Pred obcinsimi konierencami Ljudske mladine V mesecoi decembru bodo v celj­ skem okraju izvedii občinske konfe­ rence organizacije Ljudske mladine. Prvi bosta podali obračun dela celj­ ska in žalska občina, ki se bosta k rednemu letnemu zborovanju zbrali že v nedeljo. Delo organizacij Ljudske mladine je bilo v letošnjem letu dokaj plod­ no. V organizacijo so sprejeli nad dva tisoč mladih ljudi, povečali šte­ vilo aktivov od 200 na 238 in se s tem uvrstili med prve okraje v Slo­ veniji. Največ novih aktivov so ustanovili na kmetijskih posestvih. pri kmetijskih zadrugah, manjših gospodarskih organizacijah itd. Z novim letom se bodo občinski komiteji precej osamosvojili. Postati bodo morali organizatorji in usmer­ jevalci številnih delovnih oblik or­ ganizacije Ljudske mladine, hkrati pa bodo spremenili nekatere komisi­ je, ki so se doslej vse preveč bavile z organizacijskimi problemi. Mnogo so razpravljali o gradnji samskih stanovanj. V celjskem okra­ ju je za samce poskrbelo samo eno podjetje, kljub temu, da so o tem razpravljali skoraj v vsaki gospo­ darski organizaciji. V začetku leta je bil s sindikalnim svetom sklenjen dogovor, da bi 10 odstotkov sklada za gradnjo stanovanj uporabili za samska stanovanja, ostalo pa je le pri besedah. Vse bolj se uveljavljajo tudi akti­ vi Ljudske mladine v stanovanjskih skupnostih, kjer razmišljajo tudi o ustanovitvi klubov mladih volivcev. 2e ves čas opažamo, da je na zborih volivcev ze.o malo m.adih ljudi. Morda bo klub mladih voliv­ cev lahko zagotovil na zbor 'h ne sa­ mo množičnost mladih ljudi, temveč tudi dobro obveščanje in pripravlja­ nje nanje. Letos se je na šolah močno uve­ ljavila dijaška samouprava, še ved­ no pa so precej razpravljali o jav­ nem opravičevanju, ocenjevanju in podobnem, medtem ko so material­ ne probleme le redkokje reševali. Podobno je z domskimi skupnostmi, ki se še v svojih prizadevanjih pre­ cej -ov.jo. Pred občinskimi komiteji bo'torej v prihodnjem delovnem razdobju precej nalog. Organizacije Ljudske mladine bodo morale postati zani­ mive za vsakogar, kar bodo lahko dosegle z izredno gibčnostjo in »mo­ dernizacijo« de.ovnih oblik. -ica Nova bencinska črpalka Takoj po otvoritvi modernizirane ceste od Sentrupreta do Nazarij je bila v Nazarjih še ena slovesnost, ko so namenu izročili novo in lepo urejeno bencinsko črpalko. Gradnja tega objekta v Zgornji Savinjski dolini je bila nujna zaradi potreb; pomembna pa zato, ker so kolektivi mozirske občine dokazali, kaj se da napraviti z združenimi močmi in na­ vkljub temu, da podjetje Petrol n.i kazalo zanimanja za postavitev pre- potrebne črpalke v tem predelu naše ožje domovine. Pri otvoritvi črpalke je spregovo­ ril predsednik ljudskega odbora mo­ zirske občine Hinko Lop, ki je med drugim čestital predsedniku gradbe­ nega odbora Ludviku Pavlicu za iz­ redno požrtvovalnost v času izva­ janja gradbemh del, zatem pa je iz­ ročil predsedniku delavskega sveta trgovskega podjetja Savinja v Mo­ zirju črpalko v upravljanje. -mb V zadnjem tednu po domovini Petek, 2. decembra NA ZASEDANJU Zvezne ljudske skup­ ščine so razpravljali o predlogu zakonov o železnicah in poštah. Nadalje so izvo­ lili 43-člansko komisijo za izdelavo nove ustave. Za sekretarja Zvezne ljudske skupščine je bil izvoljen Makso Bače. Sobota, 3. decembra ORGANIZACIJSKO POLITIČNI SE­ KRETARIAT predsedstva Glavnega od­ bora SZDL Slovenije je imenoval na predlog izdajateljskega sveta za glav­ nega urednika >Dela< Janeza Vipotnika, za direktorja podjetja >Delo« Rudija Janhubo in za pomočnika direktorja Zla­ ta Močnika. Nedelja, 4. decembra V BEOGRADU so izročili namenu elek­ tronski center Zveznega zavoda za sta­ tistiko. Ponedeljek, 5. decembra NA SEJI predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so sprejeli osnovne postavke načrta perspektivnega