Štajerski Ptuj, četrtek, 20. maja 2004 letnik LVII . št. 20 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 ÏO ÏO iO> = 0 ■ sd-= 0 !o ÎN- Kmetijstvo Zemljiški maksimum - za in proti Stran 2 Ormož Težave Radia Prlek Stran 3 Ptuj Še dve krožišči? Stran 4 Sv. Trojica Kmalu odprtje komune Stran 7 Zavrč Nogomet Rekordnih 118 kg kokaina Ptujčani blizu obstanku Stran 32 Stran 24 Ptuj, Koper . Vlak zvestobe V soboto gremo na pot Trimesečna akcija družbe Radio-Tednik Ptuj in Slovenskih železnic se bliža vrhuncu. Potniki za Vlak zvestobe so izbrani, tudi vse druge priprave so končane. V soboto, natančno ob 5. uri, bo vlak odpeljal s ptujske železniške postaje proti Kopru, vrnil pa se bo v poznih večernih urah. Organizatorji upamo le še na lepo vreme in zvrhano mero dobre volje potnikov, za vse drugo je poskrbljeno. Poleg 300 izžrebanih bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj, bo na celodnevni izlet potovalo tudi 15 županov s širšega območja Ptuja, pridružili se nam bodo najvišji predstavniki Slovenskih železnic in številni drugi gostje. Na cilju nam bodo dobrodošlico izrekli župani oziroma županje tamkajšnjih občin, turistični delavci pa bodo poskrbeli, da bo vse pripravljeno za prihod tako velike skupine turistov. Najprej si bomo udeleženci vlaka ogledali stari del Kopra, v drugem, popoldanskem delu izleta pa se bomo odpravili v Izolo, kjer bo veliko družabno srečanje. Za dobro voljo bo poskrbel ansambel Ekart, nastopili bodo tamburaši KD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, etnografska skupina po-kači iz Tržca, za dobro voljo bodo skrbeli tudi trije harmonikarji, člani kolektiva družbe Radio-Tednik pa za prehrano in osvežitev na vlaku, za pogostitev v Izoli pa podjetje Gastro iz Ptuja. Povabljenim na vlak zvesto- Kam na servis z vozilom Audi? Odločite se za servis Dominiio. Spet na Ptuju, pri Dominiiu, Vaš najbiižji QQQO Audi SERVIS Dominko d.o.o., Zadniini trg S, 2251 Ptuj 02/7881150, email: donninlm®siol.net Foto Viki Kiemencic ivanusa V soboto je v Ormožu potekala mednarodna vaja Nevarna snov - Ormož 2004, v kateri je sodelovalo okrog 150 gasilcev, pripadnikov civilne zašite in nujne medicinske pomoči z več kot 20 vozili z obeh strani meje. DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE! v SOBOTO, 22. MAJA 2004 Slovenske železnice be svetujemo, da vzamejo s seboj obilo dobre volje, morda kakšen "priboljšek", obvezno pa prejeto vozovnico s kuponom za kosilo. Prejemnike vozovnic prosimo, da svojo udeležbo potrdijo še danes in jutri. Kot smo poudarili na dopisu, je vozovnica za eno osebo, zato naj s seboj ne jemljejo otrok in drugih družinskih članov, saj bi bila v tem primeru na vlaku prevelika gneča. Če se kdo ni odločil za pot, naj vozovnico izroči komurkoli: sorodniku, sosedu, prijatelju ali znancu, ki je namesto njega povabljen na Vlak zvestobe. Poslušalce, bralce in goste prosimo, da so točni, saj bo vlak iz Ptuja odpeljal natanko ob peti uri, potniki naj bodo v tem času že na svojih mestih. Dobrodošli torej na Vlak zvestobe in prijetno počutje med vožnjo in na dogodkih ob slovenski obali. JB PU Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL. Poskrbimo za vse! Lahko tudi za 133 m3 brezplačnega utekočinjenega naftnega plina. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si. PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Koper nas pričakuje. RADIOPTUJ 89,8»98,£-I04t3 il butelj za večepjo 23.5. ob21.00vCirkovcah Režija: Branko Đurić-Đuro Prodsjs vstopnic: Ptuj: Menjalnica Luna, Clrkovce: Gostilna Koiš Kldriěevo: Loterija Slovenije P J IZDePLSI Vseslovensid portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseli koncev Slovenije! Obiščite ¥iww.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, spretiodite se po rumenih straneti in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno. DELO Novice věstník JUS ^Ï^^^^^^Lokalno in globalno. Vabljeni na Mobitelovo planetarno zabavo! Tokrat bo hitrost nagrajena. Dirkališče bo pripravijeno 20. maja ob 16. uri na Mestnem trgu 1 na Ptuju. Zabavo bodo popestrili člani skupine Bepop in otroške delavnice. v primeru dežja bomo zabavo prestavili na ustreznejši termin. Za podrobnejše informacije spremijajte Planet v sklopu Novo, program lokalne radijske postaje in www.pinponk.com. V tednu od 17. do 23. maja boste v Mobitelovem centru Ptuj ob nakupu v vrednosti nad 5.000 tolarjev prejeli Mobitelovo majico ali Mobikartico za 1.000 SIT. Mobitelov center Ptuj ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE WWW.MOBITEL.SI Foto: OM Doma in po svetu Poslanci za zakon o slovenščini Ljubljana - DZ je konec drugega dne rednega majskega zasedanja s 54 glasovi proti osmim odloćil, daje zakon o javni rabi slovenšćine primerna podlaga za drugo zakonodajno obravnavo. Poslanci so z većino glasov (za 46, proti 5) prav tako sklenili, da je zakon o spodbujanju tujih investicij primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. DZ je končal drugo obravnavo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Glede na to, da sta bila k zakonskemu besedilu na seji zbora sprejeti le dve dopolnili, so se odločili, da bodo o zakonu dokončno odločali še na tej seji, in sicer zadnji dan zasedanja, predvidoma v petek. Spor z Romi v vasi Krka Ljubljana - Predsednik SDS Janez Janša v odprtem pismu predsedniku vlade Antonu Ropu zahteva, da vlada razišče širše okoliščine dogodka v vasi Krka, kjer so pripadniki romske skupnosti s strelnim orožjem ranili enega izmed okoliških prebivalcev. Predsednik SDS tudi zahteva ugotovitev odgovornosti tistih, ki bi morali zakonito ukrepati že pred incidentom. Prav tako Janša pričakuje, da bo vlada pripravila predlog zakona, ki bo urejal romsko problematiko. Po njegovem namreč lokalne skupnosti in občine v skoraj vseh dosedanjih primerih niso imele dovolj moči, pooblastil ter sredstev za zadovoljivo reševanje romskega vprašanja. Romi marsikje živijo v neurejenih razmerah, na neprimernih mestih in neredko tudi v konfliktih z lokalnim prebivalstvom. Razlogi za takšno stanje so številni, problemi kompleksni, dosedanje rešitve pa so bile nezadostne in omejene s pomanjkanjem dorečenih pravil, je med drugim zapisal predsednik SDS. Kako bo financirano visoko {olstvo Ljubljana - Predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber niso dosegli dogovora o prihodnjem financiranju visokega šolstva. Minister Gaber "kljub številnim strokovnim argumentom" še vedno vztraja pri tem, da naj bo druga diplomska stopnja v novem sistemu študija plačljiva, so sporočili iz ŠOS. Pred petkovo parlamentarno obravnavo novele zakona o visokem šolstvu sta se na stran študentov in njihove zahteve po v celoti brezplačnem visokošolskem študiju postavili tudi opozicijski stranki SDS in SMS. V stranki mladih so "zagrozili' tudi s predhodnim zakonodajnim referendumom, če bo sprejeta delna uvedba šolnin. Minister je sicer študentom ponudil rešitev, po kateri šolnin ne bi plačevalo 30 odstotkov socialno najbolj ogroženih študentov. Takšnega kompromisa študenti ne nameravajo sprejeti, saj to po njihovem mnenju pomeni omejevanje dostopa do visokošolskega študija ter oddaljevanje od družbe, temelječe na znanju, čeprav je prav to eden od temeljih razvojnih ciljev Slovenije. 15-letnica zakona o denacionalizaciji Ljubljana - Zaviranje učinkovitosti denacionalizacije med drugim povzroča stalna praksa organov višjih upravnih stopenj, da o zadevi ne odločijo dokončno, temveč jih vračajo na nižjo stopnjo v ponovno odločanje, so prepričani v Združenju lastnikov razlaščenega premoženja. S tem se povzroča neprestano kroženje zadev, ki mu ni videti konca. Kot je na novinarski konferenci povedala predsednica združenja Inka Stritar, gre tu za očitno kršenje človekovih pravic, saj se zakon o denacionalizaciji izvaja že skoraj 15 let. Zato bo morala Slovenija kot članica EU po njenem mnenju v najkrajšem času izbrati drugo pot in hitrost. Ob tem v združenju obsojajo ukinitev resorja državnega sekretarja za zemljiško politiko in denacionalizacijo na ministrstvu za kmetijstvo. Po mnenju Stritarjeve je bil omenjeni resor zelo pomemben, zato bi moralo imeti kmetijsko ministrstvo pri tem ključno vlogo, saj je v postopku denacionalizacije potrebno vrniti še veliko zemljišč in gozdov. Negativno poslovanje slovenskih bolni{nic Ljubljana - Slovenske bolnišnice so v letu 2003 poslovale slabše kot leto poprej, izjema so psihiatrične bolnišnice, ki so poslovale pozitivno. Tako je lani znašala celotna izguba vseh bolnišnic 1,6 milijarde tolarjev, kar je več kot leta 2002, ko je njihov presežek odhodkov nad prihodki znašal 675 milijonov, je udeležencem strokovnega srečanja o novih modelih razvrščanja obravnav na področju intenzivne medicine povedal Igor Velušček z ministrstva za zdravje. Ljubljanski Klinični center je lani zabeležil skoraj352 milijonov tolarjev izgube, izgubo pa so imele še ptujska, novomeška, celjska, izolska, slovenjgraška in trboveljska bolnišnica, Onkološki inštitut ter Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Preverjanje znanja osnovno{olcev Ljubljana - Učenci osmega razreda osemletne osnovne šole so začeli opravljati skupinsko preverjanje znanja na rednem roku. V torek so pisali skupinsko preverjanje znanja iz slovenskega jezika ali italijanskega jezika ali madžarskega jezika, v sredo pa še preverjanje znanja iz matematike. Z rezultati rednega roka bodo učenci osmega razreda seznanjeni v četrtek, 27. maja. /STA/ Evropska unija in mi • Ciper Afroditin otok razprtij Popotovanje po državah petindvajseterice nas je tokrat pripeljalo na otoški Ciper, v državo sprtih Grkov in Turkov. Ciper, z glavnim mestom Niko-zijo, je od maja letos nova članica Evropske unije. A ne v celoti, saj je bil k EU priključen le južni, grški del otoka, kjer pa je naseljenega okoli 80 odstotkov prebivalstva od slabih 800.000, kolikor jih živi v državi stalnih trenj in mirovnih sil, na t. i. razmejitveni, Atilovi črti, sredi otoka. Kljub poskusom Združenih narodov in EU po združitvi Cipra, od turške invazije leta 1974 dalje razdeljenega na grškega in turškega, se Ciprčani na nedavnem referendumu zanjo niso odločili. Predlogu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana je namreč nasprotovalo preko 75 odstotkov pravoslavnih ciprskih Grkov, medtem ko so ciprski Turki, sicer muslimani, združitev podprli. Da bi Annanov predlog uspel, bi se morali za združitev z večino glasov "za" izreči oboji. Združitev severnega, revnega in južnega, boga- tejšega dela otoka pa naj bi po napovedih iz Bruslja še naprej ostajal "jasen politični cilj EU". Nasprotja med Grki in Turki so se pričela že konec 16. stoletja, ko se je na pretežno grški Ciper priselilo preko 20.000 turških muslimanov. V času kolonizacije in rusko-turške vojne, sredi 19. stoletja, je Turčija Ciper prepustila Veliki Britaniji. Grki so angleški oblasti vseskozi nasprotovali in si prizadevali, da bi se otok priključil h Grčiji. Nasprotovanja so vodila k podpisu sporazuma o neodvisnosti Cipra med Veliko Britanijo, Turčijo in Grčijo, vendar ta otoku ni prinesel miru, saj so se že leta l963 med Grki in Turki vneli oboroženi spopadi. Leto zatem so bile na nemirna ciprska tla prvič napotene mirovne sile OZN, konflikti pa so se stopnjevali še naprej. Leta 1974 je bil izveden državni udar ob pomoči Grčije, ki mu je sledila tur- ška zasedba severa otoka in leta 1983 razglasitev Turške republike Severni Ciper (TRSC). Politična razdelitev je oslabila gospodarstvo zlasti turškega dela. Grški si je naglo opomogel, čeprav je turškemu prepustil večino tovarn, obdelovalnih površin in turističnih kapacitet. Razvoj so pospešila vlaganja v kmetijstvo, industrijo, turizem, pomorstvo in finančne dejavnosti. S slednjimi so se ciprski Grki prejšnje desetletje še bolj približali svetu in ustvarili t. i. davčni paradiž, s tem pa privabili tujce, ki naj bi tam registrirali več tisoč podjetij, med njimi tudi za pranje denarja. Finančne dejavnosti naj bi danes zaposlovale že preko 50 odstotkov delovne sile, s "posli" pa država ustvari tudi dobro polovico bruto domačega proizvoda, ki je znatno višji kot na turškem severu. Ciper kljub notranjim razpr- tijam med Grki in Turki ostaja mikavna sredozemska turistična država. Leta 2001 jo je, po podatkih ciprske turistične organizacije, obiskalo preko 2,6 milijona turistov, največ Angležev, Nemcev in Skandinavcev. Grki pravijo, da naj bi bil Ciper otok Afrodite, boginje ljubezni in plodnosti. Njeno svetišče je najti na jugozahodni obali, v turističnem Pafosu, kjer stoji tudi vila Dioniza, boga vina, pomladnega cvetja in ekstaze. Otok vročih poletij in milih zim si je pred več kot 2000 leti lastila zvita egipčanska kraljica Kleopatra VII., ki ga je dobila v dar od svojega rimskega moža Marka Antonija. Pečata pa Cipru niso dali samo Grki in Rimljani, pač pa tudi Angleži, ki svojo nekdanjo kolonijo še danes držijo v pesteh Commonwealtha in so si na otoku postavili dve vojaški oporišči. Na Angleže še najbolj spominjajo vožnja po levi, plačilno sredstvo (ciprski) funt in angleščina, s katero se je mogoče sporazumeti z domačini. Ciper se ponaša z izvrstno mediteransko kuhinjo, kjer ne manjka rib, morskih sadežev, zelenjave in sadja, ponos dežele pa je jed meze z več mesa, namazi in prilogami. Priporočajo pokuš-njo ciprskih vin in odsvetujejo pitje nestekleničene vode. Anemari Kekec Kmetijstvo • Zemljiški maksimum - za in proti Nakup kmetijskih zemljišč ni omejen! Pobuda poslanca NSi Alojza Soka, da naj se nakup kmetijskih zemljišč omeji z maksimumom 200 hektarjev, je v državnem zboru "padla" že drugič. Spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih torej ne bo; tisti, ki imajo denar, bodo lahko kupovali neomejeno. Državnozborska poslanka Lidija Majnik (LDS) je Sokov predlog komentirala takole: "Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je vložil Sok in s katerim želi omejiti nakup zemljišč ter ponovno uvesti zemljiški maksimum, nismo podprli. Ne samo zato, ker sta nanj podali negativno mnenje tako Vlada RS kot Zakonodajno-pravna služba DZ, ampak predvsem zato, ker je o tako imenovanem zemljiškem maksimumu Ustavno sodišče odločalo že dvakrat in vsakokrat odločilo, da takšna zakonska omejitev ni v skladu z načelom svobodne gospodarske iniciative, kot tudi ne z načelom svobodne gospodarske pobude in omejevanja konkurence, saj ustvarja neenakopraven položaj med lastniki zemljišč. Poleg tega je zagotavljanje prehranske varnosti prebivalcev Slovenije možno predvsem na velikih kompleksih in ne na takšnih, kot trenutno pri nas prevladujejo. Če naj bi kmetijsko zemljišče obravnavali kot nenadomestljivo nacionalno dobrino in ga zato omejevali na 200 ha, da bi tako preprečili gospodarsko moč tujcev, ki da bodo baje pokupili vsa naša podjetja z zemljišči vred, zakaj kolega Sok ne postavi pod vprašaj zakona o denacionalizaciji, ki ga je sprejela prav predhodnica njegove stranke NSi in pripravila Peterletova vlada? Po Zakonu o denacionalizaciji smo namreč v Sloveniji vračali in še vračamo na tisoče ha tudi tujcem. Se večje komplekse pa vra- čamo vatikanski rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem, ki ne kaže prav nobenega interesa, da bi od vseh teh silnih kompleksov odstopila, da bi se lahko povečale slovenske kmetije. Po Sokovem predlogu torej naša — slovenska podjetja in naši kmetje, ki imajo voljo in zmožnosti, da kmetujejo na večjih kompleksih, tega ne bi smeli početi, so pa takšno pravico na začetku naše samostojnosti dali nekomu drugemu. Za tak hlapčevski zakon pač ni moč glasovati." "Sodišče je odločalo na podlagi navedb!" Alojz Sok meni, da je odločba sodišča o odpravi zemljiškega maksimuma nepravilna: "Imamo enega najbolj liberaliziranih trgov za kmetijska zemljišča. Tako odločitev je DZ sprejel lani na podlagi odločbe Ustavnega sodišča (US). Slednje je na podlagi načela svobode gospodarske pobude zahtevalo popravek ZKZ v smeri odprave omejevanja nastajanja veleposesti. Takšno odločitev je US sprejelo na pobudo dvajsetih kmetijskih organizacij. V odločbo je zapisalo, da nekatere kmetijske organizacije, navedenih je 12 podjetij, na podlagi lastnih navedb že presegajo 200 ha primerljivih kmetijskih površin in da je iz tega razloga potrebno to omogočiti tudi ostalim kmetijskim organizacijam. Doslej pa je bilo preseganje 200 ha nemogoče zaradi veljavnih omejitev, torej so lahko pritožiteljice imele več zemlje le v zakupu, ne pa v dejanski lasti. Mešanje zaku- V državah članicah EU je možnost nakupa nepremičnin temeljna pravica in svoboščina, ki izhaja iz Pogodbe o ustanovitvi EGS iz leta 1957, a imajo države članice promet kmetijskih zemljišč različno urejen in ga ne obravnavajo kot absolutno svoboščino. V avstrijski zakonodaji omejujejo rast veleposesti in dajejo prednost nastajanju in gospodarskemu razvoju manjših in srednje velikih kmetijskih in gozdarskih obratov. V Franciji ne odobravajo povečevanja kmetij nad 100 ha, razen za gorske kmetije, kmetijske zemljiške skupnosti pa ne smejo presegati 375 ha. Danska je posebej določila maksimum, ki znaša 70 ha, v Madžarski je maksimum 400 ha. pa in lastnine pa je v tem primeru nedopustno. S pobudo, ki ni bila sprejeta, smo želeli omejiti le lastništvo, ne pa tudi zakupa zemlje! Zato je tudi tolmačenje sodišča, češ da gre za omejevanje svobodne gospodarske pobude, omejevanje konkurence, nepravilno. Pri tem je US navedlo, da je upoštevalo lastne navedbe 12 pobudnic ustavne presoje in ni ugotavljalo verodostojnosti navedb, ali te organizacije resnično razpolagajo s kmetijskimi zemljišči v lastnini ali jih imajo v zakupu. Tako je moč utemeljeno domnevati, da je US zmotno navedlo, da gre za lastnino in ne za zakup in da je zaradi tega odpravilo omenjeno zakonsko določitev." Posledice takšnega (veljavnega) zakona bodo po Sokovem prepričanju prej negativne kot pozitivne: "Kaj se bo lahko zgodilo? Današnje delniške družbe, teh je recimo 130, ki zaenkrat upravljajo z zemljo v lasti sklada kmetijskih zemljišč, bodo najverjetneje prvi kupci te zemlje, ko se bo država odločila za razprodajo. Te pa verjetno ne bo potre- bno čakati posebno dolgo, saj se ve, da je državni proračun nenasiten. Ve pa se tudi, da danes delniške družbe gredo iz rok v roke, tudi v tuje, mar ne? Res še glede nepremičnin velja načelo recipročnosti oziroma vzajemnosti, ampak leta 2007 bo odpravljeno, interes tujcev pa je že danes zelo velik ... " Očitki o vračanju velikanskih površin zemlje in gozdov Cerkvi, pa tudi o nekonkurenčnosti majhnih kmetij, se zdijo Soku v primeru tega zakona neumestni: "To nima nobene zveze z mojim predlogom. Denacionalizacija je vračanje v prvotno stanje, ne pa podarjanje ali prodajanje zemlje. Glede nekonkurenčnosti majhnih kmetij pa dovolj pove že podatek, da skupna evropska kmetijska politika gre v smeri podpiranja majhnih in srednje velikih kmetij. Po zadnjih znanih predlogih naj bi bilo celo subvencioniranje odobreno samo do velikosti 200 ha, vse površine nad tem maksimumom pa bodo lahko ostale brez podpor." SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89. Ormož • Težave Radia Prlek Brez lokalnih vsebin Radio Prlek že dober teden dni oddaja le glasbo, ponovitve oddaja in vsebine, ki jih pripravijo v Ljubljani, na sedežu podjetja En radio, d.o.o. Ormoški sodelavci, ziritirani zaradi čakanja na zakasnele honorarje, so preprosto nehali delati. Pa so čakanja na honorar navajeni, saj je bilo podobno tudi prej, ko so sodelovali še z Radiem Ormož, vendar menda tako dolgo na honorarje niso čakali še nikoli. Matej Gatnik z En radia, vodja projekta ormoškega radia, je povedal, da se še dogovarjajo, kako rešiti nastali problem. Zagotavlja, da se zavzemajo za to, da bi bil radio lokalno naravnan, da so proti predvajanju istih oddaj na številnih radijskih postajah. Zagotovil je, da naj bi bile po njegovih informacijah izplačane vse obveznosti do sodelavcev do meseca januarja. Ko sem povprašala nekatere izmed 12 sodelavcev v Ormožu, ali to drži, so zagotavljali, da je neplačanega še več. Ljubljanskemu delodajalcu očitajo tudi to, da ne dobivajo obračunov, v katerih bi bilo jasno ovrednoteno njihovo delo, zato se nikoli ne ve, kolikšna je tarifa za posamezne prispevke. Gatnik je še povedal, da je Ormož • Vaja Nevarna snov - Ormož 2004 Skupaj učinkovitejši Minulo soboto je v Ormožu potekala mednarodna vaja Nevarna snov - Ormož 2004, ki je ob sodelovanju enot z obeh strani meje sledila motu Skupaj smo učinkovitejši - zajedno smo efikasniji. Na podlagi sporazuma med vladama obeh držav se vsako leto izvede skupna vaja, v kateri preizkusijo in izpopolnijo sistem meddržavnega obveščanja ob nesrečah s čezmejnimi vplivi ter organiziranost in pripravljenost sil in sredstev zaščite, reševanja in pomoči za ukrepanje, tokrat v primeru večje nesreče z nevarno snovjo. Načrt za izvedbo vaje je pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje, velik delež je nosila izpostava Ptuj, ki jo vodi Jože Korban, v sodelovanju s povelj- stvom GZ Slovenije, Podravska regija, in Hrvatsko vatrogasno zajednico. Vaja je potekala pod budnim očesom inšpektorjev Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V njej je sodelovalo 148 udeležencev z obeh strani meje s čez različnimi 20 vozili. Med 10.00 in 11.15 je bil zaradi vaje za promet zaprt center mesta, promet čez meddržavni mejni prehod Ormož pa oviran. Letno 1.300.000 ton nevarnih snovi Vaji so prisostvovali številni gostje. V pogovoru na sliki z leve Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite RS, in Žarko Katic, pomočnik ministra za notranje zadeve sosednje Hrvaške. Letno se po slovenskih cestah prepelje okrog 1.300.000 ton nevarnih snovi. Glede na obremenjenost in urejenost naših cest je nesreč z izteki nevarnih snovi relativno malo, so pa toliko nevarnejše, saj imajo lahko dolgotrajne posledice. Vaja se je pričela ob 10.00 in je potekala pod predpostavko, da je prišlo na križišču Vrazove ulice in Kerenčičevega trga do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi tovorna cisterna s prikolico, ki je prevažala plinsko olje, in avtocisterna, ki je prevažala klorovodikovo kislino. Zaradi trka vozil se je odtrgala prikolica in prevrnila na osebni avto, v katerega je vkle-ščila potnike. Iz obeh prikolic so začele iztekati nevarne snovi, ki sta jih prevažali, zagorel je tudi avtovlačilec in plinsko olje. Ker je iztek klorovodikove kisline (solna kislina) predstavljal veliko nevarnost za poškodbe dihalnih organov prebivalstva, opekline, draženje oči pa tudi smrt, so prebivalstvo opozorili z alarmnim znakom za neposredno nevarnost, ki ga ponazarja zavijajoč zvok sirene v trajanju eno minuto. Pri ocenjevanju nastalih razmer so prišli sodelujoči do zaključka, da z lastnimi silami ne bodo mogli zaostanek v izplačevanju posledica slabega poslovanja v prvi tretjini leta, ko prihodki niso pokrivali niti polovice stroškov poslovanja, da pa je poslovanje od aprila že boljše. Stavkajoči sodelavci so v pogovoru zagotovili, da so pripravljeni delati, vendar ob čistih računih. Zanimivo je, da se s sodelavci v času "stavke" ni pogovoril še nihče od tisti, ki bi najbrž morali iskati skupni jezik z njimi. Sodelavci En radia bodo za pot v Ormož in sestanek s sodelavci potrebovali 12 dni, saj je ta napovedan konec tedna. Svet zavoda še tudi ni sklical sestanka, z županom pa doslej tudi niso govorili. Zdi se, kot da nikogar ne moti, da Radio Prlek ne oddaja domačih vsebin. vki v celoti obvladati situacije, zato so zaprosili za dodatno pomoč sile zaščite, reševanja in pomoči iz sosednje Hrvaške — medžimurske in varaždinske županije. Najprej so na kraj nesreče prihitele policijske patrulje, območje nesreče zavarovali, gasilske enote iz GZ Ormož in OGZ Ptuj pa so začele preprečevati iztekanje nevarnih snovi in gašenje. V akcijo so se vključili tudi člani civilne zašite. Vkleš-čenim ponesrečencem so pomagali člani tima nujne medicinske pomoči iz Ormoža, iz razbitine pa so jih izrezali posebej za to izurjene člani enote za reševanje iz Ptuja. V akcijo so se vključile tudi hrvaške enote. Ko je bil požar pogašen, poškodovanci oskrbljeni in območje zavarovano, se je vaja nadaljevala na reki Dravi, kjer je bilo treba preprečiti njeno onesnaženje zaradi izteka plinskega olja, ki je s kraj nesreče iztekalo po hribu navzdol, v reko. Gasilci so postavili zavese in absorbcijska črevesa, nato pa so onesnaženo vodo prečrpali v bazene. Pri akciji so sodelovali tudi potapljači oz. enote za reševanje na vodi z obeh strani meje. Vajo si je v prijetnem sončnem dopoldnevu ogledalo veliko število prebivalcev Ormoža, ki so z zanimanjem