PoStnlcta platena v gotovini. Lelo. Vi, St. 274. V l!u*$S!ani, v torek 5, decembra 1922. Posam. St. 1 Din. HflPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. F. SVETEK: Meda |e zmagala. Treba je bilo te povodnji, da se izkaže, katera hiša je bila dovolj trdno zidana. (Jermanove besede v Cankarjevih »Hlapcih«.) Izid ljubljanskih volitev bo presene-til vse, ki tega volilnega boja niso videli od blizu. . „ Ljubljansko ljudstvo dosedaj se m preživelo niti enega programatičnega boja. Sicer so se pred vojno lasali med seboj liberalci in klerikalci, a ta boj se m vršil za načela, kajti pri procesijah sta se g- dr. Tavčar in g. dr. Šušteršič vedno znašla v »enotni fronti«. _ _ Socialisti v Ljubljani nisrno^ kot samostojna stranka prišli dosedaj se nikdai v poštev. Kvečjemu so se trgale meščanske stranke za naše glasove pri eventualnih ožjih volitvah. Organizacije nismo imeli, zato so se pa posamezni voditelji tako'vživeli v barantanje z meščanskimi strankami, da je bilo končno že samo po sebi razumljivo, če smo služili kot rep te ali one meščanske stranke. Gotovo je bilo težko s člani, ki so imeli tako moralo, nastopiti samostojno v boj proti trem nasprotniškim skupinam, ki so izrabljale najbolj priljubljene fraze in ki so imele silno bogat volilen aparat v rokah. Kdor je videl njihove razkošno bogate letake, nebroj dobro plačanih agitatorjev, avtomobile in kočije, ki so švigale dan in noč od volilca do volilca, ta se bo zavedal kakšne požrtvovalnosti je bilo treba, da nismo popolnoma zginili v tej nemoralni povodnji. Proti njihovemu bogastvu smo postavili mi v boj svojo revščino, borna dva letaka, ki smo jih izdali, sta v pol ure zginila, kajti nasprotne stranke so imele plačane ljudi, ki niso imeli druge naloge, kakor trgati nasprotniške lepake in letake. Najhujše za nas je bilo pa to, da smo šele v zadnjem času obračunali s tistimi voditelji, ki so nas vezali enkrat k eni, enkrat k drugi stranki, in da so ti odnesli seboj ves organizacijski aparat, nam pa pustili samo dolgove, dočim smo morali mi graditi vse iznova pod najtežjimi okoliščinami. Kdor ve, kaj to pomeni, če moraš sredi najhujšega boja šele zbirati armado, ta bo tudi vedel, kakšne težkoče so s tem zvezane. Naš aparat je bil v primeri z nasprotniškim tako malenkosten, kakor puška proti težkemu topu. Na volilnem oklicu smo mi na pr. obrazložili načrt za odpravo stanovanjske bede. (Ta načrt so predlagali tudi Mariborčani). Nasprotniška agitacija je bila tako demagogična in tako silna, da so n- pr. v »Slovencu«, »Zarji« in »Delavskih novicah« proglasili, da hoče uvesti Bemot neki »trapasti davek«, po katerem bodo morali reveži plačati velike svote še za stanovanja in Ljubljančani so verjeli, ker nismo imeli na razpolago sredstev, da jih prepriča; mo, da imamo mi prav. Malo nas je ljubljanskih socialistov, a ko smo gledali, kako se vozijo v bogatih avtomobilih po Ljubljani komunisti in zarjani v bratskem objemu s klerikalci, smo imeli vsi veliko zadoščenje, — da nas je sicer malo a da smo ohranili naš rdeči prapor — čist. razlika. Dr. Perič jo — kakor vidimo —i tudi.čuti in je temu svojemu občutku dal izraza v stavku: »Bernotova klika je iz-, dajica delavskih koristi«. On pozablja, da stoji za Bernotom ne samo slovenski del SSJ. ampak celotna SSJ. ki sicer lahko molči, dokler smatra kak prepir za lokalen spor v otganizacijiskih stvareh, ki pa ne bo nikdar dovolila takega nastopanja, kakor je dr. Peričevo. Kdor je socialist in se ne strinja i delovanjem posamezne osebe v stranki ima pravico in dolžnost boriti se v okviru stranke pri dotičniku; kdor se ne strmja s kurzom vodstva v stranki, ima pravico in dolžnost boriti se kot opozicija v stranki. da zmagajo njegovi