J%| I#1!/! I	Številka 17.
Naročnina za Jugoslavijo:	|j|j|	VUL	Hm	AH	■HJHf	HaA ■§	KS EH| ^|Bk j^H Uredništvo In upravniitvo
celoletno 180 din. za■/«leta fi||	¥81^	ItaJlf/	Hf tBR, BS	jfflf , Hfl ^1|H HH Je v Ljubljani v Gregorčl-
za '/. leta 45 din, HH SR	Tmff	VŠ	SP	HShSv HH	Cevl uUcl ~ Rokopisov
mesečno 15 din; za mo-	~™"	ne vračamo. — Račun pri
zemstvo: 210 din. — Pia- *	■	»	P°St. hranilnici v Ljubljani
ča ln toži se v Ljubljani. Ca SOPI S za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo 6t. 11.953. - Tel. št. 25-53.
Ipfiaj«! T**k P°llc<lcljek, >«nma sredo in petek
Ljubljana, sreda 9. februarja 1938
fona P°<»™ezni <f'CS)
V Csna številki din ■
Prazna samoprevara
Z višjimi mezdami, ne pa s kon-
sumi treba pomagati delavstvu
Na zadnji seji uprave Mednarodnega urada za delo ije nekdo predlagal, da se posveti posebna pozornost konsurnnemu zadružništvu, ker bi se na ta način mogel dvigniti delavski standard. Na ta način bo tudi mogoče dvigniti potresno silo delavca, kar bo zopet ugodno vplivalo na proizvodnjo in se bo s tem tudi omilila brezposelnost.
Ta predlog so seveda nekateri z veseljem pobrali in prepričani smo, da se bo tudi pri mas s tem predlogom mnogo krošnjarilo, ker so pri nas itak le premnogi bolni Za prevelikim mnenjem o sili zadružništva, zlasti konsumnega. Zato je treba, da se kar takoj to pretirano mnenje reducira na pravo mero.
Če bi bili tovarniški ali drugi konsumi nekaj novega, potem ne bi nič rekli, če bi nekateri mislili, da se s temi konsumi res more dvigniti standard delavstva. Toda teh konsumov imamo že celo kopo, pa se vendar zaradi njih ni stanje delavstva prav nič zboljšalo. Edina njihova dobra stran je ta, da je delavska rodbina zaradi konsumov s prehrano preskrbljena, ker se pač od mezde dolg v konsumu kratkomalo odteguje. To pa ima drugo slabo stran, da delavec sploh ne more in ne sme nič izbirati, temveč mora vzeti, kar se mu daje v konsumu. Ker pa delavec ne more izbirati, zato tudi ne more poceni kupiti in vsa dobrota konsumov je zato več ko problematična. Dejansko so tudi v mnogih ‘krajih delavci zelo proti tem konsumom in lani je bila pri nekaterih stavkah celo ena glavnih zahtev delavstva, da se rešijo obveznosti kupovanja v tvorniškem konsumu. Izkušnja je torej doka-zala, da se zaradi konsumov ni življenjski standard delavstva prav nič dvignil, ker tudi konsumi ne morejo prodajati v izgubo, poleg tega pa imajo znatno večje režijske stroške ko trgovec-poedinec.
Če se hoče delavstvu zvišati njegovo socialno stanje, potem ni treba hoditi po ovinkih, temveč naj se mu pomaga kar direktno. In nobenega dvoma ni, da so višje mezde edino gotovo in varno sredstvo, da pride delavec do boljšega življenjskega položaja.
Gradnja zdravih in higienskih delavskih stanovanj, ki pa seveda morajo biti zelo poceni, je drugo resnično sredstvo za zvišanje delavčevega standarda. Mi smo tudi že neštetokrat predlagali, da bi država ali samoupravna telesa pospeševala z davčnimi in drugimi 0,ajšavami gradnjo takšnih stanovanj. Toda o tem nočejo odgovorni činitelji nič slišati, oni se raje ba-vjjo s takšnimi iluzijami, kakoir da bi se s torniškimi konsumi mogel na mah dvigniti gospodarski položaj delavca. Seveda ti konsumi ne bi javnih korporacij nič veljali, saj bi trpel od njih le trgovec, a za takšno socialno pomoč so nekateri že od nekdaj najbolj navdušeni.
Posebno čudno pa se sliši, če so tako vneti za zboljšanje delavskega položaja tisti, ki imajo dostikrat priliko, da delavcem dejansko pomagajo, a na to vedno pozabijo. Tako n. pr. bi bilo delavstvu mnogo bolj pomagano, če bi se njegove davščine malo omilile,
kakor pa mu morejo pomagati vsi konsumi. Prav tako bi znižanje državne trošarine na sladkor bilo delavstvu v mnogo večjo korist, kakor pa mu morejo koristiti konsumi. To so čisto zanesljiva sredstva za dvig delavčevega standarda. To pa so tudi najbolj naravna in najbolj enostavna sredstva.
Toda nekateri imajo to slabost, da ne marajo enostavnih rešitev in da ljubijo samo ovinke. Takšen nepotreben ovinek, ki poleg tega tudi prav nič ne pomaga, je tudi upanje, da bodo konsumi dvignili konsumno silo delavca. Toda to je prazna nada, ker delavec tudi že danes potroši vse, kar ima in če
se ustanovi še toliko konsumov, ne bo potrošil prav nič več, ker zaradi konsumov tudi prav nič več ne bo imel. Potrošil bo le več, kadar bo več zaslužil in manj plačeval raznih davščin. Tu je rešitev in tu se naj lotijo dela oni, ki bi radi paradirali s svojimi socialnimi skrbmi za delavca.
A Ira/ /e	z	naš
trgovino I
Ne se preveč zanašati na miiiiarde zun. trgovine
Že več ko teden objavljajo listi neprestano številne podatke o naši izvozni trgovini. Navajajo se številke, koliko smo izvozili tega ali onega blaga, koliko smo izvozili v to ali ono državo in katera država je v našem izvozu ali uvozu na prvem mestu. Pri tem se zlasti poudarja, kako zelo je naša zunanja trgovina napredovala, kako je naša trgovinska bilanca aktivna za več ko eno milijardo din, kako moramo skratka nad tem velikanskim napredkom zunanje trgovine biti veseli in seveda tudi ponosni.
Brez dvoma je tudi, da je lani naša zunanja trgovina po svojem obsegu prav zelo napredovala in da se je naša zunanja trgovina razvijala ugodno. Vprašanje pa je, če je ta uspeh v resnici naša zasluga in če ni le posledica splošne konjunkture, ki je nastala zaradi silno povečanega oboroževanja in zaradi katere je povsod po svetu naraslo povpraševanje po surovinah. Ali pa smo tudi poskrbeli, da se sedaj doseženi večji izvoz ohrani tudi potem, ko bo prenehala oboroževalna konjunktura, pa je drugo vprašanje. In vendar bi bilo nad vse važno, da bi mogli ozna čiti sedanji večji izvoz kot trajen uspeh. To bi pa mogli storiti le, če bi se v resnici organizacija na šega izvoza tako zelo zboljšala, da bi se naši izvozni predmeti na tu jih trgih v resnici dobro uveljavili.
Tega pa nismo dosegli in tega si tudi nikar ne prikrivajmo. Povečali smo izvoz živine, lesa, vseh rud, sploh vseh surovin, padel pa je naš izvoz sadja, ker je pač sadje od oboroževalne konjunkture skoraj neodvisno. Ta padec nikakor ni majhen. Tako smo izvozili v milijonih din:
1.1936. 1937. svežega sadja	106,8	64,5
Od tega:
jabolk	24,2	15,6
grozdja	13,3	8,7
orehov	io,4	10,1
češpelj	57,4	29,5
suhih češpelj	87,5	34,5
Je sicer res, da je manjši izvoz češpelj le bolj sezonski pojav, toda še bolj je res, da je naš izvoz sadja še vedno silno slabo organiziran, kar zlasti občutijo naši izvozniki jabolk. Zato bi bilo nad vse priporočljivo, če bi se manj ponašali s svojim povečanim izvozom in manj paradirali z milijardnimi in milijonskimi številkami, zato pa bolj gledali na to, da se že enkrat naš izvoz v resnici uredi, da ne bo izvoz za izvoznike že dostikrat loterija, kar velja n. pr. za naš izvoz lesa v Italijo. Tu so vsak hip presenečenja mogoča, kar pomeni seveda za nas veliko narodno gospodarsko škodo.
Zelo dobro bi pa bilo, če se ne bi le govorilo o naši zunanji trgovini, temveč se tudi nekaj pove-
dalo o naši notranji. To je potrebno tudi zato, da ne bo dobila širša javnost čisto napačno mnenje. Ker se namreč vedno govori in vsak mesec ponavlja, kako je naša zunanja trgovina v 1. 1937. napredovala, bo širša javnost kaj hitro mislila, da velja za vso našo trgovino in da je tudi ta tako ogromno napredovala.
V resnici pa je stvar čisto drugačna in naravnost žalostna. V 1. 1937. se je še bolj izkazalo ko v 1. 1936., da naša res domača trgovina izgublja v boju proti konkurenci od tujega kapitala ustvarjenih prodajalnic tla. Vidimo, da se te prodajalnice vedno bolj širijo in da zlasti trgovina v velikih centrih prehaja vedno bolj v tuje roke.
