r planine - Vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah 1 5estavil Fr, Kocbek Izdala Savinska podružnica „Slov. plan, društva" Vse pravice pridržane V Ljubljani 1904 Založil n. Cvenkel v Št. Petru v Savinski dolini Tîsl i ure). Rdeča znamenja. 2. Črez Sv. Katarino do Sláparja; tu proti severovzhodu do kmeta Rékarja t ure, dalje 1 uro na planino Dol (1448 m). Od tam južno na Jávornik (1718 m), potem po stezi ob grebenu 2^ 2 ure na Bášeljsko sedlo (dalje kakor zgoraj). Ta pot je najdaljši. c) Z Jezerskega: po državni cesti južno na Spodnje Jézersko in dalje do gostilne „pri Kanoiiirju" (i 2 ure); tu na desno (zahodno) po Podstoržičevi dolini ob potoku, potem južno navkreber k pastirskim kočam pod Storži-čem in 2-^ 4 ure na Bášeljsko sedlo (dalje kakor zgoraj). Za odhod s Storžiča je zanimiv pot od Bášeljskega sedla proti vzhodu po grebenih do Zaplate, ki se zni-35 zuje proti Kokrski dolini, in zopet nazaj v Preddvor. Rdeča znamenja. Ker je Storžič razmerno enostavno in zelo pregledno gorovje, se da priti nanj tudi brez posebnega pota. Na severni strani ima pač strmine, a ne prepadov. Zato lahko uporabljaš ovčje steze, n. pr. iz Terstenika ali naravnost kvišku od Sv. Lovrenca (nad Bašljem), vendar so taki poti zelo utrudljivi in zaradi dolge trave za neizurjenca tudi nevarni. 2.f Stégovnik (1694 m) je podolgasta skalnata grmada v grebenu, ki se vleče ob koroško-kranjski meji od kranjskeg;a Storžiča v severni smeri. Vzhodna stena je navpična in popolnoma nepristopna, zahodna stena je tudi le komaj pristopna. Poti nezaznamenovani. Dohoda: a) S Spodnjega Jézerskega proti zahodu na Močnikovo sedlo (1319 m), okrog Ruša (1616 m) do plota na sedlo Fenco (2 uri), ob plotu na levo skozi gozd, dokler plot ne preneha; potem je kmalu skala. Le nekaj metrov visok skalnat stožec spaja vzhodno in zahodno strmo steno. Po 3 m dolgi in 2 m široki polici na Bistriški strani naprej in kmalu je piramida (i 2 ure). Na vrhu je kamenje in prithkasto drevje. b) Iz Medvódja proti jugovzhodu po odrastkih Stégovnika naravnost na vrh. V bližini strme stene je podzemeljska jama. — Odhod s Stégovnika je lahko ta: Po grebenu nekaj časa proti jugu, po zahodnih. Krasu podobnih odrastkih navzdol tja pod zahodno skalnato steno, po travi do jame; dalje navzgor kake i 4 ure okoli Stégovnika proti vzhodu na sedlo, brez pota navzdol k Sabákovcu, potem na Dolarja (Tullerhube) in v Podlog ter na Jézersko (2^ i ure). S.f Kónjščica (1600 m) je do vrha zarasla z gozdom, na vrhu ima pa pašnik. Dohod: Iz Tržiča na Sv. Katarino v gorsko vasico Lom ^/i ure, dalje po kolovozu in stezi na vrh 3 ure. Razgled omejen. 4.f Prístovnikov Stóržič (1762 m). Pot je zazna-menovan do vrha, vendar je pod vrhom paziti na znamenja, ki se v visoki travi včasi malo vidijo. Po kame-nitem potu pridemo pod vrh, potem po znamenjih najprej naravnost navzgor; blizu levega pobočja više se loči pot med ruševjem na levo, potem na greben ter po grebenu do triangulacijskega znamenja na vrhu. 5.f Vérnikov Grintavac (1658 m) ima zelo strma pobočja, ki so na jugu porasla z dolgo travo, na severu pa kaže skalnata rebra z drevjem in žlebovi. Lep pogled na osrednje Savinske planine, Karavanke in Julijske Alpe. Dohoda a) Pot drži od župnišča do Gradišnikove kmetije 1/2 ure, dalje ^ 1 ure mimo Murnovih poslopij, potem skozi gozd na Murnov travnik (5 min., niže studenec), dalje ob plotu, zatem navkreber, začetkoma skozi jelovino, pozneje po bukovju v ovinkih in po strmem, travnatem pobočju navkreber; 1 2 ure do roba, kjer kažejo table v Kazino in na Roblekovo planino. Po ozkem robu, deloma nekaj niže, med ruševjem, po skalnatih stopnicah, dvakrat skozi gozdiček na zadnjo kopo in dalje do piramide 20 min. Rdeča znamenja. (Od Gradišnika nad hišo kolovoz v „travnik", skozi jelšje črez Murnovo peč in polagoma skozi gozd navkreber na Murnov travnik. Modra znamenja.) b) Na potu proti Roblekovi planini od župnišča skozi gozd, ponekod strmo, ^ i ure. Za pastirskima kočama zunaj gozda na levo po kolovozu do Murijeve pastirske koče (1 uro), odtod na desno po kolovozu navkreber do gozda, po gozdu ob levem bregu potočka na planino na sedlu severovziiodno od Vernikovega Grintavca 2 ure), dalje kakor zgoraj. Rdeča znamenja. ® z Jezerskega. 2. GRINTAVCEV ODDELEK-A. GLAVNO POGORJE. 6. Kočna (2541 m) je znamenita, razsežna gora v zahodni skupim Grintavcev. Hoja nanjo je od severne strani precej težavnejša nego od južne. Dohodi: a) S konca Suhodolnikovega grabna se hodi od trate pod „Planinsko pečjo" po kadunji, ki se odtod dviguje med stenami Kočne in Grintavca naravnost kvišku. Pot je jako strm in slab ter dovede najprej na stopico Spodnji Dolec, še bolj strmo se vzpenja odtod do Srednjega Doka, kjer se med obojestranskima stenama razprostira prav prijazna in precej razsežna zelena trata ; tukaj je tudi studenec. Daljni pot je manj strm in vodi po skalnatem in travnatem svetu navkreber • na Zgornji Dolec. Odtod na levo (severozahodno) čreZ' prod navkreber in potem povprek proti skalnatemu zobu ali stolpiču, ki moli iz masiva Kočne. Od desne (severne) strani greš na ta zob, potem se splaziš strmo črez stopnice in po žlebu, kjer se rado kamenje proži, potem stopaš popolnoma zložno po širokem, malo napetem hrbtu zahodno navzgor na širok greben. Tu se pot obrne na desno ter privede po kratki, malo nerodni škrbini na najvišji vrhunec. Hoje 3 do 3V2 ure. b) Od Frischaufove koče olcoli 5 minut vzhodno proti Kokrskemu sedlu, potem na levo, po nadela-nem potu in travnatem svetu (vedno severno) pod stene v podnožju Grintavca (nad Spodnjim Dolcem) ; dalje po malo napetem in zopet padajočem svetu še vedno pod Grintavčevimi stenami, tampatam navzgor do Srednjega Dolca. Pot vodi v tem, ko pride do sten, na več krajiti nad prepadi, a le na enem kraju je treba biti zelo pozornemu; dalje kakor zgoraj pri a). — 3 do 2 ure hoje. c) Od Zoisove koče po starem Grintavčevem potu (IV2 ure), potem 1 uro pred Grintavčevim vrhom proti severozahodu po žlebu navzdol na Srednji Dolec; dalje kakor zgoraj pri b). — 3 do 3V2 ure hoje. d) Od Češke koče v Gornje Ravni ter po Krémžarjevem potu SVa ure do Dolskega sedla ali škrbine (glej popis 7, a, 2). Nekako na sredi se prekorači rob škrbine in nato po strmini navzdol do mela nad Zgornjim Dolcem. Rdeča znamenja na skalah ob potu. Kmalu se pride na mel ter hodi precej povprek na drugo stran mela pod severne stene vzhodnega vrha Kočne in strmo kvišku 1 2 ure (zapadna smer), potem na levo po skalah proti vzhodnemu vrhu Kočne (južna smer), nato po strmem žlebu kvišku do grebena vzhodnega vrha. Ob vrhu zavije pot od južne smeri v zahodno stran in po skalnati terasi do samotnega, iznad grebena se dvigajočega stožca, ki je najvišji vrh (4 do 4i 2 ure hoje). Od mela kvišku glej tudi 6, a. Z vrha Kočne prideš na Grintavec v 2V2 ure. Vrneš se po potu na Dolško sedlo ali škrbino nazaj, stopaš nekaj časa po vrhu škrbine (proti vzhodu) in se spustiš onostran kotla Zgornjega Dolca na veliki mel pod Grintavcem, a paziti je v melu, da ne prideš pregloboko proti Zgornjemu Doku; dalje kvišku po severozapadnih Grintavčevih stenah kakor pri št. 7., a, 2. 7. Grintavec (2559 m) je najvišja gora v Savin-skih planinah in je zelo lepa kamenita piramida, ki ima proti severu navpične stene. Dohod od jugovzliodne stran je lahek, z Jézerstcega deloma težaven. Dohodi : a) Od Češke koče vodita dva pota: 1. Frischaufov pot. Izpred koče na desno navkreber strmo v ovinkih i 2 ure na Gornje Ravn i (1842 m). Na desno studenec. Od tam začetkoma po ovinkih črez pro-dišče do snežišča in do skalnih sten na levi (jugovzhodno). Iz plitve kadunje na desno nekoliko zložno navzgor, potem na levo črez drugo snežišče, nato kratko plezaaje po skalnih pragih na greben proti jugu, dalje po grebenu na Mlinarsko sedlo blizu Dolgega hrbta (2479 m). Pot zaznamenovan in zavarovan z žicami; 2^ 2 do 3 ure. Odtod najprej na desno po robu Malega Grintavca'-. Hoditi je vedno blizu roba ali večinoma po robu, potem nekoliko metrov po njegovih rezeh, zatem na desno pobočje in navzdol (žica) na sedlo. Kmalu za sedlom se pride na pot Nem. plan. društva, ki vodi črez Pode, in se hodi po severni strani piramide Grintavčeve (v glavi se ti ne sme vrteti), začetkoma vodoravno, potem v ovinkih na vrh (1 uro od Mlinarskega sedla). Ta pot do Mli-narskega sedla je velezanimiv, ker vodi ob visokih stenah in ima jako širok razgled proti severu. Komur se v glavi ne vrti, ni nevaren. Dobrim hribolazcem je ta pot od Češke koče najbolj priporočati. Vkup 2 do 4 ure hoje. Rdeča znamenja. === Mali Grintavec je oster, jako strm iznad Mlinarskega sedla se dvigajoč greben na severovzhodni strani Grintavca ; o tem je tukaj govor. Mali Grintavec pa pravimo tudi vršiču na južni strani Grintavca, ki je tako zaznamenovan tudi na specijalnih kartah (2359 m; glej spodaj pod b). 