vidiki. Nikdar se nisem strinjal z našimi ta-kozvanimi separatisti, ker so boj proti neljubemu iim sodr. Bernotu in vodstvu stranke zanesli na torišče izven stranke. Ali nikdar se nisem dal o tem prepričati, da delaio vse. kar delajo, zato. ker so načelno nekaj drugega kakor ml. Sedaj to vem in storil bom vse. kar je v moji skromni moči. da se situacija razčisti. Glavni odbor stranke ima besedo in on naj govori! Mi se bomo njegovemu izreku pokorili; če ste vi okrog dr. Periča socialisti, se mu bodete tudi morali pokoriti: če ne, pa se bodo naša pota 'očila za vedno! DR. M. KORUN Izdahca delavskih koristi. Dr. Perič je na votivnem shodu »Zveze delovnega ljudstva« v soboto v »Unionu« izrekel stavek; »Bernotova klika je izdajica delavskih koristi«. Ta stavek njegovega govora me sili. da napišem tele vrstice, kajti taka izjava dr. Periča ne sme ostati brez stvarnega odgo-vora. O sodrugu Bernotu kot politiku in tainiku stranke lahko sodi vsak. kakor hoče. Tudi jaz se ž njim ne strinjam vedno. Ali tega ne pozabim nikdar, da je od strankinega zbora izvoljeni tajnik stranke in da odgovarja za vse svoie delo strankinemu načelstvu in strankinemu zboru. Tamkaj je tudi mesto, kjer ga vsak lahko pozove na odgovor, če se je kje kaj pregrešil. Ali če pregledujem vse njegove grehe, enega vendar ne morem najti med njimi: da bi se bil izneveril strankinemu programu ali pa da bi se bi! postavil s svojim delom izven organizacije stranke. Ljubljanska krajevna organizacija, kateri pripada dr. Perič, se je postavila izven pokrajinske strankine organizacije že lansko leto in pri tem je ostalo do danes. Glavni odbor SSJ v Belgradu je ta razkol nekako trpel, stoječ na stališču, da bo čas oblažil diference in da se bodo nasprotstva izravnala. Reči moram, da sem tega mnenja bil tudi jaz. Sicer mi marsikaj ni bilo všeč, kar je ta ljubljanska organizacija napravila in celo mi ni ugajala »Zveza delovnega ljudstva«, v katero je ta organizacija šla vendar sem pa bil mnenja, da bodo dr. Peričevi prijatelji uvideli svoje nepravilno ravnanje in pomagali sami iskati pot nazai. Zadnji dnevi pred volitvami pa so me prepričali o tem, da sem se motil. Oglas »Zveze delovnega ljudstva« ima v sebi stavke ki so v diametralnem na-sprotstvu s sklepi in delom naše SSJ: to kaže. da obstoji med nami tudi načelna Opombra ured.: Pozdravljamo to moško besedo sodr. dr. Koruna. Oprosti naj nam pa. če pripomnimo, da njegovega končnega izvajanja ne razumemo. Tudi mi bi radi. da bi bila stranka velika, toda nikakor ne maramo, da bi bila gnila, zato bomo i_ iz uredništva i iz tajništva strogo pazili, da ostane gniloba izven stranke. Tudi če bi se Kocmur jeva organizacija z županom vred talcoi jutri začela pokoravati strankinemu pravilniku, ne more biti sprejeta v stranko kot orga-nizaciia prav tako. kakor ne morejo biti sprejete niti komunistične, niti narodno socialne, niti krščansko socialne organizacije. Posamezniki bodo morali vstopiti, za nikogar ne bo veljala izjema, pravilnik velja za vse enako. Ce bi pa kongres kot naivišja instanca drugače sklenil, bo sklenil kvečjemu odpustiti kai tistim delavcem. ki so zaradi bede zaostali s prispevkom. nikdar na ne tistim, ki so dve leti odtegovali stranki svoje prispevke zato. da so io potem z njimi pobijali. (»Zarja«, volitve, poslanci itd.). Na tem kongresu namreč ne bo nikakih delegatov »iz milosti« vsa Slovenija že zdaj ve. katere organizacije bodo imele tam polno glasovalno pravico — bile so v tisku objavljene. — Sicer pa mislimo, da je tudi sodr. dr. Korun tega mnenia in da je napisal ta konec le zato. da izgleda klofuta bolj mehko. Izid pri ljubljanskih občinskih volitvah. 1. 2. 3. 