Vidimo pa nadalje, da podeželski trgovec bije že obupen boj za svojo eksistenco. Na eni strani krošnjarji in konsumi, na drugi strani velika javna bremena mu jemljejo stalno eksistenčno možnost. Vse prej ko razveseljiv je položaj naše domače trgovine. In še ni mogoče reči, da bi bili tu vsaj
rahli znaki, da se bo njen položaj zboljšal.
Zato bi bilo silno dobro, če se ne bi naslajali le na milijardskih številkah zunanje trgovine, temveč bi posvetili malo več pozornosti tudi naši domači notranji trgovini. Zlasti pa bi želeli, da bi se vprašali naši odgovorni činitelji, kaj so v 1. 1937. storili za prospeh naše notranje trgovine, kako so olajšali njen položaj, kaj so storili za pocenitev trgovskega kredita, kaj za znižanje prevoznih stroškov, kaj za zboljšanje prometnih zvez, kaj za olajšanje javnih bremen, kaj za poenostavljenje raznih predpisov, itd. itd.
To bi bilo mnogo bolj koristno, kakor pa se postavljati z lahko doseženimi uspehi. Sicer pa je tudi v zunanji trgovini dovolj pojavov, ki bi jih morali prav kritično premotriti, kajti kljub milijardnemu presežku je tudi naša zunanja trgovina še daleč od tega, da bi bila zadovoljivo organizirana. Zato ne počivati na lavorikah, temveč delati, mnogo delati, da v resnici pridemo do zboljšanja.
Na čem	tr
industrija
Svoboda gibanja ie industriji prevet
omejena
Gen. tajnik združenja industrialcev v Zagrebu Makso Bauer je objavil v zadnji »Industrijski obrani«
aktualen članek o vprašanjih naše industrije. V tem članku uvodoma naglasa, da se je sicer naša gospodarska delavnost povečala in da se večja aktivnost opaža v večini gospodarskih panog. Tako je zla sti pripomogla k naši večji aktivnosti dobra žetev, ki nam je omogočila znaten izvoz. Tudi veliko povpraševanje po naših rudah ter povečani lesni izvoz sta dvignila naš gospodarski položaj. Kmetovalec sedaj bolje vnovčuje svoje pridelke ter se je zato zvišala tudi njegova konsunina sila. Tudi število zaposlenega delavstva se je pomnožilo, poleg tega pa so se povečale delavske mezde. To so vse vidni znaki naše gospodarske aktivnosti. Potrebno pa je, da pazimo tudi na one druge manj vidne pojave, ki pa ovirajo našo industrijsko delavnost. In teh ovir nikakor ni malo.
Čeprav velja v naši državi načelo svobodnega gospodarskega dela, ki je po zakonu omejeno samo s predpisi obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavca, je dejansko vse naše gospodarstvo pod režimom dirigiranega gospodarstva, in to v tej meri, da že prav zelo ovira industrijsko delavnost. Vsak industrialec mora poznati že skoraj mezmogljivo množico zakon-
skih predpisov, če noče, da bi se zaplel v mrežo teh predpisov, ki morejo povzročiti tudi njegov pogin. Zlasti pa je industrija silno obremenjena z davčnimi predpisi. Davčni zakoni niso samo zagotovili državi veliko udeležbo pri dobičku industrijskih podjetij, temveč je danes industrija postavljena že direktno v službo davčne uprave. Cela vrsta direktnih, še več pa indirektnih davkov je, ki jih mora industrija pobirati za državo. Uslužbenski davek, davek na dividende in tantieme, prometni davek, luksuzni davek itd., vse te davke mora industrija pobirati za državo.
Na drugi strani pa nima industrija možnosti, da bi popolnoma svobpdno nabavljala sebi surovine in druge potrebščine, ki jih potrebuje, kajti tu so devizni predpisi o kontroli uvoza, če gre za uvoz iz tujine, če pa gre za domače surovine, potem veljajo predpisi o orkrbi industrije s surovinami domačega izvora, kakor so oljnate rastline, bombaž, svila, volna itd.
Spomniti pa je treba tudi na težkoče, ki obstoje pri izvozu industrijskih proizvodov, kadar gredo ti v klirinške države. Izvoznik mora po več mesecev čakati, da pride do svojega plačila. Težave pa so tudi takrat, kadar se pošlje blago v države s svobodnim de-
viznim prometom, ker je uporaba teh deviz znatno omejena.
Velik del naše industrije pa mora pobirati davščine tudi za banovine in občine. Vedno bolj se uveljavlja tendenca, da se plačuje trošarina od vedno večjega števila predmetov, ker je pač pobiranje teh davščin po industriji najbolj udobno. Če poleg tega doživlja industrija od časa do časa še kakšna posebna presenečenja, kakor jih je nedavno s pavšalno vozarinsko takso ali sedaj z izrednim cestnim prispevkom, potem se s tem samo dopolnjuje register težkoč, ki jih mora premagovati industrija. Kljub vsemu temu pa je vitalnost naše industrije velika, da je mogla prebroditi vse te težkoče.
Čeprav naša industrija formalno ni pod režimom dirigiranega gospodarstva, pa je s kopico raznih predpisov takšen režim dejansko ustvarjen. Te ovire veljajo v prvi vrsti za industrijski kapital, dočim mora premagovati industrijsko delo še druge ovire. S svojo socialno zakonodajo država bistveno posega v odnošaje med kapitalom in delom ter zlasti industriji omejuje svobodo gibanja. Pri tem pa nalaga industriji tudi nove materialne obveznosti. Naglasiti pa je treba tu, da vprašanje minimalnih mezd ni bilo sproženo samo od delavcev, temveč tudi od industrialcev v Sloveniji.
Industrija ne odklanja v vsakem primeru državne intervencije, vendar pa je ta postala že prevelika, da vse toži o prevelikem birokratizmu, ki duši industrijsko delavnost. Da je do tega prišlo, je industrija deloma tudi sama kriva, ker je prevečkrat zahtevala državno intervencijo. Tako je nar stal cel sistem, ki pa nikakor ni industriji v korist, temveč ki ovira njen razvoj. More se reči, da vodijo državne oblasti industrijsko politiko po določenem sistemu, ne pa tudi po določenem načrtu.
Kakšni so izgledi za bodočnost? Če izvira sedanja aktivnost in pro-speriteta industrije predvsem iz oboroževanja, potem se je treba vprašati: kaj pa bo potem, ko se to oboroževanje neha? Takšne situacije smo že imeli in vsak gospodarski človek ve, kako so te nevarne. Zato je tudi pri nas mnogo strahu, da se zopet ne ponovi kriza. Jasno pa je to, da sedanje stanje ne more dolgo ostati nespremenjeno in da je treba že sedaj misliti na to, kaj bo jutri. Pravočasno bi morali misliti tudi na to in tu je prilika za vse, ki so dobre volje, da s složnim in skupnim delom najdejo pota in sredstva, da se nekdanja kriza ne povrne več, vsaj ne v takšni ostroti ko nekdaj.
Vedno po starem
Obupno Je že, ikako brez uspeha so • vsi predlogi in vsi nasveti za zboljšanje naših javnih razmer. Nihče se ne zmeni za te nasvete, pa čeprav bomo že kmalu imeli za vsakim vogalom poseben urad, ki je dolžan Skrbeti za napredek te ali one stvari. Pa menda je res vse delo opravljeno že s tem, da se mesta v uradu sistemizirajo, s tem pa je tudi že opravljeno vse.
Če bi n. pr. prišel kdo v Ljubljano po tridesetih letih, bi moral ugotoviti, da danes natančno toliko storimo za tujski promet ko takrat pred tridesetimi leti. Namreč: nič. Poleti so gledališča zaprta, kakor so bila, koncertov n|i nobenih, puščoba je v mestu. Pa včasih so bili mogoči vsaj še lepi
\
j*jleti iz Ljubljane. Sedaj niti te možnosti ni, ker gorje ipešcu, Iki se upa na naše prašne ali blatne ceste, kadar pridrve avtomobili. In tako mine leto za letom, ko za naš tujski promet nič ne storimo, a hočemo, da pride denar v mesto. Kako nelki naj pride, če tujcev ni, mi sami pa v počitnicah nosimo le denar ven!
■ Prav tako žalostna je slika z industrijo v Ljubljani. Včasih je bilo 'kar črno na cesti, kadar so se vračale dobro plačane delavke iz tobačne tovarne. Sedaj je zaposlenih y tovarni v primeri s takrat le ^palo ljudi. Ne dela nekdanji Sa-jpassa, ne dela Žabkar in sedaj so ^stavile delo še Strojne tovarne in liy.arne. In kje so nove industrije, ki so nastale?
Eden vzrokov, da je odšla industrija iz Ljubljane, je bil, ker je bjl električni tok za industrijo predrag. Sedaj je baje cena znatno znižana. Zakaj pa se ta znižana cena vedno iznova ne objavlja? Treba je vendar, da ljudje zvedo p znižanju te tarife? Danes so vendar vsi pod vtisom, da je industrijski tok v Ljubljani predrag!
V-sa tarifa naj se objavi, ker je treba, da vsi vidijo, da je ta tarifa za prav vse enaka!
