NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 1 Leto XLIX, št. 507, 26. september 2022 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 24. oktobra. Gradivo bomo zbirali do 10. oktobra. Poplave Rekordne količine dežja V noči iz četrtka na petek (iz 15. na 16. september) je Idrijsko, Cerkljansko, Polhograjsko in Škofjeloško hribovje zajelo močno deževje z nalivi, kar je povzročilo precej nevšečnosti. Voda je zalivala kletne prostore, sprožilo se je več ze- meljskih plazov, narasli potoki in hudourniki pa so ogrožali več objektov. Od četrtka do sobote popoldne je v povprečju padlo več kot 300 litrov dežja na kvadratni meter. Ker je dogodek potekal po zaključku redakcije Našega časopisa, Horjul Obnovili cesto Uradno odprtje Lani sta se Občina Horjul in Občina Dobrova - Polhov Gradec odločili za obnovo dotrajanega odseka ceste med Podolnico in Brezjami. S svečanim odprtjem, ki je bilo v petek, 16. septembra, so tudi uradno končali s projektom, ki je bil poseben tudi v tem, da sta obe občini gradili s skupnimi močmi in tesnim sodelovanjem poskrbeli, da je sedaj vožnja varnejša in udobnejša. Občina Dobrova - Polhov Gradec je za projekt prispevala 259.000 evrov, Horjul pa 190 tisoč. (tfj Foto: Peter Perše o neljubem dogodku še nimamo, vseh poročil. Na vrhniškem koncu je bilo najhuje na Klisu, Be-tajnovi in v Sinji Gorici. Številni domačini česa takega ne pomnijo. Prizor je iz Sinje Gorice. Vrhnika Športnik leta Naziv prejel Primož Suša V Cankarjevem domu na Vrhniki je potekala razglasitev športnika za leto 2021. Laskavi naziv je prejel jadralni padalec Primož Suša, sicer dobitnik Bloudkove plakete za vrhunske športne dosežke. [64j Borovnica Končan projekt Borovniški viadukt Šest kandidatov je uspešno opravilo izpit za interpretativno vodenje po železniški dediščini v občini, konec junija pa sta bili na razgledni ploščadi postavljeni obe panoramski tabli. Aktivirana je tudi posebna spletna stran o Borovniškem viaduktu v štirih jezikih. Projekt, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, bo končan 27. 9. 2022 v sklopu tedna mobilnosti. Tedaj bo v parku pri stebru Borovniškega viadukta po tekala zaključna slovesnost. Toplo vabljeni. Log - Dragomer Prizidek k vrtcu Podpis pogodbe Župan Občine Log - Dragomer je podpisal pogodbo z izvajalcem del za gradnjo prizidka k vrtcu. Vrednost investicije znaša dobrih 450 tisočakov, sofinanciranih je skoraj štirideset odstotkov projekta. Zgradili bodo dvooddelčni prizidek vrtca z neto tlorisno površino 185 m2. Gradnja naj bi potekala do 15. januarja 2023, nato pa naj bi sledila še obrtniška dela. Ta naj bi izvajali med februarjem in aprilom, uporabno dovoljenje pa naj bi bilo pridobljeno do 1. junija. K Dobrova - Polhov Gradec Začelo se je Gradnja kolesarske povezave Konec avgusta so tudi v Občini Dobrova - Polhov Gradec začeli graditi Barjansko kolesarsko povezavo. V občini je gradnja razdeljena na tri etape, in sicer prva etapa: Razori-Šujica, druga etapa: Šujica-Gabrje (Kramar) in tretja etapa: Razori-Tržaška cesta. Najprej bodo zgradili prvi in drugi odsek, ki bosta predvidoma končana do sredine leta 2023, tretji odsek pa bo dokončan do konca leta 2024. Dela bodo poleg kolesarske steze vključevala tudi ureditev pločnikov, regionalke in prehodov za pešce. __> Ekstremi Te besede pišem pod vtisom poplav, ki so sredi tega meseca prizadele naše kraje. Najprej nadpovprečno vroče in sušno poletje, zdaj še bes narave v obliki enormnih količin padavin v le nekaj urah. Le kaj nas še čaka? Dolgo poslušamo svarila naravovarstvenikov, klimatologov in drugih strokovnjakov, ki nam prigovarjajo, da živimo življenje prek svojih zmožnosti in da moramo začeti ukrepati zdaj, če želimo vsaj upočasniti drvenje v prepad. Čeprav imamo otroke, ki bodo še bolj čutili posledice naših ravnanj, opažamo, da postajamo vedno bolj imuni na besede in svarila. Narava nam sporoča, da ji ni do pregovarjanja, ne zanimajo je politični sporazumi glede omejevanja onesnaževanja, niti ji ni mar za naše stiske, ko gre kaj hudo narobe. V naravi ni napak, v njej je vse narejeno prav, narava zna zaceliti vse rane. Seveda pa se ne ozira na leta našega življenja, lahko bi rekli, narava ima čas. Ji bomo končno prisluhnili? Nesreče vseh vrst nas učijo še nečesa: ni najhuje, če se nam dogajajo, hudo pa je, če ostanemo v nesreči sami. Naj nam bodo v takšnih trenutkih zgled številni prostovoljci, gasilci, člani Civilne zaščite, policisti, medicinsko osebje ter vsi, ki se v naravnih nesrečah nesebično in brez obotavljanja podajo na pomoč ljudem v stiski. Vsako dejanje šteje. » Peter Perše, urednik Našega časopisa S Cankarjeve besede Svet je lep in dovršen, ne pozna nesoglasja, ne pozna nesreče. Ali ljudje, ki imajo nezdravo kri, opazijo pege celo na soncu, opazijo trnje na roži. y s Ivan Cankar, Potovanje Nikolaja Nikiča, 1900 NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 2 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si « «¿m muna PREMIUM QUALITY ^MM PO SVEŽE Prodaja mesa, Miha Medvešček s.p. Podplešivica 1, Notranje gorice 031-246-973 JAN SPORT bljeni v trgovino JAN SPORT, kjer vas po izjemno ih posezonskih cenah čaka zaloga več kot 200 klasičnih in električnih koles. Telefon 0 70 430 250 NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 3 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prve novice 041 750 956 © www.analiza.si O info@anaNza.si FRIZERKA META Jesen je tukaj in z njo čas, ko se narava počasi umirja. Umirite in sprostite se tudi vi z obiskom našega salona. Ponujamo vam moško in žensko striženje za vse generacije, klasična in modna barvanja ter oblikovanje pričesk in ličenje za vse priložnosti. Sosede v My Beauty pa za vas ponujajo urejanje nohtov na rokah, lash lift in lash filler, depilacije, body wrapping, madera terapijo ter klasično masažo. Za vse dame, ki se boste hkrati naročile na urejanje nohtov in barvanje smo pripravile posebno akcijo, zato si čim preje rezervirajte svoj termin. Frizerka Meta 031 219 541 Meta Keršmanc s.p. U12J Cankarjev trg 3, @frizerkameta Vrhnika Optika in očesna ordinacija Jelovčan 01 755 61 05, 041 578 205 Trg Karla Grabeljška 2A, 1360 Vrhnika OKULISTICNI PREGLEDI Na Vrhniko prihaja Biciklanc Kaj je Biciklanc? Javni sistem izposoje koles, kot ga pozna že večina večjih slovenskih mest. Občan po prijavi v sistem lahko na določenih mestih (postajah) prevzame kolo in se z njim odpelje do naslednje postaje. Sistem prevoza je preprost in ekološko naravnan, namenjen občanom in občankam ter obiskovalcem/kam, ki se boste želeli s kolesom lažje in hitreje premikati po mestu. Zaenkrat bodo tri lokacije postaj, na voljo pa bo trinajst koles. Kot je dejal župan, se bo mreža širila, če bo zanimanje. --> Reševanje prostorske stiske Občina Borovnica je v sodelovanju z vodstvom šole, vrtca in glasbene šole izvedla sestanke, na katerih so našli rešitev za prostorsko stisko za šolsko leto 2022/23. Opravljena je bila statična presoja podstrešja prvotne šolske stavbe. Pokazalo se je, da bi bilo mogoče na podstrešju urediti prostore za strokovno službo in vodstvo šole. Na tak način bi v stavbi pridobili tri učilnice. Natančna površina pomožnih prostorov bo določena do konca septembra. -- > Rekonstrukcija šolskega igrišča za še več športne zabave Pred začetkom novega šolskega leta so v Horjulu postali bogatejši še za eno pridobitev. Dotrajano igrišče so namreč popolnoma obnovili. Obnova je bila v načrtih že nekaj časa, konec julija pa so na občini podpisali še pogodbo za izvedbo rekonstrukcije igrišča pri OŠ Horjul. Izvajalec rekonstrukcije je bilo specializirano podjetje za takšne posege MKeršmanc, d. o. o. Pogodbo so podpisali v višini 46.430,83 evra brez DDV, sama dela na lokaciji pa so potekala od sredine avgusta in so bila do začetka šole že končana. Prenovljeni prostori ambulante družinske medicine na Dobrovi Na Dobrovi so avgusta končali prenovo prostorov, v kateri sedaj deluje ambulanta družinske medicine Neli Grosek, dr. med. spec. Občina Dobrova - Polhov Gradec se nenehno trudi, da bi zagotovila zadostne prostorske kapacitete glede na potrebe zdravnikov in jim omogočila ustrezne delovne pogoje ter hkrati poskrbela za zdravstvene potrebe občanov. Letos je zato poskrbela za prenovo prostorov na naslovu Ulica Vladimirja Dolničarja 11. Zdravnica Neli Grosek je tako svojo ambulanto preselila le nadstropje višje. - Zbor občanov Občina Log - Dragomer je v gasilskem domu v Dragomerju sklicala zbor občanov, na katerem je predstavila poglavitne aktivnosti od leta 2020 naprej ter načrte za prihodnost. Ob koncu so občani vodstvu občine lahko postavili pisna vprašanja in pobude. Župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik je pred zaključkom mandata sklical zbor občanov. Čeprav ga zaradi epidemije ni sklical v letih 2020 in 2021, obisk ni bil številčen; prišla je le peščica občanov, ki so v uvodu lahko prisluhnili županu Stanovniku, ki je predstavil glavne projekte od leta 2020 naprej. Lokalne volitve 2022 Do lokalnih volitev bosta izšli še dve številki Našega časopisa. 24. oktobra (gradiva sprejemamo do 10. oktobra) in 14. novembra (gradiva sprejemamo do 1. novembra). Volilne objave so plačljive. Cenik je enak ceniku komercialnih oglasov. Dimenzije oglasov, cene in ostali podatki so dostopni na visitvrhnika.si, zavihek Naš časopis (v nogi spletne strani). 0 (¡o] & Primož Suša, vrhniški športnik leta 2021 NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 4 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mesec požarne varnosti - uvod v vročo jesen Oktober je mesec, ki je posvečen požarni varnosti. Letošnja tema požarne varnosti je preprečevanje požara litij-ionskih baterij in poteka pod sloganom Tudi baterije lahko zagorijo. Preprečite požar baterij. V tem mesecu bosta Gasilska zveza in Urad RS za zaščito in reševanje za širšo javnost izdala več publikaciji in pripravila izobraževanja in tudi vaje, kako ravnati v primeru požara. Tako ozaveščata javnost, kako preprečiti sam nastanek požara. Podobno kot pri zdravju lahko s preventivo naredimo veliko, da požar in druge nesreč ne nastanejo. Vrhnika in tudi vsa Slovenija imata zelo razvito prostovoljno gasilsko mrežo, ki je dobro opremljena in usposobljena. V kakršni koli naravni nesreči, kot smo ji bili priče ob zadnjih poplavah ali pri katerem koli požaru ali reševanju ljudi in živali, so gasilci prvi, ki priskočijo na pomoč. Ne glede, kdo in kdaj jo rabi. In vse to naši gasilci delajo poleg svojih rednih obveznosti. Podoben zgled sodelovanja so nam lahko vsa društva, kjer različni posamezniki za skupne cilje stopijo skupaj in naredijo zgodbo, ki je v dobro vseh nas, pa naj si bodo to kulturne, športne ali druge interesne organizacije ali mladinska društva. Slovenska politična folklora velikokrat ne sledi naštetim zgledom sodelovanja. Vendar ne na Vrhniki. V iztekajočem se mandatu je sedelo 24 svetnikov iz rekordnega števila različnih strank oz. list. Bilo jih je kar enajst. Navkljub tolikšni različnosti so svetniki v večini primerov tvorno sodelovali in večino sklepov sprejeli soglasno. Izmed vseh točk dnevnega reda, ki jih je bilo v tem mandatu več kot tristo, so bile zavrnjene samo tri. Nekatere smo sicer umaknili, jih pozneje uskladili, vendar na koncu sprejeli. Le aktivno in tvorno sodelovanje, ko svetniki iščejo rešitve, lahko pripelje do dobrih rezultatov. Glede na to, da bom še enkrat kandidiral za župana, si želim tudi v prihodnjem mandatu svetnike, ki povezujejo in ne izključujejo. Takšne, ki jim bo interes za skupno dobro, pa najsi bodo to gasilci ali krajevne skupnosti, in ne takšnih, ki v svetniških zgodbah iščejo samo svoje, po navadi nepremičninske interese. Župan Daniel Cukjati Parkirišče bo znova poligon Nasedla investicija občine P+R v Sinji Gorici, ki je bila izvedena pred približno sedmimi leti, se je predlani reševala z vzpostavitvijo poligona za dirkanje z gokarti. Na ta način je asfaltno parkirišče dobilo vsaj neko osmislitev, po drugi je to bilo v veselje številnim ljubiteljem oktanov. No, veselje ni trajalo dolgo, kajti že po nekaj mesecih je prispela anonimna prijava na pristojne službe, ki so od občine zahtevale zaprtje poli- gona, saj mora parkirišče vsaj še leto dni služiti osnovnemu namenu - parkiranju (pa čeprav na njem nihče ne parkira), ker je občina za gradnjo prejela evropska in državna sredstva. Po dobrem letu dni čakanja, ki mu je svoje dodala še gospodarska kriza z epidemijo, je ponudnik storitev na poligonu naredil čez Vrhniko črto. Niso pa jih nad tovrstnim športom na občini. Pravijo, da so v dogovoru z lokalnim ponudnikom tovrstnih storitev, ki bi lahko prve gokarte pripeljal v Sinjo Gorico že to jesen ali pa najkasneje prihodnjo pomlad. (gt) Na Vrhniko prihaja Biciklanc Kaj je Biciklanc? Javni sistem izposoje koles, kot ga pozna že večina večjih slovenskih mest. Občan po prijavi v sistem lahko na določenih mestih (postajah) prevzame kolo in se z njim odpelje do naslednje postaje. Je preprost in ekološko naravnan sistem prevoza, namenjen občanom in občankam ter obiskovalcem/kam, ki se boste želeli s kolesom lažje in hitreje premikati po mestu. Z njim se izognete vožnji z avtomobilom in prihranite čas pri iskanju parkirnega mesta ter tako zmanjšate izpuste CO2. »Če želimo spreminjati svet, moramo začeti pri sebi. Zakaj bi se vozili z avtom od vrat do vrat na kratkih razdaljah, če za to lahko uporabimo kolo? S tem naredimo nekaj dobrega za svoje zdravje in za okolje,« razmišlja župan Daniel Cukjati ob najavi nove pridobitve v Cankarjevem mestu. Na voljo bodo 4 električna ter 9 navadnih koles. Izposoja in vračilo koles bo zaenkrat možna na treh postajah s skupno 15 ključavnicami: Postaja 1: Tržaška 9/Park samostojnosti Kako kaže Tankovski kolesarki? Za Tankovsko cesto je bila od Štirne do Stare Vrhnike izdelana projektna dokumentacija za njeno asfaltiranje. Obnova ceste bo potekala v dveh etapah. Prva, od Štirne do nogometnega igrišča, bo realizirana še letos, če bodo, kot je dejal župan Daniel Cukjati, ponudbe izvajalcev razumne. Ko bo asfaltirana celotna trasa, se bo ob njej zgradila še asfaltirana kolesarska steza. Ta je načrtovana tudi z Vrhnike do sosednje občine Horjul, v kateri jo že gradijo. Tudi na vrhniškem odseku bi jo že, če ne bi prišlo do zahtevka za revizijo razpisa s strani neizbranega izvajalca gradbenih del. Po pričakovanjih občine naj bi bila revizija zaključena konec meseca, zatem pa bi lahko sledil začetek gradnje kolesarke. Investicijo vodi Direkcija RS za investicije. (gt) V Sinji Gorici se je začela gradnja kanalizacije V začetku septembra je stekla gradnja kanalizacije na odseku od komunale, čez Tojnico, proti središču Sinje Gorice. Ta del odseka občina gradi izključno z lastnimi sredstvi, za kanalizacijo v središču Sinje Gorice pa se nadeja državnih sredstev. Ali je bila občina uspešna na razpisu za omenje- na sredstva naj bi bilo znano v kratkem, pričakuje pa slab milijon sofinancerskih sredstev. V kolikor bo kandidatura uspešna, bo občina še letos začela iskati izvajalca del, ki pa bodo ob kanalizaciji obsegala še ureditev pločnika in cestišča v Sinji Gorici. Kot pravijo na občini, bo kanalizacija položena tudi na Sapu, a šele ko bodo pridobljena vsa potrebna soglasja za služnost zemljišč. (gt) Postaja 2: Optika 77/Glasbena šola Postaja 3: Vrtnarija »Zavedamo se, da je to premalo, zato bomo v prihodnje mrežo postaj še širili po mestu in po bližnji okolici,« še dodaja župan. Na razpolago bo trinajst koles, v začetku pa načrtujejo nekajmesečno testno obdobje. Na kakšen način bo potekala izposoja? Do novembra bomo imeli brezplačno izposojo, ki bo namenjena testni skupini 30 ljudi. Registracija bo mogoča v TIC Vrhnika (Tržaška 9), kjer prejmete uporabniško kartico ter PIN številko. V tem času bodo beležili navade, želje in pripombe uporabnikov, nato pa na podlagi njih širili mrežo. Predstavitev sistema bo v sredo, 28. septembra, ob 11. uri pri postaji Tržaška 9/Park samostojnosti. Uradna otvoritev sistema Bi-ciklanc bo spomladi 2023. Projekt so podprli Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem ter 77, optika in očesna ordinacija Jelovčan. Športni park bo še počakal Občina je načrtovala, da bo že letos jeseni lahko postavila temeljni kamen za večnamenski objekt v športnem parku v središču mesta, na mestu kjer je danes obremenilni nasip. A kot kaže, se bo terminski načrt zamaknil, kajti ponujena cena le enega prijavljenega izvajalca je bila previsoka. Nasploh na občini beležijo v zadnjih mesecih zelo visoke ponudbe izvajalcev, ki so po eni strani posledica dviga cen surovin na trgu, po drugi pa posledica preobilja povpraševanja po gradbenih projektih. Župan Daniel Cukjati pravi, da bodo zato razpis ponovili, z upanjem na ugodnejšo ponudbo. (gt) Obnavljajo medgeneracijski center Na zunanjosti objekta Rokodelski dom, zraven Cankarjevega doma, kjer je nekoč domoval Primis, potekajo obnovitvena dela. Pred časom je tako že bila zamenjana streha, trenutno pa gradbinci vršijo obnovo fasade. Vzdrževalna dela bodo poskrbela za večjo varnost mimoidočih, hkrati pa tudi za lepši izgled te stavbe z bogato zgodovino. Namen občine je, da v njem vzpostavi prostore za vrhniška društva, hkrati pa bo objekt deloval tudi kot medgeneracijski center, v katerem bo potekala izmenjava znanj. Podobno kot je pred stoletjem, ko so v njem bivali različni mojstri, prehajalo znanje iz mojstra na mojstra ali z mojstra na vajenca. Načrtovana je tudi prenova notranjih prostorov, a šele ko bodo znani rezultata razpisa LAS Barje, na katerega se je prijavila občina. (gt) Občina opozarja na slabo stanje Robove Gradijo še tretje Mšč Robova cesta, od Delavskega naselja do cerkve sv. Lenarta, je ena sama krpanka asfaltnih zaplat. Občina Vrhnika je v zadnjem letu dni bogatejša za dve krožišči, ki sta vključeni v sistem tako imenovane južne obvoznice. Da je stanje slabo, je občina že večkrat opozorila državo, ki je lastnica omenjene ceste. Na občini pravijo, da so pred me- seci sicer prejeli ustno obljubo o njeni prenovi, a ker so se z menjavo vlade zamenjali nekateri ključni ljudje na pro- metnem ministrstvu, se bojijo, da še nekaj časa ne bo videlo novega asfalta. Če bo do tega le prišlo, bo občina na tem odseku zamenjala tudi vodovod, del trase pa bi spremenila v enosmerno. (gt) V prvi polovici septembra pa se je začela gradnja še tretjega, na mestu kjer se bo obvozna cesta z Bajerjev priključila na dr- žavno cesto Vrhnika - Borovnica. Na občini pravijo, da bo krožišče zgrajeno do konca februarja prihodnje leto. Tedaj naj bi bila asfaltirana tudi dovozna cesta z Bajerjev, s tem pa bi obvozni sistem cest dobil že skoraj dokončno podobo. Manjkala bo samo še cesta čez dvorišče nekdanjega Lika, zaradi katere se bo večina tovornjakov izognila vožnji skozi središče Verda. (gt) NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 5 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina - Kemis Poziv vladi Občina Vrhnika javno poziva Vlado RS, da ugodi pritožbi Občine Vrhnika v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja Kemisa. Vlada RS je glede na novo zakonsko ureditev odgovorna za nadzor nad delom Ministrstva za okolje in prostor, zato jo Občina Vrhnika poziva, da v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja naprave za predelavo nevarnih odpadkov upravljavca KEMIS d.o.o., od Ministrsva za okolje in prostor končno zahteva celovit postopek presoje po pravilih, ki jih zahteva Direktiva Seveso III, ki je za našo državo zavezujoča. Občina Vrhnika si prizadeva zavarovati okoljsko varnost svojih občanov, ki so 5 let po požaru v Kemisu, ki je v lasti kitajske multinacionalke Hisense, še vedno izpostavljeni izjemnemu tveganju, kajti pristojni organi dopuščajo obratovanje naparve, čeprav Občina Vrhnika v postopkih dokazuje, da je Kemis obrat tveganja za okolje, ki ne zagotavlja zahtevane varnostne razdalja od naselja in občinske infrastrukture. To se je na žalost potrdilo tudi v požaru leta 2017, ko je bila dan po nesreči poleg ostalega izmerjena 1000 krat višja vsebnost živega srebra glede na običajne vrednosti. Šlo je za večjo nesrečo po zakonu, ki je povzročila »hudo nevarnost za človekovo zdravje ali okolje, ki vključuje eno ali več nevarnih snovi«. Dodatno tveganje pa povzroča še nelegalna gradnja Kemisa, zaradi katere ni uradnega zagotovila, da objekt v tem trenutku izpolnjuje bistvene in druge zahteve, kot določa Gradbena zakonodaja, čeprav mu pristojni organi dopuščajo nemoteno obratovanje. Občina Vrhnika od Vlade RS tako v javnem interesu varstva okolja pričakuje, da zavaruje prebivalce in naravne vrednote Vrhnike. Občina Vrhnika Šolski prag je prestopilo več kot 1800 učencev in učenk V Verdu bodo zgradili novo brv Vrhnika, 13. september - Župan Daniel Cukjati in predstavnik firme Trgograd sta tega dne na občini podpisala pogodbo za obnovo brvi v Verdu. Zob časa jo je že tako načel, da je potrebna celovita obnova. Izvajalec bo imel za podiranje obstoječega in gradnjo novega 120 dni časa. Investicija je ocenjena na dobrih 539 tisoč evrov z DDV. Zaradi onemogočenega prehoda čez most, ki je za tamkajšnje osnovnošolce na poti do šole, se občina dogovarja s Cankarjevo šolo, ali bo zaradi povečane razdalje treba zagotoviti dodaten šolski prevoz. (gt) Izvleček poročila o pregledu mostu v Verdu Poročilo, ki ga je izdelal Dejan Batistič, IKB, med drugim pravi, da so na mostu vidne številne poškodbe mostne konstrukcije. Na več mestih se vidi že zarjavela armatura oziroma je odstopil zaščitni sloj betona (globinski propad betona). Ključni napaki, ki lahko ogrozita mehansko odpornost in stabilnost, sta zmanjšana nosilnost betonskih nosilcev ter izpad (pre- mik) montažnih betonskih nosilcev na pilotni gredi (na fotografiji). Pogajanja za nižjo ceno Prispeli sta dve ponudbi, Trgograd v višini 558 tisoč evrov in Kolektor CPG v višini 614 tisoč evrov. Obe ponudbi sta bili zavrnjeni, ker sta presegali zagotovljena sredstva naročnika. Občina je oba ponudnika povabil na pogajanja, pri čemer je Kolektor CPG vztrajal pri enaki ceni, Trgograd pa je ponudbo znižal za 19 tisoč evrov -na 539 tisoč evrov. Nekoliko manjši most čez Ljubijo (Verd - Po-kojišče) je pred petimi leti stal 321 tisoč evrov. Prvi šolski dan je prag Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika prestopilo 1206 učencev in učenk, na Slomškovi šoli pa 648 učencev. Številka ni dokončna, saj se, kot pravita ravnateljici, spreminja skoraj- da dnevno. Za skoraj dvesto malčkov bo to prvi šolski dan. Na Tržaški 2 so sprejeli 115 prvo-šolcev, na Drenovem Griču 17. Šolski prag OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika pa je prvič prestopilo 65 učencev in učenk. Na obeh šolah so za prvošolce pripravili poseben program. (gt) PROSTOFER PROSTOVOLJNI ŠOFER NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 6 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhniška komunala končno zopet na zakoniti poti Občina Vrhnika je po več letih naporov končno uspela v sodni register vpisati novo družbeno pogodbo, ki je zdaj zakonita in omogoča učinkovito upravljanje JP KPV. Glavna protagonista sprememb sta bila župan Daniel Cukjati in občinski svetnik Grega Kukec, ki je tudi predsednik nadzornega sveta JP KPV. »Kakšne nezakonitosti ste zaznali pri upravljanju KPV?« Kukec: Nezakonitost upravljanja JP KPV je bila predvsem v pooblastilih županom, ki so bila določena z odlokom in družbeno pogodbo. Župani so namreč imeli na eni strani v JP KPV nekatera ključna pooblastila in hkrati na drugi strani z JP KPV sklepali posle. Tako ureditev Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije eksplicitno prepoveduje. Istočasno je družbena pogodba tudi onemogočala učinkovito upravljanje, saj so se odločitve na nekaterih organih sprejemale samo s soglasjem, kljub vrhniškem 66 % lastništvu. Tako se pač podjetja ne da upravljati, saj se tako vsaka odločitev spolitizira, namesto da bi se odločalo na strokovnih temeljih. Kako seje nezakonitost upravljanja pokazala v praksi? Kukec: Ustavno sodišče je zaradi koncentracije pristojnosti v eni osebi, tako ureditev označilo kot eno največjih nevarnosti za korupcijo. V primeru JP KPV so tako v letih 2011 - 2018 župani z JP KPV brez postopka javnega naročanja sklenili za več kot 20.000.000 € poslov. To sicer samo po sebi ni nujno nezakonito, a so bili ti posli v več kot 60 % odstotkih naprej oddani podizvajalcem. Kasneje so bile pri nekaterih od teh poslov ugotovljene hude nepravilnosti. Bivša direktorica je bila tudi pravnomočno obsojena zaradi kršitve zakona o javnem naročanju. Istočasno pa so lahko župani preprečili nadzor nad izvajanjem teh poslov. Iste osebe so na eni strani sklepale posle, na drugi strani pa imele pooblastila upravljanja in nadzora. Kar popolnoma sovpada z opozorili ustavnega sodišča v obrazložitvi svoje sodbe. Kakšna pa je družbena pogodba danes? Cukjati: Na podlagi številnih mnenj in priporočil KPK, ki so med drugim terjala tudi odstope županov, smo na Občini Vrhniki iskali rešitev, da bi čim prej odpravili nezakonitosti, na katere je opozarjal KPK. Z občinama Log - Dragomer in Borovnica je bilo praktično nemogoče uskladiti spremembe odloka. Tako je pobudo prevzel nadzorni svet JP KPV in za pripravo predloga zakonite družbene pogodbe zaprosil Združenje nadzornikov Slovenije, kot neodvisen in strokoven organ. Svoje stališče je pri tem nedvoumno podal tudi sam nadzorni svet JP KPV, kjer so bili člani, imenovani s strani zaposlenih in vseh treh občin družbenic, vedno soglasni. Na podlagi predloga Združenja nadzornikov Slovenije in na podlagi priporočil KPK je nato Občina Vrhnika pripravila končno Družbeno pogodbo. Predvsem se odpravlja nezakonito stanje, zmanjšuje možnost korupcije in uvaja učinkovito upravljanje. Pri tem se je v družbeni pogodbi tudi preprečila možnost privatizacije JP KPV in se je tako še dodatno zaščitilo manjšinske družbenike. Kajti prejšnji odlok in družbena pogodba je omogočala, da bi župani sami, kot člani skupščine, prodali JP KPV komu drugemu in bi tako komunala prešla v zasebne roke. Da smo na Vrhniki na pravi poti, kaže tudi dejstvo, da se je na državnem nivoju oblikovala delovna skupina, ki pripravlja kodeks upravljanja družb v občinski lasti. Njen član je tudi g. Kukec. To vsekakor kaže na priznanje njemu in Občini Vrhnika za vztrajanje na poti transparentnosti in zakonitosti. Sliši se, da seje na JP KPV v zadnjem času zamenjalo preveč direktorjev. Cukjati: Dejstvo je, da so vsi izbori direktorjev od leta 2011 do zadnje spremembe družbene pogodbe, temeljili na nezakoniti družbeni pogodbi. Direktor je bil lahko le kandidat, ki so ga izbrali župani, kar zakon prepoveduje. V zdajšnjem mandatu župani tudi nismo našli skupnega jezika. Na predzadnjem izboru Občina Vrhnika v komisiji, kljub 66 % lastništva, niti ni imela svojega člana komisije za izbor. Vsak izbor v zadnjih letih je postal stvar političnih preigravanj. Z zamenjavo družbene pogodbe direktorja imenuje nadzorni svet, potrdijo pa občinski sveti. Tako je bilo končno tudi junija letos. Izbor direktorja je ključna odločitev za podjetje. V JP KPV sta se vrnili transparentnost in strokovnost. Kaj to pomeni za o občane? Cukjati: Finančno komunala tudi stoji dobro, zaposleni so zaupanja vredni. V preteklosti pa je bil občutek, da je bilo najbolj pomembno, kateri podizvajalec bo dobil kak posel. Z zadnjim spremembami pričakujem dokončen fokus v kvalitetnem izvajanju javnih gospodarskih služb. Pričakujem več kvalitete za manj denarja. Vsekakor nič podražitev, kvečjemu nasprotno, ne glede na draginjo. Enako stališče ima tudi nadzorni svet, N NAtfPORTUS VITA Društvo Nauportus viva vabi na odprtje likovne razstave slikarja Igorja ZIMICA, modernega slikarja in člana Društva likovnih umetnikov severne Primorske, ki bo v petek, 30. septembra 2022, ob 18. uri v cerkvi Svete Trojice na Vrhniki. Na odprtju bosta za glasbeno popestritev poskrbela Andrej in Špela Marinčič. Slikarja in njegova dela bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn. Vljudno vabljeni! Razstava bo odprta do vključno 7. oktobra 2022. Možnost ogleda za skupine iz šol in vrtcev bo v obdobju od 3. do 7. oktobra 2022 v dopoldanskem času po predhodni najavi na e-naslov: nauportus.viva@gmail.com. ki je bil eden od protagonistov sprememb in na in da lahko skupaj obnovimo komunalo, na kate-zadnji skupščini tudi vsi trije župani. Tokrat smo ro bomo lahko ponosni. bili enotni. Upam, da smo obrnili novo poglavje Gašper Tominc DRUŽINSKO DOPOLDNE 2.NS2 10:00-12:00 pri Gostilni Bistra V BISTRI vodenje po ijp^nihoTem fvrtu zelena igrala za otroke . ^Cankarjeva ^ kava in zeliščni čaj vVspoznavanje zelišč s Terezijo Nikolčič presenečenje iz kuhinje Šefa Bruna ^ u ustvarjalne | delavnice Vabljeni! NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 7 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prizadele so nas poplave V noči iz četrtka na petek (iz 15. na 16. september) je vrhniško in sosednja območja zajelo močno deževje. Padavine so se nadaljevale še preko celega dneva in ponehale šele v soboto popoldne (17. september). Od četrtka zjutraj do petka zjutraj je padlo 208 litrov padavin na kvadratni meter, medtem, ko je rekord iz 3. 7. 2007 znašal 181 litrov. Skupna količina padavin je bila v soboto popoldne 354,9 litrov. Občinski štab Civilne zaščite Vrhnika je bil zaradi razlivanja vod vzpostavljen takoj v četrtek zjutraj. Aktiviral je občinski načrt zaščite in reševanja ob poplavah. V času do zaprtja (v soboto ob 22. uri) je prejel 80 klicev za pomoč, ki jo je nudila večina prostovoljnih društev v vrhniški občini. Najhuje je bilo na Klisu, Betajnovi in v Si- nji Gorici. Gasilci so večinoma opravljali prečrpavanja vode. Za reševanje živali je bil uporabljen tudi čoln. Na Komunalnem podjetju Vrhnika so v tem času napolnili na stotine vreč s peskom, s katerimi so se domačini branili pred naraslimi vodami. Številni domačini s sinjegoriškega konca menijo, da česa takega ne pomnijo. Gašper Tominc,foto: GT MAZDA CX-30 ŽE OD 23.1 90€ _ INTERCLASS CARS D.O.O GORJUPOVA 1 / 1000 LJUBLJANA TEL.: 01 2000 950 www.interclasscars.si DRIVE TOGETHER BmESis)H Razmišljate o prihodnosti? Soustvarjajte jo! l j"* ** z TUCSON Plug-in Hybrid, KONA Electric in IONIQ 5. Prihaja novo obdobje mobilnosti v katerega vas Hyundai popelje stremi najsodobnejšimi modeli. Popolnoma električni IONIQ 5 ima streho s sončnimi celicami, ki daljša doseg vozila, medtem ko se KONA Electric ponaša z izjemnim dosegom do 484 km* z enim polnjenjem. TUCSON Plug-in Hybrid ponuja povsem električno vožnjo s pritiskom na gumb, za daljše poti pa poskrbi še učinkovit bencinski motor. Vsi so zasnovani tako, da vam omogočajo suveren način premikanja v prihodnost. Hyundai je na poti, da do leta 2045 postane podnebno nevtralno podjetje. Električna mobilnost je šele začetek. <® HYurmni IrflGa ranči je I Povprečna poraba goriva: 0,0 -1,3831/100 km, emisije C02:0,0 - 31,40 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega _i ozona, delcev PM10 in PM^, ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih Garancije prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai ji. *Doseg glede na WLTP cikel. Doseg se lahko nekoliko L JI r" kotni)"_j razlikuje glede na razmere na cesti, način vožnje in temperaturo. Odvisen je tudi od vrste pnevmatik, s katerimi je opremljeno vozilo. Interclass cars d.o.o., Gorjupova 1, 1000 Ljubljana Tel: 01 2000 955, WWW.INTERCLASSCARS.SI NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 8 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šesti po vrsti Festival kave znova pritegnil množice obiskovalcev Ekipa iz vrhniške pražarne vrhunskih kav Escobar. Kulinarika na prostem je pri Slovencih zelo priljubljena. Praktično vse prireditve na Vrhniki, ki so povezane z njo, doživijo izjemen obisk. Spomnimo na »Južno na Stari cesti«, ki na gurmansko uživanje privabi na stotine obiskovalcev od blizu in daleč. Podobno je tudi s Festivalom kave, ki je letos (datum) doživel že šesto postavitev. Resda ne zaporedno (zaradi epidemije), a zato nič manj obiskano in zanimivo. Prve trume obiskovalcev so na zelenico pred Cankarjev dom na Vrhniki začele prihajati že dopoldne, glavnina pa je obiskala festival popoldne. Proti poznemu popoldnevu je dogajanje malce prekinilo deževje, a ni pregnalo najbolj zvestih kavoljubcev. Mogoče tudi zato ne, ker se je festival zaključil v večernih urah z glasbeno skupino Batista Cadillac. »Festival ni samo pitje kave samo po sebi, ampak poskuša dvigniti nivo uživanja ob njenem pitju in razumevanje le-te. Zato smo pripravili več delavnic in predavanj na to temo, kjer so obiskovalci lahko s priznanimi strokovnjaki odkrivali tančice skrivnosti te črne tekočine,« je povedala Lina Celarc iz Zavoda Ivan Cankar Vrhnika, ki je v sodelovanju z vrhniško pražarno vrhunskih kav Escobar poskrbela za organizacijo dogodka. Tudi ta je imela na svojo stojnico, kjer se je vedno trlo veliko ljubiteljev kave. Katja Escobar je pojasnila, da je vrhniški festival poseben, ker obiskovalci lahko degustirajo in preizkušajo kakovostne kave, ki jih ne najdemo na slovenskih trgovskih policah. »Festival pa je poseben tudi zato, ker ima posebne goste, ki so mojstri na svojem področju. Dogodek je v preteklih letih že gostil svetovnega prvaka v pripravi turške kave Konstan-tinosa Komninakisa iz Grčije, Janeza Bratovža, ki je povezal kavo in kulinariko, letos sta poseben pečat s svojimi mojstrovinami dodali Carmen Clemente, svetovna prvakinja v umetnosti latte art, in Tjaša Rogelj, državna prvakinja v latte art.« Katja še dodaja, da se kvaliteta festivala iz leta v leto dviguje in se lahko s kakovostno izvedbo in vsebino primerja s kavnimi festivali v evropskih in svetovnih prestolnicah. »Piko na i festivalu dodajo še vse spremljajoče dejavnosti, med katerimi vsakdo najde kaj zase, ne glede na starost ali vpetost v kavni svet.« Festival se bo vrnil prihodnje leto, prav tako z zvenečimi imeni, izobraževalno noto in bogato ponudbo. Glede na priljubljenost festivala se menda razmišlja o dvodnevni prireditvi ... Gašper Tominc, foto: Tim Kovač NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 9 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju s Carmen Clemente, svetovno prvakinjo v latte art 2022 Pripravila po 300 skodelic z latte art vzorci na dan 6. Festival kave Vrhnika je bil posvečen umetnosti latte art. Imeli smo srečo, da smo lahko gostili najboljšo latte art umetnico Carmen Clemente, ki je letos na svetovnem prvenstvu v tej disciplini osvojila prvo mesto. Mojstrica iz Italije nas je na festivalu navdušila s kapučini, ki so bili prava umetnina. V pogovoru za Naš časopis nam je razkrila, kaj je potrebno za izdelavo zanimivih vzorcev z mlečno peno v skodelici kave in kaj je potrebno, da postaneš svetovni prvak v tej disciplini. Kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati z umetnostjo latte art? Latte art sem odkrila, ko sem odprla svojo prvo kavarno in opravila prvi tečaj. Leta 2015 sem se odločila znanje nadgraditi, naslednji tečaj sem opravila pri Luigiju Lupiju, ki ga pogosto imenujejo tudi oče latte arta v Italiji in v svetu. Kasneje sem začela sodelovati tudi z Manuelo Fensore, ki je naziv svetovne latte art mojstrice osvojila leta 2019. Kakšno kavo in mleko moramo izbrati, če želimo pripraviti dober latte art? Če želimo okusno skodelico, potem sta osnova kakovostna specialty kava ter sveže navadno ali rastlinsko mleko. Če pa govorimo o latte art kot tekmovalni disciplini oziroma če želimo narediti vtis z vzorci, potem priporočam, da za osnovo izberete kavno mešanico, ki ima 80-% kavnih zrn Arabice in 20-% Robuste, in pasterizirano mleko z daljšim rokom uporabe. Na tak način dosežemo najboljši kontrast med kavo in mlekom in pridejo narisani vzorci najbolj do izraza. Zakaj ste se odločili tekmovati v tej disciplini in kako izberete vzorce za tekmovanje? Želela sem se primerjati z drugimi latte art umetniki in to primerjavo sem lahko dobila na tekmovanjih. Vzorci, ki sem jih predstavila letos na sve- tovnem prvenstvu, so predstavljali mene in mojo zgodbo. Pri oblikovanju vzorcev in treningu mi je pomagala Manuela Fensore, svetovna prvakinja v lette art 2019. Ona mi je pripravila risbe, saj jaz ne znam risati, mi pomagala, da sem risbe prenesla v latte art in s treningom osvojila tudi izvedbo. Vzorce sem namreč ponavljala in ponavljala, da so se zapisali v spomin mojih mišic. Na tekmovanju je sodelovalo veliko latte art mojstrov. Kaj je po vašem mnenju odločilo, da ste letos osvojili naziv svetovne prvakinje? 1. Strast. 2. Osredotočenost. 3. Fizična pripravljenost, da med izvedbo ne pride do mišičnih krčev. 4. Ure in ure treningov. Kako dolgo ste se pripravljali na svetovno prvenstvo, ki je letos junija potekalo v Milanu? Koliko skodelic latte art ste pripravili za trening? Leta 2020 sem osvojila naziv italijanske prvakinje v lette art. Zaradi epidemije so svetovno prvenstvo preložili za dve leti. Vse ta čas, sem se pripravljala. Enako kot pri športu, tudi pri latte art izgubiš "kondicijo", če prekineš s treningom. Najbolj intenzivne so bile priprave dva meseca pred tekmovanjem, ko sem trenirala od šest do osem ur na dan. Povprečno sem pripravila po 300 skodelic z latte art vzorci na dan. Se vam pred tekmovanjem tresejo roke? Kako se umirite? Res ni enostavno. Vsako leto je težje, saj so čustva vedno bolj prisotna in jih je težko nadzorovati. Pri pripravah sta mi najbolj stali ob strani psihologinja in motivatorka Cristina Caroli iz podjetja Aroma Specialty Coffee iz Bolonge in trenerka Manuela, ki je naziv svetovne prvakinje osvojila leta 2019 ter me dve leti, ko smo čakali na tekmovanje, pripravljala na trenutek na odru. Dve leti življenja sem povsem podredila pripravam na tekmovanje in obrestovalo se je. Festival kave Vrhnika je bil poseben tudi zaradi vas. Povedali ste, daje bil to prvi festival kave, na katerem ste nastopali kot svetovna prvakinja. Kako ste se počutili na Vrhniki? Ja! To je bil moj prvi festival, kjer sem se predstavila kot svetovna latte art prvakinja! Vrhnika me je pozitivno presenetila. Spoznala sem čudovite ljudi, z veliko strasti do specialty kave. Navdušila me je tudi zgodba Katje in Omarja iz pražarne Escobar, ki bo ostala v mojem srcu. (nč, foto: Tim Kovač) PREJELI SMO Občina v centru Vrhnike pod ceno prodala zgradbo, v kateri bi bila lahko socialna stanovanja ali medgeneracijski center Na naslovu Tržaška 24 je v poslovnih prostorih nazadnje domoval del uprave IUV, prostore pa je po propadu podjetja kupila Občina Vrhnika. Zgradba ima 772 m2 uporabne površine. Občina je tam želela urediti vrtec, a je naletela na nasprotovanje stanovalcev bloka, ki se drži zgradbe. Po letih neuporabe je bil poleti 2020 predstavljen projekt javno-zasebne-ga partnerstva, po katerem bi občina objekt zasebnemu partnerju, ki bi ga prenovil, v zameno pa bi občini ostali dve stanovanji. Promotor tega zasebnega partnerstva je bilo podjetje Gordeja, d. o. o. Na deseti redni seji, 24. 9. 2020, predlog ni dobil zadostne podpore, od tedaj pa javnost o ravnanju občine s to nepremičnino ni bila obveščena. Letos pomladi pa so bili na vrata sosednjih stavb izobešeni napisi, na katerih piše, da je novi lastnik opisanega objekta Gordeja, d. o. o., ki naj bi po 4. 4. 2022 začelo s prenovo objekta. Iz informacij javnega značaja je razvidno, da je občina prodala objekt na javni dražbi 3.1. 2022 in da ga je prodala le za 1000 everovveč od izklicne cene, ki je bila okoli 296.000 evrov. Pri tem se porajajo vprašanja: - Zakaj o tem ni bila obveščena javnost niti občinski svet? - Kako je lahko cenilec za 772 m2 uporabne površine objekta v centru Vrhnike določil tako nizko ceno, okoli 400 evrov z kvadratni meter v času izredno visokih cen nepremičnin? Ali je pri tem prišlo do oškodovanja družbenega premoženja? - Ali je bil drugi dražitelj zgolj fiktiven, da je dražba uspela (za veljavnost dražbe morata biti vsaj dva dražitelja), saj sploh ni poizkušal dvigovati cene? - Zdi se, da je Gordeja, d. o. o., postala dvorni izvajalec prenovitvenih del in sedaj prenavlja tudi Rokodelski dom. Je to nagrada za zlatega sponzorja ali je sponzorstvo cena za ugodne posle z občino in ZlC-em? Najpomembnejše pa je, da bi občina na izredno dobri lokaciji v središču Vrhnike prostore lahko uredila v socialna stanovanja, medgeneracijski center ali prostor za srečevanje starejših. Županove izjave, da za to ni denarja, so relativne, saj občina načrtuje večmili-jonska investiranja v športni park. Prav tako ni poskusila pridobiti sredstev iz stanovanjskega sklada. To, da se občina odpove objektu na takšni lokaciji za tako malo denarja in ob nerešenih vprašanjih medgeneracij-skega centra ter ob možnosti ureditve socialnih stanovanj, je po naši oceni popolnoma negospodarno in škodljivo. Dejstvo pa je, da so stanovanja izredno draga in da jih je premalo. Socialna stanovanja pa so le del reševanja socialnih stisk. Občina mora delovati v dobrobit vseh, ne le dobrih poslovnih partnerjev trenutne oblasti! Marko Močnik in LO Levica Vrhnika Odgovor občine Občinski svetnik Levice je glasoval proti izgradnji socialnih stanovanj, sedaj lokalni odbor Levice očita občini, da jih ni naredila Občina Vrhnika je imela več kot 20 let v lasti objekt na naslovu Tržaška 24. Po neuspeli obnovi objekta za potrebe vrtca v času župana Riharja je občina večkrat neuspešno prodajala objekt. Po dveh desetletjih propadanja objekta sem kot župan predlagal obnovo objekta za potrebe socialnih stanovanj. Zaradi velikega finančnega vložka sem predlagal javno-zasebno partnerstvo. Občina bi participirala star objekt, zasebnik pa bi zgradil stanovanja. Po končani obnovi bi občina pridobila nekaj socialnih stanovanj, nekaj zasebnik. Koliko, bi bilo znanega šele po končanju razpisa javno-zasebnega partnerstva. Tukaj popravljam gospoda Močnika. Iskanje promotorja je namenjeno raziskavi trga, ali je takšna oblika sploh zanimiva za potencialne investitorje. Večina občinskih svetnikov, med njimi tudi svetnik Levice, ni bila naklonjena takšni rešitvi. Občina je tako odstopila od javno-za-sebnega partnerstva ter ponovno pristopila k prodaji objekta. Izvedla je javno dražbo. Na javno dražbo, že ime govori o javni, se lahko prijavi vsakdo, komur je cena sprejemljiva. Tudi člani Levice. Za dražbo se je zanimalo več posameznikov, na koncu sta se prijavila dva interesenta. (Če občina želi prodati posamezno nepremičnino, mora biti le-ta uvrščena v načrt razpolaganja stvarnega premoženja, ki je javno dostopen. Sam načrt potrdijo legitimno izvoljeni predstavniki ljudstva, torej občinski svetniki. Takšen postopek predpisuje slovenska zakonodaja. Pred prodajo je bilo več cenitev objekta. Cenitev izvede sodno zaprisežen cenilec in ne občina). Se pa popolnoma strinjam s svetniško skupino Levice, da so se cene stanovanj zvišale. Cene stanovanj so v veliki meri odvisne od kakovosti okolja. Bolj kakovostno je okolje, višje so cene stanovanj. Levica se tudi sprašuje, ali je podjetje Gordeja, d. o. o., postalo hišno podjetje občine. V odgovor lahko samo objavimo javno dostopen spisek nekaterih podjetij, ki so v tem mandatu (od decembra 2018 naprej) izvajali občinske projekte. VG5, d. o. o. -1.005.078,79 € TRGOGRAD, D. O. O. - 897.592,14 KOLEKTOR CPG, D. O. O. -659.447,89 € »MIVŠEK«, RAJKO MIVŠEK, s. p. -554.902,19 € TIPO investicijske gradnje, d. o. o. -474.804,24 € MKERŠMANC, d. o. o. - 356.896,38 € GABRIJEL POLAK, s. p. - 326.497,45 € HIDROTEHNIK, d. o. o. - 264.662,54 € TERA NOVA, d. o. o. - 261.392,53 € PIRC GRADNJE, d. o. o. - 203.574,45 € GORDEJA, d. o .o. -160.702,15 € Očitati podjetju, da del svojih prihodkov nameni lokalni skupnosti za izvedbo javnih prireditev ali za postavitev drsališča ali za delovanje društev, je smešno. V skrbi za nevladne organizacije in v skrbi za druženje občanov vseh starostnih skupin je občina občanom za izvajanje programov namenila nekdanji Rokodelski dom. To je bilo predstavljeno tudi na okrogli mizi v času sprejemanja Strategije razvoja občine 2030. Daniel Cukjati, župan NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 10 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si K Novo šolsko leto, novi izzivi Šolsko leto se je septembra normalno začelo v vrtcih in šolah. Glede na vpis otrok imamo na Vrhniki še vedno eno od večjih šol v Sloveniji. OŠ Ivana Cankarja obiskuje 1200 učencev, OŠ Antona Martina Slomška 700 učencev, v vseh vrtcih na Vrhniki pa je več kot 800 otrok. Naše dejavnosti skrbno načrtujemo, saj je zagotavljanje zadostnega števila prostovoljcev ob varovanju šolskih poti velik zalogaj. Vse leto skrbimo, da delo poteka po zadanih ciljih in nalogah, kar terja od vseh nas profesionalen in resen odnos do preventivnih dejavnosti. V samo zgodbo varovanja v prvih šolskih dnevih se kot nosilci akcije vključujemo člani ZŠAM Vrhnika v sodelovanju s SPV Vrhnika, PP Vrhnika in občinskim redarstvom. Vsi smo poskrbeli, da so otroci varno zakorakali v šole in vrtce. Skozi leta opazujemo in poudarjamo, da Vrhnika poka po šivih glede prometne infrastrukture. Kolone so nekaj vsakdanjega in prava anarhija vlada ob nesrečah na avtocesti. Dejstva o težavah izpostavljamo tudi v radijskih, televzijskih poročilih in v pisni obliki. Žal tudi vsa prizadevanja pri obnovitvenih delih in novogradnjah v prometu ne prinesejo želenih učinkov. Apel velja državi in tudi lokalni politiki. Tudi te skupine bodo morale sesti za eno mizo in začeti uresničevati že postavljene prometne cilje. Cilj razbremeniti cesto iz smeri Borovnice skozi vas Verd je lahko uresničljiv že v naslednjem letu. Dela potekajo zelo intenzivno. Avtobusne linije, ki pripeljejo otroke v šole, delujejo odlično. Prav tako prevozniki opravljajo svoje delo korektno in varno, vozila pa zagotavljajo varen prevoz. Nad varnostjo naših potomcev bomo vsi skupaj, seveda v prvi vrsti s starši, bedeli vse leto. Posebno pozornost moramo namniti tudi na začasnem gradbišču pri OŠ Ivana Cankarja na Lošci. Da le ne bo vse tako črnogledo, lahko poudarim, da je Vrhniki in bližnji okolici namenjenih kar nekaj sredstev za ureditev cestne in druge infrastrukture, vse z namenom zagotavljanja večje varnosti vseh udeležencev v prometu. Vendar nastajajo težave v kulturi vožnje in hoje pri udeležencih, ki uporabljajo oz. naj bi uporabljali kolesarske in pešpoti. Naj pripomnim, da je letos umrlo že deset kolesarjev! Urejeno križišče s klančino pri trgovini Mavrica postaja mini dirkališče. Predlog, da bi omejili hitrost na CONA 30 km/h, je na mestu, prav tako ena od oblik umirjanja kolesarjev in in drugih dvokoles. Urejene kolesarske povezave v smeri Vrtnarije so vedno hitrejše in sožitje med kolesrji, vozniki ski-rojev in pešci ni več najbolj pri- stno. K večji varnosti je vsekakor pripomogel tudi nov vhod oz. vstop na poligon koloparka. Žal, spoštovani bralci, opažam, da se odgovornost staršev vse prevečkrat prelaga na otroke! Otroci brezglavo švigajo s skiroji in drugimi novodobnimi prevoznimi sredstvi kar brez čelad po pločniku, ob cesti, seveda ne upoštevajo CPP. Če je cesta primeren poligon za otroke in s tem ugotavljanje otrokove samostojnosti, naj bo to izziv za starše. Tudi na novem poligonu na Vrtnariji ni nič drugače. Smer vožnje je posebej poudarjena, da ni medsebojnih trkov. Vzeli smo si čas in na Drenovem Griču opazovali promet in ugotovili, da je prometni direndaj v okolici športnega parka res velik, prav tako prihajanje in odhajanje otrok s skiroji in kolesi iz športnega parka. Ker so NK klub Dren Vrhnika in njihovi trenerji dobro zapisani in spoštovani, bodo vsekakor za varnost otrok opozorili njihove starše! Seveda ste nekateri svetel zgled, upoštevate red in skrbite za varnost najmlajših. Mladost je norost, ki se toliko bolj kaže pri starejših osnovnošolcih, pri katerih je svet očitno raven; s takega stališča se jim pač ne bo nič dogodilo ali jih doletelo. Žal ne razumem več sistema pravil in zakonov. Očitno deluje le še avtomatika, kot je semafor, ki kaže, kdaj je treba prečkati cesto, radar ter policija za kaznovanje prehitrih voznikov. Glede semaforja pri podjetju Siliko ni nič novega, nujno potrebno bo usposabljanje za pešce, saj deluje z ročnim vklopom, opažamo tudi, da je še vedno prekratek interval za pešce. Občutek, ko prečkaš prehod v rdečo luč, je zelo neprijeten, toliko bolj za otroke, saj jih vzgajamo, da cesto prečkamo pri zeleni luči. Stikala za vklop so tudi ponesrečeno nameščena na steber semaforja. Letošnje varovanje smo opravljali sedem delovnih dni. V prvih dneh smo izvajali intenzivno varovanje in vključevanje v šole, kjer smo otrokom, predvsem najmlajšim, predstavili na njim razumljiv način, kako naj ob spremstvu staršev zakorakajo v prometni labirint. Tudi staršem otrok OŠ Antona Martina Slomška smo prvi šolski dan v športni dvorani podali nekatere koristne informacije in otroke na poseben, svojstven način popeljali v šolo. V drugem delu varovanja učencev smo člani namenili opazovanju prometa, vozil in gibanju drugih udeležencev v prometu. Uporaba telefonov, vožnja v rdečo luč, nestrpnost in podobna neprimerna vedenja bo naš zaključek poročila jutranjega opazovanja voznikov. V nevarnosti ste tudi vsi kolesarji, ki brez čelade vozite po napačni strani ceste. Naj opozorimo, da je do osemnajstega leta obvezna uporaba čelade. Letos smo v sodelovanju s PP Vrhnika in Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Vrhnika v prvem tednu varovanja delovali na 18 ključnih točkah s 17 članicami in člani. Delujemo preventivno in tako bomo delovali tudi v prihodnje. Vsaka naša odločitev ali beseda je namenjena varnosti ne glede na pripombe, ki smo jih bili nekateri deležni. Prometna vzgoja se začne na domačem dvorišču ob pomoči in zgledu staršev ali skrbnikov otrok. Vsi drugi lahko le osveščamo in vam pri prometni vzgoji ponudimo roko. V prihodnjih dneh in mesecih bomo člani ZŠAM Vrhnika ob sodelovanju s PP Vrhnika izvajali različne preventivne akcije - vse za varnost udeležencev v prometu. Sodelovanje s Policijsko postajo Vrhnika, Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Vrhnika v projektu Varovanje ob prvih šolskih dnevih je bilo dobro. Na tem mestu se jim zahvaljujem in pričakujem njihovo pomoč tudi v prihodnje. Zahvala tudi Občini Vrhnika, SPVC Vrhnika, Osnovni šoli Ivana Cankarja, Osnovni šoli Antona Martina Slomška, Osnovni šoli Log Dragomer - POŠ Bevke in Gostilni pri Kranjcu za podporo ob izvedbi naloge. Zahvaljujem se tudi vsem opozorilom občanov na črne prometne točke v Občini Vrhnika: Stara cesta - vožnja v na-sproto smer, neprilagojena hitrost na Cesti 6. maja, Lošci in na cesti skozi Zaplano, označbe na cesti Sinja gorica - Ligojna, klančine, nepreglednost določenih odsekov in znakov itn. Hvala za vaše predloge, ki jih bomo predali v nadaljno obravnavo. SPV pri Občini Vrhnika je pravi naslov za informiranje. Svoj trud in čas smo v naši vseslovenski akciji vložili: Marija Zemljič, Ignac Zemljič, Karol Jurjevčič, Urša Stanonik, Nace Jerina, Jože Mesec, Franc Modrijan, Dušan Rodošek, Tone Tomšič, Franc Turk, Janez Šu-šteršič, Irenka Štefančič, Leon Novak, Željko Jadanič, Marko Mršic, Stanko Kokalj in Franjo Čretnik. Iskrena hvala za vaš trud. Vsem voznikom želimo strpno vožnjo in ne pozabite na pravočasen odhod na pot. Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika Začetek obratovanja pokrite tržnice Z velikim veseljem sporočamo, da smo v četrtek, 1. septembra, odprli vrata vrhniške pokrite tržnice, ki je tako kot zunanja na Sodnijskem trgu. Pokrita tržnica ima tako imenovani živilski prostor s hladilno komoro, ki je namenjen mesnici in osmim stojnicam, ki prodajalcem omogočajo odlične pogoje za prodajo ne glede na vremenske razmere. Prodajalci pokrite tržnice imajo poleg tekoče vode tudi dostop do elektrike in hladilnika. Prvi obiskovalci in kupci pokrite tržnice so ob nakupu prejeli tra-jnostne vrečke iz zaves, ki so jih ročno izdelali v našem Depoju. V sklopu tržnice so še novi toaletni prostori, ki so dostopni tudi invalidom in odprti v času obratovanja pokrite tržnice, ki je vse dni v tednu od 7. do 16. ure, razen nedelje in praznikov. JP KPV, d.o.o., foto: SS Podžupan Jožef Malovrh, Metoda Smrtnik in direktor KPV Gregor Klemenčič NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 11 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pohodna pot iz Starega malna do Lintverna Odprli novo doživljajsko pot Na poti otroci lahko zbirajo žige. Kartončke prejmete v koči v Starem malnu ali v TIC Vrhnika. Župan Daniel Cukjati in Nina Peče Grilc z Zavoda Škrateljc sta raztezala torto v obliki zmaja, ki so jo krotilci zmajevega reda z veseljem pojedli. ljudi v oddaljeni kotiček Vrhnike. Osrednja nit poti je zmaj Lintvern, ki ima pri ivziru potoka Bela svoj tempelj. V njem že od pamtiveka živijo zmaji, varuhi bele vode, ki so jo ljudje nekdaj zajemali, da bi okrepili svoje moči ali pozdravili bolne živali. Še večja skrivnost pa je, da voda zdaj je, zdaj je ni. Dandanes vemo, da je to posledica sifonskega sistema pred prihodom na površje. Valvasor pa je omenjal, da je nemara krivec za presihanje zmaj. Da je temu res tako, pričajo njegovi mladiči, ki jih vsake toliko časa bruhne na površje, je še zapisal. So v tistih časih ljudje res videli zmajeve mladiče ali pa gre za katero od nenavadnih živali, ki še vedno bivajo ob čudežnem potoku Bela? Na to vprašanje bodo poskušali najti odgovor mladi pohodniki, ki se bodo z uspešno upravljeno nalogo (na poti je več mest z žigi, kartončke pa najdete v koči v Starem mal-nu ali v TIC Vrhnika) pridružili Zmajevemu redu krotilcev vode. Projekt je nastal v sodelovanju Občine Vrhnika, Zavoda Škrateljc, ZIC Vrhnika, TD Blagajana Vrhnika, Planinskega društva Vrhnika in Delavnice. Lesene skulpture so delo Matica Zakrajška, kamnite pa Jake Modica in Urše Krašna. Gašper Tominc, foto: GT Zaključek Poletne južne na Stari cesti Pri izviru vas pričaka Lintvern. Kdo ve, mogoče pa bo bruhnil ravno v času vašega obiska. Vrhnika, 3. september - Vrhnika je bogatejša še za eno turistično priložnost - doživljajsko pot od Starega malna do Lintverna, kjer izvira potok Bela. Opremljena je z lesenimi in kamnitimi skulpturami, osrednja nit pa je zmaj Lintvern. Pot Tempelj zmaja Lintverna, kot so jo poimenovali, se začne v Starem malnu pri »zmajskem« igralu in se nadaljuje ob strugi potoka do njenega izvira. Starejši boste za pot potrebovali 15 minut na eno stran, z mlajšimi, ki jih bodo na poti zagotovo pritegnile posamezne točke, pa boste potrebovali veliko dlje. Priporočamo primerno obutev, ker je pot ponekod nekoliko bolj strma in gladka (skale). Kot je ob odprtju dejal župan Daniel Cukjati, občina pod- pira tovrstne projekte, ki naravo in rekreacijo približajo tudi mlajši generaciji. Pritrdila mu je tudi Marija Zakrajšek Martinjak, direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Vrhnika, ki je dodala, da bodo na zavodu ta produkt s ponosom umestili na seznam turističnih zaimivosti Vrhnike. Tudi Mirjam Suhadolnik iz Turističnega društva Blagajana Vrhnika je pozdravila novo pridobitev, ki bo zagotovo privabila veliko FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po filmu druženje ob kavi in čaju. I II77M LullU ■:■ (url Četrtek, 27. 10. ob 10.00 LUZZU Malteški ribič Jesmark ostaja zvest tradicionalnemu ribolovu z luzzujem - lesenim čolnom, ki se prenaša z očeta na sina. Ko mora čoln nepričakovano popraviti, je to le ena izmed njegovih težav: že tako zasluži komaj dovolj za preživetje družine, njegov novorojeni sin potrebuje zdravljenje, z ženo se oddaljujeta. Svet, ki ga je poznal, medtem neizogibno izginja. Jesmarku se ponudi priložnost za zaslužek na črnem trgu ... Sundance - posebna nagrada žirije, Festival neodvisnega filma Boston (nagrada občinstva, posebna nagrada žirije); malteški kandidat za oskarja za najboljši mednarodni film, ... Za več informacij obiščite www.kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si 26. 8. 2022 je bil dan, ko se je uradno končalo Poletje na Vrhniki. Vse poletje je bilo na Vrhniki zelo razgibano, saj so potekale različne prireditve, na primer: koncertne prireditve, športni dogodki, kino pod zvezdami, kulinarični dogodki in razni otroški programi. Da je bilo dogajanje na Vrhniki uspešno, je veliko vlogo igralo tudi vreme. V petek, ko je bila na sporedu Južna na Stari cesti, nam je šlo vreme na roko. Tudi naše Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske se je udeležilo in sodelovalo na zaključku. Glede na to, da se društvo ukvarja s starimi običaji, smo se odločili, da bomo skuhali obaro. Dva člana kuharske ekipe sta nabavila vse, kar je bilo potrebno za pripravo. S še nekaj člani pa smo prevzeli kuhanje, ki smo ga uspešno pripeljali do konca. Z loncem, v katerem je bilo dobrih 25 litrov obare, smo prispeli na Staro cesto, kjer nas je že čakala stojnica. Da smo se z izbiro hrane pravilno odločili, so bili dokaz mimoidoči, ki so se ustavili in odločili za obaro, nad katero so bili navdušeni; v poznem popoldnevu je je že zmanjkalo. Poleg obare smo ponudili tudi pijačo. Poskrbeli smo tudi za najmlajše, katerim smo ponudili njihovo najbolj zaželeno hrano - piškote in bonbone. Glede na to, da smo bili mi kot tudi obiskovalci zadovoljni, menimo, da se bomo v naslednjem letu ponovno udeležili prireditev, ki jih organizira Zavod Ivana Cankarja na Vrhniki. Sonja Bevk in Marija Dolenc NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 12 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prostovoljno delo v Domu upokojencev Vrhnika Čas, ki ga namenimo drug drugemu, je neprecenljiv. Prostovoljno delo je odličen način za zadovoljevanje nematerialnih potreb ljudi in predstavlja most za zbliževanje vseh generacij. Še posebej pa za večino prostovoljcev predstavlja druženje s starejšimi pozitivno izkušnjo, ki nas vse lahko duhovno obogati. Pri druženju s starejšimi prejmemo bogastvo modrosti in izkušenj. Kaj prostovoljci lahko delajo pri nas? - Druženje in družabništvo s stanovalci - Sprehodi s stanovalci - Glasno branje knjig in časopisov stanovalcem - Glasno branje nepomičnim stanovalcem - Igranje družabnih iger s stanovalci - Spremljanje stanovalcev po opravkih izven Doma - Delo s skupino stanovalcev na enoti za osebe z demenco - Spremljanje in usmerjanje stanovalcev z demenco (individualno delo). Pred pričetkom sodelovanja bomo kandidatke in kandidate za prostovoljce na individual- nem uvodnem razgovoru seznanili z različnimi tematikami, ki so koristne pri sodelovanju prostovoljcev. Če vas veseli delo s starejšimi, si želite novih, dragocenih izkušenj, vas v nadaljevanju vabimo, da se nam pridružite. Vsi zainteresirani vabljeni, da pokličete na telefonsko številko: 01 75 70 112 ali 040 639 865 ali pišete na: simona.medic@du-vrhnika.si, da se dogovorimo za termin prvega srečanja! Vabilo Skavti bomo zbirali papir Vrhniški skavti organiziramo jesensko zbiralno akcijo papirja, ki bo potekala v soboto, 15. 10. 2022. Vsi, ki imate odveč nekaj starega papirja, ste vabljeni, da ga pripeljete na parkirišče pred pokopališčem od 9.00 do 13.00. Če ga ne morete pripeljati sami, lahko ponj pridemo mi v terminu zbiralne akcije. Pokličite nas na telefonsko številko 041 550 794. Vabljeni! Vrhniški skavti Dan odprtih vrat vojašnice Vrhnika, 10. september -Vojašnica Ivana Cankarja na Raskovcu nad Vrhniko je odprla svoja vrata. Množica obiskovalcev od blizu in daleč je bila priča latalskim vragolijam in doskoku padalcev z zastavo, nastopila sta garda in Orkester slovenske vojske, zbrane sta nagovorila tudi poveljnik sil SV generalmajor Roman Ur-banč in župan Daniel Cukjati. Obiskovalci so si lahko ogledali vojaško tehniko večine rodov, dinamično predstavitev vojaške policije, največ pozor- nosti pa sta, sodeč po dolgih vrstah čakajočih, pritegnila vožnja s patrio in ogled notranjosti tanka. Nihče ni odšel domov lačen in žejen, kajti prav za vse so pripravili tudi vojaški obrok. Kot je dejal gostitelj poveljnik sil SV Urbanč, bo morda dan odprtih vrat koga navdušil do te mere, da se bo odločil za vojaški poklic. (gt, foto: gt) Na taboru v Podgozdu Vrhniški taborniki smo se julija odpravili na Tam smo se ogromno naučili, izkusili vsa taborniška znanja, taborjenje V Podgozd ob reko Krko ustvarjali nova prijateljstva, se ki smo jih čez leto nabrali na zabavali, čofotali v vodi, razi- vsakotedenskih sestankih. skovali okolico in v naravi pre- NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 13 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Podelili blagajane za leto 2022 Turistično društvo Blaga-jana Vrhnika je tudi letos, kot že mnoga leta doslej, podelilo priznanja blagajane za najlepše urejene hiše in njihove okolice. Društvo je eno najstarejših na Vrhniki. Že prvotni namen društva, ki se je v začetku delovanja imenovalo Olepševalno društvo Vrhnika, je bil poskrbeti za urejenost kraja. Letos je bila prireditev v Starem malnu v nedeljo, 11. septembra. Blagajane sta podeljevali podžupanja Bernarda Kropf in predsednica TD Blagajana, neutrudna Mirjam Suhadolnik. Za dobro glasbeno spremljavo celotne prireditve je poskrbel Big band Vrhnika. Komisija za lepše okolje pri TD Blagajana je tako kot vsako leto doslej spremljala urejenost domov, vrtov in drugih objektov v Občini Vrhnika. Prejela je tudi pobude posameznikov in jih upoštevala pri svojem delu. Ogledi na terenu so potekali od konca junija do avgusta. Članice komisije so opravile kar lepe in dolge kilometre, kljub veliki vročini. V prejšnji številki Našega časopisa so bile objavljene fotografije najlepših hiš, kmetij, zelenjavnih vrtov in tudi objektov za ohranjanje kulturne dediščine ter najlepše urejene učne poti. V uvodu podelitve sta zbrane nagovorili predsednica TD Mirjam Suhadolnik in podž-upanja Bernarda Kropf. Predsednica je poudarila predvsem pomen delovanja društva pri predstavitvi turistične dejavnosti na Vrhniki, ki mora biti povezana tudi z lepo, čisto in dobro urejenostjo Občine Vrhnika. Z žalostjo vseh članov turističnega društva pa je izrazila negodovanje zaradi ukinjanja in odhoda stalne razstave Moja Ljubljanica iz Kulturnega centra Vrhnika. To je res velik turistični negativen udarec za Vrhniko. Podžupanja je pohvalila delo TD Blagajane, ki s takimi akcijami Vrhniko vodi v vrh turističnih aktivnosti Slovenije, saj je tako Vrhnika lepa in čista ter pomembna za obiske naših in tujih turistov. Nato je sledilo podeljevanje blgajan za leto 2022, pri čemer sta pomagali članici komisije za lepše okolje Sonja Malovrh in Joži Alič. Celotno prireditev je vodila Anita Čretnik, predsednica komisije za lepše okolje. Blagajano za najlepše ocenjeno hišo so prejeli: - družine Hlebec, Slabe in Brleč, Pot k studencu 9, - družini Stržinar in Alič, Be- Za podelitev so poskrbeli Sonja Malovrh, Joži Alič, Mirjam Suhadolnik in podžupanja Bernarda Kropf Dobitnike je pozdravil tudi zmaj, ki je prišel iz Lintverna. tajnova 47, - Ema in Pavle Lazar, Tržaška cesta 50; blagajano za najlepše urejeno kmetijo: - kmetija Jazbar, Prezid 9, - Mihaela in Slavka Kunc, Velika Ligojna 42; blagajano za najlepše urejeno hišo in zelenjavni vrt sta prejela: - Irena in Bojan Koprivec, Drenov Grič 15; blagajano za najlepše urejeno hišo in rožni vrt sta prejela: - Julija in Srečko Leskovec, Smrečje 49; blagajano za najlepše urejen rožni vrt: - Ema in Mirko Goričan, Stara Vrhnika 36 a; blagajano za najlepše urejene zelenjavne vrtove in za spod- Stari Maln ob podelitvi Blagajana 2022 budo k samooskrbi je prejela Skupnost vrt Bistra, ki je v lasti Bajc, d. o. o., in njeni najemniki: Skupnost vrt Bistra, Bajc gostinstvo, d. o. o., z najemniki vrtov, Bistra 2; blagajano za najlepše urejen vrtiček: Nataša in Marko Tominc, Blatna Brezovica 39 a; blagajano za spodbudo k ohranjanju kulturne dediščine je prejela KS Bevke vaška vaga Bevke, Bevke 17 (prevzel podpredsednik KS Branko Golomboš). Blagajano je prejela tudi KS Verd, ki skrbi za obeležje in tako tako pripomore, da se spomin na bogato svetovno kulturno dediščino ohranja: obeležje najstarejšega kolesa, Verd 100 (prevzel predsednik KS Tomaž Gorišek), blagajano za najlepše urejen javni objekt: Upravna enota Vrhnika (prevzela Gabrijela Mlinar, načelnica UE), Stara Vrhnika 1d, blagajano za najlepše urejeno učno pot: - Menihov vrt, Bajc gostinstvo, d. o. o., Bistra 2 (prevzela Joži Alič). Ob koncu je sledila še zahvala vsem dobitnikom blgajan za leto 2022 ter povabilo na družabno srečanje, čeprav se je tik ob koncu pojavilo nekaj dežja. Za postrežbo je poskrbela ekipa Starega Malna. Seveda pa drugo leto spet podelitev blagajan za leto 2023. Simon Seljak Prisrčen sprejem za kolesarsko romarsko ekipo Radia Ognjišče Šest let branja v Močilniku Vrhnika, 6. september - Pri cerkvi sv. Pavla na Vrhniki so se s kolesi ustavili sodelavci in sodelavke Radia Ognjišče, kjer so jih sprejeli zvesti poslušalci. Romarska pot jih je vodila od Dobrove, mimo Brezovice, Preserja, Borovnice, Horjula do Vrhnike. Pot so končali v Logatcu, naslednje jutro pa jo nadaljevali proti Primorski. Na Vrhniki sta jim dobrodošlico izrekla tudi kaplan Vito Urbanija in župan Daniel Cukjati. Obiskovalci so tako lahko v živo spoznali radijske napovedovalce in druge sodelavce, ki jih po navadi samo slišijo. Kratko druženje je bilo prežeto z glasbo, petjem, klepetom in domačimi dobrotami. (gt) Nazdravili s šampanjcem za šest let branja Cankarjevih del V sredo, 14. septembra 2016, je bilo prvo branje Cankarjevih besedil v Močilniku. To pomeni, da so se bralci Turističnega društva Blagajana Vrhnika in Cankarjeve knjižnice Vrhnika 14. septembra 2022 zbrali na 316. branju oziroma na jubilejnem, šestem letu skupnega druženja ob sredah ob branju Cankarjevih del. Na ta dan se je zbralo kar veliko bralcev z Vrhnike in bližnje okolice. Prišli so tudi gostje iz Žirov in Ljubljane. V Močilnik vztrajno prihajajo tisti, ki imajo Vrhniko radi, ki jim je mar za naravo in kulturno zgodovino, ki tudi razumejo, kako velika je bila ljubezen Ivana Cankarja do domačega kraja. Med branjem vedno znova odkrivajo njegova sporočila, ki jih bodo vsako sredo tudi v prihodnje. Med bralci so bili tudi štirje prvi pobudniki branja: Mirjam Suhadolnik, Lado Horvat, Andrej Kos in Zdravko Garafolj ter fotograf Našega časopisa Simon Seljak. Malo pozneje sta se branju pridružili še Ema Goričan in Terezija Nikolčič ter v mesecih in letih še drugih zvesti bralci. Prav v tem času se je marsikateri bralec vprašal, če bo treba brati iz protesta tudi pred Kulturnim centrom Vrhnika, ko se poslavlja odhajajoča razstava Moja Ljubljanica. Simon Seljak NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 14 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [J4j Ob 80. obletnici mučeniške smrti Jožefa Geohelija Mizni Dol, 4. september - Nadškof Stanislav Zore je blagoslovil novo kapelo, ki je postavljena nad Vranjimi pečinami, kjer so pred 80 leti partizani mučili in nato čez pečine pahnili zaplaninskega župnika Jožefa Geohelija. Kapela stoji na osrednjem prizorišču, kjer je nekoč že stal manjši objekt. Nadškof Stanislav Zore, ki je daroval sveto mašo, se je zahvalil Zaplanin-cem in Vrhničanom, da na tamkajšnjem mestu obujajo spomin na leta 1942 umorjenega župnika Jožefa Geohelija. Kot je dejal, ne gre za jezo ali zamero, ampak za resnico, ki pa je, da se je na tistem mestu zgodil zločin. »Tega ni mogoče zanikati in ne moremo pozabiti.« Podobno je menil tudi župan Daniel Cukjati, ki je po maši nagovoril zbrane, da je prireditev namenjena spominu in hkrati opominu, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. Ob tej priložnosti je o mu-čeniški smrti Jožefa Geohe-lija izšla knjiga Jožef Geoheli (1911-1942) duhovnik, izpod peresa Nade Trpin Jereb, založila pa jo je Župnija Zaplana. Na več kot 150 straneh bralcu odkriva duhovnikovo življenje, ki ga dopolnjuje s številnimi fotografijami in zapisi pričevalcev. Kot navaja Trpinova v knjigi, je bil med prvimi žrtvami revolucionarnega partizanskega nasilja na Zaplani ravno župnik Geoheli. Odpeljali so ga v nedeljo zvečer, 26. julija 1942, po tistem, ko so partizani vdrli v župnišče. Eden od njih je ustrelil v kuhinjo. Krogla je župnika zadela v bok. Partizan-ka ga je obvezala, nato pa so ga odpeljali s seboj v gozd. Dan pozneje, v ponedeljek, so Italijani napadli partizane v gozdu, ki so se umaknili, pozneje, ko so Italijani že odšli, pa so se vrnili. Župnika so ustrelili v glavo, ker pa ni bil mrtev, so ga še tolkli in na koncu vrgli čez skalnati rob Vranjih pečin v prepad. Zaskrbljenim domačinom so partizani razlagali, da so ga poslali v bolnišnico na Dolenjsko. Razlog za tako kruto usmrtitev? Dr. Janez Zdešar v Slovenski zavezi meni, da Geoheli v svojih pridigah ni hotel javno ožigosati partizanskega ali okupatorjevega nasilja, pač pa je, neoziraje se na levo ali desno, iskal stike z obema stranema ter posredoval za svoje župljane in jim poskušal reševati življenja. Karel Lesko-vec, dolomitski partizan, sicer tudi očividec dogodka, meni, da je bil »nevaren belogardistični organizator«. Njegovo ovajanje naj bi potrjeval listič, kos pa- pirja, ki so ga našli pri njem. Z njim naj bi Italijanom z nevidno pisavo (limonin sok) poročal o partizanih. Zdešar meni, da je omenjeni listek izmišljotina, ki naj bi opravičevala Geohelijevo likvidacijo. Prav tako tudi Janez J. Švanjcer v Vojnozgodovin-skem zborniku piše, da je bil »ta list očitno podtaknjen, najverjetneje napisan pozneje, ko so potrebovali dokaz za usmrtitev ... Iskanje nevidne pisave na vseh praznih listih, ki so jih odnesli iz župnišča na Zaplani, bi bilo tehnično nemogoče tudi v drugačnih okoliščinah, ne pa v razmerah partizanskega tabora v gozdu ...« Tudi zgodovinar dr. Jože Možina v knjigi Slovenski razkol piše, da spornega Geo-helijevega pisma, ki je pozivalo Italijane, naj pošljejo trideset pušk na Zaplano, ne zasledimo ne v slovenskih ne v italijanskih dokumentih. Domačini so poizvedovali za Geohelijevim truplom, dokler ga niso našli 29. novembra 1942 pod skalami Vranjih pečin. V zapisniku, ki so ga podpisali okrajni zdravnik na Vrhniki Zoltan Žekš, odvetnik dr. M. Zupan in poročnik Jože Logar, piše, da je bila lobanja dvakrat prestreljena in del lobanje zdrobljen. Mankjala so stopa- la, ki naj bi mu jih odsekali. Po mnenju dr. Žeška streli niso bili smrtni. »Žrtev je živela še več ur, smrt je nastopila zaradi izgube krvi in mučenja.« Posmrtne ostanke so prenesli na Zaplano, kjer so ga 2. decembra pokopali. Jože Geoheli je kandidat za svetništvo. Na robu pečin od leta 2000 stoji sedemmetrski križ s skulp-turo rok, ki ga je izdelal akademski kipar Stane Jarm. Tedaj se je spominu na preminulega župnika poklonilo več kot 1400 ljudi. Vsako leto se na prvo septembrsko nedeljo s sveto mašo na tamkajšnjem mestu spomnijo umorjenega zaplaninskega župnika Geohelija in vseh žrtev vojne ter povojnih pobojev. Samo iz župnije Zaplana je bilo žrtev 79 ali 16 % prebivalcev celotne župnije (po popisu leta 1941). Gašper Tominc, foto: GT Dnevnik ruskega ujetništva (10) Nadaljujemo z objavo dnevnika Antona Mehleta, vojaka avstro-ogrske vojske, ki ga je pisal v času ruskega ujetništva. Besedilo zaradi avtentičnosti ni lektorirano. Str. 93 Jast sem si zaželu da bi šu malo ven da bi si malo ohladu svojo od skrbi izmučeno glavo pridem do vrat ali straža me spodi nazaj moral sem hitro zbežati da jih nisem dobil po plečah. Drgi dan spet priženo transport naših rojakov Slovencov in Hrvatov, nardijo z njimi kakor včeraj z nami razdelijo jih na male partije nekaj jih popišejo a nekaj jih vprašajo ti se jim upro zdaj se začne spet strašno pretepanje bijejo po njih s puškami in ne gledajo kod prileti nekateri je ves črn drugi ima zlomljeno roko nekaj so jih vrgli na Str. 94 tla skakali po njih in jim polomili rebra silno stepenih so odgnali v temno ječo in zaprli tam so jih včasih držali po več dni in vsako noč so jih prišli nagovarjati da bi se zapisali če so se še branili so jih spet znova pretepli dokler se jim niso izstradani in na pol mrtvi udali. Če se je prigodilo da so kterega vbili so ga po noči skrivaj odpeljali v črno morje. Včasih se je tudi prigodilo da so jih odpeljali v ječo a ponoči da bi drugi ne vedeli izpustili. Dnevi so nam potekali zelo Str. 95 počasi vsaki dan so prignali spet novi transport in vselej smo videli kako jih spet po živinsko pretepajo in z lakoto mučijo. Dragi bralec lahko si misliš kako je nas to silno bolelo a pomagati nismo mogli ne njim ne sebi ker smo bili brez sredstva zdihovali smo če je Bog pravičen bo prišlo nad vas maščevanje. Začev se je skrivaj širiti glas da pustimo se oborožiti in na bojno polje pripeljati tam vdarimo po srbah in prostovolcih in jih pobijemo Avstrijcam in njih zaveznikom pa damo znamenje da nam pridejo Str. 96 na pomoč ali kkmalo smo spoznali da bo to težavna stvar ker prišli so z bojnega polja ranjeni dobrovolci, in kteri se je že kesav da je prostovoljec je pripovedovav tole: rojaki moji jast sem prostovoljec dav sem se pregovoriti, ne dajte se pripeljati v okop. Rešite se pret kakor se morte ker tam bo prepozno ker tam bodo vas pomešali z Srbi in prostovolci tako da ne bota od vas prisiljenih 2 skupaj a uiti do Bogarov je tudi nevarno ker bi ga šteli za prostovolca in bi se mu slaba godila, uvideli smo da se Str. 97 moramo na vsak način rešiti od tukaj. - Vsaki dan so prihajali novi zaradi pomankanja prostora so jih morali večkrat tudi nekaj ven oddati zato so vsacga tukaj držali le kakih 14 dni da so ga preo-blekli in mu dopovedali h kteri kompaniji spada. Dali mu puško in potem so jih odgnali ven narveč po vaseh v okolici mesta da so se tam še naprej učili. Neki dan dobimo tudi mi srbsko obleko a svojo kolikor jo nismo v naglici prodali so nam vzeli in v magazin oddali. Zaradi vednih skrbi in premišljevanja sem spav in jeduzelo Se nadaljuje NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 15 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Medgeneracijski center na Vrhniki Medgeneracijski center v srcu kraja že težko pričakujemo. Tovrstni centri so po Evropi, zlasti v zahodnih državah, pričeli nastajati že konec prejšnjega stoletja. V Sloveniji so teoretično pomembno mesto prvič zasedli v Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 in na tej podlagi je naša država leta 2016 začela vzpostavljati mrežo 15 t.i. večgeneracijskih centrov (VGC), ki se preko razpisa, objavljenega na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, financirajo iz Evropskega socialnega sklada. Vendar pa so zaradi potrebe, zaznane na terenu, v praksi prvi medgeneraci-jski centri v Sloveniji začeli odpirati svoja vrata že pred 2010; vzpostavljati so jih začele nevladne organizacije kot odgovor na demografske in družbene spremembe ter potrebe našega časa. Danes po slovenskih krajih deluje že kar lepo število medgeneracijskih centrov. Kaj so pravzaprav medgeneracijski centri? Za boljše razumevanje naj pojasnimo, da medgeneracijski center ni medgeneracijski projekt ali program; medgeneracijski programi delujejo že od nekdaj - dober primer za to bi bilo npr. lokalno gasilsko društvo, ki znanje, idejo prostovoljstva in s tem povezane vsebine prenaša na mlajše generacije in se vseskozi pomlajuje. Medgeneracijski centri so večinoma prostori, ki ciljno izvajajo aktivnosti s ciljem povezovanja generacij in uporabnikom ponujajo različne oblike aktivnosti z namenom povezovanja, prenosa znanj in izkušenj, skupnih aktivnosti, skupnega soustvarjanja, ... Običajno gre za preplet vsebin, ki so zanimive tako za mlade kot za modre in marsikje odpirajo prostor tudi za holistično sodelovanje z gospodarstvom. Vključujejo tudi ranljive skupine ter izboljšujejo kakovost življenja vseh sodelujočih. Nekatera prej nedostopna znanja in veščine kar naenkrat postanejo dostopna širši publiki. Medgen-eracijski centri običajno vzpostavijo most tudi med vsemi lokalnimi društvi, zavodi in drugimi nevladnimi organizacijami, kar pozitivno vpliva na rezultate dela, solidarnost in življenje v lokalni skupnosti. Lahko rečemo, da je medgeneracijsko središče kraja sodobni model za sinergično povezavo vseh civilnih programov, služb, organizacij in drugih aktivnih, ki tu delujejo. Pogosto so tudi vir spodbude za pro-stovoljstvo, saj so uporabniki centrov pogosto prostovoljci. Ni prav redko, da je medgeneracijski center stičišče prostovoljcev v lokalni skupnosti, kar je še posebej pomembno v luči vzgoje naše mladine. Ponudiš in deliš, pridobijo vsi Želeli smo napisati 'ponudiš in deliš svoje znanje, pridobijo vsi'. Pa ne gre samo za znanje. Gre še za druge veščine in tudi za srčno kulturo, delitev prijaznosti, nasmeha, stiska rok. Biti dejaven, delovati in delati je pogoj človeške družbe. Ostati aktiven po upokojitvi ali v primeru dolgotrajne bolezni in brezposelnosti, ki se v današnjih časih pravzaprav lahko zgodi kadarkoli in čez noč, je izjemnega pomena. V medgeneracijskih centrih se srečujejo ljudje različnih starosti, ki prihajajo tja iz različnih potreb in razlogov. Starost že dolgo ni več sinonim za bolezen in osamljenost, temveč je to življenjsko obdobje, v katerem je vedno več posameznikov aktivnih in v dobri psihični in fizični kondiciji. Prav tako brezposelnost ni vzrok za sram in osamitev, ampak morda priložnost za povsem nove poti, ki se lahko pričnejo kot npr. prostovoljec prav v medgen-eracijskem centru. Priseljenci v kraj lahko v takem centru ponovno najdejo občutek sprejetosti in priložnosti za nov začetek. In še bi lahko naštevali. V kraju imeti fleksibilen, povezujoč in dinamičen prostor, kjer se človek lahko počuti koristen in sprejet, je za posameznika in celotno lokalno skupnost neprecenljiv in nenadomestljiv. Konkretne vsebine medgeneracijskih centrov Ko govorimo o konkretnih vsebinah, lahko pogledamo dejavnosti, ki jih tovrstni centri vsakodnevno nudijo drugod. Tam se najde praktično vse: kulturne in družabne prireditve, aktivnosti za ohranjanje telesne zmogljivosti in boljše počutje kot so npr. jutranja telovadba, meditacija, joga, različni športi - namizni tenis, nordijska hoja in plesne delavnice, jezikovni tečaji, delavnice za pridobivanje kulinaričnih spretnosti, ročnih veščin, šivanja, učenje uporabe pametnega telefona in prenosnega računalnika ter druge delavnice za dvig digitalnih kompe-tenc, ustvarjanje različnih izdelkov ob posebnih priložnostih, delavnice za recikliranje in ponovno uporabo, prebiranje poezije in proze, pogovori o aktualni problematiki, reševanje križank, igranje družabnih igre: pikado, šah, igre s kartami; učna pomoč za otroke in mladostnike, neformalni psihosocialni razgovori, delavnice na temo osebne rasti, mala šola ribolova, druge tematske delavnice, predavanja, druženja ob različnih priložnostih itd. Vedeti je treba, da se aktivnosti, ki se izvajajo v medgeneracijskih centrih, prilagajajo potrebam prebivalcev lokalne skupnosti oz. uporabnikom. Občani Vrhnike bomo tako skupaj z medgeneracijskim centrom kreirali in realizirali vsebine. Z aktivnim prispevanjem se nam bo povečal občutek koristnosti in večja pripadnost lokalni skupnosti. Povezovanje ljudi in ustvarjanje solidarnosti v srcu kraja Medgeneracijski center bo povezal ljudi in generacije v naši skupnosti; spodbudil bo medsebojno sodelovanje, razbijal bo predsodke in krepil solidarnost, ponudil mnogim nove priložnosti in vsem ustvarjal pestrejše življenje. Vključevanje v dejavnosti, ki bodo potekale v medgeneracijskem centru, bodo uporabnikom dale nove izzive, nova znanja, širile socialno mrežo, stkala se bodo nova poznanstva in prijateljstva, krepila se bo strpnost, občutek za sočloveka, nenazadnje je to idealen kraj razvoj prostovoljstva. To je situacija, ko pravzaprav vsi deležniki pridobijo. Medgeneracijski centri vsestransko obogatijo kraj. Tega pa si vsi želimo, kajne? Za zavod Zlati UP, ustvarjalni projekti za medgeneracijsko povezovanje in trajnostno sobivanje, Vrhnika: Ana Mrzlikar in soavtorji Ema Goričan, Marko Gabrovšek, Helena Kern, Špela Krištof, Eda Šteblaj, Dejan Džabic, Sašo Dedjanski. Sole libero - izkustveno šolanje V Sole Liberu smo veselo zakorakali vjesen. Naš program poteka v gozdni učilnici, na terenu in v notranjih prostorih ter prek konkretnih izkustev tudi v šolskem letu 2022/23. Pripravljen imamo program, ki ga obiskujejo otroci od 1. do 5. razreda, pozneje pa bomo programu priključili tudi celotno predmetno stopnjo za otroke, ki imajo status šolanja na domu. Tudi letos nas podpira Prava vadba, kjer se lahko igramo, razgibamo, plešemo, pojemo, telovadimo, kolesarimo, vesla- mo, si pripravljamo poligone in še marsikaj. Tudi s Plezalnim centrom Vrhnika letos še naprej sodelujemo, strokovno pomoč pri tujih jezikih pa nam nudi Martin Rejec. Naš strokovni tim dopolnjujeta Helena Šneberger Man-delj (inženirka naravovarstva in inženirka hortikulture, gozdna pedagoginja in izvajalka številnih pedagoških programov), ki pripravlja enkratne naravoslone delavnice, in Andrej Marinčič pri glasbenemu ustvarjanju (diplomiral iz muzi-kologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, končal džez klavir na KGBL Ljubljana, zadnjih 15 let individualno poučuje klavir in kitaro). Pestro in izkustveno, idej nam ne manjka, včasih le časa, da bi vse izvedli. Ob tej priložnosti bi se zahvalili našima sončnima sponzorjema, ki podpirata našo vizijo izkustvenega šolanja in nam omogočata dodatna izkustva. Hvala iz srca! SimonKr, d. o. o., in Prava vadba sta naša sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 16 N Q5 Občina Vrhnika U CUPRA Formentor: Ustvarjen, da navduši Zato vas vabimo, da obiščite Center mobilnosti Špan in ga preizkusite na testni vožnji, ki vas bo prepričala že na prvem ovinku. CUPRA Formentor združuje osupljiv dizajn, visokozmogljive pogonske sisteme in visoko uporabnost. Pri tem nudi številne možnosti pogonskih sistemov, med njimi tudi najmočnejši motor v ponudbi, ki razvije 228 kW (310 KM), in visokozmo-gljiv priključni hibrid z močjo 180 kW (245 KM). Visokozmogljivi križanec CUPRA Formentor že na prvi pogled odraža DNK znamke, v katerem se prepletajo sofisticiranost, inovativnost ter intuitivno in dinamično doživetje vožnje. »CUPRA Formentor predstavlja velik korak na naši poti k uveljavitvi znamke CUPRA kot priljubljene znamke med ljubitelji avtomobilov. Z navdušujočo oblikovno podobo, viso-kozmogljivimi pogonskimi sistemi - vključno s priključnim hibridom - smo s CUPRA For-mentorjem uspeli ustvariti izjemno vozilo za izjemne ljudi,« je povedal Wayne Griffiths, izvršni direktor in predsednik uprave znamke CUPRA. Zunanji dizajn: bistvo znamke CUPRA CUPRA Formentor, prvo vozilo, ki je bilo ekskluzivno zasnovano za znamko CUPRA, je poimenovano po najlepšem in nedotaknjenem rtu Formentor na Mallorci v španskih Balearih. Avtomobil združuje vse značilnosti te lokacije, ki se prelivajo v zunanjo podobo visokozmogljivega križanca. Od vetra izklesane skale rta so oblikovalski ekipi služile kot navdih za stranske linije, ki izražajo dinamičnost in občutek gibanja ter poudarjajo čustvenost dizajna. Njegov športni značaj se odraža v vizualnem poudarku na zadnjem delu vozila, medtem ko dolgi pokrov motornega prostora poudarja dinamične proporce vozila. Poleg tega za poseben poudarek poskrbijo serijska 19-palčna aluminijasta platišča (na voljo tudi v barvi bakra), v katerih se bohotijo 18-palč-ne visokozmogljivostne zavore Brembo. Notranji dizajn: sodobna vizija športnosti Potnike v CUPRA Formentorju bo najprej navdušila na tla projicirana pozdravna osvetlitev. Ko pa bodo vstopili v njeno notranjost, jih bodo tam pričakali visokokakovostni materiali, bakreni detajli in poudarki v temnem aluminiju. Športni značaj odražata školjkasta športna sedeža, ki z ergonomskim in športnim sedežnim položajem za voznika pričata o visoki zmogljivosti CUPRE Formentorja. Na videz lebdeča armaturna plošča z vodoravnim polkrožnim svetlobnim pasom ambientne LED-osvetlitve nudi tudi številne varnostne funkcije, kot sta senzor za mrtvi kot in asistenca za izstopanje. Poleg tega armaturno ploščo dopolnjuje 12-palčni lebdeči zaslon s funkcijami spletnega navigacijskega sistema, ki zagotavlja napredno funkcionalnost in povezljivost ter hkrati zmanjšuje število gumbov. Pogonski sistemi: zmogljivost za prihodnost CUPRA Formentor omogoča edinstveno doživetje vožnje. Najbolj zmogljiva različica je bencinski motor 2.0 TSI s turbopolnilnikom, ki skupno razvije moč 228 kW (310 KM) in 400 Nm navora. CUPRA Formentor je pripravljen na prihodnost, saj z vključitvijo visokozmogljive priključnohibri-dne tehnologije pospešuje prehod na elektrifikacijo. Obe pogonski kombinaciji sta opremljeni z menjalnikom z dvojno sklopko (DSG), s katerim prestavljanje poteka bolj natančno in gladko. Slednje zagotavlja tehnologija elektronskega prestavljanja (shift-by-wire), pri kateri izbirnik prestav ni več mehansko povezan z menjalnikom, saj se namesto tega za prestavljanje uporabljajo elektronski signali. Ne glede na izbran pogonski sistem napredni, inteligentni sistem dinamičnega uravnavanja podvozja (DCC) in progresivno kr- 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si miljenje zagotavljata odlične vozne lastnosti vozila, ne glede na vozne razmere ali način vožnje. Varnost in povezljivost: opredeljeni za zaščito Znamka CUPRA je znana po tem, da ponuja sam vrh zmogljivosti, hkrati pa želi ponuditi najvišjo stopnjo povezljivosti in varnosti. CUPRA Formentor je opremljen z najnaprednejšimi rešitvami na področju infotainmenta in povezljivosti, s katerimi so kupci tudi v vozilu povezani z digitalnim svetom. Med drugim 12-palčni infotainment sistem zmanjšuje število fizičnih gumbov ter vključuje glasovno upravljanje in upravljanje z gestami. Z vdelano SIM-kartico je vozilo povezano tudi z aplikacijo Connect za dostop do praktičnih funkcij, s katerimi je tudi na daljavo omogočen daljinski dostop do številnih podatkov o trenutnem statusu vozila. Med najpomembnejše posebnosti pa sodijo prediktivni tempomat (ACC), sistem za zaustavitev v sili Emergency Assist, sistem Travel Assist ter sistem Side & Exit Assist s senzorjem za mrtvi kot in asistenco za izstopanje. Izjemna izkušnja vožnje: že od prvega kilometra Kot predstavljeno CUPRA Formentor vključuje vse - od športnega značaja, ki bo v vas prebudil željo po doživetjih do najnovejše tehnologije za varnost na vsakem ovinku. A vsi vozniki CUPRA Formentorja se strinjajo - še tako dober opis prednosti in posebnosti se ne more primerjati s prvimi kilometri za volanom. Oglasno sporočilo CUPRA FORMENTOR PREPRIČA ZE V PRVIH 7 SEKUNDAH. OD 2 9 . 9 2 5 € * Psihologi pravijo, da si prvi vtis ustvarimo v 7 sekundah. Že v 7 sekundah se naši možgani odločijo, ali nam je nekaj všeč ali ne. Zato si za 7 sekund oglejte CUPRA Formentorja z žarometi Full LED, 19-palčnimi aluminijastimi platišči bakrene barve ter zavorami Brembo in močjo 228 kW (310 KM). 7 sekund je dovolj. V VABLJENI NA TESTNO VOŽNJO. CENTER MOBILNOSTI ŠPAN, TRZAŠKA 547, 1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI Povprečna poraba goriva 10,2 - 4,8 l/100 km, povprečne emisije CO2 230 - 125 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 DG. Emisije NOx: 0,0340 - 0,0119 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00098 - 0,00010 g/km. Število delcev: 0,00307 x 1011 - 0,00007 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. *Več na cupraofficial.si in porscheleasing.si NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 17 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Novo na Vrhniki Vadbeni prostor Premakni.se Novi Vadbeni prostor PREMAKNI.SE se nahaja Pod Hruševco 44 c, v 1. nadstropju. Vse od marca se v njem izvajajo individualni treningi in vadbe v manjših skupinah: varna vadba za nosečnice in mamice z dojenčki, krožna vadba in ryc vadba. Splos na telovadba za predšolske otroke in prvošolce v letu 2022/23 Začetek? 4. oktober Kdaj? Vsak torek Kje? Telovadnica Partizan na Vrhniki Kdo? Otroci od 2-4 let (od 16-16.45 ure, skupaj s starši) Otroci od 4-6 let (od 16.45-17.30 ure) Cena? 20€/mesec ali 6€ obisk ŠD VRHNIKA "S septembrom smo na urnik dodale še gibalne urice za otroke v starosti od 3-6 let, super jogo za najstnice (9-14 let), pilates - tradicionalni, zahtevni in za fit hrbetnico, yin jogo, vodene meditacije in vadbo za ženske v starosti 55+. Možne so prijave tudi na izvedbo tečaja masaže dojenčka. Ideja prostora je od štarta bila ženskam vse od nosečnosti naprej ponuditi treninge, ki so primerni in varni zanje. Zaradi lastnih izkušenj in prakse sem ugotovila, da ima veliko žensk specifične težave že med nosečnostjo (bolečine v hrbtu, medenici, simfizi), nosečniški išias, še bolj izrazite so težave po porodu (poleg bolečin v hrbtu, težave z uhajanjem urina, slabšo telesno držo, razmik trebušnih mišic oz. diastazo, težave z znižanjem organov, s starostjo pa se zaradi našega načina življenja in dela ženske srečujejo dodatno z bolečinami v zapestjih, ramenskem obroču, v kolenih, vratu, kolkih, ... Cilj treningov je, da so le ti prilagojeni njihovim situacijam, zdravstvenemu stanju in da ženske okrepijo svoje telo, zmanjšajo bolečine, zgradijo več mišične mase, izboljšajo telesno držo, preve-nirajo bolečine in predvsem izboljšajo naštete situacije, pridobijo kondicijo. Cilje je, da vadba postane konstanta v življenju - aktivnost, ki nas napolni z energijo, predstavlja odklop in druženje med sebi enakimi. Skrb zase mora biti prioriteta in zavedanje, da smo same odgovorne za svoje zdravje in dobro počutje. S septembrom bo tako v vadbenem prostoru več terminov za vadbe v manjših skupinah. Nekatere skupine so se že pridno zapolnile, v drugih je še prostor. Vadbe, ki se bodo izvajale: Varna vadba za nosečnice Varna vadba po porodu za mamice z dojenčki Ryc vadba za ženske Krožna vadba za ženske Vadba za ženske 55+ Pilates - fit hrbtenica Pilates - tradicionalni in zahtevni Yin joga Vodene meditacije za ženske Super joga za najstnice (9-14 let) Gibalne urice za otroke (3-6 let) Tečaj masaže dojenčka Opise posameznih vadb in termine najdete na spletni strani www.prema-kni.se. Prijave na posamezne vadbe so mogoče pri trenerkah, ki bodo vadbe izvajale: • Kristini (051 357 023) ali na info@ premakni.se (za varno vadbo za nosečnice in mamice po porodu, ryc vadbo, krožno vadbo, vadbo za ženske 55+), • Ireni (040 464 189) (za pilates - tradicionalni in zahtevni in pilates - fit hrbtenica) • Neji na info@superpotencial.si (za super jogo za najstnice, vodene meditacije in tečaj masaže dojenčka) • Maji (040 127 345) ali na maja.mohorovic@gmail.com (za gibalne urice za otroke in yin jogo)" Z Andrejo Obal, osebno trenerko, specializirano za varno vadbo v nosečnosti in po porodu, se je pogovarjal Gašper Tominc Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Program oktober 2022 V mesecu OKTOBRU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo VSAKO DNEVNO UČNO POMOČ ter BRALNI KOTIČEK in UPORABA RAČUNALNIKA sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše delavnice so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna točka Vrhnika PON - PET 8.00 - 16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, email: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033 PONEDELJEK 3., 10., 17., 24., ob 9.00 do 12.00 - Skupna kvačkarija (ustvarjalna delavnica za vse nove in stare udeležence, ki radi kvačkate, pletete ali kako drugače ustvarjate) Od TORKA do PETKA ob 8:30h do 12h - Rastemo skupaj: igralnica in druženje za mamice in malčke ( Naš nov prostor je prilagojen za igro, dojenje in previjanje mamica pa ob tem lahko spije kavico) Od PONEDELJKA do PETKA ob 12h do 16h - Čas za osnovnošolce: ob pomoči prostovoljcev pisanje domačih nalog ter druženje TOREK 11. OKTOBER ob 18h - Predavanje in pogovor z Emino Juric; o NASILJU SREDA 5.,12.,19.,26. OKTOBER ob 9.00 do 10.30 -Začetni tečaj računalništva in uporaba pametnega telefona PONEDELJEK: 3.,10.,17. OKTOBER ob 10.00 - Petje za dušo Končno lahko zapojemo brez predsodkov. Kličemo vse ljubitelje glasbe, še posebej slovenskih popevk, ki bodo vsak ponedeljek zaživele v prostorih našega centra. Zelo lepo vabljeni! Za več info. In prijave smo dosegljivi na: eva.licof@zpmmoste.net in 064 259 033 Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika. NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 18 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si risj UPOKOJENSKI KOTIČEK Cenjene upokojenke in spoštovani upokojenci Za nami je že nekaj zelo delavnih dni, saj smo se z veseljem družili z vami na srečanju starejših nad 75 let, predsednica komisije za izlete je odlično izpeljala dvodnevni izlet v Daruvar, Vandrovke so odšle na pohod zunaj Vrhnike, ljubitelji pikada vztrajno vadijo, pohodniki drugih skupin pa so tudi začeli s pohodi, ki so prilagojeni sposobnostim starejšim. Komisija za volitve, imenovanja in priznanja je pripravila srečanje, kjer so pozvali posameznike in vse komisije ter pohodne skupine, naj evidentirajo morebitne kandidate za predsednico ali predsednika društva, za člane upravnega odbora, za predsednico ali predsednika komisije za kulturno dejavnost, da predlagajo kandidate za društvena, pokrajinska in najvišja priznanja ter predlagajo kandidate za konferenco Območne zveze za Notranjsko. Z veseljem lahko zapišem, da so se začele vaje pevskega zbora, ki bodo do 28. 9. ob četrtkih z začetkom ob 17.00, nato pa ob sredah ob isti uri. Vabimo ljubitelje petja, da se pridružijo. Večji ko bo zbor, lepše bo zvenelo. To je tudi druženje! Ker smo se odločili, da bi letos vse novoletne voščilnice napisali ročno (ker so vse izdelane ročno!), vabimo članice in člane, ki imajo smisel za ročno pisanje, naj se oglasijo v društveni pisarni. Zamislili smo si pisanje ob petkih od 10.00 do 11.30 ob kavici ali čaju. Pribor bomo nabavili v društvu. Vabimo vas, da čim večkrat pogledate na oglasne deske, vedno bo kaj novega. Ob koncu pa je prav, da zapišemo še nekaj o sodelovanju z zdaj že nekdanjim urednikom Našega časopisa in našega Upokojenskega kotička. Še ko je kot mlad novinar vodil Vrhniški kanal, se je večkrat oglasil in posnel kakšen intervju o delovanju društva. Od takrat naprej je kot novinar in pozneje urednik Našega časopisa korektno in razumevajoče sprejemal in objavljal naše članke. Ne samo to, tudi spodbujal je s kratkimi obvestili, da je čas za oddajo. Kadar smo ga povabili na pomembnejše dogodke, se je vedno odzval in nastajali so dobri članki. Spoštovani Gašper, hvala ti za razumevanje, za sodelovanje in prijazne nasvete, če smo jih potrebovali ob digitalizaciji medijev. Z novim urednikom bi želeli sodelovati tudi v takem duhu, da bi bili naši člani in članice obveščeni, kot so bili doslej. Vabimo ga, naj se enkrat oglasi na društvu na neformalen spoznavni pogovor. Kaj napovedujemo? V oktobru bodo prostovoljke pripravile humanitarne pakete. Že 13. oktobra bo »Martinov kostanj« v Beli krajini. Oktobra se bo spet začel krožek klekljanja. Za Upravni odbor: Elica Brelih jajo šaljive prireditve v spomin na legendarne Gruntovčane iz leta 1975. Za nas so predstavili izjemno zabavno predstavo Pri dohtarju. Po predstavi so še zapeli in zaigrali na prirejene instrumente ter nas zelo nasmejali. Zvečer smo prispeli v Daruvar, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo imeli čas za kopanje v Daruvarskih toplicah, ki so tudi velik rehabilitacijski center; so v središču mesta, obdane pa so z bogatim parkom. Kosilo so nam pripravili v čudoviti izvirno opremljeni restavraciji Terase iz 19. stoletja. Sledilo je lokalno vodenje skozi Julijev park proti mestnemu središču. Zanimiv je dvorec Antona Jankovica, ki je iz poznega baroka, v parku pa raste najstarejši in največji ginko na Hrvaškem, v evropskem merilu pa je na drugem mestu. Ob koncu sprehoda smo prišli še do velike pivovarne, kjer proizvaja pivo že vse od leta 1840 in je najstarejša pivovarna na Hrvaškem. Ob degu-staciji piva smo prisluhnili strokovnjaku o razvoju, vzponih in padcih pridelave staročeškega piva, ki je pod tem imenom že od leta 1893. Tako smo sklenili krog po Podravini in Slavoniji ter se pri Kutini priključili na avtocesto proti Zagrebu. Bilo je lepo, zanimivo in prijetno družabno doživetje. Zapis: Ivanka Sluga, foto: Ivanka Sluga DU Vrhnika na dvodnevnem izletu Za začetek našega dvodnevnega potepanja je bil ogled gradu Ormož in grajske pristave. V gradu je več razstav, dragocene in podarjene zbirke predmetov, stenske slike in stropne poslikave v vseh prostorih. Prav tako so razstave v pristavi. Čezmejno mesto Varaždin je zanimivo hrvaško mesto z nastankom v rimskem obdobju in hitrim razvojem v srednjem veku. Kot znamenitost iz tistega časa je gotovo »stari grad«, v katerem je zdaj mestni muzej. Nekaj posebnega za turizem je obisk varaždinskega pokopališča, saj je primer zgodovinske arhitekture in izjemne parkovne ureditve, saj v njem raste približno 7 000 cipres. Mimo Koprivnice smo prispeli v kraj Sigetec, kjer so nas pričakali »Gruntovčani«. Še vedno prire- Družabno srečanje starejših članic in članov Članice in člani socialne komisije in prostovoljke iz Projekta starejši za starejše vsako leto pripravijo srečanje starejših od 75 let konec avgusta. Tudi letos so se dogovarjali, kje in kako naj poteka srečanje po dveh suhih letih in na obiskih seznanjali člane s prireditvijo. Tako je bilo dan pred srečanjem prijavljenih kar 87 članic in članov. Tudi zato smo se odločili, da bomo medse povabili podžupana, gospoda Jožeta Malovrha, ki se nam je z veseljem pridružil. Prijazno je pozdravil navzoče in v kratkem govoru pohvalil delovanje društva na mnogih področjih. Po dobrem kosilu so udeleženci prisluhnili glasbi ali pa se predali živahnemu klepetu in obujanju spominov. Vmes smo na pobudo prostovoljk s šopkom kot drobno pozornost in v zahvalo presenetili Amalijo Ogrin in Toneta Kogovška. Oba sta bila ganjena in sta nas spraševala, zakaj sta si zaslužila tako pozornost. Gospod podžupan se je zadržal kar nekaj časa med člani in z njimi sproščeno kramljal. Mnogi kljub devetdesetim letom še niso pozabili plesati; ob umirjenih valčkih so se prijetno vrteli. Tone je s šopkom v roki spraševal: »Pa kdo se je spomnil name, zelo sem vesel in ganjen.« »Saj že desetletja igraš na harmoniki vsem jubilantom, skrbiš za dobro voljo, poješ v pevskem zboru, spremljaš pevce itn.« mu je razložila Vesna. Tudi Malči Osredkar iz Male Ligojne je bila srečna, s solznimi očmi se je zahvaljevala za pozornost, ki ji je bila namenjena. Da so se pari malo spočili, smo predstavili igro s klobuki in povabili prostovoljce k tekmovanju. Kar štirje gospodje in štiri dame so bili pripravljeni tekmovati. Smeha in navijanja je bilo veliko. Za pogum so prejeli skromne nagrade. Okoli 19. ure so se udeleženci začeli odpravljati domov in se vsi po vrsti prostovoljkam zahvaljevali za lepo popoldne in dobro pozno kosilo. Tudi prostovoljke so bile zadovoljne in nagrajene za trud ter dobro voljo, ki jo širijo med starejšimi. Kdor je želel, je lahko vzel tudi obsežen zbornik, ki smo ga izdali ob 70-letnici društva. Na voljo jih je bilo 50, a ni niti eden ostal. Zapisala: Elica Brelih, Foto: Leon Novak Okrogli jubileji v septembru Izlet v Vipavo Marjana Opeka, Verd (1926) r' Branko Fabjan, DSO Trebnje (1927) Ljudmila Seliger, Dom upokojencev Vrhnika (1928) Franc Levec, Verd (1928) Majda Dovč, Jelovškova ul. (1929) Nada Pajsar, Dom upokojencev Vrhnika Ana-Marija Lešnjak, Dobovičnikova ul. (1932) Stane Šventner, Dom upokojencev Vrhnika (1932) Marija Japelj, Verd (1937) Jože Rus, Turnovše (1942) Marija Petkovšek, Cesta 6. maja (1942) Obveščamo naše člane, da objavljamo imena članov, ki praznujejo 80, 85, 90 in več kot 90 let. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan. Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske se je po dveh letih omejitve odločilo, da se člani udeležimo izleta po Vipavski dolini. Tako je prišel dan 23. 