spremljali aktivnosti gasilcev in drugih akterjev. Med številnimi gosti je bil tudi pomočnik ministra za notranje zadeve R Hrvaške Žarko Katic, hrvaške gasilce pa je vodil Ivica Labaš. Po končani vaji je poročal poveljnik podravske regije Janez Vipotnik, Ta teden Bomo samo še pili? Polovica Slovencev živi na podeželju, kjer je življenje v mnogočem drugačno od mestnega, a naši vrli poslanci še vedno sprejemajo neživljenjskepredpise Z njimi ne spodbujajo razvoja podeželja, temveč ga ugonabljajo, so prikrita grožnja večstoletni tradiciji podeželja. Poglejmo samo v pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti iz leta 2000, ki določa, da mora gostilna nuditi po naročilu ožji izbor toplih in hladnih jedi, najmanj tri za območje značilne tople jedi, najmanj dve vnaprej pripravljeni topli jedi in pijače vseh vrst. Gre za jedi, ki jih mora gostilna nuditi gostom več čas obratovanja, tudi če nima rednih gostov, kot je na podeželju prej pravilo kot praksa. Izguba tisočih delovnih mest v mariborskem industrijskem bazenu ob osamosvojitvi Slovenije je nekoč dobro obiskane gostilne na podeželju še dodatno udarila. Obiska je iz leta v leto manj. Zdaj jim preživetje zagotavljajo občasne najavljene skupine, izletniki ob koncu tedna in druga priložnostna slavja. Gostilna mora po že omenjenem pravilniku imeti tudi kuhinjo, gostilniško sobo s točilnim pultom ali točilnico in jedilnico, stranišče za goste in garderobo ter stranišče za zaposlene. Gostilne so s pravilnikom dobile nalogo, da morajo minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore in naprave, uskladiti v treh letih po njegovi uveljavitvi. Ker pri tem ne gre za mačji kašelj, temveč za obsežne preureditve in velika vlaganja, ki jih stare tradicionalne podeželske gostilne ne zmorejo, je v tem trenutku odgovor lahko samo eden: potrebno jih bo zapreti. V Evropi, kjer smo sedaj tudi mi, to že dolgo delajo drugače. Pri nas pa je tako, da se pišejo zakoni na pamet, brez preverjanja v praksi. Ce bomo trmoglavili, bomo po-metli še z eno slovensko tradicijo, ki so jo naši predniki gradili stoletja, boj za ohranitev identitete, ki je je v političnih govorih ob vstopu v Evropo bilo veliko, pa še ena floskula več. Majda Goznik Previdno z nevarnimi snovmi! zbranim enotam pa je govoril tudi Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite R Slovenije. Čestital jim je za pokazano visoko strokovno znanje, pripravljenost in usposobljenost za najbolj nevarno reševanje. So- delovanje v mejnem območju med državami, različnimi službami je ocenil za uspešno, kar je upanje tudi za prihodnost, za primer, da nas zares doleti skupna nevarnost. vki Nekatere slike, ki so jih bili deležni številni gledalci, so bile kar precej spektakularne - kot tole reševanje iz vozila. Foto vki Foto vki Ptuj • Maistrova še vedno brez celovite rešitve Kdaj tudi krozisci? Cestno podjetje Ptuj gradi na kriZiSCu Maistrove z naseljem Bratje ReS do Tehcentra (v smeri proti Grajeni) ploCnik za peSCe, ki vključuje tudi ureditev meteorne kanalizacije in javne razsvetljave. Dela so ocenjena na okrog 30 milijonov tolarjev, pri čemer je Direkcija Republike Slovenije za ceste pla~nik razširitve ceste do robnika, za vsa ostala dela pa je sofinancer mestna občina Ptuj, ki je v tem delu za to investicijo iz letošnjega proračuna prispevala 19,5 milijona tolarjev. Po študiji, ki se pripravlja za uredi- tev prometa v mestu Ptuju, naj bi celovito prometno ureditev v Maistrovo prinesla izgradnja dveh krožišč: prvo bi bilo v križišču pod gradom, drugo v križišču z naseljem Bratje Reš. V tem trenutku gre le še za idejne zasnove, projektov še ni. S problematiko te ulice, ki je zahtevala že najhujši davek, se že nekaj časa z največjo odgovornostjo ukvarjajo v mestni četrti Center, kjer so lani novembra napisali zahtevo po ureditvi omenjenih krožišč, da bi povečali prometno varnost, ker po njej poteka tudi šolska pot do OŠ Olge Meglič in pot do vrtca. Predsednik sveta mag. Metod Grah poudarja, da so pripra- Do konca maja bo urejen pločnik do Tehcentra v smeri proti Grajeni. Ptuj • O novi avtobusni postaji Kje bodo ustavljali avtobusi? Potem ko je ptujski Certus postal Conexov, se je lani v tem času ponovno pričelo glasneje razmiSljati o tem, da bi bilo potrebno s ptujsko avtobusno postajo nekaj narediti. V takSni obliki in (ne)urejenosti mestu ni v ponos, moti tudi njena arhitekturna ureditev. Znano je, da se Certus pod novim lastnikom želi avtobusne postaje znebiti, ker naj bi bili povsod po svetu takšni objekti pod upravo lokalne skupnosti. Trenutno so z izjavami zelo skopi, njihov prestavnik za stike z javnostmi Beno Majhenic je povedal le, da je vse odvisno od mestne občine Ptuj oziroma njenega prostorskega plana. Znano pa je tudi, da je podjetnik Anton Žerak že januarja lani pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovnega objekta na zemljišču tik ob avtobusni postaji, ki ga je že pred leti odkupil. Povedal je, da sprejema novi koncept rešitve avtobusne postaje na sedanji lokaciji, v katerega se bodo bodisi vključili s svojim projektom bodisi bodo sami prevzeli izgradnjo, glede na to da je sedaj zadeva nekoliko širše zastavljena. Ne bo pa vljeni za celovito in kvalitetno prometno ureditev Maistrove angažirati tudi del sredstev mestne četrti. Kljub temu da je cesta državna, bi morala občina pokazati dovolj interesa, da se čim prej uredi. Dopis, ki so ga prejeli od vodje oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj Herberta Glaviča, jih ni zadovoljil. Pričakovali so več sodelovanja med občinsko upravo in četrtjo, saj gre za skupno problematiko. Ni dovolj poslati le dopis na Direkcijo Republike Slovenije z zahtevo, potrebno je nenehno pritiskati nanje. Začasna reSitev leZeCi policaji Kot poudarja mag. Metod Grah, se zavedajo, da postopek pridobitve vseh dovoljenj za ureditev krožišč na državni cesti traja nekaj časa, zato so tudi predlagali, da se do njihove ureditve prometna varnost zagotovi s postavitvijo hitrostnih ovir (ležečih policajev) v obliki asfaltnih ovir, ki so primernejše od plastičnih, ker jih ni mogoče uničiti ali odstraniti. Pred njimi bi bilo potrebno postaviti še manjše asfaltne zvočne ovire, ki voznike opozarjajo, da se približujejo hitrostni oviri. Pri križišču Maistrove in Raičeve ulice bi jih bilo potrebno postaviti že pred prehodom za pešce pred priključkom Erjavčeve ulice na Maistrovo pri vrtcu. Ptujska poslanka LDS v državnem zboru Lidija Majnik je prejšnji teden povedala, da je skupaj še z nekaterimi poslanci uspela z amandmajem in da naj bi bilo v letošnjem proračunu Direkcije za ceste za ureditev krožišč v Maistrovi na voljo 25 milijonov tolarjev MG Ptuj • Za varno oskrbo z vodo Pod mostom vrtajo že nekaj časa potekajo pod cestnim mostom v Mestnem parku dela, ki jih zahteva sanacija vodovodnega cevovoda v mostni konstrukciji. Primarni jekleni vodovodni cevovod, preko katerega poteka oskrba porabnikov s pitno vodo na levem bregu Drave, je bil zgrajen ob izgradnji mostu leta 1957. Letos so ugotovili, da je potrebna njegova sanacija, ker ga je korozija tako načela, da je bila vprašljiva nadaljnja pre-točnost, s tem pa tudi varna oskrba z vodo naselij na levem bregu Drave. Direktor Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., Jože Cvetko je povedal, da bodo sanacijo izvedli z zamenjavo vodovodnih armatur v jaških na vsaki strani mostu in z zamenjavo jeklenih cevi s cevmi iz prokroma do temena mostne konstrukcije. Investicija bo stala okrog 14 milijonov tolarjev. Pri tej zahtevni sanaciji sodelujejo tudi Gradnje Polak iz Šentjurja. "Na ravnem delu vodovodnega cevovoda v mostni konstrukciji bomo sanacijo izvedli po specialnem postopku vlečenja specialne folije, da se bosta ohranili pretočnost profila vodovoda in sanitarna neoporečnost. Postopek zajema pregled s kamero, odstranjevanje trših usedlin in zvarov z daljinsko vodenim robotom, čiščenje cevovoda z visokotlačnim čistilcem za odstranitev korozije, izpiranje in preplastitev obstoječih cevi s polietilensko folijo," je dodatno pojasnil sanacijo cevovoda vodja oskrbe z vodo v KP Ptuj Marijan Gregorinčič. MG Foto: Črtomir Goznik Obnova cevovoda v mostni konstrukciji. lahko, čeprav se zaveda, da je potrebno nekaj narediti in območje zdajšnje avtobusne postaje arhitekturno urediti, da se bo funkcionalno in tehnološko vključevalo v to cono mesta Ptuja, ki je pred leti z izgradnjo poslovnega cen-traDrava pridobila nov pomen. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je povedal, da je imel v zadnjem času s prestavniki Certusa več pogovorov o bodoči ureditvi ptujske avtobusne postaje. Ena od možnih rešitev, če je ne bodo našli na sedanji lokaciji, je tudi novogradnja nasproti železniški postaji, kar sicer ni nova ideja. Trenutno pa se razhajajo v urbanističnem in cenovnem pogledu. Dejstvo pa je, da bodo morali na neki točki priti skupaj, ker Certus avtobusne postaje ne more prodati, čeprav je to njegova največja želja. Mesto naj izgradi novo, na njej pa si bo Certus pridobil upravljalske pravice in pripadajoče prostore. Pri postaji gre v bistvu za tri večje lastnike in nekaj manjših. Ptujski župan je trdno odločen, da na Ptuj cenene arhitekture ne bomo uvažali. To je odgovor na vse govorice o tem, da naj bi avtobusno postajo prodali trgovski verigi Lidl. Kot je slišati, naj bi se zgodba pričela hitreje razvijati že ko- nec maja ali v začetku junija, ko je tudi njihov predstavnik Beno naj bi Certus sporočil svojo do- Majhenič. končno odločitev. Napovedal jo MG Foto: Črtomir Goznil< Ptujska avtobusna postaja v sedanji podobi in urejenosti mestu ni v ponos. O njeni bodo~nosti se spleta kar nekaj zgodb; katera bo obveljala, naj bi bilo znano že kmalu. siomijuB NOVO V SLOVENIJALESU: Pohištveni salon SlOWWiJlfS RAZŠIRITEV PRODAJNEGA SALONA PRENOVA ODDELEKA KUHINJ AKCIJA POSPRAVUAMO in POPRAVUAMO CENE (odprodaja eksponatov v kletni etaži) «f do - 45% ceneje r Blagovnico ^ Maribor Partizansko 15 2000 Moribor Tel: 02-251 68 61 Podlehnik • Osma redna seja je trajala 4,5 ure Trikrat hura za Podlehnik! Letos prvič, na ponedeljkovi ponovno sklicani osmi redni seji, je podlehniskim svetnikom z županom Vekoslavom Fricem na čelu uspelo to, o čemer so mnogi že dvomili. Sicer niso sedli za "zeleno", ampak za belo pogrnjeno mizo, in kljub temu da v dobrih stirih urah niso obdelali vseh petnajstih točk dnevnega reda, so potrdili vsaj rebalans proračuna za leto 2004, ki znasa 472 milijonov tolarjev, in s tem odprli vrata za začetek načrtovanih investicij. Med njimi bo najprej stekla obnova že dalj časa zaprtega mostu čez Rogatnico, za kar so že pridobili vsa potrebna dovoljenja in soglasja, izbran pa je tudi že izvajalec del. Kot najugodnejši ponudnik je bilo po razpisu izbrano ptujsko Cestno podjetje, ki bo most zgradilo za 19,8 milijona tolarjev Letos pa nameravajo v Podlehniku začeti še gradnjo nove športne dvorane, ki ji bo v naslednjih dveh letih sledila še adaptacija šole. Skupna investicija je vredna nekaj čez 632 milijonov tolarjev, sofinancerski delež države pa bo znašal 60 odstotkov V zaključni fazi obnove je že zdravstveni dom, nekaj naložbenega denarja pa bo namenjenega še za asfaltiranje sedmih kilometrov cest ter vodovodne- ga omrežja pri Gorci. Župan Fric je med razlago načrtov poudaril, da vseh investicij ni možno niti smiselno izvajati brez kreditov: "Če bi se zanašali zgolj na lastna sredstva, bi ceste, vodovod in še marsikaj drugega gradili deset let ali več. Vse to pa so zadeve, ki jih moramo našim občanom zagotoviti čimprej, odplačujemo pa jih lahko dalj časa! Za to vendar so krediti in lizingi, s pomočjo katerih lahko dosežemo hitrejši razvoj občine! Seveda nas pri tem omejuje velikost našega proračuna, zato so in bodo vsi krediti najeti v zakonsko določenih mejah!" Precej bolj kot pri potrditvi rebalansa se je zataknilo pri sprejemanju zaključnega proračuna za leto 2003, kjer je glasovanje pokazalo, da so svetniki razdeljeni v dve enakovredni skupini. Rezultat je bil namreč 3:3, kaj pa takšna "pat pozicija" pomeni, nihče izmed vpletenih ni znal pojasniti. Nič kaj bolj jasna ni bila niti rešitev vprašanja o nadaljnji usodi sedanjega dvočlanskega nadzornega odbora (NO). Po županovem predlogu naj bi se namreč v tej sestavi (Roman Cesar in Cvetka Turk) razpustil, tega pa svetniki niso sprejeli, vendar je župan izkoristil možnost zadržanja oziroma umika sklepa svetnikov. "Menim, da niti eden od obeh članov ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev za status člana nadzornega odbora, poleg tega pa so postopki in način dela obeh članov v naspro- tju z zakonom. Nadzorni odbor bi moral o svojem delu obveščati občinski svet in župana, a me ni obveščal o ničemer, jemal si je pravico pregleda vseh dokumentov brez poprejšnje najave, ob tem pa je izsledke posredoval vsem drugim institucijam, kot so razna ministrstva, računsko sodišče in urad kriminalistične policije, ne da bi me o tem sploh obvestil! Vse to so jasne nepravilnosti in zaradi takega načina dela sklepa svetnikov o tem, da NO v sedanji sestavi ostaja še naprej, ne morem sprejeti!" Župan je prisotne svetnike seznanil še z možnostjo, da namesto NO najamejo neodvisnega revizorja z licenco, a je niso sprejeli, prav tako pa je ostalo nedorečeno vprašanje, kdo bi lahko, glede na zakonske zahteve po ustrezni izobrazbi, bil predlagan za novo sestavo nadzornega odbora. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli še Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, niso se pa zedinili okoli vrednosti točke za izračun omenjenega nadomestila. Po predlogu naj bi namreč vrednost točke znašala 0,9 tolarja, kar pomeni skoraj trikratno zvišanje dosedanje vrednosti plačil, zato bodo o novi vrednosti točke razpravljali na prihodnji seji, ki bo predvidoma v prvi polovici junija. Na naslednjo sejo pa so prenesli tudi razpravo o višini letne najemnine za grobove, potrditev ustanovitve varnostnega sosveta štirih občin, odlok o tehničnem pravilniku o javnem vodovodu in predlog povišanja cen odvoza odpadkov. "Pogovarjali pa se bomo še o precej drugih stvareh, ki nas še čakajo," je ob koncu seje napovedal Fric. Ni kaj, bravo za vrle podlehni-ške politike, ki so tokratno sejo izpeljali brez posebnih (celo verbalnih) incidentov In čeprav ni in očitno tudi ne bo šlo vse gladko, so prvi koraki, narejeni predvsem v dobro občanov, vendarle storjeni. Da se le ne bi (spet) spotaknili. SM Leskovec • Zapora ceste ostala pri besedah Ni ga b'lo in ga ne bo ... ... takega junaka - in tako naprej, saj poznate nadaljevanje, ali ne? Približno v tem stilu je namreč izpadlo skoraj dvomesečno pripravljanje cestne zapore v Leskovcu, s katero so občani Vidma, se najbolj Leskovčani, nameravali pokazati svoje ogorčenje zaradi nepriznanega statusa mednarodnega mejnega prehoda Zg. Leskovec-Cvetlin, hkrati pa opozoriti tudi na tegobe vsakdanjega življenja. Zapore pa ni bilo in je, kot je videti sedaj, tudi ne bo ... Začelo se je precej bučno, na eni od rednih videmskih sej, kjer je vseh 13 svetnikov in tri svetnice soglasno zatrdilo, da tako pač več ne gre naprej in bo treba nekaj narediti. Sprejeli so sklep o imenovanju posebnega odbora, ki naj bi pripravil vse za zaporo ceste, potem se je oblikovalo novo telo — odbor za protestni shod, ki ga je vse do nedavnega vodil podjetnik Jože Zavec. Za- Prejeli smo četek je bil videti obetaven: odbor je skupaj z županom sklical novinarsko konferenco, na kateri je bilo slišati veliko kritike na račun države in še marsikoga, ki jim je za Haloze kot obmejno območje z velikimi razvojnimi težavami prav malo mar. Nato je bila (23. aprila) napovedana prva zapora, po dopisu ministra Janeza Potočnika, da bodo zadevo še pretehtali in "proučili raz- loge za prekategorizacijo", pa so jo prestavili na 14. maj, kar je bil po zatrjevanju Zavca zadnji in dokončni datum, če ne bi prej dobili pisnega zagotovila, da bo nesrečni mejni prehod vendarle dobil status mednarodnega. Takšnega dokumenta seveda — po pričakovanju — ni bilo. Že konec aprila pa so se sestali predstavniki ministrstev, predstavniki komisije za mejni prehod pri ob- čini Videm in župan Bračič. Vladni uslužbenci so takrat občini obljubili, da bo medresorska komisija v mesecu juniju pripravila poročilo o spornem mejnem prehodu ter ga posredovala vladi, ki bo nato odločila o statusu, enak postopek pa naj bi se vodil tudi v sosednji Hrvaški. "Zadnjič smo se člani odbora, sicer le trije, sestali prejšnji torek, tri dni pred napovedanim protestom. Po izmenjavi mnenj se je izkazalo, da sem v zahtevi po organizaciji protesta ostal sam. Vsi ostali so bili pač mnenja, da so se zadeve začele razpletati pozitivno, zato razlogov za zaporo naj ne bi bilo. Sam o tem precej dvomim, tudi besede predsednice podkomisije za prometne povezave in mejne prehode Ljube Brenk niso bile ravno optimistične, saj je dajala prednost sosednjemu mejnemu prehodu Meje. Po zadnjem sestanku, glede na izglasovano 'mirovanje', sem se odločil, da odboru ne bom več predsedoval, saj ne vidim več namena, zakaj naj bi odbor sploh še obstajal. Vso zadevo v zvezi s prehodom bo tako odslej vodila občina, ki jo tudi pristojnejša za tovrstne naloge," je, sicer s prikritim razočaranjem, povedal Jože Zavec. SM Kaj bo s staro solo in Trupla v kleti stare sole (Odgovor na sestavek, objavljen v Štajerskem tedniku 13. maja) čut odgovornosti do javnega obveščanja, ki smo ga v Občini Ormož razvili na raven družbeno odgovornega ravnanja in vsakdanje skrbi za takšno informiranje naših občanov, na osnovi katerega se lahko samostojno odločajo o svoji usodi in usodi prihodnjih generacij, nas zavezuje, da predstavimo dejstva, ki so bila v prispevkih zgornjim naslovom predstavljena tendenciozno in izkrivljeno. Občina Ormož je lastnica stare šole pri Sv. Tomažu kakor tudi številnih drugih šol po naših krajevnih skupnostih. Družbeni razvoj, gospodarske in demografske spremembe ter izjemna odgovornost do razvoja izobraževalne infrastrukture v občini Ormož so v zadnjih dveh desetletjih zagotovile nove, adaptirane in razširjene šole v Veliki Nedelji, Ormožu, Središču ob Dravi, Miklavžu pri Ormožu, Ivanjkovcih, Svetem Tomažu in Podgorcih ter novo zgrajeno gimnazijo v Ormožu. Tako smo zadostili vsem prioritetam pri uravnoteženem razvoju vseh delov občine Ormož. Med svojim dolgoletnim voden- jem Občine Ormož sem poleg skrbi za njen enakomerni razvoj in z gospodarnim upravljanjem z javnimi sredstvi vedno prisluhnil vsem razvojnim spodbudam občanov. Zaradi tega sem se, kljub presenečenju, da je Kulturno društvo Franc Ksa-ver Meško, oziroma njegova predsednica, brez vnaprejšnje uskladitve z občinskim uradom kot predstavnikom lastnika nepremičnine povabila na ogled nečesa, kar ni društveno, ampak občinsko, udeležil sestanka v stari šoli pri Sv. Tomažu, kamor sem bil povabljen. Prepričan sem, da si vsak občan Občine Ormož lahko živo predstavlja občutke, ki bi jih imel, če bi ga nekdo povabil na sestanek v njegovo hišo, pa pri tem ne bi vedel niti tega, o čem se bo pogovarjal. Ker je za župana kot izvoljenega predstavnika upravljanja z občinskim premoženjem najvišja oblika odgovornosti, če se do zaupane javne lastnine obnaša vsaj tako kot do svoje, sem se kljub predstavljenim občutkom odzval na povabilo predsednice Kulturnega društva. V prepričanju seveda, da je sklicateljica pripravila vse potrebno za ustvarjalni delovni sestanek, sem tako kot vse druge tovrstne pobude, vabilo vzel resn^ in odgovorna. Še posebej zato, ker je seznam povabljenih nakazoval možnosti resnega delovnega sestanka in dogovora o pobudah krajevnega kulturnega društva. Toda ob prihodu k Sv. Tomažu se je pokazalo, da Kulturno društvo pravzaprav ne želi delovnega pogovora o tistem, kar je njegova predsednica zapisala v vabilo. Ampak nasprotno. Pod krinko delovnega sestanka in s šestimi povabljenimi, na vabilu predstavljenimi posamezniki, je želela uprizoriti javni pritisk, nekakšen juriš na staro šolo, brez da bi kdorkoli vedel, kaj želi kraj s tem pridobiti. Od prisotnih novinarjev bi seveda pričakoval njihovo lastno spoznanje o tem, kako jih je predsednica Kulturnega društva preprosto zlorabila za nepojasnjene interese. Namesto tega pa se je sodelavka Štajerskega tednika Viki Klemenčič Ivanuša postavila na stališče, da bo pod prvim naslovom objavila izkrivljeno sliko o dogajanju 6. 5. pri Sv. Tomažu, pod drugim pa pamflet, ki odraža nerazumevanje in že tolikokrat surovi napad na župana Občine Ormož, prebivalce in vse kar se dobrega dogaja v katerikoli krajevni skupnosti. Samo pri Svetem Tomažu je občina Ormož v preteklih dveh letih zgradila vodovodno omrežje, za katerega so krajani plačali le desetino stroškov izgradnje; namesto 2,5 mio SIT na priključek le 10 odstotkov tega. Zdaj gradimo še kanalizacijo. če sklicatelj ne zagotovi, ustreznega prostora, v katerega je sklical 6posameznikov na sestanek, če za delovni sestanek izrabi novinarsko stroko, medije in celo sorodstvene povezave, če so ljubiteljske društvene dejavnosti zamenjane z investicijskimi programi in finančnim inženiringom, če so gospodarske odločitve podtaknjene občinskim strukturam, če tistim, ki gledajo nazaj, pripisujejo lepo prihodnost in če se odprtost dela in projektov Občine Ormož zamenjuje z onemogočanjem dela novinarjev, pa je po pisanju Štajerskega tednika kriv župan Občine Ormož. Ne glede na to pa ima prav ta Občina Ormož toliko bistrih in dobronamernih ter razvojno usmerjenih ljudi, ponosnih prebivalcev, ki znajo razmišljati s svojo glavo, da je tudi tako vehementno pisanje v sicer spoštovanja vrednem časopisu, kot si ga je privoščila Viki Klemenčič Ivanuša, le še eden od izlivov njenega gneva na prag tudi njenega okolja. Občina Ormož pa, vsaj dokler bo zaupanje njenih občanov užival župan Vili Trofenik, ostaja občina, ki ima svojo razvojno vizijo, občina, ki skrbi za enakomerni razvoj krajevnih skupnosti, občina, ki podpira ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarski razvoj, občina, ki je sposobna parirati pogojem za zagotavljanje državnih in zdaj evropskih razvojnih sredstev na njenem območju, občina, ki ima kljub svoji razseljenosti nadpovprečno urejeno in razvito komunalno infrastrukturo in občina, ki ima svojo razvojno hrbtenico tako trdno, da bo lahko zagotavljala prijazno in ekološko čisto bivalno okolje tudi prihodnjim generacijam. Zaradi tega za Občino Ormož vprašanje kaj bo s staro šolo ni vprašanje sedanjosti, ampak vprašanje prihodnosti, na katerega bomo odgovorili, ko bodo delovni sestanki prinesli dovolj konstruktivnih rešitev in realnih priložnosti. To bo seveda šele takrat, ko bodo udeleženci takšnih sestankov lahko odločali kompetentno, ne glede na to, ali so nosilci javnih funkcij ali pa predstavniki zainteresiranega kapitala. Zagotovil bom, da bodo tako občani Občine Ormož kot tudi novinarji o takšnih odločitvah obveščeni takoj, ko bodo sprejete. Zagotovil bom tudi, da bodo sprejete takšne, ki bodo predstavljale novo kvaliteto v življenju prebivalcev Sv. Tomaža in s tem novo kvaliteto v življenju vseh občanov Občine Ormož. To je vloga in odgovornost župana Občine Ormož, ki ji sledim, odkar opravljam to funkcijo. In ko se ozrem okoli sebe in ko povprašam občane Občine Ormož o tem, kako vidijo razvoj in perspektive krajev, v katerih živimo, dobivam potrditve, da smo na pravi poti. Vili Trofenik, župan Občine Ormož Od tod in tam Benedikt • Brez občinskih priznanj V sredo, 12. maja, so se benediški svetniki sestali na 13. seji. Sprejeli so odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in o spremembah in dopolnitvah odloka o dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu ter o zaključnem računu. Svetniki so uskladili ceno oskrbnine v vrtcu. Že na 11. seji so ceno oskrbnine povečali s 55.000 tolarjev na 65.000 tolarjev, vendar so se nekateri starši pritožili. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih namreč ne dopušča povečanja ekonomske cene za več kot 10 odstotkov. Tako so svetniki stari sklep razveljavili in sprejeli novo ekonomsko ceno, ki v letošnjem letu tako znaša 60.500 tolarjev. Sprejeli pa so tudi program varnosti cestnega prometa na območju občine Benedikt za obdobje 2004 do 2006. Seznanili pa so se tudi s premoženjsko bilanco občine Benedikt za leto 2003 in s poročilom inventurne komisije o popisu stanovanj in poslovnih prostorov in osnovnega inventarja. Svetniki so se tudi odločili, da letos ne bodo objavili razpisa za podelitev občinskih priznanj. Ocenili so namreč, da ne bi bilo dobro občinskih priznanj preveč razvrednotiti. Zmago Šalamun Ptuj • Dan mladosti Mladi forum ZLSD ob dnevu mladosti, 25. maju, organizira koncert v petek, 28. maja, na Mestnem trgu na Ptuju s skupino Kingstoni. Prireditev se bo začela ob 18.00 in bo trajala vse do druge ure zjutraj. Ur Cerkvenjak • Sprejeli zaključni račun Svetniki občine Cerkvenjak so se v torek, 11. maja, sestali na 9. redni seji. Naprej so sprejeli zaključni račun, nato pa se seznanili s poročilom računskega sodišča o poslovanju občine; to je za poslovanje za leto 2002 izdalo mnenje s pridržkom. Odzivno poročilo ni potrebno, ker so bile že med revizij-skimpostopkom odpravljene odkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi. Svetniki so sprejeli tudi letni program športa, za katerega občina namenja 2,9 milijona tolarjev, pregledali pa so tudi varnostno situacijo na območju občine in se seznanili s poročilom o delu komunalne inšpekcije v letu 2003. Sprejeli so še odlok o povprečni gradbeni ceni stavbnih zemljišč in spremembe in dopolnitve odloka o postopku in načinu izdelave seznama upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini. Določili so tudi ceno vzdrževanja pokopališča, ki za enojni grob znaša 4.100 tolarjev, za družinski pa 4.700 tolarjev. Stroški koriščenja mrliške veže pa po novem znašajo 13.000 tolarjev. Ob koncu seje so sprejeli pozitivno mnenje k prošnji za razširitev koncesije za splošno medicino na območju občine, ki jo je na občinski svet naslovil zdravnik Franc Šuta, dr. med. Zmago Šalamun Sp. Podtavje • Bodo podeželske gostilne zaprle vrata? Boj za slovensko gostilno Stare podeželske gostilne na Ptujskem podobno kot v drugih podeželskih območjih Slovenije bijejo plat zvona. Leta 2000 sprejet pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti jim je naložil, da morajo v treh letih od njegove uveljavitve uskladiti minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore in naprave. Poleg tega morajo ves čas obratovanja, ne glede na to, ali imajo goste ali ne, nuditi po naročilu ožji izbor toplih in hladnih jedi, najmanj tri za območje značilne tople jedi, najmanj dve vnaprej pripravljeni topli jedi in napitke ter pijače vseh vrst. Nekoč dobro obiskane gostilne s tradicijo na podeželju se danes komaj preživljajo, že vrsto let bijejo plat zvona, pri tem pa jim oblastniki nalagajo vedno nove obveznosti, ki jih te več niso zmožne udejanjati. Starim tradicionalnim gostilnam grozi zaprtje, če se v kratkem ne bo nekaj bistveno spremenilo. Upravni odbor gostinske sekcije pri OOZ Ptuj je pričel biti plat zvona, da bi jih tudi na podlagi evropske prakse in izkušenj ohranili, tudi zato ker predstavljajo pomemben del slovenske identitete in so še kako pomembne za obstoj slovenskega podeželja. V tujini za takšne gostilne veljajo drugačni kriteriji, takšni, ki jim pomagajo preživeti, ne pa da jih dobesedno ugonabljajo. Člani ptujske gostinske sekcije, ki jih vodi Marjan Skok, so storili odločne ukrepe v zvezi s tem. Svoje pobude za ohranitev in rešitev ter razcvet starih slovenskih gostiln niso začeli na pamet. Na Ptuj so povabili Marinko Gornik, sekretarko sekcije gostincev pri Obrtni zbornici Slovenije, in Alenko Hrovatin iz podjetja Gasting, d.o.o., da bi skupaj nakazali rešitve iz obstoječe problematike. Gostji sta se na kraju samem seznanili z razmerami. Pod vodstvom sekretarja Območne obrtne zbornice Ptuj Janeza Rižnarja sta obiskali dve znani podeželski gostilni, ki se ponašata z več kot stoletno tradicijo. To sta gostilna Šegula Stanislava Šegule na Polenšaku in gostilna Marinič Vlaste Toplak Marinič na Maribor • Po končanem festivalu Magdalena Festival svežih idej V Mariboru je med 13. in 15. majem potekal sesti festival kreativne komunikacije mladih - Magdalena 2004, ko je bil Maribor središče mladega kreativnega oglaševanja. Slišali smo lahko predavanja različnih vrhunskih svetovnih strokovnjakov z oglaševalskega in dizajnerskega področja, pa tudi več mednarodno priznanih in uveljavljenih oglaševalcev in grafičnih dizajnerjev. Magdalena je drugačen festival. Dela nanj namreč lahko prijavljajo zgolj mladi ljudje, stari največ trideset let, kajti v prvi vrsti je namenjen predvsem mladim kreativcem — oblikovalcem oglaševalcem, di-zajnerjem, grafikom in tako dalje — ki še niso uveljavljeni in so šele na začetku svoje kariere. Tako smo torej lahko konec minulega tedna v Mariboru videli večino najboljšega, kar premorejo slovenski mladi kreativci. Ker pa je festival mednarodnega značaja ter hoče v prihodnosti še rasti, smo lahko videli tudi veliko prijavljenih del iz držav bivšega jugoslovanskega prostora, nekaj pa tudi iz držav EU, Švice ter celo Irana. Vendar pa Magdalena, ki sicer slovi po svoji spontanosti, odpr- Leonida Ozimek, organizatorica krvodajalcev v Perutnini, je ob govorila o organiziransoti te velike družine, ki šteje 292 aktivnih članov od 1806 trenutno zaposlenih, kar je dobrih 16% celotnega kolektiva. V minulem letu so skupno darovali kri 338-krat. Tolikšnega uspeha pa ne bi dosegli brez podpore vodstva podjetja, ki dejavnost podpira in je med redkimi, ki krvodajalcem za vsakokratno darovanje krvi še vedno omogoča dva prosta dneva. Dimče Stojčevski, član Upra- Destrniku. Oddaljeni od frekventnih poti danes bijeta bitko za preživetje z najavljenimi skupinami, gosti ob koncih tedna, izletniki in različnimi pogostitvami ob praznikih, vključno s cerkvenimi. Po osamosvojitvi Slovenije, ko so tisoči delavcev s Ptujskega izgubili delo, se je pričela njihova preživetvena pot, saj je obisk padal iz leta v leto. Gostilna na Po-lenšaku je odprta od leta 1882, gostilna Marinič na Destrniku pa je še starejša, iz leta 1820. Gre za gostilne, ki so jih domačini lepo sprejeli, brez njih si življenja v teh krajih ne znajo predstavljati. Bodo stare gostilne postale bari? Sprememba gostilne v bar, kar omenjene gostince čaka, če ne bodo uskladili minimalnih tehničnih pogojev pri poslovnih prostorih in napravah oziroma, je za njihova okolja nesprejemljiva. Beseda bar pri tem deluje tudi odbijajoče, med drugim poudarja sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar. Po 47. členu pravilnika o mi- nimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti mora gostilna imeti kuhinjo, gostilniško sobo s točilnim pultom ali točilnico in jedilnico, stranišče za goste in garderobo ter stranišče za zaposlene, povzema strnjeno omenjeni pravilnik Boris Repič, strokovni sodelavec Območne obrtne zbornice Ptuj. Dejstvo je, da stare podeželske gostilne životarijo, denarja za udejanjanje pravilnika nimajo, država pa za ta namen ni predvidela nobenih sredstev. "Z aktivnostmi, ki sedaj potekajo preko sekcije gostincev pri Obrtni zbornici Slovenije, želimo ohraniti stare gostilne, zagotoviti obstoj naših članov in jim omogočiti preživetje. V pripravi je sestanek s tržno in zdravstveno inšpekcijo, obenem pa je potrebno z vso odločnostjo vzpodbujati spremembo zakonodaje, ki bo morala za stare tradicionalne gostilne predvideti nekatere izjeme," je še povedal sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar. MG iii>INTERA internet solutions tosti in sproščenosti, vendarle ni zgolj zabava in prijetno druženje. Zato smo imeli priložnost poslušati predavanja eminentnih gostov. Organizatorjem je namreč uspelo povabiti in pripeljati pisano paleto uglednih strokovnjakov iz tujine: med drugim Davida Bermana, eno vodilnih kanadskih in svetovih avtoritet v dizajnu in strateškem komuniciranju, ki je udeležencem predaval o etičnosti v oglaševanju ter o možnih zlorabah in prevarah v oglaševanju. Za širšo javnost bo verjetno zanimiv podatek, da so udeleženci Magdalene lahko iz prve roke slišali, kako je nastajal nov avtomobil 407, saj je na festivalu predaval tudi Alain Pottier, vodilni dizajner ter šef oblikovalskega oddelka pri francoski tovarni avtomobilov Peugeot. Kako je oblikovati celostno podobo celotne države, pa je razložil Tarek At-rissi, mlad oblikovalec, ki je pred kratkim oblikoval celostno podobo Katarja. Skratka, obiskovalci Magdalene so imeli kaj videti in slišati, za kar je med drugim poskrbel tudi pester spremljevalni program, od glasbenih koncertov do grafičnih delavnic. Ker gre pri Magdaleni predvsem za druženje mladih in kreativnih ljudi ter idej, o zmagovalcih ni potrebno govoriti. Morda bi bralstvo utegnil zanimati zgolj podatek, vezan na tukajšnje kraje — s Ptujskega sta se na festivalu v finale uvrstila podjetje Intera v kategoriji spletnih medijev ter Klas Berlič v tako imenovani "spoof kategoriji — kategoriji kritičnih parodij obstoječih oglasov. Letošnja Magdalena je torej pokazala, da se za prihodnost oglaševanja (tudi ptujskega) še ni bati. Gregor Alič Ptuj • Priznanja krvodajalcem Perutnine Podeljenih 108 priznanj "O krvodajalstvu govorimo kot o vrednoti, ki pomeni tisto dejavnosti, s katero se na zelo konkreten način odraža vsa veličina človekove solidarnosti," je bilo poudarjeno na srečanju krvodajalcev Perutnine Ptuj. Od leve: Dimce Stojčevski, Milan Slavinec in Martin Cvetko, ki prejema zlato plaketo. ve Perutnine, je poudaril, da že sama aktivnost krvodajalcev kaže na to, da se v firmi zavedajo njegove pomembnosti, zato podpirajo množično aktivnost, čeprav je odsotnost od dela dokajšen strošek za firmo. Vsekakor je pomoč za preživetje krvi potrebnemu najpomembnejša. Tudi v kolektivu se zgodijo nsreče, ko je za ponesrečenca potrebna kri zdravih darovalcev. Zatrdil je, da bodo še naprej podpirali krvodajalstvo. Med 108 značkami in plaketami je prejel zato plaketo za 50-kratno darovanje Martin Cvetko z Mesne industrije, srebrne plakete za 25-kratno darovanje pa je prejelo 12 krvodajalcev. Drugi so prejeli spominske značke, med njimi Franjo Bezjak, Ivan Kukovič, Milan Munda in Vladimir Zagoršek, ki so darovali že 60-krat. Nekaj krvodajalcev pa je darovalo še večkrat, vendar se priznanja podelujejo za vsakih pet darovanj. Lojze Cajnko Na borzi Pretekli teden je bil v znamenju padcev vseh pomembnejših indeksov na Ljubljanski borzi. Vrednost indeksa slovenskih blue chip podjetij je prejšnji petek znašala 4.638 indeksnih točk, do četrtka pa je upadla za več kot 2% na 4.533 indeksnih točk. Nekoliko manj, a vendarle je upadla tudi vrednost indeksu delnic prostega trga (IPT), in sicer za 1,4%, ter indeksu delnic investicijskih družb (PIX), ki je izgubil 1,7%. Glavna padca sta se zgodila v ponedeljek in torek, ko so omenjeni indeksi izgubili po več kot odstotek. Razlog za padec lahko iščemo v prepričanju mnogih vlagateljev, da so si morali tečaji "oddahniti" od dolgotrajne rasti. Odličen povod pa jim je dala uprava Gorenja, ki je sicer predstavila dobre četrtletne rezultate poslovanja, vendar opozorila na slabše obete. Višja rast plač in nepričakovano povečanje cen surovin in materiala bi lahko znižali načrtovani letošnji čisti dobiček skupine do tretjine. Tečaj delnic Gorenja je v ponedeljek padel za 3,5%, v torek pa celo za 5%. Sicer pa je popravek navzdol povzročil obrat pri najprometnejših vrednostnih papirjih. Vlagatelji so se po treh tednih nekoliko odmaknili od obveznic, izkoristili padce tečajev v borzni kotaciji in zopet aktivneje trgovali z delnicami. Najprometnejše so bile po dolgem času ponovno delnice Krke, s katerimi so opravili za približno 830 milijonov SIT prometa, sledile pa so jim delnice Gorenja s 570 milijoni SIT prometa. Krka je v četrtek kotirala pri 69.785 SIT, Gorenje pa pri 6.273 SIT. V borzni kotaciji bi na tedenski ravni težko našli delnico s pozitivnim gibanjem tečaja. Vendarle so se najbolj veselili delničarji Emone Obale Koper, katerih vrednost je zrasla za 8% na 2.000 SIT, in Etola, katerega delnice so pridobile več kot 3% vrednosti, ki trenutno znaša 64.469 SIT. Ti dve delnici sta tudi eni redkih, ki sta bili izključeni iz pretekle rasti tečajev na Ljubljanski borzi. Konec stavke v Etolu in dobri obeti v poslovanju Emone Obale pa bi lahko vodili do nadaljnje rasti tečajev. Na prostem trgu so največ vrednosti do četrtka pridobile delnice Tosame, in sicer 7%. Med delnicami investicijskih družb pa so najbolj zrasle delnice Modre Linije ID (3,18%), Zlate Monete 1 ID (1,9%) in NFD 1 delniškega investicijskega sklada (0,93%). Mesec maj je sicer v znamenju objave četrtletnih rezultatov poslovanja podjetij iz borzne kotacije. Med tistimi, ki so jih objavili, so čisti dobiček glede na enako obdobje lani najbolj povečali Terme Čatež, Mercator in Krka. Zmanjšala pa sta ga Luka Koper in Delo. Gorazd Belavič Ilirika, BPH, d.d. Gorazd-belavic^ilirika-si Sv. Trojica • Don Pierinov obisk obrodil sadove Prva komuna na Štajerskem tik pred odprtjem! "V začetku bo pri nas stanovalo sest fantov, sicer pa so prostori predvideni za največ deset članov komune, pete po vrsti v Sloveniji, ki bo začela delovati naslednji teden," je povedal farni župnik v lenarski krajevni skupnosti Sv. Trojica, pater Lovrenc. Že ob lanskem jesenskem obisku Don Pierina v Sloveniji je bilo slišati precej o tem, da si je italijanski glavar svetovne verige komun pod imenom Srečanje, namenjenih rehabilitaciji odvisnikov od drog, prišel ogledat tudi morebitne nove lokacije za ustanovitev še ene od svojih skupnosti. Takrat je bila v igri Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Prosenja-kovci v Prekmurju. Potem je za nekaj časa vse potihnilo, v javnosti ni bilo o tem slišati ničesar več, pred dobrimi tremi meseci pa se je za debelim zidovjem trojiške cerkve in samostana začelo čiščenje in obnova zapuščenega trakta cerkvenega kompleksa v rokah frančiškanskega reda. "Ta del stavbe je bil že 50 let neobljuden in je vidno propadal. Nekaj časa je služil kot sedež različnim strankam, potem za potrebe domače osnovne šole, poskušali smo urediti dom za ostarele duhovnike, pa ni prišlo do uresničitve te zamisli. Z Don Opuščeni trakt frančiškanskega samostana ob cerkvi Sv. Trojice bo od konca maja nudil zato~i{~e prvim petim ~lanom ko-munske skupnosti Srečanje. Ptuj • Evropa in upokojenci Pierinovim obiskom se nam je ponudila odlična prilika za novo namembnost opuščenih prostorov in po ogledu je tudi on sam izrazil izjemno navdušenje nad lokacijo," pravi župnik. Krajani niso proti Zanimivo je, da so ponavadi komune precej odmaknjene od poseljenih krajev, v primeru Sv. Trojice pa bo komuna pravzaprav umeščena v sam center lokalne skupnosti: "To se nikomur ne zdi posebna ovira, saj je znano, da v skupnostih velja zelo strog red in da člani ne morejo oz. ne smejo zapuščati svojih prostorov in se prosto gibati po okolici." Se bolj zanimivo je dejstvo, da, po zatrjevanju župnika, kakšnega posebnega nasprotovanja s strani krajanov doslej ni bilo. Veliko je k temu prav gotovo pripomogla pravilna taktika obveščanja in pravzaprav popolna medijska tišina: "Res je, da smo pametno zastavili vso zadevo, saj nismo šli v javno medijsko predstavitev, ampak smo se najprej pogovorili z županom in predsednikom krajevne skupnosti, ki sta idejo z navdušenjem podprla. Potem smo na obisk po- vabili predstavnike Karitasa in župnije ter poznavalce delovanja komun, ki so faranom odgovarjali na vsa vprašanja ter predstavili prednosti in nevarnosti komune. Tudi zato, razen morda nekaj posameznikov z nezaupljivimi vprašanji, večje nestrpnosti ali negativnega odziva ni bilo." Manj sreče z iskanjem nove lokacije za komuno je imel Don Pierino v Prekmurju. Do danes namreč še ni znano, kje in ali sploh bo v tem predelu Slovenije ustanovljena še kakšna njegova skupnost. Izključno fantovska komuna Don Pierinove skupnosti po svetu so strogo ločene po spolu, kar pomeni, da obstajajo zgolj fantovske ali zgolj dekliške komune. V Sloveniji do danes obstaja le ena dekliška skupnost, trojiška bo namenjena fantom. V obnavljajočem traktu samostana bo za fante namenjeno približno 250 kvadratnih metrov bivalnih prostorov, ki vključujejo vse potrebno; dve spalnici, kuhinjo, sprejemno sobo, umivalnico, sobo za obiske, sobo za meditacije in molitve ter kabi- Zupnik Lovrenc je zadovoljen, da bo propadajoči del cerkvenega kompleksa spet oživel. net. Sredstva, ki so vložena v obnovo, ostajajo skrivnost, glavni vir financiranja je slovenska Ka-ritas, veliko pa je po besedah župnika tudi dobrodelnih prispevkov: "Prostori bodo pripravljeni za bivanje, vendar bo dokončna obnova stvar fantov, ki bodo prišli. Njihova naloga bo tudi urejanje manjšega zelenjavnega vrta, saj si morajo znati hrano pridelati sami, poleg tega pa bodo poskrbeli še za urejen izgled notranjega dvorišča ter okolice s pobočjem do jezera. Možnosti za delo bo dovolj." Fizično delo je namreč, ob meditacijah, molitvi in pogovorih, ena od osnovnih strategij zdravljenja v skupnostih Srečanje. Red je zelo strog, tisti, ki ga ne upoštevajo, morajo skupnost zapustiti. Posebnega nadzornika takšne skupnosti nimajo, pač pa za normalen potek dela in upoštevanje vseh pravil skrbi vsak sam pod budnim očesom enega izmed članov, ki velja za neformalnega vodjo in o vsem poroča Don Pierinu. "Dokler se naša komuna ne bo popolnoma utekla, bodo pri nas nastanjeni le fantje, ki so že prešli prvo "fazo" rehabilitacije, to se pravi, da niso več začetniki in dobro poznajo način takšnega življenja. Sicer pa jim bodo za pomoč na voljo še predstavniki Karitasa, zlasti zdravniki, psihiatri in psihologi, naš samostan pa jim daje le možnost bivanja in duhovno podporo." Od kod bodo fantje, ki imajo za seboj pekel odvisništva, prišli, še ni znano. Večina naj bi jih bila Slovencev, vsekakor ne iz bližnjih krajev, morda pa bo med njimi tudi kakšen tujec. O tem odločata Don Pierino in Karitas. Svečana otvoritev komune v Sv. Trojici, ki se je bo udeležil tudi sam Don Pierino, bo 26. maja ob 17. uri. SM Dobro zaposlenim - dobro upokojenim V slovenski upokojenski organizaciji si tako kot v drugih organizacijah civilne družbe prizadevajo ustvariti družbo, kjer bo moralna moč tudi politična, saj so prepričani, da bodo tako njihove zahteve in stališča bolj upoštevana. Bo Evropska unija izpolnila njihova pričakovanja? Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je največja organizacija civilne družbe pri nas, saj je od trenutno 521.823 tistih, ki uživajo pokojnino, vanjo včlanjena dobra polovica, to je 238.482 upokojencev, ki delujejo v 456 društvih. Mirko Bern-hard, ki že nekaj let predseduje Zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje, pravi, da so ponosni na to, da so današnji upokojenci z ustvarjalnim delom številnih generacij sooblikovali razvoj in današnjo slovensko družbo. Zato se ne morejo strinjati s trditvami nekaterih, da so pokojnine nekakšen božji dar, saj so s poštenim in trdim delom priborjena zakonska pravica. S svojimi zahtevki in predlogi so tudi v preteklem letu aktivno sodelovali z vlado in državnim zborom, posebej pa so bili izpostavljeni ob nedavnem nasto- Mirko Bernhard, predsednik pokrajinske zveze društev upo-(ojencev Spodnje Podravje. pu finančnega ministra Dušana Mramorja oziroma ob njegovi izjavi, da bi lahko država privarčevala sredstva z uveljavitvijo evropske indeksacije pokojnin: "Upokojenci smo zelo jasno povedali, da smo za evropsko indeksacijo pokojnin, a le če bodo tudi naše pokojnine evropske. V nasprotnem primeru se ne stri- njamo; realen in sprejemljiv kriterij je usklajevanje pokojnin s povprečjem rasti plač vseh zaposlenih v Sloveniji. Nesmiselno je tudi, da je minister Mramor najavil reformo pokojninsko-invalid-skega sistema, saj smo reformo sprejeli šele pred kratkim in ni prav nobene potrebe po vnovični. Sicer pa naša država že štiri leta namenja za pokojnine 12% družbenega bruto proizvoda, kar je v povprečju Evrope." Kljub temu trdite, da ste oškodovani ... "To je dejstvo in odgovorne v državi smo že večkrat opozorili, da smo po zadnji reformi v letu 2001 izgubili od 30 do 35% mesečne pokojnine na letni ravni. Prepričani smo, da bi nas ponovna reforma še bolj prizadela. Vemo, kako Državni zbor in vlada obravnavata upokojence, še vedno želijo nekateri varčevati prav na hrbtih upokojencev in slabo plačanih delavcev. Mi mislimo drugače, saj je naše geslo: 'Dobro zaposlenim in dobro upokojencem'. Zato nam ni jasno, kako je možno, da odgovorni v državi mirno sprejemajo ugotovitev, da prek 60% zaposlenih prejema podpovprečno plačo, na drugi strani pa zelo majhno število vodilnih nadpovprečno bogati, saj je razmerje plač prek vseh razumnih meja. To zagotovo ni stimulativni element našega razvoja, še najmanj sedaj, ko smo postali del Evrope." Na prazniku upokojencev v Kidričevem ste dejali, da ste ogorčeni, ker državni organi ne reagirajo na zlorabljanje zakonodaje. Ste lahko konkretnejši? "Zakaj pa ne. Zelo smo razočarani, ker živimo v družbi, kjer se mora zgoditi 'Črni les', da pristojni organi sploh reagirajo. Kadrovske zamenjave, predvsem glavnega in sanitarnega inšpektorja, bi se morale zgoditi takoj. Ogorčeni smo tudi, ker nihče ne stori ničesar, čeprav že nekaj let opozarjamo, da od 10 do 15% mase plač ni pod kontrolo, ker se izplačujejo v obliki bonov, potnih stroškov, študentskih servisov in podobno." Kaj pa pomeni upokojencem nedavni vstop Slovenije v EU? "Veliko, vsekakor več kot doslej, saj je znano, da je Evropa do svojih upokojencev prijazna in spoštuje njihovo delo. Dejstvo je, da moramo sedaj naše aktivnosti še povečati. Iz izkušenj smo se marsičesa naučili in dobro vemo, da bomo lahko svoje pravice in zahteve uveljavljali le, če bomo imeli več poslancev v državnem zboru in če bo naš predstavnik tudi v evropskem parlamentu. Poslanstvo v parlamentu Evropske unije je zelo odgovorno, ustvarjalno in za državljane posamezne države zelo pomembno, seveda tudi za upokojence. Demografski podatki so namreč zaskrbljujoči, saj povedo, da se Evropa vse bolj stara, ker je med 455 milijoni njenih prebivalcev kar 80 milijojnov upokojencev. Zato bo potrebno našo skrb usmeriti v bolj socialno, upokojencem prijaznejšo družbo. Dejstvo je, da je prav upokojenska organizacija v šestdesetih letih soustvarjala podobo sedanje Evrope, zato je prav, da imamo tudi slovenski upokojenci predstavnika v Evropskem parlamentu." M. Ozmec Pomladi Krema za telo Dove Bědy Silk, 300 ml âmTduop)^ _ V6Č voiyBV! Ic6 Div6i sport Fever, Team Ferae, Dynamic Pube, Uilian Spice 19.5. do30.5.2004 EmenaObaiaKeper Akcijska ponudba vdja v weh prodajalnah skupine Macator, Meracoijevih fianSznih prodajalnah ter v prodajalnah Živila Kranj od 19.5. do 30.5.2004 oaronia do prodaje zalog Cene » v SIT. Poslcwni sisiim M Lubenica, cena za kg Brez dvoma ^isJJef.. Mercatoi 8 .