43 43 ^ 03 01 43 01 03 43 oJ 03 Ti 01 > 43 43 CD Oi 0 XJ •H •H ß 03 U E •H 73 ß ß •iH g ß > ß P 3 3 03 4> 43 4) •H -H U 01 TJ E U ß 43 •H N rH •H ü 3 X 73 03 03 43 C •H 43 43 73 03 03 43 • 4-J Ä 0 ü •a 3 43 4J 73 X U m 73 U ß 3 ü 03 ß 03 (0 ß 01 43 4-J •H 03 0 41 73 0 41 43 2 03 43 43 ß ß 03 X 43 ^ 43 -H 3 X N 43 03 73 3 -H U U 0 XI Jh rH 43 73 U XJ ^ 03 03 73 Ol 01 43 -H iJ 03 43 iJ iJ X ß 3 43 03 3 ß ß ß 03 S rH JH 3 73 ß 4) u 03 Xi 03 rH 3 fO ß 43 N ß 43 OJ rH 03 tu 3 0 4) X -H 43 > ß MH X 41 N 73 0 4-J 4H 43 4) -H 03 (0 41 J U-i U 3 4J 03 4J ß 03 03 ß 3 JH 4-J rH 1H A 73 »0 •H 01 43 03 03 H 43 •H ß 43 fO 41 43 x: 3 U Jh JH 73 •H 73 43 01 -H 03 43 X U XJ ß Ü J-i 43 '0 43 03 u ß OJ 4H ß 43 0173 0 43 M 01 03 43 > X TJ 4) 43 3 X E" 03 ß ß 0 •H 3 -H ß CQ 4) 43 73 U U •H 43 3 •H S Ä 43 -H 73 ß ^ •iH 43 VD E ß 73 73 fa 43 43 43 ß 03 03 ß 3 0 03 EH H -H 43 ß E -H Ol X 4) 43 43 X 4J 73 =3 43 43 ß M ß U 4) 73 TJ 4-) ß «3 ß K?) 03 ß U 01 3 43 43 ß 43 ■H e ß ß 41 ß 43 43 — OJ 03 43 Ü) 03 N Ol T) •H U 43 03 3 (0 JH 43 X 73 03 73 H 03 Ol 43 X 4J 03 X X rH ß 4J •H 03 ß ß 01 Jh (0 ü (0 •H ß 43 14H 03 03 43 3 43 3 ß 4) W (0 U ß 03 03 M-l 41 41 73 (0 -H X 73 4J 01 73 N 3 e ^ X d3 41 4) M U U Ol •H X 73 U ß •H •H ß 03 ß .3 4) u 73 TJ 43 4) 3 ß 43 U 03 41 E ß -H 3 73 OJ > 03 03 a > N 3 X! 03 Ti 4-J TJ •H 41 (Ü ^ ß 03 4J 73 JH ß JH 03 4J ß U ß ß ß •H Cs3 41 e O 43 Ol JH ß 43 43 iO Ol •H fO 03 •H 3 43 43 3 JH 43 ß 01 Ö •H 3 XJ 73 « ß B 4J X rH 43 Ü 03 •H 3 0 ß U 3 04 ß ß U x: X iJ 41 Ol T3 03 41 '0 43 01 Ä 4) 03 'S' 03 03 u ^ ß 0> M 0) -H ß ß 73 ß 73 X U •H u ß 0) H TS iJ 03 3 4) •H 43 ^ ß 43 (T5 ß 03 U 43 43 ß •H 43 E ^ ß 43 rH 73 rH ■D U -H U •iH 01 43 CQ 73 TJ 43 03 un ß 4) 03 fa ß •H ■3 43 >(0 03 •H S ß 43 01 ß 73 E — •H — 43 03 !H 4J 03 E 73 03 (0 ^ '3 43 X U ^ N AJ O 03 43 M •H 03 C AJ •H 43 N U ß 4) 43 ß 43 41 ß ß 4) > T5 X) 3 Q Ü ■iTJ u Q 03 X) u X H ß XJ 43 Q Q 43 43 ö C u N •■0 •H M 4) «3 rH X ß 01 JH 3 3 43 03 X S 3 > •H U ß 43 01 43 H )H rH 3 (N •H 3 4> ro 0 rH ß 4) rH 43 43 =0 CN •H ß 0 fa fO T3 N 01 03 Cl- 3 X lÖJ — EH ttJ —' nH n3 73 ß 4) 41 0 Ol 3 4) 4J > ß 3 0 03 Q 01 -H a Ol rH -H -H ß 43 73 43 43 -H M ß AJ H 41 u U '3 4> X ^ M 4) 4J U 43 X 03 43 01 73 ^ 73 >H ß 0 3 ß 43 a 3 H 3 •H 03 J-i ß fa 73 4J 43 43 O ß 73 73 Jh ß 43 ß ß 41 ß ß -H 73 43 (0 03 73 ^ U E M ß 03 43 U 03 03 O) 73 0 43 Ol 43 3 43 4J N ß 4) N •H 4) 4J (C U rH •H (TJ 43 k X3 03 ß JH 43 43 X 03 X 73 01 73 03 -H 03 OS E C^ 01 X AJ (0 ß C 03 U 73 •H 3 M •H d3 01 43 73 43 •H 4J 41 0 ß 03 ß •H •H 43 •H CO 43 (0 ß 43 3 ß ß 43 VH N •H 43 ß 73 43 ß d3 U 01 43 k Jh 43 X U T 4) 73 ß 41 =0 3 3 U ß (0 X ^ C rH fa 43 3 ß 03 M 3 01 4) ß rH N 03 03 43 3 •H Li 4J 03 43 ß N 03 43 0 43 0 73 73 AJ •H 03 ••H i-H Jh AJ 3 X X X ß 0 X N 4) OJ 4) u 4) ß U AJ Ol 03 01 03 03 (0 m •H 03 •H T3 03 4) ß E E 01 U O) 01 3 41 43 ß 03 •H ß 03 J-i 73 01 ß 3 U 3 3 3 43 Jh 4J U 01 01 nj 73 :0 ß 41 •H 4J •H ß X ß E ß ß X ß X 43 fO »3 •H d3 tJ •H u X X AJ 43 03 •H 43 -H 4) 03 43 ß Jh 03 43 k rH 01 01 X 43 43 fO U 43 -H ß 01 X U X Ü 01 3 4J •H E 4) U i3 0 5i X 43 3 3 3 JH •H u 03 ß rH 73 Ol ß ^ fa ß 43 fa 03 3 ß •H -H 43 ß U '3 03 73 e 05 u AJ AJ n3 ß 0 3 43 43 X 03 Q -V C<3 4J 0 X u 73 41 X Jh 3 E — Ü 3 (0 H 41 0 CN -H rH rH (3 > — ß W1 — fa X O d) ■e CD C E E ro N C d) d) Ü £ (D C Lu O A u rH h N 0) CQ ß <0 03 X 43 43 N 03 4J Jh 03 41 41 73 0 O) 03 ß 4! 3 73 03 03 r^ fO H fa Jh 43 m 43 M cr> 73 ■H AJ ß U r- •H < 0 N X AJ Ü rH 41 u 03 3 41 73 4J E 01 03 3 03 4J 01 N m ß ß 73 3 43 43 03 01 73 01 •rH 3 U ß ß N 0 3 •H 3 Ol 4J 4) 03 fO U 05 AJ AJ 43 73 u U •H XI 4) 43 N U 73 rH 3 ß 03 rH rH UD !(T5 3 0 fa 4) C > m 01 ca 73 4-J u }-( 03 ■■0 ß 03 X X Jh 01 fO ß •H AJ rH 43 X 43 43 41 03 03 U 41 ß oa 4) ß AJ 43 3 41 03 Jh •H 01 X (0 X 3 ca rH 3 ß 01 ß X 41 43 73 ß < ß Jh 01 ß s 43 41 X 03 03 CD XJ 3 3 ß 41 01 MH U 73 ß 01 0 X 01 43 •H ß X! AJ MH k 43 ß E U •H fa 73 ■H u X 43 =0 3 ß E 3 43 OJ ß 73 03 43 ^ U •H 73 0 E O) 03 03 ß 43 X E 3 •H X U > 43 73 43 U 03 4> 73 rH 43 03 AJ ß •rl 43 U 73 43 43 AJ 01 73 01 01 3 43 73 ß Xi 41 OJ U X M Du •H M M AJ 03 rH X ß Ol 03 ß 03 OJ OJ 03 3 43 -H ß MH fa 3 3 43 3 ß 01 3 73 U 73 X 3 03 43 3 3 73 0 3 ß M 03 01 ^ U ß 43 ß 43 3 U N »OJ 3 01 AJ •H 43 43 4) 03 (0 4> 03 < 43 0. rH ß 03 43 03 73 4) 73 J ß 73 03 73 43 fa 3 T3 E U ß 43 U ß U U •H ß 01 X ß ß 01 X ■■0 4) ß ß ■■0 ß 4) >0 4) ß •H 43 3 4) ß (0 X ß 41 ß X Ol ß X 73 ro ß ß 0 U X 3 ß 4) AJ ß AJ =0 41 3 ß 03 03 M 43 •rl 0 Ü U X 03 «0 03 M X MH '0 X 01 73 41 ß •H fO 03 41 Jh 03 4> 03 ß 4J 01 U Jh 43 ß '3 S 01 4H 43 43 Ol 03 01 3 4H ß 41 41 4J 43 XJ «H ß u X •H ß u ß Jh CO 3 3 X £ 4J IJH X 43 3 43 43 0 CO 3 43 43 3 43 X U E 01 05 CJ JZ Ol 73 Ol ■H 73 Ol 03 Ü ^ 4-1 3 •H •iH X J4 U •rl U ß ß •rH 73 ß -H 03 03 U 43 iJ U 3 •H ß -H 1(0 43 ß ß «lO ß 43 4-J •H fa 03 •H 03 Q rH •H N j 01 43 •H U J •H X 3 43 43 OJ 01 43 43 •rl Ol 43 »3 43 U •H 4J U 03 X AJ U 43 C U X 43 73 03 u «H 43 ^H 43 3 ß 0 43 •H •H •rt 43 AJ ß U 43 •H 43 > AJ 43 03 O 03 X 3 Q U X 03 Q •ro AJ X AJ Q X 03 73 ? CV, 43 73 73 U ß AJ u U X i-i U Jh ß ß k ß u 3 43 03 4) 3 CJ 3 3 0 03 43 rH •H 4) (0 CJ 0 •rl 3 X rH •H rH N fa ß 4) TJ rH > fa Q N ■3 fa ß fa 43 AJ ß 03 03 •H 43 73 ß U 73 }-l 03 4) U »0 X Ol «0 X ^ 0 •rl X 43 X k 73 43 X 0 43 43 ß X 03 01 X SfO 03 01 ß 0 AJ Ol ß 43 73 03 ß 3 JH ß 43 3 3 01 4) 'OJ 01 N 01 •H 73 AJ •H ß ß 03 73 X ß •H <0 3 ß U •H 43 N ■05 •H 43 iH VH AJ rH U 43 43 01 03 AJ 4) X ß ß 3 U X ^ -H 3 N '0 U 3 43 Ol 3 rH •H 43 41 rH fa .ü ß -H 73 fa Jh -H 73 Jh 43 -H 43 =0 43 01 N Jh 73 X Jh -H 41 43 ß 43 43 TJ 03 X 3 X X ß Jh 03 0 =(0 E 3 43 01 U 41 rH 73 ß 43 03 TJ fa U 3 3 >0 Ol Q N ß 43 X •H •H •H 43 ß X 73 X •H AJ u 4-J 03 43 01 • H 43 U 01 U 43 ■3 ß 43 •H AJ XJ (Ud) Ö) E d) dJ 01 X> 01 X) I ! 3 Jh TJ VJ 1 nj 3 d 3 CÖ . . -o X) fc »J b- 1 0) X ■a XI E O p CO § 'C p 5 ® ■o E ^ (D C 0} E E ro (fi N C =J —) 0 N ß ß x: 4J d) OJ d; =05 dj OJ x: •H •H 4J x> CO u dJ T) CQ CO ß ß •H x: 3 cn 0) 0) u aJ N ß TJ ß dJ iJ x: »H 3 H TJ ß dj iH cn cn ß dJ d) S ß d> •H ß N ß Ol ß U-l d; u 4J CO 3 cn ß •H 5 •H d; 3 Ä ü =0 CO dJ TJ d; XI 0 0 CO •H ß •H dJ M d) dJ TJ u d) d> ■ü OJ •H u ^ d) M XI ^ U ■0 T) u ß XJ E d; TJ d) T5 d) X) 3 rH XJ dJ dJ ß U-l Ol ß M XI OJ (Ö ß Ol OJ 3 CO rH d) M dJ X! CJ 3 •H ß 3 o CO rH fa ß (ü ^ iJ CQ CO Cn 3 3 CO d) ß dJ iH d) pi- <0 CO •H E x: N 4J d; •H T5 1 Dl •H ß •H A ff u dj Ä •H TJ U •H § d; > ß d; ü •H dJ dJ u ß u O ß s T) dJ n3 4-) d) d) X) ß ß Tl w (N d) cn cn d) •H dJ dJ -H ß 3 ß O TJ N Q rH 4J El, Ol N >0 U Ol ß (TJ ß U CO 4-) dJ CO M-l •H flj 3 (TS U -H •H 3 4J U N CO d) S k 05 4-1 CO 0 4J TJ TJ =3 CO 3 xa Ol U d) 4-) ß 3 u d) TJ 3 3 N ß dl d) x: N H 4J ß ß XJ d) T3 4J x: d) dJ u X) U u CO ^ d> 73 dJ CO •H d; ß 03 S ij iJ (D dJ d) csa TJ cn CO E XJ CQ OJ XJ > XI 3 M ß Ol dJ dJ U 05 •H OJ u rH =0 3 ß ■a cn d) Q x: 3 to ß x; X! N 3 u u > iJ u dl d) u d) iJ cn '0 <ü CO Cb Tl E CQ X3 m •H x: E ß ß 73 ß S ß CO CO ß d) XJ d) d) ß d; Ol dJ Ol •H X) d> TJ ß 03 u ß 4J ß d) dJ CQ ß ß -u XI Ol 3 CO 3 ß U dJ rH dJ U ^ d> X} N VH rJ d) 3 ß u (0 ^ 4J 05 d) d; CO ß -H 4-) 3 CO k e (U d) E rH dJ dl 4J dJ Ä TJ dJ X) U V4 E tu d; ß X3 4J Q dJ CQ •H dJ d) dJ 0 4J -H -H ß 4J P Ol Q A d) CO W E u iH u x: dJ u U u d) 4J 4J CO •H d) ^ 3 u d) CNJ m ro 3 rH in ß •H •H d) •H H 'Ü a [b 0 0 d) m Ä 'Ü U VH 4-J 'Ü 'O u Ö Ä 4) W M-l TD cn 3 C a u rtj iJ N -H 0) CO -H T3 u ^ -H k a -H k iJ G rö C d 4-1 rH (TJ •rH M d) Ä -H s J C o 3 -o -H 73 u o; (U C 4) r-( -H 05 Ti u r-1 I iO ' cn xi I H C 1 o rt: O 'd nJ > 5 U C C cn 3 1 fo — u di iH X5 «0 x: dJ ■3 x: u H E (U M di 3 cn 3 ß TJ N ß TI d) 03 ß 4J ß CO ß E ß dJ X! (TJ 4J •H ß dJ U -O -H 0 ß dJ E d) d) •H x: nj u Xi TJ •H ß lu ß o d) 05 d) ß 01 E 5H VJ dJ ß •H d> d) a X3 dJ U to > CO OJ x: XI 4) JJ Ol dj U ß •H •H TJ d) dJ 3 N < ß ß ß 05 a IH O dJ U U CQ > 4-1 dJ dJ cn rH ß x: OJ ß iJ dJ •H u dJ •H 01 d) C x: E Ifl dj (U \D m d) •H cn « Dl s03 X) ß ß 3 3 CO 3 4J N U rH -H rH ß Xi X3 d; 03 =3 O CQ un ^ I" «-I d) JU U 3 x: Ä u Cd N u 3 Oj d) CQ k ß ß Cn 3 dJ '05 TJ d; N 4-1 dJ M ß •H W •H 4J 3 TJ ß (d Tf •rt C X3 d) 1 'Ü 03 Ü CQ ß ß ^ CO ß d) 3 ß d! M CO TJ •H TJ di CO r- ß dl M Ti 05 03 E dJ X3 dJ 01 CO M Ol ß d) A dJ U ß 3 •H > dJ d) U TJ E Ol tO U X! OJ -rl 01 CN d) d) U dJ ß Q ß -U J 3 rH VH N d; )H 4-1 CJ d) XI 3 OJ m '3 N CO — mm M C C tO ^ 3 3 dJ C cn M ^ 6 -H (U u C rH o -H :3 o C (D N CO ^ dJ m G C -H O) M •H fc ß -H O •H d) > 0 5 d) M O CO T3 d) CO u X} -H OJ - dJ 3 ^^ JH U iH dJ dJ dJ fc T3 XI ■ 0 tS! 4-) > JH dJ TJ ß U x: u ß ß dJ »3 »3 d) •H (TJ Ol Mh TJ 4> X3 05 dJ M U 4) 01 cn 01 4) 4J •H x; ß ß > 3 Ü 3 3 3 0 u VH ß CTJ CO 3 M X! dJ dJ T) u ■3 ß XI ß -rl «1-1 ■ri dl 4J 3 X3 dJ dJ E x: -Q U rH x: u < ^ dJ rH dj •H 3 TJ dJ ß ß dJ Q k 4J u ß (iO TJ =0 CO d) d; ß •OJ ß d) x: X3 U d) E 4) •H d) d) «3 X ß d; d; 4J to ■S ß o ß cn U 01 ^ 4; d) d) ß 0 CO d; d) XI TJ 3 4J d; u u u 0 Ol d) rH 4J d; d) rO •H ß •H X} TJ ß ß •H 01 u ß 0 d) •H d} •H 3 (TJ > XI d) OJ 4-J H u U M to d> cn 4) d) '3 d) ß ß 3 XI CQ x> d) •H 3 >H VH u dJ 01 4J 3 d) ß d) rH Ti •H X! ß 3 M O O 4J x: •H 4J N ta '0 x: W] u ß X3 3 x: U-l ß tO u ■05 M 0 •H 01 U TJ X 0 ß 4-1 •H ß x: ß 0 •H 0 CQ TJ ß dj 41 05 X3 TJ TJ 0 ß 0 M E TI X> CO X5 .f3 Ol U U 01 0 0 4-1 d) 0 d) ß TJ -H 0 IQ JH U U Tl > 3 •a CQ 3 X) 4J •H U Ol '0 N '3 CO N ■■0 ß •ft X! x: 4) s: 0 ß 0 o 0 E H CQ d) TJ •rH X3 •H 0 •ri •H X) 0 CQ to TJ TJ ß CO 0 M 0 ß iJ 4) 4) 01 -H 0 TJ ß >03 ß rH TJ Tl ß TJ X) ß 0 0 •H U 3 U OJ TJ Dl >0 01 X3 3 J u 0 5H rC dJ •H U rH 0 ß '0 dJ X5 ß •H 0 U 0 x: XI «3 -H CO 4J 4-1 TJ 0 CQ CQ tO 0 X) 01 ß U ß 0 U U -H IQ ß dJ d; 0 0 w x: 0 3 X) M 0 X) u T3 ß' Ol >4-1 U U X> 0 CQ ß 0 •H 05 3 0 0 0 u 03 E ß x: rH U 0 TJ 0 x; •H o [L, u 01 M > 0 dJ CQ CO 0 •H .0 ß ß ^ ß d; U U TJ x: 0 JH dJ •rl a 0 ß 0 0 4-} 0 X3 d; d) u .05 X3 XJ CO > k E XI s: 4J to ■3 U ß 3 d) 0 0 0 CQ 01 0 -H rH m Tl E 3 ß ß X) M d) >H N 3 0 0 _ . 'O . u e ^ Si (U Ä TJ 0 iJ XI •H x: 01 •H ß E CO 0 Ol 0 u •H U rH E Ol CQ •H M to TJ •H x: •rl •H ß ß 0 ß ß 0 Ü 0 4J 3 ß •H X3 -H =05 CQ EH CO Ol 0 0 SH 0 4J ß CO 0 Tl ^ 3 E CO 0 ß X3 ß 0 rH 0 3 Ol 3 0 •H U X5 In cn N 0 C TJ O 0 0 ^ u (31 ß CO X3 3 0 0 Cn U 0 0 a rH Ol E ß ß 0 TJ Xi fa •H x: 3 •rt TJ rH ß U ß TJ 0 Ol •H 0 3 0 0 ß ß •H 0 4-1 X} TJ rH 4J •H lOJ «H ß TJ x: tw T3 jJ -H U 0 TJ =0 (TJ CQ 0 0 ■■0 4J ß x: 0 x: M 3 H u X3 CO OJ 0 Ol Ü «3 N 0 0 u XJ •H CO CM ß XJ X3 0 M CQ TJ ß 4J 0 u CQ 0 Ol ß •H 0 X2 Tl 3 Ol ß > ß i03 0 Ü ß rH ß 3 3 iJ E TJ •H 0 Cb 3 ß Ol CQ 0 CQ TJ Ol Xi OJ u -H d) tJ > k Ä d) u (Ü Tj ^^ d) d) to -H a > Ä k CO rH H d) 3 4J I 0 X XJ (Ä Cfl 5 d) E e s D N C E u E « d) CO s f-H d; vj r-J TJ -U d) «-I 3 4-) lO 3 N M Ä (B d; dJ m TJ XI ja -H ß to X) d Ol ß ß dJ w ß 3 ß dJ Ol o T) I d) -H CO ß I 73 ß M tc I d) -H d) u J •H dJ TJ T3 0 CO 3 3 X3 ß P rH 54 54 C4H 0 T3 X5 N U u XI •rH > Ol 0 0 O 3 ■ri 4J ^ '0 0 05 0 IJ XJ u > N rH •H ß U XJ TJ U CQ •H 54 0 XJ cn E l-H CO 0 ß 0 u 0 0 S 3 ß CO u Ü H TJ < 0 X) TJ rH & 0 54 •H 0 CO TJ 54 ß b •H T3 3 S rH iJ ß X! 0 0 3 Jh 0 0 TJ rH rH 0 ü TJ 0 > 0 0 5h ß 0 x: CO > Oj ß ß Cb TJ •H cn 0 XJ ß AJ ■05 0 ß 05 0 0 ß T3 TJ O OJ CO 3 T3 C iJ ß 0 •H 0 Dl 0 •H M u ß CO XJ ^ rH TJ ß ß •H ß ^ Ol 0 ß 54 0 0 cn •H ß 3 Ol U 0 0 ß 4J (0 O X3 0 03 u Ol »3 0 U ij 3 0 X > Xi O •H XJ M 0 4J N E 0 0 Tl u 05 S Ü 54 •H 54 x: TJ 5H ß JJ 0 CO 0 to 0 U S 0 0 4J 0 u T3 0 0 to to 54 > ß ß • 3 0 54 T3 ß" TJ ß 3 0 ß ß rH 03 0 ß ß > «0 0 0 < > 0 3 •H > -H XJ 5H N ß 14-4 CO ß 0 0 rH 0 0 0 4J 05 3 ß XJ 04 cw 0 4-1 H •H rH CQ •H 0 XI TJ 0 54 0 ü 3 T3 CO CQ 0 0 AJ to 0 rH XJ 0 TJ 54 5h 0 -H k 4J TJ XJ CO Ol •H 54 ü X3 U 3 CQ 0 -H 0 na CO ß ß 0 3 0 TJ ja CQ XJ rH TJ oJ 0 ß ß 3 cn > 54 3 < ü XJ TJ >H CQ 0 0 Ol 4-) a TJ ß CO 05 01 0 0 ß 5H •H •H ß CQ 54 4J ß 0 0 S ß T3 3 ß 0 ß s 0 54 0 rH 05 (N XJ Ol 3 ß" 0 ß «0 Tl •H 4J 0 TJ XJ u to 0 r-i 0 OJ M 0 Ol XJ TJ o «03 (Q un •H 3 •H C Ol 54 CO ^ 0 X3 0 e •H XJ T3 ß 0 u 54 3 0 54 >4H CU 54 0 s 5h 0 54 •r) x: ß' 0 X3 rH 0 «05 CO 4J TJ 0 T3 0 '03 u > 05 Ol ß J 0 [b 54 0 0 TJ iw CQ ß 4J rH TJ cn 0 5h TJ 0 •H C^ 4-1 0 0 0 x: •H •H 0 ß •H 0 > XJ ß Ol 3 4J 3 54 4J ß •H o S 0 •H 05 O) ■H CQ •H 05 to rH -rl x: 3 a iH H Q AJ ß a cw 4J < 4J X3 3 u N 3 0 IQ ■03 3 54 CO X u TJ -ri 54 TJ 3 ^ 5H XJ 54 0 54 u CO ß rH XJ rH fCJ 0 0 0 Xi m 0 Tl o -H in 0 Oj CH 03 T3 ß TJ > 03 CQ 0 > ß XJ tH Ol 3 o CO d) ß ß D 0 ,5 o ^ -H -H 3 J5 XJ =0 u 54 X CO 0 4J U 54 ß 0 0 Cd 54 XJ 4J u 0 u rH •rl 0 0 T3 > 3 rH rH ß T3 0 -H 5H 4-> •H CO T3 ß 3 0 3 4J 54 54 XJ X) XJ •H O '03 3 TJ 0 ß -U Ol 3 d) 4J tO TJ to 3 ß d) M-l <0 XI 3 JJ < CO 0) ^ TJ TI o ^ ß ' > o ß d) -H k cn •H ß dJ ^ rH -H > d) Ol E Ol 5h •h XJ •h 0 0 0 ß 4J Xi ß •h ß 54 H 0 3 03 •h 54 AJ 0 0 3 •h fr- XJ N s: 54 U 3 Tl 54 0 rH ß 3 TJ Ci^ 0 C^ Tl 0 ß 54 3 Tl ■ri •h 0 05 ß TJ CQ TJ 3 ß ß ß ß CJ 0 0 0 0 0 TJ > 4-1 M XJ 5h •h '0 05 0 4J 0 XJ cn 3 to Xi •h 54 3 3 ß 05 n < 0 TJ to 01 ß Ol ß 54 ftJ OJ ß 0 0 54 iJ 3 AJ TJ 4J CQ cn •h 54 54 -h 0 cn 0 0 ß XJ ß XJ > •h ß 3 '3 0 0 54 54 54 Ol X CM 0 0 0 »3 o XJ 54 0 CQ CQ 3 cn 3 A rH ß < < CQ 0 54 CQ Ol 0 ß 0 0 OJ 54 -H Tl 3 0 0 0 ß X AJ 54 05 u •H r>- 0 5h CQ 0 TJ 0 U CO 3 • TJ 0 3 CO k 0 Tl < ß ja 0 ■ri •H <2 TJ rH ß 0 0 0 01 -H 0 •H AJ 0 TJ TJ T3 M ß X ß 0 S 5h ß 3 c« T3 x: 0 AJ ß u 0 TJ •H ß XJ 0 0 E ß JH 0 U N T3 0 AJ T3 05 4-1 54 N 54 ß ß •H 0 0 AJ 0 0 CO AJ TJ -H > N AJ 54 IW tQ AJ X 0 rH iJ 54 T3 •rf ü > «(TJ •H 0 ß W •H K E > 3 XJ 54 ß E U 0 0 0 0 CQ CQ •H > AJ ß •H CQ 0 3 rH •H •H V CO T3 m AJ E 0 0 '3 X 3 3 w CO 0 0 Ü N 0 ß X E CO cn ß 0 u e Cfi U 54 0 AJ CO «3 0 0 - > CO 0 AJ Cn TJ ß 0 CQ CO X u 0 0 5H TJ u 0 •H TJ 0 ß 0 0 CO (iq rH ß ß 0 3 Ol 0 ß "e •H TJ XI 05 AJ N ß 0 Ol -H 4-1 0 Tl tQ AJ Tl T3 s -H CO 3 c 3 AJ Xi •H g Ö 3 )H 54 Ol AJ 0 0 Ol ß CQ X ß > •H 0 54 Ü •H AJ X >w •H 0 •H 0 CO CO 'fÖ 3 54 0 > rH CQ 0 -H 54 u X T3 cia 0 X 0 X CO AJ 3 Xi u •H o 0 54 Ol ß •H TJ •H ß 0 rH X •H CQ 0 5h •H AJ O O 0 •H rH AJ 0 0 0 CQ cn 54 Ol 54 54 0 0 TJ ß X AJ AJ 0 X) TJ ß 0 '3 AJ Ä ß 5 rH 3 rH H T3 d) dJ ß AJ 01 fO CO dJ o «« T! O; d; x: cn 01 ■H -H X) - 2 nj •H d; 5 4-) _ X3 ß CO TJ cn (TJ ß cn -H (TJ ß ^ dJ 4J p d) XJ CO cn iJ Jh -H d) o ß M k > -iH U dJ dJ TJ ^ M dJ dJ OJ > -H Q i V4 x: d) m Q ß — [I. CO 2 — E-< o CQ ä H (D 4J iJ ■H n p 0) EH k (U TJ -d s M (U > ß M 0 ü •H 0 rH 3 X N u CO ß ß 0 0 X E 05 E Ol oJ UH to 3 3 < N ß Tl 0 ß T3 03 ß XJ 0 54 Ol 0 0 > •H E XJ 0 0 ß •H CO 0 3 un N X X u CJ ca •H ß CO ß ß 0 1 0 ß ß £ ß •H =0 54 0 ß TJ 0 AJ Ol ß (0 3 X 54 u X CQ «3 ß 0 Ol 0 54 0 0 •H 54 TJ X 0 AJ S •H 0 3 rH 0 to 1 (D dj dJ x "O rH •H 1 d) d) O £ p u 3 •H T5 C d) o G nj 0) •H CQ u CO tO 4J 0 VH CD > • C dJ G d) •a C d) TJ X3 C T3 G T3 Ü (TJ >H ■O fO G •H TS d) 4-! 3 H 3 e U 03 .g' k 3 AJ G rH e G rH dJ •H •H u W ^ 3 •H ü5 d) to C rH G TJ M 0 3 d) x: > ITJ 3 01 d; XI dJ G 73 C M TS dJ ■3 O C C £ «-1 dJ W -H D x: d> 4-t dJ dJ u TJ 3 dJ u ■a C =! CO OJ 113 3 Dl m m ^^ .-1 'S S, C 0) (U 'O ^ g ^ C p rH < CQ dJ e cn (UNO) JU S OJ w ■■-i C u dJ 4J 01 01 x: ■m G 3 TS G d) 3 G JJ d> ■■m 01 d) dJ •H dJ iJ •H u U T3 G m G dJ v •H !H G d) ja u OJ dJ «ffl 01 0 d) dJ > •H > 4-> dJ x: T) JH to •H 01 u u G dj d> (Ti dJ «TJ T3 3 H CO > •U u (TJ C d> TS dJ u 0 ca C dJ u (TJ d) > 3 •H Ž G d) tO TJ fO d) Ü d) x: 3 SH M (13 TI o (0 dJ u u C/) -H JU d) •H tn rH G '3 G rH U 3 4J d> G rO JJ d1 fO UH G dJ dJ U-l rtJ -a 4-1 <0 0 to 1 TJ dJ U x: O dJ u (TJ tO (D TS (Ö x: 4-> 04 •ri x: C 3 -H 73 73 C U r, m -H C s •H -C <1) C £ OJ VJ 4} iJ WW £ •H u to G rH dj T) d) •H d) d) T3 d) G G S G x: Ol Vh H d) «0 jj dJ dl =0 £ 4-J >H G 01 C« x: n tO d) G to d) d) dJ TJ 11 3 XI TJ G O (Ti dJ m > rH G T3 01 to dJ x: rH Ol •H G d) > u 0 G x: G 3 TS G nj DD 3 •H O) G •H w rH dj •H «J T) JJ TJ T3 G 4J to G JJ G •H tO £ fO •H 3 •H dJ iH (3 jJ ii 3 ^ 0 tO x: d; > dJ }H ^ d) u O) X5 TJ d) 0 iJ (Ö C u to VH TJ > M CO 3 3 d) =0 dJ TJ x: d) u S d) jJ Cu dj XJ d; x: jJ 01 XI tO Q u u •H dJ G to •H d) •H £ •H 3 01 J G rH ^ Q G 6) •H JJ d) ■0 3 G G d) «-4 jJ 01 d) 3 (tj iH C G -H iJ 3 G d> d; < G jj N O d) S •H rH jj to X rC d) dJ •H -a 4j 0) d> U U jj E G U •H •H G nj dJ tO VH ■H N a d) G X3 d) d) CO 3 3 01 }h 01 jj -a N SH dJ 3 <4-1 U G •H 0 •H 3 dJ oj fd d) — > to (tj S — rH JU dJ JH G Ed) 3 JJ rH (TJ tO VH rH G 01 dl d! TJ 4J G TJ JJ C x: 3 to 3 u >H d) JJ •H >0 to to dJ to X3 03 d) C C -H Ci. ^ •H 5 G cn W XI d) iJ C iH dJ 01 73 C 3 G 5H cC N -H a - ^ dJ G d) TI d) d> ca C a -H r-\ G •H -H TJ -H dJ fH tO d) d) C TS JJ "0 01 01 dJ G tO d) C G -H 3 dl M 3 X3 tO N •r! rH -H JJ 3 TJ 4J G to 0 C 4J TJ d> d) cn d) -H C 01 ^ x; E -H G 01 u iH tO 3 d) G •H d) TS TS 3 d) JJ dJ G SH 3 ^ to dJ <0 JJ dj to 3 x: JJ (13 S -H G dJ •H C -H dJ }H W W to dJ ÜJ Ol dJ to T3 cn }H C JJ •H >H d) 3 G d) W JJ 01 d) X3 to d) -H s dJ tn d) TJ C d -H -H C -H >H u G o '3 d) dl dl JU M ■o to d) • 01 dJ 01 cn G dJ XI d) G JH 01 X> ^ E 3 w cn 3 X! rH dJ 01 rH fO JJ dJ rH G Cl- G G JJ -H 3 3 d; )H -H TJ N X) d) x; 0 to dJ -H u > ^ 3 x: TJ tO dJ dJ (0 dJ £ d) JJ X3 CQ x: 3 •H VH «3 G o N TS dJ d) x: ^ JJ S G JJ o 3 G G dl cn rtJ TI G dJ V4 01-H s (TJ G dJ w dj C 3 XI •H aj VJ rH d) (U U U (U «TS E rH Q N S =0 a XI a w •• d ■H ^ > -s (U h N m — Du T3 rH d> Cb - JJ d J 01 - t JI -H lU 0) 01 W (Ti (U r-i s s - ; -a w I C C ' d; 0 01 dl to Xi C G G TJ G U dl 01 d) rtJ U d) G to X) G 0 Ol X 'O y-i dJ TJ to 3 VH ft C cn 01 G 0 dJ O (TJ C d) > C X3 a: «TJ J 3 JJ «-I dl tO 01 •H M G 01 01 dl >H •H dl «3 dl G G dl £ dJ G tO TJ 01 3 3 x: TS •H d) G Ti 01 u <13 d) ca d) 3 d) -H >0 G TS U M V4 •H G JJ tO G d) d) U dl -H CO 3 3 X3 •H i3 TS M-l d) C XI < JH TJ 4J C G V4 dl dJ to 3 tO >3. •H d) T) a G d; »H TJ x> M N Cb d) u ■ u dJ - jj 3 G 3 3 ih V4 3 Vi <3 u G dJ G rH d) 3 x: dl o k dl d. JJ x: G u TJ C d) O XI 01 CJ cn d) u TS x; ^ vi •H 3 G V4 01 JJ dJ vi d) vi d) Jj !fO d> 3 G TJ ■■0 m C3 T3 •H U 4-4 JJ 3 x: dl JJ VI fd Vi dl XI 01 tO to ■3 z • U XI d) G C dJ G TJ -H U JJ (Ti to -H dJ ja d) to JJ tO Vi tO Ol U G v( d> d; tO ^ ä 01 G JJ G Vi d) N 73 3 0 »3 G 3 d) 3 -H dJ d) rH N > ^ 3 01 XI U JJ TI ca <0 dj dl N •H cn ca cn 0 x; v4 JJ dl ja Jj G JJ 3 i) dj •H x: G 3 •H tSJ JJ 01 TJ £ u 3 S dJ fö d) Vi u G -H M x: ^ JJ dl 3 di 0 rH G U dJ u v4 T3 ■fd tO č N dJ dJ XI tn dl £ G X} D dJ d) J-1 X} TI U jj 3 :(d jj XI TS dJ -H 3 u 3 u v4 to TJ tn Vi tO dJ G rH -H (d 3 dl X) C G d) d) rH m S m C > o 3 •H 3 01 X "q X> <0 11 tc e V£) fO 03 « I rt5 m 4J TJ w 3 ~ N ÜJ XI Ol IT3 G cn 3 ca {JI (O -H s G •H d) QJ ^ TJ OJ u-S •H 3 01 C w ! TJ C 4) _ - (0 TJ •H iJ ^ C cn rH e (Ö C cn e o u 3 -U -H W W rH -H u M E e w - O e w (U 01 > ns T3 XJ rH «C o W V^ fO (U d) o u T3 ^ TJ > tO Cd VJ VJ :0 i-l dj G TI JJ C d) 01 Ti TJ X 01 dl Tl £ G dl dl dl dJ d) •H JJ G dJ •H G d; 4H to •H U (N T3 a dl dJ TJ «-j V( u N dl S dJ dl JH 03 TS d) to V4 01 a d) C d) TJ TJ TJ N >0 dl Vi '0 G Vi cn N T3 flj •H •H u V( XJ G •H G Q dJ x: x; 3 dJ jj to dJ AJ dJ G '0 fd dJ dj T! ja (d rH C 3 to > TJ d) x: G Cn «0 3 3 C dJ -H 01 03 -H -D (4H X3 dl TJ XI G (d .J N dl T3 JJ G G J cn 4-1 U tO Vi v< r-i cn a V) (d G JJ XI G rH :td U-l 3 ja ta d) dJ C V4 01 J d) fd 03 (d Ä jJ G dl 3 < »3 £ > JJ 3 =0 3 G csa jj to 01 jJ '(d 03 JJ U Vi JJ CO N 3 G 3 03 XJ G tO 3 3 d) 03 d) Vi E 3 £ JJ to G N dl rH V4 rH 3 Vi d) N Vi ca dl •H ž N fd dl fd dJ dl dJ JJ JJ dl (d Ol 0 01 JJ d) TI 03 CO C TJ tO fd tO U XI X •H > 01 x: ja C JJ CO X! d) TS G to CO V4 to 0 G G G O 0 dl JJ rH 'c Ü o V4 d) (d 0 d) d) U •H C 3 •H XJ •H -H G dl ^ d) Ji CQ d; dJ dJ d; 01 U dJ u dJ 01 £ tO £ fd T3 JJ V4 x: •rH 0 Ol JJ Vi C -H a 01 •H JJ dl to dl u TJ Ä •H dl •H -H G 03 •H cn (0 G G Ol Ol •H > to G U ^ dJ XI JJ d; JJ -H u Ti jJ k H d) •H G C JJ dj TJ d) k C 3 U JJ CO dJ dj G dJ ■o G dl 3 3 TJ £ X} G 01 3 «TJ N 3 •H JJ Vi > Itd (d iJ C G N x: G fd 3 TJ jj Vi (d G dJ jj x: G =0 3 JJ u 3 CO G TS to b JJ x; dJ A TJ tO u 3 CÜ N (d fd d) dJ C>2 C 01 3 G Vi C 3 to d) CO £ dJ O £ 3 dl G •-0 dl JJ u 3 jj G CO dl ■■0 ja Ol TS G 3 X5 x: :(d (d G (d s: TJ CO tn N (d 3 X3 JG u d) dJ C 3 T3 v4 G XI Ti JJ •H (d > 03 dJ 3 tO ca tn G dl £ G dl G v4 to jj fd to G rH u dl ž > d; 3 C £ 3 G •H 03 dJ dJ £ v4 3 •H £ TI (d Ä M (Ü rH •ri (i) in •H A o 3 td •H G r- Ä — O G =0 o TJ — T3 M-l TS O s Ti s TI < o d> H Ü3 M C H -H •H X) ca CO s QJ o I cn ca C g Vj — dJ o w cn > r- C dJ o 3 CTi -H o x: G T3 rj u -i dJ ^ G TJ Vj dJ > 0) V4 G dJ 3 4-1 d) •S? d) O dJ w X3 d) g t; SI ro n £ dj u x: dJ -H G d) fö . 3 m ft -H iJ ij £a x: , •H Ü dJ G -H N ttj m T5 T) u oi <0 G C d; XI ta dl dJ C G Vi «3 d> •h 01 £ N T3 Ti TJ 03 jj S 3 G 0 u G jJ 03 dl fO dj > dJ 0 (d TJ ^ dJ G 'O 03 UH jJ ■Id C 4j U X} JJ C N C Vi 3 03 x: 3 Vi o x: o jJ 3 U dl (d G 4> u U «rd JJ d> u M d) Vi =3 03 dJ X5 03 O 3 03 •h •h cn cn JJ JJ 01 d3 TJ 03 03 G d) 3 tO •h T3 rH 03 U 03 G G X d; 01 n TJ dJ G 0 -H dJ dJ 3 G Ü Vi 03 G 3 3 3 x: 01 01 3 0 Vi Vi dJ dl O -O ai 1 G 3 G 3 Vi O 03 G dJ dl CU Ä Ü 9i 01 -H N dl d; d) n 03 x; 3 G •h (d Vi JJ G G Ol jJ 03 tO Ti u N dl j dl N X! :(d td d) G :(d 'Ö G JJ dl O 01 x: Ci^ C rH tO x: Vi 3 3 JJ U 03 d; x: 'O dJ N C JJ Vi JJ 03 G dJ 3 jJ u 3 d; •h dl rH G dJ (d Vi V4 dJ dJ 01 N fd dJ TJ dJ CQ d) 3 01 TJ m JJ XJ TJ C rH 3 TS G 03 x: dl •h x: 0 dJ •h CO V4 03 £ 3 •H u 03 u CQ JJ dJ X3 U TJ -H C •H 3 dl V4 •h 4) dJ o JJ dl rH u dJ JJ d) N > 03 3 -f-i tO fd dJ ca x: JJ 03 3 dl JJ s JJ G 3 u •h d) 03 X3 fd dl u 01 V< d) dl fd £ TJ V4 x: x: •h £ G O •n x: G V4 XI 01 u u 3 d> 3 G u dJ dl d) G 03 •H TJ TJ JJ V4 3 Vi •h 41 JJ 01 ^ 3 dJ G d; N d) JJ V4 (d Vi rH 03 G (d x: (d TI JJ TJ JJ x: dl rH dl U »0 rH u x: «(d G u G s TJ > JJ G 03 (d Ü G x: G dl dl •H dl V4 V4 G 03 o Ü CO Oi dl d; Vi 01 dl «3 JJ > 03 a jj •H d) •h ft U G S dj jj oi a O Q ta JJ dl ^ dl •h 03 Vi 01 3 d) TJ 3 S U d) G dl d) d> Ti 0 0 VI rH d) •h 0 T3 Oi ca 0 ca fO to dl un — T3 TJ tn 0 1 0 X ■q ^ E O J 1 05 73 CO i-t X (0 d TJ d) 0 CO r-H 73 *4-l iH e 0 to OJ Ü =0 > s x: 3 M tH u X cn CO d) IW CO O d) (TJ d) 01 CO •H CO o 73 73 0) dj CO d) CO d CO •H I-l 0 0. G o •I-l tO CO CO •H r^ X) i-t CO iJ 01 i^S CO <0 4J OJ CO ij cn 4-1 73 01 3 d) lw dJ d CO -I-l x: •H 73 tO 73 fCJ Ito 3 73 u x: X 5-1 tO d CO u Ol u (D '(Ö u dJ CO C > 4J 3 CO dJ 4-1 3 3 CO u CO -U ^ 0) d k fÖ 03 dJ •H H (Ü <1) s x; tO 73 Q 4J f> o 73 4-1 x: x: Ui CO C CO 73 u u d) d) -H fO d) d n •H fO 73 73 Cu rH o 3 d CO d -H d d 3 Q d) t! CO -U x: Vi dj Ü d; 4-1 01 01 m ^ •H Z 'ß cn CO CO d < to 3 u IH d 2 d) 3 O) 73 CD 3 (iS 73 01 73 3 •H iH •H V< -c: cn d «tO 73 4J rH d; N 0 d tO iJ d rö d) d; CO 4J CO dJ d CO rO CO 4-1 73 CO 4) q 01 d) E CO X dJ CO d D CO d d) u dJ X) dJ flj 3 rH dJ lA ^ tO X) (U CO Ol S d 0 d 73 lA d) 01 3 CO d) CO 0 tO 4-1 dJ 0 73 Vi d) N •H > x: 01 Ol d 3 (U ffl M Vi [ä ITJ O) 73 u -H ■g § CD O* 4) d a «-1 cn d) d fH d H d £ dJ •H 3 tO UJ cn .■§ 3 JJ E d) fO iH dj 73 CO TH (0 73 a G ■0 U N 4-1 0} x; CO J VH 73 > d d) tO X5 d 3 •H CO G d) 4-1 S -H 3 d 3 ^ u ij Ü Vi ttJ •H a CO 73 Vi r-l 01 CO O X} d) d; G G d; d; I-l •H 4-1 tO E CO H tO VJ 73 03 QJ rH Vi dJ Q d) V ■H dJ 4J •H •H d O 4J CO d; s -H fO 01 M VI di 73 4J 73 d; d) Ü '0 d (V dJ d E 3 -H N M M 3 Pb 73 XI (0 d; tO 73 d) d} d 73 O) > i! 0) 73 73 •H .0 d CO Vt 73 CO G 3 Vi x: dJ d d; dJ C SJ tO N 4J dj 73 dJ oj 4-1 X) cn Ö1 N Ä 01 dJ «3 dJ CO Vi d) 3 4J CO 73 N VI QJ d) 01 tO dJ u (V dJ d CO =3 IH JJ u •H •H ^ u 73 •H dJ tO CO d CO d) dJ 73 tO M d) 73 Vi Vi 3 > d 3 Vi CD ti > d d) G CO 0 «H dj CN (U CQ (0 73 JJ Cx. 14-1 > Cx. X) 73 -C Vi 0 3 Vi Ü 0) 3 0 a CD o; Vi d Vi 3 CD 73 h Vi Vi 0 G iJ ČO Ä U ^ E k d CO d Vi CO 0 3 :fÖ Ü •H dJ 3 0) dl d OJ 73 -H x: e 3 Vi 01 C<3 •H x: dj CO C CO u CO 3 dj G 73 4J G 0 cn CO CO CO •H Q 4-1 E <0 4) Vi dJ •H •H tO S •H Vi d rH X Vi d) u 01 d U U 01 dJ dJ 3 tJ U G d) 3 H 01 0 d 01 Vi -H 01 G 4J S OJ 73 G N dj d dJ OJ -H rH 3 73 »iB VJ d 3 dJ Vi 3 > OJ •H 4-1 X dJ dj 01 Ol 01 0) N 73 73 OJ d OJ Ü CO x: C 73 X G CO AJ C 4J dj CO CO (0 u G ■rt d Ü dJ OJ 3 tO CO 01 CO »tO •H •H dJ tO X x: G OJ -H OJ dJ d 3 dJ Vi u Vi u d) 01 U u 73 d) d) 4J k Vi E G d) CO 01 d 4J 0) d 4J dJ d) dl CO <0 d -H 3 u d) CO tO XJ 73 d Cd 4-1 CO e tO dJ N d Ä ■ri ^ 0 G fO 3 G X V4 H dJ dJ d CJ 3 dJ OJ 3 N < dj 73 4J dJ CO 4J G - Si d G CO 0 d) • H OJ G ^ x: d N Vi OJ Vi rH 73 tO 01 3 G 0) u dJ iJ E dJ k 0 Vi to (0 0 dJ U CO •H 4J CO OJ 73 dJ 4J 01 CO iH CO •H X! <0 rH 73 0) > Vi CO 73 01 d 73 tö 73 4J d rO X d < C U-i U-l 3 x: 0) E Ü dJ d 3 d) 01 Vi E <0 Ü Ol dJ dJ 4-1 dj dJ 4J u G OJ 0 X 73 cn V C 3 U U 01 E Vi d 4J 3 > 3 u G G :s N S dj 3 01 4J 0 Ol 4J 73 Vi d d Vt to CO x: d u Vi d Vi dJ =C0 G d Vi Cd 01 E 3 flj 01 CO 01 X 0 4J U to 0 •H •rH 73 Vi 0 CO 0 -H d dJ N Q. ^ d E dJ 4J dJ d -H iH D CO 4J CO OJ -ri CO dJ Vi E d; g 0; iH 4J CO 3 73 0) d) 73 0 X •H 4J iJ G d ro x: 73 Vi XI iw 0) X3 3 •H G dJ dj 3 u d Vi OJ X d dj N d) d >0 dJ M-l 01 X CO 3 OJ X3 73 Ü OJ O) J-i 3 Ä to u ) tO 0) u " ) XI -H tß - 1 C cn fö ) (i> ^ E I I ca (U -H Vi d 0) dJ XJ x: u u •H -H rH 4-1 U G C dJ dJ iw U-l 4-1 =0 =0 dJ Ol 73 73 d d 3 73 3 CO G •rt tO d OJ 4J dJ 3 CO