2. Preko Dolskega sedla ali škrbine vodi težavni Krémžarjev pot, pripraven le za dobro izurjene hri-bolazce. Od Češke koče vodi skupni pot pod a, 1. na Gornje Ravni. Pred snežiščem kreni na desno, po snežišču naravnost proti zahodu do skal, ki se vzdigujejo kvišku do grebena, držećega od Kočne proti severu. Ob snežišču po rebru proti jugozahodu kvišku se pride v precejšnji višini zopet na strmo, dolgo snežišče, ki se prekorači proti jugozahodu (cepin potreben !). Dalje po snegu vzporedno s stenami do strmega žleba, s snega kvišku v stene (zahodna smer) in ob žlebu zelo strmo navzgor, potem na hrbet severnega podaljška Kočne; odtod po hrbtu navzgor (v južni smeri), pod vrhom hrbta na levo in vedno po stenah nad Gornjimi Ravnimi in pod severnim podaljškom Kočne bolj polagoma navzgor. Ta del pota se vije po skalah, le majhno snežišče je prekoračiti v bližini Dolškega sedla. Za snežiščem se je obrniti pod severni vrh Kočne. Od žleba pod tem vrhom zopet na levo (naravnost proti vzhodu) po ogromnih skalah na Dolsko sedlo ali škrbino. Z Dolškega sedla se stopa proti vzhodu po vrhu roba, potem brž navzdol po steni na strani proti Grintavcu na ono stran kotla Zgornjega Dolca na véliki mel, ki drži proti Grintavcu ter je v začetku poletja pokrit s snegom, proti koncu s peskom. Proti vzhodu se drži pot bolj Grintavčevih sten, najprej po pesku ali snegu, potem po razmetanem pečevju strmo navzgor nad veliko škrbino, ki zija med severozapadnim rebrom Grintavca in Dolškim sedlom. Nad to škrbino greš prav nad prepadom ob stenah Grintavca po ozki polici okolo roba na severno pobočje (opasno mesto črez predor na koroški strani). Po severnem pobočju hodiš polagoma 41 navzgor mimo studenca, kjer. se združuje pot z Mlinar-skega sedla pod a). V i i ure dojdeš po melovitem svetu na vrh Grintavca. Pot z Dolškega sedla na Grintavec se imenuje Spreraova. 4 do 4^2 ure hoje. b) Od Zoisove koče vodijo trije poti: 1. Stari, najlažji pot pelje navkreber od Kokrskega sedla nekoliko proti Malim Vratcem, potem pa zahodno povprečno ^ 2 ure v kadunjo in na levo v podnožje Grintavca. — Od bivše Frischaufove koče gre pot po jarku proti Ko-krskemu sedlu V4 ure navkreber v višjo kadunjo, tod na levo najprej po ozkem žlebu, potem po trati mimo skalnatih sten do podnožja Grintavca (l^ i ure). Nadaljni skupni pot po travnati polici zahodno po južni strani navzgor, pozneje naravnost navkreber v prodišče in v 1 uri na široko ostrino ob Malem Grintavcu (2359 m), črez katero se lahko pride v ^^ 2 ure na vrh. 3 ure hoje; rdeča znamenja. 2. Novi, razglednejši in nič bolj težaven je pot od Zoisove koče. V ure do Malih Vratec (kakor 1), potem po grebenu Dolge stene Grintavčeve po mnogih zelenicah proti Grintavcu. Medpotoma vedno lep razgled. Po zahodnem pobočju, vedno se na levo držeč, prideš naposled v zgornji konec velike, navzdol vodeče prodnate kadunje. Zapustivši greben, greš po kadunji povprek na malo zelenico pod prepadi južnega grebena ; tod deloma črez travnate police, potem z lahkim plezanjem na južni greben zadi nad Malim Grintavcem (2359 m) na stari pot. Odtod še 20 min. na vrh. Skupaj 2^ 2 ure hoda od Zoisove koče. 3. Črez Pode je tretji in najdaljši pot (glej tudi 10, b). Od Zoisove koče greš zopet navkreber do Malih Vratec, tukaj skoz in po rdeče zaznamenovanem potu na Pode do Starih Légarjev (1 uro). Odtod 3 4 ure do križpota na planoto za Dolgo steno Grintavčevo, kjer se cepi pot na desno na Skuto (nanjo 2 ure) in na levo na Grintavec (nanj 2 uri). Ta pot vodi okolo i 2 ure po peščenem kotlu med Velikim in Malim Grintavcem (glej gori 7, a), pozneje po precej opasnem skalnatem vzhodnem Grintavčevem rebru navkreber, odkoder se vidijo zlasti veličastne navpične stene Malega Grintavca. Pod vrhom Grintavca (^ i ure) se ta pot združi s potom, ki vodi z Mlinarskega sedla po Malem Grintavcu. 3i 2 do 4 ure. Rdeča znamenja. Crez Pode se pa lahko gre tudi zložneje na Mlinarsko sedlo in odtod na vrh kakor gori pri a). c) Od koče na Okrešlju vodi pot skozi Turski žleb, potem pod Skuto črez Sleme (kjer so gladke plošče) ali pod Sleménom na Pode do Légarjev; dalje kakor b, 3. (Glej prehod od Okrešlja na Kokrsko sedlo.) 5 do 6 ur hoje. d) Od koče na Kamniškem sedlu pelje pot po severnem pobočju Brane v Kotliče in po južnem pobočju Turske gore do pota iz Turškega žleba (naprej glej prehod od Okrešlja na Kokrslco sedlo). 5 ur hoje. Glej tudi 12, a, 2 in 12, b. Razgled z Grintavca je krasen in razsežen, skoraj enak razgledu s Skute. Primeri panoramo Alfreda Zoffa (Frischauf-Sannthaler Alpen). 8.t Dolgi hrbet (2479 m, Langkofel po Frischaufu) je strma, zidu podobna skalnata zgradba v slemenu med Grintavcem in Skuto. Dohoda: a) Od Mlinarskega sedla vzhodno po znamenjih (namesto črez snežišče) k zahodnemu po- bočju 10 min. in potem vedno po nadelanem potu nekoliko strmo 1 2 ure do vrha. Po grebenu vodi pot proti vzhodu ob veličastni strmini navzdol i i ure na sedlo pred Štruco. b) Od Mlinarskega sedla 10 min. do pota na Skuto, dalje po rdečih znamenjih vzhodno po gramozu na južnem pobočju Dolgega hrbta, potem strmo kvišku na^stene (severna smer) po ovmkih na visoko sedlo med Štruco in Dolgim hrbtom (25 min). Pot ni težaven. 9.t Štruca (2464 m) je okroglast vrh, proti jugu z navpičnimi stenami, po katerih se vidi mnogo gladko navpik izdolbenih žlebičev, ki sta jih napravili ^snežnica in iednica. Od sedla med Dolgim hrbtom in Štruco se pride vzhodno po označenem potu proti Skuti. Pred prirodnim skalnatim vodnjakom z dobro^vodo kreni na desno (južno) in prideš v 20 min. na vrh Štruce. 10. Skuta (2530 m) je za Grintavcem in Kočno najvišja in slovi kot najlepši vrh Savinskih planin. Razgled nekako takšen kakor z Grintavca, a bližnja okolica je ve-ličastnejša in pogled v doline krasnejši nego z Grintavca. Dohodi; a) Od Češke koče 2V3 ure do Mlinarskega sedla, pod Dolgim hrbtom (kakor 8, b) ^A ure do sedla pri Štruci, potem vzhodno naprej po severnem pobočju Štruce (Štruca ostane desno) do vodnjaka; dalje vzhodno (izogneš se težavnemu mestu na severni strani) na gorenji rob kadunje med Skuto in Štruco. Ta kadunja je navadno polna snega. Dalje po grebenu do znožja Skute in po skalnatih kladah in stopnicah na vrh 1/2 ure. Od Češke koče je hoje S^/i ure. Rdeča znamenja. b) Od Zoisove koče proti severu ter v ovinkih po travnatem pašniku in potu, vodečem na Grintavec, dalje jugovzhodno i/i ure do Malih Vratec (tu 15 korakov prehoda med gladkimi skalami). Na drugi strani strmo pobočje, imenovano Júrjevec, ki visi proti koncu Bistriške doline. Odtod dalje povprek po ozkem potu najprej navzdol, potem strmo navkreber in po velikih ploščah, zatem po skalnatem potu ^/i ure v spodnjo kadu-njo (pod Podi). Dober pot pelje na „Pode", to je ledniški svet z velikimi kladami, kotli, cedili, lijastimi žreli in kadunjami. V2 ure nad Starimi Legarji na majhni ravnici je razpotje: od vzhoda (desno) drži pot črez Male in Velike Pode od Turškega žleba, na levo vodi pot na Grin-tavec, naravnost naprej pa na Mlinarsko sedlo. Nekaj minut po potu na Mlinarsko sedlo zaviješ na desno pod Dolgi hrbet in Skuto; daljni pot kakor a). Hoje je S^/s do 4 ure. Rdeča znamenja. c) Od Okrešlja skozi Turski žleb (glej 12, a) 13 i ure na Male Pode, potem po modro-rdeče zazna-menovanem potu ^ji ure do razpotja (Rinka) in še ^/i ure do drugega razpotja; tu na desno naravnost proti Skuti do znožja 20 min. Potem zelo strmo po jugovzhodnem pobočju ostrega grebena, ki se spodaj končava v Sleménu, do zgornje Streže (1 uro), nekoliko pod grebenom navzgor skozi preduh in dalje po vijugastem potu v skali s/4 ure na vrh. Ta pot je eden najzanimivejših, je težaven, toda nenevaren. 