The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium H-— EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY. (TOREK) MAY 2, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 101 OMUNIJA ODKLANJA 0SIŠČE Nunski ^Prarn minister je gluh sirenskim glaso-Mussolinija in njenega zeta Ciana. Romunski h i maja. per zunanjih zadev Grigo-5etlcu je nocoj vljudno, to-j ločno zavrnil skupna pri-Hitlerja in. Mussoli-^ želita pritegniti Remus' rimsko - berlinskemu o- ^Solini in njegov zet, miniranjih zadev Ciano, sta ' vse kriplje prizadevala, j*« romunskemu ministru, ^ ^ila usoda Romunije naj-' zaščitena samo tedaj, če Junija priključi coisču. sta ga obdelovala in edovala, da je zemljepis-°zaj Romunije tak, da se zanašati na pomoč za-fih držav. Toda kljub vse-^'Usku je ostal romunski r hladen ter vztrajal pri Nevtralnosti. r,f: '1- maja. — Italijanski iT, ki visoki častniki študi- Anglija in Francija že priporočata Poljski previdnost Poljaki bodo odgovorili nacistom glede j Gdanska v jeziku, ki ga nacisti razumejo i i Vrnili jim bodo šilo za ognjilo in mesto da bi jim izročili Gdansk, bodo proglasili nad njim svoj protektorat.— Vsa Poljska je sovražno razpoložena proti nacistom. VARŠAVA, 1. maja. — Pclj-®" ska vlada se pripravlja, da bo odgovorila na nemške zahteve s svojimi lastnimi zahtevami, to se pravi, da se bo sama poslu-žila nacistične taktike. Možno je, da bo Poljska, mesto da bi izročila Gdansk Nemčiji, kakor Hitler zahteva, proglasila nad Gdanskom protektorat. Nominalno upravlja zdaj mestu Gdansku komisar Lige naro-[dov. Tekom današnjih prvomajskih proslav so se vršile velike demonstracije proti Nemčiji, ki je izza zadnjega Hitlerjevega govora silno osovražena. Med drugim so demonstrantje NOVAČENJE V ANGLIJI Anglija in Francija še nista! pripravljeni, zaklicati Hit-J lerju definitivni "Stoj!" PARIZ, 1. maja. — Kakor kažejo vsa znamenja, sta vladi Velike Britanije in Francije pričeli zopet oklevati, kar je zanji značilno. Kolikor bolj se jači na Poljskem trdni sklep, da se na tudi n°ben način ne popusti napram es skupni načrt vojaš- <)an, Regije v "obrambo proti ,, <%u ofenzivnemu napa-l^ttferenci sta načelovala C ' general Walter von ^ 'tsch in general Alberto o načelnik generalnega 'Pijanske armade. vpili: "Naprej, Roosevelt, čuvaj miru!" Vsi govorniki so zahtevali odločno protinemško fronto ter o-dobravali stališče Anglije, Francije in Zedinjenih držav proti nacistično - fašistični agresiji. Patriotizem se stopnjuje Prvikrat izza neodvisnosti Poljske so njene tovarne, kjer izdelujejo orožje in municijo, delale na 1. maja ves dan. Delavci v teh tovarnah bodo darovali plačo tega dne državni blagajni. Vozniki taksijev so obesili na svoja vozila napise: "Voznik te- Nemčiji z ozirom na Gdansk in na 15 milj široki pas ozemlja, ki ga zahteva Nemčija preko Poljskega koridora, toliko, jasneje postaja, da Francija in Velika Britanija še nista pripravljeni, zaklicati Hitlerju definitivni "Stoj"! Pariz in London sta se že pričela posvetovati za neke vrste runcimanski kompromis, o katerem je znano, kam je pri-vedel češkoslovaško. Doslej ni bilo sicer še nič de-finitivnega sklenjenega, vendar je značilno, da sta pričeli obe državi nato, ko sta nahujskali Poljsko ter jo razburili do skraj- ga taksija bo prispeval ves nega viška, tako da je vsa Polj- Wcena stavka talcev gasolina ta* - Upland. — Nevarnost V ^anov Petroleum Truck and Helpers Union, Lo-lt' 3e bila sinoči odstranje-jo. s° se posredovalci za u- ^ Predstavniki 70 kompasi} izvažanje gasolina ze-obnovitev obstoječe za nadaljnje leto. t^ ^ila v Teamsters dvora-Uftimer Ave., odobrili od-■ fe re<^°valnega odbora, kalij Oznanil A. J. Pozun, u-O^Prezentant. Vltev pogodbe pomeni 'kj^is na obeh straneh. U-^ ^tevala višje mezde in izpremembe v delav-^ftierah. Delodajalci pa ^k ev&li pravico obratova-\^žalnih trukov po 24 ur še sožalje! ^ftije so na svoji seji, ki svoj današnji zaslužek za obrambo domovine." Poljska vlada je obvestila pariško vlado, da je koncem preteklega tedna, po ogroževalnem Hitlerjevem govoru, poklicala pod zastavo tisoče nadaljnih rezervistov. HADALJNI VAŽNI UKREPI ZA OBRAMBO^ZEDINJENIH DRŽAV Predsednik Roosevelt zahteva 250 milijonov dolarjev za ekspanzijo programa letalskega zbora. POVEČANJE STALNE POSADKE OB PANAMSKEM PREKOPU Prvomajska proslava komunistične % stranke v Moskvi Maršal Vorošilov je izjavil, da je Rusija pripravljena na veliko vojno, ne bo se pa spuščala v male avanture. WASHINGTON? 1. maja. — | Predsednik Roosejvelt je pod-;vzel danes dvoje korakov, da j pospeši ter utrdi narodno ob-| rambo. Prvič: — Predsednik je predlagal kongresu, naj dovoli $185-1440,000 za ekspanzijski program i letalskega zbora, in vsoto $21,-1062, 500 za stalno povečanje ! vojaške garnizije ob Panam-iskem prekopu. Dilje je Mr. ; Roosevelt sugeriral avtoriteto, ! da se prične s pogajanjem gle- j - | de kontraktcv, za katere bi se j MOSKVA, 1. maja. — Na da-izdalo $64,560,000 v zvezi s našnji prvomajski proslavi je j programom letalskega zbora, s govoril med drugimi promi-! čemer bi se v to svrho dalo na | nentnimi govorniki tudi Klemen-' razpolago $250,000,000. ; ti j Vorošilov, sovjetski maršal j Drugič: — Da se zmanjša so- i in komisar za vojne zadeve, ki vražnemu brodovju možnost j je v svojem govoru dejal, da je 1 vtihotapijenja skozi obroč Ka- Rusija pripravljena za vojno v ribeanskih otokov, kateri obroč velikem obsegu ter da se ne bo I ščiti dohod do Panamskega pre- spuščala v nobene malenkostne Mestni očetje se boje komunizma, ki se baje skriva za kopa, je postavila armada danes avanture. krilom ameriških mater. 'celotno okolje pod ujedinjeno Na Rdečem trgu je defiliralo vojaško poveljstvo. j tisoče sovjetskih vojakov z 264 Na ukaz predsednika Roose- j tanki, nad Rdečim trgom pa je velta je vojni tajnik Woodring i brnelo 720 bojnih letal. Na sliki vidimo 'prizor v Angliji, ko vojaki pojasnjujejo mladim fantom mehanizem brzostrelnih pušk. Kakor znano, je vlada nidavn.fr odredila prisilno vojaško dolžnost. Mestna zbornica zanikala privilegij proslave Materinskega dne Smrtna kosa V ponedeljek zjutraj je po dolgi bolezni preminila poznana Antonija Hegedučič, stara 62 let, stanujoča na 1013 East 71 Street. Tukaj zapušča soproga Louisa in sina Roberta Mance ter hčer Mary, omož. Leboš, in brata John Rodina v Kansas City, Kans., in več sorodnikov. Rojena je bila v selu Jablan na Primorskem, kjer zapušča brata in več sorodnikov. Tukaj je bivala 30 let. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v četrtek ob 8:30 zjutraj pod oskrbo Jos. Žele in Sinovi zavoda. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa na- ska danes pripravljena na o-brambo svojih mej, zdaj jfHpo-ročati Poljski previdnost, previdnost in še enkrat previdnost, i (Kot je videti, Hitler in njegov i minister zunanjih zadev res dobro vesta, s kom imata opravka. Zato se res ne bo čuditi če se bo zgodilo tako, kakor je rekel v nedeljo clevelandski židovski rabinec Brickner, da bosta Hitler in Mussolini dobila vse, kar zahtevata, in to brez vojne in brez prelivanja krvi. Opomba uredništva). \ 14 ur na dan in tudi ^Premembe v obstoječih %j0 P°godba je potekla v \o° Polnoči. % •^tev pogodbe se »• 0 600 uslužbencev tiče vseh ^ manjših razvažalnih z izjemo Standard J' of Ohio in The Sun Oil 'jij^iftajo nobenih pogodb s h v°zniki. Koncert Adrije Pevski zbor Adrija priredi v nedeljo, 7. maja spomladanski koncert in ples v Društvenem domu na Recher avenue. Koncert se prične ob 8. zvečer. Za ples bc igral Louis Trebar or- leva zaklal z nožem V okrožju Nduruga v Kenji je zamorski pastir čuval čredo govedi. Nenadno se je nanjo vrgel lev. Pastir ga je skušal pre-' poditi najprvo s palico, nato pa se ga je moral ubraniti z nožem. V boju ga. je s tem nožem zaklal. Zamorci imajo naravnost praznoveren strah pred "kraljem živali", zato ni čudno, da slavijo domačini pogumnega pastirja sedaj kot pravega narodnega junaka. CLEVELAND. — Člani mestne zbornice, ki so doznali, da bo baje parada, ki se ima vršiti na čast Materinskemu dne&u v nedeljo maja, ^ont^gfirat^a. po komunistih, so odglasovali s tridesetimi glasovi proti dvema, da se ne dovoli odboru tako zvane-ga "tag" dneva v zvezi s to proslavo. To je zdaj že drugič, da je mestna zbornica zanikala ta privilegij organizaciji, o kateri je rečeno, da ima komunistične tendence. Kakor znanp, je lansko leto prepovedala zbornica podobno proslavo organizaciji Friends of Abraham Lincoln Brigade, ki je hotela nabirati prostovoljne denarne prispevke, s katerimi bi se pomagalo vr-nivšim se clevelandskim pro- stovoljcem, ki so se borili z lo-jalisti v Španiji. Končnoveljavno se bo o tej ^ amadni dfi , „v k italističnih državah je o- oCAiro n \r riHnl "lfilr i 1 v zadevi glasovalo v ponedeljek, i partment za Karibean?ko otočje, I zaznamovati samo spletke, pod- .tQda3e.gotp.va ^yar,da,bo gla- ,kateremu fao načel0vaf trigadni ;Uupljivost in ^dajstvo," je reso van je v ponedeljek prav tako | al Edmund L. Daley, ki bo !kel Vorošilov. "Samo Sovjetska izpadlo kakor je sinocnje , gtan y gan Ju. Vprašana, ce so clam odbora, puerto Rico ki hoče prirediti to parado, ko- j ____ munisti, je Mrs. Rosemond Jones tajnica tega komiteja, odgovorila, da ne ve in da je, po njenem mnenju, odbor nepristranski. Nato je prečitala pisma dr. Edvarda Beneša, bivšega predsednika Češkoslovaške, F. H. LaGuardije, župana mesta New Yorka, in Mrs. Otelije Compton iz Woosterja, O., ki je bila. izvoljena za Ameriško mater za leto 1939, kateri vsi priporočajo in indorsirajo to proslavo. "Pravice" zamorskih državljanov na ameriškem jugu Ali bodo leta 1940 zmagali republikanci? Razprodaja pri Louis Majerju Louis Majer, ki je prevzel trgovino obuvala na 6410 nedavno o- je / Himen ,'V °t0, 6. maja se bosta ^iss Stella Zadeli iz \ ^ 63 St. in Frank Stre-e. 169 St. in sicer j v cerkvi sv. Vida. ^ ^J'Ce in prijatelji so vab Se udeležijo slavnosti. ^ bolnišnici > Velj° ie bila odpeljana v V^1 bolnišnico Mrs. Lillian 713 vS East 156 street, operirana. Operacijo lila Prestala, toda začasno dovoljeni, želimo ji okrevanja. St. Clair Ave., in ki je prej imel kester. Zbor je pod vodstvom I trgovino na 7508 St. Clair Ave., naznanja, da radi tega, ker odjemalci vedno bolj hodijo v trgovino. na 6410 St. Clair Ave., in sta obe trgovini blizu skupaj, da se je namenil opustiti trgovino na 7508 St. Clair Ave., ter bo v ta namen imel veliko razpredajo v trgovini na 7508 St. Clair Ave., da razproda zalego. Frank Vauterja. V zboru je koli 50 članov. Občinstvo vabljeno, da poseti koncert. Žalostna vest Mrs. Frances Blatnik, 15831 Trafalger avenue, je prejela iz vasi Rakek pri Cerknici vest, da ji je umrla tam mati Ivana Korenčič v stardsti 87 let. Poleg nje zapušča tu sina Andreja in Johna v clidu, O., ter hčer Ivano Intiharjin otroke. Berite le nekaj cen v Johnstownu, Pa. Bodi ji ohra- j današnjem oglasu. NEW YORK, 30. aprila. — Večina ameriškega ljudstva je zdaj prvikrat izza silnega poraza republikancev mnenja, da bodo v prihodnjih predsedniških volitvah leta 1940 zmagoviti republikanci. Tako je dokazalo poizkusno glasovanje, ki ga je priredil American Institute for Public Opinion širom dežele. To pomeni, da se je pri ljudstvu Zedinjenih držav pričelo vračati zaupanje v zmožnost republikanskega vodstva, in da se je pri nekaterih voditeljih Novega deala začel uveljavljati pesimizem. Na vprašanje, ki ga je stavil Institute of Public Opinion in ki se glasi: "Katera stranka bo, 1940?" so odgovorili ljudje sledeče: Republikansko zmago leta 1940 pričakuje 52 odstotkov ljudi. Demokratsko zmago pa pričakuje 48 odstotkov državljanov. Da ni sam predsednik demokratske stranke Jim Farley preveč optimističen glede izzida volitev leta 1940, je razvidno iz njegove nedavne izjave, ki se glasi: "Demokratje naj se nikar ne varajo, da bo njihova zmaga leta 1940 podobna plazu, kakor ob zadnjih volitvoh." Še pred dvema letoma je mnogo vplivnih republikancev mislilo, da bi se moral zgoditi čudež, MIAMI, Fla., 1. maja. — Ponoči je privozilo skozi mestne dele, v katerih stanujejo zamorci, okoli trideset avtomobilov, nistične stranke poziva Rusija deluje za resničen mir, kar je v nasprotju z vojnimi hujskači. "Samo ljudstvo Sovjetske Rusije je mirno, ker ve, da se lahko zanaša na svojo rdečo armado. Vsakdo ve, da je rdeča armada za mir, nikogar ne o-groža in ne> bo tudi v bodoče o-grožala nikogar, razen onih, ki bi se drznili napasti nas." Prvomajski manifest komu- danes na. katerih so sedeli ljudje v j angleške, francoske in ameriške znanih belih oblekah Ku-kluks- i komuniste, naj podpirajo svoje klancev. Kuklusarji so postavi-1 vlade v slučaju vojne z milita-li na raznih krajih 25 križev, ki jrističnimi zavojevalci, so jih zažgali, nato pa so začeli j-- razsipati po ulicah letake, na katerih so grozili zamorcem, naj se vzdrže jutrišnjih primarnih volitev. Na letakih, na katerih so bili z velikimi rdečimi črkami natis- ŽELEZNIŠKA NESREČA PITTSBURGH, 30. aprila. — Pet oseb je bilo ubitih, ko se je neki tovorni vlak tukaj iztiril ter se zaletel s tračnic, pri če- ri jeni trije "K"-ji, je bilo besedi- |mer sta zletelva lokomotiva in en lo: vagon na nižje ležeči tir, kjer "Pošteni zamorski državljani Jsta se prevrnila. Mrtvi, ki so bi jutri ne bodo volili. Nigri, držite se preč od volitev!" Ognjene križe so postavili kluksarji ob neki železniški progi- po vašem mnenju, zmagala pri;če bi leta 1940 zmagali republi-predsedniških volitvah leta kanci. v Clevelandu j Tam si v resnici prihranite de-Johna v Eu- |nar na obuvalu za moške, ženske v njen blag spomin. Izgubljena denarnica Izgubila se je ženska denarnica v soboto okrog 10. zvečer Ples Društvo Modern Knights, št. 57, SDZ priredi v soboto, 6. maja ples v Društvenem domu od Calcutta avenue do Redpath na Recher avenue, na katerem avenue. Pošten najditelj naj jo,bodo praznovali sedmo obletni-prinese proti nagradi na 15018 co. Občinstvo je vabljeno, da se Ridpath avenue. udeleži. Ribič utonil William Andusaitis, star 45 let in stanujoč na 1600 E. 26th St. je včeraj popoldne ob pol-šestih utonil v Erijskem jezeru. Ko je na vznožju E. 49. ceste ribe lovil, je nenadoma izgubil ravnotežje ter padel v jezero. Po petih minutah 30 ga potegnili ven ter nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili njegovo smrt. Kollander pozdravlja Mr. August Kollander, znani vodja potniške pisarne in poši-ljalnice denarja, pošilja pozdrave iz New Yorka, kamor je v soboto