Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNIŠTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
Leto XL. - Štev. 39 (2018)
Gorica - četrtek, 13. oktobra 1988 - Trst
Posamezna številka Lir 1000
Starši in vzgoja otrok Slovenija in njene sedanje stiske
Evangelij poroča, da so bili Kristusovi učenci nevoljni, ker so se otroci kar naprej zgrinjali okrog Jezusa, in so jih odganjali. Ko je Odrešenik to opazil, je bil nejevoljen in jim je rekel : »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in jim ne branite, kajti takšnim je namenjeno božje kraljestvo. Resnično vam povem: kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pojde vanj.« In jemal je otroke v naročje, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.
Ali se najdejo danes krščanski starši, da ne govorimo o drugih, ki ne pustijo otrokom, da bi Kristusa spoznali in ga vzljubili? Ali se najdejo starši, ki odganjajo svoje otroke od Gospodove mize, ki ne privoščijo otrokom krščanske vzgoje?
OPOZORILO II. VATIKANSKEGA KONCILA
Ko starši v ljubezni in iz ljubezni rode novo osebo, ki je poklicana k rasti in razvijanju, prevzamejo prav s tem tudi nalogo, da tej osebi pomagajo do resnično človeškega življenja. Na to opozarja II. vatikanski koncil, ki pravi: »Ker so starši dali otrokom življenje, jih veže kar največja dolžnost, da otroke vzgajajo; zato je treba priznati, da so prav oni njihovi prvi in glavni vzgojitelji. Njihova vzgojiteljska vloga je tako važna, da jo je silno težko nadomestiti tam, kjer bi manjkala. Naloga staršev je namreč ustvariti družinsko ozračje, ki bo tako prežeto z ljubeznijo in spoštovanjem do Boga in do ljudi, da bo blagodejno vplivala na celotno osebnostno in družbeno vzgojo otrok. Družina je tako prva šola družbenih kreposti, ki so potrebne za vsako družbo.«
Ljubezen staršev ostane ne le studenec, temveč postane duša in s tem vodilo, ki prežema in vodi celotno konkretno vzgojno dejavnost in jo bogati z vrednotami, kakršne so blagost, vztrajnost, dobrota, uslužnost, nesebičnost in požrtvovalnost.
Kljub težavam pri vzgoji, ki so danes postale često še težje, morajo starši z zaupanjem in pogumno oblikovati otroke za bistvene vrednote človeškega življenja. Otroci morajo rasti v primerni svobodi do gmotnih dobrin ter se privaditi na preprost in skromen življenjski slog v prepričanju, da je človek več vreden po tem, kar je, kakor po tem, kar ima.
KAJ PRAVI PAPEŽ JANEZ PAVEL II.
Sv. oče Janez Pavel II. piše: »V družbi, ki jo pretresajo in razdvajajo napetosti in spori kot posledica spopadov med različnimi individualizmi in egoizmi, si morajo otroci pridobiti čut za resnično pravičnost. Samo to daje jamstvo za spoštovanje do osebnega dostojanstva vsakega človeka, predvsem pa čut za resnično ljubezen ter za iskreno skrb in nesebično služenje drugim, zlasti najrevnejšim in najpotrebnejšim.
Družina je prva in temeljna šola družbenega življenja; kot občestvo ljubezni najde v podarjanju samega sebe zakonitost, ki jo občestvo vodi in mu daje rast. Podarjanje samega sebe, ki je značilno za ljubezen zakoncev, je vzor in vodilo za tisto nesebično predanost, ki se mora uresničevati med brati in sestrami ter med različnimi rodovi, ki žive skupaj v družini.
Vsakdanje doživljanje občestva ter udeleževanje veselih in bridkih trenutkov v domači hiši, to je najbolj nazorna in najučinkovitejša šola za dejavno, odgovorno In rodovitno vključevanje v širši družbeni prostor.«
In še pravi sv. oče: »Država in Cerkev sta dolžni pomagati staršem, da bodo mogli primemo izvrševati svoje vzgojne naloge. Tako država kot Cerkev morata razvijati in podpirati take ustanove in dejavnosti, kot jih družine upravičeno zahtevajo; pomoč mora ustrezati potrebam družin. Pri tem prav nihče izmed tistih, katerim je v družbi zaupana skrb za šole, ne sme nikoli pozabiti, da je starše Bog sam postavil za prve in poglavitne vzgojitelje otrok in da je njihova pravica absolutno
neodtujljiva.«
DOLŽNOSTI STARŠEV
Toda ustrezno svojim pravicam imajo starši važno dolžnost, da vzdržujejo po svojih najboljših močeh prisrčne in dejavne stike z učnimi in odgovornimi osebami v šoli.
Ce se v šolah poučujejo ideologije, ki nasprotujejo krščanskemu verovanju, mora družina skupno z drugimi družinami z vso močjo in modrostjo pomagati mladostnikom, da se ne bodo odtujili veri. V tem primeru potrebuje družina posebno pomoč dušnih pastirjev, ki ne smejo pozabiti, da imajo starši nedotakljivo pravico zaupati svoje otroke cerkveni skupnosti.
OB NOVEM ŠOLSKEM LETU
Pred očmi imejmo šole, v katerih se profesorji in učitelji trudijo, da bi dijakom in učencem pomagali na poti življenja in v rasti za boljšo bodočnost.
Kaj naj torej še rečem? Bodite marljivi! Izkoristite čas, ki ga imate na voljo in ki se ne vrne več. Kar je zamujeno, ostane zamujeno. Prepričan sem, da se vsi profesorji in učitelji zavedajo težav, s katerimi se bodo srečali, in da se zavedajo tudi svoje odgovornosti. Starši pa podpirajte njihovo delo. Iskreno in odgovorno!
LOJZE ŠKERL
Papež v Strasbourgu
Soboto 8. oktobra in sledečo nedeljo je sv. oče preživel v Strasbourgu, ki je po vojni postal sedež evropskega parlamenta, v katerem je zastopanih 22 držav.
Po prihodu se je na prefekturi najprej srečal s predsednikom francoske republike Mitterandom, nato pa obiskal Evropski svet, kjer je imel dolg in vsebinsko zelo močan govor. Navzoče je spomnil, da mora Evropa najti svoje krščanske korenine, iz katerih je zrasla njena kultura. Poudaril je vrednote, ki jih je treba absolutno braniti kot so družina, življenje, pravica do dela.
Od Evropskega svčta se je podal na Sodišče za človekove pravice. Sodnikom je priporočil, naj med že uveljavljene pravice uvrstijo tudi pravico posameznika do zdravega in varnega okolja: »Cerkev,« je še dejal, »podpira vse, ki branijo pristne človekove pravice, saj je to v skladu z njenim verskim in moralnim poslanstvom.«
Popoldne je najprej maševal v stras-bourški stolnici, nato pa se srečal na stadionu Meinau s 30.000 mladimi, ki so prišli iz raznih evropskih držav. Samo iz Italije je pripeljal poseben vlak mladih, ki je odpeljal iz Milana.
Vsem tem je položil na srce, da so »dediči krščanske civilizacije, ki je oblikovala vso Evropo« in »poklicani k novi evangelizaciji, ki ima svoj temelj v zaupanju v Boga«. Mlade je tudi pozval, naj svoje življenje oblikujejo po pridigi na gori, kjer je Kristus razglasil osem blagrov. Papež jim zaupa, kajti njih »srce je velikodušno, sposobno sprejeti svet kot božji dar«.
V istem stadionu je papež v nedeljo opravil sv. mašo pred 30.000 verniki v somaševanju s 400 duhovniki in škofi. V pridigi je podal mračno podobo sedanjega evropskega človeka: ni več zmožen dajati se, ker misli le nase, je egoistično navezan na zemeljske dobrine, ne meneč se za druge, ki jih nimajo. Obenem je tudi domišljav: ker meni, da poseduje vso resnico, prezira svojega bližnjega. Zapira se vase in se zato oddaljuje od Boga. In ker je sam in zagledan sam vase, je vedno žalosten. Izgubil je svoj moralni čut.
V nedeljo se je srečal v Strasbourgu tudi z zastopniki protestantske in judovske skupnosti ter z muslimani. Odločno je zavrnil antisemitizem in vse druge rasizme, Jude pa pozval, naj tudi oni prispevajo k duhovnemu dvigu Evrope ter pospešujejo pravičnost in mir.
Do nedavna so v Jugoslaviji govorili o »slovenskem sindromu«. Ta beseda je posebno odmevala v srbskem tisku in na televiziji. »Sindrom« pomeni skupek pojavov. Gre torej za »posebnosti Slovenije«, ki so vzbujale in še vzbujajo odpor v jugoslovanski javnosti.
SKUPNA PROGRAMSKA JEDRA
Začelo se je pred leti, ko so prišli na dan s »skupnimi programskimi jedri«. To je z enotnim učnim programom za osnovne in srednje šole, ki naj bi bil enoten za vso državo. V teh jedrih so Slovenci videli napad na svojo narodno kulturo, narodno zavest, vzgojo in pot v državni centralizem.
To je bilo v letih 1982 dn 1983. Enodušno se je takrat vsa slovenska javnost uprla. Začeli so pisatelji in kulturniki, njim so morali pritegniti tudi politiki. Zavoljo tega so začeli dolžiti Slovence nacionalizma in šovinizma. To je bil prvi razkorak med Slovenijo in ostalo jugoslovansko družbo, zlasti srbsko.
LIBERALIZACIJA SLOVENSKE DRUŽBE
»Slovenski sindrom« je postajal še bolj grozeč, ko se je Slovenija vedno bolj liberalizirala, se odpirala v civilno družbo in demokracijo. Sredi letošnjega poletja je pariški dnevnik Le Monde pisal: »Mala Slovenija je odločena nadaljevati svoj proces ekonomske in politične demokracije, tudi če to ni všeč drugim, bolj togim republikam socialistične Jugoslavije. Jezik mladih sindakaldstov — piše dalje omenjeni dnevnik — je skoraj socialdemokratski. Človek bi mislil, da je kje v Skandinaviji: ta veter reforme in prenove, spodbujan z vrha ZK Slovenije in SZDL, od Milana Kučana in Jožeta Smoleta, socializem po meri človeka, ta slovenska pomlad, ki se močno spogleduje z nekaterimi socialdemokratskimi idejami, vzbuja nezaupanje v drugih republikah, ker ne zaupajo ljubljanskim liberalcem.«
PROCES PROTI JANŠI IN TOVARIŠEM
V sredo teh prenovitvenih gibanj v Sloveniji trešči znani proces zoper Janšo, Borštnerja in ostala dva časnikarja. Obdolžili so jih »izdaje vojaških tajnosti«.