4 do 41/2 ure hoje. Stari pot je vodil od Turškega žleba pod Skuto in nekako sredi nje južnega grebena skozi Sleme na Pode in do Starih Légarjev, 1/2 ure nad Legarji kakor pri b). d) Od izvira Bistrice (turistovske koče pri Ur-šiču) 1 uro po potu na Kokrsko sedlo do drvarske koče pod „Trato" (Vi ure nad Žagano pečjo), potem od tega pota naravnost severno proti „Trati" (1 uro) ter II/2 ure do Hleva (Škred). Hlev je skalnata zijalka, kamor se zate- kajo zlasti po zimi divji kozli. V njej je prostora za več nego 60 kozlov. Do studenca pod Skuto na Malih Podéh je še debele i 2 ure, na vrh Skute pa 21/2 ure. Pot se radi lovskih ozirov ne sme zaznamenovati. 11. Rinka (Kranjska =Mitterspitz 2460 m, Štajerska 2276 m, Križ 2441 m). Kranjska Rinka je širok skalnat vrh, Štajerska pa široka planota, ki kaže proti Okrešlju le oster, nekoliko upognjen lep vrh. Križ je oster skalnat vrh, kjer je trojna deželna meja: štajerska-kranjska-koroška; pod njim je brezimenska ploščnata skalnata kopa (2434 m). Križ je vozlišče glavnega grebena, ki napravlja oster ovinek, severnega odrasleka z Mrzlo goro in severozahodnega z Babo. Dohoda: a) Od Okrešlja skozi Turski žleb (glej 12, a) l^/i ure na gorsko planoto Male Pode, dalje 15 min. po rdeče-modro zaznamenovanem potu do razpotja (na Skuto); tu na desno polagoma po zelenicah navkreber na planoto Štajerske Rinke (20 min,), dalje pred Križem povprek po kamenasti kadunji na levo (jugozahodno) in po strminah netežavno ure na vrh. — Iz omenjene kadunje zahodno težavneje na rogljati Križ, odkoder lahko stopiš na neimenovani vrh (2434 m), b) Od Jezerskega sedla pri Savinskem sedlu po zahodnem pobočju grebena, ki se veže z Rinko (oziroma Križem), 1 2 ure na skalnato polico, po njej (zelo izpostavljeno) li ure povprek v strm žleb, po levi strani žleba strmo in težavno navkreber 3 i ure na rob nad prepadom, tu na levo po kozji stezi okoli kadunje, potem na desno in nad kadunjo po ploščah 1 2 na greben, po njem v poševnem žlebu 1 i ure na neimenovani vrh in kmalu na vrh Križa. Ta pot je zelo težaven, nevaren in ni zaznamenovan. 12.t Turska gora (2246 m) je dolgo raztegnjeni, proti jugozahodu nagnjena, proti severovzhodu strma in nedostopna. Na vrhu je malo prostora, razgled zelo lep. Dohoda: a) Z Okrešlja vodita dva pota: 1. Na Turski žleb zahodno i 4 ure proti Mrzlemu dolu, potem na levo pred peščenim gričkom navzgor po vijugastem potu ure do vhoda v Turski žleb; dalje ob zahodni (desni) steni po napravljenem potu z žico in železnimi stopnicami ^ i ure na vrh Turškega žleba. Tu na levo v teraso Turske gore ter polagoma na njen vrh Va ure. Hoje 21/2 ure. 2. Na levo po potu proti Kamniškemu sedlu pod Kopico do jarka 20 min., po nadelanem potu v ovinkih 3/1 ure do severnih sten Brane, imenovanih „pod Boštjá-nico". Tu se nadelani pot zapusti na levi roki, obrne na desno ter pride po peščenem produ in nerodnih žlebih na Kotliče, ki je sedlo med Brano in Tursko goro (okoli 2000 m). Od Kotličev po potu na skalnatih obronkih do „Soda brez dna' 30 min., odtod črez „Prag" i 2 ure do vrha Turske gore ; dalje do Turškega žleba 11 ure. Hoje 21 2 do 3 ure. b) Od Kamniškega sedla zahodno po potu na Brano, na koncu peščenega proda povprek črez Boštja-nico (srednji del Brane) do „Rdečih gričev" (žica) ter pičle 1 2 ure do Kotličev; dalje kakor a, 2. Hoje U 2 do 2 uri. 13. Brana (2247 m) je masivna gora jugozahodno od Kamniškega sedla z mnogimi rebri in žlebovi, ki segajo v Bistriško dolino. Hoja ni težavna. Razgled zelo poučljiv na srednji del Grintavcev, proti jugozahodu v Bohinj, na Nanos, kranjski Snežnik, proti severovzhodu na Podravje in štajerske hribe. Dohodi: a) Od Kamniškega sedla polagoma navkreber v mel nad zeleno kadunjo Boštjánice, potem 47 skoraj ravno povprek po prodišču pod skalo, zatem navkreber na skalovje i 2 ure. Odtod ob robu jugovzhodno strmo navkreber na prag na severovzhodni strani gore, potem v žlebu navkreber na zadnji vrh, tam okoli skalnate kope na širok hrbet in po njem v južni m^ri zložno 1 2 ure na najvišji vrh. Hoje 1 do U 4 ure. Rdeča znamenja. b) Iz Bistriške doline vodijo trije poti: 1.) Od Uršiča 1 uro proti Kokrskemu sedlu do drvarske koče pod .Trato", na desno skozi bukov gozd do zelenice v zahodni steni Brane, potem na levo v Žmávčarje 1 uro do razpadle koče, nato desno po Kotliškem jarku navkreber do raizaste viseče skale. Tu se šezuj, da moreš črez njo. Dalje vodi pot po zelenicah 3 ure do Kotličev in vzhodno skozi Boštjánico ter kakor a). Hoje 5 ur. — 2. Od turistovske koče pri Uršiču na levo 10 min. proti Jérma-nid, potem na desno po Jermanici v Brano proti Zijálki (2 debeli uri), kjer so gozd in zelenice. Od Zijalke naprej po tratini, vresju in redkimi macesni na Požgáni rob (debelo uro), odtod po ruševju, majhnih gričih do Zavélba (pičlo uro), dalje po travnatih strminah na Blek (debele 1 2 ure), od Bleka pa do vrha Brane še dobro uro. (To je stari lovski in ovčarski pot, ki se ne sme zazname-novati.) Hoje 6 ur. — 3). Od izvira Bistrice po potu na Kamniško sedlo. V 2 urah se prikoraka do pastirske koče pod Kamniškim sedlom. Nato na levo pod Branske stene ter po zelenici povprek proti jugozahodu (^ 2 ure), potem v ostrem kotu na desno pod steno proti severovzhodu ter kmalu v žlebat preduh, kjer je položeno bruno, da se more do nasprotne stene in do Bleka (l-'î/i ure) ; drugo kakor pri 2. Hoje 4V2 do 5 ur. Ta zveza je najugodnejša. < o < >C/5 DJ >CJ> B. SEVERNI RAZRASTKI. 14.t Mrzla gora (2208 m) je najvišji vrh v severnem razrastku Orintavčeve skupine, težavna in le izurjenim turistom primerna. Razgled omejen. Dohodi: a) Od Okrešlja po Mrzlem dolu 1.2 ure po potu k Savinskemu sedlu, potem na desno strmo navkreber po stopičastem skalovju in trati, povprek v najglobočjo zarezo med Mrzlo goro in Savinskim sedlom. Na štirih mestih napeta žica. Do 1. žice 5 min. povprek, malo navzdol v plaz, potem do 2. žice okoli robiča (izpostavljeno), navkreber do 3. žice, navzdol v pobočje proti Belski Kočni, potem v drugo škrbino in po grebenu črez več kop od jugozahodne strani na vrh. Hoje 3 do 4 ure, rdeča znamenja. b) Od planinske koče na Okrešlju na desno (severno) v strme stene, po majhnem sipnem stožcu v težavni žleb „Hudi prask", strmo kvišku na vrh vzhodnega grebena. Po grebenu na levo, po žlebu navzdol v „Látvico", tu povprek do stene glavnega grebena in povprek navkreber na greben. Po navpični skalni stopnici na vzhodni strani prideš v kadunjo in navzgor po strmi steni na greben ter kmalu na vrh. Pot je siLno težaven, nevaren in nezaznamenovan. c) Iz Bele: po Belski Kočni po ravnem 1^2 ure, po zaznamenovanem potu črez kratek hrbet (žica) 1 uro; tu se zapusti označeni pot, dalje na levo precej strmo 11 4 ure na sedlo, V4 ure navzdol v Matko v kot ter v Látvico (dalje kakor b). Na ta pot se pride tudi iz Mat-kovega kota, a tod hodijo zelo redko, ker je dohod dolg; sicer je ta najstarejši pot. 15.f Pávličeva stena (1656 m), a) Iz Logarske doline prideš v 2V2 ure na Pávličevo sedlo (1539); tu sem prideš tudi lahko iz Bele v 2 urah. Potem na levo po označenem potu navkreber 1 uro na vrh. Razgled je zelo zanimiv. — b) Iz Bele južnovzhodno precej strmo po robu na vrh (21/2 do 3 ure hoje). 