Ljubljana dolga vas, so nekoč peli o Ljubljani in čas bi bil, da bi se ta pesem že enkrat obrabila in da bi Ljubljana postala moder-po mesto z živim tempom in z močnim utripom gospodarskega življenja.
4213. Dvig zločincev je tudi dokaz večje gospodarske stiske, kar potrjuje tudi to, da so predvsem a rasli zločini zoper tujo lastni-o. Je pač tako, da nazadovanje ospodarstva spremlja vedno večja kriminalnost.
Snkrat se strinjamo tudi z »Narodnim blagostanjem«
»Narodno blagostanje« piše v svoji zadnji številki:
Jubilej Franje Tavčarjeve
Danes praznuje dvorna dama Franja Tavčarjeva 70 letnico svojega delu za narod in za bližnjega posvečenega življenja. V globoki in iskreni hvaležnosti se spominja slovenski narod tega lepega in zaslužnega jubileja ter se s priznanjem spominja vsega velikega in požrtvovalnega dela, ki ga je izvedla narodu v korist Franja Tavčarjeva. Bila je ena prvih organizatork našega narodnega ženstva, ki je pod njenim vodstvom postalo močna opora vsemu našemu narodnemu in kulturnemu življenju. Vsaka dobra stvar je skozi desetletja našla v Franji Tavčarjevi svojo krepko pokroviteljico in za-ščitnico. Zlasti pa je mnogo štorija za utrditev našega narodnoobrambnega dela. Cela vrsta naših prvih narodnih društev in kulturnih organizacij je mogla napredovati le zaradi aktivne podpore jubilantke. Povsod, kjer je bilo treba zagrabiti za delo, je bila iped prvimi Franja Tavčarjeva. Za <jplo pa je znala tudi zagrabiti, brez nepotrebnih fraz in besedi, tako, kakor dela to dobra gospodinja in praktična žena. Njen dom je bil vedno, tudi v najtežjih časih, eno naših središč narodne misli, na katero je vedno mogel zidati vsak Slovenec. Da je postala ljubljanska družba trdno narodna, k temu je Franja Tavčarjeva bistveno pripomogla.
Posebne zasluge pa si je pridobila Franja Tavčarjeva s svojo neutrudljivo vnemo, s katero je podpirala naše umetnike in naše mlade kulturne delavce. Kjer je le bilo mogoče, jim je ugladila pot in jim pomagala, da so premagali številne težave, čela vrsta dijakov jp, mogla dokončati študije le s podporo Franje Tavčarjeve. In kol/ko solz vdov in sifot je otrla Franja Tavčarjeva s svojo vedno živo darežljivostjo!
Praznik zaslužnega dela je jubilej, Franje Tavčarjeve.
Tudi gospodarski krogi se pridružujejo Jtrogp gratulantov in kličejo p dna srca jubilantki:
Na mnoga leta Franja Tavčar jeva!
Kriminalnost je narasla
" i	•'	Vt*'
,Ifyvseh slovenskih okrožnih sq djščih je bilo vloženih lani, 26Q8 Obtožnic zaradi raznih ^ločinov, L 1936. pa samo 2396. Kazenskih zadev je bilq lani ,4788, predlani pa 4546, 1. 1935. pa celo samo
»Večina podeželskih denarnih zavodov bo prisiljena, da odpiše poleg rezerv tudi več ko polovico svoje glavnice. Za oni del glavnice, ki presega 50% glavnice, dobe denarni zavodi 3% državne obveznice. Posedaj pa niso mogli dobiti le neznaten del teh svojih terjatev. Dobili so samo obveznice, in sicer za polovico zneska, ki jim pripada kot odškodnina za 25% odpis. Ta znesek pa ne zadostuje. Večina teh zavodov nima sredstev
niti za kritje najbolj nujnih izdatkov. Zanje so pomenile te 3% obligacije nujno pomoč v sili. Vlagatelji, ki čakajo že leta, zahtevajo nujno, da dobe vsaj obveznice. Denarni zavodi pa ne morejo ustreči njih zahtevam, ker nimajo zadosti obveznic. Zato bi bilo prav zelo potrebno, da se izdajo> denarnim zavodom vse njih terjatve za njih 25 odstotni odpis ter vsaj polovica onih obveznic, do katerih imajo pravico za svoj odpis glavnice.«
Politične vesti
Nova pota industrijske
politike
Zasebnik v industriii izgublia svojo pozieiio
V čsl. narodnogospodarski družbi je govoril te dni docent dr. Hex-ner, ki je obenem gen. ravnatelj prodajne pisarne združenih železarn, o novih potih industrijske politike. Njegovo predavanje so ozira seveda predvsem na češkoslovaške razmere, upaipo pa, da bo tudi naše bralce zanimalo. Zato podajamo kratek izvleček iz predavanja.
V nasprotju s tradicionalno industrijsko politiko, katere razvojna črta je privedla k zakonom o svetovnem gospodarstvu, kaže nova industrijska politika ostro odklonitev od dosedanje poti v neko posebno gospodarsko smer. Izven dvoma je, da zahteva aktualni politični položaj od industrijskega podjetnika hitro pojmovanje položaja, smisel za socialno situacijo, prav posebno previdnost, mnogo avtokritike in tudi žrtev. Z zadoščenjem moremo tudi konstatirati, da se giblje pri nas napetost med podjetnikom in delavcem v skromnih mejah, kar je tako za notranjo ko zunanjo politiko velike važnosti.
Zaradi mnogih vzrokov, ne na zadnje zaradi stremljenja po avtarkiji se je v zadnjih letih razdelitev lastnine v domačih industrijskih podjetjih — tudi strukturalno bistveno spremenila. Država in rgzne trgovske banke, na katere ima država soodločujoč vpliv, so postale lastnjce, solastnice ali vsaj upnice industrijskih podjetij, prav tako tudi nekatera druga javna telesa. Mnoga industrijska podjetja so pa tudi že naravnost lastnima strankarskih institucij. Resnični zasebni industrijski podjetnik je postal v veleindustriji že izjema.
Značilen za novo industrijsko politiko je način, kako nastajajo cene industrijskih proizvodov. Naš zastareli in otrpli carinski sistem, uvozni im devizni režim ter številne odredbe proti previsokim cenam, ki so v zvezi z našimi valutnimi ukrepi, vse to ustvarja neke vrste po državi vezane cene, kar velja tudi za proste, a tudi po kartelu vezane cene. Čisto svobodna cema in prava konkurenca je mogoča le še za nekatere redke predmete. Nova industrijska politika omogoča, da se vedno bolj uveljavlja poleg prave gospodarske cene še socialno orientirana cena. Nova socialno-politična črta vlade je v neki vzporednosti k akciji proti previsokim cenam vezala deloma tarifne mezde ter jih razširila tudi. pa marsikatero podjetje, ki po teh tarifah ni vezano. Pri. zatiranju brezposelnost^ se niso z zadostno velikopoteznostjo pospeševale zasebne investicije. Hvaležna naloga bi bila ugotoviti, kako je gradbena delavnost — eno najbolj učinkovitih orožij proti brezposelnosti — bila v svojem razvoju ovirana zaradi novih kao tičnih gradbenih predpisov. Tudi pri razdeljevanju javnih dobav bi mogla z večjim pregledom obdarjena politika doseči znatno večje uspehe.	,;1
Tragikomično zveni, da mora k avtarkiji usmerjena gospodarska politika bolj paziti na izvoz ko politika, ki se giblje v okvipu sve-tqymcga gospodarstva. Ž vso odločnostjo zahteva industrija enotno,
dobro preudarjeno in od enega osrednjega mesta vodeno izvozno politiko. Industrija z obupom brani svoje izvozne pozicije, ker je brez izdatnega izvoza nemogoče ohraniti mezde na sedanji višini ter mnoge relativno prenizke cene za izdelke na domačem trgu,
V okviru nhvega industrijsko-političnega razvoja je bilo dokazano, da ni industrija noben kolektiv, ki bi se mogel v okviru strankarske politike zediniti y eno celoto. Zveze industrialcev in industrijskih delavcev so važni či-nitelji za splošno gospodarsko politiko, ki imajo tudi veliko odgovornost pred javnostjo, vendar pa so še naprej zasebne organizacije. Z zadoščenjem se more konstatirati, da so oni znani splošni napadi proti zasebnim komercialnim zdru-
žitvam podjetij znatno prenehali Javnost kartelnih registrov je k temu mnogo pripomogla.
Nova industrijska politika mora zlasti paziti na to, da se komercialno vodstvo industrij ne birokratizira. Kjer je bila svobodna tekma zaradi državnih prisilnih ukrepov prehodno omejena, treba preudariti, kakšne tehnične in komercialne posledice morejo na~ stati v bodoče za svoboden gospodarski razvoj.
Odveč bi bilo poudarjanje, da ni način, kakor je ipd ust ri ja danes obremenjena z javnimi dajatvami, v nobenem skladu z dobro gospodarsko politiko in da mireža vseh mogočih davščin spominja že na kaos. Naša davčna politika je postala nesmotrna in s,e ravna le po trenutnih potrebah ter vpliva dostikrat že naravnost škodljivo na konkurenčno sposobnost industrije za izvoz.