Toda slovenska javnost je takoj uvidela, da gre za politično zadevo, za poskus ustrahovati Slovence. Poleg tega so videli tudi napad na suverenost slovenske socialistične republike, saj so v mirnem času civilne osebe postavili pred vojaško sodišče, jim sodili v srbohrvaškem jeziku in jim niso dali civilnih zagovornikov.
Od tod mirne manifestacije v času procesa pred poslopjem sodišča in na koncu veličastna kulturno-narodna manifestacija na Trgu Revolucije oz. na starem Kongresnem trgu.
Vemo, da so bili vsi štirje obtoženi obsojeni. Vložili so pa pritožbo na vrhovno sodišče v Beogradu. To bi bilo moralo že o zadevi razpravljati, a so razpravo odložili.
Za kaj je šlo pri tem dokumentu? V javnost vsebina dokumenta ni še prišla, vendar iz pisanja časopisov in revij bi človek sklepal, da je šlo za pobudo vojske, naj bi se v Sloveniji uvedlo izredno stanje. V takem primeru bi vojska prevzela oblast v svoje roke.
Jugoslovanska »ljudska« armada je hotela s takim dejanjem zaustaviti demokratični proces v Sloveniji ter se tudi maščevati nad slovenskimi časnikarji, ki so v reviji »Mladina« odkrivali nečedne posle najvišjih komandantov in si sploh upali kritizirati armado. Vse to je vojski sedaj spodletelo prav zaradi »izdaje tajnih voja-žkih dokumentov«.
NAPADI NA SLOVENSKO POLITIČNO VODSTVO
Srbi bi pa ne bili Srbi, če bi v takih dogajanjih v Sloveniji ne videli »kontrarevolucije«. Zgoraj omenjeni francoski dnevnik piše nadalje: »Protislovensko razpoloženje spodbujajo predvsem sredstva obveščanja, predvsem beograjska, v kate-
rih govorijo včasih o kontrarevoluciji in oportunizmu. Jasno je, da si v srbskih komunističnih krogih želijo okrepitev zveznih oblasti, kar bi avtomatično pomenilo omejitev pravic republik in s tem Slovenije. Slovenci so navajeni na kritiko, so pa tudi nacionalisti in branijo svojo kulturo, jezik in gospodarstvo, ne da bi zaradi tega bili separatisti. Resnega gibanja te vrste ni.«
Kljub temu v jugoslovanskih in posebno v beograjskih sredstvih javnega obveščanja ne nehajo napadati in blatiti slovenskih politikov in časnikarjev. Vse jim pride prav, resnice, polresnice in laži. Ena sama cvetka, ki se tiče nas zamejskih Slovencev.
Član predsedstva SZDL Črne gore Nenad Bučin je na neki seji omenjene organizacije izjavil: »Veste morda, da je jugoslovanska vlada svoj čas plačevala vsakemu Slovencu v zamejstvu za to, da se ni preselil v domovino? S tem se je širil slovenski kulturni prostor, kar je dobro za Slovenijo in Jugoslavijo. Vendar je kdo Srbom, Črnogorcem, Romom in drugim na Kosovu rekel: Tu imate denar, ostanite tu, varujte Jugoslavijo«? (Delo, 21. sept. 1988).
Takšna in podobna je srbska gonja zoper Slovence in Slovenijo. Zadnjič smo zapisali, da so vsa beograjska sredstva javnega obveščanja v službi Slobodana Miloševiča in s tem v službi srbskega hegemonizma. Zgornja cvetka je več kot dokaz za to.
IZBRUHI SRBSKEGA NACIONALIZMA
Ta srbski hegemonizem in Miloševičevo »fiihrerstvo« sta dosegla nov višek pretekli teden. Najprej so organizirali velikanski miting v Novem sadu v Vojvodini; prišlo je z vseh strani sto tisoč Srbov. Zahtevali so in dosegli odstop celotnega partijskega vodstva Vojvodine in sicer zaradi tega, ker nekateri člani vodstva niso dali absolutne podpore »ubogim« Srbom in Črnogorcem na Kosovu.
Nekaj dni nato so z nekim postopanjem hoteli doseči odstop partijskega vodstva v Črni gori. Tu jim ni šlo vse po zamisli, kajti milica je nastopila zoper zborovanje in jih v Titogradu razgnala. Prišlo je pač do tega, naj bi vsi, ki ne soglašajo z Miloševičem, morali vstran.
Tako si ta novi »Fiihrer« osvaja postojanko za postojanko tam na jugu. Ostaja mu še Makedonija in Bosna s Hercegovino. Hrvatska je za sedaj mirna, vendar na povabilo Hrvatom, naj se udeležujejo mitingov, se nobeno mesto ni odzvalo.
V nedeljo 9. oktobra zvečer je po radiu in televiziji spregovoril Raif Dizdarevič, predsednik predsedstva, tj. predsednik države. V svojem govoru je pozval k pameti in mirnemu reševanju sporov v soglasju z zakoni in ustavo, sicer bo potrebno seči po vojaških ukrepih. Sicer pa so na mitingu v Novem Sadu in v Titogradu že bili spopadi s policijo in so bili ranjeni na obeh straneh.
SLOVENCI POZIVAJO K TREZNOSTI
Slovenca skušajo še vedno ohraniti mirno kri in apelirajo na pamet in na demokratični razgovor. V znak dobre volje in v dokaz, da Slovenci nimajo nič proti armadi, so ob dnevu vojaške prisege letošnjih rekrutov pripravili prijateljski piknik v Ljubljani za vse rekrute in njihove domače. Na pikniku se je pojavila tudi ljubljanska županja ter general Ivo Tominc.
Za ponedeljek 17. oktobra je napovedan plenum Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo gotovo velikega, če ne odločilnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov v Jugoslaviji.
SOLIDARNOST SLOVENIJE S ČRNO GORO
Slovensko politično vodstvo je na seji predsedstva centralnega komiteja slovenske KP poslalo enakemu komiteju črne gore posebno pismo, v katerem je rečeno, da »ne pristajamo na prakso, po kateri
Italijanski škofje ob 10-letnici izvolitve papeža Janeza Pavla II.
Sv. oče na počitnicah leta 1987 v Lorenzagu (Cadore)
V torek 18. oktobra bo minilo deset let, ko je bil za papeža izvoljen poljski kardinal Karol Woytila. Stalni svet Italijanske škofovske konference je ob tem dogodku naslovil na italijanske krajevne Cerkve in vernike poslanico, v kateri je rečeno, da je taka obletnica priložnost za molitev, premišljanje in zahvalo.
Izredno dejavnost je pokazal papež kot vrhovni učitelj Cerkve. Napisal je sedem enciklik, pospeševal uveljavljanje določb zadnjega koncila ob spoštovanju katoliške tradicije; trudil se za mir v svetu, bil borec za versko in civilno svobodo ter za pravičnost, branil je svetost družine in pravico do življenja. S svojimi pastoralnimi obiski je posegel v dogajanje po vsem svetu, potrjeval kristjane v njih veri, povsod poudarjal človekovo dostojanstvo in njegove pravice in dokazal, kako je Cerkev lahko kvas družbe in vzpodbuda za pristni napredek človeštva. Globoko je posegel tudi v življenje italijanske Cerkve s svojimi obiski, s svojo navzočnostjo na zasedanjih italijanskih škofov, na raznih cerkvenih zborovanjih in evharističnih shodih. Pogosto se je sestajal z duhovniki, redovniki in laiki ter jih krepil s svojo prepričevalno besedo. Zlasti pa je bil vedno blizu ubogim in trpečim.
■ Sovjetske oblasti so dovolile priletnemu litvanskemu nadškofu Julionasu Ste-ponaviciusu, ki že 27 let ne more izvrševati svoje škofovske oblasti v Vilni ter živi v prisilnem bivališču v Ždanovu, da je smel priti v Rim, kjer bo ostal do 19. oktobra. Dne 6. oktobra ga je sprejel sv. oče in ga zadržal na kosilu.
se nezadovoljstvo in negotovost ljudi zlorablja za napade na moralno celovitost človeka. Uveljavljajo se metode, ki ne dopuščajo, da se ugotovi, kaj je resnica in kaj laž. Podpiramo zato komuniste Črne gore v njihovem boju zoper pritiske, ki s pozicij srbskega nacionalizma zanikajo narodnostno istovetnost črnogorskega ljudstva ter ogrožajo suverenost SR črne gore. Podpiramo tudi predsedstvo centralnega komiteja, ki se je uprlo poskusom, da se nezadovoljstvo delavcev z njih družbenim in človeškim položajem izrabi za napade na zakonite ustanove te republike.
S tem branimo tudi pravico vsakega naroda, vključno slovenskega, da izhajajoč iz svojih suverenih pravic, odloča o svoji usodi in skupaj z drugimi narodi dn narodnostmi o usodi SFR Jugoslavije. Storiti moramo vse, da se ustalijo razmere na Kosovu, vrne zaupanje med tamkajšnje ljudi, ne glede h kateremu narodu pripadajo, da se vrne mir v ta najmanj razviti del naše skupnosti. Odločno se bomo postavili po robu rušilnim silam, silam brezumja, ki bi rade pahnile našo družbo v prepad, in s potiskanjem ljudi na ulice, z nasiljem pisale bodočo tragično zgodovino naše prihodnosti.«
Gorica je odkrila nadškofa Karla Attemsa M smo in kaj hočemo biti
Simpozij o prvem goriškem nadškofu Karlu Mihaelu Attemsu rv Gorici od 6. do 8. oktobra je bil pravo odkritje tega go-riškega nadškofa. Do zdaj smo ga Slovenci nekoliko poznali iz del pok. dr. Rudija Klinca, ki je kot škofijski kancler in zgodovinar listal (po njegovih aktih na škofiji in opozoril nanje v svojih knjigah »Zgodovina goriške nadškofije« {1951) ter v knjigi »Marija v zgodovini Goriške« (1955). Še bolj popolno je o njem napisal v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu. Toda vse to je bilo znano bolj Slovencem kot drugim, ki slovenščine ne poznajo. Njegovi podatki tudi niso bili sistematična obdelava dela im življenja škofa Attemsa. To so letos opravili na omenjenem simpoziju.
Zvrstilo se je 24 strokovnjakov iz naše dežele, iz Ljubljane, Avstrije, Ogrske, Italije. V svojih referatih so osvetlili ne samo življenje K. M. Attemsa, temveč še bolj njegovo delo kot nadškofa v Gorici ter zgodovinske, politične, kulturne, gospodarske razmere njegovega časa pri nas in v Avstriji ter Beneški republiki. Posegli so tudi v splošne razmere 18. isto-letja, zlasti v odnosu država-Cerkev, npr. Cerkvena politika Marije Terezije, Socialni in ekonomski problemi v politiki Marije Terezije, Škofje reformatorji in ilumini-stični knezi v Italiji v 18. stoletju.
