------    32    ------
Politični pregled.
Slovenska šola v Gorici. — Italijani delajo na vso moč, da bi onemogočili slovensko šolo. Pri nastavljanju učiteljev so pred vsem gledali na to, da nastavijo najnesposob-nejše moči.   Vsprejeli niso nobenega učitelja, ki je bil nastav-
ljen na „Sloginiu šoli. Deželni šolski svet je jim nekoliko pokvaril račnn. Eazveljavil je imenovanje dveh začasnih učiteljic, ki sta popolnoma nesposobni Naročil je mestnemu zastopu, da ima izmej drugih prosilk dve stalno imenovati. Pri upisovanju v šolo so mnogo slovenskih otrok odklonili, posebno tiste, ki imajo bližje v kako slovensko šolo v okolici. Seveda Italijana, ki sta vpisavaia, nista mislila na to, da bodo otroci zares šli v jedno- ali dvorazredno šolo v okolici, temveč nadejala sta se, da se vpišejo v mestu v kako italijansko šolo. Proti takemu postopanju pritožili so se stariši pri namestništvu v Trstu, slovenski poslanci so pa v deželnem zboru stavili interpelacijo do učnega ministra.
Slovanščina v isterskem deželnem zboru. Ko je imel dr. Laginja storiti obljubo, zahtevali so slovanski poslanci, da se besedilo obljube prečita tudi v hrvaščini, a deželni glavar pa tega ai hotel dovoliti. Ko je potem poslanec Spinčič bil v deželnem zboru omenjal, kako so Italijani blizu Pirana bili napali slovanske poslance, ki so se zarad slabega vremena morali izkrcati, je italijanska večina uprizorila ogromen škandal. Vpilo se je: „Dobili ste, kar ste iskali". „Pobili naj bi bili vas"! To obnašanje italijanske večine dokazuje, da je dotični napad bil uprizorjen od italijanske gospode same. Zares globoko so propali že Italijani, da take dogodke že v zbornici odobravajo Najčudneje je pa, da vlada vse to mirno gleda. Pa kaj se če. Rinaldini bode zopet stvar vse v lepši luči poročal na Dunaj in na Dunaju mu bodo verjeli. Dokler se ne zameni namestnik, ni upati zboljšanja razmer.
Koroški deželni predsednik je te dni slavil svojo sedemdesetletnico. Celovški mestni zastop ga je izvolil za častnega občana. To pa vendar ni gladko šlo. Nemški nacijonalci so se silno upirali in župan Posch je že moral pretiti s tem, da odstopi, še le potem so nemški nacijonalci prijenjali. Zaradi lepšega je seveda deželni predsednik izvoljen jednoglasno za častnega občana, a manjkalo je pri dotični seji mnogo mestnih odbornikov. Tudi po deželi so deželnega predsednika v več občinah na jednak način počastili, in je seveda povsod šlo bolj gladko nego v Celovcu.
Koroškemu deželnemu zboru je vlada predložila načrt zakona, s katerim se proglaša veronauk na višji realki za obvezen predmet. Nemška večina ni nič kaj zadovoljna s to predlogo in je celo mogoče, da jo odkloni. Nemški listi že napovedujejo, da bi potem preveč trpel pouk v drugih predmetih, ko bi se še veronauk učil dve uri na teden. Strah pred veronaukom je pri liberalnih Nemcih zares velik.
Volitve za dunajski mestni zbor bodo baje še le jeseni. Zavlekle so se s tem, da so se protisemitje pritožili proti razpustu mestnega zastopa pri državnem in upravnem sodišču. Protisemitje vedo. da propadejo s svojimi pritožbami, ali jim ni na tem, temveč hočejo volitev zavleči. Sedaj zanje razmere ne stoje posebno ugodno Vlada je| obljubila uradnikom   zboljšanje   plač,   in   uradniki   bi   sedaj z vlado volili.
v
Cez nekaj mesecev bode zopet drugače Zboljšanje ne bode tako zuatno, da bi vse zadovoljilo in zopet bodo volili s proti-semiti, da pokažejo svojo nezadovoljnost. Volilno gibanje je pa na Dunaju precej živo V tretjem razredu bodo tudi socijalni demokratje poskusili s svojimi kandidati. Zmagali ne bodo, a ob mnogo glasov bodo pa le pripravili protisemite Da proti-semitom nastop socijalnih demokratov ni po volji, to je vidno iz njih glasil, ki zaradi tega močno zabavljajo.
