SIOV1NSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 18. NOV. 1992 Letnik XLVII. Štev. 46(2681) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. Pomoč žena beguncem Pretekli torek so predstavnice Zveze slovenskih žena v begunskem taborišču v Mežici predale osemdesetim bosanskim otrokom topla oblačila in obutev, ki so jo zbrale v hitri humanitarni akciji na Koroškem. Otroci so se jim zahvalili s prisrčnim kulturnim programom. Več na tretji strani. Veliko slavje Ziljanov V soboto popoldne je v kulturnem domu na Brnci potekalo veliko slavje ob 100-let-nici ustanovitve prve posojilnice na Zilji, Hranilnice in posojilnice za Šentlenart in okolico, katere naslednica je sedanja Posojilnica-Bank Žila s sedežem v Beljaku in podruž nicama na Bistrici na Zilji in v Ločilu. Ziljski zadružniki so za ta praznik pripravili bogat kulturni in zabavni program, ki je trajal kar ves popoldan, težišče pa so namenili otrokom in mladini. Obtem so tudi razdelili lepe nagrade najboljšim pri risarskem natečaju, izvedli tekmovanje v hitrostnem štetju bankovcev, izžrebali nagradni izlet v Španijo. Udeležencev proslave se je kar trlo, največ pa je bilo mladih. Zvečer so priredili tudi svečanost za zadružnike in goste, na kateri sta nastopila Oktet Suha in pevski zbor beljaške policije, za ples pa je igral ansambel Rubin. Program za otroke in odrasle je povezoval Marjan Koordiniranje protestnih akcii proti sovraštvu Kot odgovor na agresivnost svobodnjaške stranke, ki načrtuje ljudsko zhatevo o tujih državljanih v Avstriji, se je zbrala skupina iz vrst Zveze slovenskih organizacij, dvojezičnega tednika „Tango“ in Zelene alternative Koroške z namenom, da organizira odpor širših krogov proti takim načrtom. Na razposlanih 500 vabil je bil dober odziv iz najrazličnejših svetovnonazorskih grupacij. Dr. Marjan Sturm je iniciativno skupino predstavil kot „majhen motor“, ki naj bi pognal v tek večjega po vsej državi. Veliko različnih grupacij je že organiziralo protestne akcije, vendar doslej ni bilo prave koordinacije. To naj bo gibanje „razuma“ ali „razumnih“ ne glede na strankarsko pripadnost, ki naj postane vseav-strijsko. FPÖ hoče z razpihovanjem emocij ustvarjati pač svojo neodgovorno in poceni politiko, to pa ima lahko usodne posledice za demokracijo v državi. Iz dveh izvedeniških mnenj dunajskih pravnikov je raz- vidno, da je taka ljudska zahteva protiustavna in da zato ne sme biti dopuščena. Mag. Larissa Krainer-Kai-ser je navedla je 6. člen državne pogodbe, kjer je zapisana enakopravnost vseh, ki živijo na ozemlju Avstrije, ne glede na njihovo državljanstvo. Zdaj je na vrsti vlada, da se ukvarja s pravno osnovo za tako ljudsko zahtevo. Avstrija da porabi ogromno denarja za to, da bi preprečila imigracijo, je dejal Franz Marentis (ZAL), če pa bi ta denar raje porabila za uspeš- nejšo družbeno integracijo tujcev, bi imela tudi sama manj problemov. Dr. Sturm je opozoril, da v današnji Evropi nacionalna miselnost že dolgo ne ustreza več in da pelje samo v konflikte. Ljudem je treba prikazati kratkovidnost lastnega omejevanja. Zametek za „alianso razuma“ je tu, delo bo še dolgotrajno, vendar se je že pokazalo, da je potreba delovanja proti ustvarjanju sovraštva prisotna pri ljudeh najrazličnejših političnih usmeritev. S.W. Čarta za obrambo manjšinskih jezikov V Strassbourgu je enajst držav Evropskega sveta (skupno jih je 27) podpisalo čarto za obrambo regionalnih in manjšinskih jezikov. Poleg Avstrije so to še Nemčija, Nizozemska, Danska, Finska, Madžarska, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, Norveška in Španija. S tem podpisom se države obvezujejo, da bodo omenjene jezike ščitile in da bodo omogočile njihovo uporabo v šolah, medijih, pravosodju in v javni upravi. Po informaciji zveznega kanclerja velja to za jezike priznanih manjšin, torej za slovenščino, hrvaščino, madžarščino,' češčino in slovaščino. Romi in Sinti na uradno priznanje kot manjšina še vedno čakajo. Za podpisnice pa ta podpis ne pomeni kaj dosti tako dolgo, dokler čarta ne bo ratificirana - za zdaj to pomeni le pripravljenost do izponjevanja obvez. Šele z zveznim zakonom bi pripravljenost postala tudi obveza, to pa lahko traja še dolgo. Po oceni Evropskega sveta je v Evropi kakih 40 do 60 manjšinskih jezikov, katerih se poslužuje okoli 50 milijonov ljudi. Preberite: - Prof. Moritsch preda val v Bilčovsu str. 2 - Vsaj teh otrok ne bo zeblo str. 3 - Slovenščina s Poly -glottom str. 4 - Koncert napitnic v Velikovcu str. 5 - Veliko praznovanje Ziljanov str. 6 - Od vsepovsod str. 7 Jože Jeraj -odslej v Celovcu Svoje službeno mesto je nastopil v ponedeljek novi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu dipl. inž. Jože Jeraj. Ob karavanškem predoru ga je pričakal konzul Milan Jazbec s predstavnico protokolarne službe Deželne vlade. V Avstrijo je gospoda Jeraja pospremil tudi jeseniški župan dr. Brudar. Inženir agronomije Jože Jeraj je rojen 1. 1938, doma je iz Rečice ob Savinji, ves čas pa je delal v gospodarstvu. Zadnji dve leti je vstopil tudi v politično dogajanje v Sloveniji, kjer je od 7. februarja letos bil nekaj mesecev minister za trgovino. Ena njegovih glavnih nalog na novem delovnem mestu pa je predvsem izboljšanje gospo- darskih odnosov med Avstrijo in Slovenijo. Vabilo 60 let MoPZ „FOLTEJ HARTMAN“ SPD EDINOST Pliberk Pevci Vas vabimo na koncert in veselico ob naši obletnici. Ta bo v soboto, 21. novembra 1992, ob 19.30 uri pri Florjanu v Vogrčah Večer bodo sooblikovali: MePZ PODJUNA, MoPZ KRALJ MATJAŽ in MoPZ VRES s Prevalj. Prisrčno vabljeni! Da bi se znebili nacionalne shizofrenije Predavanje prof. dr. Andreja Moritscha pretekli torek pri Miklavžu v Bilčovsu je upravičeno pritegnilo veliko število poslušalcev. Predstavila ga je Anica Ferk, predavatelj pa je takoj na začetku nekoliko v šali, a s kritično ostjo dejal, da prihaja s predavanja v Ljubljani, kjer nimajo strokovnjakov za vzhodno in jugovzhodno evropsko zgodovino. Ta čas so preveč zazrti v Zahod, kar pa po njegovem ni najboljši razvoj. Tema predavanja, nacionalizem, narodna zavest in koroški Slovenci, je bila kar nekoliko preobširna za podrobnejšo analizo, a prof. Moritschu jo je uspelo obdelati na zgoščen način in, kot je napovedal, z nekoliko provokativnimi trditvami. Najprej je spregovoril o razvoju v Evropi v zadnjih dveh, treh letih. Tečeta dva nasprotna procesa; na zahodu nacionalne države izgubljajo na pomenu, države se povezujejo v novo integracijo, vzhodne večnacionalne države pa so po vrsti razpadle, se drobijo v nacionalne države in nosijo v sebi ogromen konfliktni naboj. Proces, ki seje na zahodu začel s francosko revolucijo pred 203 leti, sedaj poteka na vzhodu in jugovzhodu. Nastajanje nacionalnih držav pa nujno povzroča tudi problem nacionalnih manjšin, ki pa so po svoje vedno sporni faktor, saj se nikoli stoodstotno ne identificirajo z državo večinskega naroda. V okviru ruske države živi 120 milijonov Rusov, okrog 30 milijonov pa jih je ostalo zunanje. Leta 1972 je bilo na našem planetu 135 držav, od teh pa jih je bilo samo enajst etnično čistih, da so se torej državne meje pokrivale z nacionalnimi, kar 53 pa jih je imelo več kot pet nacionalnosti. Najlepši primer pa so prav države v srednji Evropi. Profesor Moritsch je opredelil pojem nacionalnosti. Zanjo niti niso tako značilni elementi, kot so jezik, kultura zgodovina, ampak posameznikova pripadnost h kolektivu in njegova identifikacija z njim. Jezik je lahko, in največkrat tudi je, konstrukt. Se