m delničarjev LB- Gorenjske banke, d.d., odločil o lanskem dobičku
e za dividende, pač pa v rezerve
tu 1993 dosežena 12-odstotna realna rast bilančne vsote banke in 690 milijonov tolarjev J? dobička - Odslej naziv Gorenjska banka, d.d., vendar bo osamosvojitev največje banke orenjskem še zapletena
N> 12. maja • Največja J8 na Gorenjskem (od !)aprej se uradno ime-GORENJSKA BAN-PA, Kranj), ki je po Pj vsoti na petem mes-državi, po velikosti *a pa na tretjem, nadal-°samosvojitev iz kon-?kega sistema Ljub-fe banke, d.d. Vendar ^itno, da LB, d.d.- kot nj delničar v Gorenjski ,d-d. - želi vajeti držati JjJJ rokah. To se je «o tudi v torek, ko je 131 zbor delničarjev Gor-r, banke in je predstav-Hubljanske banke, d.d. ^toval predlagani razde-lustvarjenega dobička v letu in predlogom za razmenj medbank-r» na zboru delničarjev Predstavniki gorenjskih '^rjev delovali kot dokazan stroj: dali so
Gorenjska^Banka
VASI ZAKLADI NA VARNEM
\ ŠEFIH HRANILSICE-GLOBIS KRANJ
U,.- podporo poslovni ■> svoje banke, za na-
jino"
E j
P1 pet let imenovali ftga direktorja Zlatka spremenili ime \/. v Gorenjsko banko, r'^ "po gorenjsko" raz-^ lanski dobiček v "9,9 milijona tolarjev. * namreč odločili za
Sedemdeset zlatih Activa kartic
V poldrugem letu, odkar je uvedena plačilna kartica Activa, je bilo izdanih U vel kot 92000 kartic VActivo je vldjulena tudi Gorenjska banka, dd. ki bo v tem mesecu izdata ze desettisočo kartico. Že vsak Četrti imetnik tekočega računa v Gorenjski banki posluje tudi s plačilno kreditno kartico Activa, večino najboljših varčevalcev so razporediti v UA" bonitetni razred in njim je namenjena zlata kartica Activa. Prvih 70 zlatih Activ so bančniki GBK podelili v tem tednu.
izplačilo dividend na delnice, pač pa 287,1 milijona tolarjev namenili v rezerve banke, preostalo (402,8 milijona) pa pustili nerazporejeno. Lansko poslovno leto je bilo v LB-Gorenjski banki zelo uspešno in to dokazuje tudi 22-odstot-no realno povečanje sredstev prebivalstva v bilančni vsoti banke (ki se je lani realno povečala za 12 odstotkov, leto x>prej pa za 9 odstotkov), na 9. strani.
Danes odpirajo razstavo mineralov
Boljša udeležba od lanske
Na prireditvi pričakujejo več kot 50 razstavljalcev iz devetih držav.
Tržič, 13. maja - Danes se začenjajo 22. mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja v Tržiču. Tokrat prvič poteka že v petek seminar za učitelje naravoslovja, Id se spoznavajo s projektom Voda - naše bogastvo v okvira programa Phare. Razen popoldanske demonstracije ekološkega programa kranjske Save na Iržiški Bistrici in odprtja razstave stekla ter tkanin v paviljonu NOB, bo zvečer tudi svečanost v osnovni soli Bistrica. Tam bo letošnjo razstavo mineralov odprl predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, z glasbenim nastopom pa bo sodeloval Vlado Kreslin.
Za sodelovanje na razstavi v soboto in nedeljo se je do 12. maja prijavilo 32 domačih in 21 tujih razstavljalcev. Posebno slednjih bo nekaj več kot lani. V Tržiču namreč pričakujejo zbiralce iz Avstrije, Češke, Nemčije, Poljske, Madžarske, Bolgarije, Rusije, Hrvaške in Slovenije. Ob sejemskem delu na dobrih 120 kvadratnih metrih površin bodo na ogled razne razstave in delav-
nice. Ob sprejemljivih cenah vstopnic - 1.000 SIT .za družino, 500 za odrasle in 250 za otroke - bodo omogočili popuste skupinam nad 20 obiskovalcev, v ceno pa je vštet prevoz in ogled Dolžanove soteske z Jelendolom in Podljubelja. Prav zato utegne obiskati Tržič in okolico ob koncu tega tedna več tisoč prebivalcev Slovenije in tujcev. • S. Saje
et o kmečkem turizmu
* tovariši so postali gospodje
}*2 zaprašenih polic potegnili sklepe z raznih posvetovanj, ki so se rteklosti zvrstili o kmečkem turizmu, bi ugotovili, da so še vedno Nni in da so se "starim** problemom pridružili še novi. Le tovariši redtem postali gospodje... i
lj* ^°ka - Posvet, Id ga je v sredo v hotelu trstvi in s pomočjo občine in še nekaterih S!18* v Skofji Loki pripravila Turistična organizacij), je pokazal, da se razmere na *'°veiuje (v sodelovanju s tremi minis- terenu v zadnjih petnajstih letih niso bistveno
spremenile in da Število kmetij, Iti se ukvarjajo s tem turizmom, celo rahlo upada.
Problemov je veliko. Ob tem, da je na tem področju še vedno precejšnja pojmovna zmeda (kmečki turizem, turizem na kmetijah, deželni turizem, kmetija odprtih vrat...), je vse več "kmetov", ki blagovno znamko "kmečki turizem" izrabljajo za "turizem" v navadni gostilni s točilnim pultom, natakarjem v uniformi in kuharjem s kapo na glavi; ob tem pa se kajpak v javnosti ustvarja vtis, kot da je kmečki turizem sinonim za gostilno, v katen na črno prodajajo hrano in pijačo. In kdo naj bi bil za to kriv? V prvi vrsti država in njene ustanove, ki še vedno niso poskrbele za nedvoumno zakonodajo. • C. Z.
Od jutri dalje bo Škofja Loka brez župana
"Ni ga, ki bi mi lahko podaljšal mandat!"
Škofjeloški župan Peter Hawhna vztraja pri tem, da mu je po natanko štirih letih potekel mandat V občinskih organih še ni odziva.
Škofja Loka, 12. maja ■ Opozorilo škofjeloškega župana, da je trdno prepričan o tem, da mu tudi odločitev državnega zbora ne more podaljšati mandata, na zadnjem zasedanju občinske skupščine ni vzbudilo posebne pozornosti, izkazalo pa se je, da Peter Han lina misli zelo resno. S ponedeljkom se vrača na prejšnje delo.
"Poroka mojega brata bo v soboto moje zadnje, tokrat prijetno dejanje v funkciji škofjeloškega župana," nam je dejal Peter Hawlina, ko smo preverjali, ali bo svoja
opozorila res tako dosledno uresničil. O svoji nameri je že obvestil občinsko skupščino na aprilskem zasedanju, podobno pa je storil tudi na seji predsedstva te skupščine mi-
nuli torek. Reakcij, podobno kot na seji občinske skupščine, doslej ni bilo, prav tako ni informacij o tem, ali so se ob tem že "zganile" politične stranke. Izvedeli smo, da je od tolmačenja občinskega statuta odvisno, ali naj bi župana za čas do konca leta nadomestil podpredsednik Gorazd Krajnik, ali pa bo stekel postopek za izvolitev novega.   • S. Ž.
Ntovni dan družine
I nedeljo na srečanje družin
geslom Družina, najmanjša demokra-1» v srcu družbe poteka svetovni dan »zine. V Sloveniji ga bodo proslavili s -tanjem družin v nedeljo, 15. m3Ja.'vV adinskem zdravilišču na Debelem *|J5*| 0 g*» pod pokroviteljstvom predsednika »publike Slovenije Milana Kučana prireja «8 križ Slovenije. :. ..
Na srečanje bodo organizatorji pripeljali dužine iz vse Slovenije, zanje pa so Popravili različne programe in dejavnosti, ^ako bodo priredili delavnico za širjenje nan) o Rdečem križu in kviz o tej mednarodni in nacionalni organizaciji. -Krokom bodo odprli likovno delavnico * *«rno družina ali simbol mednarodnega *a družine. Pripravili so razstavo Begunci
so med nami. Družinam bodo predstavili tudi dejavnosti mladinskega okrevališča na Debelem Rtiču in načrte njegovega razvoja. Za okroglo mizo bodo mladi tehtali odločitev Družina da ali ne, strokovnjaki pa govorili o Rdečem križu in družini v stiski. Prikazali bodo še številne dejavnosti Rdečega križa in organizirali otroški vrtec. Popoldne pa bo svečani zbor družin, ki ga bosta pozdravila predsednik repuiblike Slovenije Milan Kučan s sporočilom ob svetovnem dnevu družine, m predsednik Rdečega križa Slovenije. Kulturnemu programu bo do večera sledil tudi zabavni program za vse generacije. Na srečanje družin se z organizatorjem odpravljajo tudi družine z Gorenjskega. • D. Ž.
Danes preberite
str. 3
Skoraj četrtina Slovencev je upokojencev
str. 14
Sto mark za nočitev in hrup ob petih zjutraj!
486/40 ie od 153.478,00 SIT
HOTEL BELLEVUE KRANJ
...lep razgled, izleti, poročni obredi - tudi cerkveni, slavnostna kosila, poslovna srečanja, politična zborovanja.
Šmarjebu 6, Kranj, tel: 064 311211, fax 064 312122
SLOVENIJA lit SVET
Odnosi s Hrvaško in Italijo trda preizkušnja za slovensko zunanjo politiko
Pogovori o meji ne pridejo v poštev
Tudi primer slovenskega počitniškega naselja Pineta v hrvaški Istri, ki ga še zasedajo hrvaški begunci, je trda preizkušnja za slovensko zunanjo politiko.
Ljubljana, 13. maja - Glede Pinete so na seji državnozborskega odbora za zunanjo politiko povedali, da je Slovenija v bistvu izkoristila vsa diplomatska pota za razrešitev problema Pinete, sedaj pa bo prisiljena ukrepati ostreje. Kaj je pod tem mišljeno, na seji ni bilo povedano, o tem pa naj bi bilo govora na ponedeljkovem političnem kolegiju predsednika vlade. Hrvati namreč sedaj obljubljajo, da bodo Pineto spraznili do 15. junija, Hrvaška pa bo plačala odškodnino. Na seji odbora so menili, da je ta primer preizkus trdnosti slovenske zunanje politike. Če bi tukaj popustili, bi se hrvaško izsiljevanje nadaljevalo tudi v drugih spornih primerih.
Amerika proti spremembi meja
Zadnji dan obiska slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta v Združenih driavah Amerike je bil osrednji dogodek, razen odprtja novega slovenskega veleposlaništva v ZDA, njegovo srečanje z ameriškim zunanjim ministrom Warrenom Christopherjem. Vodja ameriške diplomacije je povedal, da ceni uspehe Slovenije in da ji bodo Združene države še pomagale, zagovarjajo pa ozemeljsko celovitost Slovenije in spoštovanje obstoječih meja. ZDA si bodo tudi prizadevale, da bi bil čimprej odpravljen embargo na uvpzorolja v Slovenijo, čeprav sedanji čas za to ni najbolj ugoden.
Težji problem je Italija. Oblast je prevzela desna garnitura z vlado Silvia Berlusconija na čelu in njeni predstavniki, čeprav ne gre za uradna stališča, so na nedavnem sestanku v Varšavi že preprečili sprejem Slovenije v skupino E - 10, v kateri so države Srednje in Vzhodne Evrope, ki so na prednostni Usti sprejema v Evropsko unijo. V Italiji tudi dokaj glasno govorijo spremembi meja in reviziji Osimskih sporazumov. Takšno stališče je sicer na seji parlamenta pokrajine Furlanije in Julijske Krajine propadlo, vendar to še ne pomeni, da so te težnje pokopane. Slovenija mora biti, tako so dejali na seji odbora za mednarodne odnose državnega zbora, pripravljena na sodelovanje z Italijo, čimprej mora navezati stike z novo italijansko vlado, vendar se o mejah in že sklenjenih in mednarodno priznanih sporazumih ne misli pogovarjati. Vlada naj izda tudi Belo knjigo o odnosih z Italijo in naj z njo seznani mednarodno javnost. Predvsem pa gre pritrditi misli televizijskega komentatorja Igorja Grudna, da mora sedaj slovenska zunanja politika usmeriti svojo dejavnost v Evropo in k sosedom, kar je pomembnejše od odprave vizumov z Urugvajem. • J. Košnjek
Nekdanji politiki pišejo knjige
Franc Šetinc: Smrt in upanje
Povest o partizanu Andreju Gabru in Mariji iz Suhe krajine, obsojeni na smrt zaradi vohunstva, je napisana na osnovi resničnega dogodka. Knjigo je izdala založba Enotnost iz Ljubljane.
Ljubljana, 13. maja - Franc Šetinc, diplomirani politolog in novinar, med vojno skupaj z družino izgnan v nemško taborišče, po letu 1973 pa visok politični funkcionar v Sloveniji in Jugoslaviji (leta 1988 je iz protesta zoper brezumje v družbi odstopil kot član zveznega partijskega predsedstva), je rokopis te knjige že oddal Prešernovi družbi. Nekaj časa je ležal v predalu, potem so mu ga vrnili. Knjigo, napisano leta 1988 in 1989 je sedaj izdala založba Enotnost iz Ljubljane, opisuje pa dogodek, za katerega je avtor slišal leta 1948 ali 1949. Vsebina ni le opis razmerja med mladim partizanom, ki mora ob koncu vojne peljati Marijo, osumljeno vohunstva in obsojeno na smrt, na višjo komando, kjer bi jo še dodatno izprašali, ampak tudi spraševanje, kaj bi naredil avtor, če bi bil v enakem položaju. Ljubezen med njima je močnejša, partizan vzame odgovornost nase, Mariji pa omogoči pobeg. Knjiga je tudi prvi opis medvojnih političnih razmer v Suhi krajini. Ko je partizan,
tunak knjige, leta 1942 odhajal zdoma, tam še ne bilo veliko >elih. Vendar se je moralo tačas nekaj hudega zgoditi, da se
1'e razpoloženje ljudi tako zelo spremenilo. Recenzent te ;njige Vladimir Kavčič, tudi pisatelj, izraža začudenje, da se je človek kot Franc Šetinc, ki je sicer napisal že 11 knjig, lotil medvojne tematike, ki naj bi bila že izpeta, pa očitno ni, obenem pa ogorčenje, da so se založbe tako spolitizirale in sprivatizirale, da je težko najti racionalne razloge. • J. K.
Sekretariat za občo upravo in proračun Občine Škofja Loka razpisuje zbiranje ponudb za brezplačno odstranitev enonad-stropnega montažnega objekta (dosedanji upravni prostori), primernega za trgovino ali poslovni prostor, velikost 11 x 17,5 m, ki je zgrajen na dvorišču občinske stavbe.
Ponude oddajte v zaprit kuverti z oznako: "NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA ODSTRANITEV OBJEKTA" do ponedeljka, 23. 5. 1994, do 8. ure zjutraj na naslov: Sekretariat za občo upravo in proračun, Poljanska c. 2, 64220 škofja Loka. Vse podrobnejše pogoje razpisa dobite na istem naslovu vsak dan med 7. in 15. uro.
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Zadnji teden maja bo spet zasedal državni zbor
Vojne mnogim niso prizanesle
V prvo obravnavo na državnem zboru prihajajo trije povsem novi zakoni s področja "vojjj problematike: predlog zakona o vojnih invalidih, predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja in Vltf zakona o vojnih veteranih. Sedaj je to področje urejeno z devetimi zakoni. Prav tako bodo posla": drugič obravnavali zakon o upravi in zakon o organizaciji ministrstev ter prvič predlog zakona o jav" naročilih, ki naj bi bil pomemben instrument za preprečevanje korupcije.
Ljubljana, 13. maja - Državni zbor bo začel 20. sejo 24. maja. Razen omenjenih zakonskih predlogov bo na dnevnem redu vrsta ratifikacij mednarodnih sporazumov in konvencij, prav tako pa naj bi na tej seji po predlogu dnevnega reda obravnavali zakon o zavarovalnicah in zakon o lastninjenju zavarovalnic ter sprejeli zakon o detektivski dejavnosti in zakon o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja. V prvo obravnavo prihaja tudi predlog obrtnega zakona.
Kot je pred nedavnim v Kranju povedal državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialno politiko Janko Stušek je v parlamentarni proceduri, razen predlogov zakonov o vojnih invalidih, vojnih veteranih in žrtvah vojnega nasilja, tudi predlog zakona o popravi krivic, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka in z vložitvijo zakona za en dan prehitela vlado, ki ima tudi pripravljen zakon na to temo. Vsi ti zakoni naj bi bili sprejeti letos. Ko je državni sekretar Janko Stušek pojasnjeval vsebine zakonov, je med problemi omenil opredelitev prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko, za katere še ni jasno, kateri zakon bo reševal njihovo problematiko, domobrancev, ki so postali invalidi, pa tudi evidenco borcev, ki naj bi bili poslej vojni veterani, vendar ima sezname borčevska organizacija, država pa ima le odločbe. Zakoni gredo v prvo obravnavo in do končnega sprejetja bo mogoče dileme razrešiti, vendar so to teme, ki utegnejo dobiti močan politični prizvok tako kot vse teme iz polpretekle zgodovine.
Predlog zakona o vojnih invalidih uvršča v to kategorijo vojaške vojne invalide, mirno-dobske invalide, ki so bili poškodovani v miru pri opravljanju vojaških dolžnosti, v vojaški šoli ali pri opravljanju nalog civilne zaščite, in civilne invalide vojne (poškodbe ob
napadu na Slovenijo, poškodbe zaradi starega vojaškega materiala). V Sloveniji je bilo konec leta 1992 8356 invalidov, od katerih je bilo 5236 vojaških vojnih invalidov, 60 žrtev v agresiji na Slovenijo, ki imajo priznan status vojaškega vojnega invalida, 1458 mirnodobskih vojaških invalidov, 1597 civilnih invalidov vojne in 5 žrtev junijske agresije, ki imajo sta tuscivilnega invalida vojne. Prtf-dlog zakona o žrtvah vojnega nasilja zadeva ljudi, ki so jih okupacijske sile med drugo svetovno vojno poslale v taborišča (v to kategorijo sodijo tudi ukradeni otroci), na priilno delo, na prevzgojo in v internacijo, ali pa izselile. Žrtve vojnega nasilja so tudi osebe, ki so jim vojaški in policijski organi bivše Jugoslavije med 25. junijem in 18. oktobrom leta 1991 odvzele prostost. Vlada se zavzema, da bi Slovenija tako kot nekatere druge države (na primer Poljska) prisilno mobilizirane v nemško vojsko uvrstila med žrtve vojnega nasilja, razen če bi se za posameznika dokazalo, da je šel v nemško ali kakšno drugo okupacijsko formacijo prostovoljno in je dobil
Zamenjava ministrice
Na dnevnem redu bližnjega zasedanja državnega zbora} tudi predlog za razrešitev sedanje ministrice za delo, drutuf in socialne zadeve Jožice Puhar in predlog za izvolitev M Klinar na njeno mesto. Prvotno je bilo predlagano, da9 zamenjava opravi že aprila, vendar je bilo med predsednik vlade in Združeno listo, katere članici sta sedanja predvidoma nova ministrica, dogovorjeno, da se zamenja opravi na tokratni seji.
Janko Stušek, državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
častniški čin. Tretji zakon s I področja pa povsem na f> ureja položaj in pravice vej1 veteranov. Predlog zakofl' vojnih veteranih uvršča i"' vojne veterane teritorialce,I liciste, varnostnike in obve* valce ki so bili s strani pristcf organov vpoklicani v junij' vojno leta 1991, borce in <W udeležence NOV, borce severno mejo in vojne doj* voljce ter slovenske držaji ki so bili na strani upora drugih državah in drui porniških in zavezniških ios cijah. Vključitev domobraij med vojne veterane pa bi L po mnenju predlagatelja m na edinstven primer takj ravnanja v Evropi. • i- Pfl jek
Po sprejetju državnega proračuna
Nekaj denarja tudi v Tržič
Ljubljana, 13. maja - Poslanka državnega zbora Jana Primožič (Slovenski krščanski demokrati) iz Tržičaje deloma uspela s svojimi dopolnili, , ki jih je dala k predlogu državnega proračuna. DrŽava je že v predlogu proračuna namenila urejevanju ceste v Križah 41 milijonov tolarjev, dograditvi nove policijske postaje v Tržiču pa 25 milijonov tolarjev. Predlog, da bi letos dal državni proračun 5 milijonov tolarjev za načrte za tržisko obvoznico, je umaknila. Ker gre za lokalno obvoznico, je to v pristojnosti občine. Ker pa je obvoznica širšega pomena in zna biti uvrščena med regionalne ceste, je v prihodnje mogoče računati tudi na državni denar, saj so na tržiški občini načrti že pripravljeni. Tudi predlog za 25 milijonov državnega denarja za ureditev
Mallvjeve hiše, spomenik meščanske ar ture v Tržiču, kjer naj bi uredili knjižnico imenovali po pokojnem dr. Tonetu "r ^ je poslanka Pnmožičeva umaknila, ker _ država milijon tolarjev za nujno vzaPveJf kritine, obnova pa naj bi prišla v si "9 nacionalni kulturni program, ki "^Jj! sfinancirali s tako imenovanim   *ui l tolarjem." Poslanka Primožičcva pa je «m s predlogom, da nameni država 6 rn *m tolarjev za ureditev Dovžanove soteske. >
i«    *n    marriUoi     nroiontflia      fTianlkalO    Y _
je že marsikaj urejenega, -----■'•■y
ogledne galerije, manjši informacijski na Jamnškovi domačiji, predstavitvene\ mostovi in odbojne ter zaščitne ograje, j ^ občina naj bi junija sprejela ureditveni Dovžanove soteske. • J. Košnjek
tudi lastninjenje v Triglavskem narodnem parku pa kol ^ Zgornjesavski dolini, ki je nujno potreben in za kater5^a ministrstvo že leta prosi za sofinanciranje. Mnenja so bul, .
STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICf
Pogovor demokratov jeseniške in radovljiške občine
V novih občinah bodo hudi prepiri
Radovljica, 12. maja - Minuli ponedeljek so se v Radovljici zbrali člani stranke Demokratov jeseniške in radovljiške občine - tisti, ki se skupaj s predsednikom stranke in poslancem v državnem zboru Tonetom Peršakom na blejskem združevalnem kongresu niso strinjali, da Demokratska stranka vstopi v koalicijo LDS.
Na pogovoru o položaju Demokratske stranke, o samih političnih razmerah, o lokalnih volitvah ter o krajevnih problemih so člani Demokratov Slovenije izpostavili več pomembnih problemov, s katerimi se srečujejo tako v radovljiški kot v jeseniški občini.
Ob aktualnih slovenskih zunanjepolitičnih odnosih je Tone Peršak predvsem poudaril, da bi morala biti slovenska politika v odnosih z Italijo veliko bolj odločna, kot je danes, kajti pritiski ne bodo manjši, ampak se bodo še krepili. To so za usodo Slovenije zelo pomembne zadeve, na katere bi vsekakor morah biti bolj pozorni in odločno ukrepati.
Demokratska stranka si bo v prihodnje predvsem prizadevala, da uresniči svoj program pri pokojninskem in stanovanjskem zakonu in za spremembo zakona o agrarnih skupnostih • slednja sprememba naj bi se nanašala na Slovence, ki živijo ob meji. Prav tako želijo uveljaviti svoje stališče pri dokapitalizaciji podjetij in se zavzeti za tiste, ki se ne morejo dokapitalizirati. Ne nazadnje je v Sloveniji tudi treba sprejeti zakon o volilni kampanji.
V razpravi so udeleženci govorili o jeseniški občini, ki nikoli ni imela koncepta o tem, kaj bo, potem ko ne bo več metalurgije in železarstva, o zaposlovanju upokojencev v družinskih poojetjih, turizmu. Menih so, da je država železarno podržavila in jo želi prodati, nikoh pa se ji ni zdelo vredno, da bi se z občino dogovorila, kaj bo potem na mestu, kjer so stali železarski obrati. Problem je
nmnMisivu £c icia uiuai /.a miiiii.uicii rtiijc. i»tiiwnj«.      - - ■
taki in podobni problemi še hujši, ko bodo nove občine. Pre . Demokratov Slovenije je med drugim tudi menil, da do^ć ustanovitvi novih občin precejšnji problemi in prepiri. Py $ naših strank pa je v tem, da mislijo nekako takole: naj bi vla ne pa kdo drug! To pa nikakor ni demokracija. • D.SedeJ
Združena lista socialnih demokratov
Jutri konferenca v Velenju a/
Osrednja točka konference bo obravnava programskega j mcnta Cas za prihodnost, za levo alternativo n3 l#
Ljubljana, 13. maja - V gradivo za konferenco je Z£^gioV^j zapisala, da je pomemben rezultat njenega enoletnega sod ^ v vladi lastninjenje v korist tistih, ki so družbeno lastnino ^^»1^
socialno partnerstvo, aktivna razvojna in zlasti zaP*L^
gilitika ter uvajanje elementov socialne države. Brez soo ^ družene liste v vladi po šestih letih ne bi bilo ekonomskega okrevanja. Druge stranke so se odzvale na ^Tum Združene liste. Politična sredina okrog liberalne demokracij združila, desnica posega po metodah populizma in skuša ^ legitimnost institutov države, pri čemer nerazsodno Cerkev, krščanski demokrati pa v razdvojenosti med desnega centra in trde desnice skušajo izriniti Združeno ^ koalicije. Za ZL je sodelovanje v vladi le eden od uresničevanja stališč, sploh pa ni bistveno vprašanje, ali,v zunaj nie, temveč dosledno uresničevanje programa in.. j obljub. Na konferenci bodo sprejeli tudi posebne resolucij j njimi tudi resolucijo o spodbujanju zaposlovanja. • J«K» /
J .
■i:axm::^:. glas
Ustanovitelj in izdajatelj:
in revij; 3»y odzivniku; *j
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tuiino letna naročnina 140 DFM Oelasne s'° !
ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92). CENA IZVODA: 80,00 SIT. nirotiuna iw ucm. ^ , ,
KRANJ
?£jgM3. maja 1994
PO SLOVENIJI
3. STRAN • GORENJSKI GLAS
2 zasedanja tržiškega izvršnega sveta
Dva delavca na enem delovnem mestu
Odpuščenega sodelavca za urbanizem in gradbeništvo morajo vzeti nazaj v občinski oddelek za prostor in okolje
j^'č. 11. maja - TržiSka vlada se ni strinjala s spremembami in .polnitvami pravilnika o organizaciji in delu ter sistemizaciji *ovnih mest v oddelku za prostor in okolje. Kot te je izkazalo sejo, so nameravali odpreti novo delovno mesto zaradi lani odpuščenega sodelavca. Njegovo vrnitev je namreč tavalo sodišče združenega dela.
Značilnost tokratne torkove JJJ izvršnega sveta so bila 'a°? izdelana in usklajena g*va. Zato so kar tri od 11 r!>H naP°vedanega dnevnega
..eaa preložili na eno prihodn-;J, SeJ- Gre za predlog pravil-"Ua o oddaji občinskih
Poslovnih prostorov v "snutek odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka in "snutek odloka o razglasitvi joncentracijskega taborišča ^authasen v Podljubelju za *u,turni spomenik. Spre-
membe in dopolnitve pravilnika o organizaciji in delu ter sistemizaciji delovnih mest oddelka za prostor in okolje pa je vlada zavrnila ob ugotovitvi razlogov za spremembe.
Člani vlade so namreč spraševali, zakaj predvidevajo novo delovno mesto z zahtevano srednješolsko izobrazbo. Hitro so izvedeli, da se po odločbi sodišča vrača nazaj v omenjeni oddelek strokovni sodelavec za urbanizem in gradbeništvo Janko Gradišar.
Zaradi neustrezne izobrazbe so ga na to delo začasno razporedih s pogodbo, ki je prenehala 1. novembra lani. Z odpustom se delavec ni strinjal in je poiskal pravno zaščito, ki je presodila v njegov prid. Zadeve pa so se zapletle, ker so na to delovno mesto že zaposlili delavko za nedoločen čas. Vlada vseeno ni hotela prevzeti odgovornosti za spremembe pravilnika in odpiranje novega delovnega mesta, s katerim morda nekdanji delavec niti ne bi bil zadovoljen, na svoja pleča. Zato je sklenila, da delavca pokličejo nazaj k delu v oddelku. To pa pomeni, da bosta na istem delu zaposlena dva delavca.
Kot je po seji pojasnila Jasna Kavčič, ki nadomešča načelnico oddelka, bo glede na veliko število nerešenih primerov iz preteklosti dovolj dela za oba delavca še kar nekaj časa. Vseeno bodo razmišljali o tem, da bi na oddelku sami izdelovali lokacijsko dokumentacijo in s tem zagotavljali denar za plačilo delavca.
In zakaj je bilo potrebno to pojasnilo? Gradivo za spremembe pravilnika so prejeli samo člani izvršnega sveta. Enako se je zgodilo s prošnjo predsednika občinske komisije za komunalno gospodarstvo za razrešitev s te dolžnosti. Kot se je izkazalo med razpravo, pa Miklavž Bole, tudi Član izvrš-
nega sveta, ne odstopa le zaradi povečanih službenih obveznosti. Očitno ga je motil tudi način dela na tem področju, ko so mnoge dejavnosti potekale mimo njega in vednosti komisije, je med drugim ugotovil Janez Smid.
Na seji so Ireno Ahačič razrešili članstva v komisiji za denacionalizacijo.namesto nje pa imenovali Alenko Kavčič, novo pravnico v oddelku za prostor in okolje. Odobrili so tudi plačilo popravila cestnega jaška ob Kukovniški poti m usada na sprehajalni poti od gradu do Slapu ter se seznanili z odgovori na pripombe k osnutku odloka o PUP za sanacijo degradiranega prostora v občim. • Stojan Saje
$eja jeseniškega izvršnega sveta
V Jasni niso vikendi, ampak poslovne zgradbe
DrcK*"06'12* ma^a "1/6 v Mojstrani ™ v Knuijski Gori so posredovali pripombe na osnutek odloka za sanacijo degradiranega leooi°ra,..se P'8™' na kS™**^ prijavljenih črnih gradenj. V počitniškem naselju v Jasni so hoteli, ne pa vikendi. Je Kdiizacija razdelila državljane na dva razreda?
Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so obravnavali dopolnjen osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v jeseniški občini, Tri ga bodo kot predlog odloka posredovah zborom jeseniške skupščine v sprejem.
Ko je bil osnutek v obravnavi v krajevnih skupnostih, nanJ ni bilo ustnih ali pisnih P"pomb, razen v primeru krajevne skupnosti Dovje -M°jstrana in krajevne skup-n°sti Kranjska Gora, ki je [nenila, da njeno mnenje ne oo vplivalo na postopek legalizacije objektov.
Krajevna skupnost Dovje -
Mojstrana je menila, da svet krajevne skupnosti ne pristaja na legalizacijo črnih gradenj brez sprememb družbenega plana. Svet se namreč sprašuje, zakaj so v tem postopku državljani razdeljeni v dve kategoriji: na tiste, ki gradijo v skladu s predpisi in na tiste, ki predpise anulirajo, država pa jim za nameček ta prekršek še legalizira. Svet je tudi mnenja, da morajo inšpekcijske službe na terenu stanje ponovno pregledati, saj v tem osnutku niso zajete vse črne gradnje. Cirila Kosmač -Kabič iz Mojstrane je ob pripombah dejala: "Ne glede na to, da vsaj ene črne
gradnje na prvem območju uradno ne bi mogli legalizirati v skladu z navodili za pripravo PUP za sanacijo degradiranega prostora, sem mi ob vašem predlogu za legalizacijo predstavljenih črnih gradenj poraja ena sama misel: država in uradne strukture so z legalizacijo črnih gradenj razdelile državljane v dva razreda, na tiste, ki jim je črno gradnjo kljub ostremu očesu inšpekcijskih služb uspelo postaviti zaradi dobrih sosedov in na tiste, ki zaradi še bolj "dobrih" sosedov tega niso mogli narediti. Kako banalno! Pa tako resnično! In še to: načelno zgoraj omenjenega
črnograditelja podpiram, saj mu ob počasnosti in neživl-jenjskosti uradnih struktur ni preostalo drugega."
V Kranjski Gori pa so nekateri razpravljala takole menih: ..."Na območju Jasne so zgrajene osemkratne ali desetkratne zgradbe oziroma skoraj hoteli zato, ker tedaj nismo vedeli, kaj beseda "pretežno" za cono vikendov pomeni. In imamo Jasno danes takšno, kakršna je in tudi ne vemo, kdaj se bo to ustavilo. Člani krajevne kup-nosti pa se lahko samo sprehajamo in gledamo in se čudimo, ker je vse v coni PUP-a in mi nimamo abso-
lutno nobene pravice. To niso več vikendi, to so velike
E»slovne zgradbe in s tem se ajevna skupnost ni nikoli strinjala..."
Na seji izvršnega sveta so na vprašanje, ah degradirani prostor pomeni vse črne gradnje ali samo gradnje, ki so jih Črnograditelji prijavili, odgovorih, da odlok vsebuje le tiste, ki so jih črnograditelji prijavili za legalizacijo: vse nanovo odkrite bodo obravnavale inšpekcijske službe. Tako tudi ni "predmet" tega odloka televizijski objekt, ki stoji ob vznožju smučišča v Podkorenu...
• D. Sedej
Seje zborov skupščine občine Jesenice
Jesenice, 12. maja - Predsedniki zborov skupščine občine Jesenice za ponedeljek, 16. maja, sklicujejo sejo zborov, na kateri bodo obravnavali predlog programske zasnove za zazidalni načrt Cerkev na Hrušici, predlog odloka o potrditvi zaključnega proračuna za lani in informacijo o prvi in drugi renominaciji proračuna občine Jesenice za lani. Vse točke so ponovna obravnava, tako kot bo tudi v nadaljevanju seje predlog izhodišč in usmeritev za izdelavo urbanističnega načrta Planica ter vrednost koeficientov točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letos. • D. S.
Tržiski socialdemokrati
Tržič, 13. maja - Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije Tržič obvešča člane, simpatizerje in vse, ki jih zanima stranka, da ima v poslopju tržiške občine v prvem nadstropju ponovno uradne ure vsako sredo med 15.30 in 17. uro. V tem času je mogoče
roklicati tudi po telefonu 0-457. Predstavniki stranke pa so v pisarni dosegljivi tudi vsak prvi in tretji četrtek med 9. in 10. uro.
Lojze Peterle v Kranju
Kranj, 13. maja - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kranj vabi v ponedeljek, 16. maja, ob 19. uri na javno tribuno o uspehih in neuspehih slovenske zunanje politike. Tribuna bo v dvorani številka 15 kranjske občine, gost tribune pa bo predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in zunanji minister Lojze Peterle. • JJL
al množičnega upokojevanja je mimo
Skoraj četrtina Slovencev je upokojencev
pokojninski sistem je že po naravi dolgoročen, zato ne prenese hitrih in kratkoročnih posegov ali sprememb, kar se je v Sloveniji zadnja leta °gajalo, predvsem pri usklajevanju pokojnin. Ker so obveznosti velike, letos prispevne stopnje najverjetneje ne bo mogoče znižati.
pred tem pa je bila dve leti _ nespremenje-đr Je ob množičnem upoko-
. maja - Zbirna prispevka stopnja znaša 31odstotkov. Polovico prispeva zavarovanec, Polovico pa delodajalec. Tako je plenil državni zbor februarja l»ra. pred tem pa ' Prispevna stopnja ?a, kar5
jevanju povzročilo konec leta 1992 za 3,2 milijarde tolarjev ^gube. Zavod za pokojninsko in mvalidsko zavarovanje si je pomagal z obvezno rezervo. Lam se je gmotni položaj zavoda popravi, presežka je bilo za 5,4 milijarde tolarjev, ki pa letos usiha, saj so bile v letošnjih prvih "irih mesecih obveznosti zavoda večje od prihodkov. Ko je gen-•nunl direktor Zavoda za pokoj-»nsko in invalidsko zavarovanje »lovenije Janez Prijatelj pojasnjeval poslancem državnega zbora nastali položaj in razčl pnhodke (47,4 odstotk
enjeval a prinaša-
jo prispevki zavarovancev, 44,2 odstotka prispevki delodajalcev, dobre 3 odstotke plačila republike, 1,3 odstotka plačila za zavarovalno dobo s povečanjem, pičle štiri odstotke pa obresti in prispevki iz dokupa let), je opozoril na dolg države do zavoda, ki znaša okrog 130,5 milijona eku-jev oziroma blizu 20 milijard tolarjev. Za poravnavo tega dol-
Bi je bil sprejet poseben zakon, olg naj bi bil poravnan v petih letih, ob tem, da mora letos država tekoče poravnavati svoje obveznosti
Nepopolna zakonodaja
Državni zbor je v tem mandatu "krpal" pokojninsko zakonodajo, ki pa še ni popolna. Poslanci bodo morah sprejeti še zakon o matični evidenci, zakon, ki bo urejeval in predpisoval prispevke, zakon o štetju zavaro-
'toroshL povprtina PokoJninaV Sloveniji je znašala povprečna "kupnaILf0 inina> izplačana konec aprila, 44.944 tolarjev, *o&« PZlp?*na Pokojnina pa 40.760 tolarjev. Zadnja najnižja *■ ktaOnJ>J,na za Polno delovno dobo znaša 29.645 tolarjev, **o^H'jflovno <*0t>o pa ustrezno manj. Za minimalnih 13 let in 13        ""J*1*}" možna pokojnina 12.207 tolarji
£th0 Plovno       **5*f Kdor ima izračunan nižji zneiek za
pJll° " Slo^L^ieUrejem,a 54040 upokojencev. Aprila JrJ,emnikov ZJiL453f7 Prejemnikov invalidnin, 19.429 EKt","'*ov nlafi, la,P°moč in postrežbo ter 21.455 &lh Brisov t i»valfd°k<S« zavarovanja. Na osnovi do?*«'- Geri!m^fatnft^a moina Pokojnina 1S7.845 Pokojnin^ d\b j in naJviSjo P°kojnlno za enako
valne dobe s povečanjem, zakon o dodatnih oziroma prostovoljnih zavarovanjih ter zakon o vrednotenju časa pokojninske dobe političnih zapornikov. Vlada tudi pripravlja spremembe sedanjega sistemskega zakona, ki bo bistveno vplival na raven pravic in stroškov pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ugotavlja, da je veljavni sistem usklajevanja pokojnin izvedbeno komaj še obvladljiv. Zakon določa, da mora povprečna starostna pokojnina za polno delovno dobo znašati 85 odstotkov popvprečne plače v Sloveniji. To določilo je, tako meni direktor Zavoda Janez Prijatelj, gmotni položaj upokojencev nekoliko poslabšalo. Ker je bilo leta 1992 doseženo razmerje višje, so se pokojnine najprej zmanjšale za 2,8 odstotka, lani apa je bilo začasno tudi odpravljeno izplačevanje poračunov ob usklajevanju pokojnin. 85 odstotkov je zgolj fiktivna računska postavka. Izračunana razmerja med izplačanimi pokojninami in plačami so nižja. Pokojnine so se v primerjavi s
Elačami vrnile na raven leta 1986. eta 1993 je znašala povprečna izplačana starostna pokojnina 74,5 odstotka povprečne plače, leta 1992 pa 78,4 odstotka, pov-
J»rečna pokojnina v Sloveniji pa e dosegla lani 68,1 odstotka povprečne plače, leta 1992 pa 71 odstotkov. Letos se je položaj upokojencev nekoliko zooljšal. Ponovno so uvedeni dvomesečni
V Sloveniji nad 451.000 upokojencev.Tudi statistika marsikaj pove. V Sloveniji je bilo konec aprila 451.780 upokojencev, med katerimi Jih je 256.741 starostnih, 94.353 invalidskih, 80.832 družinskih in 19.854 kmečkih. Aprila je bilo v Sloveniji tudi 4983 uživalcev akontacij vojaških pokojnin, 706 uživalcev začasnih pokojnin in 1923 prejemnikov dodatka k pokojninam. Na drugi, zavar-ovalski strani, pa Je bilo konec lanskega leta 741.618 zavarovancem oziroma zaposlenih. Razmerje med upokojenci in zavarovanci je sedaj 1 : 1,6.
poračuni, ob zmanjšanju plač pa se pokojnine zmanjšajo le v tekočem mesecu. V začetku letošnjega leta je povprečna starostna pokojnina dosegla 79,4 odstotka povprečne plače, povprečna pokojnina nasploh pa pičlih 72 odstotkov povprečne plače.
Zavod opozarja še na nekatere druge probleme. Nejasnosti se pojavljajo pri upoštevanju obveznic, delnic in drugih izplačil namesto dela plač pn pokojninski osnovi. Razpad nekdanje skupne jugoslovanske države je povzročil dodatne zaplete pri izplačevanju pokojnin Slovencem, ki žive v drugih republikah bivše Jugoslavije. Plačilni promet
je prekinjen. Upokojenci iz teh krajev sami ah s pomočjo pooblaščencev množično dvigajo pokojnine v Sloveniji, kar je povezano z mnogimi zapleti. Posebna začasna sporazuma sta sklenjena le s Hrvaško in delno z Makedonijo. Enak problem se pojavlja pri plačilu prispevkov za zdravstveno varstvo ten upokojencev.