Dobra industrijska politika je tista, ki more povedati, katere gospodarske postulate hoče imeti uresničene. Industrija mora povedati, če ji današnji tipi trgovskih družb ustrezajo in če more delati z .drugimi institucijami našega gospodarskega prava. Pri takšnih proučitvah se 'bo izkazalo, če in v kateri meni zahteva industrija poseganje države v gospodarstvo.
V primeri z drugimi državami moremo reči, da sp naša ustava, naš pravni red ip naša uprava sicer dostikrat otežkočale indu strijsko gospodarjenje, vendar pa ohranile konnservatizem, s kate rim se je naše pravo branilo pred mnogimi tujimi idejami, kar se je z industrijsko-političnega stališča iz kazalo kot pravilno.
Finančne težave bivše Južne železniee
Bivša družba Južne železnice je dobila z dogovorom v Rimu dne 29. marca 1924 nov statut, ker zaradi razdelitve ozemlja, na katerem so bile njene železnice, na nasledstvene države ni mogla več delovati. Na ozemlju Avstrije je ostalo 31%, Jugoslavije 29, Madžarske 22 in Italije 18% njenih železnic. Na podlagi rimskega dogovora se je družba preimenovala Železniško družbp Donava—Sava—Jadran. Vse nasledstvene države so izjavile, da bodo vodile železnice bivše Južne železnice v lastni režiji ter' so se pri tej priliki stare obveznice železnice zamenjale z novimi, katerih nominalna vrednost se je določila na 112,50 zlatega franka za obveznico. Njih skupna vrednost se je določila na 471.0G6.300 zlatih frankov.
Države naslednice so se zavezale, ker so izkoriščale železnice družbe, da bodo na leto vplačevale določene zneske v posebni fond, iz katerega bi se plačevale anuitete za noye obveznice. Dogovorjeno je bilo, da bo vplačevala na leto v ta fopd Italija 6,OOQ.OOO Jugoslavija 5,800.000, Madžarska 3,425.000 in Avstrija 6,760.000 zlatih frankov.
Nasledstvene države pa so silno neredno plačevale te obroke. Leta 1935. in 1936. je plačala Madžarska samo za eno tromesečje, Jugoslavija je plačala 1. 1985. nekaj malega, 1. 1937. pq sploh nič. Tudi Italija ni vedno redno zadostila svojim obveznostim.
Posledica tega je seveda bila, da se niso anuitete mogle redno izplačevati in da so dobili lastniki obligacij vjsakp leto druge zneske Tako so prejemali v 1. 1924. do
1933. po 0'52 do 077 dolarja, leta 1934 14.75 fr., 1935 15,1. 1936 15 in 1. 1937 samo 0'93 franka.
Naravno je, da sedaj lastniki obligacij pritiskajo, da se jim njih anuitete že enkrat v redu izplačujejo.
Sklepi o industrijskih in zdravilnih rastlinah
V Zavodu za pospeševanje zun. trgovine je bila seja širšega strokovnega odbora za industrijske in zdravilpe rastline z naslednjim dnevnim redom:	1.	predlog	za
ustanovitev Centralnega urada za kontrolo in za promet zdravilnih rastlin. 2. Organizacija izvoza zdravilnih rastlin. 3. Izvoz bolhača v Združene države Sev. Amerike Pp izčrpni debati je bilo sklenjeno: 1. Ustanovi se osrednji ®r8an za kontrolo izvoza zdravilnih rastlin, ki ima nalogo, da organizira zbiranje in izvoz zdravilnih rastlin. 2. Izvede naj se registracija izvoznikov zdravilnih rastlin, da se vidi, kdo vse ima pravico do izvoza teh rastlin. 3. Samo v re gister vpisanim trgovcem in izvoz nikom naj se dovoli svobodna tr govina tako na notranjem trgu ko tudi pravica do izvoza. 4. Glede bolhača je bilo sklenjeno, da se mora takoj po trgatvi bolhač zbra ti in dati v stiskalnice ter da se morajo proučiti nove metode za analiziranje bolhača v smislu izraženih želj kupcev. — Seji so prisostvovali poleg rednih članov širšega strokovnega odbora tudi zastopniki zainteresiranih ministrstev in zastopnici trgovcev in izvoznikoy. Ali so bili navzočni tpdi zastopniki iz Slovenije, nam ni znano.
Bolgarska vlada je prepovedala več levih zemljedelskih listov.
Volivni boj v Romuniji je v polnem teku ter je prišlo že na več mestih do krvavih spopadov med orožniki in legionarji. Več legionarjev je bilo ubitih. Zaradi- teh spopadov se je položaj Gogove vlade poslabšal, ker nastajajo zaradi njih nasprotja tudi med desničarskimi strankami vedno večja. — Maniu je na velikem zborovanju kmečke stranke izjavil, da odklanja vsako sodelovanje z vlado in da je kmečka stranka sklenila samo tehnični volivni dogovor z železno gardo. Glavni cilj vseh romunskih politikov mora biti, da ne postane Romunija druga Španija.
Angleški listi komentirajo zadnje dogodke v Nemčiji ter pravijo, da je treba smatrati zadnje odredbe kot kompromis. Ker je Hitler sam prevzel vojno ministrstvo, je to nevtraliziral. Oficirski krogi so dobili svoje zadoščenje tudi s tem, da so v velikem številu pritegnjeni v novi tajni državni svet. Poleg tega se je zelo povečal vpliv oficirjev v gospodarskem ministrstvu in pri izvajanju štiriletke, ki pride čisto pod vpliv oficirjev.
Vseh nemških oficirjev ni -bilo upokojenih le 13, temveč 62. Mnogi so že zapustili Nemčijo. Tako , e v Salzburg prišlo že 20 nemških upokojenih oficirjev. V tolmačenju nemških dogodkov še vedno ni enotnosti.
Angleška vlada je poslala vladi generala Franca zelo ostro noto zaradi potopitve dveh angleških parnikov ter napoveduje najostrejše represalije, če bi se še kateri angleški parnik potopil., Zahteva tudi primemo odškodnino za oba parnika, če vlada generala Franca te odškodnine ne bi plačala, bo Anglija sama zaplenila protivrednost španske nacionalne imovine. Angleški listi ostro napadajo gen. Franca, ki ga dolže, da sta bila oba parnika potopljena po njegovem nalogu.
Ker je tudi Italija pristala na poostritev pomorske kontrole, je predlagala Anglija blokado Balearskih otokov, da bi se s tem laže nadziralo gibanje Francovih podmornic in letal, če pa ti poostreni ukrepi za zagotovitev svobodnega gibanja trgovskih ladij po Sredozemskem morju še ne bi zadostovali, potem je angleška vlada pripravljena seči tudi po ostrejših sredstvih. Na vsak način pa bo Anglija branila svobodno plovbo po Sredozemskem morju z vsemi sredstvi.
število kontrolnih bojnih ladij ob Španiji je povišala Anglija na 45, Francija pa na 25. Ladje ima-, o zapoved, da opravljajo službo s topovi pripravljenimi za streljanje. Ne samo na podmornice, temveč tudi na sumljiva letala morajo ladje takoj streljati.
Francove čete so dosegle na teruelski fronti velik uspeh ter predrle republikansko fronto y širini 20 km. Zaplenile so mnogo vojnega materiala ter ujele nad 3000 republikanskih vojakov. Francove čete svojo ofenzivo, še nadaljujejo. Očeviden namen te ofenzive je, da bi se pretrgala zveza med Barcelono in Valencijo. Iz Salamance poročajo, da se republikancem še ni posrečilo zaustaviti prodiranja nacionalistov.
Republikanskim četam se je vendarle posrečilo, da so ustavili prodiranje Francovih čet.
Japonska vlada je sklenila, da ne bo odgovorila na angleško in ameriško zahtevo, da jima sporoči svoj pomorski program. Japonska vlada pravi, da mora ostati ta program v interesu japonske obrambe tajen. .Sicer pa itak ta program nikogar ne ogroža.
Japonci pripravljajo napad na Kanton in je pred Kantonom zbra-nm ze polno transportnih ladij z vojaštvom, da ga izkrcajo, kakor hitro bi to bilo mogoče. — Kitajci poročajo o številnih uspehih v boju proti Japoncem. Glavni boji se vodijo- sedaj v srednji Kitajski, kjer je čangkajšek osebno prevzel reljstyo nad četami. — Kitajci tudi poročajo, da so njih letalci bombardirali japonsko letališče v Nankingu in uničili 12 japonskih letal- — Vedno bolj< so pogosti čet-niškl napadi ng japonske Čete. Mandžurske čete prehajajo z vsemi orožjem h Kitajcem.
Francoski parlamentarni odbor
je odobril prvi del Chautempso-vega delovnega .statuta ki predvideva obvezno uvedbo razspdišča in pomirjevalnega postopka. Verjetno je, da bo tudi senat do dne 28. februarja, ko izgube sedanje določbe o,delovnih odnošaJih svojo veljavo, sprejel novi statut.
Angleška spodnja zbornica je s 167 proti 117 glasovom odklonila predlog labur. stranke, da se nacionalizirajo rudniki.
Oenarstvo
Državni papirji se še vedno dobro obrestujejo
Kljub stalnemu dviganju tečajev drž. vrednostnih papirjev se ti še vedno dobro obrestujejo.