pred dobrimi sto leti Ziljan ni vedel, da govori slovensko, in se s Prekmurcem tudi ne bi razumela, če se oba ne bi naučila slovenskega knjižnega jezika, za katerega pa je osnovo položil Dolenjec Primož Trubar. Ljudje so govorili svoj regionalni jezik (dialekt). Kultura, kot sredstvo nacionalne identifikacije, je največkrat zlorabljena. Na Koroškem ne obstaja čista slovenska in ne čista nemška, ampak je v veliki meri skupna z določenimi nacionalnimi prelivi in značilnostmi. Ziljska narodna noša ni ne slovenska, ne nemška in ne italijanska, ampak regionalno ziljska, saj v času njenega nastanka prebivalstvo ob Zilji ni bilo nacionalno diferencirano. Zgodovino, na katero narodi tako radi sklicujejo in ki pogosto vodi v brutalen nacionalizem, so jim dali zgodovinarji. Nacionalna zgodovina je v bistvu stara toliko, kolikor je star narod, ta pa toliko, kot njegova narodna Prof. dr. Andrej Moritsch zavest. To pa je v našem primeru največ okrog 150 let. Tudi nemški narod ni kaj dosti starejši od nemške države. Zgodovina (pa tudi jezik in kultura) je bila največkrat in je še vzrok in posledica ideologije nacionalnega šovinizma. Na vzhodu ta čas socialni kolektivizem, ki sta ga vzpostavila marksizem in leninizem, zamenjuje nacionalni, ki pa zna biti po svoji ideologiji precej bolj nevaren. O nacionalnem ozaveščanju in diferenciaciji na Koroškem je profesor Moritsch dejal, da sta ju po marčni revoluciji leta 1848 najprej vodili duhovniki, ki so razširjali predvsem molitvenike pa tudi izobraževalne knjige. S tem so tudi poskušali zajeziti prodor nemških liberalnih idej, ki so bile nasprotne katolicizmu. Tudi država je tja do leta 1867 podpirala učenje v slovenskem jeziku. Narodni preporod tedaj označujejo številni tabori. Po letu 1869, ko so prišli na oblast liberalci in je bil izdan državni šolski zakon, učitelji niso bili več podrejeni duhovščini. Začelo se je ponemčevanje. Duhovščina je bila predstavnica (konservativnega) slovenstva, učiteljstvo pa je razširjalo (napredno) nemško ideologijo. Danes je potrebno nacionalizme preseči. V integrirani Evropi se ne bomo smeli vezati samo na center v Bruslju ali Strasbourgu, ampak moramo identiteto iskati v ožjem regijskem okolju. To pa je večnacionalno in tudi večkulturno. Znanje in spoštovanje več jezikov in poznavanje več kultur nas lahko obogati tudi v naši narodnostni identiteti, ozek nacionalizem pa vsebuje nevarnost asimilacije. Dovolj provokativne teze predavatelja so sprožile tudi nekaj začudenja med posameznimi poslušalci in dokaj živahno diskusijo, ki pa se je pri nakaterih žal spustila na skromen nivo občinske politike. Jože Rovšek Demagogija koroških svobodnjakov Deželni poslanec SPÖ mag. Peter Kaiser z ogorčenjem zavrača oglasno kampanjo svobodnjakov, ker z izkrivljenimi dejstvi argumentirajo proti podporam za gradnje, ki so jih deležni tuji državljani v Avstriji- „Ta oglas služi edinole cilju, da utrjuje in širi komplekse zavisti, ker navaja enostranska plačila Avstrije tujim državljanom,“ kritizira Kaiser. Tako razlago je povsem lahko zavrniti, če se držimo resnice. Ob tem gre izključno za prilagajanje zakonov evropskim merilom, ki bodo veljala od 1. L 1993. Novelizacije zakonov se nanašajo izključno na državljane ES in EFTA, tem pa Avstrija priznava enake pravice, kakršne v teh državah uživajo tudi Avstrijci. Od leta 1993 = dalje bodo tudi avstrijski - državljani v teh državah imeli | pravico do podpore za pridobitev stanovanja. Tujci pa plačujejo v avstrijski socialni sistem več, kot iz njega prejemajo. Zares katastrofalna pa je strategija „delodajalcev na črno“, ki ilegalno zaposlujejo tuje delavce. Kaiser: „Gospod Strutz ima kot nekritičen sluga svojega gospoda zagotovo vzroke, da ne formulira oglasa zoper take delodajalce, saj bi se s tem obregnil ob svoje kolege.“ Feldner odlikovan Deželni glavar Zernatto je podelil predsedniku Koroškega Heimatdiensta Josefu Feldnerju veliko častno odlikovanje dežele. Tomaž Ogris, predsednik DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“, protestira proti tej podelitvi in pravi: „Če so Feldnerja počastili kot predsednika Fleimatdiensta, je to popolnoma nerazumljivo, saj sta KHD in Feldner vedno zastopala politiko, ki je vse kaj drugega kot prizadevanje za miroljubno sožitje narodnostnih skupnosti na Koroškem.“ ELjproti ljudski zahtevi Tudi Enotna lista je obsodila zahtevo za ljudsko glasovanje o novelizaciji zakona o tujcih, ki bi ga rada izpeljala svobodnjaška stranka. V izjavi piše, da FPÖ na neodgovoren način izrablja bojazen prebivalstva za svoj politični dobiček. Taka zahteva bi lahko povzročila podobne dogodke kot v Rostocku. Nekateri ukrepi, ki jih zahteva FPÖ (npr. obveznost legitimiranja), spominja na židovske zvezde v tretjem raj-hu. Vsakršno hujskanje lahko povzroči odklanjanje vsega, kar je drugačno, tako tudi manjšin. Predsedstvo EL poziva Heide Schmidt, naj odstopi kot predsednica državnega zbora, saj tega mesta ne more zasedati članica stranke, ki ustvarja sovraštvo do tujcev. Končno sprejet lastninski zakon Prejšnji teden so poslanci slovenske skupščine končno sprejeli leto in pol trajajoči sporni zakon o lastninjenju. Na njem so se lomila kopja strankarskih interesov, v glavnem po načelu: ni vprašanje, kaj lastniniti, ampak, kdo bo lastninil. V tem času pa je množično potekala „divja privatizacija“, kar pomeni, da so nekateri menedžerji uspeli svoja podjetja pripeljati v stečaj, potem pa so jih za minimalne denarje pokupili. Tudi v tem naj bi novi zakon uvedel določen red. Lastninska nedorečenost je Sloveniji doslej prinesla precej škode, saj je povzročala nezaupanje tujih vlagateljev v varnost njihovega investiranja in vlaganja v slovensko gospodarstvo. S sprejetjem lastninskega zakona so sicer dani ustrezni pogoji za takšna vlaganja, ki pa bodo mogoča šele nekako v pol leta, ko bodo sprejeti vsi izvedbeni predpisi. Transportna dovoljenja za Slovenijo Deželni referent za promet Reichold (FP) je v pismu avstrijskemu ministru za promet Viktorju Klimi menil, da je v meddržavni pogodbi, ki je bila pred nedavnim sklenjena, omejen promet med državama. Doslej so koroški prevozniki lahko neomejeno vozili po Sloveniji, zdaj pa da je za preostanek leta namenjeno le še 15% dovoljenj od skupnih 2.900. Ta kvota pa da odgovarja kvečjemu potrebam enega samega srednje-velikega prevozniškega podjetja. Omejeno število prevoznih dovoljenj bo zagotovo škodovalo gospodarskim odnosom med Avstrijo in Slovenijo. O prevažanju blaga z vlaki Reichold ni povedal ničesar. Ljubljanski pohištveni sejem V Ljubljani bo od 17. do 21. cijo in je že prej, v nekdanji novembra potekal tradicional- Jugoslaviji, zavzemala vodilno ni pohištveni sejem. Ob njem mesto. V evropskih razmerjih bo tudi cel kup strokovnih je ena največjih proizvajalk, posvetovanj. kar pa pohištveni industriji ob Slovenija ima v pohištveni sedanji izgubi južnih trgov po-industriji že dolgoletno tradi- vzroča obilo težav. Kako bi v nedeljo volili v Sloveniji? Volitve se naglo bližajo in vse več volilcev je že opredeljenih. Javnomnenjske ankete so vse pogostejše. Med njimi je ena najbolj resnih in tehtnih Delova anketa Stik. Po njej bi preteklo nedeljo največ glasov dobili liberalni demokrati Janeza Drnovška, drugi najuspešnejši bi bili Bavčarjevi demokrati, na tretjem mestu pa Ribičičevi prenovitelji. Peterletovi krščanski demokrati bi bili s 7,9 odstotka glasov četrti, kot peti pa jim sledijo Plutovi Zeleni. Nad 3 odstotke glasov bi prejeli še Pučnikovi socialdemokrati, vse druge stranke pa bi se morale zadovoljiti z manj kot tremi procenti glasov. Na listi osmih predsedniških kandidatov (liberalec Vitomir Elektrana na Golici Izvedenci so še enkrat pregledali jez na Golici in prišli do zaključka, da za napolnitev jezera do zgornjega roba ni več ovir. To akumulacijsko jezero je trenutno napolnjeno 65 odstotno, v letošnji zimi bo (ob povprečnih padavinah) polno, poleti pa bo služilo tudi v turistične namene. Ves čas bodo kontrolirali tudi vodo, ki pronica drugam. Gros ni vložil kandidature) preprečljivo vodi sedanji predsednik Milan Kučan, kandidat Državljanske pobude (73,1%), daleč v ozadju pa mu sledijo Ivo Bizjak (krščanski demokrat) -4,3%, Jelko Kacin (Demokratska stranka) -4% in Stanko Buser (ljudska stranka) —1,3%. Precejšnje število anketirancev pa se tako za stranko kot za predsedniškega kandidata še ni moglo opredeliti. O POSOJILNICA- BANK PODJUNA Naprodaj Gradbene parcele v Libučah Podrobnejše informacije prejmete na tel.