x: CO Vi u 3 0 tO > 3 jj dJ E S dJ 10 73 x: VJ u dJ 4J ca 73 •H d 0 E •rt d) 01 d E d) 01 d 2 X OJ dj d) 73 , d dJ 03 •rt 73 ■S - Vi E dJ Ol •H d «3 3 4J rH d) rH 3 •rt OJ tO N 4J d CO d •rt tO £13 dJ rH 73 Ol OJ M •rt '0 C 73 X! OJ dJ G VJ dJ CO OJ XI 2 w H CO - - o T3 E -f -H o Ä Ö •H (U lU Q C cn •-t nj —. -H rH 1 X (D ■q d d <0 01 •rt d d .id -rt OJ £ 5 dJ dJ Vi 'S CD 73 Vi dJ XI § (D G X 41 73 ^ Vi m 0 dJ d (D CO X3 d C U 0) Ü (D 73 - 3 3 2 G d dJ dJ 01 G 73 d d 3 dJ dJ X 73 u •H •H 4) 3 N X cn 4-1 0 4-1 tO CD x: CD 4J o X3 d 4) < 4J Ori ca G 4) «10 4) •rt E -O -D d) 01 d d •rt 0) 01 4-1 G H 4J 3 u X 4-1 U un 0) X TJ O ca 03 E 01 dJ 4J G U Ol 3 X •rt 4J •rt 0) •rt 4J 4J X CO Vi Ü U dJ m OJ X! G Vi '3 0 41 > x: 73 u Vi •rt 3 73 rH N G XI 3 OJ x: 4J d Vi 01 dJ 0) •rt 4-1 4-1 dJ X Vi 4J U 4-1 •rt 4J dJ d U X) x: dJ u 3 • CD t! N z 4J • H (0 Jo tO •■ta 0 •rt X x: 3 C H 01 G cn E 3 d CD u OJ Q w tO H •rt dJ d X G d dJ dJ '3 G .N i-l X 4J < OJ dJ m d ^ 4J -U 3 G OJ CO -rt -rt rH 01 01 dJ d> 73 CD N OJ G "co 3 dJ dJ dJ rH CO G rH 4J E 73 Vi 73 M 73 OJ 4J N CO rH dJ OJ 3 0 X E d »0 d 0 CO 4J 0) X} 4J 73 C^ tU o 0 0 X 3 > G CO tO tO Si CD G •rt d CO d> Vi OJ OJ x: 4J VJ u m OJ G dJ dJ 0 d -0 E u Vi 01 OJ 01 Si CD dJ m 01 CO "O 01 -rt x: •rt '73 •s« ? d X ? ß 73 iJ Vi u a 3 G G Ä u d -rt CO 0 Ä OJ Ä N 73 N tO 41 3 3 •rt CO tO £ 0) Ü 73 0 4-1 d 4J 73 01 01 73 4J -rt OJ CO tO 3 tO CO OJ 41 41 • rH CO -rt Vi CO CD d) 4-1 d G 3 4-1 G 01 73 d rH ^ 3 0 Vi 01 X) CO -rt •rt tO M •rt >H ß [i3 d CO E d) 0) U 0) dJ fO to 4J 4J .3 C- 3 ^H ^ d tO E J cn Vi fo Vi dJ X rH 4J 4J OJ dJ CD OJ x: C •rt dJ 41 H dJ 73 Ü x: CO x> 4J M 73 dJ CO £ Vi 01 X 73 Vi •rt tO ü Vi VJ ^ •rt 3 Vi d tO x: V4 d «0 4J G CO dJ 3 3 dJ Vi >0 rH 73 (0 u 4> 3 G Ä cn dj rH Si OJ x: •rt 0) CO XJ 150 OJ dJ 3 01 X) m fa h > OJ dJ dJ T3 ^ G «ts Ol Si CS3 G CO < XJ H •H C 0 G 4> E dJ cn 3 Ol CO Vi Vi CO CD D GO > dJ Vi dJ 01 01 Vi ß -rt OJ OJ G Ü 01 4J 01 X o» 4J G dJ U 3 X3 73 73 OJ ^ ß -rt 4J d tO tO d 3 73 Ol x: 3 3 73 01 tJ •rt d ß 4) 4J 01 Vi Vi •rt -rt :tO 0 41 Vi CO CO dJ Vi <0 Vi N to X d) x: 4) Vi - Ü 01 4J Ol 3 •rt Vi OJ d X dJ 4J u «3 73 Vi 4J 73 dj 73 d c^ u dj 73 d) dJ Si -itJ 4-1 4-1 VJ Vi d) Vi S 01 0 3 Ol Si Vi X 03 Vi CD x: 0 OJ ^ 01 •H fa 73 73 E Si E-< Ol tä>i 3 [i3 x: W <0 N 4J Vi d> ca d 3 N CO dJ •rt 3 iJ =0 OJ OJ 4J rH N CD 4J X3 Vi 01 •rt Vi 0) Ol 4J dJ dJ dJ X d U 0 tO 73 r 01 N d 3 m OJ •rt 73 3 dJ -rt d d rH .3 tO d 4J 3 x: 0 d 4J 73 Vi Vi 4J Vi d) 41 73 G OJ 73 4H rH dj tO d u d CO OJ OJ UH «0 iJ 01 a G 3, 73 OJ OJ CO d CD 73 CO dj CO d <0 Vi X CO •rt cn •rt u 3 d •rt Ol 4J VI u Ti CO 4) x; =3 4J CO 4J dJ •rt OJ 73 x: U Vi rH Vi d tO CO u MH X G JJ •rt G 4J rH E 4J Ü 0 0 dJ 3 CO rH rH CO CO cn dJ d) OJ 3 4-1 Vi Ü dJ Vi M X 3 N ^ 0) Vi dJ G ■B Ol rH (0 4J N •rt 0 •rt tO X OJ 3 M 3 u tO m OJ E •rt G H X! d) 01 d OJ t- rH 4J u 73 73 OJ N tO cs: Vi tO 0) OJ dJ 3 3 dJ u 03 d •rt N 4J CO rH d T3 G dJ 73 rH Vi ■§ ^ E 01 4J to 3 dj 3 MH dJ 41 •rt d 73 Vi CO a CO 4) CO -rt CD 73 OJ 0) tO 01 3 E OJ 01 d G OJ 4J 0 3 3 (0 ff dJ G 3 d d) ^ 3 d 01 X CD Vi G d •rt 73 73 01 N 4-1 -rt N to 73 U 41 to U 4J X 4) d 3 CO 01 d d 4) Vi 4) -U hJ •rt d JI: J CD Ü > =0 X3 X d d 3 OJ dJ -rt d) VH CD d 3 u G tO Vi a; 0) dJ tO 0) 01 3 01 4-1 CO cn s dJ 4J C dJ 4J 4J to X •rt x: 3 73 •rt CO d CD d Vi •rt X CO dJ X ilH dJ cn d CO d Ü u 73 d 01 N CO ca to 3 X2 G Ü to d G cn Vi M (U 01 cn dJ •rt tO CD to d 3 •rt to -rt =3 •rt OJ rH d «H d) 3 0» •rt OJ 73 N G OJ 73 3 3 N d s d OJ Oi Vi to •rt 73 -rt Vi d ^ u 01 d d 4H u 4J Vi u CO Vi d) X 4) tu 4-1 0) •rt 4J tO Vi •rt 73 (T3 dJ 3 OJ OJ M 0) -rt 3 OJ Vi EH 01 dJ 4J J tO CO OJ rH 44 (0 3 -rt IIO OJ 73 3 ft Si OJ Ol d d dJ dJ 3 d E OJ Vi 4-1 CD OJ 73 x: 73 Vt 4J U Vi G dJ dJ 3 N -H dJ H Vi 73 OJ 73 dJ 4J G Vi 0 d U 3 OJ 3 4J •rt rH 73 4-1 •1—1 4) rH G 73 d U •rt Vi 73 dj 01 dJ H 73 G Vi 73 4J X d 73 41 OJ G 3 iJ dJ OJ U > G Vi 73 fc d 73 itd -U d CJ 0) Ö1 Vi 4) Ji- 01 tO Si 4-1 -rt 3 tü d tO Vi a: 4J x: dJ dJ 73 73 Vi 0) OJ 3 Vi >H 3 d Vi dJ u CO 0 01 E U 73 d d 0) 0 H 73 73 N < 0 4) X d X5 0 > g =10 Vi U 03 -U ca 01 4) 01 3 •rt Q Vi 3 N d 3 d M d >H P d OJ x: u '3 4H Ü 73 u -rt 3 > 4J tO d dl d !tO Vi OJ G dJ Vi 01 •rt X rH G tU dJ X 4J § 3 3 3 ^ CD dJ G rH Ü E 3 OJ =3 01 X d -rt 01 4J 3 4J 4J E OJ CO X 73 3 4J ^ OJ tO Ü 01 CD •rt u dJ 73 •rt P x: N u CD dJ tO G X3 3 rrt Xi •rt G 3 -rt 01 4J 73 tn 0 XJ 3 OJ 0 tO CO Si G G tU Ü P dj 3 < 3 dJ d Vi cn d vi fO (0 X 73 CD »tO U ca U dJ <0 4-1 M U >10 rH 3 a •H .<0 •H dj IQ V< OJ 3 3 dJ tO dJ E ^ u ^ 73 41 dJ 0) 01 01 tw 4-1 a 03 U 4J 0 01 N OJ > s CO x: OJ Vf 73 73 U CO •rt 01 CD dJ 73 CD tO dJ 41 73 0 4J k G 73 0 3 73 to d Vi ■H U 73 d Vi x; d d ÖJ u •rt > CO 0 > < «tO 3 4J d) M dJ d tO OJ u OJ OJ dJ X3 Q «w M X! u 4-1 > U tO ►J •rt 4J d •rt 01 Vi (0 -rt OJ G V< G 73 dJ E U '3 3 x; d d 4-1 rH X OJ 3 •rt 4) E rH S) C 4) 41 0 G 3 IQ 4J dJ u 0) 3 •rt d •rt 4-1 d aa 0 4J > d d dJ 4J > 0 •rt CS] 4J cn 73 fO 4) 4J OJ »W 3 tO CO CO • Ä 4) 4J JH OJ d OJ d 73 4) CO 4J d d x: tO a Vi d OJ d =to CO tO x: d d) 0) d Ci3 C 03 U CO 4J •rt d X3 CD 4J dJ 0 Si OJ CO Si tO 73 73 G ^ d> d 3 d •rt 01 dJ •rt 0 4-1 CO 73 CD OJ 73 73 0 3 Vi d 3 73 Vi d) VH d 0 d) E CO X d •rt Vi d rH 01 0 '3 M u Vi OJ •rt 0 0 > 4J 01 4J iJ Ü dJ dJ u OJ 3 X! 73 3 OJ Vi X '3 ■0 73 Q > h 4) 01 OJ u •rt OJ N rH 3 u U N 01 0 a 4J X d cn g- •rt d 01 •rt CO 01 4J rH OJ OJ cn >0 CO OJ 4) 01 Si dJ 3 OJ OJ '3 tO XI 4J d dJ X d Vi d X Si d G 3 la dJ 73 <0 d s x: CD Vi Ito 01 OJ 41 OJ dJ 0 Vi to Vi dJ -rt iJ 01 < 3 Ü 73 4J OJ rH cn Si CO d 73 Ol dJ N dJ 0 XI 0 CD CD M rt d CD X U 4-1 4J x: Vi ^ tO •rt d 73 0) dj 3 4-1 4-1 Vi •rt 3 ft 4J 3 2; ClU dJ 01 4-1 CO CO -rt 01 CJ d tO 3 d rH 4J CD 4-1 d •rt •rt Ol (ß (U tO OJ d 4) ft 3 -rt CO d OJ s: 73 -rt tu d 4J 73 •rt OJ OJ 73 dJ lU 01 dJ CO CO 01 u 4) dJ 73 Vi dJ •rt •rt :(0 fi 4-) d) CO 73 4J U Si 3 tO CO - Vi dJ 4h d •rt Vi 73 73 d X CO m 4J Ü) P tO 3 dJ OJ N x; rH 4J d 4J •rt 4h tO s dJ 73 U CO CO 01 ■rH Q C^ dJ 3 N •rt ^ tO 73 Vi OJ X} Q ■■0 X) Vi d Vi (n -H fO •rt k Ü 73 d d •rt 73 Vi Vi OJ d 0 OJ U 3 3 73 73 4J dJ d ca 3 3 v^ 3 OJ Vi 0 73 (0 G d (N 4J =0 dJ 0 d G 0) 3 •rt tO U OJ dJ CN •rt 4) > 0 < ta 03 C Q Vi G CD 3 3 X) N to X 0 oa 3 b 73 73 (D e B ro (O r3 N C 01 ä -d d ■H u ■H xt U «H Dl S 4J H inj m ■Ö 0) 4J •H 0) 3 ^ M isi CD W3 dJ C tQ u «H 03 T) rH 03 03 G TS Cb G ß dl •H £ •H ■O ÜJ •H •H 3 xi M C 14H 4J ß x> dJ d; dJ 3 dl k x: 01 XI dJ 03 dJ dJ k • H d) G G 4-1 G G T3 k 03 rH 03 u 01 dJ N dJ a 3 X3 0 dl 4J -H -H CO k d) dl Ü 01 ii '3 nj C .H CO rH dJ 3 U > x: 0) d) dl 0 dl U ta ß ca U G C 3 d) rH -H rH C ■H ß 03 d) k iii T3 dJ dJ E G 03 03 =3 E dl CO 3 T> dJ m TS U4 dJ dJ dJ dj TJ d> U •H •rH dl dl s 03 4J hH TJ U CO N Xl C CQ rH rß UH G > 3 01 X) 'Ü 01 G Q 03 iH dJ dJ dJ 01 U UH d) 01 4J •H dl 4J -H dl x: T3 dJ TJ dJ iJ CO ß W 3 •H 03 C G G ^ Q G 01 G rH 4J Ol u ß rH 3 d) -a CO CO d) "3 N rH x: 3 dJ 3 dl 03 -H dl 03 T3 3 rH 01 CD d d) •H •H m ß d) OD U U dl 01 03 U X! 01 d) dl G k k 0 4J C 3 4-> ß -H d) 01 3 d) m M dl 03 4J 03 dl '3 G G 4J tn dl •H 0 03 5h 3 u ^ CO CTl U U x: OD 03 TJ dl rH -H CO >4h 3 dl 03 G 01 01 3 dl O) dJ 01 C x: u 3 U aa dl G G dl G X3 01 TJ dJ dl G ß G Ti •H T) 3 o 3 u •H 03 TJ 0 01 dl 4J G E 03 U •H U 01 01 4J 3 4J dl dl ß U N -H CO x: rH rH 14h 03 E G dl x: G 4J dl dl dl 01 U ß Ti ■03 x; •H -a •H u Cß u G dJ U 4J rH E G 01 dl E 3 •rl 03 -H 01 •H dl x: 03 5-4 5H u d) dJ dJ dj ß d) O dJ k 01 03 dJ •H G dl Q dl dJ ■X2 X3 rH =3 01 dJ dJ -H 03 iJ c > CJ dJ ^ os 4J 01 M }h G k G G dl E dl 3 > CO U fO C =3 CO 0 ß dl VH 3 U dl -H •H dJ dJ dJ G -H Ol D dl rH N 4J G U dl G 03 Ol d; tn dl T3 x: 01 X3 4-1 4J XJ j-) U ß x: ß -a ß 03 3 d) ftQ >4h 01 cn d) TS C T3 01 5H u 03 03 }H C tO -H x: d) u = OS u 4J tJ 03 3 0 v dJ U rH G dl dl X3 O S dj «rö 3 E d) dl u G 3 < 03 ^ TJ dl E 01 OJ 4-1 B dJ U iH -a CO ÖJ 01 0 0 •H 3 cn d; G E ß 01 p 03 CQ dJ w C O d) rH x: 01 CO X! dl 03 dl U d} d" G X3 -H dl -H 3 01 03 -0 x: > •H 03 01 ü G x: CO X3 01 dl TJ dl dl ij u d) dl ß »4-1 03 E ß dl C ü XI U M ß 3 u W JJ dl T3 T3 tJ u 3 TD XI ö dl 3 3 dJ u ^ ■0 3 CO •H -H -H rH dl U •H k G dl 03 G 01 01 d) r> TJ dJ dJ ß 4-1 Ol -rH d) 03 E u rH dJ 0 01 dl G k ci. d; •H 03 •H G Ü rH CN Ti T! X) 3 m =0 d) 01 E x; 4J iO d) 3 •H 4J X3 dl G 4-1 dl dl G ä 01 E dl e 3 G x: u CQ dl > 03 S G k lO E dl Ti d) un dJ ß •H d) ß 3 CO i03 d) CO dl Xi C T) •H dl x: dl •H ß d) •H C c un td d) 3 •H dl v) ß 3 01 G 4-> dl E dl G dl Ti ß Ü 03 XI 03 k G •H o TJ Ol dl •H fö 3 rH u 4J ß ß k 03 3 •H dl dl fH d) G •H d) > Ü C fH e !03 > U N -H •H •H dl •H 03 ß dl 01 d) 03 d) G 0 dJ 03 XI d) dl m dJ tfO nj TJ 3 ß d) d) s dl Ä d; •O dl G •H 4.) •H ß 4J •H •H 4J dl k TJ U v ti- CO ß 3 d) d) -n dJ 3 U dJ xj (U 3 CO 4J «fO x: 'O d) E -H ß 3 G dl U C ^ •H N •H CO ß 01 E 0 -H 01 X5 cn G d; -H rH u dl ft -H rH d) xa 2 fC X2 4-j C U cn TJ (0 -H d) G CO 0 cn rH G 0 G 01 dJ ft dl T) k ß 03 dl fa 3 u J U ^ dJ -H 03 -3 2 s d) > 4J 3 0 ^ ■0 cn 01 N 03 a G d} •H 3 3 m C TJ Ol •d E lU ß T3 03 03 M 3 -rl x: 01 E dl k E N 4-) C 3 ß ^ G u x: 01 G dl G O) OJ tifl Ü ß ß '3 ß dl d) ß U) ft C d) 3 d) 3 C (U u m d) G d) N •H G G 'OS -H 3 03 d) 4J G d) E G 03 B d) ij IH CO T> T3 dJ •o M x: 3 Ä 3 x: 3 d) 4-J E dl Ol ß -ü G •H 4J «3 •H k •H •tH dl ß C 01 Ol 0 3 u 01 ß u dl u k 01 dl ^ rH d) 5h dl 03 4J d) TJ 01 k dJ T3 d> 03 ß ß TJ CO ß )H d) ß •H Xi G -H Ü 01 G =0 01 A: }h G G TJ d) Ol n T3 ß 3 3 3 dl u '3 3 d; x; •H U a dl G d) e «3 ■a rg X} N TJ u ß 3 73 MH ft x: d; U «H -0 dl 3 •0 dl G 0 d) M »3 01 •H x: ^ x: N ß u E rö dJ ß Xi d) N G 4-> CO u •H dl cn G 01 N G U dl u X3 4j 03 ü U d> X5 •H d) n dl TJ ß 3 d) CO •H G 4J OJ TJ T3 3 •H cn 05 dl TI 03 G 03 dl la dl 01 G CO n OJ 'Ü ß d> ß s CO MH Ed G G U < 4H 01 O) 4-) xa U dl 01 d) TJ ■a Ü k 3 H (0 03 m d> x> =3 x: X3 d; x: 0 X) G G 03 JH dl ja ß TJ ß u •3 ft n •H c Ol 4J cn ß d; cq 03 dJ E u 03 ^ to Ü («H TJ 03 3 3 3 3 3 03 dl 4J 03 d> d) ß CO •H Ol TJ u -H t3 G dl u k G TJ N dl Ol ß 5H t3 03 4J U th c 3 H V4 dJ G 03 dJ rH ß 3 d} N 3 dl •H G •H tO t< ß d) 0 •H Ti G dl Td d) u •H m X5 ^ 03 M U co 03 G G 4J dl Ti ß E dJ G G dl TJ h C ti TJ d; -0 J t3 u j dl u -H 03 j •H •H x: dj 03 x: E H G 3 d) C ß E •H '3 4J «3 CO t3 dl 01 dl d) Ü •H dJ Ti d> d) d; dl 5h <0 C -d dJ 0) •H ä d) dJ 4J dl «3 JJ dl XI ß d) k k d) ts •H G 5h G G G 3 U G dj C X3 X3 X3 dJ d; Ö> •H m •H 01 03 X3 •H dl 3 •H (u d) Cd 3 •H dl 5H •H dl n dl dJ 03 dJ 4J d) CQ ß <0 Q t3 •H 0 G n t5 •H vi Q X> X3 x: dJ CO X} d) d; 4J E 4J m s ^ m TJ 4j 01 H d) G dl dl G G U dl U M v Ü Ol 5h > u 4J dl Oi u d ea -H 4-) > 3 3 •a 3 3 4J TJ 3 3 3 u 03 3 G 4-1 dl rH ß 03 H 0 fC 03 U J •z 4-) E —' H m D u — CQ 0 0 — cq — ci- t G T3 03 — Pb ClI E > 01 dl WJ — ß Ü d) d} 03 -H rH d) TJ 03 01 G OJ X> E Ai dl 4J d; G •H dl 3 <0 u Q 0 U 4J 0) 03 ß dl 03 TJ G d) fO 3 4J 4J G d; Ä d) G •H U x: d) 3 u u dl N -H u 01 x: rH 'OS N u X3 4J 4J 03 k tn 3 •H dl XI C x: dJ ta 3 03 01 u dJ U x: 03 •H TI 01 0 a U d; ß «03 3 AJ 3 E o; 4J OS TJ ß d) dl G C r-i s 03 x: •H dl TJ 4J u N 3 cn •H G »rO d; d; d) dJ •H rH X3 4-> G dl dl G 05 tn TJ dl G 0 dl E 4-J U 01 d) 01 ^ IW 03 03 •H 01 T3 03 G os -H k rH d) »4H ß rH d) x: dl C =0 3 ß TJ Ü 03 os dl x: 03 03 03 4J C TJ X 3 TJ ß !0S 5-1 d; IH U jj ß d) 3 0 U 0 os 03 03 dl d; ft t05 u X 2 HI co 0 CO 0 I d) X "O JU <0 B U o; d) TJ x: S (Ü (U . , _ . _ tn Qj w a; Ä C o^ (U w tO :3 w s VJ ft uj -o d C 0) 03 d) -H d) C x: T3 Q T3 d) u ij -H x: C • XI M -H u d) iJ Ü X2 TD -rt x: rH ■H -p u - r-i u 3 XI ß 0 01 G G TJ rH G OJ E dl •■0 G TJ G 01 dl 03 G U 0 03 •H 0 G k 4J 3 4J 01 03 03 x: u •H :03 rH 01 > dl G OJ > (0 dl x: x: rH TJ 03 x: Ü dl G dJ JH rH ß M XI OJ > u OJ 03 dl ü •H 03 •H EH dl 3 01 G 4J 03 OJ TJ •H ■H 4J TJ A 03 rH 3 01 U U rH 4J =03 d) G 01 G rH C G N 03 u C U T3 N 03 TJ 03 dl 03 rH U 01 dJ •H dJ rH •H G dl dJ V4 3 01 ß dl 03 ß •H •H 3 OJ E 4J G 01 rH 03 03 dJ G 03 01 Si > (TJ -H G 3 3 TJ N 4J x: 3 dJ •H 05 01 dJ 03 »3 03 G rH rH m 4J 03 ß 0 k •H dl x: IH 01 C 01 C 4J k C ß 01 X5 E x: 01 dl 03 4J ß 03 dl rH 4J k 3 G 3 dJ x: OJ dJ dJ 4J U U u ß x: 03 OJ G 4-1 dJ 0 05 3 01 x: u ^ •H 03 dl 03 3 TJ Ü •U OJ 3 • H Ol 03 > rH •H rH u dJ 05 E ß 4J 03 Ti u rH 5H dl G rH E rH •H u x: OJ •H 03 3 OS d) dJ G dJ 3 3 C 03 tj dl x: dJ k 4J G dl 01 < ►J 3 TJ 03 G TJ )H 4J dJ OJ •H 4J OJ 4J 4J G G 0 03 G 03 G 5H 5H rH dJ 0 U 3 TJ TJ 03 G 03 x: dJ OJ > 3 d) dl 3 03 U dl x: =0 d- T3 dl A 4J dl 4J u G X3 N x: ft 01 U d) d) Q u x; U G TJ TJ 4J 4J tn ü tn d> dJ •H to 3 u 5h G 'Q T3 TJ u dl 03 OJ dJ G dl •H •H •H d) d) u 14H dl d) N •H dl 05 x: 3 XJ 01 3 XI 3 03 E OJ X dl 14H 14H TJ 03 C 01 ß 4J T3 03 C 0 ß x: G x: 0 XI 01 4J 03 dJ < ß 03 01 •H x: G k ß 01 E OJ u 03 u k k ß »4H =03 03 3 G G OJ 01 u dJ dJ ß •H •H u o^ dl 3 03 3 E TJ 0 4J 3 -H (U 01 X3 dl 03 o- dl 01 k x: dl k d) •H 03 S 01 01 E G U 3 03 ß 4-1 4J 03 sOJ x: u 0 dl ß dl •H >03 ■r! G x: 3 •H «05 OJ U x: TJ G TJ U 01 03 x: •H E G x: G 3 dl X3 k U 01 OJ u ß OJ G G E- rH 4J T3 u dl 5H dl 4-> -H k ß U dl 4-> dl 3 03 TJ dj 3 03 3 dJ u G •H dl 3 G C dJ x: dl TJ ß TJ N rH u E xa 3 rH G > 03 -H d) u .3 01 ß ß dl 0 G G G '0 a< co dl 03 3 4J U dl dJ 03 dl C dl x: dl in TJ 5h G U 05 G x: dJ G dl ß •H X3 u 01 dJ G rH dl d) dl 01 3 TJ d) k Ü TJ dJ •H 3 dJ TJ C dl •H G rH dl 4-1 dl 03 01 l»H ß N 01 01 3 u M 01 dl G TJ 0) G rH 3 rH TJ cn x: 03 d) HH 3 -03 G rH 3 ■•0 G X} 3 !h TJ !