Tako se obrestuje 8% Blair pri tečaju 99 po 8'08%, 7% Blair pri tečaju 98 po 7'53%, begluške obveznice dajo pri tečaju 89 6 74%, dalmatinske pa pri tečaju 6 82%. 7% investicijsko posojilo se obrestuje po 7%, 2% vojna škoda pa tudi pri tečaju 450 še po 5'65%.
Občni zbor Narodne banke
bo 6. marca ob 9. uri dopoldne v poslopju Narodne banke v Beogradu. Dnevni red je običajen. Volitve upravnega odbora ni, pač pa se volijo trije člani nadzorstvenega sveta. Zborovanja se more udeležiti, kdor ima naijmanj deset delnic Narodne banke. Delničarje, ki imajo manj ko 10 delnic, sme zastopati kateri drug delničar. Delnice je treba predložiti najkasneje do 14. ure 28. februarja.
Odlog plačil
Kmetijsko ministrstvo je dovolilo Hranilnici in posojilnici v Kresnicah odlog plačil za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 4. novembrom 1937. Obrestna mera za stare vloge odslej po 2%.
Stanje evropskega denarstva
Le nekaj evropskih valut se še drži zlatega zaklada in merila. Važni sta med njimi nemška marka in poljski zlot. Nekatere valute so se po devalvaciji spet utrdile na zlati podstavi, n. pr. belgijska. Večina pa poskuša doseči pravo kritje z umetnimi gibljivimi rezer-vauR. .Rp ppdatkib nemškega va lutnega oddelka na berlinski gospodarski visoki šoli je 'bilo ob novem Iptu v Evropi valutno stanje (v odstotkih proti prvotni pariteti) sledeče:
Avstrija	nad	80
Holandska	nad	80
Jugoslavija	pod	80
Belgija	nad	70
Švica	nad	70
Češkoslovaška	70
Anglija	nad	60
Portugalska	60
Italija	pod	60
Švedska	pod	60
Norveška	nad	50
finska	nad	50
Francija	50
Danska	pod	50
Najbolje sta se v zadnjih bojih ohranile avstrijska in holandska valuta, z 80 odstotki zlatega kritja. V drugo skupino se sme prišteti Jugoslavija. Tretjo skupimo priče bja Anglija. Francija pa je v no-vem jetu še znižala svoj denar od 70 na 51 odstotkov zlatega kritja.
*
Savska banovina je zaprosila pri
Dr.*f iftn ^®*®karni hanki za posojilo' 2®0 Milijonov din, s katerim bi izvedla elektrlf ikac ij o savske banovine.
Italijanska vlada je objavila dekret, s katerim se dovoljujejo velike davčne olajšave za rnji kapital, ki bl se do konca leta 1939. investiral v Italiji. Na ta načtn upa Italija, da bo mogla privabiti tuji kapital. Ta tuji kapital ne bo plačeval ne 10 odstotnega letnega davka niti progresivnega davim. Italijanska vlada tudi jamči, da ta tuji kapital v primeri vojne ne bo zaplenjen. Pa še nekatere druge ugodnosti nudi Italija tujemu kapitalu, ki bi prišel v Italijo.
Francoska vlada je izdelala nov načrt, s katerim se poveča zaščita nacionalne valute. V bodoče paj bi bili kaznovani tudi oni, ki bi svetovali k prodaji francoske valute ali odsvetovali njen nakup, pa čeprav bi bili njih nasveti brezuspešni.
Grško fin. ministrstvo objavlja, da bo y®et iz prometa ves kovinski denar iz niklja, srebra in drugih kovin razen novcev po 10 lept. Ves kovani denar pojde iz prometa v enem letu, t. j. do 10. fe-
bruarja 1939. Pet let kasneje se bo mogel ta denar zamenjati le pri Grški banki.
Madžarsko-italijanska banka v Rudapešti je dosegla lani 1,089 (predlani 1,060) milijona pengov čistega dobička ter bo izplačala na delnico 1,50 penga dividende. Njene hranilne vloge in vloge na
tekoče račune so narasle od 87,3 na 96,8 milijona pengov.
Po zadnjem izkazu je stanje Poljske banke naslednje:	Zlato
kritje se je povečalo za 0,39 na 435,6 milijona zlotov, tuje terjatve so se zmanjšale za 2 na 34,2 milijona zlotov, menična posojila so se zmanjšala za 564,8, lombardna
pa so se povečala za 1,8 na 25,7 milijona zlotov. Obtok bankovcev se je znižal za 36,2 na 963,2 milijona zlotov.
Japonski finančni minister namerava ustanoviti za vse japano-filske kitajske države skupno emisijsko banko, ki bo izdajala bankovce na bazi japonskega jena.
Težko stanje trgovine
Iz poročila uprave Zveze trgovskih združeni
v Beogradu
V nedeljo je bil občni zbor Zveze trgovskih združenj v Beogradu. Za občni zbor je izdelala uprava obsežno poročilo o stanju trgovine v Beogradu. Iz tega poročila je jasno razvidno, kako zelo so upravičene pritožbe slovenskega trgovstva, saj je gospodarsko stanje v Sloveniji neprimerno težje kakor pa v Beogradu. Ker preživlja slovenska trgovina skoraj iste težave, podajamo v izvlečku poročilo uprave beograjske zveze.
Vedno večji naval tujcev
Trgovci smo danes v izredno težkih razmerah. Vendar pa je za nas nekaj zadoščenja vsaj v tem, da vodijo borbo proti nam v glavnem tujci, ki bi hoteli za vsako ceno zavladati še nad našo domačo trgovino. Že skozi leta prihajajo s severa k nam cele armade nezaželenih in nepotrebnih tujcev, ki začenjajo tu poslovati ter izkoriščajo naša naravna in narodna bogastva. Na stotine milijonov nosijo iz naše države v tujino, kjer trošijo, kar so nabrali med našim narodom.
Ta naval tujega, samo eksploa-tatorskega kapitala je pajvečja nevarnost za našo nacionalno trgovino. Mi in obrtniki smo kot prvi občutili njih težke udarce in njih delovanje bo imelo najtežje posledice za naše gospodarsko življenje, če se ne bo njih naval pravočasno zajezil. V navalu tujcev je danes glavni vzrok dolgotrajnosti naše gospodarske, .križe in še nadalje bo pri pas glavni vzrok vseh gospodarskih pretresljajev v delu tujcev. Tudi v drugih državah so trpeli zaradi navala tujcev, toda drugod so znali pravočasno odstraniti vse elemente, ki vnašajo v gospodarsko življenje nesolid-nost in ki širijo okoli sebe korupcijo.
V znaku borbe proti navalu tujcev smo tudi danes. Ta borba pa se ne vodi samo za nas trgovce, temveč tudi za dobro naroda in države. V tej borbi bomo zmagali Je, če bo naša stanovska zavest dovolj krepka. Utrditev te zavesti mora zato biti naša glavna naloga.
Ko traja naval tujcev, pa postaja naš trgovski stan vedno bolj reven ter izgublja svoj vpliv kot aktiven sodelavec, na njegovo mesto pa se vsiljuje tujec, ki pa za naše javno in narodno življenje nikdar ne more biti to, kar je rodoljuben trgovec naše krvi in našega mesa. Tuji trgovec hoče naše ljudi čisto izriniti iz trgovine kot samostojne gospodarjema bi tako popolnoma zavladal nad našo domačo trgovino.
Resničnost, vsega tega potrjuje stanje v Beogradu. Še pred 15 leti je bila od Slavije do Kalemegdana komaj katefa tuja trgovina, danes je skoraj vsaka druga trgovina lastnina tujega kapitala. Poleg tega se nahajajo na tem prostoru številne tuje agenture ter pisarne tujih trgovskih podjetij, ki po svojem številu silno presegajo enaka domača podjetja. Ta pojav pa ni znacijpn samo za Ilepgrgd, temveč za vsa mesta od Save do Donave. Ta tuji naval pa je viden tudi že na našem jugu, tako v Nišu, Sarajevu, Banjaluki jn Skoplje kjer se že začenja občutiti premoč tujega kapitala. Tudi tu izgubljajo naši nacionalni trgovci svoje pozicije ter se morajo umikati tujcem. Roj proti »Ta-Ti« je nov dokaz, kako z uspehom prodira tuji kapital na naš domači trg in kako dobiva za-
veznike celo med ljudmi, ki sebe hvalijo kot nacionalne ljudi.
Tudi karteli
so večinoma delo tujcev. Karteli dvigajo umetno cene, in sicer tako trgovskemu blagu ko tudi surovinam in fabrikatom, ki jih potrebujejo obrtniki. Karteli so organizacije veleproizvajalcev, da izključijo vsako konkurenco, S tem dosegajo, da sami brez vsake kontrole določajo cene ter da si ustvarijo monopolne položaje. Poleg ljudstva in zasebnih potrošnikov pa trpi od kartelov tudi država. Kajti država je največji potrošnik velike količine blaga, ki ga prodajajo karteli. Cement, železo, kože, bencin, sladkor, električno energijo troši država v veliki meri, a plačevati mora za vse te predmete cene, kakor jih določijo karteli.