Šiaienib'TEDNIK Občinski praznik Destrnik četrtek • 20. maja 2004 Destrnik • Pred občinskim praznikom V razvoj še veliko denarja V soboto bodo v občini Destrnik slavili občinski praznik. O delu občine v preteklem obdobju in o načrtih smo se pogovarjali z županom občine Francem Pukšičem. Franc Pukšič je dosedanje delo občine ocenil takole: "Težko je delo občine oceniti iz leta v leto, saj nekatere aktivnosti te~ejo dalj ~asa, vendar se je v tem letu veliko tistega, kar smo na~rtovali, tudi uresni~ilo. Sedaj se intenzivno pripravljajo projekti za sanacijo trase od glavne ceste do ob~inskega sredis~a, skupno s kanalizacijo, pločniki in javno razsvetljavo, dela naj bi se za~e-la naslednje leto. Letos se nam je uspelo dogovoriti z rimskoka-tolisko cerkvijo za odkup kulturne dvorane, imamo že gradbeno dovoljenje za adaptacijo, ki jo bo soinvestiralo tudi Ministrstvo za kulturo. Sedaj ima dvorana 80 kvadratnih metrov, želimo jo povečati na 180 kvadratnih metrov, kar mora za kulturno dejavnost zadoščati za naslednjih petdeset let. Eden večjih projektov je tudi dogovor z Gorenjem, oziroma z Opte Ptuj, da se iz Janežovcev še odpelje približno 35 tisoč kubi-kov gline, za to pa smo dobili približno tri in pol hektarje zemljišč s stavbnimi zemljišči in imamo sedaj z lanskim odkupom približno osem hektarjev zemljišč na tem območju za investicijo, nekaj od tega zemljišča bo ostalo naravni rezervat. Sedaj spreminjamo prostorski plan in za bodoče investitorje bo dovolj gradbenega območja. Iščemo še zemljišče za obrtno-trgovsko cono, s tem je kar nekaj težav, saj bomo kot občina po spremembi prostorskega plana morali zemljišče odkupiti. Sami sebi bomo dvignili ceno, občina pri odkupu kmetijskih zemljišč nima prednosti. Letos še nas čaka nekaj in- Pred gasilskim domom so lepo uredili prireditveni prostor. vesticij na pokopališču, z veseljem pa ugotavljam, da je zaživel skupni televizijski program občin Destrnika, Dornave, Marko-vcev in Gorišnice, kar omogoča Destrniski občinski svetniki. Foto: FI Destrnik • Ustanovili športno društvo Urban za staro in mlado Na Destrniku so pred časom ustanovili športno društvo. Njegova predsednica je Marta Kaučič, tajnik pa Zlatko Simonič. Vodilna človeka društva sta nam povedala, da so društvo ustanovili iz želje po organizirani rekreaciji ter druženju na področju športa. Včlanilo se je 47 ljubiteljev športa, pričakujejo pa, da se jih bo še več. Najstarejši član je star 76, najmlajši pa tri leta, torej je zbrana pisana druščina. Društvo si je nadelo ime po zavetniku kraju in se imenuje Rekreacijsko društvo Urban. Njegov sedež je v Vintarovcih, v prostorih gostišča Grozl, kjer je tudi dvorana, ki jo uporabljajo za igranje namiznega tenisa. Trenutno v društvu delujejo sekcije za namizni tenis, tenis, odbojko, pikado, šah (šahisti naj bi se vključilim v državno ligo) in za družabne igre ter ribolov, v Vintarovcih so uredili ribnik Pečjak, kjer predvidevajo organizirati društveno tekmovanje. Predsednica in tajnik društva, Marta Kaučič in Zlatko Simonič. Aktivna je tudi sekcija za rekreativno kolesarstvo. Za letos imajo predvidenih pet kolesarskih etap. Za člane bodo v juniju organizirali spust po reki Tari v Črni gori, eni najlepših rek v Evropi (prijavijo se lahko tudi nečlani). Društvo namerava urediti tudi balinišče ter igrišče za odbojko na mivki. Sodelujejo tudi z osnovno šolo Destrnik, ki jim omogoča uporabo večnamenske dvorane za športno aktivnost, povezujejo pa se tudi s sosednjimi športnimi društvi in se udeležujejo predvsem turnirjev v namiznem tenisu. V šolski dvorani bodo pripravili turnik trojk v košarki. V načrtu imajo predstavitev nekaterih športnih panog, ki so dokaj neznane: jahanje (kar nekaj kmetij v občini Destrnik se ukvarja z vzrejo konj), lokostrelstvo, paint ball (rekreacijsko streljanje), prosto letenje z jadralnimi padali. V tej zveze se bodo povezali z društvi po Sloveniji, ki se s takšno dejavnostjo že ukvarjajo. pred občino še velike naloge, ki bodo zahtevale veliko investicijskih sredstev, gre za investicijo v Janežovce (vrtina), v Jiršovcih (Zeleni grič) pa želijo urediti dom za ostarele. Pripravljen imajo tudi plan kanalizacije za celotno občino, ki pa je po prvih ocenah vreden okrog 4 milijarde tolarjev, kar pomeni, da se bo kanalizacija delala postopoma. Potrebno bo zgraditi preko dvajset čistilnih naprav in položiti preko 60 kilometrov kanalizacijskih cevi. Franc Lačen Foto: Fl narejen kabelski sistem. Naslednje leto bo naša fara praznovala 500-letnico, pripravljamo se na izdajo zbornika, za katerega smo angažirali preko dvajset strokovnjakov iz posameznih področij, zgodovine, verske zgodovine, poiskali pa smo še živeče znane ljudi, ki so izšli iz Destrnika. Letošnje leto bo še kar razgibano. Približuje se nam proslava ob 75-letnici gasilskega društva Desenci, želimo urediti gasilski dom v Desencih. Ob praznovanju občinskega praznika pa bomo posebno pozornost namenili tudi 100-letnici organiziranega čebelarjenja v Destrniku. Ob tej priložnosti bo v šoli čebelarska razstava, ob tej razstavi pa bo tudi razstava letošnje likovne kolonije, ki je tudi jubilejna, saj je že petindvajseta in je tokrat na temo čebelarstva. Osrednja proslava letošnjega občinskega praznika bo tokrat v Zgornjem Velovleku, ko bomo uradno predali v uporabo en in pol kilometra asfaltirane ceste, ki je sicer bila zgrajena že lansko leto. Proslavljanje občinskega praznika selimo vsako leto po volilnih enotah, v občini so štiri. Vsako leto ob prvem maju pripravimo v občini majske igre, letos smo jih združili s praznovanjem vstopa Slovenije v Evropsko unijo in ob tej priložnosti smo uredili prireditveni prostor pred gasilskim domom v Destr-niku". Kot nam je povedal župan občine Destrnik Franc Pukšič, so elektroinstalacije ZELENIK Jože Zelenik s.p. Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik Janežovski Vrh 49, Destrnik, Tel.: 753-14-11, Fax: 753-14-10 GSM: 041/731-214, E-mail: elektro.zelenik@amis.net Svetinci 26, 2253 Destrnik Tel.: 02/ 753 28 21, GSM: 041/ 385 183 Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik. Občankam in občanom občine Destrnil< iskreno čestitamo ob 6. občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje. Slovenska ljudska stranka, občinski odbor Destrnik d. VEIT MIRAN INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob praznil Ptuj • Izlet ob dnevu družine Na Ivarčko jezero Društvo prijateljev mladine Ptuj je tudi letos ob dnevu družine organiziralo tradicionalni Družinski izlet. Z dvema avtobusoma so se starši z otroki ter člani DPM Ptuj, 87 je bilo vseh udeležencev, v soboto odpeljali izpred železniške postaje v neznano. Tudi za večino članov DPM je bila lokacija izleta tokrat neznana. Po skoraj uri vožnje je bilo jasno, da pot pelje na Koroško, zato so se otroci naučili tudi besedo, dve po koroško. "Ta grta, V eni od delavnic. al!" je odmevalo po avtobusu, ko so se približevali Ivarčkemu jezeru. Malici je sledil sprehod skozi gozd okoli jezera, napihovanje balonov ter aktivnosti na športnem igrišču. Člani DPM Ptuj so pripravili delavnice: izdelovanje rož iz papirja, risanje družinskih grbov, gubanje poskočnih žabic in oblikovanje obeskov iz das mase. V lepotilnem salonu so deklice starše in otroke polepšale s pomočjo živopisanih gumic ter gela za lase. Žoge vseh velikosti, ko-lebnice, loparji, balinčki in friz-biji so pognali mlado in staro v gibanje. Po kosilu je mlado in staro tekmovalo v postavljanju šotorov in plesalo. Otroci pa so tudi solze potočili, ko so morali prenehati s skoki na trampoli-nih. Za atrakcijo je poskrbela Družinski izlet Društva prijateljev mladine Ptuj na Ivarčko jezero je bil za otroke brezplačen, saj so pomagali številni sponzorji: Lekarne Toplek - 20.000,00 sit; dr. IrisZrilič-10.000,00 SIT, dr. Lidija Letonja Ja-ušovec - 10.000,00 SIT, dr. Aljoša Toš - 10.000,00 SIT, notarka Marija Škovrlj -10.000,00 SIT, notar Andrej [oemen -10.000,00SIT, Boštjan Simonič, s.p. - 5.000,00 SIT dr. Dušan Rems -5.000,00 SIT, Prstec, d.o.o. -5.000,00 SIT, Marjan Rogi-na, s.p. - 3.000,00 SIT, Bar Gabrovec -3.000,00 SIT, Ka-ger hiša, d.o.o. - 15.000,00 sit; Herak - 10.000,00 SIT, Ptujske pekarne in slaščičarne - 100 makovih žemljic, Era petlja - 300 sokov. skupina mladih kolesarjev, ki so uprizorili skoke s kolesi v paglavcev polno Ivarčko jezero. Po četrti uri popoldan je sledilo skupinsko fotografiranje in povratek domov Na avtobusu pa se je izkazalo, da otroci še niso zaspani, radi so zapeli, predvsem pa so se izkazali pri pripovedovanju šal, tudi kakšno svojo so dodali. Majda Fridl Majsperk • Usoda 118 delavcev še vedno negotova TVI Novo bo vodil Sreten Ostojič V majšperški tovarni volnenih izdelkov, kjer so zaradi pomanjkanja dela in nelikvidnosti že od 14. aprila v prisilni poravnavi, so prejšnji teden ustanovili hčerinsko družbo TVI-nova, ki naj bi jo vodil Sreten Ostojič. Predsednik nadzornega sveta Tovarne volnenih izdelkov Igor Tiefengraber je povedal, da je stanje v Majšperku še vedno negotovo: "Stanje je še vedno tako kot prejšnji teden. Upravi in nadzornemu svetu je v treh mesecih uspelo vzpostaviti model oziroma okolje, da bi podjetje lahko zaživelo po zakonitostih trga. Postopek za ustanovitev hčerinskega podjetja TVI Nova je še vedno na sodišču in čakamo na njegovo potrditev, da bi lahko prenesli dejavnost na novo podjetje. Zaenkrat je vse skupaj še vedno zgolj poskus, kajti podjetje bo lahko pričelo poslovati, ko bodo zagotovljena ustrezna likvidnostna sredstva za zagon. Žal do takrat kljub vsem naporom ta model ne more zaživeti. Za zagon hčerinskega podjetja je potrebno 30 milijonov tolarjev Na neformalnem sestanku v petek, 14. maja, smo delavce in lastnike pozvali, naj uporabijo razpoložljiva zakonita sredstva, ki jih potrebujemo za zagon. Govorim o izjemno kratkem času, morda nekaj tednih, v nasprotnem primeru podjetju še vedno grozi stečaj, kot pred nekaj meseci, zaradi nelikvidnosti, nesolventnosti in drugih težav. Kar se tiče zaposlenih, če bo novi model zaživel, bomo v skladu z zakonodajo v materinski firmi TVI zadeve reševali v okviru obstoječih možnosti, v hčerinski firmi TVI Nova pa bo lahko delalo toliko delavcev, kolikor jih bo lahko dobivalo redno mesečno plačo. Po številu zaposlenih bosta obe podjetji v razmerju 50:50, število delavcev bomo prepolovili, seznam delavcev pa bomo pripravili izključno s sodelovanjem predstavnikov delavcev in bo znan takoj, ko bo znan načelni odgovor, vezan na zagotovitev obratnih sredstev novega podjetja. Obstoječa uprava TVI Majš-perk bo s sedanjo direktorico upravljala firmo v skladu z zakonom o prisilni poravnavi likvidacije v stečaju, ki je bila objavljena 14. aprila, novo podjetje TVI Nova pa bo vodil novi direktor Sreten Ostojič." Kot je v torek pozno popoldne za Štajerski tednik povedala direktorica Tovarne volnenih izdelkov Darja Bratušek, še vedno nestrpno čakajo na odgovor ministrstva, oziroma na potrditev poroštev za odobritev kredita pri Novi KBM za zagonski kapital, ki ga potrebuje novoustanovljeno hčerinsko podjetje TVI Nova. M. Ozmec Lenart • Izredna seja sveta Seja, ki je ni bilo Zgodba o priključitvi enot lenarških vrtcev k lenarškim osnovnim šolam se vleče že od lanskega julija, ko so le-narški svetniki sprejeli odloke o priključitvi. Reorganizacija, ki je povzročila pritožbe na sodišče, bi morala biti zaključena do 1. januarja 2004, in ker ni bila, je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin ugotovil, da vrtec več pravno ne obstaja, zato ga je nehal financirati. Tako zaposleni več niso prejeli plač. Za 49 zaposlenih vrtcu sedaj plače zagotavlja ministrstvo z izvršbo iz občinskega proračuna. Skupina svetnikov s prvopodpi-sanim Sašom Tomažičem je predlagala, da občinski svet sprejme sklep, da se z reorganizacijo vrtca počaka do pravomočne sodbe sodišče. Ker točka ni bila uvrščena na dnevni red je skupina svetnikov od župana Vogrina zahtevala sklic izredne seje, a je ta ni sklical, saj se je izgovarjal na nova dejstva -ugotovitve šolske inšpekcije, ki je ugotovila, da svet vrtca sploh ni bil konstituiran, in dodal, da je inšpektor potrdil njegovo trditev, da vrtec več ne obstaja. Omenjeni svetniki se z županovim razmišljanjem niso strinjali, zato so sejo o spremembah in dopolnitvah odloka o vrtcih sklicali sami. V spremembah predlagajo, da se uporaba omenjenih odlokov odloži do pravnomočnosti sodbe Vrhovnega sodišča. Sklicana seja je bila nesklepčna, saj se je od 25 občinskih svetnikov seje udeležilo samo osem. V ponedeljek, 17. maja, pa je ministrstvo uspelo z izvršbo občinskega proračuna in tako so zaposleni prejeli plače za april. V četrtek sta občina Lenart in Vrtec Lenart prejela dopis ministrstva, s katerim je občini in vrtcu naloženo, da odpravita ugotovljene nepravilnosti, se uskladita in dogovorita o obsegu dejavnosti, potrdita sistemizacijo delovnih mest, določita ceno programa, skleneta pogodbo o financiranju in do-rečeta financiranje in razpiše naj se prosto mesto ravnatelja. Majšperk • 15. seja sveta Lani kot dobri gospodarji Na 15. redni seji so se v četrtek, 13. maja sestali člani sveta občine Majšperk in na predlog županje, mag. Darinke Fakin sklepali le o petih zadevah. Med drugim so ugotovili, da so v letu 2003 poslovali kot dobri gospodarji. Po uvodnem delu in pregledu zapisnika prejšnje seje so se posvetili zaključnemu računu občine za minulo leto 2003 in ugotovili, da so poslovali s 537 milijoni prihodkov ter dobrimi 474 milijoni odhodkov Pozitivna razlika gre na račun delne prerazporeditve iz prejšnjih let in priliv sredstev za izgradnjo šole v Majšperku. Glede vsebine zaključnega računa in poslovanja občine v minulem letu so prisluhnili tudi izčrpnemu poročilu nadzornega odbora občine, ki ga vodi Zlatka Silovinac, ter skupaj ugotovili, da so poslovali kot dobri gospodarji. Na priporočilo nadzornega odbora so se odločili za nabavo nove računalniško-programske opreme za področje financ in računo- vodstva. V prvi obravnavi so se lotili vsebine odloka o plakatiranju na območju občine, s katerim želijo vpeljati na tem področju večji red. Po krajši razpravi so se strinjali tudi s predlogom ptujskega podjetja Čisto mesto za nove, 6,7 odstotka višje cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Pred pobudami in vprašanji pa so se odločali za prodajo zemljišča na Bregu pri Majšperku. Kot je povedala županja, mag. Darinka Fakin, pa so se med drugim odločili tudi za predstavitev že izdelanega projekta o razvoju turizma na območju občine Majšperk, kar naj bi avtorji predvidoma opravili v prihodnjem tednu. Od tod in tam Ormož • Ob 140-letnici RK Foto vki V avli občinske zgradbe v Ormožu je na ogled razstava z naslovom Moč humanosti, ki jo je pripravila Območna organizacija RK Ormož, avtorici pa sta Maja Botolin Vaupotič in Boža Antolič. Pri postavitvi je pomagala tehnična ekipa Pokrajinskega muzeja Ptuj. Razstava je posvečena 140-letnici mednarodnega gibanja Rdeči križ in Rdeči polmesec. Vpetih vitrinah in na številnih panojih je predstavljena zgodovina humane organizacije, predstavljene pa so tudi različne aktivnosti tako svetovne kot občinske organizacije RK — z okroglih miz in predavanj, prostočasne aktivnosti za dijake, naravoslovne in vzgojne aktivnosti za predšolske otroke, socialna dejavnost, prva pomoč, krvodajalstvo, poleg številnih zloženk pa je na voljo tudi bilten s poročilom o delu v minulem letu. Razstava bo na ogled do 23. junija. /vki/ Jeruzalem t Srečanje družin Foto vki Minuli petek so Zveza prijateljev mladine Ormož in Vrtci občine Ormož organizirala srečanje družin na Jeruzalemu. Potekalo je v popoldanskem času pri gostišču Brenholc na Jeruzalemu. Vabilu se je odzvalo lepo število obiskovalcev. Prišle so cele družine, prijatelji, pa tudi nekaj babic se je opogumilo. Organizatorji so za obiskovalce pripravili pester program zabavnih igric in plesov, pri katerih so lahko sodelovali majhni in veliki. Tudi vreme je bilo izjemno naklonjeno inje družinam in njihovemu prazniku namenilo čudovit sončen popoldan. /vki/ Ptuj t Novo umetniško društvo Na Ptuju so ustanovili Umetniško društvo Stara steklarna. Predsednica je Branka Bezeljak Glazer, namen društva pa je s svojim delom na področju umetnosti, kulture, izobraževanja, raziskovanja in socialnega varstva omogočati in spodbujati umetniško ustvarjanje samozaposlenih na področju kulture, povezati ustvarjalce in umetnike v civilno iniciativo. Društveni prostori so v Stari steklarski delavnici, sedež društva pa je v Prešernovi ulici na Ptuju. /Fl/ Cerkvenjak t Literarna kolonija 2004 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD Lenart organiziral na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih literarno kolonijo 2004. Sodelovalo je 20 udeležencev iz celotne Slovenije, potekala pa je od 14. do 16. maja. V petek so udeleženci delali v pesniški in pisateljski delavnici, pesniško je vodil France Forstnerič, pisateljsko pa Zdenko Kodrič. Zvečer je potekal pogovor udeležencev s pisateljem in dramatikom Zden-kom Kodričem. V soboto dopoldan so udeleženci nadaljevali z delom v literarnih delavnicah, popoldan pa so se odpravili na pohod po Slovenskih goricah in nato individualno ustvarjali. Zvečer je sledil nastop folklorne skupine kulturnega društva Jože Lacko iz Cerkvenjaka in literarno branje udeležencev kolonije. V nedeljo so udeleženci nadaljevali z delom v literarnih delavnicah, pesniško je vodil Milan Vincetič, pisateljsko pa Zdenko Kodrič. Popoldan pa je sledil zaključek srečanja, na katerem so predstavili delo obeh skupin. Literarno kolonijo je vodila Dragica Breskvar, samostojna svetovalka JSKD za literarno dejavnost in urednica revije Mentor. /ZŠ/ Gorišnica t Krst novega gasilskega vozila Na športnem igrišču v Gorišnici bo to soboto, 22. maja, ob 15. uri svečanost ob predaji novega gasilskega avtomobila. Vozilo je z vgrajeno opremo vred veljalo 13,5 milijonov, poleg Gasilske zveze in Prostovoljnega gasilskega društva Gorišnica pa so sredstva prispevali tudi občani Gorišnica in donatorji. Slavnostni nagovor bo imel Andrej Toplak, podpredsednik PGD Gorišnica, kulturni program bo prispevali člani mlajše folklorne skupine Klas, po predaji bodo novo vozilo krstili, po uradnem delu pa bo velika vrtna veselica z ansamblom Navihanke. /-OM/ Foto: MF Davčna zakonodaja • Davčni zavezanci - pozor Pazite na identifikacijske številke! Medtem ko je do prvega maja še veljalo, da mora vsak račun med vsemi ostalimi podatki imeti navedeno davčno številko, se je z vstopom Slovenije v EU slednja spremenila v t. i. identifikacijsko številko z obvezno predpono SI. Računi z navedbo "davčna številka" namesto "identifikacijska številka" so po tem datumu nepravilni oz. neveljavni. PoËta Slovenije, d.o.o. SlotSkov trg 10 2500 Haribor Identifikacijska 5t.ï SI2502 PoŠta! 2251 Ptuj Mariborska cesta l?j Kupeci Spr&jei okence Davčna-itrf 95411518 íS^X Račun ki.: 20&13 Batuii 07.05. 2004 Ďatu« opravljene storitve/dobave blaga: 07.05.2004 Dokuaent: 225100001 Blaoo/stor. Pisio- Pisio- Pisio- Pisw- KOS 1,00 KOS 1,00 KOS 1,00 EH/KQL Cena/Vred. SIT DS 40,00 19 40,00 40,00 19 40,00 40,00 19 40,00 40,00 19 Ročno popravljeni računi so dvomljivi Foto: SM Sedem (ne)pomembnih dni Vsi v "Evropo" Brez pretiranega karikiranja bi lahko dejali, da je Slovenija nes-luteni razsadnik kadrov za Evropo in njene institucije. Glede tega ne moremo govoriti niti o majhnosti niti o kompleksu manjvrednosti, seveda pa bi se lahko zamislili nad svojim občutkom za mero in realnost. Pravkar objavljene liste strank in kandidatov, ki se bodo junija potegovali za mesto v Evropskem parlamentu, namreč presegajo vsa normalna pričakovanja in po svoje opozarjajo, kako naivno si premnogi pri nas zamišljajo ukvarjanje s politiko in tudi vključevanje v Evropo. Po inflaciji strank in kandidatur za predstavništvo v Evropi namreč lahko sklepamo, da je med vsemi (problematičnimi in resnimi) nacionalnimi interesi prevladala predvsem želja po ("lastni") participaciji pri evropski oblasti, ali še bolje pri uživanju bonitet in privilegijev, ki jih le-ta prinaša. Za mesto pri evropskem vladanju se tako zdaj potegujejo vsi - znani in komaj poznani ali celo neznani - politiki in politične grupacije, privrženci Evrope in evroskeptiki, tisti, ki mislijo, da vedo, kaj je Evropa, in tisti, ki komaj slutijo, za kakšno Evropo gre. Za državo, ki tokrat prvič voli svoje predstavnike v Evropski parlament, bi se seveda spodobilo, da bi se volitev vanj, začenši s po- V primeru, da je kupec blaga ali storitev prav tako davčni zavezanec, pa mora ra~un vsebovati tudi izpis njegove identifikacijske številke s predpono SI. Vsi davčni zavezanci so že pred prvim majem dobili odločbo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register, s pristojnega davčnega urada pa tudi obvestilo o izdani identifikacijski številki. Kljub temu, kot ponavadi, prve dneve po uvedbi novosti vse ne teče tako, kot bi moralo. Na napake nas je opozoril eden od ptujskih podjetnikov, ki je točno teden dni po uveljavitvi novih predpisov prejel nepravilno izpolnjen račun. Ta bi namreč poleg identifikacijske številke (ID) prodajalca moral imeti izpisano tudi identifikacijsko številko kupca, ki je prav tako davčni zavezanec. Te pa na računu ni bilo. Po posredovanju na enoti PTT na Bregu, ki je izdala nepravilen račun, je uslužbenec na okencu podjetniku kratkomalo prečrtal nepravilen izpis in ročno dopisal zahtevani izpis ID številke podjetnika, popravku pa dodal še podpis in pečat. S tem je bilo po njegovem mnenju zahtevi stranke ugodeno. Na prvi pogled morda res, saj so ročni popravki s podpisom in pečatom deloma opravičljivi, vprašanje pa je, ali je takšen račun potem tudi dejansko upoštevan kot pravilen pri pregledu davčne inšpekcije. Neuradno naj bi sicer veljalo, da davčna služba v prvih dneh po uvedbi novosti še malo "zamiži na eno oko", dolgo pa takšno gledanje skozi prste nikakor ne traja. Pri morebitnem pregledu dokumentacije podjetnika čez leto, dve ali tri se prav lahko zgodi, da bodo takšni prejeti ročno popravljeni računi nepriznani, s tem pa bo seveda slednji nemalo oškodovan; ne zgolj zaradi nepriznanih stroškov in odbitka DDV, ki v primeru tega računa res niso visoki, pač pa predvsem zaradi obračunanih visokih obresti, ki se bodo nabrale skozi leta. S tega vidika je ogorčenje podjetnika, ki se z izstavitvijo takšnega računa nikakor ne strinja, razumljivo. Razumljivo je tudi, da si manjša podjetja morda v prvih dneh maja še niso uspela uvesti novih programov za pravilen izpis računov.Precej manj pa je razumljivo, da si enotnega programa za zakonsko pravilen izpis računov ni uspelo urediti eno največjih slovenskih podjetij — PTT. V primeru, da računi niso izpisani v skladu z določbami zakona, se takšno dejanje lahko šteje kot storitev prekrška, ki mu sledi plačilo kazni ali pa izguba pravice do odbitka vstopnega davka za konkretni račun. Kazni za tovrstne prekrške so različne, nikakor pa niso majhne, saj (lahko) segajo v milijonske višine. Sicer se je na področju davčne zakonodaje z vstopom Slovenije v EU spremenilo še več zadev, vse o tem pa si lahko preberete na internetni strani http:/www. gov si/durs/arhiv php. SM stopkom kondidiranja, lotila veliko resneje, bolj domišljeno in z manj razkazovanja vsakršne evforičnosti in politične nezrelosti. To pa med drugim pomeni, da bi se morali v državnem okviru (predvsem v parlamentu) poenotiti vsaj glede nekaj bistvenih vprašanj in najpomembnejših nalog. Slovensko sedemčlansko zastopstvo je že sicer omejeno (seveda, če se primerjamo s številčno večjimi zastopstvi) in "obsojeno" na dodatne napore za prepoznavnost in samopotrjevanje. To pa pomeni, da bi morali v vseh fazah predvolilnih opravil še posebej tehtati, kdo in zakaj bi bil v takšnih razmerah naš najustreznejši zastopnik. Še posebej, če upoštevamo tudi povsem direktna opozorila poznavalcev funkcioniranja evropskih inštitucij, predvsem tudi parlamenta, da so morda pomembnejša od tega, kateri stranki kdo pripada, osebnostne karakteristike in kvalitete posameznih kandidatov. S tega vidika preseneča kar nekaj stvari. Najprej seveda nezainteresiranost (celo odbojnost) nekaterih doslej najbolj gorečih zagovornikov slovenskega vključevanja v Evropo do kandidiranja v Evropski parlament. Tako se je kandidaturi izognil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel (LDS), prav tako pa je po številnih prav neverjetnih preobratih in "razmišljanjih" svoje rezerve do poslanstva v evropskem predstavništvu pokazal tudi prvak Združene liste in sedanji predsednik Državnega zbora Borut Pahor. Nedvomno lahko upravičeno domnevamo, da bi lahko ravno Pahor in Rupel (tudi glede na njune sedanje funkcije) najbolj avtentično in prodorno poskrbela za predstavljanje in zastopanje slovenskih teženj in interesov v novih evropskih razsežnostih. Nobena skrivnost namreč ni, da bo lahko med množico najrazličnejših evropskih politikov (in interesov) v Evropskem parlamentu zares prepoznaven in uspešen zgolj tisti, ki ni povsem neznan, ki že kolikor toliko pozna različne "skrivnosti" in "zakonitosti" evropskega dogovarjanja in odločanja. Med nekoliko boljše poznavalce evropske tematike in problematike lahko uvrstimo nasilce kandidacijskih list Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Jelka Kacina, Slovenske ljudkse stranke (SLS) Franca Buta in Nove Slovenije (NSi) Lojzeta Peterleta. Sicer pa na zdaj objavljenih listah tako parlamentarnih kot zunaj-parlamentarnih strank prevladujejo predvsem "stara" politična imena, v glavnem iz vsem znanega (in ne pretirano cenjenega) poslanskega lonca. Nekaj izjem sicer je, vendar ne takšnih, da bi lahko govorili o kakšnem posebno skrbno izbranem "nacionalnem zastopstvu", ki bi zajemalo zares nekaj najuglednejših in strokovno neoporečnih osebnosti iz slovenskega javnega (ne samo ozko političnega) življe- nja. Za zdaj tudi pogrešamo bolj določno opredeljevanje posameznih slovenskih političnih skupin do sodelovanja s politično podobnimi političnimi formacijami v Evropskem parlamentu. V glavnem vemo le to, da bodo sedanje slovenske opozicijske stranke - Janševa Slovenska demokratska stranka (SDS), Bajukova Nova Slovenija (NSi) in Podobnikova Slovenska ljudska stranka (SLS) - vključene v blok evropskih ljudskih strank, ki je v sedanjem parlamentu predstavljal najmočnejšo politično grupacijo. Na slovenski politični sceni najvplivnejša Liberalna demokracija (LDS) bo vključena v relativno šibko skupino evropskih liberalnih strank, Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) pa bo pripadala formaciji socialistov, ki zdaj v Evropskem parlamentu zaseda drugo najvplivejše mesto. Znotraj desnih ljudskih strank je bilo (ob aktivni podpori slovenskih partnerjev) že čutiti nekatere problematične težnje, da bi se z evropskim "vplivom" vmešavali v notranjepolitične