-i 4-1 E 05 •H dl 03 S =0 U ß ß U 3 fa G X! 3 dl U 01 G E x: (SO X3 3 d) 01 dl N dJ TJ ß ß 3 •H TJ iJ 01 •H ß u 03 ß 5-1 03 TJ OJ 4-1 dl OJ xa G ß 0 3 C rH »4H 4J dJ 5H MO 3 4J 01 ß U 4J 03 U xa dl 5h 01 03 a OS > 4J G 03 »4H 03 TJ 3 rH x: •H dl dl U =3 01 03 dl 01 3 oa dJ 01 OJ '0 3 U TJ G x: Ü TJ 01 01 dJ E 3 4-} iJ X3 5H ß ß OJ 3 T3 G G 4J N dl dJ u dJ 03 sfTJ > 03 tn 0 OJ 3 -H Ol U 3 03 03 dJ 3 G T3 03 Qi 5H rH U w G 4-) •H dJ x: 01 w G OJ dl 5h dl dJ Q> H tO XI u fa 03 k •H 3 «ro G 3 G Ol d) G Ol T3 x: A U X3 < 3 U •H 0 G >H d( dl TI dl ß Ü 03 -H .3 G U O^ 05 03 d) TJ > •H OJ rH dJ G 4J E 03 G 01 3 TJ m 01 E G dl 01 U 01 dJ TJ dl dJ dl tn x: 0 ß G G ß dl dJ TJ m C X3 G Ti C x: d) 5H 0 ß X} 05 »2 03 3 3 3 4J •H TJ OJ CJ 3 dl u G dJ 03 OJ 03 G dJ 01 dl k rH t4H 3 ß 4-1 C TJ 01 TJ k TJ u x: XI jJ X3 4J 0 d) ca dl XI •H 4J 03 d) rH 03 0 d) 01 k 03 01 U 3 0 5H 03 03 X3 k 03 0) 03 03 G E dl x: 03 4-1 E x: C 0 J T3 « TJ 3 •H dl 01 0 AJ ß E G G 4J dl x: 4-1 u rH u 01 > 3 ß rH -H d> 03 dl 03 •H •H 03 X3 01 03 03 ß 03 4J 01 dl 4J ß fa ß G X3 G 01 01 rH 3 d) 03 G 4-1 ß dl 4J 03 OJ G •H G iJ 03 03 a 03 5h dJ dJ 4H x: 03 •H ca 03 •H 4J 01 •H Q OJ k •H X ß ß 01 5H C 0 03 G 03 G Vi •H dJ dl m dl 14H 01 X2 dJ M 4J dl dl dJ Cb dJ 05 0 dJ E 5H 01 G ITJ G ■3 =3 G ß k u G 5h -ri G 01 rH > H G dl 4J tn G m x: dl dl G k 05 05 OJ dl dl 3 dl G TJ G dl G dJ CU (0 01 co 4J 03 rH u 01 iJ dl 3 dJ rH k •H TJ dJ x 3 03 03 k rH k 0. 03 G 03 03 N Xi O- A- 0 Q 01 G x: Ol U T3 03 01 d) dJ a TJ 03 ft 4J 3 01 -H •H 3 G 05 03 u •H •H -H -H -H Ti T3 ß x: u U TJ ß dl d> OJ U k U N 3 X3 u Ti rH dJ ß -O k x: 3 Ü •H dl •H G 3 3 X3 01 d) dJ dl ß 4-1 dJ C 3 C iJ X3 XI U dl C} dj 03 d) Q 3 d) U 3 C Q P TJ 4J 01 3 iJ •H Q dJ ß U 3 x: 01 4J C3 C 01 TJ rH TJ 3 ■■0 N G 03 x: TJ dl x: dl 3 01 03 OJ u 01 x: rH Ol ß 01 G ß G fO G u Sh TJ 0 k 4J »tH 4J rH u =03 U •H Ol Oj dl (N 03 •H •H rH d) 0 •H dl 01 dJ dl m 0 »tH G k 3 u dJ VD dJ s rH P3 — rH W x: Aj 03 —' —' > G 3 Ö3 Di > G =0 £x3 Q H ftj H e ft d> w X 01 u C CO 3 -H - X} C fO d) dj m x: . CT) ^ Ü fO QJ -H C =5 N : d> C Ö x: Vh nj fC >0 r-4 N x: ft >H dJ « dJ 3 01 CTl X3 N m vj a u CO CTI d> iJ -H dJ C rH rH »W a vj (TS »4-1 Ol p x: ft ^ U dl 03 03 d) 4J G ta dJ Ol C 3 03 d) TJ X3 G AJ •H 4-1 G 01 d) N dl TJ G 5h 0 •H dl ß G 3 x: 01 CÖ 3 > 5h 5h 01 D iJ TJ Ü 03 Ol rH H Ä -H dl TJ 4J G fa TJ u AJ xa k 03 U rH X3 x: 3 4-1 G 03 03 u X3 dl x; «3 4J U k •H ß -H U 3 3 U TJ u M-l TJ •H A E dJ 03 0 N U OJ 03 ß G ■3 TJ > u. 3 G 4-1 x: 3 14H ß T3 OJ TJ dJ G G u jJ 03 03 x: ß dJ 03 E AJ D dl 03 ß •H 3 rH u 3 dl 3 G 03 M ß OJ dl ft 5h U •H N G 0 G U -H rH 3 U 3 4J -H TJ 05 « dJ ■3 rH 0 5H dJ TJ AJ M TJ 4J dl 03 dl 03 •H N G x: G 03 dl TJ 03 G OJ AJ C 0 d) C TJ 01 03 ■OJ dJ iJ 01 0 •H C TJ 03 C 3 G k 3 TJ OJ 03 3 G dl 3 dl N d) 0 dJ U 01 OJ G AJ 5-1 U AJ > 0 d) 3 01 dl 03 03 0 TJ d) AJ 3 N G •H x: •H x: 03 G TJ 03 U dl TJ C 4J x: 0 G •H G E OJ TJ dJ (U 03 u x: 3 dl 3 TJ 5H rH dl •H TJ x: 4J dl u AJ 01 AJ 0 dJ ß •H 4J dl E AJ 03 rH (TS ß 3 dl d; G AJ 4J E G dJ rH rH dJ ß M < G 3 -H 3 G 01 dJ 01 OJ AJ U u OJ 03 03 ß dl dJ 4J -H G ■3 0 k ß x: }H 3 G S 03 ft -H dJ 4-1 > OJ dl AJ u dJ N ß d) ß 03 01 »4H D3 TJ AJ 03 03 X3 •0 k 01 OJ 3 01 4J TJ 01 G 03 ro ß '3 ß dJ AJ x: N ß 01 dl ß x: dJ 0 -H 01 TJ 03 u 3 01 U 3 u x: 01 3 01 G dl ■H AJ 01 3 AJ k •H u 01 E 03 •H dl »tH 14H •H N O rH dj 5h x: 01 X3 4J 01 •H 4J OJ G 01 4J u dl u 01 03 X3 03 dl dl »W x: •H OJ G ß G ft Q •H u 3 Ü rH 3 •H 03 u d) TJ 3 0 dl 03 rH dl < •H G 0 03 x: 03 G rH > 03 AJ AJ E < 03 u G dJ •H dl dl G ß G x: G ItH 03 •H X3 dJ 01 ß 3 dJ OJ 01 dj dJ ft dJ •3 G k E dJ !h T5 G TJ 03 •H G 3 dJ a: d) G ß k »4-1 Ol Q dl 01 0 E dl OJ OJ '0 k ß T3 G 01 fa dj ■3 01 3 dJ OJ 3 U OS OJ k k TJ AJ 05 •H 03 EH k AJ G dl 01 dJ U Ü G ß rH OJ AJ dl dl 3 ft E dl TJ dJ 01 G 4J 01 OJ dJ TJ OJ E AJ dl TJ x; 01 < 5H dJ •H C x; E •H dl G u •H 0 4-1 Q 03 j-i •H 3 dJ Q G 4J 01 •H m x: > U dl OJ AJ 03 rH x: G d) u dJ AJ G 4J 03 01 •H u G 3 5H G »l-l rH •H G dl d> d) rj dl ■0 XI 3 dl 3 05 dl P X3 01 03 Eh G 03 TJ TJ <0 x: dl dJ TJ TJ IH !h «0 TJ ■0 x: G X3 01 03 dl XI X3 X) 03 03 }h 03 03 dl 01 dl dl AJ TJ G > TJ x: G 3 G u 03 01 01 TJ •H XI •H TJ G 03 U 03 G 0 dl »+h OJ TJ •H 03 }h 3 > G OJ x: < !(T3 5h TJ ■03 03 X3 E OJ G s dl dl k dl -H XI U 3 -H TJ TJ > 3 G 01 ß k dl dl TJ dl 0 ta dJ TJ U TJ 03 G k '0 0 dl 03 '3 =0 X5 P3 •H 05 U x: OJ CO TJ S 01 dj X} TJ X} 03 G G G dl 03 AJ 3 G dl T5 01 x: ra d C C ü rH X -H iro 3 -H k 03 dl 01 03 dJ Ü 0 U -H »ih 03 03 03 G dl ß 3 03 dJ > -H < 03 01 G dJ S rH ß 03 OJ Vi dJ a\ OJ TJ dl Vi 5H (TI TJ G 0 xa dJ dl rH 5H < 03 Vi XI X3 dl 3 0 >3 5H OJ 3 k 01 TJ ß ta 01 03 3 iJ 03 3 •H dJ k U 01 dl TJ N XI x: •H -H AJ 01 »3 TJ U TJ dl OJ ta »tH dJ TJ 03 dJ 01 03 TJ V( 01 01 G 03 G ■0 0 (N 03 3 05 ■rl XI 03 H S 4-1 S 0) dl X3 OJ E 03 U 03 03 TJ 0 G X3 dJ G 01 > dl U X} dJ OJ U dJ '3 U G x: AJ x: 01 G N 03 C ß 03 •H •H 4-1 »4h P dJ »tH G CO OJ u AJ 5h •H 03 01 TJ »tH dl dl E OJ > G •H > Vi •H 01 03 3 Vi 03 dl 03 01 x: 01 X3 G TJ G 01 u G Vi OJ G 3 G 03 3 3 01 03 Ol 3 VI 01 03 X3 -H U 0 ta rH k G X3 > G ^^ M dJ ^ d) a dJ Ti 01 G Ü U G" 4J dJ tJ u 01 G -H G -rl 4) 4) dJ CO 5 -H X) VH G -H U (U J-i d; U S 01 ~ s G cn dj 01 -U 4) 4J U OJ •U M A •rH 3 > G dJ 4J •H •H d) CO 0) O G G Ol TI 73 CO CO S p 03 p jj dJ jj Ti 3 G JJ 4) •H N C x: G 01 TJ P U xi Ol •rl dJ d) C u u - G TJ dJ u (D 73 TJ ^ £ dJ dj 0) d> C -d •ri VH ro G P C a: C TS dJ •rH 4) CO XJ u rH ^ d) 01 d) 01 ^ •H JU fÖ 4J •H "co 0 dj dJ Ci. H 3 X3 C 4J tO CO CiJ a •H AJ 3 ^ 73 -Q E-" T3 dJ N G G - 73 U G < G ÜÜ CO 0) ■a d) ü "S (D CO C ÜJ VH -H 01 i X C :3 -H N d) on c 3 T3 -H -H TJ iJ -H <0 «D M Ä m P dJ 4) U c^ iJ Ü pa p N 01 dJ 73 •H un d) N 73 4J ^ G VH dJ 4) Ü M M-l G P p •H 4) TS rH un d) d) OJ P 3 ^ (U 4) 3 0 01 «n ttJ 01 rt S U -H 4) a »a j-i x3 m u W -H 3 C rH rt 3 U (U C 4J Ä -H 4.) CtJ 4) CO ^ U G G dJ 4) 01 73 rt 4J 4J U ^t 73 •H G G a rH 4» d) G •H [23 P 4) !rt TS TI U 4J M dJ G x: 0 0 d) G U 41 Ü N dJ CO S-i 73 d) 73 01 G 01 •H P N ^ M G G •H G •H •H 0) > G d; .0 G rt V4 dJ 41 4J G rt >4-1 ■0 4J 41 4J u 4J d) B 01 u M CO x: 4J rt x: Ol dJ p Ol 4J CO rt rH x: CJ Ti 73 41 >H 4J U 4J 41 P 4-> iJ 4J 41 U G xi" S 4) 73 rt rt -U m d; u 73 C d) XI rt G ■P CO -rl E C 4) u 73 4-1 rt H 4) 4i x: d; CO 4J 3 ^ 'Ü jii dj < 01 rH 01 d; o; OJ G •H 01 p 4) d; TJ G 01 CO 3 d} G »rt TJ U TJ M 4J u u 0) 4J iJ p 0 VH G 0 4) G U 4J M E OJ p 4) U X3 OJ 4) rt 0 S CO G 73 M CO .p 73 iJ > XI 0) 4J • •H u G C CO 4-» O Ol Ol rt G 3 0 ^ rt VH x: CO G 4J 4) N > 4) a Ü 3 ca 3 ca •H 73 E G u N rt M :rt rH 4) C 73 dJ x: •H G p 73 dJ E 3 -H u d) C 73 iH CO ^ N 0 w •H dJ G rt rt 4) CO u iJ CO 3 X3 73 rH 4) TS C G dJ dj rt N Ü C •H 73 •H ja 3 CO - X) CO rt d; 0 OJ ^ dJ N A 4J rt U dJ CO E d; < cn d) dJ TJ rt 73 U CO 01 G dJ rH d> «H Ti X X! -H > 4-) 3 d) 73 C 4) U M VH G Vh U 4-1 x: »rt E G p 01 d} d) P 4) 73 CO CD d; Ü >-( 3 rt 73 G > > dJ 73 G Vh d) 73 •H 4J CD .rt 03 XI C •H Ol CQ i dJ P 0 > XI 0 CÖ G G VH N VH G 01 ■rt U g" dJ C 4-J d; dJ dJ 4J P Vh A =0 dJ X 4J d; G CQ u •H 73 rt rt 4J d; jj u X> Ü •H G C G d) 3 73 CD O 4-1 73 to CO O =0 73 G 41 0 d) 0 73 G 4-1 rt G X5 G 01 4J ■0 3 CO m to G rt G 4J rt O 4> d> CD ^ P J dJ w 14H 01 X) 73" d) G 01 Vh Vh d; a d) G Vh p d; CO Vh •rl •H M 01 0 01 Di -H 4) G rt E rt d; 4J Cd ■ri ffi G CO 73 • H X) 3 E N TJ 4) 4) 01 P G CD «-I irt X 4J ■ri C G 4) G 73 u C »rt P XI G 3 T) dJ 4J G »rt di" G p 4J 4J XI G rt iJ 41 4J 01 CD 01 iJ rt 01 Vh di P to TJ u 01 Sh •H CO X5 Ü IM x: 4J C 41 XI VH CO G 'P VH di 4) rt =0 X> G 4-) »p •H Vh G o P Vh ■rt [14 d) E E- 4J rt d; •H Vh Q 4J G 4J P MH X 01 Vh CD -O u 4) 4) 4J 4J a CQ 01 41 4) J3 CO X) jj XI P rt E •rH G •H 73 d) d; dJ 4) C n G 41 — Z U X} rt TJ 0 o; O 01 X) 3 4) OS jj ^^ XI -H p «J oj m lu w 0) f-i r-i TJ TD G X! ^ O C - f-\ m G) tö eQ G -H N > o J ra 0) 0) CO > s CD H x: W ij -H u (U 0) -H H •H (U -H Q -H d) CJl 4J — CD M CN 3 O - < > i d) CO OJ I TJ fö tJ I XI M -u ^ ■ M 0) 0) I o; -H XI - S 73 a d) M x: - d) Ü G T3 o G G T3 G (TJ fo d; dj if -1-, iJ 01 N © ■a CO E D C 3 CD (/) 0) ■O s 0 (/) C Lu N G CD < -U 01 dJ P G U x: P U G 41 u iJ ■P 4) TI CD Vh 4J rH VJ 41 CD •H 4) 4j 3 -O dJ •H CD Vh C 4J 73 CO 4) P 73 rt ? Vh C 3 U 0 rt G ä 4j 4J d) CD G N CO dJ 4j 4J rt TJ X3 ■rt 3 G G E d) 4> u dJ M 73 CO TJ ■0 0 G M x: m 4) dJ 41 TJ Vh TJ 01 G 0 x: 3 0 CO 4) d> n > ^ •rl rt G Vh 3 73 01 0 4) 0 G > > CO G P 4} G G G Ol 73 G d) OS •rl 4-J x: 4J 3 4-J Ü •H 4) :rt •H E 4-J rH 0 CO AJ CO C Vh Vi G Vh d) P 41 4j d) rH N 01 yH > rt «4H d) dJ G J <0 •rl P. 4) 01 & 01 TJ B Vh rH rt G 0) X rH 01 0 rt d) co u U -H 01 UH 3 Vh 0) CO 4J OJ Vh G 41 73 A Vh iJ rH 4) ^ C 4J 73 G P 73 dJ Ä 0 P Vh iJ G a Vh E G Ü d) rt rt CD 4) P dJ 4J 73 2 4J E d) 01 CD «H 'P TJ Vh 4) 01 d) rt u U Vh rH 01 G G XI X G •H H d) Vh P 41 CO Ü OJ CD d) G iJ CQ 01 4J > Vh rt 73 -rl CD CD d) •H E rt C d; ä U •H dJ ^ E E 4J to ^ C x: u rt hil Vh G G U 3 P d) CO 0) Vh a> 'P 2 N -a 73 4) 73 d) ro 0) 4-J Vi G •rl M-l CD CD Vh dl p rt TJ m 0 •H TJ d) G CD 01 G 73 73 rt 73 P CO 3 p S C G E d; Vh C X3 4) P E A 73 Vh Ü d; U G 4J U o; P 0 N N 4J d; Vh G rt > 4-) 4J CO G 0) 4) 'rt »P p P Vi G 73 4J b G TS X X N dJ -H G 4) dJ G U U 73 CO rt G G rt CO CD 01 u OJ >0 4-J 4J Vh -H 0 E G U 73 x: CO 01 P 'Ü •H •H •H TJ 4J 4J M dJ C 41 m •O rt U d) dJ 01 n •H C S (/1 CO G 4) Vh C p •H 4J CO P XI 73 [14 d) G Ä d; 01 G 73 G dJ h U Vh •H od P •H 41 TS H •H dJ C 41 G rH CO G 4-) G •H 4J CD •H G d) XI -H -H d) Vh 'P -H cr^ Vh X5 tJ G jj »w XI 4J P Vh 4; CO Vh G XI H 'rt 14-1 4J Vh o\ e 4J x: ^ 4J »P 14-1 •H >4-1 rt 4) 73 G u rH U 01 4-1 Vh Vh P [H s G G 01 U 01 dJ a rH X3 4J C CO C 4j Vh rH 0 01 73 P Vh 14H 41 3: -H U G E 3 4J rt 73 Cd X rt B X "Z TJ X3 4j •H U G J U 0 ^ rt 41 Vh •rl 4) 4j ■H Vi G CD U CO 03 d) rH X C CO rH 4J 4) G d) 73 Vh 0 4} p vh TJ rH •H 3 <2 d) •H 4j N 41 rH d; N G 01 73 rH N 73 G ■rt E G dJ G v4 4j u 4J Vh 4J [14 0) U •H TJ P 0 G »p 01 0 rH 01 d) Vh <4-1 4) x: •H rH G TJ dJ d) Vi CD Ü Vh Vh 'rt 41 E •H 3 -rl d) 41 CD 4J 4J 73 dJ G T) 4j 3 0 X G G G CD G 01 Vh 4J C G •H d) G 4) P dJ P 0 73 4) •H dJ S 4J XI csi X ts] 41 > Vh 73 G 4J Ü •H »0 •u 4) G 01 dJ u 3 d) x: G CO •H OJ =0 4) •H •H n 0 •H 4J H •H 73 01 73 CD TJ m D cn 3 -H I T3 -H cn U-l I G iJ -H JD I -H .0 u < : G x: Ä U U I < iJ -H 3 I W CO N o Vh 4J 01 rt ä! X P to 4J 4J Vh CD Vh 0 AJ Vh 3 rt X 4J Cd 0 G E P > 0) 4) 0 N G 4J »0 G ia 4J 4J •H X X (S Vh d; X P Vh X 73 [b 01 jq u 4) rt d; CQ Vh 41 Vh U C OJ G 'rt G S CD 41 Q OJ X CO p 01 Vh 41 CD Vh 'O rH 0 4J 01 tO dJ X 4) d) dJ Vh AJ rt TJ •H 01 E 41 Vi XI TJ 4J CO G 01 G G G G X G CO 4J M Q •H 4J G dJ 4J •H p 01 rt 41 73 4) G XI rH P Vh X 4J 01 C 01 G > G H ^ MH U Vh -H rH rH VH 0 rt G rH 41 U 'O »P dJ G -rl 41 41 CD G 41 m AJ 4) X 4J XI •H dJ 01 X 4) dJ CO Q P 4J CO Vi dJ E- G Vh X) Vh 0 VH ? 