štev. 0 42 36/20 76. Pravičnost in sožitje Mali begunci so se za darove zahvalili s kulturnim nastopom Vsaj teh otrok ne bo zeblo! Stanje je težko. Ljudje so izgubili dom, matere sinove, žene može, koliko tisoč otrok je omahnilo zadetih od drobcev bomb, granat, zadetih od ostrostrelcev, koliko jih je še ogroženih, da jih pobere zima, lačnih v nezakurjenih kleteh in luknjah. Ta pretnja je za nas skoraj nepredstavljiva. Stalna poročila o vojnih grozotah nas nekako vodijo v brezčutnost. Pa vendar ne. Še je v nas čuteče srce, mehko sočutje, še pripravljenost za pomoč. Vsaj teh osemdeset otrok ne bo zeblo, ne bodo z bledimi lici izstradani omahnili. Ali smo na vse veke obsojeni na nezaupanje in predsodke na južnem Koroškem? je bil moto predavanja novega vodje Dušnopastirskega urada v Celovcu dr. Jožeta Marketza. Kot duhovnik, ki se mora vsak dan soočati z na videz drobnimi problemi in konflikti v dvojezičnih farah, je Marketz dokaj pesimistično orisal trenutno stanje, rekoč, da so fronte še vedno okamenele. Zelo doživeto je orisal problematiko duhovnika, ki hoče biti v prvi vrsti dušni pastir za vse farane. Ob vztrajanju pri uporabi slovenščine je po eni strani čutil hvaležnost slovenskega občestva, po drugi pa nestrpnost nemško govorečih. Ko je bil še kaplan v Borovljah je npr. doživljal, da so nemško govoreči zapuščali mašo že ob nekaj slovenskih besedah, pošiljali so delegacije k škofu. S potrpljenjem, optimizmom in prepričevanjem pa mu je v treh letih vendarle uspelo, da se ljudje ne obre-gajo več ob jezik soseda. Vendar ljudje cerkvi ne priznavajo sposobnosti, da bi bila lahko med narodoma posredovalec, delno tudi zaradi vedno manjšega vpiva, ki ga ima v družbi. Pri iskanju novih poti v sožitju se je treba najprej soočiti z lastno zgodovino, kajti ni milosti poznega rojstva, obstaja samo breme le-tega -senca zgodovine je dolga. Kljub pritiskom germanizacije pa je dr. Marketz kritično ocenil tudi odnos slovenskih vernikov do duhovnikov, ki se hočejo odpreti tudi večini -Slovenci da „ljubosumno“ V Beogradu so cene bencina naglo padle, sedaj se sučejo okrog treh mark, pred dobrim mesecem pa je liter bencina na črnem trgu stal kar sedem DEM. Vzrok za izboljšanje oskrbe je kršenje trgovinskega embarga proti ZR Jugoslaviji, ki ga je sprejel Varnostni svet OZN. Največ nafte in drugega materiala pride v Srbijo po Donavi, dobavljajo pa jo menda kar vse podonavske države. Tudi pomorska blokada pušča na več mestih. Med kršitelji v Združenih narodih navajajo tudi Italijo in Grčijo. V Srbiji in Črni gori se je v zadnjem času pojavila množica zasebnih podjetnikov, ki se ukvarjajo s prevozom prepovedane robe. Mejni carinski organi Romunije, Bolgarije, pa tudi Grčije in Makedonije, so baje podkupljivi, prevozniki jih plačujejo z devizami in celo z lahkimi dekleti. V Organizaciji združenih narodov pripravljajo sicer poostritev ukrepov, ki pa verjetno ne bo kaj dosti zalegla, tako kot ni zalegla prepoved zračnih opazujejo tako početje. Pečat „nemčurstva“ in nezaupanje do t. im. „vindišarjev“ je kaj hitro pri roki, s tem pa tudi sami odvračamo ljudi. Identiteto posameznih prebivalcev Koroške je Marketz uvrstil v več skupin, pri čemer je menil, daje na južnem Koroškem največ tistih „vmesnih“, katere spet lahko razdelimo v tri skupine: na „posredovalce“, ki so se sicer asimilirali, vendar v resnici ne pripadajo nikomur, v tiste „na begu“, ki zaradi slabih izkušenj hočejo na vsak način zabrisati svoje slovensko poreklo, in pa na „vmesne nasprotnike“ - to so asimilanti, ki so slovenstvu postali sovražni. Dr. Marketz se v smislu sinodalnih sklepov in iz lastnega prepričanja zavzema za pravičnost, „kar pa ne pomeni, da mora biti delež liturgičnega jezika že kar v procentih, koliko je tega ali onega prebivalstva“. Pravičnost tudi ni nekaj statičnega, pač pa je vedno znova zastavljen cilj. Prav tako se zavzema za politični nastop cerkve proti asimilaciji, ki ni prostovoljna. Obojestranska integracija je kreativen sociokulturen razvoj v več stopnjah, pri čemer se nikomur ni treba odpovedati svoji identiteti. V difuzni etnični identiteti „vmesnih“ je treba pomagati ljudem, da se bodo odločili za svojo kulturo. Vsaka prisila priznavanja pa je tvegana in nevarna. Diskusija med občinstvom, ki je sledila, je pokazala, kako gredo vsi ti problemi ljudem pod kožo. S.W. zračnih poletov nad Bosno in Hercegovino. Mednarodni opazovalci na letališčih v Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem lahko samo štejejo število nedovoljenih poletov, ukrepati pa ne morejo in ne smejo. Doslej noben ukrep, nobena grožnja, nobeno podpisano premirje ni več kot za dan ali dva ustavilo krvave morije v BiH. Drama prebivalstva se nadaljuje,beguncev je že preko dva milijona, Bosna se prazni in etnična podoba na zasedenih ozemljih (srbskih in hrvaških) je že skoraj povsem spremenjena, muslimani so že praktično brez domovine, približno 70 odstotkov ozemlja so zasedli Srbi, ostanek pa Hrvati. Mirovna konferenca o Jugoslaviji v Londonu ob koncu avgusta in stalna konferenca v Ženevi pod sopredsedstvom lorda Davida Owna in Cyrusa Vancea je v bistvu brez efekta. Edino, kar svet stori za prebivalstvo v Bosni, je pošiljanje humanitarne pomoči, pa še ta je bolj obliž za svojo slabo vest in nemoč. J.R. Zveza slovenskih žena se je po pravilu „kdor hitro da, dvakrat da“, odločila zbrati topla zimska oblačila in obutev za begunske otroke iz Bosne, ki sedaj živijo v centru v Mežici. Razposlala je poziv svojim članicam in ga objavila v časopisu. Čeprav je bil rok kratek, kajti zima se neusmiljeno bliža, je bil odziv izredno dober in nagel. Žene, matere, pa tudi očetje so začeli prinašati škatle, vreče, polne sicer rabljenih, a čistih in kvalitetnih oblačil. „Z odzivom smo res lahko zelo zadovoljne in tudi ponosne na naše ljudi“, so nam ob sortiranju in zlaganju v škatle dejale prizadevne aktivistke Milena Gröblacher, Milka Kokot in Vida Picej. Nateklo se je tudi nekaj denarja. Zanj so nakupile priboljške in jih priložile k darilom. Tudi za skupen odhod in predajo zbranih oblačil in obutve se je prijavilo precej žena, prevozniško podjetje Sienčnik iz Dobrle vasi pa je ponudilo zastonjski prevoz in tudi šofer Hanzi Wutte se ni dal plačati; vožnjo je opravil v prostem dnevu. Eno z drugim, v torek, 11. t. m., je avtobus z robo in spremljevalkami odpeljal proti Mežici. Vera Amenitsch nam je o tem dogodku poslala doživeto poročilo, v katerem med drugim piše: „Prišle smo na cilj, pred poslopje, v katerem so nameščeni begunci. Izstopile smo in že smo bile med njimi, med otroki, mamicami in nekaj starejšimi moškimi. Vsi so bili lepo opravljeni, čisti in polni pričakovanja. Po pozdravnem govoru so nam otroci zapeli. Njihovi glasovi so bili nekam plahi. Lepo so nam zapeli slovensko ljudsko Ob bistrem potočku je mlin. Ko pa sta deklici recitirali pesem o ljubi, izgubljeni in trpeči domovini in da si želijo domov, so nam pridrle solze. Morda nikoli! Kako kruto in brezupno! Mali program, ki so nam ga pripravili, je bil tako prisrčen, da ga ni mogoče pozabiti...