Čas množičnega upokojevanja je minil
Tako na osnovi statistike ocenjuje direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Janez Prijatelj. Največji naval je bil leta 1991, ko je bila pri starostnem upokojevanju rast 15,3-odstotna. Leta 1992 je padla na 9,4 odstotka, lani pa 2,8 odstotka, letos pa je pod polovico odstotka. Po letu 1990 je bil pravi naval predčasnega upokojevanja in različnih dokupov pokojninske dobe, priznavanja pokojninske dobe iz starostnega zavarovanja kmetov zakoncem zavarovancem in prevzemnikom kmetij, svoje pa je prispevala tudi napoved zaostrenih pogojev upokojevanja. Upokojevanje pa se sedaj umirja zaradi ostrejših pogojev za upokojevanje, višje cene za dokup let in dejstva, da je generacija pred upokojitvijo izkoristila možnosti upokojitve. Po drugi strani pa je število zavarovancev padalo. Leta 1987 jih je bilo 938.161, lani pa še 741.618. Največji padec zavarovancev je
bil leta 1991, ko je dosegel skoraj 8 odstotkov. Razmerje med upokojenci in zavarovanci se je poslabšalo in je leni znašalo en upokojenec na 1,6 zavarovanca. Letos se, kljub umirjenemu upokojevanju, razmerje še poslabšuje. Ker so ostale pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja nespremenjene, nekatere pa so se celo povečale, potrebuje država Slovenija za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vedno več denarja.
Letos za
pokojnine 241 milijard
V pokojninskem in invalidskem skladu se bo letos zbralo blizu 240 milijard tolarjev, obveznosti pa naj bi znašale 241 milijard. Iz obvezne rezerve bo treba pokriti dobro milijardo primanjkljaja. Zbirne prispevne stopnje 31 odstotkov ne bo mogoče zvišati, še manj pa znižati, saj bo samo nanovo uvedeno usklajevanje pokojnin s poračuni terjalo dodatnih 5,6 milijarde tolarjev. Znižanje prispevka bi bilo mogoče samo ob krčenju pravic Za zdaj se plan uresničuje. Zavod ima v tekočem poslovanju presežek. Pokojninski sistem, kakršnegakoli pač imamo, zagotavlja stotisočem upokojencem primerno socialno varnost. Zadovoljstvo in varnost 451.000 slovenskih upokojencev pa imata rudi pomembne politične razsežnosti. • Jože Rofa-jek
Prednost
Ob odločanju o referendumskih območjih bodočih novih občin je pri razlagi bodoče lokalne samouprave po večini prevladovalo razpoloženje na podlagi ob primerjanj dosedanjih in jutrišnjih motnosti za samostojno delovanje in gospodarjenje. Prav slednje, gospodarjenje, je izstopalo marsikje z oceno, da bodo po novem, kot samostojna občina, z denarjem, ki ga naj bi bilo po mnenju večine več kot doslej za komunalno gospodarjenje, najbrž lažje in bolje delali
Takšno prepričanje je tudi ta trenutek, čeprav je prav denar, ki naj bi ga imele jutrišnje občine, še vedno največja neznanka. Ne glede na to, ali bo po dosedanjih predstavah in prepričanjih o materialnih možnostih za uresničevanje nove samouprave "izid" (ko bodo številke bolje poznane) ugoden, najbrž drži, da bodo imeli ponekod (na primer s sosedi) določeno prednost. Pa ne zaradi večjega števila izpolnjenih zakonskih pogojev za bodočo občino, zaradi katerih so se uvrstili v opredelitev referedumskega območja. Prednost bodo imeli tam, kjer so že do zdaj z denarjem gospodarili tako, da so vsak proračunski tolar skušali tako ali drugače čimbolj povečati
Bogata izkušnja, ki so si jo mnogi v zadnjih letih uspeli pridobiti, pa so prav gotovo tudi tako imenovana dosedanja tajniška opravila. V novih občinah brez tega "profesionalnega" stroška ne bo šlo. Tam, kjer so ga že do zdaj upoštevali, kot nujnost za dobro delo, se bodo nedvomno tudi ob tem potrebnem pogoju bodoče lokalne samouprave lažje znašli • A. Žalar
Ob 35-letnici delovanja
Uspel koncert v Cerkljah
Cerklje, 12. maja - Pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Cerklje je imel v petek Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje jubilejni koncert ob 35-letnici delovanja. V prepolni dvorani Kulturnega doma je zbor nastopil pod vodstvom dirigenta Jožefa Močnika.
Predsednik krajevne skupnosti Peter Kepic je v uvodu kataloga, ki je izšel o zboru ob jubilejnem koncertu in ob 35-letnici, zapisal, da je zbor uspel, ker so bili njegovi člani vedno entuziasti. Njihovo petje je razveseljevalo krajane ob različnih priložnostih; na koncertih, proslavah, jubilejnih prireditvah in drugih slovesnostih. Največkrat je bil zbor tudi edini nosilec kulture v kraju in zato so mu ob tem jubilejnem trenutku še posebej hvaležni za njegovo delo, z željo, da bi še naprej s pesmijo bogatil življenje in spodbujal ustvarjalnost pod Krvavcem.
Prvi del koncerta, kjer so bile na programu skladbe slovenskih skladateljev, je zbor sklenil s skladbama sodobnikov Jakoba Ježa - Verzi in Janeza Močnika - Domovini. Program drugega dela pa so sestavljale pesmi iz raznih slovenskih krajev po večini v priredbah Oskarja Deva.
Dirigent zbora Jožef Močnik je ob jubileju med drugim zapisal, da se je v zboru v 35 letih zvrstilo več kot sto pevcev. Njegovi zahvali za njihovo delo, saj je sodeloval z blizu 80 člani, je po koncertu sledila tudi podelitev dveh bronastih, šestih srebrnih in šestih zlatih Gallusovih značk. Posebna nagrada njihovemu delu pa sta bila v petek polna dvorana in mogočen aplav za delo in nastop ob jubileju. * A. Žalar
Obnavljajo zvonik
Kokrica - Od večjih del. nekatera so se že začela, v krajevni skupnosti Kokrica so letos dobili denar tudi iz natečaja za objekte skupne rabe. S tem denarjem in s prispevki nameravajo obnovi ti iti cerkveni zvonik (na sliki) Vrednost vseh del je ocenjena na 2 milijona tolarjev Hkrati pa bodo pred domom uredili tudi parkirišča. Sicer pa imajo v krajevni skupnosti letos v programu tudi pridobitev potrebne dokumentacije za obnovo in ureditev kulturnega doma, da bi tako prostor v sedanjem objektu bolje i/kor istili, hkrati pa bi rešili pros-torske težave gasilcev in društev v KS. • A. Z.
Letošnji prispevek krajanov KS Gorenja vas
SALON POHIŠTVA
BLEIVVEISOVA e. KRANJ TEL: 064/212 738
ZELO UGODNA PONUDBA DO 40% POPUSTA
SEDEŽNE GARNITURE
o p ■ ■ m a
KUHINJE SVEA —■——"
VZMETNICE 190X90 NOVA OPREMA SAMO 8577 SIT SEDEŽNE GARNITURE MIRNA (umetno uinle) SAMO 73728 SIT POGRAD SMREKOV (deljiv) SAMO 28140 Sit
SPALNICE MEBLO
GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6, 64000 Kranj Tel.:213-441
25 milijonov tolarjev za ceste in vodovod
Letošnji program je izredno obsežen. Skušali so namreč "ustreči" vsem željam na posameznih območjih ozirontf v krajih v krajevni skupnosti, kjer so bili krajani pripravljeni izpolniti pogoje o lastni udeleži.
Gorenja vas, 12. maja - Letošnji program krajevne skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini znala skoraj 100 milijonov tolarjev, kar devet desetin finančnega načrta, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti, pa odpade na komunalna dela. Predsednik krajevne skupnosti Jože Bogataj in tajnik KS Ivo Petrovčič ugotavljata, da tolikšnega "interesa", predvsem na področju urejanja cest doslej še ni bilo in ga tudi niso pričakovali, vendar pa bodo skušali "ustreči" vsem, ki bodo izpolnili pogoje za sodelovanje.
Izstopa predvsem tako imenovani cestni program, kjer imata sicer prednost dve cesti iz referendumskega programa, skupno pa je vseh cestnih odsekov in parkirišč kar 19 ah v dolžini prek 8,5 kilometra. "Čeprav bodo krajani za to, da bo določen odsek urejen, morali prispevasti povprečno kar 40 odstotkov lastnih sredstev, marsikje pa se bodo morali vključiti tudi lastnim delom in brezplačno odstopljenim zemljiščem, so k takšni "zavzetosti" spodbudile predvsem letošnje cene gradbenih storitev. Nenazadnje smo zaradi cen izvajalcev in možnosti pridobitve posojil, ki
Za vodovode bodo letos iz občinskega proračuna glede na vrednost investicijskih del dobili le 0,3 odstotka, poleg posojila KS pa bodo krajani zanje prispevali več kot 12 milijonov. Vprogramu pa so vodovodi Žarobar - Jelovica, Volaka, Lajše, l.eskovica, Srednje Brdo (spodaj), Dole In Dobra vsee.
milijonov tolarjev. "Ob udeležbi krajanov za ureditev načrtovanih cest pa smo opredelili tudi dve tretjini sredstev iz sklada stavbnih zemljišč, ki naj bi jih letos dobili
Sicer pa letos 5 milijonov namenjamo tudi za urejanje kanalizacije. V programu je nadaljevanje kanala SI od začetka Gorenje vasi do lokacije čistilne naprave. Kar pa zadeva prostor bodoče čistilne naprave, vsa prizadevanja potekajo, da bi bila le-ta čimbolj odmaknje-
na od naselja.
Celoten program letos m& blizu 100 milijonov tolarje* Ocenjujemo, da je dokaj rt* no zastavljen. Ta trenutek vprašljivi le dve cesti v bliSf rudnika. Njuno urejanje r namreč povezano izključno zapiranjem rudnika. Negoto** pa je ta trenutek tudi » posojilo, za katerega smo go naslovili na ministrstvo f varstvo okolja, denar p*, namenili za izgradnjo kanali** rije." • A. Žalar
vodovodih v skupni vrednosti blizu 14 milijonov tolarjev, krajani pa bodo zagotovili sami več kot osem desetin potrebnega denarja. Zanimiva je primer-
Pri cestnem programu v krajevni skupnosti ima letos referendumsklprogram Izključno prednost V programu urejanja pa so naslednji odseki' Kopačnica-Leskovica-Robid-nica. Kov. Žaga - PodleŠan - Kale Obe cesti sta lokalni Med krajevnimi cestami pa so odseki Volaka - ČabraČe - Jezgurc In Suša, cesta Volaka - Debeni (L faza), cesta Dolenja Dobrava "Zgajnar - Kovač", cesta Žirovski vrh, Zalešan -Borovnjak, cesta Javori - Goli vrh, Jlotavlje - Slajka (spodaj), cesta Kovač - Budi * Mrakov grič, cesta Potoška
frapa - Polenšk, Suša - GoleŠnik, cesta vas Sredje Brdo, Imb -'odnatovc, Jezgurc - ČabraČe (II. faza), l*rek - Brtma, Cvek -Andrejčk in parkirišči v Gorenji vasi ter pri zadružnem domu na Hotavljah.
naj bih vrnili prihodnje leto, tudi v svetu KS ocenili, da je treba letošnji izziv sprejeti."
Kar zadeva lastno udeležbo je slika podobna tudi na področju urejanja vodovodov. V načrtu imajo dela na sedmih
java, da bo krajevna skupnost za dela n;i dveh lokalnih in 17 krajevnih cestah oziroma dveh parkiriščih dobila iz občinskega proračuna le dobro desetino (5,7 milijona tolarjev), celotni program pa znaša skoraj 55
Naredili več, kot so načrtovali
Bitnje, 12. maja - V krajevni skupnosti Bitnje v ^*ty£\0 občini so lani naredili precej več, kot so načrtovali. ^3 obsežen program pa imajo tudi r.a letos, saj načrtujejo k** ^ različnih del. Predsednik krajevne skupnosti Ione JeD {ori predsednik komisije za komunalne zadeve, urejanje P/0*^ % in varstvo okolja Branko Mesec sta med nedavnim °'' J - ni krajevni skupnosti še posebej pohvalila domače gasilce-so se s pomočjo sredstev iz natečaja u objekte skupne ^ lotili obnavljanja gasilskega doma v Bitnjah. NajP^J, ,
načrtovali samo obnovitev fasade, vendar pa so g*
,|oto°
delom in dobrim gospodarjenjem potem obnovili ff, ( ostrešje in žlebove. V domu pa ima prostore tudi JWT ^ skupnost Bitnje (na sliki). I etos pa s sredstvi iz l,a "{.{tjo obnovo ovjektov skupne rabe in z lastno sffUOc nadaljujejo z obnavljanjem cerkve sv. Miklavža v S Bitnjah. • A. Ž.
pod-j*
Predsednik TU Jesenice Alojz GrmovŠek je preklical odstopno izjavo
Sklicali bodo izredni občni zbor
Težave in zapleti v turističnem društvu Jesenice, ki so se zaostrili že na zadnjem ohčiu-m zboru, 2*J- »P11 ' katerem je dotedanji predsednik društvu Alojz (.rmovsek potlul odstopno izjavo, se se nadaljujejo. .
........ . . ... _ .  . - .     . .:„-.rlia. x.
Jesenice, 12. maja - V četrtek, 5. maja, se je v prostorih TI) podpisana se eni oseba tako,
Jesenice zbrala skupina osmih ljudi, med katerimi je bilo tudi da ni možnosti nobenih mamp
pet članov upravnega odboru, namen srečanja pa Je bil, da se ulacij  oziroma nepravilnosti
razčistijo nekatere nepravilnosti v delu društva. Alojz (imiovtek I nako velja  /a  ra/nc sejme
je podal izjavo, v kateri preklicuje svoi odstop s funkcije kjer se večina denarja steka
predsednika TI) Jesenice in jo v pisni obliki naslovil na preko žiro računa " delovnega predsednika in ostale člane upravnega odboru
/a preklic se je odločil zato, uspešno delovanje turističnega kri bi bila / njegovim odsto društva, s katerim postajajo pom skupina ljudi, ki se z njim   resna konkurenca določenim
strinja m ga še naprej želi za   [Huljetjem oziroma agencijam
na Jesenicah.
predsednika društva, v novih razmerah lahko preglasovana m izigrana. Poudaril je, da želi imeti ekipo zagnanih, predvsem mladih ljudi, ki so
pripravljeni dobro delati 11 > ekipo ima, radi bi pritegnili le nove. mlade moči, kar pa. po (umovskovih besedah, neka terim ni povleči Prav tako moteče naj bi bilo dobro in
Alojz (Irmovsck ima lastno trgovsko turistično podjetje, vendar poudarja, da: ". tur ističnega drultva nisem nikoli izrabljal, Čeprav imam jHnljetje registrirano tudi za te dejavnos ti I udi jhkI nalogom za lldajo denarja i/ blagajne društva mora biti poleg predsednika
Člani upravnega odbora, ki so bih pnsotni na četrtkovem srečanju, so sestavili m podpi sali tudi izjavo, v katcu so sklenili, da je zaradi bližajoče se poletne sezone treba čimpiej urediti nedorečene stvari in za nedopustno označili onemogo čanjc dela Alojza (irmovlka, od katerega so bile, jx» njiho vem mnenpi. odvisne BMM •ikeije, ki jih je organiziralo diuštvo m v katerih je dokazal svoje nedvomne sposobnosti
< iinpiej bodo poskušali »kil • ali iziedm občni zIhu i eepi .is
po pravilih m sklicatc J1^ nista bila izvoljena ne I. p» n.k ne tajnik dr u 'J, * katerem bodo n.i '«'* oraV»IJ črn m DO picdp.sa"'" £| 9% rzvolrl. kompleten ^jpmf
bor   m   vodstvo U'rl-društva. , , jela. J
Da  društvo  dobn' ^cfi bilo potrjeno tudi n*.,,0t^ zboru   Več  kot 90 «|r;1|, lanskih dohodkov s zadevami, kot so M'
.-.oda,., M'<-;'ilk;:;,t^«
drobnih artiklov ( „ K' Grmovška so tum | m r
naletel, nn odpor. ■»
delali težave tudi p'    e »
ice   »'spcš.io i yU na Slovenskem '>v,,c (.rudnik
Zaključna prireditev v Mengšu
Mengeš - V prostorih p<xijctja Mi Amigo v Mengšu bo danes (petek) ob 1° 10 zaključna priteditcv po končanem dvoinpolme sečnem usposabljanju za uapelno delo Izobraževalni m delovni program usposabljanja, kiga je organiziralo (hhIjcIjc Mi Armgo iz Mengša pod vodstvom Tatianc Sivec Strmick ob sodelovanju Zavoda za zaposlovanje, je končalo I S slušatelju m slušateljev iz Kamnika in Domžal. Program dvompolmescčncga usposabljanja štirikrat na teden za nadaljnjo življenjsko uspešnost je vključeval za udeležence ogled kulturnih prireditev, obisk diskoteke poudarek pa je bil na družabnosti in prijateljevanju. • A. }
Lovsko tekmovanje
Stefanla (iora Na strelišču na Stcfanji (»on pod Krvaveem bo v nedeljo že .'O meddružrritko lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka Jubilejno tekmovanje ho oiganmiala kivska sekciia, ki deluje pn Tuiistit'ium druitvu < erlrJja ludi (okrni se bodo tnčlanskr ekij*- potegovali /a pokale, člani in veterani rta za medalje Prireditelji pa so pripravili tudi dvajset pmktifnih nagiad tekmovanje bo ob vsakem viemenu, začelo pa se bo ob M ajj
KUHINJE Q TER OSTALO POHIŠTV" DOBITE V MESECU M*J
PO ENKRATNIH # SUPER AKCIJSKIH CE*"*
ZA MALO DEflABl*
»obiti; vkc ^
libiv trj/ 7 (na avtobusni postaji) 5*<)f ,A
Tel.: 0*4-423-27*
PO GORENJSKEM
5. STRAN • GORENJSKI GLAS
0»«i.kl trojiki: TODOROVKSVA DEKLETA IZ KRANJA
Vsaka trojčka je osebnost zase
Jožica in Ranko Todorovič iz Kranja sta imela že hčerki Mirjano in Bojano, ko so se jima P*ed 12 leti rodile trojčke
tega t maj.aPctH*»lke Ranka, Vesna in Barbara se zaradi ji^ j ef 80 trojčice, ne čutijo nič posebnega. Nasprotno, celo moti ianj s J!m m,n»ki dajo čutiti, da so nekakšna atrakcija. Ko so se "ekate •C?1'>ra.'2 s*are *°'e Simona Jenka preselile v novo, so jih troUjcn 8'cda'i kot čudo in to jim ni bilo prav nič všeč. Resda so so t0 De',a vs*ka od njih je osebnost zase. Njihova mama pravi, da
Pokazale že zelo zgodaj.
"ienem Todorovič Dravi' da v Poiw ln moževem rodu ne
Snl° iake«a nagnjenja k V"e troJn,m rojstvom, 'jinia ^xt0 P""16"!0 ravno gorenicu ali P"Pi§e dobremu sijnsk:emu zraku. Dvojčkov
iU^° želela> P« »o se 6. kar tr! j namesto dveh rodila W? dekleta: prva je bila 1 ra ** nas,ednJ» Vesna in Bar
Bojana sta večno odsotni študentki, mlajše tri pa so od letos na dveh šolskih izmenah, tako da je družinski ritem povsem spremenjen. Le ponoči je vseh sedem pod domačo streho, se šali mama Jožica, trenutno doma na bolniškem dopustu.
Ker jih je več kot v povprečni slovenski družini, so vajeni živeti bolj skromno. Ne morejo
Mggjj* naj bi bili enojajčni. Po si, denimo, privoščiti smučanja želo r, V vse tri še pri 12 letih ali šole v naravi, vendar jim „ " Podoba
e, do značaju pa je Tudi oblačijo se
Sg sv°Ja
leti * Jlri'i^ama Jožica je'pred učitefi sluhnila nasvetu neke bi M» ' " Je odsvetovala, da
zaradi tega ni preveč težko. Najtežje je bilo pred leti, ko so se vrstniki v šoli hvalili z nakupovalnimi izleti v Italijo in Avstrijo, česar pri Todorovi-čevih niso poznali. Počitnice pa
bi fef^8^ enako, češ da .
kot ena te*a *anko poČut.Ue si vendarle privoščijo, čeprav v Vesna j sama osebnost. Ranka,  okrnjeni družinski sestavi kot
tnaihni0 Barbara pa so se že NtookiUS?.,c tem"> da jih Postni  ačlJ°» in se tudi sicer
lani, ko so letovale mama, Mirjana in trojčice.
ikunai Zase- Ves čas s« sicer druBim rCIidar 550 odPrte tudi eJ«rna J em> v družini staricu r»f trama> v Soli in prej v
redih snJa!Cljem- V P™111 raz" Solskj ih   • skupaj sedele v
ueitcljica0fi-,potcm pa )[h je tale. V Jl^1,a- ker so "epe-sedeti s}em. razredu morajo obrazno «fant'» Pravijo in z
*5&S88° pokažei°'kaj
trojcic ni rca tak°i ob rojstvu jo čaka v 0 smišljala, kaj porodni**0 Pa so jo še v 12 Tržiča obiskali Cvekovi "a moč y ^ rnajhnimi in P°stalo LlVannimi trojčki, jo je dela je bn malo strah. Veliko perici st 2.njimi- tudi starejši £daj Da e8*   ' obremenjeni.