Trgovci so prisiljeni, da kupujejo blago od kartelov po cenah, ki jih ti določijo. Vsako zvišanje cen pa se naravno mora poznati tudi v nadrobni prodaji. Široki sloji prebivalstva pa potem mislijo, da so samo 'trgovci krivi, če se cene dvignejo. Tako morajo trgovci poleg izgube nositi še moralno odgovornost za delo kartelov. Razumljivo je zato ogorčenje trgovcev proti kartelom.
Zelo ovirajo poslovanje trgovcev tudi
nabavijalne in konsumne zadruge.
Mnoge zadruge delajo v nasprotju z zakonom tudi z neza-družniki ter prodajajo' blago vsakomur, pri tem pa ne plačujejo davkov, ki jih mora plačevati trgovec. Zveza bo še nadalje zagovarjala stališče, da je zadružništvo kmetovalcu potrebno kot samopomoč v njegovem strokovnem delu, a tudi za njegov prosvetni in zdravstveni napredek, ne sme pa biti zadružništvo istočasno tudi trgovina, kajti trgovina je posel, za katerega zahteva država strokovno naobrazbo, a tudi davke. Pod zadružno firmo se danes izvajajo za državno blagajno in za narod škodljive špekulacije. To nepravo zadružništvo,; proti kateremu se bprimo, je izgubilo vsako moralno upravičenost, da uživa posebne državne dobrote. Trgovina se mora zadružništvu popolnoma prepovedati!
Nadalje silno trpi naša trgovina zaradi
privilegirane trgovine,
ki jo vodijo razni naši zavodi, uradi, odbori, komisije in družbe, ustanovljene v času, ko je hotela država pomagati trgovini in ki bi se morale po križi likvidirati. Ti pa, ki so te trgovine vodili, se niso mogli sprijazniti z mislijo, da je njih lepe funkcije konec ter so napeli vse sile, da se te trgovine vodijo še nadalje. Naša zveza je proti tem trgovinam, nastopila odločno in nobenega dyoma ni, da bi mogla naša žitna trgovina pokazati mnogo Jepše uspehe, kakor pa jih je dosegel Prizad. še bolj pa velja to za izvoz živine.
Razdolžitev trgovcev.
Z enostransko razdolžitvijo kmetovalcev je bila ustvarjena za vse pojno, trgovcev obupna situacija. Trgovci so dajali kmetovalcem velike kredite, in ,pe samo blagovne, temveč so mu pomagali tudi v denarju, kadar je pritisnila na krpe-tovalca stiska. Nato pa je nakrat
prišla zaščita, ki jo je kmetovalec razumel tako, da sedaj sploh ni več nič dolžan trgovcu. Če ima trgovec kakšne terjatve, potem naj se obrne na državo. Takšno je mišljenje kmetovalca (v Srbiji). Z drugimi besedami se to pravi, da more trgovec tudi propasti, ker so mu propadle vse njegove terjatve. A tudi trgovec ima svoje obveznosti in zato je treba tudi njega zaščititi, da more zadostiti tem obveznostim.
Industrijske prodajalnice
so nelegalno prodrle v detajlno trgovino ter jo strahovito oškodovale. Tudi tu se more s polno pravico trditi, da je najv,eč škodoval izkoriščevalci tuji kapital. Ta kapital zavzema iv naši industriji vedno močnejši položaj, da izgublja naša industrija vedno bolj svoj narodni značaj. Le še po imenu je naša, dejansko pa so njeni gospodarji tujci. Odkar so nekatere države začele čistiti svoje ozemlje od nezaželenih tujcev, so začeli ti »dvigatic našo industrijo, da delajo zaslužke na vse mogoče načine in da brez vseh ozirov uvajajo novotarije, ki so izključno njim v korist. Tako so začeli tudi v vedno večjem obsegu odpirati industrijske prodajalne, ki niso samo silno opustošile naše detajlne trgovine, temveč ki postajajo nevarne tudi že našim grosistom. To se zlasti občuti v tekstilni stroki in v manufakturi. Naša zveza mora zato voditi proti industrijskim prodajalnam najbolj energičen boj.
Prometne težave.
Veliko število naših trgovcev, tako onih v Beogradu ko onih na deželi, se je pritoževalo v preteklem’ letu zaradi nerodnosti v železniškem in rečnem prometu. Največ pritožb je bilo iz vrst izvoznikov in železninarjev. Posebno izvozni trgovini povzročajo prometne težave vsako leto težke izgube, ki gredo v milijone. Pomanjkanje vagonov še ni odpravljeno, tarifa pa ni prilagodena posameznim strokam. Tehtanje blaga na postajah se ne dovoljuje na državnih decimalnih tehtnicah ter nastajajo tako velike diference. Lahko pokvarljivo blago mora dostikrat dolgo čakati na transport ter se zato kvari. Vagoni so slabo ali pa sploh niso dezinficirani. Isto se dogaja tudi v vlačilcih ter se zato zaradi nezadostne dezinfekcije kvari zdravo blago. Ni čuda, če v takšnih razmerah izgublja naše blago na tujih trgih svoj dober sloves. Železninairsko blago pa potuje po vlačilcih neverjetno dolgo, kar zopet pomeni veliko škodo.
Prevelike trošarine.
Vprašanje obremenjevanja blaga s prevelikimi trošarinami je dokaz, da se v naših javnih proračunih še vedno ravnamo po starih metodah, ki so se že davno izkazale kot škodljive tako za trgovce kp tudi za po,trošnike. Moderna finančna politika je prevelike trošarine že davno obsodil^. Trgovinsko gospodarstvo zato tudi že dolgo zahteva odpravo trošarine in uvedbo. bolj piocjernih ftrejnen, ki bi obenem ppiogočlla tudi bolj pravično, njihovp razdelitev. Tako vemo, da je banovinska trošarina, ki je obremenila opanke iz usnja, one iz kavčuka pa oprostila, silno udarila našo domačo usnjarsko trgovino, tem bolj pa pomagala tuji industriji, ki izdeluje nezdrave
opanke iz kavčuka. Tako tudi mestne trošarine, če se uvajajo brezobzirno in neracionalno, škodujejo onim trgovinskim strokam in onim potrošnikom, ki so' danes že v tako težkem stanju, da bi se jim moralo pomagati, ne pa jify ubijati še z novimi bremeni. Tudi trgovina z živili, to je trgovina z blagom, ki ga potrebuje največji revež in največji bogataš, trpi silno zaradi pretiranih mestnih trošarin, s katerimi se sicer na zelo udoben način dobivajo mestni dohodki, ki pa silno škodujejo svobodni trgovini in ki pomenijo navadno tudi težko socialno krivico baš za najbolj revne sloje.
Te in podobne težave tarejo trgovino po vsej Jugoslaviji in te so eden glavnih vzrokov, da ne pride naše gospodarstvo na zeleno vejico.
Dobave - licitacije
Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 16. februarja ponudbe za dobavo cirkularne žage za kovino, 2 garnitur jeklenih crk A—Z, 2 garnitur jeklenih številk 0—9.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 16. februarja ponudbe za dobavo mrež za bencinske svetilke, do 23. februarja, pa ponudbe za dobavo kavčukastih cevi za kompresorski zrak.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 16. februarja ponudbe za dobavo 50 kosov vezi za kretnice.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 17. februarja ponudbe za dobavo bencina ter 2 zračnih ventilov.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 17. februarja ponudbe za dobavo železne žice, firneža, barve, sikativa, železnih matic, vijakov, zakovic, žebljev, dinamožice, platnenih cevi, lepila za les, mavca, steklenega papirja, vijakov in matic iz medi, žeL pocinkane pločevine; do 19. februarja za dobavo verige za sidra, jelovih desk, vijakov iz medi, jelovih, hrastovih in bukovih desk, spojk za cevi, samotne opeke ter 20 kg negrozina.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 17. februarja ponudbe za dobavo 250 m3 hrastovega jamskega lesa.
Uprava Vojno-tchničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 16. februarja za dobavo risalnega materiala; do 17. februarja ponudbe za dobavo gurte, žarnic, kavčuka-stih jermenov in cevi, akumulatorjev itd.; do 18. februarja ponudbe za dobavo valjev raznih dimenzij; do 19. februarja ponudbe za dobavo orodnega jekla ter raznega kavčukastega materiala, svinčnikov, peres, dinamo-stroja, knjig itd.
Komanda pomorskega arzenala — intendantura — v Tivtu sprejema do 26. februarja ponudbe za dobavo krp za, čiščenje, bombaža, borovih, jelovih, hrastovih desk; do 1. marca ponudbe za dobavo razne pločevine, jekla, medi, medene žice, koksa, vestfalskega premoga, kavčuka, kavčukove vrvice, ebonita, azbesta, lepila za kavčuk; do 2, marca ponudbe za dobavo papirnate lepenke, sukanca, vazelina (rumenega), jeklene vrvice, X električne sirene, 20 mikrofonskih membran Ih 30 membran za slušalke.
LICITACIJE
Pri ministrstvu za vojsko in mornarico — ekonomski oddelek — v Beogradu bodo dne 10., 12., in 14. februarja ustne javne licitacije za dobavo mesa po garnizijah za potrebe vojske.
Intendantura štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje za 10., 12. in 14. februar prve javne ustne licitacije za dobavo mesa.
Dne 14. februarja bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu javna ofertna licitacija za dobavo rezanega obrobljenega in rezanega neobrobljenega lesa in hlodov.