“ Vsak otrok je prejel svoj paket. Bili so res disciplinirani, brez prerivanja so jih sprejemali in se potem veselili njihove vsebine. Udeleženke iz Koroške so se potem v majhnih skupinah pogovarjale z odraslimi, z materami in vodstvom centra. Povabili so jih tudi na ogled bivalnih prostorov. Res je vse skromno, a lepo urejeno in čisto. V vsem pa se izkazuje velika skrb za otroke. Zanje skrbijo tako matere in drugi begunci kot tudi vodstvo centra. Predstavniki občinske organizacije Rdečega Križa Ravne so naše ženske povabili še na ogled Delavskega muzeja na Ravnah na Koroškem, potem pa so se polne vtisov odpravile proti domu. V avtobusu so že razpravljale o morebitni nadaljnji akciji. Nekaj bo treba pripraviti za božičnico, še enkrat letos razveseliti te otroke. Zakaj tudi njim vsaj za trenutek ne bi bilo toplo, kot je našim. Toplo oblačilo varuje pred mrazom, srce pa greje. In za konec: žene še zbirajo. V četrtek so na Holmecu predstavnikom ravenskega Rdečega križa izročile zdravila v vrednosti 30.000 šilingov. Preostala oblačila bodo predale beguncem, ki bivajo v Goselni vasi v otroškem letovišču. Kdaj se bodo otroci iz Mežice vrnili na svoje porušene domove, se ne ve. Verjetno jim bo treba še pomagati, zato je vsako darovanje, ali v oblačilih in obutvi ali denarju, še kako dobrodošlo. Vsem do-slejšnjim darovalkam in darovalcem pa iskrena hvala! Trgovinski embrago pušča, vojna pa se nadaljuje Kulturni kotiček: SANTACRUZ V uglednem slovenskem nico, in škof Kreutner nam tedniku eden od vrhov ko- je pravil, kaj vse so spreme-roških slovenskih intelek- nili v imenu križa, tualcev zdihuje. Kje so se kaj takega nauči- Kaj se je zgodilo? li, ti grdi komunisti? Dan mrtvih, dedek Mraz, Sklep: Kako je v vzgoji Šentjakob, Šentpeter mu ne pomembno, da je vzgojitelj ugajajo! verodostojen samo tedaj, če Prav letos pa to ne bi smel, to, kar uči, sam živi! ko obhajamo neko 500-let- H.W. Končani Čufarjevi dnevi Na Jesenicah so se v soboto končali peti Čufarjevi dnevi, poimenovani po dramatiku in revolucionarju Jeseničanu Tonetu Čufarju in posvečeni gledališkemu srečanju, pregledu in ovrednotenju kulturnih dosežkov v občini Jesenice. Ob zaključku je spregovoril član predsedstva R. Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Med drugim je dejal: „Oblast se menja, kultura pa ostaja. Kleno kulturno delovanje dokazujejo dr. Matjaž Kmecl Ansambel Rubin Pred meseci smo poročali o uspešnem nastopu ansambla Rubin pri natečaju ORF -Radio Koroška v Šmihelu, kjer je dosegel prvo mesto. Ta uspeh je kvintetu omogočil sodelovanje na 30. Radio-Kärnten-Treffpunkt, v prvi mednarodni oddaji: Glasbeniki ne poznajo meja, kije bila 7. 11. v Wolfsbergu. V njej so sodelovale še skupine iz Nemčije, Slovenije, sosednje Štajerske in seveda Koroške. Prireditev je bila javna - Slovenija in Nemčija sta glasbeno revijo prenašali neposredno, številni navdušeni ustvarjalci, nešteti kulturni domovi in prireditve, festivali, srečanja. Kultura nas je ohranjala in ohranila skozi stoletja in je za našo slovensko državnost odločilnega pomena. Država za svoj obstoj in razvoj kulturo potrebuje vsaj toliko kot policijo in vojsko, zato moramo sedanje zaletavanje v kulturo v Sloveniji oceniti kot dejanje prehodnega značaja. S kulturo se pokažemo, kaj smo, kaj želimo in kaj hočemo. V Evropo bomo stopali s kulturo in ne z vojsko in policijo!“ Predsednik občine Jesenice dr. Božidar Brudar je zaslužnim kulturnim ustvarjalcem podelil Čufarjeve plakete in diplome, za zaključek pa je domače gledališče Tone Čufar premierno uprizorilo erotično komedijo Williama Wycher-leya Podeželanka v režiji Petra Militarova. Plakete za sodelovanje v Čufarjevih dnevih sta prejeli tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in Krščanska kulturna zveza, v programu pa so iz Koroške nastopili šmihel-ski lutkarji in mladinska igralska skupina iz Sel ter Studiobühne iz Beljaka. se uveljavlja koroški radio pa bo posneto oddajo objavil pozneje. Ansambel Rubin je spet potrdil svojo kvaliteto in svoj program izvedel v obeh deželnih jezikih. Če je ob tem nastal kak predsodek, ta izvira zgolj iz nerazumevanja postavljenega gesla: Glasbeniki ne poznajo meja - za kar jč prav Rubin pravi zgled. Občinstvo je seveda pravilno dojelo smisel prireditve in našim muzikantom in pevcem izkazalo priznanje, ki jim po pravici 30 let - slovenski gledališki praznik 8. decembra 1992 v Mestnem gledališču v Celovcu SAMOROG (Gregor Strniša) Gostuje DRAMA, Slovensko narodno gledališče v Ljubljani Režija: Meta Hočevar, Igrajo: Boris Cavazza, Zvone Hribar, Silva Čušin, Saša Pavček, Brane Grubar, Bojan Emeršič, Ivo Ban, Andrej Nahtigal Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu Pokrovitelj: Zveza Bank Slovenščina s Polyglottem V novi, še lepši opremi je letos po pičlih dveh letih pri münchenski založbi Polyglott ponovno izšel slovenski jezikovni vodnik (Sprachführer Slowenisch) celovških slavistov mag. Antona Schellandra in mag. Marije Smoličeve. Avtorja s tem uspešno nadaljujeta tradicijo slovenskega priročnika, ki jo je pri tej založbi pričel dr. Janko Kotnik v letu 1967. Založba je z novo dopolnjeno izdajo gotovo pohitela tudi zaradi osamosvojitve Slovenije, ki ji je torej sledila s svojim presentljivo naglim poslovnim odzivom. V letu 1990 je ta vodnik z istim naslovom namreč izšel še pod jugoslovansko zastavo na naslovnici, na zdajšnji pa je že nova slovenska zastava z državnim grbom. Vendar zastava še zdaleč ni edina razlika med obema vodnikoma. V pogovornih vajah je že upoštevan tudi še mlajši izpričevalec slovenske državotvornosti tolar, kot nova denarna enota, razen tega pa v ustrezni pogovorni enoti že najdemo nove slovenske praznike , ki jih je kar lepo prebrati tudi v nemščini: Kulturtag des Dichters F. Prešeren, Tag der Staatlichkeit, Reformationstag, Tag der Selbstständigkeit. Nekoliko je spremenjena še zadnja stran platnic, kjer je kolono glavnih števnikov in merskih enot zamenjal fonetični zapis izgovorjave nekaterih najnujnejših izrazov. Osnovni namen Polyglotto-vih jezikovnih vodnikov je, da na še žepnem obsegu 50 strani 19 x 11 cm posreduje temeljne vsakdanje pogovorne izraze za reci in piši več kot 250 večjih in manjših pogovornih enot. Takšen vsebinski okvir praviloma velja za vodnik v kateremkoli jeziku, seveda z manjšimi odstopanji. Posebna dragocenost knji- žice je njeno poglavje Kratka slovnica slovenskega jezika, ki skupaj z osnovnim glasoslovjem ter pravopisom obsega vsega tri strani. Ne morem se načuditi, da tu najdemo skoraj vse značilnosti slovenščine: moško in žensko sklanjatev v preglednicah in z opozorilom na srednji spol ter povezavo s pridevnikom seveda z našo najbolj slovensko dvojino vred, ki je poudarjena tudi pri glagolu v vseh treh osnovnih časih (brez predpreteklika, razumljivo). Gotovo zaradi pomanjkanja prostora pa je moralo izpasti pogostejše stopnjevanje pridevnika po vzorcu lepši, ki bi mu jaz sicer