odnose posameznih držav - članic EU, na priemr glede odnosa do tako imenovanih kadrov s komunistično preteklostjo itd. Seveda bo pomembna tudi vloga slovenskih predstavnikov v vseh drugih političnih grupacijah, še zlasti v socialdemokratski, kjer je čutiti nekatere tendence, da bi zaradi "učinkovitosti" delovanja evropskih inštitucij slabili principe enakopravnosti v EU. Si. Bistrica • Občinski svet Višje cene v vrtcu Na enajsti seja občinskega sveta v Slovenski Bistrici minuli četrtek so obravnavali osemnajst točk dnevnega reda, potrdili pa vse, nekatere soglasno. Največ časa so namenili povišanju cen v vrtcu Otona Župančiča. Po že običajni razpravi so višje cene, te bodo od 1. maja v povprečju večje za 4 odstotke, z 22 glasovi za in dvema proti potrdili. Soglasno so potrdili tudi lokacijski načrt za poslovno-trgovski center AC — izvoz Slovenska Bistrica v velikosti 34 tisoč m2 ter lokacijski načrt za glinokop Pra-gersko, pri tem pa postavili veliko vprašanj direktorici opekarne Pragersko Mariji Glavinič, ki je med drugim omenila, da prejšnje vodstvo ni poskrbelo za zagotovitev surovine, saj jo morajo v zadnjem času voziti celo iz Ormoža. Povedala je še, da je Wienerberger—novi lastnik opekarne — do sedaj vložil znatna sredstva za poplačilo anuitet posojila, kar dva obroka po 500 tisoč evrov ter 200 milijonov tolarjev dolga upnikom. Prav tako so potrdili tudi sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevnih skupnosti Zgornja Lož-nica in Laporje. Tisti, ki so pričakovali burno razpravo pri problematiki zavoda KTV in informiranje Slovenska Bistrica, so bili nekoliko razočarani. Milan Ozimič je uvodoma povedal, da Zavod za KTV in informiranje že dolgo ne funkcionira tako, kot od njega pričakujeta ustanovitelja, to je Društvo za upravljanje KTV in občina, vendar je vzroke potrebno iskati še kje drugje, ne samo pri zavodu. Župan je ob koncu spravljive in mirne razprave povedal, da bo rešitev problema okoli zavoda za KTV in informiranje kmalu sklenjena, saj je tudi občina zainteresirana, da se to dokončno uredi, še posebej pa mu je v interesu, da signal kabelske in s tem boljše informiranje ne dobiva samo 4200 gospodinjstev v občini, temveč vsa, teh pa je nekaj manj kot 10.000. Svetniki so dali pozitivno mnenje k imenovanju štirih ravnateljic izobraževalnih zavodov. Mag. Iva Pučnik Ozimič bo še naprej ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica, osnovni šoli Minke Namestnik — Sonje bo naslednja štiri leta ravnateljevala Breda Pinter, mag. Francka Mravlje bo nova ravnateljica osnovne šole Poljča-ne, za osnovno šolo Makole pa so ponovno potrdili Jožico Kavčič. Vida Topoiovec Dodatek za rekreacijo upokojencem Letos dve višini Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od leta 2000 dalje, Skupščina zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsako leto določi merila in kriterije za obliko in višino dodatka za rekreacijo upokojencem za tekoče leto v skladu s finančnim načrtom. Vlada Republike Slovenije je finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2004 in 2005 že potrdila. Skupščina ZPIZ je zato na seji dne l3. maja o tem lahko tudi odločala. Ugotovila je, da je višina uskladitve regresa za letni dopust vezana na uskladitev regresa, na višino uskladitve dodatka za rekreacijo po kolektivni pogodbi. Ta kolektivna pogodba pa v zakonu ni natančno opredeljena. V ta namen je Skupščina ZPIZ za leto 2004 že upoštevala porast regresa za letni dopust po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Pri tem je upoštevala Aneks št. 3 k tarifni prilogi k tej pogodbi in tako ugotovila porast za 4,3% v primerjavi s preteklim letom. K temu je dodala še realno rast dodatka v višini 2%. Pri tem je upoštevala, da se od osnove iz 57. člena zakona določi višji znesek v višini 71.140,00 SIT nižji pa v višini 39.980,00 STl. Načrtovana sredstva za izplačilo regresa bodo tako znašala 25.143.905,00 SlT. Vsi podatki bodo objavljeni v Ura- Popravka V19. številki Štajerskega tednika smo v članku Petja polni dnevi po programskem listu prireditelja povzeli napako in zapisali, da Mladinski pevski zbor OŠ Velika Nedelja vodi Jože Barin Turica. Pravilno bi se moralo glasiti, da je zborovodkinja Tea Ivanuša. V isti številki pa se je napaka prikradla tudi v sestavek Zvonki glas harmonike. Pravilno bi se moralo glasiti, da Harmonikarski orkester GŠ Gornja Radgona vodi Olga Radolič, Harmonikarski orkester GŠ Slavko Osterc iz Ljutomera pa Janez Munda. Prizadetim se za neljube napake opravičujemo. Urednistvo dnem listu Republike Slovenije. Izplačilo regresa pa bodo upokojenci sprejeli namesto v juniju že sedaj, v mesecu maju, ob izplačilu pokojnine. Pobude Zveze društev upokojencev Slovenije, da naj postane dodatek za rekreacijo upokojencev tako imenovana trinajsta pokojnina, ki jo poznajo tudi nekateri tuji sistemi, je Skupščina ZPlZ že večkrat obravnavala. Žal zaenkrat to ni uresničljivo. Je pa izdelan program, po katerem naj bi bili vsi upokojenci do leta 2006 ali vsaj do leta 2007 upravičeni do regresa v enakem znesku. Po predlogu naj bi znašala ta višina 75% od višine, kot jo predvidevajo Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in sprejeti aneksi k tarifni prilogi. Ta prizadevanja bodo dolgotrajna in odvisna tudi od finančne zmogljivosti in prizadevnosti tako organov ZPlZ kot tudi Zveze društev upokojencev Slovenije. Zaenkrat pa so sredstva za tekoče izplačevanje pokojnin kot tudi za izplačilo regresa zagotovljena. F. P. Ptuj • Razstavlja Oskar Kogoj Tudi v kozarcu vode je energija Prejšnji četrtek je bilo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju odprtje razstave oblikovalskih stvaritev našega svetovno priznanega industrijskega oblikovalca Oskarja Kogoja. Ob tej priliki se je z umetnikom pogovarjala direktorica knjižnice Tjasa Mrgole Jukic. Iz razgovora smo o delu in življenju Oskarja Kogoja izvedeli veliko zanimivosti. Oskar Kogoj je bil rojen v Mirni pri Novi Gorici, se v Italiji. Oče je bil mesar in je to dejavnost namenil tudi sinu, ki pa ga je notranja sla gnala v likovno ustvarjanje, najprej na obliko- Foto: F Oskar Kogoj v pogovoru s Tjašo Mrgole Jukic. valsko solo v Ljubljano, kasneje na državni institut za umetnost v Benetke, kjer je tudi diplomiral. Za diplomo si je izbral otros-ke igrače v naravnem materialu, le-tem je tudi do danes ostal zvest. Sicer se ukvarja z oblikovanjem različnih izdelkov iz naravnih materialov, v katere vključuje spoznanja pri proučevanju tisočletnih struktur, egiptovske, azteske, etrursčanske, judovske, Daljnega vzhoda in posebej ve-netske. S svojim oblikovanjem je zbudil pozornost profesorjev že na soli v Benetkah, kjer je postal asistent. Uspešno delo je nadaljeval v Milanu, za novogo-riski Meblo pa je oblikoval stol, ki je vzbudil pozornost po vsem svetu. Sicer pa pravi, da so že nasi predniki večino stvari poznali, od energij, ki določenemu predmetu dajejo ustrezno sevanje, do počutja človeka, ki ga ob posameznem predmetu doživ- lja. Uspesen oblikovalec mora predmet začutiti v svoji dusi, v svojem srcu, tudi nase počutje ustvarja na predmete okrog nas sprožanje različnih energij. Ni vseeno, če popijemo kozarec vode v ihti ali v sprosčenosti. Predmete sprejemajo vsa nasa čutila, posebno pomemben je vonj. V knjižnici so razstavljena nekatera umetnikova dela, ki jih tudi sicer poznamo, od venet-skega konja, kelihov, oljčnega lista, križa ... Sicer pa je umetnik doslej razstavljal že več kot 300-krat, njegova dela hranijo v prek 100 evropskih muzejih in stalnih zbirkah po vsem svetu. Je član mednarodnih združenj za oblikovanje in umetnost, od leta 1996 pa tudi član Circolo Artisti-co Veneziano. Franc Lačen Maribor • Natečaj Evropa v šoli Evropa skozi kulturo in šport V letošnjem šolskem letu je natečaj Evropa v šoli, ki poteka v vseh državah članicah Sveta Evrope, k sodelovanju znova pritegnil množico otrok in mentorjev po vsej Sloveniji. Z območja Ptuja, Ormoža in Lenarta se je odzvalo deset osnovnih in ena srednja sola, natančneje pa 116 otrok in 29 mentorjev Natečaj je letos potekal pod geslom Evropa skozi kulturo in sport, otroci pa so na to temo ustvarjali literarna in likovna dela ter fotografirali. Na nasem območju opravlja delo koordinatorja natečaja Center interesnih dejavnosti, iz nase Sp. Kamensčak Računalniki na voljo vsem Od začetka maja v okviru Mladinskega centra Prlekije na Spodnjem Kamenščaku deluje Multimedijski center, ki so ga uredili s pomočjo sredstev, pridobljenih na skupnem razpisu Ministrstva za informacijsko družbo in Ministrstva za kulturo. Sedem milijonov tolarjev vredna investicija pomeni izredno pridobitev za celotno Prlekijo, Prekmurje in tudi del Podravja. Sedem računalnikov bo tako na voljo vsem, ki doma nimajo dostopa do interneta in tovrstne tehnologije. Kot je pojasnil vodja centra Rudi Stegmuller, so s pomočjo razpisa pri Ministrstvu za informacijsko družbo in Ministrstvu za kulturo uresničili projekt, ki bi drugače lahko trajal tudi deset let. V multimedijskem centru trenutno razpolagajo s sedmimi računalniki, opremljena je tudi dvorana za multimedijske predstavitve, vso to opremo pa bo mogoče uporabljati ob delavnikih od osme ure zjutraj do polnoči, ob praznikih sobotah pa od 17. ure do polnoči. Natalija Skrlec regije pa so bili za nacionalni nivo izbrani izdelki naslednjih otrok in mentorjev: likovna dela: OS Dr. Ljudevita Pivka, mentorica Jasna Veber: Renato Vajda, Urska Kerle, Peter Ovčar, Maja Osojnik; OS Mladika Ptuj, mentorica Karmen Plavec: Marija Urana, Jana Simonič; OS Cirkovce, mentorica Marija Jurtela: Lara Furman, Vesna Kotnik; OS Ljudski vrt Ptuj, mentorica Renata Blagovič: Eva Voda, in mentorica Darja Simonič: Manuela Belsak; OS Lenart, mentorica Sabina Golež: Uros Horvat, Lilijana Suman, Tinej Žnuderl, Barbara Skerget, Laura Lukavečki, Tjasa Holc; literarna dela: OS Ljudski vrt Ptuj, mentorica Irena Puksič: Sara Rojko, in mentorica Jožica Repič: Nina Turnsek, Goran Emersič; OS Cirkovce, mentorica Kristina Bauman: Marjana Ba-bsek, Lucija Jurtela; OS Ormož, mentorica Aleksandra Bratusa: Klemen Horvat; OS Videm pri Ptuju, mentorica Ksenija Cafuta: Sara Trafela, in mentorica Tanja Potočnik: Barbara Trafela; fotografije: OS Ormož, mentorica Natasa Herga: Thierry Savora Dinga. Vsi otroci in mentorji, katerih izdelki so bili posredovani nacionalnim komisijam, so bili povabljeni na zaključno prireditev letosnjega natečaja, ki je potekala 7. maja v veliki dvorani SNG Maribor. Otroke in mentorje z nasega območja je tja popeljal CID. Posebej nas je navdusilo, da je eden od otrok z nasega ob- močja prejel tudi posebno nacionalno priznanje za svoj likovni izdelek. To je Renato Vajda z OS Dr. Ljudevita Pivka. Njegova mentorica je Jasna Veber, ki je že drugo leto zapored pomagala enemu od svojih učencev do nacionalne nagrade. Vsi nagrajenci in spremljevalci so bili nad atraktivno sportno-kulturno prireditvijo s prikazom gimnastike, plesa, sabljanja, lokostrelstva, akrobatike in odličnega petja navduseni. Naj povemo se to, da so nacionalni nagrajenci za darilo prejeli brezplačne počitnice — mlajsi v Sloveniji, starejsi v tujini. Nevenka Gerl, koordinatorka natečaja za ptujsko območje Foto Jasna Veber Ptujska ekipa pred SNG Maribor, manjka le skupina iz Lenarta; Renato Vajda spredaj v sredini. Od tod in tam Podgorci t 2. srečanje družin Foto: arhiv vrtca Ker so Podgorci na drugem koncu ormoške občine kot Jeruzalem, je družinam po delovnem dnevu pogosto predaleč srečanje na Jeruzalemu. Zato so letos v vrtcu Podgorci že drugič zapored organizirali svoje srečanje družin s pohodom. Dogodek je potekal v počastitev mednarodnega dneva družine in se lepo vključuje tudi v projekt Fit Slovenija - hoja za zdravje, katerega del je tudi podgorski vrtec. Obiskuje ga 58 otrok v dveh starostnih skupinah in skoraj vsi so se s svojimi starši udeležili petkovega srečanja. Mlajši so se podali na 318 metrov visok Kimošak, starejša skupina pa na Vrban-zel. Malica je bila iz nahrbtnika, kjer so imeli udeleženci tudi dobro voljo za igre in petje, s katerim so si krajšali čas, je povedala Majda Ozmec, s podgorškega vrtca. vki Ormož t Dobrodelni koncert za otroke Foto A. Štrman V petek je Društvo prijateljev mladine Ormož v športni dvorani na Hardeku priredilo dobrodelni koncert. Med drugimi so nastopili Ptujskih 5, Brendi, JO-ZO, ansambel Kompromis, ansambel [trk, duo Horvat, ansambel Zadnji trenutek, humoristi in tamburaši iz Velike Nedelje... Vsi izvajalci so se svojim honorarjem odpovedali, koncerta pa se je v prijetnem razpoloženju udeležilo okrog 500poslušalcev. Natančnih številk o izkupičku še niso zbrali, vendar bo gotovo dovolj za organizacijo počitniških delavnic ter za letovanje otrok iz socialno šibkih družin na morju, je zatrdila predsednica DPM Ormož Saška Bratuša. vki Benedikt t Čričkov gaj 2004 Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart je v četrtek, 13. maja, organizirala v sodelovanju z občinami Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana in ZKD Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana Območno revijo otroških pevskih zborov Čričkov gaj 2004, ki je potekala v kulturnem domu v Benediktu. Na reviji je nastopilo sedem otroških pevskih zborov iz OS Benedikt pod vodstvom Boža Čobca, OS Voličinapod vodstvom Anite Grajfoner Petrič, oS Cerkvenjak - Sv. Andraž pod vodstvom Zdenke Bedrač, oS Sv. Jurij pod vodstvom Jaka Baniča, oS Sv. Trojica pod vodstvom Boža Čobca, oS Sv. Ana pod vodstvom Nataše Komperšak in oS Lenart pod vodstvom Marine Zimič. Revijo je strokovno spremljala Sonja Kasesnik. Zmago Šalamun Veržej t Srečanje otroških folklornih skupin V Kulturnem domu v Veržeju je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ljutomer skupaj z občino Veržej, kulturnim društvom Veržej in osnovno šolo Veržej pripravil medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin severovzhodne Slovenije "Folkora, naše veselje^, na katerem so se predstavili: mlajša otroška folklorna skupina društva za kulturno vzgojo KROG Maribor, folklorna skupina tretješolcev oS Veržej, otroška folklorna skupina oS dr. Antona Trstenjaka Negova, folklorna skupina Pohorske lisičke oS Ludvika Pliberška Maribor, mešana folklorna skupina DOSII Lendava, otroška folklorna skupina oS Beltinci - KUD Beltinci, madžarska folklorna skupina DOS Dobrovnik, starejša folklorna skupina OS Tišina, otroška folklorna skupina OS Turnišče, otroška folklorna skupina OS Sladki Vrh, otroška folklorna skupina OS Beltinci - KUD Beltinci in OS Pre-žihovega Voranca Maribor - folkorna skupina "Prežihovci'. Srečanje sta spremljala Nežka Lubej in Bojan Knific, ki bosta v prihodnjih dneh izbrala skupino, ki se bo 28. maja v Novem mestu udeležila državnega srečanja. MŠ Ptuj • 20. praznik Vrtca Ptuj Vse večji pomen predšolske vzgoje Praznik Vrtca Ptuj je edinstven v Sloveniji, nikjer v Sloveniji ga ne pripravijo tako kot na Ptuju. Letošnji, v katerem praznujemo že 59 let organizirane predšolske dejavnosti na Ptuju, je bil že dvajseti po vrsti, je s ponosom povedala ravnateljica Božena Bratuž. Osrednja prireditev pod naslovom ""Otroški pravljični svet ob ribniku", v kateri je nastopilo ve~ kot 200 otrok v kostumih, vsaka enota v svojem, izdelovali so jih družno starši in vrtec, je v bistvu predstavljala zaključek dveletnega projekta na temo vode, ki so ga lani povezali v cvetlice, letos v celoten EKO sistem. "Nastala je pravljica, ki bo zagotovo v otroških mislih in dejanjih oza- Z otroškega pravljičnega sveta ob ribniku vestila pravilen odnos do vode. Otroci so postali del nekega eko-sistema v različnih vlogah. Na kakšen način in preko kolikih vsebin in sredstev so pomen vode spoznavali naši otroci, smo predstavili tudi na razstavi v refe-ktoriju minoritskega samostana na Ptuju," je še povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž na prireditvi v Šolskem centru. V imenu mestne občine Ptuj je govoril ptujski župan dr. Štefan Celan. Z vsakoletno praznično prireditvijo pokažejo, koliko ustvarjalnosti in sistematičnega dela premorejo v ptujskem vrtcu, ki ga letos obiskuje 893 otrok ali samo 40 manj kot v lanskem šolskem letu, čeprav se je izpisala ena cela generacija otrok. Zaradi kvalitete dela in ker starši vse bolj spoznavajo pomen predšolskega obdobja za vstop v šolo, niso izgubili nobenega oddelka. Na slavnostni seji, ki jo vsako leto pripravijo ob prazniku Vrt- ca, pa so podelili priznanje zaslužnim delavcem in zunanjim sodelavcem. Iz Vrtca Ptuj so priznanja prejeli Vera Sagadin, Marija Vuzem, Karmen Komel in Ivanka Jurgec, od zunanjih pa Ivan Vidovic, vodja oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj, in Tincek Ivanusa, ptujski videoproducent. Med letošnje pridobitve v Vrtcu Ptuj sodijo ureditev novih sanitarij v enoti Med vrti II, nakup vozila za prevoz hrane in večnamenskega igrala za vrtec v Budini. Za te namene so uporabili denar, ki so ga izterjali od občine Majšperk, ki, kot je znano, pod vodstvom prejšnjega župana vrtcu nekaj časa ni plačevala zakonsko določenega prispevka lokalne skupnosti. Največji problem ptujskega vrtca, vrtec na Bregu, ki je najstarejši montažni vrtec na Ptujskem, star je čez 50 let, naj bi sanirali v letu 2005. MG Ptuj • Kiparsko-fotografska razstava Doživetje španske koride V petek je bilo v Miheličevi galeriji na Ptuju odprtje kiparsko-fotografske instalacije Sin salida Brez izhoda, ki temelji na realnem doživetju španske bikoborbe, stare, krute in z metaforami zaznamovane igre bikov in ljudi. Gre za igro poguma in strahu, za dramo, razpeto med tradicijo in sodobnostjo, za krogotok med življenjem in smrtjo, ki je odvisen od človeka, izgubi vedno žival. Umetnika sta ob obisku Madrida združila svoj umetniški potencial in ustvarila celostno umetniško sintezo. O umetnikih je na odprtju govorila galeristka Stanka Gačnik. Metka Kavčič Takač, Mariborčanka, je končala Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani pri Salvku Tihcu, končala je tudi restavratorsko specialko in kot konservatorka — restavratorka za leseno in kamnito plastiko je bila nekaj časa zaposlena tudi v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Do sedaj je pripravila 12 samostojnih razstav, sodelovala pa je na 27 skupinskih razstavah doma in v tujini. Tudi Branimir Ritonja je Mariborčan. Je umetnik mednarodne fotografske zveze in mojster Fotografske zveze Slovenije. V fo- tografiji ga zanimajo predvsem ljudje in njihovi obrazi. Doslej je razstavljal na več kot 500 skupinskih razstavah, pripravil pa je prek 20 samostojnih razstav. Posebno doživetje na odprtju je bil tudi nastop vokalistke Dragice Kladnik Dade in kitarista Marka Zaletela. Franc Lačen Foto: F Kiparka Metka Kavčič Takač in fotograf Branimir Ritonja Sl. Bistrica • Srečanje gledališcnikov Štiri lepe predstave Tokratna medobmočna revija odraslih gledaliških skupin bi morala biti na Ptuju, žal pa stavba ptujskega gledališča ni več varna ne za nastopajoče, še manj pa za gledalce. Tako so se pri Javnem skladu za kulture dejavnosti - območne izpostave Ptuj odločili za Slomškov kulturni dom v Slovenski Bistrici. Občinstvu, ki ga je bilo tokrat nekaj manj, so se predstavili člani gledališke skupine "Kurje oko" MKK Kulturne zadruge Sv. Ana s predstavo Gorana Gluviča "Video klub" v režiji Branka Gosaka, dramska skupina KUD Janka Živka Poljčane se je predstavila z avtorskim delom Nataše Podlipnik, komedijo v treh dejanjih "Pepelka Vankica". Avtorica je delo režirala, napravila sceno in v komediji tudi nastopila. "Caj za dve" je predstavila gledališka skupina KUD Vito-marci, delo je režiral Milan Cernel. S komedijo so samo v tej sezoni nastopili že 27-krat. Za večerno predstavo je ostala satira Pozdravljena dolina Šentflorjanska. Po Iva- nu Cankarju jo je priredil in tudi režiral prof. dr. Janko Car. Kajetan Cop, strokovni selektor, ki je spremljal sobotno medob-močno revijo odraslih gledaliških skupin medobmočja Lenart, Ptuj in Slovenska Bistrica, je bil z revijo zadovoljen, saj si je ogledal štiri lepe predstave različnega žanra. Podobno meni tudi Nataša Petrovič — vodja ptujske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pohvalila je dvorano Slomškovega doma, predstave so ji bile všeč po vseh plateh, tudi jezikovno. "Bila je simpatična prireditev," je še dodala. Vida Topolovec Tednikova knjigarnica Bralno prijateljevanje Za prijatelje si je treba vzeti čas, pravi ena izmed slovenskih popevk — enako velja za knjige. Pravih, dobrih prijateljev ni veliko — enako pa za knjige ne velja, kajti veliko, veliko je dobrega, pravega branja. Čas, ki je namenjen knjigam, torej bralni čas, je prepreden s tihoto in samoto, zato lahko bralec deluje samotarsko. Knjigoljub zato prisega tudi na bralna prijateljevanja. Bralni prijatelj je tisti, fe' ima podoben knjižni okus In razume tišino in umirjenost, ki se razvije med knjigo in beročim. In pozna mnoge fine knjižne naslove. In preseneti s knjižnim darom, ki je prav tak, kot bi si ga želel obda-rovanec. Bralni prijatelj zna poklepetati o dobrih in slabih knjigah, izbrska kakšno odlično pozabljeno zbirko pesmi ali zgodb, navdušeno posoja knjige z domače knjižne police in brska za njimi v bližnji knjižnici, hodi na literarne večere _ Lepo je imeti bralnega prijatelja. Imam prijateljico, ki je navdušena bralka in je radodarna s knjigami z domače knjižne police. Odlikuje jo še bralno navdušenje, ki ga zna deliti z drugimi. Pred časom me je Zlatka z rahlim opozorilom, da knjiga, ki mi jo posoja, ni ravno enostavno branje, omrežila z nele-poslovnim delom mlajšega slovenskega raziskovalca. Nisem poznala ne avtorja, ne knjižnega naslova. A knjiga Zorana Kanduča Onkraj zločina in kazni (Ljubljana: Študentska založba, 2003. Zbirka Koda) me je navdušila, saj je avtorjevo upovedovanje, sicer povsem strokovne tematike, dinamično, lucidno, stilno odlično, jezikovno vabljivo _ Zoran Kanduč je doktor pravnih ved, raziskovalec na Kriminološkem inštitutu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, v pričujoči knjigi pa govori o strahu, varnosti in kaznovanju — o stvarnosti, ki nam jo javna občila sicer prikazujejo površno in senzualistič-no. Razkriva, opredeljuje in analizira oblike nasilja, krizo družine in vrednostnih sistemov, ukvarja se z nasiljem med mladostniki, z represijo in pritiski sodobne družbe, s potrošniško družbo in zmotami delovnih navad. Avtor nastavlja zrcalo sodobnemu človeku, ki se peha za napačnimi stvarmi. Le želeti sije, da bi Kandučeva knjiga dobila priredbo za širši bralni krog, saj je Onkraj zločina in kazni pač znanstvena knjiga, polna strokovnih izrazov, tujk, citatov _ V prvem delu knjige govori avtor o strahu, varnosti in kaznovanju. Odlično razkriva male in velike strahove in ugotavlja, da družba in ureditev, ki jo živimo, potrebuje strah. Poenostavljam: strah je za mnoge kruh in vodilo dejanj, naj je to želja po zagotavljanju varnosti ali verovanje v institucije, ki zagotavljajo "varnost" družbe. Kandučpravi, da je strah nadvse prikladen nadzorovalni pripomoček. Strah pred kriminaliteto pa je postal politični problem, namreč problem, ki so ga z veseljem pograbili politiki-tehnologi, tak strah polni žepe vseh tistih srečnežev, ki so v njem odkrili obetavno tržno nišo za storitve in izdelke za varovanje (premoženja, podatkov, oseb, dogodkov, prireditev, šol, lokalov...). Zoran Kanduč govori o nasilju ekonomije, potrošništva, dela, ki v bistvu ne osvobaja, marveč zavaja k življenju, ki postaja eno samo pehanje in drvenje in zadovoljevanje ciljev, ki so daleč od resničnosti kvalitetnega bivanja. Tretji del knjige namenja družini, partnerskim razmerjem, otrokom in nasilju ter razkriva bistvene bivanjske dileme. Si mislim, da po branju Kandučeve knjige novinarji ne bi več natančno opisovali storjenih grozodejstev, marveč bi bralcem ponudili v razmislek, kaj je z današnjim časom in družbo, da postanejo ljudje tako nečloveški. In kaj je resnični terorizem današnjega časa?! Priznam, sama še nisem prebrala celotne knjige, mislim, da jo bom po malem prebirala in prebirala. Prijateljici sem jo vrnila, zdaj imam enako izposojeno iz knjižnice, a vse bolj se mi zdi, da si bom morala kupiti svojo. Knjižnično pač moram vrniti, četudi lahko podaljšam rok izposoje. Toda to je knjiga, kjer me mika podčrtovanje (v svoje knjige to rada počnem), to je knjiga, ki ji velja večkrat nameniti pozornost ali uporabiti kakšno misel. In jo priporočam strokovnim knjižnicam pedagogov, sociologov, filozofov, socialnim delavcem, šolskim in dijaškim knjižnicam, politologom, psihologom, zdravnikom, sodnikom, odvetnikom, pisateljem, novinarjem, politikom ( če bi se jih kaj prijelo), terapevtom, dušebrižnikom vseh sort... Liljana Klemenčič 735 ^et (fimciz^e^ Ptc^ Srečanje gimnazijcev in profesorjev: 29. maja ob 14. uri v Moškanjcih. Prijave: http://www.srecanjegimnazijcev.ptuj.coiii. Prijazno vabljeni! Pa brez zamere Ozadje Pesmi Pesmi v ozadju In za nami je se en epohalni dogodek. Zbirali, izbirali in izbrali smo evropsko pesem leta. Hura, hura. Ce se slučajno ne veste, katera je, ne skrbite. V prihodnjem letu (pa tudi kasneje) jo boste slišali še najmanj milijonkrat. Ce poznate podatek, od kod prihaja zmagovalka, ne veste pa, kako gre sama melodija, ne skrbite. Slišali jo boste še milijonkrat. Ah, pa kaj bi zdaj o zmagovalcih. Raje poglejmo poražence. Začenši z drugim mestom, ki je pripadlo našim nekoč tako priljubljenim bratom iz največje jugo-republike. Zeljko, mačo balkanskega kova, je s svojo pesmico pristal na drugem mestu. Bravo, bravo, bravo. Zeljko je ravno prav lep, ravno prav pocukran in ravno prav speven, da se je zasidral v srca predvsem ženskega občinstva (prosim, ne me obtoževat, da sem mu fauš, ker mu prav zares nisem). Zato pa bi morda omenili dejstvo, ki se ga je spomnil tudi komentator na teveju, in sicer, da so se na glavni del tekmovanja uvrstile vse bivše bratske republike plus Albanija. Se pravi vse tisto, kar poimenujemo z v našem jeziku zloveščo besedo Balkan. A ne živcirajte se kaj preveč zaradi tega, saj mi smo pa v EU in ne rabimo več takega in podobnega pumpanja ega. No, za tiste bolj racionalne lahko zraven tega razloga navedemo še enega: pesem je bila, vsaj za evrovizijske razmere, obsojena na propad že od samega začetka. Ta štos z EU je po svoje res zanimiv. "Oni" naj se lepo tam zabavajo na Evrosongu, mi, napredni Slovenci, pa bomo tačas lepo prosperirali v EU. Kajti "onim doli" in njihovi mentaliteti je itak dovolj in še preveč, da pač dosegajo uspehe na takih in podobnih patetičnih tekmovanjih, mi, pridni in kleni Slovenci, pravzaprav Srednjeevropejci, pa bomo med tem časom pridno, tiho in marljivo kopičili keš. Kako narobe, kako patetično. Kako ponižno, pravzaprav. Pa o tem kaj več drugič. V drugem delu si raje malce poglejmo sam koncept Evrosonga. Za kaj pravzaprav pri vsem skupaj gre? Prvi in po večinski logiki pravilen odgovor bi bil, da gre za glasbeni festival, kjer nekaj čez dvajset glasb iz nekaj čez dvajset držav tekmuje, katera bo najbolj všečna poslušalstvu. Ta odgovor oziroma to pojmovanje je seveda brca v meglo. Ne da ni vsaj deloma pravilno, ampak vseeno ne zadene bistva. Pri Evrosongu gre v prvi vrsti namreč za zadevo, ki jo Slovenci zelo dobro poznamo in nosimo v srcu. Primerjanje z drugimi. In posledično seveda zavidajoče obiranje. Kdo je komu dal naj-večpik; pa glej onega, kakšno bedno pesem ima; lej, lej, Hrvatje pa imajo letos to in to, pa spet bodo fulpri vrhu, pa mi jim bomo ziher dali dvanajst pik, oni pa nam kake bedne dve ali tri, če sploh, in tako dalje. Pri Evrosongu so pesmi pravzaprav v drugem planu. So le podlaga, na katero se pripopa vse drugo aktualno dogajanje, seveda s politiko vred. Sicer je, kot rečeno, res, da vas zanima, ali bo vaš/a favorit/ka zmagal/a in pa navijanje za predstavnico lastnega naroda, a glavna točka pri vsej zadevi ni predstavitev posameznih pesmi, ampak samo glasovanje. Kar poglejte pri sebi. Kaj vas pri Evrosongu najbolj vznemirja? Kakšne cunje imajo tekmovalci oblečene? Make-up in podobne stvari? Ne, vrhunec vznemirjenja sledi potem, ko je vse že povedano in odpeto ter se začne glasovanje. Ja, čas za presenečenja, teorije zarote, polaganja kart na mizo in napetega presedanja po kavču ali naslanjaču ni ob glasbi, ki bi morala biti središče Evrosonga, ampak ob glasovanju. Kaj to pove? Enim nič, drugim pa, da bi Evrosong namesto enkrat letno lahko izvajali vsak mesec. Televizije bi zaslužile, mi pa bi se imeli vsak mesec znova o čem pogovarjati. Vsekakor boljše, kot pa samo biti Spet doma. Gregor Alič Ptuju • Razstava stekla, gline in kamna Rimljani v Avstriji in Sloveniji V petek bo v Pokrajinskem muzeju na Ptuju odprtje arheološke razstave pod imenom Med nebom in zemljo, ki bo predstavljala lončarstvo in opekarstvo rimske Poetovione. Gre za največji muzejski projekt v Sloveniji v letu 2004, ki poteka pod naslovom Rimljani — steklo, glina, kamen. V projektu se bodo predstavili trije slovenski pokrajinski muzeji s tremi samostojnimi razstavami na temo ar-heoloske dedis~ine rimske dobe. V Celju Odsevi davnine svetlikajo skozi dedis~ino anti~nega stekla, Ptuj bo predstavil rimske lon~arje in opekarje, Maribor pa bo predstavil koris~enje pohorskega marmorja za spomenike. Petek bo namenjen arheološki stroki v Sloveniji: ob 10. uri bo odprtje razstave v Celju, ob 12. uri v Mariboru, na Ptuju, kjer bo tudi osrednja prireditev, pa ob 15. uri. Razstavo bo odprla ministrica za kulturo RS Andreja Rihter, prisotne pa bo pozdravila glavarka avstrijske Zvezne dežele Štajerske Waltraud Klasnic. V skupinskem projektu sodelujejo Aleš Arih je predstavil projekt Rimljani, steklo, glina, kamen tudi Avstrijci, ki so svojo arheološko razstavo z imenom Rimljani 2004 že odprli 30. aprila v Lipnici, ki se je spremenila v rimsko tržnico, v gradovih Retz-hof in Seggau pri Lipnici pa so uprizorili način življenja v času rimskega imperija. Ptujčani so razstavo pripravili v razstavnem prostoru v Prešernovi ulici, odprta pa bo vse leto, torej do naslednjega maja. Konjušnica letos Sicer pa je bil Pokrajinski muzej na Ptuju v lanskem letu izredno aktiven, saj so proslavljali 110-letnico delovanja in skoraj vsak teden se je v muzeju nekaj dogajalo. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, smo dobili tudi statistične podatke o dohodkih v lanskem letu. Muzej je obiskalo 65.718 obiskovalcev, osem odstotkov več kot lepo poprej. Nekaj čez 51.000 je bilo domačih, okrog 15.000 pa tujih obiskovalcev. Pripravili so 14 razstav, organizirali pet koncertov, pedagoška služba je pripravila 10 muzejskih vikendov, Ormož • Revija ljudskih pevcev in godcev Iz ljudske zakladnice V nedeljo je na odru doma kulture v Ormožu potekala medobmočna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v organizaciji JS RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož. Ljutomer • Glasbena šola Letni koncert Učenci glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer so minuli konec tedna pripravili letni koncert orkestrov in komornih skupin, s katerim so obeležili zaključek letošnjega šolskega leta. Dragica Marovič je mladim glasbenikom podelila priznanja za dosežene rezultate na regijskem in državnem tekmovanju. Predstavilo se je enajst izbranih izvajalcev medobmočja OI Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica s po dvema ali tremi pesmimi. Vsi nastopajoči v svojih okoljih redno nastopajo na različnih prireditvah, nekateri pa so znani tudi širši javnosti. Večer so začeli Muzikanti KD Alojz Žuran Podgorci (Vlado Prigl), ki skupaj nastopajo že 10 let. Sedem članic Ljudskih pevk V dvorani Doma kulture v Ljutomeru so učenci predstavili pridobljeno znanje, ravnateljica Dragica Marovič pa jim je podelila priznanja za dosežene rezultate na regijskem in državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v disciplinah klavir, pihala in komorne skupine s trobili. Regijskega tekmovanja se je udeležilo 6 solistov in trobilni kvartet. Tekmovalci, ki so na regijskem tekmovanju prejeli zlato priznanje, so se uvrstili na državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Med nagrajenci so bili: Miha Dominko — saksofon 1. b-kategorija — srebrna plaketa, Blaž Mikl, saksofon 1. b-kategorija — bronasta plaketa, Jessika Ropoša, klarinet 1. c-kategorija — priznanje, trobil-ni kvartet v sestavi Simon Habja-nič, David Žganc, Miha Miklošič in Mateja Rajh ter Mladinski pevski zbor, ki je na 19. reviji otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi 2004 pod vodstvom Romane Rek Gnezda v tekmovalnem delu prejel zlato priznanje. V Glasbeni šoli Slavka Oster-ca sicer znanje nabira 240 učencev, po tem šolskem letu pa v pokoj odhaja dosedanja ravnateljica Dragica Marovič, ki je šolo vodila štirinajst let. nsk KD Trojica (Ida Šamperl) iz Sv. Trojice je zapelo Vojakovo nevesto in Med grmovjem. Pevke DPD Svoboda Kidričevo (Amalija Mlakar) nastopajo skupaj že tri leta, v različnih zasedbah pa pojejo že 20 let. Vaberški fantje KUD Šmartno na Pohorju (Slavko Rebernak) so peli o veselju in dekletih. Gasilske ljudske pevke Prostovoljnega gasilskega društva Osek (Hilda Kukovec) so poleg zbiranja in ohranjanja starih pesmi zavezane tudi humanemu gasilskemu poslanstvu. Podgor-čani so imeli na reviji kar dva predstavnika, uvrstile so se tudi Podgorske ljudske pevke, ki jih vodi Kristina Škrlec. Pet pevk poleg nastopov vsako leto organizira tudi prikaz kakšnega kmečkega opravila, ki ga pospremijo s petjem. Sedem mladih Folklornega društva Markovci (Angela Liponik) skupaj prepeva trideset let. Izdali so že kaseto, zgoščenko in tudi pesmarico pesmi z Lukarske dežele. Muzikantje Folklornega društva Lancova vas (Anton Širovnik) s svojim igranjem spremljajo plesalce med nastopom po Sloveniji in gostovanjih v tujini. Nastopajo tudi samostojno in se trudijo ohranjati stil igranja ljudskih muzikantov. S pesmimi Sveti Peter malo dete in Roža, roža tam na vrtu so pet muzejskih delavnic in štiri muzejske počitniške delavnice. Postavili so tri nove stalne zbirke, eno pa posodobili. Odkrili so spomenik Francu Ferku, predstavili pa so se tudi z dokumentarnim filmom o muzeju. Tudi za naprej imajo drzne načrte. Letos se bo začela obnova konjušnice na gradu, razpis za izvajalca del bo izšel 28. maja v Uradnem listu. Do 21. maja naj bi odprli tudi rimsko peč. Dela opravlja Restavratorski center iz Ljubljane, notranjost mora urediti Pokrajinski muzej Ptuj. V muzeju pa imajo še vedno probleme z ustanovitvenim aktom in danes potekajo na Ministrstvu za kulturo razgovori o tem problemu; na sestanku sodelujejo tudi predstavniki MO Ptuj in občine Ormož. Franc Lačen se predstavile Venčeslavske ljudske pevke z Zgornje Ložnice, KUD Lojze Aužner (Erika Bo-hak). Ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina (Silva Kajtezo-vič) veliko nastopajo, tudi po 20 nastopov se nabere letno. Kot zadnji so nastopili Ljudski pevci Cirkulane KD Cirkulane (Jože Petrovič), ki želijo ohranjati pravo ljudsko petje. Pojejo petglas-no in so izdali že dve kaseti in zgoščenko. Strokovni spremljevalec koncerta je bil Igor Cvetko, prireditvi pa je prisostvoval tudi Bojan Knific, samostojni svetovalec za folkloro sklada. vki Foto vki Na reviji so nastopile tudi Podgorske vaške pevke Kulturnega društva Alojz Žuran Podgorci; fotografija je nastala na ocenjevanju vina v Podgorcih. Razkrižje • Revija mladih pevcev Pesem navdušuje Na Razkrižju so Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ljutomer, občina Razkrižje in osnovna šola Razkrižje pripravili medobčinski pevski festival otroških in mladinskih pevskih zborov Prlekije in Prekmurja. Na odru so se predstavili: enoglasni otroški pevski zbor OŠ Stročja vas (zborovodja Jožica Ivanušič), otroški pevski zbor (2. in 3. razred) OŠ Gornja Radgona (zborovodja Betka Leopold), otroški pevski zbor OŠ I Murska Sobota (zborovodja Jelka Mar-tinuzzi), komorni pevski zbor (5. razred osemletke) OŠ Gornja Radgona (zborovodja Marija Dukarič), otroški pevski zbor OŠ Mala Nedelja (zborovodja Samuel Budna), otroški pevski zbor OŠ Radenci (zborovodja Vera Stajnko), mladinski pevski zbor OŠ Turnišče (zborovodja Anama-rija Krvišek), mladinski pevski zbor GP Murska Sobota (zborovodja Gabriela Bratina), mladinski pevski zbor Gustav Gonza OŠ Beltinci (zborovodja Mileva Kralj — Buzeti) in mladinski pevski zbor Mavrica OŠ Tišina (zborovodja Alenka Brulc — Šipič). V prihodnjih dneh bo strokovna spremljevalka festivala Majda Hauptman določila udeleženca državne pevske revije. MŠ Foto: Fl Ptuj • Gimnazijci na Slovaškem S petjem v Evropo Mešani pevski zbor Gimnazije Ptuj pod vodstvom Jožice Lovrenčič Lah se je v torek, 4. maja, odpravil na svojo prvo koncertno turnejo v tujino. Koncert v Banski Stiavnici. V spremstvu Lovra Beraniča, Manje Bratuž in Jelke Kosi se je 60 dijakov, pevk in pevcev Gimnazije Ptuj, odpravilo v Bansko Stiavnico na Slovaškem, mesto, ki je pobrateno s Ptujem. Zaradi svojih kulturnih in tehničnih spomenikov ter naravnih lepot, ki ga obdajajo, je mesto pod svojo zaščito prevzela celo organizacija Unesco. Med potjo smo bili osupli nad lepoto pokrajine, ki se je v tem pomladanskem času, polnem dežja, bohotila v zelenju ter nepreglednih poljih oljne repice. Otožno oblačno nebo se je dotikalo rumeno poraslih griče- vnatih širjav in svežine zelenih prostranstev pšenice. S krajšimi postanki smo zvečer prispeli na cilj, kjer nas je sprejel predstavnik mestne občine. Prevzeti nad lepoto pokrajine, ki nam je osvežila naporno in dolgo pot, smo prispeli v Bansko Stiavnico, mesto šestdesetih jezer, eno najpomembnejših zgodovinskih mest na Slovaškem, staro več kot tisoč let. Po večerji in namestitvi ob jezeru Počuvadlo, na nadmorski višini 850 m, so naši pevci pozno v noč pridno vadili za koncert naslednjega dne. V sredo zjutraj je sledil spre- jem pri županu mesta Banska Stiavnica, nato pa smo obiskali tri tamkajšnje srednje šole, kjer so nas lepo sprejeli in stkala so se mnoga nova prijateljstva. Po kosilu je napočil trenutek, ko so naše pevke in pevci pokazali odlično pripravljenost. Obsežen in zahteven repertoar, ki so ga pripravljali in vadili tudi med prvomajskimi počitnicami, je bil izveden vrhunsko. Koncertni program je bil sestavljen večinoma iz slovenskih narodnih pesmi, klasičnega zborovskega repertoarja in nekaj črnskih duhovnih pesmi. Ponovno so dokazali, da so pravi ambasadorji Še zadnja pesem pred odhodom Foto: Gimnazija Ptu Ptuj • Letni koncert Ptujskega noneta OOZ Tokrat z gosti V soboto, 22. maja, bo v Viteški dvorani ptujskega gradu že tretje leto zapored odmevala pesem mladih pevcev. V goste Ptujskemu nonetu letos prihajajo prijatelji z otoka Brača, mešani komorni zbor Supetrus. Koncert se bo pričel ob 20. uri. Vstopnine ne bo. V času lanskega božiča je Ptujski nonet Območne obrtne zbornice s samostojnim koncertom gostoval v mestu Supetar na otoku Braču, prav tako pa je nastopil v elitnem koncertnem ambien-tu katedrale sv. Dujma v Splitu. Organizator obeh nastopov so bili prav člani društva Supetrus, ki tokrat vračajo obisk kot gostje na letnem koncertu Ptujskega noneta. "Supetrus" je mešani komorni zbor, ki šteje dvajset članov. Društvo, ustanovljeno leta 1996, neguje zborovsko a capella literaturo vseh stilov in obdobij. Do danes so izvedli niz uspešnih nastopov na samostojnih in skupnih koncertih tako doma kot v tujini. Prelomnico v delu društva je pomenil prihod prof. Tomislava Veršica, ki je leta 2001 postal stalni umetniški vodja. Zadnja naše šole, mesta Ptuj in države Slovenije. Po izvrstnem koncertu smo se s pesmijo in glasbo po mestnih ulicah odpravili v cerkev sredi mesta, kjer smo uživali v akustič-nosti prostora. Po nastopih je bil čas za kratek ogled mesta, nato pa smo se vrnili v dom ob jezeru, kjer so se naši pevci po napornih dneh sprostili. Tretji dan našega potovanja smo že zgodaj zapustili Slovaško in se odpravili proti Budimpešti. Spremljevalci smo pripravili strnjen ogled največjih znamenitosti tega čudovitega mesta. Tako so si naši dijaki vtisnili v spomin Trg junakov, Madžarsko državno opero, cerkev sv. Stefana, staro tržnico v nekdanji železniški postaji, parlament, Verižni ter Eli-zabetin most ter Grajski hrib z Grajsko četrtjo in palačo, Markovim vodnjakom in pravljično Ribiško trdnjavo. Po nastanitvi v hotelu pod Grajskim gričem in večerji pa je sledil še panoramski ogled mesta in vzpon na Citadelo, od koder se nam je odprl čudovit pogled na celo Budimpešto, tokrat nadvse romantično osvetljeno. V poznih urah smo se odpravili k počitku, saj smo se naslednjega dne zelo zgodaj odpravili v center Budimpešte na potep po njenih ulicah v mestnem jedru. Pot proti domu smo nadaljevali ob Blatnem jezeru, skozi Siofok, kjer smo se po kosilu v prijetni restavraciji vkrcali na trajekt in prečkali jezero. Pristali smo v čarobnem mestecu Tihany. Ob koncu dneva smo se ustavili še v kraju Keszthely na drugem koncu jezera, kjer smo si ogledali idiličen grad z njegovimi nepozabnimi parki. Naredili smo še zadnjo spominsko sliko pred gradom Keszthely. Naše popotovanje se je počasi bližalo koncu. Polni čudovitih vtisov in zadovoljstva ob vrhunsko izvedenih koncertih pod predanim vodstvom Jožice Lovrenčič Lah smo v poznih nočnih urah prispeli domov. Kakor se je naše potovanje začelo s pesmijo pred šolo, tako se je tudi končalo. Ko smo prispeli na Ptuj, so dijaki v pozdrav ravnateljici Gimnazije Ptuj Melani Centrih in staršem, ki so jih pričakali pred šolo, zapeli pesem "Zvedel sem nekaj novega". S prve koncertne turneje v tujini smo se vrnili z nepozabnimi vtisi. Manja Bratuž Jelka Kosi Jožica Lovrenčič Lah leta so dosegli nekaj odmevnih uspehov, med katerimi lahko izpostavimo odlično ocenjen koncert sakralne glasbe v Katedrali Sv. Dujma v Splitu in pa lansko revijo zborov splitsko-dalmatinske regije, kjer so bili najboljši. Društvo Supetrus sodeluje z različnimi zbori in glasbeniki s Hrvaške in tujine, zadnje čase največ prav s Ptujskim nonetom, ki se bo — pod umetniškim vodstvom prof. Klavdije Zorjan Skorjanec — tokrat predstavil z literaturo sodobnejših slovenskih avtorjev Po nekajletnem obdobju izvajanja koncertnih programov, sestavljenih iz glasbe najrazličnejših obdobij evropske glasbene zgodovine, so se tokrat osredotočili na slovensko pesem. Mladi zanesenjaki bodo skupaj s svojimi hrvaškimi prijatelji v soboto brez dvoma dali vse od sebe in poskušali pričarati majsko vzdušje. M. M. Od tod in tam Majšperk • Srečanje mladih raziskovalcev V petek je bilo v Osnovno šoli Majšperk 12. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja s Prle-kijo, ki ga je organizirala ZRS Bistra iz Ptuja. Mladi so predstavili 47 raziskovalnih nalog, ki jih je izdelalo 93 mladih raziskovalcev s pomočjo 56 mentorjev. Sodelovalo je petnajst osnovnih šol. Kot nam je dejal organizator srečanja Stanko Žunec, je v zadnjih dvanajstih letih ZRS Bistra organizator regijskih srečanj, iz katerih se 24 nalog uvrsti na državno srečanje. Recenzenti nalog so bili delavci in zunanji sodelavci Bistre iz Ptuja: za biologijo Mija Vaupotič Grego-rinčič, za etnologijo dr. Aleš Gačnik in Brigita Tetičkovič, za sociologijo in psihologijo Dunja Petak in Smiljana Cernezel Hrastar, za fiziko, kemijo in tehniko dr. Mitja Slavinec, dr. Stefan Celan in dr. Bojan Pahor, za geografijo Vili Podgoršek in za zgodovino in slovenski jezik Stanka Gačnik in dr. Andrej Hozjan. Za državno srečanje so recenzenti izbrali 17 nalog: iz Osnovne šole Ljudski vrt pet, iz oS Olge Meglič štiri, dve iz oS Majšperk ter po eno iz Miklavža, Brega, Destrnika, Ivanjkovcev, Mladike in Tomaža. Franc Lačen Ljutomer • 9. regionalni podjetniški forum Foto: Miha Šoštarič V ljutomerski športni dvorani pri OS Ivana Cankarja sta podjetje SUN iz Gornje Radgone in Razvojna agencija Sinergija iz Moravskih toplic pripravili deveti regionalni podjetniški forum, na katerem se je predstavilo 23 skupin iz 22 pomurskih in podravskih osnovnih šol. V prvi delavnici so v Ljutomeru svoje poslovne ideje predstavili: oS Bakovci, OS Beltinci — prva skupina, OS Cankova, oS Ivan Cankar Ljutomer, oS Kobilje, III. oS Murska Sobota, oS Puconci, oS Rače, oS Sveti Jurij ob Sčavnici, oS Tomaž pri Ormožu, OS Beltinci — druga skupina, v drugi skupini pa: OS Apače, OS Benedikt, OS Cerkvenjak, OS Gornja Radgona (na fotografiji), OS Križevci pri Ljutomeru, OS Mala Nedelja, OS Negova, OS Razkrižje, OS Stročja vas, OS Sveta Ana, OS Sveti Jurij ob Sčavnici in OS Veržej. Petčlanska komisija je odločila, da se v finale, ki bo to soboto, 22. maja, v Gornji Radgoni, uvrstita osnovni šoli Gornja Radgona in Beltinci. Na velikem finalu bodo prvič sodelovali tudi učenci iz Crne gore, kjer je bilo v okviru tamkajšnjih osnovnih šol v podjetniške krožke vključenih 110 učencev. Miha Šoštarič Ptuj • "Gasilec bom!" Foto: arhiv vrtca Otroci iz ptujskega vrtca Tulipan so se v prvih majskih dneh odpravili na potep do ptujskega gasilskega doma, kjer so jih z veseljem sprejeli člani PGD Ptuj. Kaj počnejo gasilci, kako morajo biti oblečeni, kadar so v akciji, kako gasijo in s kakšno opremo ter še o mnogem drugem so ptujski gasilci pripovedovali otrokom, ki so bili ob obisku v gasilskem domu v družbi vzgojiteljic precej radovedni. Ob obisku so malčki gasilcem izročili še risbico. TM Videm • Holobarjev klanec Železne traverze v občinski cesti Da vsak poskusa na najboljši način zaščititi svojo imovino, je sicer popolnoma jasno in logično, ampak če to počne na račun občinske zemlje in pri tem ogroža varnost sokrajanov ter zmanjšuje prevoznost javne ceste, potem to meji že na popolni egoizem in kaznivo dejanje povrhu. Nekaj takšnega so si privoščili Selinškovi iz Repišč v občini Videm (KS Soviče-Vareja), ki delajo in živijo v sosednji Avstriji, v Re-pišču pa so obnovili podedovano hišo. Ker slednja stoji nad cesto, prav na vrhu Holobarjevega klanca, ki se v tem predelu spušča v dolino, so od temeljev hiše do ceste z nasutjem ustvarili strmo škarpo, ki pa se je zaradi nekvalitetne izvedbe in vsemogočega materiala (tudi gradbenih odpadkov), pomešanega z zemljo, začela osipati na cesto. Prvič se je to zgodilo po letošnjem snegu, v začetku marca. Po posredovanju videmskega župana Friderika Bračiča so Selinškovi zadevo poskušali rešiti z dodatnim nasu-tjem zemlje po škarpi ter s postavitvijo prečnih lesenih zapor, te pa teže polzeče zemlje po dežju niso zdržale in so se skupaj z maso zemljišča znašle na cesti. Po tem dogodku so se Selinško-vi odločili za postavitev pokončnih železnih traverz s prečnimi lesenimi prekladami, ki naj bi enkrat za večno preprečile se-sipanje škarpe, pa tudi morebitno rušenje hiše, ki je postavljena prav na robu. Do sem je videti vse lepo in prav, vendar pa so Selinškovi pri reševanju teh težav krepko spregledali nekaj pomembnih "malenkosti": najprej to, da so nasip nestrokovno uredili kar na občinski zemlji, kar bi bilo še nekako sprejemljivo. Tisto, s čimer se krajani nikakor ne morejo sprijazniti, pa so nevarne pokončne železne traverze, ki so jih zabili dobesed- Lesene zapore niso zdržale pritiska zemlje in vse skupaj se je znašlo na cesti. Beno Vidovi~: "Zaradi samovoljnega Selin{kovega posega v ob~insko cesto so v nevarnosti vozniki in pe{ci!" no v rob vozne površine ceste, ne da bi pri tem zagotovili vsaj pol metra prostora za mimoidoče. Varovanje imetja na račun splošne varnosti Beno Vidovič, eden od sosedov, je nad takšnim samovoljnim obnašanjem Selinškovih ogorčen: "Morda se Selinškovim to ne zdi težava, nam, ki živimo tukaj, pa ni vseeno. Pa ne le nam, ampak vsem tistim, ki to cesto uporabljajo, zlasti v času povodenj v nižini, pa tudi sicer, kot povezovalno pot za smer Okič in Cirkualne. S postavitvijo 3,5 metra visokih traverz direktno v cestišče, delo je bilo opravljeno kar čez noč, 24. marca, ogrožajo varnost voznikov, da o varnosti mimoidočih, predvsem starcev in otrok, niti ne govorim. Kam naj se v tem odseku ceste, ki je zaradi ovinka že tako manj pregleden, pešec umakne? Dobesedno nima niti centimetra prostora, saj mora za hojo uporabljati cestišče, ki pa ima v širino komaj tri metre. Ali ni dovolj, da so se na teh neprimernih železniških tirnicah že poškodovali avtomobili, bo potrebna še kakšna hujša nesreča, tragedija?!" Zaradi "železne stene" na samem robu cestišča vozniki vse bolj, v strahu pred morebitno poškodbo, vozijo po drugi strani ceste, s čimer se ta širi in reže v zasebno imetje Marjana Vidovi-ča, ki se je zato odločil za geodetsko odmeritev svoje parcele. Blato povzroča neprevoznost "Nič nimamo proti temu, da Selinškovi zavarujejo svoje imetje, a ne na račun ostalih! Že nasip je narejen po občinski zemlji, saj meja njihove parcele teče po vrhu škarpe, dobre štiri metre od roba ceste, kamor so zabili traver-ze. Če bi jih postavili vsaj pol metra ali meter stran od cestišča, s čimer bi zagotovili varno hojo pešcem, četudi bi še zmeraj stale na občinski zemlji, ne bi bilo nobene težave. Poleg tega pa skozi lesene prečne preklade ob dežju na cesto še zmeraj polzi blato, zaradi česar je cesta kljub gramozi-ranju točno v dolžini postavljenih traverz pri vrhu klanca v času deževja praktično neprevozna!" Občinska cesta čez Holobarjev klanec je bila zaradi sporne škarpe letos povsem neprevozna od 23. do 