Dne 21. februarja bo v Inženjer-sko-tehnionem oddelku ministrstva za vojsko in mornarico v Beogradu II. ofertna licitacija za dobavo specialnih cevi iz pociiv-kane pločevine.
Pri upravi policije v Ljubljani bo dne 26. februarja javna ustna licitacija za nabavo uniform za drž. polic, stražo v Ljubljani in na, Jesenicah.,
Dne 28. februarja bo pri direkciji drž. železnic v Zagrebu licitacija za dobavo 15.000 m3 rečnega peska.
(Predmetni oglasi so interesen r tom v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.)
LA NATIONALE
Akcijski! družba za življenjsko zavarovanje Ma	m	rm	j^waM2a	Zavarovalna	družba	proti	požaru	in	eksploziji
FILIJALA V ZAGREBU
LETA 1830	Ustanovljeno	v	Parizu	LETA	1820
I
GLAVNICA: 75,000.000 — franc, frankov	*	.	.	GLAVNICA:	50,000.000-—	franc,	frankov
FONDI: 1.500,000.000'- franc, frankov
Glavno zastopstvo za dravsko banovino: Predstavnik: A. M. Friedrich, Ljubljana, Verstovškova ulica št. 22 — Telefon št. 28 33
Tretji klirinški račun z Italijo
Z 31. januarjem se je v1 izkazu Narodne banke prvič pojavil tretji klirinški račun z Italijo, in sicer v dinarjih. Na ta novi račun vplačujejo Italijani in samo v 9 dneh so njih vplačila presegla znesek 25 milijonov din. To dokazuje, da jim ta račun konvenira. Zanimivo je, da sta oba stara klirinška računa z Italijo istočasno padla za pet in pol milijona lir. Novi dinarski klirinški račun je bil dogovorjen že ob bivanju podguvernerja Narodne banke dr. Belina v Rimu.
Nova ureditev nemškega gospodarskega ministrstva
Gospodarski minister dr. Funk je nastopil svoje mesto. Gospodarsko ministrstvo je bilo sedaj na novo organizirano in obsega pet oddelkov, ki se dele v posamezne sekcije. Glavni oddelki so: 1. industrija, surovine in domači izdelki; 2. rudarstvo, železo in energije; 3. gospodarski red, trgovina in obrt; 4. denarništvo in krediti; 5. zunanja trgovina, devize in izvoz.
V pristojnost novo organiziranega ministrstva spada tudi državni urad za (gospodarsko obnovo, za proučevanje in izvajanje štiriletke, nadalje državni urad za proučevanje zemlje in zavodi za geologijo. Končno pa spada pod gospodarsko ministrstvo tudi državna komisija za izkoriščanje starega materiala.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju tvrdke »Norma«, družbe z o. z. v Ljubljani. Konkurzni sodnik dr. Rupnik, upravnik mase odvetnik dr. Poček. Oglasitveni rok do 18. marca, ugotovitveni narok dne 22. marca ob 8. uri.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju medičarja in svečarja Domitroviča Ljubomira v Celju. Poravnalni sodnik dir. Kraut, poravnalni upravnik odvetnik doktor Skoberne. Narok za sklepanje poravnave pri celjskem sodišču dne 9. marca ob 9. uri. Rok za oglasitev do 3. mairca.
Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju trgovca z mešanim blagom Edmunda Romiha na Tratah v Slov. goricah. Poravnalni sodnik dr. Uaunig, poravnalni upravnik odvetnik Ude. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Sv. Lenartu dne 17. marca ob 10. uri. Rok za oglasitev do 10. marca.
Zunanja trgovina
Gospodarski svet Balkanske zveze se sestane v začetku aprila v Ankari ter bo razpravljal zlasti o poglobitvi trgovinskih stikov med državami Balkanske zveze.
Grška vlada je dovolila, da se uvozi sladkor, ki se potrebuje za izdelavo marmelade, carine prosto.
»Sindicato Italo-Spagnolo« je bil ustanovljen na iniciativo Italijanske družbe za italijanska dela v tujini (glavnica 100 milijonov lir) in Italijanske družbe za železnice v Sredozemju. Namen nove družbe je izvajanje javnih del v Španiji in v španskih kolonijah.
Siemens & Halske je lani povečal kosmati dobiček od 187,4 na 212,3 milijona RM. čisti dobiček pa je narasel od 11,2 na 11,6 milijona mark. Dividenda se bo zvišala od 9 na 10 odstotkov.
Kosmati dobiček družbe Siemens & Schuckcrt pa se je zvišal od 274,5 v 1. 1936. na 313 milijonov mark v 1. 1937. Kljub znatnemu povišku socialnih dajatev od 21,3 na 24,3 in davkov od 24,6 na 38,7 milijona mark se je zvišal čisti dobiček od 11,9 na 12,2 milijona mark. Dividenda se je zato zvišala od 6 na 7 odstotkov.
E. I. Dupont de Nemours & Co. v New Yorku je imela lani 88,03 (predlani 89,88) milijonov dolarjev čistega dobička ter bo izplačala na delnico 7,29 (7,56) dolarja dividende. K dohodkom družbe spada tudi delež pri General Motors v višini 36,67 (1. 1936. 44,0) milijona dolarjev.
Ameriška jeklena industrija bo izdala letos za nove investicije in zboljšanje naprav samo 165 milijonov dolarjev, dočim jih je lani izdala še enkrat toliko.
Cena fine pločevine še ne bo znižana, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji mednarodne zveze za fino pločevino v Bruslju.
Iz zadružnega registra
Vpisali sta se naslednji zadrugi Zadružna elektrarna v Rušah in Stavbinska zadruga z o. j. v Sveti Ani v Slovenskih goricah.
Izbrisala se je: škrlolomska zadruga v Dolskem — zaradi končane likvidacije.
97 — New York City: ponuja se zastopnik za vse proizvode,
98 — Sarande (Albanija): koruza,
99 — Milan: svinjske ščetine in konjska dlaka,
100 — Liege: pšenica, koruza, ječmen, pirit, železniški pragi, kamena in morska sol; išče zastopniška tvrdka,
101 — Brno: ajda,
102 — New York City: paprika, makovo, kumnovo in drugo semenje,
103 — Leipzig: oljnate pogače,
104 — Annaberg v Krkonoših: jelša, okrogel les,
105 — Hamburg: suho sadje in razne deželne pridelke išče zastopniška tvrdka,
106 — Leersum (Nizozemska): zdravilne rastline,
107 — Oslo: debela pšenica, koruza, kokosova moka,
108 — Dunaj: paprika,
109 — Vel. Torak. Pusta Jdrgo-van (Begej Sv. Djurad): perutnino, divjačino, suhe češplje, desertno grozdje, paprika, kamilice, slivovko, raztopljeno mast in mast ameriškega tipa išče uvozniška firma v Londonu.
110 — Calcutta: klej v kosih,
111 — Dunaj: zastopniška tvrdka išče zastopstvo za Avstrijo neke večje naše izvozniške tvrdke.
112 — Le Caire: ponuja se zastopnik za razne proizvode na egiptskem trgu,
133 — London: katoliške devo-cionalije (križi, slike, sohe, svetinjice, rožni venci, svečana oblačila in razni okraski),
114 — Leipzig: posušena čreva,
115 — Dakar (Senegal-Afrika): copate in cenena obleka za moške in otroke,
116 — Berlin: otrobi, proso, živinska moka, oljnate pogače, ma-gnezit, surov in zmlet, ter klej za furnirje.
Povpraševanje po našem blagu
v tuilni
najbolj gospodarski način spreminja v klej za furnirje,
11 — London: zlitine niklja, bakra in jekla (potrebne za livarne),
12 — Hamburg: neka firma bi hotela plasirati v naši državi svoje priprave za urejanje pisem ter išče zvezo s tvrdkami, ki se bavijo s pisarniškimi potrebščinami.
•
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: l. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Doma in po svetu
je zato opravila ruska pravoslavna cerkev. Vložene so bile številne interpelacije, med temi tudi več interpelacij posl. Lenarčiča. Poslanec Lazič je protestiral proti temu, ker se odobre uredbe, ki jih izdaja vlada na podlagi pooblastila narodne skupščine, samo s finančnim zakonom. Skupščina je nato z večino glasov sprejela trgovinski pogodbi s švedsko in Romunijo.
Novo izvoljeni senatorji HSS so imeli skupno z dr. Mačkom dolgo konferenco, na kateri so sklenili, da se ne bodo udeleževali dela senata, kakor niso poslanci HSS prišli v skupščino. Zato so pozvali senatorja Krnjeviča, da ostane še naprej v Ženevi.
Kdo je glasoval v savski banovini za senatorsko listo JRZ, o tem razpravljajo v Zagrebu prav natančno, ker je dobila lista JRZ več glasov kakor pa je bilo izvoljenih in imenovanih izrazitih JRZ banskih svetnikov, poslancev in županov. Med drugim so ugotovili zagrebški listi, da so glasovali za JRZ tudi nekateri pravoslavni duhovniki, ki so sicer pristaši JNS. Nadalje je glasoval za listo JRZ tudi predsednik občine v Borovem Tomo Maksimovič, direktor Bat’i-nih podjetij.