16.t Baba (2154 m) je gora s tremi vrhi severno od Savinskega sedla. Od tega hodiš Vi ure na Jézersko sedlo, od tam severno skozi ruševje do Male Babe, po kratkem južnem robu pa 20 minut na vrh. Potem skozi prodnato kadunjo, okoli jugozahodnega roba na jugozahodno pobočje, črez velike plošče na prag, ki na levo navzgor vodi v zahodno pobočje, tukaj naravnost navzgor 1 uro pod spodnji vrh, 10 minut na drugi vrh. Severovzhodno se nahaja tretji vrh. Razgled je na osrednji del Savinskih planin zanimiv. Hoje 2 uri. 17.t Goli vrh (1789 m) Dohoda: a) Po gorenji Jézerski Kočni do pastirske koče z ograjo za mlado živino na jugozahodni strani od Anzla (1 uro), odtod večinoma strmo severovzhodno na Jenkovo planino (11 i ure). Blizu 20 m pod njo na drugi, vzhodni strani je studenec. Od Jenkove planine skozi drevje navzgor na vrh (^ i ure). 3i 2 ure hoje, rdeča znamenja. — b) Od ceste zJézerskega vrha po hrbtu proti jugovzhodu nekaj časa po cesti, potem po zahodnem pobočju Zelenega vrha (1622 m) blizu Jenkove planine (1 uro) in na desno navzgor na vrh ure. IS.f Véliki vrh (koroški, 1743 m) je na grebenu, ki se od Kočne razteza proti severozahodu. Dohod: Od Kazine proti jugu k Mlinarski pastirski koči, potem strmo skozi gozd, precej težavno na zahodno stran Véli-kega vrha in po sltalah navzgor. 2^ 2 ure hoje. Rdeča znamenja. C. JUŽNO PREDGORJE. Od Grintavca se razteza proti jugu mogočno predgorje, ki obsega tri skupine : Greben, pogorje Košútine (Mokrice) in Krvavčevo skupino. 19-1 Grebén je dolgo, od Kokrskega sedla proti jugu raztegnjeno gorovje, znamenito zlasti v severnem delu. Na južnem koncu ima širok hrbet, proti zahodu pa skoraj navpične stene. Najvišja točka tega gorovja je Kalški Grebén (2224 m) nad Kokrskim sedlom. SI 4. Dohodi: a) Od Zoisove koče: 1. Na desno )od Kalško goro po peskih naravnost navkreber na ■Si >t/i •a Ture Izhodišče Zoisova koča Povšnai ali Uršič « >u o ^ n > o o N k. c: > o 0, D Število dni noii dni noři krone • 1 K Zoisovi koči (1800 m) . _ 1 _ _ 3 3 2 V Kokro (do Povšnarja) . 1 11/2 1 3 — 6 3 K izviru Bistrice (do Uršiča) 1 — 11/2 1 3 6 — 4 Na Grintavec (2559 m) ali Skuto (2530 m) ali Grebén (2060 m) in nazaj . . . 1 — 2 1 4 7 7 5 Na Grintavec, Skuto in nazaj 1 — 2 1 6 9 9 6 Na Grintavec ali Skuto ali Grebén in do Povšnarja . 1 — 2 1 7 — 10 7 Na Grintavec ali Skuto ali Greben in do Uršiča . . 1 — 2 1 7 10 — 8 Na Grintavec ali Skuto ali Rinko (2441 m) in do Okréšlja (1377 m) . . . 1 — 2 1 8 11 9 9 Na Grintavec in na Jezersko 1 — 2 1 9 10 12 10 Na Kočno (2541 m) in nazaj 1 — 2 1 6 9 9 > >w tu H Ture Izhodišče Zoisova koča Povšnar ali Uršič CO >u o ^ ra > O 'o N CÍÍ C > O 0, >u D Število dni noči dni noči krone 11 Na Kočno in na Jézersko . 1 — 2 1 10 11 13 12 Črez Pode na Okréšelj . . 1 — 2 1 7 10 8 13 Brano (2247 m) in do Uršiča . 1 — 2 1 8 11 9 14 Črez Pode na Brano in na Okréšelj...... 1 — 2 1 9 12 10 15 Na Kamniško sedlo (1879 m) ali Véliko planino (1555 m) — — 1 — — — 3 16 Črez Kamniško sedlo na Okréšelj...... — — 1 — — — 5 17 Črez Kamniško sedlo v Lo- garsko dolino (Plesnik) . — — 1 — — — 6 18 Na Brano ali Planjávo (2392 m) in nazaj . . . — — 11 2 1 — — 5 19 Na Brano ali Planjávo in na Okrešelj..... — — 11 2 1 — — 7 20 Na Ojstrico (2350 m) in nazaj — — 2 1 — — 6 21 Na Ojstrico in v Logarsko dolino (Plesnik).... — — 2 1 — — 8 III. CENOVNIK PO DNEVIH. Ako hribolazec najame vodnika najmanj za 3 dni, tedaj lahko uporabi sledeči časovni cenovnik: 89 a.) Za -navaden dan hoda, to je za turo do 10 ur 5 K b.) „ pol dne hoda........... 3 „ C.) „ izreden dan hoda (crez 10 ur pota) . . 7 „ d.) , dan v počitek.......... 3 „ Prenočnina je všteta. Ako se odpusti vodnik na drugem kraju nego tam, kjer stanuje, plačati mu je pot do doma po II. cenovniku. Pritožbe zoper vodnike naj se pošiljajo • sekciji .Nem. in avstr. plan. društva" za Kranjsko v Ljubljano ali osrednjemu odboru „Avstrijskega turistovskega kluba" (Osterreichischer Touristen-Klub) ali pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Vodnik se mora hraniti sam ter ne sme zahtevati še drugega plačila razen onega, katero je določeno po tem cenovniku. Dolžan je nositi hribolazcu 8 kg teže. K temu se štejeta provijant in oprava. Kolikor je teže več, plača se mu za vsak kilogram po 30 vinarjev. Vendar ni sme'ti zahtevati od vodnika, da bi moral nositi kaj več teže. Za izročeno prtljago je odgovoren. Ako se izlet na gore podaljša tako, da tega ni kriv vodnik, ima pravico zahtevati za pol dneva 2, za ves dan 4, a za eno prenočevanje 2 kroni doplačila. Pri tem se pol dneva računi za ves dan, ako je vodnik imel posla kaj črez pol dneva. Za izlete na gore, ki niso navedene tukaj, se dogovori hribolazec sam zvodnikom, koliko mu bode plačati. Potrjeno z ukazi c. kr. okraj, glavarstva v Kranju z dne 20. junija 1893. 1., št. 7434, ter z dne 28. avgusta 1897. 1., št. 16.540, in v Kamniku z dne 30. junija 1893. 1., št. 7981. C. KOROŠKO. IV. C EN OVNI K. Za vodnike v Železni Kaplji.* Ture čas ure Plačilo K h Izhodišče: Železna Kaplja. V kopališče Belo in na Jézerski vrh . 5 3 Na Jézersko (do Kazine).....6V2 4 V kopališče Belo, v BelskoKočno in nazaj 6 3 Na Olševsko sedlo.......6 3 Črez Št. Lenart, Sv. Dúha v Solčávo (Igla in nazaj Solčava).....12 I 6 Na vrh Olševe..................10 5 40 Črez Št. Lenart v Logarsko dolino k Plesniku..........10 Črez Št. Lenart v Logarsko dolino k slapu pod Rinko.......12 6 V Črno črez Olševo ali Lušo ... 12 6 Na Peco...........15 7 Na Obir in nazaj........10 5 9757 Potrjeno v Velikovcu, dne 11. avgusta 1884. C. kr. vladni svetovalec: Webenau. *) To je samo izvod iz obširnega cenovnika za Savinslce nine ter Obir in Peco. V. CENOVNIK. Ture štev. ° C s 2 dni noči ; 10 11 12 a) Izhodišče: Túpaliče. Na Stóržič (kranjski) in nazaj . . . Na Stóržič — Jávornikovo sedlo — v Kokro ali na Gornje Jezersko . Na Stóržič in v Tržič..... b) Izhodišče: Kokra ali Povšnar V Sangrad......... Na Dolgo njivo — Grebén in nazaj » » » » in v Zoisovo kočo....... Na Dolgo njivo — Krvávec in nazaj in v Bistriško dolino...... Na Dolgo njivo — Mokrico in nazaj in v Bistriško dolino....... Na Stóržič (kranjski) in nazaj . . . in v Túpaliče ali na Gornje Jézersko....... Na Storžič in v Tržič...... Na Kokrsko sedlo (Zoisova koča) . . in v Bistriško dolino........... 1/2 1 >C/5 Ture Štev. li a. > dni noči 13 Na Kokrsko . sedlo — Grintavec — Dolgi hrbet ali na Skuto — Mlinarsko sedlo in v Češko kočo..... 2 1 9 14 Na Kokrsko sedlo — Kočno — Grin- tavec — Dolgi hrbet ali na Skuto in v Zoisovo kočo...... 2 1 9 15 Na Kokrsko sedlo — Kočno — Grin- tavec — Dolgi hrbet ali na Skuto in v Kokro ali Bistriško dolino . . . 2 1 10 16 Na Kokrsko sedlo — Grintavec ali Skuto ali Rinko in v kočo na Okrešlju 2 1 11 17 Na Kokrsko sedlo — Grintavec — Dolsko škrbino in v Češko kočo . 2 1 9 18 Na Kokrsko sedlo — Kočno — Dolško škrbino in v Češko kočo .... 2 1 10 Na Kokrsko sedlo — Pode — pod 19 Slemenom ali črez Sléme v kočo na Okrešlju.......... 2 1 10 20 Na Kokrsko sedlo — Brano in v Bi- striško dolino........ 2 1 11 21 Na Kokrsko sedlo — Brano in v kočo na Okréšlju........ 2 1 12 22 Na Kokrsko sedlo — Grintavec in po grebenu na Skuto in nazaj . . . 2 1 10 23 Na Kokrsko sedlo — Grintavec — Skuto in skozi Turski žleb na Okréšelj 2 1 12 Ture 24 Na Kokrsko sedlo — Grintavec — Skuto in skozi Turski žleb na Okré-šelj (ako se obiščejo še drugi vrhi : Dolgi hrbet, Rinka, Turska gora, za vsak vrh po 1 krono več) .... 25 Na Kokrsko sedlo — Grintavec — Skuto — Turski žleb — Savinsko sedlo — v Češko kočo..... 26 Na Kokrsko sedlo — Greben — v Kokro 27 Na Kočno in nazaj....... 28 „ , . „na Zoisovo kočo . 29 , „ . na Dolsko škrbino — Grintavec — v Češko kočo . . . c) Izhodišče: Zoisova koča. 1 V Kokro........... 2 V Bistriško dolino....... 3 Ture pod b) št. 13 — 26 so od Zoisove koče po 3 K ceneje .... d) Izhodišče: Gornje Jézersko. 1 V Češko kočo . •........ 2 „ . , in nazaj..... 3 , „ „ in na Dolško škrbino — Grintavec — v Zoisovo kočo V Češko kočo — na Dolško škrbino — Grintavec — Mlinarsko sedlo — v Češko kočo ........ Stev. dni noči ; 1/2 1/2 1/2 1 . 13 14 9 8 9 10 3 3 21/2 31/2 0} í- Ture Število dni noči o C Ï5S E > 5 v češko kočo — na Mlinarsko sedlo — Grintavec in nazaj..... 