00f | t GLASILO caSavtUi TEDNIK TRBOVLJE, 16. XII. 1964 - ST. 51 - LET6 XVII - 20 DIN 24. DECEMBER -PRAZNIK LITIJE LITIJA. — Te dni so v Li tiji začeli s prvimi priredi Ivami na čast 24. decembra — praznika občine Litija. V prihodnji številki našega lista bomo del vsebine namenili prazniku Litije, na kai že zdaj opozarjamo. PRAZNOVANJE 20-LETNICE OSVOBODITVE Vlil. kongres čestitamo pripadnikom jla ob 22. decem- ZKJ ‘naj posta- BRD " NJIH0VEM PMa,,KD ne zgodovinski Z IZPOLNJEVANJEM ZASTAVLJENIH NALOG V NASI VSAKDANJI PRAKSI V nedeljo je v Beogradu končal z delom Vlil. kongres ZKJ. Potem ko je bila sirrcjcla resolucija osmega kongresa o. bodočih nalogah ZKJ, je bil sporočen izid volitev novega CK ZKJ. Na prvi seji je CK ZKJ na predlog tovariša Leskoška ponovno izvolil za generalnega sekretarja ZKJ, tov. Josipa Broza Til ar. Novi član CK ZKJ je postal Hrastničan Marijan Orožen. Generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije, Josip Broz Tito, je v zaključni besedi poudaril, da je sedaj na vseh komunistih in na vseh delovnih ljudeh Jugo slavije. da še dosledno za vzamejo za uresničitev na kongresu sprejetih sklepov in stališč. •>Nikoli prej nobenega našega kongresa ni spremljalo toliko ljudi iz vseli krajev naše dežele, kakor je sprem Ijalo ta kongres. To pomeni, da je naše ljudstvo hotelo vedeti, o čem smo tu govo rili m ali smo dovolj razumeli potrebo po izpolnjevanju vsega tistega, ' kar naše ljudstvo pričakuje od nas. Lahko rečem, da bomo te sklene uveljavljali zlasti za to, ker je naše ljudstvo s tolikšnim zaupanjem spremljalo ta naš kongres. Sklepe pa bomo lahko izvajali samo, če nas bodo podpirali vsi naši delovni ljudje. Cc govorimo o tem, kateri kongres, denimo, je zgodovinsko važen, tedaj je treba poudariti, da noben kongres ne postane zgodovinski samo po tem, o čemer so na njem govorili in kakšni sklepi so bili sprejeti, marveč po tem, kako se nato ti sklepi izpolnjujejo. Tako naj tudi ta kongres postane zgodovinski z izpolnjevanjem zastavljenih nalog v naši vsakdanji praksi. To pomeni, da moramo preiti od besed k dejanjem.« LJUBLJANA — Izvršni odbor GO SZDL Slovenije je pred k ral k im sklenil, da bo ob 20-letnici osvoboditve v Socialistični republiki Slove ni ji zraven proslav v obči nah, delovnih organizacijah in drugod centralna prosla va \r Ljubljani, združena s proslavo 20-letnicc osvoboditve mesta Ljubljane. Proslava 20-ielnice osvoboditve naj pokaže naš celotni socialistični družbeni razvoj, osnovni poudarek pa naj bo na samoupravnem uveljavljanju delovnega človeka. Titove misli ■ Zaradi Izredne aktualnosti objavljamo naslednje misli ■ iz reierata generalnega sekretarja ZKJ »O vlogi Zveze ■ komunistov v nadaljnji graditvi socialističnih družbenih ■ odnosov in o aktualnih problemih v mednarodnem delav- ■ skem gibanju ter v boju za mir in socializem v svetu«, ■ ki ga je imel na VIII. kongresu ZKJ: OCENA OBDOBJA MED VII. IN Vlil. KONGRESOM ZKJ Od VII. kongresa ZKJ nas loči obdobje, polno zelo pomembnih družbenih in političnih, dogajanj po svetu in v naši državi. To je bilo obdobje dinamičnega razvoja-v našem notranjem življenju, obdobje naporne ustvarjalnosti v graditvi naše države, v graditvi družbenih odnosov naše socialistične skupnosti. Dosegli smo velike rezultate v industrializaciji in preobrazbi dežele, v ustvarjanju podobe nove Jugoslavije. Materialna baza naše družbe se je zelo povečala. To nam sedaj omogoča, da hitreje napredujemo k izpolnjevanju našega gospodarskega sistema, v katerem je še precej pomanjkljivosti, ki jih moramo čimprej popravili tako v korist posameznikov kakor tudi v korist vse naše skupnosti. Vendar pa ne bi bili dosledni komunisti, če se ne bi kritično dotaknili raznih negativnih pojavov, ki so spremljali naš zelo dinamični razvoj. To je naša naloga na VIII. kongresu. Potrebno je, da bolj smelo odpravljamo negativne pojave, ki še vedno spremljajo naš razvoj in našo prakso, ter da čimprej uveljavimo socialistična in humanistična načela naše ustave. Ta kongres mora bili kongres pogumnega, dosledno revolucionarnega čiščenja naše poti od vse«|irjfelegd kar nas še vedno vleče nazaj, od vsega tistega, kar seJ^iji nadaljnje krepitve vloge delovnega človeka na vseli poaiočiih odločanja o družbenih vprašanjih. RAZVOJ DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA Za obdobje med VII. In Vlil. kongresom ZKJ so bili značilni veliki dosežki In uspehi socialističnih sil naše države Sistem družbenega samoupravljanja In neposredne socialistične demokracije je postal osnova našega celotnega gibanja, poglavitna oblika upravljanja gospodarskih m družbenih zadev. Ni naključje, da se hiter In dinamičen gospodarski napredek, dosežen v lem obdobju, ujema z močno uveljavitvijo družbenega samoupravljanja in vloge delovnega človeka. V tem obdobju se je delavsko In družbeno samoupravljanje še naprej uveljavljalo kol najučinkovitejši sistem v razvoju naše socialistične skupnosti. (Nadaljevanje oa '2 strani* Veliko zanimanje za delo Vlil, kongresa ZKJ -t m« | ‘J uilUMJt. - Za delo Vlil. kongresi« Zvez* komuntsttn IngosU-vijc je vIhUhIo v vsem Zasavju Iz* j-edno- /»uiiflyt»j*. Delovni ljudje Zasavja so .ob radijskjh In televizijskih sprejemnikih spremljali ves leden delo kongresa. Mnogi klubski in drugi prostori, kjer so bili nameščeni televizorji, so bili mnogokrat premajhni, da bi sprejeli vse, ki |ih je zanimalo delo kongresa V času Vlil kongresa ZKJ |e bila v delovnih organizacijah, po sindikalnih organizacijah, Šotah in drugod vrsta zborovanj, na katerih so člani ZK iti delovni ljudje razpravljali o kongresnem gradivu in i> nalogah. ki izhajajo iz tega. Družbeno politične organizacije, delovni kolektivi in drugi pa so VIII. kongresu ZKJ z brzojavkami in pozdravnimi pismi zaželeli kar naj večji uspeh. Občinski komiteji ZKS vseh štirih zasavskih občin pa pripravljajo za prihodnje dni konference članov ZK ln delovnih ljudi, na katerih bodo delegati govorili o VIII. kongresu ZKJ. Občani Zasavja! Aprila 1965 bodo VOLITVE, ker poteče mandat polovici odbornikov skupščin in poslancev. Kandidate bodo izbirali zbori volivcev. Da bi zagotovili vsakomur možnost sodelovanja pri sestavljanju predlogov za zbore volivcev, so bile ustanovljene pri občinskih odborih SZDL volilne komisije, ki zbirajo (evidentirajo) predloge. Da bi bile priprave na volitve čim baljšc, da bo res sodeloval vsak občan, predlagajte preko katere koli organizacije ali kol posameznik volilni komisiji občane, ki jim zaupate to odgovorno dolžnost. Predloge pošiljajte volilni komisiji pri občinskem odboru SZDL. Posebej opozarjamo, da so bili v zadnji številki »Zasavskega tednika- objavljeni pregledi volilnih enot, kjer spomladi 1965 poteče mandat poslancem republiške skupščine in občinskim odbornikom. Občinski odbori SZDL zasavskih občin ’ HRASTNIK, LITIJA, TRBOVLJE in ZAGORJE OB SAVI Nezainteresiranost! Za zadnje sestanke podružnic KO SZDL na področju trboveljske občine sta značilni naslednji dve ugotovitvi: • v središču mesta (Trg revolucije, Trg svobode, Šuštarjeva, Kešetovo, Leninov trg, Trg. F. Fakina, Vodenska) je bilo treba sestanke ponavljati zaradi slabe udeležbe ob prvem sklicu; * sestanki podružnic Nasipi, Žabjek, Ribnik, Hohkrautova. Kolonija 1. maja, Neža pa so bili izvršeni prvič! Na sestankih podružnic krajevnih organizacij SZDL na področju trboveljske občine so razpravljali o nalogah v zvezi z zbori volilcev ter o uspešnosti zborov volilcev, o odnosih na relaciji občan — odbornik — občinska skupščina ter o krajevnih skupnostih in njihovih bodočih programih. Tam, kjer bodo pomladi volili novega odbornika, pa so začeli tudi že z evidentiranjem možnih kandidatov; izbirali pa so še kandidate za vodstva krajevnih skupnosti ter volili nova vodstva podružnic in delegate za konference krajevnih organizacij SZDL. Doslej sta bili izvršeni konferenci KO SZDL na Dobovcu in v Čečah, v Centru bo 23. decembra, na terenu F. Fakina pa M. decembra; do 26. decembra pa bosta Se konferenci v Gabrskem in Zasavju. Ker člani SZDL ugotavljajo, da so bili obveščeni o sestankih podružnic KO SZDL, je treba po vsej verjetnosti iskati vzrok za dvakratni sklic sestankov v centru prav v nezainteresiranosti. V mestu posebnih problemov ni, zato tudi ni članov SZDL na sestanek (Kešetovo pri 460 članih — ob IL sklicu 17). Poudariti še velja, da je bilo na sestankih podružnic SZDL malo neposrednih proizvajalcev, inteligence In mladine. (ma) ZAHTEVA TRBOVELJSKE MLADINE: ŠOLSTVU USTREZNO MESTO Mladina Trbovelj Je imela prejšnjo nedeljo svojo letno konferenco, kateri je prisostvovalo 73 delegatov Iz mladinskih aktivov v občini. Konference so se udeležili tudi številni gostje; žaj se večina povabljenih iz delovnih organizacij na nedeljski konferenci ni pojavila, kar spet kaže, da povsod še ne vrednotijo mladine v polni meri. Uvodni referat je imela Anka Gosak, dosedanji predsednik. Omejila se je v celoti na — zadnje čase verjetno eno najaktualnejših problematik — pereče probleme v našem šolstvu. Kot drugje v Sloveniji, je tudi v Trbovljah »Obisk v Mlečni« Prejšnji teden sem se oglasila tam, da bi videla, kako je vsa stvar stekla. Po prvih štirinajstih dneh so bili vsi, ki so tam zaposleni, precejšnji optimisti. — Zdaj se vidi, da Je bil takšen obrat Trbovljam res nujno potreben, so mi povedali. Ne samo posamezniki, tudi gospodarske organizacije se zelo zanimajo za nas; takoj po prvem Januarju Jim bomo pričeli dobavljati tople malice. Vsak dan prihaja v*č ljudi na kosilo in večerjo, marsikdo se Je že želel abonirati. — pa boste uvedli abonmaT — Bomo, toda ne pred novim letom. Abonenti bodo Imeli 15 popusta. Praktično bo to tako: abonent bo dal 10.060 dinarjev m bo dobil bone za 11.500 dinarjev. "Tl boni sploh ne bodo zapadli, se pravi, da sploh ne bodo vezani na posamezne dneve, torej bodo nekaj takega kot denar. Z njimi se bo dalo kupiti karkoli, ne samo kosilo ali večerjo, pač vse. kar bo tistega dne v obratu na razpolago. Dalo se jih bo celo apel zamenjati za denar, torej bodo res vsestransko uporabljivi. — Koliko pa stane kompletno kosilo? — Do sedaj še ni stalo več kot 350 dinarjev, to Je