3 N G TJ P Vi rt 0 X tD 41 N Vi rH C rH dJ G 2 > X rt 3 p AJ P 73 •H P [b X dJ G Ü M-l CO C-J G 4J Vh VH G Vi P Vh Vh G AJ CO 41 P E-^ 0 Vh P rH J p d) di O) CN >A4 AJ d) dJ 73 Vi 73 > 73 41 CD G 4J Vh TJ [i. t^ G »P tO Vh rH AJ -H 41 4J G dJ CO 01 0 41 un CO 01 Vh tD -H X dJ G 3 01 rt CD rt rt 0 dJ dJ d) G AJ 3 G H H rt > TJ 01 C 41 01 4J 41 4) G G G G Vi rt •H •H X 73 4) < 41 4J X 01 0 dl X XJ G '0 G AJ rt XI Vh Ü G > 41 •H X p X CO J G rt 41 Vh P X rH G 01 d) Vh VH U 0 4J X S P tO Vh Ü •H 4) to Vh dJ 01 rt Sd G X TJ tO OJ -H 41 ■ü 01 G dJ XI X S G G 4> AJ U •H G 41 E 4J AJ 11 to AJ G VH 41 p vh Ü 01 4) 01 73 X p 01 3 01 p -H AJ G 73 -H AJ U 01 4J G •H rH rH vh p G AJ lah p X P 4) AJ G fo 4J 4J rH 4) '0 rt N G u CD -O X •H G AJ G X 73 •H 0) CD G ■0 dJ E 01 AJ •H d) Ü G 41 Vh dJ TJ OJ 41 X Vh 4> •H tD OJ 41 AJ -H 4; H X tO G P Ai Ü 4J X dJ 01 E P H- Vh dJ x> G 3 X XI AJ •rl 73 »P 4J G dJ •H Vh rH =0 41 Vh X dJ G AJ •H 01 dJ vh 01 p dJ 41 x: AJ 4J Ü E P tO 41 G X X •H ^ Vh Vh > •rl OJ Vh 73 3 •H U •H P ca ü 4J U 41 d) G 01 o C 0 41 »rt dJ N •H «P S G p tO X tD S 4J vi Vh Vh G G Vh X [b P 4J tn 41 0 4J 01 dJ 4J 0 U G rt X TJ G Ti 'O AJ E E 'O X G' Vh G -ri u dJ G P X X U G 4J P rt 4J G -rl 4; X P vi dJ 4> OJ p -H 4J 01 73 ca Vh dJ U Vh G G G G N rH AJ G AJ 4J •H ■ri U Vh rH 4J Vh •H Vh p tD E Ol 01 rH X g TI G 4) rt Vh 41 X •H X CD EH 4J Vh 41 0 OJ G dJ 73 ja 73 u 4J p G 41 G X £H E-< OJ C" Vh Vh P 0 to 4J G < 73 01 tO rH U 3 0 41 n Vh tD rH G M-1 01 •H Vi G Vh Vh >4H Vh >ah 4J dJ ■H •rl •H MH -H 41 3 41 4J 4J Vh X P Vh 4J 4J CO =0 TJ EH •0 ■O 73 > un — 41 •H rt 6 S EH N G E G dJ dJ d) 01 01 73 Vh -rl G rt 4J Vh dJ G 01 G X TS G 0 -H d; 'P G > -O »P Vh Vh 4J G •H G 4J 0 JU •H ja rt 73 U d) G G •H p CD G d) Vh rH 4J Vh AJ dl •rl 4J d) C E G 4) CD TJ 4J X C p AJ rt G («H dl 4J G J 0 G 73 Vh < CD =0 rH Vh 41 P d) •H 41 X CO N X Vh d) 3 U 4) 4J E-^ •H Vh dJ tO TI jj rH X CO p 0 G ^3 AJ -H •rl rt dJ 4J X 0) 4J AJ dJ 0 01 3 C X 01 to •H rH dj U •H dJ CO •H G •rl AJ 01 G dJ 4J tO AJ 4J G AJ TI 4J .§ tO dJ 4H MH •H Vh Vh G rt 01 4H 0 X) 01 -H X dJ IIH 'ö U XI 01 P 0 CO rt G 0: CD G u 4J P N 41 •H d) tO 73 Vi G AJ 4J TJ ca •H 4; rt 4J E rt 41 TJ 01 -H 41 G s ja 01 d) G G dJ AJ Vh 41 0 01 01 to Vh »P tO rt 4J 73 > > S' rt 01 N S •H 4J dJ E E E Vi h dJ d) 0 01 01 fa ß d) U dl 01 d) ß Ci TJ ß o TJ d) ß d) u TJ 3 X M X! d> dJ dl ß 0) dj ß ■0 ^ ß 0} Ü 01 CO •H d) •H TJ ■ftl x: XI CO d) 3 cn •H 4-J TJ T> 0 J d; •H E Ü1 ß JJ ß d> •ri ß ß S d) ZJ ß 4J =3 cn Xi (Ö 4-> dJ tH -H t(0 dl ß cn -H cn O a> 3 d) N S ß u cn 3 3 U JJ cn T3 dJ cn <ü Ti ß TI ß ■H 4J 0 3 ß ■H 0 tC CD CD U X SH ^ ß ß -H 3 <2 u ß Q dJ dJ cn Xi ß rH CD ß 3 dJ u •0 cn 3 dl TJ ß N .0 dJ (0 U T3 dJ •rl Ä •H N T) Ä -H Cn Ä dJ 4J ^ U Ä dJ ß dJ ß 3 d) - U dJ N d) rH U « ß rt dJ U C dl •r-t •H 3 •rt 3 U ß 3 Vi dJ u-l dS ^ -H ß -H ß C ca dJ dJ d) 1 TJ T3 >-i - flj dJ tc5 dJ -H u m 03 dl •H rH dJ '0 d) TJ ß E U U dJ dJ C? ß CQ TJ ä T) fO d) jJ d) 4J 73 Ai TJ ■a cn ca dJ d) cn - i: dJ }H Xi TJ ß TJ dJ >4-1 U ß ß d) N dJ ß XI E dJ ß o ß"" g ß OD d) O JJ Q) 0 ß Ä d) n3 d) 05 -H 1 3 N ß ß tO '3 -H 3 d) >3 ro J3 x: 3 ß dl cn ß di 3 E -u CD Ü fO CD dl hj u H u dJ g •H dJ u N a ^ 03 X! 05 •H M -H 4J N Öl cn d) 3 03 ß u dJ ß ^ C!> M-l CO TI dJ ß d) d) T3 d) dJ d> ^ u iJ ß 0 ß ß ß T3 rH ß dJ jz 0 O -H O 3 cn E d) TJ ß ß 3 73 N d; dJ Ä d) CD 3 3 dJ ra ■e dJ dJ ro ß ■ri J: U 3 3 3 dJ ^ T3 dl ^ VJ u cn d> M-i x: ^^ ^ X! 3 3 dj Si 4J N ^J N 4J d; ß -H cn > dJ dJ 05 ß ß E 0 J^J u CD dl dJ U dJ cn ß i-> T) TJ SH 3 dJ dJ u dJ T1 cn ß ß dJ E u 0> 4J > 3 tJ ß U n3 ß ß ß cn dJ d) d; iJ O •H ß dj E fe TJ dl rH (Ö rH TJ rH ß •H 03 ß E ü -H ß 05 dl 3 TJ (0 C U T3 d) m di Cfl ft rH fO ß ft ft) dl rH 3 dJ •H T) TJ (U 3 M d) CJ5 Ol >H d) d) 0 ß JU ij •H dJ cn ft •H CO T) ft Vi ü cn 0) N d) •H CD •H :0 >4-1 3 u m TJ TJ 01 iJ dJ 05 CP CD d) 4J •H T3 T3 dJ ß s: NJ TJ Ü M 3 d) ß -H -H ß Ä rH tJl TJ ß (3 ß 03 73 M M -H d) •H dJ O u-i -o d) 3 d) 73 ß 3 U c ß dl dj d) h ß d) - dl d) XI I J C C < •H 3 : (U JJ I ^ J3 1 d) u < ^ -H J ^ u I D k Ä Ö3 d) d) . Ü oa <ü Ui u D 0) - -H ^ d) -H cn «p <äJ (U cn C C C (U D 01 C Ci. 'O o TJ Ui =0 -C -o CJl N § Gl 4) cn p T) cn OJ crt -H nj ß <1> -H C d 3 m 3 3 -H (i> O TJ ai üjV4et0CVJCr>tH 01 dJ d) •H dl -H u d; d) 05 (TJ dl d) dJ JJ x: Dl, «w k XI x: C XI U dJ -rt H U ä •H X5 ß dJ u 3 M u d> un X} 05 03 01 <ü 0 TI dJ 03 •H 05 (C 3 05 cn ^ 3 0 u •h cd > 05 01 0 jj d) dJ d) •h ft3 i-H dJ C 3 ß •h JH x: ß cd JJ 73 73 •H Ci. dJ b^ u dJ rH cn ß d) 3 dJ u 3 u 0 ß ß TJ dJ ß dJ 73 •H d) >H N 3 u d) dJ 01 ß cn < x: 5 tiQ 3 (0 d) -a U-l ß dl d; dl M dl ß !fÖ cn :0 T3 U 3 E "iQ TI rH ß dJ •H dJ E H •H M 73 ß «3 =0 cn d) cö «H d) 73 k 3 -a ß d) jj 03 ß U IH •h 0 ß ft x: ß ß dl 0 Ü dl TJ •H jj •h fO E 73 t-H 03 u 3 rH TJ 05 x: n 0 dJ d} 03 d) 73 JJ •ri ß u d) iJ •h d) ß u 3 ß n •H d> fO dJ dj ß ■a ß 01 (0 u N dJ jj X5 0 73 XJ X3 U dJ 'Ü dJ ß <15 •U d) d) 3 d) x: d) 05 d) ffl -a «0 d) £ ß u U M TJ 73 cn cn 73 u 0 ß ß -O cn u x: E u d) cn d) ß ß 03 a dj ß (TI (0 0 x: ß dJ dj E 05 •H 3 -a 3 ß 3 d; •H u ß d) 0 3 3 X5 «TJ 73 rH 0 d) & 73 d> dJ cn 01 ß ft ft ß dJ ß N 73 4J ß dj N =0 •H ►J Ü x: C ß ß 01 jj X3 3 ß d; -ri E U dJ =0 u ««TJ (T3 3 3 •h ß 05 0 cn ß iJ 3 a 05 »3 fO 4J U 73 ß x: •h •H jj x: 01 01 d) 3 x: •h 03 -h 4J M 05 ß dl ß 0 X) X3 U cd ß ß d) ß 0) •h ft d) dJ 03 d) dl dl d) d) n •H 3 ^ 01 nj u •H •H dJ d) rH D5 ß x: ft ^ vj 03 JJ E 03 dJ ß rH •H ß ß uri 73 VJ M 3 O U 3 d) d) nj XI 3 ft rH dJ JJ k 01 U M •h dJ ß M «0 .Q XJ k cn ß U u Cn JJ cn rH QJ 0 d) iH ■ri d; 05 TJ dl M U M dl dJ d) dJ 3 -H d) >4H ß .(ö ß t(T3 3 TJ dJ N 73 U-l n cn 05 3 3 T3 T3 01 73 ß 05 «5 3 xi d) E ß T3 d; g 3 01 ß •H JJ rH ß 0 Ci- •h 05 x: Ol vj 01 dJ JJ •h CQ 'S (Ö ß dJ jj dJ Cl. dJ • H dl '03 u •H dj 1T3 01 rH d) ß rH u •H 03 dJ n jj dl U 3 05 4J > U d) B dl dJ fO cn d) XI ^ U 03 E JJ )H •h dJ dJ ß x; 05 iJ (U T! 01 ß 05 N d; dl d) d} dJ dl dl a XI Ü •iH u U dJ rH ß 0 dl 03 '73 3 •H dJ Ü a Q u 0 05 TJ u d) d> x; cn (TI 3 JJ x; d> JJ ß 3 73 E u u ß ÜJ x: dJ jj 05 ß u TJ JJ C 05 rH H ß d) dJ d) •H 4J dl 05 H 3 n dl ß m ß 0 (Ü dl U. 3 01 CQ OJ (U M XI d) h N J >H 3 m > [14 01 ß U d) ß dl dl ß d) Jj •C3 -H 3 73 cn d) N •H rH ß •H 05 01 ß •H 01 3 •H M ß N dl JJ dJ 3 03 Jj 05 'Ü 73 Ü 3 dJ •H ß JJ rt; a Č •H 05 01 M d; 3 dJ XI ß QJ -H tö (TJ 3 T) Ti iM iH 3 dl dJ E »0 d} ß -rl jj 03 x: rH ß dl 03 x: ß U ß •H J d) N 3 01 3 ß 01 JJ 3 cn ß »03 cn JJ U ß N •H •H rH 0 cn ß ß E JJ ß ' 0 m ß JJ XI 01 05 A 03 E d) ß CO u ß -H u 03 JJ X3 dJ 3 3 3 (TS 01 ß d) JJ 73 r-i U H 73 3 ß 01 cn ß Ü. >0 05 fe N OS 3 •H 3 x: cn d) 03 M N rH ß ß ß E 3 d> •H JJ d3 < 3 dl 3 < £Q 01 lU ß -d 73 0 ß ti 0 d) E 05 05 dl 3 d) XI d) 05 (U X3 k m ß d> ß 3 jJ Q Ü =0 (TJ 01 -H d) (Ö U •H x: C d) 0» d) rH ß dj x: cn Q cn s: JJ JJ < 73 u jj ß 3 05 ß 05 ß N TJ •H dl u ij ß ß ß 05 ß dJ d) 05 3 <13 03 d; 3 3 3 M -H s M dJ 03 t< x: »0 Si dl 03 -H d) u ß 4-1 XJ cn <Ü ß x: Ä (13 3 3 3 u ß U u rH (13 ß rH 3 d; »03 U 0 ft d) Ä N ß 3 > 05 ß TJ Ü ß JJ dj 73 cn d) cn •H 03 JJ C ß dl 05 3 X! •H X2 X3 U u 73 v-1 dJ x: cn •H 01 < ß M oJ 03 •H 0 •H dl dJ ß U 0 ß JJ 01 05 E E Xi s •H 03 d) U x: dJ d) dJ d) 73 dJ d) ^ 01 ß •H U x: H ß Ü ß dl d) (U 01 u cn rH »3 •H 73 3 XX ß 0 ß E -rH u ta U N u 3 u 3 •rl (U 03 d) 3 ft 73 £-< 73 E 3 ß 03 -ri ß XJ U t^ dl U d) E 3 JJ dJ JJ d) a OJ ^ Cn E u ß TJ 73 C3 ß '3 x: dJ -H -H dJ dl 0 «H d) p dJ S > 1-3 ß > d) ß -O 3 dJ cn rH rH -O 3 E •H •H rH d) (N 3 <0 m dl dl dJ dl N J ß 73 XI H 05 JJ cn d) (TJ ß 01 ß TJ ß ß 3 ß dJ 01 d) d) E 03 M x: e 73 jJ E d> u A 05 ß 05 U •H 0 XJ rH x: 3 03 (U JJ 05 {H 0 Ü 73 05 d) 03 ß 3 d; dJ 3 3 ß X( Cn Xi ß to d E d; Xi dJ d) d) 3 JJ fö U x: u 0) ß dj (U u (U (O (U -H TD dl d) u 73 3 TI d) ß dl rH •H 01 d) 0 03 JJ Ü dl U dJ CO ß E U dJ 3 •H ß 03 0 £ m x: ß Ci3 rH N rH 05 03 ß cn d) U rH ß 05 d) ß E dJ ß dJ 14H 03 -H 03 H X! -H H dJ dl d> 03 3 0) Qi ß dJ JJ •H U X cn dl cn 05 E X3 ^ d; dJ 73 05 03 JJ >H M Ü »0 0 73 ^ 73 ß jj d) H «3 U £ -rl x: 3 x: 05 0 3 x: ß d; CO »3 ß (0 CO d) MH dj X! U 0 •H 01 jJ OJ JJ XJ ß U E U jj 0 d) dJ 03 03 01 14-1 05 dl 03 3 MH k Si d) 73 OS N -rl cn E 73 jj XI «TJ 03 U Cl 73 ß u U ß E X N x: 03 u dJ 3 JJ xi 3 0 0 U JJ u 73 d> TI 05 (N U 3 0 01 ß 05 d) 05 73 0 0 N .N 03 •rl d> ß 03 ß ß ß 0 ß ß 01 14H dJ •H •H JJ M d) ß •H CO JJ •H ß U di 03 Ü cn c^ dJ 0) -r< d) 3 d) JJ E ß JU »3 d) ß d) )H 03 TJ 05 ß dJ dl JJ 01 -rl rH M dJ u -H d) ff 03 05 }H d) •ri E XI xi dJ JJ TJ u 03 dJ 03 U rH ß 0 d) •H 03 ß 3 3 U E" ■0 05 3 d) 01 -H E 73 3 ß «3 CO M rH cn 73 rH x: M JJ «JH ß U CL- ß U i) k ß 0 01 ß dJ £ ■H 05 x: •H dl ß »3 dJ ß ß >H 05 D S ^ -H u 14-1 01 rH HH cn E 3 (T5 3 dJ dl Xi •H 3 U 03 d) t3 ß >H T3 rH N ■3 dj ß k 73 ß dl 73 dJ U-l x> CQ H d) JJ •H XI k to U d) CJ 3 03 JJ 03 ß d) U C Xi -rl rH 03 d) JJ cn 03 X) E •H CD 73 d) •H ß 05 k X3 2 '£ tO] d; 73 TJ U •rl 03 T3 d) OJ 3 ß U» 73 d) Q dJ JJ 3 ß U CO N ß •rl CD u Si d) U 3 "O cn d) VJ E 03 XI dJ d) X) dl 3 x> 73 03 0 ß 3 d) •H 73 XI X) u H M cn 3 'C3 JJ d) 05 d) JJ -H ß Ü ß d; 05 k > 01 05 > 05 (TJ 0 S 3 Ž d) •H 3 »3 03 ß dJ 03 N Xi cn •H M-i ß N «J 01 3 ß 01 U 05 u =3 (D jj 3 03 ß 01 •H ß ■3 3 OJ TJ CO 03 V4 Ol 4) 3 •H d; 3 rf > ß VI 3 ß •H M cn ß cn U3 03 OJ OJ C dl 3 73 U =3 ß ■3 73 d) m x: > T3 «3 «H d; dJ ß •H U Lu d) -H 73 JJ JJ k JJ U 3 73 OJ 03 •H 3 ß 05 03 dl dj 05 dJ U cn U rrs Q OS M TJ > X} ß > 0 Jj »3 ft 73 k x: ß ^H 3 x: 05 x; u 3 05 3 01 03 03 u k jJ JJ CNJ d> d; U 03 3 03 d) d) OJ ß 05 E > —■ O Q fx. N T3 73 Pi > 0) •H 05 E •H •H JJ x: JJ 01 CQ B u •H ß 03 x: ß 3 01 E 03 dl 73 03 u 05 ß d) 0) cn ß 05 E .y dJ 73 A ß dJ ß x: VI E JJ < 3 E JJ •rl OJ -ri Si •H 01 M OJ XJ OJ ß 3 dl E ß dl 05 !(TS 01 Vi < Xi -H U-l •H ß dl rH ß 73 A 73 rH Ü 3 OJ ß k dJ ß •H <13 rH X) 3 0 > ß dJ dJ 03 ß 73 > 03 03 dJ ß EH 73 d) dJ 3 ß 01 ^ -rl Tl •H N 41 ß ß T5 a OJ OJ CO 73 0 3 01 -H ß 01 ß si 01 ß JJ 73 OS 05 •rl 3 u ■3 3 05 ß 0 03 JJ 03 73 •H dJ ß OJ 73 •H 01 U ß ß 01 OJ cn dJ dJ •ri 0 si 03 ß -H Vi N x> 05 > M-l 03 03 Ai OJ dJ OJ jJ OJ d) N E N Ti x; •H 05 fd 3 03 x; ß 0 u 73 03 T3 JJ N U OJ < dJ rH 73 dJ 03 dl ß jj Vi OJ ß d) JJ 3 E u u U ß 73 ü 05 03 »3 4J d) 03 u (D rH 03 JJ XI 73 dl ß (C k OJ ß »3 U 01 -H Xi OJ d) JJ dJ JJ 03 •ri 0 0 X3 x: 01 ß ß X3 OJ 05 05 ü •H dl E •rl 3 05 01 U OJ W E dJ 103 >H 4J C (U d) rH •O > Ä Ä o C ro u •H N fO N flj a S C _ CJ1 ro Cn w • cn C a -u 3 fö w ^^ t3 -h d) C m E- u Ä TJ U] d) ÜJ C -H TI k s 4) Q d) TJ iJ dJ ■H rH ß E . C TJ 3 3 d) M (Ti i-> W u Ö) ß ' x: d) M ß • u J-> 3d) dJ VJ dJ .-H ^ I dj x: T3 5 3: u dJ u C d) dJ E TI S M O d) W > •H <-{ dJ d) TJ cn •H ß snj 0 3 M u • C -H ß d) d) m 01 u M tnj ß d) ß 4-1 Cji dJ 3 dJ W fO Dl W CQ g -H d) dJ cn ■3 -ß • g u ß tÖ dJ dl ß N u w d) •H d) m rH ß dJ ß dJ Ä (U d) "O Ä Eh ß TJ Ü d) >-l d) U s: -H U dJ Ü 3 a ■Od) w ^ ß -U cn Qi tc ß C m rH dJ 3 4J ci T) ß « U^ C 3 -H iJ 3 C dJ cn •3- d) 3 ^ 3 rH UU u >-{ -ri 3 fc- 1Ü Jd rH JJ Ü fa ß 3 nj d) N ß ^ Td 3 e dJ ' TI d) TJ ß q • -O -H > -H s EC OJ ß u 01 Vi 01 ^ •H 3 OJ ü 0 ß N dJ ß dl ß »3 3 dl •H Vi V4 03 •H 01 fTi cn dJ JJ N ft N OJ JJ dJ ß 0) ß ß Ol 3 rH 05 73 05 Xi JJ ^3 -ii X) OJ 73 0 JJ ^ N ft u Vi 'C3 < dl »3 dl ß .3 01 ß ß > 03 Ü 05 JJ d> ß 73 ß X> 3 ß ß 3 dl -H QJ E Ol dl 3 3 Si ß ß ft dJ 3 V4 Ol OJ 3 3 ß cn Vi 0 dJ •H 05 JJ cn 73 01 03 Ol TJ N iJ 3 ß JJ CD 1T5 01 dJ Vi •H d) ß 3 ß 05 ß 01 01 ß d> E OJ QJ Ol •H N ß 0 03 01 OJ •H dl ß 05 •H QJ cn N 3. IJH ß cn ß 05 05 V4 cn -H Vi XI Vi ß 3 ■ri Si 73 Xi E dl OJ OJ ß •H OJ Cd dJ u V4 dl ß 3 OJ B 73 JJ dJ JJ 73 Vi 3 OJ jj »3 73 •H tfd 05 »3 rH ß x: • 05 01 Ol 3 dJ XI > 03 jJ ß dJ rH OJ JJ QJ 3 u ß 05 •H N XI 73 h ß 3 Ü •H ß C5 •H dj Q JJ CO u ß Vi 0) Vi Vi Tl dl in •o rH 73 =0 73 3 3 x: 01 01 dJ 05 cn ß 3 Vi ß VJ ß Vi dJ 01 OJ Tl m ß x3 fo 73 ß jj ß Vt dJ ü ß u rH dJ 3 OJ jj QJ tO -H dJ ß Tl (TJ TJ Vi •h -H Vi CQ dJ x: ß x3 E dJ ft ß Ol 3 Vi OJ EH 05 Vi ■0 U dJ A OJ ^ E M ß jj ß QJ 01 03 Vi ^ 01 CJ 03 jj ß ß dJ dJ dJ •H QJ 05 ß D dJ x5 ß A ft d) Vi d) d) jj «-H 3 •ri dJ U u 73 •rl 0 dJ ß ■05 dl 03 01 ß OJ ß dl P« N OJ •H •rl d> Tl OJ E-« s ß Tl CD Tl 03 A CÜ x: X -H Vi rH 3 jj OJ ß QJ OJ Vi Vi (13 =03 jj •H dJ 3 Q> ■3 rH ß 4J 03 ß d> Q 0 dJ 3 3 Vi •H •rl jj jj 73 0 n 01 73 d) rH -rl Č Vi OJ -H dJ 03 4J 3 0) 1 0 ß 05 <4H 3 dJ jj dJ rH ^ ? TJ x; 0 Vi' •H E r-i 03 dJ -rl QJ 03 d) 03 3 dJ ft 01 41 •rl ß jj 73 ß 05 ß 05 3 jj cn •H x: ß 03 •H Ol 73 N u u 3 01 73 dJ ß ß 0) Vi d) U 73 3 -H ß > dl jj a CD • H U ß ß Ol 03 U Ol OJ •H ß OJ d) jj dJ d) Vi jj 3 OJ ß jj Vi •H •H »3 ß X ft 05 •rl dJ d> jj 73 dj 1 dl rH Q »4h QJ jj jj 41 0 cn U 03 •rl dJ ß 73 05 ß dl fö co ß 05 73 jj OJ < Vi 3 A 4) A ß x: jj XJ cn u dJ ß jj 3 u U «03 Vi •h 3 A dl 05 Vi -H OJ 01 ß H ß OJ dl 01 u cn lU OJ e •H ix 05 OJ jj 73 3 ft cn x: dJ ß 73 jj ß N 03 (N OJ Vi E d) OJ •rl 05 jj jj ß OJ •H E •h E jj M ß 73 n x: rH x3 ß A x: Vi 05 dJ dJ ß jj u •H Vi d) ß dJ Ü OJ 3 A 3 03 •H 4) 3 73 ß ß 03 N jj M 05 ß E- rH U 03 Vi u ß 03 0 dJ Vi x: jj OJ ß OJ ß dl ß x: u ä 0 N jj 3 E d) TJ 3 4J 03 ß dj c: jj x: 73 Vi 05 05 »4h dl cd ß S dj »05 •H •h OJ •H .0 Cn OJ u XJ dj E x: 03 01 0) ß x: d) A ß ■ri dl u ß jj