Posebej so se seveda ustavili ob ukinitvi oglejskega patriarhata in ustanovitvi goriške nadškofije. Poleg že znanega so v rimskih in dunajskih arhivih odkrili še nove spletke in odpore. Zadeva goriške nadškofije je bila silno zapletena zavoljo neprijateljskih odnosov med Avstrijo in Beneško ‘republiko, *pa zaradi interesov nekaterih cerkvenih krogov.
Srčika referatov se je vrtela okrog dejavnosti K. M. Attemsa kot nadškofa v Gorici, npr. Pastoralna dejavnost nadškofa Attemsa (L. Tavano), Škofijsko bogoslovje v Gorici (A. Martina), Pastoralne vizita-cije (L. Pillon), Homilije v slovenskem jeziku (Lojzka Bratuž), Homilije in katekizem v furlanskem jeziku (R. Pellegrini), Jezuiti v Gorici in K. M. Attems (G. Mel-linato), K. M. Attems in Judje.
Posebej velja omeniti referat prof. G. De Rosa »Pokrajinska sinoda leta 1768«. Nadškof Attems je namreč, potem ko je ponovno prehodil svojo obširno nadškofijo na pastoralnih vizitacijah, sklical škofijsko sinodo v Gorici. Na njej so pregle-gledali versko stanje v nadškofiji in sprejeli ustrezne disciplinske in liturgične ukrepe.
Toda niti cesarica na Dunaju niti papež v Rimu nista nikoli dovolila, da bi se dekreti sinode objavili in s tem stopili v veljavo. Ostali so v aktih nadškofa Attemsa. Rimski kuriji so se nekatera določila sinode zdela preveč napredna, dunajskemu dvoru pa da kratijo cesarske pravice. Tako je nadškof res bil razpet »Med rimsko kurijo in habsburško državo«, kot se je glasil skupni naslov simpozija.
Slovenski prispevek k simpoziju je bil kar kvaliteten. Prof. L. Bratuževa je spregovorila o Attemsovih homilijah (pridigah) v slovenskem jeziku. Vseh, ipraivi, je 62 enot, 46 pa prav Attemsovih rokopisov. Vsebina homilij je mnogovrstna. Nekatere so priložnostne: za Marijine praznike, za posvetitev cerkva, v zvezi z raznimi bratovščinami.
Zastavila si je tudi 'vprašanje, kdaj in kje se je nadškof naučil slovenščine. Prve korake je gotovo naredil v Gorici kot otrok, saj so Attemsovi imeli svoj dvorec tudi v Podgori. Služinčad je pač bila slovenska in od nje so se otroci gotovo nau-
Mnoge francoi>k3 vasi imajo le še preteklost, ne pa več prihodnosti. Mladi starši odhajajo v mesla v iskanju novih zaposlitev, ostareli pa čuvajo razpadajoče domove in se kratkočasijo pred televizijskimi zasloni.
Vedno več je naselij na podeželju, ki zapirajo zavoljo pomanjkanja otrok šolska vrata. To pa pomeni istočasno konec življenja v teh krajih. Da se ne bi to zgodilo tudi v vasi Porcherie (dobesedno prevedeno se to pravi »Svinjski hlev«), je tamkajšnji župan izvedel domiselno akcijo.
Poraherie šteje 700 prebivalcev, 1376 krav, 3276 ovac, a le 20 šoloobveznih otrok. Šolske oblasti so že bile na tem, da poslopje zapro. Pa je župan dal objaviti v nekem severnofrancoskem dnevniku nenavaden oglas: išče se na otrocih bogata
čili tudi kaj slovenščine. Pozneje je verjetno bral vsaj nekatere knjige verske vsebine, ki so izšle v slovenskem jeziku od protestantov dalje. Njegova slovenščina je pač slovenščina 18. stoletja.
Drugi prispevek je imel F. M. Dolinar in sicer »Fiziognomija in strukture nove goriške nadškofije«. Šlo je za dekanate, župnije in druge cerkvene strukture.
Tretji prispevek slovenskega strokovnjaka je bil od prof. Boga Grafenauerja z ljubljanske univerze. Orisal je obseg slovenskih dežel v 18. stol. in tedanjo strukturo prebivalstva na teh tleh: plemstvo, kmete, bajtarje, gostače, trgovce, obrtnike. Podal je socialno in gospodarsko struk-
Najtežje
Čilsko ljudstvo se je izreklo nedvoumno: po 15 letih avtoritarnega režima si želi spet prave demokracije. Zato je na referendumu 5. oktobra izreklo svoj »ne«, da bi general Pinochet še nadaljnjih osem let bil državni poglavar. Toda »ne« je izreklo 54 % volilcev, medtem ko je Pinocheta podprlo 43% Čilencev. Vsekakor ne majhna številka, kar bo morala zmagovita opozicija še kako upoštevati, ko se bo začelo z obnovo parlamentarnega življenja v državi.
Kar najbolj preseneča, je dejstvo, da je sedanji režim ostal zvest svoji lastni besedi. Leta 1980 je bila namreč s 67 % glasov sprejeta nova ustava, v kateri je bilo določeno, da bo ljudsko glasovanje, ali naj Pinochet še naprej vodi državo, leta 1988. Ves ta čas je trajala s strani demokratičnih in nedemokratičnih držav velika gonja proti temu režimu. Italija npr. vso to dobo ni imela svojega poslanika v Čilu. Sedaj ga je takoj imenovala. Bo to Michelangelo Pisani Massamornile.
Ta gonja je bila s strani marksističnih vlad čisto razumljiva, saj je vojaški udar 11. septembra 1973 preprečil, da bi Čile postal nova Kuba ali Nikaragva; manj pošteno pa je bilo nasprotovanje demokratičnih držav do čilske vojaške dikature, ko je trenutno na svetu toliko vojaških diktatur, večinoma marksistično obarvanih, pa jih prav zahodne demokracije podpirajo ali vsaj na miru pustijo. Spomnimo le na Etiopijo, Mozambik ali Angolo.
Ob demokratičnem zasuku v Čilu prihaja v ospredje dejstvo, na katerega ne bi smeli nikdar pozabiti, ko presojamo desne in leve diktature. Desne diktature prej ali slej ponovno preidejo v demokracijo (glej Grčijo, Brazilijo, Argentino, Urugvaj, Portugalsko, Španijo, sedaj Čile), leve pa, enkrat dosežena oblast, ostajajo trdno v sedlu. Glej Kubo in Nikaragvo, pa Etiopijo, Vietnam in še podobne! In zakaj? Ker so levičarske diktature vedno bolj neizprosne v ohranjanju svoje oblasti kot desničarske.
Če se torej ves svobodni svet raduje preobrata v Čilu, pa se marsikdo, ki ostaja trezen, že sprašuje, kakšen bo nadaljnji razvoj v tej državi. Ostajajo tri zagonetke.
Kako bo ravnala vojska po tem glasovanju? Bo prepustila oblast političnim strankam ali se še naprej smatrala potrebna, da nadzoruje položaj in prepreči morebitni povratek v Čase marksista A. Allendeja?
Potem, kako bo ravnal sam Pinochet? Sedanja ustava mu dovoljuje, da vlada še eno leto in nato okliče predsedniške in parlamentarne volitve. Skrajna levica že zahteva njegov takojšen odstop, med-
družina. Nudi se zastonjska hiša in zaposlitev za starše.
Ni trajalo dolgo, pa se je javila iz industrijskega mesta Roubaix družina z desetimi otroki. Oče je Poljak, ki je svojo domovino zapustil leta 1968, mati Francozinja, otroci pa v starosti med 2. in 18. letom. Šest jih hodi v šolo, dva bosta še sledila.
Župan je bil ponudbe na moč vesel. Obstoj šole je bil s tem rešen. Držal pa je tudi dano besedo. Občina je zastonj obnovila stanovanjsko hišo, oče pa je takoj dobil zaposlitev.
37.000	francoskih vasi se sooča z istimi problemi kakor Porcherie. Le da niso imele istega poguma kot župan te vasi. In Porcherie že ni več »Svinjski hlev«, ampak vas z otroki. S tem je zagotovljena tudi bodočnost kraja. Posnemanja vredno! - H. F.
turo prebivalstva, ki je v veliki večini živelo na deželi, saj so bila mesta, tudi še sam Trst, takrat še zelo majhna; štela so le nekaj tisoč prebivalcev, še Trst jih je imel v začetku 18. stol. komaj 20.000.
Ko bodo predavanja in referati izšli v tisku, si bomo tudi bralci lahko ustvarili pravo podobo o nadškofu K. M. Attemsu in njegovem času, ki je bil razgiban in imel tudi svoje probleme .in težave.
Simpozija so se udeležili številni odlični gostje. Tako je iz Ljubljane prišel nadškof Šuštar, iz Kopra škof Pirih, iz Vidma nadškof Battisti in seveda goriški nadškof Bommarco.
(r+r)
tem ko sta Krščanska demokracija in Demokratična stranka (socialistične usmeritve) za postopen prehod v parlamentarno državo. Pričakovati je, da bodo komunisti in drugi skrajneži začeli z nemiri, da Pinocheta prisilijo k odstopu, kar lahko sproži s strani vojske nov državni udar z vsemi posledicami za porajajočo se demokracijo.
Tretja zagonetka pa je bodoči gospodarski položaj države. Nesporno dejstvo je, da je v zadnjih petih letih liberalistična gospodarska politika sedanje vlade, ki je pospeševala svobodni trg, dala pozitivne sadove: inflacija je padla za 10 % (za Latinsko Ameriko nekaj edinstvenega), cene so bile stabilne, plače, sicer nizke, so ohranjale sivojo kupno moč, na vidiku so bila nova delovna mesta. In na ta uspeh v gospodarstvu se je zanašal Pinochet, prepričan, da ga bo ljudstvo potrdilo še za naprej. Pa se je uštel kot že marsikateri politik. Mar niso tudi Angleži leta 1945 po zmagovitem koncu vojne odslovili Churchilla in poklicali na vlado levičarske laburiste, ki so v nekaj letih gospodarstvo spravili v polom in je bilo isto ljudstvo znova prisiljeno Churchilla poklicati na oblast?