Si 'ahlco dovolJ velike- da ŽOsPodinio?ametno razporedijo siht°din]ke dolž^ti,karvča-j sedemĆla8ncei,bre^ 8odmjanja. đružin'T anska Todorovičeva
Popolna nxZd^ le poredko 'Me Jad O«« Ranko v službi Vsakdanii u Wmi 0Pravili služi u'Poslena mama Jožica Je S staaAP°J0vičnim delovni-^^ejSi dekleti Mirjana in
Ko iščemo družine gorenjskih trojčkov, prihaja do zanimivih pripetljajev. Eno od zgodb bi lahko naslovili kar Po sledi nekega otroške-
?a vozička. Ko smo bili pri Mnčarevičevih trojčkih v Kranju, nam je njihova mama povedala, da jim je otroški voziček podarila družina s trojčki nekje z Blejske Dobrave. Tako smo prišli do Arhovih, ki so omenjeni voziček podedovali od neke družine iz Kranja. To so bili Todorovičevi. Tudi oni so voziček dobili v dar, in sicer od družine Cvek iz Tržiča, ki ima prav tako trojčke. Med družinami s trojčki torej obstaja nekakšna vez, čeprav nimajo stalnih stikov. Podobno zgodbo o otroškem vozičku smo slišali tudi pri Fajfarjevih, Zadravčevih in Gantarjevih, le da se je odvijala celo generacijo prej.
Todorovičeva dekleta danes. Pa uganite, katera je katera, če morete. Na sliki so v družbi hišnega ljubljenčka Chica.
Trojčice, podobne po videzu, različne po značajih, bodo očit-
no šle tudi po različnih poklicnih poteh. Ranka bi bila rada živinozdravnica (vzorno namreč skrbi za ljubkega mešanca Chica), Barbara novinarka (v minulih treh letih je skupaj z Ranko izdajala lasten časopis Super novice) in Vesna kriminalistka. Teh načrtov ne bo težko uresničiti, saj se v šoli dobro učijo. V šoli iz svoje podobnosti sicer ne delajo kakega cirkusa, v družini pa so si kdaj pa kdaj privoščile Šalo. Ko so bile mlajše, so si bile še bolj podobne, razlikovale so se le po očeh (Ranka ima rjave, ostali dve modre), Vesna pa ima med očmi še majhno pigmentno piko. Nekoč so prišle vse tri miže v kuhinjo, češ zdaj pa le odkrijte, katera je katera, Če
morete! Da bi bilo ugibanje še težje, sta si tudi drugi dve med oči narisale črno piko. • D. Z. Žlebir
Še vedno vabimo družine gorenjskih trojčkov, naj se nam oglasijo. Obiskali jih bomo, predstavili bralcem in jih jeseni povabili na skupen piknik, kjer bodo imeli priložnost navezati ali obnoviti medsebojne stike. Naš naslov je: Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 64000 Kranj, telefonska številka pa 223-111.
y pCti So Se vedno begunci Anketa
te poreč in na Lošinj namesto v Pineto Maja že mislimo na počitnice
Anketa
*^ed • počitniške zmogljivosti v Pineti še vedno °stajj h° be8unci> gorenjski otroci letos ne bodo W     z tradicionaIne počitniške kolonije.
Oskrbi13' maja " v kranjskem podjetju Pinesta, ki vsako leto ^ravsJIa letovanje več kot tisočih otrok v počitniških Mkraj* y*n,n) kolonijah, otrok tudi letos ne nameravajo lavnih V ,elovanJe- Za šolarje, ki bodo letovali v šestih 10-re,*ŠolslIf,nenah JU,,Ja m avP»ta, so dobili prostor v Poreču. toSin;.1"1 °,roko|n bodo omogočili počitnikovanje v Nerezinah
l»»ju.
B<:gunci Še vedno nočejo za-K*»«U počitniških objektov v ii^h pri Novigradu, med kater-cl I« tudi tradicionalno kranjs-lJ letovišče. Zato so se v Jjnjski Pinesti odločili poiskati r&e možnosti. Z Zvezo prija-^ mladine Ljubljana Šiška Sr UsPeli dogovoriti, da bodo J°n»jo gorenjskih otrok nasta-3J1 v njihovem počitr
in^h tisoč ntečl!- Letoval° bo ,2°0 flSJSM Gorenjskega
v*>o Ldi b,Jane- Omenjeno Sa&tn kU ni poslo-
£&slriraSSkemJ.ker tarn nima
lko Post podJetJe Pinesta ■Zapfe0^ v sosednji državi.
d?9 WotovnfnC1 in neizP°ln" t. Se bo °  a sosednje vlade
^ti?net0SeU,redil° do »&tk" Hl"oSne,..So m°čno
&* stlctošnjin
Waj0 Poslat;  .,etos name-Jroke na te vrste £ »ViC ^a J'h naposled lahko
oJJa,viJ° že v .anJu se lahko £ l3> do i? Sredo' 18- «"aJa,
^   ^njskega zdravst-
venega doma, od 23. maja pa bodo prijave sprejemali vsak dan v času, ko obratuje šolski dispanzer. V ostalih občinah naj starši iščejo informacije v tamkajšnjih šolskih dispanzerjih zdravstvenih domov. Letošnji prispevek staršev k ceni letovanja je 12.000 tolarjev, plačajo pa lahko v dveh obrokih. Del ekonomske cene pokrije občina, del pa zdravstveno zavarovanje in po zaslugi tega prispevka še vedno lahko letuje veliko otrok iz socialno slabše situiranih družin. Počitniški dom v Poreču bodo odprli 15. junija, sezono pa bodo podaljšali tudi v september, tako da bi lahko sprejeli tudi šole v naravi.
Za predšolske otroke, ki bodo počitnikovali v dveh izmenah, od 1. do 15. junija in od 15. do 29. junija. Namesto v Pineti bodo letos letovali v Nerezinah na Lošinju, kjer so jim za 200 otrok zagotovili zmogljivosti v
Eočitniškem naselju Krško. To štovanje bo starše stalo 18.600 tolarjev, plačali pa bodo lahko v treh obrokih. • D.Z.Žlebir
Kako bomo letos počitnikovali: ob morju, v toplicah, v hribih ali kar doma? Odločitev je v največji meri odvisna od tega, koliko imamo v denarnici. Nekateri delodajalci so ta mesec zaposlenim izplačali regres za letni dopust, deležni so ga bili tudi upokojenci. Zgolj s tem denarjem si počitnic ni mogoče privoščiti, je le za dodatek ali pa zato, da že maja zbudi prve počitniške skomine.
Jasna Zlobec • Dolinan "Da, z družino že zdaj delamo počitniške načrte. Ravno danes sem iskala informacije prek kranjskega sindikata, kakšne počitnice in pogoje ponujajo. Letos nameravamo v hribe, ker smo ljubitelji hoje in aktivnega oddiha. Če ne bomo šli nikamor drugam, pa bomo za kak dan obiskali vsaj Krvavec. Družinski dopust bi torej radi preživeli v hribih, medtem ko gredo otroci tudi na morje."
Marinka Rode: "O dopustu že zdaj razmišljam, čeprav v podjetju še nismo dobili regresa, kakršenkoli že bo, najbrž ne bo zadoščal za počitnice, kakršne si želim. Vleče me v toplice, ne na morje. Je že tako, da si bolj potreben toplic, ko prideš v moja leta. Za take počitnice bomo morali poskrbeti kar sami, prek podjetja namreč ni več organiziranega oddiha."
Božo Zamik: "Ne vem še čisto natanko, kje bomo letos z družino preživeli letni dopust. Najprej smo nameravali v Umag, vendar bo zdaj najbrž odtehtala odločitev za slovensko obalo. mL -fwm Sam sem invalidsko upokojen, žena pa je ■P -j^^ zaposlena v Iskri. Upamo, da bomo prek njenega podjetja dobili možnost cenejšega letovanja, v nasprotnem primeru bodo počitnice v zasebni režiji. Z regresom, kakršnega smo dobili upokojenci (11 tisoč tolarjev), počitnice ne bodo posebno razkošne. Sicer pa čakamo še na ženin regres."
Pavle Okom: "Tudi letos grem z družino letovat na Brač. Že lani smo bili tam in odnesli smo dobre vtise. Tja potujemo z ladjo in L ostanemo tri tedne. S počitnikovanjem na
•m 1^    Hrvaškem imam dobre izkušnje in počitniške
VBj   kraje ob Jadranskem morju še vedno pojmujem. ■» M   kot da so naši." • D.Z.ZIebir, foto: G. SuUk
Izmenjava izkušenj z britanskimi sindikati
Branite samostojnost sindikatov
Jesenice, 9. maja - Na tiskovni konferenci je predsednik največjih sindikatov v jeklarski industriji Velike Britanije spregovoril o položaju sindikatov in delavstva pod konzervativno vlado. Brez dela že S milijonov ljudi.
Minuli teden se je na povabilo sindikata SKEI mudi na Gorenjskem predsednik največjega jeklarskega sindikata v Veliki Britaniji gospod Leon Powell. Najprej je v Radovljici sindikalnim zaupnikom kovinske in elektroindustrije Slovenije govoril o gospodarskih in socialnih posledicah, ki so nastale pod britansko konzervativno vlado, si ogedal Železarno, nato pa na novinarski konferenci spregovoril o svojih vtisih v Sloveniji in položaju delavstva v Britaniji.
Najprej je dejal, da je prijetno presenečen nad moderno jeklarno na Jesenicah, predvsem pa nad tem, da dolgoletna metalurška industrija ni toliko poškodovala jeseniške doline kot v Walesu, kjer je zaradi stoletne tradicije metalurgije okolje tako poškodovano, da sploh ni več dreves.
Gost je med drugim poudaril, da se povsod po svetu srečujejo s probemi v jeklarski industriji. Zaradi viso kih cen električne energije in zaradi privatizacije elektrogospodarstva v Angliji nekatere jeklame delajo samo ponoči; sicer pa se je nezapolenost v državi, iz katere prihaja, dvignila na 5 milijonov, kar je za 2 milijona več kar kažejo uradne statistike. Strošek za brezposelnost in izguba državnih davkov namreč kažeta na višje številke, kot jih prikazuje konzervativna vlada.
Merilo resnične demokracije je, če sindikati lahko delujejo. Zato je priporočil slovenskim sindikatom, da morajo nenehno braniti svojo samostojnost.
Ko je prišla na oblast Margareth Thatcher, se je število zaposlenih v jeklarstvu izredno zmanjšalo, prav tako se je zmanjšalo število sindikalnega članstva. Od 19 različnih sindikatov v tej panogi jih zdaj deluje le še enajst. V tej industriji je bilo prej zaposlenih 45o tisoč ljudi, zdaj le 140 tisoč. Vse to kaže tudi na to, kako se je zmanjšalo povpraševanje po jeklarskih izdelkih.
Na vprašanje, kako se v Angliji sindikati borijo proti odpuščanju delavcev, je gost odgovoril, da sindikat nima možnosti, da bi se uprl odpuščanju, da pa se pogaja za kar najvišje odpravnine. Delajo po dveh sistemih. Višina odpravnine pa je odvisna od starosti in le delovne dobe. Za primerjavo: najvišja odpravnina znaša največ eno letno plačo. Opozoril je tudi na to, da so vse do lani britanski delavci dobivali podporo iz evropske skupnosti kot vsi nemški, španski, portugalski delavci. Zdaj pa vse druge države pokrijejo del stroškov .v evropski skupnosti za te odpravnine, le britanska ne, zato tudi njihovi delavci ne dobivajo več te podpore. • D.Sedcj
Bodoči zasebniki v zdravstvu negodujejo
Zatika se pri najemu prostorov
Kranj, 13. maja - Zdravniki v gorenjskem zdravstvu, ki bi radi med zasebnike, te dni postajajo nestrpni. Odgovorni v javnem zavodu, kjer so zdaj zaposleni, so namreč obljubili, da jim bodo omogočili najeti prostore v zdravstvenih domovih. Zdaj teh pogodb ni in ni, zdravniki pa bi že radi začeli delati kot zasebniki
Kdo je kriv za zavlačevanje, kje se zatika, da zasebno zdravstvo v prostorih javne zdravstvene službe ne zaživi? Vprašanji smo v imenu nestrpnih zdravnikov - bodočih zasebnikov (in njihovih prihodnjih pacientov) naslovili direktorju Osnovnega zdravstva Gorenjske Jožetu VeternJfcu.
Povedal nam je, da so soglasje o oddaji prostorov v javnem zavodu v najem zasebni zdravniški praksi najprej iskali pri ustanoviteljih - gorenjskih občinah. Nato so sestavili pogodbo, ki so gorenjske občine sprejele v začetku tega leta, njen osnutek kandidati za bodoče zasebnike (zaenkrat jih je 12) poznajo že dva meseca. Sprejel jo je tudi svet Osnovnega zdravstva Gorenjske. Marca je bil interni razpis. Kandidati so morali za sklenitev te pogodbe izpolnjevati dva pogoja: da imajo koncesijo za opravljanje zasebne prakse in pogodbo z zdravstveno zavarovalnico. Popolnih pogodb kandidatom še niso predložili, ker v njej še ni cen. Na podlagi uradnih izmer in cenitev, ki tečejo ta teden, bodo izračunali najemnino in potem bodo lahko pogodbe že predložili kandidatom v podpis.
Kot pravi Jože Veternik, ni njihov zavod tisti, ki vso stvar zavlačuje. Problem je nastal, ker tudi pogodbe z zdravstveno zavarovalnico še niso sklenjene. Predvidene so v maju, vendar se utegne zavleči tja do junija. Šele ko,ima bodoči zasebnik sklenjeno pogodbo z zavarovalnico, lahko v javnem zavodu prekine delovno razmerje in začne obratovati zasebno.
Zdravniki so opozorili tudi na to, da jim ob pogodbi o najemu prostorov javni zavod "vsiljuje" tudi nekakšno pogodbo o sodelovanju. Jože Veternik pravi, da so jim res ponudili pogodbo o sodelovanju, v kateri zavod zasebnikom ponuja nekatere storitve, ki bi jih lahko opravljal tudi za zasebnike, od administrativnih do tehničnih. S to pogodbo pa zasebnik sprejema tudi nekatere obveznosti, denimo, da se vključi v sistem dežuranja (zobozdravniki za delo v bofečinski ambulanti). To ni vsiljevanje dodatnih pogojev s strani zavoda, pravi Jože Veternik, temveč jih tudi zasebnika kot delu zdravstvene mreže na določenem območju nalaga zakon. Opredeljeni so tudi s koncesijo, ki jo za zasebno dejavnost zdravniku izdajo zdravstvene oblasti. * D. Z. Žlebir
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA
razpisuje
VPIS OTROK
ZA SEPTEMBER 1994
Obveščamo starše predšolskih otrok, da lahko dne 16. in 17. 5. od 8. do 16. ure vpišejo predšolske otroke v vrtcih: Begunje, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Brezje, Gorje, Kamna Gorica, Kropa, Lesce, Radovljica, Srednja vas v Bohinju, Posavec za oblike predšolske vzgoje:
1. JASLI (od 12. do 24. meseca - Lesce)
2. VARSTVENA DRUŽINA
(od 12. do 24. meseca - Bled, Posavec)
3. VRTEC (od 2. - 7. leta, vključno priprava na šolo)
4. KRAJŠI VZGOJNI PROGRAMI
WZ RADOVLJICA
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomaž Lunder. V galeriji Pungert razstavlja Barbara Demšar.
V razstavnih prostorih galerije Šenk v Britofu je na ogled razstava grafik Mojstri moderne grafike.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava slik slikarjem-maturantov jeseniške gimnazije. Jože Dakskofler v razstavnem salonu Dolik razstavlja karikature pod naslovom Naši politiki v karikaturi in pesmi, V bistroju Želva so predstavljene/b/ogra/?/« kmečke ohceti leta 1938 na Jesenicah avtorja Iva Koželja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Boris Praprotnik, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled črno bele fotografije Mika Merklina iz Ljubljane.
RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo črnobele fotografije člani Foto kluba Janeza Puharja Kranj. V prostorih Gorenjske banke razstavlja akad. slikarka Brigita Požegar-Mulej iz Lesc.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akademska slikarka Apolonija Simon.V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja akad. slikar Milan Batista.
Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši razstavlja slike Sandro Pečenko.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava risb Vide Bogataj-Vidke.
V Hramu Lužar razstavlja gvaše in akrile Lojze KalinŠek. LJUBLJANA - V Moderni galeriji je odprta prenovljena
stalna zbirka del slovenskih slikarjev.
Srečanje malih pevskih skupin občine Kranj
GLASBENO DOŽIVETJE
V polni dvorani Korotan na Jezerskem so se minulo nedeljo predstavile male pevske skupine kranjske občine. Srečanje sta tudi letos organizirala Kulturno-umetniško društvo Jezersko in Zveza kulturnih organizacij Kranj.
Prireditev nima tekmovalnega značaja. Skupine predstavijo skrajšane letošnje programe (razvidna je idejna zasnova), poslušalci pa dobijo jedrnat pregled nad kakovostjo tovrstnega muziciranja.
Petje v komornih vokalnih skupinah pogojuje vsaj troje: popolno samostojnost pevcev v glasbeno tehničnem smislu, pravilen izbor skladb, da v malih zasedbah dobro zazvenijo in natančno medsebojno občutenje glasbenih prvin, ki omogoča skladno in prepričljivo interpretacijo - nastopajo namreč brez dirigenta, ki v večjih zasedbah "organizira" in v organsko celoto oblikuje elemente glasbene preje.
Stereotipnost programov, ki so jih izbrali umetniški vodje posameznih skupin, predstavljajo skladbe iz tiste slovenske preteklosti, ko so se skladatelji skušali čimbolj približati okusu preprostih ljudi (nekatere pesmi so ponarodele) in takratnim zmožnostim vokalne reprodukcije ter večinoma preproste priredbe ljudskih pesmi.
Pogrešali smo skladbe iz različnih stilnih obdobij - zametek takšne programske usmeritve je bila Costelevjeva "Kadar misli žalostne" v izvedbi okteta Prijatelji (Maja Škrjanc) in "Swing low sweet chariot" J. Goudappefa v izvedbi mladinskega okteta Biser (Milan Bajželj) - in kompozicije iz sodobne slovenske in svetovne glasbene zakladnice.
Prijetno avtohtono je zvenelo petje pevk KUD Primskovo Bodeče neže, ki gojijo petje izvirnih ljudskih pesmi in jih tudi skušajo interpretirati v ljudskem slogu, brez umetniške nadgradnje. Domačine, kvartet Jutro (Jože Smrtnik), je odlikovala čista intonacija in enovito oblikovan program. Kranjski kvintet (Stane Vidmar), ki ga sestavljajo preizkušenj in tehnično formirani pevci, pa je navdušil z lepim izenačenim pevskim zvokom, jasno artikulacijo in tekoče zasnovano interpretacijo, še posebej v zahtevnejši Vodopivčevi skladbi "Na poljani". • Vinko Sorli
POKRAJINA 94
Jesenice - Na Osnovni šoli Koroška Bela bodo jutri, v soboto, ob 10. uri odprli fotografsko razstavo za mlade fotografe z naslovom Pokrajina 94, ki sta jo pripravila OŠ Koroška Bela in Foto klub Andrej Prešern. Selektor razstave Adi Fink, kandidat mojstra fotografije je za razstavo odbral 125 fotografij 53 avtorjev, starih do 15 let in 35 fotografij od 13 avtorjev starih od 16 do 19 let. V skupini do 15 let na temo Pokrajina je bila najboljša fotografija Mojce Balant iz Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka, v starosti od 16 do 19 let je prvo nagrado prejel Lenart Jurij Kučič, Gimnazija Škofja Loka. Na temo Ekologija je v prvi starostni skupini bila najboljša fotografija Gašperja Udoviča, OŠ Tone Čufar Jesenice, v drugi starostni skupini pa je prvo nagrado dobil Boštjan Kikelj iz Nove Gorice. • L. K.
• nedrčke vseh velikosti
• ženske in moške spodnje hlače
• spodnje majice, bodyji
• jutranje halje in kopalni plašči
• nogavice v modnih odtenkih
• intimna kozmetika
VELIKA IZBIRA KOPALK
MOŽNOST PLAČILA S ČEKI IN kred. KARTICAMI! Poslovalnice V Kranju: Kino Storžič, vrt Gostilne Stari Mayr, Reginčeva 6 VVTC (poleg Smelta), Ljubljana
mjdmo vam kvaliteto, ki ste dTO iskalu
Pred novo gledališko premiero
STRUPENO, A Z NASMEHOM
Gledališču Toneta Čufarja res ne ere zanikati domišljenih podrobnosti ob predstavitvi nove gledali^ kot je označeno delo Jeana Clauda Danauda
Jesenice
predstave. Črno komedijo - kot je označeno delo Jeana Clauda Danauda - bodo petek, ko je tudi trinajstega, gledalci pa bodo lahko kupili prav za to priložnost
remierno postavili na oder danf*> rno obarvane gledališke vstopni
Žensko ročno delo avtorja Jeana Clauda Danauda v prevodu Djurdje Flere pri nas ni povsem neznano delo, saj so ga
Kred mnogimi leti igrali tudi v „ubljanski Mali drami, režiserka Arhar-Štihova pa ga je pred petimi leti uprizorila še z ljubiteljsko igralsko zasedbo.