Volilna reforma. — Vedno jasneja poročila o volilni reformi prihajajo na dan. Kakor te dni pišejo časopisi, bode nova kurija obsegala 72 poslancev. Volili bodo v njej vsi dosedanji volilci, potem pa še drugi polnoletni samopravni moški. Od volilne pravice bodo pa izključeni posli, kakor žele konservativci in Poljaki Češka bode volila v novi kuriji 18, Galicija 15, Dolenja Avstrija 9 Moravska 7, Štajerska 4, Tirolska in Gorenje Avstrijska   po 3,   Dalmacija,  Bukovina in
v
Slezija po 2,   Trst, Istra, Goriška, Kranjska, Koroška, Preda-
------    33     ------
relska in Solnograška po 1 poslanca. V deželah, ki volijo po več poslancev, bodo volila mesta zase, v drugih pa volijo mesta in kmetske občine vkup. Kjer bodo mesta posebej volila, bodo volitve v mestih direktne, drugače se bode pa volilo indi-rektno, ako deželni zbor ne sklene, da se voli direktno Za Slovane ta volilni načrt nikakor ni ugoden. O priliki več spregovorimo o njem.
Nemčija. — Dne 18. t m. se je slavil v Berolinu 251etni spomin obstanka nemške države. Slavnost se je vršila ob navzočnosti cesarjevi. Udeležba je bila velika v toliko, v kolikor imajo vladni krogi besedo. Nand ni kazal nobenega naudušenja o tej priliki. Biemarcka, stvaritelja države tudi ni bilo poleg, in vladarji zveznih držav tudi niso prišli, Če tudi je cesar na vse to računal. Naj vladni listi še toliko bobnajo o velikih slavnostih in simpatijah, katere so se tem povodom izražale nemški državi, je vendar le resnica, da so to storili le oni, ki morajo, da pa od odločilne strani, od strani naroda, ni pravega navdušenja za blaženo Nemčijo. Je pač tudi veliko gnjilega v ti Nemčiji. Biemena so pretežka in pod temi se ljudstvo šibi. NesieČni socijalizem gloda na dižavi in nevarnost ni majhna, da je ne zgloda do občutne škode.
Bolgarija. — Skoro dognana stvar je že bila, da bo v kratkem prestop princa Borisa k pravoslavju. A istega še ne bo. Knez Ferdinand je pričakoval, da ga bo Eusija takoj priznala za kneza bolgarskega, ko bo le prestop obljubil in mislil je celo na to, da bo papež dal dovoljenje za prestop. Izpolnilo so ni niti to, niti ono. Da bi pa brez dobičkarije dovolil v prestop princa, tega ni hotel. Zapustil je zdaj na vse to Bolgarijo in se podal v inozemstvo in izročil vladi svoje vladarske pravice. Narod je zelo nezadovoljen, da se s prestopom princa Borisa k pravoslavju tako odlaša. Iz nekaterih stranij se celo čuje, da se zna pripetiti kak prevrat v Bolgariji in da se knez ne povrne več iz inozemstva. — Knez Ferdinand se je baje podal k sv. Očetu v Eim, da se posvetuje ž njim o prestopu svojega sinu Borisa k pravoslavju.
Kuba. — Vstaja je razširjena po celem otoku, zaradi tega je stališče španjske vojske jako težavno. Vstaši le v manjših četah okrog požigajo in pustošijo. V večjem številu se nikoli ne postavijo v bran Španjski vojski. To tudi ni njih namen. Ko bi storili to, bi jih Spanjci kmalu premagali. Z manjšimi rabukami delajo veliko večjo preglavico. Vstaše na skrivnem podpirajo severo-ameriške Zjedinjene države. Poveljnik španjske vojske maršal Campos je dal ostavko Ker je sprevidel, da pri svoji najboljši volji ne more ničesar na Kubi opraviti in ga vsled tega v Madridu po strani gledajo, se je umaknil, češ, naj poskusi pa kdo drugi, če bo bolj srečen. Položaj Španjske na Kubi je zelo neugoden, posebno ker Španiji primankuje denarja.
Afrika. — Italijanom se ne godi najbolje v Afriki. Abesinci se močno ustavljajo pritisku laške vojske. V trdnjavi Makale so Abesinci dobili v roke vse vodnjake, vsled česar se Italijanom, kateri imajo sicer trdnjavo v svojih pesteh, prav slaba godi zaradi pomankanja vode. Nasprotnikova vojska je dosti močneja kakor italijanska. Čuje se, da hoče italijanska vlada poslati še nadaljnih 50.000 mož v Afriko, da premagajo sovražnika. Vprašanje je le, če bo Italija to zamogla. Sozaveznici Avstrija in Nemčija sta baje Italiji priporočili, da čim prej poravna zmedene razmere v Afriki. To bi Italija seveda rada storila, ko bi le mogla, pa manjka ji vojakov in novcev. Tudi delajo nepoznane krajevne razmere velike težave italijanski vojski v Afriki. V vsem se kaže, da Italija nima najlepših vspehov pričakovati v Afriki.