4. Dr. Vidmar, šahist Slavenska banka. (Praprotnik - Žerjav). Kmetiški fond. r Uradniška pragmatika itd. itd. itd. Dr. Perič, advokat. Zadružna gospodarska banka. Pollakovo človekoljubje! Razne nagrade in žegnani zvonovi. Vitezi rdečega križa na Zaloški cesti. Zveza gnilih kompromisov. Jože Ogrin, mizarski pomočnik. Stranka ročnega in duševnega delavstva ter upokojencev. Išči resnico — spoštuj svoj razum! Dr. Ravnihar, advokat. Jadranska banka. 40 letno magistratovanje z bankrotom! Velekapitalist Knez in narodno * socialistični* program. Bratstvo lačnih in sitih I Volkovi pastirji ovce . 95% 4°/o 1% 1731 73 18 100°/* — 1822 Volkovi .... 10% = 395 pastirji . . . . 25°/o = 988 ovce (pobožne) . 65% = 2569 100% = 3952 Svobodni ljudje socialisti 1OO0/o _ 295 Volkovi . . . 70% pastirji . . . 10 "/o ovce (narodne) 20°, o 2042 291 584 100% 2917 Tak ie Izid. Predvsem* je treba ugotoviti splošno zadovoljnost, da so bili »demokratje« po zasluženju tepeni na vseh poljih; posebno v Belgradu se bo to občutilo- Žal pa, da so bili tepeni samo negativno . . . Zmagala sta dva. Prvič je zmagal socializem, kajti vse stranke, še celo izraziti kapitalisti pri JDS so agitirali s socialističnim programom. Drugč je pa zmagala ljudska neumnost, ki je dovolila, da natakne demagogija volilcem vrečo na glavo, vrečo, tako gosto vrečo, da se sploh nič ne vidi skozi. Kdor namreč upa, da bodo klerikalci izvajali kak »socialni program«, ta se zelo moti. Kajti vsako pošteno socialno delo odpira ljudstvu oči, tega si pa klerikalci ne žele. Včasih — po drugod po svetu vsaj —1 je veljalo za dobro znamenje, če so dobili socialisti toliko glasov pri volitvah, kolikor so imeli organiziranih članov. V Ljubljani smo lih dobili trikrat toliko. Odkod ta razlika? Delavstvo je radi prevrata In njegovih posledic začelo omalovaževati organizacije, posebno ker organizacija tudi precei velja, denarja pa nima nihče odveč. Časopis je pa plačalo, ker je bolj vidno, če preneha hoditi v hišo dnevnik, kakor oa če v- izkaznici manjka potrdila za tekoči mesec. Prvo boli. drugo pa nič. Tisti pa, ki so imeli časopis, so nas volili vsi — dobili smo baš toliko glasov, kolikor imamo naročnikov »Napreja« (namesto tistih naročnikov, ki niso volilci. štejemo podnaročnike. ki so čitali »Naprej« iz druge roke). Samo ti se niso dali omajati od demagogije, kakršno so vršili nasprotniki s svojim zlatim bičem: Smodejev krojač Kvas. kocmurjevska gospa Rakovčeva s svojo »moralo«. Ign. Mihevc, stanovanjski davek itd. itd. o vseh teh in takih slučajih večina ljubljanskih volilcev sploh nima niti pojma ali pa veruje tisto, kar ji je natvezil »Slovenec« in njegovi trije repovi: »Zarja« »Avtonomist« in »Delavske Novice«. Zatov našem prero- kovanju: »Toliko glasov naših, kolikor pametnih volilcev v Ljubljani«, ni treba nič drugega popraviti le to, da bi vendar v Ljubljani bilo pametnih lahko več nego 295 volilcev. pa so zapravili svojo pamet, ker so preleni! To velja tudi za nekatere delavske zaupnike, ki so mislili da je časopis dovolj, za osebno agitacijo pa »niso imeli časa«. Posebno za »slogaše« velja to! Kako že pravi Cankar v »Hlapcih«? »Vsa vas je pijana laškega vina — posebno pa ženske«. Laško vino pomeni pe-tiiot ki je poceni, da si ga delavno ljudstvo »lahko« privošči... — Baš ko smo zvedeli za izid volitev, je prišel kovinar: »Moram doplačati prispevke...