"Vendar pa me dosedanje uprizoritve nekako niso mogle prepričati. Počakati sem moral na priložnost, da lahko na Jesenicah postavim na oder svoje videnje te morbidne komedije," je pred premiero povedal režiser Bojan Maroševič, ki je obenem opravil tudi dramaturško delo pri tej predstavi. "Skušal sem se izogniti vsakršni suhoparnosti, z nekaterimi spremembami v tekstu sem skušal poudariti medsebojne odnose treh protago-nistk. Sama tema, ki nima seveda nobene povezave z ustaljeno predstavo o ženskem ročnem delu, saj ženskam na odru pod roke prihaja vse kaj drugega kot pa kvačkanje ali
Eletenje, pa seveda zaradi deli-atnosti lahko hitro zdrsne čez rob. Prav temu smo se ustvarjalci predstave hoteli izogniti, črtali smo vse, kar bi lahko napeljevalo na cenene trike, pač pa smo skušali s pravo mero humorja in grozljivosti obenem ponuditi gledališkemu občinstvu poldrugo uro predstave, ob kateri uživa brez diha. Upam, da bodo tako
. interni -htevala < j
Slava Maroševič, Alenka Bole-Vrabec in Metka Dolmin v Danaudovem Ženskem ročnem delu na odru Gledališča Tone Čufar Jesenice. Posnetek z vaje. Foto: Jože Bedič
gledalci tudi sprejemali to črno komedijo, kot smo uživali vsi, ko smo jo pripravljali."
Avtor je vse tri ženske like okarakterizira! z ničkaj ženskemu spolu prijaznimi lastnostmi: vdova kot pošast, Zofija kot goska, gospodična Petitpas kot svetnica. Vendar pa je režiser, ki je pač vedel, kakšen igralski "material" ima na voljo, inter-pretkam vlog - vsaki posebej -izvabil lastnosti, ki jih imata tudi drugi dve vlogi. "Vse tri so na trenutke i pošast i goska i svetnica. Na ta način na odru ne prevladuje le ženska zloba, ki se znaša nad recimo vsaj v živo neprisotnimi moškimi, pač pa
večplastne osebnosti, ki so zaradi kdove kakšnih dogodkov iz preteklosti, postale to kar so in kar gledamo na odru."
Pri oblikovanju predstave se je režiser Maroševič, ki se ga na Jesenicah spominjajo po režiji Medeje pred davnimi osemnajstimi leti, zavedal vseh za predstavo pomembnih elementov, med njimi tudi glasbe, ki z na glavo postavljeno interpretacijo poudarja svojstveni svet (Chopin v rap izvedbi!), v katerem živijo tri ženske. Podobno velja tudi za kostume (so delo Vande Klemene) in za sceno, ki je vsekakor s spremembo ekster-iera (v parku) v originalni
dramski postavitvi, vdovin dom, zaht zamisel, ki jo je po režiserje' navodilih izpeljal Jože BediC
Režiser, ki se je od februar]* J ko so začeli pripravljati pj i dstavo, vsak konec tedna vo» ; iz Maribora na Jesenice, je" I "pošastni" ženski trio izWJ I Slavo Maroševič, ki je v tej delu že igrala pred petimi H Alenko Bole-Vrabec in Me»c Dolmin. Medtem ko se BoWj va in Dolminova pogosto f javljata na jeseniškem odru, g je vloga za Maroševičevo J jevrsten povratek na gledw» deske po daljši odsotnosti v adi bolezni. Za igralko, ki f na jeseniškem ljubiteljske^ odru več kot 1200 nastopov, ^ to vsekakor nova priložnost.
Premiera Ženskega ročjj dela prihaja na oder z dokajsJJ zamudo, saj je Gledali^ r neta Čufarja s svojo upeSfl'; Rayja Coonevja Pokvarjen pravzaprav "knvo" za prej nocojšnje premiere na «*fj maja. Od začetka decenij lani, ko je bila premiera kofl* dije Pokvarjeno, pa do sreJJ maja, so namreč komedijo m varjeno odigrali kar kaže pa, da tudi to M| dokončna številka ponovite\ tej sezoni. Še prej bodo novo predstavo Žensko
tej sezoni. Se prejbodo v> novo predstavo Žensko ; delo odigrali za abonmaj občinstvo, nato pa se w*m gledališču lotili še otrošKe v dstave. • Lea Mencinger
ALENKA HAIN IN PLESNO GLEDALIŠČE
maio zanimajo na ples in pn tem znajo razkriti vsebino telesa in gibov." j
plesno šolo, ne pa da se oW*$ mo tako tipično provincia!" ^ hvalimo že vnaprej fs?'^ prihaja od drugod Saj «g| ljudi, ki bi radi delali. Po»c j vali bo le večjo dvoran^
To so misli Alenke Hain, koreografinje nove predstave V kraljestvu Z., ki jo izvajajo plesalci plesne skupine Nova. Zaradi združitve plesa in gledališča je predstava zanimiva in dobra in tudi plesalci so poslušali ujeti splošno misel in namen predstave: vzpostaviti neko ironično distanco do patetike slovenskega filma. Predstava je njena prva koreografija v Kranju po zaključenem šolanju v Amsterdamu. Kaj je prinesla novega v kranjsko plesno šolo.
Se v Amsterdamu živi drugače, se pleše v drugačnih "plesnih čeveljcih"?
To je res povsem drugačen svet. Ko sem prišla, sem doživela pravi kulturni šok, saj je produkcija samo plesnih predstav izredno velika. Umetniki-plesal-ci si zelo veliko dovolijo, ves čas delajo predstave, ki se dogajajo kar na ulici, v njih pa plesno izražajo nore ideje. Mi domišljije sploh ne znamo uporabljati tako kot oni. Ko se na to navadiš, začneš na vse to kritično gledati, sicer ceniš njihovo igrivost, a se ti predstave naenkrat zazdijo prazne, ker oni v svojem plesnem razmišljanju ostajajo samo na površini, ne grejo pa v notranjost.
V taki množici predstav mora biti tudi kaj dobrih?
Videla sem samo dve dobri amsterdamski predstavi, nista pa bili odlični. Mogoče zato, ker je v Amsterdamu še vendo močno prisoten postmodemizem, ki se v plesu ukvarja s povezovanjem na videz nemogočih stvari. Zato so to predstave, ki so korektno izvedene, ne ponujajo pa vsebine.
Torej so samo slikovne podobe?
Ja, zame pa to ni dovolj, treba je razviti misel do konca. Tako razmišljanje mi je ponujala tudi šola, ki sem jo obiskovala, razkrivala mi je vse ravni ustvarjanja. To ni tipična plesna šola, kjer postaneš t. i. dober
Alenka Hain v amsterdamski plesni predstavi After eight, 1992.
plesni material, ki ga potem uporabi koreograf. V šoli učijo razmišljanja, lastnega ustvarjanja, tako da se po končanem šolanju skoraj nobeden ne more
Eodrediti klasični plesni skupini, i zahteva samo dobro odple-sane plesne like.
In te misli in izkušnje si prinesla v Kranj, kjer si zopet začela delati s plesno skupino Nova.
V začetku je bilo težko, saj je bila plesna skupina heterogena, plesalci različnih tehnik in let
[ilesanja. Zato smo skoraj pol eta izboljševali samo tehniko plesa, ki plesalca sprosti, nauči plesati z lastno težo, obvladati prostor in plesno energijo. Obenem pa sem že mislila o ideji plesne predstave na temo slovenskega filma. Iz filmov sem vzela karakterje, ki sem jih nato določila plesalcem glede na njihove lastnosti. Bolja ali manj je plesalcemuspelo najti v plesu še nekaj gledališkosti: da ples ni samo gib, da mu je treba dati vsebino.
Izraz tvojega dela je bolj gledališki Iščeš zato v plesalcu bob igralca?
Ža oder je potrebna neka
prezenca, pri tem pa se mi zdi Še vedno zelo pomembna tehnika, ker mora plesalec kontrolirati telo in se ne sme izgubiti v energiji. Je pa res, da iščem gledališče v plesu. Zato bom morala počasi izbirati ljudi, ki bodo to hoteli delati in ki bodo to delali štirikrat na teden.
Si kaj pomislila, da bi imela stalno plesno skupino?
Dobro bi bilo, če bi v Kranju končno nastala skupina, ki bi imela izdelano tehniko plesa. Lahko bi povabili druge koreografe, ki bi delali samo na projektih, tako da se ne bi izgubljal Čas na učenju plesnih osnov. Iz tega zaspanega Kranja bi lahko naredili nekakšno protiutež Ljubljani, razvili močno
van  do  ic  vetju - J70D mogoče več sredstev za v zevanje plesalcev. -In tvoje prihodnje d««"^ p Zanima me prostor, to, ^ mi prostor že sam defin"^ ^ atmosfero, da bi rru 0» m zgodbo. Rada bi nareau | dstavo samo z lučjo miVjjjk cem, da svetloba ne bi w»* p efekt, ampak bi postala p Rada bi se poigravala* M in jih uporabila na »s 0r način. Rada bi naredila- f no plesno predstavo. »° imam... • Ž. R-
RAZSTAVA HENRIKA MARCJJj}
V slaščičarni in restavraciji Jasmin v Kranju svoja dela
akad. slikar Henrik Marchel. "j
Kranjski slikar Henrik Marchel s svojim slikarski opuso jej kot tri desetletja posega na področje barvnega slikarstva,   J .j40v. našlo enega najreprezentativnejšnih domačih preds s|jjcafS|,j zadnjih letih slikarjeva dela povsem obvladuje sproščeno^ piik^j
P,
ga postopka, ki zaznamuje tudi razstavjene slike in gva.^e:a v te^c rekli, da jih obvladuje abstraktna gestualnost, vendar pa Je skrbno urejena in premišljena, kot je to značilno za slikarsko generacijo, ki nikakor ni vajena iskanja naklju°.n ^ hkrati pa v abstraktnem svetu njegovih slik zlahka °"lcny0r), dap
Eredmetnim svetom. Zlasti svojevrsten izbor barv g° p0jska ■ lenrik Marchel osnovno misel svojih barvnih kompozic J r ^ naravi; ne njih se sicer ne srečujemo z razpoznavnimi mo 0'adev^ predvsem z značilno barvno lestvico, kakršno si narav ^p0Zjc^e različnih letnih obdobjih. Njegove koloristično zgoščene k ^jvi* j zato ne predstavljajo od vseh zunanjih dejavnikov ^fi abstraktne podobe, temveč abstrakcijo, do katere je s,,c ^ doslednim reduciranjem predmetnega motiva. noA*3''*«1' Slike zaznamuje slikarjeva poteza s čopičem, ki je s" usrv^ i lahkotna, hkrati pa je z njeno potjo po površini platn3 gka*., svojevrsten red. Z njo Henrik Marchel namreč naJ0i,vl&^ diagonalnih potegih prekriva površino in na ta na. djiia^ji
volumen slike. Slikarstvo Henrika Marchla je torej tudi v trenutku bočno osebno občuteno koloristično slikarstvo, ^vH*^ dve na prvi pogled močno nasprotujoči si P^'n'.;-tinijkarn3j!jf nasičene, včasih celo fluorescentno odbojne barve, ki jih s. «utje, * j
lik^w
rezultat umetnikovega čustvenega "pristopa do zadaneg3^^ problema, zastavljenega v območjih sicer navidezno likovne govorice. * Damir Globočnik •
Pe<ek, 13. maja 1994
ZBEŽITE SENCE, VZIDI ČISTI DAN...
Partizanskega pevskega zbora, njegov zlati koncerta v Ljubljani (19. aprila) in Kranju maja) in jubilejne izdaje (pesmarica, laserska plošča, dvojna kaseta).
' Qjepnvami^ubileJni koncert Partizanskega pevskega zbora in »i Ponovitev v Kranju ob ansamblovem 5()-!etnem 1 PetnVc atl obletnici. Ansambel, ki je bil ustanovljen pred ' »»krat 'i 'e,i' 19 aprila 1944 v p,anini nad Črnomljem kot 1 hej ni Invalidski pevski zbor, je torej slavil, pel in Se poje.
vef,a "ab,to polno Gallusovo dvorano ljubljanskega Cankarje-1 koncer°ma i? sedaJ- v tem tednu na še zelo dobro obiskanem triu ne V *ranJskem kinu Center, pa je sedaj že Partizanske-' *orov^Hemu zboru- toreJ P" 50 ,etin dirigiral njegov zadnji ! ^rno^3 Fra° Gorn*k- So''sta sta bila tenorist Tone Lovec in 1 bil i«, 1 Tone Bukovnik, povezovalec obeh večerov pa je 'gralec Polde Bibič.
HEJ BRIGADE
Matej Bor
Franc« Sfurrn napev zapisal R Hrovatin priredil Karol Pahor
e. Kjp so a Pri-o>
op - dr, hi -j m* - jf.jrre dan, kot. Lju
I    -   tf, TOZPO
gro ■ de za slo • bije - no.zdoj n*
di - lf, po
vr - slo pro
1 P^rn d^ P6*5*" ZDOr " v nJem Je sedaj 48 pevcev -t koncerta od svoJe8a slavnostnega in sedaj še kranjskega Uparjev . Pe' Simonitijeve, Gallusove, Vrabčeve, Pahorieve, krttao izv'^ ^rebotnjakove zborovske pesmi (za moški zbor), besedilo il 1 zborosvski pesmi NAPREJ Janija Goloba na VESEL0 RUdoIfa Maistra-Vojanova ter ČE ZAPOJEMO dru8em rje| °iana Adamiča na besedilo Franceta Kosmača. V glasbe j2 koncerta pa smo lahko slišali legende slovenske **adovan,a parodnoosvodobilnega boja - zborovske pesmi *a un^tn ,rJ0Dca. Cirila Cvetka, Janeza Kuharja, Pavla Sivka f^ed rVon 8°tovo najboljšo pesem iz celotne ustvarjalnosti Desedij^*? na Slovenskem ■ OBROČ Marjana Kozine na s'0venske k!^e Dernovšek. Vsekakor je bil to praznik *k b' k|jUKZ^fovske pesmi minule dobe, za katero se ni bati, II »^2S občutno spremenjenim razmeram obležala v arhivih saj i to Je poskrbel že Partizanski pevski zbor kar ^asben0 l sv°jem zlatem jubileju izdal pesmarico, dvojno Svakim aseto in prvo zborovo lasersko ploščo; vse tri pod EsEM.     skuPnim naslovom NAŠA PARTIZANSKA
vkn"
tret,o81 ^ na 197 straneh natisnjenih več kot 80 zborov. Gre ParWnsk lano izdai° (1959» 198°). v njej pa so zbrane nckaj pesrn f>CSmi za mo5ke zbore. Vanjo je vključenih tudi n°ve pc-JJ01 i2 dru8'n pesmaric, dodane pa so še tri povsem n°viieta Sr Adamičeva Če zapojemo veselo (1944), Golobova carici ap[ej (1994) in premrlova - Prešernova Zdravljica. V °Vslcoglash lanko najdemo izvirno-našo-slovensko zbor-P°Pularnihit"° ustvarJalnost, kontrafakture in pa nekaj najbolj j^^atiko vUjln (internacionalnih) zborov z obravnavano - r°vatin'a Pesmarici je objavljen esej dr. Radoslava partizanski pesmi (april 1980), knncu
OGLASI, AKTUALNO
Gorcnjka
HTP GORENJKA, p.o. KRANJSKA GORA, Borovška 95
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO
1. BIFE "Poligon" v Podkorenu pod poligonom (leseni mobilaro blok) s skupno tlorisno površino 48 m2
2. KIOSK - bife Konjiček na Slovenskem Javorniku s skupno površino 36,40 m2.
Razpisni pogoji:
1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v R Sloveniji, oziroma fizične osebe z državljanstvom R Slovenije.
2. Najnižja cena za Bife Poligon pod tč. 1 je 1.456.092,00 SIT, za Kiosk Brfe Konjiček pod tč. 2 pa 768.434,00 SIT.
3. Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. Ponudnik mora pred iztekom roka za zbiranje ponudb plačati varščino v visini 10 % najnižje cene na Žiro račun številka 51530-601-13448. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim, ki ne bodo izbrani, pa bomo varščino brezobrestno vrnili v 5 dneh.
4. Bife Poligon pod tč. 1 stoji na pare. št. 633/4 k.o. Podkoren. Zemljišče ni predmet prodaje in je last Žičnice Kranjska Gora. Bife Konjiček pod tč 2 stoji na pare. st. 970 k.o. Jesenice. Zemljišče ni predmet prodaje in je last Železarne Jesenice.
5. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 8 dneh od dneva, ko se bodo odpirale ponudbe.
6. Na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe mora biti kupnina plačana najkasneje v 8 dneh po podpisu pogodbe. Ce uspešni ponudnik ne bo podpisal pogodbe, oziroma plačal kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili in varščino obdržali.
7. Prometni davek in vse druge javne dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
8. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru po telefonu številka 064/881-016.
9. Prodajalec si pridržuje pravico neizbire kupca.
Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah z oznako "PONUDBA ZA NAKUP BIFEJA" bomo sprejemali na naslov HTP GORENJKA KRANJSKA GORA. Borovška 95, 64280 Kranjska Gora, v roku 15 dni od dneva objave.
7. STRAN • GORENJSKI GLAS
SfasjfoZ' w Fa"»zansKi pesmi i«hu Ldii° še P01*1"1 ko se izteče vseh 123 pesmi i\adD in 7 ^pombe k pesmim, literatura, abecedno kazalo UkoviM11" Desedi' ter vsebina. Po oblikovani naslovnici iiC*avo na I Je notografijo prispeval Tadej Lenarčič, tisk in i600 izv H°rdiA 17 Ljubljane. Pesmarica je izšla v nakladi ^ravka i    ' Uvede Pa J° Popotnica predsednika PPZ P'onirJ/rVlne" Vsekakor gre v tem založniškem projektu s*o partizansko dejanje v teh časih.
je
alctualiziraPeSmarica Na8a Partizanska pesem bore malo i 'hdavnK3 Z vsega tremi novimi zborovskimi pesmimi od \L ,a«ko h i !zvirnih partizanskih časov (1941-1945), ko smo °°ju, pa: "f.'eiili Slovensko glasbo v narodnoosvobodilnem t^a kas t\0grafski d°sežek PPZ (laserska plošča in dvojna •PrcmjjCVafla) 2 upoštevanjem njegovih številnih dirigentov in I ^do J ansamblov, nekaj povsem novega. Kajti kasete Ž^fska nSn^' voJni (skupaj s ploščami) še izdajal, pričujoča genija ■ v za'ožništvu Založbe kaset in plošč RTV Vega ' pa Je v zborovem dejanju to prav gotovo nekaj
Sirenih ?me"Jenih nosilcih zvoka (hkrati in enako!) je T  er»ia nit zborov- Vsi povrsti so izbrani iz arhiva Radia L.°*°n. ki' S u°V l2bor Pa so opravili M. Gobec, F. Gornik in T. ■*t 2lwJc nkrati tudi urednik te plošče in kasete. Od teh je
na koncu zborov, pa
SpBSS■SJpbE&oh služb za gorenjsko
Slovenski trg 1, Kranj
razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
INŠPEKTOR II
INŠPEKTOR ZA DELO
- visoka izobrazba pravne ali tehniške smeri,
- 5 let delovnih izkušenj,
- strokovni izpit
- izpit za voznike "B" kategorije
Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje štirih let s 3-mesečnim poskusnim delom. Inšpekcijski nadzor bo izvajal na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. Od izbranega kandidata se bo zahteval tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga bo imel možnost opraviti v roku šestih mesecev od sklenitve delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, z opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko, Slovenski trg 1. Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri.
iS JELOVICA
V naši poslovalnici v škofji Loki zaposlimo
PRIPRAVNIKA V. STOPNJE STROKOVNE ZAHTEVNOSTI
s poklicem komercialni aH ekonomski ali gradbeni ali lesarski tehnik
Od kandidatov pričakujemo, da:
- imajo vozniški izpit B kategorije
- imajo smisel za delo z ljudmi
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, to j« za čas opravljanja pripravništva.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: JELOVICA lasna industrija, Škofja Loka, kadrovska služba. Kidričeva 58, 64220 škofja Loka.