8.2 022, ko smo se ob 8. uri zjutraj z avtobusom odpeljali v Vipavsko dolino. Glede na to, da cesta ni bila preobremenjena s prometom, smo se v slabi uri pripeljali v Vipavski Križ, kjer nas je pričakal turistični vodnik Robert Koloini. Gospod Robert, kateremu je zgodovina pisana na kožo, nam je predstavil mesto Vipavski Križ, ki je zelo bogato z zgodovino kulturnih spomenikov. Njihova zgodovina sega daleč v 13. stoletje in v vsakem naslednjem stoletju je bilo nekaj novega. V 15. stoletju so Gorico zavzeli Turki. Takratni goriški škof je za obrambo naročil na griču zgraditi grad s štirimi stolpi, ki so ga obzidali. Zid je Gorico branil pred napadi. Tako nas je vodnik Robert s svojim odličnim znanjem zgodovine popeljal iz stoletja v stoletje. Sprehodili smo se po mestu, ki je bogato z zgodovino, ki je vidna še dandanes. Po dveh urah ogleda mesta smo obiskali še kmetijo Martina Marca. Lastniki so nas zelo lepo sprejeli in nas s svojo gostoljubnostjo pogostili z njihovimi domačimi dobrotami. Po vseh dobrotah smo pot nadaljevali v samo mesto Vipava, ki je prav tako znano po številnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Ustavili smo se tudi na pokopališču, kjer smo si ogledali zanimiva egipčanska sarkofaga, ki ju je v Vipavo leta 1845 poslal takratni slovenski diplomat in egiptolog vitez Anton Lavrin. V sarkofagih so posmrtni ostanki njegovih staršev in sina. Vipava pa je znana tudi po izviru reke Vipave, čez katero vodi kar 25 mostov. Vipava sama je znana tudi po izvrstnih vinih. V ta namen imajo v centru mesta Vinarski muzej, ki je v kleti dvorca Lanthieri. V muzeju smo videli, da ima bogato zbirko tradicije negovanja vinske trte. Razstavljeni so tudi vsi takratni pripomočki za pridelavo vina. Ogled in seznanitev s samim vinogradništvom sta bila zelo zanimiva. Pot pa smo nadaljevali še z ogledom dvorca Zemono. Dvorec stoji na griču in ima zelo lep razggled na vse strani. Tudi o dvorcu nas je vodnik Robert seznanil z zgodovino; zgrajen je bil med letoma 1683 in 1689. Dvorec je znan kot edini dvorec polidonske profane arhitekture. Glede na to, da se nam je ura bližala že 16., NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 19 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si K UPOKOJENSKI KOTIČEK smo naš izlet zaključili še z obiskom pri gospe Milojki, kjer so nas postregli s tipično njihovo hrano: primorsko joto in sirovimi štruklji. Tako smo dan zaključili in se z lepimi vtisi odpeljali proti Vrhniki. Sonja Bevk in Marija Dolenc Pestro v Društvu Kneipp Na predavanju 9. 6. nas je Maja Artenjak popeljala v svet kvantne meditacije po metodi, ki jo je uvedel dr. Joe Dispenzi. Zanimivo predavanje in še bolj meditacija, ki nas je popeljla v alfa stanje, sta nas sprostla in umirila. Vsi smo tiho obsedeli njegovih knjigah kot tudi na kliniki, v parku in zavetišču. V Nemčiji in Evropi so nastale podobne ustanove kot v Woerishofnu. Terapije blizu naravi in ljudem so povezovale strokovno in laično javnost. Zato ni čudno, da so se že nekaj tednov po Kneippovi smrti, 17. junija 1897, zbrali njegovi somišljeniki in ustanovili Kneippovo društvo. Letos od tistega 24. avgusta 1897 mineva že 125 let. Vedenje o pomenu Kneippove skrbi za zdravje in ljudi se je ne samo ohranjalo, ampak nadgrajevalo in širilo po svetu. Samo v Nemčiji je v društvih vključenih že več kot 200 000 članov. Mednarodna zveza Kneipp worldwide uradno vključuje še Švico, Italijo, Madžarsko, Litvo, Kanado, Tajsko in tudi Slovenijo. Zaradi zavedanja, da sta bolj kot kdaj tudi za prihodnje generacije pomembna socialno sobivanje in skrb za okolje, so za letos izbrali moto: S tradicijo v bodočnost. Pod tem imenom je bilo v Berlinu 10. septembra veliko praznovanje 125-letnice organiziranega delovanja po Kneippovih načelih. Zbrali so se predstavniki zdravstvene stroke in člani društev in zvez iz vsega sveta in po predavanjih, strokovnih posvetih in druženju utrjevali prijateljstvo med enako mislečimi. Iz Slovenije smo jim poslali čestitke ob jubileju in omenili, da prav v teh dneh snujemo nov Kneippov center v Sevnici. Takoj smo dobili odgovor z zahvalo in vzpodbudnimi željami za delo naprej. Francka Čuk vsak s svojimi mislimi in nikomur se ni mudilo domov. Maja je odgovorila na vprašanja ter glede na veliko zanimaje obljubila, da bodo meditacije potekale vsakih 14 dni čez poletje. Meditacije so bile po načrtu, povprečen obisk pa 3 do 5 udeležencev. Ker je bilo vreme lepo, smo polovico meditacij izvedli na Trojici pri Ponijih s klanca. Meditacije je vodila naša Maja, ki poskrbi, da ne pozabimo tudi nase, da si vzamemo čas, da ostanemo v ravnovesju telesa in duha. Sicer pa bolj uradno - mediatorka in psihoterapevtka dr. Marija Artenjak. Društvo Kneipp je sodelovalo še pri seneni savni v okviru dnevov velnesa v Ljubljani na Višji šoli za kozmetiko in velnes, na dogodku Poletna južina na Stari cesti v okviru Ideje 1890 ter na predstavitvi Ideje 1890 v knjižnici 6. 9. 2022. Več o jesenskem dogajanju pa naslednjič. Helena 125 let Kneippove zveze Sebastian Kneipp je živel v Woerishofnu in s svojim delovanjem tam in v Evropi pustil neizbrisno sled v skrbi za zdravje ljudi. Njegov nauk, ki temelji na petih stebrih ( voda, gibanje, zelišča, prehrana, življenjski red ), je bil prisoten tako v Vandrovke na Galetovcu September je tu in z njim jesen. Vandrovke smo težko pričakovale dan, ko bomo šle na pohod zunaj Vrhnike. Zelo smo se razveselile, ko smo zvedele, da se bomo odpeljale na Pokljuko in se povzpele na razgledni vrh Galetovec. Zbralo se je 24 udeleženk in en udeleženec. Vsi dobro razpoloženi smo se posedli v avtobus. Tudi tokrat je bil vodnik Frenk. Zapeljali smo se proti Gorenjski in naš prvi postanek je bil Zatrnik, kjer smo se podprli z jutranjo kavico. Pot smo nadaljevali po ovinkasti cesti proti Mrzlemu studencu in občudovali visoke sestoje vitkih smrek. Zavili smo proti Bohinju med barjema Šijec in Veliko Blejsko barje do odcepa za Belsko planino. Tam smo izstopili in nadaljevali pot po gozdni cesti, mimo planine, kjer stoji nekaj pastirskih koč in velik hlev. Elica nam je med potjo pokazala ne- kaj jesenskega cvetja, a ga je letos suša zdesetkala. Uživali smo v svežem gorskem zraku, odišavlje-nem s smrekovo smolo. Pot je bila mehka, nezahtevna in se je le počasi vzpenjala. Le zadnji del poti nas je spominjal, da smo v hribih, saj se je strmo pognala navkreber, na 1265 m visok Galetovec . Tam je čudovit razgled na Blejski kot z jezerom, vidijo se Karavanke, Jelovica, Ratitovec in del Bohinjskih gora. Malo smo se okrepčali iz nahrbtnikov in uživali v lepih razgledih. Tudi gobarje smo srečali in nekaj pohodnikov. Vračali smo se po drugi strani hriba in se kmalu vrnili na pot, po kateri smo prišli. Popoldansko sonce je sijalo tako, da so sence visokih krošenj padale na našo pot in nas hladile. Kar prehitro smo bili pri avtobusu, ki nas je varno pripeljal domov. Zapis in Joto: Fani Šurca Spoznavanje in druženje invalidov Društvo invalidov Vrhnika je že nekaj let nosilec in organizator balinarskega turnirja, ki se ga udeležujejo balinarke in balinarji invalidi, ki so vključeni v društvo invalidov, kjer delujejo razne športne dejavnosti. Letos je bil balinarski turnir v soboto, 27. avgusta, na vrhniških baliniščih, kjer so potekala predtekmovanja. Finalni dvo- boji so se kot vedno končali na štiristeznem balinišču v Sinji Gorici. Sodelovalo je deset ženskih ekip s 40 tekmovalkami. Prav tako je bilo deset moških ekip s 40 balinarji. Uvrstitve so bile naslednje: Ženske: 1. DI Logatec 2. DIO Piran 3. DI Ilirska Bistrica 4. MDDI Radovljica V bližanju je zmagala Veronika Fuks iz DIO Piran. Moški: 1. DI Postojna 2. DI Ilirska Bistrica 3. DI Dornberk 4. MDI Domžale V bližanju je bil najboljši bali-nar Jordan Blaževič iz DI Izola. Sodelovale so tudi balinarke in balinarji vrhniškega društva invalidov, vendar brez večjega uspeha. Turnir ni imel samo tekmovalnega značaja, saj je prvenstvo namenjeno spoznavanju in druženju invalidov. Tako se srečujejo, spoznavajo in sklepajo nova prijateljstva. Simon Seljak Finalni obračun na balinišču Sinje Gorice Predsednik DI Vrhnika Ciril Podbregar je podelil zlate medalje in pokal zmagovalne ekipe DI Logatec. NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 20 N Q5 Občina Vrhnika 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11, 4/2013 - popr., 101/13, 55/15 - ZfisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/2015 in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2022 (Naš časopis, št. 477/2019), je Občinski svet Občine Vrhnika na 23. redni seji sprejel ODLOK O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE ZA LETO 2022 1. člen Ta odlok določa namen in višino porabe sredstev proračunske rezerve Občine Vrhnika v letu 2022. 2. člen Sredstva proračunske rezerve v višini 20.000 EUR se namenijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic poplav, nastalih od 15.9.-17.9.2022. Sredstva se namenijo za: - operativne stroške ob intervencijah, - odpravo posledic poplav na javnih objektih in infrastrukturi. Dejanska poraba sredstev bo ugotovljena naknadno in bo specificirana v okviru polletnega poročila o izvrševanju proračuna oz. ob zaključnem računu občine Vrhnika za leto 2022. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS ali v glasilu Naš časopis. Vrhnika, 22. 9. 2022. Župan Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 199. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 199/21), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 487/20) je Občinski svet Občine Vrhnika na 23. redni seji dne 22. 9. 2022. sprejel O D L O K o predkupni pravici Občine Vrhnika I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa območje predkupne pravice Občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: občina) kot predkupnega upravičenca ter način uveljavljanja predkupne pravice na nepremičninah na teh območjih. 2. člen (1) Območje predkupne pravice občine zajema: - stavbna zemljišča, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih, - ureditvena območja naselij, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih, - druga ureditvena območja, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih, - kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča za graditev objektov gospodarske javne infrastrukture in objek- tov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, - območja za dolgoročni razvoj naselij, kot to določajo veljavni občinski prostorski akti, - zemljišča, na katerih že obstajajo objekti gospodarske javne infrastrukture, katerih lastnica in upravljavka je občina. (2) Pri obstoječih oziroma bodočih objektih gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo območja njihovih varovalnih koridorjev, določenih z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti oziroma drugimi predpisi. (3) Za obstoječe in bodoče objekte gospodarske javne infrastrukture se štejejo tisti objekti, ki so že zgrajeni, ter vsi tisti, ki so predvideni za komunalno opremljanje območij, določenih z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti. II. NAČIN UVELJAVLJANJA PREDKUPNE PRAVICE 3. člen (1) Občina lahko uveljavlja zakonito predkupno pravico na zemljiščih, določenih v 2. členu tega odloka. (2) Lastnik nepremičnine, navedene v 2. členu tega odloka, namenjene prodaji, mora občini kot predkupnemu upravičencu predložiti ponudbo. Ponudbo v imenu lastnika lahko poda pooblaščenec s pisnim pooblastilom. Občina se mora o sprejetju oziroma zavrnitvi ponudbe pisno izjaviti v 15 dneh od njenega prejetja. (3) Če gre za solastnino na zemljiščih in se zemljišče prodaja v celoti, morajo občini v odkup zemljišče ponuditi vsi solastniki oziroma tisti solastniki katerih deleži se prodajajo. (4) V primeru, da občina predkupne pravice ne uveljavlja, lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, pri čemer pa cena ne sme biti nižja od tiste, ki je bila ponujena občini kot nosilcu predkupne pravice. (5) Določba prejšnjega odstavka o višini cene za prodajo nepremičnine drugi osebi veže prodajalca še tri mesece po tem, ko je nepremičnino ponudil v odkup občini, vendar pa mora po preteku tega roka nepremičnino z enako ali drugačno ceno zopet najprej ponuditi v odkup občini. (6) Če se pogoji prodaje spremenijo in lastnik prodaja zemljišče po spremenjeni ceni, lahko ponovno poda ponudbo občini pred potekom treh mesecev. 4. člen (1) O uveljavljanju ali neuveljavljanju zakonite predkupne pravice po tem odloku ter o nakupu nepremičnin odloča župan občine, ki lahko za odločanje pooblasti direktorja občinske uprave ali vodjo Oddelka za prostor. (2) Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami tega odloka, je nična. 5. člen (1) Ne glede na določbe tega odloka je predkupna pravica občine izključena, če tako določajo drugi predpisi. (2) Prav tako se določbe tega odloka ne uporabljajo, če je predkupna pravica občine v drugih predpisih drugače urejena. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 6. člen Do določitve ureditvenih območji naselij, drugih ureditvenih območij in območij za dolgoročni razvoj naselij v občinskih prostorskih aktih, se v prvem odstavku 2. člena, druga, tretja in peta alineja tega odloka, ne uporabljajo. 7. člen (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. (2) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o predkupni pravici Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 468/19, 487/20). St. 007-5/2022 (5-08)Vrhnika, dne, 22. 9. 2022. Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 - ZNOrg, 82/20 in 3/22 - ZDeb), Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Vrhnika (Naš časopis, št. 463/18), v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14) in Izvedbenim načrtom Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep vlade št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 08. 2014) je Občinski svet Občine Vrhnika na 23. redni seji dne 22. 9. 2022. sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2023 1. člen Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2023 opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2023 bodo sredstva za Razpis - šport na proračunski postavki 4003 18059001 18019 v višini 275.000,00 €, namenjena za sofinanciranje: > Športni programi (85,00 % - 3. člen, točka A) > Ostale dejavnosti v športu (15,00 % -3. člen, točke B do D) 3. člen S sredstvi za Razpis - šport se bodo sofinancirali naslednji programi športa ter ostale dejavnosti v športu v občini Vrhnika glede na vsebino: A. Športni programi 1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok: > Programi celoletne vadbe > »Ciciban planinec« V okviru teh programov se v programih izvajalcev vrednoti strokovni kader in objekt za izvedbo 60-urnih programov celoletne vadbe, v programu »Ciciban planinec« pa strokovni kader in propagandno gradivo. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,40 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok: > Programi celoletne vadbe > »Ciciban planinec« in »Mladi planinec« > Pohodi in planinski izleti > Šolska športna tekmovanja V okviru navedenih programov se v programih izvajalcev vrednoti strokovni kader in objekt v programih celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur); strokovni kader in propagandno gradivo v programu »Ciciban planinec«; v programu »Mladi planinec« strokovni kader, objekt in propagandno gradivo; v programu »Pohodi in planinski izleti« strokovni kader in objekt; v programu šolskih športnih tekmovanj pa udeležbo na regijskih tekmovanjih v športnih panogah, v katerih se v šoli v okviru razširjenega programa izvaja interesna dejavnost. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 14,15 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine: > Programi celoletne vadbe > Pohodi in planinski izleti V okviru navedenih programov se v programih izvajalcev vrednoti strokovni kader in objekt v programih celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur); v programu pohodi in planinski izleti strokovni kader in objekt. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,25 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.4 Športna vzgoja otrok v pripravljalnih programih: Programi športne vzgoje otrok v pripravljalnih programih v različnih športnih panogah so razvrščeni v dve starostni kategoriji: > cicibani in cicibanke > pripravljalni dečki in deklice V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v katere so vključeni športniki, stari največ 12. let, registrirani v Nacionalni panožni športni zvezi (NPŠZ) in tekmujejo v neuradnih tekmovanjih v okviru NPŠZ. V programih vadbe cicibani in cicibanke se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 180 ur programa, v programih pripravljalni dečki in deklice pa se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 240 ur programa. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 17,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 3.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Programi športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport v različnih športnih panogah so razvrščeni v dve starostni kategoriji: > mlajši dečki in deklice > starejši dečki in deklice V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v katere so vključeni športniki, registrirani v Nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V programih vadbe mlajši dečki in deklice se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 240 ur programa, v programih starejši dečki in deklice pa se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 330 ur programa. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 13,60 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 3.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Programi športne vzgoje mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport v različnih športnih panogah so razvrščeni v dve starostni kategoriji: > kadeti in kadetinje > mladinci in mladinke V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v katere so vključeni registrirani športniki v Nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V programih vadbe se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 440 ur programa v vsaki od starostnih kategorij. Dodatno se vrednoti kategorizirane športnike z nazivom športnik mladinskega razreda (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 19,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. Kakovostni šport Program kakovostnega športa v različnih športnih panogah vključuje programe v kategoriji: > člani, članice V okviru navedenega programa se vrednoti programe vadbe izvajalcev, v katere so vključeni registrirani športniki v Nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V program so vključeni tudi kategorizirani športniki z nazivom športnik državnega razreda. V programih vadbe se vrednoti objekt v obsegu do 320 ur programa. Dodatno se vrednoti kategorizirane športnike. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 10,05 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 5. Vrhunski šport Program vrhunskega športa v različnih športnih panogah vključuje programe, v katere so vključeni aktivni športniki s statusom športnika svetovnega razreda, športnika mednarodnega razreda in športnika olimpijskega razreda. V programih vadbe se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 800 ur programa. Dodatno pa se vrednoti kategorizirane športnike glede na naziv. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 3,15 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 6. Šport invalidov Športna rekreacija invalidov se vrednoti kot športna rekreacija in šport starejših, le da se velikost vadbene skupine v vsakem programu zmanjša za 50%. Sredstva, namenjena sofinancira- NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 21 Mčasopis Občina Vrhnika e,ekt„nSkina„ov:„aS26sXmmb^a20;22 © nju navedenih vsebin športa, znašajo 0,40 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 7. Športna rekreacija Program športne rekreacije v različnih športnih panogah vključuje programe izvajalcev, v katerih so vključene osebe v starosti nad 19 let, ki niso vključene v uradne tekmovalne sisteme Nacionalnih panožnih športnih zvez. > Programi celoletne vadbe > Planinski izleti, pohodništvo V programih izvajalcev celoletne vadbe se v programih, ki imajo visok zdravstveni učinek, in se izvajajo v obsegu najmanj 60 ur in največ 80 ur, vrednoti strokovni kader in objekt. V programu planinski izleti in pohodništvo se vrednoti strokovni kader in objekt. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 4,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 8. Šport starejših V programe športa starejših so vključene osebe, starejše od 65 let in razširjene družine. > Programi celoletne vadbe > Planinski izleti, pohodništvo V programih izvajalcev celoletne vadbe se v programih, ki se izvajajo v obsegu najmanj 60 ur in največ 80 ur, vrednoti strokovni kader in objekt. V programu planinski izleti in pohodništvo se vrednoti strokovni kader in objekt. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. B. Razvojne dejavnosti v športu 1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Usposabljanje za pridobitev 1. ali 2. stopnje usposobljenosti, ki se izvaja v skladu z veljavnim programom usposabljanja, sprejetim v skladu z Zakonom o športu, se sofinancira izvajalcu športnih programov za največ dva strokovna delavca, ki pri izvajalcu v športnih programih opravljata vzgoj-no-izobraževalno delo in izpolnjujeta pogoj za vključitev v program usposabljanja. Strokovni delavec, katerega usposabljanje se sofinancira iz sredstev proračuna se s pogodbo obveže, da bo pri izvajalcu letnega programa športa v občini opravljal vzgojno-izobraževal-no delo še najmanj eno leto po pridobljenem nazivu. Izpopolnjevanje strokovnih delavcev - licenciranje, ki se ga izvaja v skladu s pravili mednarodne športne zveze, nacionalne panožne športne zveze oz. izdajatelja licence se sofinancira vsem strokovnim delavcem, ki pri izvajalcu opravljajo strokovno delo. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. C. Organiziranost v športu Delovanje športnih organizacij Športnim društvom, ki izvajajo najmanj en športni program in športnim zvezam se krijejo osnovni materialni stroški in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 9,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. D. Športne prireditve in promocija športa Sofinancira se materialne stroške športnih prireditev, ki niso sofinancirane iz drugih občinskih javnih sredstev. Sofinancira se prireditve, namenjene tekmovalnemu športu, športno rekreativne prireditve in promocijske prireditve. Vsakemu izvajalcu se sofinancira največ dve športni prireditvi, ki nista sofinancirani iz drugih občinskih javnih sredstev. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. člen Občina Vrhnika mora najpozneje v roku 45 dni po sprejetju letnega programa športa za leto 2023 oziroma v prvi številki Našega časopisa po spre- jetju letnega programa športa objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in programov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika opravlja strokovna in administrativna dela za potrebe razpisa. Delo zavoda in komisije mora biti zaključeno najmanj 5 dni pred 90 dnevnim rokom, z ustreznimi odločbami. Številka: 671-1/2022 (3-01) Datum: 22. 9. 2022. Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 - ZNOrg, 3/22 - ZDeb in 105/22 - ZZNŠPP) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na 23. redni seji, dne 22. 9. 2022 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2023 1. člen Letni program kulture Občine Vrhnika za leto 2023 opredeljuje dejavnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V letu 2023 se iz proračuna Občine Vrhnika predvideva sofinanciranje naslednjih področij: nepremične kulturne dediščine, knjižničarstva in založništva, umetniških programov, ljubiteljske kulture, medijev in avdio-vizualne kulture, drugih programov v kulturi. 3. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2023 so na področju ljubiteljske kultu- re predvidena naslednja sredstva: Postavka 18012 Ljubiteljska kultura v predvideni višini 97.926,00 EUR: sredstva se namenijo predvidoma za: O 41200010 Delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (66.366,00 EUR), O 41200011 Sofinanciranje programov območne izpostave JSKD (9.360,00 EUR), O 41200012 Tekoči transferi - Pihalni orkester Vrhnika (9.300,00 EUR), O 41200015 Tekoči transferi - Društvo Orkester Simfonika Vrhnika (6.900,00 EUR), O 41200016 Tekoči transferi - Društvo Big Band (6.000,00 EUR). 4. člen S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin se bo sofinancirala naslednja redna dejavnost in projekti: 1. Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 2. Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: O Glasbena dejavnost O Gledališka dejavnost O Plesna dejavnost O Arheološka, muzejska dejavnost O Ostalo Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 31 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 7 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 11 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 6 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 5. člen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje v 40 dneh po sprejemu Letnega programa kulture objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2023. Zavod izračuna vrednost točke glede na višino sredstev v proračunu v skladu s 15. členom Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določene vsebine, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2023 na Javni razpis ne prijavi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, razdelijo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena. Številka: 610-2/2022 (3-01) Datum: 22. 9. 2022. Župan Daniel CUKJATI, prof. šp. vzg. NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 22 N aŠ Občina Borovnica 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \Š Županova beseda Spoštovani občanke in občani Preko poletja nam na občini ni bilo prav nič dolgčas! Tekom junija smo s šolo, vrtcem in glasbeno šolo iskali in usklajevali prostorske možnosti za izvajanje pouka, saj je v tem šolskem letu v osnovno šolo vpisanih kar 533 otrok, to je največ do sedaj. Rešitev smo našli v okviru obstoječih prostorov, seveda s skupnimi napori in s sodelovanjem vseh, ki pouk oziroma varstvo izvajajo v teh prostorih. Naj omenim, kakšno je trenutno stanje v našem zdravstvenem domu, saj se bo dr. Munda v začetku oktobra upokojila. V imenu občank in občanov Borovnice se vam dr. Munda ob tej priložnosti zahvaljujem za dolgoletno skrb za naše zdravje in za vse opravljeno delo. Želim vam veliko mirnih in zdravih dni, ter da bi dolgo uživali v pokoju! V začetku poletja je Zdravstveni dom Vrhnika objavil razpis za zaposlitev zdravnika ali zdravnice, ki bi nadomestila dr. Mundo. Prvi razpis je bil neuspešen, sledili so še trije, prav tako neuspešni, prijavil se ni nihče. Po tretjem neuspešnem poskusu je občina zaprosila in pridobila soglasje Zdravstvenega doma Vrhnika, ZZZS in Ministrstva za zdravje za objavo razpisa za podelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne oziroma družinske medicine v občini Borovnica. Razpis je trenutno še vedno odprt, tako da bo občinska komisija po poteku prijavnega roka pregledala prispele prijave in predlagala podelitev ustrezne koncesije. Verjetno tudi sami spremljate objave medijev glede kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov v Sloveniji. Ampak ne glede na to upamo, da bomo s tem razpisom uspešni in da bomo lahko izbrali novega zdravnika za naš zdravstveni dom. Da bi zagotovili najboljše možne pogoje za delo, smo koncem avgusta pričel z obnovitvenimi deli v prostorih zdravstvenega doma. Obnova poteka skladno z načrtom in bo končana v predvidenem roku. Voda je bila, predvsem zaradi pomanjkanja, vroča tema tekom celega poletja. Pomanjkanje smo občutili tudi v nekaterih območjih Borovnice, predvsem tam, kjer še ni urejena ustrezna priključitev na javno vodovodno omrežje. V teh dneh pa se prav nasprotno srečujemo z obilnimi padavinami in poplavami. Vse kaže, da bosta vodooskrba in izvajanje protipoplav-nih ukrepov prednostna občinska projekta v zelo bližnji prihodnosti. Vsebina obeh je zahtevna, tako strokovno kot tudi finančno in jo bo mogoče izvajati le ob pomoči državnih sredstev. Kot vse kaže, nas bo narava pripravila do tega, da bomo več in bolje sodelovali na vseh ravneh, na lokalnih kot tudi državnih. Zaključujem z željami, da bi bila jesen vremensko prijazna do naših gradbincev, ki so sicer z zamudo začeli z obnovo ceste in gradnjo kolesarske steze na Bregu. Izkoristimo lepe jesenske dni za spravilo pridelkov, izpustimo kakšno informativno oddajo o prihajajoči krizi in se raje odpravimo na sprehod v naravo. Saj se spomnite kaj je nekoč dejal dobri vojak Švejk: »Samo brez panike, prosim!« pa bo šlo. Peter Črnilogar, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Obvestilo Občane občine Borovnica obveščamo, da se je še vedno mogoče prijaviti na razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Borovnica za leto 2022. Rok za oddajo prijave je 31.10.2022. Obvestilo 10. oktobra se izteče rok za oddajo prijav na Javni razpis o dodeljevanju državnih pomoči de minimis za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Borovnica v letu 2022. Besedilo razpisa je skupaj s prilogami objavljeno na spletni strani Občine Borovnica, v razdelku Uradne objave, v rubriki Razpisi. Prijave je mogoče oddati osebno ali po pošti na OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika, ali po e-pošti: adela. cankar@ozs.si. Dodatne informacije lahko dobite pri Adeli Cankar, adela.cankar@ozs.si, T: 01 755 77 40, M: 051 619 215, ali pri Andreju Klemencu, andrej.klemenc@borovnica.si, T: 01 750 74 68. Ponovitev javnega naročila za novo knjižnico V maju 2022 je bilo objavljeno javno naročilo za prenovo poslopja nekdanje trgovine TUŠ Jurček v prostor, primeren za podružnično knjižnico dr. Marje Boršnik Borovnica. Prispela je le ena ponudbo, vendar je tudi po izvedenih pogajanjih s ponudnikom po- nudbena cena presegla razpoložljiva sredstva. Strokovna komisija za ureditev knjižnice se je tako odločila, da se ponudba zavrne in javno naročilo ponovi v oktobru 2022. S ciljem pridobiti čim bolj specificirane ponudbe glede opreme knjižnice je bil izdelana PZI dokumentacije opreme knjižnice. (OB) Urejanje občinskih cest Prenovljeno križišče Rimska cesta - Pot v Jele - foto A. Klemene Prenovljeno križišče na cesti na staro progo Prenovljeno je križišče na cesti na staro progo. Izvedena je bila nivojsko prilagoditev obstoječega križišča s štirimi kraki, ki prehajajo v posamezna cestišča. V enem delu se je uredila razširitvena zavojna pot kot edina možna vključitev na prečno cesto. V razširitvenem delu križišča se je zagotovila varnost z zaščitno cestno ograjo za preprečitev zdrsa vozil po pobočju. Križišče Rimska - Pot v Jele Gradbena dela za razširitev in novo pregledno križišče so se začela z odstranitvijo mogočnega drevesa in obeliska ter nadaljevala z odstranitvijo dela robnika. Razširitev ceste je zaključena, postavljeni so novi robniki, na katere je bila nameščena lamelna mrežna ograja. Ustrezno je postavljen betonski podstavek za namestitev križa. Ustrezno je bil premeščen tudi hidrant, zaradi dotrajanosti smo starega zamenjali z novim. Ceste na mahu Z naročnikom del vgradnje visokonapetostnega kabla Vrh-nika-Borovnica, z Elektro Ljubljana d. d., se je sklenil dogovor o povračilu stroškov za ureditev poškodovanih cest na mahu kjer so potekala gradbena dela in gradbeni transporti do glavnih povezovalnih cest. Urejanje poljskih cest na Mahu je bilo že izvedeno, druga vzdrževalna dela se bo izvajalo po potrebi. Prenovljeno križišče na cesti na Staro progo - foto A. Klemene Ureditev Ulice bratov Mivšek Ulica bratov Mivšek je potrebna rekonstrukcije, zato je občina pristopila k projektiranju ločene meteorne in fe-kalne kanalizacije, vodovoda, površin za pešce in kolesarje. S projektantom je bil opravljen ogled na terenu in sklenjen dogovor za nadaljnjih aktivnostih pri pripravi dokumentacije. S pripravljenim projektom se je seznanil Odbor za prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja. S projektom in načrtovanimi posegi bomo seznanili prebivalce ulice. Ureditev Zalarjeve ceste od h.š. 23/25 do Kolonce Izvaja se projektiranje prenove Zalarjeve ceste od h. š. 23/25 do kolonce. Načrtovan poseg obsega zamenjavo obstoječe zacevitve vodotoka Malence z cevjo dimenzije, kot je bila zahtevana v ukrepih za pro- tipoplavno zaščito Borovnice. Istočasno je predvidena širitev cestišča, prenova kanalizacije in vodovoda. Dražica - vas Poteka pogovor za uskladitev načina prenosa zemljišča na občino. V delu ceste na dveh odsekih je potrebno cesto razširiti in omogočiti prevoze srednje velikim gozdarskim tovornim vozilom. Lastniki so naklonjeni prenosu zemljišč. Šumnik Potok Šumnik se zajeda v del poti, ki omogoča edini neposredni dostop do gozda in ogroža njeno nosilnost. Podjetje Hidrotehnik d.o.o. je pričelo z urejanjem struge potoka s ciljem preprečevanja zajedanja potoka v pot. V sklopu vzdrževalnih del obnavljajo tri pregrade in utrjujejo brežino. Investicija se financira iz državnega proračuna. Vandalizem ter smetenje v okolici eko otokov Občane ponovno pozivamo, da prijavijo primere namernega uničevanja uličnega pohištva, zelenih površin, prometnih znakov ter neustreznega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih. V zadnjem času so neznani storilci poškodovali koš za pasje iztrebke, zeleno ograjo Koloparka, prometni znak v obrtno-poslovni coni Struge in muzejsko parno lokomotivo. Za sanacijo posledic vandalizma gredo precejšnja sredstva iz občinskega proračuna, ki bi jih lahko uporabili za izboljšanje kakovosti življenja v občini. Večkrat je očitno tudi, da nekateri občani ne upoštevajo navodil za ločevanje odpadkov in od- padkov ne odlagajo v zabojnike na eko otokih, pač pa jih odlagajo ob zabojnikih, včasih tudi v večjih količinah. Občina mora zato dodatno plačevati odvoz nepravilno odloženih odpadkov, kar predstavlja letni strošek okoli 12.000 €. S temi sredstvi bi lahko dokupili nova otroška igrala, klopi ... (OB) NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 23 N aŠ Občina Borovnica 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Začetek gradnje kolesarske povezave Borovnica - Breg Gradbišče kolesarske povezave Borovnica - Breg-foto A. Klemene V začetku septembra je izvajalec KGG d. o. o. pričel z izgradnjo kolesarske povezave Borovnica - Breg. Za križiščem Ulice bratov Debevec in regionalne ceste v smeri proti Bregu, kjer sedaj v dolžini 200 metrov promet poteka izmenično enosmerno. Voznike naprošamo, da se pred se-maforom v smeri proti Bregu ustavljajo tako, da ne ovirajo vozil, ki zavijajo na oz. z Ulice bratov Debevec. Prav tako naj za obvoz ne uporabljajo Ceste pod goro, saj je ta namenjena lokalnemu dovozu in ne omogoča normalnega srečevanja dveh nasproti vozečih vozil. (ob) Vodovodi Zaključen projekt »Tematski park in spominska pot borovniškega viadukta« Z uspešno opravljenimi izpiti za interpretativno vodenje po železniški dediščini v občini s strani petih kandidatk in enega kandidata se je v začetku julija končalo usposabljanje za interpretativno vodenje po železniški dediščini v občini. Konec junija sta bili na razgledni ploščadi postavljeni tudi obe panoramski tabli. Aktivirana je tudi posebna spletne strani o Borovniškem viaduktu, ki v štirih jezikih (poleg slovenščine še v angleščini, nemščini in italijanščini) predstavlja zgo- dovino Borovniškega viadukta, zgodovinski kontekst in pomen gradnje železnice v času Habsburške monarhije ter vpliv gradnje Južne železnice na razvoj Borovnice. Projekt, ki je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in je po obnovi železniške čuvajnice 666 največja operacija na področju ohranjanja in promocije kulturne dediščine v občini, se bo zaključil 27. 9. 2022, ko bo v okviru Tedna kulturne dediščine in Evropskih dni kulturne dediščine v izvedbi učencev OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Glasbene šole Vrhnika in Tam-burašev Borovnica ob 18.00 v parku pri stebru Borovniškega viadukta potekala zaključna slovesnost. V primeru slabega vremena bo prireditev v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Ureditev tematskega parka pri stebru Borovniškega viadukta je spodbudila tudi nekaj občanov, da so nam poslali svoje predloge glede zaščite in obnove stebra, za kar se jim zahvaljujemo. Predloge bomo preučili in upoštevali pri naših prizadevanjih, da zaščito in obnovo stebra pridobimo evropska sredstva, namenjana ohranjanju in promociji kulturne dediščine. (Občina Borovnica) Med Pakom in Goričico urejeno razgledišče na stari progi Novi vodovod Koti (Budence) Projektiranje 1. faze vodovoda, ki obsega postavitev črpalnega jaška na vrtini Prušnica in izgradnjo povezave do vodohrana v Brezovici je zaključeno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Za 2. fazo, v kateri je načrtovana izgradnja novega vodohrana nad vasjo Brezovica in celotno vodovodno omrežje po vasi Brezovica je na Upravno enoto Vrhnika vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. 3. faza, v kateri je načrtovana izgradnja povezave do vasi Zabočevo, Dražica in Niževec ter do osi Oho-nica je v zaključni fazi projektiranja. Za 4. fazo, katera predstavlja rezervni vodni vir za Borovnico in povezavo do vodohrana na Bregu izvajamo postopek razlastitve zemljišč, ki so v lasti oseb, katere živijo v tujini na neznanih naslovih. Obenem pripravljamo dokumentacijo, potrebno za prijavo projekta na razpis za pridobitev sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. V jesenskih mesecih bomo izvedli tudi izgradnjo peziometra, kateri bo meril višino podtalnice v bližini vrtine Prušnica in preizkusa kvalitete vode na vrtni.. Obstoječi vodovod Koti Vzdrževanje vodohranov, ki jih upravlja JPK Brezovica poteka redno. V avgustu je nadzor izvedla zdravstvena inšpektorica, ki ni ugotovila nepravilnosti ter po opravljenih analizah pitne vode ugotovila, da je voda skladna z določili Pravilnika o pitni vodi. Vodovod Breg - Borovnica Izgradnja vodovoda na odseku od mostu čez Ljubljanico do gasilskega doma na Bregu pri Borovnici poteka vzporedno z izgradnjo kolesarske povezave Borovnica- Breg in prenovo pripadajočega odseka regionalne ceste. Pogled z razgledišča pri porušenem železniškem viaduktu Pako-foto J. Stražišar Nova tabla »Vi vozite« Na vzhodni strani porušenega železniškega mostu med Pakom in Goričico (nekdanji Viadukt Pako) na opuščeni trasi železniške proge. Od tu se ponuja lep pogled na Ljubljansko barje in njegovo hribovito zaledje, občani so že pred časom uredili počivališče in razgledišče. Občina Borovnica je zdaj odstranila razrašče-no vegetacijo in postavila dve klopi, tako da je ta med lokalnimi prebivalci priljubljena rekreacijska točka postala bolj urejena in privlačna. Navsezadnje pa je to še en majhen prispevek pri povečanju dostopnosti in razpoznavnosti železniške tehniške dediščine v občini. (OB) Na Zalarjevi ulici smo konec avgusta za gostilno Godec postavili novo tablo »Vi vozite«. Prve meritve so pokazale, da je nekateri vozniki na tej ozki in nepregledni cesti, ki jo otroci uporabljajo za pot v šolo in na kateri je hitrost omejena na 40 km/h, vozijo precej hitreje., tudi več kot 60 km/h. Voznike pozivamo k upoštevanju cestno prometnih predpisov oz. omejitev hitrosti. (OB) Dokončana ureditev koloparka Z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo je bila sredi septembra podpisna pogodba o sofinanciranju operacije »Koloparki -učilnice kolesarskih veščin«, katere sestavni del je tudi izgradnja Koloparka Borovnica. V koloparku je bilo postavljeno ulično pohištvo (klopi in koši za odpadke) ter stojalo za popravilo koles z osnovnim orodjem za popravilo koles in zračno tlačilko. 22. 9. 2022 so v sklopu Evropskega tedna mobilnosti v koloparku oz. na pump-track stezi, v organizaciji ŠKD SUPER POTENCIAL in podjetja GGV d.o.o. (trgovina JANSPORT), potekali tečaji in tekmovanja. S tem smo želeli tudi spodbuditi večjo uporabo te pomembne pridobitve za pridobivanje kolesarskih veščin, predvsem obvladovanja dinamičnega ravnotežja na kolesu, ki je zelo pomembno tudi pri vožnji s kolesom v prometu. Kolopark Borovnica bomo slovesno predali njegovemu namenu v začetku oktobra. V okviru operacije je v gradnji še kolopark v občini Log-Dragomer. 2023 LAS Barje z zaledjem bo do pomladi izdal še brošuro z zemljevidi in opisi kolesarskih poti na območju občin svojih članic ter postavil informacijske table v vseh ko-loparkih, ki so bili v omenjenih občinah zgrajeni s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. (OB) NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 24 N aŠ Občina Borovnica 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Prvi šolski dan Prvi dan šolskega leta 2022/2023 je minil skladno s pričakovanji in ob dobrem upoštevanju priporočil glede dovoza otrok v šolo ter prometne varnosti v okolici šole. Želimo si, da bi bilo temu tako tudi naprej, tudi kadar je vreme slabo. V letošnjem šolskem letu beležimo rekorden vpis učencev. Vpisanih je 533, kar je do sedaj največje število v 146 letni zgodovini javnega šolstva v Borovnici. Da bi pouk in obšolske dejavnosti lahko potekal nemoteno sta morali vodstvo šole in vodstvo občine pripraviti in uskladiti prostorsko-or-ganizacijske ukrepe in s precej napora je stvar urejena. Povečati je bilo potrebno tudi število prevozov s šolskim avtobusom in da bi bilo to mogoče v danih časovnih okvirjih šolski avtobus ponovno dovaža in odvaža otroke s parkirišča pred osnovno šolo na Pa-plerjevi ulici. Prvi šolski dan je minil v veselem živ-žavu popočitniških srečanj vrstnikov, radovednosti glede novosti, ki jih prinaša prehod v višji razred ter snidenju z že znanimi in novimi učiteljicami in učitelji. Kot vsako leto je bil ta dan še posebej slovesen za tiste, ki so prvič prestopili prag prvega hrama učenosti. Njih in njihove starše sta uvodoma pozdravila ravnatelj Daniel Horvat in podžupan, ki začasno opravlja funkcijo župana, Peter Črnilogar. Prvi jim je prijazno razložil, da bodo v šoli spoznali veliko novega in zanimivega in da večina tega ne bo prezahtevna, bo pa velikokrat tudi zabavna. Bo pa potrebno pokazati tudi voljo in vztrajnost pri stvareh, ki ne bodo šle povsem gladko od rok, pri čemer jim bodo pomagali tako učitelji kot starši. Staršem je položil na srce, da naj ob vsej nujni podpori in pomoči otrokom to zastavijo tako, da s tem otrokom ne bodo dajali potuhe, temveč jih bodo pomagali vzgojiti v samostojne in odgovorne osebe, ki spoštujejo sebe in druge, kar je tudi glavni vzgojni namen šole. Drugi pa je po tem, ko je otrokom in staršem v imenu občine in svojem imenu izrazil prisrčno dobrodošlico ter njim, staršem, vodstvu in kolektivu OŠ zaželel vse dobro in veliko uspeha, izrazil tudi upanje, da Preureditev prostorov v zdravstveni postaji za potrebe zdravnika družinske medicine Za ureditev sedanjemu času primernih prostorov splošne ambulante zdravnika družinske medicine v zdravstveni postaji Borovnica sta bili izdelani projektna dokumentaciji za izvedbo gradbeno obrtniških del in izdelavo pohištvene opreme. Po uspešno izvedenem javnem naročilu za izbor so se dela začela izvajati konec avgusta. Ambulanta splošne medicine v Zdravstveni postaji Borovnica Z direktorjem ZD Vrhnika sta bila izvedena dva sestanka glede pridobitve zdravnika splošne medicine, ki bi v Zdravstveni postaji Borovnica po njeni skorajšnji upokojitvi nadomestil dolgoletno koncesionarko Marijo Munda, dr. med. ZD Vrhnika je izvedel že štiri neuspešne razpise, rezultati četrtega pa v času oddaje tega prispevka še niso bili znani. Vzporedno smo pričeli s postopkom za pripravo razpisa za podelitev koncesije opra- vljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne oziroma družinske medicine v občini Borovnica. Pripravljen in na 8. dopisni seji OS je bil s tem v zvezi sprejet ustrezen odlok, na podlagi katerega je bil 5.9.2022 objavljen razpis za podelitev koncesije, ki ga je predhodno pregledala s strani župana imenovana komisija. Rok za prijavo koncesionarjev se izteče 22.9.2022. (OB) smo se naučili živeti z virusom tako, da šole ne bo potrebno več zapirati, ker je to predvsem v korist otrok in izvajanju šolskega programa. Mali nadobudneži so ob sprejemu v šolo s strani občine prejeli tudi manjša darila. Najbolj pa jih je seveda navdušila zabavna gledališka predstava Bibi in Gušti, v izvedbi Janje in Natalije oz. Društva zabave Babaloo, po kateri so se v spremstvu svojih učiteljic prvič podal v svoje učilnice, da jih spoznajo in da se seznanijo z vrstniki in svojo učiteljico. Zares jim želimo, da bodo vseh 9. let z veseljem prihajali v šolo ter se tam poleg znanj in veščin uporabe pridobljenih znanj, naučili tudi soočati z izzivi, ki jih prinaša odraščanje, medse- bojnega spoštovanja in spoštovanja drugih ter veselega medvrstniškega druženja. Veseli nas tudi dejstvo, da veliko otrok v šolo prihaja peš, kar nekaj pa tudi s kolesi in da se večina staršev drži priporočenega prometnega režima v okolici šole in otrok v šolo ne dovaža tako, da se zaustavlja na avtobusnem parkirišču pred šolo. Občina Borovnica Reševanje prostorske stiske v vrtcu in šoli V sodelovanju z vodstvom šole, vrtca in Glasbene šole so bili izvedeni sestanki, na katerih se je našla rešitev prostorske stiske za šolsko leto 2022/23. Opravljena je bila statična presoja podstrešja prvotne šolske stavbe. Pokazalo se je, da bi bilo mogoče na podstrešju urediti prostore za strokovno službe in vodstvo šole. Na ta način bi v stavbi pridobili tri učilnice. Natančna površina pomožnih prostorov bo določena do konca septembra. (Občina Borovnica) DAN ODPRTIH VRAT 2022 PGD BOROVNICA 8- 10. 2022 OD 10. DO 16. URE GASILSKI DOM ROKOVNIKA PREDSTAVfTEV OPREME IN VOZIL 10-16h SERVIS IN PRODAJA GASILNIH APARATOV 10-16h PRIKAZ TPO IN MERITVE KRVNEGA TLAKA (v sodelovanju i CKZ Vrhnika) 10 16h PRIKA2 MAŠČOBNEGA VZBUHA ob lih in 15h PRIKAZ DIMNE HIŠE ob 12h OTROŠKA NAPIHLJIVA IGRALA 10-16h VABLJENI! V primeru slabega vremena bo dan odprtih vrat prestavljen na naslednjo soboto 15,10. 2022 NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 25 N aŠ Občina Borovnica 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 V HUD Karel Barjanski, borovniška občina inu šola vas v sodelovanju z vrhniško glasbeno šolo inu TamburašiBorovnica najlepše vabijo na SLOVESNO OTVORITEV TEMATSKEGA PARKA WMU SPOMINSKE GA idukta katera se ima zgoditi 27. kimavca 2022, ob šesti uri popoldanski, v parku pri stebru Borovniškega viadukta v Borovnici Ob tej priliki nam bo šolska mladež ob pomoči najbolj nove tehnike predstavila, kako inu zakaj se je v Borovnici imelo zgoditi, da so največji železniški viadukt prav čez našo dolino speljali, kako inu kdo so ga zidali, kako je to iz od Boga pozablene vasi en s svetom povezan kraj nardilo inu kaj je to za njega razvoj pomenilo. Pa boste izvedeli tudi kdo, zakaj inu kako so ga s strašnim ropotom inu oblaki prahu ter tudi človeškim žrtvami podirali, zakaj so ga soldati obnavlali inu varvali inu kako to, da ga po koncu morije nikol več niso nazaj naredili. Boste slišali še tudi kaj več o tem, zakaj so železne ceste sploh začeli graditi inu zakaj je prou, da jih danes porihtamo tako, da se bodemo po njih še hitreje lahko vozili. Pa še kaj so najbolj brithne glave inu navadni ludje imel za povedat o najbolj pomembni pogruntavščini tistih cajtov. Da bode vzdušje prav slovesno, bodo poskrbeli Tamburaši Borovnica ter nadebudni harmonikarskikvartet vrhniške glasbene šole inu glasbena skupina borovniške šole. Ako bode vreme kilavo, se bodejo vse te zgoraj navedene zadeve imele v borovniški šoli zgoditi! V vsakem slučaji pa bosta pri stebru viadukta gospod podžupan Peter Crnilogar, ki do volitev posle župana opravlja, inu gospod narodni poslanec Bojan Čebela, slovesno svojemu namenu predala park inu pot, ki nas spominjata na najbolj slavne čase naše zgodovine. Vašo velecenjeno udeležbo vam je do 26. kimavca naprošeno sporočiti na obcina@borovnica.si ali 01 750 74 60 Projekt Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta preko LAS Barje z zaledjem sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Si T" -rnjpj-j ■■ '-in- 11 i'; brHiaa 3 Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta PROGRAM PRIREDITVE 27. 9. 2022 18.00 Slovesna otvoritev Tematskega parka in spominske poti Borovniškega viaduktas strani poslanca DZ RS Bojana Čebele in podžupana Občine Borovnica Petra Črnilogarja Otvoritev bo v vsakem primeru v parku pri stebru Borovniškega viadukta 18.15 Glasbeni uvod Tamburašev Borovnica 18.20 Pozdravni nagovor podžupana Občine Borovnica Petra Črnilogarja 18.25 Nastop harmonikarskega kvarteta Glasbene šole Vrhnika 18.30 Recitacija učencev OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 18.35 Nastop glasbene skupine OŠ s pesmijo skupine Čuki»Ta vlak« 18.40 Predstavitev zgodovine Borovniškega viadukta s strani učencev OŠ 19.00 Recitacija učencev OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 19.05 Podelitev diplom in izkaznic za interpretativno vodenje po železniški dediščini s strani izvajalk usposabljanja ddr. Verene Perko in mag. Brede Podbrežnik Vukmir 19.15 Nastop harmonikarskega kvarteta Glasbene šole Vrhnika in Tamburašev Borovnica 19.30 - 20.00 zakuska ob projekciji video spotov na temo železnice OB 17.00 VAS VABIMO NA VODENI OGLED PO ZELEZNISKI DEDIŠČINI V OBČINI BOROVNICA. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 26. 9. 