27. marca, v času od 29. marca do 3. aprila pa je zapora veljala od osme do 17. ure. ^"Vsi vaščani tukaj želimo vedeti, kdo je dovolil, če sploh kdo, in kdo nadzoroval postavitev teh traverz. Nestrokovno urejeno škarpo, ki drsi na cesto, so Selinškovi poskušali rešiti z železnimi traverzami. Za pešce ni ostalo no-jenega prostora. Na občino in pristojne inšpekcijske službe smo že poslali dopise z zahtevo po pregledu stanja in vpogledu v morebitno dokumentacijo oziroma dovoljenje, ki bi opravičevalo takšen poseg v prostor, vendar do sedaj nismo dobili še nobenega odgovora." Beno Vidovič je prepričan, da bi se s Selinškovimi lahko sicer marsikaj dogovorili ter našli sporazumno rešitev, vendar je omenjena družina nedosegljiva tudi po telefonu. Zadnje dejanje samovoljne postavitve železne zapore pa je potrpežljivost krajanov pripeljala h koncu. Občina ni dala dovoljenja Župan Bračič je s stanjem na Holobarjevem klancu dobro seznanjen: "Dejstvo je, da imajo krajani popolnoma prav in da tako, kot je, ne bo moglo ostati. S Selin-škovimi sem že poskušal govoriti in pričakujem, da se bodo vrnili v Repišče v naslednjih dneh. Obvestili smo jih, ko se je na cesto sesula lesena zapora, nismo pa pričakovali, da bodo zadevo sanirali na takšen način. Železne traverze so postavili po lastni presoji, ne da bi nas o tem obvestili. Takšna sanacija je narejena brez odobritve občine. Po ogledu sedanjega stanja je jasno, da je cestišče res zoženo, zato smo zadevo že prijavili inšpekcijskim službam in njihovo urgenco pričakujemo v kratkem. Seveda bomo od Selinškovih zahtevali, da traverze izpulijo in vzpostavijo prejšnje stanje, oziroma da zaporo postavijo višje, stran od vozišča. Dela bodo morali opraviti na svoje stroške, saj so nezakonito posegli v občinsko zemljišče. Vsekakor bo treba zadevo rešiti pred jesenjo, o tej odločitvi pa bomo v najkrajšem času obvestili tudi Selinškove!" SM Leskovec • Gradili bodo večnamenski objekt Pošta in TD Klopotec v skupno investicijo "Do načrtov o izgradnji večnamenskega objekta je prišlo zaradi pogovorov s pošto, ki želi v našem kraju postaviti svojo poslovalnico. V okviru nove zgradbe bo svoje prostore dobilo še naše turistično društvo Klopotec, v nadstropju pa sta predvideni še dve manjši stanovanji za odkup," pojasnjuje predsednica KS Leskovec (in predsednica TD Klopotec) Ida Vindiš-Belšak. Novi prostori pošte bodo merili približno 70 kvadratnih metrov, TD Klopotec pa si je v okviru stavbe zagotovilo približno 50 kvadratnih metrov veliko sobo. "Projektna dokumentacija je že izdelana, trenutno smo v fazi iskanja najugodnejšega izvajalca del. S pošto pa bomo v kratkem podpisali tudi pismo o nameri." Naročnik del je TD Klopotec, ki je v skladu z občinskim sklepom, sprejetim pred štirimi leti, dobilo v upravljanje 10 arov veliko parcelo ob šoli ter dovoljenje za izgradnjo objekta. Večino denarja bo zagotovila pošta Finančna ocena izgradnje večnamenskega objekta v središču Leskovca se giblje okoli 35 milijonov tolarjev. "Naše društvo je doslej investiralo izdelavo projektne dokumentacije, kar je stalo 2,5 milijona tolarjev. Večinski delež, okoli 25 milijonov tolarjev, bo prispevala pošta, ki bo finalizirala svoje prostore, zunanji izgled stavbe ter okolico. Naši društveni prostori pa bodo zaenkrat ostali nedodelani in jih bomo dodelali oziroma pripravili za vselitev postopoma. Po sedanjih izračunih bomo do opisane faze porabili skupno med pet in šest milijonov tolarjev društvenega denarja." Kot zatrjuje Belšakova, so praktično ves potreben denar v društvu Klopotec že zagotovili, saj ga za ta namen namensko hranijo več let, del so ga tudi vezali, nekaj pa ga pridobivajo še z organizacijo lastnih prireditev. Lep kos denarja pa si društvo obeta še od prodaje obeh stanovanj v man-sardi stavbe. Po načrtih naj bi se izgradnja stavbe začela v drugi polovici leta, saj bi pošta svoje prostore rada odprla še pred novim letom, ureditev notranjosti društvenih prostorov pa bo odvisna od priliva denarja, veliko pa nameravajo postoriti tudi s prostovoljnim delom. "Govorice o finančni pomoči občine so neutemeljene!" Podjetnost leskovškega TD Klo-potec je v občini Videm sprožila precej namigovanj, da naj bi se večnamenski objekt, njegova skupna bruto površina bo znašala približno 200 kvadratnih metrov, sofinanciral tudi iz občinskega proračuna. Glede na finančne težave, zlasti v smislu pomanjkanja proračunskega denarja za nujno potrebne infrastrukturne (cestne in vodovodne) investicije — kar sicer ni posebnost videmske občine, saj se s tovrstnimi težavami srečujejo vse okoliške lokalne skupnosti — takšne govorice vzbujajo nemalo ogorčenja med svetniki in nenazadnje tudi med prebivalstvom. "O tem, da bi občina sofinancirala izgradnjo objekta, se nismo še nikoli pogovarjali! To je naš projekt, ki ga 'peljemo' skupaj s pošto, in vsa namigovanja v to smer so iz trte izvita. Glede na situacijo v Vidmu, upoštevajoč občinski proračun, ne planiramo pomoči občine, je pa res, da si jo želimo! Zaenkrat nismo dobili še nič, menim pa, da bi nam pripadala vsaj kakšna minimalna vsota, saj so navsezadnje tudi druga društva v občini dobivala del sredstev za investicije iz pro- V TD Klopotec tudi opozarjajo, da so investicijska sredstva za izgradnjo objekta namenska in ne morejo biti uporabljena za posodobitev cest ali vodovodnega omrežja. "Slišati je tudi govorice, da gre pri gradnji objekta za porabo denarja, namenjenega za asfaltiranje ali vodovod. To pa sploh ni res! Kot že rečeno, večino denarja prispeva pošta, manjši del pa društvo. Nič od tega torej niso občinska sredstva, vsekakor pa ni naloga ne pošte ne društva, da financira izgradnjo cestne ali vodovodne infrastrukture. Morda je to komu težko razumljivo, očitkov je namreč kar precej in so po svoje upravičeni, saj v večini okoliških naselij še nimajo niti vodovoda, glede izgradnje tega objekta pa so popolnoma neutemeljeni!" Posodobitev cestne in vodovodne infrastrukture je res stvar občinskega proračuna, kjer morajo denar za te namene, seveda izključno in popolnoma v skladu z državnimi predpisi, s sklepom sprejeti občinski svetniki. Nesorazmeren razvoj posameznih območij v videmski občini pa je vseeno viden tudi znotraj same KS Leskovec. S posodobitvijo šole in načrtovano izgradnjo večnamenskega objekta je namreč podoba centra te krajevne skupnosti precej drugačna od podobe, ki jo ponujajo okoliške hribovite vasi. S tega vidika je ogorčenje hribovskih prebivalcev povsem razumljivo, vendar pa je po drugi strani jasno, da načrtovana izgradnja stavbe nima ničesar skupnega z gramoziranimi cestami in vodo v cisternah. Tudi morebitna ustavitev projekta izgradnje večnamenskega objekta namreč ne bi pomenila izboljšanja stanja cest. Pošta bi pač svoj denar vložila v poslovalnico kje drugje, s tem pa bi društvo ostalo brez osnove za pridobitev svojih prostorov. SM Opravičilo! V prejšnji številki sta bila pri sestavku Kaj je (haloški) turizem zamenjana podnapisa pri fotografijah Franca Gajška in Adolfa Jerića. Za napako se opravičujemo. Uredništvo FOLO SM Foto S M Gorišnica • Medobčinsko tekmovanje v znanju o prometu Odlicni mladi artisti na kolesih Sredi prejšnjega tedna se je v Gorisnici na šestem medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu zbralo 64 tekmovalcev iz 14 osnovnih šol Spodnjega Podravja in treh ptujskih srednjih šol. Osnovnošolci višje stopnje na kolesih in srednješolci, ki so tekmovali na motornih kolesih, so morali najprej pokazati nekaj te-oreti~nega znanja o prometnih prepisih in izpolniti kar zahtevne pole, kar je bilo, po mnenju vecine udeležencev, najtežji in tudi najmanj zanimiv del popoldanskega druženja. Potem se je začelo zares. Na poligonu za osnovno šolo je kolesarje pričakovalo enajst zaprek in potrebna je bila res izjemna spretnost ter natančnost, da so se nadobudni kolesarski artisti izmaknili podiranju oziroma prestavljanju deščic in zvozili slalom med keglji, po peščeni progi ter med ozkimi vratnicami. Za konec pa so morali, seveda v skladu z vsemi prometnimi predpisi, prevoziti še "ulično" progo v dolžini dobrega kilometra po Gorišnici. "Nad doseženimi rezultati predvsem pa nad pokazanim znanjem mladih o prometu smo več kot zadovoljni: Rezultati pri tem niti niso toliko pomembni, saj je v prvi vrsti pomembno sodelovanje, spoznavanje novosti in učenje," je ob koncu uspele prireditve povedal predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri letošnji organizatorici srečanja, občini Gorišnica, Franc Ivanuša. Udeleženci tekmovanja so se namreč še pred samim pričetkom tekmovanja spoznali z delom policije in njihovimi vozili, pred- Pred začetkom tekmovanja je bil še nujen posvet tekmovalcev s svojim mentorjem (na posnetku osnovno{olci iz O[ Ljudski vrt z mentorjem Miranom Petkom). idzsduni âi^LciiM notranji in zunanji ometi zaključni sloji za fasade gradbena lepila veziva sanacijski sistemi malte za zidanje colours of morej eVMOtíOH Baumit Gradbeni materiali d.o.o., Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01236 37 55, www.baumit.si "Kdo bo bolj{i?" Franc Ivanu{: "S pokazanim znanjem smo zadovoljni!" Foto: SM Preizkus spretnosti na poligonu ni bil enostaven. stavniki avtošole Prednost pa so jih seznanili z izkušnjami in zahtevami pri opravljanju izpitov A- in B-kategorije." Vsi tekmovalci so si za pokazano znanje prislužili posebna priznanja in majice, najboljši med odličnimi, ki so domov odnesli medalje ter pokale, pa so bili tokrat: David Majcen (OS Dornava), Benjamin Lorenčič (OS Grajena) in Matic Dokl (OS Ljudski vrt), med ekipami pa si je zmagovalni pokal izborila OS Mladika, drugo mesto OS Dor-nava in tretje mesto pa OS Ljudski vrt. Med tekmovalci srednjih šol je bil najboljši Jan Žgeč iz Srednje ekonomske šole, ki je tudi ekipna zmagovalka letošnjega tekmovanja. Prvouvr-ščena osnovnošolca David in Benjamin ter srednješolec Jan se bodo udeležili tudi državnega tekmovanja v znanju o prometu, ki bo 29. maja v Luciji pri Portorožu. SM Ptuj • Likovni natečaj PP Pepe nagrajuje Prvi PEPE natečaj, ki ga je razpisala Perutnina Ptuj, d.d., za predšolske otroke, je po besedah direktorice marketinga Nade Krajnc presegel vsa pričakovanja, saj je svoje izdelke poslalo preko 10.000 otrok iz več kot 160 slovenskih vrtcev s približno 1000 različnimi likovnimi deli. Nagrade za najboljša prispela dela je mentoricam otroških ustvarjalcev izro~ila Nada Krajnc. "Otroci bodo nagrajeni z majicami Pepe, žirija pa je bila postavljena pred težko nalogo, da izbere sedem najboljših," je pred podelitvijo nagrad poudarila Krajnčeva. Prvo mesto in nagrado (otroški vrtiljak v vrednosti 100.000 tolarjev) so si prislužili otroci iz vrtca Trnovo — OS Solkan, ki so se izkazali s plakatom Pepe, ostalih šest praktičnih nagrad pa so si razdelili: vrtec Besnica pri Kranju, vrtec Ptuj — enota Trobentica, vrtec Semedela, Ivanjkovci, Pobrežje — enota Mojca in Zarja — enota Čira čara. Razstavo ličnih otroških ume-tninic, od risbic, preko maket, zgodbic in lutk, so minuli petek odprli v avli poslovnega centra na Zagrebški cesti, na ogled pa bo vse do 4. junija. SM V Chevroletih vas klimatska naprava hladi brezplačno. Kalos - s klimo že od 1.804.365 SIT (se^rvo volan, centralno zaklepanje, klima, varnostna blazina za voznika, ...) Lacetti - s klimo že od 2.599.000 SIT (varnostna blazina za voznika in sovoznika, ABS, klima, el. pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje, servo volan, ...) Nubira - s klimo že od 2.761.455 SIT (varnostna blazina za voznika in sovoznika, ABS, klima, el. pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje, servo volan, ...) Tacuma - s klimo že od 3.310.500 SIT (ABS, varnostna blazina za voznika in sovoznika, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, servo volan, klima, ...) Ponudba velja za omejeno količino vozil. NOVOST PRI DAEMOBILU - PLAČILO NA OBROKE: odslej lahko vsi imetniki plačilne kartice Maestro stroške servisnih pregledov, popravil vozila, nakupe nadomestnih delov, platišč iz lahke litine in pnevmatik plačujete na 3, 6, 9, ali celo na 12 mesečnih obrokov*. Posebna akcija: 20% popust ob nakupu letnih pnevmatik Kumho. / KUIMHO *Ob naku^pu nad 40.000 S^^. TYRES Daemobil, pooblaščeni trgovec in serviser vozil Chevrolet: Daemobil d.o.o. PE Ptuj, Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, Tel.: 02 7881 380 Daemobil d.o.o. PE Celje, Mariborska 202, 3000 Celje, Tel: 03 4255 015 e-mail: info@daemobil.si, www.daemobil.si Iščete svoj stil Vanja za hladne majske dni Vanja Serdinsek bo kmalu dopolnila 18 let, doma je v Apačah na Dravskem polju. Obiskuje zaključni letnik trgovske sole na Ptuju. Želi postati dobra trgovka. V prostem času rada kolesari, rola in se druži s prijatelji. kombinirala ga je s suhim. Oči je očrtala s temnim črtalom po zunanjem robu, na veki je nanesla roza sen~ila. Li~ka je pouda- rila v roza tonu, na ustnice pa nanesla glos. Iz bogate kolekcije za pomlad-poletje 2004 prodajalne Naf Naf so modni sodelavci iz Modnega studia Barbare Plavec Brodnjak za Vanjo izbrali mladostno poletno garderobo, ki je prav{nja za te nenormalno hladne majske dni. K nepogre{ljivim jeans hlačam je oblekla bluzico iz prosojnega materiala, ki je leto{-nja modna zapoved, ker naj bi se skozi obleko vse videlo, in modni suknjič v rožnati barvi. Vanji priporočajo oblačila živih barv, pri- stoji ji tudi kombinacija črne in bele barve. Izogiba naj se vodoravnih črt in velikih geometrijskih likov. V Športnem studiu Olimpic bo Vanja brezplačno vadila mesec dni v hi{nem programu Olimpic, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš. Poudarek je na oblikovanju postave in zmanj{anju telesne teže. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznil< Vanja prej ... , in pozneje Tudi ona se je za akcijo "I{čete svoj stil" prijavila iz radovednosti, skupaj s prijateljico Lidijo. Obema se je želja izpolnila. Vanja ima me{ano in zelo občutljivo kožo, s kapilarami po nosu in licih ter ogrci po čelu in bradi. V Kozmetičnem salonu Neda so ji kožo povr{insko očistili, sledila sta piling in nanos kre- Popust Frizerstva Stanka v maju me. Priporočili so ji skrbno nego kože doma, glede na stanje kože pa tudi obvezno globinsko či{če-nje. V Frizerskem salonu "Stanka" je za Vanjino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Lase je predhodno postrigel resasto. Ker so bili zelo po{ko-dovani od barvanja, je celotno dolžino skraj{al za dobrih 15 cm. Strigel je drsno, da so prameni las padali v rese. Za osnovno barvo je uporabil violetno in jo popestril z nekaj tankimi črnimi prameni. Lase je osu{il čisto naravno, pričesko pa oblikoval z gelom. Make up je vizažistka Nina [kerlak pričela z nanosom kompaktnega pudra kot osnovo; Vanja v oblačilih Naf Naf. Duplek • 4. spust po Dravi Letos le deset plovil športno društvo Panorama Ptuj je 15. maja organiziralo 4. tradicionalni spust po stari strugi Drave, ker so si med svoje cilje zadali tudi nalogo, da iz stare struge nekaj naredijo. Vreme jim je služilo, nekoliko pa so bili razočarani nad udeležbo. Pričakovali so najmanj 30 različnih plovil, na koncu se je {tevilo ustavilo pri desetih. Mariborčani, ki so obljubljali mono-žično udeležbo, so odpovedali na celi črti. Madžarskih udele- žencev z Rabe ni ustavilo nič, tudi letos sta pri{la. Pičla udeležba pa ni ogrozila dobrega razpoloženja, ki je udeležence spremljalo na celi poti in {e dolgo po pristanku v matični "luki" na Vičavi. MG Foto: Črtomir Goznik S četrtega spusta po stari strugi Drave; začel se je pri mostu v Zgornjem Dupleku, od koder je tudi posnetek. L J 1=1 D) _K W gcrflmBGi] mm ©Mii^s ikmrn Ponudba velja od 20. maja do 27. maja 2004. Vse cene so v SIT. Maroinik: ERA PETUA d.o.a., Ob Dravi 3 a, Ptiy »Dober dan!« reče elektri-kar pacientu, ki je v bol-ni{ki sobi priključen na umetna pljuča. »Zdaj pa enkrat zelo globoko vdihnite!« mu je naročil. "Zakajpa?' "Ker moram za petnajst minut izklopiti elektriko!' *** Ginekolog pregleda mlado pacientko. "Jemljete kontracepcijske tablete?' "Ne, doktor, toda če želite, jih pred naslednjim pregledom. lahko vzamem.' *** "Kaj ti je med študijem povzročalo največje težave?' "Odpiranje steklenic piva s kovancem!' *** 'Gospod sodnik, moj mož deset let ni hotel govoriti z menoj!' 'Je to res?' 'Da, nisem je hotel prekinjati!' *** Dijaka, ki sta ravnokar izvedela, da se človek sestoji iz 92 odstotkov vode, sta na kopališču zagledala lepotico. "Poglej, poglej!' se oglasi eden. 'Kdo bi si mislil, kaj vse je mogoče narediti iz tistih 8 odstotkov." *** "Kaj bo tvoj sin ko bo končal fakulteto?' 'Petdesetletnik!' *** Poročila sta se filmska igralca. Po mesecu dni prijatelj vpraša mladoporočenca: "Kako si se kaj imel na poročnem potovanju?' "Čudovito! Honolulu je res krasen kraj ... ' "Se je tvoja žena tudi zabavala? Je bilo njej tudi všeč?' "Upam! Se vedno se ni vrnila z Madagaskarja." Ljutomer • Uspešno šol. leto Uspehi gimnazijcev Ljutomerska gimnazija Franca Mi- 2003/2004 z odličnimi dosežki potrdi-klošiča slovi kot ena najboljših sred- li dijaki in dijakinje iz te edine Ijuto-njih šol v državi, kar so v šolskem letu merske srednje šole. Nekateri dijaki in dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki so se v {olskem letu 2003/2004 izkazali na doma~ih in tujih tekmovanjih. Sedijo (z leve): Tomo Brus Hladen, Tamara Muhi~ in Tanja Dominko. Stojijo (z levej: Matej [tuhec, Klementina [afar, Matej Holc, Sebastjan [kafar, Jasmina Opec in Bo{tjan Hamler. Ustvarjaički Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pri- pisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija. Tanja Dominko je postala državna prvakinja v znanju nemščine kot drugega tujega jezika ter je hkrati prvakinja v znanju angleščine kot prvega tujega jezika, državna prvakinja iz znanja angleščine kot drugega tujega jezika je Klementina Safar, Sebastjan Škafar pa je bil v znanju nemščine kot prvega tujega jezika drugi. Na državnem tekmovanju iz zgodovine je Jasmina Opec osvojila zlato priznanje, z bronastim priznanjem pa sta se iz tekmovanja zgodovine vrnili Tamara Muhič in Martina Vrhar. Tekmovanje iz biologije je Tomo Brus Hladen končal z zlatim priznanjem, srebrna sta bila Tjaša Rajh in Miloš Vittori, bronasta pa Melanija Zupanič in Martina Lenarčič. Na državnem tekmovanju iz matematike je Boštjan Hamler prejel zlato priznanje, Matej Štuhec pa je na mednarodnem tekmovanju iz geografije v Brnu osvojil prvo mesto. Na letošnjem državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje so dijaki ljutomerske gimnazije dosegli štiri zlata priznanja, in sicer so jih prejele Neva Harc, Tanja Dominko, Ivana Novak in Anja Sraka. Z odličnimi rezultati se lahko pohvalijo tudi številni drugi dijaki ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki prav v tem šolskem letu praznuje 40 let delovanja. Miha Šoštarič Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 25. maja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanka ustvarjalčkov iz 19. številke Štajerskega tednika je: Mateja Kovačič, Grajenščak 85/a, 2250 PTUJ. Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti. KNJIŽNI DISKONT ZAl^OŽBA KAR&UTAjyri.JA veatio 24 ve/HK ze?! LUBLJAUA; BTC, HALA A NOVO MESTO: BTO NOTO MieTO NOVA QOHICA: DEKPIWOVA 12 Pobarvaj polja s pikicami! Zanimivosti Bush ne želi brati časopisov, da ne bi podlegel njihovemu vplivu Washington (STA/AFP) - Ameriški predsednik George Bush je priznal, da ne želi preveč brati časopisov in spremljati televizijskih poročil, saj se boji, da bi izgubil svoj "jasen" pogled na dogajanje in padel pod vpliv novinarskih interpretacij. "Želim imeti jasno vizijo," je dejal Bush v pogovoru z novinarjem ameriškega časnika Washington Times, Billom Sam-monom. "Posvečati pozornost napačnim mnenjem nekaterih posameznikov ali stališčem, ki enostavno niso resnični, je lahko zelo frustrirajoče," je pojasnil. "Ne spremljam večernih novic na televiziji kot tudi ne tistih dolgih oddaj brez konca, v katerih ljudje predstavljajo svoja mišljenja. Ne berem časopisnih komentarjev pa tudi ne uredniških uvodnikov," je povedal. Kot je še dejal, prebira le naslovnice nekaterih večjih dnevnikov in "preleti' članke, ki se mu zdijo posebej zanimivi. Računa namreč, da ga bosta generalni sekretar Bele hiše Andrew Card in njegova soproga Laura opozorila napomem-bnejše stvari. Tajske oblasti strašijo mlade cestne divjake s pravimi trupli Bangkok (STA/dpa) - Tajske oblasti so v okviru prizadevanj, da mlade odvrnejo od nezakonitih cestnih dirk, sprejele zelo drastične metode. Skupino 44 najstnikov, ki so jih ujeli pri nezakonitih dirkah z motorji in motornimi kolesi, so odpeljali na ogled mrtvašnice v eni od bolnišnic v Bangkoku in jim pokazali trupla žrtev prometnih nesreč. Nato so jih po poročanju lokalnega časnika Bangkok Post peljali še na ogled enega od razvpitih zaporov za mladoletnike, kjer so jim med drugim predvajali videoposnetek usmrtitve nekega prekupčevalca drog. 'Takšne dirke organizirajo, ker so mladi in jim manjka občutek, kaj je pravilno in kaj narobe," je uvedbo novih ukrepov pojasnil predstojnik tajskih oblasti za pomoč mladoletnim prestopnikom Kittipong Kitayarak. Nezakonite dirke z motorji so na Tajskem zelo priljubljene in na (predvsem nočnih) dirkah po bangkoških cestah se pogosto zbere na tisoče gledalcev. Neredko se takšna tekmovanja končajo s hudimi prometnimi nesrečami. Naomi Campbell bo rojstni dan praznovala v St. Tropezu New York (STA/AP) - Svetovno znani supermodel Naomi Campbell bo svoj 34. rojstni dan praznovala prihodnji teden skupaj z 800prijatelji v St. Tropezu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Višek tridnevnega druženja bo prihodnji četrtek z gala rdeče-belo zabavo. Na njej bodo namreč vsi gostje oblečeni v rdeče-bela oblačila. Za Naomi je rdeče-belo obleko skreiral Alexander McQueen. "Je moj prijatelj in ljubim njegove kreacije,' je povedala Naomi in ob tem pojasnila, da so zabavo pripravili njena družina in prijatelji. 'Stara sem 34 let in ponosna sem na to,' je še dodala Naomi in zatrdila, da nikoli ne laže o svojih letih. Rojstni dan Campellova sicer praznuje 22. maja. Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike ter ugodno kupite knjige založbe m OBS Medicus. AEROBIKE ÏÏMB H0S MEDICUS Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_________ NAROČILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:. Davčna številka: Telefon: _ I Datum naročila: I Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in Í AERèDIKE Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: ime in priimek: Mariija Prelog Mala vas 8,8878 Gorišnica ime in priimek Elftída Brenčič naslov: maponci 39,8857 Polenšak Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti. Ste naročnik Štojersifego tednilfo? Nameravate ta pastati? Patem lahlca kupite sledeče knjige pa izjemna ugadnih cenohl v Štajerski Lolika pa kupite vse tri knjige pa izredni ceni 4.950 SIT! medicus I N Ptuj • Novi turistični katalog Za zdaj le v slovenščini že za oktobra lani napovedani izid novega turističnega kataloga Ptuja in okolice je 13. maja letos le ugledal lu~ sveta. Njegov izdajatelj je turisti~ni grozd Ptuj. V LTO Ptuj, kjer bodo poskrbeli za njegovo razdelitev (nekateri so ga prejeli že dan po izidu, pri drugih bo te dni), pravijo, da gre za prvo celostno ponudbo turistične ponudbe Ptuja in okolice na prijaznejši način. Trenutna naklada je 12.500 izvodov v slovenskem jeziku, izdali naj bi ga {e v angle{kem, nem{kem, italijanskem in hrva{kem jeziku. Nepojmljivo je, da pri tak{ni zamudi pri izdaji prevodov {e ni, saj gre v ptujskem turizmu za veliko pomanjkanje brezpla-~nih kvalitetnih turisti~nih edicij. Če katalogu ni kaj velikega o~itati v vsebinskem pogledu, pa moti slab tisk in neposre~eno izbrane fotografije, pri ~emer se vidi, da izdajatelji bo- disi niso imeli denarja bodisi se posla niso lotili na pravi na~in, saj bi fotografije glede na zahteve, ki jih postavlja izdaja tak{nega kataloga, morali izbirati druga~e - preko nate~aja. To zahteva naposled tudi bogastvo ptujske ponudbe in vedno zahtevnej{i obiskovalci, ki imajo stroge o~i tudi za ta del ptujske ponudbe, ki je sicer brezpla~na. MG Ptuj KililiLlrn^ liM^tMg l^Sloveaija Foto: Črtomir Goznik Z velikimi mukami rojen novi turistični katalog Ptuja in okolice je izšel 13. maja. Ormož • Nov ton znanega zbora Iz dekliškega v mešani Dekliški zbor Cabaletta, kar pomeni kitica, se je v začetku leta z novimi člani zlil v Kapljico, ki bo prav tako razveseljevala svojo publiko. Cabaletta je delovala neprekinjeno od leta 1997. Mlada dekleta so s pre-mi{ljenim izborom pesmi in nastopom na {tevilnih prireditvah uspela osvojiti ormo{ko publiko. Ker pa je sedem let v mladem življenju zelo veliko, so se razmere precej spremenile. Številne pevke so postale matere in najbrž je to zbor z naj{tevil~nej{im mle~nozobim poslu{alstvom. Poleg tega so si pevke zaželele spremembe, druga~nih izzivov in pesmi. Me{ani zbor nudi veliko {ir{i repertoar in sedaj 30-~lanski zbor je z osmimi mo{kimi glasovi zares veliko pridobil. Njihov glas se je spremenil v skladu s ~asom in potrebami. Zbor v novi zasedbi se {e navaja na skupno petje, ki jim gre kar dobro iz grl, predstavili so se že na leto{nji prvomajski proslavi, na koncertu okteta, na poroki in dveh ob~nih zborih, prava preizku{nja pa je bila obmo~na revija. Letos o samostojnem koncertu {e ne razmi{ljajo, njihov cilj je, da se ~im bolje zlijejo v Kapljico. Intenzivne vaje zaradi omenjenih obveznosti za razliko od drugih zborov, ki si izbirajo morska okolja, opravijo kar doma in prepojejo ves konec tedna. Zavzeto sledijo tudi vsem razpisom in drugim možnostim, tako da kak{nih posebnih težav s financami in organizacijo nimajo, je povedala predsednica dru{tva Lenka Ke~ek. viki klemenčič ivanuša UMAG 3* apartmaji, najem app/3 ali app/4 (pristojbine v ceni) do30.572D/N ie za 11.780 GRADOVI L BAVARSKEGA 2-dnevni avtobusni izlet, odlično slovensko vodenje 5.6y2D/POL ie za 28.340 CRES, Son£kov klub 2* Kimen, izleti in animacija, brezplačno do 12 let! 19.