Prednost pri izb»n bodo imeli kandidati, ki jim bo Republiški zavod za zaposlovanje sofinanciral pripravništvo.
foto bobnar
VEĆ kol 1/3 VSEH upormbnlkov ,.mo£t.l KUPILA prt YANNI d.O.O.
im pa )c aodal
r.zborov spremljanih z godbo C^j^fje'vseRa na pto8^ ^»annonLrsk gjas T. Bukovnik. zborov V
H* še devet a cappella (= brez spren j ppZ se
>letni zgcSovini Sovanja ^ v3)>T£$ S° na posnetkih pojavljajo, razhcni (nec MiUvo, Šurbek feentl »n zborovodje PPZ: R^f^o. Naslovnico krasi 2£ Simonih, Franc Gornik in Oni Cve ko , slovensko ^»vinski posnetek ustanovnega J    znak vscb 2
:?ay*o zastavo tudi itobou^-pTcpoo^^^jur^
PPZ ob njegovi 50-letnici ^^J^rtS«* .Planska rišem zatorej tudi po teh izdga   \ h ter
ina^ienca samega - PPZ - ne bo ostala v arin občutene l(n^'tutih, čeprav je le-ta medtem doživela bistve tužbene) spremembe. • F. K.
uui pa so opravili rvi. uuui>v, »• —----— — -
tudi urednik te plošče in kasete. Od teh je remljanih z godbo (Milica), sedmim pa je dodal
Iskra ERO,
d.o.o. Kranj
Savska Loka 2, 64000 Kranj, Slovenija
Tal.: (064) 221-321 Faks: (064) 221-818
Na delovnem mestu
GLAVNEGA KNJIGOVODJE
takoj zaposlimo ekonomista oz. diplomiranega ekonomista z najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja finančnega in stroškovnega računovodstva.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi na naslovu Iskra ERO. Splošno-kadrovsko in organizacijsko področje, Savska Loka 2, 64000 Kranj.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. štev. 064/221-321. int. 23-29.
KDAJ BOSTE ZAMENJALI
VOZNIŠKO DOVOUENJE IN REGISTRSKE TABLICE?
Na naših c«tah srečujemo še vafiko rTOtorr*i vozi, ki so opramljena s starimi Jugc«kwisJdmi registrskimi tablcami. Si veliko vsč pa je voznikov, ki uporabljajo jugoslovanska vozniška dovofsnja. In ker se bšža dan, ko z jugostovanskim vozniškim dovoljenjem in ra-gistrskimi tablcami na bo mogoče več voziti, želimo opozoriti vsa, ki ta dovoljenja m registrske tablice še ijporabljajo. naj se čimprej odločijo za zamenjavo, ki se I ne da izogniti. 0 problemih, ki se nam ob tem obetajo, in o gneči, ki se obeta vam, pa boste več zvedeli v naelednjh vrsticah.
Z uveljavitvijo spremembe republiškega zakona o varnosti cestnega prometa je bil določen dveletni rok za zamenjavo jugostovansldh vozniških dovoljenj in registrskih tablic s ttovenskimi. Ta rok poteče 25. Junfa letos. V začetku so občani - vozniki in lastrnki motornih vozH pridno menjali vozniška dovoljenja In regtetrske tabece. V pol leta je beo zamenjanih kar četrtina voznieJuh dokumentov in regotrakti table. Pozneje »e je zamenjava, posebej še vozniških dovoljenj, upočasnila. V začetku letošnjega leta smo upravni organi za notranje zadeve gorenjskih občin ugotovi, da bomo Imeli do 25. junija še veliko deta. Kar 34 odstotkov gorenjskih voznikov in lastnikov motornih vozi se bo moralo v tem času oglasiti pri nas zaradi zamenjave vozniških in prometnih dovoljenj ter registrskih table.
Najmanj dela bodo imeli z zamenjavo v Radovljici in Tržiču, kjer je svoje vozniške dokumente In registrske tablice zamenjalo že več kot 70 odstotkov voznikov In lastnikov motornih vozit. Na Jaeenfceh In v škofji Loki je zamenjalo voznika dovoljenja in registrske tablice 65 odstotkov voznikov in lasHkov motornih vozi. Največjo gnečo pričakujemo v Kranju. Doslej je v tej občini zamenjalo registrske tablice 65 odstotkov lastnikov motornih vozil, vozniška dovoljenja pa komaj 54 odstotkov voznikov. Preko 10.000 voznikov bo le moralo zamenjati dovoljenje!
KJub veflki količini dela, ki nas čaka pri zamenjavi registrskih taobc ne pričakujemo poeebnih problemov. Prt tem nam že ves čas pomagajo poobMčene organizacije za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozi
Precej več problemov pričakujemo pri zarnenjavl vozniških dovoljenj. Te je mogoče zamenjati le na sedežu upravnega organa, poteg tega pa je postopek Izdale novega vozniškega oovofenja zaradi zapletene izdelave samega dovoljenja precej daljši, kot traja postopek zamenjave registrskih tablic. Pri Izdelavi novega vozniškega dovoljenja moremo uporabiti poteg računalnika In tiskalnika za Izpis dovoljenja še tri posebne neprave • napravo za obrezovanje in oblkovanje fotografij, napravo za vtisnjenje fotografij v vozniško dovoljenje ki napravo za luknjanje kategorij, za katere voznik le ni opravi vozniškega Izpita.
Oprema, ki je potrebna za Izdelavo vozniških dovoljenj In je imamo le toliko, kot je potrebujemo zadelo v normalnih pogoflh, bo tokrat določate količino opravljenega dela. Pri okencih, kje rtz da jamo vozniška dovođenja In registrske tablice, pričakujemo zato precejšnjo gnečo In podaljšanje čakalne dobe za novo vc^ntsko dovoljenje. V občinah, kjer je potrebno zamenjati le veliko vozniških dovoljenj, voznfld pa bodo z zamenjavo se čakal, bo ta čakalna dobe lahko trajale tudi meeec efl več.
Opozoriti vas žeerno le ne nekaj. Zakon je v nekdanji Jugoslaviji določal tri vrste vozniških dovoljenj - običajno rdeče vozniško dovofienje za vožnjo motornih vozi. beto vozniško dovoljenje ze vožnjo traktorja In potrrjto o opravljenem preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo koles z motorjem. Slovensko vozniiko dovoljenje združuje vsa tri omenjena dovoljenja v enem. Sprememba zakona o varnosti cestnega promet* zahteva zamenjavo jugostovanskega voz-nUkega dovoljenje, kar pomeni, de je treba ob prevzemu novega, slovenskega vozniškega dovoljenja vrniti sedanje jugoslovansko. Kdor Ima poleg vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih voz« tudi vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja, bo moral vrniti tudi tega.
In kaj potrebujete za zamenjavo vozniškega
dovoljema oziroma^registnUdh tabeč In Pametnega dovoM*? Za zamenjavo regd
registrskih tablic potrebu-
C. le prornetno dovoljenje In sedanje registrske slice (v primeru, de Imate tretjo, ponovljeno registrsko tablico za lahki priklopnik, tudi to) In 2.630 tolarjev oziroma za komplet treh tablic 3.730 tolarjev ter seveda osebno izkaznico. Za zamenjavo vozniškega dovoljenja pa potrebujete sedanje vozniiko dovoljenje, ne glede ne njegovo veljavnost, največ šest mesecev staro fotografijo vetikoet 3.5 x 4,6 cm In osebno Izkaznico. Stroški zamenjave vozniškega dovoljenja znašajo sedaj 510 tolarjev. Vozniki In lastniki motronih vozil, ki rte boste zamenjave urejal samt, morate svojemu loobtai-čencu prijaviti pisno pooblastilo, s katerim ga pooblaščate, da smo v vašem imenu opraviti zamenjavo, potreboval bo pa tudi vašo in svojo osebno Izkaznico.
vozniki in^astr&l motornih vozi, ki Imate še stare jugoslovanska vozniške dokumenta In registrske tabece, predlagamo vam. da ee čimprej odločite za zamenjavo. Priporočamo vam tudi, da registrske tablice zamenjate pri pooblaičenlh organizacijah, saj boste tako zmanjšal obremenitev upravnega oroana in s tem pomaga« skrajšati čakaJno dobo za novo vozniško dovoljenje. Upravni organi za notranje zadeve občin Jeeentce, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in TržJČ
Jesenice
Reka beguncev
se je zgrnila na Jesenice
Prvi begunci so začeli prihajati na Jesenice že julija 1991 s Hrvaške. Konec novembra jih je bilo že 589, nastanili pa so se pri svojcih in znancih.
Komaj se ie umirilo vojno stanje na Hrvaškem in so se begunci začeli vračati, že so aprila 1992 na Jesenice zgrnili begunci iz Bosne in Hercegovine.
To so pri jeseniškem Rdečem križu tudi pričakovali, saj imajo v občini zaposlenih več kot petino ljudi iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki imajo sorodnike na vojnem območju BiH. Na Jesenicah smotrih deležni prave invazije beguncev, saj se jih je dnevno prijavilo od ISO do 200. Ko so leto predtem prihajali hrvašldi begunci, jim je Rdeči križ družno s strokovnimi delavci Centra za socialno delo ponudil pomoč v hrani, obleki in obutvi, nekaj denarne pomoči, zanje pa so pridobivali tudi nekatere informacije. Po prihodu beguncev iz Bosne, ki so se zgrnili zlasti k družinam svojih sorodnikov, pa se je začelo naglo slabšati socialno stanje teh družin. Za pomoč beguncem in gostiteljskim družinam so se aktivirale tudi druge humanitarne organizacije. Posledica tega je bila zmeda m nenadzorovana delitev pomoči, zato smo pri Rdečem križu zahtevah in tudi dosegli poenoteno humanitarno dejavnost.
Julija 1992 je bilo na Jesenicah prijavljenih že 2000 beguncev. Sodih smo, da podatek ni točen, saj so nekateri že odšli k sorodnikom v druge države, nekateri se niso upali
Erijavljati, zato smo obiskali vseh 560 družin in poleg evidence eguncev ugotavljali tudi socialno stanje gostiteljskih družin. Določili smo merila za dodeljevanje prehrambenih paketov, ki jih je tedaj že začelo primanjkovati. Do konca leta 1992 smo razdelili 4000 paketov, 40 ton moke in 25 ton krompirja. Za 1900 beguncev smo priskrbeli obleko in obutev.
Rdeči križ Slovenije je Mednarodni komite RK priznal avgusta lani, Mednarodna federacija RK in Rdečega polmeseca pa lanskega oktobra. Za mednarodno priznanje in samostojno nastopanje kot neodvisno nacionalno društvo smo morali v Sloveniji sprejeti nov zakon o RK Slovenije in nov statut. Na podlagi zakona je RK dobil velika javna pooblastila za delovanje na posameznih področjih.
V začetku leta 1993 je bilo na Jesenicah Še vedno 1791 beguncev, po uradnem popisu v septembru pa 1297. Zanje smo skrbeli z delitvijo prehrambenih paketov, oblačil in obutve ter drugih predmetov, ki so jih prispevali donatorii. Zavedamo se težavnega položaja beguncev in še težjega položaja družin, ki begunce gostijo. Zaradi tega smo že leta 1992 skupaj s Centrom za socialno delo organizirali posvetovalnico, v kateri smo beguncem prisluhnili in svetovali. Julija 1993 je to delo prevzela strokovna delavka, ki jo je financiral visoki komisariat za begunce. Največ problemov je bilo zaradi poslabšanja odnosov med begunci in gostitelji, teženj po namestitvah v zbirnih centrih (vsem prošnjam nismo mogli ugoditi), nejasnosti na področju zdravstvenega varstva in financiranja zdravstvenih storitev, zahtev po humanitarni pomoči, informacij za pridobitev potnih listov, pokojnin, šolanja otrok... V tem okviru deluje tudi krožek ročnih del za begunke. Do konca leta 1993 so jih izdelale več kot sto in jih tudi razstavile. Za druge dejavnosti, denimo šport, ni bilo zanimanja. V letu 1993 smo beguncem razdelili precej pomoči: 8890 paketov s hrano, 2190 higienskih paketov, 160 ton moke in druge življenjsko pomembne izdelke. To razdeljevanje se nadaljuje tudi letos. Lani je za tovrstno pomoč zaprosilo tudi 500 socialno ogroženih jeseniških družin, ki zaradi brezposelnosti ali nizkih plač bredejo v vse večjo revščino. Ker nam manjka paketov, vsem nismo mogli ustreči, pač pa smo na podlagi določenih meril tem družinam lani razdelili 1200 prehrambenih paketov in 18 ton moke. Čeprav se begunska problematika umirja, pri Rdečem križu na Jesenicah ugotavljamo slabšanje življenjskegastandarda ljudi, čemur bo treba v prihodnje nameniti še več pozornosti.
Rdeči križ deluje po načelih humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, neodvisnosti, prostovoljnosti, enotnosti in univerzalnosti.
Rdeči križ v številkah
Na Gorenjskem se območne organizacije Rdečega križa uspešno vključujejo v nacionalni program. Njihovi osnovni programi so enotni: usposabljanje v prvi pomoči, krvodajalstvo, poizvedovalna služba, socialna dejavnost; dodatni
?a se razlikujejo na razmere in potrebe posamezne občine, udi načini za doseganje ciljev so lahko različni, različna je lahko tudi uspešnost na posameznem področju delovanja.
Po velikosti je največja območna organizacija RK v Kranju s 43 krajevnimi organizacijami, sledi Škofja Loka z 22, Radovljica z 19, Jesenice in Tržič s po 13 krajevnimi organizacijami V Kranju so redno zaposlene tri delavke, v ostalih Štirih pa po ena. Vse si dohodek pridobivajo iz občinskega proračuna in z lastno dejavnostjo. Lani je prispevek iz proračuna predstavljal 26 odstotkov vseh sredstev v škofji Loki, v Kranju 33 odstotkov, v Radovljici 39, na Jesenicah 35 in v Tržiču 15 odstotkov.
Vse občine dosegajo lepe rezultate v krvodajalstvu, škofja Loka ima 9 odstotkov krvodajalcev med prebivalci, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič pa po 5.
V vseh gorenjskih območnih organizacijah RK so skupaj organizirali 124 tečajev prve pomoči in usposobili 3010 občanov.
V zadnjih dveh letih so bile vse gorenjske organizacije RK zelo obremenjene z reševanjem begunske problematike. Razen v Kranju so imele vse občine zbirne centre za begunce, v škofji Loki celo tri. Jeseniška občina je v minulih letih sprejela 3796 beguncev, kranjska 2306, radovljiška 56Q, Škofjeloška 2717 in tržiška 760. Danes sta zbirna centra še v škofji Loki, ki je med slovenskimi begunskimi centri šesti po vrsti, in v Tržiču, kierje danes še 115 beguncev. V Kranju jih je še 750, v Škofji Loki 807, v Radovljici 195, na Jesenicah 1131 in v Tržiču 262.
Rdeči križ je še vedno glavni koordinator pomoči, bodisi da jo posreduje UNCHR, IFRC, Rdeči križ Slovenije ali neposredni tuji darovalci.
Kranj
Krvodajalstvo na podeželju družabni dogodek
Krvodajalstvo je ena temeljnih nalog organizacije Rdečega kriza in je v kranjski občini že desetletja dobro organizirana. To dokazuje tudi vsa leta presežen letni načrt.
Način organiziranja krvodajalstva je v Kranju edinstven, namreč po krajevnih skupnostih in ne po delovnih organizacijah kot drugod v Sloveniji. Zadnja leta se je to izkazalo kot najbolj primerno, saj so šle mnoge delovne organizacije v stečaj in je veliko delavcev ostalo brez dela. Mnoge organizacije RKK so se znašle v težavah, saj so se morale na novo organizirati in poiskati krvodajalce na njihovih domovih.
Način dela po krajevnih skupnostih je odvisen od volje in pripravljenosti krajanov in prostovoljnih aktivistov Rdečega križa. V večini krajevnih organizacij RK svoje delo požrtvovalno m odgovorno opravljajo, o čemer pričajo tudi rezultati. V
letu 1993 so tako po krajevnih organizacijah RK uspeh zbrati kar 2918 krvodajalcev. Tako je letni načrt za občino Kranj 2400 krvodajalcev presežen za več kot petino.
V krajevnih organizacijah RK v naši občini se pojavljajo zlasti kadrovske težave. Zadnja leta je vse manj krajanov, ki bi prostovoljno prevzemali te naloge, saj je obiskovanje krajanov po domovih, zbiranje članarine in prostovoljnih krvodajalcev nemalokrat zelo neprijetno. Prostovoljni sodelavci RK pogosto-ma naletijo na neprijazen sprejem in kritike zaradi slabih gospodarskih in socialnih razmer posameznikov (brezposelnosti, čakanja na delo). Tako imamo nemalo težav na območ-
ju Planine in v nekaterih mestnih organizacijah.
Pohvaliti pa gre večino krajevnih organizacij, kjer vsa leta vzorno in uspešno opravljajo to pomembno humanitarno dejavnost. Krvodajalska akcija v podeželskih krajevnih skupnostih je velikokrat pravi družabni dogodek. Ljudje se med seboj •poznajo, se radi družijo in po končani akciji tudi skupaj pove-selijo.
Jasno je, da je krvodajalstvo pomembno za slehernega človeka, posebej v bolezni ah nesreči, ko je kri človeku potrebna. Manj je izraženo tedaj, ko je zdrav. Zato je na tem področju potrebna široka vzgojna in propagandna dejavnost. V Kranju je med krvodajalci letno povprečno petina mladih, ki prvič darujejo kri. Omeniti je treba predvsem kranjsko Gimnazijo in Srednjo elektro in strojno šolo, od koder
je vsako leto največ mia^ krvodajalcev. Tudi letošnja k# dajalska akcija bo nedvor# uspešna, saj je že marca11 aprila darovalo kri 2128 Kraj čanov. Dodatna dneva bosta f 11. in 12. avgust.
Ob koncu se zahvaljuje" tisočim, ki so doslej darovj kri, pa tudi številnim prostow cem v krajevnih organizacij«' RK, brez katerih si krvodajp va ne moremo predstavlja« Hvaležni smo številnim kraDF kim podjetjem, ki nam obč-f tudi finančno pomagajo, G° enjskemu glasu, Radiu K^" Televiziji Kranj za številne bre' plačne objave in informacij Seveda si ne moremo kaj, da" bi povabili vseh zdravih Kra?J čanov in Kranjčank, ki fc »J darovali krvi, da se odločil0
tn mV.menirn Heianie. Nik0«Lfl
to plemenito dejanje. •— ^ vemo, kdaj bomo sarru &®zm vali to nenadomestljivo zora
Radovljica
Pomagajo ostarelim, revnim, beguncem.
ii
Območna organizacija Rdečega križa v radovKici združuje 19 krajevnih organizacij od Krope prek Radovljice, Bleda in Gorij do Bohinja. Med najbolj delavnimi je krajevna organizacija v Lescah.
Po letu 1979 se je dejavnost RK v Lescah še posebej razmahnila. Za odrasle in invalide so organizirali sosedsko pomoč, pridobivah so prostovoljne krvodajalce, jih obveščali o akcijah in zanje prirejah tudi samostojne proslave, ko je bilo tako dogovorjeno v občinski organizaciji
Skrbeh so tudi za izobraževanje članov: prirejah so tečaje domače nege bolnika, usposobili in opremili svojo ekipo prve medicinske pomoči in ekipo za socialno delo ter nabavili sanitetni material, uniforme, torbice prve pomoči, odeje, posteljnino. Vsa leta so se dejavno vključevali v pomladanske akcije zbiranja rabljenih oblačil, v desetdnevni vojni za Slovenijo pa skupaj z lesko Karitas zbrali veliko oblačil in obutve za vojake JA, ko so se ti vračali domov. S prihodom beguncev v našo državo so prav tako družno
s Karitas zbrali večjo količino oblačil, obutve in hrano in jih odpeljali v zbirne centre v Črnomelj in Methko, dvakrat pa celo na otok Rab.
Najvišji organ Rdečega križa je generalna skupščina, ki se sestaja vsaka štiri leta. Poleg njen nacionalno društvo predstavljajo glavni odbor RKS in njegova delovna telesa z izvršnim odborom. Osnovno mrežo delovanja predstavlja 62 območnih odborov z več kot 1200 krajevnimi odbori. S tem organizacijskim jedrom bo RKS tudi v prihodnje izvajal naloge s področja mednarodnih obveznosti in izvajal javna pooblastila s področja zdravstva, krvodajalstva, poizvedovalne službe, usposabljanja za prvo pomoč, publicistične in založniške dejavnosti ter delovanja v sistemu zaščite in reševanja.
Svoje humanitarno poslanstvo Rdeči križ Slovenije uresničuje na različnih področjih: na področju preventivne zdravstvene dejavnosti in vzgoje, pri skrbi za socialne ogrožene in bolne ter invalidne osebe in na področju krvodajalstva.
Od leta 1982 svojim krajanom dvakrat mesečno merijo krvni tlak pod strokovnim vodstvom medicinskih sester.
V dolgih zimskih mesecih so poskrbeli tudi za družabno Življenje žena. Že od leta 1980 namreč prirejajo tečaje ročnih del. Srečujejo se enkrat tedensko na dveumih tečajih, ki se jim pridružuje vse več žena, da vezejo, šivajo, pletejo... Svoje izdelke tudi razstavijo, prostovoljne prispevke obiskovalcev pa namenijo dejavnosti Rdečega križa.