2022 NA: andrej.klemenc@borovnica.si Drugi cirkuški dan v Borovnici Ko zaslišimo besedo cirkus, si zamislimo vragolije, veselje in smeh. Nič drugače ni bilo v soboto 10.9., v športnem parku v Borovnici. Otroška gledališka skupina Šotki Kulturnega društva Borovnica in Zavod Buffeto sta pripravila dveurno cirkuško rajanje. Tega zabavnega dneva se je udeležilo več kot sto otrok in seveda njihovih staršev. Nasmejani obrazi otrok so glavna nagrada organizatorjem in sporočilo, da naj nadaljujejo s cirkuškimi dneviKaj se je pravzaprav tisto soboto dogajalo? Najprej so si otroco ogledali predstavo »Mini cirkus Buffetto«. Zavod Buffetto sta klovna z akademsko izobrazbo, Ravil in Nataša Sultanov. Odkar delujeta v Sloveniji se trudita dvigniti raven cirkuške kulture. Ze 15 let organizirata festival sodobne cirkuške umetnosti Klovnbuff. Veliko se ukvarjata tudi s poučevanjem otrok in mladine. V celi Sloveniji nimamo niti enega primernega prostora za cirkuške nastope. Zato sta se odločila, da cirkus približata otrokom kar v bližini njihovih domov. V Ljubljani, to izvajata po četrtnih skupnostih. Mi pa smo veseli, da sta sprejela naše povabilo in prišla še v Borovnico. V sami pred- Vabilo stavi, ki temelji na žongliranju, sta pokazala, kako se tekmovanje med dvema osebama spremeni v prijatelj stvo. Pri tem pa v zgodbo spretno vključevala otroške odzive. Osnovni namen cirkuških dni so seveda delavnice. Tako imajo po končanih nastopih otroci možnost, da se sami preizkusijo v nekaterih veščinah. Delavnice so izvedli člani Zavoda Skala oziroma cirkusa Fuskabo, ki cirkuške veščine uporabljajo za delo z otroci. Pripravili so celo vrsto pripomočkov za žongliranje, vrtenje krožnikov, lovljenje ravnotežja in podobno. Naši otroci, so dodobra izkoristili vse pripravljene pripomočke. Najbolj obiskan je bil drog z obešenimi tekstilnimi trakovi, na katerih so pod vodstvom otroci plezali, se obračali, vrteli in še kaj. Vrsta čakajočih otrok se ni in ni končala. Posebno se za veliko podporo pri tehnični izvedbi cirkuškega dneva zahvaljujemo Osnovni šoli in ravnatelju. Občini Borovnica pa za sofinanciranje. Ko berete ta zapis je bil mimo tudi 3. cirkuški dan (drugi letos). Vsi mali in veliki ljubitelji veselja, obljubimo vam, da bomo imeli tudi prihodnje leto med nami spet cirkuška predstava. Matjaž Ocepek Vabljeni na Martinovanje DU Borovnica obvešča svoje člane, da zbirajo prijave za »MARTINOVANJE 2022« v mesecu novembru. Ob zadostnem interesu (minimalno vsaj 40) bomo pristopili k realizaciji martinovanja. Vabljeni! NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 26 N aŠ Občina Borovnica 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Tudi Borovničani so se pogreli ob Radiu Ognjišče Sodelavci Radia Ognjišče so se letos že dvanajstič s kolesom podali na šmarno romanje »Od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju«. Lani jih je pot vodila po gorenjskem koncu, letos pa so iz osrčja Slovenije poromali vse od Marije v Leščevju na Dobrovi pri Ljubljani do Marije Tolažnice žalostnih v Log pri Vipavi. Ustavili so se tudi v treh občinah, v katerih izhaja Naš časopis, na Vrhniki, v Horju- lu in tudi v Borovnici. To ni le poživljanje tradicije šmarnih romanj in spoznavanje Mariji posvečenih cerkva, temveč je tudi srečevanje in veselo druženje z radijskimi poslušalci in prijatelji. Tako je tudi približno 60 Borovničanov spoznalo znane radijske glasove v živo in z njimi poklepetalo ob pecivu in pijači. Vmes so pozvonili tudi na domačem naslovu kakšnega zvestega poslušalca in ga presenetili. Rok Mihevc Majda in Ciganček na sadni razstavi Vabilo Kulturno društvo Borovnica, ŽPZ BARJANKE Vabi na jubilejni koncert v nedeljo, 9. oktobra 2022, s pričetkom ob 17. uri v OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. Vabljeni. Vabilo MPZ Štinglc vabi nove člane Smo iz Borovnice in iščemo nove pevce za vse glasove: prvi tenor, drugi tenor, bariton in bas. Dobrodošli vsi, ki imate veselje do petja, tudi mladih ne bomo spodili. Če kdo dvomi, kar pogumno, se boste že priučili. Zainteresirani pokličite na 031 821 006, Janez. Vabljeni. Jonagold, fetelova, topez, majda, florina, ciganček, sejanček ... To je le nekaj imen sort sadnega drevja, ki smo jih imeli moč občudovati na bogati razstavi Sadjarskega društva Borovnica. Kulturni dogodek med kontejnerji in bagri Ce pomislimo na kulturne dogodke, si njihove lokacije predstavljamo v kulturnih dvoranah ali večnamenskih prostorih, tudi cerkvah ali kakšnih drugih prostorih. S pomočjo vsestranske Slavi Marte Ošaben so jo sadjarji pripravili v idiličnem parku in za takšno razstavo zelo primer- Zato je bilo tako nenavadno vabilo Glasbene fabrke, da bo zadnji izmed koncertov tega festivala potekal kar v industrijski coni nekdanjega Lika v Borovnici. Na parkirišču podjetja Kr-žič so tako prvo soboto v septembru zazvenela običajna in manj običajna tolkala v kombinaciji z raznoliko moderno in malo manj moderno elektroniko. Slovenski mednarodno uveljavljeni ustvarjalci so za občinstvo na prostem pripravili barvit pregled nekaterih najfascinantnejših del za tolkala in vnaprej pripravljene elektronske posnetke. Gotovo lahko rečemo, da je bila predstava umeščena v primerno okolje. Nastopili pa so Alenka Jezernik, Peter Jeretina, Martin Pinter, Aleksander Simionov, Jože Bogolin, Simon Klavža, ki so med drugim člani različnih orkestov, pa tudi učitelji v glasbenih šolah. Društvu Adriars je tako v okviru festivala Glasbena fabr'ka uspelo izvesti 5 raznolikih glasbenih prireditev. "Društvo Adriars se zahvaljuje vsem, ki ste z obiskom njihovih koncertov podprli vrhunske kulturne dogodke dejansko na pragu naših stanovanj ter seveda sponzorjem, ki so dogodke omogočili: Občini Borovnica, podjetjem MGC PHARMA d. o. o., GRATFT POLYMER d. o. o. in ostalim." Rok Mihevc nem prostoru na Košutovem vrtu nasproti knjižnice. Šlo je za razstavo jabolk, hrušk, sliv in pa tudi fig, ki so letos zelo dobro obrodile, je povedal predsednik društva Rudi Cerk. »Vsi pridelki in eksponati so iz območja naše borovniške kotline in razstava hoče poudariti prav to, da imamo v naši kotlini ogromno starih in novih sort sadnega drevja. Res da fige niso avtohtone, ampak hočemo prikazati, da rastejo tudi pri nas.« Kar 62 vrst jabolk je bilo prikazanih na razstavi. Nekaj jih niso poznali, zato so iskali tudi odgovor na vprašanje »če me poznaš, povej, kdo sem«. »To, da ima tako majhno območje toliko vrst, je nekaj posebnega. Je pa tudi res, da lastniki tega ne prodajajo oz. ne tržijo. To je še področje, v katerega bo treba vlagati. Mi si prizadevamo tudi, da pospešujemo zasaditev novih dreves. Veliko jih vpraša, za koga, saj ti ne bo koristilo. Moj odgovor vsem pa je, tudi moj oče je sadil sadje, pa ne zase, ampak za svoje potomce,« pripomni Cerk in spomni, da je na žalost težko kupiti sadike nekaterih sort, zato je treba te vzgojiti doma, pri tem pa sodelujejo tudi s Kozjanskim narodnim parkom. Razstavljenih sort je bilo tako veliko, pri tem pa ne smemo mimo Paplerjevega bobovca. To je sorta, na katero moramo biti po Cerkovih besedah ponosni tudi zaradi učitelja Franca Paplerja, ki se je ukvarjal s sadjarstvom. »Ponosni moramo biti tudi zato, ker je prišel na svetovno listo zbirateljev in tistih, ki križajo in vzgajajo odporne sorte, med drugimi je tudi Paplerjev bobovec.« Lansko leto takšne razstave sadjarji ne bi mogli pripraviti, saj zaradi zmrzali, ki ji je bila naša dolina zelo podležena, ni bilo sadja, zato so bili veseli lepega obiska na Košutovem vrtu. Vsakega so nadgradili tudi z dobrotami, in sicer s palačinko, pečeno na lopati. Upajo, da jim bo kaj podobnega uspelo pripraviti tudi drugo leto, saj se jim obeta praznovanje okrogle obletnice društva, 20 let. Rok Mihevc NAS CASOPIS 507/26. 9. 2022 CM K 27 N aŠ Občina Borovnica 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \Š Dr. Fran Ramovš, soustvarjalec zgodovine našega jezika in naroda Letos mineva 70 let od smrti dr. Frana Ramovša, akademika, humanista, soustanovitelja slovenske univerze, slovenista, primerjalnega jezikoslovca, jezikovnega zgodovinarja, narečjeslovca, imenoslovca, urednika, rektorja ljubljanske univerze, univerzitetnega profesorja ... 3. decembra 1919 je imel na novoustanovljeni ljubljanski univerzi prvo predavanje. V slovenskem jeziku in o slovenščini! Izrekel je misel, da z ustanovitvijo univerze naš narod vstopa v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več! Še danes je na ta dan praznik univerze. S svojim ustvarjalnim in predanim delom se je zapisal v zgodovino, nanj pa moramo biti ponosni tudi Borovničani. Zahajal je v našo kotlino, tu preživljal otroštvo in, kadar je le lahko, je v svojih raziskavah kot primer navajal naš govor. Rodil se je 14. septembra 1890 v Ljubljani, umrl je 16. septembra 1952. Leta 1894 se je družina priselila v Borovnico, kjer je Fran končal štiri razrede, po selitvi v Ljubljano petega. Vpisal se je na gimnazijo, veliko bral, zanimalo ga je vse. Nanj naj bi močno vplivala Fickova praktična slovnica sanskrta, ob kateri je odkrival sorodnosti z latinščino, grščino in slovanščino. Še posebej so ga zanimala obrazila. Študiral je na Dunaju in poslušal različna jezikoslovna predavanja iz različnih jezikov in z znanjem in zrelostjo presenečal profesorje. Oktobra 1915 je bil mobiliziran, poslali so ga na fronto v planinski sektor pri Krnu. Po treh bitkah je obnemogel in se leto dni zdravil na Dunaju. Zaradi invalidnosti so ga odpustili iz redne vojske. Doktoriral je v Gradcu, kamor se je preselil zaradi šibkega zdravja. Družil se je z Ivanom Cankarjem in se preizkusil v pisanju leposlovja. Ponudili so mu mesto profesorja v Črnovicah v Ukrajini in v Gradcu. Vrnil se je v Ljubljano in pomagal pri ustanavljanju slovenske univerze. Za njeno ustanovitev se je zavzemal tudi dr. Danilo Majaron, Borovničan, ki je leta 1929 postal njen prvi častni doktor. Dr. Frana Ramovša so izbrali za tajnika univerzitetne komisije, po ustanovitvi pa je bil med prvimi rednimi profesorji. Vabili so ga na Dunaj in v Prago, a je ostal zvest slovenski univerzi. 3. decembra 1919 je imel prvo predavanje na novoustanovljeni ljubljanski univerzi, v slovenskem jeziku in o slovenščini, o zgodovinski slovnici slovenskega jezika. Še danes je na ta dan praznik univerze! Znano je, da je bilo takrat na univerzo vpisanih 942 študentov, od tega le 28 žensk. V knjigi 90 let Univerze v Ljubljani je zapisano: »Da je bil za ta izjemni dogodek izbran Prešernov rojstni dan, jezikoslovec kot predavatelj in slovenski jezik kot tema, ni naključje. Ljubljanska univerza je nastala tudi zato, da bi dokazala enakopravnost in odličnost slovenskega jezika ter njegovo sposobnost, da lahko deluje in izpolnjuje svojo polno funkcijskost na najbolj zahtevnem področju človekovega delovanja in mišljenja - v znanosti. Zaradi želje po izrazitejši mednarodni razsežnosti in večji kakovosti, kaj šele zaradi tržne logike se ta ista univerza ne sme odreči slovenščini.« Ivan Kolar, študent prvega letnika in kasneje profesor na bežigrajski gimnaziji, je pozneje opisal svoje občutke: »Z obrazov nam je sijala svečanost, ko smo drhtajočim srcem pričakovali prve besede svojega predavatelja na svoji univerzi. Tišina je vladala v dvorani, ko je vstopil vseuč. prof. dr. F. Ramovš. Prijazen mladeniški obraz, živih oči, v katerega so včrtale izrazite poteze pravo podobo učenja-ka-slavista Slovenca, nam je zasijal nasproti.« Zapisal je tudi prve slovenske besede, ki jih je za katedrom izrekel dr. Fran Ramovš: »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano! Mnogo imamo odličnih slavistov, ki so si pridobili častnih zaslug na tem polju. Imena Kopitar, Miklošič, Štre-kelj, Škrabec in Oblak naj nam ostanejo vedno v častnem spominu in izgovarjali jih bomo na tem svetem prostoru z največjim spoštovanjem vedno in vsekdar. Drugi kulturni narodi imajo svojo historično gramatiko, mi je nimamo še. Nacijonalna dolžnost nas, Slovencev, pa je, da to sestavimo sami! Baza za to je starocerkv. slov. gramatika. Posameznik ne zmore tako velikega in težkega dela. More to storiti akademija znanosti, more pa tudi skromni seminar. Zato vas pozivljam, da sodelujete po svojih skromnih močeh. Še enkrat prisrčno pozdravljeni pri tem velepomemb-nem koraku v slovensko zgodovino.« Dogodek so v časopisu Slovenski Fran Ramovš narod opisali z naslednjimi besedami: »In napočil je dan 3. decembra 1919, zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo, ki ga je naklonila velika doba našemu malemu narodu, da nam je ustvarila v naši svobodi tudi naše ognjišče znanosti, vede in kulture, dan, ko je naša akademska omladina, zbrana v deželni zbornici poslušala od 9-ih do 10-ih dopoldne prvo predavanje v pravkar ustvarjeni slovenski univerzi.« Poznavalci Ramovševega dela vedo, da je profesor predaval večinoma prosto, pomagal si je le z listki, na katere je pogledal zelo redko. Franc Jakopin je v spominih zapisal, da je govorne enote komponiral tako, da niso bile samo vsebinsko usklajene, ampak tudi prijetne za uho. Leta 1921 je bil med ustanovitelji Znanstvenega društva za humanistične vede in njegov prvi tajnik, pet let kasneje je postal dekan Filozofske fakultete, med letoma 1934 in 1935 pa rektor univerze. Zavzemal se je za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti in bil leta 1938 med njenimi prvimi rednimi člani. Sprva se je imenovala Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, naziv slovenska je dobila kasneje. Nekaj let je bil glavni tajnik, pripomogel je k njeni povojni organizaciji, nato pa do svoje smrti njen predsednik. Kot jezikoslovec se je ukvarjal predvsem z zgodovinsko slovnico slovenskega jezika, raziskoval je slovenska narečja in med drugim pripravil Di-alektološko karto slovenskega jezika, Historično gramatiko slovenskega jezika (Konzonantizem in Dialekte), Kratko zgodovino slovenskega jezika, sodeloval pri dveh izdajah Slovenskega pravopisa, z Milkom Kosom tudi pri novi izdaji Brižinskih spomenikov. Načrtoval je etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika in veliki slovar slovenskega knjižnega jezika. Zelo zanimive so njegove imenoslovne in etimološke študije. Urejal je jezikoslovne časopise in revije in dobil mednarodna priznanja ter imenovanja za dopisnega člana na univerzi v Londonu, JAZU v Zagrebu, SANU v Beogradu, Slovanskega inštituta v Pragi, Poljske akademije znanosti in umetnosti v Krakovu Zapisal se je med najpomembnejše slovenske jezikoslovce in leta 1950 dobil Prešernovo nagrado za znanstveno delo pri Slovenskem pravopisu. Po njem se od leta 1986 imenuje Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Za inštitut je leta 1946 izdelal velikopotezni delovni načrt, bil njegov prvi predstojnik in ga sedem let vodil. Je častni član Slavističnega društva Slovenije. Ob stoti obletnici univerze so leta 2019 v zbornični dvorani odkrili njegov doprsni kip. Takrat je dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Roman Kuhar dejal: »Ramovš je v svojem pozdravu takratnim študentkam in študentom dejal, da s tem dnem stopamo v novo življenje, 'naš narod pa v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več'. Imel je prav. Univerza v Ljubljani in z njo Filozofska fakulteta sta v zadnjih sto letih ključno zaznamovali kulturni, družbeni, politični in tudi duhovni razvoj te države. Stoletnica je tako priložnost, da se poklonimo tej častitljivi zgodovini in, kot pravi Ramovš, 'stoletnim sanjam' o slovenski univerzi. Z današnjo postavitvijo doprsnega kipa Ramovša se poklanjamo njemu in tudi drugim prvim akterjem in akterkam naše univerze. Brez njihovih drznih upanj in vizij na pogorišču prve svetovne vojne danes ne bi praznovali stoletnice univerze.« Ime dr. Frana Ramovša nosi portal Fran, ki združuje slovarje, sloveni-stične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko. Za mlade so naredili portal Franček. Ob 70. obletnici smrti enega najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev, akademika prof. dr. Frana Ramovša, je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani med 20. in 23. septembrom 2022 potekal Ramovšev teden, zaznamovan z razstavo o našem rojaku, mednarodnim znanstvenim srečanjem, Ramovševim simpozijem in 4. slovenskim dialekto-loškim posvetom. Položili so tudi venec na Ramovšev grob na Plečnikovih Žalah. Na razstavi, slovesno so jo odprli 20. septembra v avli Filozofske fakultete Univerze v LJubljani, so predstavili tudi bibliografijo dr. Frana Ramovša, ki jo je pripravila Borovničanka, upokojena višja bibliotekarka Anka Sollner Perdih. Objavljeni bibliografiji Zvonka A. Bizjaka, ki je leta 1950 izšla v Slavistični reviji, je dodala Ramovševe objave po smrti in zapise o njegovem delu in življenju ter večino bibliografskih enot opremila s spletnimi povezavami. Dr. Ramovš je bil izjemen organizator, povezovalen, izredno deloven človek, nadarjen, umsko nadpovprečen. Anton Slodnjak ga je označil kot gonilno moč slovenske univerze in dušo Slovenske akademije znanosti in umetnosti .Jezikoslovec Franc Jakopin je dr. Frana Ramovša ob 100. obletnici rojstva opisal kot edinstvenega moža slovenske znanosti in kulture, najznamenitejšega razlagalca slovenskega jezika, moža, čigar velikanska umska energija je vtkana v slovenski univerzi in akademijo ter neposnemljivega v svoji človečnosti. Jezikoslovec Tine Logar je v Jeziku in slovstvu leta 1961 zapisal: »Pred kratkim je minilo 9 let, odkar je umrl dr. Fran Ramovš. Slovenski narod je z njim izgubil človeka izrednih kvalitet, osebnost, v kateri so se harmonično združile lastnosti velikega in široko razgledanega znanstvenika - jezikoslovca, izvrstnega predavatelja in pedagoga, neutrudnega organizatorja znanstvenega dela ter toplega in nesebičnega prijatelja in tovariša.« O življenju dr. Frana Ramovša je malo ohranjenega in vsak nov drobec je zelo dragocen. Zahvaljujem se gospe Anici in gospodu Marjanu Jemcu za pomoč in vpogled v družinski arhiv in nova spoznanja. Po našem rojaku, dr. Franu Ramovšu, smo v Borovnici poimenovali ulico. Zaslužil bi si več. On in tudi drugi, ki so zaznamovali lokalno in širšo zgodovino. Ena izmed priložnosti bi bila bodoča knjižnica in dostojen, kvaliteten prostor, posvečen domoznanstvu. Danes sodobna in kakovostna splošna knjižnica ni skladišče knjig, ampak ogledalo in dnevna soba občine. S svojim delovanjem knjižnica skrbi za bralno kulturo, bogati znanje, navaja na kulturne vrednote, je most med generacijami in omogoča kvalitetno in kreativno preživljanje prostega časa prav vsem. Ena od njenih aktivnosti je tudi zbiranje, obdelava, varovanje knjižničnega gradiva o lokalni skupnosti. Tistega, ki se po vsebini navezuje na območje, je nastalo na njem ali so ga ustvarili avtorji s tega območja. Domoznanstvo predstavlja naše ljudi, naše življenje, našo zgodovino in sedanjost in ju ohranja za bodoče generacije. Ni samo srce in duša knjižnice, magnet za domače in tuje turiste, ampak ponos kraja in občine. Knjižnice danes postajajo pripovedovalke zgodb, zgodovine in sedanjosti območja, na katerem delujejo. Gradijo se za več desetletij, več generacij. Že zunanjost stavb marsikje nakazuje povezanost s svojim okoljem, notranjost pa sploh (spominske in domoznanske sobe, kotički, vitrine, fotografije, silhuete na stenah, steklih, lesu, oprema ...). Upali smo, da se bo stavba bodoče knjižnice predelala in bo dovolj prostora tudi za dostojno domoznansko in spominsko sobo dr. Marje Boršnik, po kateri se knjižnica imenuje. V kleti zdravstvenega doma in škatlah hranimo večji del njene zapuščine. Ob primernih pogojih bi se naša kotlina vsak trenutek lahko dostojno predstavljala. Ljudje si želijo danes tudi kaj videti, ne samo slišati suhoparnih podatkov. Ernest Renan je v Spominih na otroštvo in mladost zapisal: »Pravi ljudje napredka so tisti, katerih izhodišče je globoko spoštovanje preteklosti.« Simona Stražišar NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 28 N OS Občina Horjul 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Županova beseda Narave ne moremo ukrotiti, lahko se pa prilagodimo Spoštovane občanke in občani, poletje se je poslovilo od nas in v septembru ter mesecu, ki je pred nami, bomo svoje delo usmerili v pobiranje pridelkov na poljih in v sadovnjakih. Kakor koli že, narava je letos pokazala kakšno moč ima in kako se bomo morali znati prilagoditi. Po dolgi poletni suši smo sredi septembra doživeli tudi obilno deževje, ki je povzročilo, da se je voda iz potokov in hudournikov v občinah, ki ležijo nizvodno od nas, razlila po travnikih in poljih ter zalila tudi nekaj hiš ter gospodarskih poslopij. Sploh ne želim pomisliti kakšna škoda bi se lahko zgodila v Horjulu, če ne bi v zadnjih letih toliko investirali v protipoplavno varnost in ureditev hudourniških vodotokov! S tem projektom smo zaključili letos poleti in res sem hvaležen in vesel, da je naše delo prestalo prvo močno deževje. S tem smo zaščitili urbana območja, vasi, hiše in premoženje občanov, ki živijo na teh bolj izpostavljenih območjih. To, da lahko pričakujemo tako ekstremne vremenske pogoje, kot smo jim priča v zadnjem času, je sedaj postala naša realnost. Država bo, po mojih informacijah, preko ministrstva poskrbela tudi za to, da se ublažijo posledice suše našim kmetom. A na koncu je tudi na nas, ki vodimo občine in upravljamo z investicijami ter projekti, da poskrbimo za to, da ekstremni vremenski pogoji ne bodo povzročali nevarnosti ali škode. Zato smo v zadnjih dveh mandatih toliko vlagali v infrastrukturo, ki je bila nujno potrebna obnove ali gradnje. Sam se vam ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem, saj vidim, da kažete razumevanje in potrpežljivost, ko gradbeni stroji z ekipami izvajalcev na terenu gradijo občinsko infrastrukturo za nadaljnji razvoj Horjula in vseh okoliških vasi. Župan Janko Prebil Občina Horjul Uradne ure Ponedeljek: 8.00 - 12.00 Sreda: 8.00 - 12.00, 14.00 - 16.30 Petek: 8.00 - 12.00 Uradne ure - urbanist: vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 10. do 12. ure GSM: 040 350 273, 01 7591 120 Elektronska pošta: obcina@horjul.si 041 441 286 - komunala, prostor in okolje Pozdrav prvošolcem V tednu pred pričetkom pouka so prvošolci prejeli pismo. Kengurujček jim je prenesel sporočilo učiteljice, da jih že pričakuje v šoli. Tako so se otroci v spremstvu staršev zbrali na dvorišču pred učilnicama prvih razredov. Najprej jih je pozdravil gospod ravnatelj in jim zaže- lel prijetne in tople šolske dni. Tudi gospod župan jih je opogumil z napovedjo lepih šolskih dni. Za varno šolsko pot je Občina Horjul letos prvošolcem podarila odsevne ročne lučke. Razredničarki sta nato povabili vsakega prvošolca k sebi, mu čestitali za poseben dan in nadeli rumeno rutico. Druga učiteljica prvih razredov je otroke pova- bila k okviru na fotografiranje. Kaj kmalu so vsi prvošolci stali ob svojih učiteljicah. V čisto pravi koloni so otroci pomahali v slovo svojim staršem in vkorakali v svoji učilnici. Tu jih je pričakal nov prostor in njihovi učiteljici. V zgodbici Kaj če ... je kenguru poskrbel za živali s kmetije, učiteljici pa sta preko spoznavnih iger, pravljice To smo letošnji prvošolci in lutk popeljali svoje učence v prvi šolski dan. Ob koncu je prvošolce čakalo sladko presenečenje in odhod domov. Otroci imajo lep spomin na prvi šolski dan. Najraje se spomnijo na podelitev rumene rutke, na sladko presenečenje in na odsevno lučko. Učiteljici Rekonstrukcija šolskega igrišča za še več športne zabave Pred začetkom novega šolskega leta smo v Horjulu postali bogatejši še za eno novo pridobitev. Dotrajano igrišče so namreč popolnoma renovirali. Obnova je bila v načrtih že nekaj časa, konec julija pa so na občini podpisali še pogodbo za izvedbo Rekonstrukcije igrišča pri OŠ Horjul. Izvajalec rekonstrukcije je bilo specializirano podjetje za takšne posege MKeršmanc d. o. o. Pogodba je bila podpisana v višini 46.430,83 evra brez DDV, sama dela na lokaciji pa so se izvajala od sredine avgusta ter so bila do začetka šole že končana. Zato da bo novo prepla-steno igrišče še dolga leta slu- žilo svojemu namenu, so se na občini odločili za korenit poseg. Izvedli so odstranitev starega asfalta, ureditev novega finega planuma, odvodnjavanja ter nova asfaltna prevleka igrišča. Ob dvorani so odstranili pralne plošče ter položili nov asfalt s klančino za invalide. Postavili so novo ograjo z dvokrilnimi vrati na spodnji strani igrišča. Za konec pa so v začetku septembra še izvedli označitev igrišča s črtami za različne športne dejavnosti. Na občini si skupaj z županom želijo, da bo igrišče dobro služilo tako šolskim otrokom v času izvajanja šolskih dejavnosti kakor tudi vsem športnim društvo in rekreativcem, ki ga zasedajo v popoldanskem času in ob koncu tedna. Ob tem moramo poudariti, da je igrišče namenjeno športni rabi in je v Novo igrišče je v celoti preplasteno in opremljeno s talnimi označbami za različne športe. naši skupni souporabi, zato je prav, da se do te nove pridobitve obnašamo odgovorno kot dober gospodar. Ne nazadnje vsako popravilo morebitne nastale škode zaradi objestnosti ali malomarnosti na koncu plačamo vsi občani. Peter Kavčič Foto: Peter Kavčič, občinski arhiv Odvoz kosovnih odpadkov bo 26.10. -potrebne so prijave Obveščamo vas, da bo 26. oktobra 2022 v Občini Horjul potekalo zbiranje kosovnih odpadkov. Tako kot vedno so tudi tokrat potrebne predhodne prijave preko spletne strani Voke Snage http://www. mojiodpadki.si/urniki/kosovni-odpadki . Obrazec za prijavo odvoza kosovnih odpadkov bo objavljen na spletni strani Občine Horjul in si ga lahko natisnete ter pošljete na Voka Snago. Obrazec lahko prejmete tudi v sprejemni pisarni Občine Horjul. Naročila bodo sprejemali do četrtka, 20. oktobra. Odvoz pri samih uporabnikih pa bodo opravili 26. oktobra. Odvoz kosovnih odpadkov je za občane enkrat letno brezplačen. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ne bodo odpeljali in bodo o njih obvestili pristojne inšpekcijske službe. Kosovne odpadke lahko pripravite za odvoz po 20.00 uri pred dnevom odvoza oziroma do 6.00 ure na dan odvoza, če ni drugače dogovorjeno z Voka Snago. Da ne bi prihajalo do pojava divjih odlagališč, še opozarjamo, da je vsakršno odlaganje kosovnih in nevarnih odpadkov v naravi strogo prepovedano. Pristojne službe vršijo nadzor, kršitelje pa čakajo visoke kazni. Opozarjamo tudi vse obrtnike in podjetnike, da so po zakonu dolžni poskrbeti za odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, ki nastajajo z naslova njihove dejavnosti. Odpadkov ne smejo odlagati pri zabojnikih za embalažo, ki so namenjeni gospodinjstvom, ampak pristojnim odjemalcem, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo. Med kosovne odpadke odlagamo: • kopalniško opremo; • pohištvo; • oblazinjeno pohištvo; • športne rekvizite (smuči, jadralne deske, kolesa ipd.); • vrtno opremo iz plastike in lesa (mize, stoli, senčniki ipd.); • vzmetnice in preproge; • svetila in senčila; • velike gospodinjske aparate (gospodinjska bela tehnika - hladilniki, pralni in pomivalni stroj, štedilniki ipd.). Med kosovne odpadke ne smemo odlagati: preostanka (gospodinjskih) odpadkov; stavbnega pohištva (oken, vrat itd.); gradbenih odpadkov; zemlje, listja in vej; nevarnih odpadkov; avtomobilskih gum; stekla. Za vse dodatne informacije ali vprašanja pokličite v njihov center za podporo in pomoč uporabnikom na številko 01 477 96 00 ali jim pišite na elektronski naslov vokasnaga@vokasnaga.si. NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 29 N OS Občina Horjul 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Svečana otvoritev prenovljene med dvema občinama V lanskem letu sta Občina Horjul in Občina Dobrova Polhov Gradec pristopili k rekonstrukciji dotrajanega odseka ceste, ki je glavna povezovalna žila med Ljubljano in Horjulom z zalednimi vasmi in kraji. Odsek med Brezjami in Po-dolnico je sedaj tudi varnejši in širši, saj je zgrajen po sodobnih standardih tako, da je vsak vozni pas sedaj širok po 3 metre. S svečano otvoritvijo, ki je potekala v petek, 16. septembra, pa so tudi uradno zaključili s tem projektom, ki je bil poseben tudi v tem, da sta obe občini gradili s skupnimi močmi in tesnim sodelovanjem poskrbeli, da je vožnja sedaj bolj varna in udobna. Občina Dobrova-Pol- hov Gradec je za projekt prispevala 259.000 evrov, občina Horjul pa dobrih 190.000 evrov, torej vsaka občina glede delež odseka ceste na svojem območju. Horjulski župan Janko Prebil je v družbi kolega in župana sosednje občine Franca Se-tnikarja pozdravil vse zbrane v gasilskem domu na Brezjah pri Dobrovi in pohvalil zgledno sodelovanje. Zahvalil se je vsem uporabnikom ceste za potrpežljivost in razumevanje v času gradnje. Nekoliko je okaral izvajalce, ki so sicer delo dobro opravili, po pričakovanjih in načrtih, a so zamujali z izvedbo. »Največ se je gradilo od oktobra do decembra, potem pa je vse skupaj upočasnilo vreme. Na vreme res ne moremo vplivati, želel pa bi si, da bi, ko so bili pogoji dobri, več ekip hkrati delalo na terenu. Glede na to, da je cesta zelo obremenjena, saj po njej dnevno vozi veliko število avtomobilov, tovornjakov in avtobusov, pa je bila rekonstrukcija nujno potrebna. Kot veste tudi sami, je prav ta cesta močno obremenjena tudi, ko se promet ustavi na primorski avtocesti in smo za varnost in pretočnost enostavno morali poskrbeti.« Obnova in rekonstrukcija ceste se bo nadaljevala za izboljšanje varnosti Župan Prebil je omenil tudi, da se dobro zaveda problematike kolesarjev, ki so predvsem v popoldanskih urah in ob vikendih v velikem številu prisotni prav na tej cesti in so zelo izpostavljeni udeleženci v prometu. Zato je dal pobudo, da se najde rešitev, kako kolesarjem omogočiti bolj varno rekreacijo in je tudi nekaj dobrih primerov, kako so se v okoliških krajih že uspešno lotili tega vprašanja. Malo za šalo malo zares je dejal, da bosta z županom Setnikar-jem morala spodbuditi ljubljanskega župana Zorana Jankovica, da najdejo skupno rešitev za varno kolesarjenje na relaciji Ljubljana Horjul. Besedilo in Joto: Peter Kavčič Horjulski upokojenci na izletu na Pohorju Za četrtek, 8. septembra, vremenski obeti niso bili prav spodbudni, kar pa nas ni preveč zmotilo. Kot vedno smo se točno ob dogovorjeni uri odpeljali proti našemu izbranemu cilju - Pohorju. Prvi postanek smo imeli na Trojanah, kjer se je večina okrepčala s krofom in kavi-co. Na Frankolovem se nam je pridružila mlada vodnica Teja. Odpeljali smo se dalje mimo Zreč proti najvišje ležeči slovenski vasici Skomarje. Tu na višini 970 m stoji čudovita turistična kmetija Arbajter. Težko si je predstavljati življenje v tej hriboviti vasici, do katere nas je vodila pot med strmimi bregovi z redko razkropljenimi hišami. Kmetija s čudovito urejeno hišo v gorskem stilu in z veličastnim pogledom na neokrnjeno naravo očara slehernega obiskovalca. Z zanimanjem smo prisluhnili gospodarju ob pripovedovanju družinskih znamenitosti in njihove zgodovine. Tako nekoč, kot tudi še danes, je narava izkazovala svojo moč in jim povzročala številne težave. Posestvo obdaja ograja, ki preprečuje pobeg jelenjadi. Znani so po odličnih suho-mesnatih izdelkih, ki jih tudi prodajajo. Kmetija daje možnost za prenočitev in je odlična izbira zlasti za starejšo generacijo, ki si želi notranji mir in oddih. Pot smo nadaljevali v osrčje pohorskih gozdov proti znani smučarski in izletniški točki Rogla. Podali smo se na 1.043 m dolgo »Pot med krošnjami dreves«, ki ni običajna. V stilu visečega in zibajočega se mostu na višini 20 m od tal pohodnika preizkuša v njegovi »stabilnosti«. Za osebe z vrtoglavico pa je primerneje, da svoj pogled usmerijo horizontalno med krošnje dreves. Na koncu poti smo nagrajeni z osupljivim pogledom na 37 m visok stolp, ki obiskovalcu nudi pogled iz ptičje perspektive in kjer v lepem vremenu lahko občudujemo tudi Triglav. jI , | Vreme, ki nam je bilo ves čas naklonjeno, se je ob prihodu v Slovenske Konjice nenadoma poslabšalo. Nekaj časa smo postali pod krošnjo mogočnega drevesa ob farni cerkvi sv. Jurija, kjer nam je vodnica razložila znamenitosti mesta in bližnje okolice. Mesto ima pestro zgodovino. Zaradi deževnega vremena smo si na kratko ogledali staro trško jedro, ki se deli na Stari in Mestni trg, in videli, kje je znani dvorec Trebnik. V tem mestu se je rodil pesnik Ivan Minatti, ki je najbolj poznan po pesmi »Nekoga moraš imeti rad«, ki mnogim seže v srce. Minatti ima v kraju spominsko obeležje. Obiskali smo tudi Center vesoljskih tehnolo- gij, tako imenovani Noordung center v kraju Vitanje, kjer se opravljajo različna vesoljska raziskovanja. Že na vhodu v center obiskovalca pričaka prva humanoidna angleško govoreča robotka Vita. Ogled je bil strokovno voden, obiskovalcem pa prikazan razvoj zgodovinskega dojemanja vesolja skozi tisočletja. Pri tem velja omeniti našega pionirja vesoljskih znanosti Hermana Potočnika, kateremu pa je njegovo bleščečo kariero prekinila mnogo prezgodnja smrt. Naš izlet smo zaključili v gostilni Kuzman, kjer so nam, tako kot dopoldne na kmetiji Arbajter, dobro postregli. Ob prijateljskem pomenku in v prijetnem vzdušju smo še malce posedeli, si izmenjali mnenja in se polni prijetnih vtisov zadovoljni vrnili domov. Skupina, ki je organizirala ekskurzijo, si zagotovo zasluži vso pohvalo. Tudi naša vodnica je bila izvrstna, saj nam je s svojo jasno in z razumljivo razlago približala zgodovinska dejstva in druge zanimivosti. Destinacija Rogla-Pohorje obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Ponuja veliko možnosti tako za staro kot mlado: od kolesarjenja, sprehodov v neokrnjeni naravi, kopanja v termalni vodi, ogleda kartuzijanskih zidov in lahko bi še naštevali. Pri tem ne smemo spregledati še prijaznih domačinov, ki se močno trudijo, da gostje njihovo gostoljubje prenesejo tudi drugim. Živimo v nekoliko »zahtevnejšem« psihološkemu obdobju, nikakor pa ne v tako težkih življenjskih razmerah, kot so jih imeli naši predniki. Mlajša generacija to rada spregleda, mi starejši pa se še bežno spominjamo naših mladostnih dni, ki so se v marsičem precej razlikovali od današnjega časa. Vsako srečanje in vsak izlet, ki ga imamo, nam omogoči, da se naše medsebojne vezi ne pretrgajo. Negujmo to, kar nam je dano in dokler nam to dopuščajo zdravje ali okoliščine. Za vse tiste, ki niso mogli biti z nami, pa bo ta kratek opis vendarle malce približal sliko našega doživetja. Zabeležila: Olga Gabrovšek NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 30 N OS Občina Horjul 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Zavod Pristan išče nove sodelavce za pomoč na domu S staranjem družbe in hitrim tempom življenja je danes vse precej drugače, kot je bilo v mladosti ljudi, ki so danes v jeseni življenja. Zato strokovnjaki že zadnje desetletje vedno bolj opozarjajo na pomen ustrezne pomoči na domu, ki bistveno izboljšajo kakovost življenja naših najstarejših občanov. Pa ste vedeli, da lahko tudi vi pomagate? Včasih starostnik potrebuje le nekoga za pogovor ali za pomoč pri najbolj osnovnih zadevah, ki se večini aktivne populaciji zdi nekaj povsem samoumevnega. Dovolj je bližina in spodbudna beseda sočloveka ter njegova toplina, da ne živiš, kot da si povsem sam na tem svetu. Kdor je rad v družbi starejših in jim po svojih močeh in z znanjem lahko pomaga, je toplo vabljen v Zavod Pristan, ki je kon-cesionar pri izvajanju pomoči na domu že od leta 2004. Sama pomoč na domu obstaja seveda že dlje in so jo razvili socialni delavci ter se je tudi izvajala preko Centrov za socialno delo. Pomoč na domu omogoča, da lahko jesen življenja dočakajo doma. Za kaj pravzaprav gre? Starostnik lahko ob zunanji pomoči predvsem dlje časa ostane doma v okolju, ki ga pozna, kjer ima prijatelje, morda vrt ali najljubši kotiček za lahkoten sprehod. Ob pomoči sodelavcev Zavoda Pristan pa v bistvu dobi samo tisti delček pomoči, ki ga dejansko potrebuje. Svojci so na ta način razbremenjeni (v času, ko so odsotni zaradi službenih obveznosti), nekdo pride, poskrbi za svojca, jih pokliče, če je karkoli narobe. Žal so se časi, ko so vse generacije v družini živeli pod isto streho minili in je to realnost, s katero se danes sooča večina starostnikov z njihovimi družinami. Kot pojasnjujejo v Zavodu Pristan, je to lahko na začetku samo to, da nekdo pripelje kosilo in je na voljo za kratek klepet ter s tem omogoči ta tako zaželen socialni stik. Lahko gre samo za pomoč pri kopanju oziroma tuširanju enkrat do dvakrat tedensko, da starostniki ne padejo. Seveda gre lahko za osnovno gospodinjsko pomoč, navadno je dovolj že samo enkrat tedensko, da se bivalni prostor posesa, pomije po tleh, obriše prah, pomije tekoče uporabljena posoda, osnovno očisti kopalnica, preobleče postelja in podobno. Kdor želi pomagati na tak način, lahko za več informacije pokliče v Zavod in se dogovori za sestanek, kjer se mu bolj natančno pojasni, kakšne so potrebe in se oceni, ali je kandidat primeren. Če se želite pridružiti kolektivu, oddajte svojo prijavo Pogovor in druženje sta del pomoči starostnikom, ki se je največkrat niti ne zavedamo (slika je simbolna) Omejitve v starosti za pomoč na domu ni. Sprejmejo tako starejše kot mlajše sodelavce. po e-pošti na naslov nada@pri-stan.si. Z znanjem lahko opravljate tudi bolj zahtevne naloge. Seveda je največja pomoč starostnikom kot tudi njihovem svojcem takrat, ko posameznik obleži. Takrat se izvaja posteljna nega, menjava pleničke, pripravlja zajtrk, pomaga pri hranjenju ali poskrbi za transfer iz postelje na voziček in obratno. Pri vsem tem pa je najbolj pomemben socialni stik, pogovor, ki poteka med delom ali pa na koncu opravljene storitve, ko lahko oba še malo poklepetata. Kakšne ljudi točno iščejo, je pojasnila Nada Jerala, vodja pomoči družini na domu: "Predvsem je pomembno, da kandidat ali kandidatka rad dela s to populacijo, da mu je mar za počutje starostnika, da v tem delu prepozna smisel tudi zase. Seveda je pomembna poštenost, potrpežljivost, skratka nek zdrav način do sočloveka. Vsak kandidat, tudič e je že delal na tem področju, je vključen v uvajanje, ki je odvisno od njegovega predznanja. Lahko je kandidat nekdo, ki na tem področju še ni delal, potem je uvajanje sorazmerno daljše. Kasneje se zaposleni lahko vključijo v Nacionalno poklicno kvalifikacijo za socialnega oskrbovalca.'' Na vprašanje, ali so kakšni posebni pogoji v smislu starosti, je lahko tak sodelavec nekdo, ki je že v pokoju a še vedno vitalen ali morda mlad študent, pa pravijo, da je dobrodošel vsak. "Ni pogojev glede starosti. Lahko gre za študentsko delo, tudi po podjemni pogodbi, tudi upokojenci pridejo v poštev. Pomembno je, da so resni. Lahko se dogovarjamo samo za delo v določenih dneh v tednu ali vsak dan za nekaj ur ... Lahko je moški ali ženska. Navadno pišemo bolj v ženski obliki, ker je moških oskrbovalcev malo. Potreben pa je izpit »B« kategorije in zaželen lastni prevoz, da se oskrbovalka pripelje od enega do drugega uporabnika,'' še pravi vodja pomoči na domu. Dejavnost se izvaja dopoldan, od ponedeljka do petka med 7.00 in 15.00 uro. Takrat, ko je glavnina svojcev v službah. Storitev je sofinancirana s strani Občine Horjul, ki je zavodu podelila koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Za uporabnike pa je cena 6,25 evrov na uro. Uporabniki oziroma njihovi svojci se za pomoč na domu dogovarjajo izključno z Zavodom Pristan in zato ni potrebno kontaktirati občine. Vsega, kar se tiče deleža občine, uredijo v zavodu. Morda še koristna informacija za vse, ki se zanimate za te storitve ali pa ste se v teh vrsticah prepoznali kot potencialni kandidat za to delo. Minimalni čas obiska je 30 minut. Obiski pa so prilagojeni potrebam uporabnika, saj se ponekod za nego potrebuje samo 45 minut, drugje lahko tudi uro in pol, kar pa je sicer redko. Tako se glavnina obiskov vrti okoli 1 uro na dan. V vseh teh letih so delovanja zavoda se je nabralo veliko lepih primerov in spominov iz prakse. Gre predvsem za hvaležnost, ki jo starostniki pa tudi svojci izkazujejo predvsem oskrboval-kam na terenu. To je tudi del, ki oskrbovalkam veliko pomeni, saj je priznanje, da je tvoje delo in pomoč nekdo opazil, vredno še več kot zgolj in samo plačilo. Dodatne informacije in prijave dobite pri Nadi Jerala, vodji pomoči družini na domu na telefonski številki 031 702 698 ali na e-naslovu nada@pristan.si. Besedilo in foto: Peter Kavčič Zavod za socialno oskrbo Pristan kot koncesionar izvaja socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu na območju Občine Horjul. Pomoč na domu izvajamo v 22 občinah po Sloveniji in zaposlujemo 150 sodelavcev. Imamo status družini prijaznega podjetja in smo v fazi pridobivanja standarda kakovosti ISO 9001. Med nas vabimo nove sodelavce, zato ZAPOSLIMO SOCIALNO OSKRBOVALKO M/Ž za območje Občine Horjul. Vabimo vas, da se pridružite naši ekipi sodelavcev, ki izvaja storitev pomoč družini na domu. Pridružite se kolektivu, ki med seboj sodeluje, si pomaga in skrbi za dobro počutje na delovnem mestu. Delo je terensko in poteka na domovih naših uporabnikov. Za prevoze med domovi uporabnikov služi zasebno ali službeno vozilo. Naši zaposleni imajo na voljo vse potrebne pripomočke za svoje delo. Nudimo ustrezno plačilo z vsemi dodatki, možnost dodatnega izobraževanja, razvoja potenciala in možnost dolgoročnega sodelovanja. Če radi delate s starejšimi in si želite dobrih delovnih pogojev, oddajte prijavno in v kratkem vas bomo povabili na razgovor. Vaše delo bo obsegalo: - pomoč pri gospodinjskih opravilih (osnovno pospravljanje, priprava enostavnega obroka ...), - pomoč pri osebni higieni (pomoč pri kopanju, menjava plenic, skrb za osebno higieno uporabnika ...), - pomoč pri socialnih stikih (sprehodi z uporabnikom, pogovor . ). Potrebni pogoji Zaželena je izobrazba zdravstvene smeri (bolničar nego-valec) ali NPK socialni oskrbovalec. Prijavo lahko odda tudi kandidat, ki ima izobrazbo druge smeri ali zaključeno osnovno šolo in vozniški izpit kategorije B. Kraj dela Območje Občine Horjul. Kaj pričakujemo? Vrednote, ki jih pri nas gojimo, so: poštenost, delavnost, prilagodljivost, kolegialnost. Plača Zaposleni bo razporejen v ustrezni plačni razred skladno s Kolektivno pogodbo za zdravstvo in socialno varstvo ter Kolektivno pogodbo za javni sektor. Dodatne informacije in prijave Nada Jerala, vodja pomoči družini na domu; 031 702 698; nada@pristan.si Način prijave Če se želite pridružiti našemu kolektivu, oddajte svojo prijavo po e-pošti na naslov nada@pristan.si Knjižnica Horjul vabi SONČNA USTVARJALNA DELAVNICA - KUD Galerija C.C.U. 29. 9. 2022 ob 17. uri, Knjižnica Horjul Na ustvarjalnici bomo izdelovali male in velike pisane sončnice z mozaično sredico, ki bodo še dolgo cvetele in nas razveseljevale. URA PRAVLJIC Z LARO GABROVŠEK 4. 10. 2022 ob 18. uri, Knjižnica Horjul Pravljičarka Lara nam bo tudi v letošnjem šolskem letu pripovedovala zanimive pravljice. Po pravljici bodo otroci lahko ustvarjali. NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 31 N OS Občina Horjul 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Horjulske mladinke spet na stopničkah V soboto, 10. septembra, nismo navijali samo za naše košarkarje in odbojkarje, ampak tudi za naše mlade gasilce, ki so tekmovali na državnem tekmovanju v orientaciji v Iški vasi. Nastopile so tudi kar tri horjulske ekipe: pionirji Mateja, Žiga in Benjamin, mladinci Jošt, Klemen in Aljaž ter mladinke Erika, Lara in Tereza. Že sama uvrstitev na tekmovanje na državni ravni je lep uspeh, za češnjico na torti pa so poskrbele mladinke, ki so osvojile 3. mesto in tako dopolnile našo zbirko medalj z državnih tekmovanj. Bravo! Gasilsko reševalni center Postojni velja za enega najmodernejših objektov pri nas s področja varnosti in zaščite, svoja vrata pa je uradno odprl leta 2018. Kako deluje in s kakšno opremo razpolagajo v Postojni, so si na strokovni ekskurziji ogledali tudi naši gasilci veterani. Ti so se na obisk, ki je bil načrtovan že dlje časa, odpravili izpred Metrela z gasilskim kombijem. Lado Prebil, predsednik GZ Horjul, je povedal, da je bilo zanimanje za obisk centra s strani naših gasilcev veliko: "Vse te zapore in omejitve, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, so trenutno sproščene, zato je bila odločitev veteranske komisije pri GZ Horjul, da se to izvede čim prej, sprejeta z velikim zadovoljstvom. Neumorni predsednik veteranske komisije Janez Šušteršič je s kolegi iz Postojne hitro poskrbel za termin. Ob tem naj poudarim, da ima gasilsko društvo Postojna neverjetno število obiskovalcev skozi vse leto, kar je bil za nas še toliko večji uspeh.'' Na kratko o gasilskih kolegih iz Postojne: Društvo je praznovalo 140 letnico delovanja, leta 2018 pa so se vselili v novi gasilski dom, ki je vsekakor vreden ogleda. Stavba v katerem je gasilski dom je bila predana svojemu namenu v letu 2018. Društvo je rangirano v 5. kategorijo s poklicnim in prostovoljnim jedrom. Vsi navzoči so z zanimanjem poslušali gostitelja in tamkajšnjega podpredsednika, ki je strokovno pojasnil vse o delu društva v teh letih in seveda o njegovi bogati zgodovini. Ob tem je treba izpostaviti tudi vzoren prikaz delovanja z razstavnimi eksponati. Horjulska ekipa gasilcev si je ogledala tudi vozni park, ki je namenjen širšemu delovanju na področju zaščite in reševanja. Torej to pomeni, od pomoči na avtocesti, do požarov v naravi in ostalih posredovanj. Da je bilo srečanje v zadovoljstvo vseh popolno, so se ob povratku ustavili še na kosilu "pr Kozinc'' in podoživljali obisk ter izmenjevali mnenja in ideje ob dobrotah iz kuhinje. Gasilci se veselijo naslednjega srečanja ob koncu leta. Še prej pa se bodo udeležili še nekaj tekmovanj v gasilsko športnih disciplinah, ki bodo potekale v organizaciji GZ Horjul. Peter Kavčič, foto: GZ Horjul Gašenje na Krasu Horjulski gasilci veterani na obisku v Postojni V mesecu juliju smo se odzvali klicu na pomoč zaradi največjega požara v zgodovini Slovenije. Prvič smo odšli na intervencijo v ponedeljek, 18. 7. 2022, ker pa se je situacija tekom tedna poslabšala, smo se z vozilom GVC 24/50 v sredo vrnili na kraj požara. Do nedelje je pri gašenju sodelova- lo 29 gasilcev iz našega društva, ki so v 12-urnih izmenah skupaj opravili 781 ur. Kljub vsej tragediji, ki se je dogajala, je bil lep občutek čutiti in videti enotnost, srčnost ter požrtvovalnost vseh vpletenih. Še enkrat hvala prav vsem, ki so brez pomisleka priskočili NA POMOČ! PGD Horjul Zahvala vsem za uspešno izveden ''Ples ob potoku'' PGD Horjul se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim na ''Plesu ob potoku'', ki je potekal 25. 6. 2022. Predvsem gre zahvala vsem članom, ki so sodelovali pri pripravi prostora in izvedbi dogodka, sosedom za odstopljen prostor za veselico in spremljevalni program ter strpnost. Seveda pa ne gre pozabiti tudi na vse, ki ste se udeležili veselice in ste na ta način društvu z vsakim evrom pomagali pri uresničevanju zastavljenega cilja - nakupa novega gasilskega vozila avtocisterne. Prihodnje leto zato vsi že sedaj vabljeni na veliko gasilsko slovesnost, ki bo ob 140. obletnici obstoja društva potekala v nedeljo, 25. 6. 2023. Z gasilskim pozdravom "Na pomoč!'' PGD Horjul Na območje medveda po zabavo, druženje in novo gasilsko znanje Po dveh letih premora zaradi epidemije je PGD Horjul za svoje najmlajše člane spet organiziral kampiranje. Za nami sta dva dneva pestrega dogajanja: od skupinskega tekmovanja v različnih veščinah, turnirja v igri med dvema ognjema, pohoda pa do teoretičnega preverjanja gasilskega znanja, kurjenja tabornega ognja in presenečenja - obiska enote reševalnih psov športno-kinološkega društva Krim. Zavrh pri Pokojišču je manjši kraj nad Borovnico, uradno znan kot območje rjavega medve- » NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 32 N OS Občina Horjul 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 » da. Malo stran od vasi stojita gasilski dom in brunarica lokalnega društva Medved, stavbi pa obdaja lep travnik, na katerem smo horjulski gasilci v začetku septembra organizirali kampi- ranje za osnovnošolsko mladino in tudi tiste, ki že obiskujejo srednjo šolo. Prišli smo v petek popoldne in najprej postavili šotor ter nanosili dračje za ogenj. Medtem je ekipa deklet narisa- la in pobarvala veliko zastavo, ki na gasilskem kampiranju ne sme manjkati, najmlajši pa so si krajšali čas z igrami z žogo. Po večerji in igrah ob ognju je sledila prva noč v velikem vojaškem šotoru. Kljub dobri opremljenosti s spalnimi vrečami, odejami in dolgimi rokavi, so za začetek septembra nenavadno nizke temperature marsikomu od nas skrajšale noč. Verjetno se tudi zato zjutraj takoj po zajtrku nihče ni pritoževal nad jutranjo telovadbo. Počepi, sklece, malo teka in nočni hlad je bil pozabljen. Mentorice pa so v tem času preverile, če so vsi lepo pospravili ležišča. Tudi to je namreč štelo za točke za tekmovanje, ki je sledilo. Sobota je minila v znamenju zabavnih iger: pet ekip se je pomerilo v skakanju z vrečami, vožnji sa-mokolnice, podiranju kozarčkov s storži, teku čez ovire ... Dopoldne smo igre prekinili, saj nas je obiskala ekipa vodnikov reševalnih psov, o čemer malo več pišemo v sosednjem članku. Popoldne smo se odpravili še na pohod do bližnje kmetije Košir. Že malo utrujeni smo zvečer pekli taborniški kruh, slano pecivo, ki ga naviješ na palico in spečeš nad žerjavico. V nedeljo je po turnirju v igri med dvema ognjema sledila še podelitev z zmagoslavjem bele ekipe. Uspeh vikenda pa se ni meril v točkah: prav vsi smo namreč tisti konec tedna dobro jedli in pili, marsikaj doživeli ter se veliko nasmejali. Za konec dolgujemo še poročilo o stikih z medvedom: v resnici smo videli le enega, lesenega v kotu brunarice društva Medved. Pravi namreč dobro slišijo in so se verjetno pred kriki veselja raje umaknili v bolj mirne predele pokojiške planote. Mentorji in spremljevalci kampiranja PGD Horjul Najboljši človekov prijatelj je lahko tudi najboljši reševalec Na kampiranju horjulske gasilske mladine na Pokojišču nad Borovnico so trije člani športno-kinološkega društva Krim, Jerneja, Ajda in Jani, predstavili, kako poteka treniranje in delo reševalnih psov ter njihovih vodnikov. Teh je v Sloveniji okoli sto in so - tako kot gasilci - del sistema civilne zaščite. Drugi dan kampiranja na Po-kojišču nad Borovnico je med drugim na vrsto prišlo posebno presenečenje, ki si ga je mladina PGD Horjul prislužila kot nagrado za celoletno dobro delo in vključevanje v gasilsko organizacijo. Vedeli smo, da nas bo nekdo obiskal, a spremljevalka in hkrati članica društva PGD Horjul Ema, ki je vse skupaj organizirala, je bila do konca precej skrivnostna. "Pridejo trije, a v bistvu jih bo šest ali sedem," nam je dejala nasmejana, vedoč, da se nam niti sanja ne, kaj bi to lahko bilo. Dokler se niso okrog vogala gasilskega doma na Po-kojišču prikazali trije vodniki enote reševalnih psov Športnega kinološkega društva Krim, Jani, Jerneja in Ajda, ter njihovi pasji spremljevalci. Ena od psičk, labradorka Zila, je aktivni reševalni pes, z lastnikom Janijem sta eden od okoli 100 aktivnih reševalnih parov v Sloveniji, ki delujejo v okviru Gorske reševalne službe in sistema civilne zaščite. Jani, Jerneja in Ajda so nam povedali, kako prideš v to ekipo, kako potekajo treningi, kako reševanje. Reševalni psi so del reševalnih ekip postali, ker imajo zelo izostren vonj. To pa seveda ni edini pogoj, da lahko postanejo psi reševalci. Pes mora imeti močan nagon in željo po iskanju, mora biti vodljiv, "odporen" na hrup in prisotnost drugih psov - reševalne akcije namreč vedno potekajo ekipno. Po besedah Janija mora biti pes tudi gibčen, ne sme biti ne prevelik ne premajhen, saj akcije pogosto potekajo na zahtevnem terenu. Njegova Zila je labradorka, med reševalci je še veliko zlatih pri-našalcev, belgijskih ovčarjev in podobnih pasem. Pri nas jih najpogosteje na pomoč pokličejo, ko potekajo iskalne akcije za pogrešanimi v naravnem okolju (na primer v gozdu ali v gorah). Ekipe vodnikov z reševalnimi psi se razporedijo v linijo in vsak pes preišče določeno območje ter išče vonj po človeku. Če ga najde, zalaja. Za to je potreben tudi reden trening iskanja. Da vodnik in pes postaneta del ekipe reševalcev, morata opraviti izpit. Tako pri nas kot v tujini obstajata dve vrsti izpi- tov: iskanje pogrešanih v gozdu in reševanje zasutih iz ruševin. Jani in Zila sta lani dobila tudi evropsko licenco za reševalne pse za reševanje v gozdovih, medtem ko je licenca za ruševine bolj zahtevna, saj je psu iskanje v ruševini zaradi obilice zunanjih dejavnikov precej težje. Tu namreč pes pogosto človeka ne vidi: naučiti, da mora pri iskanju v ruševinah najti lebdeči vonj človeka nad površino ruševine, ga zasledovati do točke, lokacije kjer je ta najmočnejši in potem to mesto označiti z laježem. Čeprav v okviru iskalnih akcij opravljajo zahtevne naloge, so v družbi 30 mladih pokazali tudi svojo igrivo plat, se pustili crkljati in z veseljem jemali pri-boljške z naših rok. V imenu PGD Horjul se vsem vodnikom ter Emi še enkrat iskreno zahvaljujemo za nepozabno presenečenje. Andreja Lončar Strokovna ekskurzija v Cerkljansko in Poljansko dolino Občina Horjul je za občinsko upravo in svetnike konec avgusta organizirala strokovno ekskurzijo v Cerkljansko in Poljansko dolino z namenom zbiranja informacij in idej za ureditev kulturno zgodovinskih lokacij v občini. Župan Janko Prebil je takole opisal ekskurzijo: "Na občini zbiramo in iščemo ideje za ureditev hiše Kristine Brenk, zato smo si pogledali dva primera dobre prakse na doma- čiji Franceta Bevka v Zakojci in Dvorcu Visoko v Poljanah. Srečali smo se tudi z županom občine Gorenja vas - Poljane Milanom Čadežem, ki nam je ponudil tudi svojo pomoč pri ureditvi hiše Kristine Brenk in v sproščenem pogovoru podal nekaj koristnih informacij." Skupina občinskih svetnikov in člani občinske uprave so se na pot odpravili zjutraj izpred občinskega trga in krenili čez Idrijo proti Zakojci, kjer so si ogledali domačijo Franceta Bevka. Po ogledu je sledilo še kosilo na turistični kmetiji Flander v Zakojci, nato pa so pot nadaljevali preko Kladij in Sovodnja na dvorec Visoko. Ekskurzijo so zaključili v večernih urah s povratkom preko Lučin. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 33 N OS Občina Horjul 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Na Samotorici stoji novo znamenje križa Pri postavljanju križa so krajanom pomagali tudi prijatelji iz okoliških krajev. Na postavljen križ je po blagoslovu posijala celo mavrica. Svečano, v krogu domačinov in prijateljev ter okoliških vasi in krajev, so v nedeljo, 11. septembra, v Samotorici postavili nov leseni križ. Stoji na hribu nad "grdo dolino'', kakor se imenuje ta vsekakor čudovit in nikakor ne grd delček naše občine. Po opravljeni nedeljski "že-gnanjski'' maši so križ tudi blagoslovili, da bo še dolga leta kljuboval bičanju vetra, mrazu in pripeki. Vaščani so po blagoslovu pripravili tudi pogostitev za vse zbrane, tako da je bilo to tudi svojevrstno druženje, kjer ni manjkalo dobre volje in čustvenega naboja. Odločitev, da se postavi nov križ, je rasla in zorela časa, saj je nekoč v Samotorici že stalo to veliko znamenje na najvišji točki, na vrhu Kožljeka, ki je danes priljubljena poho-dniška točka. Danes bi bila nova postavitev tako velikega križa zelo težavna naloga, a v času, ko je še stal prvotni križ, je bil Ko-žljek gol, torej brez gozda, saj so domačini na njegovih obronkih pasli živino in spravljali seno. Križ na Kožljeku, ki je bil med drugo svetovno vojno uničen, verjetno ne bo nikdar več stal na tem mestu. Ohranjanje tradicije in utrjevanje vere pa ni edina dobra stvar ob pogledu na križ, ki veličastno stoji na točki, kjer je razgled na Polhograjske dolomite naravnost čaroben. Čudovito je to, kako so skupaj pri tem projektu stopili vaščani Samotori-ce, ki so ob pomoči prijateljev, znancev in sorodnikov, križ s skupnimi močmi tudi postavili. To je nekaj, kar ostane za vedno v spominu. Peter Kavčič, Foto: Peter Kavčič, Matevž Seliger Blagoslov obnovljene kapelice sv. Jožefa V nedeljo, 11. septembra 2022, je obnovljena kapelica, ki stoji v Horjulu ob cesti, ki pelje proti Koreni, zasijala okrašena z zelenjem, parom manjših mlajev in slovensko zastavo. Po prvi jutranji sveti maši je horjulski župnik Janez Smrekar vse zbrane povabil h kapelici, kjer jo je v navzočnosti vernikov in zbranih gostov blagoslovil. Po blagoslovu je sledilo prijetno druženje ob domačem pecivu, ki so ga ob tej svečani priložnosti pripravili domačini. Kapelica s kipom sv. Jožefa je bila postavljena 2. decembra 1898 v počastitev petdesetletnice vladanja Franca Jožefa I. ter dvajsete obletnice kronanja papeža Leona XIII. Zavetnik kapelice, sv. Jožef, je zavetnik otrok, umirajočih, očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin, tako da so se v času, ko so jo zgradili, domačini pogosto priporočali temu svetniku. Duhovni vodja gradnje kapelice je bil horjulski duhovnik Peter Bohinjec (1864-1919), slovenski pisatelj in organizator katoliških prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic. Glede na tipologijo sodi kapelica sv. Jožefa med kapelice odprtega tipa (njen notranji prostor se v zunanjega odpira s treh fasad), ki so se pri nas pojavile v prvi polovici 19. stoletja in so najbolj razširjene v osrednji Sloveniji. Slogovno jo uvrščamo v klasicizem, za katerega je značilno, da se je naslanjal na vzore antičnih arhitektonskih zasnov. Kapelica je bogato okrašena z arhitekturnimi členitvami, s profilacijami v ometu, sklepni-ki lokov v obliki angelskih glavic ter stenskimi poslikavami v notranjščini in na zunanjščini. Avtor poslikav je bil vrhniški slikar Simon Ogrin (1851-1930). Te so bile povečini preslikane med obnovo leta 1983. Poslika-vi v notranjščini sta prvotni in predstavljata sv. Miklavža in sv. Lovrenca, zunanjščino pa krasita podobi svetnic sv. Barbare in sv. Marjete Antiohijske. Z obnovo v letu 2022 je kapelici v veliki meri povrnjena prvotna podoba. Na občini pojasnjujejo, kako je potekalo financiranje in priprava na obnovo: "Projekt obnove se je pričel v januarju 2020, ko je Občina Horjul z obsežno dokumentacijo kandidirala na razpisu evropskih kmetijskih sredstev, ki ga je razpisal LAS Barje z zaledjem. Marca 2021 je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odobrila povrnitev v višini 19.278,54 EUR, preostanek sredstev je krila Občina Horjul. Obnovitvena dela, v skupnem znesku 39.0773,40 EUR, so se pričela maja 2022. Vseskozi je za strokovni nadzor nad gradnjo in restavratorskimi deli skrbel arhitekt konservator Vid Klančar, ki je pred tem pripravil tudi konservatorski načrt." Zidarska dela, ki so obsegala izkop, drenažo, tlakovanje, postavitev opornega zidu, obnovo strehe in električne napeljave, je opravil Marko Buh s.p. Restavratorska dela, beljenje, štukature, poslikave, obnovo kipa sv. Jožefa je opravilo podjetje Amoret restavratorstvo d.o.o. Vsebino učne table je pripravila občina v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Upamo, da bo kapelica še naprej služila svojemu namenu in bogatila podobo našega kraja. Sv. Jožef je lahko vsem nam zgled pogumnega, marljivega in pravičnega človeka, ki predstavlja trdnost in oporo svoji družini v težkih časih. Peter Kavčič, foto: Peter Kavčič, občinski arhiv NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 34 MČOSOpis Občina Horjul ^ © Kar 85 otrok in 19 animatorjev je poskrbelo za nepozaben oratorij Druženje, zabava, nekaj malega molitve in kakšen dober nasvet za življenje je tisto, kar vedno vsak otrok najde na oratoriju. No, pa veliko pozitive in spomine, ki ostanejo še dolgo zapisani v srcih mladih. Običajno so oratorji po slovenskih župnijah na začetku ali pa na koncu šolskih počitnic. Tokratni horjulski oratorij je bil na koncu, torej tik preden so se otroci vrnili nazaj v šolske klopi. Začel se je v sredo, 24. avgusta, popoldne, ko so začeli z uvodnim dnevom, kar je bila letošnja novost, trajal pa je do nedelje, 28. avgusta, ko so otroci oratorij zaključili s sveto mašo in nato nadaljevali z druženjem in klepetom na župnijskem dvorišču. Organizatorji - gre predvsem za mlade iz župnije, ki so kot prostovoljci sodelovali pri izvedbi - so se razveselili lepega števila otrok. Za 85 mladih je skrbelo 19 animatorjev, ki si seveda zaslužijo pohvalo in priznanje za čas in trud, ki so ga vložili, da je vse potekalo tako dobro. Prav tako pa gre zahvala tudi župniku Janezu Smrekarju za duhovno vodstvo. Letošnja tema oratorija je bil sveti Ignacij Lojolski, teolog, jezuit in svetnik, ki so ga skušali čim bolj približati otrokom. Oratorij so obiskovali otroci iz zadnjega leta vrtca ter vsi do osmega razreda osnovne šole, tako da je bil to tudi velik lo- gistično organizacijski zalogaj. Običaj je tudi, da se vsakokrat odpravijo na izlet. Tokrat so se na romanje odpravili v petek, in sicer na Brezje (z avtobusom, ne peš, da ne bo pomote), kjer so vse skupaj začeli s sveto mašo, pomalicali in se nato odpravili po krožni poti miru do slapa Peračica, kjer so imeli katehezo ter malico. Na izletu je bilo super, otroci in tudi animatorji so kljub hoji po gozdu zelo uživali, peli in se pogovarjali. Ob tej priložnosti se organizatorji oratorija in animatorji zahvaljujejo vsem staršem za zaupanje svojih otrok v njihovo varstvo ter vsem sponzorjem in donatorjem, da so jim pomagali na kakršen koli način izpeljati še en oratorij. No, prav je, da se na tem mestu zahvalimo tudi vsem ani-matorjem in njihovim prijateljem, ki so priskočili na pomoč v svojem prostem času. Že sedaj vabijo, da se srečate na letošnjem oratorijskem dnevu ter tudi naslednje leto, saj že sedaj načrtujejo nekaj novega in še bolj zanimivega. Peter Kavčič Foto: Oratorij Horjul Radio Ognjišče na obisku v Horjulu Radijske sodelavke in sodelavci so tradicionalno, tokrat že dvanajstič, s kolesom romali po Sloveniji. Ustavili so se tudi v Horjulu in poskrbeli za veliko dobre volje. Letos so romanje začeli pri »Mariji v Leščevju«, zaključili pa pri Mariji Tolažnici žalostnih v Logu pri Vipavi. Zato so letošnje romanje poimenovali kar od Marije k Mariji. Prvi dan 6. septembra je kolesarje v značilnih rdečih majicah romarska pot vodila od Dobrove, mimo Brezovice, Preserja, Borovnice, Horjula, Vrhnike do Logatca, kjer so prenočili. Ker je v dobri družbi vse veliko lažje in seveda, če se lahko ob tem še malo osvežimo in okrepčamo z domačimi dobrotami, pa je pot še toliko lažja in bolj vesela. Srečanje s poslušalci je bilo zato veselo in polno energije, prav poseben trenutek pa so romarji doživeli, ko so jim Fantje iz Žažarja zapeli pesem angelček, kar so tudi objavili na družabnih omrežjih Radia Ognjišče. Peter Kavčič, foto: Radio Ognjišče Blagoslov traktorjev na Koreni z odlično udeležbo Na blagoslov se je pripeljalo kar 32 traktorjev. V soboto, 27. avgusta, so se ob 15.30 zbrali traktoristi, ki so svoje delovne stroje pripeljali na blagoslov. Sodelovalo je 32 traktorjev iz celotne občine ter celo iz občine Polhov Gradec in Logatec, tako da lahko rečemo, da je dober glas segel tudi v sosednjo vas. Po uvodnem pozdravu je vse zbrane in seveda mehanizacijo, ki je na kmetijah danes nepogrešljiv pomočnik vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ali gozdarstvom, blagoslovil horjulski župnik Janez Smrekar. Nekaj besed je zbranim namenil tudi horjulski župan Janko Prebil, ki vedno poudarja, kako pomembno je, da ohranjamo kmetije v naši občini, da bomo lahko še naprej uživali kakovostno, lokalno pridelano hrano. Kot se za takšen "žegen" spodobi, je vsak udeleženec prejel tudi spominsko nalepko, ki si jo je namestil na traktor. Kljub muhastemu vremenu in dežju (ali bolje rečeno kar blagoslovu izpod neba, ki je vsaj malo osvežil suho zemljo) je bila udeležba vrhunska, saj se v mnogo krajih takih dogodkov udeleži precej manj traktorjev. Da pa ni bilo vsega sklupaj prehitro konec, so vsem navzočim postregli tudi z okusno malico. Kljub temu, da Korena z okoliškimi vasmi ni ravno zelo gosto naseljena, je bila izbira traktorjev, ki smo jih lahko občudovali velika. Videli smo raznovrstne traktorje od tistih starejših, ki jim lahko rečemo, da sodijo že med veterane, do povsem novih in sijočih, ki kar pokajo od moči in najsodobnejše opreme, ki lahko z različnimi priključki poskrbi, da je delo super hitro opravljeno. Poleg tega smo lahko od blizu videli tudi specialne gorske traktorje in opremo ter celo vinogradniški traktor. Bogdan Marolt, občinski svetnik iz Korene, ki se je tokrat izkazal tudi kot organizator tega dogodka in se iskreno zahvaljuje vsem domačinom za pomoč pri izvedbi dogodka, je dejal, da mu je takšna udeležba v izjemno spodbudo in bo takšno srečanje postalo tradicionalno. Ob tem pa ni pozabil na vse, ki so na tak ali drugačen način pomagali pri izvedbi in dokazali, kako lahko skupnost poskrbi, da se tudi v višje ležečih vaseh dogaja marsikaj zanimivega. "Še posebej pa se moram zahvaliti Jožetu Maroltu, ki je odstopil prostor ter korenskim gasilcem za pomoč pri izvedbi. Tudi zato smo izkupiček oziroma zbrana sredstva namenili prav gasilcem, saj imajo pred seboj nekaj večjih projektov, h katerim bomo lahko vsaj malo pripomogli tudi mi,'' je svoje misli in zahvale strnil Bogdan. Peter Kavčič Foto: Občinski arhiv NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 35 N OS Občina Horjul 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Konjeniški praznik poskrbel za veliko veselje Tradicionalni dogodek v organizaciji Konjeniškega društva Zelena dolina se je vrnil v Horjul po dveh letih premora in na enem mestu zbral ljubitelje teh plemenitih živali. Tako kot je običaj, so se tudi tokrat zbrali prvo nedeljo v septembru in pripravili odlično veselico z živo glasbo in bogatim spremljevalnim programom. Z zbranimi sredstvi bodo v društvu poskrbeli za nabiranje novega znanja, saj si bodo na strokovni ekskurziji ogledali, kako poteka vzreja in oskrba Zumbastične noči ni pokvarilo niti muhasto vreme Tradicionalna, že četrta Zumbastična noč, ki je zbrano druščino zazibala v živahne ritme na parkirišču pred gasilskim domov na Vrzdencu, so v soboto, 10. septembra, organizirali prizadevni člani in članice Športnega društva Vrzdenec, ki se niso ustrašili niti dežnih kapelj, ki so sem ter tja padale z neba. Andreja Mrzlikar, ki skrbi za program, je dejala, da so se kljub občasnim plohicam odlično zabavali. "Začeli smo pozno popoldne s plesnimi točkami za najmlajše pod vodstvom Irfene Pfundner. Tokrat so plesale samo deklice, fantje Jahanje konj je na konjeniškem dogodku nekaj normalnega, kajne? Vožnje z zapravljivčkom so se najbolj razveselili otroci. konj na Dolenjskem. Predsednik društva Anton Zdešar, ki je prireditev gostil na svoji domačiji in je eden tistih, brez katerega si tega dogodka sploh ne moremo predstavljati, je priznal, da je bilo veselje, ko so po dveh letih zaradi vseh ukrepov in prepovedi organizacije dogodkov, veliko, največje pa prav med najmlajšimi: "Zame je prav Obiskovalci so uživali v ritmih narodno-zabavne glasbe. poseben trenutek, ko lahko razveseljujem otroke in ko jih zapeljem naokrog s konjsko vprego z zapravljivčkom. Otroci so navdušeni in za marsikoga je to prva takšna izkušnja, ki jo bodo pomnili za celo življenje. To, da lahko konje približamo ljudem, je naše poslanstvo, ki nas spremlja že od samega začetka. Velik poudarek pa dajemo tudi izobraževanju in spoznavanju novi zadev v povezavi s konji in konjerejo. Veselim se, da bomo lahko zopet skupaj kot društvo odšli na strokovno ekskurzijo, tako kot smo to počeli pred leti. No, tokrat ne gremo na tuje, ampak na Dolenjsko.'' Predsednik se zahvaljuje tudi vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji in izvedbi dogodka, ki je v horjulske ulice vnesel nekaj romantike in nostalgije ter spomin na čase, ko so namesto avtomobilov in traktorjev to vlogo opravljali prav konji. Peter Kavčič Foto: Marjana Ojsteršek V šolskem čebelnjaku so pridelali rekordno količino medu pa so se držali malo bolj ob strani in raje podili za žogo. Nato je sledil premor za osvežitev, nakar pa smo zavihali rokave še ostali in odplesali sal-sation, ki je odlična oblika plesa in vadbe, da se dvigne utrip srca v živahnih "latino" ritmih. Ko je začelo padati, se nismo ustrašili in enostavno vse skupaj prestavili v notranjost gasilskega doma. Kljub temu, da nam je vreme ponagajalo, se nismo pustile motiti.'' Po uri in pol plesa in gibanja pod vodstvom Irene Pfundner je sledila še zabava, kjer se je seveda še naprej veselo plesalo. Dekleta, žene in punce so v en glas povedale, da je bilo vse skupaj ne samo odlično, temveč pravzaprav kar "bombastično"! Peter Kavčič Foto: Športno društvo Vrzdenec Kakor lahko rečemo, da so bile minule sezone slabe, lanska pa pravzaprav kar katastrofalna, lahko rečemo, da se je letos v čebelnjaku cedilo medu. Šolski in vrtčevski otroci bodo tako dobili na mizo med iz domačega okolja, ki so ga pridelale marljive čebele na travnikih in v gozdovih okoli Osnovne šole Horjul. Janko Prebil, ki skrbi za čebele v šolskem čebelnjaku in ki je tudi dostavil med v šolsko kuhinjo, je z letino zelo zadovoljen. "Lepo vreme je pripomoglo, da so imele čebele dovolj paše, da so pridelale kar 60 kilogramov medu. Gre za kombinacijo gozdnega in cvetličnega medu.'' V šoli bodo po dveletnem premoru zaradi pandemije ponovno začeli s čebelarskim krožkom, tako da se za pri- 60 kilogramov medu so pridelali v šolskem čebelnjaku. hodnost šolskega čebelnjak in šolskih čebelic ni za bati, saj se je kar nekaj učencev že prijavilo na krožek, še vedno pa je prostora dovolj za vsakega, ki bi se rad naučil pravilnega ravnanja s čebelami in se rad sladka z medom. Peter Kavčič Foto: Peter Kavčič, občinski NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 36 N OS Občina Horjul 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Salsation na občinskem trgu V ritmih glasbe se je 30. avgusta zvečer na velikem občinskem trgu plesalo in poskakovalo, da je bilo veselo! Za pravi šov so poskrbela dekleta in žene, ki sicer redno obiskujejo vadbo v Horjulu. Medse pa vabijo tudi nove članice in tudi člane, da ne bo pomote! Kot pravi vodja plesne vadbe Irfena Pfundner, je Salsation primeren za vse - odrasle, otroke, ženske, moške, plesalce in popolne začetnike, vsakdo lahko zapleše in si polepša popoldne. Če vas tovrstna rekreacija, zanima se lahko v novi sezoni pridružite tudi rednim terminom plesne vadbe Salsa- ob 20h. Za več informacij pa tion v Horjulu. Vadba poteka v Športni dvorani Horjul vsak torek ob 18h in na Vrhniki v Kulturnem centru Vrhnika ob ponedeljkih, sredah in četrtkih lahko obiščete tudi www.ple-sem-zase.si, kjer boste izvedeli vse o vadbi in si ogledali tudi video posnetke. Peter Kavčič: Težave na stopalih nam povedo veliko o našem zdravju Naše noge so nosilke našega telesa, ampak vseeno jim ne posvečamo dovolj pozornosti, dokler se ne pojavijo prve težave. Te so lahko pokazatelj različnih stanj v telesu. Tukaj je nekaj napogostejših težav, s katerimi se srečuje veliko mojih strank: Občutek pekočih stopal Lahko je le znak preobrementive zaradi hoje, dolgega stanja, neprimerne obutve ... resnejši vzroki pa so lahko spremembe v delovanju živčnega sistema, težave z žilami, diabetes, pomanjkanje vitamina B, glivična okužba, alkoholizem Če težave niso prehude, si sami lahko pomagate tako, da noge namakate v kopeli, v katero dodate nekaj žlic grenke soli ali jabolčnega kisa. Noge namakate 10 min vsak dan, dokler ne čutite izboljšanja. Mrzla stopala Razlog da vas zebe v noge, bi lahko bil slabši krvni pretok, ki je lahko povezan tudi z visokim krvnim pritiskom, kajenjem, boleznimi srca, okvarjenim živčevjem zaradi diabetesa, slabokrvnosti itd. Sami si lahko pomagate s toplimi kopelimi, debelejšimi nogavicami, z razgibavanjem ali masažo, ki spodbudi krvni pretok. Zatečena stopala Ponavadi je težava kratkotrajna in se pojavi zaradi povečane obremenitve (sploh v nosečnosti), ker ste predolgo stali ali v toplejšem vremenu. Če oteklina ne izgine, pa so razlogi lahko resnejši: preveč soli v prehrani, krčne žile, motnje v delovanju ledvic, srca, jeter itd. Vse to so razlogi, da je moteno odvajanje vode iz telesa. Domača pomoč pri blagih težavah je počitek z podloženimi - dvignjenimi nogami, limfna masaža, uporaba bombažnih, ne pretesnih nogavic in oblačil, udobna obutev . V kolikor težave vztrajajo dlje časa, je dobro, da se posvetujete z vašim zdravnikom. Barbara Smrtnik Hokejisti začeli s treningi, medse pa vabijo tudi nove člane! Do vrhunskih rezultatov v vsakem športu je pot vedno samo ena in ta je vedno tlakovana z urami in urami trdih treningov. Naši hokejisti še kako dobro poznajo to pot, saj so doslej vse nas že tolikokrat navdušili z zmagami in naslovi prvakov. V minuli sezoni jim je za novo državno krono žal malo zmanjkalo . a le športne sreče! Borbenosti pa nikakor ne. S treningi so dinamiti začeli v drugi polovici avgusta. Ti prvi treningi so potekali na "suhem" v okolici dvorane, kjer so pridobivali kondicijo in moč za začetek sezone, ki se vztrajno približuje. Tim Fink, ki je eden od trenerjev, ki vzgaja nove generacije horjulskih inline hokejistov, pojasnjuje: "S tekmami in državnim prvenstvom začnemo v drugi polovici oktobra in za zdaj vse poteka po načrtu, tako da verjamem, da se bomo zopet borili za najvišja mesta v prvenstvu. Zelo veliko pa trenutno delamo na vpisu novih članov. V klub vabimo vse otro- § #HK DINAMITI HORJUL A i VPISUJEMO ^gOTMlOD 10. LETA STAROSTI VPIS M 02f N VSAK PONEDELJEK. TOR [K IM ČETRTEK _ iau i cocrni Športni park h dr m. • JANLEBEN A 040 531 454 WWW.DlHAMITI.Si i-f vgurtri S) KK DINAMITI HDHJUL ke med 4. in 10. letom starosti. Na treningih bodo skozi igro in zabavo spoznali osnove rolanja in in-line hokeja. S hokej šolo otroke popeljemo v svet hokeja na zabaven in prijazen način, hkrati pa dobro poskrbimo za telesno pripravljenost in pravilen razvoj. "Treningi hokejske šole potekajo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 16:00 in 17:00, med vikendi pa se udeležujejo tekmovanj. Da so lahko začetki čim bolj spodbudni in tudi finančno nezahtevni, za začetne treninge ne potrebujete drugega kot dobro voljo in motivacijo, saj z začetno opremo radi pomagajo v klubu. Besedilo: Peter Kavčič Foto: HK Dinamiti NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 37 N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županov koledar Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, občanom in njihovim potrebam. Občanom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 12. leto. Vsak mesec si lahko ogledate izsek iz mojega rokovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srečanja z občani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan 1. 8. -31. 8. 2022: Večkrat sem obiskal POŠ Šentjošt, da sem preveril, kako napreduje prenova šolske notranjosti. V avgustu sem redno spremljal tudi napredek na gradbiščih, ki so trenutno odprta na državnem in občinskem cestnem omrežju. 3. 8. 2022: S predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo smo se sestali in pregledali stanje državne ceste, od Dobrove do Male vode. Govorili smo o projektih, ki jih bo na državni cesti potrebno izvesti v bližnjih prihodnosti - predvsem na odseku od Gabrja do Žirovnikovega grabna in na odseku od Dvora do Srednje vasi, kjer je rekonstrukcija ceste še nujno potrebna. 4. 8. 2022: Obiskal sem ženski in moški balinarski turnir, ki ga je na polhograj-skem balinišču organiziralo DU Polhov Gradec. 4. 8. 2022: Z Alenko Bevčič, novinarko RTV SLO 1, sva se srečala na terenu. Govorila sva o gradbenih delih za zagotovitev protipoplavne varnosti, ki se trenutno izvajajo v Polhovem Gradcu, in o kratkotrajnem zaprtju bencinskega servisa na Dobrovi. 13. 8. 2022: Obiskal sem balinarski turnir BK Blagajana in ga otvoril. Na njem se je za zmago potegovalo kar 16 ekip. 20. 8. 2022: Ogledal sem si mednarodno razstavo psov CACIB Polhograjski Dolomiti Dog Show, ki jo je organiziralo Kinološko društvo Barje. 24. 8. 2022: Sestal sem se z Vesno Levičnik, novinarko Dnevnika, v zvezi s Polh-kovim razglediščem in prenovo območja avtobusne postaje v Polhovem Gradcu. 24. 8. 2022: S predstavniki DRSI, DRI, Občine in izvajalca del smo se sestali in izvedli uvedbo v delo. Skladno s tem, so se 31. avgusta 2022 pričela dela za gradnjo Barjanske kolesarske povezave, na odseku 1 in 2 (od Razorov do Gabrja). Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 14. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto občank in občanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno naročiti na telefonski številki 01/3601-800. Občina Dobrova - Polhov Gradec V šolske klopi sedlo 843 učencev Počitnic je konec in september je poleg jesenskega vremena s seboj prinesel tudi pričetek novega šolskega leta. Letos je šolski prag prvič prestopilo 83 prvošolčkov. POŠ Črni Vrh in POŠ Šentjošt sta sprejeli po 4 učence, OŠ Polhov Gradec 38 in OŠ Dobrova 37. Župan Franc Setnikar je na prvi šolski dan obiskal vse oddelke prvošolcev, jim izrekel dobrodošlico ob vstopu v osnovno šolo in predal simbolično darilo, ki je poskrbelo, da bo prvi šolski dan najmlajšim učencem ostal v lepem spominu. Župan Franc Setnikar pa je uspešno šolsko leto zaželel tudi vsem preostalim učencem in dijakom. V občini Dobrova - Polhov Gra- OŠ Dobrova, 1. a OŠ Dobrova, 1. b dec pa je s pričetkom šolskega leta 2022/2023 v šolske klopi skupaj sedlo 843 učencev, od tega 415 na območju Polhovega Gradca s podružnicama in 428 na območju Dobrove. Največji nasmehi so bili prisotni na obrazih šentjoških učencev, ki so jih pričakali povsem prenovljeni prostori. V prvih dneh septembra pa posebno pozor- POŠ Črni Vrh nost posvečamo tudi prometni varnosti. Občina Dobrova - Polhov Gradec, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Agencija za varnost prometa ob pričetku šolskega leta vse voznike opozarjajo, da so v tem obdobju še posebej previdni v prometu. V sklopu preventivne akcije Varnost otrok in začetek šole pa bodo redarji prostovoljci POŠ Šentjošt skrbeli za preventivne dejavnosti v bližini vrtcev in osnovnih šol. Člani DU Dobrova in prostovoljnih gasilskih društev bodo ob pomoči predstavnikov Policije in MIRED-a pomagali učencem pri prečkanju ceste in s svojo prisotnostjo opozarjali voznike na še posebej previdno vožnjo tam, kjer potekajo šolske poti. l.o. Poziv soobčanom: želimo čisto in urejeno okolje Ali ■ veste ? V stalni rubriki Ali veste? so občanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in večinoma odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani naslovijo na Občino. Ali veste, da je potrdilo o namenski rabi ukinjeno, nadomestila pa ga je posodobljena oblika lokacijske informacije? S 1. junijem 2022 je v veljavo stopil nov Zakon o urejanju prostora, ta pa je prinesel nekatere spremembe. Ena izmed njih je ukinitev potrdila o namenski rabi in prenos njegove funkcije na enotno obliko lokacijske informacije. Lokacijska informacija je potrdilo iz uradne evidence, ki predstavlja izpis iz prostorskih aktov občine. Vsebuje informacije o parceli, ki so pomemben vir informacij tako za lastnika zemljišča, potencialnega kupca, arhitekta, investitorja, ipd. Z novo zakonodajo pa sta bili določeni dve obliki lokacijske informacije: - lokacijska informacija z osnovnimi podatki (namenjena predvsem prometu z nepremičninami) - lokacijska informacija z razširjenimi podatki (namenjena predvsem gradnji objektov oziroma izvajanju drugih del na zemljiščih ali objektih) V kolikor vlagatelj v vlogi posebej zahteva, se lokacijski informaciji priloži tudi kopija grafičnega dela prostorskega akta in prostorsko izvedbene pogoje za gradnjo. Posodobljena vloga za izdajo lokacijske informacije je dostopna na občinski spletni strani ali v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec. Občina Dobrova - Polhov Gradec Za prijetno sobivanje v skupnem kraju moramo biti vzajemno uvidevni in spoštljivi. Včasih pa se nam zgodi, da se spozabimo ali pa nismo dovolj pozorni in se svojih dejanj premalo zavedamo. Spregledamo tudi to, da je še posebej na skupnih površinah treba skrbeti za red in čistočo. Del odgovornosti prevzema Občina Dobrova - Polhov Gradec, del pa leži na občanih samih. Slednjega se zavedajo tudi številni prebivalci naše občine. Občina Dobrova - Polhov Gradec namreč pogosto na svoj naslov prejme tudi pobude občanov, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Ena izmed takih je tudi spodnji zapis občana o ravnanju z odpadki na ekoloških otokih, onesnaževanju cestišča in obnašanju v varovalnem pasu ceste, s katerim želi soobčane spodbuditi k upoštevanju predpisov in tudi pravil odgovornega ter skrbnega ravnanja. Pobudi se pridružuje tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec: »Dogaja se nam, da nekoliko malomarno odlagamo stvari na ekoloških otokih (npr. celi, namesto raztrgani kartoni v zabojnikih, pa tudi okrog njih, prav tako se na ekoloških otokih odlagajo stvari, ki tja sploh ne sodijo, ostanki keramičnih ploščic ne sodijo v gozd, ipd.). Takšna dejanja kvarijo podobo našega kraja in slabo vplivajo na okolje, za katerega lahko največ naredi vsak posameznik, krajan oziroma občan. Prav tako se dogaja, da se s kmetijsko mehanizacijo ob dovozu in odvozu s kmetijskih površin onesnažujejo javne ceste. Zavedamo se, da je treba skrbeti za kmetijska zemljišča, ob tem pa je hkrati nujno spoštovati občinske predpise in nacionalno zakonodajo. Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15, 10/18 in 123/21 - ZPrCP-F) jasno določa zahteve za zagotavljanje varne uporabe javnih cest in v 5. členu med drugim določa: a) Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. b) Prepovedano je na cestišču javne ceste: - razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; - odlagati sneg, razen odlaganja snega zaradi izvajanja zimske službe. c) Preden se vključi v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Poskusimo bolj dosledno graditi vzajemno spoštovanje. Poskrbimo za dosledno izvajanje določb predpisov. Tako bomo primerno poskrbeli za urejenost našega okolja in varnost javnih cest, tudi v izogib prekrškom oz. kaznim, ki jih za kršitelje predpisuje zakonodaja.« Občina Dobrova - Polhov Gradec NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 38 Otvoritev prenovljene ceste Žerovnik-Osredek N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. september 2022^» 30 " elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zakaj obnova lokalne ceste LC213051 Podutik-Šujica stoji? Cesta, ki vodi do Osredka, je bila pred lanskim letom v slabem stanju, bila je ozka, cestišče je bilo poškodovano, pojavljale so se razpoke in tudi odvodnjavanje ni bilo učinkovito. Hkrati pa je bila cesta prometno močno obremenjena, saj jo uporabljajo tako domačini kot tudi številni obiskovalci naše občine, kajti gre za pomembno cestno povezavo z občino Medvode. Občina Dobrova - Polhov Gradec je zato v lanskem letu pristopila k projektu za rekonstrukcijo ceste LC067151 Žerovnik-Osredek-Topol, na odseku Žerovnik-Osredek (1. faza). Gre za 980 metrov dolg cestni odsek od konca naselja Gabrje do začetka Osredka. Kako pa je potekala izvedba projekta? Junija 2021 je bila organizirana javna predstavitev projekta, na kateri so bili občanom predstavljeni predvideni posegi na zemlji- šča, konec avgusta 2021 pa se je urejanje ceste pričelo tudi na terenu. Izvajalec del je bilo podjetje AS-FALTERČEK, storitve d.o.o. v sodelovanju s podjetjem Storitve s TGM Andrej Trobec, s.p. Najprej je bila izvedena zakoličba posegov, sledil je posek dreves in priprava terena za vsa gradbena dela. Do letošnjega poletja, ko je bil projekt zaključen, je bila izvedena rekonstrukcija ceste z asfaltiranjem, urejeno je bilo odvodnjavanje in bankine, zgrajene so bile kamnite zložbe oziroma oporni zidovi, na koncu pa je bila nameščena še cestna signalizacija in varnostna ograja v dolžini 780 metrov. Sredstva, ki jih je Občina Dobrova - Polhov Gradec namenila za izvedbo projekta znašajo dobrih 633 tisoč evrov. Projekt pa je bil zahteven - predvsem zato, ker se cesta nahaja na erozijskem območju. Kot izziv pa se je občasno izkazala tudi polovična oziroma popolna zapora ceste, ki je bila vzpostavljena v času del. Ta je predvsem od domačinov zahtevala veliko potrpežljivosti in prilagodljivosti, kar je naslovil tudi župan Franc Setnikar na otvoritvi prenovljene ceste, ki je potekala v petek, 9. septembra 2022. V nagovoru se je domačinom zahvalil za potrpežljivo spremljanje napredovanja projekta in sodelovanje pri rekonstrukciji ceste. Poudaril je še, da je najpomembnejše to, da je prenova poskrbela za varno cestno povezavo, ki jim bo lahko služila še dolga leta. Tej misli se je pridružil tudi predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Franc Smrtnik, ki se je Občini Dobrova - Polhov Gradec zahvalil za investicijo in nato skupaj z županom pre-rezal trak ter cesto tako še uradno predal v uporabo. Otvoritve se je udeležilo tudi veliko domačinov, ki so druženje po uradnem delu nadaljevali še na prijetni pogostitvi. l.o. Obnova lokalne ceste LC213051 Podutik-Šujica obsega rekonstrukcijo in modernizacijo ceste od priključka na regionalno cesto R3-641/1369 Ljubljanica-Ljubljana (Dolgi most) na Šujici do križišča Šujica-Stranska vas-Podutik v Stranski vasi, v skupni dolžini 950 m. Občina Dobrova - Polhov Gradec je v letu 2021 pričela z ureditvijo cestnega odseka na Šujici, ki povezuje naselji Šuji-ca in Stranska vas, hkrati pa je pomembna cestna povezava med našo in ljubljansko občino. Projekt je pomemben tudi z vidika prometne razbremenitve Stranske vasi, kjer trenutno poteka gradnja kanalizacije; sledila ji bo še prenova ceste, ki bo nato namenjena le še za lokalni dovoz. Vsi lastniki zemljišč, ki so potrebna za izvedbo projekta, so bili pred pričetkom projekta z dopisom seznanjeni o predvidenih posegih, delih in postopku urejanja lastništva zemljišč, povabljeni pa so bili tudi na sestanek in javno predstavitev projekta. Lastnikov zemljišč na tem odseku pa je skoraj 50. Za potrebe izvedbe projekta je Občina Dobrova - Polhov Gradec v sodelovanju s predstavniki Krajevne skupnost Dobrova pridobila soglasja s strani lastnikov in sklenila dogovor o odškodnini za zemljišča, ki so potrebna za izvedbo javne infrastrukture. Z enim od lastnikom pa kljub večkratnim poskusom ni prišlo do dogovora o odškodnini, zato je bil sprožen postopek razlastitve. Rekonstrukcija vključuje zamenjavo nosilnega spodnjega ustroja ceste in asfaltiranje obstoječe ceste. Cesta bo v skladu s projektno dokumentacijo modernizirana: izvedeno bo odvodnjavanje, pločnik za pešce v širini 1,50 m, razširitev ceste in obojestranski kolesarski pas v širni po 1,25 m, urejena pa bo tudi ulična razsvetljava. Skladno z dogovorom z lastniki zemljišč, so bili individualni uvozi na kmetijska zemljišča ohranjeni. Izvedba priključka na regionalno cesto na Šujici je usklajena s projektom izgradnje Barjanskega kolesarskega omrežja. Vrednost pogodbe za obnovo ceste znaša 781.028,88 EUR z DDV. Izvajalec del je podjetje PZG d.o.o., ki je bil izbran na podlagi javnega naročila. Aktivnosti na trasi so se pričele avgusta 2021, z zakolič-bo meje posega. Do sedaj je bila izvedena obnova ceste v dolžini 580 m, na tem odseku pa je bila od konca septembra 2021 do junija 2022 vzpostavljena polovična zapora ceste, v času, ko so se na odseku izvajala dela. Za dokončanje del je potrebna še obnova 370 m dolgega cestnega odseka, ki je vezan na postopek razlastitve. Do zaključka postopka razlastitve so bila dela zato ustavljena in se bodo nadaljevala takoj, ko bodo za to dani pogoji. Tu je trenutno vzpostavljena popolna zapora ceste. l.o. Aktualne in prihajajoče zapore cest v Občini Dobrova - Polhov Gradec Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča vse občane in druge uporabnike cest o spodnjih aktualnih zaporah cest zaradi gradbenih del. Vabljeni k spremljanju občinske spletne strani www.dobrova-polhovgradec.si za najaktualnejše informacije. Podatki o zaporah cest temeljijo na podatkih, ki jih je izvajalec del navedel na vlogi za izdajo dovoljenja za zaporo občinske ceste: 1. POPOLNA ZAPORA CESTE MED HIŠNIMA ŠTEVILKAMA POLHOV GRADEC 46A IN POLHOV GRADEC 50C Obveščamo vas, da je od 26. avgusta 2022 do vključno 30. septembra 2022 med 7. in 17. uro vzpostavljena popolna zapora javne ceste JP567461 Krona-Potok, na odseku med hišnima številkama Polhov Gradec 46a in Polhov Gradec 50c zaradi gradbenih del. 2. POLOVIČNA ZAPORA ULICE VLADIMIRJA DOLNIČARJA, ODSEK OD HORJULSKE CESTE DO ALJAŽ BARA Obveščamo vas, da je od 29. avgusta 2022 do vključno 30. septembra 2022 vzpostavljena popolna zapora lokalne ceste LZ067201 Vladimirja Dolničarja, na odseku od križišča z lokalno cesto LC067021 Dobrova-Horjul do Aljaž bara. Zapora ceste je vzpostavljena zaradi gradbenih del. Hkrati vse občane in uporabnike avtobusne linije 56 Ljubljana-Šentjošt obveščamo, da bo v tem času avtobusno postajališče iz središča Dobrove začasno premaknjeno na novo lokacijo, in sicer: - v smeri proti Ljubljani: na makadamskem parkirišču pri rondoju - v smeri proti Šentjoštu: pri Zeleni dolini Lokaciji novih avtobusnih postajališč bosta ustrezno označeni. Zahvaljujemo se vam za strpnost. 3. POLOVIČNA ZAPORA KRIŽIŠČA REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA-LJUBLJANA IN LOKALNE CESTE POLHOV GRADEC-KOSMAČAR V OBMOČJU AVTOBUSNE POSTAJE POLHOV GRADEC Obveščamo vas, da je polovična zapora na območju križišča regionalne ceste Ljubljanica-Lju-bljana (od km 8,870 do km 9,020) in lokalne ceste LC067091 Polhov Gradec-Kosmačar podaljšana do 15. oktobra 2022. Vse občane in uporabnike avtobusnih prevozov hkrati ponovno obveščamo, da sta avtobusni postaji v Polhovem Gradcu do nadaljnjega premaknjeni na začasno lokacijo, in sicer se avtobusna postaja v smeri proti Ljubljani nahaja nasproti gostilne Pratkar, v smeri proti Polhovem Gradcu pa pri zobni ambulanti Hiša lepega nasmeha Polhov Gradec, Podreber 14 d. 4. POPOLNA ZAPORA CESTE ŠUJICA-STRANSKA VAS, ODSEK OD REGIONALNE CESTE DO KRIŽIŠČA ZA GABRJE Obveščamo vas, da je na cesti Šujica-Stranska vas popolna zapora ceste podaljšana. Popolna zapora ceste je vzpostavljena na odseku od regionalne ceste na Šujici do križišča za Gabrje, odsek od križišča za Gabrje do novo urejenega križišča v Stranski vasi pa je prevozen. 5. POLOVIČNA ZAPORA REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA-LJUBLJANA, ODSEK DVOR-BELICA Obveščamo vas, da je na regionalni cesti Ljublja- nica-Ljubljana, na odseku od Dvora do Belice, do 15. novembra 2022 vzpostavljena polovična zapora ceste. 6. POPOLNA IN POLOVIČNA ZAPORA CESTE V SREDNJI VASI Obveščamo vas, da je predvidoma do 15. decembra 2022 v svetlem delu dneva na cesti JP567491 Bajer-Hoja občasno vzpostavljena popolna zapora ceste na priključku na regionalno cesto (zaprta bo cesta proti Podrebru). Hkrati je na regionalni cesti Ljubljanica-Ljubljana vzpostavljena polovična zapora ceste. Zapore so v veljavi zaradi del za rekonstrukcijo cestnega odseka. 7. POLOVIČNA ZAPORA REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA-LJUBLJANA, ODSEK HRASTENICE-ŽIROVNIK Obveščamo vas, da je na regionalni cesti Lju-bljanica-Ljubljana, na odseku od Hrastenic do Žirovnika, do 30. decembra 2022 vzpostavljena polovična zapora ceste. 8. POPOLNA ZAPORA CESTE V STRANSKI VASI ZARADI GRADNJE KANALIZACIJE Obveščamo vas, da je do predvidoma konca decembra 2022 na cesti skozi Stransko vas vzpostavljena popolna zapora ceste zaradi gradbenih del. Zapora ceste je vzpostavljena od križišča v Stranski vasi do regionalne ceste na Dobrovi, oz. na cestah JP567362 Stranska vas-Dobrova, JP567221 Stranska vas-Bokalci (zapora dela cestnega odseka), JP561222 Utik 1 in JP567225 Stranska vas 1 in 1a. Obvoz v času zapore je urejen na relaciji križišče Stranska vas-Gabrje-regionalna cesta na Šujici. Popolna zapora ceste velja za ves promet razen za prebivalce tamkajšnjega območja. PRIHAJAJOČE ZAPORE CEST V OBČINI DOBROVA -POLHOV GRADEC ZAPORE CEST ZARADI GRADNJE BARJANSKE KOLESARSKE POVEZAVE 31. avgusta 2022 so se pričela dela za gradnjo 1. in 2. etape Barjanske kolesarske povezave. Dela bodo poleg gradnje kolesarske povezave vključevala tudi ureditev pločnikov, regionalne ceste in prehodov za pešce in kolesarje, umestitev avtobusnih postajališč in druge pripadajoče ureditve. V času gradnje bo zato na posameznih odsekih vzpostavljena polovična zapora ceste. ZAPORE CEST ZARADI KOLESARSKE DIRKE VELIKA NAGRADA AVTOMOJSTRA 2022 Obveščamo vas, da bo v nedeljo, 9. oktobra 2022, potekala kolesarska dirka VN Avtomojstra 2022, zaradi katere bodo na območju Razorov in Podsmreke predvidoma vzpostavljene popolne zapore ceste. Občina Dobrova - Polhov Gradec NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 39 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Gradnja barjanske kolesarske povezave se je pričela! Konec avgusta se je tudi v Občini Dobrova - Polhov Gradec pričela gradnja že težko pričakovane Barjanske kolesarske povezave. Predstavniki Občine, DRSI, DRI in izvajalca del, ki sta gradbeni podjetji V3, d.o.o. in GAR-NOL, so 31. avgusta 2022 v prostorih Občine izvedbi uvedbo v delo, po sestanku pa so se dela pričela tudi na terenu. V naši občini je gradnja razdeljena na 3 etape, in sicer: - 1. etapa: Razori-Šujica - 2. etapa: Šujica-Gabrje (Kramar) - 3. etapa: Razori-Tržaška cesta Najprej se bo izvedla gradnja Barjanske kolesarske povezave na odseku 1 in 2, ki bosta predvidoma zaključena do sredine leta 2023, tretji odsek pa bo dokončan do konca leta 2024. Dela bodo poleg gradnje kolesarske povezave vključevala tudi ureditev pločnikov, regionalne ceste in prehodov za pešce in kolesarje, umestitev avtobusnih postajališč in druge pripadajoče ureditve. Kaj to v praksi pomeni za odsek od Gabrja do Razorov oziroma 1. in 2. etapo Barjanske kolesarske povezave? Na odseku Gabrje-Šujica bo zgrajena kolesarska steza s hodnikom za pešce. Cesta bo na tem delu opremljena še s talnimi označbami in prehodi za pešce in kolesarje. V sklopu projekta bo urejen tudi priključek lo- kalne ceste LC 067061 Stranska vas-Gabrje, nadgradnja in preplastitev regionalne ceste oz. prestavitev osi ceste, kjer je to potrebno in obstoječa cesta ni dovolj široka. Pri ŠRC Gabrje bodo urejeni prehodi za pešce in kolesarje, avtobusni postaji in prepust čez Jarčji potok. Ob novozgrajenih stanovanjskih hišah bo izveden podporni zid. Na odseku Šujica-Dobrova bo zgrajena enostranska kolesarska steza, ki bo od cestišča ločena z zelenico. Na Šujici bosta na obeh straneh ceste urejeni avtobusni postaji, križišče pa bo prenovljeno v sklopu projekta za ureditev ceste Šujica-Podutik. Ob mostu čez Gradaščico bo zgrajena nova brv za kolesarje. Na odseku Dobrova-Razori bo zgrajena dvostranska skupna površina za pešce in kolesarje. Sočasno z gradnjo kolesarske povezave bo avtobusna postaja izpred kmetijske zadruge premaknjena bliže krožišču, v bližino vrtca, predvidoma pa bo namenjena potnikom obeh avtobusnih linij, 51 in 56. Na tem odseku bo urejen še obstoječi prepust za prečkanje Hor-julščice, na križišču z lokalno cesto LC 067011 Gorjanc-Razori pa bosta na novo urejeni avtobusni postajališči na obeh straneh ceste. Izvedena bo tudi rekonstrukcija križišča s prestavitvijo osi. Gre torej za izjemno obsežen projekt, zato bo v času gradnje na posameznih odsekih vzpostavljena tudi polovična zapora ceste. Vabljeni k spremljanju občinskih obvestil. l.o. Občina prenavlja številne cestne odseke Občina Dobrova - Polhov Gradec redno ureja in asfaltira makadamske in druge cestne odseke in med drugim skrbi za vzdrževanje mostov ter postavljanje varnostnih ograj ob nevarnejših odsekih. Namen investicij je omogočiti hitrejšo in varnejšo cestno povezavo med naselji in izboljšati dostopnost do gospodinjstev in objektov na območju naše občine. Tako tudi v letu 2022 Občina Dobrova - Polhov Gradec izvaja oz. pripravlja številne projekte za izboljšanje občinske cestne infrastrukture. Poglejmo si katere. Na Dobrovi med drugim poteka prenova Ulice Vladimirja Dolničarja Na območju krajevne skupnosti Dobrova prenova ceste poteka na več odsekih. Občani zagotovo že težko pričakujejo zaključek projekta za prenovo cestnega odseka Šujica-Stranska vas in pa projekta za izgradnjo kanalizacije v Stranski vasi, v sklopu katerega bo prenovljena tudi cesta. Poleg tega trenutno potekata tudi rekonstrukcija Ulice Vladimirja Dolničarja in Poti do Andrejčka, kjer bo izvedena rekonstrukcija 518 metrov dolgega cestnega odseka, z asfaltiranjem, ureditvijo avtobusnega postajališča in postavitvijo javne razsvetljave. V kratkem pa lahko pričakujemo še pričetek gradbenih del za izgradnjo Barjanske kolesarske povezave - prve aktivnosti je izvajalec del pričel že 31. avgusta 2022. V pripravi pa sta še dva projekta: gradnja pločnika ob cesti Šujica-Selo-Brničar in rekonstrukcija 350-metrskega odseka ceste (odcep Gabrje 5c), ki bo potekala sočasno z gradnjo plinovoda, ki jo bo vodila Energetika Ljubljana. Na območju krajevne skupnosti Šentjošt letos prenovljeni trije odseki Na območju krajevne skupnosti Šentjošt je prenova dveh cestnih odsekov že zaključena. Na cesti Kurja vas-Butajnova je bila izvedena rekonstrukcija in asfaltiranje 410-metrskega odseka, prav tako pa je že zaključen projekt za prenovo 600 metrov ceste na relaciji Butajno- va-Planina. V teh dneh pa se je zaključevalo še asfaltiranje nekategorizirane ceste Dolec, v dolžini 400 metrov. Za Goro se postavlja varnostna ograja Največ projektov za prenovo cestnega omrežja pa bo letos deležno območje krajevne skupnosti Polhov Gradec. Rekonstrukcija ceste z asfaltiranjem je že bila izvedena na 400 metrov dolgem cestnem odseku Nartnik-Kucelj v Škandrovem grabnu in na krajšem odseku v Dvoru. Rekonstrukcije ceste z asfaltiranjem in postavitvijo odbojne ograje pa te tedne poteka v Babni Gori, natančneje na 130-metrskem odseku ceste Kri-žišče-Babna Gora-Zibel oz. od hišne številke Babna Gora 17 do Babna Gora 19. Dela intenzivno potekajo tudi na cesti Grad-Potok-Rogelj (od hišne številke Polhov Gradec 64a do Polhov Gradec 51), kjer bo poleg rekonstrukcije in asfaltiranja 200 metrov ceste izvedena tudi obnova vodovoda. Občani in drugi uporabniki ceste Polhov Gradec-Črni Vrh pa so za Goro zagotovo opazili semafor - polovična zapora je bila na odseku vzpostavljena zato, ker so se izvajala dela za namestitev odbojne ograje, ki bo nameščena v septembru in bo poskrbela za dodatno varnost na izredno nevarnem cestnem odseku. Na javnem razpisu pa se izbira izvajalec del za še dva obsežnejša projekta, in sicer za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Škandrov graben-Veliki vrh v dolžini 1.402 metrov in ceste Majer-Praproče v dolžini 1.150 metrov. Letos pet projektov na območju Črnega Vrha z okolico Asfaltiranje cest Kreselj-Pečenik in Žlebeder-Kreselj je bilo v preteklih mesecih že izvedeno, s tem pa se je skupna dolžina asfaltiranih cest povečala za dober kilometer. V pripravi pa so še trije projekti, ki bodo predvidoma izvedeni najkasneje do konca oktobra. Gre za asfaltiranje cestnih odsekov Koritnik-Črni Vrh 7 (150 metrov) in Sovov grič-Petačev graben (1.300 metrov) ter rekonstrukcijo ceste Zalog-Pasja Ravan (600 metrov, od križišča s cesto Rovt-Alič-Buh proti Črnemu Vrhu). l.o. Spremenjene lokacije avtobusnih postajališč (v Polhovem Gradcu in na Dobrovi) Začasni postajališči v Polhovem Gradcu Spoštovani občani in uporabniki avtobusnih prevozov, obveščamo vas o spremenjenih lokacijah avtobusnih postajališč. Lokacije novih avtobusnih postajališč so ustrezno označene. Zahvaljujemo se vam za strpnost. POLHOV GRADEC (LINIJA 51) V času izvajanja del na regionalni cesti in avtobusnem postajališču v Polhovem Gradcu je avtobusno postajališče avtobusne linije 51 Ljubljana-Pol-hov Gradec premaknjeno. To pomeni, da avtobusnega postajališča pri sedanjem objektu avtobusne postaje v Polhovem Gradcu do nadaljnjega ni. Začasne lokacije avtobusnih postaj so: - v smeri proti Ljubljani: nasproti gostilne Pratkar - v smeri proti Polhovem Gradcu: pri zobni ambulanti Hiša lepega nasmeha Polhov Gradec, Podreber 14 d DOBROVA (LINIJA 56) Od 29. avgusta 2022 do vključno 30. septembra 2022 je vzpostavljena popolna zapora lokalne ceste LZ067201 Vla- dimirja Dolničarja, na odseku od križišča z lokalno cesto LC067021 Dobrova-Horjul do Aljaž bara. Zapora ceste je vzpostavljena zaradi gradbenih del. Hkrati vse občane in uporabnike avtobusne linije 56 Ljubljana-Šentjošt obveščamo, da bo v tem času avtobusno po- Začasni postajališči na Dobrovi stajališče iz središča Dobrove začasno premaknjeno na novo lokacijo, in sicer: - v smeri proti Ljubljani: na makadamskem parkirišču pri rondoju - v smeri proti Šentjoštu: pri Zeleni dolini Občina Dobrova - Polhov Gradec Gradnja oddajnika na Samotorici se je pričela V letu 2020 sta se občini Dobrova - Polhov Gradec in Horjul skupaj lotili projekta za izboljšanje pokritosti z GSM signalom v polhograjski in horjulski dolini. Odločili sta se za postavitev oddajnika oziroma bazne postaje na Samotorici, ki bo z GSM signalom pokrila naselji Butajnova in Kurja vas ter del občine Horjul, kjer je telefonski signal trenutno še zelo slab. Naloga oddajnika je zagotavljanje povezave med mobilnim telefonom in omrežjem. Oddajnik bo imel tri antene, dve bosta usmerjeni na polhograjsko stran, ena pa na horjulsko, skladno s tem pa si bosta občini razdelili tudi stroške projekta. Najprej je bilo potrebno izvesti postopek lokacijske preveritve. Občina Horjul je na seji občinskega sveta s potrditvijo elaborata lokacijske preveritve omogočila nadaljnje postopke za postavitev oddajnika. Občinama je bilo v začetku 2022 izdano gradbeno dovoljenje. H gradnji komunikacijskega objekta je v septembru 2022 pristopilo podjetje A1 Slovenija. Občina Dobrova - Polhov Gradec NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 40 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obvestilo Odvoz smeti v Stranski vasi v času gradnje kanalizacije Prebivalce Stranske vasi obveščamo, da je v času gradnje kanalizacije in popolne zapore tamkajšnje ceste z JP VOKA SNAGA dogovorjeno, da odvoz smeti poteka po stalnem sistemu. Kjer bo dostop do smetnjakov onemogočen, pa lastnike objektov naprošamo, da smetnjake postavijo ob gradbišče. Izvajalec del podjetje Nigrad pa bo potem poskrbel, da bo odvoz smeti potekal nemoteno. Občina Dobrova - Polhov Gradec Ponovno odprtje Krajevnega urada Dobrova Upravna enota Ljubljana obvešča, da se v torek, 20. 