dal prednost pred prikazanim opisnim z bolj lep, pri glagolu pa recimo vsaj še trpnik, ki ga sicer dovolj pogosto najdemo v vzorcih. Besedni zaklad je dovolj obsežen, sodoben in ustrezen. Preseneča le, da so vsebinski sklopi navedeni samo v nemščini in da geslovnik ni preveden, saj bi oboje lahko pomagalo utrjevati besedišče. Hujša pomanjkljivost je tudi v dejstvu, da samostalniki niti v slovenščini niti v nemščini nimajo označenega spola, ker to uporabniku otežuje vezavo s pridevnikom, sploh v primeru, ko si z vodnikom hoče pomagati Slovenec v nemščini. Na nemškem trgu sta tako zdaj na voljo dva žepna jezikovna vodnika za slovenščino - poleg Polyglottovega še Rumpov Slovenščina za popotnike, ki ga je napisal graški jezikoslovec A. Wiesler. Slednji je vsebinsko bogatejši, ker pač ni vezan na Polyglottov vzorčni okvir, ima pa žal toliko strokovnih in tiskarskih napak, da je Schellandrov v prednosti - vsaj dokler Wiesler ne bo uspel s popravljenim ponatisom. Franček Lasbacher V Žvabeku je Kulturno društvo „Drava“ priredilo zanimiv popoldan z otroki, na katerem jim je skušalo približati lepoto pisane besede na zelo nazoren način; najprej je Jurij Opetnik bral iz svoje pravljične knjige, nakar so otroci zgodbico zaigrali in potem še narisali. Na ta način so si posebno tisti, ki ne znajo dobro slovensko, osvojili precej pojmov in novih besed. Otroci so zavzeto sodelovali in videti je bilo, da jim je tak pouk všeč. Na sliki slikar Stanko Sadjak, ki je otrokom posredoval „strokovne“ napotke. V nedeljo, 22.11.1992 ob 11. uri v farni dvorani v Železni Kapli in v nedeljo, 22.11.1992 ob 17.30 v farni dvorani v Šentjakobu. Gostuje: Lutkovno gledališče Ljubljana. Stonoga ima sto nog. Uboga stonoga! Mori jo nadloga -obuvanje... O bog! Stonoga ima STO NOG! Spet lahko«ponudimo otrokom zabavno lutkovno igrico, v kateri se bo marsikateri otrok lahko prepoznal, pa morda tudi kakšen odrasel... Simpatično, iskrivo, živahno, bistro, prisrčno, morda malce samosvojo, včasih koketno, najraje pa prebrisano nagajivo Stonogo srečamo v spopadu z vsemi njenimi stotimi čevlji. Najbolj fino se ji zdi, ko si izmišlja čevlje iz morske trave, vezalke iz sončne svetlobe in podobno. Jezikovne počitnice v Portorožu „To je bil najbolj uspešen tečaj italijanskega jezika, kar sem jih doslej obiskoval“ in „pouk slovenščine za nemško govoreče Korošce v italijanski šoli - tako so se časi spremenili“, so bile navdušene izjave o dvotedenskem italijansko-slovensko-nemškem tečaju Kluba tre popoli v preteklem avgustu v Portorožu. Preko 50 udeležencev iz Koroške, Štajerske, Furlanije-Julijske krajine - tokrat največ iz Koroške - so svoj dopustniški in prosti čas uporabili za učenje ali spoznavanje jezika soseda. Tečaje so vodili tamkajšnji učitelji italijanskega in slovenskega jezika - dodatno z učitelji nemščine iz Koroške - v prostorih italijanskih osnovnih šol v Portorožu in Piranu. Pouk ni bil v smislu šolskega vzdušja, na šolo so spominjale samo učilnice. Toplo morje z vsaj po izgledu čisto vodo in izleti na videz in v fiotranjost so izpolnili pričakovano spoznavanje dežele, njenih ljudi in kul-turno-zgodovinskih pomembnosti mest. Poleg poslovilnih pozdravov „na svidenje“, „al prossimo anno", „auf Wiedersehen bis zum nächsten Jahr“ so bila izrečena tudi zagotovila, da se udeleženci srečajo tudi med letom. To pa je pomemben znak, da so poleg jezikovnih postale manjše tudi druge pregrade med sosednjimi deželami. Na zdravje! ob koncertu Slovenske prosvetne zveze Vsaka bojazen, da ne bi vzdušju sodeč je tak način kon-napolnili velike dvorane v veli-' certa ustrezal tudi pevcem, saj kovški Neue Burg, je bila so bili zelo sproščeni, zato je odveč. Obiskovalcev in poslu-V odpadla trema in njihove šalcev se je kar trlo. Le kdo bi pesmi so zvenele prepričljivo, hotel zamuditi koncert zdravic petje pa je bilo kvalitetno, in pesmi o vinu v tem Martino- Za uvod je gostujoča sku- Na zdravje z Obirskimi fanti Mešani pevski zbor PD iz Sel pina s Krasa s folklomo-glasbenim nastopom predstavila primorsko martinovanje „osmico“, nato pa so se vsi naenkrat na oder vsuli pevski zbori „Valentin Polanšek“ z Obirskega, Vaščani pojo iz Male Vesce pri Bilčovsu, Podjuna iz Pliberka, Trta iz koncertu odmevala pesem. Organizator je s prizadevnimi sodelavci za nastopajoče in goste pripravil odlično zakusko s kraškim pršutom in novim vinom in tako smo skupaj dostojno in po pameti počastili Martina. Jože Rovšek Moderator Rifle v elementu vem času, ko, kot ponekod vino, pri nas nastaja iz sladkega pravi mošt. Tudi naslov koncerta je bil privlačen: KoPkor kapljic, tol’ko let. Slovenska prosvetna zveza je režijo koncerta tokrat ponudila znanemu koreografu Janezu Mejaču, ta pa se je z zbori dogovoril o predstavitvi njihovih pesmi. Res bi bilo nekoliko nerodno tako vesele pesmi peti na klasičen zborovski način. Režiser je zbore posedel za mize, ob sod, pevcem v roke pa je dal kozarce, majolike, napolnjene z žlahtno kraško tekočino. Tudi oblečeni so bili kar vsakdanje, kot je pač navada ob priložnostih nazdravljanja. Očitno in po Žitare vasi in Pevskega društva iz Sel. Mogočna skupna KoPkor kapljic,...je storila svoje. Odtlej je teklo kot po maslu. Moderator Janez Hočevar-Rifle je s primernimi stavki povezoval in napovedoval, zbori pa so zapeli dvakrat po dve pesmi. Bile so v glavnem poznane, nekaj pa je bilo tudi težjih priredb. Pelo se je o vinu, si nazdravljalo, vse je bilo v gibanju, kot se za veselje pač spodobi. Koncert je bil sicer precej dolg, vendar nikomur ni postalo dolgčas. Prav škoda, da na podoben način ni nastopil tudi Ljubljanski oktet, saj so svečane črne obleke z metuljčki njegovih pevcev ohladile veselo vzdušje. Sicer smo uživali ob kvalitetnem petju, a to je bilo tudi vse. Na srečo nas je za konec ponovno zagrel Rifle s svojo kolegico z odlično zaigranim skečem o pijanem vozniku in policistki, ki naj bi bil v opozorilo vsem, da o Martinovem ne bi preveč pogledali v kozarec. V Neue Burg je še dolgo po „Podjunčanke" ob nedeljskem nastopu Skupina s Krasa je v prikazu „osmice“ tudi zaplesala Hrup za odrom S komedijo, ki je v Ljubljani letos žela največ smeha, gostuje Mestno gledališče ljubljansko v četrtek, 26. 11., v Mladinskem domu v Celovcu. Predstave bodo ob 11.30in ob 19.30 uri. Mediji v Sloveniji so predstavo ocenili kot posrečeno, imenitno dramsko storitev, ki je že ob številnih ponovitvah poskrbela za veliko smeha in dosti ploskanja. Prizor iz komedije „Hrup za odrom“ Mestnega gledališča ljubljanskega. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Sreda, 18.11. 20.00 v farnem domu v Selah Občni zbor Pevskega društva Sele Pevsko društvo Četrtek, 19.11. 19.30 v domu v Tinjah O razvoju kmečkih hiš tja do danes ob primeru Podjune; Predava: Barbara Altersberger Dom v Tinjah Petek, 20.11. 19.30 v farni dvorani v Dobri vasi Gallus in concert - nastop MePZ Gallus iz Celovca. Vodi: prof. Jože Ropic SPD „Srce“ Sobota, 21.11. 19.30 pri Florjanu vVogrčah Koncert ob 60. obletnici MoPZ „Foltej Hartman“; nastopajo še: MoPZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, MoPZ Vres SPD „Edinost“ Sobota, 21.11. 20.00 v kulturni dvorani Pavliha in Mica-veseloigra; na Muti (Woschitz) nastopa mladinska gledališka skupina iz Sel pri Rožeku KP „Peter Markovič“ Sobota, 21.11. 20.00 v ljudski šoli vBilčovsu Pevski koncert - nastopajo: Moški oktet „Vašo- SPD „Bilka“ valci“, mešani oktet „F. Prešeren“ iz Žirovnice, in „Vaščani pojo“ MePZ „Dr. Bogdan Derč“, MePZ „Bilka“ iz Bilčovsa, MoPZ „Vaščani pojo“. Dobiček je namenjen Karitas v Ljubljani. Nedelja, 22.11. 