« Šele poraz ga ie Douči'1. da zmaga ne pride »od zgoraj«! — Sloga je lepa reč — toda nikdar ne sme pomeniti sedeža na dveh stolih. kakor n. pr. pri naših konzumarjih: za naš sklad 20 Din. za »Zarjinega« pa 50 Din. Še ne bo konec čiščenja! Vsak se bo moral vsesti na en sam stol! Politične vesti. + V Zagrebu se bo vršil 10. decembra kongres Udruženja jugoslovanskih oblikujočih umetnikov. Ob tej priliki je dovolilo prometno ministrstvo vsem udeležencem 50% popust na železnicah. + Jugofašistovsko glasilo »Pokret« poroča, da so se obnašali »temni elementi na dan državnega praznika zelo izzivalno«. Tako n. pr. da niso hoteli v Novem Sadu izvesiti zastav Madžari in Nemci. To da je tako razkačilo orjunce, da so vrgli v uredništvo madžarskega lista »Delbacska« bombo in uredništvo razrušili. Tudi v Petrovaradinu niso hoteli prebivalci izobesiti zastav, toda orjunci so prebivalstvu pokazali kai da so. Prihrumelo jih je okoli 300 ter so trg popolnoma demolirali. List pristavlja, da »raste duh novosadskih Srbov in Hrvatov«. + V Belgradu se je vršila 2. t. m. seja radikalnega kluba, na kateri so razpravljali o političnem položaju. Hrvaški blok meni namreč končnoveljavno priti v Belgrad ter strmoglaviti vlado. Klub je sklenil soglasno odkloniti vsaka pogajanja s strankami, ki zahtevajo revizijo /istave. -f- Narodno - socialistična stranka je v Belgradu izdala proglas na srbske delavce. nai stopajo v niene vrste. Proglas pa ni še naletel na odziv. Stranka se najbolj tru^i da bi prevzela nezadovoljne elemente vladnih strank. Nastopa že kot rešiteljica režima. (?!) + Nova grška vlada je postavila pred vojno sodišče princa Andreja in še več generalov. Vse zavezniške oblasti so sklenile upotreblti vse svoie sile. da princa ne bodo ustrelili. Še celo francoska vlada je vsa iz sebe, sedaj, ko gre za princa, medtem ko ni hotela preje niti z mezincem ganiti. + V Magnes:ft v Mali Aziji so poiskali kemalisti izmed grških vojnih ujetnikov one. ki so bili rojeni v Mali Aziji. Vse te okoli 800 po številu, so ustrelili, ostale pa izpustili, plemensko sovraštvo ie doseglo svoi vrhunec. + V Italijanskem parlamentu je izjavil Mussolini, da je zakrivila umor grških ministrov francoska vlada, ki se ni hotela pridružiti zaveznikom. Mussolini je odredil. da ne priznava italijanska vlada nove grške vlade. + Nemške oblasti so v Miinchnu aretirale zloglasnega kapitana Ehrhardta, ki se ie udeležil Kappovega puča v Miinchnu ter bil ustanovitelj reakcionarne »C« organizacije. + V obrenskih pokrajinah vlada veliko ogorčenie proti Francozom, ki nameravajo deželo proglasiti za svojo. V vseh mestih se vrše demonstracije, ori katerih Nemci naglašajo. da so minili časi. ko se ie moglo odločevati o narodih brez njih in preko njihove glave + V Kijevu se je pričela obravnava proti 760 osebam, ki so obtožene zarote proti sovjetskim oblastim. Obtožence bodo najbrže na smrt obsodili. + Iz Moskve poročajo, da so pred dnevi sprejeli odredbo o sklicanju desetega rednega zborovanja sovjetov na 20. januarja. Program zborovanja je: 1. poročilo vseruskega osrednjega izvršilnega odbora in sovjeta narodnih komisarjev; 2. informacijsko poročilo o mednarodnem položaju; 3. referat o položaju industrije; 4. referat narodnega komisariata za poljedelstvo; 5. poročilo narodnega komisariata prosvete; 6. poročilo narodnega komisariata financ; 7. vprašanja sovjetske administracije; 8. volitve vseruskega osrednjega izvršilnega odbora. + V Bruslju se bo vršila v najkrajšem času konferenca zaveznikov o vojni odškodnini. Francoska vlada je sklenila za slučaj če je ne bi zadovoljila konferenca. prevzeti Porenje definitivno pod svojo oblast ter nadomestiti nemške uradnike s francoskimi. Francozi bi v tem slučaju zasedli tudi Essen in Bochum, da bi bila Francija popolnoma preskrbljena s premogom. 4- Anglija je koncentrirala vse svoje vojne ladje pred atenskim pristaniščem v znak protesta proti usmrčenju bivših grških ministrov. + V angleškem parlamentu je 2. t. m. zahteval poslanec delavske stranke Cly-nes. nai Anglija takoj odpokliče svoje če-i 'fe !z rensSe^ra ozemlja. V Nemčiji !e se