u A jj u ü jj d> 3 73 > dJ dj U 05 < A Vi OJ u dJ A rH 03 v< 3 dJ ■0 ü OJ jj 3 Cn 05 73 jj 01 ft dj OJ 73 rH Vi 0 > ß 73 3 01 dJ ß 03 ß jj Vi dJ TJ 3 N ß OJ 3 Vi V4 jj d> 73 dl 05 cn 3 co 3 01 4J 03 dl •H ■H 01 ß E cn 0 TJ dJ > E Vi ß (i" TJ ß 3 3 •H 05 05 ß •rl 73 dl dJ :(TI 3 E jj ß dJ •H 3 Vi 05 ß jj E x: rH E ß -a d) jj dJ 73 0) u 73 •H dJ dJ 05 Vi jj jj 73 u rH •H 01 Vi OJ jj cn Vi dl OJ OJ x: •H •3 3 V4 ß 3 ■ri 05 •H dJ ^ TJ X> u Vi dJ x: x; ß TS co 3 &5 XI ü ß U •H jj 03 u u N V4 »3 05 3 ß ß ^ 73 co 03 03 ß ß 3 3 jj rH rH •rl ß Vi QJ •H Vi N rH 03 03 Cl. cn cd 3 ß 0 ß jj 41 OJ fc 73 01 ß Ol Vi d> > dJ 01 ß ß ß ß E 3 x: 0 01 jj jj •H Vi dl 3 3 rH 0 dl 05 jj 05 dJ d) ■ri Vi 73 -ri Oj Vi 05 Vi •ri (TJ XJ M 05 rH a CD ß E 4J s dJ dl d) Q rH u 73 -H dJ jj -a ß x: rH dJ jj dl dl MH Vi Vi Vi 05 0) Vi rH Ci -H A x: 4) 0 dl •H dl dJ E CO Tl < •H > tu 05 xi 0i p3 1 (!) X -q XI w 11 CO ^ ™ s x> 4 S C 0 D x: > tO G <0 d) G G TJ TJ ta d) (TJ TJ G G s G d) dJ e (U m x: x: r4 to G Ü 0 G dl •H 44 a cn rH (13 G 4J M S P 44 dl ^ tO TJ dJ M x: cn tO u o •H E to TJ OJ 4J (T5 G d) O 54 -H 3 G 3 (0 4J U z 0 d) G G tO x: G to u B rO (0 tO P 3 G G csa dl G :tO 54 G E M tO d) O ITJ u 4J cn H G M dj G G cn d> sp •i4 «fO •H -H > 54 d; 4J G (7] u x; to XI tO A dj u Ö1 fO d) U cn TJ to G m 4-> •H U dj P dJ r4 d> •H XI cn un 4J TJ w 3 •H tai G M G 4> :(0 u 4-1 dl •H G r4 «p dJ e d) dl d) 4-> G '3 vh tj m tO TJ 4J d) 4J TJ M G TJ dJ dJ G 0 0) M G TJ •H 3 d; cn P P u M cn -r-l rH >0 dj O Cd fc cn C 0> -H d; M G p dJ t-4 TJ •H d) d) cn H -H 0 4J X> •H G d) tO '3 G d) 4-) 4-) d; (0 •H dJ d) XI G to d) X3 4J d) p M ftJ rH tn 4J N dJ CO M (TJ d) 44 p dJ 4J tvj -H M 54 N TJ tO 4J |4 dl 3 d; •H x: TJ 4J cn tO u h CO •H d; to d) dJ cn XI M Ü dJ 4-) x: TJ o d) dJ 4J tüa G > 3 TJ -H X) B tO 1 3 54 d) N x: d) cn M O •H B o O d) u TJ dJ 54 o dj tO TJ 3 G 3 d) G TJ d) 4J M dJ N TJ dJ TJ tO P G TJ d) G tO •H 4J r4 -H dJ -H CJl cn •H 44 4-1 4J G dl d) x: 4-1 CO CO d; p 1-4 dJ H u -H •H X3 M •H d) ä C 01 CO 3 dJ TJ x: G d; 4-1 0 r4 o p G •H G •H C a> •H S N CO dJ d; d) CO 4-) X3 r4 u p •H d) G XJ d) N CO tO •H cn d; ^ 4-1 d) tO d) u (0 G xi P 3 d; P u N 0 m k •H G tO G to d) N rH 3 d) d) p C 4J 4J 54 cn N G •H 44 O TJ Dl G •H tO (tJ G 3 d) dJ x; G • 3 Ä •H e XI u d) G 3 TJ U Q dj TJ to TJ d) < C •H TJ G 4J TJ d) P u 44 M 3 tH G 54 •H P d) CM C —• •H o 3 tO 3 < N rH jj m ^ Ü p x: m N 0 C N ^ Ä C Ü to (U (U =3 C 5 -H -U CiO TD CO ro > TJ s C TJ G 01 C p M ro p ^ O M O El- ^ -U ■ t« j:: cn Ü C C -H d QJ M 4.) 4J W D 3 k QJ r3 iJ cn M ^ g ?! ca m 3 tt) 4-1 r-l -H p u (D C (U (U ij to w ca o; G ^ -H (U CO w x: m Ü C cn-H d) ß >w i-H TJ <0 d M x3 ro U CO M -H P 0) 3 d) X) •H CO (U C 3 d) CO U (0 G d) (U M 01 O /-4 dJ •H X3 TJ O > M G tO Ü U .p dJ =o d) P ■■0 4-1 -H x: 4J m tO x: CO d) TJ TJ •H G d) TJ r4 G p d) p d; £0 G G d> N r4 4-1 •H 3 X3 54 P d) tn d) M U dJ T3 N u m CD d) E C G 4J G (0 M ip (0 -H M G TJ G CO a jj Xi d) d; to G d) 3 to G U > M .(0 G N 4.) d) dJ 4J to 4J d) G 01 > tO 44 d) CO 44 54 OJ d) •H P 01 P d) d) TJ U d) N 0 T3 H to G m d) 1-4 54 -ii G a 44 dl cn Ü dl p a 0) d) C M »P E cn d) to Xi 3 s 4J dl x: 4-) r4 G tn O r4 Ü 54 TJ TJ G •H ro Cb d) M G 54 r-4 X! CO TJ O 3 dl 1 4J Ü to 4J dJ S cn 54 Ü TJ (TS (0 T) fO CO TJ tO XJ G x: CO dJ G G p u tO u d) •H dJ 3 SI tn J to M TJ 4-) 4J TJ d) 01 dJ d) M M C 4J U TJ d) (0 G O C b 1 TJ l-I dJ dl G TJ TJ E 3 4-) E H tO G G d) CN d) dl r4 P P TJ H U tO dJ TJ G TJ 01 14 «(13 G 0 E p d) d) 01 cn M G G •H d) (TJ G 4J TJ tO d) cn 3 u G TJ tSJ d) 0 54 4J TJ > =0 cn u x; •H dl CO dJ TJ •n G XI CN G 4J cn d; tO OJ G cn 44 4-1 54 3 A 54 tn 4J 01 < a k U ■H T3 0 dJ G dl > > CJ^ X) cn dJ cn 44 54 tO dl 3 dl dJ TJ u X5 4-1 dJ 54 4J dl 01 CQ P G -H G r4 -H XI P G Cl4 dJ dJ d) x: cn »0 X3 C u tn X3 U dJ cn 01 G •H k M G S rH dJ a 3 4J ja 01 x: 0 01 dJ u (0 •H n4 (0 X3 u tlQ G G Ü dj «(TJ d; CO TJ E G 4J M E • G U Ü ! Ä tO "tO >tO I tH 3 e CO CO dJ ,H 54 44 (N M d; G 54 cn 01 d) 3 54 O G TJ -H x: 54 3 G TJ < d; taj G d; (0 dJ N P TJ tai 54 tO G E TJ M tO d) d; M dl dl k iJ X2 d) 4J d) TJ 01 cn d) TJ 'P TJ TJ 54 d) G M > G E C x: Q co tO p dl P x: tO G S d) tO M E CO dJ u 4J d) 4-1 •H d) X? d) iJ TJ M tO 01 4-1 54 G TJ dJ TJ 44 U p d) 5-1 dJ Xi G G rO ■■0 Q 0 •H dl (0 s d) rH Dl x: > H co x: ff •H G U d) di U dl Ü tO d) d; P cn XI G to d) -H CO dl a x: H rH G cn •H dl 4J TJ G TJ G Ü r4 -H cn OJ G G -H 54 d) •H 54 dJ G tn •H P G dl 01 dJ TI r4 d; 4J 3 (JJ -i4 E C TI 54 01 TJ cn dJ Cn G d) dl 3 d) 1(0 G 01 ■H G 01 01 r-i d; 3 54 CO 54 G d) G G 4J U U 4J 0 Ci3 dl •H 3 dl p (TJ •H dl 4J tO G x: TJ E dJ TJ TJ h CO E -H 01 d; Ü G dJ x: M G U x: E u TJ ro tO -H dj dJ G 0 E 0 d) U G G Z 4-1 Q G A d) 1 m « S d) d) > G vo -H ^ a G P CO rH 14 TJ to ro X} — U •H 3 !4 d) C dl ^ 54 H 0 dJ — > E- 3 (TJ C| a Q TJ Q E-. ttfJ D CQ > Cn w G (U 0) S G tJ G fO G C .C iJ g u fo -H i dj 0) C (U tO M -o p D e e s (U X! Ä D1 Ü E > Ü - - tO (U 05 T) G -H 3 .-I cn m 6) <0 P Q C 3 r4 g N d; iH G dl d) G (U 01 G 4J r4 •H dJ 0 •H P r4 01 TJ co E N dJ >3 5H tn 4J N d) G G P d) tn dO 3 dj fCJ N 01 P 0 cn rH d) N 54 4J C a dJ rH 54 01 x; p 54 •H ro U 54 dj TJ a TJ u tn d) to to to 3 co cn TJ 4-1 G •H ro cn sftj U 44 (0 u dJ 3 •H (TJ N dJ (U S x: O. 4J 01 u U u cn ■H tn d) to cn tO P > TJ ^^ TJ G dJ tO G C G 3 X3 d) P tO cn TJ d) TJ dl ,-q dl G 0 t 4J p u CQ d; tn M G 54 «3 cn d) d) d) O 4J dJ dl cn TJ E CO s E d) U p TJ (0 4J p G (0 G CO 54 cn •H P p d) Ci. £i3 4J N 4-1 G X3 tn 4J dJ U U dl E N d) c: •H N -H .H G cn dl G 4J cu (0 cn Ai 3 G cn Cn "TJ G T3 x: d) 54 3 '(0 U U E dJ G d) 54 •H to x: N dJ CD x: 3 54 (TJ u P G M d) 0 ■g tn d) cH 4J tO ca (0 Q cn p XI I" S s 4J M ^ dJ 0 54 G H X -q E G C S G ä r4 <0 Ü) d) (U G dl dJ d) AJ £ O •C TJ G 0 dj 4J 4J 01 •H G 3 dl > TJ tn G x: G d) 5-1 d) G TJ 54 •H d; u 3 dJ N d) Dl •H G dJ «0 d) ro TJ x: TJ G tO •H x: ^ 54 C Ü E P 4J TJ dj G 0 ja -H •H d) E TJ D 4J tO 3 di d) 44 TJ d; G 4-1 4J to N TJ cn X5 «4 (TJ 4-1 TJ •H S tO G P O) u X3 G <44 4-1 dl (0 C d) dl P TJ t-1 •H X5 TJ tO 3 CO 0 co tO C •|4 G (0 C 4J 01 CO > d) tO 54 4J dJ TJ E d) tO •H 'P O U J X! -H CD t) d) "O ij G G d; rH G Ü 4J OJ G d) "O d) 1) M 4J to G TD 0) "w M d) >-f cn (O d) T3 »o =fO cn rH k ^ Ü =(0 •H d) o d) E-l W d; 'O 3 G EH {Q E -H 1 ^ ^ w 3 3 d) T3 G f-1 -H - -d; 1-1 XJ d; >0 .. ... 4-5 G -H dJ £ 3 4-) to d; 4-1 Ä ^ 44 4J C ^ dJ =0 tO -H d) d) M G Ä Ä d) e Ä G rH G u x: ^ d) -H 2 CO d) d) (Ji E G d) p OJ d; rH d) d) U 01 dl csQ G a G 1-4 EH x: d) dl dl D G OJ d; E- 3 :P 0} (0 •H 54 Ci- u AJ ia AJ TJ M fO Dl 44 XJ m TJ o; X3 dJ G d) to x: 0 N cn dJ x: 54 E OJ E Ü 4-1 dJ i4 -H G u AJ G ro 4J u dJ G dJ G 4J to G d; U G 54 dJ TJ ro 54 d; • H TJ G d) co T5 C d; tO xi P U Ol 3 D dJ 4J dJ CO dJ cn D TJ G •H TJ •H u 01 tO 54 TJ G G TJ M TJ d) M Ä •H 54 x: dJ u U p -H x: o; CO 0 D to U P 01 P U cn G d) P dl d) Cn M TJ E U tO ■0 54 G AJ G U dl 0 E G G G 3 CU 'tO 4J X5 d) TJ dJ co dl x: d) 0 co p TI > dJ u 0 dJ tO x: dJ TJ di cn dl > > d; 4J TJ 01 4-1 d) > u •H G u -H G X3 Q TJ cn X} 44 dl 54 M U x: 4-J x: Q ^ cn dl Ü 'P 10 E TJ TJ G dl d) d) G dl u 4-1 4-1 G 5H P X! cn x; U co G 54 tn Ti 4-1 D •H ro G G dl dl d) P 4-1 54 Ü G •H •H G •H d) ito to TJ E G dl Cd 01 E- rH TJ CO dJ to p 3 44 E 54 G d) to dJ dJ 4J 4J X3 01 M cn G x: £-< •H G G tO 54 01 s: QJ E •H dJ (0 54 :tO 0 •H 0 M X! m d) r4 d; 73 »P dJ G E •H N d> 4J 54 > G > •H d) G 54 G -H cn <44 TJ 4J £ TJ TJ TJ x: EH -H d) G M 0 d) dJ G 54 G CO U 3 u dl G AJ 54 dl •H p 01 3 S Dl d; AJ -i4 dJ 4-1 G N 01 to CO G M d) G Q> E (Ü G B) G 4.) tO d) TJ X2 (TJ G cn dl dJ dJ TJ < AJ E E-< 3 M •H 3 ÖJ t^ u d; p 54 TJ TJ XI G p T) 01 dJ TJ E 01 d) «4 QJ <0 4J 4-1 m 54 p U V4 AJ 54 S G G -H TJ »tO dJ •H 01 XI x; cn <0 o x: 54 01 d) P fO d; d) TJ x: TJ TJ 54 dj G x: »p (U G 3 x: Q CO X! TJ tO ■tO G CJ «tO ij rO X5 d) TJ 44 > p Ü4 dl Ü X3 d) co Ä x: co co 44 G tn u» co M 4J to TJ rö M G U TJ 4J U u 54 4J t^ 01 >44 G p G :0 01 5H G C G d) J TJ tO G G ro to dl X! 4-1 C 0 cn < dl x: dJ dJ d) CO TJ 4J d) G u U fO 3 G 01 rH TJ 4J r4 M G k G X TJ C x: d) w cn XI 54 X! dl TJ tO < U N X! d) d) cn dl iH G dl u 44 •H u (0 dl 4-1 G dl G AJ d) tO 01 01 G TJ 3 d) d) TJ •H C G G o G cn P G X5 44 O dJ G N =to G p N O 4J rH rH (TJ •H •H C 4J 54 0 < Ü P > cn 54 P 4J dl x: (U 4J C dJ x: d) G tO (0 dJ dJ p EH 01 d) dJ C5 d) U Ü C3 x: p (0 54 4J u 4J CO dJ G G G 01 AJ N x: TJ x: dJ •H CJ tU d) d) G Dl x: dl G d) AJ G tO TJ d) G G '0 TJ- (U -H V4 TJ ja dl ca C U x: C TJ ca G J «(0 ffl dJ dJ ffi dJ 54 01 54 3 C 3 «tO u •H fO V4 d) dJ TJ x: 3 TJ dJ C3 '■a dJ E 01 3 0 (0 cn V4 rH •H OJ M dl 44 to AJ u 54 M G G x: 01 x: G rH cn G dJ x: Cl4 iH o 3 d) to cn cn P d) d) d; '0 G 44 0) 3 Cl< G 3 TJ «3 4J tO W TJ 0 G 4J N > 4J a dJ P G G Ä •<4 G < C dl G ^ p G X! N x: tO G 1-4 U dJ M 54 tn d) ITJ dl •H dl M to u dl 4J dJ (0 4-1 M o tO •H tO -H 01 dJ d) 3 4J Ä G E U) E d) G ■■0 TJ XJ H t^ d) d) •H Ä ^ 0) E TJ d) E cn < r4 Ü lU x: x: 01 d) x: r4 U •H tO TJ Ü E-« TJ 3 x: •H CO TJ dl dj sto M G d) •H d) P d) 4-1 p OJ G E tO dl 54 G d) G G G G 54 X2 < o G 4J 01 G G 54 x: U d) d) 4-1 G EH dJ U -H AJ V4 dJ V4 EH (0 x; iJ dJ d) a u QJ 4J TJ x: r4 TJ dl (U N d) H d) 44 Si G dJ Ü E tn cn TJ to «tO Ü •H 54 Cn E tJ 4J X3 AJ 54 M u 0 •H (TJ d) dJ 54 G rH OJ C d; dJ dJ G p dJ dJ G (0 G dJ d) (0 > cn Z •H s 0 (TJ O -H Oi E-« Q ro cn cn D N D Q > G o G to d) d) T) -Q C d) m 3 to 3 TJ N d) w > -H to Ü1 G -H 3 0 44 4J U 54 G AJ dJ AJ X! TJ M 44 tn r4 cn dl tO E 54 TJ dJ AJ G .0 TI dJ P d) 54 E -H dJ dJ XJ cn 01 x: C Dl < 01 0 =3 E > X3 Cn cn AJ dj d) G > AJ P AJ U cn X5 Ä tO M CN G AJ tO G 54 G G G G 01 cn U dl G d) G P 54 p dl p dJ 01 cn cn TJ d) cn OJ r4 dJ TJ TJ G 01 G dl AJ (0 x: -H 01 u E G x: 01 •H G 3 •H M A u d) -H dJ 'P E dl dJ •H TJ 01 dJ 0 < -H tO Cd > AJ P 3 G di <(0 M > rH ^ TJ G AJ p JH AJ x: X3 G dJ N Ü to G dl G N d) G Ü dJ XI C in AJ ■3 <0 (0 01 dJ G AJ Cd cn G d) AJ 0 d) AJ TJ J Cn tO G AJ M 54 CO cn xd tO tO Cd •H D dl G dl d) C Ü d) TJ U dl Cd CQ •H dj AJ x> 3 co TJ cn G TJ C iro co TJ G u G Dl G 01 3 G 0 cn E ro 3 O 3 OJ •H G 3 14 U dJ > tO dJ TJ G N rH TJ TJ G dj O dl x: TJ 01 C to 54 «rö (TJ m XI G dj CO G 54 tO TJ (0 0 Ä ^ dl u AJ 54 C .p M n4 TJ d) 3 U x: •H di cn dJ OJ •H dJ AJ U •H tn X3 co to G di VJ AJ x: !P •H P r- Cd A G u (0 co ^ G ^ (0 G Dl G G dJ to 3 rH rH P cn dJ (0 Cx^ TJ dJ Dl TJ G G to •H O G •H tO <0 dl x: E dJ P dJ 01 TJ u x; u TJ X! 54 3 Ü di •H U di tO dl U 54 to TJ d) co 01 rH n, 0 AJ •H TJ 54 a: G d) TJ G E G dl Cd •H rH •H •H dl TJ dj TJ (0 dJ G G dJ X5 U AJ •H dJ cn TJ -r4 G 0 OJ •H dJ TI TJ G to X) ta dl •H u tO 54 «(0 3 dJ AJ E M P E 0 t^ x: x: dJ G dJ co AJ u CI TJ dJ Cb cn dl to dj x; TJ G tO AJ Ü 54 CO G r4 dJ G G OJ (tj 54 dJ dJ •H —' CD dl < C S 3 TJ co u TJ xJ oJ k e cn (TJ G G g 3 4J dJ 4J m 3 . dj -H cn 4-t 1 ^ 4-i 4-) Ö1 dJ o -H CQ W fö to 4-) G d) to TJ to 54 dJ dl 3 dJ C «O dJ 03 G cn T> I TJ -HM (U tO 4J . - G ro 1 «o 3 (» I U tO tJ) M un M 3 O N ca dJ tO T3 ' dJ M TJ d) 4J G (U ^ k d) G M U Ä tO x: =3 =3 M ^ tO U «-I d) >4-1 ta d) - M T3 Cn x: 4J (11 G Ä u Ä d u 3 M M >4 M • > (U Q to f-4 .. .. a> r-< • u p a 3 G rö G TJ to 54 3 fO d) G dJ a> r-H Ä dJ -HEP, U cn G G dJ to -H G G d) -H CO cn rH to d) d) lU G 4J Ü M - cn i_l 'U -M J4 -H G tO M G G e =3 TJ 3 M -H d) M G 1-4 (U (iQ Cn P Ci- - M O d) M Ga M O tO d) ja cn d) TJ M G G G M p TJ N C -H p dJ 54 AJ dJ to tO to X3 dJ CJ ja to 54 AJ dl 54 > -r4 3 dl AJ AJ cn £} 54 dl 0 54 tM AJ tO TJ dJ G 01 P G (0 TJ cn C tO 01 •H U G di •H TJ dl 54 C s •H -g G p dJ r4 01 lu G P 54 Dl dJ G TJ •H TJ G dJ •H XI CO 0 AJ •H TJ dJ XI E 54 D < (D •e (O C N o ■D o "a m M W g Lu Xt O m (S iJ ■o g u 0) tn •H H H -H -H 0) U Pti U Ü d 4) VO iJ •3 4J d u CO u 01 -p C x: 4} CO 4) •H u (U o 4J TJ -H H ns d d i-t 4> C CU 4) k T3 r-i 4) •U 3 •H X 01 4) d 0) m -H U k 3 01 u fCJ rH 3 č x: 4) 4J U 4J cn C 43 cn U u C rH £ Ü tJ X a nJ 3 3 U «-I 4) 4) CM u u 4) 4) =3 TJ Ti •Ü (D d (Cj X u m 3 13 0> Ä i« C EH fO X u CO N TJ Ö Ü d k -H k 4J X -H 01 4-) e 3 4) -H 4J CO 4) «W 4J 4) XJ 3 rH 4) X C O 01 4} k N u CO X T! < u fC CO C X 0 CO =3 CO CO d X 3 J k 3 (0 > B •H •H rH cn 41 d iJ -H 4J 4-J 3 4} SOJ d 4J 41 4J CO tH CO u x: d fTJ x> M 05 4J •H 4-1 X CO 4J u t-\ 4J flj u 4J T) 01 N 4J CO Ü m -H X 4J TI 4J 01 — d d iJ J^ 01 W 4J s u C X u 3 3 4) 4) nJ 3 d 01 01 -H C 3 •H U 4) 4J k CO cn X u nJ G 01 4) ^ d •H y-i o •H k 4J iJ TJ CO u 73 4) d d nj 4) cn 3 d 'Ü d 