odpotoval z letalom. Pravi, da je svetovna razstava nekaj krasnega in res vredna, da si jo človek ogleda. Toda če bi si hotel vse ogledati, bi moral ostati v New Yorku najmanj teden dni. Sporoča nam tudi, da bodo imeli Slovenci krasen paviljon. KAMNENJANJE NEMŠKEGA URADA Mexico City, 1. maja. — 1 li železničarji, so bili vsi iz države Ohio. Rojak umrl V nedeljo je umrl 66-letni M. V. Hribar, brat msgr. Vitusa Hribarja, župnika cerkve Mari- ijinega Vnebovzetja v Collinwoo- du. Pogreb, ki ga nima v oskrbi . , 'noben slovenski pogrebni zavod, kom današnje prvomajske pro- jge bo ^ y ^ .z cerkye gy slave, katere se je udeležilo nad Tomaža Akvinškega, kjer bo o-60,000 delavcev, so delavci me-1 tali kamenje v urad nemške E-lektrik družbe, nakar so potegnili z droga tudi nemško nacistično zastavo. Seja Izredna seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. se vrši v sredo, 3. maja ob 7:30 zvečer. Operiran Na nogi je bil operiran Ernest Luzar, 18706 Kildeer avenue. Nahaja se sedaj doma pod zdravniško oskrbo, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. pravil pokojnikov brat msgr. Hribar zadušnico. — Pokojni je prišel v Ameriko, ko mu je bilo 21 let. Ob svoji smrti je bil hišnik apartment poslopja št. 1284 E. 90th St., kjer je živel zadnjih trideset let. Pokojni Hribar zapušča ženo Katarino, dve hčeri, Mrs. Mary Yore in Miss Catherine R. Ribar, ter šestero sinov: Franka, Josepha., Thomasa, Jamesa, George in Martina.. Zadnje imenovani sin, Martin C. Ribar, je lastnik delavnice za izdelovanje metel na 9005 Superior Ave. (Kakor je razvidno, si je rodbina izpremenila ime iz Hribar v Ribar. STRAW 2 ENAKOPRAVNOST 2. maja, 1939. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 ■ vse za ta dan, ker samo enkrat 1 udeležite se te seje. Dosti vas' , v letu je Materinska proslava in i je, ki se mogoče samo enkrat 'je ne smemo zamuditi. Radoved-,na leto udeležite seje, ako vam na sem, katera bo pa tokrat,ni mogoče se udeležiti seje, se največ vstopnic prodala za sli- j pa udeležite card party in za-kovni večer SŽZ. Naša podpred-1 bave. Članice, matere bodo do-sednica se je postavila, želim j bile mali spominček po seji. Ne »ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POŠTA Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 dopisa, še lepše bi se slišalo, a Mi fi mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 ca 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: «a celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; LJUBEZEN DO BLIŽNEGA. Prav lepo zveni naslov tega Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. oigggg^.104 ko bi pred tistim pristavil še besedo "krščanska," (in naj jaz pristavim še zraven "profit"). Torej krščanska ljubezen za profit! Naslov je torej popolen, sedaj pa z dokazi na dan! Družini, ki že izza svetovne vojne gara pod trdo fašistovsko pestjo, se je pripetila strašna nesreča. Dne 21. marca tega le Šest dni po tej strašni nesreči, dne 27. marca, se je isti dru- MIR ALI VOJNA? Tajna obvestila, ki so prispela iz Berlina v London in. Pariz, poročajo, da Hitler sedaj pretehtava možnost ;ta jim je p0gorela hiša, in vse hitrih, istočasnih potez proti Poljski, Egiptu, Suezu in! gospodarsko poslopje, zgorel je Gibraltaru. jludi 'Jtari 84 let stari moži- V zvezi s tem je rečeno, da je maršal Hermann ček. Goering, ki je veljal za strpneža ter je nasprotoval nazorom zunanjega ministra v.on Ribbentropa in Heinricha1 ^ pripetila drugai mogoče še Himlerja, sedaj izpremenil svoje naziranje ter da tudi on j hujša nesreča. Gospodar je pe-odobrava bliskoviti udar. ljal mleko s trukom v bližnje Da je stvar tako daleč dozorela, je vzrok Hitlerjevo; mesto Trst. S seboj je imel svo-prepričanje, da če misli udariti, mora udariti takoj, ali j ji dve hčeri in sosedovo dekle,; pa se postaviti ob stran ter brez moči gledati, kako polzi j« mu P0™ f ^ mlek° P° ^ to delo? Taka stvar lahko malo jwaauw ^ v , , 'šah raznašat. Toda med potjo Vi na snlnh nnrncnica iniciativa iz njegovih rok v roke anglesko-francoske ^ preyrne ifa ^ ^ ^ koalicije. ^ j bili težko poškodovani in odpe- Toda vsa zadeva, natančno pretehtana, nudi še dru- jjani v tržaško bolnišnico, go, ugodnejšo sliko: Ako se posreči, Še tekom prihodnjih j Te žalostne novice je dobila!ce za naš list? Kakšna 2 dolar-tednov ali mesecev preprečiti vojno, tedaj sploh ne bo sestra ponesrečene gospodinje i ja stroškov, če ne več! Jaz ga morda še celo desetletje vojne. Vednost o tej situaciji je vellk« s^oto; pismo je bilo | prosim pismo nazaj in še isti :, , .... . . , pisano od neke sosede, kajti go- večer je bilo pismo predano za- bila po vsej priliki tudi za dramatičnim mirovnim apelom P inja gploh p.gati ni mogla ! stopni£u ,E-Pin drugi dan pri. predsednika Roosevelta, in ta vednost je tudi povzročila, | Na Veliko nog se je začela! občeno. ven mesta ter je precej zaposlena, zato je zadevo prepustila svoji sestri. Slednja se napoti k zastopniku A. D., kateremu pojasni stvar ter mu izroči pismo iz domovine, da iz njega izčrpa poročilo oz. novico za svoj časopis. Prosila ga je, naj stvar reši takoj ali vsaj do večera, kajti pismo v originalu se mora poslati v drugo državo. Obljubil je za gotovo. V ponedeljek jutro je bilo pismo oddano, v torek ob 9:30 zvečer sem našla zastopnika A. D. po trudapol-nem iskanju v njegovem uradu. Na vprašanje: kako da ni še nič v časopisu, saj ste vendar obljubil, da boste spisal dopis ali novico, da bosta oba lokalna časopisa E. in A. D. priobčila približno isto, — je pa zastopnik A. D. izbruhnil: Kaj mislite, da imam samo da bi imela srečo tudi zdaj. Prosila bi pa, da se vse potrudite, da se razprodajo vstopnice pred časom. Še enkrat vas opozarjam, članice SŽZ štev. 18, pozabite svojih mož doma in povabite svoje prijatelje, da bo zares dobra zabava. A. Jaklič. počaka. Vi pa sploh naročnica niste. Jaz sem danes naredil 38 do 39 dolarjev za A. D. profita, kaj pa vi mislite, da je ta novi r Zanimive vesti iz stare domovine J ŠKRAT maja Krili* 149 ! ni ni koti svedel, Mi ni vi op ,elfi m< tski : Hopn ^rcai toku K >girr > "ZE >tega 16 tia Nih Kje Idrijske pesmi Idrijske ljudske in narodne pesmi, ki jih je priredil za moški in mešani zbor, bodo izšle v lični knjižici, ki bo gotovo v veselje vsem pevskim zborom, ne le delavskim. Založila jih bo Rudarska zadruga.Naslovno sliko je originalno naslikal idrijski rojak prof. Dolfe Lapajne. Cena knjižici bo okoli 20 din. Priporočljivo za vsakega Idrij-čana je, da te pesmice naroči, tudi če jih ne poje. Naj mu bodo v spomin na rojstni kraj in na mlada leta. Zbirka se lahko naroči že pred izdajo na naslov avtorja Zorka Prelovca, Ljubljana, Dalmatinova 13/1. Zaradi hude konkurence, ki jo Angleški admiral Zeliic^'N z pred svetovno vojno z veC ' 1 vojnimi ladjami obiskal ^jJJ^1 5 dela čevljarski obrti industrija, ško in si ogledal obrežne JtA.' so prišli vsi stari cehovski moj- j Pri paradi je vprašal ne °L stri v tolike gmotne težave, da i mornarja: J^ nJi niso mogli več služiti tradiciji s j "No, prijatelj moj, kolik0 M plačevanjem prispevkov. Te dni lahko tukaj postavite pri narc je bilo sklenjeno, da se 259 let bitnem sovražnem napadu^ stari čevljarski ceh likvidira ter vsa njegova imovina razdeli "Deset tisoč, gospod adm1^ ^psku sk "In kaj bi naredili, ce ^... članom. Ta imovina pa ima sa- jaz v slabem namenu in z ?