1 — 6 6 V Češko kočo — na Mlinarsko sedlo — Grintavec — v Zoisovo kočo 1 1 7 7 V Češko kočo — na Mlinarsko sedlo — Grintavec - Skuto - Turski žleb - Okrešelj 1 1 10 8 V Češko kočo — na Mlinarsko sedlo — Dolgi hrbet in nazaj...... 1 — 6 9 V Češko kočo — na Mlinarsko sedlo — Dolgi hrbet — v Zoisovo kočo . 1 1 7 10 V Češko kočo — na Mlinarsko sedlo — Skuto — Turski žleb — Okrešelj 1 2 1 9 11 (Iz b št. 24. in 25.)....... 1/2 1 10 12 V Češko kočo — na Mlinarsko sedlo — Skuto — Turski žleb — Savin- sko sedlo — v Češko kočo ... 1 1 10 13 (Ista tura, ali v slučaju kakor pri št. 11. več 1 K) ........ 1 1 11 14 V Češko kočo — na MUnarsko sedlo — v Zoisovo kočo...... 1 1 6 15 V Češko kočo — na Dolško škrbino — Kočno — v Zoisovo kočo . . . 1 1 9 16 V Češko kočo — na Dolško škrbino — Kočno — v Kokro..... 1 1 10 17 V Češko kočo — na Dolško škrbino — Kočno — Grintavec — v Zoisovo ali Češko kočo........ U 2 1 10 >în ai H Ture število 11 «J*: a, > dni noči 18 V češko kočo — na Savinsko sedlo — Okrešelj......•. . . . 1 — 5 19 V Češko kočo — na Savinsko sedlo — Okrešelj in k Piskerniku .... 1 1 61/2 20 y Češko kočo — na Savinsko sedlo — Turski žleb — Skuto — Mlinarsko sedlo — v Češko kočo..... 1V2 1 10 21 V Češko kočo (in v slučaju kakor št. 11. več 1 K) ........ 11,2 1 11 22 V Češko kočo — na Savinsko sedlo — v kopališče Belo...... 1 — 6 23 V Češko kočo — na Savinsko sedlo — v kopališče Belo — na Jézersko 1 1 7 24 V Češko kočo — na Savinsko sedlo — Babo in nazaj ali na Gornje Jézersko 1 1 9 25 V Češko kočo — na Savinsko sedlo — Babo — v Belo (kopališče) . . 1 1 11 26 V Češko kočo — na Savinsko sedlo — Mrzlo goro in nazaj..... 1 1 8 27 V Češko kočo — na Savinsko sedlo — Mrzlo goro — v Belo (kopališče) 1 1 11 28 V Češko kočo — na Savinsko sedlo — Mrzlo goro — Okrešelj ... 1 1 10 29 Na Pristóvnikov Storžič in nazaj . . 1/2 — 312 30 , v Belo . 1/2 — 412 31 Na Pristóvnikov Storžič - v Belo in nazaj 1 —. 5 32 Na Jenkovo planino — v Belo . . . 1/2 — 41/2 CJ H Ture število ■dni noči .2 C s S rt ^ (X > 33 Na Jenkovo planino — v Belo in nazaj 1 51 2 34 Na Goli vrh in nazaj...... 1 0 — 312 35 , „ „ — v Belo..... 1 — 41 2 36 » in nazaj . . 1 — 5 37 Na Veliki vrh in nazaj ..... 1 2 — 3 38 Na Vérnikov Grintavec in nazaj . . 1 2 — 3 39 — Pristovnikov Storžič — Jézersko...... 1 — 41/2 40 Na Vérnikov Grintavec — Korita . . l/g — 33/2 41 Na Storžič (kranjski) in nazaj . . . 1 — 6 42 in v Túpahče 1 1 7 43 . , Tržič . . 1 1 8 44 Na Korita — Obir — v Železno Kapljo IV2 1 8 45 » — v Sela . . . IV2 1 8 46 , — v Grafenstein . 2 1 10 47 2 — 6 48 . v Sela...... 1 8 49 „ „ „ Tržič...... IV2 1 8 50 » „ „ , „ — na Jezersko . 1 1 10 51 Na Korita — Sela ali Šénkovo pla- nino — Sela........ 1 1 5 52 Na Korita — Sela ali Šénkovo pla- nino in nazaj........ 1 1 7 Opomba. Od Češke koče (izhodišče) so ture pod d, št. 1,—28. za 1 K ceneje. RED ZA PLANINSKE VODNIKE v VOJVODINI ŠTAJERSKI." § 1- Nadzorovanje vodništva. Planinsko vodništvo nadzorujejo in vodijo politična oblastva, ki se poslužujejo pri tem sodelovanja planinskih društev. § 5. Dolžnosti vodnikov. Vsak potrjeni planinski vodnik je zavezan, nositi s seboj vodniško knjigo. Knjigo mora pokazati popotniku pred začetkom pota, da vpiše vanjo ime, stan in bivališče, in dolžan mu jo je zopet predložiti po končanem potu, če jo zahteva, da zapiše vanjo opazke, izpričevalo in pritožbe. § 6. Vsak vodnik je dolžan, voditi popotnika, če zahteva, po potih, označenih v njegovi knjigi. Ta dolžnost ga ne veže le v posebnih okoliščinah. Vendar sme odreči vodstvo * Objavljena so le tista določila, ki se nanašajo na vodnika nasproti potnikom. ali pomoč osebam, katerih telo je očividno šibko, ali premladim osebam. Začeto pot je popolnoma dovršiti, če ni drugače dogovorjeno. Če pa bi imel vodnik utemeljene pomisleke dovršiti pot, mora to povedati potniku ter si dati, ako bi potnik vendarle zahteval nadaljevanje poti, potrditi to okolnost v vodniški knjigi. § 7. Dolžnost vodnikov je, spremljati potnike po določenem potu, opozarjati jih na nevarnosti, paziti, da ne zaidejo, posebno pa, da se ne ponesrečijo. Vodnik je torej upravičen, zahtevati pri vseh v posameznih cenovnikih posebej označenih potih, da najme še drugega vodnika ali nosača, oziroma pri dveh ali več hribolazcih še dva druga vodnika ali nosača; sicer sme odreči vodstvo. Kadar delajo po njegovi izkušnji posebne okolnosti : slabo vreme, neugodne snežne razmere, nenavaden letni čas, manjša sposobnost ali pomanjkljiva oprava hribolazčeva turo nevarno, mora zahtevati okoliščinam primerno število vodnikov, drugače naj odreče vodstvo. Za izpolnjevanje vseh teh ukazov je odgovoren vodnik osebno ter se bode strogo kaznovalo vsako zanemarjanje. § 8. Vedenje vodnikov nasproti potovalcem in potovalcev nasproti vodnikom. Vodnik je zavezan, vesti se nasproti potovalcem vedno dostojno, vljudno in uslužno ter jih podpirati kolikor mogoče. Nasprotno pa so zavezani tudi potovalci, da ne zahtevajo od vodnika nič nepristojnega, zlasti da mu ne branijo, če zahteva v zmislu teh določil še drugih vodnikov, ali će upravičeno odreka vodstvo. § 9. Postopanje pri nezgodah. Ko brž zve vodnik, da se pogreša kak drug vodnik ali kak hribolazec, ali kadar je opravičena domneva, da se je ponesrečila družba hribolazcev, je dolžan to nemudoma objaviti, ko dospe do najbližje človeške pomoči, ter tudi v vseh ob njegovem potu ležečih zavetiščih, v vseh obljudenih planinskih kočah, eventualno tudi pri najbližji žendarmerijski postaji, najbližjem županstvu ali predstojništvu planinskega ali vodniškega društva. Vrhu tega mora, kolikor mu je mogoče, pozvati vodnike v njegovi postaji in okolici na pomoč ter, ako ni v službi kot vodnik, sam pomagati, kolikor mu dopuščajo moči. Vsak vodnik, ki je na potu ali pa se ni ravnokar vrnil s pota, je zavezan izpolniti tak poziv brez obotavljanja in, če dopuščajo okoliščine, brez odloga. Istotako mora vodnik dajati pojasnila hribolazcem, ki nimajo vodnika in ga prosijo sveta, kolikor mu je moči. § 10. Kam smejo voditi vodniki. Strogo je prepovedano vodnikom voditi potovalce v druge kraje in druge koče, zavetišča in gostilne, nego sami žele. § 11-Nošnja. Vodnik je zavezan, potovalcu nositi le 8 kilogramov prtljage z živežem in opravo vred, ter ga potovalec nikakor ne sme siliti, več teže nositi. Pri lahkih potih se sme naložiti vodniku, če dovoli, do 15 kilogramov bremena, sme pa zahtevati za težo nad 8 kilogramov plačilo po cenovniku {§ 14.). Vodnik je odgovoren za izročeno mu prtljago. § 12. Oprava vodnikov. Na vseh planinskih potih mora vodnik biti opravljen s primerno dolgo in močno vrvjo in s kompasom, s cepinom in derezami. Za primerno kakovost in uporabo teh reči je odgovoren vodnik. § 13. Nosači. Potovalcem je dano na voljo, vzeti s seboj poleg vodnika še osebe, nepotrjene za vodnike, da jih spremljajo ali da jim nosijo prtljago. Vendar je osebam, ki niso potrjene za vodnike, prepovedano, ponujati se za vodnike ter voditi razen izjemnih slučajev. § 14. Določevanje in predrugačba cenovnikov. Cenovnike za vodnike in nosače določuje in pre-drugačuje c. kr. okrajno glavarstvo, zasliši pa vedno eno izmed planinskih društev iz dotičnega okraja. Določeni in potrjeni tarifni postavki veljajo za uradno potrjene vodnike in nosače v vseh razmerah, za druge osebe, katerih se poslužujejo potovalci po § 13., pa toliko, kolikor se ne pogodi izrečno drugo plačilo. § 16. Preskrba planinskih vodnikov. Vodnik se mora preskrbovati povsod sam ter ne sme zahtevati razen tarifnih postavkov nikakršnega drugega plačila. Plačilo za vrnitev vodnika je vedno že obseženo v tarifnem postavku. § 17. Plačilo za poti, ki jih ni v cenovniku. Za druge poti, ki se ne nahajajo v vodniški knjigi' je plačilo prepuščeno dogovoru vodnika in potovalca. § 18. Spori z vodniki. Spori med potniki in njih vodniki se naznanjajo razen pristojnim sodiščem pridržanih primerov najbližjemu županstvu ali najbližjemu političnemu okrajnemu oblastvu in temu pristoji razsodba. V Gradcu, dne 23. julija 1896. C. kr, namestnik : Bacquehem, s. r. ZAZNAMEK VODNIKOV. Mozirje: Franc Paher. S. P. D. Ljubno: Alojzij Kleménšek. S. P. D. Luče: Anton Pečovnik, pd. Pecník. S. P. D. I. Dežraan. D. u. O. A. V. Solčáva: Blaž Plaznik, pd. Blaž. S. P. D. Kramer. D. u. O. A. V. Martin Ožep. S. P. D. Logarska dolina: Janez Piskernik. D. u. O. A. V. Bistriška dolina: Miha Uršič. S. P. D. Lorenc Potočnik. D. u. O. A. V. Jézersko: Jernej Krč. S, P. D. Franc Kreražar. O. T. K. V sili se dobe tudi taki nosači, ki poznajo zazna-menovane pote. POŠTE. I. POŠTA. Rečica na Paki — Mozirje — Sv. Frančišek — Gornji grad. E « C 1 Vožnja Poštni kraji Vožnja .ii o > tja nazaj — —•— 9-50 6-00 ( 0. Rečica na Paki p. ' 3^io 6^00 8 —•80 10-50 7-00 p. Mozirje o. 2-10 5-22 — —•— 11-15 5-00 0. , p. 1-45 7-15 17 1-30 12-30 — 0. Nizka 0. 