9. 2022, Krajevni urad Dobrova ponovno odpira. Krajevni urad Dobrova bo posloval vsak torek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure. Na krajevnem uradu bo možno zgolj brezgotovinsko poslovanje. Za rezervacijo termina se lahko naročite na telefonsko številko 01/828-16-94 ali preko spletne aplikacije UeNaročanje. Občina Dobrova - Polhov Gradec Obvestilo o začasnem zaprtju Petrola Dobrova zaradi prenove PETOOL Petrol d.d. obvešča, da bo bencinski servis Petrol na Dobrovi zaprt od 26. septembra 2022 do 13. oktobra 2022 zaradi prenove (umestitev centralnega polnilnega jaška za iztakanje goriva). Vse stranke vabijo, da v tem času obiščejo ostala bližnja prodajna mesta, ki bodo obratovala nemoteno, ter se zahvaljujejo za razumevanje. l.o. Menjava obračunskih vodomerov - Krajevna skupnost Dobrova Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča uporabnike pitne vode na območju krajevne skupnosti Dobrova, da bo pooblaščeni vzdrževalec vodovoda Koprivec Franc s.p. v prihodnjih tednih izvajal redne menjave obračunskih vodomerov. Pooblaščeni vzdrževalec vodovoda se bo identificiral z uradno izkaznico občine Dobrova - Polhov Gradec. Vse uporabnike pitne vode na območju krajevne skupnosti Dobrova pa prosimo, da omogočijo nemoten dostop do vodomernega jaška. Hvala za razumevanje. Občina Dobrova - Polhov Gradec Prenovljeni prostori ambulante družinske medicine na Dobrovi Na Dobrovi se je avgusta zaključila prenova prostorov, v kateri sedaj deluje Ambulanta družinske medicine Neli Grosek, dr. med. spec. Občina Dobrova - Polhov Gradec se nenehno tudi, da bi zagotovila zadostne prostorske kapacitete glede na potrebe zdravnikov in jim omogočila ustrezne delovne pogoje ter hkrati poskrbela za zdravstvene potrebe občanov. Letos je zato poskrbela za prenovo prostorov na naslovu Ulica Vladimirja Dolničarja 11. Zdravnica Neli Grosek je tako svojo ambulanto preselila le nadstropje višje. V sklopu 60 tisoč evrov vrednega projekta, ki ga je financirala Občina Dobrova - Polhov Gradec, so bila izvedena različna obnovitvena dela, kot so ureditev vodovodne instalacije in ogrevanja, keramičarska dela, slikopleskarska dela in nakup pohištva. Za nakup sodobne zdravniške opreme pa je poskrbela ambulanta sama. l.o. V septembru se izvaja druga letošnja košnja ob cestah V občini Dobrova - Polhov Gradec košnja ob cestah poteka dvakrat letno - prvič junija, drugič pa v avgustu in septembru. V okolici šol, vrtcev in javnih objektov pa se glede na stanje lahko kosi tudi trikrat. Da so ceste in pločniki pregledni, urejeni in varni, s košnjo poskrbi redni vzdrževalec cest, ki je podjetje Tijo d.o.o. Kakšne pa so dolžnosti nas, občanov? Občani in občanke smo dolžni vzdrževati in obrezovati svoje žive meje, grmičevje, drevje in drugo rastje na površinah ob cestišču tako, da je zagotovljena preglednost ceste, prometna signalizacija pa je vidna. Prav tako moramo poskrbeti za vegetacijo ob pločnikih, saj lahko ta zaradi razraščenosti ovira varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu. Le skupaj lahko poskrbimo za urejeno okolico. l.o. Jesenski odvoz kosovnih odpadkov Občane občine Dobrova - Polhov Gradec obveščamo, da bo jesenski odvoz kosovnih odpadkov na voljo od 1. oktobra 2022 do 30. novembra 2022. Odvoz kosovnih odpadkov je enkrat na leto brezplačen do količine 2m3. Občani ga lahko naročite, če ga potrebujete. To storite tako, da izpolnite e-na-ročilnico na www.mojiodpadki. si, izberete datum znotraj razpisanega termina ter počakate na klic, da se z JP VOKA SNAGA dogovorite o podrobnostih odvoza kosovnih odpadkov. Kako pripraviti kosovne odpadke? Kosovne odpadke zložite poleg zabojnikov in jih razvrstite glede na vrsto (kovine, les, itd.). Kosovne odpadke pripravite po 20. uri pred dnevom odvoza oziroma do 6. ure na dan odvoza. Če je določena natančnejša ura, pa do dogovorjene ure. Na dan dogovorjen za odvoz kosovnih odpadkov, odpadke pripravite na prevzemna mesta za komunalne odpadke. Ko JP VOKA SNAGA prevzame kosovne odpadke, mora biti njihov lastnik obvezno dosegljiv po telefonu, če želi, pa je lahko tudi fizično navzoč. Kaj spada med kosovne odpadke? Med kosovne odpadke spadajo kopalniška oprema, leseno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, športni rekviziti (smuči, jadralne deske, kolesa ipd.), orodje, druga oprema, igrače, sodi, samokolnice, otroški vozički, vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli, senčniki ipd.), vzmetnice in preproge, svetila in senčila, veliki gospodinjski aparati (gospodinjska bela tehnika - hladilniki, pralni in pomivalni stroj, štedilniki ipd.). Kaj NE spada med kosovne odpadke? Med kosovne odpadke se ne sme odlagati preostanka (gospodinjskih) odpadkov, stavbnega pohištva (okna, vrata itd.), gradbenih odpadkov, zemlje, listja in vej, nevarnih odpadkov, avtomobilskih gum in stekla. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, JP VOKA-SNAGA ne bo odpeljala in bo o njih obvestila pristojne inšpekcijske službe. Dodatne.informacije Če potrebujete pomoč, vam je na razpolago tudi Center za podporo in pomoč uporabnikom, dosegljiv na tel.: 01/58081-00 ali na vokasnaga@voka-snaga.si. Njihov delovni čas je vsak delavnik od 8:00 do 14:30 oz. ob torkih od 8:00 do 16:00. Občina Dobrova - Polhov Gradec Erasmus+ Hrvaška V nedeljo smo se vznemirjeni izpred šole odpravili na otok Krk, kjer nas je pozdravil vonj po morju. Naslednje jutro, po zajtrku smo se pripravili in štirje dijaki so nas pospremili do Srednje šole Hrvatski kralj Zvoni- mir. V šoli smo pripravili vsak svojo stojnico, na katerih smo ponudili in predstavili nacionalne dobrote iz Portugalske, Romunije, Poljske, Hrvaške in Slovenije. Mi smo s sabo prinesli medene piškote, me-denjake in slovensko potico. Sledile so predstavitve držav ter ogled animiranega filma, ki smo ga pripravili skupaj z >> NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 41 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [47J >> ostalimi državami. Popoldne so nas srednješolci peljali na ogled mesta Krk. Po ogledu smo zopet odšli v šolo, kjer smo imeli delavnice, na katerih smo ustvarjali kopalno sol z različnimi eteričnimi olj in barvili. V torek smo hrvaško pustolovščino nadaljevali v kraju Omišalj, kjer smo si ogledali plantažo smilja. V destilarni olja in hidrolatov izdelujejo kozmetiko. Pot smo nadaljevali v kraško jamo Bise-rujka. Jama je dolga samo 110 m, vendar z vsemi atributi kraške jame. V sredo zjutraj smo vstali malo bolj zgodaj, ker nas je čakala dolga vožnja do Plitvic. Gre za največji in najstarejši narodni park na Hrvaškem. Za vsakim ovinkom nas je pričakal čudovitejši razgled. Ker smo bili po treh urah hoje že malo utrujeni, nas je nazaj odpeljal mini vlakec. Zelo smo mu bili hvaležni. Preživeli smo krasen dan v naravi in se polni vtisov vrnili na Krk. Četrtek smo sproščeno začeli z zajtrkom. Sedaj nam je Krk že povsem poznan, zato smo se do šole odpravili sami. Pričakali so nas gostitelji in nam najprej v roke potisnili lopatko in sadike. Učenci so zasadili mednarodno medovito gredico. Dopoldne so se učenci preizkusili v športnih igrah. Zelo so se zabavali in komaj smo jih ustavili. Dopoldne smo zaključili z razdelitvijo certifikatov in nekaj mislimi učencev o vtisih na Krku. Po kosilu je sledil izlet do Baške, prelepe obmorske vasice, ki v tem trenutku še ne poka po šivih zaradi turistov. Na plaži je še prostor za uživanje, morje pa vabi k osvežitvi. Privoščili smo si sladoled in limonado ter krenili še k enemu krškemu bi-serčku. V Vrbniku smo se sprehodili po najožji ulici na svetu in vstopili v staro mestno jedro skozi ena najmanjših vrat, kar smo jih kdaj videli. Proti večeru pa še zadnje kopanje in sladoled. Zadnji dan je prišel s svetlobno hitrostjo. Zjutraj smo se poslovili od prijaznega hotelskega osebja in pomahali Krku. Na avtobusu proti Zagrebu je bilo kar živahno. V hrvaški prestolnici smo se sprehodili do katedrale, čez slikovito tržnico Dolac do trga sv. Marka, nismo mogli mimo najpomembnejše hrvaške osebnosti, znanstvenika in inovatorja, Nikole Tesle. Ogledali smo si tudi slikoviti trg Bana Jelačiča. Vse lepe stvari se enkrat končajo in slovo je prišlo čisto prehitro. Res smo veseli, da smo se lahko udeležila tega potovanja, saj so to res nepozabni in prelepi dogodki. S to izmenjavo projekt zaključujemo. V treh letih smo izvedli različne aktivnosti, se veliko naučili o čebelah, poleg Hrvaške obiskali še Poljsko, Romunijo in Portugalsko, predvsem pa smo stkali nova prijateljstva. O projektu smo pripravili krajši film - poskeni-rajte kodo in si ga oglejte. Ilonka Krivokapič, Damjan Yartz, Matija Čuden, Laura Trnovec, Manca Trnovec, Nina Jesenovec Farni dan in 130 let šentjoških društev Kar 30 otrok na Noči z gasilci V nedeljo, 11. septembra 2022, je na šolskem igrišču v Šentjo-štu potekal Farni dan, ki tradicionalno naznani zaključek poletja in k druženju povabi vse domačine. Minil je v zname- nju športa, meddruštvenih iger, kulture in glasbe. Letos je bil ta dan namenjen tudi proslavitvi treh društvenih obletnic. Ob tej priložnosti je župan Franc Setnikar nagovo- ril vse obiskovalce Farnega dne in povedal, kako lepo je videti, da prebivalci Šentjošta na številnih področjih in v okviru različnih društev delujejo tako aktivno, pri tem pa več kot uspešno sodelujejo, se povezujejo in skrbijo za razvoj skupnosti. Kulturno prosvetnemu društvu Ivan Cankar Šentjošt je predal priznanje ob 70-letnici ustanovitve društva, Športnemu društvu Šentjošt priznanje ob 40-letnici delovanja društva, Študentskemu društvu Silaq pa priznanje ob 20-letnici obstoja. Priznanja so v imenu društev prevzeli Meta Oblak, Robert Grdadolnik in Manca Oblak. l.o. Pripravnice PGD Dvor državne prvakinje v gasilski orientaciji V Iški vasi je v soboto, 10. septembra, po dvoletnem premoru potekalo državno tekmovanje v orientaciji za gasilsko mladino. Barve PGD Dvor sta zastopali ekipi pripravnic in mladink, ki sta si nastop zagotovili preko predhodnih izbirnih tekmovanj na nivoju občine in regije. Mladinke so imele v zadnjem tednu pred nastopom številne težave zaradi bolezni, tako da se je končna ekipa sestavila zjutraj pred tekmovanjem s pomočjo rezerve. Kljub temu so se Jerneja, Lucija in Nina pogu- mno podale na tekmovanje in tekmovalni dan zaključile na odličnem sedmem mestu. Za nov vrhunski uspeh pa so poskrbele pripravnice Maja, Nika in Maja. Bile so kos vsem zastavljenim nalogam na približno 6 km dolgi progi in tako suvereno slavile zmago. Okoli vratu so s strani predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika prejele zlato medaljo. Za naše društvo je bila to že peta medalja iz državnih tekmovanj ter tretja zlata. Maja, Nika in Maja so tako sedaj pre- jemnice že tretje medalje iz državnih tekmovanj. Po prihodu v domači kraj jih je pred gasilskim domom pričakal veličastni sprejem. Gasilci so pripravili vodni slavolok, glasni navijači pa so pripravili enkratno vzdušje. Čestitke so jim prišli izreči župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, predsednik in poveljnik GZ Dolomiti Franc Zibelnik in Filip Božnar ter predsednik regijskega sveta regije Ljubljana 1 Franc Bradeško. Klemen Zibelnik, PGD Dvor Za nami je 9. izvedba Noči z gasilci, ki se je odvijala od petka, 19., do nedelje, 2. avgusta. Tokrat se je zbralo rekordnih 30 mladih gasilcev PGD Dvor, ki so torej tri dni preživeli v gasilskem domu. Aktivnosti so se pričela v petek ob 18.00, ko smo se najprej razdelili v šest skupin, ki so veljale vse dni. Po uvodni predstavitvi hišnega reda sta sledili dve zanimivi gasilski igri, kjer se je že pokazal ekipni duh, saj so bile boljše ekipe nagrajene z večjim številom točk. Prva igra je preverjala predvsem gasilsko spretnost, saj je ekipa s pomočjo lestve opravila s progo. Druga igra pa je bila še bolj zanimiva, saj je bilo treba v štafetnem načinu premagati tekmeca v igri krožci - križci, pri čemer smo uporabili ključe za spajanje cevi in spojke. Kaj hitro je bila na vrsti večerja, ki so si jo otroci pripravili sami. Pekli smo palačinke, na žaru pa hrenovke. Za tem pa je sledilo težko pričakovano prenočevanje v gasilskem domu. Dvorana gasilskega doma je bila tokrat povsem polna podlog za spanje, spalnih vreč in otrok. Nekateri so zaspali hitro, drugi so bili pokonci nekoliko dlje. Največja atrakcija "spolzki Janez" Sobotno dopoldne smo preživeli v gasilskem duhu. Najprej smo se razdelili na dve polovici. Prva je odhitela v garažne prostore gasilskega doma, kjer so se poučili o osnovah prve pomoči ter vse skupaj na praktičen način tudi preizkusili. Druga polovica pa je ostala pred dvorano in se je spoznala s tekmovanjem Fire Combat Junior, saj smo se nato teden dni kasneje odpravili na tovrstni preizkus naše izurjenosti. Pred njimi so bili številni izzivi, od spajanja cevi, do premagovanja gredi in rova ter do rušenja tarče s pomočjo vedrovke. Po slastnih čevapčičih, ki sta jih spekla mladinca, smo se preselili na travnik v Dolenjo vas, kjer smo pripravili "spolzkega Janeza", improvizirani tobogan po travi. Na travno površino je položen povinil, za boljšo drsnost pa se uporablja voda, tako kot na pravem toboganu. Otroci so ob spustih po "spolzkem Janezu" nadvse uživali. Ker pa je bila v bližini tudi Gradaščica, so se nekateri v njej tudi namočili. V večernem delu pa smo izvedli tombolo. Otroci so prejeli lističe in vneto črtali izžrebane številke. Tisti z največ sreče so prejeli tudi simbolične nagrade. Iskali smo žogice s številkami V nedeljskem dopoldnevu smo se razdelili na dva dela. Prva skupini je spoznavala opremo v gasilskem kamionu GVC 16/25. V nadaljevanju pa so na listih prejeli spisek opreme, ki so ga morali najti v vozilu, in nato z njo izvesti smiselne napade. Druga skupina pa je spoznavala delovanje radijske postaje in preiskovanje zadimljenih prostorov. V gasilskem domu so bile namreč skrite žogice s številkami, ki so jih morali otroci najti ter jih preko radijske postaje sporočiti ekipi, ki jih je čakala zunaj. Prvi del popoldneva smo izkoristili za skriti zaklad. Mentor Klemen je pripravil številne vmesne namige, mladina pa je poskušala kar se da hitro priti do končne rešitve. Tokrat se je skriti zaklad skrival v poštnem nabiralniku. Zadnjo urico srečanja smo izkoristili za podelitev prav posebne nagrade. Za najbolj vestno obiskovanje vaj od lanskoletne Noči z gasilci do letošnje je posebno priznanje (lesen Krtko) prejel pionir Jakob Oven. V enem letu je bil prisoten kar na 72 vajah, za enajst vaj se je upravičil. Po dogovoru to pomeni 100 % udeležbo. Ob odhodu domov pa so starši otrok s prav posebno gesto nagradili mentorja Klemena in celotno ekipo, ki je izvedla letošnjo Noč z gasilci. Klemen Zibelnik, PGD Dvor NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 42 N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Ekipi Mlinar & More ponovno srebrna medalja v Planici Red Bull 400 Planica je dogodek, ki je letos že devetič pod letalnico bratov Gorišek pripeljal najvztrajnejše in najvzdržlji-vejše športne navdušence, ki so se pomerili v teku po planiški skakalnici - vse od izteka skakalnice do vrha vzletišča. Tek- movalci so se lahko pomerili v kategorijah 400 m ženske, 400 m moški, 4x100 m moška štafeta, 4x100 m mešana štafeta in 4x100 m poklicna štafeta. Se spomnite, ko smo lani z navdušenjem poročali o izjemnem uspehu polhograjske ekipe Mlinar & More v sestavi Iztok Tominec, Mitja Mlinar, Klemen Plestenjak in Polonca Mlinar? V mešani štafeti so namreč dosegli drugo mesto in že lani obljubili, da se v Planico vrnejo tudi letos. In so se - polni zanosa in s tiho željo po izboljšanju lanskega rezultata. V soboto,10. septembra 2022, se je ekipa Mlinar & More (poleg imena so tudi člani ekipe ostali enaki kot lani) ponovno udeležila dogodka v Planici. V kategoriji mešanih štafet so z rezultatom 4 minute in 13 sekund ponovno osvojili odlično drugo mesto, a lanski rezultat izboljšali za neverjetnih 12 sekund! Konkurenca je bila letos očitno še ostrejša kot lani, kar potrjuje tudi podatek, da se je za zlato v tej kategoriji letos potegovalo kar 37 ekip, lani pa zgolj 9. Po tekmi so povedali, da so se letos zato morali veliko bolj potruditi, da so dosegli dobro uvrstitev. Potrdili pa so tudi govorice, da se bo ekipa Mlinar & More tudi naslednje leto udeležila dogodka Red Bull 400 Planica. Ekipa Mlinar & More se za podporo in spodbudne besede zahvaljuje domačim navijačem, ki so zanje prišli navijati v Planico, in vsakomur, ki je pripomogel k njihovem nepozabnem doživetju. Mi pa jim čestitamo za ponoven uspeh in radovedno pričakujemo, s kakšno medaljo se bodo domov vrnili naslednje leto. V tretje gre rado? l.o. Foto Siniša Kanižaj, RedBull 400 Pestra sobota za TD Polhov Gradec: Tek na Lovrenc, Šundr in 40 let delovanja V soboto, 3. septembra 2022, je Turistično društvo Polhov Gradec organiziralo že tradicionalna polhograjska dogodka - Rekord Lovrenca in Šundr. V okviru športnega dogodka Rekord Lovrenca je letos potekal le 3. tek na Lovrenc, medtem ko je bil Polhkov tek za otroke zaradi premajhnega števila prijav na žalost odpovedan. Je pa zato 3. tek na Lovrenc postregel s tekači, ki so se odrezali odlično. Med njimi so se znašli predvsem rekreativni tekači, ki so se podali na skoraj 1,4 kilometra dolgo pot od čebelarskega doma v Polhovem Gradcu do cerkve Sv. Lovrenca, ob tem pa premagali 398 metrov višinske razlike. Tekmovalci so bili razvrščeni v kategorije glede na starost in spol. Letos se je pomerilo 28 tekačic in tekačev, hujša konkurenca pa se je pokazala med moškimi tekmovalci. Kateri so bili najuspešnejši? Kategorija: Ženske (12-32 let) 1. mesto: Klara Močnik (s časom 19:42.35) 2. mesto: Klavdija Korelec (s časom 23:07.34) Kategorija: Ženske (33-49 let) 1. mesto: Polonca Mlinar (s časom 18:30.24) 2. mesto: Tadeja Ciglar (s časom 26:08.91) Kategorija: Moški (12-32 let) 1. mesto: Domen Alič (s časom 17:43.10) 2. mesto: Jošt Bogataj (s časom 18:35.97) 3. mesto: Urban Alič (s časom 18:59.43) Kategorija: Moški (33-49 let) 1. mesto: Dušan Globočnik (s časom 16:13.15) 2. mesto: Jure Jarc (s časom 17:13.50) 3. mesto: Mitja Mlinar (s časom 17:48.36) Kategorija: Moški (nad 50 let) 1. mesto: Leopold Jarc (s časom 18:30.80) 2. mesto: Borut Zor (s časom 19:44.94) 3. mesto: Gorazd Petkovšek (s časom 20:16.24) S tem je absolutna zmagovalka med ženskami postala Polonca Mlinar, med moškimi pa je na Lovrenc najhitreje pritekel Dušan Globočnik. Rekord Lovrenca iz leta 2019 pa ni padel, saj ga še vedno drži gorski tekač Miran Cvet, s časom 14:01.94. Si ga upate izzvati naslednje leto? Osrednje dogajanje se je s podelitvijo medalj preselilo na prireditveni prostor pri gostilni Pograjski dom. Ker Turistično društvo Polhov Gradec letos praznuje tudi 40. obletnico delovanja, so dan izkoristili še za proslavitev te obletnice. Ob tej priložnosti jim je župan Franc Setnikar predal jubilejno priznanje občine Do- brova - Polhov Gradec. V večernih urah pa so prireditveni prostor zapolnili vsi oboževalci rock glasbe. Šundr je na oder pripeljal skupine Cener, Šundrbanda, Hairy Fotrs in Devito band, za konec pa še ljubljenca publike MC Žiko & Dj Sushija. Več o dogodku: https://tek-na-lovrenc.sundr. si/ l.o. Dogodki in novosti v oktobru S pričetkom oktobra se vračamo nazaj na zimski delavni čas. Naša sprejemna pisarna se tako seli iz Hišice v parku v pritličje glavnega objekta Polhograjske graščine. Še vedno ostajamo odprti vsak dan, skrajšan pa je delavnik; od 10.00 do 16.00. Do maja se tako poslavlja Knjižnica pod krošnjami in sladoled, za razliko od osvežilnih pijač, kave, električnih koles, spominkov ter Dobrot blagajeve dežele, ki ostajajo. Našo ponudbo lahko preverite na spodaj navedeni spletni strani, kjer imamo tudi spletno trgovino. Na strani objavljamo sveže novice in dogodke. Preverite tudi, kaj vse ponujajo naši lokalni ponudniki. Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je odprt po zgoraj navedenem urniku. Jesenski obisk je res nekaj posebnega. Park si deloma deli pot z Blagajevo tematsko potjo, ki poleg zgodovinskih poudarkov obravnava tudi prisotne naravne znameniti. Radovedni lahko tako odnesete veliko znanja! Zraven pa še našemu polhu Rogoviležu pomagate poiskati novi dom. 15. septembra se nam pridružite na vodenju po parku. Standarden nedeljski termin smo tokrat po vaši želji prestavili na soboto. Začnemo ob 10.00. Ob nakupu petevrske vstopnice je vodenje brezplačno. 231. Mozartovi družinski dnevi Festival ljubiteljev klasične glasbe nadaljuje večletno tradicijo dogodkov. Za vas igrajo 23. oktobra ob 17.00. Prepusti- te se začarati grajskemu ambi-entu ob zvokih klasične glasbe. Za podrobnejši program spremljajte našo ali njihovo spletno stran. Poroka v Polhograjski graščini V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo. Poročno slavje lahko podaljšate v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. V primeru slabega vremena se prestavimo v notranjost graščine. Zakaj se ne bi poročili pozimi? Ne odlašajte tudi z organiziranjem poroke za prihodnje leto z naročilom na uradne ure za poroke, ki so ob sredah med 12. in 17. uro, ob predhodni najavi. Kontaktirate nas lahko tudi preko spodaj navedene elektronske pošte. Pišite, pokličite, spremljajte: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www.vi-sitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Bla-gajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in Polhov doživljajski park ter na Insta-gram profilu polhograjska_grascina Pripravil: Bor Bevc V Šentjoštu bo potekala arhitekturno-urbanistična delavnica u i joriiii it ^ ftXHOV CiRMi J. ■ .: HOC GODBE 2022 fi ¡iL'di:u'.-fi'lvujl iu. ji. « ti:- i !h c m^DTKi: Evenlrm" V Šentjoštu bo med 10. in 12. oktobrom 2022 potekala arhitekturno-urbanistična delavnica v organizaciji Občine Dobrova - Polhov Gradec, KS Šentjošt in Fakultete za arhitekturo Ljubljana. Namen delavnice je predvsem poiskati vizijo razvoja kraja Šentjošt, tokrat skozi oči študentov, ki neobremenjeno doživljajo prostor in v njem snujejo nove ideje. Študentje prihajajo s Fakultete za arhi- tekturo v Ljubljani, vodi pa jih profesor Tomaž Krušec z asistentom. Za dodatne informacije se obrnite na občino Dobrova -Polhov Gradec. Občina Dobrova - Polhov Gradec NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 43 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Vabilo Pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec vabi na 14. pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka, ki bo v nedeljo, 16. 10. 2022. Zbor pohodnikov ob 9. uri pri Osnovni šoli Polhov Gradec. Pohod se zaključi pri cerkvi sv. Uršule na Setnici. Pohod bo tudi v primeru slabega vremena. Dodatne informacije: Stane Dvanajščak 041 514 397 PD Blagajana 14. tradicionalni turnir v malem nogometu ŠD Setnik Nedelja, 4. september 2022, je bila v Polhovem Gradcu obarvana športno. Člani Športnega društva Setnik smo na igrišču pri OŠ Polhov Gradec organizirali naš tradicionalni turnir v malem nogometu, ki je letos potekal že štirinajstič! Lepo vreme, dobro vzdušje, za katerega je skrbela dvojica MC Žika in DJ Sushi, in trud vse članov društva so na igrišče privabili obiskovalce, ki so navijali za svojega favorita, ki so si ga izbrali izmed 12 tekmovalnih ekip. Kar nekaj med njimi se jih je na našem turnirju predstavilo prvič. Barve domačega športnega društva pa sta zastopali dve ekipi, in sicer ŠD Setnik in ŠD Setnik - veterani. 1. mesto na turnirju je osvojila ekipa Ovi bar 46, 2. mesto ekipa Ugrizni.me, 3. mesto pa ekipa Ulični bojevniki. Najboljši igralec turnirja je postal Adriano Mladenovič iz zmagovalne ekipe, najboljši vratar pa Andrej Gerjol iz ekipe ŠD Setnik, ki se je izkazal predvsem na tekmi za 3. mesto. Podeljen pa je bil tudi pokal šanka. Iskrene čestitke takrat vsem prejemnikom nagrad! svojih Se vidimo na našem nasle- nis! dnjem športnem dogodku. Do pa ne loparjev Prvo mesto pozabite ogreti za namizni te-ŠD Setnik V Deželi zelišč V občini Dobrova - Polhov Gradec je izbira med lokalnimi ponudniki bogata -bodisi med lokalnimi pridelovalci hrane bodisi med domačimi izdelovalci unikatnih izdelkov - kar nam omogoča, da v veliki meri lahko kupujemo lokalno, s tem pa podpiramo razvoj svojega domačega okolja. Lokalni ponudniki na območju občine Dobrova - Polhov Gradec so zbrani pod blagovno znamko Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane. Nekatere že dobro poznamo, druge pa šele spoznavamo, zato vam jih bomo v prihodnjih mesecih podrobneje predstavili. Tokrat se ob Margiti Vehar podajamo v Deželo zelišč. Poleti marsikdo izmed nas del svojega prostega časa nameni obdelovanju vrta. Sredi razkošnega, bujnega vrta pa pogosto lahko najdemo tudi domačinko Margito Vehar, ki pod imenom Dežela zelišč ponuja številne izdelke, ki temeljijo na zeliščih, ki jih pridela na svojem vrtu. Ameriški slamnik, divja ščetica, ajbiš, sivka, meta, drobnocvetni vrbovec, francoski pehtran, ti-mijan, vrtnice, citronka, žajbelj, kamilica, ajda, aronija, šipek in pa tudi zelenjava so le nekatere izmed rastlin, ki uspevajo na njenem vrtu tik pred Polhovim Gradcem, ki ga obdeluje že več kot 10 let. V pogovoru poudari, kako pomembna je narava pri ohranjanju zdravja vsakega posameznika, in prav skrb za lastno zdravje jo je pred leti pripeljala do tega, da se je odločila za pridelovanje lastnih zelišč in nato na podlagi izobraževanj, predavanj in lasnih izkušenj pričela iz zelišč izdelovati še različne proizvode. Danes so izdelki Dežele zelišč že izjemno dobro uveljavljeni in prepoznani tako med domačini kot med obiskovalci Polhovega Gradca, Margita Vehar pa je svojo vez z naravo z leti le še poglobila. »Pri delu sledim naravi in čebelam. Cvetove pobiram, ko na njih čebelice nabirajo cvetni prah in nektar.« Pred leti se je ukvarjala tudi s čebelarjenjem, danes pa vso svojo pozornost posveča zeliščnemu in samooskrbnemu vrtu, ki je tudi njen edini vir zaslužka. Na njem ne uporablja nobenih dodatnih oz. umetnih gnojil ali škropiv - veliko pa uporablja ajdo, ki na njenemu vrtu služi tudi kot zastirka in naravno "gnojilo". Dela na vrtu pa je veliko, zato pogosto išče prostovoljce, ki bi ji pomagali v zameno za dobrine z vrta. K njej prihajajo tako domačini, kot drugi posamezniki, ki se zavedajo prednosti samooskrbe in domače, lokalne pridelave hrane. Tudi ko ni na vrtu, pa ostaja zvesta naravi: rada hodi v hribe, predvsem na Grmado, opazuje živali in nabira zelišča. Margita Vehar ponuja naslednje izdelke: - zeliščni čaji in čajne mešanice; - zelišča (sladki pelin, ajda, ameriški slamnik, pehtran, materina dušica, rman, kopriva, trpotec, regrat ...); Pograjska sol (piranska sol z zelišči in začimbami iz vrta Dežele zelišč); aronija (v obliki suhih jagod ali kot sušeno, zmleto aronijo, ki je lahko dodatek smoothi-jem); mlete in drobljene začimbe in dišavnice; API (izdelek pripravljen po preverjenem receptu z mnogimi pozitivnimi učinki na telo); zeliščni sirupi pripravljeni po tradicionalnih recepturah (ameriški slamnik, žajbelj, ti-mijan, meta, lovor); hidrolati (meta, sivka, žajbelj, sladki pelin ...); eterično olje sladkega pelina, žajblja in sivke; in še mnogo drugih izdelkov. Izdelki so izredno priljubljeni tudi kot poslovna darila za vse, ki bi delček svojega domačega kraja radi podarili svojemu poslovnim partnerjem, svojim dragim, prijateljem in znancem. Vsem, ki imate veliko svojih zelišč in bi jih z destilacijo radi predelali v kakovosten hidrolat in eterično olje, pa Margita Vehar ponuja tudi destilacij o vaših zelišč. Kje pa lahko kupite izdelke Dežele zelišč? Na številnih prodajnih mestih: KZ Dolomiti v Polhovem Gradcu in na Dobrovi, hišica v parku Polhograjske graščine, Miklavžev sejem, KZ Prigo v Podpeči, trgovine M Orel, trgovina Mok'ca na koseški tržnici, sejmi in festivali z zdravo prehrano, predavanja o ozaveščanju o samooskrbi, lokalni hrani in zdravem načinu življenja, izdelke pa Margita pošlje tudi po pošti. A to je le del Dežele zelišč - Margita Vehar namreč redno sodeluje z različnimi zavodi, centri zdravja, referenčnimi ambulantami in šolami, kjer izvaja delavnice o zasaditvi zeliščnih vrtičkov in delavnice destilacije, izobraževalne pohode s poudarkom na prepoznavanju zelišč in predavanja o zdravem načinu življenja, preventivni uporabi zelišč in pridobivanju semen ter sodeluje na različnih dogodkih, med katerimi velja izpostaviti menjavo semen in sadik, ki jo vsako leto organizira JZ Polhograjska graščina. Sodeluje z Gostilno in hotelom Bistra - letos je tako na primer sodelovala na vodenem ogledu Menihovega vrta v Bistri, na delavnicah o vplivu zeliščnih izdelkov na zdravje in na dogodku Dišeče zeliščno popoldne v Bistri, kjer se je predstavila kot fitoterapevtka in zeliščarka ter predstavila zdravilne učinke ajde in sladkega pelina. Prav v fitoterapiji je našla svoje poslanstvo, saj svoje znanje in izkušnje z veseljem deli naprej. Njena zakladnica znanja pa nam bo na voljo tudi v prihodnosti, ko bo Dežela zelišč postala pomemben del projekta Polhkovo razgledišče, ki bo uredil enega izmed osrednjih delov Polhovega Gradca. Kakšna pa je prihodnost izdelkov, lahko pričakujemo kaj novega? Izpostavi, da se bo tako kot do sedaj, še naprej premišljeno posvečala preverjenim izdelkom, ki imajo na naše telo zelo dobre učinke; izdelkom, ki jih stranke prepoznavajo in sprejemajo odprtih rok. Bi vsem, ki si želijo ustvariti svoj zeliščni ali zelenjavni vrtiček, še kaj svetovala? »Posadite si samooskrbni vrt z veliko zelišči, dišavnicami in začimbni-cami! Najprej poslušajte sebe, da ugotovite, kaj vaše telo potrebuje, kaj je zanj dobro in kaj je slabo. Najprej pa se obrnite v naravo in preverjene lokalne naravne izdelke, ki so pripravljeni po tradicionalnih recep-turah.« Vsakdo je namreč poseben, narava pa lahko zadosti potrebam naše duše in telesa, če se le umirimo in si prisluhnemo. Za vse stranke je Margita Vehar dosegljiva na telefonski številki 041/788-175, e-mailu margitav@gmail. com in na Facebook strani Dežela zelišč, kjer lahko najdete številne informacije za prve korake po poti spoznavanja zelišč in zdravega načina življenja, ki ga znamka Dežela zelišč želi prinesti do vsakega posameznika. l.o. NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 44 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Znova začenjamo z Zdravjem na vsakem koraku Po več kot dveh letih po izbruhu epidemije koronavirusa (SARS-CoV-2) in posledično ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19, ko smo se vsepovsod srečali s številnimi izzivi. Pri izvajanju aktivnosti, letos znova začenjamo s projektom Zdravje na vsakem koraku. V letošnji sezoni predavanj in delavnic bomo še naprej spoznavali svoje potrebe po zdravju, po delovanju in orodjih za zdrav življenjski slog ter celostni pristop k zdravemu življenju. S pomočjo prejetih informacij liibcf)> dfluM JI d T™ poetovini* teMjlÜK VHtMM nuisvfu (4lj PfllhiwCi^dM JO.lfrM?? I9JW PillJhNuft* fl-Lifh» f,r-r-i1.Hi\i Uk-itit Trii h-» i-, diplpmiunji rtpl-rwfti ilUpmil. «poilfr» v dflrflu ttitfjllh ObtifiOV Ljubl^n« Vit Rudnik iifiill Ulji* JWliilHHMrt* ilMlpfnJOi* ilfllH. In n.ir.iii Jioiogi Mr^dl.i ^raniinih Mdlll pillHlvfttOikrtonuJi pUMIVr* as.Mtiupc zjgutivl|jnJc (Im vcij» kjluuvmtl jiuljc-'1, i v njdn.-pni JiwJjHii|-tkifn D-^nilobJu. Skupaj »lunu nekDlIka doukm li Ltmi. ki Ji i »tfabiu drutbi tabu: umfar, t m imrt. osnovna itfij tnbfOvj MU (I Uli ■ ■-■■*! II« JHuv............ In rfiougrrerii A. AlOfcUPdO ¿afleMpMUliiL kj|n4irtt pflhOlpghlv Vijkiinu ud Hiritv Jt pJSM), It SUOk K JIMHl MUtM v^nti ni(ii\di mu pCi-J^n x,o kjkp- ¡i L; ijvsds. Potrebno ji paikuiid In ■# jdm. Mii drui*!* nI j ndji:viirniii:n. NI tfovulj, fcr onroloam l^r.iTln^.imD^da J^-pombno bM oDgiovvct K) kito njlw)a m kip pode fldEPJVjrcn ilflvs». V pr«ng pridobivanja do-l^unih njva^ in mlHffvinniiitl idr di? (Mri 1 «Št Sp-jl-jbrnim nOHU puilcdlce svojih odloiHtv In vrajiii vedn| rktjuj/ia [Kiti : O Obvestilo Volitve predsednika Republike Slovenije, 23. 10. 2022 V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 97, z dne 20. 7. 2022, je bil objavljen Odlok o razpisu volitev za predsednika republike. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 22. 8. 2022. OBČANE OBČINE VRHNIKA, KI SO VOLILI NA VOLIŠČIH V GOSTILNI TURŠIČ IN DOMU UPOKOJENCEV VRHNIKA OBVEŠČAMO, DA STA VOLIŠČI UKINJENI OZIROMA PRESELJENI NA NOVO LOKACIJO V OSNOVNO ŠOLO I. CANKARJA VRHNIKA, LOŠCA 1, VRHNIKA. OBČANE OBČINE BOROVNICA OBVEŠČAMO, DA JE V BREZOVICI PRI BOROVNICI VOLIŠČE PONOVNO V PGD BREZOVICA PRI BOROVNICI 42, BOROVNICA. Druge informacije glede volitev: a) splošno glasovanje bo v nedeljo, 23. oktobra 2022, volišča bodo odprta med 7. in 19. uro; b) predčasno glasovanje bo v torek, 18. oktobra, sredo, 19. oktobra, in četrtek, 20. oktobra 2022, na sedežu Okrajne volilne komisije na Stari Vrhnika 1d, Vrhnika (sedež Upravne enote Vrhnika) vsak dan med 7. in 19. uro; c) glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča (OMNIA) za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja oz. bodo na dan glasovanja zunaj okraja stalnega prebivališča, pa tudi izseljence (s stalnim prebivališčem v tujini), ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji, če prek portala e-uprava oddajo vlogo za tak način glasovanja najpozneje do vključno 19. 10. 2022; d) glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za volivce, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, in volivce, ki so v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom, če volivec odda vlogo na e-upravi do vključno 12. 10. 2022; e) glasovanje na domu za volivce, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču in želijo glasovati pred volilnim odborom na svojem domu, če volivec odda vlogo na e-upravi in vlogi priloži ustrezno zdravniško potrdilo do vključno 19. 10. 2022. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA VRHNIKA Patronažna služba občin Vrhnika, Log - Dragomer, Borovnica Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s posamezniki, z družino in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Svetujemo o zdravem načinu življenja in obnašanja ter opozarjamo na dejavnike tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje posameznika ali članov družinske skupnosti. Izvajamo preventivno zdravstveno obravnavo nosečnic, otročnic, novorojenčkov, dojenčkov in otrok do tretjega leta starosti ter preventivno zdravstveno obravnavo starejših oseb, invalidov, kroničnih bolnikov ter oseb z motnjami v razvoju. Patronažne medicinske sestre samostojno ugotavljamo potrebe po zdravstveni pomoči in zdravstveni negi bolnika na njegovem domu, načrtujemo posege zdravstvene nege, jih izvajamo po naročilu zdravnika glede na izdani delovni nalog in vrednotimo dosežene cilje. Poletja je konec in v jesenskem času Vas zopet vabimo, da se nam pridružite pri skrbi za svoje zdravje. Začenjajo se posvetovalnice v lokalni skupnosti, na katerih se lahko udeležite brezplačnih merjenj krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter pogovora in nasvetov o zdravem načinu življenja. Udeležite se jih lahko vsi s kroničnimi boleznimi, starejši ... Namenjene pa so vsem prebivalcem terenskega območja in potekajo enkrat na mesec. Vabljeni tudi, če nimate urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja. V okviru posvetovalnic diplomirana patronažna medicinska sestra izvaja individualna svetovanja (izbira osebnega zdravnika, pediatra, ginekologa, zobozdravnika, pomoč žrtvam nasilja idr.), pomagamo pri ureditvi obveznega zdravstvenega zavarova- nja, izvajamo meritve, krajša predavanja ter krajše delavnice v sodelovanju s CKZ. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki vas zanima vrednost krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali potrebujete le nasvet, da se oglasite in poklepetate z nami. Dosegljive smo po telefonu 01/810-66-52 in 01/810-66-53, kamor nas lahko pokličete od ponedeljka do petka med 7.00 in 8.30 ter 13.00 in 14.30 (vmes smo na terenu), na elektronskem naslovu patronaza@zd-vrhnika. si oz. prek spletne strani ZD Vrhnika https://zd-vrhnika.si/ druge dejavnosti / patronaža in nega na domu. Na terenskem območju ZD Vrhnika deluje tudi patronažna medicinska sestra s koncesijo - Marija Zakelj, ki je dosegljiva na telefonski številki 031/880-745 in skrbi za del Občine Borovnica. Lokalne posvetovalnice ... oktober, november in december 2022 KS Stara Vrhnika Krajevna skupnost Stara Vrhnika - Lopa (patronažna sestra Biljana Petkovic, 051/390-921) vsak tretji torek v mesecu: 18. 10., 15. 11., 20. 12. 2022 od 9.00 do 10.00. KS Podlipa - Smrečje Gasilski dom Podlipa (patronažna sestra Biljana Petkovic, 051/390-921) vsaka tretja sreda v mesecu: 19. 10., 16. 11., 21. 12. 2022 od 9.00 do 10.00. Dragomer Dom krajanov, Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica (patronažna sestra Petra Šest Pleško, 051/390922) vsak drugi torek v mesecu: 11. 10., 8. 11., 13. 12. 2022 od 9.00 do 9.30. Log V Pisarni za starejše - Podaj roko, prvo nadstropje Upravni center Občine Log - Dragomer (patronažna sestra Anita Novak, 051/390-923) vsaka prva sreda v mesecu: 5. 10., 2. 11., 7. 12. 2022 od 9.00 do 10.00. KS Drenov Grič - Lesno Brdo Gasilski dom Drenov Grič (patronažna sestra Jelena Despic, 051/390-925) vsak tretji četrtek v mesecu: 20. 10., 17. 11., 15. 12. 2022 od 9.00 do 10.00. KS Sinja Gorica Gasilski dom Sinja Gorica (patronažna sestra Suzana Stupar, 051/390-926) vsak drugi torek v mesecu: 11. 10., 8. 11., 13. 12. 2022 od 9.00 do 10.00. KS Verd Gasilski dom Verd (patronažna sestra Anita Malagic, 051/390-927) vsak drugi torek v mesecu: 11. 10., 8. 11., 13. 12. 2022 od 9.00 do 10.00. KS Ligojna V stari šoli v Ligojni (patronažna sestra Monika Trček, 051/652-811) vsak prvi torek v mesecu: 4. 10., 8. 11., 6. 12. 2022 od 9.00 do 10.00. KS Blatna Brezovica V prostorih krajevne skupnosti (patronažna sestra Monika Trček, 051/652-811) vsaka druga sreda v mesecu: 12. 10., 9. 11., 14. 12. 2022 od 9.00 do 10.00. KS Breg - Pako Gasilski dom Breg - Pako (patronažna sestra Klara Jelovčan, 051/390-929) vsaka druga sreda v mesecu: 12. 10, 9. 11., 14. 12. 2022 od 9.00 do 10.00. NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 56 N aŠ Skupne strani 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Kako shujšati za vedno? Ko je pogovor o hujšanju, je na koncu dneva še vedno pomembno samo, koliko si pohrustal/a in koliko pokuril/a. Ne glede na to, kolikšno je bilo razmerje med posameznimi makrohranili (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, alkohol). Dieta oziroma način prehranjevanja in aktivnosti, ki ti najbolj ustrezajo, da na dolgi rok dosežeš manjši kalorični vnos in večjo porabo energije, so zate najprimernejše. Katera dieta je najboljša? Opravljenih je bilo že veliko raziskav, ki so primerjale različne diete in ugotovitve se vedno znova ponavljajo - bistvenih razlik glede izgube telesne mase ni. Večina diet res deluje, vendar imajo vse skupno samo to, da zmanjšajo kalorični vnos. Že nekaj časa so zelo priljubljene diete, ki omejijo vnos ogljikovih hidratov (npr.: Atkinsova dieta, keto-gena dieta, LCHF dieta, "paleo" dieta). Le-te so zelo učinkovite predvsem zato, ker so maščobe in beljakovine bolj na-sitne, saj se počasneje prebavljajo. Prav tako večina omenjenih diet priporoča vnos hrane, ki ni zelo kalorična in poleg tega vsebuje veliko prehranskih vlaknin in vode. Ogljikovi hidrati (OH) sodelujejo pri sintezi serotonina, kar pri nekaterih ljudeh s čezmerno telesno maso dodatno vzbuja tek. Ljudje na dieti z nizkim vnosom OH torej izgubijo telesno maso, ker pojejo manj in ker se izognejo napadom lakote, ki jih povzročajo nekatera živila z visokim deležem OH. Po navadi se ob takšni dieti telesna masa kmalu zelo zmanjša tudi zaradi povečanega izločanja vode. Torej, če opažaš, da zaradi živil, ki so bogate z OH, pogosteje posegaš po hrani, potem ti svetujem, da taka živila omejiš. Vsekakor je nujno omejiti živila, ki vsebujejo veliko sladkorja. Pri večini bo že to precej pripomoglo k izgubi telesne mase. Je pomembno kdaj ješ? Ob enakem kaloričnem vnosu ni pomembno, kdaj ješ, če je tvoj cilj samo hujšanje. Vseeno je, ali imaš obrok ob dveh zjutraj ali ob petih popoldne. Čas, ob katerem uživaš hrano, lahko vpliva le na izbiro hrane, kar posledično vodi do različnega kaloričnega vnosa. Nekateri namreč, ko so utrujeni, izbirajo bolj kalorično hrano. Bolj kot na hujšanje lahko čas vnosa hrane vpliva na motnje naše biološke ure in na hormone, ki uravnavajo lakoto, kar posledično pomeni, da bomo verjetno pojedli več. Pri hujšanju so zelo učinkovite diete s podaljšanim obdobjem postenja, npr. 16-urno postenje in 8-urno obdobje hranjenja. Tukaj je spet razlog manjši kalorični vnos, saj če jemo krajše časovno obdobje, kljub večjim obrokom skupno še vedno v povprečju pojemo manj. Torej glede na to, da ciljamo na dolgi rok in da si ne bomo vse življenje šteli kalorij, lahko zaključimo, da je pomembno, kdaj jemo, saj tako vplivamo tudi na izbiro hrane. Ali je vzrok, da ne shujšaš, počasen metabolizem? Ne. Besedna zveza "počasen meta-bolizem" je zelo zlorabljena. Bazalni metabolizem je vsota vseh kemičnih reakcij v našem telesu, ki nas ohranjajo pri življenju. Pri hujšanju nas, bolj kot bazalni metabolizem, zanima skupna dnevna poraba energije (SDPE), ki je sestavljena iz: - bazalnega metabolizma - pri sedečem človeku zajema približno 70 % SDPE, - termičnega učinka hrane - energija za prebavo hrani, ki predstavlja približno 10 % SDPE, - porabe energije na račun dnevnih aktivnosti - najbolj spremenljiv vidik SDPE, ki lahko predstavlja od 15 % pri zelo sedečih ljudeh do 50 % pri zelo aktivnih. Zajema fizične aktivnosti (dvigovanje uteži, tek, plavanje itn.) ter spontane nezavedne fizične aktivnosti (žvečenje, hoja na krajše razdalje, ohranjanje pokončne drže itn.), ki dodatno porabijo 100-700 kcal na dan. Obstajajo sicer ljudje s počasnejšim bazalnim metabolizmom, vendar take razlike nimajo bistvenega pomena pri SDPE. Poleg tega je takšnih ljudi zelo malo. Ljudje s čezmerno telesno maso imajo po navadi celo višjo SDPE, saj porabijo več energije za vse dejavnosti. Težava je hitro hujšanje, pri katerem kalorije zelo omejimo in pomeni tveganje za upočasnitev metabolizma, lahko celo za vedno. Poraba energije se zmanjša, stalno čutimo lakoto, saj telo želi obnoviti zaloge energije, ki jih je imelo pred začetkom hujšanja. Športniki, ki hujšajo, težje izvajajo športne aktivnosti. Zato je zelo pomembno, da se hujšanja lotimo previdno in počasi. Vadba za moč in vzdržljivost pospeši bazalni metabolizem. Lahko tudi za več kot en dan. Manj intenzivna vadba (tek, hoja, kolesarjenje) pa poveča porabo energije bolj ali manj samo trenutno, ko se ukvarjamo z aktivnostjo. Ko z njo prenehamo, se povečana poraba energije ustavi. Torej, bolj kot na bazalni metaboli-zem se raje osredotočaj na področje, na katerega imaš največji vpliv - poraba energije na račun dnevnih aktivnostih. Kako vem, koliko energije sem porabil/a in koliko zaužil/a? Če bi imeli pred očmi stalno podatek o kaloričnem vnosu in porabi, bi bilo hujšanje verjetno dosti lažje. Na žalost tega še ni na voljo, zato moramo za razliko med dnevnim vnosom in porabo energije poskrbeti na drug način. Obstajajo enačbe za izračun bazalnega metabolizma in porabo energije pri različnih aktivnostih. Upoštevati moramo, da nam le-te omogočaj samo približne vrednosti in lahko dejanska vrednost zelo odstopa od izračunane, tudi nekaj 100 kcal na dan. Ker pa verjetno ne nosimo računala za vratom, ta metoda ni tako zelo praktična. Poleg tega moramo stalno računati kalorično vrednost vse zaužite hrane, kar je spet veliko breme za posameznika, saj tudi tehtnice in podatkov o energijski vrednosti vsakega živila verjetno nimamo vedno pri sebi. Kaj potem lahko sploh naredim? Ker je človek najverjetneje obstajal pred računalom in tehtnico in ker nas je narava naredila tako popolne, imamo vse mehanizme za preračunavanje energije že vgrajene. Težava so samo naši okvarjeni senzorji, ki slabo prepoznavajo različne signale. Za to je več razlogov. Po mojem mnenju najbolj vpliva industrijska predelava hrane, ki med drugim skrbi tudi, da pojemo čim več hrane. Težava je prelahko dostopna hrana. Naročimo si jo lahko kar prek telefona ali spleta in pri tem nam niti s postelje ni treba vstati. Zelo pa smo krivi tudi sami. Ritem življenja, kot ga ima večina zdajšnje populacije, preprosto ne dopušča, da bi si vzeli dovolj časa za prehranjevanje. Jemo hitro in vnaprej pripravljeno hrano, med uživanjem obroka počnemo še veliko drugih stvari in pri tem se sploh ne zavedamo, da jemo. Potrebujemo vedno večje hladilnike in omare za shranjevanje, da bomo šli v trgovino čim manjkrat. Pred davnimi leti, ko se je moral človek bolj potruditi za hrano, mu je mehanizem za "prenažiranje" zelo koristil, dandanes pa večini zelo škoduje. Potem so še razne oglaševalne akcije, ki dodatno spodbujajo ljudi k uživanju hrane. Vse to in še druge stvari zmedejo naše senzorje v telesu, ki so odgovorni za pošiljanje signalov o lakoti in posledično potrebo po uživanju hrane. Dokler znanstveniki ne bodo razvili sistema za avtomatsko preračunavanje vnosa in porabe energije v naših možganih, moramo za to poskrbeti sami. Treba je samo prisluhniti našemu telesu. Kar lahko naredimo že danes je: - ne kupujemo vnaprej pripravljene hitre hrane in doma zmanjšamo zalogo hrane, - vsak dan se sprehodimo do trgovine po svežo hrano, - povečamo dnevne aktivnosti. Namesto da se za vsak kilometer peljemo z avtom, pojdimo raje peš. Ko smo v službi in sedimo, izkoristimo telefonske klice in sestanke za krajše sprehode. Namesto z dvigalom, pojdimo po stopnicah itn., več časa si vzemimo za pripravo in uživanje hrane, vmes izklopimo televizorje in odstranimo telefone ter druge nepotrebne moteče stvari (časopis, revije, reklame itn. ...), jejmo počasi in se osredotočajmo na okus ter teksturo hrane. Ko bo v našem želodcu hrane dovolj, bomo v primeru, da jemo svežo in nepredelano hrano, pravočasno občutili sitost, ne kupujmo si nepotrebnih prigrizkov. Obroki naj bodo raje večji in manj številni. Telo je treba navaditi, da daljše časovno obdobje brez hrane ni nič kritičnega, obroke si razporedimo tako, da od 12 do 16 ur ne uživamo nobene hra- ne. Tako bomo lažje prenašali lakoto in ne bomo čutili takšne potrebe po vmesnih prigrizkih. Torej, preden se znova lotiš neke posebne diete, za katero je malo verjetno, da se jo boš držal/a več kot nekaj tednov ali mesecev, poskrbi raje za omenjene ukrepe. Rezultati bodo kmalu vidni. Poleg manjše telesne mase se bosta zagotovo izboljšala tudi tvoje počutje in zdravje. Če pa si želiš hujšati pod strokovnim nadzorom, se hitro prijavi na naš super zanimiv Izziv Prvih 5 kg in si zagotovi svoje mesto, mi pa bomo poskrbeli, da bo pot do tvoje preobrazbe res prijetna. Z Rokom Kržičem, mag. inž. prehrane iz Jeklarne, Center zdravega načina življenja, se je pogovarjal Gašper Tominc NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 57 N aŠ Skupne strani 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Urška svetuje Kdo so »postaršeni« otroci? Družina je okolje, ki je od vseh drugih najpomembnejše in ima prednost pred vsemi drugimi. Njen vpliv je namreč močnejši, kot bi ga lahko imelo katero drugo okolje. Je okolje, kjer otrok začne pridobivati prve življenjske izkušnje. Od rojstva naprej se začne oblikovati navezanost, ki je trajen in intimen čustveni odnos. Kako starši vzpostavljajo stik z otrokom, se za vse življenje zapiše v njegovo strukturo možganov in vpliva, kako bo otrok gradil odnose, ko bo odrasel. Kaj otroci potrebujejo za zdrav čustveni razvoj? Otroci za zdrav razvoj ob sebi potrebujejo starše, ki jim nudijo varnost, stabilnost in se ustrezno odzivajo na njihove potrebe in čustva. V takih družinah so vloge jasno opredeljene, meje pa dovolj prilagodljivo postavljene, da lahko otroci znotraj družinskega okolja čutijo tako varnost kot željo po raziskovanju. V takih družinah otroci ne bodo čutili potrebe, da skrbijo za svoje starše, saj le-ti jasno kažejo, da so sposobni sami poskrbeti zase, zato otroci svojo energijo usmerijo v svoj telesni in čustveni razvoj. »Postaršeni« otroci so tisti otroci, ki so se prek mnogih izkušenj v otroštvu naučili prevzemati pretirano odgovornost za druge ljudi. Navadno po- vedo, da se je od njih po tiho ali naglas pričakovalo, da v družini prevzamejo določene vloge, naloge in odgovornosti, za katere so globoko v sebi čutili, da so pretežke in jih razvojno presegajo. V družinah, v katerih odraščajo »postaršeni« otroci, so navadno vloge obrnjene in družinska hierarhija je porušena. Pogosto so v takih družinah prisotne zasvojenosti, fizične in psihične bolezni ali nasilje, ki je lahko čustvene, fizične ali spolne narave. V njih najdemo tudi slab odnos med staršema ali odsotnost enega od staršev. Mnogo je lahko razlogov, zaradi katerih otroci čutijo, da morajo zapolniti manjkajočo vrzel v svojih družinah, zagotovo pa velja, da so starši s svojimi čustvenimi težavami ali konflikti tako obremenjeni, da zmanjka prostora za otroka. Starši otrokovih potreb in čustev v resnici ne opazijo in občutek prezrtosti se otrokom globoko zareže v srce. V družinski terapiji je primerom »postaršenih« otrok namenjene veliko pozornosti iz različnih sistemskih vidikov. »Postaršeni« otroci imajo po navadi v družini najpomembnejšo vlogo, od tega, da skrbijo za mlajše sorojence, jih umivajo, jim kuhajo, jih previjajo, skrbijo za svoje starše, tako da namesto njih opravljajo gospodinjska opravila, plačujejo račune, služijo denar za preživljanje celotne družine ipd. Kako se odraža »postaršenje« otroka, kako se kaže v odraslosti? V otrocih se začnejo nabirati neprijetna čustva, ki jih še bolj bremenijo in razjedajo ter jim največkrat sledijo tudi v odraslo dobo. Počutijo se krive, kadarkoli pri kakšni nalogi ali zadolžitvi niso uspešni ali najboljši. Nagnjeni so k perfekcionizmu, ki jim življenje le še bolj otežuje. Tudi ko nekaj naredijo dobro, se počutijo slabo, saj v svojem delu najdejo še tako majhne napake ali pa razmišljajo, kaj vse bi lahko naredili bolje. Nikoli niso zares zadovoljni sami s seboj in tistim, kar naredijo. Na tak način se ponavlja temeljni občutek ne-vrednosti z nezavedno željo, da bi ga končno nekoč uspeli razrešiti. Čutijo tesnobo, napetost, konstantno zaskrbljenost za počutje drugih ljudi. Lahko doživljajo tesnobne ali panične napade, saj se bojijo izgube kontrole nad seboj in nad okoliščinami, v katerih so. Na svoje bližnje ali materialne dobrine so lahko zelo navezani, strah jih je izgube. Strah jih je tudi, kdo bo poskrbel za njihove starše ali druge ljubljenje osebe, če tega ne bodo naredili sami. Ker si nalagajo preveč obveznosti tudi takrat, ko so že zelo izčrpani, pogosto znotraj sebe čutijo tudi potlačeno jezo in bes, ki jo pogosto stresejo na ljudi, ki so niso nič krivi zanjo (npr. na sovrstnike, partnerja ali pozneje lastne otroke). Pogosto se take jeze ustrašijo, saj se ne sklada z njihovo podobo o »popolni« in ubogljivi osebi, v katero so bili prisiljeni odrasti. Ker so vajeni skrivati svoja čustva, se z močno energijo in silovitostjo, ki jo prinaša jeza, težko soočajo. Hitro se zavrtijo v krog samoobtoževanja in ponovnih občutkov nevrednosti, ne da bi razumeli, da so čustva naravni del človeka, ki pridejo kot val, preplavijo naše telo in se umaknejo. To, da čutijo jezo, jih ne naredi slabe, ampak človeške. Globoki občutki sramu in nesposobnosti, ki imajo svoj vir v otroštvu, se lahko ponavljajo v odraslem življenju. Pred takimi občutki lahko bežijo, jih tlačijo ali zanikajo tako, da si nalagajo še več dela, padajo v deloholizem in druge odvisnosti. Razrešitev občutkov, pred katerimi bežijo, gre le prek tega, da jih ozavestijo in ponovno začutijo v nekem varnem, zaupanja vrednem odnosu, v katerem ne bodo ponovno ra-njeni.Zaradi vseh zastalih čustev lahko nastane psihosomatika oz. telesne bolečine, za katere zdravniki ne najdejo ustrezne razlage in so le klic njihovega telesa, da obremenitev ne zmorejo več. Če so bili taki otroci nekoč le nemočne žrtve družinskih razmer, na katere so se uglasili in tako le želeli pomagati po svojih najboljših močeh, so kot odrasli najprej sami odgovorni, kako živijo svoje življenje. To jim ne daje le odgovornosti zanj, ampak tudi svobodo, da se s pogumom, ki ga že ves čas nosijo v sebi, in vztrajnostjo, ki jo že od nekdaj premorejo, izvijejo iz čustvenih pasti »postaršenja«. Vedno je pot in vedno je upanje, da lahko postanemo, kar želimo. Vendar, kako? Ni najlažje, vendar obstaja pot in je luč na koncu predora. Ta pot in luč ste vi sami. Samo vi lahko sami sebi omogočite lepši jutri in lepše ter varnejše odnose, predvsem pa ljubeče in tople. Lahko namreč prevzamete odgovornost za moč, ki jo imate sedaj kot odrasla oseba. Ni najlažje, vendar prevzeti odgovornost zase pomeni, da se danes odločite, da ne boste več samo žrtev vaše preteklosti. Prepoznava »postaršenja« pomaga tako terapevtom kot klientom, saj lahko na osnovi klientovega pripovedovanja spoznavamo, kakšno vlogo je izpolnjeval v otroštvu. Nemalokrat se klient prvič v življenju sooči, da njegovo odraščanje le ni bilo tako dobro, kot je menil, in da prehitro, zaradi starševskih pričakovanj vsiljeno dozorevanje ni minilo brez posledic. Takrat pa se šele lahko začne proces ozaveščanja in zdravljenja ran, ki izhajajo iz zatrtih otroških hrepenenj. Rezervirajte si svoj termin in dajte odnosom priložnost za spremembe in rast že danes. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com 031544095 NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 58 N aŠ Skupne strani 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [Š Po uspešnem gnezdenju prejeli škurhovo razglednico iz Maroka V maju smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje s strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo in Prirodoslovnega muzeja Slovenije z GPS-od-dajnikoma opremili dva velika škurha (Numenius arquata). Ljubljansko barje je eno od dveh območij v Sloveniji, kjer se vrsta ne pojavlja zgolj kot prele-tni gost, ampak tod tudi gnezdi. Gnezdo si nastelje na tleh, mla- diči pa že kmalu po izvalitvi samostojno raziskujejo okolico. Škurh za preživetje potrebuje mokrotna travišča, saj pri iskanju hrane svoj dolg zakrivljen kljun zabada v mehka namoče- na tla. Zmanjšanje populacije je povsod po Evropi najverjetneje povezano z izginjanjem primernega življenjskega prostora. Namestitev oddajnikov nam je omogočila vpogled v gibanje Pričakujemo, da bosta oddajnika podatke oddajala dve leti. Baterija se dodatno polni s sončno energijo. Oddajnik ptice pri gibanju ne ovira. Foto: Davorin Tome dveh odraslih samcev. Prvi od škurhov na Barju ni gnezdil in je že konec maja odletel na izliv Soče, po slabih treh tednih pa na mokrišče v bližini kraja Tanger na severu Maroka. Drugi samec je našel samico. Čeprav je nismo opremili z oddajnikom, smo na podlagi njunega vedenja sklepali, da se pripravljata na gnezdenje. V plitvi kotanji na tleh, kjer sta si na-stlala gnezdo, smo pozneje našli štiri jajca, iz katerih so se izvalili trije mladiči. Zajeti podatki o škurhovem gibanju so nam dali dobra izhodišča za varstvo vrste in zanimiv vpogled v življenje te skrivnostne ptice. V sodelovanju z lokalnimi kmeti smo zavarovali gnezdo, s pozno košnjo pa zagotovili tudi skrivališče za mladiče. Kot kažejo prve analize, so za preživetje poleg pozno košenih površin pomembni tudi pokošeni travniki, na katerih se ptice hranijo večino časa. V času odraščanja mladičev samice nismo več opazili in njene usode ne poznamo. Do osamosvojitve v juliju je preživel le eden od mladičev. S samcem je na travnikih severno od Iga ostal do začetka avgusta. Samčev signal je nato nepričakova- no izginil. Po dvotedenski negotovosti, kaj se je zgodilo s ptico, se nam je ponovno oglasil sredi avgusta - živ in zdrav - z vzhodne obale Maroka, okoli 2500 km zračne črte od Ljubljanskega barja. Podatki so pokazali, da je njegovo potovanje iz Evrope v Afriko trajalo tri dni. V tem času se je očitno uspešno izognil GSM--antenam, zato smo podatke prejeli z zamudo. Na Ljubljanskem barju se populacija velikega škurha nezadržno zmanjšuje. Pred drugo svetovno vojno je tod gnezdilo tudi do 20 parov na leto, v 50 letih pa se je število prepolovilo. Pred petimi leti so raziskovalci zabeležili zgolj tri gnezdeče pare, letos pa le še enega. Podatke o gibanju označenih ptic bomo še naprej budno spremljali, z njihovo pomočjo pa načrtovali ukrepe za varstvo vrste. Škurhom želimo srečno prezimovanje in držimo pesti, da se bomo prihodnjo pomlad ponovno srečali. Jasna Tarman, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Slovenski vrt Česen Končujemo vrtnarsko sezono in že stopamo ter se pripravljamo za novo. Predstavljamo Vam sortiment česna, ki ga sadimo konec septembra do začetka novembra. Česen je zelo znana vrtnina, ki je nepogrešljiva na vrtu in v kuhinji. Seveda je pomembno, da je sorta tudi okusna in prilagojena na naše razmere, kar je odlična prednost slovenskih sort. Česen ptujski jesenski, zgodnja sorta, naredi večje glave z manj številnimi stroki. Glavice so z rjavo belimi luskolisti, stroki imajo belo meso. Zelo zgodna sorta, pobiramo ga že konec junija in ga takoj lahko uporabimo. Česen ptujski spomladanski v nasprotju z jesenskim naredi ob sajenju jeseni večje glavice z več stroki. Luskolisti glavice so rdeče vijolični. Mora biti pogreb res tabu tema? Sorta ima zelo močan in značilen vonj ter okus. Dobro se skladišči. Lahko ga sadimo tudi zgodaj spomladi. Česen haloški je zelo aromatična sorta z velikimi glavicami in cvetnim steblom. Odličen je za skladiščenje do pomladi. Primeren je za kuhanje in svežo uporabo. Luske glavice so rahlo rjavo obarvane. Česen primorski je zelo aroma-tična sorta, ki lahko oblikuje tudi cvetno steblo. Odlično se skladišči do pomladi. Čebulico prekrivajo rdeči luskolisti. Lahko ga sadimo tudi zgodaj spomladi. Česen anka maja naredi cvetna stebla. Da se glavice odebelijo, moramo cvetna stebla porezati. Luskolisti so intenzivno rdeče obarvani. Česen štrigon razvije debelejše glavice, če ga sadimo že jeseni. Naredi cvetna stebla, ki jih odstranimo, da se čebulica odebeli. Evropske sorte, ki tudi odlično uspevajo pri nas so thermidrome, germidour, messidrome, gardos. Njihova značilnost so debelejše glavice. Česen razmnožujemo s stroki. Glavice česna raztročkamo tik pred sajenjem, da ne povzročimo prehitrega poganjanja listja. Sadimo debelejše stroke. Sadilna razdalja: 8 x 10 cm, med-vrstna razdalja 20 cm, globina sajenja za dve debelini stroka. Kolobar: priporočamo šestletni kolobar, ne gnojimo, površina, na kateri sadimo česen, naj bo dobro odcedna. Nasad česna med rastjo 2- do 3-krat plitvo okopljemo in zrahljamo povrhnjico, da je brez skorje. Zalivanje česna: za česen je značilno, da za razvoj korenin potrebuje kratek dan, hladno zemljo z veliko vlage. V takih razmerah naredi močan koreninski sistem, s tem pa tudi večji pridelek. Zato tudi vse omenjene sorte priporočamo saditi v jeseni. Česen pobiramo, ko porumeni tretjina listov. Pobiramo suhe rastline. Pulimo ga skupaj z listi, zveže-mo v šopke in na suhem posušimo. Hranimo v suhem zelo zračnem prostoru. Dobri sosedje česna: jagode, maline, solata, paradižnik, rdeča pesa, korenje, kumare, žametnice, kapucinke, ognjič. Slabi sosedje: fižol, grah, bob, čičerika, soja. Česen je dober sosed jagodam, ki odlično uspevajo v visokih gredah. Barbara Lončar, inž. agr. Pogovarjali smo se z Marjeto Herksel iz pogrebne družbe Monumentum, ki je za naše bralce odgovorila na nekaj najbolj pogostih vprašanj. Koliko stane pogreb? Stroški pogreba so odvisni od več dejavnikov: Kje je pokojni umrl (v bolnišnici, doma, 300 km od kraja pokopa ali celo v tujini)? Zarni ali klasični pokop s krsto? Morda raztros? Boste najeli vežico? Bi želeli pevko, trobento? Kakšno cvetje uredimo? Kaj pa ozvočenje, objava osmrtnice in zahvale? Kdo plača pogreb? Navadno se dediči dogovorijo kdo bo plačal pogrebne stroške. Ne glede na to, kdo bo plačnik, sodišče znesek pogreba upošteva pri delitvi dediščine. In sicer tako, da se najprej izplača plačniku iz dedne osnove stroške pogreba. Ostali del dediščine se šele po tem razdeli med dediče. Torej stroški pogreba gredo v vsakem primeru iz pokojnikovega računa. Dedičem pripada tudi sorazmerni del pokojnine za mesec, v katerem je prejemnik pokojnine umrl. Kaj obleči za pogreb? Pogrebe spremljam že 40 let. Ljudje so še vedno večinoma navajeni, da vsaj najbližji oblečejo črna oblačila. Otroci in ljudje, ki niso bili tako blizu pokojnika, so navadno oblečeni v svetlejša oblačila. Vendar pa so žalujoči vedno manj obremenjeni s tem, kaj obleči. Večkrat opazim, da se sicer lepo in spoštljivo uredijo, a ne več nujno v črna oblačila. Ali kot je nekdo nekje zapisal: žalost nosiš v srcu in ne v obleki. Ne glede na barvo oblačil je prav, da smo spoštljivo urejeni. Kako vem, da me bodo pokopali kot si želim? Seveda tega ne morete nikoli zagotovo vedeti. Je pa v človeški naravi, da se zadnja želja upošteva, če le ni resnično neverjetna in nemogoča. V kolikor se doma brez težav pogovarjate o tej temi, jih večkrat ponovite tistim za katere veste, da bodo poskrbeli za vaš pogreb ali jih zapišite: • kakšno obliko pogreba bi hoteli (klasični, žarni, raztros), • kje bi želeli biti pokopani (prevsem če imate več grobov ali bi želeli novega v drugem kraju) • verski ali civilni pogreb • pogreb s poslovilnim govorom (bi ga želeli morda celo sami napisati?) in pesmimi po vaših željah • bi želeli, da žalujoči namesto cvetja podarijo denar za kakšen vam posebej pomemben namen (društvo, šola, gasilci....) Naš časopis NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 59 Wascasopis KU LTU RA 26. sptember 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Pestra pevska pomlad MePZ Ivana Cankarja Vrhnika Sem pevec in peti, mi vse je na sveti. Saj dani so glasi, da pojem si včasi. Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? Četudi je delo mi čelo ogrelo, vse trude premagam in pesmice zlagam. Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? Je delo končano in vse že zaspano. Nazadnje še eno zapojem pošteno. Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel? To pesem je 1. maja 1847 zložil Josip Hašnik in jo objavil v zbirki Dobrovoljke. Edini ohranjeni izvod hrani NUK. Pesem je kasneje uglasil Anton Foerster. Za naš zbor je postala prava himna, saj jo prepevamo prav ob vsaki priliki. Njeno spo- ročilo seže v dušo vsakega pevca in poslušalca. Po covidni pevski suši smo komaj čakali, da lahko spet skupaj zapojemo. Niti zavedali se nismo, kako smo pogrešali skupno prepevanje in druženje. William Shakespeare je zapisal: » Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.« Z rahlo neogretimi grli smo 23. aprila 2022 zapeli na 54. ob- Klavdija Jeršinovec razstavlja v Piranu Klavdija Jeršinovec, magistrica scenskega oblikovanja z Vrhnike, samostojno razstavlja v galeriji Herman Pečarič v Piranu. Predstavlja se z geometrijsko iščiščenimi slikami in tekstilnimi inštalacijami. Vizualna umetnica, dejavna na področju kostumografije, slikarstva, ilustracije in umetniških zinov, je na nedavnem slikarskem Ex temporu Piran leta 2021 dobila nagrado mladi. Morje, sonce, srce je naslov zmagovalne slike in njene razstave, ki je trenutno na ogled v piranski Galeriji Hermana Pečariča. »Zavestno puščam dela preprosta. V prenasičeno-sti trenutne umetniške scene z umetnostjo šoka grem proti toku trenutnim trendom. Zdi se, da lahko umetnik s svojimi deli pritegne ljudi le s tematiko seksualnosti, šoka, spektaklom in prehajanjem tabujev,« je za RTV Slo povedala ob razstavi. »Resnično vrh glave imam že poplavo del z naivnimi ilustracijami penisov, narcisističnih raziskav lastne golote ali pa del z napisi tipa 'vsemu bom kos',« saj je, kot pravi, po vsebini tako prazno, da potrebujemo napis, da razumemo, »kako naj bi nas delo razsvetlilo s svojo genialno mislijo ...« »S svojimi deli ne želim nikogar na tak način podcenjevati. Trendi pridejo in minejo, dobra dela pa nosijo v sebi moč, ki je večna,« je še dejala. Njeno slikarstvo po besedah kustosinje gradi na simbolični govorici barv in čistih form. "Skrbno urejena organizacija slik, kjer sosledje vzorcev -osnovni kvadrat je sestavljen iz štirih kvadratov, vsak s svojo smerjo žarčenja - ustvarja v opazovalčevem očesu vtis gibanja, utripanja," poudarja. Morda se ponavljanje geometrijskih likov, znotraj katerih niza rastre tako, da z nazobčanim predmetom previdno odstranjuje sloje sveže barve, zdi enolično, pa ga avtorica jemlje kot neke vrste meditacijo. Rezultat opisanih postopkov so optični učinki, ki se spreminjajo, odvisno od zornega kota gledanja in padca svetlobe. Gledalec s premikanjem odkriva permanentne spremembe na površini slike, v različnih trenutkih vidi nekaj, česar pred tem ni zaznal. Taka čarobna igra optičnih razkritij nas opozarja, da je gledanje aktivno dejanje, in čeprav slika obstaja neodvisno od nas, lahko v polno zaživi le z našim pogledom, še opisuje kustosinja dr. Majda Božeglav Japelj. Razstava v Piranu bo na ogled do konca oktobra. (gt) močni reviji pevskih zborov in skupin. Ponovno smo uživali ob petju in poslušanju. Naše pevske duše so spet oživele. 7. maja je sledil 4. mednarodni pevski festival »Pod jasnim soncem rdeča roža.« Na ta festival smo še posebno ponosni, saj na Vrhniko pridejo pevke in pevci od vsepovsod, kjer se še poje slovenska pesem. Prepričani smo, da je to imenitna promocija za Vrhniko. Tokrat so gostovali: Porabski trio Zveze Slovencev z Madžarske. Skupina deluje predvsem za ohranitev preživetje in prenos zakladnice slovenske ljudske glasbe. Njihovo poslanstvo je, da z glasbo in petjem prenesejo materinščino na mlade generacije. Menijo, da dokler se poje slovensko v Porabju, bo živelo tudi slovenstvo na Madžarskem. Glasbena skupina »Mimo ritma« Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke se nam je predstavila z repertoarjem slovenskih, hrvaških in drugih popularnih, zabavnih skladb. 21. maja (Pozdrav pomladi) smo gostovali v slovenskem kulturnem domu Bazovica na Reki. Društvo deluje v prelepi z jasminom obrasli avstro ogrski vili tik ob morju. Z našimi gostitelji smo skupaj zapeli vsem znano Lipa zelenela je. Sprejeli so nas prisrčno, druženja ni bili konca, dokler naše glasilke niso onemogle. Na Reki smo si ogledali božjepotno cerkev na Trsatu, kamor romajo številni mornarji s priprošnjo za srečno vrnitev z morja. 18. junija smo v Starem mal'nu »mleli kulturo«. Odlična ideja vrhniškega turističnega društva Blagajana in JSKD Vrhnika za promocijo naravne in kulturne dediščine. Naslednji dan smo imeli letni koncert pri Sv. Lenartu, skupaj z mladima izjemno nadarjenima glasbenikoma Saro Mivšek (violina) in Jakobom Mivškom (klarinet). V tej ljubki baročni cerkvici naša pesem vselej milozvočno zazveni. Veliko dogajanja, mar ne? Dragi bralci. Vabljeni na naše koncerte tudi v jesensko-zim-skem času. Hvala naši neutrudni predsednici Nadji Kogovšek, ki svoje organizacijske sposobnosti razdaja prav našemu zboru. Lovru Gromu, našemu dirigentu, za uspešno vodenje in predanost slovenski ljudski glasbi, saj je to prava zakladnica naše dediščine. Špela Petkovšek Mešani pevski zbor MAVRICA vabi na Letni koncert Zborovodkinja: Darinka Fabiani Gost: Komorni zbor Fran Gerbič, Cerknica zborovodja: Jože Rajk Spremljava: Anže Rupnik (klavir), Vedran Bekric (kitara) in Janez Dolenc (harmonika) Po treh letih ponovno prirejamo Letni koncert z novim, svežim izborom pesmi. Naš gost bo Komorni zbor Fran Gerbič iz Cerknice. Slišali nas boste posamično pa tudi skupaj. Prvič so se z nami predstavili na letošnjem Novoletnem koncertu. Vabimo vas, da z nami preživite lep jesenski večer. Petek, 8. oktober 2022, ob 19.30, dvorana Glasbene šole Vrhnika Vstop je prost. NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 60 Wascasopis KU LTU RA 26. sptember 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rëoj Gib sreče Za gibalno intervencijo LOV-SREČE-LOV-SREČE-LOV, ki smo si jo imeli priložnost ogledati 30. avgusta 2022 v sklopu Poletja na Vrhniki, lahko rečemo, da je družbena intervencija v pravem pomenu besede. Takoj na začetku si priznajmo, da je preizpraševanje o sreči vselej nekoliko tvegano početje. Ko nekoga vprašamo: »Ali si srečen?« vprašanje hitro zveni patetično, skoraj pokroviteljsko. Ko enako vprašanje postavimo sebi, pa smo v nevarnosti, da uzremo brezno, ki nam, če pa-rafraziramo Lacana, lahko vrne pogled nazaj. Sreča v mediju govorice v sebi skriva imperative, ki jih ne moremo zadovoljiti. Na vprašanje o občutkih lastne sreče ne moremo (ali ne znamo) preprosto odgovoriti: srečni smo in pika. Morda rečemo le pogojno »srečni smo, ker nismo bolni«, »imamo srečo, da smo sploh živi«; hkrati pa si ne upamo odgovoriti z absolutnim zanikanjem, »nesrečni smo«, ker se v sporočanju drugemu to sliši kot psovka, nam samim pa kot usoda in prekletstvo. Kako potemtakem najti rešitev, da nekaj, kar je konec koncev univerzalno doživeto v našem imaginariju kot lepo - in to je natanko sreča -, ostane lepo tudi po sami ubeseditvi? Kako torej komunicirati s srečo? LOV--SREČE-LOV-SREČE-LOV poda odgovor, ki nas po svoji enostavnosti lahko samo osupne. Do sreče pridemo z vključevanjem, z deljenjem. Otrok iz občinstva začne posnemati gibe in skoke, ki jih vidi na odru (na- pihljivem gradu). Intervencija s tem opozori na neko zelo globoko strukturo sreče: ko začutimo tujo srečo, želimo, da smo srečni tudi sami. Ko se drugi smeji, se naše mišice že premaknejo v nasmeh. Bi lahko rekli, da obstaja torej neki gib sreče? Intervencija temu odločno pritrjuje in odlično pokaže, da se sreča ne reprezentira z gibom, temveč jo sam gib ustvarja. Sporočilo sreče ne rabi govorice, ker izhaja iz svojevrstne (meta)fizike sreče, ki jo gibalna intervencija tudi razkrije: da bi se srečali s srečo, ne potrebujemo vzroka, saj je sama brezpogojna in vznikne z gibom sreče. Če sprva občinstvo zgolj posnema videne gibe sreče, jih kmalu tudi sam ustvarja in prenaša na drugega; gre za verižno reakcijo in svojstveno družbeno interakcijo, ki se jima stežka izognemo. Magdalena Germek, foto: Mateja Bizjak KOREOGRAFIJA: Jernej Bizjak; IZVEDBA: Alja Lackovic, Petra Peček, Jernej Bizjak; DRAMA-TURGIJA: Sara Živkovič Kranjc; GLASBA: Matija Strniša; KO-STUMOGRAFIJA: Kiss the Future; PRODUKCIJA: Zavod 0.1; S PODPORO: ZIC Vrhnika, Zavod Moja Kreacija, Flota, Plesni Teater Ljubljana, Aaben Dans (DK), Bora Bora (DK). Avtobus Ljuba in Drago sredi Vrhnike razveseljeval mlade Ljuba in Drago je ime znamenitega avtobusa LPP (»trole«), ki je bil s pomočjo mladih predelan v mobilni mladinski center Javnega zavoda Mladi zmaji. V sodelovanju z vrhniškim Društvom DUK47 je nastal projekt BUS(ART), ki skozi umetnost in kulturo povezuje vse: najmlajše, najstnike in tudi družine ter starejše občane. Avtobus se je s podporo ZIC Vrhnika in JSKD Vrhnika ustavil v Cankarjevem mestu 29. avgusta popoldne - v parku pred ZIC, kjer so pripravili pester kultur-no-družaben program brezplačnih ustvarjalnic in dogodkov za vse generacije, poskrbeli so tudi za osvežilno pijačo in prigrizek. (gt, foto: gt) Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika SREDA, 12. oktober 2022, ob 20. uri KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER VROČICA Show & komedija Nastopajo: Špela Grošelj, Irena Yebuah Tiran in Nina Ivanič Priredba : Deja Crnovic Režija: Nina Kleflin Nagrajena režiserka Nina Kleflin, podpisana pod Špasovi veliki uspešnici Menopavza in Seks nasveti od A do Ž, se vrača z NOVO udarno glasbeno komedijo! Tri energične voditeljice bodo za to posebno priložnost izvedle 'veliki radijski pok' - jubilejno oddajo bodo praznovale ekskluzivno, z glasbenim šo-vom v živo! 'LIVE'. 'ON AIR'. Če boste mislili, da ste za trenutek prišli na prizorišče serije Seks v mestu, se ne boste veliko zmotili. Vročekrvne dame pač rade govorijo o življenju, ljubezni, seksu, zakonu, odnosih, prijateljstvu, materinstvu, karieri, hrani, alkoholu in da, moških, kakršnokoli vlogo že igrajo v njihovem življenju. V navihani komediji se boste zabavali ob njihovih ženskih pogovorih, se smejali, plesali in ob seksi glasbi legendarnih pop uspešnic, ki občinstvo vedno katapulti-rajo s sedežev, prepevali od začetka do konca! Premiera: oktober 2022 Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Gledališki abonma 2022/23 in za IZVEN GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE PETEK, 14. oktober 2022, ob 19.30 Dušan Kovačevič: VOZI, MIŠKO! Ko to tamo peva? Smrtno resna komedija Priredba in režija: Gregor Čušin Igrajo: Gašper Stojc, Boštjan Smukavec, Borut Verovšek, Ivan Berlot, Gregor Mandeljc, Matej Mužan, Klemen Košir in drugi. Kdo ne pozna kultnega filma Ko to tamo peva? (Kdo neki tam poje?) srbskega režiserja Slobodana Šijana in scenarista Dušana Kovačevica iz leta 1980, ki smo ga gledali ne le v naši nekdanji skupni državi, pač pa tudi širše, in je celo v Ameriki tolkel rekorde! Črna komedija, ki se godi v Srbiji na dan pred napadom na Jugoslavijo, 5. aprila 1941 torej! Poglejte, kako film zaživi na odru, kako smo iz »črne komedije« napravili »smrtno resno komedijo«! Predstava traja 60 minut, brez odmora. Vljudno vabljeni! MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE, TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Nataša Oblak Japelj: BRATA JAGER Dokumentarna razstava bo na ogled do 29. januarja 2023. Natalija Lapajne, dr. Bogo Zupančič: ARHITEKT IVAN (JOHN) JAGER IN LJUBLJANSKA ŠOLA ZA ARHITEKTURO Razstava bo na ogled do 25. novembra 2022. Galerija in Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Ob praznovanju 30 obletnice Muzejskega društva Vrhnika in 100. obletnice Šole za arhitekturo v Ljubljani vas v torek, 25. oktobra 2022 ob 18. uri, vabimo v Cankarjev dom Vrhnika na ogled dveh razstav. Razstava Brata Jager predstavlja življenje in delo Ivana in Franca Jager, ki ju je življenjska pot iz Bistre popeljala v Ameriko. S svojim delom sta pustila globok pečat na mnogih področjih svojega delovanja; Ivan kot arhitekt, urbanist, umetnostni zgodovinar, antropolog, jezikoslovec, njegov brat Franc - duhovnik pa kot odličen organizator pri gradnji novih cerkvenih postaj, kot predstavnik ameriškega Rdečega križa v času prve svetovne vojne na Balkanu in kot odličen čebelar. Razstava Arhitekt Ivan (John) Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo poudarja pomen arhitekta za slo-vensko-ameriško arhitekturno zgodovino in se navezuje na praznovanje 100. obletnice Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Razstava z reprodukcijami in deloma z originali prikazuje bogato in razpršeno, Jagrovo zapuščino v Ljubljani, tako iz knjižnice SAZU, arhiva Fakultete za arhitekturo, Plečnikove hiše in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Vljudno vabljeni! NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 61 Uaščasopis KU LTU RA 26. sptember 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Program prireditev za konec septembra in oktober 2022 Do 23. oktobra 2022 KULTURNO DRUŠTVO MEDICINSKE FAKULTETE LJUBLJANA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NAŠA PALETA Skupinska slikarska razstava likovne sekcije dr. Lojza Kraigherja Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 27. 9. 2022, ob 19. uri. Vstop prost. DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2022 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ANKA IN LEA GROM - Ustvarjalnost iz roda v rod Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 29. 9. 2022, ob 10. uri Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: PLESNA TERAPIJA Komedija, 94. min, Francija PETEK, 30. 9. 2022, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. LIONS KLUBA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DOBRODELNI KONCERT Nastopajo: Big Band Vrhnika, Marjan Bunič (voditelj in izvajalec), Alenka Godec, Eva Hren, Nina Pušlar, Matjaž Mrak, Robert Smolnikar trio, Rebeka Radovan, Lea Bartha Pesek, Tomaž Domicelj, Pepel in kri, Gojmir Lešnjak Gojc, Gal Juvan Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 1. 10. 2022, ob 18.uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GAJIN SVET 2 Nadaljevanje uspešnega mladinskega filma, 87 min., Slovenija SOBOTA, 1. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PADEC Triler o preživetju, režija: Scott Mann NEDELJA, 2. 10. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAJBOLJŠI ROJSTNI DAN Animiran film, sinhronizirano, 70 min., 5+, Švedska NEDELJA, 2. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POT DOMOV Igrano dokumentarni film o košarkarju in trenerju Juretu Zdovcu TOREK, 4. 10. 2022, ob 19. uri. Vstop prost. DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2022 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, FOTOKLUBOKULAR DEDIŠČINA Skupinska fotografska razstava bo na ogled do 23. oktobra 2022. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 7. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POT V RAJ Komedija, režija: OI Parker SOBOTA, 8. 10. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. FUTSAL KLUB VRHNIKA DOBRODELNA STAND-UP PRIREDITEV Nastopajo: Aleš Sečnik, Žan Papič, Gašper Bergant in skrivnostni gost Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 9. 10. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZMAJEV JEZDEC Animirana uspešnica, sinhronizirano, 91 min. NEDELJA, 9. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ORKESTER Komična drama, Slovenija, režija: Matevž Luzar SREDA, 12. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 24 €. KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Deja Crnovic: VROČICA Show & komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 14. 10. 2022, ob 19.30 uri. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE Dušan Kovačevic: VOZI, MIŠKO! Ko to tamo peva? Smrtno resna komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 15. 10. 2022, ob 11. uri. Vstopnina: 6 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA in IZVEN KATJA DANCE COMPANY Katja Vidmar: OBJEMI DREVO Plesna predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 15. 10. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GAJIN SVET 2 Nadaljevanje uspešnega mladinskega filma, 87 min., Slovenija SOBOTA, 15. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAZ SEM ZLATAN Biografska drama o nogometašu Zlatanu Ibrahimovic'u, Švedska, 100 min. NEDELJA, 16. 10. 2022, ob 18.uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE Animirana uspešnica, sinhronizirano, 88 min., Nemčija NEDELJA, 16. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SPROSTI PESTI Rusija, 97 min. PETEK, 21. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOONAGE DAYDREAM Biografija enega največjih umetnikov našega časa Davida Bowieja. ZDA, Nemčija, 140 min. SOBOTA, 22. 10. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MINIONI: GRUJEV VZPON Animirana uspešnica, sinhronizirano, 87 min., ZDA SOBOTA, 22. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA AMSTERDAM Drama, režija: David O. Russell NEDELJA, 23. 10.. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KUNG FU TAČKE Animirana uspešnica, sinhronizirano, 97 min., ZDA NEDELJA, 23. 10.. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČRTA Režiserka Ursula Meier ruši stereotipe o ženskem nasilju. Švica, Francija, Belgija, 102 min. TOREK, 25. 10. 2022, ob 18. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE, TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Nataša Oblak Japelj: BRATA JAGER Dokumentarna razstava bo na ogled do 29. januarja 2023. Natalija Lapajne, dr. Bogo Zupančič: ARHITEKT IVAN (JOHN) JAGER IN LJUBLJANSKA ŠOLA ZA ARHITEKTURO Razstava bo na ogled do 25. novembra 2022. Galerija in Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 26. 10. 2022, ob 17. uri. Vstop prost. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA REVIJA UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 27. 10. 2022, ob 10. uri Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: LUZZU Prvenec malteško-ameriškega režiserja, Alexa Camillerija PETEK, 28. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR'HOSTAR 2%o Nadaljevanje uspešne satirične komedije, Slovenija SOBOTA, 29. 10. 2022, ob 18.uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KUNG FU TAČKE Animirana uspešnica, sinhronizirano, 97 min., ZDA SOBOTA, 29. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR'HOSTAR 2% Nadaljevanje uspešne satirične komedije, Slovenija NEDELJA, 30. 10. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZMAJEV JEZDEC Animirana uspešnica, sinhronizirano, 91 min., NEDELJA, 30. 10. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OLGA Zgodba o odraščanju in predanosti športu, o družbenem zorenju. Švica, Francija, 95 min. Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 23. oktobra 2022 je v Galeriji odprta skupinska slikarska razstava NAŠA PALETA ki smo jo pripravili skupaj s Kulturnim društvom Medicinske fakultete Ljubljana; likovno sekcijo dr. Lojza Kraigherja. V torek, 4. oktobra 2022, ob 19. uri Vas ob DNEVIH EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2022 Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Fotoklub Okular Vrhnika vabimo na skupinsko fotografsko razstavo DEDIŠČINA. Razstava v Avli bo na ogled do 23. oktobra 2022. V torek, 25. oktobra 2022, ob 18. uri Vas z Muzejskim društvom Vrhnika, Cankarjevo knjižnico Vrhnika, Muzejem za arhitekturo in oblikovanje in Tehniškim muzejem Slovenija vabimo na odprtje dokumentarne razstave Nataše Oblak Japelj: BRATA JAGER in razstave Natalije Lapajne in dr. Boga Zupančiča: ARHITEKT IVAN (JOHN) JAGER IN LJUBLJANSKA ŠOLA ZA ARHITEKTURO. Razstava v Galeriji bo na ogled do 29. januarja 2023, razstava v Avli pa do 25. novembra 2022. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki si je mogoče ogledati so na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ter ob drugih prireditvah. Stalna razstava akad. slikarja Florisa Oblaka trenutno ni odprta, ker poteka prenova Rokodelskega doma na Tržaška cesta 23. Vabljeni! NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 62 K II I T II R A 26' sptember 2022f^6z l\ U L I U r\ n elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vabljeni na naše prireditve v oktobru 2022 Odprtje razstave Ivanke J. Sket - Risanje darov narave Ivanka J. Sket je upokojena doku-mentalistka, ki je z risanjem pričela po upokojitvi. Zanimajo jo predvsem rastlinski motivi: rože, jagodičje, sadje in zelenjava. Riše z navadnimi in barvnimi svinčniki. Akademska slikarja Janez Za-laznik in Tone Rački sta bila tudi njena mentorja. Posebna gostja bo zaslužna profesorica dr. Ana Krajnc. Prijazno vabljeni na odprtje razstave v sredo, 5. 10. 2022, ob 17.30. Grabeljškova dvorana Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Ekološko: Naravno barvanje las z rastlinskimi pigmenti Z rastlinskimi pigmenti lahko svoje lase pobarvamo v marsikateri odtenek. Naravno barvanje je še posebej primerno za sivolaske, saj barve 100 % prekrijejo sive lase, in pa za ženske, ki so prebolele težje bolezni. Z ekološko nego las bodo lasje živi in sijoči, lasišče pa zdravo. Znanje o naravnem barvanju in naravni negi las bosta predajali Ana Mrzlikar, Zlata Špajza in Sonja Vav-ken, Herba Slovenica. Prijazno vabljeni v Grabeljškovo dvorano, v ponedeljek, 10. 10. 2022, ob 17.00. Grabeljškov večer -Vlado Vrbič in Primož Rus s prijatelji Prijazno vabljeni v ponedeljek, 17. 10. 2022, ob 18.00 na Grabeljškov večer. Osrednji gost bo Vlado Vrbič, kulturni delavec, publicist in dologoletni direktor splošne knjižnice v Velenju. Predstavil nam bo knjigo Prestreljene sanje, ki jo je napisal ob 100-letnici rojstva Karla Destovnika Kajuha. Dogodek bodo s svojo glasbo obogatili Primož Rus in njegovi prijatelji. Dogodek organiziramo v sodelovanju z ZB NOB Vrhnika. Paketnik - 24- urni brezstični prevzem gradiva V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je uporabnikom na voljo PAKETNIK (Di-rect4.me). Našli ga boste v pritličju knjižnice, nasproti knjigomata. Paketnik vam omogoča brezstični prevzem naročenega knjižničnega gradiva, tudi izven delovnega časa knjižnice - 24 ur na dan in vse dni v tednu. Za uporabo paketnika potrebujete prenosni telefon - ni potrebno, da je to pametni telefon. Paketnik se polni po 18.00 uri tekočega delovnega dne, oziroma po 12.00 uri ob sobotah. Do te ure gradivo prevzemate v knjižnici, na oddelku Izposoja. Več informacij v posebnem prispevku, ki ga je pripravila Darija Arsič. Pravljice na facebooku Vabljeni k ogledu novih in že objavljenih pravljic na Facebook-u, v skupini Ure pravljic. V obeh knjižnicah so za izposojo na voljo tudi Moljčkovi pravljični nahrbtniki (za tri različne starostne skupine otrok), v katere bomo poleg knjig za otroke in priročnika za vzgojo dodali še idejo za ustvarjanje ter priporočilni seznam knjig na to temo. Vabljeni k izposoji ter ustvarjanju v družinskem krogu. E| •• • v -knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko naši člani na daljavo brezplačno izposodite e-knjige preko portala Biblos in zvočne knjige preko aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih knjižnice. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 16.00 vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih besedil. Dogodek bomo izvedli v vsakem vremenu. Prijava na branje na daljavo oziroma informacije o točnem kraju in terminu: mirjam. suhadolnik@gmail.com. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava Ivanke J. Sket -Risanje darov narave Ivanka J. Sket je upokojena doku-mentalistka, ki je z risanjem pričela po upokojitvi. Zanimajo jo predvsem rastlinski motivi: rože, jagodičje, sadje in zelenjava. Riše z navadnimi in barvnimi svinčniki. Akademska slikarja Janez Zalaznik in Tone Rački sta bila tudi njena mentorja. Razstava bo v vitrinah na ogled do konca oktobra 2022. Razstava slik Sonje Bogataj Sonja Bogataj zase pravi: »Risanje in slikanje sta moje veselje in hobi že od otroštva. V mojih motivih se najpogosteje pojavljajo narava in živali, katerih sem velika ljubiteljica. Preizkusila sem se v najrazličnejših medijih, med katerimi pa so mi se do danes ostale nabližje oljne barve ter pastelne barvice. Razstava prikazuje umetnine v realističnem in abstraktno realističnem stilu. Uporabljeni mediji so večinoma oljne ter akrilne barve, najdemo pa tudi akvarele.« Na ogled razstave vas v Cankarjev salon vabimo do konca oktobra 2022. Razstava Vintage art Lepo vabljeni, da si ogledate razstavo Vintage art-a. Pavlinka Mirleva se ukvarja z obnovo in prodajo unikatnega pohištva. Na ogled je postavila različne mize in stole, ki jih je že obnovila. Več informacij na pavlinkamirleva@gmail.com ali 070 475 577. VMJENI M URADNO ODPRTJE U3Ž0 VRHNIKA TOREK, 1!, OKTOBER. OB 17.00 V GRMEIJ5K0VI DVORANI CANKARJEVE KNJIŽICE VRHNIKA CANKARIEVA KNJIŽNICA VRHNIKA H.I I Mh. 1 i T> L»tA iikoJiiif J IlO^^jrl Skodelica novega znanja -• Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika: študijsko leto 2022/2023 V drugi polovici oktobra bomo pričeli z izvajanjem študijskih programov U3ZO Vrhnika (tuji jeziki: angleščina, italijanščina, ruščina, slovenski znakovni jezik, španščina; ustvarjanje: fotografska delavnica, keramika, likovno ustvarjanje-mandale, risanje in slikanje; drugo: bogastvo klasične glasbene umetnosti, likovna umetnost: kako jo gledati in brati, psihologija, računalništvo in nove tehnologije, sodobni ples, umetnostna zgodovina, vse o kitajski, zeliščarstvo). Do zapolnitve prostih mest se nam na nekaterih programih še vedno lahko pridružite. Več informacij dobite na mailu ckv. u3zo@gmail.com ali vsak delovni dan med 12. in 14. uro na telefonski številki: 041 265 126. Lepo vabljeni na vrhniško »Skodelico novega znanja«. Zahvala za donacijo podjetju Hiša Niša d. o. o. Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika, je s strani podjetja Hiša Niša d. o. o., prejela donacijo v višini 300,00 EUR. Sredstva bodo porabljena pri izvajanju projekta U3ZO Vrhnika. Za donacijo se podjetju Hiša Niša d. o. o. zahvaljujemo in želimo uspešno delo, Greta Dečman, članica UO U3ŽO Vrhnika Ugankarski izziv za velike brihte Se kača premika med mesti, prevaža blago in ljudi. Nikdar se ne pelje po cesti, saj poti železni sledi. Rešitev:..................................................... (Vir: Gubanica, 100 ugank - Ambrož Kvartič) NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 63 K II I T II R A 26' sptember 2022f^63 l\ U L I U r\ n elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Bralni potni list Poletje se počasi preveša v jesen in večina nas je že končala s svojimi počitnicami in potepanji doma in širom po svetu. Kot verjetno že veste, nas tudi branje lahko popelje v svet in je edino potovanje, na katerega lahko gremo prav vsi. S svojo domišljijo lahko poletimo ali se prestavimo na različne konce in kraje tega našega planeta in celo dlje. Ustvarimo si lahko like in kraje, katerih še nismo videli in v katerih še nismo bili, morda pa nekoč bomo. V knjižnici smo za vaše kratke jesenske dneve in dolge zimske noči pripravili projekt Bralni potni list. Z njim vas vabimo, da se pridružite našemu potovanju in odkrivanju neznanega. Naloga za mlade bralce (osnovnošolce) je, da v enem letu preberete 14 knjig, če ste super bralka/bralec, si dodatni dve lahko izberete sami. V Bralnem potnem listu boste našli Vstopno vizo (piktogram), ki vam bo pomagala pri samostojni izbiri knjige za določeno tematiko (npr. čarobni svet, zgodovina, življenje druge osebe, športne prigode ....). Naloga za odrasle bralce je malce drugačna. V 240 dneh oziroma v osmih mesecih boste prepotovali svet in tako prebrali sedem knjig. Če ste super bralka/bralec, si dodatno osmo knjigo lahko izberete sami. V Bralnem potnem listu boste našli Vstopno vizo, ki vam bo pomagala pri samostojni izbiri knjige za določeno celino. Ko knjigo preberete in izpolnite podatke o začetku potovanja, avtorju knjige, naslovu knjige ter napišete tri ključne besede, mlajši bralci pa še narišete ali prilepite zastavo in značilnost države potovanja, lahko pridete v knjižnico po Izstopni žig. Svetovalno središče ljubljana Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: - INFORMIRANJE: o možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas), o vpisnih pogojih, o trajanju izobraževanja, o učni pomoči. - SVETOVANJE: pri odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), pri premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncen- tracijo, načrtovanje učenja, kam in kako.), pri načrtovanju in spremljanju izobraževanja, pri izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (Učenje učenja, Načrtovanje kariere, digitalna kompetenca, državljanska k., socialna k. v osebnem in delovnem okolju). Dejavnost poteka: - V Cankarjevi knjižnica na Vrhniki/preko spleta 1 x mesečno - 1. sreda v mesecu: od 8.00 do 9.00 ure: skupinsko srečanje in od 9.00 do 11.00: individualna svetovanja in informiranje. Prijave zbiramo na mateja.vurnik@cdi-univer-zum.si ali svetovalno.sredisce@cdi univerzum.si. Po prijavi vam bomo sporočili povezavo do videokonference/informacijo ali bo svetovanje v knjižnici. V oktobru bo svetovanje v sredo, 5. 10. 2022. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Otroški abonma 11. šola 2022/23 in za IZVEN SOBOTA, 15. oktober 2022, ob 11. uri Katja dance company Katja Vidmar: OBJEMI DREVO! Plesna pravljica V četrti plesni pravljici za otroke Katja Dance company predstavljajo ježka, mravljico, čebelico in kresničko, ki živijo v gozdu na robu mesta. Skupaj kuhajo, se igrajo, gradijo. Včasih naletijo na težave, a jih zlahka rešijo, saj velja pravilo - nikogar ne pustimo na cedilu! V predstavi zgodbo o prijateljstvu in sočutju priplešejo štiri plesalke in male balerine začetnice. Predstava traja 34 minut. 3+ Z njim vam bomo potrdili, da ste zaključili eno potovanje in se odpravili na naslednje. Ko pridobite vse potrebne Izstopne žige, vas čaka lepa nagrada. Več o njej boste izvedeli v naslednji številki Našega časopisa. Na bralnem potovanju vam želimo obilo zabave in nenavadnih dogodivščin. Vabljeni in srečno pot vam želimo. Za CKVDarja Arsič Ure pravljic na Vrhniki, v Borovnici in v Podlipi Otroke, stare med 4 in 9 let, vabimo na Ure pravljic, ki bodo ponovno potekale v živo. Na Vrhniki se bomo srečevali ob sredah ob 17. uri v Cankarjevi knjižnici Vrhnika na mladinskem oddelku. Prvo srečanje bo 5. oktobra 2022. Po pravljici otroci še ustvarjajo, ponje pridete med 17.45 in 18. uro. Običajno je zanimanja več, kot je na voljo prostih mest, zato prosimo starše, da otroke prijavite osebno na mladinskem oddelku, po telefonu 01/755-37-14 ali na e-naslov barbara.kuzmic@ckv.si. V Borovnici bodo pravljice ob ponedeljkih ob 17. uri, prvo srečanje bo 3. oktobra 2022. Prijave: knjiznica.borovnica@guest.arnes.si ali 01 7546 145. V Podlipi bodo pravljice ob torkih ob 17.30 uri v stari šoli v Podlipi. Prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra. Predhodna prijava ni potrebna. Pravljice so redna vsakotedenska dejavnost, zato naj jih prijavljen otrok obiskuje kar se da redno. Lepo vabljeni, da skupaj odkrivamo pravljični svet. NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 64 Haščasopis ŠPORT 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r64\ Primož Suša postal športnik leta Vrhnika, 9. september - Športna zveza Vrhnika je za športnika leta 2021 razglasila jadralnega padalca Primoža Sušo. Po dveh letih premora, ko je podelitev zaradi epidemioloških ukrepov potekala kar pod šotorom v športnem parku, se je slovesnost končno preselila na veliki oder Cankarjevega doma. Komisija za izbiro prejemnikov plaket in priznanj: Matic Vidic, Vid Drašček, Matjaž Justin, Matej Fefer, Jan Zaletel in Jože Nagode. Zlato plaketo so prejeli lokostre-lec Aljaž Matija Brenk (Lokostrelski klub DLL - Potens), ki je osvojil prvo mesto na Svetovnem mladinskem prvenstvu na Poljskem; Miha Podobnik iz Namiznoteniškega kluba Logatec, ki je bil državni prvak posamezno, v dvojicah in mešanih dvojicah; Ajda Opeka iz Kolesarskega društva Branik Maribor, večkratna športnica leta na Vrhniki, hkrati pa državna prvakinja v cestni vožnji in zmagovalka v pokalu Slovenije v cestni vožnji in vzponih; Primož Suša iz Kluba letalcev Vrhnika, ki je maja lani postavil svetovni rekord v hitrostnem preletu trikotnika na 50 km, aktualni državni prvak v preletih in prejemnik Bloudkove plakete 2021; Aleš Prek iz Športnega kluba Vrhnika, ki je lani osvojil prvo mesto na evropskem prvenstvu v gorskem hitrostnem dirkanju v skupini pet in drugo PREJEMNIKI SREBRNIH PLAKET (zapisani so samo največji uspehi) Ekipa Siliko Fortrade, državni prvaki v futsalu Irena Mavrič Pleško (ŠD viteški lokostrelski red Vili-jem), državna prvakinja (članice) Renata Nolimal (ŠD viteški lokostrelski red Vilijem), prvo mesto Slovenski 3D pokal Branko Grahovar (ŠD viteški lokostrelski red Vilijem), prvo mesto na državnem prvenstvu - člani Roman Pleško (ŠD viteški lokostrelski red Vilijem), prvo mesto v Slovenskem 3D pokalu Ekipa Klemen Kelvišar, Roman Kostanjevec, Branko Grahovar (ŠD viteški lokostrelski red Vilijem), prvo mesto na državnem prvenstvu članskih ekip Ekipa Klemen Kelvišar, Silvo Kupljen, Gal Frank (ŠD viteški lokostrelski red Vilijem), indoor 18 m - prvo mesto na državnem prvenstvu Jure Tozon (Taekwondo klub Pantar), prvo mesto na državnem prvenstvu, člani BRONASTE PLAKETE Žan Tortič, ŠD viteški lokostrelski red Vilijem, prvo mesto na državnem prvenstvu, kategorija dečki Luka Pleško, Športno društvo viteški lokostrelski red Vilijem, prvo mesto Slovenski 3D krog, kadeti Roman Kostanjevec, Športno društvo viteški lokostrelski red Vilijem, prvo mesto Slovenski arrowhead pokal 2021, veterani Ekipa ženske 35 + : Aleša Pirc, Maja Šest, Martina Miholič, Sabina Dolenc, Teniški klub Vrhnika, prvo mesto na državnem prvenstvu veterank Nika Rudolf, Taekwondo klub Pantar, prvo mesto na državnem prvenstvu, kadetinje Aljaž Miklavčič, Taekwondo klub Pantar, prvo mesto na državnem prvenstvu, kadeti Olja Bulatovic, Taekwondo klub Pantar, prvo mesto na državnem prvenstvu, kadetinje Ažbe Tešar, Taekwondo klub Pantar, prvo mesto na državnem prvenstvu, mlajši kadeti POSEBNA POHVALA ZA ŠPORTNIKE V ČLANSKI KATEGORIJI Varineja Drašler, atletika, gorski tek, Športno društvo Nanos Podnanos Žiga Habat, košarka, člani, Swarco Raiders Tirol Innsbruck Jan Trček, atletika, Atletsko društvo Mass Ljubljana POHVALA ZA OBETAVNE ŠPORTNIKE Domen Molj, Taekwondo klub Pantar, mladinci Maša Plantan, Klara Martinčič, ritmična gimnastika, pari, Gimnastično društvo Vrhnika, kadetinje Živa Mezeg, ritmična gimnastika, kadetinje, Gimnastič-no društvo Vrhnika Gal Frank, lokostrelstvo, dečki, ŠD Viteški lokostrelski red Vilijem Ekipa Siliko Atet rent a car, futsal, U-17, Futsal klub Siliko Primož Suša mesto v absolutnem seštevku na evropskem prvenstvu, in ekipa Siliko Vrhnika (Futsal klub Vrhnika), ki je lani zasedla prvo mesto v državi. Vsi imenovani so bili hkrati nominiranci za športnika leta 2021, ki ga je prejel Primož Suša, ki leti že več kot 20 let, velja za pravo ikono lovca na svetovne rekorde v jadralnem padalstvu. V karieri jih je postavil že devet - dva sta še vedno aktualna, prav tako dva še vedno aktualna evropska rekorda. Dvakrat je bil svetovni podprvak v preletih CrossCountry z najdaljšimi preleti več kot 500 km v ravni liniji. Trenutno je aktualni in šestkratni državni prvak v preletih. Zlate plakete sta športnikom podelila župan Daniel Cukja-ti in predsednik OKS Bogdan Gabrovec. Župan je vsem dobitnikom položil na srce, da priznanje ni samo pohvala za opravljeno delo, ampak tudi svojevrstna obveznost, saj z njimi postanejo sovrstnikom zgled. Opozoril je tudi na tovarištvo in »fair play«, ki naj se ne končata na parketu ali dvorišču, ampak naj bosta doživljenjska spremljevalca športnikov v vsakdanjem življenju. Gabrovec pa je izpostavil pomen lokalnega » Prejemniki zlate plakete, ob njih pa župan Cukjati in predsednik OKS Gabrovec Prejemniki srebrne plakete NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 65 Haščasopis ŠPORT 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 >> športa, kajti le če je kakovosten, lahko iz njega zrastejo vrhunski športniki. Tudi gostitelj večera Gvido Mravljak, predsednik Športne zveze Vrhnika, je menil, da lokalna društva zasejejo športna semena, iz katerih zrastejo športni velikani: »Videti je, da je Slovencem šport položen v zibko. Kar poglejte si naše uspehe v zadnjem času. Šport nas bogati, dela prepoznavne v svetu, nas uči kolektivnosti in pripadnosti.