„ k 110 mo zgodovinsko vrednost, ker;set tisoči mož tukaj izkrca1 se obstoja iz stare cehovske zasta ve, cehovske skrinje z raznimi dokumenti in iz starinskih- vr-čev. Člani likvidnega ceha bodo vse te starine prepustili mestnemu muzeju. Pravda za mladeniča i V Prijedoru je siromašni kmet u i • i i - • i«i i ril " v , , , v, 1 Hasan Alkič pred 14.( leti za 250 da se je premier Chamberlain preko noci premislil ter na-]med sorodniki akcija za pomoč, j o, da! Globoko v vaših srcih din ?a neka]- litrov žganja stopil za prisilno vojaško dolžnost V Angliji. j V ponedeljek pa brž k poroče- j imate "krščansko" ljubezen do prodal sogedu Mehmedu Terzi- Nemški strategi so mnenja, da če bi se moglo na valcem oziroma zastopnikom lo-j bližnjega, tako globoko, da le ču> ki mi imei otrok, svojega 4- kakršen koli način narediti Gibraltar za neškodljiv in kalnih listov, kajti novica jejredko ali pa menda nikdar ne letnega sinčka Hasana< Za otro. zavzeti Sueški prekop, bi se s tem zamašilo velik del pretresljiva ia pomoč nujna pride do veljave. jka ta kupčija ni bila slaba, ker 1 1 Prejemnica teli novic živi iz-| K. i. | je v Mehmedu našel drugega, angleškega brodovja v Sredozemskem morju, zaradi če- jboljšega očeta. Mehmed je Ha- sar bi utrpela francoski in angleški prestiž resen, če ne Desetletnica ženske dse. ski odsek, vsak in vsaka, je|s^a posinovil. Hasahov pravi mnulo omi'tni nrlavor> rti-piin Turško T?nrrmnskn in Poli- . _ o,,,-,-;« rini,-, a irai „■„ ,,v>n-i wdmio ka Slovenske Zadruge dobro uspeha morda smrtni udarec. Grčijo, Turško, Romunsko in Polj sko bi se morda! s tem prisililo, da se odpovedo svojim zvezam z Anglijo in Francijo, ki so naperjene proti Nem-' Čili in Italiji 'V soboto večer dne 29. aprila ' ba bo pa gornja slika popotaa, pa spada k nji še ^ sledeče dejstvo: za stvar miru govori cela vrsta defimtiv- ljo 1Q letnica obstoja Nr nih in močnih činiteljev. | Morem drugače kot da rečem, Eden glavnih činiteljev med temi je poljska armada, da so se te članice prav dobro ki šteje 1,300,000 mož, pripravljenih, da se branijo do postavile, in da smo vsi prese- zadnje kaplje svoje krvi, če bi bili napadeni. Dalje an- nečem na uspehu. Tako na ude- gleška konskripcija, stališče predsednika Roosevelta ter strln* m^Tih o priliki prihodnjega za- posinovljenca^vojega pokojne- pripravljen za svoje delo, a vsi 0če je že pred leti umrl, vdova pa za vsa dela. Pri vratih, v ku- pa se je vnovič poročila. Umrl hinji, za baro, itd. Podpisanega pa je^ani tudi Hasanov očim so pooblastili spet v kurnik ali Mehmed Terzič in Hasan, ki je spovednico. In bil sem izredno dorasel v krepkega mladeniča, pri volji za pobirat copake $. j po njegovi smrti ni hotel več Pa kaj ne, denar je prvi na tem ostati pri hiši. Podal se je k ne-svetu. In tudi celo noč bi se ne kemu sorodniku pokojnega Meh-naveličal nabirati. vse je šlo meda, ki je fanta rad sprejel kot gladko in zadovoljivo. In kdor dobrodošlo delovno moč. S tem je zamudil to zabavo, se lahko ' pa ni bila zadovoljna Mehmeclo-kesa. No, pa boste lahko nado- va vdova, ki bi tudi rada imela Združitev za obrambo Slovenska narodno obrambna dil." društva Družba sv. Cirila in Metoda, Bran-i-bor in Slovenska straža so sprejela naslednjo skupno izjavo :"V svesti si dolžnosti in odgovornosti napram narodu, so podpisane narodno obrambne organizacije po medsebojnih posvetih sklenile, da bodo nastopale skupno in sporazumno glede potreb, ki se pojavljajo in ki jih stavlja pred nas čas, zavedajoč se, da mora biti le skupen, premišljen in na- "Potem bi vsak izmed J^1 1 dvakrat ustrelil, gospod o , °vc ml " S i, "Ali tvoja žena še tako 4WS] graja, kadar prideš poz"0 L ' raov?" "Ne, tega sem jo čisto t kov "Kako se ti je to Posr£*f I* ^ . "Zvečer ne grem z dom®- L Lablache, slavni basist P ^ sto leti, je bil silno debel. - ^ na Dunaju najel izvoščk3'^ bi ga peljal domov, je izv°' vprašal: ^ "Ali naj vas vsega naen |tj peljem?" "Zdaj se mi je šele P° ^(j fftc lov itti neznansko naglo napredovanje angleške in francoske ! da.sem gg ^ y ^ glabih ča_ oborožitve. j sih. Na tej proslavi pa niso bili Po uvaževanju še drugih faktorjev, ki pa morajo J eni in isti ljudje, kot je to stara šele dobiti konkretno obliko, tako na primer Mussolini-! navada, ampak bili so ljudje od jevih tajnih sovražnosti proti nevzdržnemu razširjanju j več strani. Različnih narodno-nemške moči proti jugu in jugovzhodu, katero razširjanje | f- deln|far* od' jemalci, vozniki zadružnih trgo vin, prodajalci, agentje in drugi. in posebno smo bili različnih se vrši na škodo Italije; o poročanem odporu nemškega in italijanskega ljudstva proti vojni; pomanjkanje surovin v deželah osišča* zadržanje Sovjetske Rusije in sta-'; Jrepričanj in mišljenj. A vsi lišče ameriškega predsednika Roosevelta, pridemo do za- skupaj smo se prijateljsko zaključka, da vsi ti činitelji govore proti vojni. Vsak dan, ki! bavaii. Naša prepričanja in poteče brez vojne, doda nekaj k možnostim miru. i mišljenja smo doma pustili. Vsi William Philip Simms, urednik vnanje politike pri ui Pa smo Prišli' da se zabava" družniškega piknika, o katerem; J?a moža pri hiši za hlapca. Zdaj, bomo pravočasno pisali. In vi r'a bo zadeva še bolj zamotana, vsi se pripravite, kajti na Mo-'pa reklamira 18-letnega krep- cilnikarjevih prostorih je dosti kega Hasana tudi njegova pra- prostora za vse Slovence in še va mati' češ da sPada do P°lno" , • .letnosti pod njeno varstvo. Ha- druge. 1 . , . jSan ne mara ne svoje matere m Torej na 10-letnici je bilo tudi ne vdove svojega očima, prav prijetno. Pozdravljeni vsi, 'Najrajši bi ostal tam, karpor se posebne pa članice odseka. | je sam zatekel. Obe ženi uvel jav- pripraviti vse kokoši, da jL črten nastop vseh poklicanih za-'dan zneso eno jajce. KajPaKJ L ' moram dobro krmiti." "S čim jih pa krmite? "Vsaka kokoš dobi vsak poleg običajne piče tudi dv®, do kuhani, sesekljani jajc1' ^fo Gospa Zmaskova ii*13, 11 sebnih narodno obrambnih čini-1 teljev kos vsem nalogam, ki jih lahko prinese čas." Izjava j6 bila podpisana v Ljubljani dne 27. marca 1939. Slikar žabota umrl V Bratislavi na Slovaškem je dne 27. marca umrl zadet od kapi eden vodilnih slovaških slikarjev, slovenski rojak Ivan žabota, doma iz Prlekije. Med Slovaki, posebno v Bratislavi, je bil pokojni žabota zelo upoštevan, zlasti še kot izboren por-tretist. Usoda, ki je zadela češkoslovaški narod, ga je hudo potrla in morda pospešila njegovo smrt. Med mnogimi odličnimi osebnostmi, katere je po a služkinio. "Mina", ji pravi, imeli domač ples. Upam, ^fl^] ste storili vse, kar je v vasi či.