najvišja cena to je všteto vse: Juha. solata, sov, ki so tovarniški. Imamo eno kuharico, ki ne dela prav nič drugega, kot peče pecivo. Tako Je seveda vsak dan sveže, ker nam nikoli nič ne ostane. — In kaj še prodajate v večji merit — Največ kav pa tudi čajev, nato kosil in večerij; razen tega prodamo vsak dan tudi precej malic. Mnogi pridejo po kosilo ln ga nesejo na dom. — Problemi, gotovo se Jim tudi vi oe morete Izogniti? — Problemov ne bi bilo, če bi imeli večjo kuhinjo ln kvalifick-rano delovno silo, ker bi si takrat lahko privoščiti marsikaj, da bi popestrili naš Jedilnik (lahko bi npr. miksali razne sadne mešanice in podobno). — Imate stalne ali prilotnostne goste? — V glavnem samo stalne. V tem kratkem času so se ljudje iz (predvsem) bližnjih gospodarskih organizacij privadili na nas ln zahajajo sem vsak dan, v . glavnem na malico pa tudi na druge obroke seveda. — Ker ste že mlečna restavracija, vsaj po imenu, kaj pa prodajate od 'tega? — Razne mlečne jedi. toplo ln pa še raz-pljače. če bi bil še kakšen takšen obrat kje niže, v dolini, od koder marsikdo samo zaradi tega, ker Je daleč, ne pride sem. - Kaj bi lahko še dodali? — Napišite še to, da bomo imeli za Silvestrovo celo noč odprto. Dom Svobode bo namreč priredil silvestrovanje, vse jed! pa bomo seveda pripravili v naši kuhinji. Razen, tega bodo gostje Jedli lahko tudi po želji v naših prostorih. Prevzeli bomo tudi strežbo, razen legi pa bomo del prostora, kjer so mize, izpraznili — tam bo nekakšno i pomožno plesišče, ker bodo iz dvorane napeljali zvočnike. In za konec? Na svidenje In veliko uspeha še vnaprej ln predvsem veliko zadovoljnih gostov. N D. šolstvo želo problematično. Tovarišica Gosakova je poudarila slabo opremljenost trboveljskih šol, majhno kapaciteta in pomanjkanje strokovnega kadra. Posebno poglavje pa predstavljajo podatki Pedagoškega zavoda, ki je v svojem Informativnem biltenu nakazal veliko število odpadlih ur v trboveljskih srednjih šolah. Nadalje je predsednica opozorila na pomanjkljivosti, ki se porajajo pri počitniški praksi dijakov po delovnih organizacijah, saj ponekod uporabljajo dijake kot nadomestno delovno silo v času letnih dopustov, s tem pa seveda dijaku ne nudijo prav nobene tehnične vzgoje in spoznavanja delovnega okolja. Prav tako ni zadovoljiva družbena vzgoja v naših šolah, zanemarjeno je štipendiranje, slednje pa vsekakor izvira iz neurejenih kadrovskih služb. Mladi se še vedno premalo izobražujejo preko Delavske univerze. Pri odpravljanju teh hib bo morala mladinska organizacija odigrati zelo pomembno vlogo in odločno zahtevati, da se pri izdelavi družbepega piana za lelo 1965 postavijo ta vprašanja na prvo mesto, konkretno: šolstvo naj najde pravo mesto! Sekretar ObK ZMS, Ciril Urek, je v koreferatu govoril o mestu, ki ga naj mladi imajo v pripravah na skupščinske volitve, nato pa je sledila razprava, kjer je bil poudarek ponovno na problematiki šolstva, kar je še en dokaz več, kako Si mladina res prizadeva, da na tej konferenci v celoti pokaže vso pripravljenosl reševati in nakazati te probleme. Veliko so razpravljali o vzgoji mladih po šolah, o vzgoji in o sistematičnem izobraževanju mladih v delovnih organizacijah, o izobraževanju pri Delavski univerzi in posebej o mestu mladine v tej instituciji, o ne preveč zavidljivem položaju dijakov, ki se vozijo iz drugih zasavskih krajev v trboveljske šole, o vlogi in vzgoji mladine v specializiranih organizacijah in o vključevanja mladih v kulturna društva. Bogdan Steh, direktor ESS je v razpravi opozoril na netočne podatke Pedagoškega zavoda o odpadlih urah pri pouku na Trbovlje srednjih šolah. Pozdravil pa je odločitev mladincev, ki so se zavzeli za rešitev sedanje situacije v šolstvu. Mitja Rotovnik je v svoji razpravi nakazal, kako se naj mladi lotijo reševanja vseh težav. Na konferenci so sklenili, da si bodo prizadevali pri izboljšanju materialnega položaja osnovnega in strokovnega šolstva, da bodo skrbeli za dosledno izkoriščanje sredstev delovnih organizacij za izobraževanje, zavzeli se bodo za pravilnejše štipendiranje, sodelovali bodo aktivneje v predvolilni dobi in nadaljevali z akcijo za dvig produktivnosti dela. Za novega predsednika so izvolili Jurija Kovača, dosedanjega člana ObK ZMS Trbovlje in člana mladinskega aktiva v Mehaniki. (žak) Zan miva statistika Iz poročila o delu Oddelka za medobčinske V iu jc v ovci. v v o v.. jv...«, «xy««u«, _ Razne miecne je krompir (testenine ali ril), meso* mrzlo mie|to, jogurt ln prikuha In vselej Se kakšno ufine brezalkoholne pecivo, kruha ne zaračunavajo. — Kaj pa pecivo, gre -v denar? ~ KakSna pa Je dosedanja re-• — Prodamo ga, kolikor ga spe- akcija obiskovalcev? čemo in Se več bi ga, če bi bile __ , . . h zmogljivosti kuhinje večje. ~ Prostor Jlm )e v4eč- dobr — Torej ga sami pečete? “ Postijo tu, le marsikdo nam — Sami ln to vse. razen kek- Je že rekel, da bi bilo zelo dobro, (Nadaljevanje Iz številke 50.J ■ ZAGORJE OB SAVI: V enem letu Je opravila medobčinska tržna inšpekcija na področju zagorske občine 189 zapisniških pregledov, od tega kar 56 v trgovinah. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti ln kršitve veljavnih predpisov in norm v poslovanju Je bilo Izdanih 87 ureditvenih odločb ler podanih 40 prijav Javnemu tožilstvu; v upravno kazenski postopek pa |e bilo predlaganih 44 pravnih in fizičnih oseb. Opravljenih Je bilo tndt več sestankov s trgovskimi delavci, na katerih so razpravljali o nekaterih nalogah trgovine. V trgovini na drobno so Inšpektorji ugotovili odstopanja od cen pil masti In olju ler sladkorju In pri nekaterih drugih artiklih: na podlagi ugotovljenega stanja so bili Izvršeni tudi ukrepi zoper kršilce. Tildi pri proizvodih, ki niso zajeli v predpisih » kontroli cen. Je bilo opaziti postopno podražitev, ki pa Izvira Iz povišanja cen trgovine na veliko in proizvodnje. Označevanje cen prodajnim artiklom sc Je v trgovini znalno izboljšalo (nekateri prodajalci so bili ln ngotov-ljenlk tudi več odstopanj od pogojev za promet živil ln njihove kakovosti, zlasti pri prulzvodnji. Trgovine se na primer doline označiti vrsto sira, “/» maščobe, ime Itd. Zaradi prekoračitve roka trajnosti živil pa je bilo samo v eni trgovini izločenih iz prometa 35 kg margarine. Opravljena Je bila tudi občasna kontrola tržnega prostora v Zagorju oh Savi In sicer z namenom, da se pregleda prodaja pridelkov s strani zasebnih kmetovalcev Inšpekcijski organi so pregledali tudi poslovalnice obeh gostinskih podjetij, Gostinstva Zagorje In Medijskih toplic. Po navodilih zveznega tržnega ln sanitarnega Inšpektorata so se ugotavljale tudi priprave ae turistično sezono. Ket nobeno od gostišč ni Imelo ustrezne odločbe o sposobnosti kleti za prodajo odprtih vin, Jc na predlog tržne inšpekcije posebna komisija pregledala gostinske kleti In dala svoje mnenje za Izdajo ustreznih odločb. Potrebnih odločb o ustreznosti kleli nimajo tudi zasebni gostilničarji. Prt njlt Je bilo opaziti, da so v več primerih sami kupili večje količine grozdja In lako proizvajali mošt In vino. kar pa je v naspiolju s predpisi. Kršilce predpisov J« trtna Inšpekcija predlagala v kaznovanje sodnikom za prekrške. Ugotovljeno Je tildi bilo, da zasebni gostilničarji ne vodijo knjig v ažurnem stanju In |e tako kontrola nakupa 1» prodaje otežkečena. Razgibana dejavnost | Tudi na področju hrast- ■ niške občine so v teku se- j Stanki podružnic KO SZDL a in konference krajevnih ■ organizacij SZDLi 18. de- j cembra pa L o zasedal a splošni družbeno-politični ■ zbor občine, na katerem j bodo razpravljali o gospo- ■ darski problematiki komu- ■ ne ter o analizi dela ob- J činske skupščine in njenih g organov. V nedeljo, 13. decembra, i so se zbrali člani SZDL v g Praprotnemi v Turju in na I Marnem ter na . Dolu in na ! terenu Hrastnik — gornji g del, pa pred tem. V Turju ■ in na Marnem se je zbra- J lo blizu 30 °/e č' mov a SZDLi zadovoljivo udelež- ■ bo so zabeležili tudi na j Dolu, kjer so med drugim g razpravljali o krajevni ■ skupnosti In o izgradnji g krajevnega samoupravnega i sistema ter o nalogah or- J ganizacij SZDL v zvezi s g predstoječimi volitvami. ■ Na konferenci krajevne J organizacije SZDL Hrastnik I gornji del pa so še posebej J podčrtali pomen javnosti g dela vseh organov, raz- ■ pravljali pa so tudi o iz- jj vajanju gospodarskih in g drugih ukrepov. Razgibano dejavnost or- g ganizacij Socialistične zve- J ze pa je čutiti v vseh I krajevnih organizacijah, g posebej še tam, kjer bodo S imeli te dni letne konfe- I renče. Posnemanja vreden sklep »Sijaja« • Zveza borcev v Hrastniku je že dalj časa opažala, da lji patronata je v tem, da dobe Prav gotovo bodo borci pobilo treba nekaj ukreniti v zvezi z zaposlitvijo borcev, ozi- prioriteto pri zaposlovanju zdravili to gesto Sijaja, ki pa roma njihovih otrok. Problem sicer zaenkrat še ni bil povsem prav ti, ki so je najbolj po- ob tem seveda prevzema do-nerešljiv, je pa bilo videti, da bo v doglednem času postal trebnl, ker je v Hrastniku ločeno obveznost, razumljivo, vse bolj pereč. Ker si je bilo treba že vnaprej zagotoviti kljub precej razviti industriji v okviru svojih gospodarskih rešitev nastajajočega problema, se Je Zveza borcev povezala še precej razpoložljive delov- možnosti. Da bo ta akcija s Sijajem, da bi skupno poiskali ustrezno rešitev. Upravni ne sile in prav zato bodo za- uspešno stekla, bo razen tega odbor in delavski svet delovne organizacije Sijaj sta sprejela poslovali predvsem člane ZB potrebno tudi sodelovanje sklep, da bosta prevzela patronat nad zaposlitvijo borcev, in to na res primerna mesta, vseh ostalih forumov v obči-njihovih olrok in invalidnih oseb. Mnogo Je tudi takih otrok se bodo pa na svojem delov- ni, ki so za to poklicani, borcev, ki so bili rojeni prav v tistih težkih časih, ko je za nem mestu seveda prav tako normalno življenje vsega primanjkovalo in jim je zaradi tega trudili za čim boljši uspeh de-nujneje priskrbeti lažje delo kot pa takim, ki so zrasli v lovne organizacije kot tudi ugodnih rezmerah. Prevzeli bodo lahko lažja, montažna dela. vsi ostali člani kolektiva. Bo pa treba nuditi tem ljudem pri ZB