Vse to se lahko ponovi v Čilu. Če se bo z nastopom strank gospodarski položaj v Čilu spet poslabšal, ali se ne 'bo znova pojavila težnja med istimi, ki so se izrekli za »ne«, da se priključijo tistim, ki so glasovali za »da« in skupaj pridejo do zaključka, da je demokracija neki luksus, ki si ga Čile ne more privoščiti? Skušnjava, ki so se ji, zlasti v Latinski Ameriki, že ponovno predali.
Prav ima zato časnikar Beppe Del Colle, ki je v listu »L'Avvendre« zapisal: »Najtežje prihaja sedaj.«
Jk
Nekateri tradicionalisti zapuščajo Lefebvra
V vrstah upornega in razkolnega š.kofa Lefebvra nastaja pravi razkol, to se pravi, da so nekateri začeli zapuščati francoskega upornega škofa. Ti so se ločili od Bratstva sv. Pija X. in ustanovili novo skupnost, ki so ji dali naziv Bratstvo sv. Petra.
Njej na čelu je duhovnik Joseph Bisig; pridružilo se mu je že kakih 16 duhovnikov in okr. 20 bogoslovcev, ki so zapustili škofa Lefebvra. Svoje središče so dobili v samostanu Hauterive blizu Friburga v Švici. Sprejeli so vabilo iz Vatikana, naj le ohranijo tradicionalno mašo, da le ostanejo povezani s papežem. Njihov voditelj Bisig je izjavil: »Hočemo ostati povezani z duhovno in liturgično tradicijo Cerkve, povezani s papežem. Hočemo pokazati našim bratom, ki so pretrgali s papežem, da je mogoče ostati katoličani tradicionalisti tudi v Cerkvi.«
Ti novi tradicionalisti trdno upajo, da jih bodo vatikanske oblasti uradno priznale že v bližnji bodočnosti. Tako jim je zagotovil kardinal Ratzinger. Želeti je le, da bi Bratstvu sv. Petra sledili še drugi.
★
■ Na Južnem Tirolskem je prišlo po dvomesečnem mirovanju do novih terorističnih akcij. Tako so eksplodirale bombe v mestecu Klausen v dolini reke Eisack pred hišo železniških uslužbencev, nadalje pet kilometrov stran pod električnim drogom brennerske železnice ter v Vahrnu pri Brixnu, kjer je prav tako močna eksplozija porušila električni drog železniške proge. Od začetka leta je bilo te vrste atentatov že 18, ki jih je izvedla tajna organizacija »Ein Tirol« (Ena Tirolska), katera se zavzema za združenje vseh treh delov Tirolske, južne, ki je v Italiji, ter severne in vzhodne, ki sta v Avstriji.
V zadnjih mesecih so se znova pojavile razne trditve o Katoliškem glasu, tako v tisku kot v govorjeni besedi, ki zahtevajo nekaj pojasnil.
1.	Nekdo je v Ljubljani zapisal: »Slovenci v italijanskem zamejstvu nimajo svojega verskega lista, kot imajo na Koroškem "Nedeljo" ali v Sloveniji "Družino”. Katoliški glas, ki izhaja v Gorici in se zadnje čase skuša predstaviti kot list goriške in tržaške škofije, na žalost ni verski časopis, čeprav prinaša tudi verske članke in verska poročila...« (Revija 2000).
Mož, ki je to napisal, ne pozna naše zgodovine. Katoliški glas je bil ustanovljen leta 1948 kot skupno glasilo tržaških in goriških katoličanov. Prva številka je izšla v januarju 1949. Od takrat do danes, torej 40 let, je ostal to skupno glasilo vernikov obeh škofij. Zamišljen pa ni bil kot »verski list«, temveč kot formativen ter informativen časopis, kot toliko sličnih tednikov v Italiji, ki so vključeni v FISC (Federazione italiana settimanali cat-tolici), v kateri je včlanjen tudi naš list. Slovenci, ki si želijo imeti verski tednik, se lahko naročijo na Družino; mnogi so tu-
■ Na seji predsedstva SZDL je pisatelj Ciril Zlobec dejal, da se boji, da je bila 6. oktobra v Novem Sadu (ko je nahujskana množica izsilila odstop pokrajinskega vodstva) začetek tretje Jugoslavije, ki bo slabša od prejšnjih dveh. Predsedstvo SFR Jugoslavije je obtožil, da je prevaralo slovenski narod, saj je ob sprožitvi pobude za spreminjanje državne ustave zagotovilo, da se ne bodo spreminjala njena temeljna načela, sedaj pa se želi izvesti prav to.
■ Pavle Gosak, ki je bil v Sarajevu glavna obremenilna priča pred vojaškim sodiščem proti slovenskemu vojaku Tomu Bogataju — ta je bil zaradi domnevne sovražne propagande obsojen na leto dni zapora —, je v Ljubljani izjavil, da ga je vojaška obveščevalna služba prisilila, da je začel delati zanjo. Po njenih navodilih je moral tudi Bogataja zaplesti v razne izjave glede razmer v vojski, državi in o nedemokratičnosti režima.
■ Slovenska delegacija, ki jo je vodil predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, je pretekli teden obiskala Belorusijo, kjer se je zadržala dva dni. V delegaciji so bili vidni predstavniki slovenskih izvoznikov Iskre , Metalke, Kovinotehne, Gostola. Jugotekstila in Slovenijalesa. Ob tej priložnosti je Slovenijales v glavnem mestu Belorusije Minsku odprl svoje predstavništvo. Dušan Šinigoj pa je obiskal tudi Moskvo in se tam pogovarjal s predsednikom sovjetske vlade Nikolajem Rižkovom. Slovenija ponuja konkretne predloge za odpravo negativne bilance v blagovni izmenjavi.
■ Za časa Hruščeva je bila med tolikimi cerkvami zaprta za bogoslužje tudi mogočna stolnica iv Rigi, glavnem mestu Le-tonske. Od tedaj je služila le še za koncerte. V nedeljo 9. oktobra pa se je v njej prvič po tolikih letih lahko vršila služba božja. Še več: vsa tri radijska omrežja baltiških držav Litve, Letonije in Estonske so jo neposredno prenašala. V zadnjem času so Letonci dosegli, da se lahko izo-beša njihova narodna zastava (belo-rdeča), poje stara narodna himna, uradni jezik pa je znova letonski namesto ruskega. Letonci so ustanovili sivojo Ljudsko fronto
di v resnici naročeni.
To vse smo sporočili uredništvu revije »2000« in upamo, da je obvestilo pisca s siglo »A«.
2. V »Dragi« je bilo slišati, da je Katoliški glas »politično glasilo«. Naš list ni bil in noče biti »politično« glasilo, še manj glasilo kake stranke. Je neodvisen tednik za slovenske katoličane v Italiji, četudi piše o politiki, domači in svetovni, saj v demokratični družbi mora biti vsak državljan informiran tudi o političnih vprašanjih.
3. Nadalje smo brali: »Tudi Katoliški glas nam ni bil povsem naklonjen (Slovenski skupnosti, namreč). Z nekaterimi neo-portunimi članki je vnesel zmedenost v naše vrste« (Goriška Skupnost).
Naš list ni glasilo nobene stranke, tudi SSk ne. Zato je spremljal in bo spremljal tudi njeno delo in delo njenih organov s kritičnim očesom. Pač pa se strinjamo z naslednjimi besedami istega glasila: »Naloga mladih katoliških izobražencev in politikov je, da k tedniku pristopijo, ga poplemenitijo z novimi idejami in prijemi ter posodobijo.« To si goriški in tržaški duhovniki vsi iskreno želimo.
in odločno zahtevajo konec rusifikacije dežele, odhod več sto tisoč ruskih priseljencev ter gospodarsko in politično neodvisnost, zaenkrat še v sklopu Sovjetske zveze. Razveljavljen naj bi bil tudi pakt Ribbentrop-Molotov iz leta 1939, ko je Hitler pristal na to, da se Moskiva polasti vseh treh baltiških držav.
■ Od srede preteklega tedna doživlja Alžirija obsedno stanje, ki so ga oblasti uvedle zaradi silovitih neredov in protestov, kateri so izbruhnili zlasti v prestolnici Alžiru in v drugem največjem mestu Oranu. Demonstranti, delavci in študenti, so se znesli nad vsem, kar jim je prišlo v roke. Zažgali so vozila, trgovine, razbijali cestno razsvetljavo, podirali drevesa ob cestah, se spopadli z varnostnimi silami, vse to zato, ker režim ni več kos oskrbovati prebivalstvo z najpotrebnejšimi živili. Padec vrednosti nafte in ameriškega dolarja je zelo ošibil gospodarstvo. Ker je vlada ves čas zanemarjala kmetijstvo, sedaj primanjkuje osnovnih živil. Vlada je bila tudi prisiljena zmanjšati uvoz in zamrzniti plače, kar je rodilo splošno nevoljo.
Nekaj olajšav za katoliško Cerkev na Slovaškem
Administrator slovaške škofije Spiš Štefan Garaj je v pogovoru za dunajsko poročevalsko agencijo »Kathpress« izjavil, da so oblasti bogoslovnemu semenišču v Bratislavi dovolile sprejeti 80 bogoslovcev v prvi semester teologije. V sedemdesetih letih so smeli sprejeti 25 slušateljev, zadnja leta se je število nekoliko dvignilo, letošnja dovoljena številka je pravi rekord.
Administrator Garaj je pojasnil tudi nekatere opazne spremembe v verskem življenju na Slovaškem. Pripisati jih je mogoče tudi večji samozavesti in dejavnosti (katoliških laikov. Spomnil je pogumno manifestacijo vernikov za večjo versko svobodo v Bratislavi, zbiranje podpisov peticije vladi v Pragi in rekordno število udeležencev romanja, ki ga je sam vodil v najbolj znano slovaško Marijino svetišče — Levočo. Prišlo jih je kar 280.000.
Ko zmanjka otrok...
prihaja sedaj
Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica in
Slovenska prosveta - Trst 3. KOROŠKI DNEVI
Nastop skupine KPD Šmihel z lutkovno igro
»FESTIVAL ROPOTULJ, ZVONCEV IN KUHINJSKIH LONCEV«
Sobota, 15. obtobra
Gorica, šola v ul. Brolo ob 12. uri Štandrež, župnijska dvorana ob 16. uri Števerjan, osnovna šola ob 19. uri
Nedelja, 16. oktobra
Doberdob, župnijska dvorana ob 11. uri Mačkolje, srenj ska hiša ob 16. uri Bazovica, Slomškov dom ob 19. uri
ANSAMBEL »DRAVA« IZ BOROVELJ
nastopi
v soboto 15. oktobra ob 19. uri v Finžgarjevem domu na OPČINAH
v nedeljo 16. oktobra ob 17. uri v telovadnici ob Katoliškem domu v GORICI
OKNO V DANAŠNJI SVET
Občni zbor PD »Štandrež«
Člani PD Štandrež so se zbrali v četrtek 6. oktobra v župnijski dvorani »Anton Gregorčič« v Štandrežu na svojem rednem letnem občnem zboru. Prisotnih je bilo prek 50 članov, med njimi veliko mladih. Številni so bili tudi gostje, ki so pozdravili občni zbor.