11.00 v farni dvorani v Železni Kapli „Stotisočnoga“ - lutkovna predstava iz Ljubljane SPD „Zarja“ in SPZ Nedelja, 22.11. 17.30 v farni dvorani v Šentjakobu „Stotisočnoga“ - lutkovna predstava iz Ljubljane SPD „Rož“ in SPZ Nedelja, 22.11. 15.00 v društveni sobi v stari šoli, Kotmara vas Občni zbor Slovenskega prosvetnega društva „Gorjanci“ v Kotmari vasi Torek, 24.11. 19.00 v gostilni Loser v Šmihelu Pitna voda in varstveno območje; referenta: Dr. W. Sembach in dr. Albert Krainer Kmečka izobraževalna skupnost in SK Četrtek, 26.11. 11.30 in ob 19.30 v Mladinskem domu v Celovcu Hrup za odrom - komedija; gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane SPZ Petek, 27.11. 19.30 v domu v Tinjah Nacionalna sovraštva in skupna Evropa; predava: univ. doc. dr. Arnold Suppan z Dunaja; diskusijo vodi: univ. doc. dr. Andrej Moritsch Dom v Tinjah Sobota, 28.11. 20.00 v gostilni Hafner v Gornji vasi pri Žvabeku Originalni koroški večer; sodelujejo: otroška skupina Žvabek, Mlada pod-juna, Baletna šola Covalec iz Pliberka, MGV Petzen, Oktet Suha in PIS Žvabek. KPD „Drava“ Sobota, 28.11. Šentjakob in Malence Zaščita pred lubadarji (v teoriji in praksi); v gostilni Gabrijel od 8.30 do 12.00 teorija, na žagi Schuster v Malencah od 14.00 do 16.00 praksa. Prispevek: 120 šil. Kmečka izobraževalna skupnost in SK Sobota, 28.11. 20.00 pri Šteklnu v Globasnici PLES - zabava vas ansambel Marela International Športno društvo HM4.0 1M V C CELOVEC - Deželna galerija, Burgg. 8, Plastik akut III (do 29.11.) - Kavarna v Hiši umetnikov - Ute Aschbacher (do 28.11.) - Hiša umetnikov - Josef Tichy (do 28.11.) - Mestna hiša - Maria Buxbaumer (od 6.11. do 19.11.) - Galerija Slama - Zoran Mušič - Kavarna Bei uns - Wolfgang Ebner - (do 24.11.) BILČOVS - Posojilnica Bilčovs - Ivan Klarič, fotografije (med uradnim časom do 25.1..) TINJE - Dom v Tinjah - Monika Staudegger (do 19.11.) 18.10-19.00 Sreda, 18.11. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Osrednji koncert SPZ v Velikovcu Četrtek, 19.11. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 20.11. Zvočno pismo Sobota, 21.11. Od pesmi do pesmi - od srca do srca. Nedelja, 22.11. 6.30-7.00 Duhovna misel (kpl. Pavel Pibernik) - Dobro jutro na Koroškem. 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. Ponedeljek, 23.11. Kako organizirati podpore za projekt v kulturi - delovni seminar SPZ v Izlakah Torek, 24.11. Partnerski magazin. O O O Praznovanje Posojilnice-Bank Žila Z otroki in mladino Načrtovalci sobotnega praznovanja 100-letnice Posojilnice-Bank Žila so zadeli v polno. V brnški kulturni dom so privabili veliko veliko število otrok in mladine in tudi na ta način pokazali, da ne stopicajo na mestu, ampak da razmišljajo in načrtujejo tudi za naprej. „Mi se ne oziramo na strankarsko različnost, na svetovni nazor, nam gre za to, da ohranimo našo prisotnost na Zilji in s sedanjim delom zagotovimo tudi njen razvoj v prihodnosti,“ je dejal vnet kulturnik in zadružnik Franc Wutti. Dvorana kulturnega doma je bila polna otrok že ob začetku programa ob dveh popoldne. Z zanimanjem in nav- Predsednik Posojilnice-Bank Martin Wiegele dušenjem so spremljali napet program čarovnika, nato pa so brnški ljudsko-šolci nastopili tudi sami. Pod vodstvom prizadevne učiteljice Jasne Mišja so zapeli dve pesmi - eno slovensko in eno nemško. Kmalu zatem je sledila razglasitev rezultatov nagradnega risanja na temo „Kako naj izgleda moj hranilnik“, ki ga je posojilnica razpisala in spodbudila za Teden varčevanja. Odzvalo se je kar okrog dvesto mladih risarjev iz ljudskih šol na Bistrici na Zilji in iz Šentle-narta pri sedmih studencih. Nagrajenci so prejeli privlačne ročne ure, prvo nagrado, radio, pa je osvojil Franz Kuglitsch. Sledil je privlačen nastop beljaške glasbene skupine Letz-Fetz. Taje v dvorano privabila polno mladine in jo z zares kvalitetno glasbo kmalu razgibala. Mladi so ob glasbi peli, ploskali in plesali. Vzdušje se je stopnjevalo, mlade je prevzel ritem glasbe. Med tem koncertom pa so organizatorji izvedli zelo zanimivo in izvirno tekmovanje v hitrostnem preštevanju bankovcev. Zanj se je prijavilo devet bančnih uslužbencev in uslužbenk iz slovenskih posojilnic in zadrug ter dve tekmo- Zamaknjeni pogledi v čarovnika valki iz brnške Raike. Množica gledalcev je strmela ob hitrosti štetja bankovcev in po prvem krogu sta z 200 bankovci po sto šilingov v minuti vodila Marko Krištof iz celovške centrale in Werner Oraže iz Posojilnice-Bank Borovlje. V odločilnem dvoboju se je slednji uštel in nagrado Linde-Reisen, izlet v Carigrad, si je prislužil Krištof. Drugi Krištof, namreč mladi Mihael iz Bilčovsa, pa je bil srečni izžrebanec kuponov, ki so jih udeleženci prejeli ob obisku koncerta beljaške rock skupine. Z Linde-Reisen bo lahko odpotoval na desetdnevni izlet v Španijo. O navdušujočem programu in udeležbi je predsednik Posojilnice-Bank Žila Martin Wiegele na vprašanje, kako je organizatorjem to uspelo, odgovoril: „Moram reči, da smo v pripravah vsi vlekli za eno vrv, tako odborniki, zadružniki, uslužbenci kot tudi člani SPD Dobrač na Brnci in drugi kulturniki na Zilji. Priprave so tekle že dalj časa, z ravnateljema Antonom Gallob-om na Bistrici in Ivkom Fermom v Šent-lenartu smo se dogovorili za nagradno risanje, gospa Mišja je pripravila pevski zborček na Brnci. Vzgoji mladih varčevalcev naša posojilnica posveča veliko pozornosti, čeprav ima za to manj sredstev kot večje banke. Z današnjim praznovanjem smo res upravičeno lahko zadovoljni.“ Predsednik pa je v pogovoru ugodno ocenil tudi poslovanje posojilnice. Bilančna vsota raste, tako pri vlogah kot kreditih, dva milijona so investirali v posodobitev in preureditev glavne stavbe v Beljaku, v načrtu pa je tudi njena razširitev. Tudi z lastnim kapitalom po Zakonu o kreditnem poslovanju nimajo večjih težav. Zvečer pa je sledilo slavje za člane Posojilnice, za častne in bolj navadne goste. Po pozdravnih besedah sta jim zapela Oktet Suha in Policijski zbor iz Beljaka. Ob okusnem prigrizku in zvokih ansambla Rubin je potekala sproščena zabava, prireditelji pa so si lahko pošteno oddahnili - praznovanje je potekalo nad pričakovanji. Če je bodočnost v delu z mladimi in kultura oplemenitenje vsake dejavnosti, potem se za bodočnost ziljskega posojilništva res ni treba bati! Najhitrejši pri štetju bankovcev, Marko Krištof Od vsepovsod 18. november 1992 7 Chorkonzert des Slowenischen Kulturverbandes in Völkermarkt Großartige Feier zum 100-jährigen Jubiläum Uns ist eine Gegenwart gemeinsam zeigte den Brauch der Martinifeier in einer Buschenschenke, danach strömten sechs weitere Chöre in den Saal. Moderator-Janez Hočevar - Rifle erntete mit seinen humoristischen Einlagen wahre Lachsalven. Noch lange nach dem Konzert war fröhliches Singen zu hören, den der Veranstalter lud die Sänger samt den Gästen auf eine Jause mit Karstschinken und heurigem Wein. Der Obmann der Bank Martin Wiegele: „Wir sind voller Zuversicht für die Zukunft. Der Umsatz steigt, wir haben auch viel in den Umbau investiert. Eines unseren Hauptanliegen gilt aber der Erziehung der jungen Sparer, denn in ihnen liegt die Zukunft!