- hH Mina vsa vesela: i ^ * nr, cilr^-nnli; >-,„ . , . ... . r-P hi vHd-il mpfl iriima nonolen snurazum bi si bila že 'an som Hi ie bil vsestransk' lice bujno cveto in tički po cve-l rokovnjacila po Sloveniji, na aprila in na podlag! katere se no prišla zgovorna cigan* ,f ce bi vladal med njima popolen spoiazum, bi si bila ze | an som, ta jfe bil vsestranska j ojo K • b- gi občutne kazni. Jožef Koder in pričakuje, da se bo Jugoslovan- je Glavačevi družini ^ pred tridesetimi dnevi razdelila Jugoslavijo, in to najbfze 3 tem nam bodo sporočale na- na tQ? AJ. se vge Melhior Pintarič sta bila obso- ski izvoz v Francijo potrojil. vikazala različne čudovite ' - J--------' 1 '' 1 " " ' ' 1 tO ji, I brez vojne in prelivanja krvi. Ampak duče nima najmanj j fe ženske, članice tega odseka. veselja in volje, pomagati Hitlerju do gospodstva nad j In da ne pozabim omeniti po_ vo, na Materni dan? že narava Podonavjem in Balkanom, kjer je sam z največjo po- ^režbe. O tem ni nihče dvo- sama se s tako hitrostjo pri- trpežljivostjo gradil italijanski vpliv in prestiž. Na drugi strani pa nihče ne vei'janie, da bi bil Hitler pripravljen, žrtvovati milijon ali več nemških vojakov samo zato, da pomaga clučeju do Tunizije, Korzike, Nice in Savoje. POLJSKO POLJEDELSTVO V PRIMERU VOJNE Poljsko poljedelsko ministrstvo je v sporazumu z notranjim ministrstvom izdalo odredbo o samopomoči v poljedelstvu, ki utegne imeti važne posledice. Odredba daje vojvodom (banom) v primeru vojne, katastrof ali drugih 'izrednih okoliščin možnost, da izvedejo to samopomoč, po kateri bodo kmetje dolžni vzajemnega sodelovanja v obliki dela, uporabne orodja, polje- to pripravlja na majsko prosla- •1'ena na dosmrtno robijo, dva-»pošteV za povečani izvoz pride-'nije, nato pa jo je zag° 'najst drugih pa je dobilo več- j0 v prvi vrsti konji, žive ovce, j da bo zagovorila nesreče letne kazni. lovčje meso, gnjati, slanina, za- vini in pomagala, da se P0*1.-- mil. Večerja je bila izvrstna in pravlja za ta dan. Kaj pa ve čla-obilna. In ponovno lahko pou- nice S. Ž. Zveze štev. 18, ali se clarjam, da je bilo bolj podobno!tudi ve tako s hitrostjo pri-banketu. Bilo je tudi nekaj pro- pravljate? Kateri še ni znano, grama in govorov. Kar se tiče!da obhajamo 2. maja zvečer po točnosti, je pri Zadružhih pri- seji. Začetek seje bo ob 7. uri reditvah najbolj točna, k morala prehraniti najmanj 40, J kov. Otvoril jo je jugoslovenski jčečnost vsaj za 24 ur, | v . . * v • 1 g-1se čarovnija ne posreči- ^ jvorjeni čas je potekel ii> i'0 000 prebivalcev. Koder je voda j general ni konzul v Milanu, odtekla, je ostalo na poljih in j Milan Stankovič. vrtovih kupe blata, peska in kamenja. r še dva dneva, toda ciga^j!« obljubljenega bogastva 111 in krmo Vo je še do danes zaradi stare tra- stov. dicije obdržalo v Varaždinu in I je bil med njimi najstarejši čev- NEGRLN V NEW iff o del poljedelske samopomoči bo imela v po-; spodarstVa. Z novo odredbo je dobila država glede vasi i ijarski ceh, ki pa je v zadnjem' Nedavno .i* Požar v Podgori v pozni aoci uui- edinili občinah oseba, ki jo določi starosta in ki dobi člic-j odločilno moč v roke, kakršne doslej lil-imela. času s tel samo še nekaj članov, čil požar domačijo posestnika Dr. Juan Negrin, zadnji ( mier republikanske ^p" s vlade, je prispel v nedelj0 s ' nikoni v New York. SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' ENAKOPRAVNOST HXKASI GUSARSKI SATAN •■i *Krcal na celini, marveč na o-u Kubi, ki nosi skupaj z 'Simi drugimi otoki enotno 'Zapadna Indija". Španci so " ega otoka polastili, kakor so j na strašnih roparskih po-»/71 polastili večjega dela '^je in Južne Amerike. Tako za določeno časovno raz-Je s Portugalci delili naj-J zemljiški plen, kar jih 0vina pozna. Ko so Španci dežele že 100 let plenili, ubi-Njihovo prebivalstvo ali pa , 2asužnjili, so jim pričeli dru-. tlar°di to posest osporavati. sleži in Francozi so se taki-^ušali vgnezditi v Ameriki, ^sko gospodstvo že leta 1600 '»o več tako močno, da bi njegove ladje brez nevar-križariti po oceanu. Pu-°Vci, dezerterji, klateži so se H , posvojili, si prilastili nekaj V pričeli lov na španske °Vske ladje. Zapadno-indijski ^' So nudili tem gusarjem v varnih pristanih so tj bivale njihove ladje, odtod °ntrolirali. morska pota in mik španske trgovce. Ko se velikimi evropskimi po- i^kimi silami pričel konku- S Krištof Kolumb je 12. okto-P 1493. odkril novo celino, ki niti iskal niti slutil, in vse fe konca svojega življenja ni edel, da je odkril Ameriko. ® ni bil Kolumb tisti, ki je ' opazil novi svet, marveč 1 mornar, ki je stal v jam-'rski košari in videl, kako so a'javi iz morja vstajali obri-koPnine. Tudi se Kolumb ni Ctl' boj, so se Angleži zvezali morskimi razbojniki, z sovražniki pomorske trgovine, jih in jih od časa do časa k novim podvigom. Gorski razbojniki so se i- I ft °vali flibustejce. Izvor te- y'^na ni popolnoma jasen. so se imenovali obalske francosko — freres de la Ij^' svet pa jih je imenoval j^ejCe, morda je to prišlo k angleškb besede flyboat, c°sko flibot. Tako so se i- is0vali ihaki, hitri čolni, ki Jih posluževali zapadno- f^i pirati; drugi spet trdila --------j an. (po- °značka prihaja od k. Ke besede "lee bote" ^ - ropar), iz česar je postala francoska spake-^ "filibuster," toda tudi v \ na3demo besedo "fli- kar pomeni, gusariti. %k-° besedi sami- Flibustej-bili strah morja in vsi poj-' so zvezani z morskim \*mtvom in piratstvom, so " š temi ljudmi, ki so se ^ lz vseh vetrov; eden iz-, Mihovih zgodovinarjev jih "zapostavljene, nezado-zapeljane in prodane, be-\ e 'n propalice, ljudi, ki so °d'isi zaradi vere, iz poli-razlogov ali pa zaradi zločinov preganjali, divje fante, moško skupnost (ženske so jim bile le redek užitek), pustolovce, slavohlepneže, ki so z vsemi sredstvi, dovoljenimi in pre povedanimi, skušali najti svojo srečo. "Zbrali so se pripadniki vseh stanov in ras, nobene razlike ni bilo med njimi, toda na vsaki ladji so brezpogojno pri znavali po enega vodjo, katerega so slepo ubogali in se mu podvrgli. Njihov glavni stan je bil na Želvjem otoku Tortuga in na severnem koncu Hispanio-le. Odtod so vršili svojo obrt, ki jim je v primeru neuspeha obetala vešala in kolo. Med njihovimi kapitani je bilo mnogo korajžnih, drznih fantov, njihova imena so prišla v zgodovino, izpolnila en del zločinske kronike, in glas o njih se je širil ravno tako naglo kakor glas njihovih tovarišev na kopnem, velikih razbojniških glavarjev v Franciji in Nemčiji. Enega izmed teh zloglasnih morskih razbojnikov so Španci imenovali "gusarskega satana," bil je Francoz po rodu. O njem je ostala slika: vitek, žilav mož z ozkim licem, izrazito, energično naprej molečo brado, s krivim nosom, z odkritim, inteligentnim čelom, toda z neizprosnim, grozriim, pokvarjenim pogledom brutalnega, ciničnega človeka, za katerega ni človeško življenje pomenilo nič. Ozke, stisnjene ustnice razodevajo neusmiljenost in odločnost. V pesti drži golo sabljo, pripravljeno za udarec. Suknjič je modno eleganten in v koketni neč-imurnosti si je privezal okrog vratu ozko pentljo. V ozadju je videti goreče naselbine na- morski obali. Obzorje je polno dima, na bregu leže iztegnjeni mrliči, čolni se potapljajo in brodolom-ci plavajo v valovih, ki jih bodo požrli; vse to so žrtve gusarskega satana, ki je nosil svilene srajce iz poročnega zaklada podkraljih iz NoVe Granade, plen posrečenega lova. Imenoval se je Francois. Po rodu je bil Francoz iz grofije Poitou. Željan pustolovščin je zgodaj odšel v novi svet, najprej varoval črede in se potem pridružil morskim razbojnikom, ker mu delo pri bikih in svinjah ni u-gajalo. S svojo hrabrostjo in odločnostjo je obrnil nase pozornost nekega francoskega guvernerja, ki mu je dal na razpolago ladjo, s katero