Ostarelim in osameljenim krajanom namenjajo posebno
skrb. Vsako leto jih skupaj j KS Lesce povabijo na srečanje kulturnim programom, zdrav5 venim predavanjem, skromn pogostitvijo in tudi zaba*J Tiste, ki na srečanje ne ttm priti, jih obiščejo na domu ali domovih ostarelih.Zadnji c\ leti pomoč Rdečega križa rj deljujejo tudi socialno opoV nim domačinom.
Veliko je namreč revnih-j1 se sramujejo prositi za pof°" Take družine aktivisti Rdero križa poiščejo sami in F ponudijo humanitarno K moč. Dejavnost Rdečega frj. nima prihodnosti brez mlaO' naslednikov. Zato posktor da so navzoči na vsakoletne" sprejemu prvošolčkov v sW nost mladih članov na šoli. p osnovni šoli RS. Finžgar Lescah so naleteli na p°!J podporo: skupaj oprav'/ spomladansko čiščenje W. zbirajo papir.šolski prostori r so jim na voljo tudi za razi*' predavanja. y
Škofja Loka
preavsem pusicu«« v-- ^oi*'
Dragocena mednarodna pomoč
•    ač t
vanje na zavest mladih,, f' .jV. predvsem posredno pfeKw> nosti. -
Rdeči križ ima na področju begunske problematike specifične naloge, Id so se v tem letu omejile na vodenje evidence, sprejem in razdeljevanje humanitarne pomoči ter izvajanje projekta Mednarodne federacije RK glede psihosocialne pomoči beguncem.
Mladi člani RK na obisku v Zavodu za transfuzijo krvi: bodoči krvodajalci in prostovoljci
veliko našega delovnega časa. Z ureditvijo mnogih organizacijskih težav in zaradi zahtev lastne dejavnosti ponovno namenjamo več pozornosti slednjim.
Ena teh je delo z mladimi člani v krožkih RK v osnovnih šolah. Prepričani smo namreč, da nam tak pristop zagotavlja nosilce dejavnosti, oziroma prihodnje aktiviste RK. Krožki RK so oblika prostovoljnega dela, ki vključuje 7 zunanjih mentorjev in približno sto osnovnošolcev od 4. do 8. razreda. Projekt je nastal kot potreba mladih po nečem konkretnem: kot izid preizkusiti temeljno načelo Rdečega križa "pomagati pomoči potrebnim" v praksi, v vsakdanjem življenju. Krožki RK so projekt neprofesionalnega prostovoljnega dela mladih, kjer ne gre toliko za neposredno vpli-
strpnost, priznanje ***T'0 humanost, prostovoljnost ^
tudi za usklajenost vzgojni se vrednote poj avli ajo .anja kot besede, drugič kot w ^ Projekt poteka v vseh osa 0 šolah v občini, mentorjii so g izjemo vsi zunanji *°°ei* ^ so se v delo vldju** lastnega interesa m zao va, ki izvira iz takega d«*
Tudi v Škofji Loki nameni^ mo posebno pozorno* n, mačim prebivalcern smo pomagali lovo r ^ meznikom in družinam^
meznikom in dn^nam^ tega je22 rednih ™es" ne prejemnikov human**' ^ pomoči. Aktivisti so °P ffl 924 obiskov starejs»h jp
924 obiskov stare/* « bolnih ljudi. V osnovi j srednjih šolah smo iir>e»e kot 216 ur zdravstv vzgoje. _____•>
Ta projekt omogoča federacija v 20 slovenskih občinah, kjer so zbirni centri ali večje število beguncev. Program se nanaša na razvijanje prostočasne dejavnosti (v Škofji Loki smo priredili dva tečaja šivanja, tečaj strojnega pletenja in ročnega tkanja, dva tečaja prve pomoči, glasbeno delavnico za otroke), individualno pomoč ter pomoč družinam beguncev, ki Živijo v lastnem gospodinjstvu, posredovanje družinskih sporočil in podobno.
Mednarodna federacija RK nam je prispevela tudi precejšnja sredstva za opremo 470 kvadratnih metrov velikega skladišča ter računalniški pro-
gram za vodenje evidence hu-manitarne pomoči. Za adaptacijo strehe skladišča pa nam je nemško veleposlaništvo nedavno zagotovilo 7.000 DEM. V veliko pomoč je tudi avto renault express, ki ga nam je prek slovenskega RK podaril ameriški Rdeči križ. V tako dokaj urejenih pogojih lahko nudimo različne pomoči beguncem, pa tudi domačinom.
Ostale pomoči različnih darovalcev je bilo veliko, po njihovi lastni oceni za okrog 20 milijonov tolarjev. Zal gre predvsem za rabljena oblačila in obutev ali celo stare, nerabne predmete. Doslej je reševanje begunske problematike zavzelo resnično
,oif,
Tržič
Humanitarna dejavnost v novih prostorih
Dejavnost Rdečega križa v občini v največji men *' k|o0jeflfl ljudi. Država in prek nje lokalna vlada s svojo nena*7.e0i ^.4 namreč financira le slabo tretjino dejavnosti, me" yfeii občinska organizacija RK sama ustvarja komaj otnetn dohodek. p0ln <Px
Kljub temu smo lani v občinski organizaciji RK Tržičftffffi prenovili poslovne prostore. Vanje smo se morali v wanjka£ obnovo, ki smo jo opravili brez podpore občine. ^ j <joP finančni delež smo morah nadomestiti z ogromno ur gje#| volje, da smo pridobili potrebna sredstva. O dejavnost' Q^sP križa naj omenim, da bodo tudi letos naši aktivisn^ ^0\r starostnike in bolne po krajevnih skupnostih. V °^n°.- j,a Wj!5 bomo prvošolčke sprejeli med mlade člane RK, obleZ'UH ^(F tudi dan družine. V letošnjih načrtih imamo tudi uredit za hrano in oblačila.
Pe*ek, 13. maja 1994
GOSPODARSTVO
UREJA:MARIJA VOLČJAK
9. STRAN • GORENJSKI GLAS
Tretja slovenska banka po velikosti kapitala
Odslej naziv Gorenjska banka, di, Kranj
Popolna podpora delničarjev in dobri poslovni rezultati - Mnenje revizorjev o poslovnih poročilih: pošteno, resnično in pozitivno brez pridržkov - Urejanje razmerij med Ljubljansko banko, d.d., in Gorenjsko banko, d.d., bo še zapleteno
Kranj, 12. maja - Praviloma enkrat na leto o najpomembnejših poslovnih vprašanjih v delniških družbah zaseda skupščina oziroma zbor delničarjev. Ko je v torek zasedal zbor delničarjev LB -Gorenjske banke, d.d., so delničarji s svojimi odločitvami dokazali, da na Gorenjskem hočejo imeti trdno, dobro m ugledno banko tudi vnaprej. Zato ne Preseneča podatek, da so bili najvažnejši sklepi izglasovani s stoodstotno večino navzočih glasov delničarjev oziroma je pri glasovanju izstopal le predstavnik delničarja Ljubljanske banke, d.d., vendar niti eden od njegovih predlogov ni dobil gorenjske podpore. Še celo več: ob glasovanju se je pokazalo, da delničarji v celoti podpirajo vodstvo banke, upravni !n nadzorni odbor. To podporo pa ukazujejo tudi varčevalci, ne zgolj delni* carji, saj se ob realni rasti njihovih sredstev v banki očitno kaže, da zaupanje v Gorenjsko banko raste.
Čeprav se petletni mandat sedanjemu direktorju Gorenjske banke, d d, Zlatku Kavčiču izteče Sele 19. marca S, je upravni odbor banke razpis Plovnega mesta direktorja objavil le Pred poldrugim mesecem, kajti imenovanje je v pristojnosti zbora delni-torjev, h te praviloma sestaja le **krat letno maja ali junija. Na Javni razpis se je edini prijavil jlatko Kavčič, ki ga je zbor delni-torjev soglasno imenoval za naslednji Pfttetni mandat, od 20. marca 1995 dalje.
f?*°«stotna realna rast ouančne vsote
mG.0renjska banka, d.d., ima 43,273 ullJarde tolarjev bilančne vsote (oziro-2? 5°7 milijonov DEM). Po velikosti "ančne vsote je GBK na petem mestu JJd slovenskimi bankami, po velikosti apitala pa celo na tretjem mestu v zan   Z?oli v lanskem letu, ki je bilo bil   Orenlsko banko zelo uspešno, se je »ančna vsota banke povečala za skoraj ** milijard tolarjev oziroma realno za 12 ^otkov. Leto p0prej (i992) je bila °sežena °-odstotna realna rast jamstve-ba t kaPitala- Dobro zdravje največje ,*nke na Gorenjskem potrjuje podatek, a so se reaino krepko povečale vse v^orije izvirnih sredstev v bilančni ,»oti banke: sredstva prebivalstva realno ospkZa 22 odst°tkov, sredstva pravnih snM realno za 14 odstotkov - in izvirna eastva predstavljajo 84 odstotkov bi-jjncne vsote Gorenjske banke, d.d., r.anJ- V njih so s 44-odstotnim deležem . JPomembnejša sredstva prebivalstva, v v x-nJ'm' so devizna sredstva še vedno tol   \ni (dve tretJini)> vendar pa se delež iarskih sredstev povečuje.
Pozitivno revizorsko mnenje brez pridržkov
Številke iz poslovnega poročila LB-Gorenjske banke, d.d., za leto 1993 so: prihodki 16,2 milijarde tolarjev; odhodki 15,5 milijarde tolarjev in bruto dobiček 689,9 milijona tolarjev. LB-Gorenjska banka posluje kot delniška družba štiri leta in v teh letih se je nominalna vrednost delnice povečala za štirinajstkrat (v letu 1990ie znašala 1.000; konec 1991. leta 3.298 tolarjev; konec 1992. leta 11.625 in 31. decembra 1993 že 14.643 tolarjev). Revizijo računovodskih izkazov banke za lansko leto sta opravila družbi Coopers & Lvbrand, d.d., Ljubljana in Coopers & Lvbrand Ltd. London. Predhodno revizijo je skupina revizorjev iz ljubljanske revozirske hiše opravila lani decembra, zaključno pa marca letos. Angleška revizorska skupina pa je svoje delo opravljala minula dva meseca (marca in aprila) in obe revizijski mnenji iz uveljavljenih revizorskih hiš, ki sta delah po mednarodnih in po slovenskih računovodskih standardih, sta pozitivni brez pridržkov. Ugotovitev revizijske skupine Coopers & Lvbrand, d.d., Ljubljana je treba kar citirati: "Po našem mnenju prikazujejo računovodski izkazi resnično in pošteno finančno stanje LB Gorenjske banke, d.d., Kranj na dan 31. decembra 1993 in finančni izid v letu, ki se končuje z navedenim datumom, v skladu s slovensko zakonodajo."
Delničarji so v torek sklenili ustvarjeni bruto dobiček iz leta 1993 razporediti v rezerve banke (287,1 milijona tolarjev), preostali znesek bruto dobička pa so pustili nerazporejen (402,8 milijona tolarjev). Takšnega predloga ni podprl le en delničar - Ljubljanska banka, d.d.
Dovoljenje BS za neomejeno poslovanje GBK ostaja
Na podlagi revidiranega zaključnega računa za leto 1993 je zbor delničarjev Gorenjske banke ugotovil, da znaša višina jamstvenega kapitala 9.897.597.000 tolarjev (skoraj 10 milijard tolarjev). Ker znaša minimalni   ustanovitveni kapital Gor-
enjske banke 680 milijonov tolarjev, za pndobitev neomejenega dovoljenja Banke Slovenije za poslovanje pa je predpisan najmanj šestkratnik zneska minimalnega ustanovitvenega kapitala, bi za zadržanje takega dovoljenja Gorenjska banka morala imeti vsaj 4,08 milijarde tolarjev jamstvenega kapitala, ludi podatek, da ta pogoj Banke Slovenije višina jamstvenega kapitala v GBK več kot dvorno presega, priča o dobrem zdravju Gorenjske banke, d.d.
Bržčas dolgoročno najpomembnejši sklep torkovega zbora delničarjev se skriva tudi v navidezni nenatančnosti tega teksta, kajti nekaj časa pišemo "LB-Gorenjska banka, d.d.", nekaj časa pa le"Gorenjska banka, d.d.". Dejansko se je v torek zbor delničarjev začel kot zbor LB - Gorenjske banke, d.d., zaključil pa (formalno) kot zbor delničarjev Gorenjske banke. Poslovno organizacijska osamosvojitev največje gorenjske banke traja že nekaj časa, opustitev naziva Ljubljanska banka in sprejem nove firme banke GORENJSKA BANKA, d.d., pa začne veljati z dnem vpisa v sodni register. Ob tem se gre spomniti, da je bančna družina Ljubljanska banka stara dobri dve desetletji in da imajo v marsikateri gorenjski družini v kakšnem predalu še vedno dokumente (npr. hranilno knjižico), ki se glasi na TBG - Temeljno banko Gorenjske, pravno predhodnico LB-Gor-enjske banke, d.d. V petih letih, odkar je bil postavljen koncern Ljubljanske banke, d.d., "matere" in njenih "hčera", bivših temeljnih bank, so se spremenili praktično vsi predpogoji (zakonodaja, itd.), ki so konec
Delničarji so potrdili tudi plan razvoja in temelje poslovne politike GBK za letošnje leto. Izmed nalog Je ena pomembnejših ie realizirana: Gorenjska banka je pridobila **veliko pooblastilo'4 Banke Slovenije za kreditno garancijsko poslovanje s tujino in se februarja letos vključila v SWIFT, kar ji omogoča direktne odnose s tujimi bankami In lastne račune v tujini. V prvem trimesečju letos je Gorenjska banka, dd, prigospodarila 130 milijonov tolarjev dobička.
1989. leta botrovali konceptu koncerna LB v Sloveniji. Podobno, kot so se odločili delničarji Gorenjske banke, d.d., se v postopnem osamosvajanju bržčas utegne odločiti tudi večina drugih slovenskih bank, bivših "hčera" v sistemu LB. To je npr. že storila Banka Celje, d.d., (prej LB-Splošna banka Celje, d.d.). Ker pa nova celostna podoba banke, vključno s tiskovinami in obrazci, pomeni finančni zalogaj okrog 2 milijona DEM (po oceni direktorja GBK Zlatka Kavčiča), je razumljiv gorenjski dodatek, povezan z novim imenom banke: v prehodnem obdobju dveh let Gorenjska banka, d.d., lahko uporablja tiskovine in obrazce, ki imajo natisnjene elemente celostne podobe LB; hranilne knjižice, čeki, bankomat kartice z oznako LB pa se uporabljajo do njihovega uničenja ali zamenjave. • M.Va.
tribune o stečajih in soupravljanju v podjetjih
Jri treh stečajih dva nepotrebna
yelja za primere v tržiškem gospodarstvu, so menili sindikalisti
Tržič, 12
n*"So PritrdT ^alc' ocen' 'z gorenjskih svobodnih sindikatov sicer za obratna sredstva; medtem ko v P^djetjjk i-ys.* "delcžcnci javne tribune o stečajih in soupravljanju v bankah "živijo kot bogovi", tržiš-Socialnin d ^° ^e minu'° sredo zvečer pripravila Združena usta ki čevljarji dosegajo pri plačah le ^uhar in m°kratov iz Tržiča. Tam pa sta se ministrica za delo Jožica 66 odstotkov slovenskega pov-drž»v» nrfreJSCdnik DeI»vske zveze Miloš Pavlica strinjala, da je prečja in številni delavci nosijo Vstajo?«/* bremen obesila na delavske plače. V Tržiču plače ■J«Jo skoraj za četrtino.
Gorenjska ^ Banka
* W <<« Kuni
VARNOST ZA ZAUPANJE
. Stečaji treh podjetij v nekaj **uh so ogrozili eksistenco pretežno delavskega prebivalstva v lr*>5ki občini. Vodstva podjetij se Se naprej zavzemajo za nižje pače, kar pa ne zagotavlja dosega dela in uspehov. Morda je tudi v soupravljanju podjetij Pnložnost za iskanje prave poti * boljšemu gospodarjenju, je med ^r,ugim ugotovil predsednik
„.n ureas ~SL> Tržit Ludvik Perko Večplastnost problematike sie-CaJev je pojasnila ministrica Jožica Puhar, ki je skupaj s poslancem '. državnem zboru Milošem Pavlico opisala napore, da bi preprečili stihijo stečajev m Ugotovili zaščito pravic delav-cev ob prenehanju dela. Veliko sPrememb so vgradili v novi 2akon o stečajih, k boljši
motiva-
ciji za delo pa naj bi prispeval tudi zakon o soupravljanju v podjetjih.
Slednji zakon je zaživel tudi na Gorenjskem, kjer so zaenkrat ustanovili 17 svetov delavcev, je naštel Sandi Bartol iz svobodnih sindikatov. Žal pa nihče ne more oživiti tržiške tovarne ZLIT in Obrtnega podjetja Tržič, ki bi ob pravočasnem ukrepanju občine pri težavah in ob normalnem vodenju ne smela propasti. Zato je Tone Rozman iz tržiškega Peka spraševal, kdaj bo kdo od nesposobnega vodstva odgovoren za stečaje, pa tudi, kdaj bo naša vlada prešla od ukvarjanja z visoko politiko k zagotavljanju pogojev za delo podjetij. Kot je ugotavljal, njihovi tovarni ne manjka naročil, ampak denarja
domov le od 18 do 25 tisočakov vsak mesec.
Tudi upokojenec tovarne To-kos je želel vedeti, ali ni plačilo 80 tolarjev na uro mladim delavcem bolj žalitev kot nagrada. Obenem se je zavzel, da bi bremena z delavskih in upoko-
ienskih pleč porazdelili še na :oga na višjih položajih. Kot je ugotovila ministrica Puharjeva, je država res obesila vse dajatve na plače, namesto da bi več pobrala z davki. Izrazila je razumevanje za stisko tržiškega delavca, ki naj bi jo sčasoma omilil dvig državne proizvodnje. Glede izboljševanja gospodarskih razmer je tržiški župan Peter Smuk presodil, da občina nima veliko vzvodov za potrebne ukrepe. S predsednikom izvršnega sveta Frančiškom Me-gličem sta pojasnila še zapletenost postopkov za denacionalizacijo nekaterih podjetij. • S. Saje
•Deteljica
Bistrica pri Tržiču
SKB banka - lani in letos
Večji obseg poslovanja
V SKB banki ocenjujejo, da je bilo lansko poslovanje uspešno. Čeprav so dosegli manjši (bruto) dobiček od načrtovanega (6,3 milijona mark), so obseg poslovanja realno povečali za 42 odstotkov in predvideno bilančno vsoto presegli za sedem odstotkov. Uspešno poslovanje načrtujejo tudi letos.
Ljubljana - Banka je pri poslovanju s podjetji in drugimi pravnimi osebami povečala obseg sredstev dosedanjih komitentov in pridobila še nove, predvsem novoustanovljena podjetja in podjetja, s katerimi doslej še ni sodelovala. Pri vpoglednih tolarskih sredstvih podjetij je dosegla 15-odstotni tržni delež v Sloveniji, pri kratkoročnih tolarskih depozitih 17-odstotnega in pri dolgoročnih 30-odstotni delež. Novim podjetnikom je s sofinanciranjem pomagala uresničevati njihove načrte, v okviru sodelovanja s skladom za razvoj drobnega gospodarstva pa je odobrila malim podjetjem za 12 milijonov mark posojil. Pri poslovanju s prebivalstvom ji je uspelo močno povečati obseg zbranih sredstev, še posebej so se povečala devizna sredstva. Z avtomatizacijo tolarskega, deviznega in kreditnega poslovanja je v kakovosti storitev dohitela glavno konkurenco. Do konca leta je usposobila trideset avtomatov za dvig gotovine. Pri plačilnem prometu s tujino je dosegla še enkrat večji obseg kot predlani, ob koncu leta je imela vzpostavljene odnose že z več kot tristo bankami v 74 državah sveta. Pri naložbah v vrednostne papirje je dajala varnosti prednost pred donosnostjo. Ob koncu leta je začela vpisovati obveznice druge izdaje, tako zbrani denar pa bo porabila predvsem za kreditiranje lastninjenja in dokapitali-zacije. Z zagotavljanjem tolarske in devizne likvidnosti ni imela problemov. Ob koncu leta je imela 65 odstotkov denarja v tolarjih, 27 v devizah, osem pa v tolarjih z devizno klavzulo. Vpogledna sredstva je v primerjavi s predlani povečala za 69 odstotkov, kratkoročne depozite za slabo polovico, delež dolgoročnih depozitov v bančnih virih pa se je celo nekoliko zmanjšal.
V SKB banki tudi za letos načrtujejo ugoden poslovni rezultat in (bruto) dobiček v znesku 9,7 milijona mark, vendar hkrati previdno ugotavljajo, da lahko rezultat ogrozijo nekatere okoliščine (večje zaostajanje deviznih tečajev za domačo inflacijo, hitro upadanje aktivnih obrestnih mer, tvegane naložbe) in obseg poslovanja, ki bi bil manjši od načrtovanega.