Pri proračunski razpravi je med drugim dejal ban primorske banovine dr. Jablanovič, da more banovina tudi letos, kakor druga leta, upati na izredna sredstva iz centralnih izvirov, to je iz Beograda. Zelo bi želeli, če bi mogel tudi ban dravske banovine računati na enako pomoč.
Ravnateljstvo Jugoslav. trgovske družbe, d. d. Beograd - Zagreb -Ljubljana, direkcija Zagreb, sporoča, da je glavna skupščina sklenila likvidacijo družbe. Ev. terjatve se morajo prijaviti v šestih mesecih.
eiji po uradni statistiki lani zgrajenih 144.244, za približno 4000 več ko leta 1936.
Novi vojni proračun Poljske znaša letos okoli 800 milijonov zlotov, to je eno tretjino vsega poljskega državnega proračuna, ter je za 32 milijonov zlotov višji od lanskega.
Washingtonska vlada namerava zvišati število ameriške pehote na 14.000 oficirjev in 500.000 mož.
»Ukaz« zopet v Rusiji v veljavi. Z ukazom je bil imenovan za sovjetskega poslanika na Finskem inž. Derevijanski, ki ni izšel iz diplomatskega poklica. Njegovo imenovanje je zanimivo zato, ker se prvič po revoluciji uporablja pri imenovanju beseda »ukaz« in ne več »dekret« kakor dosedaj. Sovjetski ideologi so označevali dosedaj besedo »ukaz« kot sovjetskemu sistemu popolnoma tuj pojem.
Ledena plošča, na kateri so hrabri ruski raziskovalci polarnih krajev, je počila na desetih mestih. Ledolomec »Murmanec« se je že precej približal plošči, na kateri je Papanin s tovariši, ledolomec »Tajmir« pa je zašel v silno hud ciklon, vendar pa je mogel ohraniti smer svoje vožnje.
Veliki ruski zrakoplov »SSSR 6« je na poletu iz Moskve v Murmansk zašel v silen vihar, ki ga je treščil v vrh nekega hriba. Zrakoplov se je čisto razbil. 13 mož posadke je ubitih, 2 sta ranjena in samo 1 je ostal neranjen.
Municijska tovarna v Somersetu Eastu v Južni Afriki je zletela v zrak. 9 delavcev je bilo ubitih.
V Honkongu je nastala epidemija črnih koz. Dosedaj je umrlo že nad 70 ljudi.
Radio Ljubljana
»Službeni list«
kir. banske uprave dravske banovine z dne 9. februarja objavlja: Pravilnik za zameno obveznic 7%nega investicijskega posojila iz leta 1921. — Pravila o opravljanju strokovnega izpita za učiteljice banovinskih kmetijskih gospodinjskih šol in tečajev — Odredbo o postavitvi predsednika in namestnikov mojstrske izpitne komisije pri Zboirnioi za TOI v Ljubljani Poročilo volivnega odbora za drav sko banovino o izidu volitve sena torjev — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Kolesa, motoma kolesa
na debelo. Zahtevaite ponudbe.
SploSna trgovska družba z o. z.
Ljubljana. Tyrševa cesta št. 33 (Javna skladišča)
N j. Vel. kralj Peter II. je daroval za zimsko pomoč v Beogradu 100 000 din.
Grški princ Nikolaj, oče kneginje Olge in stric grškega kralja Jurija II., je umrl. Na našem dvoru je zato odrejeno tritedensko žalovanje. Knez Pavle je odpotoval v Atene.
Turški zun. minister Ruždi Aras se je na povratku z Dunaja ustavil v Beogradu, kjer se je sestal z min. predsednikom dr. Stojadino-vičem. Novinarjem je izjavil, da se
Ponudbe tujega blaga
10 — Dunaj: išče se zastopnik, ki je dobro uveden pri tvornicah pohištva in mizarjih, da bo prodajal novo sredstvo »Bora«, s katerim se kožni in kostni klej na
Že v 24 urah
barva, pleiira in kemično s n a 11 obleke, klobuk* Itd. Škrob! in ■vetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, monga tu lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. B Telefon it 22-72.
kratkem sestane v Ankari Svet Balkanske zveze ter da bo razpravljal o zelo važnih mednarodnih vprašanjih.
Konkordat je odstavljen z dnevnega reda, kar je sv. arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve svojem glasilu izrečno priznal, toda šele potem, ko je predsednik vlade na zahtevo sabora ponovno izjavil, da je konkordat v resnici odstavljen. V svoji drugi izjavi pravi predsednik vlade dr. Stojadino-vič tudi, da bo kr. vlada pri vsakem bodočem urejanju svojih od-nošajev z Vatikanom in pri ureditvi položaja rim. kat. cerkve v Jugoslaviji v polni meri spoštovala in izvajala po državni ustavi zajamčeno načelo o enakopravnosti vseh veroizpovedi v državi.
Kraljevsko namestništvo je am-nestiralo vse osebe, ki so bile kaznovane ali proti katerim je bilo uvedeno postopanje zaradi dejanj, ki so bila v zvezi s konkordatom.
Narodna skupščina je začela v ponedeljek po dolgi pava zopet zasedati. Uvodoma je sporočil predsednik, da so umrli poslanci Anton Vudec, Branko Ratkovič in živojin Arandjelovič. Poslancu Ratkoviču je srbska pravoslavna cerkev odbila cerkveni pogreb, ker je glasoval za konkordat. Pogrebne obrede
Zagrebška zadruga »Bistra« je kaznovana z globo 3000 din, ker se je brez dovolitve baviia s kupčeva njem nepremičnin.
Po poročilu beograjskega avto-kluba je lani obiskalo Jugoslavijo 20.000 tujih avtomobilistov.
Praški občinski svet je imenoval dr. Hodžo zaradi njegovih zaslug za češkoslovaški narod za častnega meščana Prage.
Odpravnik poslov sovjetske vla de v Bukarešti Butenko je izginil. Najbrže je bil umorjen, nekateri pa trde, da je bil ugrabljen. Romunska vlada je izjavila, da v tem primeru ne more prevzeti nobene odgovornosti, ker se je dogodek pripetil zaradi ruskih notranjih konfliktov.
8 nemških Južnotirolcev je bilo obsojenih na več let ječe, ker so na neki smuški turi prepevali nemške pesmi.
Pri nedeljskih smučarskih tekmah v Celovcu so priredili avstrijski hitlerjevci velike narodno-so-cialistične demonstracije. Darila so se morala zaradi demonstracij razdeliti v vsej tišini. Vidi se, da v Avstriji ne bodo niti pri športnih prireditvah več vami pred narodno-socialističnimi demonstracijami. _
V Etiopiji so še vedno nemiri. Dopisnik angleškega lista »Evening Standard« piše, da vlada v Adis Abebi lakota in da italijanska vojska zlasti trpi zaradi neprestanih napadov reorganizirane in 10.00U mož močne etiopske četniške vojske. Polki Askarijev da so se uprli, ker niso dobili zemlje in denarja, kakor jim je bilo obljubljeno. Italijanski vojaki da prejemajo neredno plačo, kolonisti pa se iz strahu pred četniki ne upajo naseliti. Dva italijanska parnika sta v zadnjem času prepeljala 1200 italijanskih invalidnih vojakov na otok Rodos.
Kitajska vlada Cangkajšeka je| sklenila, da razdeli med civilno prebivalstvo orožje, da ga ,# tem usposobi za četniško vojno proti Japoncem. Nekateri so sicer pred tem korakom svarili, ker da je nevarno dati množici orožje v roke, a njih pomisleki niso obveljali.
Pri velikih pomorskih manevrih pri Singapuru se je konstatiralo, da so obrambne naprave te naj-večje trdnjave Anglije odlične.
Novih stanovanj je bilo v Nem-
Cetrtek, dne 10. februarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert Rad. orkestra — 14.00: Napovedi— 18.00: Domača zabava (Magistrov trio)
— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Pevski zbor »Cankar« — 20.45: Prenos opere »Manon« iz Trsta. Sodeluje: Benjamino Gigli —V odmoru okrog 22.00: Napovedi, poročila. — Konec ob 24. uri.
Petek, dne 11. februarja. 11.00: Šolska ura: V deželi ponočnega solnca (gdč. Julija Šušteršič) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Ženska ura: Kako si ustvarim svoj dom (ga. Cilka Vračko) — 18.20: Plošče
— 18.40: Francoščina — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nacionalna ura —	19.50:	Izselje-
niške zanimivosti — 20.00: Cimermanov kvartet — 21.00: Samospevi: gdč. Vida Rudolfova, g. Ladislav Rakovec, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Štev. 953/38.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje za Prometno upravo Zabukovca na dan 23. februarja neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznih gonilnih jermenov. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija drž. rudnika Velenje.
Štev. 1264/38.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje za Prometno upravo Zabukovca na dan 23. februarja 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 50 ton pontland-cementa. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija drž. rudnika Velenje.
Štev. 955/38'
Nabava.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 2. marca 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo RGCT kablov: in sicer: 300 m=3Xl'5mm2, 300m = 4X6mm2 in 300 m = 4X10 mm2. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 4. februarja 1938.
.gnnMrri) Tnamta« llrta«. njegov predstavnik dr. Ivan Plesa. urednik Aleksander Železnikar tiska tiskarne »Merkur« a. d. njen predstavnik Otmar Mlhalek vsi
v Ljubljani