12-35 6-05 22 V40 1-20 7-00 o.Sv. Frančišek Ks. o. 11-50 5-20 30 2^— 2-30 8-10 > p. Gornji grad o. 1 10-30 4-00 II. POŠTA. Zadrečka pošta. g Voznina K Vožnja tja Poštni kraji Vožnja nazaj —•40 —.50 —•80 1.20 2^- yio 7-55 9-15 9-45 10^45 o. Gornji grad p o. Bočna p o. Šmartno p o. Kól Vožnja tja Poštna kraja Vožnja nazaj 2 • 7-00 —■30 7-25 1-20 1-45 5-20 5-45 0. Sv. Frančišek Ks. p. 6-55 11-50 5-20 p. Ljubno 0. 6-35 11-25 4-55 IV. POŠTA. Kranj - Kokra - Jézersko - Železna Od 15. junija do 15. septembra. Kaplja. E C 1 ^ 0 > Vožnja tja Poštni kraji Vožnja nazaj — —.— 8-40 1-30 [ I 0. Kranj p. ^ ^ 7-05 2-55 9 1-— 9-45 2-40 0. Tupaliče 0. 6-00 1-55 16 1-60 10-35 3-25 0. Spodnja Kokra 0. 5-10 1-00 18 1-60 10-45 3-45 0. Gorenja , 0. 5-no 12-40 23 2-— 11-45 p. Kokra 0. 4-00 11-30 — 2-80 11-55 0. „ p. 3-50 32 1-30 p. Gorenje Jézersko 0. 2-45 — 4-00 0. „ p. 4-25 37 — 6-00 p. Kopališče Bela 0. 2-25 — -— 6-10 0. „ „ p. 2-15 46 1-20 7-10 p. Železna Kaplja 0. 1 12-45 POPRAVKI. stran 11. Remšenikov graben = Remšenikov jarek. Stran 11. in 116. Motniščnica, Motnićnica = Motniščica. Stran 21. Menina planina = Menina. Stran 23. Suhodolnikovo dolinico = Suhodolnikov jarek. Stran 25, Skalni most = Hudičev most. Stran 28. Skret = Škred. Stran 32. Sokat = Šokat. Stran 36. Terstenik = Trstenik. Stran 38. Suhodolnikovega gratina = Suhodolnikovega jarka. Stran 63. Namesto (Strelovec 2): „dalje nekaj časa proti jugu 1/2 ure, potem na levo nazaj navkreber 3/4 ure" je čitati: „dalje na levo naprej skoraj 1 uro, potem na desno zložno navkreber 11 ure. " Stran 67. in 68. Ščavnica = Ščavnice. Stran 86. Stifterja = Štifterja. lOR VSEBINA. Predgovor............. 3—4 Kratka navodila hribolazcem....... 5—9 Savinske planine (vobče)........ 10—17 A. DOLINE. 1. Gornja Savinska dolina................18—19 2. Logarska dolina....................19—21 3. Zadrečka dolina..........21 4. Bistriška dolina..........21—22 5. Kokrska dolina ..........23—24 6. Belska dolina...........24—25 B. PREHODI. 1. Iz Logarske doline v Železno Kapljo . . 26 2. Iz Logarske doline črez Pavličev vrh v Belo 26 3. Iz Logarske doline črez Savinsko sedlo v Belo 27 4. Iz Logarske doline črez Savinsko sedlo na Jezersko...........27 5. Iz Logarske doline črez Savinsko sedlo na Kokrsko sedlo.........27—28 6. Iz Logarske doline skozi Turski žleb na Ko- krsko sedlo..........27 7. Iz Logarske doline črez Kamniško sedlo v Bistriško dolino........28—29 8. Iz Logarske doline črez Škarje do Kocbekove koče. . . .........29 9. Iz Solčave črez Šentlenartsko sedlo v Že- lezno Kapljo..........29—30 10. z Jezerskega črez Savinsko sedlo v Logarsko dolino............30 11. Od Češke koče črez Mlinarsko sedlo na Kokrsko sedlo.........30 12. Iz Kokre črez Kokrsko sedlo v Bistriško dolino............31 13. Iz Solčave črez Sleme v Črno na Koroškem 31 14. Iz Solčave črez Bistro v Črno.....31 15. Iz Luč črez Raka v Črno na Kranjskem in v Kamnik...........31 32 16. Iz Luč črez Arničev vrh v Gornji grad . . 32 17. Iz Luč črez Duplje v Črno na Koroškem . 32 18. Z Ljubnega črez Hlipavec v Črno na Ko- roškem ............32 19. Iz Šm.artnega črez Lipo na Vransko ... 32 20. Iz Gornjega grada črez Črnilec in Porebre v Kamnik...........33 C. GORE. L Osrednje Savinske planine. 1. Storžičev oddelek. 1. Storžič.............34—36 2. Stegovnik............36 3. Konjščica............36 4. Pristovnikov Storžič........37 5. Vernikov Grintavec.........37 2. Grintavčev oddelek. A. Glavno pogorje. 6. Kočna.............38—39 7. Grintavec............39—43 8. Dolgi hrbet...........43—44 9. Struca.............44 10. Skuta..............44—46 11. Rinka..............46—47 12. Turska gora...........47 13. Brana.............47—48 B. Severni razrastki. 14. Mrzla gora............50 15. Pavličeva stena..........50—51 16. Baba..............51 17. Goli vrh............51 18. Veliki vrh............51 C. Južno predgorje. 19. Greben.............51-52 20. Dolga njiva...........52 21. Košutina-Mokrica.........52—53 22. Krvavčeva skupina.........53—54 3. Ojstrični oddelek. 23. Planjava.............55—56 24. Ojstrica.............56—62 25. Veliki vrh............62—63 26. Strelovec............63 27. Konj..............63—64 28. Velika planina .....'.....64—65 29. Veliki Rogatec..........65—66 30. Menina.............66—68 31. Dobrovlje............68—69 II. Skupina Raduhe. 32. Olševa.............70—71 33. Raduha.............72—73 34. Travnik.............73 35. Kamen.............73 36. Golte..............73 37. Sv, Križ.............75 DODATEK. 1. Mrzlica.............76—77 2. Gora Oljka............77 3. Uršula .............77—78 4. Peca..............78 5. Obir..............78—79 Planinska zavetišča v Savinskih planinah . . 80—82 Zaznamek gostilnic....................83—84 Cenovniki za vodnike.........85—97 Red za planinske vodnike v vojvodini Štajerski 98—102 Zaznamek vodnikov..........103 Pošte...............104—105 Popravki..............106 Vsebina..............107 Kazalo...............111 Inserati............................— PRILOGI. 1. Zemljevid: Savinske planine, oddelek Grintavčev in Ojstrični. 2. Pogled od Ljubljane na Savinske planine. KAZALO. Adrgaz 54. Altarna peč 73. Anzel 51. Arničev vrh 32. Arta 72. Atelski vrh 13. Baba (koroška) 25, 46, 51. Baba Mala 51. Babe (na Kamniškem sedlu) 55. Bad Vellach 15, 16, 24, 26, 83. Bašelj 35, 36. Bašeljsko sedlo 35. Beclovnik 67. Bela (koroška, potok) 11. Bela (kopahšče) 15, 24, 25, 26, 27, 50, 70, 83. Bela (kranjska) 22, 55, 60. Bela (štajerska) 62, 63, 64. Bela (vas) 35. Bela (potok v Robanovem kotu) 19, 59. Bela peč (v Golteh) 74, 75. Bela peč (koroško-štajerska meja) 32. Bele vode 13. Belska dolina 24. Belšak 59. Bistra 12, 31, 32. Bistrica (kamniška) 22, 45, 52, 53, 54, 65, 82. Bistrica (tržiška) 11. Bistričica 54. Bistriška dolina 16, 21, 28, 31, 45, 47, 48, 52, 53, 55, 60, 64, 82, 103. Blek 48, 54. Bleki 62. Bočka trata 67. Bočna 21, 67, 83. Bohinj 47. Bolska 11. Borovnica 66. Boskovec 64, 73, 75. Boštjanica 47, 48. Brana 19, 23, 43, 47, 48. Brana Luška 56. Braslovce 68, 83. Brdce 18. Breg 60. Breznica 72. Britofi 55. Brodi 68. Brusniki 53. Carinthiaquelle 24. Celovška kotlina 12. Cerklje 15, 54, 83. Cimpaser 24. Covnik 26. Češka koča 24, 27, 30, 39, 40, 41, 44, 49, 80, 82. Čreta 68. Črna (koroška) 11, 15, 31, 32, 78, 83. Črna (kranjska) 31, 32. Črna (potok) 20. Črna dolina 12, 21, 31. Črnilec 21, 32, 33, 65. Črni vrh (kranjski) 22. Črni vrh (štaj erski) 58,59,61. Črnšek 32. Dachstein 56. Davovšek 54. Dedec 60. Dleskovec (na Molički planini) 62. Dleskovec (pri Lučki koči) 59. Dobrna 13. Dobrovlje 68. Dol (pri Storžiču) 35. Dol (pri Lučah) 59. Dol (na Veliki planini) 64, 65. Dol-Suha 74. Dolar 36. Dolec Spodnji 38. Dolec Srednji 38, 39. Dolec Zgornji 38, 39, 41. Dolga njiva 52, 53. Dolga stena 42, 43. Dolgi hrbet 24, 40, 43, 44, 45. Dolsko sedlo 39, 41, 42, Dreta 16, 18. Dupeljnik 32. Duplje 32. Durce 72, 73. Dvorje 54. Ebriach 79. Eisenkappel 24. Enkrat 58. Fenca 36. Fladung 79. Frischaufov pot .30, 40. Frisehaufova koča 31, 38, 42, 52, 82. Fuchs 23, 24. Gabelwirt 15, 59. Galicija 78. Globače 68. Globoko 74. Golčka planina 73. Goličnik 74. Goli vrh 51. Golte 18, 70, 73, 81. Gora Oljka 77. Gorjanci 56. Gornjegrajska koča 66, 80. Gornji grad 12, 14, 15, 18, 21, 32, 33, 65, 66, 83. Grad 54. Gradčnica 74. Gradišnik 