je v času špansko-francoske vojne lovil španske trgovske ladje. Vojne je bilo že konec, Francois pa je svojo obrt izvrševal še naprej, imel je srečo in nesrečo. In nekega dne je padel Špancem v roke, skupaj z ujetimi tovariši bi bil moral biti ustreljen, toda v sekundi, preden je počila salva, se je zgrudil in ko mrtev obležal med trupli. Ko so vojaki izginili, je zlezel iz- "PROFESSOR NOODLE" how CAN sHrruwwr Deeor Prof ešSor :- My hubby smoK&s too much, I fear-eleven weeds a day ! How can I cure my hubby de»ir? Oh, please surest way J , IK at should smoke — ./S&rs of >J selection! vJlf since he t 1 not wish. ^ , choke — Sell1 quit for ir-protection! » 'Prof. Noodle t iStf Nt> tvER. (531B-^ pod mrlieev in se zvečer splazil v bližnje mesto, kjer so popivali in slavili konec morskih razbojnikov. S pomočjo dveh zamorcev je ukradel čoln in prišel na gusarski otok. Kmalu nato je iznova pričel ogrožati morje in Španci so poslali bojno ladjo, ki naj bi ga ujela. Na krovu fregate je stal pripravljen zamorec, ki naj bi obesil vse gusarje po vrsti, poglavarja pa so hoteli imeti živega v Havano, da bi ga tam na glavnem trgu pred vso množico, mučili do smrti. Toda Francois je po svojih vohunih izvedel za španski načrt in Špance ponoči napadel. Presenečena posadka je ob pogledu na flibustejce pobegnila pod krov — Francois jih je pozval, naj drug za drugim pridejo na krov, češ da jim bo daroval življenje in svobodo. Dali so se ukaniti in ko so se drug za drugim pojavljali izpod krova, jim je Francois po vrsti sekal glave. Samo nasproti ene: mu je bil mož-beseda in ga pustil živega. Temu je dal pismo za španskega guvernerja, v katerem mu je sporočil, da ga čaka ista usoda kakor posadko ladje. Z osmimi ladjami in 600 drznimi možmi je šel potem Francois na nove podvige, plenil tržišča ob obali, s prevaro osvajal španske trdnjavice, za nekaj časa se je polastil celo večje španske trdnjave, ki jo je na zvit način zavzel. Ujetnikov ni nikoli jemal, marveč je vse pobil. Ženske so posiljevali, če so se branile, so jih tudi krat-komalo pobili. V skladiščih in vilah španskih gospodov je bil nakopičen bogat plen. Ujetniki so jim pred smrtjo morali povedati, kje so striti zakladi. Kronist pripoveduje, da je Francois vsakega, ki mu v mučilnici ni hotel povedati, kje so zakladi, ali pa sploh ni hotel odgovarjati na njegova vprašanja, s sabljo na kosce razsekal in potem z rezila z jezikom po-lizal kri. "Če se je kdo izmed Špancev v strahu pred smrtjo ali pa v težkih mukah, katerim ga je Francois podvrgel, vendarle odločil, da bo izdal svoje rojake in v svoji zmedenosti ni odpeljati. To jim je sicer uspelo, toda blizu nekega otoka jim je čoln nasedel in ga nikakor niso mogli zvleči s sipine. Ni jim preostalo drugega, kakor da ostanejo na otoku in s težavo odbijajo napade Indijancev, ki so prebivali tam. Čez pol leta se jim je posrečilo zgraditi ladjico, s katero se je potem i Francois potikal po morju. Ko je nekoč pristal na obali Karta-gene, so ga Indijanci napadli in POMLADNA VEČERJA • Skuhamo približno 6 jajc na . .. , „ , . trdo; ko se ohlade, jih po dol- ujeh. Kakšen konec je tam do-.gem razpolovimo in vzamemo živel, o tem ni znanega nič go-1 rumenjake iz njih. Te rumen jato Vega. Zgodopisec njegovih ke umešamo potem s koščkom razbojništev trdi, da so Indi- j sardelnega masla in z žlico na-janci Francoisa na kosce razse- strSane žeml3e ter Pridenemo kali in snekli. zaradi boljšega okusa tudi ma- lo muskatnega oreška. S to zmesjo napolnimo polovice jajc in jih denemo na tenke kose kruha, ki smo jih na koščku masla o-pekli v pečici. Potem jih lepo razložimo ob robu krožnika, na sredo pa denemo kuhano kar-fijolo in paradižnike ter okrasimo z zelenim peteršiljem. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti K n a us o v o poslopje Posebnost slovenske narodne noše je peča. Izraz sam je naj-brže iz italijanščine, in sicer se glasi pezzo ali pezza, kar pomeni kos platna. Pečo pa so tudi nazivali aptah, kar je iz nemščine Haupttuch. Na ŠtajerT skem ji pravijo adrica ali ha-ara. — Odkod prav za prav je peča? Peča je poleg šaplja eno izmed najstarejših slovenskih ženskih pokrival. Prvič se omenja na glavah Slovenk v poročilu furlanskega zgodovinarja Francesca di Toppo, ki je leta 1334 videl in opisal v Ogleju za umeščanje patriarha Ber-tranda noše Slovenk. Ta na glavi bela strnjena ruta je že prednica naše peče, ki se je razvijala vse do XIX. stol. V XVIII. stol. pa je dobila še za vrstnico av- belovszene. Nekatere so nosile izšite s črno svilo in zlatom, obrobljene z zlatimi kleklarijami in čipkami. Ob koncu XVIII. stol. so v smislu rokokoja začeli izdelovati peče iz mehkejšega in finega blaga. Obrobljale so jih s širokim pasom čipk. Za XIX. stol. imamo slike naših narodnih noš. L. 1814 še nimamo petelinčkov, kot nam to dokazuje londonska izdaja avstrijskih narodnih noš iz leta 1814. Goldensteinove slike iz Kofytko-ve zbirke pa nam kažejo že pe-telinčkaste peče. Pece zavezane v petelinčka niso torej stare več kakor kakih sto let. S pe-telinčkasto obliko peče se končuje razvoj peče. Peča je bila najbolj razširjeno pokrivalo. Poznamo pa več oblik peč, in sicer srednjeveško, renesančno, baročno, rokokojsko in romantično. Iz te poslednje je pete- bo. Že Rimljanke so nosile pe- linčkasta peča. Nosile so jo po_ cam podobna pokrivala, Fran- vsod po sloveniji. Tipi zavez0. vanja so trije: severozapadni, cozinje so imele v X. stol. naglavno tenčico, tudi podobna peči, Nemke ravno tako. Tako vidimo, da je v srednjem veku to je gorenjski s koroško zilj-sko različico, vzhodnjaški, to je belokranjski in vzhodno šta- bil pokrivanje glave z rutami jergki ter jugozapadni) ki je splosen običaj, ki «n imele prirnofsko-romanški. Prvi tip i- ma kvadratno ruto s pasom fi- splošen običaj, ki so iniele raz lične oblike. Ta doba je dala tudi slovensko pečo. Mdrda se je že pojavila pri nas v XIV. stol., nih čipk na vseh stranicah. V cglu so rože ali venSki. Vzhod- vsaj sklepali bi tako, ker so jo njaški ti ima valovito bord imele sosedne Nemke že v XII. stol. V XIII. stol. najdemo pečo že na freskah na Vrzdencu pri Horjulu; v XV. stol. pa imamo teh upodobljenih peč na mogel takoj najti poti, tedaj so freskah še več. Zavezovanje ga na tisoče načinov mučili in peč je v raznih dobah različno. ga končno ubili." Nekega ujetnika, o katerem je hlislil, da ga vodi za nos, je Francois dal zvezati in mu pri živem telesu odprl prsa, mu iztrgal srce, u-griznil vanj in ga vrgel drugemu ujetniku v obraz, rekoč: "Tako se bo tebi zgodilo, če me ne boš bolje vodil!" AM- Toda tudi Francois je doživel svoj zadnji dan. Na enem izmed Pri sv. Primožu nad Kamnikom imamo na freskah peče turba-i-aste oblike. Mnogo govori Val-vazor v svojem velikem delu Slava Vojvodine Kranjske o slovenski narodni noši. Ravno iz njegovih poročil Se da ugotoviti, kakšne peče so nosile Slovenke v tedanji dobi. On pravi, da so meščanke najprej nosile peče, šele nato so jih začele no- njegovih roparskih pohodov ob siti na kmetih. Nato se je uved- obali se mu je moštvo spuntalo, ker je bil plen premajhen; zastonj so pričakovali, da bodo "srebrne tolarje kar stresali z dreves." Uporniki so se odpeljali in so pustili gusarskega satana z