V imenu ZSKP je spregovorila dr. Ma-rilka Koršič-čotar, za goriško društvo »M. Filej« pa je pozdravila ga. Ljubka Šorli in Izrekla spodbudne besede našim kulturnim delavcem. Pozdravili so še predstavniki društva »F. B. Sedej« iz Števerjana, društva »Hrast iz Doberdoba« in športnega društva »Juventina« iz Štandreža. V imenu goriške občinske uprave je pozdrave prinesel odbornik dr. Andrej Bratuž.
Iz tajniškega poročila, ki ga je imela Valentina Pavio, je razvidno bogato delovanje društva in to na raznih področjih, pevskem, glasbenem, dramskem, baletnem, družabnem in organizacijskem.
Za pevsko področje skrbita mladinski in mešani zbor, ki redno vadita pod vodstvom Elvire Chiabai in Mirka Špacapana. V prejšnji sezoni sta zbora večkrat nastopila tako v domačem kraju kot tudi drugod.
V Štandrežu je dobro poskrbljeno tudi za glasbeno vzgojo, saj obiskuje štandre-ško glasbeno šolo v Župnijskem domu lepo število mladine, ki je ob zaključku tečaja priredila nastop. Številni mladi glasbeni izvajalci so nastopili tudi v Gorici v Katoliškem domu ob skupni prireditvi go-riških glasbenih šol.
Zelo dejavno je društvo na dramskem področju, saj so člani tega odseka nastopali v minuli sezoni kar s tremi igrami. Najprej v jesenskih mesecih z Nušičevim »Narodnim poslancem«. S to igro so nastopili v Romjanu, v Kulturnem domu v Gorici in v Biljah. Nastop v Gorici je sodil v okvir italijanske amaterske gledališke prireditve. Sodelovalo je več skupin iz naše dežele in edina slovenska dramska skupina je bila štandreška.
V januarju letos so člani dramskega odseka v režiji Emila Aberška postavili na oder Goldonijevo komedijo »Prebrisana vdova«. Z njo so gostovali v Bazovici, v Katoliškem domu v Gorici, v Doberdobu, v Mačkoljah, v Idriji, v Rupi in v Dornberku. Z nastopom v Idriji se je dramski odsek udeležil srečanja gledaliških skupin Slovenije.
Za Praznik špargljev pa je dramski odsek naštudiral še igro »Kaj«, ki jo je priredila in režirala ga. Mira Štrukelj.
Tudi baletna in ritmična skupina je imela več nastopov in sicer v Štandrežu, v Števerjanu, v Gorici in na Vrhu.
O uspehih, težavah in problemih posameznih področij so poročali Božo Ta-baj o dramskem, Joana Marušič o pevskem in Kristina Marušič o baletnem.
Blagajniško poročilo je podal Lucijan Pavio.
Zaključne misli je povzel predsednik Damjan Paulin, ki je podčrtal izredno važno vlogo kulturnega društva za ohranitev in utrditev slovenske prisotnosti v domačem kraju in tudi v širšem prostoru. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali na razne načine, da je bilo društveno delo učinkovito in da so bili z njimi člani in širša javnost zadovoljni. Izrazil je željo in prepričanje, da bo tudi v bodoče društvo znalo začrtati tako pot, ki bo odločilno vplivala na kulturni razvoj naše skupnosti in to tudi v sodelovanju z drugimi društvi v Štandrežu in na Goriškem.
Sledile so volitve za obnovitev trinajst-
članskaga društvenega odbora. Izvoljeni so bili: Brajnik Marko, Breščak Marjan, Ker-pan Lucijan, Marušič Joana, Mučič Jordan, Pavio Lucijan, Pavio Valentina, Paulin Damjan, Puja Danijela, Selva Viktor, Tabaj Božidar, Zavadlav Silvan in Žnidarčič Silvana.
V nadzornem odboru so češčut Ivo, Paulin Majda in Zavadlav Ivanka, razsodišče pa sestavljajo Brajnik Dušan, Nanut Irena in Zavadlav Rajmund.
Koncert v Novi Gorici
V petek 7. oktobra je bil v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici veličasten koncert nabožne glasbe in promocije novih orgel, ki jih je izdelala znana italijanska tvrdka Mascioni. Na koncertu je imel levji delež orgelski mojster prof. Hubert Bergant, nastopali pa so razni znani vokalni ter instrumentalni solisti. Na koncu je nastopil še Slovenski oktet iz Ljubljane z vrsto primernih skladb.
Koncerta se je udeležilo res veliko ljudi, med njimi koprski škof Metod Pirih in novogoriški župan Bevčič. G. škof je po koncertu izrekel vsem toplo zahvalo in nekaj pomenljivih misli o duhovnih vrednotah.
Semenišče v Vipavi
V ponedeljek 5. septembra se je začelo v Vipavi novo šolsko leto. Uvodne maše, ki jo je vodil škof Metod Pirih, so se udeležili vsi predstojniki, profesorji, semenišč-niki in sestre.
Semeniščnikov je letos 17. Iz ljubljanske škofije jih je 14, trije pa so iz koprske. Število je skromno.
Škof Pirih je v govoru poudaril, da je treba resno iskati vzroke za tako stanje. Priporočil je semenišče velikodušnosti in darežljivosti duhovnikov in vernikov.
Solidarni s tržaškim škofom
Spoštovani g. škof!
Slovenska prosveta in vsa včlanjena društva vam izražajo vso solidarnost ob nedavnem poskusu, da bi vas vpletli v zadevo Moncini, ki je vzbudila toliko odmevov v Trstu. Očitno je, da so na delu sile, ki hočejo spodnesti dostojanstvo in vaš ugled in zavreči vaše plemenite napore v korist vseh trpečih in zavrženih ter tako zasejati dvom in sum v tržaško Cerkev.
V tem trenutku hočemo biti z vami, da zavrnemo ta grobi napad, ki škodi vsej skupnosti.
Z izrazi globokega spoštovanja vas pozdravljamo.
Za SLOVENSKO PROSVETO Marij Maver, predsednik
Nedopustno odrekanje uveljavljenih pravic
Odgovor ministra za deželna vprašanja Maocanica na parlamentarno vprašanje senatorja Spetiča glede rabe slovenščine v odnosih med pripadniki slovenske manjšine v Italiji in deželno upravo Furlanije-Julijske krajine je nov, hud primer nega-
tivnega odnosa italijanskih oblasti do naših temeljnih življenjskih zahtev.
Tako je dokument ocenilo deželno tajništvo SSk na svoji zadnji seji. Odrekanje že uveljavljene pravice je vsekakor v nasprotju z duhom in črko Osimskega sporazuma, kar pa je pri odgovoru še posebej negativno, je izmikanje italijanskih oblasti jasnim mednarodnim obveznostim ter nesprejemljivo zoževanje pri njihovem tolmačenju. Kot sam pristojni minister v imenu predsednika vlade priznava, da Italija ni izpolnila svojih obveznosti, do Slovencev, ki izvirajo iz Londonskega memoranduma in iz Osimskega sporazuma, bi pričakovali, da bo kaj stvarnega storila vsaj z našim zaščitnim zakonom, vendar tu, žal ni novosti.
Pmertiv kncerhii-scnski rasno
Dobro je to vedeti!
»Primorski dnevnik« je 7. okt. poročal, da je bila 1. oktobra 1908 (pred 80 leti) v Trstu slovesna otvoritev in blagoslovitev novega zavoda slovenskih Šolskih sester. Ustanova je bila široko zasnovana, a so morale sestre zaradi velikih težav šolo in zavod leta 1912 zapustiti.
Šolska stavba, ki je bila v ulici Besen-ghi 16 (pri Sv. Vidu), je prešla v državne roke. Po prvi svetovni vojni so stavbo zasedli vojaki in pozneje karabinjerji. Med zadnjo vojno je bila stavba zelo poškodovana in v njej se je leta 1950 naselilo tržaško semenišče.
Dobro je torej vedeti: stavbo, v kateri je sedaj tržaško semenišče, so dogradile slovenske Šolske sestre!
Primerjaj knjigo »Od Tomaja do Trsta«, ki so jo leta 1985 izdale Šolske sestre ob bisernem jubileju svoje province.
Srečanje z misijonarji v Trstu
Škof L. Bellomi je povabil na razgovor misijonarje, ki bodo vodili ljudski misijon v tržaški škofiji. Srečanje z italijanskimi misijonarji je bilo ta četrtek v tržaškem semenišču. Srečanje s slovenskimi misijonarij — vseh je okoli 30 — pa bo v petek 14. oktobra v Marijanišču na Opčinah, popoldne ob treh pa se bodo misijonarji razgovarjali s slovenskimi duhovniki v domu duhovnih vaj (Le Beatitudini).
(UVOD V KOROŠKE DNEVE)
Spet so prišli na vrsto Koroški dnevi za primorske Slovence, kot so bili lani na sporedu Primorski dnevi na Koroškem. V soboto 8. oktobra zvečer v Trstu, v nedeljo pa v Kulturnem domu v Gorici, to je bila prav uvodna prideditav, ki je ta kulturni teden prav posrečeno začela. Na tej začetni manifestaciji je nastopil mešani pevski zbor »Rož«, ki ga vodi Lajko Mili-savljevič in predstavil pod zgovornim naslovom »Ponižani in razžaljeni« pesmi zatiranih narodov.
Znani madžarski skladatelj in etnograf Bela Bartok je napisal veliko lepih besed o ljudski glasbi. O njej med drugim pravi, da »njena izrazna sila je presenetljiva, hkrati je brez sentimentalnosti in odvečnih ornamentov. Preprosta je, včasih primitivna, toda nikoli naivna... in skladatelj, ki išče nova pota, ne bo mogel najti bojšega mojstra za vodnika«.
In prav gotovo te globoke Bartokove besede lepo označujejo tudi vsebino koroškega koncerta. To pa ni bil samo navaden koncert, ampak dramatizirano in scensko bogato zamišljena predstava, ki je lepo in plastično prikazala bolečino, trpljenje, boje in upe vseh zatiranih in preganjanih ljudstev od Evrope mimo Azije, obeh Amerik, Afrike in Avstralije. Frizijci, Irci, Škoti, Baski, Korzičani, Ladinci, Fur-
lani, Slovenci, gradiščanski Hrvati (zakaj pri Slovencih ne tudi primorski oz. koroški?), Madžari, Makedonci, pa spet izven-evropska ljudstva od Armencev in Kurdov do afriških, azijskih in ameriških ljudstev v boju za priznanje sivojih pravic.