“ Abends versammelten sich die Mitglieder der Bank, Ehrengäste und Freunde. Festredner, Sängerchöre und ein Musikensemble gestalteten einen würdigen Abend. čimuht /RepublS ¥ J»' *«»'*** i slovenijo m češko Veliko se je govorilo o Republiki, prvem slovenskem dnevniku (tudi) na Koroškem, katerega lahko preberemo že na dan izida. Tuje, obsežen in informativen, v njem pa lahko najdete najpomembnejše novice iz Slovenije, s Tržaškega in seveda iz Koroške. Za slednje je odgovoren Ivan Lukan, prejšnji glavni urednik Slovenskega vestnika. Časopis izhaja v velikem formatu zdaj še na 16 straneh, imel pa jih bo celo 24. Tisk je deloma v barvah. Republiko tiskajo v Vidmu (Furlanija), uredništvi pa sta še v Trstu in Ljubljani. Spominska svečanost za Rome in Sinte gospe Mariji Krainz iz Gorič pri Galiciji za rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev Podjuna: gospodu Valentinu Troheju iz Škocijana, gospodu Karlu Lavrenčiču iz Žirovnice, gospe Mariji Sienčnik in gospodu Jožeju Lupincu iz Dobrle vasi, gospodu Francu Pegrinu iz Mlinč in gospe Amaliji Gregom iz Dul pri Miklavčevem; gospodu župniku Leopoldu Zundru iz Železne kaple za 50. rojstni dan; gospe Katarini Fugger iz Svaten pri Podrožci za 58. rojstni dan; gospe Lizi Žagar z Blata pri Pliberku za rojstni dan in god; gospodu Silvu Tischlerju iz Celovca za osebni praznik; zakoncema Jožeju in Ljudmili Eržen iz Lovank za 35. obletnico poroke; Slovenski vestnik čestita! V______________ gospodu Maksu Oražetu-Motlnovemu iz Sel za osebni praznik; gospe Urši Mak-Borovni-kovi iz Sel za rojstni dan; gospe Mariji Hrast-Husovi iz Celovca za 80. rojstni dan in god; gospe Mici Wutte iz Dobrove za rojstni dan; gospodu Karlu Hrenu iz Gorič za rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk: Vilku Nercu, Luki Borovčniku, Nežki Kraj-ger, Mariji Zechner, Elisi Leben, Mirku Perču, Elizabeti Arbeitstein, Angeli Petrač, Mariji Buchwald in Leopoldu Smrečniku; gospe Mariji Wrulich z Radiš za 55. rojstni dan; gospe Elizabeti Lamprecht iz Črneč pri Dravogradu za 90. rojstni dan: gospe Nataši Thaler z Radiš za rojstni dan; gospodu Karlu Lundru z Letine za dvojni praznik; Kučnikovima, Martinu in Elisabeti Miki, iz Zgornjih Rut na Radišah za god; gospe Katrici Fugger iz Svaten za rojstni dan; gospodu Hanziju Egar-tnerju iz Goričič za rojstni dan; gospodu Jožku Gregoriju, d. Presačnikovemu iz entpetra za osebni praznik; gospodu Walterju Messnerju iz Galicije za 39. rojstni dan; gospodu dipl. inž. Kristjanu Ogrisu z Dunaja za rojstni dan; gospe Mariji Prušnik iz Celovca za 80. rojstni dan in gospe Marici Pradetto iz Celovca za minuli osebni praznik. Čestitkam se pridružuje tudi Zveza slovenskih žena. In keinem Volksgut mangelt es an Trinkliedern - so Vvran-staltete der Slowenische Kulturverband diesmal ein Konzert mit fröhlichen Liedern zu Ehren des Weines. Regisseur und Koreograf Janez Mejač postierte die Sänger an die Tische, mit Weingläsern in der Hand, an einen Faß, was eine lockere und freundliche Stimmung auslöste. Eine Folkloregruppe aus dem Karstgebiet Einen ganzen Tag lang dauerten die Festlichkeiten der Posojilnica-Bank Žila/ Gailtal. Was vor 100 Jahren aus der Notwendigkeit zur Selbsthilfe entstanden ist, ist heute ein nicht wegzudenkender wirtschaftlicher Faktor in Kärnten geworden. Wie wichtig für die Bevölkerung diese Bank ist, zeigte sich auch beim Besuch der Veranstaltungen am vergangenen Samstag. Im Kulturhaus in Fürnitz tanzten, sangen und zeichneten die Kinder. Die zunehmenden sozialen wie materiellen Notsituationen, in welche der herrschende Sozialabbau die Arbeitenden ob mit - oder ohne Arbeit, ob Ausländerin stürzt, lassen manche Menschen geistig in die Vergangenheit Zuflucht nehmen. Entsprechend der besinnungslosen Welt von Gestern halten sie nach „Sündenbök-ken“ Ausschau und setzen sichtbare Zeichen ihrer Leidenschaft des Hasses mit Gräberschändung und NS-Wiederbetätigung in Eisenstadt. Das entmenschte Individuum irrt durch die Gegenwart eines ökonomisch-politischen Systems aus dessen „oft brutaler Macht und Manipulation“ es sich mit jenen Mitteln zu befreien sucht, die direkt der Diktatur des mörderischen, rassistischen Verbre- chens zugeneigt sind. Die Gegenwart in die Vergangenheit des Völkermordes und der Diktatur zu beschwören kann nur, wer die Sprache der Freiheit nicht versteht, wer die Freiheitsliebe der Völker verachtet, in der kein Platz für Unterdrückung, Herrschaft ist. Die Gegenwart der unfreien sozialen Existenz des Menschen haben wir gemeinsam. In der Gesellschaft des Überflusses den künstlich erzeugten Mangel, die Armut Schinderei den blanken Kampf um Lebensnotwendigkeiten zu überwinden, befreit in der Praxis der Befreiung auch vom faschistischen, verrohten Denken, dessen Wurzeln im irrationalen Wirtschaftssystem zu suchen sind. Reinhold Steindorfer, Salzburg Slučaj je nanesel, daje bila spominska svečanost za pobite Rome in Sinte skoraj v istem času, ko so 50 km stran neznanci pomazali židovske grobove v Železnem na Gradiščanskem. V Lakimpuhu (Lackenbach) je bilo največje taborišče za Rome v času tretjega rajha, od tam pa so jih Jedrska elektrarna na Hrvaškem? Ostre proteste je izzvalo hrvaško načrtovanje nove elektrarne na atomski pogon, ki naj bi bila v bližini Zadra. Zvezni poslanec Dieter Antoni (SPÖ), ki se že dolgo zavzema za zaprtje jedrske elektrarne Krško, predlaga, naj Avstrija da na razpolago pošiljali v uničevalna taborišča, od koder se jih večina od 4000 ni nikoli več vrnila. Predsednik Kulturnega društva Romov in Sintov Sar-közi je izrazil zadovoljstvo, da bodo odslej v Avstriji priznani kot narodna skupnost. Govor sta imela kancler Vranitzky in režiser Corti. svoj „know - how“ v energetski politiki. Če bodo protesti povezani s konkretnimi predlogi in kooperacijskimi ponudbami, bodo možnosti za preprečitev elektrarne večje. Tudi Enotna lista je v pismu hrvaškemu ministru za energijo dr. Franju Kajfežu protestirala proti takim načrtom, ki so ob že znanih nevarnostih atomskih elektrarn še bolj neodgovorni, če upoštevamo položaj v bivši Jugoslaviji, kjer divja vojna. Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattiinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig. Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Slovenijo: ADIT-DZS, Glonarjeva8,61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280 Sil.); za Slovenijo 1500 SIT. SLOVENSKI VESTNIK ŠIRITE SLOVENSKI VESTNIK SLOVENSKI VESTNIK-ŠPORT___________________SLOVENSKI VESTNIK-ŠPORT Tudi drugo leto v 1. avstrijski ligi! Dobljani spet znajo premočni. Obstaja pa tekme na tujem povsem zmagati! Gladko zmago možnost, da bodo enega svoj karakter, so slavili v prvi povratni ali drugega od teh na- V prvem nizu se je zde-tekmi na tujem proti sprotnikov premagali, lo, da bodo zmagali DTJ-Dunaj. Pojavili so Pri slabših nasprotnikih Dunajčani. Naši so zase že prvi kritiki, ker so pa si ne bodo smeli pri- ostali za osem točk, kar tri tekme zapore- voščiti poraza. DTJ- nakar jim je trener opral doma zgubili, dejstvo pa Dunaj je predzadnji na glave in Dobljani so igrali je, da so bili nasprotniki lestvici, vendar pa imajo kot prerojeni. Osvajali so točko za točko in niz se je končal z 10:15. V drugem nizu so igrali samo še naši. Niz so si osvojili z 2:15. Tedaj so pokazali, kaj znajo. V tretjem nizu je trener poslal v igro vse igralce, ki pa niso bili ogroženi, da bi niz izgubili. Prihodnja tekma na tujem bo 21. novembra. Avstrijski pokal Aspern :SK Puntigamer Aich/Dob 1:3 (15:13, -0, -6, -6) Da nasprotnika ne pokazalo, kdo je boljši, smeš podcenjevati, so Aspern je dosegel samo Dobljani doživeli že v še 12 točk, v drugem pa tekmi proti Aspernu. V sploh nobene. S tem so se prvem nizu so podlegli s Dobljani uvrstili v tretje 15 :13. Zagotovo