41 ^ U-l C d X 4> X 4; 3 4; rH < d ■3 X (i> '3 4J 4) U X 01 U -H d X fa nJ k Ü •ü C •H CO u d CO TJ •H u 41 J 01 CO •H U Ti M-i 3 3 d 4J CO k •H 4) 3 01 D O (TJ CO X •H k N 3 4) Ti d XI (Ö C CO X k 4J u iJ 05 TJ 4J 4J 3 C 3 U 4-J T) 4J •H •H 4J d 01 3 TJ ^ C IXJ k 4) d •H 4J 4; =3 CO TJ d -H N d •H d 4) •H 4J 4) cn 01 4) C C TJ CO •H 01 0 d CO 01 k T3 k 4) •H > TS C k OJ -H .H d H r-{ -H 3 d •H x; k '4H 01 rH fO 4) CO d 3 •H X 4) rH u 4) (TJ rH u o 3 •H T) •H ■o CO 4) ^ 4j rH CO 3 CO 5h -H 3 d 3 d EH k l-i -H u 4) 4J 3 N 3 X iJ X «nj •H 4J 01 -H TJ 4J < 4J d tiQ H k TJ rH 3 k TJ CO 4J TJ 01 TJ d 4J «nj 4> d iH CO J^ 4J X 4J CO ö C X d -H TI £ Ü7J X 4; k 4J 3 01 «3 01 Ti (0 u «a Cd 4) LTJ <3 k 4J N M MH d G VH J k J 4-1 01 X X u X 3 01 3 x; 3 e 3 C d d « '3 01 M «3 U cn d (TJ 4) 4) -H < C 4) 4) M-l 01 d 41 U U •H 3 O iw 01 01 •H TJ u k T3 d 3 n 3 3 4) d U •H 4> •H e CO 4-1 4J d 3 k 0 N Q 3 TJ 3 ■H X A! • u (U u Q m T) — C (N fC — J i TI CJ 01 d ^ ^ u d d) Ä m flJ IT5 D (O 3 XI 4J n-l (TJ ^ TJ — }-( JJ 3 Ö Ä Cn — t<7J 01 •H ■a d 4J CO 3 N 4J 73 V4 0 X 4J X CO Ol d 3 01 •H d •H 4J k 4) X U 3 U4 TJ 4) d 4J TJ X Ü 4) CO U •H (X cn cn iJ d d 01 CO ^ 4J n u 01 s d 3 CO 4J OJ 4J U X 4J X TJ N 43 T5 =0 d iJ •H iH U 4J U -H C U T3 d s 4) TJ (M 05 Q «H 0 «4H '3 CO •H TJ < k 43 0 > 3 k X 0 X }H CO 3 4J E X 4J 4) Ü X u d 41 d N U 0) 0 TJ X TJ fO CD 05 OJ TJ 4J 4J d d =3 d S di TJ X 01 4) TJ -H 43 05 d a 01 d 01 d 43 01 i-> 3 05 X u d 3 -H 0 4J OJ d n d 0 u 4J 3 k 4J CO d X 3 3 4; cn cn TJ k fO CO 4J •H X e EH 4J UH •H cn d u 4J CO •H X 3 u 01X 45 -H di X Cd u •rl d k d 0 U C (TJ •H 4J rH 05 41 3 U 4) d 4-J X 41 d O) 3 rH Ti k 3 > d) 41 k u d d 4) nj CU 5115 Q 01 iJ 05 •H k •H X X U 4J rH 4) d X cu CO 4J 4J u 4J k OJ X 4J 3 0 X d cn 01 4) CO •H u TJ u 4) Ü u 3 d cn CO k 4J Ti cn Qi cn u CD 05 4) m 'OJ iJ CO 4) •ri 3 «5 e »05 3 d TJ 4J d) 05 03 ft Ti e 3 OJ CO d 4J k fj rH E- X X • d 05 4J ID OJ -a 01 '0 rH Ü u d 05 cn 01 d d 4J X 4J OJ d CO CO 43 J 3 TJ 4J (CJ <05 01 4J X 4J U 3 01 N TJ d rH rH 4-J X Ü TJ 4J 43 05 43 41 C 3 rH ft CO C cn •H d 01 > El rH 01 01 3 41 CO u 4J 01 -H 3 •H 3 •H •H 4J 01 d) d TJ rH 41 d N rH 01 01 cn d > d 3 fH d d •H TJ 4) U rH «3 41 01 41 3 d 4J 01 01 43 4> 01 k TJ 0 -H N 01 41 01 01 TJ •H 01 01 4J =0 > 3 csO 4) S 14H tia 41 d d OJ X -H 0 3 3 d 03 U 3 05 X 4J cn U 4) k d 05 43 4J OJ CO X (4-1 JH 01 TJ -rl 4J 4J u X 43 3 d W d 4J k TJ d 4J =3 01 N 4) 01 d u d 3 X 4J •H X 43 TJ d 05 X k 4J U X 4-J 01 VH TJ Di d 3 rH U 43 rH 4J d -H U 05 M 3 05 4-1 01 ft CO TJ X 4J d 3 X rH 43 rH •H •H X U 0 Ü Ti rH d b d A e d U OJ 4-1 CO CO k TJ fc 4J 4J 4} 4J X •H cn 4-1 £ 3 4] k TJ X 4J «H Ö 4-J OJ 3 d e 01 OJ 3 •H CO U 4J •H Ü CO m U 05 D 0 Ai iJ 3 4) ■■0 U Ti '3 0 3 4J EH ^ u 4J d TJ X CO iJ U 05 X u «3 01 41 4J OJ CO OJ E" C )H 1H 3 - 4J TI 4J X 03 ca T3 43 05 3 01 N d cn 01 4) 'S« rH cn « d 01 e rH o 43 TJ •H 01 3 4J TJ rH d U B 4) d d k d d X d 01 3 =3 k U 3 OJ O k •H Ü 43 u 3 -H u aj 4J CO 01 u CO 41 4J cn -H 4J N 01 CO > d •H X 4J d d 3 Q d cn u X k 05 4) d ;3 X 43 4J d OJ iJ d OJ u 3 d rH •H •H Ö TJ u •H E- k 3 m 4) a TJ 01 3 CO d OJ d 05 01 3 3 [b E 4J IM U 3 4) o. U U ft 05 X •H « d 01 <0 X X 01 43 41 X E H 01 ^ X 41 4-1 u u 4J Q 4J U X 4J N d ^ S 01 k X TI cn CO X U 10 41 X 01 d ta 3 k d 3 3 u ■•0 3 d u •rt fO fÖ 4) rH rH 41 fO 05 05 01 C 3 «u Ai TJ t(ö inj u 3 D N ^ C O U nj 3 d CO d 3 N 4) •rt X N ^ d •H cn u 0 d 03 CO 41 d TJ 01 TJ X d 43 01 4J k U C TJ •rt k k cn T-i 0) '0 3 43 d CO 43 43 4) 43 •H X X X 3 4-1 N 4J T5 TJ ■H C rH 03 N U e C\ U T5 41 •H X iJ d < U) 43 41 d OJ cn 43 43 4J 43 4J cn di 0) iJ 01 cn iJ •H Jh d CO X 43 ih d 3 0 OJ C 43 U-( TJ X 0 CO 05 Ü CO 43 ft 3 < CO 03 3 0 43 OJ «3 > 01 U VH cn d •rt 01 •H X «H d 43 M H 4J AJ TJ U • d d •H d T3 0 d d X 3 X ^ TJ u X d 4) 43 d 4> cn 4J 3 d 4J 4J flJ E T3 d nj 0 u (T3 N TJ •H X 4> AJ 01 N 4J 01 01 cn 01 G> M 05 E CO rH d 4) u M M 03 TJ d u 4J 4J U 3 u ft 43 4J W •H 4) d JH 3 Cd ft C Cvj k cn 05 0 CO k •H 4> rH TJ 3 U 43 43 TJ 05 OJ 3 4J 01 TJ Oi > 01 01 E X u d TJ 3 d 43 X CO M 41 T3 d d 43 k 4) 0 d 3 01 •rl •ri U ii CO 0 fO U d 3 TJ d 3 01 CO ro 05 •H d '0 CD TJ 43 J 03 41 m 01 d 43 rH u 43 43 43 X d fo q Dl Ol TJ 01 in 4J -rt cn 0-. =3 X X •H 01 E U TJ 4J TJ cn X 1 s VH 4J tO TJ 41 4J 41 CO 4) > C 43 CO '3 H 05 T) OJ d P3 01 TJ 0 N a U T) •rt X TJ d 0 ^ S V d d 43 «O OJ • d 01 d 01 CO d u d 43 43 cn N U 3 u •rt CO cn d •H d vo 01 rH U 41 '3 0) X •H 43 43 43 TJ cn TJ rH N TJ k 01 rH rH 01 cu 3 u Q 4-1 cn rv CO 41 k d 4) •H 43 U J-J N 43 U 3 e 4-J CO OJ •H 3 43 X i-h 3 iJ l+H 4J 43 3 X CO U 01 E d V X U U 3 ^ AJ rH TJ 3 X 43 cn •H d 0 =3 CO CO U 43 X Cd X CN N u d e 4) d TJ 01 fO CO d ^ 03 u U AJ d u 43 u 4J 4J d d X •H CO 43 T5 CO 43 05 AJ 05 3 o 0 45 •H 3 3 iJ 01 iJ d M -rt 43 > •rl tj b d a k 01 d cn N CO 4J 43 3 TJ X k c^ u 01 X 05 05 43 43 4J =3 P N X AJ AJ S05 4-1 4> 43 k Ü X U X 01 bi k S^ U fU 3 E •h t3 X 43 43 rö d U 43 CD 3 •H s d" N 43 CO 43 4> U 43 TJ CO •H 4-1 43 03 CD Ti rH 03 03 43 Ol ^ d 01 0 43 3 N TJ 0 43 AJ CO 01 TJ d d X 4) k U < U U T5 4-1 43 -rt d oj d U U X 4) TJ 01 X X CO ft CO rH .3 05 3 0 41 3 4> TJ d T5 E Ü 43 0 Ci:^ CO 01 T5 U u U Q n X 3 q p CO •rt •rt CO TJ Ol 0 '0 43 X 01 01 41 CO '05 ti 4J 3 CD 43 ■rt d S X u 43 U d d 4J 01 k U 0 Ai 3 3 cn TJ 4J 3 -H d X 3 Ö1 d cn U 05 4-1 Ol CO X d U U 4J 43 u cn 4J 01 3 0 X • N •rt •rt U 43 43 >0 03 01 •rl 01 X M X) T) d k 41 d 4J d X 05 01 ■rl X > •rH ? 43 d •H < 3 fd d 4J 43 AJ 43 43 •rt TJ 43 CD 4-J rH d U ro Ol 05 X T5 TJ 43 CD ^ § X M-l cn 3 3 01 •H rH t^ ^ t05 d k Ul TJ M 4-1 CO 3 3 rH N d 43 CO m 3 43 3 AJ 43 43 d 05 01 01 U CS3 43 U 3 U u rH 05 k AJ N CO 3 M X W) ■H X '3 d 43 •H 0 k 43 05 cn OJ CO 3 CJ k U?J CO ^ d 3 m d N > 05 X X k 4J T5 43 CO N 3 3 d •H 41 01 43 k -P U U 01 CO HH u 01 43 d k rH k 43 d 43 01 •H 43 k Cd d Ü 3 05 < ta d 43 d TJ 05 T3 bu 43 TJ 43 U d X 4) 03 •h rH d 4J X 05 > TJ k 01 43 iJ •h 0 TJ JH rH 43 lu k 0 01 U mh TJ AJ •rt cn 01 d > •h 4J •h 3 ft k 01 4) CO d •rt d X cn 4) d 3 3 43 U 4J N cn 4) 4> d TJ rH d 3 3 U k TJ 43 TJ 03 M 43 4J •h 01 > •rl 3 X ••H d iJ •rt 3 AJ AJ d -H ? X «W E d d T3 d 01 N 4J 05 4H d 01 d 43 i« k •h q 05 U (U 43 3 43 05 d U B rH 05 41 rH •rt 01 (4h cn 3 X 01 01 d X 3 4J SI ft X X 3 TJ fO rH k TJ • M u 01 d 43 CJ ft k cn Ü k U u d d 43 X d AJ rH rH cn CO CO CO 43 43 e s 41 u 4J TJ 4J ■U TJ > cn CO k ft 4] X k cn ■H e •H rH d E cn 43 43 T5 •rt CO yj •W < 0 43 0 0 -H U Q 3 OJ 05 E d u X TJ 3 4) m 0 •rt > AJ iJ 43 TJ 3 X 05 4J 43 u d 5H Q TJ TJ d (Ti TJ X CO U d U U CD 01 d 43 3 CJ d E d TJ ea cr> 4> U rH 4) X fN 05 01 41 3 n 43 •rt > 03 -Q M (TJ 4) 05 d d -rt •rt •H rH > > N 3 41 0 TJ J 3 C TJ d •H aj (U CO 3 C ro 43 CO AJ vo 01 01 X d d 0 Ti 3 3 •rt d E B d 3 E 43 •rt rH cn rH AJ d d d tO 43 43 43 43 X E k M X U E x: 053 tn 05 05 (T5 — 01 e CO M-f d 3 3 k cn 3 N N 4) d AJ AJ > 3 -rt d cn cn d 43 d 43 01 TJ rH 05 d d k k •rt 3 0 4) 4) 41 01 d X X •rt 05 0 01 d CO X d -rt 01 43 Ü 3 43 d -H k k 3 r) X 43 k AJ ••3 X X TJ d MH k =3 d 43 X 3 »IH 3 Ü rH cn k Ci. 3 — '0 CS| 3 < m Q cn U) k H 01 43 01 43 d •rt fi TJ -rt •rt O — 0 IM (D 01 H k 3 CO k TS 01 43 43 k H AJ X AJ 43 •rt E k X 4J k 43 4> E 3 3 N Ti 4J N N 43 d AJ d > Q "05 AJ 43 01 d 01 k X 01 •rt k 01 «3 u d TJ 4J VD S •ri 3 rH H X TJ rH d AJ u d 0 E 4J 03 3 N 0 TJ OJ E d > OJ X AJ 4J CO 03 0 d C\ CO d \o 0 01 0 k AJ 05 X d in k X 3 S 41 01 d rH 3 03 CO k TJ AJ TJ 01 k d AJ d k AJ 0 k OJ 05 43 Jj k 01 r-H rH TJ 03 43 41 rH X rrt iJ rH N C 01 X AJ 0 AJ 0 d cn k k N 4) > 3 01 =3 0 d CO cn d S 4H OJ 43 01 cn 3 4) X 0 d 03 d cn k 0 3 Ciw •3 43 k 3: 01 k TJ 03 43 k 0 d k 01 r- 43 k (TJ 01 k cr> d TJ 43 J < 43 43 E d > CO •i N E •rt TJ 43 CO 4) k 03 d TJ 4) ■■n} CO 3 N AJ S 3 N CD AJ k N AJ E 43 ■3 43 N 3 cn S 0 43 cn AJ •rt 43 n •rt 43 43 k 01 TJ TJ cn CO 03 E d £ CO 4J AJ k rtS 0 k 01 ü CO 0 J > 43 d •rt «H X 3 CO d 41 CO N '3 k 43 •rt k 05 AJ 43 X E d TJ 4J N •rt U cn 41 cn AJ TJ CO AJ TJ k 41 4J d •rt 05 0 '3 01 cn 0 k 03 03 14H d u C TJ D) N (U m (U 'O' C CO -H •H^incnscnuc 0) i3 rH 3 Ä 3 3 U C i3 k -r^ C rocDjj-o^-iajcoa) pjtJ cn x> C 3 O u 01 TJ -H S g . Q o rt D1 ^ 0) C 0) (D p W nj H > Q — J XI rH •d (U H M (D 4J m Xi O (U CQ « 0 X TD £ <3 1 1 0 ■o E '05 sm (0 C (D £ £ (0 (Ä 13 N C .N D 0) •O CO £ 0 y) C £ CO -o C D CD CO 0 TD 0 ü 'S 0 CO C ÜJ —T J-' d) d) •H o X) CO d CO d) TS d) x: Ö CO u d) CO u T} a 0 CO CO x: 4-) ü d -H dj CO d) d; XJ N 0) r-i 4J ia •rl dj CO 01 CO 01 d> C ü 3 CO CO rH ■H dj dJ CO O dl CN -H £ TJ -H M CQ d Ä d) u C •H •H ■V d; dJ H M dj iJ M X) CO CO 01 d d (u di 3 jj ^ r-i d) d) d) d d) CO CQ d) CO 01 d) d) S 3 dJ N ja Oi d d (C 03 di ij ^ XI Ol d) rH -H ftQ 03 JJ 3 Si fO !H Ü d) :0J d) d B OJ d 01 0 rH > •H d dJ dJ CQ JJ o dJ Ti d CQ dj o Ti G d dJ 3 d) 3 N C x: M-l Ä 0 3 0 s 03 3 _ g' s.s ca d) 4J Ü M -U S-S d -o D1 4) C -H OD m ^ ^ fO Ö 0) f-l -H C M »w •H -H (TJ U 0) ^ e iM O x: cci fO -H lu dJ 01 jj f-H •H Ol T) d •rj -H x: 01 d d 3 01 d) CO di 01 >0 «tO 4J dJ cn Ti 0 CO Ci- G Ol •H CO 01 d) 3 •H TJ d 3 d C 01 N rH dJ x: 3 d) dJ •H ca XI M d" rH C o O) d) 03 0 d> d) TI d) d 4J TI > Ol d X3 3 d) M 05 OJ d) G X 03 d) u ^ X! -H dJ U G" d> JJ C M ^ TJ M 01 dJ dJ T5 d d1 dJ x: ^ rH d J«; •H ro CO > Ü dJ •■rs 3 U 01 01 d) •rl CO 3 d) d d) B d) T3 d 3 3 dJ 01 d ^^ C d) 01 3 3 TJ u dJ d) (TJ d) 01 -H N N 0 TJ Ä > dj B d d > dJ ^ 01 01 -H 0 01 d) 3 d) d x: > 01 3 •H > N d d 3 C dJ d) d) d) 01 d) jj 3 XI 3 AJ 01 o -iH u CO rH X d) CO d 01 -iH TI JJ Ü tJ -H 3 d) Si -H C (0 T3 •H Ü rH JJ 03 -H d d TJ •H •H 4H Si to d) d) •H u X U -H 3 d) Jj ^ dJ o d; d U d d) m d) Si > 01 TJ d) Xi •H U 03 u k TJ O U 01 •H u to d) dJ u tO o ^ TJ 3 ij u d) TJ d) d} '-o dJ d CO dJ Ä •H o TJ TJ -H TJ U dJ dJ !H C d; JJ 01 jj •rl '3 01 « 4-J -H d1 dJ d CJ1 d MH 01 -H 4-) S 3 03 3 •H tn G •H 01 01 u 3 jj M ^ }H d •H MH d d) rH J3 d) d) •H •a 3 3 -o •O 05 Ü T3 73 dJ d <0 rH G X CO o ;03 JH TI 01 05 d U d jj JJ d1 d d x: M dJ M jj VJ 01 •H 03 3 u TJ 01 d) x: Si JJ d; d dJ •H 01 u > dJ •M d -rf o dj U a dj dJ > JJ > 05 d; d 01 01 3 k 01 dJ dJ d3 •H k dJ dj 0 TJ 4-1 B dJ > e •H H d) 4H Q 3 JZ > Ä Q fO H 03 X dJ N d) dJ dj u M ^^ d ^ d d) ^ JJ H 0 dJ 01 •H 01 b» Q TJ XI G 01 fH U G d) d) dJ X JJ 01 u G 01 3 =3 0 01 « 01 X G U 5-1 3 01 »3 01 dJ iH 01 m d) Si g d u U d 3 dJ d) fO > G 01 d) G JJ G JJ 3 rH d) •H G •H 01 dJ ^d 01 •H ^ u iJ 01 0 01 X 5 d) u JJ 3 •H •rl X Q u ^ a 3 0) row -H 01 Jj C C 01 OJ 3 -H - 4-1 01 aJ d •H X OJ 0 G u •H •H a d) dJ M 01 X >H d) 01 Ü d) XI d XI 3 rH M G 01 G 3 d; X rH 01 d =03 ^ •H d) TJ £ u C •H 0) 3 e £3 U ^ G < 3 dJ dJ JJ G fo X 0 dJ •rl > B 4-1 U ■H C Ä C dJ U d) k X CO d 01 u u d rH dJ dJ ■0 X (Ü TJ d) -rt d ^ u d d) C ttJ U1 TI d) rH 01 •rl X X d) Ü OJ X •H 4-1 rH Ü CO rH ja TI d •H C df d) d) d) m CQ Ä Ä V^ X M }4 73 ÜJ M Ü 3 p ^ CO CO d) 3 3 JJ 03 nj 01 -rl G G JJ d) 0 X AJ 01 Ü 4-1 G dJ •H 3 M G d; X X XJ u Ü CO •rl C d) -rl N d) d ä IH d) d; u dJ CO •rl JJ 0 3 -H Ui 0 d> CO 3 ^ 0 dJ G CO T3 0 CO 01 •rl C C dl (D 3 3 TI u X Vi JJ ü d> n3 ro 3 u G CO CO u M 01 rH U G •H 3 dJ d 01 JJ dJ •rl M 01 G dJ •rl 01 d) ^ d d) d) X) O 01 Vi £14 d 3 03 Vi rH PlH dJ JJ d) TJ 01 > d -H 3 4H 3 3 d fö 03 d) JJ 01 d 4H 0 dj X 01 Vi 01 X G '3 u g 0) u 01 d o «3 d) TJ VJ JJ d) JJ 01 •H G •H d ^ 01 -iH 01 4-1 dJ d 3 JJ 3 05 dl 03 TI d G e 03 0 dj X jj 73 U Vi dl d) 03 > ^ 01 C •H E 3 u G •H Vi d XI !0J 0 Vi 01 01 0 ^ G v^ U TJ Vi 3 0 a 0 E 3 TJ 0 B 01 0 105 0 d Vi tO 0 t3 3 0 Vi d X t3 jj 0 0 Ü jj fo »OJ > TJ «3 •H a, Vi Vi e 01 U 0 Q< M 0 3 to SH 0 01 Vi 0 TI 0 0 0 rH 73 H TJ ca d rH rH 0 m •h 03 3 X S TJ IX. X 0 0 u 01 d • jj d to X d d d 01 0 Vi o 0 0 •H d 0 03 3 TJ rH rH > d Vi •H 0 G - 0 o 0 n 3 01 -O 3 d JJ d 0 C 0 0 •h •h 01 0 jj 01 ffl 0 0 01 X X d X ü u nj Vi Cfl d 0 OJ 0 0 G Vi 5h u 'D '0 TI G 0 a X3 Vi 0 Ti CO 0 •H JJ 0 3 d jj 01 3 CO 01 •H d •H 03 0 0 0 CO 4h hJ G 3 01 > d 3 X jj 0 0 jj "3 u TJ jj 01 TI U rd 01 rH -H d 0 G 0 01 0 U ni •H •H d 01 tu jj X G -0 3 O» 01 M C ^ cn tu 01 C 13 nj CiQ (U ^ 3 x: £ (U d) CQ -O d) M -H Ä «O w U x; 03 ^ d ^ w d) en w u D1 rH 01 ■H 3 CNN fu ^ d 3 s il e 3 > -H > -H Q N 'tfl Q N — tH 13 H —UM X "q d JJ T5 '0 U u u 0 -rl X 0 0 0 G d 0 ^ CO 0 d X § g X X 01 X 01 Ü C TJ 01 TJ 0 d 0 TJ 01 C 'C jj u TJ 0 u 0 U ■ U •H (TJ G 4H M m •H JJ u 01 0 d U d C 5 X 01 JJ 3 X 0 d 03 E 4H 0 3 0 d 0 G X <0 d d 0 <0 3 u -r^ Vi •rl d d cn d 0 E X Vi 01 05 0 Ü X 3 d X3 X H 05 JJ 0 0 0 01 •H TI 0 0 G CO d X X •rl X 0 T3 