se je dogovorila tudi z Sijaja, Zveze borcev, pred- deiu pomoč pri strokovni N. D. Seja volilne komisije Prejšnji Hrastniku teden je bila v volilne zavodom za zaposlovanje de- sednik hrastniške občine Mi- vzgoji, kar ima lahko veliko Hrastniku prva seja volilne lavcev, da bodo v Sijaju za- lan Babič, predsednik SZDL vlogo pri razvijanju podjetja, komisije, ki deluje pri občin-poslovali le tiste, ki bodo do- Martin Klinar In ostali zastop-bili priporočilo od Zveze bor- niki družbeno-političnih organizacij. Najprej je predsednik delavskega sveta Sijaj predal cev. Ta patronat Je pravzaprav edinstven primer v Sloveniji, vendar je upati, da ne bo VSAKO SREDO VAS OBIŠČE VAS ostal dolgo in da se mu bodo predsedniku ZB sklep o pa-pridružili še drugi. tronatu, le-ta pa se je zahva- » ZB se je dogovarjala tudi že m za njihovo razumevanje do z upravo Gradbenega podjet- doraščajoče mladine Iz družin WWW0K4, ja. ki naj bi zaposlovalo tiste borcev in zaželel, da bi bili ki imajo medsebojni stiki še naprej tako uspešni kot doslej. Smisel borce upokojence, prenizke pokojnine. V soboto, 5. decembra so se v prostorih Zveze borcev v Hrastniku sestali predstavniki TEDNIK skem odboru SZDL, na kateri so razpravljali o programu dela komisije in še o nekaterih drugih vprašanjih. Na seji so sklenili, da bodo v 3 volilnih enotah na terenu in v 1 volilni enoti med delovnimi organizacijami izvedli anketo v zvezi z evidentiranjem kadrov. Dogovorili "pa so se še. da bodo pripravili tudi posvet o kadrovanju. HRASTNIŠKI TABORNIKI PRED NOVIMI NALOGAMI Hrastnik Seja Skupščine občine Hrastnik V soboto je ,bila v Hrastniku 20. skupna seja obeh zborov Skupščine občine Hrastnik. Na dnevnem redu je bil sprejem vrste odlokov ter poročilo o delu svetov občinske skupščine. — Zaradi aktualnosti obravnavanega gradiva bomo o seji podrobneje poročali v prihodnji številki našega lista. Dosedanje delo hrastniških tabornikov je bilo uspešno, kljub nezadostnim finančnim sredstvom. Na občnem zboru 14. novembra so pregledali svoje delo v razdobju 1963—1964 in sprejeli smernice za nadaljnje delo. Ta organizacija je bila od ustanovitve leta 1954 pa do 1960. leta ena najuspešnejših v Sloveniji in si je tudi kot prva priborila trajen naziv •Partizanski odred«. • Danes šteje 160 članov, od tega 85 v starosti do 14. leta. Zaradi takšne strukture članstva so pravilno usmerili svoja prizadevanja v usposabljanje in vzgojo najmlajšihi v povezavi s šolami pa so našli tudi ustrezen kader, strokovno in pedagoško dovolj močan za izvedbo začrtanega programa. Za še boljše delovanje je važno predvsem troje: notranja ureditev organizacije, sodelovanje z ostalimi podobnimi društvi in uvajanje novih elementov v taborniško dejavnost, kar vse bi napravilo program privlačnejši za večji del mladine. Pri vsem znova nastopa vprašanje finančnih sredstev, brez česar še tako prizadevno delo ni učinkovito. Za ilustracijo še besede sekretarja Zveze tabornikov Slovenije, Vilka Frama: »Finančna sredstva sicer niso neposreden vzrok za uspehe. so pa nedvomno pogoj za uspešno izpolnjevanje taborniškega poslanstva. V Sloveniji imamo, že več kot 20.000 aktivnih tabornikov. Nova odredna uprava sl bo prizadevala izpolniti nalorje, ki so Jih taborniki postavili v svoj program. Upajmo, da ne slabše kot letos.« TIM naših inšpektorjev inšpekcijske službe za Zasavje Pregledano Je bilo — med drugim — tudi poslovanje mlinarjev, takih, ki imajo obrt ali pa so jo opustili letos ali pa prejšnja leta. Ugotovljeno Je bilo, da še vsi opravljajo obrt, čeprav so obrt odjavili. Določen uspeh je dosegla tržna Inšpekcija v akciji proti delovanju črnih vinotočev. Več oseb, ki so se ukvarjale z nedovoljeno prodajo alkoholnih pijač, je bilo predlaganih v kaznovanje. Vendar pa velja omenili, da kaznovalna politika občine Brza Palanka in nekaterih drugih občin v Socialistični republiki Srbiji kaj malo prispeva k odpravljanju nedovoljene prodaje vin. Opaziti pa je, da pomagajo prodajalcem vin tudi domačini. DELOVANJE SANITARNE INŠPEKCIJE ■ TRBOVLJE: Sanitarna inšpekcija nadzoruje Izvajanje 58 zakonskih predpisov na področju epidemiologije, higiene prehrane, higiene dela, komunalne higiene In prometa, šolske higiene In kontrole živil; Epidemiološko stanje je bilo v obravnavanem obdobju v Trbovljah dobro, saj ni bilo pojavov nalezljivih bolezni. Inšpekcijska služba Je kontrolirala prijavljanje In odjavljanje nalezljivih bolezni, izvajanje dcslnfek-cij, cepljenje prebivalstva proti nalezljivim boleznim Itd. Julija ln avgusta je bil poostren nadzor pitne vode* ker Je bilo eviden- tiranih nekaj obolenj z neznatnimi prebavnimi motnjami. Sanitarna inšpekcija Je ’■ zadnjem času pregledala štiri šolska poslopja, pri čemer je ugotovila, da sla slabo urejena objekta v Čečah in na Partizanskem vrhu, kjer bo treba opraviti nekaj popravil. Sicer pa Je bilo ugotovljeno, da Je zdravstveno stanje šolarjev zadovoljivo; Izstopa le precejšnje število učencev s prvimi znaki deformacije hrbtenice. In sicer zaradi nepravilne šolske opreme. V sodelovanju z Inšpekcijo dela je sanitarna Inšpekcija opravila osnovne preglede v Mehaniki, TIKI, ELIT in Tovarni pohištva. Pregledani so bili tudi samski domovi. Po pregledih so bile Izdane tri ureditvene odločbe. V področje higiensko-sanltarne službe spada nadzor nad vodnimi objekti, napravami za vzdrževanje snage In čistoče, prevoznimi sredstvi in postajališči ter nad drugimi objekti. V letu dni je bilo odvzetih In analiziranih 220 primerkov vode, ki so bili z redkimi izjemami bakteriološko neoporečni. Organi Inšpekcijske službe so pregledovali vozila za prevoz potnikov, kontrolirali so Izvajanje odloka o komunalni ureditvi, sodelovali so pri opravljanju gradbenih pregledov Itd. (Nadaljevanje sledi) Naročam »ZASAVSKI I E I) N I K « Pošiljali mi ga začnite takoj — z dnem Priimek in ime K roj, ulica, hišna št. Pošla l-nslnoročni podpis -4 ? SO - ® •e o H < 8 i- H 8* ffl| Op- 2 ~* N c ESI * r 5£ $:!• c. O r , r T » r 0 Konference KO SZDL V dneh Vlil. kongresa ZKJ so bila v številnih delovnih kolektivih na področju zagorske občine zborovanja, na katerih so govorili o kongresnih materialih in o pomenu kongresa. — Na sliki: zborovanje v »Lisci-«. Na občinskem odboru SZDL v Zagorju ob Savi smo izvedeli, da so doslej opravili letne konference že v krajevnih organizacijah SZDL v Čemše-niku, Podkumu, Zagorju — Toplicah, Senožetih, Kolovratu in Ravenski vasi. Udeležba na konferencah je dobra, razprave pa izredno razgibane Člani SZDL govorijo o pripravah na skupščinske volitve, o delu krajevnih skupnosti in tudi o odnosu odbornik občinske skupščine — občan in obratno. . Na konferenci KO SZDL Zag^-je — Toplice pa so zraven tega govorili še o vzrokih na neaktivnost občanov v organizaciji SZDL in za slab obisk zborov volivcev. Predvsem so ugotovili, da je čutiti premajhno aktivnost neposrednih proizvajalcev, čeprav bi bilo želeti prav obratno. V naslednjih dneh bodo opravile letne konference še ostale KO SZDL; v nedeljo, 27. decembra pa bo zadnja konferenca SZDL, in sicer v Tirni. (ma) Skupščina o inšpekcijski službi Ker smo o poročilu medobčinske Inšpekcijske službe že pisali, bi se danes dotaknili nekaterih mnenj, ki smo jih slišali na seji zagorske občinske skupščine, kjer so med drugim tudi razpravljali, o poročilu te službe za obdobje od oktobra 1963 do oktobra 1964. Skupščina občine Zagorje je gorju konstatirali, da se je mo, upoštevati pa moramo, da sicer izrekla priznanje medob- marsikateri inšpektor »izgub- je njena tehnična oprema zelo činski inšpekcijski službi za ijal« v svojem delu in ga ni slaba in da je ta služba šele njeno delo v preteklem ob- opravljal v skladu s predpisi, začela in so pred njo še vse dobju, a je kljub temu bilo Zaradi takšnih napak je vča- perspektive, daljša praksa pa Slišati tudi nelcai kritičnih sih Prišl° do nepotrebnih in ji bo dala tudi potrebna in siisati tudi neka) Knucnin (kgr se je pozneje izkazai0) točna napotila za čim boljše tudi nekaj pripomb na omenjeno problematiko in delo. Tako so v Za- Razprava o delu sodšča Iz poročila Občinskega sodišča pravne pomoči še ni, na seji za-Trbovlje za leto 1964 Je razvid- Sorske Občinske skupščine pa no, da Je Imela ta morajo Zagorjani sedaj hoditi Trbovlje. Žal se Je tu porajal spet gek nov problem Namreč, v Zasavju ni pravniškega kadra! včasih celo smešnih razprav na sodiščih, stroški samih obravnav pa so bili zelo veliki in predvsem nepotrebni! V Zagorju je bilo tudi precej negodovanja glede dela tržne inšpekcije. Te pomanjkljivosti bo morala v prihodnje medobčinska inšpekcijska služba odpraviti, to pa od nje tudi pričakuje- izvrševanje njenih zadev. Iz razprave naj še podčrtamo misel, da je treba v najkrajšem času pospešiti delo urbanistične inšpekcije, pridobiti enega sanitarnega inšpektorja, preskrbeti sodobna tehnična sredstva in uvesti strožji kriterij glede HTV Zaščite pri vseh delovnih organizacijah. (žak) ODBORNIKE JE ZANIMALO Na petkovi seji Občinske skupščine Zagorje ob Savi so bili na dnevnem redu tudi odgovori na vprašanja odbornikov. V zvezi z ureditvijo krajevnih poti je bilo poročeno, da je posebna komisija izmerila te poti po vseh okoliših v zagorski občini. Komisija je te poti tudi kategorizirala, sama ureditev poti pa je zdaj vprašanje posameznih krajevnih skupnosti. Neki odbornik je tudi vprašal, kdaj bo končno razsvetljava (javna) v območju, kjer je odbornik. Odgovorjeno je bilo, da so prav te dni »poslali vso zadevo naprej ustreznim forumom«. Nadalje Je bila tema v tej točki dnevnega reda tudi vprašanje statutov krajevnih skupnosti in financiranje le-teh. Zvedeli smo, da so sredstva krajevnih skupnosti na bankah blokirana, ta to pa je treba iskati vzroke v organizacijskih pomanjkljivostih krajevnih skupnosti. Zakaj so prekinili z < gradnjo prodajalne Peko v Zagorju? To je bilo sledeče vprašanje, odgovor pa je: sredstva so bila zagotovljena, ni pa bilo potrdila banke, da se sredstva lahko uporabijo za to Investicijo. (žak) so se zavzeli vsi odborniki za to, ustanova ne- aa se ja probiem kmalu reši, saj kaj težav glede kadrovsko-per-sonalnlh vprašanj. Tako še ved no vsi