-26.6y7D/POL Žaza34.900 ČRNA GORA, Sonfkov klub 2* Obala/Budva - na plaži, bus, veliko izletov, odlično vodenje i9.6y7D/POL 59.900 TUNIZIJA, Hammamet 3* Le Khalife, polet iz U, pristojbine doplačilo 24., 31.5/7D/POL 66.900 TURČIJA, Antalija 3* Mirador, polet iz U, ali inclusive (14D 118.600 SIT) 13.6/7D/AI 79.900 EGIPT, križarjenje 5* hoteli in ladja, notranji leti, vključeni izleti, odlično vodenje 28.5., 25.6y8D 149.900 KENIJA, Mc 4* hotel, polet z Dunaja, ali inclusive, pristojbine doplačilo 23.5713D/AI 151.600 SONČEK PTUJ.SIomikovaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/33 00915 www.sonchek.com TUl potovalni center Mešani pevski zbor Kapljica z zborovodkinjo Heleno Polič Kosi. Vurberk 2004 13. festival domače glasbe Turistično društvo Vurberk v sodelovanju z glasbeno agencijo Geržina Videoton, RTV Slovenija — regionalnim centrom Maribor, ZKP RTV Slovenija in dnevnikom Slovenske novice organizira 13. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Vurberk 2004, ki bo v soboto, 19. junija, na grajskem dvorišču na Vurberku. Letos bo na festivalu sodelovalo kar 15 ansamblov. Na festival so se zaradi nagrad na Vurberku neposredno uvrstili: Bratje iz Oplotnice, Vitezi Celjski, Zre{ka pomlad, Bobri — Grosuplje in Rubin — Novo mesto. V Podnanosu pa je bil v nedeljo, 9. maja, izbor za le-to{nji nastop. Organizatorji so izmed prijavljenih ansamblov povabili 15 skupin, ki so se predstavile s po dvema festivalskima skladbama. Strokovna žirija je za festival izbrala 10 ansamblov: Vi-gred — La{ko, Založnik — Vitanje, Jasmin — Blanca, Breži{ki flosarji, Van- drovci — Dolenjske Toplice, Kresni~-ke — Škocjan, Novi spomini — Novo mesto, Spev—Velenje, Ansambel Marjana Drofenika — Šmarje pri Jel{ah in Ansambel Andreja Bajuka — Metlika. Turisti~no dru{tvo PODNANOS je tudi letos izbor odli~no organiziralo ter hkrati pripravilo zanimiv kulturni program z doma~o pihalno godbo in veselo rajanje po predstavitvi ansamblov. Celotno prireditev je vodil Boris Kopitar in kljub groze~im nevihtnim oblakom zapel celo vrsto svojih pesmi. Fl Hilden • TD Središče ob Dravi Predstavitev nove članice EU članice TD Središče ob Dravi so na povabilo Slovenskega kulturno športnega društva iz Hildna nedavno tega v tem nemškem mestu predstavile svoj kraj in deželo. Predsednica društva Dragica Florja-nic je povedala, da so se povabila iz Hildna zelo razveselili, saj je bila to priložnost, da predstavijo svoj kraj in njegove dobrote. Povabilo je prišlo od župana Gunterja Scheida, ki je dober poznavalec Slovenije in ima veliko posluha za delovanje tamkajšnjega slovenskega društva. Osrednji uradni del se je odvijal v petek, ko so se s predstavniki lokalne oblasti in gospodarstveniki na okrogli mizi pogovarjali o razlikah in stičnih točkah ter o možnostih, ki jih nudi nova povezava v Evropi. Florjaničeva je predstavila bučno olje, ki ga proizvajajo v Središču, paleto izdelkov Droge in kleti Jeruzalem, poleg Središčanov pa so se predstavile še Celjske mesnine. V soboto pa so na stojnicah sredi mesta v narodnih nošah, ob glasbi fraj- tonarice in v spremljavi kurentov članice TD poskusile predstaviti delček slovenskega utripa. Se najbolj ga je sedem marljivih gospodinj pričaralo z dobrotami, ki so jih pripeljale s seboj. Od domačega kruha, zaseke, mesa iz tunke, pa do zanimivih, nekoliko nenavadnih jedi in peciva iz bučnega olja, ki so jih lani predstavili tudi v Sredi-{ču. Izkazalo se je, da je župan Gunter Scheid velik ljubitelj bučnega olja in je zato {e posebej užival v {tevilnih dobrotah. Marsikomu pa je bilo v{eč tudi na{e domače vino. Obisk na stojnicah je bil zelo dober, odzivi pa, glede na slastne dobrote, zelo pozitivni. Za Sredi{čane so v času obiska in predstavitve zelo pozorno skrbeli na{i zdomci, ki so jim nudili tudi streho nad glavo. vki Foto: zasebni arhiv Članice Turističnega društva Središče ob Dravi so bogato predstavile svojo deželo. Ptuj • Ocvetličenje mesta Ptuj v rožah Turistično društvo Ptuj je izkoristilo sončno soboto za izvedbo tradicionalnega ocvetličenja starega mestnega jedra, saj se je "poscana" Zofka tokrat (na srečo) izneverila. Glede na denarno su{o je med občane letos razdelilo manj cvetja kot v prej{njih letih, tudi akcije delitve letos niso pretirano razgla{evali, kljub temu so Ptujčani cvetje, s katerim so olep{a-li okna in pročelja hi{ starega mestnega jedra, pridno iskali. Predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki je cvetje delil v svojem slogu - strogo, pričakuje, da ga bodo občani med letom skrbno zalivali in gnojili, da bo mesto obdržalo urejen videz. Že nekaj časa ga krasijo tudi obe{anke, ki pa, kot kaže, nekaterim niso v{eč, saj se na verige, s katerimi so obe{ene, pridno obe{ajo, druge, predvsem na Slovenskem trgu, pa so tudi že padle pod njihovo objestnostjo. Skoda, da teh skrunilcev ni mogoče kaznovati po srednjeve{ko, na sramotilnem stebru, da bi jih podnevi videli vsi. V temi so lahko junaki, ker jih nihče ne opazi. MG Foto: Črtomir Goznil< V soboto je Turistično društvo Ptuj ocvetličilo staro mestno jedro. Foto: VKI Zniževanje stroškov že dlje časa naju z možem muči vprašanje, na kakšen način bi si znižala življenjske stroške. V zadnjem obdobju so narasli dobesedno preko glave - od predragega bencina do šolskih potrebščin. Z možem zasluživa okrog 270.000 SIT na mesec. Kakorkoli obračava zaslužen denar, nama nikakor ne uspeva ničesar prihraniti. O kakšnih vlaganjih niti ne upava razmišljati, pa čeprav bi si to zelo želela, saj kolikor zadnje časa bereva, med drugim tudi vaše članke, bo najina prihodnost očitno še kako odvisna od denarja, ki nama ga bo uspelo privarčevati. ODGOVOR: Osebni finančni uspeh je rezultat naših osebnih odločitev v preteklosti. Vsi tisti, ki so varčevali v prete-Mosti, danes žanjejo sadove. Samo za informacijo: če se je nekdo leta 1992 odločil varčevati 10.000 evrov v skladu Galileo, ima danes za okrog 160.000 evrov prihrankov. Vsi tisti, ki se boste danes odločili varčevati npr. 11.000 EUR in še 100 EUR vsak mesec naslednjih 6 let, lahko pričakujete okrog 70.000 EUR kapitala ali okrog 1.400 EUR mesečne rente, če si vzamete samo 2% na mesec. Vsi tisti pa, ki se bodo odločili varčevati "jutri" (po izkušnjah se to ne bo zgodilo nikoli), žal teh sadov ne bodo nikdar poželi. Če res želite uspeti pri varčevanju in finančnemu uspehu, si morate najprej pripraviti svoj finančni načrt. Le-ta naj vsebuje finančne cilje, kot so časovni okvir, poti ter potrebna sredstva, ki jih boste namenjali za dosego tega cilja. Finančni načrt naj vsebuje naslednje kategorije: - zaslužek, stroški; - koliko, kdaj in kje bomo varčevali na mesečni in letni ravni; - v katere investicije bomo usmerjali viške sredstev; - katere cilje želimo doseči in - kako jih bomo realizirali. Pri oceni zaslužka bodimo objektivni, prav posebej pa bodimo pozorni pri planiranju bodočih stroškov. Bolj kot bodo natančni, lažje jih bo kontrolirati! Pri pripravi finančnega načrta še upoštevajmo, da 20% od vseh prihodkov, namenjamo za varčevanje. Šele ko smo si pripravili obe finančni orodji, se lahko proces zniževanja stroškov prične. (Denarni tok je dejansko stanje porabe sredstev. Finančni načrt je planirana poraba sredstev). Priprava tega načrta je lahko zamudna, vendar se na dolgi rok izplača. Tudi spremljanje tega načrta vzame nekaj časa. Konec meseca primerjajmo oba načrta med seboj, da vidimo, kje smo prekoračili mesečne limite. In še za na konec. Ker smo ljudje potrošniško naravnani, želimo do različnih stvari priti takoj, pa čeprav jih nujno ne potrebujemo! S tem si zapravimo možnosti, da bi denar aktivno investirali. Izračunajte si znesek neupravičenih nakupov, ki ga opravite na mesec - ali je to "samo" 5.000 SIT ali pa celo 50.000 SIT in več? Če ne veste kam in na kakšen način investirati denar, lahko pokličete tudi našo svetovalno podjetje. Svetovali vam bomo, katere naložbe lahko dolgoročno prinašajo 20% in več, če ste zmerni vlagatelj, 35%, če ste dinamični vlagatelj, in 50% tistim, ki si upate več. Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321 Numerolog svetuje Šifra: Zinka Rojeni ste 13. v mesecu z naslednjo nu-merološko postavitvijo: 26 + 21 = 47. Iz numerološke analize se ne vidi samo, zakaj ~lovek ne more dobiti tistega, kar si želi (pa čeprav samo minimalno, npr. ljubezni), in tega, zakaj človek tisto, kar že ima, izgublja (zakon, ljubezen, zdravje), ampak se lepo vidi tudi to, kakšna je bila mladost. Ne moremo sicer točno ugotoviti, kaj se je v mladosti dogajalo, da se pa videti, ali je bil človek v mladosti deležen ljubezni in spoštovanja in si je tako pridobil potrebno samozavest ali bolje rečeno hrbtenico (za nadaljnje življenje) ali pa ne. Tudi iz Vaše numero-loške analize je lepo razvidno, da Vam ni bilo postlano z rožicami (ne v mladosti in ne sedaj) in da se morate za vsako stvar zelo, zelo truditi (mnogo bolj kot marsikdo drug), in še takrat je vprašanje, ali Vam bo to, kar ste si mukoma prigarali, uspelo obdržati. Numerolog to vidi iz števil, ki so v resnici preoblikovane energije, ki se pretakajo skozi človeka in nam zelo natančno povedo, kaj se s človekom dogaja. In kaj je moč videti konkretno iz Vaše numerološke analize? Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako ''Za numerologď v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu. V datumu rojstva (13) so Vam dane energije delavnosti, vztrajnosti, praktičnosti, originalnosti in — nenadnih sprememb v življenju. To je vibracija, ki človeku nekako onemogoča, da bi našel srednjo in mirno življenjsko pot. Kaže tudi na pomanjkanje samozavesti in gotovosti v samega sebe. Človek s to energijo se mora izogibati sebičnosti in pretirani trmi — saj lahko s tem uniči samega sebe. Tudi v imenu (26) imate energijo delavnosti in vztrajnosti, pa tudi težave na področju odnosov in partnerstva. To je predvsem vibracija politike, poslovnosti in financ, ne prinaša pa preveč miru, ljubezni in zadovoljstva. To je ena izmed težjih energij numerologije, ki človeku nekako onemogoča, da bi lahko izrazil tisto toplino, ki jo ima globoko v sebi, zaradi tega ima težave. V Vaši analizi se nasploh prepletajo zraven energij delavnosti predvsem energije, materialnosti, nestabilnosti ter konflikta z nasprotnim spolom. Po železnih pravilih te več kot 20.000 let stare vede energije števil 13 in 26 ne smejo biti skupaj v analizi, ker so si preveč nasprotne in prinašajo zmedo v človeka. Vi potrebujete v imenu močno energijo umirjenosti, kreativnosti in stabilnosti, predvsem pa gotovosti v samega sebe. To Vam prinaša kombinacija npr: 19 + 23 = 42 ali pa tudi 19 + 27 = 46. Šifra: "56" Rojeni ste 7. v mesecu z naslednjo numerološko predstavitvijo: 18 + 19 = 37. Tako kot vsak človek ste tudi Vi s svojim datumom rojstva (7) prinesli s seboj na svet mnogo darov, sposobnosti in talentov. Energija, ki označuje Va{ datum rojstva, je izrazita vibracija duhovnosti, ob~utljivosti (najve~ ljudi, ki me prosi za analizo, nosi prav to energijo v imenu, npr: Ana), intuicije, človekoljubja, iskrenosti, dobrote, zdraviteljstva, modrosti ter zanimanja za okultno po eni strani ter energija, ki prina{a prevare, slepila in iluzije tako glede dela kot partnerstva po drugi strani. To je izrazita ko-zmična energija, ki je v velikem nasprotju z energijo, ki jo nosite v imenu. @e na prvi pogled se vidi, da ste borec, saj je Va{a energija imena (18) energija ljudi, ki so mnogokrat na tleh, vendar se znajo vedno pobrati in iti dalje. To je energija, ki sicer deluje od primera do primera zelo različno, vendar če ni skladna z na{im datumom rojstva, zna delovati tudi precej trdo. To je vibracija direktnosti, akcije, moči in po{-tenja po eni strani ter naivnosti, vzkipljivosti in težav z nasprotnim spolom po drugi strani. V bistvu je to vibracija, ki je v nasprotju z vsemi ostalimi energijami v analizi. Kadar pride do velikega neskladja med energijami datuma rojstva (energija duhovnosti) ter energijami imena (energija materialnosti), človek ne more biti stabilen in umirjen. Posledica so napačne presoje in odločitve. Ljudje poreko, da ima človek smolo. To, ali je človek v harmoniji s samim seboj (kar mu numerolo-{ka analiza tudi zelo lepo pokaže) in posledično tudi z ostalim svetom, se najlep{e vidi tudi po tem, koliko se na napakah lahko nauči. Če opažate, da se v življenju na napakah učite in jih ne ponavljate, potem ni potrebno posegati za spremembami. Če pa se Vam dogaja, da se Vam ene in iste napake ter nezadovoljstva (na enem ali več področjih) ponavljajo, pomeni, da delujete po miselnem in čustvenem vzorcu, ki prihaja globoko iz podzavesti in se ga razumsko ne da odpraviti — da pa se ga z numerolo{ko spremembo. Precej več sonca, ljubezni in umirjenosti (samozavesti) Vam prina{a vibracija {tevila 19 ali 10 (19 je bolj{a) v imenu ter 23 v priimku. 19 Vam prina{a ustvarjalnost in kreativnost, 23 pa dobro komunikacijo in nasploh stik z ljudmi. Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68 Kondicijska priprava v športu Poskrbimo za zdravje sklepnega hrustanca Dobro ohranjen sklepni hrustanec je pomemben pokazatelj zdravja gibalnega aparata. Velikokrat se ljudje premalo zavedamo mehanizmov, ki omogo~ajo optimalno funkcijo hrustanca. Hrustanec je gladko in odporno tkivo, ki blaži obremenitve in zmanjšuje trenje v sklepu. Poleg funkcije preoblikovanja površine kosti ima še funkcijo "mazanja" — nase veže vodo in jo ob pritiskih postopno izpušča. Pomembna funkcija hrustanca je optimalno mazanje sklepa. Pri premagovanju velikih bremen za dalj časa pride do absorbcije lubricina (maziva) iz površine v notranjost hrustanca. Pri nizkih in spremenljivih obremenitvah z visokimi hitrostmi pa je pomembnejše izločanje tanke plasti maziva, ki potem omogoča boljšo separacijo (ločitev) med hrustančnima ploščicama. Posledica povečanega izločanja maziva je zmanjšano trenje v sklepu. Hrustanec je elastično tkivo, ki nima žil, limfnih kanalov ali živcev in se izredno slabo prehranjuje. Sinovialna tekočina (tekočina znotraj sklepne ovojnice) dovaja hranila za hrustanec, ki je v glavnem sestavljen iz kolagenskih vlaken, proteoglikanov, vode in hondrocitov. Kolagenska vlakna oskrbijo hrustanec s čvrstostjo in tvorijo ogrodje za ostale sestavine hrustanca. Molekule proteoglikani so zgrajene iz kombinacije proteina in sladkorja in prepredajo kolagenska vlakna ter omogočajo hrustancu, da spremeni obliko pod pritiskom. Nepoškodovani hrustanec vsebuje več kot 70% vode, ki mu omogoča učinkovito dušenje tresljajev, poleg tega voda maže in hrani hrustanec. Najpomembnejše celice v hrustancu so hondrociti, ki vzdržujejo organsko komponento hrustanca. Hondrociti so celice, ki proizvajajo nova kolagenska vlakna in proteoglikane v hrustancu. Edini izvor hranilnih snovi za hondrocite je sinovialna tekočina. Iz nje po fizikalnih zakonih postopno prehajajo hranila in presnovki v hrustanec, kjer poteka nenehniproces razgradnje in obnove. Ključ do pospešenega prehranjevanja hrustanca je gibanje, saj le pravilno obremenjevanje in razbremenjevanje sklepa poveča absorbcijo hranil iz sinovialne tekočine v hrustanec. Optimizirana in prilagojena vadba vfitnesu (ter športnem terenu) vpliva pozitivno na zdravje hrustanca. Vse pomembnejšo vlogo pri zdravljenju hrustanca imajo prehranski dodatki, npr. glukozamin, hondroitin itd. Hrustanec kot živ organ potrebuje zdravo športno vadbo za ohranjanje svoje funkcije. Robert Pal, prof. športne vzgoje Društvo kondicijskih trenerjev Ptuj Duševno zdravje Glas »r« pri malih otrocih v družini imajo starši dve hčerki, starejša je stara tri leta in pol, mlajša dve leti. Starša skrbi, ker starejša pri vseh povezavah še ne more spregovoriti glasu "r". Zanima jih, kaj stroka pravi o tem in v katerih obdobjih je potreben obisk v dispanzerju za mentalno zdravje? Staršema ni potrebno skrbeti, saj poteka razvoj govora tudi pri triletni hčerki popolnoma normalno. Glas "r" se izoblikuje ponavadi najkasneje, in to v obdobju štirih let in pol, tako da je potrebno triletno hčerko le pohvaliti, če ga pravilno izgovori, in to je vse. Nič ni narobe, če pride do zakasnitve šestih mesecev pri izgovorjavi glasu"r". Takrat imajo vsi otroci pri petih letih tudi sistematični psihološki pregled; če klinični psiholog takrat opazi ali pa starši povedo, da se še to občasno dogaja, so takoj usmerjeni k logopedinji v Dispanzerju za mentalno zdravje vJZ ZD Ptuj, ki opravi pregled in tudi z ustreznimi vajami pomaga, da pride še pravočasno do pravilne izgovorjave glasu "r". Starši so lahko le zaskrbljeni , če v obdobju po drugem letu starosti otrok še ne tvori kratkih stavkov in ne izgovarja večine glasov. Le takrat je nujna takojšnja obravnava pri logopedu. Pa še takrat, pri sistematičnem psihološkem pregledu triletnih otrok, klinični psiholog takšnega otroka takoj usmeri k logope-dinji. Pomembno za otroka je le to, da starši pridejo z njim k logopedu in da se dosledno držijo navodil in vaj, ki jih je potrebno izvrševati tudi doma! mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. Dr. Adolf Žižek Trenja in konflikti v skupini Pred nedavnim sem v [tajerski tednik napisal sestavek "Sodobno vodenje skupine", v katerem sem na kratko opisal facilitacijo kot sodoben na~in vodenja skupine. V dana{njem sestavku bom opisal, kako ravnati v primeru problemov v skupini. Facilitacija je razvojno izobraževalna metoda, ki opogumlja ljudi, da v okviru skupine izražajo svoje ideje, svoja mnenja in začnejo misliti kritično, da bi prek tega izoblikovali svoje potrebe in na{li učinkovite načine, kako zadovoljiti te potrebe. Celoten sistem vodenja skupine pri facilitaciji tvorijo naslednje komponente (glejte sliko): skupina, facilitator (človek, ki neposredno izvaja facilitacijo), kofacilitator in supervizor (nadzornik). Vloge so porazdeljene tako: facilitator na sodoben način vodi skupino, pri tem mu pomaga kofacilitator, ki je njegov kolega, oba pa nadzira supervi-zor, ki mora tudi sam biti usposobljen facilitator z znanjem, izku{njami in obilo občutka za delo z ljudmi. Problemi v skupini Včasih se vodja skupine (facilitator) ustraši že same misli, da v skupini lahko nastanejo problemi (trenja ali/in konflikti). Tega se pogosto boje tudi člani skupine. Pogosto je to vzrok, da ne začnemo problemov razreševati takoj, ko se pojavijo, ampak vodja odla- ša, dokler ni že prepozno, ker se pojavijo že ogromna nasprotja. Zavedati se moramo, da so trenja in konflikti nekaj normalnega, zlasti če v skupini vplivajo člani pristno drug na drugega ter na facilitatorja (ter na kofa-cilitatorja, ki pa ga bomo odslej izpustili iz neposredne obravnave). Težave so znak, da skupina živi in se razvija. Facilitator se mora naučiti, kako naj konstruktivno ravna v takšnih situacijah, pa se bo tega naučila tudi skupina. Trenja in konflikti v takem primeru pospešujejo rast in razvoj skupine in imajo lahko korist od tega tako člani skupine kot vodja. Le—ta mora opogumiti člane, da vsi (skupaj z njim) prevzamejo odgovornost za to, kar se je zgodilo. Čeprav mora facilitator v skupini uživati ugled, se mora do vseh članov skupine vesti kot prijatelj, dobri sosed ali kolega. V obdobju, ko imamo probleme, vzbujajo le-ti v skupini občutek nelagodja. Težave in konflikte pa moramo slej ko prej razrešiti, da skupina nato lahko doseže postavljene cilje in opravi predvidene naloge. Se nadaljuje Vodenje skupine poteka na dveh nivojih Info Glasbene novice! Divji ples, spektakularen vizualen izgled in inovativna plesna pesem so tri osnovne sestavine, ki so bile dovolj za zmago na 49. popevki Evrovizije. Izvajalka Ruslana je Ukrajini pripela zmago s pesmijo Wild Dance, ki mogo~e celo lahko postane kontinentalna uspe{nica! Največja uspešnica v svetu zabave je trenutno zgodovinski filmski spektakel Troja, v katerem glavno vlogo igra Brad Pitt. Film podira razne rekorde in je presežek tudi v glasbenem smislu, saj je glasbo zanj spisal slavni komponist James Horner. Spremljevalno pesem filma poje v glavnem JOSH GROBAN, ki je že zaznamoval letošnje leto s skladbo You Raise Me Up, ki je le delček sijajne plošče Closer. Ko si podajata roko klasična glasba in pop, nastane prav gotovo vrhunska glasba, ki vam jo na svoj strasten način predstavlja v magični pesmi REMEMBER (*****) ameriški tenor, kateremu vokalno družbo dela pevka Tanja Tzarovska. Kdor zna ta zna je osnovno reklo za JULIA IGLESIASA, ki v svojo statistiko lahko zapiše, da je posnel preko 50 albumov, da je prodal preko 100 milijonov plošč in da je spal z vsaj 2000 ženskami. Več podatkov o slavnem pevcu lahko najdete na njegovi spletni strani www.julioiglesias.com, na kateri je tudi predstavitev njegove prihajajoče plošče Divorcio. Zavajajoča latino popevka EL BACALAO (*****) vas bo dvignila in vam bo vedno znova dajala pozitiven navdih! Kanadskega mladeniča MICHAELA BUBBLA imajo mnogi za novega Franka Sinatro. Prejšnji mesec je glasbenik dobil najvišje domače glasbeno odlikovanje June za najbolj talentiranega mladega izvajalca. Njegov istoimenski album se prodaja za med in njegovo kvaliteto lahko preverite tudi vi v ne preveč zahtevni swing jazz pesmi MOONDANCE (***), katere avtorje Van Morrison. Kultni glasbenik MORRISEY je kar nekaj počival v tišini in v miru brez pritiskov založnikov posnel novo ploščo Irish Blood, English Heart. Njegova solo kariera seje začela leta 1988 s ploščo Viva Hats, medtem ko ga publika in kritiki najbolj spoštujejo po plošči The More You Ignore Me. Preprosta rock melodija s sijajnim spektrom instrumentom vam lahko v pesmi IRISH BLOOD, ENGLISH HEART (****) hitro zleze v uho, a vas lahko gane tudi malo nacionalno, vendar sila ljubeče besedilo! 12. maj 1974je bil dan d, ko je prvič zasijala švedska skupina ABBA, v kateri so bili Anni Frid Lyngstad, Bjorn Ulveaus, Benny Andersson in Agnetha Faltskog (ona ima trenutno hit If I Thought You d Ever Change Your Mind in novi album My Colouring Book). Švedska glasbena atrakcija je v ponedeljek ponovno izdala njihovo evrovizijsko umetnino WATERFOO (*****). Za vašo glasbeno zbirko vam priporočam njihov album Gold. Britanska pevka CHRISTINA MILLIAN je zaslovela s tipično ameriško črno godbo v hitih AM to PM, Get Away in When You Look At Me. Njena r&b usmeritev ostaja enaka, le da se v aktualnem komadu DIP IT LOW (***) pojavljajo tudi atraktivni orientalski vložki! Poznate svetovno uspešnico Fuck It (IDonJ ant You Back), ki jo izvaja 20. letni ameriški pevec Earmon? Prav gotovo jo poznate, saj je pesem trenutno številka ena v Veliki Britanij, Nemčiji in Avstraliji. Britanska najstnica FRANKEE je na en, dva, tri naredila žensko različico te pesmi z naslovom F.U.R.B. (***), oziroma sočne kletvice se nadaljujejo v podnaslovu Fuck You Riight Back. Dve najboljši slovenski novosti preteklega tedna sta Sava šumi —AVIA BAND & JASMINA & DARE in Dvigneš me — NUDE. David Breznik EAH - Usher & Lil Jon & LSae (I DONT WANT YDU BACK 4 SUMMER SUNSHINE - Corrs p. NDT IN LDVE - Enrique Igfesi^ B. DON'T TELL ME-Avril Lavigne / 7. TOXIC - Britney Spears B. TBY-Nelly Fortado 9. WHERE ARE WE RUNNIN? - Lenny Křavitz' ID. LAST THING ON MY MIííD- ' Ronan Keating & LeAiin Rimes Vsak^ m