Če je bil prvi del bolj umerjen in samo zborovski, je bil drugi ritmično in odrsko kar se da razgiban. Že simbolična bodeča žica je najbolj zgovorno obrazložila vsebino tega prikaza. Bogat režijski pristop, dinamika v posameznih prizorih, domiselna igra luči in seveda še najbolj pesem in glasba v izvirnikih, to so bile res velike odlike tega večera.
Sami so zato napisali med drugim: »Spoprijemali smo se tudi z zahtevami, ki za seršnje zborovsko delo niso v navadi: po načrtih smo naredili inuitski (eskimski) in indijanski boben, posebno prirejene scenske elemente, iskali in oblikovali gradivo; o narodih, katerih pesmi pojemo...«. Res težko in zahtevno delo!
V začetku je v imenu prirediteljev, Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenske prosvete v Trstu naivzoče pozdravil predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin. Občinstvo je vse točke navdušeno in bogato nagradilo s ploskanjem in tako ponovno dokazalo vso svojo simpatijo koroškim Slovencem. Vse izvajano pa je zaključila mogočna Premrlova »Zdravljiva«.
ab
G>
Italija tako spet zaostaja za Evropo, je bilo poudarjeno na seji SSk, saj je 4. oktobra parlamentarni zbor Evropskega sveta v Strasbourgu odobril obširno in zelo odprto Evropsko listino o deželnih in manjšinskih jezikih. Ko jo bo potrdil še ministrski odbor Evropskega sveta, bo postala prava mednarodna pogodba
Pozitivna novost prihaja tudi v zvezi z besedilom novega italijanskega zakona o kazenskem postopku, ki ga je vlada dokončno odobrila in bo polnomočno stopil v veljavo čez eno leto. Člen 108 namreč jasno priznava pripadnikom »priznanih manjšin«, da se med kazenskimi postopki pred pravosodnimi organi poslužujejo materinščine. Na njihovo zahtevo se morajo oblasti nanje obračati ustno in pismeno v istem jeziku. V njihovem jeziku se sestavijo zapisniki in sodni spisi, če se ta določila ne spoštujejo, so zadevni postopki nični. Tako se končno odpravlja krivica fašističnega režima, ki se je vlekla do danes.
Pokojni Mariji Abram v spomin
V soboto 1. oktobra smo spremili k zadnjemu počitku Marijo Abram, vdovo Slekovec. Rojena pred 80 leti v župniji sv. Jakoba je obiskovala Ciril-Metodovo šolo. Bog jo je obdaroval z mnogimi talenti. Najstarejša od petih otrok, lepe postave, je bila tudi izredno prijetnega, veselega značaja in dobra pevka. Bila je tudi srčno dobra in plemenita.
Kot v večini delavskih družin iz prve povojne dobe je tudi v njeni gospodarila revščina. In ko je Marija nastopila službo pri odvetniku Tončiču kot uradnica, je s svojo plačo vzdrževala celo družino. V tistih politično zmedenih časih je bila celo. služba pri takem odvetniku sumljiva. Tako je tudi Marija okusila tržaški ženski zapor od septembra 1940 do januarja leta 1941. Ker je bila že od mladih nog odlična cerkvena pevka, se je v zaporu skupno z drugimi, vključila v štiriglasen dekliški zbor, ki je v latinščini prepeval pri nedeljskih mašah v ječi.
Veliko je nastopala v Marijinem domu v ul. Risorta pri igrah, ki jih je režirala Stana Oficija. Pri 50-ih letih se je poročila; ta korak pa je pomenil zanjo precejšnjo žrtev. Nepogrešljivo prisotna tako v šentjakobski družbi na koru kot v Marijinem domu, se je po poroki in odselitvi v središče mesta nekoliko odmaknila. Imela pa je srečo, ko je nastopila službo v tržaškem podjetju Farmacoterapico in ostala tam do upokojitve. Izredno pridna in zmožna je kmalu postala solastnica podjetja. Toda, kar je bistveno, kot članica Marijine družbe je ostala vse življenje globoko verna in zvesta tisti resnici, ki nas pripravi na naš zadnji korak v drugo življenje. Sestri Olgi vse nače sočustvovanje. - F. V.
Mešani zbor »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem izvaja pod naslovom »Ponižani in razžaljeni« pesmi zatiranih narodov. V soboto 8. oktobra je nastopil v Trstu,
naslednji dan pa v Gorici
■ Slovenski poslanec v zveznem par]; mentu v Beogradu Janez Lukač je poveda da člani zvezne ustavne komisije sploh n skrivajo več, da jim gre za oblikovanj enotne države, k čemur spada tudi cnotr jezik, ki naj bi seveda bil srbski. Obencn se govori samo še o slovenskem ljudstvi kajti narod naj bi bil en sam, tj. jugoslc vanski.
											
DR. STANKO OJNIK:
V Sloveniji ni bilo samo dachauskih procesov
Na nedavni televizijski okrogli mizi o človekovih pravicah je teološki profesor in doktor cerkvenega prava Stanko Ojnik opozoril, da Slovenija v svoji polpreteklosti ni imela samo dachauskih procesov, ampak še druge — proti katoliškim bogoslovcem in duhovnikom. Ko so ga vprašali, kaj je imel natančno v mislih, je dejal:
»V mislih sem imel predvsem današnji čas, ko priženemo v Jugoslaviji skoraj vsako kočljivo reč na nož in jo opremimo z etiketo splošne resnice. Ne bom rekel, da v takšnem vzdušju, vendar v takšni vrsti vzdušja so se po vojni odvijali dachauski procesi, ko je bil že vnaprej sumljiv in hkrati že skoraj obtožen vsak, ki je preživel omenjeno taborišče. Te procese smo do neke mere osvetlili in žrtve rehabilitirali, nismo pa še raziskali nekih drugih procesov, ki so potekali po enakih metodah in še zmeraj živijo v zavesti ljudi, ki so se na to poslanstvo pripravljali.
Obtoževali so jih, da so sovražniki pridobitev revolucije.«
Na ugovor, ali je primerno prav v teh hudih kriznih časih vleči na svetlo še ta kos umazanega perila, je odgovoril: »Mislim, da je treba osvetliti tudi to obdobje iz našega življenja ter se naučiti kaj za današnjo rabo. Iz popolnoma razrušenih odnosov in medsebojnega sovraštva smo s strpnostjo in modrostjo postopoma prešli v sožitje med varnimi in nevernimi, med Cerkvijo in družbo. Zelo popreproščeno povedano: vzgojitelji v bogoslovju nas niso vzgajali v sovraštvu do "preganjalcev” in preganjalci so se odločili, da iz nas ne bodo več delali mučenikov. Šele ko se je prekinilo nasilje, se je lahko začelo tisto, čemur pravimo pogovor, dogovor, sožitje. Hočem reči, da je razmišljanje o nasilnih metodah, s katerimi naj bi rešili današnje probleme, neproduktivno.«
Seciranje časa po vojni ni več tabu. Značilno je, da se ga lotevajo s preteklostjo neobremenjeni znanstveniki in umetniki mlajšega rodu, ki so prebrali veliko uradnega in slišali mnogo neuradnega, pa zastavljajo vprašanja, ali so bile grobe povojne metode potrebne, in hkrati že od-
govarjajo, da ne.
Prizadeta, torej s preteklostjo obremenjena stran pa se brani, da je s tolikšne časovne razdalje pač lahko biti pameten. Okoliščine, v kakršnih se je mukoma rojevala nova proletarska država, so neponovljive in danes pač ni mogoče soditi, kako bi bilo treba takrat ravnati. Delali so v najboljši veri, da je tako prav, in razmere so ravnanje sproti korigirale. Temu se menda pravi — razvoj.
Smo preveč zazrti v preteklost an premalo v prihodnost? Tudi to vprašanje se seveda redno zastavlja in tudi odgovor se kar ponuja: če smo se pripravljeni iz storjenih (in priznanih) napak kaj naučiti za prihodnost, je brskanje po bližnji zgodovini vsekakor upravičeno.
Anekdota, ki kroži po štajerskem koncu, vsekakor dobro ponazarja iskanje vseh vrst sovražnikov v povojnem vzdušju. V neki vasi blizu Radgone so pripravljali gasilsko veselico, ki se nikakor ni mogla dogoditi brez Titove slike. Možak, ki je bil odgovoren za krašenje dvorane, je zadnji hip opazil, da je steklo polno mušjih iztrebkov, zato je pljunil nanj in ga počistil z robcem. Obtožen je bil, da je
pljuval na predsednika države, in svoje tudi odsedel.
»Takoj po vojni je bilo videti, da bosta nova oblast in med vojno preganjana duhovščina zaživeli v dobrem sožitju. Duhovniki so imeli verouk v šolah, cerkvena poroka je bila še nekaj časa v veljavi. Spominjam se, da so v vasi, kjer je bil podrt zvonik, partizani na kolesih vabili farane v maši. Odnosi so se do skrajnosti zaostrili šele po Informbiroju in po znanem Stepinčevem pismu. Neki politični funkcionar je rekel približno takole: Po Informbiroju smo se trudili, da bi pokazali Rusom svojo pravovernost — in smo pritisnili na Cerkev,« pravi dr.Ojnik. Razlogi za zaostritev so bili seveda na obeh straneh.
»Cerkev je bila protikomunistično u-smerjena, saj je poznala vlogo religije v sovjetskem realnem socializmu. Nikakor ji ni bilo do tega, da bi izgubila privilegije, ki jih je imela pred vojno, ko je bila navzoča povsod in je imela tudi precejšnje premoženje. Veliko vlogo so igrale tudi medvojne razmere v ljubljanski pokrajini, kjer so bili duhovniki hudo nenaklonjeni revoluciji.
Pa druga stran? Diktatura proletariata z vsemi znanimi sredstvi prisile je želela popolnoma disciplinirati državljane in poenotiti njihove misli, kar pomeni tudi atei-tacijo, aktivistično ateizacijo, kot je to imenoval dr. Rotar. Kdor ni bil enakih misli kot oblast, je bil že ožigosan za sovražnika. Hoteli so nas pripeljati v raj na zemlji, v idealno družbo brez konfliktov, kar pa so počeli na silo in s totalitarnimi sredstvi. Cilj je torej posvečal sredstvo.«
In za raj na zemlji je bil popolnoma nepotreben raj nad oblaki?