kadri nimajo ustrezne Strokovne Izobrazbe. Poskusni sistem nagrajevanja po uspehu dela Je pozitivno vplival na delo uslužbencev, čeprav norme sodnikov In norme drugih uslužbencev če niso dobro usklajene, tako da še vedno prihaja do prevelikih odstopanj. Stanovanjski problem še vedno ni rešen In se morajo takorekoč vsi trije, sodniki voziti v službo. Sodišče financirajo tri zasavske občinske skupščine: Trbovlje, Zagorje In Hrastnik, žal pa so te skupščine, zlasti Trbovlje, odobrile veliko manj sredstev, kot jih Je planiralo sodišče za potrošnjo v letu 1964. Sodišče se Je tako snašlo v nezavldnem položaju z nekaj dolgovi In poleg tega so morali najeti še kratkoročni kredit. Ce pri vsem tem še upoštevamo dotrajanost samega Inventarja In podražitev pisarniških potrebščin preko leta, lahko ugo tovlmo. da Je treba to vprašanje pričeti reševati člmprej Zadnje čase precej govorimo o pravni pomoči. In kaj bi glede te lahko rekli za Zasavje? Pravna pomoč se v Zasavju še ni razširila, tako obliko dela lahko zasledimo le v Hrastniku, kjer daje pravno pomoč enkrat tedensko odvetnik Iz Trbovelj, prav tako Je tudi v Trbovljah. V/ Zagorju Modernizacija m To Je dejstvo, ki globoko bode v oči, zato naj se delovne organizacije (saj se pri njih zlasti kaže pomanjkanje pravnikov) In druge organizacije nekoliko zamislijo nad tem. Poravnalne svete naj bi v bo- PROIZVODNEGA PROCESA JE BILA NUJNA! Vsa naša Industrija gradbenega materiala je v razvoju. To še posebej velja za zagorsko INDUSTRIJO GRADBENEGA MATERIALA. Z ureditvijo silosov za apno in premog ter z industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi 60.000 ton kosovnega in 30.000 ton doče izvolile krajevne skupnosti, mehanizacijo nakladanja premoga je bilo odpravljeno »tesno hldrlranegi apnai po oprav- mnenje sodišča pa Je, da bi pri vsaki krajevni skupnosti organizirali po en poravnalni svet s tremi člani In njihovimi namestniki, medtem ko drugje teh svetov ne bi uvajali. Pri sodstvu Je opaziti, da Je v primerjavi z lanskim letom po-rastlo število kazenskih zadev za 9 'It, medtem ko gospodarski kriminal Iz pristojnosti tega sodišča ni porastel. Pri mladinski kriminaliteti odpade največ kaznivih dejanj na tatvine, poškodovanje tujih stvari In na neupravičene uporabe motornih vozil. Vsa kazniva dejanja so usmerjena torej na družbeno premoženje V primerjavi z lanskim letom ni videti porasta te vrste kriminala, tudi ni primerov huliganstva, drži pa, da bodo morali skrbstveni organi občinskih skupščin posvetiti več dela z problematičnimi mladoletniki, za to pa so potrebni Izšolani socialni delavci. (žak) grlo« v prizadevanjih za povečanje proizvodnje. Na podlagi' proučevanj so v Industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi tudi prišli do ugotovitve, da Je treba v naslednji fazi rekonstruirati naprave za granulacijo apnenca, s čimer je pogojena maksimalna proizvodnja v obstoječih pečeh. Delavski svet je tedaj sklenil, da je treba popolnoma mehanizirati kamnolom v obratu Apnenica I. Vzporedni z mehanizacijo pa naj bi reševali tudi vprašanje pomanjkanja delovne sile za težaška dela v kamnolomu. Stara klasična dela bodo zamenjali stroji, zaradi česar se •• o-zmanjšalo tudi število zaposlenih od 197 na okrog 157| vendar to zmanjševanje števila zaposleniah ni tako pereče, saj sprejemajo v IGM na delo čez poletje tudi sezonsko delovno silo. V kamnolomu Apnenice 1 je zalog apnenca še za okrog 25 let. Zaradi tega ni čudno, če je kolektiv zagorske Industrije gradbenega materiala vnesel v predlog 7-letnega plana razvoja gradnjo modernega apneničarskega obrata. Surovino za ta obrat bi dobivali tudi v razširjenem kamnolomu sedanjega obrata Apneni a II, kjer je po ocenah okrog 30 milijonov kubičnih metrov apnenca. Gradnja modernega apneničarskega ibrata naj bi potekala etapno, omogočila pa bi občutno povečanje proizvodnje. Zdaj letno proizvedejo v Ijenih rekonstrukcijskih delih pa naj bi proizvedli letno okrog 200.000 ton apna. Razumljivo je, da so predvidevanja odvisna predvsem od stanja na tržišču. Industrija gradbenega materiala je v precejšnjem razvoju v drugih republikah: na trgu pa bo vsekakor uspeval le tisti, ki bo ekonomlčneje gospodaril, ki bo Imel manj stroškov, večjo produktivnost dela itd. »Letos smo se vključili tudi v Izvoz. Hidrlrano apno izvažamo v Libijo. Naša naloga pa je, da izvoz v prihodnje še povečamo,« je še dejal v pogovoru tehnični vodja zagorske Industrije -gradbenega materiala, Emil AJtič. Zaključeno tekmovanje »Akcija PRK in MRK v krajevni skupnosti« Aprila lelos je glavni odbor RKS razpisal tekmovanje v počastitev 20-letnice RKS in dneva mladosti. Tekmovanje je imelo namen vzpodbuditi prizadevanje pomladka in mladine na vasi, v tovarnah in šolah za konkretne akcije v krajevni skupnosti in v najtesnejšem sodelovanju s krajevno organizacijo RK in z drugimi činitelji. Za tekmovanje je bilo iz- ših organizacij. V oktobru, ob branih nekaj konkretnih na- zaključku akcije, je prišla log, za katere vlada med našo tudi ekipa RTV Ljubljana in mladino zanimanje in k) se lahko še bolj razvijajo. Te dejavnosti so: akcija za higiensko urejanje soseske, se seznanila z delom organizacij. O nagradah, ki so vzpodbuda za nadaljevanje dela RK urejanje vasi, stanovanjskih še to: prvo nagrado je dobila naselij, poti, igrišč, telovadišč krajevna organizacija Litija, Itd.; vse oblike pomoči bolnim. starejšim in Invalidom; pomoč pri otroškem varstvu; zbiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev; prirejanje razstav zdravstveno-vzgojne literature ln razdeljevanje literature RK; konkretna reali- T # # • • Litija četrto pa krajevna organizacija Šmartno. Nagradi v znesku 70.000 din in 30.000 din bosta izročeni v mesecu decembru v Litiji. In v prihodnjem obdobju? Leto 1965 je »leto podmladka in mladine RK«. Naše krajevne organizacije bodo postavljene pred nove naloge In pričakovati je. da bodo organizacije s področja litijske občine spet pokazale kar največ prizadevanj In ponovno dosegla uspeh. Miloš Djukič racija zaključkov predkongresnih konferenc mladine RK (skrb za mladino: prebrana, prostori za vozače, higiensko varstvena zaščita mladih delavcev In vajencev). Tekmovanje je trajalo od 15. aprila do 15. oktobra. Prijavilo se Je 163 krajevnih organizacij iz 42 občin. V akciji je sodelovalo kar 42.128 članov podmladka tn mladine RK. Namen akcije je zares uspel, kar kaže udeležba. Iz občine lilija so se za tekmovanje prijavile tri organizacije, tn sicer Vače, Šmartno In Lilija. Delovanje teh organizacij je pokazalo res lepe rezultate, zalo je odločitev o nagradah samo dokaz, da so podmladkarjl in mladina RK zares uspešno delali. Delo je spremljala okrajna komisija, ki je tudi pregledala delo na- Smarski pionirji so obiskali oskrbovance doma počitka »Tišje« v Črnem potoku Janezek, pazi ■ Prometne nesreče na področju občine Lilija so v padu, so nam povedali na oddelku za notranje zadeve občine Litije. Od 1 januarja do 10. decembra 1964 je bilo skupno 78 prometnih nesreč, ki so povzročile za 9,916.300 dinarjev škode. Pri teh nesrečah jedilo osemnajst oseb težje poškodovanih, petintrideset lažje, tri osebe pa so izgubile življenje. Ce pogledamo vzroke, lahko ugotovimo, da |e povzročenih šest prometnih nesreč zaradi vožnje po levi strani, šestindvajset zaradi neprimerne hitrosti, štiri zaradi vinjenosti, triindvajset zaradi neprevidnosti, zaradi neupoštevanja prometnih znakov. Novice iz Šmartna Prosvetni delavci sindikalne podružnice šmarske šole so pied dnevi obiskali osnovno šolo Hudinjo pri Celju. Najprej so sl ogledali vzorno urejeno okolico šole (park, učni del vrla, Igrišče, sadovnjak, razne nasade), ki jo urejujejo učenci skupno z vzgojitelji. Nato so Imeli občni zbor sindikata, kjer so razpravljali o Izboljšanju materialnega stanja šolstva, o stanovanjski problematiki, o doslednem uveljavljanju družbenega samoupravljanja ln nagrajevanja po delu ter o Izboljšanju življenjskega standarda prosvetnih delavcev. Ob koncu so Izvolili še petčlanski izvrš ni In tričlanski nadzorni odbor. Pred kratkim so se na pobudo občinskega komiteja ZKS Litija sestale vse tri osnovne organizacije ZK na področju Šmartnega (teren, Sola In Tovarna usnja). Na posvetova- nju so obravnavali tudi mrtvilo, ki vlada že dalj časa v političnerg življenju Šmartnega Po živahni in uspešni razpravi so se dogovorili, da bo potrebno v bodoče mnogo bolj pomagati terenski oiganizaciji ZK In se vključevati v druž-beno-politlčno delo ne samo v tovarni ali ustanovi, ampak tudi na terenu. Na ta način bodo posamezne organizacije lahko na novo oživele pa tudi zbori volilcev bodo bolje obiskani. Tako bodo mnogo uspešneje reševali razne probleme,-kot so otroško varstvo, kulturno življenje,izboljšanje položaja delavcev, ki prihajajo lz drugih republik in ostalo. -s Ostali vzroki pa so: nepravilno prehitevanje, neprevidnost pešcev (en primer) in pa devetnajst primerov brez krivde Iz analiziranih podatkov se vidi, da je učinkovita prometna vzgoja predvsem na šolah m v delovnih organizacijah. Zlasti je program vzgojno vplival na starejše občane, predvsem pešce, saj je prišlo po njihovi krivdi samo do ene prometne nesreče Kakor Je razvidno iz podatkov, je vzgojni program manj vplival na voznike motornih vozil — do devetinštiridesetih prometnih nesreč Je prišlo po njihovi krivdi. Največ nesreč se pripeti v popoldanskem času, ko občani največ koristijo javne ceste. Čeprav so prometne nesreče v padu, se na področju litijske občine posveča promet no-vzgojnl varnosti čedalje Razširjene svobodne dejavnosti Na šmarski šoli so precej razširjene svobodne aktivnosti učencev. Med najbolj množičnimi Je planinski krožek, v katerega Je vključenih približno 80 pionirjev. Mnoge je pritegnila Zasavska transverzala, ki Jo bodo »prehodili« v dveh letih. Prvega izleta se je udeležilo že nad štirideset planincev, Sindikalna organizacija ni odigrala svoje vloge Delegati občnega zbora sindikalne organizacije v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno pri Litiji, so usmerili svojo razpravo predvsem v to, kako je potekalo letošnje poslovanje, kakšni uspehi so bifl