0 0 0 rH i ^ X T3 X 01 JH G 0 Vi d > 3 JJ 0 0 u OI U G 0 X ca d •H X3 0 X u 0 d rvj -H 0 3 0 0 0 rH X 01 u G CD G >H to J 0 01 jJ 3 5 0 -H G 0 0 d 01 01 3 > 01 01 Ti Ü 0 d 3 3 ■■0 ■ 01 VI 0 01 Vi X3 X3 01 W S- k T3 0 01 3 < d 03 d •H TJ 3 TJ JJ rH e G X ■O d C 0 G Vi C 3 0 d 73 0 3 d 3 d 0 d -O 03 N d rH 0 u 05 3 03 0 3 TI 0 0 0 3 t>q 0 0 X •H ^ N 01 0 •rl 0 K Vi 03 TI M Vi u to 01 S Vi TJ 01 JJ TJ JJ 01 "O > 01 0 0 V 01 3 0 G 01 TJ 01 G 0 C 0 jJ ^ 0 G •H Vi E Vi d •H 0 Vi 3 01 d 3 03 u •H 01 d 0 0 > 01 05 T3 Vi 01 m -O U 73 0 C 0 E =0 3 d •H d £ T3 01 d 3 05 0 Vi ro jj 3 rH G JJ X 0 0 03 -rl G »3 0 G •h TJ •H X •h q £ 0 •h G 05 0 X X rH 01 }-i E X > TJ 3 4-1 X 0 O jJ 0 VI 0 jj 0 X 0 CQ jJ TI u •H 0 •H SOJ 03 0 3 U G CO tO 1 O U 01 X 0 Vi • 01 =05 CO JJ X VJ 3 0 01 Vi N N -H 0 ^^ G 73 jj Vi 01 3 0 0 01 73 0 G 0 jJ 4-1 0 X 01 U «o d3 3 lu 3 G d rH 0 0 U Si 0 0 01 X3 01 X3 Ol XI 0 ■e rH (a •rt u •h CtJ X t. • U n •rl rH X> X •h ü JJ tO G G Vi 01 d d U r-i •h 3 JJ 3 0 -Q E 0 G 0 G 0 d"" JJ tO 0 o 3 0 01 0 3 0 3 G 0 3 91 3 rH CO 0 Vi «H 0 CÜ X) G 0 i g 0 jj 0 X 01 •rl Vi •rl 01 T3 3 ■H 01 01 rH 0 C JJ Vi irts 01 m rH 01 0 T3 JJ G 01 Vi 01 u 3 JJ 0 0 TJ •h G tu 01 01 •h rH cn jj 0 0 0 X Ai Vi 0 01 Vi Vi 0 rH t^ 0 •rl '3 d nj N X 01 0 44 G -h •H d P 01 £ 03 TJ ü U 0 > G 0 0 •rl JJ G jj 3 E U Jj TJ Vi tO •H 0 k G VH •h h 0 3 CO ■3 1 CO 3 X 3 k 0 0 0 X jj rH T3 rö 0 > Vi 0 •rl 0 e 0 •H «3 0 •rl t-J £ B 3 0 Vi 0 01 0 0 3 CO X3 0 01 X rH G E CO jj 'O X u 0 -D 0 0 TJ CO CO 0 01 3 0 X -ri jj jj jj 0 0 U U 0 •H rH 0 Si X 0 0 u Vi 0 •rl jj T3 Oi n Vi u G U 01 Ol w 01 Ol e 0 •h > tO rH 01 u 0 jj X 01 0 X TJ s 'S d JJ 4-1 > -H -rt 0 -H •H G 0 IH jJ rH 0 (0 XI g" u G C X 0 U C 0 13 N d 3 X G rH H 0 TJ X3 Jj •H Vi 01 0 0 »w Vi M > Vi e 01 0 H 3 0 3 m TJ 3 fCJ 0 rH G 0 01 H jJ 3 X 0 »3 x> U Q. 0 0 0 rH 01 03 0 rH 01 G 3 rH 3 M E ZJ u QJ •H w 01 M -a o C CO -H d) cn 03 M fO OJ M TJ o» o dJ 0 JJ -H u X r-l •H 01 0 0 0 JJ T3 •rl X « X s 01 (0 G 0 JJ 0 Ü Vi Vi g. G 0 JJ 3 T3 0 TJ 3 0 01 73 TJ OJ JJ X Vi ■3 ° 01 U 0 •H X d 0 •H TJ 0 U 0 01 01 O U -H d 0 rH 0 to 0 -a iJ 03 0 T3 X JJ U G u u X Vi 3 0 0 >0 »O rH 4-1 cu X 0 0 JJ X 0 Ü4 4H =0 TJ 03 01 X U d •H 01 0 JJ 3 d JJ 01 TJ iw 0 X d •H 0 01 u 3 G U jJ •H :05 01 0 X rH T3 E •H 01 Ü :fO d rH G G to 1 01 •oJ JJ 01 3 d rH g 0 •H 0 Vi 0 05 VI rH 0 U JJ 0 d J-> N 0 ca X G > p X T3 U 0 U Vi G Vi 3 X 4-1 0 0 0 0 <0 CJ H 0 rH 0 3 -H a 4H 'Ö d S 3 N Q tu Vi ff 0 < TJ — (sa 3 0 d H 0 X C > 05 TI •3 (N ^ rH C V^ -H g C ij ■H Ä - E 0 dj cn C . •n -H dJ 4J -C m ^^ - Ö -H 3 C M d N dj 0 •H 01 «-f dJ - G o M Ö 3 CO dJ d) ^ 01 ro - ^ C XI -u rH .H -H Ü fc TD d) d) C U Di C C d; V4 dJ o =3 T3 > M-i C d> dj (i3 TJ d) 3 o •H IH rH Q dj Ä d) ■ Ü Ä CQ Ü I «-I 3 I »tö u •H 01 •a o ^ w o s: ta o u 0 •H 3 X 0 >H 01 0 3 d u S 0 Ti •H X 3 •H OJ CQ G JJ Vi 0 U 01 0 B u 3 3 rH fo 3 G 0 d d JJ r-i 0 OJ rH 0 JJ •H 3 OJ u C 0 Vi C Ol OI X d 0 0 0 0 JJ 0 0 d •H -a S > TJ JJ TI 01 G TI 3 JJ Vi G 01 C 0 0 G rH X (N 0 0 G 05 •H •H X 01 •H •H U d Vi 0 rH 0 01 0 0 !05 t^ 0 TJ G •H E d 0 E E jj TJ •rl 0 0 0 E 0 JJ rH OJ ^ G u JJ O jj 0 C3 •H rH 01 0 OJ •3 0 0 01 01 S 0 X TJ jj 03 G G G > 5 TJ X 0 JJ 05 0 d 0 0 G u G -a X T3 0 X 01 3 jJ 0 0 G u X G Vi 01 01 d U CÜ G 0 >03 rH 0 0 s d f3 G 0 X n B rcJ N TI 3 rH 0 TJ Vi r- G Ol TJ e G 73 0 0 rH d 0 G G d 0 cn 05 01 01 un — OJ P3 •H tU 3 03 »J I (T X "O XI Ui (D € <0 N I 1 d 4J •H d) JZ o •i ro u dJ iH X a tO iJ 44 rö 'S ij s: iJ X d u •H Ü dj CO C u ß d) 5-1 •rt o fd d) X) u CO Cfl d) ca d) iJ 01 5^^ x: C dJ u C M 73 •H •rt dj G U d) 73 ro dJ G D1 01 » fO s O 4J G M u 4J (T3 ij tO nj -C > •rt u G u to d) •rt o iJ u u •rt s: dJ T5 o O 01 -rt -rt to k 4-> d 01 d) tO 73 G G dJ d 'd XI G d; d) 01 •rt C tO G 4J G OJ s: u d) o> u o •rt 73 CO d CO d) G 01 rH SOJ G [X. o J d > 01 CO d; •rt G d) CO u G 73 •rt iJ d) -H 73 X ^ d) G U k a C •rt dJ ja dJ C nj 4J U 01 CO d 4-1 d) iH d 01 tU < G dl d) 0 01 r- •rt x: tO dl G dl U d) H •rt dl 4J 3 G to 73 4J •rt CQ un N d) dl G G dl 4J jj G CO G 4-1 G G dl X XI • e C dJ G •rt OJ (0 •rt dJ dl 73 G dl O G ra 0 1-1 G CO U d) G •rt rH dl rH C ra dl dl G > d> ^ dJ CO d) d) CO ra •rt 4J dJ •rt Si U 73 dJ x: d) d) tO d) ^ iH Si X) dl 4J W G u 01 4J '0 U 73 dJ 73 0 dl d 01 4) s: G e x: x: 5H •rt X) IH G 4J d CO ra X Ü G 3 dj d ra ra 0 73 73 G ra dl dl N 01 Ü 01 d d N e 4-1 G G x: X) XI ra G to u UH 4J N JJ d} d U 0} d 01 G ra x: 4J d d) d G rH G G d) Ü 4-1 N -rt Cd -rt •rt M G u 4H iJ G 73 ra ra ra tO d) d) 73 ^ 73 G to ra rH G 3 ^ d) d) o Ü C G d) G G ra G 4-) s: ra dl dl D u ftO m X! d) 73 d) 4J ira dl 73 dl 5H Ü 3 •rt dl !ro ^ u CO U 73 x: 4J CO XI -rt m 5H <13 73 U > E u •rt to to rH 73 V4 01 73 G d N e dJ AJ N tO (ü N £ d ra 5H dl X3 dl a 5H C U [ll G dl jJ dl G 73 C G G 5^ CO d) G dJ 4J X) •rt «0 0 4J 4J -rt dJ •rt dJ 01 d) d) d) J: dl dl O U ^ > e •rt •rt ^ Ö1 s: 4J 73 73 o ra 4J tn 4J d dl U =d 01 Ü iJ u dj C E G x: dJ •rt u dl x: 01 N 4J 4H CO G -rt G to M •rt d) ra rH u 5H dl dl 03 ra G 01 G JH « d M 73 -rt •rt 4J e 73 4-) to 4J 3 Ol s d Ol •rt •rt dl rH 73 u x: k U E iJ M to rH G 4J C iJ W •rt G d) (JJ ^ »ra d) G C 0 ra u iJ dl 6 0 d) dl x: d •rt x: m 73 d) 4-1 > dJ 0 > G •rt > 4-1 G u rH dl V4 3 ^ Ü 73 d) r-i <-i > d) 5 rH ra U -rt dl •rt k 0 iJ X} 0 to G ffl r-i r-i 4J ^ 73 ra rH G U -rt dl dl 4J > •rt < 4-1 dJ d) 0 Jd x: G G d) CO ra H G 4J CO dl CO u C N d) to G U d) ra 4J d G 4J < 73 3 rH dl di d) 4J CO •H •H J dJ CO ra 4H 4H O d dl C 0 rH G -rt 73 73 d) G dJ O ra ra dl rH d tO •H C 73 CO G G tO d) C dl G X x: G G •rt d) rH C£7J dl dJ G G dJ d G G dj u dl u ra dl 73 > ra G - un 73 d 0 dJ to G dJ G 73 ^ si G G CO 73 X dl 73 > CO to 4-1 ÖJ G ra x: •rt G dl OJ dl 5H dl 5H 73 G dl 4J w jj to dJ 01 tO 0 G u ra ■o 73 u 4J 4-1 dl •rt dl U •rt -rt dl d 73 •rt dJ tO dj :d 73 to tO jQ 73 X) dl to 73 73 ra d) G x: 3 ^ Ol 4-( G G 3 -rt dl 'd >d 3 G 73 U »ra dJ dJ 4-1 d dl ra 73 X3 U G x: •rt jj C d) 4-1 01 OJ fN G G 4J dl 73 G d) Ü ra 4-J d) d> d) «d u to CO ra 4J C dl G dl 73 d d) £ x: X} 01 d) N 73 4-1 dl u Si dl 73 »d d «H 5h ra 01 jJ u dJ >H -rt 4J jJ 4J u 4J -rt d o G tO d) •rt d) G 4-1 dJ ra 01 C x: G dl 5h dl }h dl CO }H 3 73 d d) > Di iJ 4-1 d) :ra G CO ra 0 u •rt 5h dl 5h •rt x: G dl dl dl C G k x: 73 4-1 01 > •rt dl dl 73 (0 3 u dl 4J 01 01 -rt 73 tO C •rt «0 G o •rt u G C 73 CO 4J dl ra 0 01 O x: o: x: d; d; to 0 G CO XI C G 01 (0 > •rt G CO u U d) 4J O) 5h u > dl dl dl ra 0 dl 54 01 V4 01 dl 4J -rt C •rt (V x> •rt 6i 0 x: x> •rt C dl G dl G U x: i-l 4J d> CO di Q > 5h u dl dl 4J d x: :ra x: CJ dJ dJ 4J CO x: 01 x: dl -rt -rt 4J Ol Ä 73 x: to 4J x: ra 01 4J E Ü G G d) 4-1 d u dl G u G u dl G G «H 5H CO "U ra dJ •rt d d) 3 G d ra AJ 4J CQ d ra d •rt ra dl ra V4 dl 01 G u 01 01 dJ ra Q B dl u G u 4J 3 5h dl 01 G 4J d) 4J •rt rH ra cq G G dl d) U x: 01 > m d M ^ •rt e G rH G rH G dJ G dl ra x: dl 01 to dl ra G Ol 01 d) X3 ra •rt d) G 'd d CO G > d) 73 G dJ 01 73 4H 73 73 5h dl X! u •rt 5-1 01 o 5h rH ra d C C dj G M M U x: s: •rt t3 to G G (U ■h 73 4J frt ■rt d d) ra d) dl dJ }h d) u 3 d to dl > dl rH d) 0) d) x: X> to 3 3 «d •rt dl dl 4J 73 01 dl G to 4J U ra xj ^ dJ 5-1 01 G 4H G rH •rt U dl C •rt to dl 01 tO id 3 dJ CO 73 d) d G G dJ dl 4J tO dl ra G dl tO G 4J Ci- ^ ja 4J G d d) 01 d) dJ ^ 73 J •rt •rt to d to dl 73 73 x3 •h &1 x: C 4J 73 dl ra G G U dl 73 ra 01 dl • > d G G U w d; d dJ 73 x: G 0 •rt tn 5-1 rH •rt 4H 4J rH d d C to n JH «0 C u dl tO d dl 01 U G ca CO fc cc: d} d) 4J 4J x: ra to 3 dl ra d dl •rt d -rt d) G G G 73 dJ G >H d) 4J XJ 01 U n 4J dl rH 73 CO U d) dJ k tO d) XI d) u G dl d rH G 5H x3 G ra a dJ -rt n 4J dJ ra tO J> to •rt •rt G G d •rt O rH d dl U dl Q 4J 4J Q 4J tO XI d rH d) Q 3 dl dl 4h tO 0 SH CO X) x: x: •rt G u G ra rH 73 73 73 CO d > ^ U dl u u CO d) d G u d) G G U CO n G3 tO dl d V4 01 to •rt •rt CN d) -rt r-i ra 0 4J ra fO ra G dl d ra E 73 dl dl A — a Pi A Q tU > CO J rH 3 E 03 E Q •rt 0 73 01 d dl 01 dl VH (O dl Oi E x: 73 dl G G d •rt 73 dl vo H 54 un dl 73 C CO dl dl 73 T3 C X ra tj Si ra ^ G dl > u d) 73 dl G dl dl JU d) to AJ dl 73 ra G x: 73 dl u dl 73 x: 4J U u G G E to to dl dl ra M dl 01 01 G XI G dl d) to d 01 V4 AJ X X tO u AJ dl •rt d 54 AJ •rt U dl G ft e "d AJ dl to u 73 u 73 5-1 [i3 G ft •rt G dl dl to 3 dl 73 73 x; u 73 3 •rt G U dl G d s: d dl 73 ra N ^ -rt J G G G ft S ra dl dl CO -rt 73 01 AJ U dl 73 G G dl 3 G dl d dl Si N dl rH =d x: 73 73 iJ G u G rH G ra dl ra dl M (U X 'oi 01 ft ft 73 u G to tO 5H dl d Ol AJ ■0 > 73 G C X 73 •rt d dl dl C G dl 01 03 dl d -rt ro AJ tj G dl E to -rt -rt ra dl CO T) to N G V4 A dl AJ U dl < 4J 01 ra XI dl CO G 54 CT» 73 G dl d dl 73 rH dl 73 t X d U tO to N G to d dl 01 4J ra - 0) C -H d o 4J (U d) aj m 4-1 5-1 m (U I4_l H »I« H d) O m AJ e G 03 0 -rt d 5h 5H X AJ G AJ dl ■d CO AJ dl dl U k dl AJ 54 01 X dl X •rt dl 73 Ol •rt 01 G G X G d dl dl JH d U d G 4J »d ra Ol G U <4-4 G d X ■0 dl •rt d) •rt S AJ N dl 73 CO u 54 U u G dl ra dl X ^ ^ -rt CO 03 X ■g (N G dl G «ra dl G X dl G J CO dl Ü to dl tO to X to G X dl dl 0 ra dl A G •rt to G Q X N ^ G C iH tO X Q '0 ca X dl U X tO < rH rH r- N ra to 01 dl 73 X dl X ra dl G to dl 5-1 ra in 01 dl 3 G G 'ra X • dl s Ol •rt 5H 03 dl dl ft G 3 M X •rt G dl d 3 to Č dl X V4 dl 0 X •rt G d) U S dl ra 73 dl Ol dl G dl AJ CO E dl M > G >d 73 dl dl 73 dl Ol U :ra O •H G 01 -rt Ol 4H 01 dl X dl AJ d> > CO 73 AJ E ■D dl dl C G G X »d dl C AJ ^ G tO 73 dl to E dl •rt X rH to •rt rH > ■rt u d X U X 73 AJ O G rH dl 73 dl u rH dl d G AJ X to dl dl u AJ > d dl dl X E dl •rt AJ •rt •rt dl tO u dl 3 G to ID ra u N 1 JJ dl X tO dl dl JJ AJ AJ dl X •rt dl dl JJ dl S X O tO d G !H X G E X u 0 dl 01 CO X Ü 73 dl ra C d dl G AJ tSJ dl dl G dl < u u to to N d 54 •rt to d Ol CO AJ 54 dl rH X •rt E dl dl AJ dl 5H X JJ X 0 3 X dl X C CO dl X T} -rt )H dl d dl 54 "0 d a dl N 4H < 73 u (D 73 U G dl d j^i -H tO dl dl rH rH to 4J 73 G C C •rt 73 d AJ rH G 0 73 dl dl Q 4H -rt Vi dl d) dl X dl IM ft Vi C dl G k Cb Q 73 -ri rH X dl 01 to dl u d dl 73 £ 4J U JJ d G dl G tO O) -rt tO -rt to Si a X ra dl ra VD Ol Ol dl G dl IH dl dl ■d ra -rt X AJ X dl ra G • rt 73 dl 01 73 dl M 5H 4-1 rH AJ N tO E dl 73 MH AJ G 'w to G G 73 U dl ra 4-1 jJ < G G ra G u G P» N X sra E dl .. 73 u u - dl 73 ra G dl AJ 73 G to X g .1= E IH to dl ra 01 X G '0 <13 dl U 73 •rt G dl 01 ra U ^n t O CO a •a > rH :3 CD Ä TJ (UOJCtieCUdJTD ----- ij ro 3 e C (U C 3 m £ D ... — C N (U u ra 4.) -H ^ C N u -H cn -IS iS a; < rH I V-l TJ -H 4-1 I (U ^ a : vj C -H (ij ^ I fi) C C u G -H C -D U - 4-) Ä C , !0 C C H SL 01 r-H ~ G -H -( « ' ft OJ G < Gl TD • Ol O q M-l ; I C s: s s u (U y P OD 4J tO to iJ ^ Ö1 <0 t -0 d ^ r-| I C rH d) o I -H 73 > d) . £ C -H U I d) dJ 0 C • Ä dj d G X N CQ G 4-) d) n C 4J d) o 01 u CO n3 d r-i w - w k d d) o < G 73 •H 01 C 73 C d d 4J rH n s 73 dJ e C M •H m x: 25 j:: .d CO Ä d) n e o o K! 3 W ^ m Ä u dj u d) N ^ ^ 4J d 4J d) 73 tO CO >H d) Jj >H Ol 5-1 O « dJ > 01 73 C G d) d >fÖ •H ^ dJ 73 U Ol d) s.s Si « OJ ■ u ni iJ ■o ^ i; q OJ u SH M Jj CQ ^ 4J N ^ 0) 4J ^ tn u r-i (U ^ r-i rH rH O 3 — > N N rt 4) o « H > dl dl dl o t3 73 03 G Vi C dl ■■0 ra Vi Ol X X dl 4h dl Vi tO d X dl dl ra tO > •rt 01 73 G to dl d dl <43 Ol 73 (n •rt •rt G 73 Vi 73 -rt G X G dl d o d V4 m dl AJ u ra X dl V4 ra 73 CM d X dl rH u •rt lu to G c<75 G m Vi -rt Ol dl G tO 73 d dl dl rH 73 dl 01 73 G AJ Vi G ra M ra X ra X Vc to u dl Ol dl dl > G G > d r-i to aJ -rt dl dl dl G 73 ra H •rt 3 dl V4 Vi Vi dl dl dl C 73 > 73 o H M dl 01 -rt dl 73 tn to ä G •rt -rt dl tO G d) G V4 -rt 01 U -rt X d AJ dl ra u 4H dl •rt Vi 4H > dl 73 E d> V4 3 03 V4 tO X dl > »O 01 Vi > ^ X G d r- dl dl ra rH to 5h X 3 ra X to N 73 •rt AJ U to X G 'd 73 dl G u dl G 73 •rt to AJ G AJ d dl X G ra 01 G ra d ra G G C os < G dl d -rt dl to to CO E u OJ 01 G to ra E 73 P •rt -rt u > dl V( dl 01 3 dl dl G C > AJ > 73 •rt d X to Vi dl G CN u JJ =0 73 rH •rt X X 73 U Vi u dl G 0 73 dl •rt X ra G G 01 Vi (0 X < d to 01 Vi 01 O d dl G o G N > dl d dl G AJ Vi dl un 73 0 dl UH ra > 73 4-1 3 Vi 73 dl AJ 73 G 73 dl dl 0 01 C X •rt U AJ dl dl Vi ra •rt ft X 73 tO u to AJ to Si dl G dl G -rt < dl tO G V43 G dl dl O) dl AJ 01 01 Vi 73 dl dl dl G 01 01 73 d Vi X G C3 =0 dl 73 dl > X G u> G 3 dl G > X -rt '0 tO dl X CO Ol H H G 0 d dl to to Ol •rt rH -rt -rt 73 X G X -rt AJ tO u dl i -g ra _ - C R O 4) K iJ S x: u ^ Ü D1 (N -H Ö — ^ C m ti 0) (O m ■H H (U XI (V x> ra w 0) (U tsi « rH ■H 0) EH U d) 4J