37. Grafenstein 78. Grajščinski stan 66, 67. Greben 28. Greben Kalški 22, 23, 31, 51, 52, 53, 63. Grintavec 23, 24, 34, 38, 39, 41, 42, 43, 44, 45, 51, 53, 58. Grintavec Mali 40, 42, 43. Grintavec Vernikov 37. Grintavci 10, 11, 12, 22, 24, 34, 38, 47, 50, 52, 56. Griže 76. Grohat 72, 73. Grušovlje 18. Guštanj 78. Hagenegg 24. Hausenbichlerjeva koča 76. Hlev 28, 45. Hlipavec 32, 73. Hofmanova planina 78. Hrastnik 77. Hrevelj 71. Huda raven 72. Hudi graben 11. Hudi prask 50. Hudičev most 25, 26. Hudo polje 22. Igla 19, 59, Izvir Bistrice 22, 52, 64. Jančeva prižnica 29. Javorija 11. Javorje 73. Javornik 35. Jazbina 78. Jenkova planina 25, 51. Jermanica 48, 53. Jerovčki vrhi 66. Jeruzalem 59. Jespa 66, 68. Jezera (potok) 20. Jezerce 54. Jezerska brv 18. Jezerska planina 79. Jezerska soteska 26. Jezerski vrh 24, 51. Jezersko sedlo 27,30,46, 51. Jezersko Spodnje 12, 23, 35, 36. Jezersko Zgornje 15, 16,17, 23, 24, 27, 30, 35, 36, 40, 79, 83, 94, 103. Jovanov pot 79. Jubilejna kapelica 80. Julijske Alpe 12, 37, 56. Jurjevec 45. Kačji vrh 65. Kal (na Raduhi) 72. Kal (na Rogatcu) 66. Kal (vas) 32. Kake 52. Kališ 35. Kalška gora 52. Kamen 13, 32, 70, 73. Kamnik (mesto) 11, 15, 16, 21, 22, 29, 31, 32, 33, 53, 54, 60, 64, 65, 83. Kamnik (gora) 76. Kamniška koča 43, 55, 56, 81, 82. Kamniške planine 10, 11, 34, 63. Kamniško sedlo 23, 28, 47, 48, 55, 56. Kanoljščica 65. Kanonir 23, 35. Kapljica 71. Karavanke 37, 58, 63. Kaštni vrh 21, 65. Kazino 24, 27, 37, 51. Kisavec 64. Klek 56, 58. Klemenšekova planina 29, Knez 63. Kobilica 22. Kocbekova koča 29, 56, 57, 58, 60, 61, 62, 80, 82. Koča na Korošici 81. Kočevsko gorovje 56. Kočna (gora) 10, 23, 24, 38, 39, 41, 44, 51,. 58. Kočna Belska 24, 25,27, 50.' Kočna Gorenja Jezerska 24, 25, 27, 30, 51. Kočna Spodnja Jezerska 24, 30. Kokarje 21, 68. Kokra 16, 23, 31, 52, 54, 83, 92. Kokrska dolina 12, 23, 36. Kokrsko sedlo 23, 27, 28, 30, 31, 38, 42, 43, 45, 48, 51, 52, 82. Kompotela 52, 53. Konj 23, 60, 63, 64, 65. Konjska 65. Konjščica (Golte) 75. Konjščica (Storžič) 36. Konjščica- (Velika planina) 65. Kopa (Golte) 74. Kopa (Turska gora) 28. Kopica 47. Kopišča 22, 64, 65.-Koprivna 31. Koren 53, 54. Korita (Menina) 67. Korita (Polšak) 59, 81. Korošica (koča) 81. Korošica (kranjska) 53. Korošica (štajerska) 29, 60, 61, 62. Koroški vrh 60. Korte 11, 79. Košuta 12, 34, 58, 63. Košutina 22, 51, 52, 53. Kotle 78. Kotliči 28, 43, 47, 48. Kotliški jarek 48. Kraljev hrib 22, 64, 65. Kranj 16, 23, 34, 35, 54, 84. Kranjsko rebro 21, 65. Kremžarjev pot 39 41. Kriška koča 53, 54. Kriška planina (kranjska) 53, 54. Kriška planina (štajerska) 76. Krištofova peč 24. Križ 46, 47. Križišče 54. Krofička 19. Kropa 21. Krvavec 22, 51 53, 54 Kuhnsdorf 16. Lajšta 55. Lamprečnik 65. Langkofel 43. Lanišče 54. Latvica 50. Legarji 27, 28, 30, 43, 45. Lege 80. Lepena 78. Lepenatka 65, 66. Letuš 18. Lipa 32, 67, 69. Ljubelj 12. Ljubija 16, 18, 75. Ljubljana 34. Ljubljanska kotlina 12, 13. Ljubnica 32. Ljubno 13, 15, 18, 32, 72, 73, 84, 103. Logar 19, 26. Logarska dolina 17, 19, 20, 26, 27, 28, 29, 30, 55, 56, 60, 61, 63, 82, 103. Loka (Golte) 74. Loka (Raduha) 72, 73. Lom 36. Lompreti 75. Luče 12, 13, 14, 15, 18, 19, 31, 32, 58, 59, 66, 72, 84, 85, 103. Lucka koča 58, 59, 81. Lučnica 31, 32, 58. Luša 78. Luška Kopa 64. Mala planina 22, 23, 60, 64. Mala Vratca 42, 43, 44. Mali Podi 45, 46. Marjeta 71. Matkov kot 19, 26, 50. Medvedjak 73, 75. Medvedje 36. Menina 12, 14, 21, 64, 66, 68, 80. Merinica 68. Mitterspitz 46. Mlački vrh 13. Mlinarska koča 51. Mlinarsko sedlo 30, 40, 42, 43, 44, 45. Močnikovo sedlo 36. Mokrica 22, 51, 52, 53. Molička planina 58, 62, 80. Moste 11. Mostni jarek 68. Motniščnica (Motniščica) 11. Motnik 33, 68, 84. Mozirje 13, 14, 15, 16, 17, 18, 68, 73, 74, 75, 84, 87, 103. Mozirska koča 73, 75, 81. Mozirska kotlina 18. Mozirska planina 73. Mrčišče 32. Mrzla gora 19,25,46,50, 58, Mrzla jáma 59. Mrzlica 76. Mrzli dol 27, 30, 47, 50, Murn 37. Murnova peč 37. Mužića 11, 31. Nanos 47, 56, 58. Nazarje 18, 21, 68, 84. Nevljica 11. Njivica 64, 65. Nova Štifta 21, 84. Ober-Seeland 23. Obir 12, 58, 63, 78. Obirska dolina 79. Obirsko 11, 79. Ojstrc 78. Ojstrica 11, 19, 23, 28, 29, 56, 59, 60, 61, 62, 63. Ojstrica Mala 61, 80. Okonina 18. Okrešelj 20, 27, 29, 30, 43, 45, 46,47,50,58,82, 86. Okrešelj (koča) 81. 01ševal2, 14,19, 63,70, 78. Olševnikova jama 71. Olševska planina 11. Olševsko sedlo 71. Opalenk 20. Orglice 60. Oslovski vrh 75. Osojnik 32. Ostri vrh 59. Ošterman 65. Ovčeva 70. Ovčji stan 66. Paka 11. Pasje peči 64. Pastirk 26. Pastirkov vrh 17,26,30,70. Pavlic 25, 26. Pavličeva stena 50, 70. Pavličev vrh 26, 50 70. Peca 12, 58, 63, 78. Peč 64. Peča 78. Pečovnik 59. Petkova njiva 61. Piki 67, 68. Piskernik 19, 20, 29, 30, 56, 82. Piskernikovo zavetišče 82. Planinska peč 38. Planinščica 29. Planinšek (lučki) 58. Planinšek (mozirski) 74. Planinšekova planotica 58. Planinšekova soba 81. Planjava 19, 23, 55, 56, 60, 63. Plesivčnik 77. Plesnik 20, 63, 82, 86. Plesnikova planina 63. Pleševnikov vrh 11. Pliberk 78. Počula 79. Podbrežnik 19, 26. Podgorje (kranjsko) 11. Podgorje (štajersko) 77. Pod Grebenom 52. Podi 28, 40, 42, 43, 45. Podi Mali 45, 46. Podi Veliki 45. Podlog 23, 36. Podstoržičeva dolina 35. Podvolovljak 31, 58, 62. Pohorje 13. Pokopališča 55. Poljanski rob 65. Polšak 62, 81. Polzela 77. Poreber 33. Potočka zijalka 70. Povšnar 16, 23, 31, 92. Požgani rob 48. Prag (Dedec) 60, 62. Prag (Menina) 66. Prag (Molička planina) 58,62. Prag (Turska gora) 47. Prag (Velika planina) 64. Predaselj 22. Predbela 60. Preddvor 16, 23, 35, 36, 84. Predoselj 22. Presedljaj 60, 62, 64, 65. Presihajoči studenec 19. Prevale 78, Primskovo 54. Pristovnikov Storžič 37. Pročevina 65. Prodnik 31. Pustoslemšek 32. Radegunda 74, Radmirje 18, 74, 84. Raduha 11, 14, 18, 19, 63, 70, 72. Raduha Mala 73. Radušnik (lučki) 72, Rainerjeva koča 78, 79. Rak 31. Raske (pri Raduhi) 32. Raske (pri Ljubnem) 32, 73. Ravni (Menina) 67. Ravni Gornje 24, 39, 40, 41. Ravni Spodnje 24, 80. Rdeče Voklo 52. Rdeči griči 47. Rdeči kup 55. Rečica na Paki 17, 18, 77. Rečica (trg) 13, 15, 18, 74, 84. Reka 54. Rekar 35. Remšenikov jarek (graben) 11, 26, 71. Rinka (kranjska) 19, 24, 25, 27, 28, 46. Rinka (štajerska) 46. Ritzdorf an der Pack 17. Rjavčev vrh 29. Rjavi plaz 30. Roban 59, 63. Robanov kot 19, 58, 59, 61, 62, 63, 80. Robanova planina 59. Roblekova planina 37; Roblekov jarek 52. Rogatec Veliki 21,64,65, 66. Roglji 61. Rogovilec 19, 59. Ropotarjeva dolina 53. Rosule 73. Rudeneška razvalina 18. Ruš 36. Rženik 60, 64, 65. Sabakovec 36. Sangrad 15, 54, 84. Sanntaler Alpen 43 Savina 10, 11, 16, 18, 20, 70, 71. Savine vir 20. Savinska dolina, gorenja 18, 68. Savinska dolina, spodnja 62, 68. Savinske planine 10, 11, 12, 13, 16, 24, 34, 37, 39, 51, 56, 64, 70, 75. Savinsko sedlo 25, 27, 30, 46, 50, 51. Savska dolina 11, 12, 24. Scliaffleralpe 79. Sedelce 60. Sedlica 60. Sela 77, Selo 69. Sidraže 54. Sinča vas 16, 24. Skalnata vrata 71. Skalni most 25. Skret (Škred) 28. Skorno 11. Skuta 23, 24, 28, 43, 44, 45, 46, 56, 58. Slap pod Rinko 20, 29. Slapar 35. Sleme (kranjsko) 23, 43, 45. Sleme (štajersko) 31. Slovenjgradec 77. Smrèkovec 13, 70. Snežnik (kranjski) 47,56,58 Sod brez dna 47. Solčava 14, 15, 19, 29, 31, 59, 63, 70, 71, 73, 84, 85, 103. Solčavske planine 10. Srednja vas 54. Stahovica 16, 21, 22, 29, 53, 54, 60, 64, 65, 84, Stari Legarji 43, 45. Stari trg 77. Stegovnik 36. Storžič 11, 23, 34, 35, 36. Storžič Pristovnikov 37. Storžičeva dolina 23, Strehalica 63. Strelovec 63. Streža 45. Strmčnik 67. Strojnik 67. Studenčne mlake 53. Suhi dol 77. Suhodolnik 31. Suhodolnikov jarek (dolinica, graben) 23,31,38. Sukalnik 55. Sušava 64. Sv. Ambrož 54. Sv. Anton 31, 32. Sv. Duh nad Solčavo 29, 70. Sv. Duh (pri Predgorju) 77. Sv. Florijan 66. Sv. Frančišek 18, 74. Sv. Jakob 31. Sv. Janez in Pavel 68. Sv. Jošt 69. Sv. Katarina (na Dobrovlju) 69. Sv. Katarina (pri Storžiču) 34, 35, 36. Sv. Katarina (pri Trbovljah) 76. Sv. Križ 75. Sv. Lenart (koroški) 30. Sv. Lenart (kranjski) 54. Sv. Lenart (štajerski) 65. Sv. Lovrenc 35, 36. Sv. Miklavž 77. Sv. Primož (kranjski) 22, 64. Sv. Primož (štajerski) 73. Sv. Urban 68. Sv. Uršula 12, 13, 17, 78. Šaleška dolina 75, Ščavnica (Ščavnice) 67, 68. Semprimožnik 66. Šenčur 11. Šentlenartsko sedlo 29, 70, 71. Šenturška gora 12. Šibje 62, Škaf 19. Škarje 19, 20, 56, 60, 61. Škrbina 19. Škred 45. Šmartno na Paki 84. Šmartno pri Gornjem gradu 21, 32, 67, 69, 84. Šmihel 74, 75. Šokat 32. Šoštanj 13, 15, 84. Špeh Gornji 65, 66. Špehove peči 65. Špitalič 68, 84. Špremova pot 42. Šrajetov rob 53. Štefanja gora 54. Štengrabe 21. 