« Zbrane sta z obiskom razveselila tudi olimpionik Miro Cerar, sicer reden gost Športnika leta na Vrhniki, in eden najboljših slovenskih atletov Luka Janežič. Iz njunih rok so športniki prejeli srebrne in bronaste plakete. Prav posebno priznanje za trenerje, športne delavce, ekipe ... je prejel Matic Vidic, član Košarkarskega kluba Vrhnika, ki je bil tudi trener mladinske moške reprezentance v košarki 3 x 3, ki je v letu 2021 osvojila naslov evropskega prvaka. Skozi kvalifikacije in EP je ostala neporažena. Še eno posebno priznanje je bilo podeljeno, in sicer mladinski ekipi PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki je letos na gasilski olimpijadi osvojila zlato odličje. Prireditev, katere program je bil zapolnjen s športnimi in kulturnimi vložki (solistka Ljudmila Frelih z MoonTime Quartetom, akrobati Flipping Art, performance cheer in cheerleading skupina Žabice ter kolesarji BMX Nejc Heric, Gal in Taja Malavašič Šurca (člani Športnega kolesarskega društva Super Prejemniki bronaste plakete potencial), je povezoval radijec in športni komentator Alen Hodžic. Gašper Tominc Med igralci tudi domačin Miha Jakofčič Slovenska košarkarska reprezentanca gluhih osvojila zlato Slovenska košarkarska reprezentanca gluhih je na svetovnem prvenstvu v Izraelu osvojila zlato odličje v igri tri na tri. V velikem finalu je Slovenija, ki so jo zastopali Miha Zupan, Miha Jakofčič, Jan Orešnik in Jaka Markovič, premagala Ukrajino z 21:19. Ob tem velja omeniti, da Miha Jakofčič prihaja z Drenovega Griča! Tel Aviv je v prvi polovici septembra gostil svetovno prvenstvo košarke 3x3, slovenska košarkarska reprezentanca gluhih pa je skoraj brez praske pokorila svetovno konkurenco in postala svetovna prvakinja. Miha Jakofčič je zaprisežen športnik. S slovensko gluho košarkarsko reprezentanco je osvojil veliko naslovov: 2 zlati medalji ter eno srebrno na evropskih prvenstvih, 2 srebrni medalji na olimpijskih igrah, bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu, letos pa so svojo prvo udeležbo na svetovnem prvenstvu v košarki 3 na 3 kronali z zlato medaljo. Spadajo v sam svetovni vrh gluhe košarke. Slovenci, ki so v Tel Avivu igrali pod vodstvom selektorja Saše Lukica, so po tesnem boju v velikem finalu z rezultatom 21:19 premagali reprezentanco Ukrajine in se tako oddolžili za poraz v skupinskem delu tekmovanja. Finalni dvoboj je bil izjemno izenačen vse do zadnjega. Odločilni koš pa je, potem ko je Miha Orešnik dosegel točko za vodstvo z 20:19, 28 sekund pred koncem tekme dosegel prav Miha Zupan. Zupan, Jakofčič, Orešnik in Markovič so na poti do naslova svetovnega prvaka v skupini B premagali Mongolijo (21:9), Tajvan (21:9), Estonijo (21:12), Argentino (20:14) in Izrael (21:9), izgubili pa so zgolj z Ukrajino (21:13). (Foto: Twitter/Paraolimpijski komite Slovenije Okrepitve za novo sezono v KK Ipros Vrhnika Anže Zdolšek Medtem ko avgustovski vročinski val še vedno ni popustil, je bilo v telovadnicah že mogoče slišati odboj košarkarskih žog. Ta znak iztekajočega se poletja je lahko pomenil le eno: začela se je nova košarkarska sezona. S treningi so najprej začeli članski igralci, njim so se nato pridružile tudi mlajše starostne kategorije. Na treningih vnema nikoli ni bila vprašljiva, če pa sočasno niza uspehe tudi članska reprezentanca Slovenije, je zagnanost še toliko večja. To je občutiti zlasti v članski ekipi, ki letos odkrito napada drugo SKL. S tem namenom se je klub kadrovsko okrepil, in sicer Erik Groznik z novima igralcema, pa tudi v samem strokovnem štabu. Na branilskem položaju se nam je pridružil izkušeni Anže Zdolšek, ki je v prejšnji sezoni pomagal ekipi Škofje Loke do preboja v prvo SKL. Z njegovim prihodom bo naša ekipa pridobila dodatno možnost rotacije igralcev na mestu organizatorja igre, Anže pa je odličen tudi pri metu z razdalje. Za večjo konkurenčnost v igri pod košem je iz Celovca k nam prestopil, sicer Ljubljančan, Erik Groznik. Z njim bomo lažje »parirali« ekipam, ki gojijo hitro košarko. Sicer pa Erik uspešno tekmuje tudi v ulični košarki 3 x 3, ki se večinoma igra v poletnih mesecih. V razširjenem strokovnem štabu bo za telesno pripravljenost igralcev skrbela še vedno Sara Besal aktivna vrhunska športnica Sara Besal, ki končuje magistrski študij kineziologije na Fakulteti za šport v Ljubljani. Trinajst let že tekmuje v borilni veščini ju-jitsu, pohvali pa se lahko z več medaljami s svetovnih in evropskih pr-venestev, med drugim tudi z naslovom evropske prvakinje. Kar pa zadeva mlajše starostne kategorije, nas zelo veseli, da se k nam vpisuje vedno več otrok, ki jih s svojimi nastopi navdušujejo naši odlični re-prezentanti z Luko Dončicem na čelu. Sicer imamo na Vrhniki kar precejšnjo stisko s telovadnicami, a obljubljamo, da bomo za vsakega malčka vzorno poskrbeli. Vabljeni, da se nam pridružite! Andrej Smrekar, KKIpros Vrhnika NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 66 Haščasopis ŠPORT 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r66j Futsal klub Siliko V klubski vitrini je že druga lovorika Prvoligaška sezona je že v polnem teku. V času nastanka tega članka, je za ekipami prvi krog. Sicer pa je potrebno začeti teden dni prej, ko je bil v Spodnjem Dupleku dan slovenskega futsala. Gre za prireditev, na kateri se zberejo sodniki, delegati, trenerji in na kateri se pripravijo različni seminarji za prej omenjene, licenciranje, šolanje časomerilcev in še marsikaj. Tradicionalno se prireditev konča s tekmo super pokala, na kateri sta se letos pomerila Futsal klub Dobovec in Siliko Vrhnika. Vstopnico, ki si jo je naša ekipa prislužila po izstopu Litije in Ptuja, so naši fantje odlično izkoristili in že drugič v svoji kratki zgodovini, po boljši igri, premagali šesto postavljeno ekipo Evrope z rezultatom 4:3. Za Siliko so zadeli Uroš Burič, Nikola Jandrič, Marko Bjelčevič in Zan Janež. Tudi prvi krog slovenske fut-sal lige nam je prinesel istega nasprotnika. V domači dvorani je bil rezultat 0:0, a videti je bilo, da so naši fantje najmanj konkurenčni najboljši slovenski ekipi v zadnjem obdobju. Imeli so nekaj lepih priložnosti za zadetek, nekajkrat stresli okvir vr Med tem se sestavljajo in vestno trenirajo mladinske ekipe. Letos bo vrhniški klub nastopil s tremi. Kmalu začenjajo mla- dinci, ki jih letos vodi Rok Ze-leznik, pomagal mu bo Almir Begič. Nekoliko kasneje selekcija U15 pod vodstvom Elvisa Behriča in pomočnika Davida Vukičevica. Konec oktobra pa kot zadnji začnejo v naši najmlajši ekipi pod trinajst let, ki jo vodita Tod Ciuha in Max Vesel. Sicer pa so letos v klubu pripra- vili kar nekaj novosti. Med drugim se je možno včlaniti v Fan klub Siliko, ki ponuja številne ugodnosti in o katerem najdete vse na klubski internet strani. Vse ostalo, aktualne informacije in kontakte pa na ostalih medijih kluba, kjer lahko sproti spremljate dosežke ekip, poročila s tekem in ostalo. (BE) Člani NK Dren Vrhnika neporaženi v jesenski del tekmovanja Tudi na zadnji odigrani šesti tekmi so gostovali pri neugodnem tekmecu iz Šenčurja pri Kranju. »Seveda smo veseli, da smo tako uspešno začeli svojo prvo sezono v tretji najmočnejši ligi v državi, kjer je nivo igranja bistveno višji kot na tekmovanju v MNZ ligah. Zavedamo se, da bodo slej kot prej prišli tudi porazi, ki so prav tako del našega športa. Liga je zahtevna, določeni klubi so zelo konkurenčni, včasih pa je dovolj že to, da nam lahko ponagaja športna sreča. Predvsem je pomembno, da ne delamo evforije in ekipa ostaja mirna ter z nogami na tleh,« še pravi trener Jan Kragelj, ki mu pri delu pomaga tudi trenerski pomočnik Gašper Stržinar. Uspeh je še toliko večji, ker je ekipa po starosti ena najmlajših moštev v tretji državni ligi. Dobro delo kluba se kaže tudi v tem, da je na vrhu lestvice strelcev vrhniški nogometaš Tilen Škerl s petimi zadetki v uvodnem delu sezone. Mlade, ki si želijo igrati nogomet vabijo na treninge, ki potekajo tako na igriščih na Vrhniki kot na Drenovem Griču. Vpisujejo tudi v nogometni vrtec Selekcija VRTEC (gre za otroke letnik 2017 in 2018) je s treningi začela v ponedeljek, 12. septembra, zato jhe seveda zdaj pravi čas, da vašemu malčku omogočite, da se preizkusi v tej vadbi, ki je v prvi vrsti zabavna športna aktivnost s kateri otroci razvijajo tako svoje gibalne kot tudi sociaološke veščine. Urnik treningov: Treningi za bodo za enkrat potekali skupaj in sicer po sledečem urniku: - ponedeljek, 16:30 do 17:30, Športni park Vrhnika - četrtek, 16:30 do 17:30, Športni park Vrhnika Zborno mesto: otroci naj pridejo pripravljeni za trening (preoblečeni in preobuti) k garderobnim zabojnikom v športnem parku. Po končanem treningu jih prevzamete ravno tam. Ko bo vpisanih otrok dovolj, se nogometni vrtec razdeli na 2 skupini: vrtec starejši (2017) in vrtec mlajši (2018), ki bosta vadili ločeno. Vpis otroka Vpis otroka v nogometni vrtec je mogoč kadarkoli v šolskem letu. Edi- ni pogoj za vpis v nogometni vrtec je ta, da je otrok dopolnil 4 leta. Za vpis ne potrebujete nič posebnega, otroka le najavite in ga pripeljete na enega izmed treningov. Vpisni obrazec dobite pri meni na treningu. Oprema za trening Vsi otroci za trening potrebujejo: kratke hlače in majico, bidon s pijačo in športno obutev. S seboj morajo imeti tudi anorak/pa-lerino za primer dežja. Za več informacij glede vpisa vam je na voljo trener Gašper Stržinar na telefonski številki 040 524 141. Največji športni kolektiv v Občini Vrhnika m ¡^¡VRHNIKA Vpis v nogometno šolo Dren Vrhnika V 10.9.2022 ^ vrhnika-slovan # ^ 24.9.2022 vrhnika-adria V 8.10.2022 ^ VRHNIKA - SVOBODA LJUBL^NA 22.10.2022 vrhnika-brda dobrovo •i 129.10.2022 " vrhnika-izola ' ParKU na Udu». NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 67 Haščasopis ŠPORT 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Iz Pikado kluba Vrhnika Po uspešni organizaciji državnega rang turnirja v klasičnem pikadu (steel dartu), katerega smo gostili v prostorih PGD Ligojna v mesecu marcu, je Pikado klub Vrhnika svojo "krstno"sezono zaključil zelo uspešno. Državne ligo v steel dartu smo med dvanajstimi ekipami iz cele Slovenije zaključili na petem mestu. Po končani sezoni pa člani PK Vrhnika nismo mirovali. V sredini junija sta se dva naša člana Bernard Jazbar in Nejc Zrim udeležila turnirja dogovorjenih dvojic v steel dartu na Vrbskem jezeru v sosednji Avstriji. Sodelovalo je preko 40 parov, po porazu v finalu pa sta dosegla odlično drugo mesto. Konec avgusta, natančneje med 26.8. in 2.9. smo se udeležili EDF Olimia 2022, evropskega turnirja v elektronskem pikadu. Že prvi dan pa je uspešno zaključila tekmovanje naša igralka Nina Vavtar, saj je v finalu premagala večkratno zmagovalko, belgijsko igralko Dano Huybrecht in tako postala evropska prvakinja v igri cricketa. Ni pa to edini uspeh članic PK Vrhnika, saj sta v ne- novi sezoni se nadejamo pridobitve deljo v ženskih dvojicah Nina Vavtar in Mojca Mužič po tesnem finalu s Hrvaticama dosegli odlično drugo mesto med 71 pari in tako postali evropski podprvakinji za leto 2022. V prostora za treniranje ter vključiti čim več mlajših igralcev in ženske selekcije, ter še naprej dvigovati pikado na višjo raven. (PKV) WWW. IM ESJJA ■ so LA - F E T Kft . $ i Q51 563 V AB L J E mm □ DRUŽABNI PLESI V PARU V ll D ! T f. D F sr i P * V i. [ t '! H* fj ii v i r h \ 0 V fi iVr.IDf I- L E i i J C * NOVO S 0 L 0 Latino Dame i t k e ! Mali most ali opora na lopaticah Pri pilatesu je vaja most odlična vaja za utrjevanje stabilnosti trupa. Cilj vaje je, da so mišice trupa med vadbo pravilno aktivirane. Ta vaja krepi zadnjico, zadnji del nog in mišice trupa. Vaja je varna, zato jo fizioterapevti uporabljajo po vsem svetu, tudi za tiste s poškodbami hrbtenice. Potek vaje 1. Uležemo se na hrbet na ravno podlago. Noge pokrčimo, stopala v širini bokov odtisnemo v podlago, roki sta ob telesu, dlani obrnjeni proti podlagi, na tleh. Stopala naj bodo v udobnem položaju, ne preblizu bokov in ne predaleč. 2. Vdihnemo in z izdihom aktiviramo trebušne mišice ter se dvignemo v oporo na lopaticah. Kolena navidezno podaljšujemo ven iz bokov. Trup držimo v loku med koleni in rameni. 3. V opori na lopaticah vdihnemo in z izdihom počasi spuščamo bok na podlago v začetni položaj. Ves čas izvedbe vaje ne popuščamo napetosti trebušnih mišic. V začetnem in končnem položaju je hrbtenica v nevtralni legi, ramena so sproščena, glava leže na podlagi, pogled v strop. Med izvajanjem vaje pazimo, da vratni del hrbtenice ni preobremenjen, da stabilizatorji trupa ohranjajo aktivacijo. V dvigu boki ne smejo previsoko, kolena ostajajo nepremična, teža je enakomerno razdeljena po celih stopalih. Delujoče mišice: izometrična kontrakcija: stabilizatorji trupa, iz-tegovalke trupa in upogibalke kolka, koncentrična kontrakcija: iztegovalke kolka. Različice vaj Vaje lahko izvajamo z prehodom v dvig in spust prek položaja odtisa. V začetnem položaju naredimo vdih, z izdihom se prek odtisa začnemo dvigovati vretence za vretencem, v opori na lopaticah naredimo vdih in se nato z izdihom začnemo spuščati vretence za vretencem prek odtisa v končni položaj, ki je začetni. Lahko spremenimo način dihanja. Z izdihom se dvigujemo in z vdihom se spuščamo. Ena izmed težjih različic je dvig v oporo na lopaticah in na enem stopalu, ena noga je iztegnjena prednožno. Druga napredna vaja je, da gleženj odložimo na koleno nasprotne noge. Pri vaji lahko uporabimo pripomočke: malo žogico, veliko žogo, elastiko ali uteži. V dvigu na oporo na lopaticah lahko z eno nogo krožimo, jo dvigujemo in spuščamo ali naredimo odtis stopala in zdrs na žogico. Možnosti je veliko. Pridite in se prepričajte. Na Lošci 1, OŠ Ivana Cankarja, v mali telovadnici vadimo vsak torek in četrtek ob 19. uri prva skupina in ob 20. uri druga. Preverite zasedenost skupine, obvezne prijave: 040 559 991. Pridružite se nam in poskrbite za svoje zdravje. Sledite nam lahko tudi na Facebooku. Društvo Motivakcija, inštruktorici športne rekreacije Breda Štupica in Ana Podlipnik ZAČMEMO: 4* OKTOBRA GI8AJMÜ SE SKUP v v ttthädil^l r^ TrJdit, r ct^h 4 Vrhnfca > fcud^t ni Stenici pčpirtcftti n treprtvi miline iviäfifi Vei informacij' Oil &E3 IAH na1al:pboz]c^(| mi! il.com PREPROSTO -NAČIN ŽIVLJENJA NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 68 Haščasopis ŠPORT 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [S] TAEKW0ND0 > '«¡¡t(o _ VPIS NOVIH ČLANOV! $1 ID I m M WW UD i?JITil.E tU Poletni kamp taekwondo m s» ti« Člani Taekwondo kluba Pantar smo se letos že tradicionalno petič odpravili na priprave oziroma poletni kamp (22. - 28. avgust 2022). Letos je bila udeležba re- kordna, saj so bili z nami tudi prijatelji iz ljubljanskega kluba taekwondo Orinet. Skupaj se nas je zbralo več kot 80! Kamp je letos že drugič potekal v Savudriji v avtokampu Veli Jože, kjer smo imeli svoje hišice, dvorano za treninge, tri slastne obroke na dan (poleg katerih smo si večkrat privoščili še sladoled :)) ter ogromno organiziranih prostoča-snih aktivnosti - pingpong, smash ball, odbojka na mivki, plavanje, večerno bojevanje, mini disko in še in še. Vsi udeleženci kampa, od najmlajših rekreativcev - 6 let - pa vse do profesionalcev - olimpijec Ivan Trajkovič - so trenirali pod budnim očesom najboljših slovenskih trenerjev taekwon-doja in preživeli še ene čudovite priprave. V odlični družbi smo zadnji teden v avgustu tako pod borovci pomahali počitnicam v slovo in se pripravili na novo šolsko leto ter novo sezono 2022/23. Veselimo se že treningov, s katerimi bomo začeli že 26. 9. 2022 v telovadnici OŠ IC na Tržaški cesti 2. Zgodba Plesnega mesta Ustanovitelja Plesnega mesta sta Anita Vihtelič in Marko Hren, ki sta plesne programena Vrhniki vodila že od leta 1987. Še posebno sta ponosna na kolektiv Plesnega mesta, saj so njuni plesni pedagogi popeljali svoje plesalce od prvih plesnih korakov do nazivov evropskih in svetovnih prvakov. V Plesnem mestu znajo prisluhniti vašim željam, svoje delo opravljajo kakovostno, srčno in profesionalno. Prepričani so, da se lahko vsakdo nauči osnovnih plesnih korakov, predvsem pa je ples pomemben dejavnik za otrokov motorični in psihosocialni razvoj. Med plesom se naučijo tudi življenjskih vrednot, ki jim ostanejo za vse življenje. Otroci za svoj razvoj potrebujejo glasbo, ples in druženje s sovrstniki. Medtem ko se učijo, se tudi zabavajo in sprostijo, zato z lahkoto obvladujejo tudi šolske obremenitve. Kje na Vrhniki najdete plesne programe Plesnega mesta? Za osnovnošolce na OŠ Ivana Cankarja (na voljo so rekreativni in tekmovalni programi), za vse predšolske otroke pa v vseh vrhniških vrtcih. Za več informacij pokličite na št. 041 33 33 03, 01/510 84 84 ali si ponudbo oglejte na www. plesno-mesto.si Vabljeni v plesno družin Plesnega mesta! www.plesno-mesto.si Plesni programi za PREDSOLSKE OTROKE! Plesne vaje organiziramo za vse enote VRTCA VRHNIKA NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 69 Uaščasopis ŠPORT 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vèr* Jazon Rally shov na Pokojišču spomnil na zlate čase Pokojišče, 10. september - Morda nekateri še pomnite tisto zlato obdobje, ko so slovenski oziroma takrat še jugoslovanski vozniki tekmovali praktično na profesionalnem nivoju z evropsko elito in se je na prizoriščih kar trlo gledalcev. V spomin na tiste čase in za razvoj mladih dirkačev ter kot trening občutkov, ki je edinstven na makadamski podlagi, so v vrhniškem klubu organizirali 100 % makadamski avto-športni dogodek. Če smo natančnejši, po več kot 20 letih so se na trasi hitrostne preizkušnje Rally Saturnusa iz 80. let zopet pomerili dirkalni avtomobili. To ni tako nenavadno, saj so v klubu s svojimi aktivnostmi na makadamskem poligonu na Verdu pravzaprav specialisti za to podlago. Več o njihovih aktivnostih in kako lahko trenirate ali preizkusite dirkalnike na makadamu, najdete na spletni strani www. rallyshow.si. Torej vsaj del doživetja lahko okusi vsak, ki se odloči, da bo sedel za volan dirkalnika in pripet v dirkaški sedež ter zaščiten z varnostno kletko vozil avto počez v varnem in nadzorovanjem okolju. Motor in gonilna sila v klubu, Miran Škerjanec, je dejal, da so se za organizacija dogodka v Autosport klubu Jazon odločili ob 20-letnici delovanja društva. ''Odziv je bil odličen, saj se je pomerilo 21 posadk, ki so traso prevozili štirikrat. Odlična proga je potekala od odcepa za Ljubljanski vrh do 500 metrov pred gasilnim domom na Pokojišču. V eno smer je "brzinec" meril 10 kilometrov, tako da so dirkači in sovozniki skupaj prevozili 40 adrenalinskih kilometrov. Dirka se je končala brez nesreč, kar je najbolj pomembno. Bilo je le nekaj okvar, ki pa so seveda del takšnega tehničnega športa, kjer je tehnika na makadamski podlagi seveda močno obremenjena." Dogodka, ki je privabil tudi veliko gledalcev, so se udeležili vozniki iz Slovenije, Italije in Hrvaške, sama organizacija pa je potekala pod okriljem pano-žne avtošportne zveze AŠ2005. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji, predvsem pa veljata velika pohvala in zahvala predvsem krajevnim skupnostim Padež, Pokojišče in Zavrh. Prav tako brez pomoči gasilcev iz društev PGD Padež, PGD Pokojišče in PGD Zavrh ne bi mogli tako dobro organizirati tega dogodka. Miran Škerjanec priznava, da je bilo mogoče vse skupaj izpeljati prav zato, ker so lokalne skupnosti in društva sprejeli njihov predlog oziroma idejo. Zahvala velja tudi vsem krajanom za potrpežljivost in pomoč. Tudi člani PGD Verd in PGD Stara Vrhnika so tako kot vedno priskočili na pomoč in omogočili, da je bila organizacija na tako dobrem nivoju. Odziv tekmovalcev in gledalcev je bil odličen in upamo, da bodo lahko tak atraktiven avtošportni dogodek čim prej ponovili! Kaj pravite na zimski reli v snegu? Če so bili komentarji gledalcev, da je ta dogodek spominjal na Finski rally, bi lahko s snežno kuliso spominjal na rally Švedska. Peter Kavčič, foto: Aljaž Jež PLANINSKI KOTIČEK Lintverni na Ojstrniku, 2052 m 10. avgust - Ojstrnik je najbolj vzhodni dvatisočak v Karnijskih Alpah, ki ga z južne strani obdaja Kanalska dolina na severu pa Ziljska. Tokrat smo se odločili, da se bomo povzpeli iz Kanalske doline. Po približno dveh urah vožnje smo v vasici Ukve /Ugovizza/, nedaleč iz Trbiža, zavili desno v hrib in se zapeljali do parkirišča (200 m). Pohod smo začeli po strmi makadamski poti mimo novejše koče (1400 m) ter nadaljevali desno čez potok po t. i. direktni poti. Večinoma smo hodili po stezi, ki se rahlo vzpenja skozi gozd. Po kakšni uri hoje smo prispeli na planino Bistrico (1722 m) na italijansko-avstrijski meji. S planine Bistrica je bil vzpon spet nekoliko bolj strm in po slabi uri smo dosegli vrh Ojstrnika. Z Ojstrnika, ki je v resnici razpotegnjena travnata planota, so se nam odprli čudoviti razgledi na Ziljsko dolino na severu in Zahodne Karavan- ke proti vzhodu. Proti jugu se je ponudila prekrasna panorama Julijskih Alp, medtem ko smo na zahodu lahko opazovali pobočja priljubljenega smučišča na Mokrinah. Vzpon na Ojstrnik smo popestrili s prijetnim dogodkom. Po dolgem času smo krstili novega člana Lintvernov. Iko je v celoti izpolnil vse pogoje za poplnopravno članstvo pohodne skupine Lintverni. Vezist, kot krstitelj, je po predpisani proceduri potrdil novega člana z izbranim imenom Lintvern Fotojager. Z Ojstrnika smo se vrnili po poti prek Sella Plecce (sedlo Pleče), ki jo je še pravočasno razkril Cvičkar. Spustili smo se mimo cerkvice Marije Snežne (1750 m) in se po utrujajoči gozdni poti vrnili na parkirišče ob Ukenskem potoku oz. izhodišču pohoda. Zadnje dejanje pa ja pripravil Trbovc, sicer pobudnik pohoda že pred več leti. Z ženo Mojco sta na svojem domovanju v Podkorenu za Lintverne pripravila čudovito kosilo, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. Zadovoljni Lintverni smo še dolgo kramljali v prijetni družbi. Pohoda smo se udeležili Betajnovc, Cvičkar, Fotojager, Padalc, Ponca, Špilčk, Trbovc in Vezist. Zapisal in fotografije prispeval: Lintvern Vezist Veseli Triglavci na Veliki planini Veseli Triglavci smo si za prvi podopustniški izlet izbrali Veliko planino. Od parkirišča pod Ušiv-cem smo pot začeli po dobro uhojeni gozdni stezi, ki nas je pripeljala do makadamske ceste. Pot se je nadalje vila med travniki in pašniki, kjer se je palo veliko pašne živine. Kmalu smo čez dolino zagledali Rogatec in Lepenatko, saj sta nama obe gori že dobro znani iz prejšnjih pohodov. Kljub mešanici oblačnega in sončnega vremena so nas razgledi očarali. Neokrnjena narava in tipični stanovi s prekrasnimi hiškami so še vedno biser naše najvišje ležeče pašne skupnosti. Kmalu smo prispeli do kapele Marije Snežne in obiskali tudi gospoda Janka v Ukanovi bajti. Nekateri smo kupili sire in se okrepčali z domačimi dobrotami. Potem smo pot nadaljevali do najvišje točke Velike planine, kjer smo se skupinsko fotografirali. Pot se je spustila do Zelega roba, kjer nam je dobrodošlico zaželel pastir, oblečen v značilno planšarsko opravo in obut v cokle. Pot nas je vodila naprej do Male planine mimo Domžalskega, Črnuškega in Jarškega doma, kjer je bilo obilo možnosti za okrepčilo. Krožno smo se nato po že znani poti vrnili do izhodišča, parkirišča pod Ušivcem. Za prvi izlet po poletnem premoru se je Velika planina izkazala kot odlična izbira. Glede na razpoznavnost planine in veliko domačih in tudi tujih turistov še vedno upamo, da se ta naš prekrasen biser vseeno ne bo preveč obrusil in ga bomo ohranili ter občudovali še vrsto let. Na tem mestu velja zahvala Srečku Krašovcu za odlično idejo in vodstvo ter našemu potrpežljivemu prevozniku Miru - Jurbus, ki se nam je na čudoviti poti tudi pridružil. Za Vesele Triglavce Mateja Tomažič NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 70 GtZSOüis 26 september 202W 70^ ^yt^l^J elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ...................... MALI OGLASI ...................... Storitve Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Nudim učenje španščine, začetni in nadaljevalni tečaj. Za več informacij in prijavo pišite na tecaji.spanscine@ gmail.com Lesene voščilnice različnih prazničnih motivov. Ročno izdelane. Več informacij in naročilo na tel. št.: 040 235 455 (Robert). Izdelava betonskih visokih gred po meri, možne različne barve in dimenzije. Primer dimenzije 195 cmx100 cmx84cm: cena 270€, dimenzija 285 cmx140 cmx84 cm: cena 340€. Več info: 041 369 170, Aljoša. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca NENDL, 051-780-724, www. eft.si, mojca@eft.si. Kakovostno, hitro in ugodno opravljam zaključna gradbena dela, slikopleskarstvo ter suhomonta-žna dela. Vse informacije na telefonsko številko: 051 645 529. Nudimo vrtnarske storitve: košnja trave, obrezovanje drevja in grmovnic, vzdrževanje objektov. Tel.: 031 802 324. Globinsko čiščenje sedežne garniture, cena 50 €. Tel.: 031 648 877, Nina. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca NENDL, 051-780-724, www. eft.si, mojca@eft.si Nepremičnine, gradnja Prodam pet notranjih vrat, bele barve. Telefon 7556 148. Prodam kovačijo, obnovljeno, stanovanjski objekt, v okolici Horjula. Tel.: 071 259 440. Parceli, 4424 m2 (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212, obe k. o. Zakla- nec), skupaj površine 8413 m2. Sta v zazidalnem načrtu, sončna lega med Podolnico in Zaklancem, z lepim razgledom na okolico, prodam. 031 819 330, Janez. Gradbena parcela, 12 km iz Ljubljane, v velikosti 846 m2. Na parceli je že voda, elektrika in kanalizacija, do nje vodi asfaltna pot. Telefon: 041 631 556. Najamem več kmetijskih površin (travnike in njive) v okolici Vrhnike, Blatne Brezovice, Sinje Gorice, Ligojne, Podlipe in Drenovega Griča. GSM: 031/436-229. Mlad poročen par z dojenčkom kupi stanovanje na Vrhniki. Tel. št.: : 031 590 431. Kupim travnik, gozd za čebelnjak. Dobrova - Polhov Gradec, sončna parcela ob potoku. Do 8000 m2. Tel. 070 486 086. Prodam šest nerabljenih bakrenih zračnikov za 50 evrov. Telefon: 031 337 996. Star les - ostrešje hleva - prodam. Tel: 041 612 847. Kupim gozd na sončni legi. Tel 059 018 058 Delavnica - obnovljena kovačnica, 130 m2 delovne površine, 100 m2 skladišča nad delavnico, adaptirana leta 2000, vsa infrastruktura. Delavnica je ob glavni cesti Dobrova-Horjul v vasi Zaklanec, parcela 230 m2. Stavba je vpisana kot stanovanjski objekt, prodam za 180 tisoč evrov (po dogovoru). Janez: Tel: 031 819 330. Parceli, 4424 m2 (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212, obe k. o. Zaklanec), skupaj površine 8413 m2. Parceli sta v zazidalnem načrtu, vložena je vloga za spremembo namembnosti, sončna lega, med Podolnico in Zaklancem, z lepim razgledom na okolico, prodam. Cena po dogovoru. Janez: 031 819 330. Prodam špirovce, različnih dolžin, 12 x 14 cm. Telefon: 031 285 622. Prodam ALU okna, mere : 6x L = 1/70, H = 1330; 1x L = 960 H = 1100; 1x L = 940 H = 1090; 1x L = 950 H = 840; 1x L = 580 H = 860. Cena po dogovoru. Tel.: 031 620 856. Prodam peč za centralno ogrevanje Buderus, 11 kw rabljena, z gorilcem, in bojler, 300 L, s toplotno črpalko. Tel.: 041 613 944. Kmetijstvo Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499424. Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Prodam gumivoz z 18-colskimi kolesi. Tel.: 040 850 104. Električno kosilnico (širina 42 cm) s košem in ročno kosilnico na nitko prodam. Tel.: 01 75 65 802. Prodam pet velikih sadik aronije, črnega ribeza in črnih malin. Prevzem po dogovoru v Borovnici ali v nasadu ameriških borovnic pri Bistri. Tel.: 041 499-424. Visoke grede - Jeseni je pravi čas, da pripravite visoko gredo za naslednjo sezono. S trajnimi visokimi gredami po meri bo to opravilo lažje. Grede so narejene iz vibriranega armiranega betona, ki je ojačan s steklenimi vlakni. Primer velikosti 195 cm X 100 cm X 84 cm - cena 320 €, velikost 275 cm X 140 cm X 84 cm - cena 390 € v sivi ali beli barvi. Mogoče so tudi druge barve, velikosti in oblike (L, U). Temelji niso potrebni. Več info: Aljoša, 041 369 170. V najem vzamem kmetijsko zemljišče (njiva 1 ha ali pašnik oziroma travnik od 1,3 do 2 ha) na območju Podolnice, Brezij ali Zaklanca. Tel: 041 344 714. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Ugodno prodam grozdje, namizno ali za sok, vinski kis. 041 631 556 Prodam traktorsko brano, ježevko. Telefon: 031 558 643. Ostalo Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Kupim manjši, dobro ohranjen motor - 25 km/h. Ponudbe na: 041 87 87 39 Prodam moški klobuk kakovostne avstralske znamke AKUBRA, model Teritory, številka 59, zajčji filc, usnjen notranji in zunanji trak (Made in Australia - Akubra Imperial. Cena 100 evrov oz. po dogovoru. Pokličite na št.: 041 / 950 162, Ana. Čoln pasara, registriran, 10 KS motor Yamaha, lokacija Pag prodam. Telefon.: 041 779 197. Prodam šivalni stroj Toyota, ohranjen. Tel.: 040 835 060. Oddam prenosno zložljivo posteljico (primerno za dopustovanje najmlajših). Je zelene barve in s podlogo za ležanje. Tel. 031/350-076. Prodam žensko kolo, rdeče barve, zelo malo rabljeno. Tel.: 070 670 933. Prodam jedilno mizo iz hrasta, raztegljivo, s šestimi stoli. Prodam tudi kavč. Tel.: 041 573 812. Prodam pokrivalo proti toči za avtomobil (namenjeno je bilo za kangoo). Pokrivalo je povsem novo. 041 573 812. Kupim kotel za žganjekuho, 100 l, prekucni. 031 852 871. Prodam smrekove deske in plohe. Telefon: 031 285 622. Prodajam snežno frezo, malo rabljeno, zaradi moževe bolezni in smrti. Znamka je OPTIMA MR 76, ima montirane tudi verige na kolesih. Tel.: 041 686 231. Prodam raztegljivi mizi, 140 cm + 40 cm, in šest oblazinjenih stolov (hrast) in kavč. Tel.: 041 573 812. Prodam pokrivalo proti toči, za kangoo ali podobno vozilo, še novo. Tel.: 041 573 812. Prodam električni invalidski voziček - juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 051 359 455. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Zaradi upokojitve kot nekdanja šivilja ugodno prodam 150 čisto novih zadrg, imam tudi še zelo veliko različnega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. Čaji dobre misli Terezije Nikolčič - 101 zelišče za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolčiča Matužinova sta lahko darilo za praznične dni. Vrednost obeh je bistveno večja kot njuna cena: knjiga o zeliščih, trda platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Več na terezija. nikolcic@gmail.com ali tel. 041 537 147. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. od 1,5 m2 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. Hladilni pult, večje korito večje in večji hladilnik prodam. Tel.: 041 670 726. Prodam krzneno jakno, kanadski bizam, elegantno, zelo lepo ohranjeno, toplo, št.42-44. Info 041 828455. Žensko slovensko narodno nošo (gorenjsko) prodam. Tel.: 041 629 862. Prodam ostanke volne, po en evro za klobčič. Tel.: 040 784 718. Kotel za žganjekuho - kompleten - prodam, cena ugodna, tel. 041 612-847. Nove mize, tri kose, 200 x 100 cm, aluminijasto ogrodje, vodoodporna plošča, montažne noge. Primerne za zunanjo uporabo. Na voljo je tudi šestnovih kovinskih stolov z oblazinjenim sedalom. Tel.: 071 259 440. Prešita odeja iz gosjega perja, nova, dva kosa, prodam. Telefon: 070 670 933 ali 01 3641 288. Nudim globinsko čiščenje preprog, sedežnih garnitur, avtosedežev in drugega oblazinjenega pohištva. Tel.: 031 648 877, Nina. Prodam dnevno sveža prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558 Zelo ugodno prodam tridelni aparat za magnetno terapijo (z navodili) in sobni trenažer Orbitrek (zelo ohranjen). Tel.: 051 353 057. Steklenice, pletene, 15 l, 10 kosov, za žganje ali vino, cena 15 evrov, prodam. Tel.071 259 440. Trobenta Dignatone, starejša, v kovčku, brezhibna, od gorenjskega trobentača, prodam. Tel.071 259 440. Ustrojene kože, rdeče-bele barve, 4 kose, velikost od 1,5 do 3 kvadratne metre, prodam. Tel. 071 259 440. Leseni kolesi velike kočije, premera 1,3 m, primerna za okras ali lesetenec, prodam. 071 259 440. Varilni aparat za avtogeno varjenje, kisik (200 barov), acetilen (8,5 kg), polne velike jeklenke na vozičku z manometri, dolge cevi, garniture gorilnikov ... Vse v kompletu. Prodam. 071 259 440. Harmonika Zupan, velikosti 32 cm, CFB, Slakov gumb, 11 basov, totter midi, lepe barve, v kovčku. Prodam. 071 259 440. Tri nove mize, 2 m x 1 m, aluminijasto ogrodje, montažne noge, vodoodporna plošča, in šest novih kovinskih stolov z blazinami - prodam. 071 259 440. Moško obleko, novo, sive barve, prodam. Ženski lovski plašč, št. 42, pet moških novih hlač (pas 105 cm), prodam. Prodam tudi zbirko lovskih knjig (priročniki). Telefon: 070 670 933. Žensko podloženo, toplejšo motoristično jakno, znamke FIRST, združljivo s hlačami, velikost S-M, malo rabljeno, odlično ohranjeno. Cena po dogovoru. Telefon: 041 950 162. Slika Marije z Jezusom in stenski križ. Ročno izdelano v tehniki intarzi-je v lesu. Tel. 040 235 455. Cirkular s poravnalko znamke MIO STANDARD prodam. Cena 200 eur. 041 779 197. Lestenec, muransko steklo, s pozlačeno obrobo. Prodam tudi ogledalo, 97 x 97 cm. 01 3641 288 Prodam bojler za kmečko peč. Telefon: 031 558 643. Odkupim velike gramofonske plošče džez in rok glasbe. Tel.: 064 185 331. Moške čevlje, nove, št. 42, zelo ugodno prodam. Prvi par so rjavi mehki usnjeni udobni mokasini - italijanski Il Casato. Drugi par so elegantne bele superge s črno obrobo iz naravnega usnja, model Leo, modne znamke Kazar.Tel. 051 258 004. Prodam harmoniko v kovčku, 96-basno, skoraj nerabljeno, cena po dogovoru. Kupljena v Melodija Mengeš. Telefon: 040 856 975. Štedilnik na trda goriva (drva), Kipperbush, temno rjave barve, 54 š x 43 g, nerabljen, samo testiran. Telefon: 040 856 975. Prodam invalidski voziček. Tel. 041 749 263. Ugodno prodam temno rjav stolček TRIP TRAP za hranjenje otroka. Informacije na tel. št. 031/350076. Prodam žensko in moško kolo ter nosilec za dve kolesi (montaža na vlečni kljuki). Vse skupaj 320 evrov. Telefon: 051 244 434 NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 71 Uaščasopis 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Ugodno prodam rabljeno žensko športno kolo na 27 prestav, znamke TREK, iz zdravstvenih razlogov. Potrebna je menjava prednje zračnice, sicer je kolo odlično ohranjeno. Cena po dogovoru. Tel. 041 -950 162. Oddam najem grobnega prostora - dvojni grob na pokopališču Vrhnika. Spomenik odprodam, po dogovoru. Tel. 041 - 950 162. Moške čevlje, nove, št. 42, zelo ugodno prodam. Prvi par so rjavi mehki usnjeni udobni mokasini - italijanski Il Casato. Drugi par so elegantne bele superge s črno obrobo iz naravnega usnja, model Leo, modne znamke Kazar. INF: 051 258 004. Prodam dve dobro ohranjeni češnjevi starinski omari. Cena po dogovoru. Več informacij na tel.: 041-309-026. Starine Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Lesena kolesa od velike kočije, premera 1,3 metra - za okras ali lestenec. Prodam. Telefon: 071 259 440. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. o > yt w H ^ <1 V Darilni art program I love Cankar / I love Vrhnika, je na voljo v TIC Vrhnika, v cvetličarni Lepa Roža in v trgovini z darili Levček. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce, pa tudi za srednjo šolo. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Ponujam učenje/inštrukcije norveščine - začetni tečaj. Posamezno ali v skupinah. Prijava na norvescina@gmail. com. Potrebuje vaš osnovnošolski otrok (do 5. razreda) pomoč pri učenju in domačih nalogah? Z veseljem sem mu pripravljena pomagati. Na voljo sem tudi v dopoldanskem času. Katja, 031/404-809 Nudim pomoč pri učenju/domačih nalogah osnovnošolskih otrok, pri varstvu otrok (tudi starejših) ter sprehajanju psov. Vsa dela opravljam z veseljem, s skrbnostjo. Katja, 031-404-809. Inštrukcije in poučevanje španščine ter angleščine. Tel. 031 751 561. Podarim Podarim ortopedske čevlje, nizke, številka 37, s povišico na levem čevlju. Čevlji so popolnoma novi, črne barve. Tel.: 068 636 587. Oddam spalnico, Meblo, svetlejše barve. Tel.: 070 670 933. Podarim spalnico, Marles, lepo ohranjeno. 01 3641 288 Dve moški obleki, skoraj novi, številki 54. Podarim. 01 3641 288. »Ona-on« 53-letni moški s srčno kulturo, iskrenimi nameni, želi živeti v dvoje z žensko do svojih let. Deležen sem bil bolečih izkušenj s parnerko, ki nima potomcev. Imam vse pogoje za dobro partnerstvo in potrudil se bom, da nama bo vsestransko lepo. 041 230 134 GOZDARSTVO ► Sečnja in spravilo lesa ► Čiščenje zaraščenih površin ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ►Pr°DaJa Drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si * i SELISKAR * IOC Zapelje I 2A. 1370 Logatec 5 ponosom Vam sporočamo, da praznujemo 30 LET OBSTOJA NAŠEGA PODJETJA! s h Ob jubileju nudimo na vsa vozila iz zaloge! Jm ttUftHrt VREDEN ¡MOVEEIH SERVISSE mi - * Z VAMI ZË VEČ Kot * 30 LET PRINT&GO 5KENIRA FOTOKOPIRANJE IN TISK. SKENIRANJE. PLAKATI. VEZAVA. VABILA... "V <1 1 - j RAČUNALNIKI. PRENOSNIKI. TABLICE. MONITORJI. SERVIS... Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika Q 070 264 444 (3 prodaja@molek.si © www.molek.si NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 72 Wasoasopis 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 HI VODOVOD I OGREVANJE | PLIN PREZRAČEVANJE 031/244 495 041/688 211 instalacije.bizjan@g mail.com centralno ogrevanje • vodovodne inštalacije • adaptacije • plinske nštalacije • toplotne črpalke • kotli na drva, pelete, sekance • rekuperacija VIE|MANN KR0N0TERM D A!KIN KIBE) KWB IŠČEMO NOVEGA SODELAVCA. Delo poteka na terenu od ponedeljka do petka. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delovne izkušnje zaželjene, a ne nujne. Inf.: 031 244 495. www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 1. 9. do 10. 10. 2022 ODLOČITEV JE LAŽJA BONUS STARO ZA NOVO S hitro dobavo in fiksno obrestno mero. ah Avtohiša Sever Sinja Gorica 112, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 6 330 www.opel-sever.com Kombinirana poraba goriva (po WLTP ciklu): 4,0-6,4 1/100 km, izpusti CO2: 107-146 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Specifične emisije dušikovih oksidov (NOX): 0,0116-0,0582 g/ km. Trdi delci: 0,0003-0,0010 g/km in število delcev 0,04-0,90 * 1011 pri dizelskih motorjih. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam ozona, delcev PM10 in PM^ ter dušikovih oksidov. BONUS STARO ZA NOVO velja za modele: Corsa, Crossland, Mokka, Astra in Grandland z motorjem z notranjim zgorevanjem in iz zaloge ter znaša vsaj 800 eur - odvisno od modela in stopnje opreme vozila. Opel financiranje je na voljo s fiksno obrestno mero. Kupcem pa je na voljo tudi financiranje s spremenljivo obrestno mero. Več informacij je na voljo na www. opel-sever.com. Pridržujemo si pravico do spremembe ponudbe. Slika je simbolna. ZDRAVj izbrano iz kataloga ugodnosti OMEGA 3 1000 MG Prehransko dopolnilo z omega 3 maščobnimi kislinami. DHK ima vlogo pri delovanju možganov, 60 mehkih kapsul. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 14,26 « cena s Kartico zvestobe VLAZILNA KREMA ZA OBČUTLJIVO KOZO Zagotavlja zaščito kože, visok odstotek vode, jojoba olja, vitamina B5 in E pa kožo pomirjajo, 50 ml. MATIČNI MLEČEK Z medom, svežim matičnim mlečkom, pantotensko kislino in vitaminom B6. Primerno tudi za otroke od 6. leta dalje, 10 plastenk po 15 mL Prohronsko dopolnilo ni nocloroostilo zo uromtozono in raznovrstnoprohrono. redna cena: 13,93 € cena s Kartico zvestobe THERMO THERAPY Na voljo 2 grelni blazinici s trakom za vrat ter 4 grelne blazinice s trakom in večfunkcijski obliži za hrbet (2 obliža). Medicinski pripomoček redna cena: 6,04 € cena s Kartico zvestobe MALČEK SAMPON PROTI UŠEM * Primeren za uporabo pri odraslih in otrocih, starejših od 3 let, 200 ml Medicinski pripomoček redna cena: 13,40 € cena s Kartico zvestobe AQUA MARIS STRONG Pršilo za nos s prečiščeno hiper-tonično morsko vodo, ki pomaga odmašiti nos pri prehladih, alergijah in gripi. Brez konzervansov, 30 ml. Medicinski pripomoček redna cena: 6,22 € cena s Kartico zvestobe 5,29 € + Za več informacij prelistajte t ........ na brezplačno telefonsko številko nov katalog ugodnosti ali nas pokličite Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 1. 9. do 10.10. 2022 oz. do prodaje zalog. I Lekarna ' Ljubljana 9. OBLRFE NA VRHNIKI ŠPORTNI PARK VRHNIKA modrmani - ^Ka basí kupa kamka! SGBCTA I5. I0. GB I7.00 F'HMm "«»m* . TWIRUNG KIM ■ HRNA Som u*ZThZ ^ŠKm m**>«T » C ' NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 73 Uaščasopis 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., v svoj kolektiv, kjer ustvarjamo prijazno delovno okolje, ponujamo raznoliko in dinamično delo ter možnost strokovnega razvoja, vabimo k sodelovanju kandidate za prosta delovna mesta: 1. VOZNIK SMETARSKEGA VOZILA / SAMONAKLADALNIKA Z DVIGALOM IN SPREMLJEVALEC SMETARSKEGA VOZILA (m/ž) (kombinirana pogodba) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj četrto stopnjo izobrazbe, strojne oziroma druge tehnične smeri, z vsaj šestimi meseci delovnih izkušenj, - vozniški izpit kategorij B, C, - temeljna poklicna kvalifikacija za voznika, - izpit za upravljanje dvigala. 2. VZDRŽEVALEC SISTEMA I (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončano najmanj peto stopnjo strokovne (poklicno, tehniške) izobrazbe z vsaj enim letom delovnih izkušenj strojne oziroma druge tehnične smeri, - poznavanje dela z računalnikom (MS Office, internet), - vozniški izpit kategorije B. 3. VZDRŽEVALEC SISTEMA II (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončano najmanj četrto stopnjo (poklicno, tehniške) izobrazbe z vsaj šestimi meseci delovnih izkušenj strojne oziroma druge tehnične smeri, - poznavanje dela z računalnikom (MS Office, internet), - vozniški izpit kategorije B. Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom, - samostojno in dinamično delovno okolje, - možnost napredovanja, - enoizmensko delo, - redno plačilo in varčevanje v pokojninskem stebru. Več o posameznem razpisanem delovnem mestu, opisu del in nalog si preberite na spletni strani JP KPV, d. o. o., oz. na http://www.kpv.si/podjetje/zaposlujemo, kjer najdete tudi preostale pogoje za oddajo vloge. Le-to pošljete na kadrovska@kpv.si do roka, ki je objavljen na razpisu. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega časopisa na Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Uaščasopis Želite tudi vi objaviti zahvalo? Pošljite nam jo po elektronski pošti na naseasopis@zavod-eankar.si (besedilo v wordu, sliko kot priponko) ali po klasieni pošti na Naš Časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišite še naslov plaenika in telefon. KAMNO SEŠ1 VO D O L N I Č A R -♦- OKENSKE POLICE - STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI - BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.o.o., Sinja Gorica 34, Vrhnika, tel.: 040 223105 ♦ ♦ ♦ e-mail: marko.dolnicar@siol.net ♦ ♦ ♦ ŽALNO PETJE ---■ (pevci Okteta ^as^pvec polepšamo sfovo od vaših najdrajžjifi. 'K}i&umo druitvo 'Kjizuntcma ivtiw.ftf-(ifizantt'rrta. it -Franci'Kpnčant&U 73$ 559 iste _i v NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 74 Haščasopis 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV G R I Č 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... OBVESTILO Obveščamo vas, da je z dnem 1.1. 2021 na podlagi sklenjene pogodbe s Komunalnim podjetjem Vrhnika, edini pooblaščeni izvajalec pokopališke dejavnosti na Vrhniki pogrebna služba VRHOVEC. NUDIMO VAM TUDI LASTNE ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA www.vrhovec.eu MONUMENTUM POGREBNE STORITVE mm 24-urna dosegljivost S 041 776 436 Uradni pooblaščenec za opravljanje vseh pogrebnih storitev v občini. MONUMENTUM d.o.o„ buriva: Orenov Crit 21», 1360 Vrhnika E: fnfo^knonumentum.sl. T: 041 776 436, W monum«ntum.si fft POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 031 774 939 051 371 177 041 930 936 Delujemo na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. Lavanda pogrebne storitve Upam in želim, da letiš nelkje nad Borštom, Mrzlim dolom, Kučičem, morda Prlogom ali Planino, Kofrlom, Krimčkom, Bregovi, Barjem... Kajti tu si bil pravi Ti. (Vili) VILJEM - IGNACIJ JEREB (1935-2022) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste mu kadarkoli pomagali, zdravnici Mariji Munda, zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, članom Lovske družina Borovnica, PGD Breg -Pako, g. župniku Janezu Šilarju za opravljen obred, Pogrebni službi Pieta in Cvetličarni Jana Vrhnika. Žalujoči: vsi njegovi Za vedno zatisnil si oči, mislili smo, da samo spiš, a tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi. ZAHVALA LUDVIK ZALOŽNIK (20. 8. 1940 - 31. 7. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in darove za svete maše. Hvala tudi Pogrebni službi Lavanda in g. župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala tudi osebni zdravnici dr. Zvezdani Jablanov, sestri Mileni Sečnik, patronažni sestri Cilki Škof ter Onkološkemu inštitutu in UKC Ljubljana za vso podporo in pomoč. Vsi njegovi Smolnik Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki zelo boli. ZAHVALA ANA VIDMAR 25. 7. 1928 - 21. 8. 2022 Ob izgubi naše drage mame, stare mame in omice iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali sveče. Posebna hvala osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrb in nego naše mame, hvala pogrebni službi Vrhovec, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hčerka Jelka s Silvotom, vnuki Rok, Barbara, Peter, Miha, pravnukinje Mandali, Kalyani, Lea, Mia ter pravnuki Nik, Maks in Aleks Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so tu in tu ostanejo. (Janez Medvešek) ZAHVALA Za vedno je zaspal naš dragi ROBERT PIŠEK (23. 9. 1972 - 31. 8. 2022) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, za podporo, darove za maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala gre tudi osebju Onkološkega inštituta, patronažni službi in osebju nujne medicinske pomoči z Vrhnike, dr. Rusu, župniku Jožetu Pojetu, vojaškemu vikarju Mateju Jakopiču, častni straži Slovenske vojske, govorcema, pevcem in pogrebni službi Pieta za lep cerkveni obred. Vsi njegovi Dragomer, avgust 2022 tj T' 4 fc Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) ZAHVALA V 44. letu nas je zapustil ROK LANGENVALTER (2. 9. 1978 - 27. 8. 2022) Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Vsi njegovi Vrhnika, september 2022 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček) ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat JANEZ KONČAN z Loga pri Brezovici (15. 11. 1941- 9. 8. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepše pa se zahvaljujemo Domu upokojencev Vrhnika za vso skrb in nego. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in gospodu kaplanu Janku Potisku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, spomin bo vedno ostal! Z bolečino v srcu sporočamo,da se je poslovila naša mama, babica in prababica ANA ZDEŠAR z Vrhnike. Id nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na ljubljanskih Žalah. Žalujoči: hči Anuška in sin Leon z družinama. Tako rad bi še živel. Zapustil nas je dragi mož, ata, stari ata, pradedek, brat in stric FRANC FILIPIČ iz Podlipe 28. 12. 1934 - 21. 8. 2022 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala lovcem in govorniku za ganljivo slovo, g. župniku in pevcem za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Pieta za lepo pripravljeno slovo od njega. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si NAS CASOPIS 507 / 26. 9. 2022 CM K 75 Wascasopis RAZVEDRILO 26. september 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Nagradna križanka S U D O K U AVTOR: MATJAŽ HLADNIK ČUT V PRSTIH IN KOŽI PREVOZNO SREDSTVO ŽIVAL SKALNATEGA SVETA EDDIE IRVINE SERGEJ IUUŠIN POMOČ: MAJURO OREŠKAR OVSENKA TEKTrT OSTREŠNI TRAM DELAVKA NA TERENU DELAVNICA ZA PRANJE AVTOMOBILOV WILLIAM INGE ZDRAVILO PROTI PREHLADU IN BOLEČINAM GLAVNO MESTO KANADE PAPIRNAT DOKUMENT, KI DAJE IMETNIKU PRAVICO DO DOLOČENIH UGODNOSTI KOKOŠ VRTNA RASTUNA IZKORIŠČEVALEC Z ZELO VISOKIMI OBRESTMI NARAVA, PRIRODA SERVISNA DELAVNICA 11 GLASEN APLAVZ Z VZKLIKI FATUM, FORTUNA ČEBELJI SAMEC UMETNIŠKA UPODOBITEV OSEBE MESTO S HOTELI IN IGRALNICAMI VNEVADI OTON JUGOVEC DRAMATIK CANKAR GL MESTO MARSHAL- LOVIH OTOKOV RUTEN IJ EDWARD NORTON BRITANSKA PEVKA (SAPE) LUKNJICA VK02I 13 ODMEV. JEK MEJNA REKA MED RUSUO IN KITAJSKO MAJHNE ŠKARJE 12 TAJNA SODELAVKA NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA OŠABNEŽ, DOMIŠ-UAVEC IZDELEK IZ TESTA PREMIK NIHALA SEM IN TJA RAZLIČNOST TEORETIČNI SESTAVEK, RAZPRAVA ČRNA CELINA ROJ. KRAJ ALBERTA EINSTEINA PAULA ABDUL MLEČNI IZDELEK RUMENA POLETNA HRUŠKA ČEBULAR NAPRAVA NAD ŠTEDILNIKOM DRŽAVNA BLAGAJNA GLAVNO MESTO JAPONSKE RAČUNALO NA KROGLICE KRPA, ZAPLATA 14 KORALNI OTOK NAZOR GNOSTIKOV JUNAKINJA MIRE MIHELIČ V ROMANU APRIL ŠVEDSKO ŠPORTNO SREDIŠČE NAŠAPEV-KA (LARA) STAR SLOVAN MOČAN EKSPLOZIV LENNY KRAVITZ 10 ORODJE ZA PILJENJE NIKO ŠTRITOF NAŠA ATLETINJA (ALENKA) 8 TRACEY ULLMAN STEKLEN METEORIT Wascasopis TRETJE NAJVEČJE MESTO NA CIPRU PREBIVALKA OTOKA OKRASNO DREVO Z VEČ DEBLI IN PERNATIMI USTI NIČLA Geslo: 1 2 3 4 2 5 6 7 8 9 10 3 7 11 4 9 12 13 14 3 Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. s 3 a 1 J ! É * 1 i tft> A. ^f V ■ T* I - w PUuvtelia Si//? ■•■m^, r* * . *-- v* ffif-1 ,1 ■■Mkm t >< i S s '/t Ji,i . ■ jSZ T. 0 -" Ti ■ ff eurogarden.eu 0310 PE DOBROVA Podsmreka 7B, 1356 Dobrova, tel: 01 24 25100 PE KRŠKO Cesta krških žrtev 147,8270 Krško, tel: 07 49 88 385 ŽALNI PROGRAM VSE ZA GOZDARSTVO *Akcija traja do 31.10. 2022 RASTLINA MESECA OKTOBRA OKRASNA TRAVA *Akcija traja do 31. 10. 2022