»Nekako tako. V obdobju uniformirane miselnosti je bilo tako rekoč v planskih dokumentih določeno, kdaj približno naj bi bila Cerkev uničena. Moja generacija, ki je takrat — okrog leta 1950 — končala srednjo šolo, je to pošteno občutila. Morda se je marsikateri od nas odločil za bogoslovje prav zato, ker smo bili siti parol in aktivizma, predajanja vodilni vlogi in negiranju človekove duhovnosti. Biti bogoslovec v tistih časih je bilo na neki način uporniško dejanje, beg iz konformizma.«
(Konec prihodnjič) (»Jana«, Ljubljana, 5.10.1988)
Seja Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica
V torek 12. t. m. je Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica imelo prvo sejo v tej sezoni. Vodila jo je predsednica prof. Lojzka Bratuž. Govora je bilo o vsem mogočem, ki zadeva cerkveno in liturgično glasbo. V glavnem pa je bila razprava o Mali Cecilijankd, ki bo, kot vsako leto, na praznik Brezmadežne 8. decembra. Ker je dvorana Katoliškega doma trenutno neuporabna za velike manifestacije, bo le^ tos izjemoma ta koncert mladinskih zborov verjetno v goriškem Avditoriju.
Mala Cecilijanka bo v glavnem potekala po že ustaljenih okvirnih tirnicah. Letos pa bi dali večji poudarek tudi zborom raznih šol, zlasti goriškega mesta, če bodo vabilo sprejeli. Prav bi bilo, da ti zbori tudi na zunanjih prireditvah pokažejo, česa se med letom naučili tudi kar zadeva glasbo.
■Na koncu je bila omenjena tudi božičnica v goriški stolnici, ki bo tudi letos na god sv. Štefana, torej neposredno na začetku božične cerkvene dobe. Zbori so zato že sedaj ivabljeni, da pripravijo spored za ta tradicionalni koncert.
Prva seja novega goriškega pokrajinskega sveta
V sredo 5. oktobra je bila prva seja novoizvoljenega pokrajinskega odbora, ki jo je vodil novi predsednik Gianfranco Crisci (DC). Najprej je porazdelil odbornikom resorje: De Iust (PSI) javna dela in ceste, Fabbro (DC) finance in proračun, (splošna problematika), Visintin (PSI) socialno skrbstvo in šport, Bressan (PSDI) programacija, prevozništvo, civilna zaščita, produktivni sektor, ekologija, Špacapan (SSk) šolstvo, organizacije, lov in ribolov, mladinska problematika, Panzera (DC) kulturne dobrine in aktivnosti.
V naslednji točki je bilo govora o načrtovani novi ureditvi mestnih in pokrajinskih avtobusnih postajališč na zemljišču bivše COMG, ki je po svoji odselitvi v Villesse dala naprodaj svoj opuščeni goriški sedež, za katerega se zdaj zanimata goriška občina in pokrajina, tudi v predvidevanju poenotenja vsega javnega prevozništva v eno samo strukturo.
Trenutno je zaradi stavke voznikov avtobusov APT občina uspela dobiti začasno rešitev za depozit in manevriranje v bližini zdajšnjega postajališča (ex Ribi) na ozemlju, ki je bilo last Dolciarie Sorrini v ul. Manzoni v Gorici. Tako bodo dijaki še vedno lahko izstopali iz avtobusov na prejšnjem mestu, ne pa na Travniku, kot se je nekaj dni dogajalo prav zavoljo protesta šoferjev, ki so se pritoževali, da ni dovolj prostora za obračanje na centralnem goriškem postajališču.
Kar se tiče programskih izjav je na seji bilo rečeno, da morajo le-te biti sad sodelovanja med vsemi strankami, tudi tistih, ki so v opoziciji, zlasti sedaj, ko se pokrajinska uprava pripravlja, da z novim letom sprejme nase veliko večje odgovornosti kot doslej.
Odbornik Bressan je poročal o sestanku komisije za Osimo iv Rimu, kjer so preučili probleme onesnaženja potoka Korna (jugoslovanska stran nima denarja za potrebna dela, zato je edina rešitev, da Gorica očisti v lastni napravi še novogoriške odplake), Rabeljskega rudnika, ki naj bi prenehal z obratovanjem najkasneje do konca leta 1989, obrambe proti toči, ki je v zastoju zaradi zakasnitev in nepravilnosti na jugoslovanski strani, o načrtu organizacije Studi Malatestiani, da preuči delovanje v korist Slovencev v preteklosti te znamenite rodbine, o prihodnjem začetku del na vpadnicah Razdrto-Trst in Razdrto-Gorica (Gorica je nezadovoljna, ker bo
cesta za Gorico imela značaj superceste, ne pa avtoceste in bo zato tudi na topografskih kartah manj evidentirana.) o plovni poti Sava-Soča, o kateri se od časa do časa sliši in ki se sklicuje na načrte arhitekta Fabianija.
Odbornik Panzera je dobil nalogo, da na razstavnem prostoru v Rimu Libro 88 organizira stand za razstavo ivseh knjig, ki jih je dosedaj izdala goriška Pokrajina ali posamezna društva ob sodelovanju goriške Pokrajine. Odobmik Špacapan je seveda opozoril, da naj se poskrbi, da bo na razstavi primemo obeležena tudi prisotnost Slovencev v naši pokrajini.
Tudi letos bo Pokrajina poskrbela za prošnjo na Ministrstvo za šolstvo glede dodelitve avtonomije poslovanja slovenskemu trgovskemu zavodu Ž. Zois v Gorici. Odbornik Špacapan je dobil ustrezno pismo s strani Sindikata slovenske šole, od dr. Rubinaccija na ministrstvu pa je prispel napotek, kako prošnjo pravilno in motivirano sestaviti, da bo čim bolj sprejemljiva. Upajmo, da bo letos dobro leto za to našo šolo.
Števerjan
Živahno delovanje krajevne sekcije SSk.
Tajnik Sekcije Mirko Humar je v zadnjem času podvzel nekatere pobude, ki so bistveno pripomogle k poživitvi politične dejavnosti v tej briški občini. Tako je pred dnevi sklical na posvet strankine somišljenike na Jazbinah, kjer so se pomenili o zadevah, ki so trenutno pereče v tem zaselku števerjanske občine. Dobra udeležba je potrdila potrebo takih občasnih srečanj, na katerih imajo občani priložnost, da iznesejo svoje misli in poglede, tudi če se drugače ne bavijo s politiko.
Podoben sestanek je nato bil v ščednem, katerega se je poleg tajnika udeležil tudi občinski svetovalec Ivan Vogrič. Sledil je nato sestanek celotnega odbora števerjanske sekcije SSk s pokrajinskim odbornikom dr. Mirkom Špacapanom. Humar je pokrajinskemu odborniku predočil vrsto nerešenih števerjanskih problemov, .ki terjajo rešitev. Dr. Špacapan je obljubil svoje zanimanje zlasti za zadeve, ki se tičejo njegovega delokroga.
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v torek 4. oktobra. Na prejšnji seji je bilo sklenjeno, da bodo člani občinskega sveta (dobili zapisnik na vpogled že pred novo sejo, kar se pa ni zgodilo, zaradi česar se je župan opravičil. Branko Čemic (SSk) pa je pripomnil, naj bo zapisnik v prihodnje tudi v slovenščini.
Svet je odobril izvršilni načrt za novo cesto v Sovodnjah, ki se nahaja nasproti ul. Bazoviških junakov in ne bo imela izhoda. Dolga bo 60 m, široka pa 5 m in še 2 m za pločnika. Predvideni strošek je 33 milijonov lir, v kar so vključena tudi razsvetljava in vodna napeljava, ne pa odtočne cevi. Od omenjene vsote je namenjenih 7.400.000 lir za ureditev zemljišč.
Svetovalec B. Čemic je želel vedeti, če je občinska uprava že stopila- v stik z lastniki zemljišč, o načinu razlastitve in ponujeni odkupni ceni, saj se na teh zemljiščih goji povrtnina. Podžupan je odgovoril, da še ni o ceni in razlastitvi zemljišč nič dokončnega.
Sledila je razprava o krajevnem imenoslovju (toponomastiki) v Sovodnjah, Gabr-jah, Rupi in na Peči. Vrh ne pride v poštev, ker ima samo zaporedno oštevilčenje hiš. Podžupan je dejal, da je glede tega občinska uprava že sklicala posvet v Kulturnem domu v Sovodnjah 25. marca letos. Nato je naštel imena ulic, ki še vedno spominjajo na fašistično obdobje. Omenil je nekatere zakone, ki so bili nedavno odobreni in dajejo občinskim upravam večjo
Ob začetku državnega odbojkarskega prvenstva C1 vabi ŠZ 01ympia navijače, da se udeležijo tekme Rovigo-Olympia, ki bo v soboto 29. okt. ob 18. uri v Rovigu. Odhod z avtobusom izpred Katoliškega doma v Gorici ob 13,15. Prispevek za vožnjo 10.000 lir. Vpis pri Andreju ali Simonu Terpinu (tel. 32321).
SŽ 01ympia obvešča, da so v trgovinah Terpin in Kosič K2, v gostilni Podberšič in v Katoliški knjigarni naprodaj abonmaji 88/89 za domače tekme 01ympie.
SKPD »M. FILEJ« - GORICA
vabi na kulturni večer
S PESMIJO MIRKA MAZORE
ki bo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici v sredo 19. oktobra ob 20.30.
pristojnost ob tem vprašanju. Določena je bila v zvezi s tem posebna komisija, ki jo sestavljajo župan, Marjan Tomšič za večino in Branko čemic za manjšino ter predstavniki društev v omenjenih naseljih.
Na temelju deželnega zakona je svet imenoval za občinskega predstavnika civilne zaščite Giancarla Tuniza, predsednika skupine prostovoljnih gasilcev na Vrhu. B. Černič je predlagal, naj bi se za take skupine organiziral tečaj prve pomoči. M. Tomšič se je s predlogom strinjal in s svoje strani dodal, naj se pripravi seznam nevarnih področij v občini.
Župan se je spomnil pred kratkim umrlega Janka Cotiča, dolgoletnega podžupana in odbornika. Prisotni so njegov spomin počastili z enominutnim molkom. Nadalje je župan poročal o obisku neke tovarne v Milanu. Spremljala sta ga podžupan in neki izvedenec. V bivši rupenski papirnici naj bi se namreč začelo s proizvodnjo izdelkov omenjene tovarne. Sovodenjskim predstavnikom je bilo rečeno, da ne vsebujejo škodljivih snovi.