doseženi odnosno kakšno vlogo so pri tem odigrale subjektivne sile, zlasti še sindikalna organizacija. Dinamičen razvoj gospodarske organizacije in problemi, ki so se v zvezi s tem pojavljali, so silili člane kolektiva, zlasti pa še člana sindikalne organizacije, da temeljito delajo po tem vpiašanju. Opaža pa se, da sindikat pri tem le ni odigral prave vloge, kar je razvidno že iz same udeležbe na sestankih, ki je bila včasih zelo slaba ali pa sestankov sploh ni bilo. Diskutanti so opozarjali predvsem na napake, ki so se pojavljale skozi vse leto. Prav zaradi tega, ker je ta delovna organizacija še v neprestanem razvoju, pa bo terjala od članov kolektiva še večje angažiranosti. Delegati so zlasti z zanimanjem spremljali razpravo tov. Zavašnika, ki je prikazal razvoj podjetja, naloge, ki stoje pred kolektivom glede nadaljnjega razvoja, odnose med ekonomskimi enotami, ki včasih niso najboljši, problem kadrov, ki negativno vplivajo na proces proizvodnje, nagrajevalnem sistemu itd. Tov. Zavašnik je v svoji diskusiji opozoril tudi na dejstvo, da je jbila ta delovna organizacija včasih le preveč deležna razne kritike in nerazumevanja, manj pa podpore oziroma načelne kritike. Zanimiva je bila ludi ugotovitev, ki se je nanašala na delo samoupravnih organov. Rezultati so polazali, da bo potrebno v bodoče posvečati večjo skrb kadrovanju v samoupravne organe in v ta namen organizirati različne oblike izobraževanja-TNovo vodstvo, ki je bilo izvoljeno, pa naj bi delalo po smernicah, ki jih je izdelal občni zbor. Ob koncu so poslali tudi pozdravno brzojavko Vlil. kongresu ZKJ. L. E. ■ avto! večja pozornost. Občinska komisija, ki se stalno ukvarja s tem vprašanjem, ima še svoje podkomisije in sicer v Predilnici, v Lesni industriji. Tovarni usnja Šmartno ter na več osnovnih šolah. Te komisije so z vso resnostjo pristopile k Izvajanju programa, saj se na vseh šolah redno vršijo predavanja o prometno-vzgojni varnosti. Zlasti gre pohvala šolam Šmartno, Kostrevnici, Gabrovki, Jevnici in Litiji. Od vseh teh pa zlasti izstopa šola Šmartno, katere komisija je Izdelala za šolsko leto 1964-65 program dela in ga vključila v redni šolski pouk. Ta program dela je razdeljen na višje in nižje skupine Šolske komisije so predvidele, da si ob prilikah ekskurzij ogledajo tudi promet v Ljubljani, zlasti na najprometnejših križiščih Ze samo dejstvo, da se čedalje več šolskih otrok vozi v šolo s kolesi, sili komisijo izvršit: temeljit pregled koles In v tej zvezi organizirati več predavanj o tem, kako naj bodo opremljena kolesa za javni promet. Vzgoja starejših občanov paese vrši preko AMD, ki je v letošnjem letu doseglo lepe uspehe. Za vzgojo poklicnih voznikov pa skrbi podružnica Zveze šoferjev in av-tomehanikov. Iz podatkov je razvidno, da je bilo pri prometnih nesrečah udeleženih več amaterjev, kot pa poklicnih voznikov. Zato bo moralo Avto-moto društvo v bodoče posvečati večjo pozornost vzgoji šoferjev — amaterjev, Zlasti bo treba delati z vozniki, ki že imajo prometno dovoljenje. V ta namen bodo potrebna občasna predavanja in seminarji. Rezultati prometno-vzgojna varnosti bodo prišli dof izraza zlasti takrat, ko bo z dcigradit-vijo Zasavske ceste postala Litija važno prometno križišče in ko se bo na tem odseku promet občutno povečal. L Erjavec Zakaj delati razlike? V celoti »»Javljamo dopis. ki oam ga je poslala bralka Paul M iz Trbovelj, k« se nam zdi potrebno. da kritično opozorimo na takšne nezaželene pojave, za katere smo zmotno mislili, da smo Jih že povsem odpravili. Eno zadnjih nedelj sem Sla v kino Svoboda IL In to k večerni predstavi ob IS url, piše tovarišica F. M Ker je otrokom vstop k zadnji predstavi prepovedan. sem poslala sina proti večeru k sorodnikom Nekaj minut pred 21 uro me Je hotel počakati v čakalnici kina. Toda biljeter Nace 8. ga Je spodil ven In vrata zaprl. Ker Je deževalo, Je moral fant stati na dežju. Ko ml Je ves premočen to jokaje povedal, sem tla vprašat blljetera. Ceniti tako ravnanje, saj sem pri predstavi videla tudi tri otroke, stare največ petnajst let. Neprijazno mi je odgovoril, da naj otrok čaka. kjer hoče, to njemu p«C ni mar, samo v čakalnici ne sme biti. Ne vem, po kakšnih kriterijih N 8 -oren ju Je otroke, da ene spusti cele It zadnji kine predstavi, drugih pa niti v čakalnico ne. Take naša bralka. Tu nam m treba dodati ničesar, saj |e vsak komentar nepotreben DOPISNIKI —nxrcxrtaJ P^vuleh tud, nastope f V' s metne vzgoje v šole. Pri lem pr0meta. Zanje bodo uvedli janua^u oziroma februarju je še željo, da bi ocenjevalne °b!,kl zabave. Jam Kužn,k je nos,h znanih pesnikov oziro- Na ta način bi se morda lah-«.—,........................................................................... u, republiški razstavi del likov- komisije z objektivnimi kri- de)al' da '““J?,.lak^ ve.ce" ™ ^ V'ko P°v.eza,i ^savski kraji, nlkov-amaterjev. teriji in ne s formalnostjo po- 'aamen ustvariti obliko kul- .(e ov najdemo tudi m|a(jjna bj se jaj,ko bolje minilo .,«.11.. turne zabave za tiste, ki so ze idejo za sestajanje glasbeni- , . , ’ V razpravi^ je sodelovalo ^ . ,.P . , , .. odrasli mladinskim plesom, kov na tako imenovani jam spoznavala m navezovala tes- precej udeležencev posveta. ,p ,. " Delovanju naj bi dali svoj session. K sodelovanju bi nejše stike za nadaljnje so« Martin Zakonjšek je med dru- :ev ‘ pečat študentje, zabavali pa lahko povabili tudi kakšnega delovanje. gim dejal, da so možnosti za Po vrsti konkretnih predlo- ,nal bi « Predvsem starejši, humorista oziroma pevca od Ker |p , lroi r,_.i,..i• !Tiker ie v Trbovljah čutiti po- kod drugod. Glavni namen teh , . . .. . .----— ---------- —umum uiuuvi izmenjavo taksnih razstav 3°v so s.e *si manjkanje le vrste dejavno- večerov naj bi bil v povezavi lavskeln domu par študent- jjc sta priredila v torek, 8. de- odlika vseh posnetkov. med Dosameznimi SrPlilSH li. umili V lem, Ud se DOtiO vec* , x r~ „ «„ __«: _ ; l, i US ~ n nni v n m rtf-orlclnvlvn «*» rembr«!. V nrpHnvalnirl n^lnv. ^nriln nlminoLlI. v,-.. Uspelo predavanje kolesarske izkaznice, ki jih bodo dobili po opravljenih izpitih. Prav tako bodo opravljali tehnične preglede koles in pazili, kako upoštevajo pri vožnji cestno prometne pred- Po vrsti konkretnih predlo- nafbi "še predvsemfstarejši, humorista oziroma pevca od ^euTbilo srečanje v De- m^aTska unlver^T^ olmčno^fh' “arav,'f barveJ" ultiraU lpionksTo ^jKometno IV en ep r-i7ctiv)tnlr-i •»„ ker je v Trbovljah čutiti po- kod drugod. Glavni namen teh . . . . ” , lavska univerza Trbov- odlično izbrani motivi so bih iupbo Na večlih šolah klor h i manjkanje te vrste dejavno- večerov naj bi bil v povezavi lavskeln domu pav študent- Ije sla priredila v torek, 8. de- odlika vseh posnetkov. . imajo ureiena iorišča ’ bodo krat sestali na simpozijih $til Vse to študentje sami vseli organizacij, ki bi se za- sko, naj vam predstavim še cembra, v predavalnici Delav- Serijo planinskih predavanj uredili prometne parke, ki Odločno so poudarili potrebo morda ne bodo mogli uresni- uimale za to obliko dejavno- Tonija ,Leskovarja, študenta skega doma zanimivo preda- *’° nadaljeval znani Irbovelj- bodo opremljeni s prometnimi je, da imajo podobne razšla- za pospešen proces izginjanja čili in je treba zainteresirali ■ stomalologije Na luko rekoč va",e Profesorja Janka liav- a‘p‘,1,*sb Bizjak, ki znaki. ve kol je trboveljska, namen kiča fn za omilitev razlik mid tudi razne oroanizaclie kihal Prva -l-variani.. ........------------- nika' * naslovom »Hodil po ho v kraljvem prikazoval barv- zagoloviti enoten nastop 11- amaterji in ustvarjalcl-profe- . . ... ,' na kovnikov-amaterjev, ker se slonalci. Sklenili so še, da se bi »BOtovlle res kulturno na čuti orenašanje in odnašanje bodo sredi decembra sestali v zabavo. Predsednik kluba je ”lrnov« j- ......... — v,u,a,„ reci, o a sem diapozitivov, ki jih je posnel nV.f.T" r —' »i« zrocueij te vrste dejavnosti. Dotaknil Ljubljani. F govoril še o začrtanem pro- dipl. ekonomist Bogdan Steh skoraj presenečen, kajti ni- „, „nii i n .... { al v zasavskem tedniku in obenem pa se bo znižal krvni —--------------------------------------------------------------- «•—- p«>*» <*»*» m*. -™ ................ „ki„Cg. s.™11 =• med posameznimi središči likovnega življenja. Poudaril Prva »žrtev« odgovarjanju obvezno, vprašanje o počut- "o:5,uv'JU' “Ilou" l™ ™ Hlinimv/LTiT^"i Le ob dos,cdnl in natrtni EHH-H 47 ZVERI POD ZAŠČITO V začetku tega stoletja so se Evropejci pričeli naseljevali v Vzhodni Afriki, še posebno v Keniji In Tanganjiki. Ko so pričeli obdelovali svo|e farme, so jih pogostokrat napadle divje iveri. Sloni so npr. v eni sami noči uničili celoletno delo nekega farmerja. levi so odnašali živino, ubijali pa so ludl ljudi. O lem pričajo napisi na mnogih grobovih na starem pokopališču v Nalroblju. VSAK TEDEN DVE ZGODBI uiMnni s. im m mm »IjLlMill lil v Nalrobiju. Tanganjiki zavzemajo nekaj stotin tisočev kva- Nilskih konj je bilo mnogo v Jezercu, rfbic pa ki jedo neke črve velike kot moški nalec V vnu n.,n , .. . Nato je kolonialna vlada najela profesionalne dratnih kilometrov savane. Kajti vse te velikfe ne samo na vgjah, ampak tudi na naših avtomo- prvem trenutku še mi je to zagabilo Takoj za- noskuš il « n 'i n'Sta pnja ! ln J,uInIs^m. ve{ lovce, ki so morali uničiti čim več divjih živali živali ne žive večinoma v pragozdovih in pušča- bilih, ker smo jim maloprej dali kikiriki, se jih fem pa me je postalo sram zaradi teh občutkov, fe bHa Dril?ka ^ " P<1 ZC'° f8d jedel' če je Sp°?“a! s®m ncke9a lovca, ki je sodeloval v tej vah, ampak v suhih savanah s siromašno vege- nismo mogli več otresli. Najljubkejša >žival pa nastalih zaradi nuinavadneiših predsodkov ki Ver-frli ,1' - . „ , , . S'i«'.n,5: ,'Ioov Co*J.3bd,™ ~ •• *—»• >™.»*».’