razvoja gospodarstva v obdobju 19f>l- 1965. leta. Torek, 6. decembra ' '^' ' ' >Î - NA SESTANKU z novinarji je sekretar Urada za prošnje in pritožbe Zveznega izvršnega sveta povedal, da so državlja­ ni lani poslali na ta urad nad deset tisoč prošenj in pritožb, od tega jih je bilo nad 30 odstotkov upravičenih. Sreda, 7. decembra GOSPODARSKA ODBORA obeh zbo­ rov Zvezne ljudske skupščine sta začela obravnavati osnutek novega petletnega plana. Kritična iieseda delegatov Na nedavni konferenci Zveze ko­ munistov za celjski okraj so kritič­ no obravnavali razne negativne po­ jave, ki jih še tu in tam srečujemo v naših podjetjih. Navajamo ugo­ tovitve enega med delegati, ki se je prijavil k besedi. Ko je govoril o nepravilnostih, ki jih je zasledil občinski sindikalni svet v Celju, je med drugim dejal, da je v nekem podjetju večina čla­ nov delavskega sveta in upravnega odbora, ki pred tem sploh n so imeli nobenih političnih funkcij. V drugem podjetju pa ni od 28 članov Zveze komunistov niti eden v organih de­ lavskega upravljanja. V podjetju Merks so odpustili iz službe starej­ šega borca samo zato, ker je oči­ tal birokratizem. V podjetju Avto- motor so člani Zveze komunistov z ukazovanjem skoraj popolnoma one­ mogočili delo organov delavskega samoupravljanja. V Topru je neki član Zveze komunistov, ki ni član sindikata, odklonil izvršitev sklepov delavskega sveta. V nekem večje^ podjetju šo vodilni ljudje iz podjet. ja ob priliki proslave 10-letn:ce lavskega upravljanja izzvali pretep. V podjetju Steklar so odpust li čla­ na Zveze komunistov samo zato, ker je kritiziral. To je nekaj konkretnih primerot^ ki kažejo, da bodo morale tamkajj,' nje politične organizacije ubrati dru. go pot in zajeziti take pojave. Delegati so govorili tudi o delitvi dohodka, o delu komunistov v po¿ jetjih in med ljudmi, o nagrajeva-| nju po učinku, o vzgoji kadrov. • ideološko političnem delu, o vlogi mladih komunistov v organih uprav­ ljanja, o pravilni politiki kreditira­ nja in rekonstrukciji zastarelih ob­ ratov, o delitvi dohodka med pod­ jetjem in družbo, o skrbi za bivše borce, o pripravah za izdelavo per­ spektivnih planov komun, o pomen» in važnosti kadrovsko-socialne služ­ be, o problemih družbenega standar­ da, o pomenu pokrajinskega tiska v komunalnem razvoju in vlogi po­ litičnih organizacij pri tem, o za­ dolžitvah komunistov za konkretne naloge itd. j Iz vse te razprave je bilo čutiti poleg uspehov, ki so jih organizacN je ZK dosegle, da nekateri člani !• organizacije ZK še vedno ne vedel kje, kaj in kako naj delajo, čeprail se po navadi prav v takih podjetjiW dogajajo stvari, ki nimajo nič skup­ nega z našo stvarnostjo in razvo­ jem. Da je temu tako, nam poleg navedenih pomankljivosti priča tudi primer, ki ga je iznesel delegat iz Mozirja. V svoji razpravi je namreč omenil, da so se v podjetju »Smre­ ka« temeljito okoriščali na vellJN škodo kolektiva in skupnosti in z vednostjo delavskega sveta. Politič­ ne organizacije v tem podjetju s* bile premalo budne in niso usmer­ jale delo samoupravnih organov. Ni dovolj te organe izvoliti in jih po­ tem prepustiti stihiji, treba jih je tudi usmerjati in^jim pomagati -ma- OBJAVA Obveščamo telefonske naročnike mesta Celja, da bodo v času od 8. do 20. decembra 1960 zaradi rekon­ strukcije avtomatske telefonske cen­ trale krajše prekinitve telefonskega prometa. ^Vl Uprava Okrajne pošte Celje ODMEVI... Zadnje dni preteklega tedna so v Celju prodajali domače pomaranče po 400 dinarjev za iilogram. Ko pa so prise na trg grške po 190 dinarje\4 je padla cena tudi domačim. To je prav, samo škoda, da je moralo na znižanje cene do­ mačemu vplivati uvoženo bla­ go- Ko so v nekem podjetju ugi­ bali, ali se bo neke slovesnosti udeležilo zadostno število čla­ nov kolektiva ali ne in ko so postavili vse možnosti na teht­ nico, je prevladovala tista, po kateri so pros'avo združili z delitvijo »dob cka«. Spričo tega se je seveda tudi napovedani začetek proslave zakasnil. Za 29. XI. v Konjicah Dan republike so slovesno prazno­ vali tudi v konjiški občini, osrednja proslava pa je bila v konjiškem kulturnem domu, kjer je organiza­ cija Zveze vojaških vojnih invalidov razvila svoj prapor. V. L. NA VRHU PRI LAŠKEM " ' Spomenik pad im borcem Na dan republike je osnovna or­ ganizacija Zveze borcev Laško od­ krila na Vrhu pri Laškem spomenik 56. padlim borcem in žrtvam fašiz­ ma iz teh krajev. Svečanosti se je udeležilo veliko število prebivalcev in članov Zveze borcev, ki so prišli na slovesnost tudi iz drugih krajev. Načrt га ta izrediio lepi spomenik je izdelal arhitekt Valentnčič, spo­ menik pa je izdelala Granitna indu­ strija v Oplotnici. V Šmartnem ob Dreti poznajo svojo pot... (ZAPIS Z OBČNEGA ZBORA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL) Šmartno ob Dreti je prijazna va­ sica z veselimi in požrtvovalnimi ljudmi. Po vojni so zavihali rokave in krepko prijeli za delo. Hiše so rasle iz tal kot gobe po dežju. Na­ posled sta prišla na vrsto šola in zadružni dom. Vendar prebivalci se­ daj ne počivajo in ne držijo križem rok. Se mnogo je želja in načrtov, mnogokaj je še treba napraviti. Pri tem so enako prizadevni starejši kot mladina. Da so vaščani na pravi poti je najbolje dokazal zadnji občni zbor krajevne organizacije SZDL, na ka­ terem so poKazali veliko zanimanje za najrazličnejše probleme in ne sa- m.o za tiste, ki tiščijo njih same. Po živahni razpravi se je jasno izraža­ la pripravljenost ljudi, da tudi sami prispevajo svoj delež. Največ glasov je bilo slišati o Dreti, ki vsako leto poplavlja bregove. Za ukrotitev hu­ dournika so domačini skoraj brez moči; tukaj potrebujejo pomoč skup­ nosti, ker bo sicer gospodarska ško­ da zaradi poplav čedalje večja. Do­ sti zabavljic je bilo slišati tudi na račun cestne uprave, ki zavlačuje s popravilom mostu v Pustem polju. Avtobusna zveza po Zadrečki dolini je slaba, promet pa v glavnem usmerjen na Savinjsko dolino, kar je seveda zamudno, povečujejo pa se tudi stroški. V kraju uspešno delujeta kmetij­ ska zadruga in aktiv mladih zadruž­ nikov. Letos je vas dobila vodovod, drugo leto pa ga bodo dob.li še bližnji zaselki. Kot pri vseh večjih delih tudi tukaj prebivalci pridno pomagajo. Ljudje pa mislijo tudi za naprej. Zabavno življenje je res po­ manjkljivo. Pravijo — nabavimo si televizor, zatem pa si uredimo še ki­ no dvorano. Res, marsikdo bo še po- godrnjal, toda skupna misel bo do­ bila svojo določeno obliko, ki bo slej ko prej postala stvarnost, saj... Smarčani vedo, kaj hočejo. -in POGLED PO SVETU Medtem ko napori za razorožitev ostajajo brez vidnih in še bolj brez pomembnih uspehov, tečejo dogod­ ki po starih tirih. Hruščev ¡e nedav­ no izjavil, da bo SZ sodelovala pri vsaki resni razorožitveni akciji, ne bo pa sodelovala pri slepi t vi ljudi: Zato odklanja razorožitev brez kon­ trole, a še bolj kontrolo brez raz­ orožitve. Na zahodu teče velika ak­ cija za poenotenjem atlantskega pakta po zamisli poveljnika Norsta- da. Nemci z velikimi naslovi publi- cirajo ustvarjanje mornarice Pola­ ris, to je, podmorniškega ladjevja a la »George Washington<(, ki nosi 16 Polaris raket in jih je možno iz­ streliti izpod vode. Ena taka pod­ mornica stane 42 milijonov D/Vi. Vse to je še posledica znamenite DuUesove teze iz leta 1954 »o masov­ nem in masivnem maščevanju«:. Po ameriški strategiji naj bi se ame­ riška atomska sila masovno sproži­ la, tudi če »sovražnik* ne bi začel z atomskim napadom. Nemci seveda grade svojo bodoč­ nost na revanši. »Atlantik je zdaj naše Sredozemsko morje, atlatske države na okup! Gan¡eni smo. da je ravno general de Gaulle nemškim rekrutom odstopil prostor za ekser- c/f