Župan je tudi povedal, da je Kraška gorska skupnost namenila sovodenjski občini prispevek za izgradnjo nujnih del v športno kulturnem središču na Peči. 'Nedavno je isto središče od iste Skupnosti prejelo tudi prispevek za nujna dela na kotalkališču. Svetovalec Bernard Florenin pa je opozoril na slabo stanje stavbe v Zg. Gabrjah, v kateri ima sedež KD Skala. Če ne pride do hitrega posega, bo moralo društvo svojo dejavnost prekiniti. - Remo Devetak
Na obisku pri argentinskih Slovencih
Na povabilo Slovenskega narodnega odbora, konzorcija tednika »Svobodna Slovenija« in tamkajšnjih krajevnih društev je v četrtek 13. oktobra odpotoval v Argentino hotelir Vinko Levstik iz Gorice. Udeležil se bo med drugim tudi proslave slovenskega narodnega praznika 29. oktobra, ko se je slovenski narod uradno odpovedal povezavi z Avstro-Ogrsko. V Argentini Slovenci tisti dan tudi proslavljajo slovensko zastavo. Zato bo g. Levstik tamkajšnjim Slovencem izročil slovensko zastavo, na katero je vtkan knežji kamen na Gosposvetskem polju. Brez dvoma bolj primeren simbol kot pa sovjetska rdeča zvezda.
V Kulturnem domu v Gorici nastopita 16. oktobra ob 18. uri
Črtomir ŠIŠKOVIČ, violina Igor LAŠKO, klavir
Nastop je namenjen za sklad »Mitja Čuk«.
■ 'Na železniški postaji Lapovo je prišlo do hude prometne nesreče, ki je terjala doslej 33 življenj, 15 potnikov pa je bilo huje ali laže ranjenih. Iz še nepojasnjenih vzrokov sta se zadnja vagona potniškega vlaka odtrgala od ostalih in treiščila v lokomotivo tovornega vlaka, ki je stal na sosednjem tira. Vagona sta povsem uničena.
Turistična agencija GEA iz Šempetra pri Novi Gorici, Trg Ivana Roba 7, vas vabi konec meseca oktobra v
MEDJUGORJE
Po želji organizira tudi izlet v 'Stahovico pri Kranju. Vse informacije dobite na tel. 003865 - 32053 vsak dan od 10. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
OBVESTILA
Telovadba za odrasle. ŠZ 01ympia obvešča, da se bo v petek 21. oktobra pričel tečaj rekreacijske telovadbe za odrasle, ki se bo vršil ob petkih v telovadnici ob Katol. domu, ob sredah pa v telovadnici šole ITI, ul. Puccini 22. Pričetek ob 21. uri. Vodil bo prof. Martin Kranner.
Na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu, ul. Machiavelli 20 bo v petek 14. oktobra ob 20. uri sestanek Solidarnostnega odbora z Odborom za varstvo človekovih pravic. Seja je odprta vsem, posameznikom in organizacijam, ki bi se želeli priključiti Solidarnostnemu odboru.
SSG, Trst uprizori v Kult. domu v Trstu komedijo O. Wildeja »Važno je imenovati se Ernest« v petek 14. oktobra ob 20.30 red A, v soboto 15. okt. ob 20.30 red B, v nedeljo 16. okt. ob 16. uri red C, v sredo 19. okt. ob 20.30 red D in v četrtek 20. okt. ob 20.30 red E.
Na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu bo v nedeljo 30. oktobra ob 14.30 maša za vse pokojne, ki tam počivajo. Sv. maša bo v novi kapeli. Daroval jo bo škofov vikar dr. Lojze Škerl.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katol. glasa: družina Čemic, Gabrje v spomin pok. Jožefa Devetaka iz Jeremitišča, Štandrež 50.000; N. N., .Gorica 15.000; N. N., Dolina 10.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: druž. Kogoj v spomin pok. Viktorja Kogoja 100.000; druž. Sirk, Plešivo ob 20-letnici smrti Pe-pija Sirka za Katol. glas 25.000, za Zavod sv. Družine 25.000, za Katol. dom 25.000, za novo telovadnico v Gorici 25.000 in za cerkev pri Sv. Subidi 25.000, skupno 125.000; Mirjam Obljubek, Gorica 50.000; sosedje v spomin pok. Franca Keteja 100.000 lir.
Za Katol. dom: N. N., Gorica 1.000.000; N. N. 100.000; N. N. 50.000; Kmečka banka, Gorica 1.200.000 lir.
Za Goriško Mohorjevo družbo: dr. Marija Prijatelj, Argentina 100.000 lir.
V spomin pok. Franca Keteja: žena Mirka za Katol. glas 50.000, za cerkev sv. Ivana v Gorici 50.000, za Zavod sv. Družine
50.000, za Katol. dom 50.000, za Sv. goro
50.000, skupno 250.000 lir; v spomin istega Lojzka Klinec za Katol. dom 50.000 lir.
Za cesto na Sv. goro: Vera Štih namesto cvetja na grob Emilije Matelič 50.000 lir.
Za cerkvico v Cerovljah: bratranec Ciril v spomin na pok. dr. Marjana Koršiča 100.000; Marilka v isti namen 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: N. N. za nove lestence in drago 310.000; druž. Floreani v spomin na dragega Umberta 150.000; druž. Gec v spomin na mamo Pavlo 100.000; dr. Srečko Simoneta 50.000; Irma Škabar-Kraus v spomin na mamo Lojzko ob šesti obletnici smrti 50.000 lir.
Za CPZ sv. Jerneja - Opčine: druž. Gec v spomin na mamo Pavlo 50.000; dr. Srečko Simoneta 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferluglh: druž. Gec v spomin na mamo Pavlo 100.000; Ivanka Andolšek v spomin na Netko 20.000; ista v spomin na Pavlo 20.000; Anica Fer-luga namesto cvetja na grob Pavle in Net-ke 20.000; Brana Brišček namesto cvetja na grob Pavle 10.000; Marija in Ada Mar-kon v spomin na Pavlo in Netko 40.000; druž. Volčič namesto cvetja na grob Ane in 'Netke 30.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Valerija in Štefanija Krevatin v spomin na Netko Ferluga 30.000 lir.
Za zbor Vesela pomlad: Danica Krevatin v spomin na Netko 20.000 lir.
Za obnovo Marijinega doma v Rojanu: sin Drago in snaha Albina ob 10. obletnici smrti Terezije Bucik 200.000; Anica Slokar v spomin sestre Zlatke 25.000; A. F. 100.000; Marija in Marko Udovič 200.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: Mimi in Pina namesto cvetja na grob Roze Žiberna 100.000 lir.
V spomin na starše Ivana in Marije Godina: Pavla in Maksi za svetovinski Marijin dom v Trstu 80.000, za svetoivanski cerkveni zbor pa 50.000 lir.
Ob rojstnem dnevu: N. N. za cerkveni zbor v Mačkoijah 50.000, za dekliški zbor istotam 30.000 in za tamkajšnji otroški zbor 20.000 lir.
Za cerkev v Mačkoijah: namesto cvetja na grob Andreja Reharja druž. Odoni
50.000, druž. Terčič 20.000, druž. Gorian
20.000, Uči '20.000, Ljuba Smotlak 20.000 in N. N. 20.000; N. N. 150.000; A. T. 100.000 lir.
Frančiška Bogateč, Dolina: za misijone
100.000, za gobavce 100.000 in za lačne po svetu 100.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa SJ: Tončka Sosič 20.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Mn Irti k
Spored od 16. do 22. oktobra 1988
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Aliča v čudežni deželi«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 L. Pirandello: »Črno ogrinjalo«. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Spomini na Alberta Rejca. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 O ljubezni v književnosti. 12.40 Cecilijanka 1987: mešani zbor Sedej iz števerjana. 13.20 Gospodarska problematika. 15.00 Spomini na Rilkeja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 'Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Svet Boga - Bog sveta. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Cecilijanka 1987: moški zbor Fantje izpod Grmade. 13.20 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Iz Benečije. 15.00 Spomini na Rilkeja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 D. Fo: »Burkaški misterij«.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Zdravniška posvetovalnica. 12.40 Cecilijanska 1987: mešani zbor L. Bratuž iz Gorice. 13.20 Na goriškem valu. 15.00 Spomini na Rilkeja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 M. Dvorak: Slovenec v Pragi pred 20 leti.
Četrtek: 8.10 Svet Boga - Bog sveta. 10^10 Koncertni in operni spored. 12.00 Debelost in akupunktura. 12.40 Cecilijanka 1987: mladinski mešani zbor »Ojsternik« iz Ukev. 13.20 Nediški zvon. 14.10 Dvignjena zavesa.
15.00 Spomini na Rilkeja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Ob stoletnici ustanovitve Ciril-Metodove šole v Trstu.
Petek: 8.10 Pogled v restavratorsko delavnico. 10.10 Koncertni in operni spored.
12.00 Filmi na zaslonih. 12.40 Cecilijanka 1987: dekliški zbor ušiteljišča S. Gregorčič iz Gorice. 13.20 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Goriški razgledi. 15.00 I. Tavčar: »Izza kongresa«. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Koncert za srce in orkester. 12.40 Cecilijanka 1987: mešani zbor »Topničar« iz Trnovega. 14.10 Bom naredu stazice... 15.00 Drugi program.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18. W. Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«.
ZENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK organizira v soboto 15. oktobra ob 20. url
v ROMJANU gostovanje dramske skupine PD »Štandrež« z veseloigro C. Goldonija
»PREBRISANA VDOVA«
Za Sveto goro: Anica Slokar v spomin sestre Zlatke 25.000; J. Slokar 50.000; Jelka in Maks Šah 50.000; N. N. ob srebrni poroki 100.000 lir.
Za misijone: A. F. 100.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca:
trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k
temu dodati 19 % IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V bolnišnici Franca Derganca v Šempetru pri Gorici je 3. oktobra letos umrla v 88. letu starosti naša draga mama
Pavla Kertelj roj. Kompara
Z žalostjo sporočajo to sinovi: Ivo z Anico in Adriano, Bogdan z Dubi, Nives z Renatom, Stojan, Cvetka z Ivotom in Arsenom. Pokopana je na pokopališču v Ajdovščini.
Padova - Reka - Rochester, 13. oktobra 1988
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža
Franca Keteja
čut.im dolžnost, da se zahvalim najprej gg. duhovnikom za sv. mašo in pogrebne obrede pri Sv. Ivanu, potem pevkam in organistu M. Špacapanu, Silvi Peljhan za njeno pomoč v bolezni, nečakom in ostalim sorodnikom ter tudi vsem sosedom za njihov dar v spomin pokojnika.
Mirka Kete, žena
Gorica, 8. oktobra 1988