nekaj zvestimi tovariši samega na obali. Ostal jim je sa- la pri meščankah avba. V XVII. stol. so že imele na glavi pečo tako položeno, da je nastal na vrhu glave kot plošča raven, štirikoten trd koš iz podvihe, na hrbet in ramena pa padajo dolgi konci. Bile šo iz belega mo majhen čoln. Skušali so se platna, s čipkami obrobljene in ki ima raztresene rože. Te imajo popolnoma geometrično obliko. Imajo obliko kvadrata, kroga ali valja. Čipkast rob je zelo redek. Belokranjske peče so cik-cakasto zarobljene, imajo rade belo pečo z luknjičavim okrasjem, ima torej belo-črno okrasje brez prehodov. Gorenjska ima vezeno pečo v belem, jo robi s prozornimi čipkami in najde tako prehodne barvne možnosti. Tretji tip, to je romanski ima širok rob čipk, široko robno borduro, roža že skoraj izig-ne. Peča XIX. stol. s petelinč-kom 'nima nikjer podobnosti v Evropi. Je popolnoma slovenskega izvora. Peča je sicer za-padnjaškega izvora. Naša peča je v vsem svojem delu slovenskega izvora. Njeno okrasje, njen način dela in njene posebnosti kažejo, da si je Slovenka to pokrivalo prikrojila po svoje in mu vtisnila svoj narodni izraz. Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 '•juaacs aaHaaaano OGLAŠAJTE V ~ "ENAKOPRAVNOSTI" Help Kidneys Don't Take Drasfic.Drugs Your Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, Irritating druga. Be careful If functional disorders of the Kidneys or Bladder make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Le« Pains, Circles Under Eyes, Dizziness, Backache, Swollen Joints, Excess Acidity, or Burning Passages, don't rely on ordinary medicines. Fight such troubles with the doctor's prescription Cystex. Cystex starts working in 3 hours and must prove entirely satisfactory In 1 week, and be exactly the medicine you need or money back is guaranteed.'Tele-phone your druggist for C.vstex (Siss-tex) todayf The guarantee protects you. Copr. 1S37 The Knox Go. ^ my : Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently »•tains it» gleaming lustre, won't »tain, rust or darken, cleans easier, lasts longer and safeguards health. Try it in your own kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and value of this beautifiu cooking ware. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. Kampanja za "Cankarjev glasnik j v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — 2a x 4 mesece $1 * Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za. pet mesccev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio VTYiYiyi'i' iji'iTirniTiTTi' ki jo izveste bo gotovo zanimala tuch druge. Sporočite jo nam pismeno ali Pa pokličite HEnderson 5311 — HEntlei" son 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ KEnmore 4680W JOHN PETERKA ENdicott 0653 J PABEWEuI T-.., J ftO TO A tJROMHARD'« , —) 0RAV6\| r--—e fl&Al.H**} UHe e&t/S he'lt fdrlnK "&nti$i Iv/h&teHall li '.do, oK dearUI -- Tjeanfciclfctf SAVED-D-D MV LASTf 200,000 r -i BUCKS 'X/JK STOP} J PABEWEuI T-.., J ftO TO A tJROMHARD'« , —) 0RAV6\| r--—e fl&Al.H**} UHe e&t/S ji©ni fdrlnK "&nti$i Iv/h&teHall li '.do, oK dearUI -- Tjeanfciclfctf SAVED-D-D MV LASTf 200,000 r -i BuCKS!y>« STOP} FR. REMEC ZGODOVINSKA POVEST »TRI« 1 ERAKOPRA^moST Od Vrhnike sem se je naglo bližal jezdec in peket konjskih kopit je zbudil potnika iz njegovih misli. Stopil je na stran, da se umakne jezdecu, a videvši da je to gosposki človek, se je ustavil in se odkril, sicer spoštljivo, ali vendar ne ponižno, kakor kmetje in popotniki. Tudi jezdec je bil zadržal svojega konja in prijazno, če tudi precej površno odzdravil. Potnik je pristopil k njemu in ga vljudno vprašal v izbrani nemščini : — Dovolite, visokospoštovani gospod vprašanje: Ali je še daleč na Vrhniko in na Verd? — Ne, je odgovoril jezdec; koj ko pridete okrog ovinka, zagledate Vrhniko. Vi pač niste znani v tem okraju? — Ne, visokospoštovani gospod, tujec sem. Dovolite, da se vam predstavim: Baccalaureus iuris utriusque Simon Kozina, bivši pisar in desna roka vele-možnega, sedaj že v Bogu poči-vajočega deželnega vicedoma gospoda Jurja pl. Hofferja. Jezdec je strmel in ni prav vedel, govori li tuji človek resnico ali se iz njega norca dela. Tujec je to zapazil in s trpkim usmevom rekel: — Kaj se čudite, visokospoštovani gospod? Da sem danes ubog, lačen in žejen potnik brez domovoanja? Nikar ne mislite, da imam kaj zlega na vesti! Na meni se je izkazalo, da majhni vzroki rode velike posledice. Iz želoda se razvije hrast, iz kapelj narase morje, zaradi ženskega krila je nastala trojanska vojna, jaz pa sem zaradi svojih hlač'izgubil lepo službo in še lepšo prihodnjost ter postal ubog, lačen in žejen potnik. Baccalaureus iuris utriusque Simon Kozina je pri teh besedah uprl svoje poglede na torbico, ki je visela ob jezdečevem sedlu in ni te torbice izpustil iz oči, prav kakor bi hotel od zunaj uganiti njeno vsebino. Jezdec je zapazil ta poželjivi pogled .potegnil iz torbice obširno bučo ter rekel, izročivši jo tujcu: — Pokrepčajte se, gospod. Saj sva v nekem smislu tovariša. Jaz sem namreč pisar in desna roka trškega sodnika na Vrhniki gospoda Završana. — Torej kolega! Lejte, to me veseli. Simon Kozina je jezdecu ponudil roko in jo krepko stisnil. Morda mi veste kaj povedati o mojem bratrancu, vrhniškem župniku Jurju Kozini, katerega mislim obiskati. — Lahko bi vam povedal marsikaj, je menil Završanov pisar, ali zdaj se moram požuriti. Zvečer se pa lahko vidiva, če ostanete na Vrhniki. V gostilni pri sv. Trojici me vsak večer dobite. Tam se toči izborna kapljica in te se gotovo ne branite. — Nikdar, je zaklical Simon Kozina tako prepričevalno, da se je še Završanov pisar moral smejati. Moje geslo je: danes pijan, jutri zopet pijan! da je izza grmovja ob cesti pre-žalo dvoje črnih bleščečih oči in je star cigan vlekel na ušesa vsako besedo, ki sta jo izprego-vorila. Simon Kozina, katerega so bili debeli požirki iz huče vidno o-krepčali, je nadaljeval svojo pot proti Vrhniki. Tod in tam je bilo na poljih že videti ljudi ško in si polglasno pripovedovala svoje doživljaje. Minulo je že več let, kar je Simon Kozina pobegnil od ciganov, s katerimi se je bil klatil dlje časa in imela sta si torej marsikaj povedati. Simon je tudi izvedel, da je pater Celestin hčerko ciganskega poglavarja v gozdu napadel in ji storil silo, da je Miško potem užgal samostanski skedenj in da je pater Celestin s samostanskimi hlapci v ribiški koči pri Bev-kah presenetil cigansko tolpo, in dva cigana ter hčerko kralja Davida odpeljal v samostan ter jih vrgel v ječo, kjer so še sedaj. — Kralj David se je zaklel, da jih reši ,pa če bi moral vse požgati in poklati, je pripovedoval Miško. Ko si nas ti zapustil, na delu. Megla se je bila razpr- je bila Ester še otrok. Zdaj je šila; ptice so se oglašale veselo krasna ženska, da ni take na ce in brezskrbno in od tod in od tam se je čul tudi že kak sveži dekliški glas. Ko je prišel Simon Kozina o-krog ovinka, se je pred njim odprl nov razgled, obenem pa je čul iz gozdiča klicanje: — Pst! Gospod! Gospod Simon! Pst! Simon Kozina se je ustavil, ves presenečen, da je slišal svoje ime. — Ko je Gospod odpeljal Lota iz Sodome mu je rekel: Reši svojo dušo in ne glej nazaj — je šepetal Kozina sam sebi in ni niti očesa maknil