33. Štifter 31, 71 Štifterjeva koča 71. Stifterjevo sedlo 71. Št. Janž 18. Štruca 44. Stubirnica 69. Št. Vid 11. Tinetova jama 69. Tirščica 59. Topolščica 13, 15. Trata 45, 48. Travnik 13, 18, 32, 70, 73. Trbovlje 76. Triglav 63. Triglav Savinsl« 76. Trogern 79. Trstenik 36. Trška peč 66. Tržič 15, 34, 35, 36, 84. Tuhinj 66, 68. Tulleriiube 36. Tunjice 53. Tupaliče 23, 34, 35, 92. Turistovska hiša (v Bistrici) 16, 22, 31, 48, 53, 82. Turistovska hiša pri Pisker- niku 20, 29, 82. Turnska grajščina 24. Turska gora 19, 43, 47. Turski žleb 27, 28, 30, 43, 45, 46, 47. Učka 56, 58. Ugovske peči 65. Urbančičeva grajščina 24. Uršič 16, 22, 29, 31, 45, 48, 52, 53, 64, 82. Uršula 12, 13, 17, 78. Varpolje 18. Velenje 13. Velesovo 54. Velika planina 52, 23, 60, 64, 65. Veliki vrh (koroški) 51. Veliki vrh (štajerski) 19, 58, 59, 62. Veliki Zvoh 53, 54. Velikovec 23. Vellach, Bad 16, 24. Vernilíov Grintavec 37. Vilice Dolenje 56. Vilice Gorenje 56. Vir Savine 20. Višenska planina 54. Vodine 24, 27, 30. Vodole 58, 61. Vodotočnik 62. Vojnik 13. Volog 32, 69. Vransko 15, 32, 67, 68, 69, 84. Vrbovec 16, 18. Vršiči 60. Wildenstein 78. Zadrečka dolina 12, 21. Zakal 54. Zaplata 23, 35. Zavelb 48. Zeleni vrh 51. Zijalka 48. Zoisova koca 23, 28, 30, 31, 39, 42, 44, 52, 53, 82, 94. Žagana peč 22, 31, 45. Žalec 76. Železna Kaplja 15, 16, 24, 26, 29, 30, 70, 71, 78, 79, 84, 91. Žibovt 26. Žlebirnica 69. Žmavčarji 48. Žrelo 27, 30. Žvandrovec 60. T3 o (TO (T) D. o D. Peternelov dom na Bledu priporoča vsern letoviščnikom in izletnikom svoje ugodne sobe in svojo izborno restavracijo. Jediia okusna, Točijo se najboljša dolenjska in istrska vina ter budjeviško pivo iz akcijske pivovarne. Bivanje za daljšo dobo je zaČasa naznaniti. Lastnik; Jakob Pcternel; župan blejski, Fran 5trLipi v Celju na Qraški cesti št. 4. Zaloga stekla; porcelana^ kamenine; belgijskih in čeških žip; svetiljk; ogledal in zlatih okvirov, raznovrstne posode za zasebnike; gostilne in kavarne. Bogata izber lepotiřnih izdelkom? iz stekla in porcelana, majo. like, žgane prsti, brona ifi kovin. Prevzema Vsa steklarska dela prt cerkvah in drugih stavbah ter izdeluje tudi okvire za podobe. Najnižje cene. i^ajsolidnejša in najtočnejša postrežba. Podružnica V Laškem trgu. josipina 5<:humi tovarna kanditov in slaščic V Ljubljanij, Qradíšce štev. 9 priporoîa veliko zalogo vsakovrstnih svojih izdelkov, kakor; mnogovrstne kanditç^ fine francoske bonbone^ cokolad-nike^ fondant Tourec itd, Pristen malinovec, marelični sok^ čokolada^ kakaovi praški, cvetice za okras tort ter razno izvrstno pecivo, l^i se ne pokvari, Vsi izdelki so brez vsake konkurence. Postrežba točna. Cene zmerne. k IK í=rFJ EiTElIll Gospodinje, postrezite vendar bolj pogostokrat družinam ž njimi, saj se dajo napravljati na različne načine. SLOVE KOT NAJOKUSNEJŠA JED TE VRSTE. PRVA SLOVENSKA TOVARNA TESTENIN ŽNIDERŠIČ & VALENČIČ v ILIRSKI BISTRICI NA KRANJSKEM. VINCENC ČAMERNIK OBLASTVENO PREIZKUŠENI KAMENOSEŠKI MOJSTER PREJ J. WEBERJA DEDIČI. CELJE, NOVA ULICA IL Delavnica za umetne cerkvene kamenoseške izdelke in podobarski atelje. Največja zaloga grobnih spomenikov na slovenskem Štajerskem. Lastni kamenolomi za črni granit in marmor. Vsa stavbna dela. — Pohištvene plošče iz raznih marmorjev. — Struganje in likanje izdelkov s stroji. — Naprava kompletnih rodbinskih rakev in dfugih kamenoseških del na pokopališčih. Priznano solidno in fino delo. Načrti na zahtevanje takoj. — Konkurenčne cene. L Mikusch Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih dežnikov, soinčnikov Ustanovljeno 1839. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljanij Špitálské ulicé 2. Podružnici v Spljetu v Dalmaciji in v Celovcu na Koroškem. Kupuje in prodaja vseh vrst rente, zastavna pisma, prijo-ritete, srećUe, detnice, valute, novce in devize. Daje předplatila na vrednostne papirje. Eskompi řn inkaso menic. Promese za vsako žrebanje. Vloge na knjižice se Denarne vloge sprejema in obrestuje od dneva vložbe do dneva vzdiga v tekočem računu ali na vložné knjižice. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Borzna naročila. Vinkuluje in çievinkuluje vojaške ženitne kavcije. obrestujejo po 4" o. (àricar & Mejač v Ljubljani^ Prešernove ulice St, 9 priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene obleke za gospode in gospe, dečke in deklice ter najboljše perilo in zavratnike. Zlasti opozarjata na nepremočljiva lodnasta oblačila; haveloke in najnovejše pelerine za turiste in lovce, Ilustrováni ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Ustavnov. 1842. Delovanje z ^ električno silo Tovarna oljnatih barv, laka in firneži V LJUBLJANI slikarja napisov, dekoracijska, pohištvena in stavbinska pleskarja-lakirarja., Pleskarja c. J■ 178Q ^ Jenkova planina ffla£i-a/-(> 2154 Y" 2208 % J ................,.............< / ■■ -......-èu^^Ë^&iË':^ \ ......-v...:./ .......... ■r ■ tsm-. -^2035 / .....;. 2392 a; : ■ \ ... ;■' ''-.ZoisovdjiVKohrsho sedlo Fnpchaiďo-^,.\........-.-tó....................' kocw .•■• ■ Po'všnar i 3)^ 1950 •■,..........................................................i ^ \ ■•■■■ ; '•• SibioUno/ 1990 . I960 : ; '2. '^Ouvm'ec-_-^1853 uT.j eiASNinNjjL yijayANA DELNIŠKA DRUŽBA ZDRUŽENIH PIVOVAREN V ŽALCU IN LAŠKEM TRGU s SEDEŽEM V LJUBLJANI, SODNIJSKE ULICE 4 PRIPOROČA SVOJE IZBORNO PIVO ] v SODČKIH ^ IN STEKLENICAH. Ma debelo! Na drobno! ' Postrežba točna! Cene nizli>lstna, ollxoir>lja;> prodsya Be v prid áružbi sv. Cirila in IVIetoda X^Jubljanl. \ * \ Izdeluje: P^a jugoslovanska îouarna M kaviDe surogate, řlgovo to sladno kavo LJabZJaial. Jakob Božič, trgovec z mešanim blagom v Gornjem gradu; priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega blaga, zlasti potrebščine za hribolazce in kolesarje, čaj, rum, slivovko itd. Krasne razglednice. Vse po najnižjih cena')- Zanierjevi gostilni v Lučah: „Pri Raduhi" in V Letušu blizu Mozirja priporočata dobra prenočišča, okusna jedila, pristna vina, dobro marčno pivo in različno pristno krepilno pijačo. Ravnotam se nahajata lastni trgovl^^ ki sta založeni tudi z vsemi potrebščinami za hribolazce. Posebno lepa izber različnih razglednic iz Savinskih planin. Ljubno v dolini. P. n. turistom priporočam svojo gostilno; kjer dobe pristno Štajersko vino^ pivo, dobra jedila in sobe za prenočevanje po nizkih cenah. Vozovi na razpolaganje na vse kraje, ravno tako nosači. Priporočam tudi svojo bogato zalogo mešanega blaga, posebno razne potrebščine za hribo-lazce, izborno slivovko ter raznovrstne razglednice. Prane Ksav. Petek, Slovensko planinsko društvo vabi turiste in prijatelje planinstva, da pristopijo hot člani'osrednjemu odboru V Ljubljani ali podružnicam; Cerkljanski (v Cerknem), Češki (V Pragi), Idrijski (v Idriji), Hamnilki (v> Kamniku), Kranjski (v Kranju), Kranjskogorski (na Jesenicah), Podravski (V Rušah pri Mariboru),5avinski (vQarnjcmgradu),$oški (vTolminu), Šaleški (V Šoštanju), Tržaški (\? Trstu), fljdoVsko- Vlpavski (v Šturijah), Ziljski (v Zlljski Bistrici). Članarina znaša na leto 6 K, poleg tega zneska plača nov član tudi 2 K vpisnine. UstanoVnik placa enkrat za vselej 60 K. VseucIliščnIkI plačajo 3 K letnine in so prosti vpisnine. Vsi člani dobivajo brezplačno „Planinski Vestnik" ali „Rlpsky Věstník". — Društs'eno znamenje stane 2 K. V sezoni dobe dijaki legitimacije pri podružnicah ali pri osrednjem odboru.