«*« po*— «*>«—«» k* mol k>ko pre”' števila divjih bivolov, antilop in nilskih konjev kot kakšna dolgonoga balerina. raziskovalnega dela. moj želodec. Povsem enostavno. Želodec ve samo to, koliko dobi beljakovine, koliko masti števila divjih bivolov, antilop in nilskih konjev. v rezervat nridei skozi vhnd k mr Piton, dolg pet metrov se je kar naenkrat no- Vpi . .. ... „ lu' ’lo.l,KO aoDI ooijakovine, koliko masti Naposled pa so se oblasti osvestile in spozna- zapmsDe za vodeča domačina ki ve !P javil pred nami na poti. Ustavil sem avto in po- , Tak°Lmm Poprosil domačina za neka črvov itd. Prav malo pa je zanj važno, če dobi določeno £ le, da so cele vrste divjih živali na najboljši poti, Iia?,„že iivdn. v rezerva, lahkA m čakal da je šel mimo, v rezervatih imajo živali £ LMl s„c” ‘ ^ -°,V,obHkl č.rva' majoneze ali . ic, ua eu ccic visic uivj.i. zivau na najDOIJSI poli, nallciže naltl Živali V rezervat tahkn nrirlole le CdKal, da jC SOI za zoološki nulek izstopili. To bi bilo namreč zelo nevarno. Kajti živali, ki ne napadajo avtomobilov, ker so nanje navajene, bi se lahko razjezile, ko bi zavohale človeka. naprej, ostal niti en sam primerek vrt. Prišla je doba, ko so zaščitili divje živali. Osnovali so rezervate, ki dandanes v Keniji in 48. OKUSNI ČRVI Kadarkoli sem potoval v daljne kraje, sem se vselej poskušal čim bolj prilagodili načinu živ- irmin ..... v uuiiki črvu, mujoncze uii ajo zivan Nasiednjega s 5 leti sem brcal žogo, pozneje sem bil nogometni vratar v Mariboru pa sem se navdušil za koSarko, Igral sem v mladinskem mofttvu Branika « Kdaj sl zafrei z rokometom? • Na srednji Soli v Mariboru Takrat sta bili tam kar dve srednjeSoIskl ligi. Ze 14 dni po diplomi sem Igral v takrat slavni ekipi ljubljanskega Odreda Ne kvalifikacijah za zvezno ligo v Banja luk! ?a 1 zaradi Papeževe poSkoJhe \ nismo uspeli Polovico lanske sezone sem nastopal skupaj z Aftkunom. Narobetom In Juvanom za Slovana, že v zimski ligi pa sem Igral v Rudarjevem dresu « Tvoji vtisi t* Trbovelj? • Polletni vtisi v zvezni ligi so dokaj pestri Plasman Rudarja le dotx=*r žal ne v mejah možnosti Spomlad! se bo moralo pri Rudarju marsikaj spremeniti, če fcodo Se nadalje hoteli igrati v elitni rokometni družbi.« ■eeei ŠPAREMBLEKA Recept z* gole • krilat • Preciznost In točnost, v odločilnem trenutku pa Je treba Izkoristiti napako obrambe aaj Je »luknja« v vratih bolj majhna. Tekma, ki tl Je ostala najbolj « spominu? »Vsekakot trboveljske kva-ttllkaclje Takšnih rokometnih borb ln predvsem takšne rokometne publike kol Je trboveljska. ne bom videl nikoli več . . Trenutno najboljša slovenska rokometna ekipa? •Je ni. lahko pa bi sestavili Idealno moStvo iz 12 Izenačenih rokometašev, tgrall pa na) bi na Branlkovem igrišču ob asistenci Slovanove organizacije ln trbovc-IJeke publike, treniral pa bi Jih naj razumen trener To bi bila naj-kompletnetša slovenska rokometna ekipa.« (iak) S A H LJUBLJANA — Sahlsti trboveljskega Ttudarja so v nedeljo gostovali v Ljubljani in odigrali povratni šahovski dvoboj s slepimi šahlsti kluba »Karel Jeraj« na osmih deskah. Tokrat so bili uspešnejši slepi šahlsti. saj so zmagali z rezultatom 4.5 : 3,5 ln se tako oddolžili za poraz v Tr-oovljah 7.a Rudarja so osvojili točke: Ovnič ln Weiss sta zmagala Drobež Tone, Gračner ln Željko so remizirali: Cene, Jazbei H. Opresnlk pa so Izgubili. NAMIZNI TENIS HRASTNIK - Igralci NTK Kemičar Iz Hrastnika so uspešno startali v novo sezono Na I pozivnem turnirju za pionirje In pionirke v Mariboru sc je Kurent plasiral na 4.. Vovkova na 5 mesto In Fehtova na 9 mesto Ob dnevu renubUke pa Je bil v Celja še drog' pozivni turnir, prav tako za pionirje n pionirke, fi pa le najbolj .zablestel« par Vecko—Fele, ki je po zelo dobri Igri brez k on k Hrence osvojil prvo mesto Med posameznicami je bila V er kova druga. Feletova pa peta Mešan! par Vecko— Kurent Je osvojil drugo mesto. NEKAJ REZULTATOV PIONIRKE - FINALE: Vecko — Petrač (Ptižlnarl 2:0, Vecko — Krivograd (Fužlnar) 2:*. Vecko — llanuš (Fužlnar) 1:2 MEŠANI PARI — FINA1.E: Vecko—Kurent — Krivograd (Fužlnarl—Pangerc (Triglav, Kranj) 1:2 PIONIRKE, PARI - FINALE: Vecko—Fele - PETERC —Kranjc 1:2 V Celju Je bil prejšnjo nedeljo tudi drugi del tekmovanja za moštveno prvenstvo Slovenije. V Celju so nastopile ekipe druge skupine. Igralci Kemlčarja so kljub pomlajeni ekipi osvojili zelo dobro tretje mesto Najboljša pri Kemlčarju sta bila Vec-kova In Gorjnp Prva Je premagala večkratno republiško prvakinjo Kralgerjevo z Raven, Gorjup pa Jamška, prav tako znanega Igralca ravenskega Fužlnarja Ekipa Fužl-narja Je v končnem plasmaju osvojila prvo mesto (pred Mariborom In Kemlčarjem) z (J. P> ŠAH V HRASTNIKU IN V TRBOVLJAH Hrastnik — Na brzoturnirju Sušler : Belak 1:0, Maurer : dveh kolih. Na koncu so kar i i Babič 0-1. Peršič : Kušar 1:0, trije Igralci osvojili enako ta mesec november je sode- ««.0^ 1;Q „ št{!vl,0ut0Čk, ToreJ, do 3. lovalo 12 šahlstov, ki so se kojQ ^ra|nc . Kotnik 1:0, Ml- mesto si delijo Ivo Gračner, takole razvrstili: t. Krajnc 10 jenkovič : Belak odloženo, inž. Jože Drobež ln Anton Prikeržnik : Kovač 01. Per- Golob Osvojili so po 11,5 šič : Ojsteršek 10, Žveplan : točk, njim pa sledijo Cene z Sušler 0:1, Repše : Maurer 9 točkami, Tone Drobež 8.5, odloženo. Kušar • Babič t:0. Hinko Jazbec 8 Itd Pet prvo- skih ligašev iz Zasavja sta mi moštvi zaostala za prvo-plasiranim Koprom kar za 6 točk in je z osvojenimi 8 točkami zaključila jesenski teden VdS ObiŠČG del na sedmem mestu. O ob računu litijskih nogometa šev za to sezono bomo še po - f ročali. Radeški nogometaši so os mi. se pravi predzadnji. 5 osvojenih točk iz osmih te- .... ffig Zasavski 3$! TEDNIK .. točk, 2. Sušter 9,5, 3. Milenkovič 9, 4. Kotnik 7, 5. Žveplan 5,5 itd. Prav tako se je tu pričelo tudi letošnje prvenstvo Hrastnika. Na tem turnirju sodeluje 14 Igralcev, odigrali pa , ^ «_ ... plasiranih je prejelo praktlč- Po nepopolnih dveh kolih fie nagrade. O. i i SAHIST1 — SODELUJTE NA RUDARJEVEM TURNIR'Ul V kratkem se bo pričel v Trbovljah v organizaciji ta-hovskega kluba Rudar iahov- je stanje na lestvici naslednje: Krajnc, Peršič in Sušter imajo po 2 točki, sledi pa Kovač z 1,5 Itd. Trbovlje — Na brzopolez-ricm prvenstvu SK Rudar za mesec november je med 12-skl torni?, na katerem bodo Igralci osvojil prvo mesto An- lahko sodelovali šahlsti. ki le ton Golob. Imajo šahovsko kategorijo In V pačastltev dneva lepub- tudi listi, ki so Še brez nje. like je SK Rudar Poredil na- Sahls,e bodo de „a ka. gradnt brzopoletnl turnir ki razvrstlll po skupile štel tudi kot brzopotezno ” ' prvenstvo za december. Turnirja se je udeležilo 14 ša- Sahlsti, prijavite se za to hlstov, ki so Igrali brzopotez- priredttevi To lahko storite ne partije na 5 minut. Potek vsak torek, četrtek ln soboto zultatl: I. kolo: Milenkovič i turnirja je bil zelo razburljiv, od 17. ure naprej v Šahovski 6 Kovač remi, Kotnik 1 Repie saj Je prlilo do odločite^, kdo sobi (1. nadstropje) v domu lemgeeeeeeeeae**! 0:t, Krajnc : Prikeržnik 1:0, bo zmagovalec, šele v zadnjih Rudarja. $ so trenutno že dve kolt. Re- § Koledarček g Sreda, 16. decembra: ALBIN Četrtek, 17. decembra: LAZAR Petek, 18. decembra: RADKO Sobota, 19. decembra; URBAN Nedelja, 20. decembra: JULIJ Ponedeljek, 21. decembra: TOMAŽ Torek. 22. decembra: DAN JLA Sreda, 23. decembra: VIKTORIJA Četrtek, 24. decembra: EVA KI«YO KINO DELAVSKI DOM V TRBOVLJAH: 16. in 17. decembra sovjetski barvni CS film »BELE NOČI«; 18. — 21. decembra francoski VV film »ALARM NA JEZU«; 22. — 24. decembra madžarski barvni CS film »ZLATI ČLOVEK«. KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: '16. decembra sovjetski barvni film »PLANET BURA«; 19. — 21. decembra jugoslovanski film »LJUDSKI POSLANEC«; 22. In 23. decembra francosko-špan-skl barvni CS film »MADAME SANS GENE«. KINO SVOBODA — ZASAVJE V TRBOVLJAH: 19. In 20. decembra mehiški barvni film »JAZ PUSTOLOVEC«. 26. In 27. decembra francoski cin. film »OKUS NASILJA«. KINO SVOBODA U. V HRASTNIKU: 16. decembra ameriški barvni CS film »OSAMLJENI SO HRABRI«; 17. decembra bolgarski kriminalni film »TOBAČNA POLJA«; 19. — 21. decembra angleški barvni CS film »PEKLENSKI KLUB«; 22. In 23. decembra francosko-ltalljanskl barvni film »OBKOLITEV SIRAKUZE«. KINO DELAVSKI DOM V ZAGORJU: 16. In 17. decembra ameriški film »IMATE RADI BRAHMSA?«; 19. in 20. decembra italijanski film »STEPA«; 23. in 24. decembra ameriški film »TRAPER KELY«. OPOZORILO Komunala Trbovlje OPOZARJA vse individualne lastnike hiš, hišne svete in podjetja, da zavarujejo vodovodne napeljave ln vodomere pred mrazom. Stroški, ki bodo nastali zaradi škode, bodo bremenili lastnike. Komunala Trbovlje i— Rojstva: Silva Grahek, Zagorje — deklico; Anica Cašek, Zagorje — deklico; Metka Ribič, Zagorje — dečka; Antonija Knez, Trbovlje — deklico; Ljudmila Juvan, Zagorje — deklico; Amalija Vene, Hrastnik — dečka; Valburga Skoberne, Hrastnik — deklico; Marija Ljudmila Klopčič, Zagorje — dečka; Angela Hribar, Smiklavž — dečka; Ana Cepin, Trbovlje — dečka; Frančiška Bokal, Zagorje — deklico; Ivana Zibert, Zagorje — dečka; Berta Krsnik, Hrastnik — deklico; Breda Ravnikar, Trbovlje — deklico; Mihaela Cudovan, Hrastnik — deklico; Jožefa Pečarič, Trbovlje — deklico; Mihaela Kersnik, Trbovlje — deklico; Ivanka Vrhovšek, Zavlne — deklico; Mihaela Zupanc, Krnlce-Hrastnik — dečka. Poroke: Alojz Benčič, mizar, Škofja Loka in Olga Klemen, kuharica, Trbovlje; Rudolf Mihovec, električni mehanik, Ljub-ljana-Sentvld In Marija Zupanc, študentka, Trbovlje; Milutln Andjellč, gradbeni inženir, Zagreb in Stanislava Irt, admlnl-statorka, Trbovlje; Avgust Val-dlga, upokojenec, Trbovlje ln Marija Zupan, gospodinjska pomočnica, Knezdol; Rudolf Jarc,' upokojenec, Trbovlje in Angela Zertek, upokojenka, Trbovlje; Ivan Stanič, delavec, Trbovlje in Jožefa Vokalj, gospodinjska pomočnica, Trbovlje; Emil Širše, ključavničar, Trbovlje ln Ljudmila Jamšek, delavka, Zagorja* Marijan Ferlič, mizar, Trbovlje in Stanislava Podlogar, krojačlca, Trbovlje; Otmar Kol-terer, rudar, Trbovlje ln Jožefa Centrih, krojačlca, Trbovlje; Janez Kovač; zidar, Trbovlje ln Terezija Bizjak, delavka, Trbovlje; Robert Kravogel, študent Trbovlje in Helena Jazblnšek. kem. tehnik, Hrastnik. Smrti: Marija Taušel, rojena Zorko, gospodinja, Radeče — stara 64 let: Magdalena Tomažič, rojena Vodek, upokojenka, Trbovlje — stara 73 let; Ignac Snoj, upokojenec, Trbovlje — star 77 let; Miklavž Putrih, upokojenec, Trbovlje — star 86 let; Rafael Moškotevc, inv. upokojenec, Trbovlje — star 59 let. ROJSTVA: Silva Klemenčič, Hrastnik — deklico; Vilma Piki, Zagorje — dečka; Amalija Jančič, Trbovlje — deklico; Magdalena Eberlin, Miklavž — deklico; Matilda Brinar, Trbovlje — deklico; Otiliia Zorenc, Hrastnik — dečka; Olga Roglič, Radeče — dečka; Fani Pofler, Trbov- a Lesjak, deklico; Ana Zelenšek, Trbovlje — dečka; Erika Funkl, Hrastnik — dečka; Terezija Cevka, Miklavž — dečka; Marjeta Lanišnik, Trbovlje — deklico. ZAHVALI Spoštovanemu dr. Borisu Muštčn se Iz srca zahvaljujem za uspešno operacijo ln njegovo lepo besedo, ki ml je bila pol zdravja. Prav tako tudi dr. Kastelcu In vsem ostalim, ki so mi nudili kakršno koli pomoč v mojih težkih urah. Marija Berdnikova Ob bridki Izgubi naše ljube mame, stare mame ln sestre MAGDALENE TOMAŽIČ, rojene VODEB se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali In jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom, sorodnikom, kolektivoma bolnice ln obrata Dobrna - Neža, duhovščini, pevcem in godbi ter vsem darovalcem vencev In cvetja. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: hčere tn sinovi z družinami, bratje ln ostalo sorodstvo. Trbovlje, 8. decembra 1964. POROKE: Milan Gorjup, ključ.. Ribnik^ 21 in Silva Mak, del., Sa vinjska c. 1; Alojz Jank, rud., Ojstro 26 in Marija Grešak, gosp. pom., Knezdol 38; Olivero Lenzioni, del., Leninov trg 3 in Angela Zajc, Leninov trg 3. . LITIJA Rojstev ni bilo! Poroka: Janez Potlsek, šofer, Šmartno 18, ln Marija Gorišek, delavka, Šmartno 19. v Smrt: Jožefa Urbančič, šivilja, Cesta zasavskega bataljona 5. ZAGORJE Rojstev na domu ni bilo! Poroka: Dragotin Kratki, delavec, Podvine 10, in Marija Drnovšek, delavka, Podvine 10. Smrt: Franc Leben, posestnik, Potoška vas 59 — star 68 let. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem za uspešno opravljeno operacijo dr. Borisu Mušiču, dr. Antona Kastelcu, sestram in ostalemu strežnemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice Trbovlje. Hvaležna pacientka Agata Mlakar, Trbovlje, Trg svobode 35. s sodišča | Uro je ukradel (N. D.) TRBpVLJE — Senat trboveljskega občinskega sodišče pod predsedstvom sodnice Zdenke Bukovec je obsodil Rudija Lojna, rojenega leta 1943 v okolici Krapine, po poklicu rudarja, na tri mesece zapora zaradi kraje. Meseca avgusta lanskega leta je namreč na rudniškem Lesnem skladišču v Trbovljah vzel Ladu Štamparju iz kabine poltovornega avtomobila moško uro Darwill, v vrednosti 18.000 dinarjev. Obtoženec je dejanje zanikal, prav tako seveda tudi krivdo. Zagovarjal se je, da je v času, ko je šel z dela, videl na Lesnem skladišču neki avto. Trdil je, da je ob tej priliki zagledal v oddaljenosti približno 4 metre od avtomobila moško ročno uro, ki je bila po njegovem mnenju vredna 15.000 dinarjev. Uro je, pravi, nesel s seboj in ko je čez tri dni izvedel, da jo Štampar išče, mu jo je sam od sebe vrnil. Lastnik pa pravi, da se je tistega dne vračal iz Zidanega mosta in se ustavil na Lesnem skladišču. Opazil je, da ima na avtomobilu prazno gumo in takoj pričel s popravilom. Le nekoliko pred tem je uro snel in jo dal v kabino tovornjaka, v predal. Vrat kabine ni zaklenil. Ko je pozneje opazil, da ure ni več, je ugotovil, da so bili tedaj na skladišču trije delavci in med njimi tuui Rudi Lojen. Čuvaj mu je celo povedal, da je bil eden izmed delavcev v kabini. Obtoženec se je še zmeraj branil, da je uro našel, kljub temu, da je bil že tistega dne, ko je ura izginila, informativno zaslišan pa o uri ni vedel ničesar povedati, čeprav je trdil v svojem zagovoru, da je uro našel in bi jo potemtakem že takrat lahko tudi izročil. Pri odmeri kazni je kot olajševalno okolnost sodišče upoštevalo njegovo mladost, kot obteževalno okolnost pa njegovo predkaznovanost. RT V-Ljubljana Poročil« Ob 5.15. 7.66, 8.00. 10.00 12.06, 13.00. 14.00. 17.00. 18 00, 23.00 in 14 00. Pozor, nimaš prednosti ob 11.00 Kmetijski nasveti ob 12.13 Vsak dan za vas ob 16.00 Radijski dnevnik ob 19 30 Oddaja Naši poslušalci če-itajo In pozdravljajo — vsako nedeljo ob 1.03 In 1203 .... i —■- . -pa ^ gg 2* stltajo ln pozdravljajo — vsako nedc „ vsak ponedeljek, četrtek In soboto SREDA, 16 DECEMBRA 8.03 Glasbena matineja — spored orkestralne glasbe; 8.55 Pisan »vet pravljic in zgodb; 0.10 Glasbene motive raznih narodov Igra Instrumentalna grupa Georga Espltallerja; 1.25 Dopoldanski domači pele-mele. 9.45 Trije solisti ln tri zasedbe; 10.13 Zabavni zvoki; 10.45 Človek ln zdravje; 10.53 Glasbena medigra: 12.15 Trlo Avgusta Stanka; 12.30 Romantični operni dueti; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.03 Radijska šola za srednjo stopnjo — Svet onkraj Mure. 14.35 Kaj In kako pojo mladi pevci pri nas ln po svetu; 15 30 Tako poje naša dežela — Stare pripovedno pesmi; 16.00 Za ljubitelje popevk; 17.05 Slovenski reprodukcijski umetniki v preteklosti ln danes; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Danilo Švara: Dve zborovski skladbi - Sirota Jerica ln Reška balada: 20.20 Igra Ljubllanskl jazz ansambel 20.40 Giuseppe Verdi: Othello, radijska priredba opere: 22.10 Godala ln zabavni zbori. ČETRTEK, 17. DECEMBRA 8.65 Jutranji zabavni zvoki; 9.25 Kruno Clpcl: Ježeva hišica (glasbena pravljica); 9.54 Glasbena medigra; 10.13 Glasbeni sejem — pisani spored orkestralne ln solistične glasbe; 12.15 Cez hrib ln dol (spored narodne zabavne glasbe); 12.30 Pastoralni prizori Iz sodobne slovenske simfonične glasbe; 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 14.05 Naši solisti v popularnih operah; 15.30 Igra pihalna godba RTV Ljubljana: 15.40 Literarni sprehod: Knez; 16.00 Za ljubitelje popevk; 18.15 »Odskočna deska« nastopa tenorist Ludvik Llčer; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 21.00 Lirika skozi čas — Pesniki realizma; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 S popevkami po svetu. PETEK, 1* DECEMBRA 8.05 Odmevi z Balkana; 8.35 Za vsakogar nekaj — Igrajo zabavni orkestri; 8.53 Pionirski tednik; 9.35 Pet minut za novo pesmico: 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe Jugoslovanskih komponistov; 10.35 Novo na knjižni polici; - 10.55 Glasbena medigra; 12.15 Opoldanski domači pele-mele. 12.30 Prizori iz Jugoslovanskih oper; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.65 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami otroci; 14.35 Josel Dichler, klavirski duo, Igrata štlriročno ln na dva klavirja: 15.30 Poje zbor Francoske radio difuzije; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Za ljubitelje popevk; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 19.03 Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik; 21 15 Oddaja o morju ln pomorščakih SOBOTA, 19. DECEMBRA 8.05 Vokalni kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih fantov; 8.25 V tričetrtinskem taktu z velikimi zabavnimi orkestri; 6.25 Mladi glasbeniki »Dečje filharmonije RTB« ln »Dečji orkester Kekec« pred mikrofonom; 9.45 Četrt ure s hammond orglami: 10.15 Glasbeni sejem — pisani spored orkestralne In solistične glasbe; 12.15 Domače pesmi ln napevi; 12.30 Z domače glasbe; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.36 Priporočajo vam ...; 14.05 Manuel de Falla: Ljubezen — čarovnica (Orkester Philhar-monia dirigira Andre Vanderno-ot); 15.30 Zbor Primorskih študentov Vinko Vodopivec, dirigent Anton Nanut; 16.00 Za ljubitelje popevk; 17.03 Gremo v kino; 17 35 Pesmi ln plesi Iz Jugoslavije: 18.15 Kratke scene lz oper Wag-nerja. 18.45 S knjižnega trga: 20.00 »Modrostni zob« (Mladinska oddaja): 21.00 Zaplešite z nami NEDELJA, 20. DECEMBRA 8.00 Mladinska radijska igra: Kot kraguljčkov cingljanje; 8.35 Iz albuma mladinskih skladb; 10.00 Se pomnite, tovariši . .. Partizan v pelerini ln Ukana, naš pomočnik; 10.30 Pesmi borbe In dela; 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.35 Za našo vas. 13.50 Cez hrib in dol; 14.00 Danes popoldne (šport ln glasba); 16.00 Humoreska tega tedna; 17.05 Majhen operni koncert; 17.30 Radijska igra: Potnica lz kabine 45; 18.23 Glasba za predvečer; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Naš nedeljski sestanek — pester glasbeni spored za ljubitelje zabavne glasbe; 20.45 Glasba na pozna meja — mednarodna oddaja zabavne glasbe; 21.20 Iz slovenske simfonične glasbe. 22.10 Melodije Zo lahko noč. PONEDELJEK, 21. DECEMBRA 8.05 Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Za mlade radovedneže — Mirko bo ribič; 9.10 Zapojmo in zaplešimo; 9.25 Iz narodne zakladnice: 9(5 Igra pihalna godba Welsh Guards; 10.15 -Pisan orkestralni lntermezzo; 10.35 Naš podlistek: Polom: 10.56 Glasbena medigra; 12.15 Pred domačo hišo — spored narodne zabavne glasbe. 12.30 Skladbe za virtuoze; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.05 S poti po Romuniji; 15i30 Zborovske skladbe Vinka Vodopivca ln Petra Jereba;‘16.00 Za ljubitelje popevk; 17.04 Iz opernega sveta; 18.15 Zvočni razgledi — z zabavnimi melodijami po Češkoslovaški; 18.45 Svet tehnike; Modernizacija vleke na železnici; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Skupni program RTV — studio Zagreb; 22.10 Nočni akordi. TOREK, 22. DECEMBRA. 8.05 Kvintet Borisa Franka ln Trlo Dorka Skoberneta; 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Gibajoča se ln mirujoča telesa: $.25 Drobni odlomki iz oper; 6.45 Zvočne miniature; 10.15 Glasbeni sejem — pisan spored orkestralne In komorne glasbe; 12.15 Zbor JLA poje partizanske ln množične pesmi. 12.30 Iz koncertov In simfonij; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — O slovenski književnosti po zadnji vojni — I; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 14.30 V torek nasvidenje; 16.1)0 Za ljubitelje popevk: 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Majhen recital pianista Marjana Lipovška; 20.20 Radijska Igra: .