na tisto stran, od koder je prihajal klic. — Gospod Simon! Pst! se je zopet slišalo iz goščave. Kaj ste gluhi? lem Kranjskem. Kralj David jo je varoval kakor svoje oko. Sicer pa ga dovolj poznaš in veš, da ne bo prej nehal, dokler svojega otroka ne osvobodi. samostan. Ti si gospod, ti znaš( Kralj David in Simon Kozina latinski, ti si pravi mož za tak sta si nekaj časa molče gledala posel. Nevarnosti ni nobene, ajv oči. Kar je bilo ciganov in c^i-če svojo nalogo dobro opraviš, jgank v taborišču, vsi so se u-te bo kralj David kraljevskojmaknili v stran in pustili moža — A kaj naj jaz storim pri tem, je vprašal Simon, da se je kralj David ravno name zmislil? Tudi to ti povem, je menil plačal. Po dolgi hoji sta prišla Simon Kozina in njegov spremljevalec do ciganskega taborišča na mali planjavi, že od daleč se je čulo otročje vriskanje. Drevje je še zapiralo pogled na tabor, a kmalu so odstopila drevesa in Simon Kozina je uzrl tri šotore, okrog katerih je solnce pletlo blesteče vence in pred katerimi je ležal sredi svoje čete ciganski poglavar kral j David. Kar se je vonih časih klatilo ciganskih čet po Kranjskem in po štajerskem, po Koroškem in po Primorskem, vse so priznavale kralja Davida za svojega poglavarja. Kralj David je bil že skoro sto let star. Dolga siva brada mu je segla do pasu, v znamenje svojega dostojanstva sama. , — Sedi, Simon, je čez dolgo časa rekel kralj David in legel v travo. Kar je bilo — bodi pozabljeno. Govoriva, kakor se spodobi med resnimi možmi. — Prav, je odgovoril Simon Kozina. Pripravljen sem storiti, kar želiš. Zdaj je začel kralj David pripovedovati o svoji hčerki in njenih spremljevalcih, ki so bili zaprti. Stari trdi mož, ki je že stokrat gledal smrti neustrašeno v obraz, je postal, govoreč o svoji hčerki, ^ehak in je bolestno pulil svojo gosto belo brado. Potem pa je planil pokonci in slovesno rekel: — Prisegam ti, Simon Kozina, da te kraljevsko poplačam, če mi rešiš hčerko. Prisegam ti pri večnem solncu, da ti izročim pa je nosil kakor jajca debele zlate gumbe in palico z zlato se- j cel mernik beneških cekinov, če kirico na koncu. Ciganov se je: otmeš mojo Ester, bilo iz južno slovanskih pokra- j Simonu Kozini se je bliskalo jin priteplo na tisoče v Avstrijo; ipred očmi, ko je slišal to oblju-Miško. Kralj David te potrebu- bežali so pred Turki in postali bo. Cel mernik beneških ceki-je, da bi te poslal kot vohuna v pravi strah naših dežela. nov — to je bilo res kraljevsko —• Hudič naj me v zraku lasa, če se premaknem, dokler ne vem, kdo me kliče, je zdaj glasno rekel Kozina. Povej, kdo si. Ali si človek ali si duh? — Kralj David kliče vse svoje sinove, je zdaj zadonel resen glas iz gozda. Kozina je stisnil glavo med rameni, kakor da je nad njim zažvižgala krogla. Previdno se je ozrl in videvši, da v bližini ni nikogar, je krenil v gozd. šel je naravnost naprej, a nikogar ni bilo videti, šele ko je postala' šuma gostejša, se je priplazil k njemu star cigan v razdrapani obleki. Kar n&enkrat je stal poleg njega. — Ali me še poznaš, Simon? je vprašal cigan. Simon Kozina ni ničesar odgovoril). Samo prebledel je, kakor smrt, ko je zagledal cigana. — Ne boj se, mu je rekel cigan. Sicer si nas skrivaj zapustil in odnesel seboj vrečico suhih cekinov, ali kralj David ti to odpusti, če mu zdaj zvesto pomagaš izvršiti težavno delo. — Ali ti je to sam rekel, je vprašal nezaupno Simon Kozina, j Le j, Miško, midva sva bila vedno | dobra prijatelja, povej mi po| pravici, kaj hoče kralj David in nikar me ne pahni v nesrečo. — Bodi brez skrbi! še davi je rekel kralj David, da bi dal sto cekinov, če bi vedel, kje si ti. Nekaj se je zgodilo, nekaj strašnega. Davidovo hčer so odpeljali menihi v Bistro in jo imajo v ječi; da bi jo rešili, potrebujemo tebe. Zato si nikar ne delaj skrbi. Kralj David te bo tako vesel, da bi to še roko poljubil. Simonu se je zjasnilo lice in prešinilo ga je tako veselje, da je cigana Miška stisnil k sebi in potem radostnega srca šel ž njim naprej. Tihota in hlad sta vladala v lepem senčnatem gozdu, po ka- VELIKA SELITVENA RAZPRODAJA OBUVAL po 13 uspešnih letih v trgovini z obuvalom na 7508 St. Clair Avenue smo pri-morani, da isto opustimo. Vzrok zato je, da je priblizu sedajne nove trgovine. Uvideli smo, da večina mojih starih odjemalcev prihaja vedno v večjem številu v našo novo trgovino na 6410 St. Clair Avenue. Ostane nam edini izhod, da razprodamo kolikor je le mogoče prej ko se preselimo. S tem je dana naši cenjeni publiki prilika, da si nabavi obuvalo po resnično nizkih cenah. Razprodaja se prične 3. maja. Tukaj navajamo samo nekatere cene: Smeje se sta se moža razšla, terem sta se zdaj previdno pla-Nobeden od njiju pa ni zapazil, žila Simon Kozina in cigan Mi- Platnene Tennis čevlje z gumastim podplatom, ja-ko trpežne, za šolo ali igro, črne ali bele, velika zaloga vseh mer po 47c Za male bebičke čevljčki z mehkim "podplatom, bele ali črne, samo en par na odjemalca po 6C Samo 108 parov ženskih copat. Samo en par na odjemalca, po 12c Za šolske deklice Trpežne nizke na pasek ali vezalo, z usnjenim podplatom, črne ali bele, mere od 8V2 do 2 po 97° Za ženske imamo lepo izbero obuvala, pripravno za praznik ali delo, črne, laskate, ali. ru-jave. Nekatere vredne do $4.50, na razprodaji po Velika izbera ženskih Arch - Supports, vsakovrstnih peta in širo-kosti, vredne do $6.50, sedaj samo iz Počesali smo različnih stelaž, žensko obuvalo različnih barv in z različnimi petami, največ za male noge, nekaj tudi večjih mer, okoli 60 parov, dokler je zaloga po Za mlade fante črni jako trpežni nizki oxfords, za praznik ali šolo, mere od 1 do 6, po Za moške Pine nizke Oxfords, črne ali rujave, z dobrim usnjenim podplatom, po 1.69in 1.99 Gospodom izbranega okusa Elegantni nizki oxfords iz telečjega boksa, rujave ali črne, velika izbera vseh , . mer po Tudi vsa zalogo belih spomladanskih obuval bo na razprodaji po jako znižanih cenah. Za obilen obisk se priporočam. LOUIS MAJER 7508 ST. CLAIR AVENUE plačilo, kakršno je mogel ob- | ljubiti samo ciganki kralj, plači- ; lo, ki je potepu štva že davno sitemu Simonu Kozini zagotov-ljalo brezskrbno in udobno življenje do smrti. , — In jaz, kralj David, ti prisegam pri spominu svoje matere, da storim vse, kar ukažeš in da ne neham prej, dokler tvoje hčere ne rešim. Moža sta si krepko stisnila roke, kakor bi hotela s tem potrditi sklenjeno zvezo in potem zopet legla v travo, da se natančno domenita o svojem načrtu. Šele proti večeru je Simon Kozina zapustil ciganski tabor. — Kralj David in Miško sta ga spremljala po gozdu, dokler se ni v daljavi zasvetila velika cesta, vodeča na Vrhniko. Tam so se možje poslovili. Cigana sta se vrnila v svoj tabor, Simon Kozina pa je sam krenil proti Vrhniki. Zdaj je hodil lahko in gibčno in veselo mu je bilo pri srcu, kajti v žepu je žvenketalo dvajset svetlih beneških cekinov, ki mu jih je bil pri slovesu stisnil v roke kralj David, povrh pa je. imel 'zavest, da jih dobi še cel mernik. Že je mesec razlival svoj ble- ščeči sijaj na zemljo in že so | posameznih hišah gorele lu*1' ko je prikorakal Simon Kozina na Vrhniko. Spomnil se je z"3' nja, ki ga je storil zjutraj na ce" sti in gostilne, ki mu jo je i" nasvetoval prijazni pisar trsi