so imeli kolo tekmovanja za avs-v nogah še tekmo prej- trijski pokal. Zdaj jih šnjega dneva. V nasled- čakajo močnejši nasprot-njih treh nizih pa se je niki. Wolfsberg : SK Aich/Dob - ženske 0:3 (-1, -7, -4) Premočne Dobljanke v 28 minutah. Kakor niso napravile napak, je videti, nimajo nasprot-nasprotnice so povozile nie. ki bi jih ustavile. ATSC Celovec : SK Aich/Dob - moški 3:0 (-12,-11,-5) Prvi poraz za drugo ga niso bili sposobni zma-moštvo. V prvem nizu so gat*- Enako se tudi v dru-naši vodili z 8:1, vendar gem nizu niso znašli in ZA NAŠE PLANINCE Sto slovenskih vrhov Pred nedavnim je izšla izredno zanimiva planinska knjiga Stanka Klinarja „Sto slovenskih vrhov“, ki jo je avtor posvetil stoletnici Slovenskega planinskega društva (1893-1993). Kot je pred 70 leti Pavel Kunaver takratno mladino navdušeno uvajal v planinstvo, tako tokrat Stanko Klinar v tej knjigi navdušuje javnost za obisk prelepih 100 slovenskih gora. Pri tem je Klinar velik mojster. Za vsak vrh namreč najde kakšno posebnost, ki jo zna na privlačen, duhovit način opisati tako, da tudi gore, ki jim nisi prisodil kakšnega posebnega pomena, postanejo naenkrat izredno zanimive. Gre za imenitno knjigo, ki naj spada v knjižnico vsakega planinca. Če si jo prebral, si odlično seznanjen o vsakem od sto opisanih vrhov, uporabljene kratice: LM - lahka markacija, ZM - zahtevna markacija, LB - lahko brezpotje, ZB - zahtevno brezpotje - pa ti pomagajo pri izbiri težavnosti poti. Poleg opisa poti avtor seznanja bralce tudi z nevarnostmi v gorah, daje napotke za zdravje in kako se je treba pripraviti za pot na goro. Knjiga je opremljena z lepimi barvnimi slikami in z zemljevidoma, označenima (rdeče pike) s sto slovenskimi vrhovi. Knjigo dobite v obeh celovških slovenskih knjigarnah. Š.L. „Planine v sliki“ Kot vsako leto, tudi letos vabimo Vas vse, planince - fotografe k sodelovanju, slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30x21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo ter jo oštevilčiti. Slike pošljite do najkasneje 31.12.1992 na sledeč naslov: Slovensko planinsko društvo Celovec, Tarviser Str. 16, A-902Ü Celovec. Slike bo ocenila tričlanska žirija. Razstavljene bodo od 20.1.1993 naprej v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Čakajo vas lepe nagrade. zato izgubili. V tretjem točk. So temu krivi slabi pa so popolnoma popu- živci ali re.s nemoč in stili in dosegli samo še pet slaba igra Dobljanov? Šentvid: SK Aich/Dob 3:0 (-11, -12, -14) Ta tekma je bila že porazom so Dobljani II vnaprej obsojena na izpadli iz tekmovanja za neuspeh: podajalec Erich koroški pokal. Prihodnjo Schlinder si je že na soboto jih čaka naj-delovnem mestu poško- močnejši nasprotnik v doval prste na nogi in ligi, Grabštanj. Zmaga bi tako izpadel. Nadomestil bila več kot preseneče-ga je Peter Trampusch, nje. dobro je podajal, vendar Marko Trampusch je manjkal v polju. S tem Navijači so sedmi igralec Dobljanov Koroški pokal Nogomet - njegovo življenje V 67. letu svojega življenja je po daljši, težki bolezni umrl Ernst Happel, trener avstrijske nogometne reprezentance. Vse svoje življenje je posvetil nogometu. S štirinajstimi leti je že igral v prvem moštvu Rapid, 51-krat je bil vpoklican v avstrijsko reprezentanco. Še bolj uspešen pa je bil kot trener. Z nizozemskim klubskim moštvom Feye-noord Rotterdam je slavil velike uspehe, prav-tako z belgijskim moštvom FC Brügge in SV Hamburgom. Vrsto let je bil tudi uspešen trener nizozemske reprezentance. Koje leta 1987 prevzel moštvo FC Tirol, je bil že težko bolan. Tudi s Tirolci je dvakrat dosegel naslov prvaka (1. 89 in 90). Ko se je leta 1991 njegovo zdravstveno stanje nekoliko zboljšala, je prevzel nalogo selektorja avstrijske reprezentance. Resnično dober igralec in trener, ki je ogromno napravil za avstrijski in mednarodni nogomet -to je bil Ernst Happel. Tudi za slovenskega nogometaša Milana Ora-žeta je bil Happel velikega pomena. Januarja 91 ga je izbral za vratarja pri FC Tirol. Zato smo poklicali Milana in ga povprašali, kako je on doživljal tega velikega trenerja. „Happel je bil zelo svojevrsten trener. Kontakta z igralci sploh ni iskal. Bil je strog, pri treningu je imel svojo linijo, od katere ni odstopil. Pred njim smo imeli rešpekt in ga občudovali. Izbral me je, da sem lahko igral v prvem moštvu in mi s tem seveda omogočil, da uspešno nadaljujem svojo nogometno pot.“ „Spet hočem igrati za SAK!“ Piše Eda Velik Miha Kreutz že trinajst let igra v prvem moštvu SAK in neštetokrat je bil najboljši igralec tekme. Meseca maja se je težko poškodoval (natrgal si je mišičo v stegnu). Povprašali smo gä o njegovih načrtih. Poškodba se mi je dobro zacelila , v B režah sem že igral v moštvu pod 19 in opazil, da mi pač manjka še moči. Čez zimo bom moral pošteno trenirati, da bom vse nadoknadil. klopi bolj nervozen kot igralci sami. Dosti sem „pretrpel“, kajti kljub zmagam, SAK ni vedno igral s polno paro. Če bi nasprotniki bili močnejši, bi zagotovo videli več zanimivih kot smo jih sicer. Kakšni so po tvojem mnenju izgledi za vstop v II. zvezno ligo in za obstoj v njej? Prepričan sem, da bomo koroški prvak in da bomo tudi uspešno igrali za vstop v drugo zvezno ligo. Zdaj vemo, kaj nas Kašni so izgledi za vigredni del tekmovanj? seveda bi rad spet igral, to pa odvisi tudi od trenerja. Moja največja želja pa je, da bi lahko pomagal moštvu na kvalifikacijskih tekmah za drugo zvezna ligo. Kako si spremljal jesensko prvenstvo, tekme SAK? Nedvomne' sem bil na čaka. Problem pa bo gotovo finančna plat. Mislim, da morajo vsi politiki in gospodarstveniki SAK priskočiti na pomoč. Tudi okrepiti se bomo morali s kakšnim izkušenim igralcem. Upam, da dobimo koga, ki se bo za SAK res boril, ki mu bo slovensko moštvo pri srcu. Važno je tudi, da SAK tudi v drugi zvezni ligi ostane slovensko moštvo. Hvala za pogovor. Nogometaši na zimski odmor Pretekli teden se je končala nogometna sezona - jesensko prvenstvo - tudi v vseh drugih razredih koroškega nogometa. Ker smo doslej poročali pretežno le o tekmah SAK, boste v naslednjih številkah SV lahko izvedeli nekaj več o naraščaju SAK in o nekaterih slovenskih klubih v vzhodni podligi in 1. razredu D. SAK naraščaju posveča veliko pozornosti, kajti zaveda se, da je v tem bodočnost kluba. Trenutno pri SAK igra okoli 80 mladih nogometašev. Razdeljeni so v sledeča moštva: pod 19, pod 16, pod 14, pod 10, in pod 8 v Pliberku in Celovcu. Poleg tega obstaja moštvo pod 10, kjer skupno tekmujejo igralci SAK in ASV. V vzhodni podligi se za točke borita moštvi iz Bilčovsa in Železne Kaple. V prvem razredu D pa tekmujejo DSG Sele, Šmihel, Globasnica in Dobrla vas. 1. Borovlje 15 8 5 2 24:11 21 2. Klopinj 15 7 6 2 24:15 20 3. Vetrinj 15 6 7 2 21:14 19 4. Mostič 15 8 3 4 24:19 19 5. Bilčovs 15 8 3 4 26:19 18 6. Šmihel 15 4 10 1 13:9 18 7. Pokrče 15 5 7 3 20:13 17 8. Žitara vas 15 4 5 6 16:16 13 9. Žrelec 15 4 5 6 20822 13 10. ASK . 15 4 5 6 16:19 13 11. St. Leonhard 15 3 5 7 13:18 11 12. šentandraž 15 3 4 8 12:21 10 13. ASV 15 4 2 9 18:30 10 14. Žel. Kapla 15 2 4 9 18:39 8 1. Dobrla vas 15 12 1 2 52:22 25 2. Ruda 15 11 3 1 37:12 25 3. Šmarjeta 15 9 2 4 19:11 20 4. Grebinj 15 7 4 4 32:29 18 5. Šentpavel 15 6 5 4 32:29 17 6. Metlova 15 6 4 5 32:26 16 7. Galicija 15 7 0 8 24:27 14 8. Globasnica 15 4 6 5 16:21 14 9. Eitweg 15 6 1 8 28:27 13 10. St. Stefan 15 4 4 7 21:26 12 11. Šmihel 15 5 2 8 25:42 12 12. Selc 15 4 3 8 17:20 11 13. Frantschach 15 3 2 10 14:30 8 14. Labot 15 2 1 12 18:39 5