Čudoviti prah. Posekala sta drevesa na tujem PRODAL JE TUJE KOLO (N. D.) Trbovlje — Pred kratkim sta se zagovarjala pred senatom trboveljskega občinskega sodišča, pod predsedstvom sodnice Zdenke Bukovec, brata Franc in Vinko Kokec iz Trbovelj Ob železnici, ki sta posekala v gozda več debel na škodo Sekcije za vzdrževanje prog v Ljubljani. Sodišče Je oba spoznalo za kriva fn vsakega obsodilo S SODIŠČA na 8000 dinarjev denarne kazni, ki Jo je treba plačati v roku dveh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Oškodovanemu podjetju morata plačati premoženjsko pravni zahtevek (vsak 3675 dinarjev) in pa stroške kazenskega postopanja. Oba sta dejanje priznala, krivdo pa zanikala. Zagovarjala sta se, da sta po pokojnem očetu dobila gozd, ki bi v tem slučaju prav gotovo posekala tudi nekaj svojih dreves. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno okolnost njuno priznanje, kesanje ter obljubo, da bosta meji na gozd, ki je last oško- premoženjsko pravni zahtevek dovanega podjetja. Ko sta tudi poravnala in pa njuno sekala bukve, sta po pomoti dosedanjo nekaznovanost. Ra-— pravita — ker nista poznala zen tega je tudi Franc Kokec točne meje, posekala bukve v 0če mladoletnega otroka, ob-gozdu Sekcije za vzdrževanje težilnih okolnostl pa ni bilo. prog._______________________________________________'___________ Sodišče je ugotovilo, da bi se morala pred sekanjem pre-—— pričati, kje poteka njuno last- Cv/t# ništvo in da je zelo čudno, da-------------------— sta prav vsa drevesa posekala v tujem gozdu, kar bi se zelo težko zgodilo, če res ne bi vedela za točno mejo, sat (N. D.) Trbovlje — Murija Gradaškič, poljski delavec iz Rapatnice pri Tuzli, star 19 let, se je zagovarjal pred trboveljskim občinskim sodiščem pod predsedstvom sodnice Zdenke Bukovec. Septembra lanskega leta je namreč vzel v shrambo in uporabo moško kolo v vrednosti 18.000 dinarjev, last Hercegova Redžepa. To kolo pa je dne 1 2. tega leta sa- movoljno prodal in denar obdržal zase. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. Oškodovancu Redžepu mora razen tega obtoženec plačati 11.000 dinarjev, zaradi ostalega zneska pa se lahko oškodovanec napoti na pot civilne pravde. Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju »PRVI JUNIJ«. Trbovlje. RAZPISUJE prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA - PRODAJALCA ZELEZNINARSKE STROKE Pogoj: kvalificiran trgovski pomočnik železninar-ske stroke ali priučen trgovski pomočnik v tej stroki. Prošnje z opisom dosedanjega službovanja pošljite tajništvu podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. RUDNIK 'RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE - HRASTNIK razpisuje natečaj za zasedbo naslednjih delovnih mest: — inženirja kemije za kemljsko-tehnološkl laboratorij; — kemijskega tehnika za kemljsko-tehnološkl laboratorij, po možnosti z nekaj let prakse ln odsluženim kadrovskim rokom; — 20 obratnih električarjev In elektroključavnlčarjev; — 6 obratnih kovačev ali ključavničarjev; — 30 jamskih vozačev za obrat Dol; v poštev pridejo kandidati iz okolice tega obrata in relacije Celje— Laško—Rimske toplice, od koder Je organiziran avtobusni prevoz. Nastop službe je mogoč takoj. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Rudnik rjavega premoga Trbovljc-Hrastnlk, kadrovski sektor, Trbovlje, lahko pa se zglasijo osebno. Natečaj velja do zasedbe razpisanih delovnih mest. Komisija za sprejem In odpovedovanje delovnih razmerij pri Rudniku Trbovlje-Hrastnlk Prometna nesreča zaradi noledenele ceste (N. D.) ZAGORJE — 27. novembra je vozil po cesti 2. reda Izlake—Zagorje voznik tovornega avtomobila 3-1204 iz Dolenje vasi pri Zagorju, (v preizkušnji), Stefan Obrlč iz Dolenje vasi pri Zagorju Vozil Je počasi; ko Je /V Zelencu pripeljal Izza nepreglednega desnega ovinka, je ugledal nasproti vozeči tovorni avto CE 75-02, ki ga le upravljal šofer Ludvik Suler, iz Podvin pri Zagorju, sicer pa šofer Veležitarja Celje. Ker je na lem odseku cesta razmeroma ozka. je Obrlč takoj ustavil, ob skrajni desni .tranl ceste; Suler pa, ki Je vozil hitreje In neprevidno, ie pričel zavirati, vendar je ra gladki In poledeneli cesti zdrsnil na sredino ceste ln se končno zaletel v Obrlčev tovornjak, ki Je že obstal. Na tovornem avtomobilu v preizkušnji je škode za 25.000 dinarjev, na celjskem tovornem avtomobilu pa za 200.000 dinarjev. Ustrelila srno in zbežala (N. D.) TRBOVLJE — Senat trboveljskega občinskega sodišča pod predsedstvom sodnice Zdenke Bukovec je na glavni obravnavi, 12. oktobra tega leta, proti obtoženima Francu Klenovšku, 24-letnemu kvalificiranemu rudarju iz Dola pri Hrastniku in Antonu Gnusu, upokojencu tz Novega dola, ki sta bila že oba predkaznovana, razsodilo, da sta oba obtoženca kriva, ker sta neupravičeno lovila v gozdovih v Novem dolu In ustrelila srno. To je kaznivo dejanje nezakonitega lova. Obsojena sta bila Franc Klenovšek na tri mesece zapora (pogojno za dobo dveh let) In Anton Gnus prav tako na tri mesece zapora (pogojno za dobo enega leta). Oba morata tudi plačati stroške kazenskega postopka. Franc Klenovšek priznava dejanje in krivdo, v zagovoru pa navaja, da se je za lov Izredno navdušil. Ker ni Imel lastne puške, mu jo Je posodil soobtoženi Gnus, ki se je ravno tako navduševal nad lovom. Dalje navaja, da sploh nista nameravala ustreliti srne, ampak sta šla na lov z namenom, da bi ustrelila kakšno lisico. Oba sta se zagovarjala, da Je bilo že mračno In da sta mislila, da Je pred njima srnjak ne pa srna. Priča Alojz Perc. ki Je čuvaj, Je povedal, da ju je opazoval z daljnogledom. Zadonel Je strel In videl je leteti neko žival čez Jaso. Stekel je tja ln videl le še Gnusa, Klenovšek je že prej Izginil (mislil se je namreč na skrivaj, v nočnih urah, vrniti ln odnesti žival domov). Gnus sicer priznava, da Je Klenovšek streljal z njegovo puško, vendar odločno zanika, da bi on videl znak ali celo dal znak za strel. Ker pa sta bila oba že večkrat skupaj v lovu in sl pri tem plen vselej delila, je prav malo verjetno, da bi se Gnus malo pred strelom obnašal tako nezainteresirano, da živali še videl nr bi. Antonu Gnusu so odvzeli lovsko dvocevko, lovska družina pa se lahko napoti na pot civilne pravde s svojim premoženjsko pravnim zahtevkom. Pol milijona din škode (N. D.) ZAGORJE — 15. novembra se je pripetila ob poznih večernih urah na cesti 9. avgusta v Zagorju prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik tovornega avtomobila LJ 185-65, Viktor Drnovšek (star 36 let) Iz Izlak 38. Drnovšek je peljal s precejšnjo hitrostjo tz Potoške vasi v Zagorje; cesta je bila mokra ln spolzka. Zapeljal Je v desni ovinek, toda zanašati ga Je začelo v njegovo levo stran, tako da je zapeljal na levi rob ceste In udaril v smerni kamen. Od tam gn je zaneslo nazaj na desno stran In od VALJU ODPOVEDALE ZAVORE (N. D.) TRBOVLJE — 8. de- valj z delovišča Neža po Par-cembra, ob deseti uri dopol- tlzanskl cesti v Trbovljah, dne je hotel Stipe Biloka- Med potjo mu Je nenadoma pič, voznik motornega valja odpovedal menjalhik zaradi znamke »Kobli«, z nosilnostjo .slabe mehanične zavore. Za- 8 ton, samovoljno odpeljati stroj Iz delovišča Neža v Trbovljah na drugo delovišče. Pri "tem ni upošteval varnostnih naprav, potrebnih pri prevažanju z delovišča na delovišče, niti ukaza delovodje, ki mu je že prejšnjega dne naročil, naj počaka s strojem na delovišču Neža vse dol lej, dokler ne pride potrebna tehnična oprema za prevoz delovnega stroja. Tako je torej Bilokaplč brez dovoljenja odpeljal motorni radi tega se je močno pospešila hitrost na strmem klancu. Voznik stroja ni mogel več obvladati In je na ostrem ovinku na Partizanski cesti pri hiši št. 4 z njim vred padel v 3 metre globok jarek. Pri tem je z valjem poškodoval del drvarnice- Skupna škoda na drvarnici ln stroju znaša približno 300.000 dinarjev. tam preko ceste v stanovanjsko hišo it. 33 na cesti 9. avgusta — tam je tudi obtičal. Voznik je nepoškodovan, na avtomobilu pa je za 500.000 dinarjev škode. Poškodoval se je pri delu (N. D.) HRASTNIK — 9. decembra se je ob pol deveti uri dopoldne v hrastnlškem rudniku, v jami D, pripetila težja nesreča. S frontne strani odkopa se je odkrušil večji plaz premoga na Milana Streharja iz Hrastnika, ki so ga zaradi Jiudlh poškodb — zlomljena rebra, vretence In v kolku Izpahnjena desna noga — takoj odpeljali v bolnišnico. DUHOVNIKOVE IZKUŠNJE Neki francoski duhovnik je v Voznik Bilokaplč se je teže svoji pridigi besnel zaradi Šminkanja ustnic ln na koncu vzdih- poškodoval na glavi In so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico. nit:" »Cim večje so moje Izkušnje s Šminko za ustnice, toliko bolj odvratno se ml zdi to.« »Skopala sem jo v vroči vodi in ji dala tablete proti prehladu. Nič hudega ji ni. Morda bo par dni nahodna,« jo je pomirila sestra in začudeno opazovala Cisko, ki je spet pričela stokati. »Kaj vam je? Imate bolečine?« »Nič ni, nič,« je Ciska hripavo šepetala, »An-dreo bi rada videla, vsa'] za trenutek.« »Ne skrbite, vaši mali deklici ni nič hudega,« jo je tolažila sestra, »ona si prav tako želi k vami* K Ciskinim nogam je položila topel termofor, a tudi to ni nič zaleglo, Ciskino telo je še naprej stresala mrzlica; imela je občutek, kot da ji še vedno oblivajo hrbet mrzli valovi. Sestra je potegnila z Mihaelove postelje prešito odejo in pernico, oboje položila preko Ciskinih odej, potem pa odhitela po Andreo. Ta je prišla, ogrnjena v Mihaelov kopalni plašč, ki ji je segal do taL »Moja Miška, da se ti le ni nič zgodilo,« jo je pozdravila Ciska. Andrea pa se je stisnila k njej ter prislonila lice k njenemu obrazu. Iz oči so ji pripolzele debele solze. »Kaj pa je, Miška? Saj je sedaj že vse dobro,« jo je tolažila Ciska. »Ce bi te le ubogala in ne bi ostala tako dolgo na ledu,« je ihtela Andrea. »Saj sem ti dovolila.« »Tako se bojim, da ne boš še zbolela zaradi mene, mami!« »Znaš skuhati čaj?« se je vmešala v pogovor sestra. »Seveda,« je odgovorila Andrea, a se je prav nerada odpravila od Ciskine postelje. Sestra se je sklonila k Ciski ter ji obrisala potno čelo. Opazila je Ciskino visoko nosečnost, zato se je bala ostati sama z njo v hiši. Rekla ji je: »Gospa Brugger, ali smem poklicati zdravnika? Mislim, da bi bilo dobro tudi vašega moža obvestiti o nesreči.« »Zakaj pa? Ne, moža ni treba klicati, gotovo bi se prestrašil.« »Vi mislite samo na svojo družino, gospa, misliti morate tudi nase,« je odločno rekla sestra; »klicala bom zdravnika!« »Saj mi je sedaj spet čist