Glavni cilj banke je povečati obseg poslovanja in s tem tudi delež na slovenskem bančnem trgu. Da bi to dosegla, bo razširila in še povečala ponudbo, posodobila in razširila poslovno mrežo Banka se bo v proces lastninskega preoblikovanja podjetij vključila s posojili podjetjem in občanom ter z družbo za upravljanje investicijskih skladov, ki jo je že ustanovila z nekaterimi družabniki. Predvideva tudi ustanovitev zavarovalnice oz. pridobitev primernega lastninskega deleža v eni od obstoječih zavarovalnic. Del prostih sredstev bo vlagala v domaČe vrednostne papirje, Še zlasti v državne in tiste z višjimi donosi. Število zaposlenih bo povečala za 58delavcev, od katerih bo večina delala neposredno na poslih.
• C. Z.
Danes podpis pogodbe
Iskra ERO prodaja licenco in znanje v Indijo
Podjetje Iskra ERO iz Kranja bo danes v grada Brdo podpisalo z največjim proizvajalcem električnih orodij v Indiji, z Rallivvolfom iz Bombay-ja, pogodbo o prodaji licence in znanja«
Kranj • Tovarna Kallinolf želi z nakupom licence in znanja posodobiti zastareli program električnih ročnih orodij. Za začetek bo po Iskri ni licenci in znanju izdelovala male in velike kotne brusilnike in vrtalnike, potlej pa naj bi proizvajala tudi ostala tržno zanimiva orodja iz programa ERO.
Kot poudarja Milan Bajželj, direktor Iskre ERO, je pomembno tudi to, da bo tovarna Ralliwolf vključila v svoj prodajni program vsa električna orodja Iskre ERO, in da bo na trgu nastopala z blagovnima znamkama Iskra oz. Perles. Tržne analize kažejo, da bo Iskra ERO lahko v naslednjih petih letih prek Ralliwolfa prodala na indijski trg za 15 milijonov mark izdelkov, »CZ.
V času mednarodne razstave mineralov, fosilov in nakita v soboto, 14« maja in nedeljo, 15. maja, bo prodajalna obutve Peko Deteljica odprta od 8. do 18. ure.
Peko Deteljica vam nudi:
-modno obutev iz nove kolekcije pomlad-poletje '94
- bogato izbiro ženskih čevljev v vseh velikostnih številkah
- ženske, vročene modele v velikostni številki 37 že od dalje
-veliko izbiro športne konfekcije in športnih copat NIKE, ACTIV MIZUNO...
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Petek, 13. maja 1994
Nov zastopnik tovarne FSO
Tik pred začetkom 18. Slovenskega avtomobilskega salona se je uradnim zastopnikom avtomobilskih tovarn na slovenskem trgu pridružil še ljubljanski Avtomerkur, ki bo odslej skrbel za prodajo in servisiranje avtomobilov iz poljske tovarne FSO. Kot je znano, tam že precej let izdelujejo avtomobil z imenom polonez, vendar jih pri nas zaradi neurejenosti trga že nekaj časa nismo videli. Medtem so v tovarni to petvratno kombilimuzino oblikovno malenkostno popravili, še vedno pa je na voljo z 1,5- ah 1,6-litrskim štirivaljnikom z močjo 75 oziroma 79 KM. Bistvena novost pri motorjih je vgrajen katalizator, in elektronski vbrizg goriva.
Poleg običajnega poloneza, ki ima zdaj še dodatno ime caro, Avtomerkur ponuja tudi dostavno vozilo polonez truck v izvedbi z nadgradnjo ali brez. Vozilo, ki lahko prevaža največ 925 kilogramov tovora poganja 1,9-litrski Citroenov dizelski motor.
Cene za avtomobile polonez pa so naslednje: caro z 1,5-litrskim motorjem stane maloprodajnih 1.180.800 tolarjev, z 1,6-litrskim 1.283.800, truck brez nadgradnje s 5- odstotnim davkom 1.311.860 in z nadgradnjo 1.447.050 tolarjev. Pri Avtomerkurju naj bi že v kratkem vzpostavili tudi servisno prodajno mrežo. • M.G.
Kako urediti avtomobilski trg
V okviru letošnjega Slovenskega avtomobilskega salona so v torek predstavniki Združenja ekskluzivnih uvoznikov in proizvajalcev, predstavniki uvoznikov avtomobilov in domače spremljajoče industrije, razpravljali o urejevanju slovenskega avtomobilskega trga. Med drugim so pozvali vlado, da naj sprejme dolgoročno strategijo pn uvozu avtomobilov in slovenskem protiizvozu, opozorili na problem sodelovanja domače industrije z Revozom in se zavzeli za omejevanje uvoza rabljenih avtomobilov ter čimprejšnje sprejetje odredbe, ki bo dovoljevala samo uvoz in prodajo vozil s katalizatorjem. • M.G.
Pregled obrestnih mer v bankah
Razlike v poslovnih politikah bank
Kar nekajkrat smo že v našem časopisu opozarjali na to, da so politike bank do poslovanja občanov kar precej razlikujejo, saj je iz izbranih podatkov vse bolj mogoče ugotoviti, katere oblike poslovanja z občani posamezne banke pospešujejo. Razlike so morda na prvi pogled majhne, vendar podatki o sredstvih bank iz posameznih zvrsti poslovanja z občani kažejo, da tudi to vpliva na izbiro banke. Morda celo ni daleč čas, ko bodo ljudje izbirali banko tudi po tem, kakšne pogoje nudi za posamezne vrste poslovanja z občani, kar pa lahko tudi pomeni, da bo večina sodelovala z več bankami.
Nekatere osnovne podatke o obrestih (na ravni leta, pri.čemer R pomeni stopnjo rasti cen v preteklem mesecu) smo tokrat zbrali, za tri banke, ki poslujejo na Gorenjskem:
Tekoči računi: obrestna mera za sredstva na TR dovoljeno negat. stanje nedovoljeno neg. stanje normalni limit za prekoračitev na TR izredni limit v mes. prilivih
MEŠETAR
Gorenjska banka   A banka     SKB banka
50 % R R + 14% R + 30%
50 % R        80 % R R + 18%     R + 15% R + 40 %     R + 25 %
20.000 SIT 1/2 rednega priliva 20.000 SIT
Žiro računi:
Vloge na hranilnih knjižicah:
Vloge na vpogled Varčevalne knjižice
Devizne vloge na vpogled (v DEM)
varčevalna devizna knjiž.
Vezane tolarske vloge (za primer vezave 100.001 SIT):
- vezava za 31 dni R + 7 %        R + 8,25 %
- vezava nad 6 mesec. R + 8 %       R + 9,5 %
- vezava na eno leto R + 9 %       R + 11 %
5x	3x	2x
	do 500.000 SIT	
50% R	50 % R	80 % R
55 % R	50 % R	80 % R
100 % R	100 % R	
2,0 %	3,5 %	3,5%
3,5 %		
Koliko za kmetijska zemljišča?
V radovljiški občini je za kvadratni meter njive prve kategonje treba odšteti 350 tolarjev, za njivo druge kategorije 316 tolarjev m za njivo tretje kategorije 281 tolarjev. Njiva četrte kategorije je po 248 tolarjev za kvadratni meter, pete po 210 tolarjev, šeste po 1 < sedme po 140 in osme kategorije po 105 tolarjev. In kako globoko je treba seči v žep ob nakupu pašnika? Pašnik prve kategonje stane 123 tolarjev za kvadratni meter, pašnik druge kategorije li" tolarjev, tretje 88, četrte 70, pete 53. Pašnik šeste kategorije je po 35 tolarjev za kvadratni meter in pašnik sedme kategonje po 17,3 tolarja. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, koncn cena pa je, odvisno od ponudbe in povpraševanja, lege i oddaljenosti parcele itd., lahko tudi za polovico višja o izhodiščne.
Za kilogram pšenice blizu 29 tolarjev?
V Kmetijskem inštitutu Slovenije so po naročilu ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo na podlagi aprilskih cen ocenili strosK pridelovanja pšenice. Izračunali so, da je bilo po tedanjih cenah pridelavo kilograma pšenice 28,89 tolarjev stroškov. Pri izraču!,ja so upoštevali, da priporočena tehnologija pridelovanja zagotavij (v normalnih vremenskih razmerah) pet ton suhega zrnja hektar, kar je domala za četrtino več od doslej najvišjeg^ statistično ugotovljenega povprečnega pridelka na kmetijan Sloveniji (4,06 ton/ha). Deset odstotkov stroškov predstavij seme, 15 odstotkov mineralna gnojila, domala 11 odstotK spravilo, 21 odstotkov domače strojne storitve...
R + 7,5 % R+ 10 % R + 10,5 %
Trgovina INTERGOZD
Kranj, Staneta Žagarja 53 Tel.: 241 - 670
Vsak ponedeljek In sredo od 8. do 12. ure opravljamo
BREZPLAČNE TEHNIČNE PREGLEDE MOTORNIH ŽAG.
Vezane devizne vloge (za primer 50.001 DEM):
- vezava za 31 dni 5,2 % 4,9 %
- vezava nad 6 mesecev 5,6 % 5,7 %
- vezava nad eno leto 5,7 % 5,7 %
Pripomnimo naj, daje pri nekaterih podatkih med bankami tudi nekaj posebnosti, ki jih v ta pregled nismo mogli zajeti, zato je najbolje, da zainteresirani v bankah poiščejo izčrpnejše preglede omenjenih pogojev. • Š.Ž.
5,2% 5,6% 5,65 %
c in mm
AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d. o. o. Radovljica, Prešernova 21
AVT0HISA MAGISTER, d.o.o. RADOVLJICA
TEL715-256, FAX.715-190 ■ AVT0SAL0N TEL715-015
NISSAN
MARl/TI
PRODAJA VOZIL -AVTOSALON
OSEBNI AVTOMOBILI-NISSAN OSEBNI AVTOMOBIU-MARUT1 TOVORNA VOZILA-NISSAN RABLJENA VOZILA
TRGOVINA
NADOMESTNI DELI-NISSAN, MARUT1, CITROEN, RENAULT
DODATNA OPREMA-NISSAN, MARUTI, CITROEN
VETROBRANSKA STEKLA
IZPUŠNI SISTEMI
ZAVORNE PLOŠČICE
VŽIGALME SVEČICE-SCHAMPION, NGK
POOBLAŠČENI SERVISI
NISSAN-OSEBNI PROGRAM NISSAN-TOVORNI PROGRAM MARUTI
AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO
Kmetijski pridelki na tržnici
Na kranjski tržnici prodajajo krompir lanske letine po 3j[ to arjev za kilogram, jajca po 13 tolarjev, jabolka po 100 do 13JJ tolarjev, fižol po 250 tolarjev, čebulo po 150 in česen po 5W tolarjev. Korenje je po 140 tolarjev, zelje po 100 do 120 tolarjev-
Po sejmiščih gor in dol
Čeprav se približuje poletje, je na sejmiščih, kjer prodajajo pujske, prašiče, teleta, krave in drugo "živinče", še vedno dokaj živahno. Zanimivo je, da so med cenami kar velike razlike in da se pred nakupom (večjih količin) splača zapeljati tudi petdeset, sto kilometrov daleč. No, mešetarji to že dobro vedo! Za PuJsk5n' težke od 18 do 30 kilogramov, je treba odšteti od 280 do 350 tolarjev za kilogram, za težje prašiče pa bistveno manj. Prašiči za zakol (težji od sto kilogramov) so zdaj celo cenejši, kot so bilj pozimi in jih je na slovenskem trgu mogoče dobiti že po ceni, nižji od 200 tolarjev za kilogram. Da telet za nadaljnjo rejo primanjkuje, se odraža tudi na sejmiščih - ne samo v skromni ponudbi, ampak tudi v visokih cenah (okrog 380 tolarjev za kilogram žive teže).
K A M MA IZLET?
i CILJ, ČAS POTOVANJA, 1 PRIJAVE	DATUM ODHODA	CENA	JPREVOZ	GOSTINSKE STORITVE	OPIS POTOVANJA
| MEĐUUN - UŽNJAN § P1ZZERIJA DARE Tel. 221 -051	[ pomlad poletje	f 12 DEM [NA DAN	1 LASTNI	Jnarocilu	1D0PUSUAJAHALCE, 1 TENISAČE, JADRALCE
i RAIAC I KOMPAS KRANJ, TEL: 218-472 I KOMPAS SK.LOKA, TEL: 620-960	4.6.	159 DEM	bus	7 polp.	ODDIH
| RIMS0RRENT0                    i ,,, i i KOMPAS KRANJ, TEL: 218-472    I «.6. 1 KOMPAS SK.LOKA, TEL: 620-960 30.6.		275 DEM |	bus i	3 dni | polp.	RIM, NE APELI, CAPRI. POMPEJI, M. CASSIN0
1 MiRABILANDIJA j i SLOVENJ JATU UST KRANJ 1 TEL: 211-946	od 21. ! do 22.5. 1	106 DEM	bus	polp.	MIRABILANDIJA, SAN MARINO
i CJNOUA TERRA I SLOVTNIJATURIST KRANJ 1 TEL: 211-946	od 20. j do 22.5. i	259 DEM	bus I	polp.	M0NTER0SSA, VERNAZZ0, RAPALL0
foto bobnar
Zavarovalnica Tilia na avtomobilskem salonu
Zavarovalnica Tilia iz Novega mesta, ki ima svojo' Plr®0. poslovalnic tudi na Gorenjskem, se s svojo ponudbo avi ^ bilskih zavarovanj predstavlja na letošnjem 18. sloV®"ova|-avtomobilskem salonu v Ljubljani. Razstavni prostor za™' s niče je obiskal tudi najboljši slovenski smučar Jure rvo' ■ k katerim Tilia ne sodeluje samo na področju zavarovanja, tudi pri njegovem glasbenem projektu. Jure se poleg sm^L|iak vse bolj resno ukvarja tudi z glasbo. • M.G., slika Roben
[KAM NA KOSILO, VEČERJO f. ntfgč&gm?.::.                             -»»^»o«««.«««*™*^™™™™™«............................... ..... ........nMfffroF				
jlMI GOSTINSKEGA jOBJEKTA	j KRAJ	SPECIALITETE MENU	j CENA	jODPRTlP
GOSTILNA, Pr Primotk TEL: 57-585
Pristavo pri Tržiču
; vsak do« kosila in molke i m mti j«di p« fterecilu
i kosilo ! 600.00 SIT
vsak dan 9-23
GOSTILNA ZARJA Tel.: 49-305
CAFE RESTAURANT YASMIN-lel.:221 567
domač« jadi, jedi po i hA 700 SIT,
naročilu, vsok don kosilo   [ "V
KRANJ Cankarjevo I
i edi po naročilu
M
vsok dan 11 -23 pet sob. 1101 torek
ogot solatni bif«
kosilo samo
1600.00 SIT
vsok dan od 9. do 24. uro NEDELJA ZAPRTO
P1ZJE,PIŠČANCI.0D0JKI, j ccncIT PEČENKA IZ KRUŠNE PECI 5505,1
i VSAK DAN 12-04 , ! M -BIP DOSTAVA 8-OZ TELEFON: 221-051
Petek, 13. maja 1994
11. STRAN • GORENJSKI GLAS
Vremenoslovci nam 10 konec tedna napovedujejo pretežno sončno vreme, nožne pa so posamezne plohe.Kot kaže, so bodo letos ledeni molje izneverili
IUHINE SPREMEMBE
Ker [e v torek mlaj nastopit ob 19.07, »o po Herschlovent vremenskem ključu vreme lepo.
Slaki so se odpravili na turnejo po Nemčiji in
Trideset let ansambla Lojzeta Slaka
V čudovitem ambientu Ljubljanskega gradu je založba Heiidon-Obzorja pripravila novinarsko konferenco in srečanje s slavljenci.
Ljubljana, 10. maja - Enotedenska turneja ansambla Lojzeta Slaka v Berlinu in po Švedski je po besedah predstavnika Mestnega sekretariata za turizem in gostinstvo g. Jermana, zopet
Sriložnost, da narodnozabavni ansambel naredi dobro promocijo lovenije in Ljubljane po svetu.
O [p) O
ZAVOD ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Jaka Platiše 13,64 000 Kranj .tel.: 064 331 44i, fax: 064 325 879
GIMNAZIJA
SRCU NOSIMO GIMNAZIJO - POMOČ GIMNAZIJI
Veseli večer bo 25. maja
sun^Vorani Podmeiakla na Jesenicah bo 25. maja ob 20. uri an\arr£iireditev VESEU VEČER z Alpskim kvintetom, kom/ufu1 Na8eli> ansamblom Nika Zajca, Jožefom Burni-Čarjern- m Dovžanom, Francem Pestotnikom - Podokni-gradn*n ^ru^'m'» so se pridružili široki akciji za pomoč pri prireji nove telovadnice jeseniške Gimnazije v okviru
Vstn "Vsrcu nosimo Gimnazijo". Ikristif^u6 za S'm"azijski Veseli večer lahko kupite v Bledu agencijah Meridian na Jesenicah in Kompas na Rado',Z turističnin birojih TD Kranjska Gora in TD (Zoi*n a a^ ?a v rnalooglasni službi Gorenjskega glasa dobroHi 1 V KranJu)- Veseli večer 25. maja ob 20. uri bo hale Pfireditev za pomoč Gimnaziji- za bralke in srcu n orenJskega glasa pa je prireditveni odbor akcije "V obletn°Suno Gimnazijo" pripravil nagradno vprašanje: Katero Odpn° 00 Prlnodnje leto praznovala Gimnazija Jesenice? GfflorunaPi*ite na dopisnico in ga pošljite na GORENJSKI do sred* rCU nos'mo Gimnazijo", 64000 Kranj, najkasneje Prirediti' m<Va Med pošiljatelje pravilnih odgovorov bo vstopi'      odoor belega večera z žrebom razdelil 5 (pet)
doV.TR ŽIC
TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon:064/222-268
IZREDNI POPUSTI
kuhinje MARLES, SVEA 30% kuhinje GORENJE 20% jedilniške garniture 25% pohištvo GARANT 30%
O NAJNIŽJIH CENAH IN STROKOVNIH NASVETIH SE PREPRIČAJTE SAMI! Prevoz brezplačen! Del čas:od 9.-11.30 ure in od 14.-19. ure. sobota:od 9.-12. ure
smomm-
Danes ansambel sestavljalo Lojze Slak z dJatonično to™^?; av^večbie skladb in vodja skupine, Milan Ferlež kot kitarist to a^nžer Tone Štritof z berdo in baritonom, prvi tenor Andrej Eq2, pnS bas Janez Dolene in Franci Rebernlk kot drugi tenor.
Ob jubileju ie založba Heli-don izdala jubilejni program DIAMANTNIH 30, ki zajema največje uspešnice ansambla od začetkov pa do danes. Osrednja prireditev ob praznovanju pa bo slavnostni koncert 4. junija v Cankarjevem domu. S tem, da se bo koncert odvijal v naši osrednji kulturni hiši, želijo poudariti, da vanjo ne sodi samo "visoka" umetnost am-
Eak tudi narodnozabavna glas-a kot del slovenske kulture. Založba Helidon bo ansamblu podelila tudi sicer zelo redko priznanje v obliki diamantne plošče.
Vilko Avscnik, ki je skupino pred 30 leti odkril, je ugotovil, da so polke in valčki uradno zanemarjena, zavržena glasba, ki nima javne podpore, češ da spada samo na veselice:
"To ni res, ljudje smo različni, treba je pogledati, kje so nase korenine."
Lojze Slak je na vprašanje o prihodnosti ansambla odgovoril, da se nikoli niso držali strogih načrtov, da so vedno delali po občutku, iz notranje potrebe, in da že vsa leta delujejo kot amaterski ansambel:
"Najlepše je to, da delaš z veseljem!"
Menil je, da so kljub nekaterim kadrovskim spremembam v zadnjem času, uspeli obdržati svoj značilni zven. Glede njihove priljubljenosti doma in na tujem je povedal, da ni bistvene razlike med poslušalci, povsod jim radi prisluhnejo.
Andrej Bergant, prvi tenor v ansamblu pa je dejal, da sicer niso akademsko šolani, a ljudje imajo njihovo glasbo radi, ker ima dušo:
"Z našo glasbo je tako kot z vodo - ljudje raje pijejo studenč-nico kot pa destilirano vodo, čeprav je čistejša." E. Gradnik
v Jl *asu faksov, ko sporočila ,11 vrst v trenutku švignejo do S °\nika> v vseh uredništvih ha l r skačejo od raznoraz-™ obvestil in vabil. Če niko-
Sar ni ravno pri faksu, da bi sproti lepo zložil tiste listke, se zgoditi, da je od silne ^formacijske vneme v trenutku vse nastlano, vse zmešano "i pomešano. Čudo od čuda! No
- in med temi obvestili, ki
se šibajo v uredništva, mi je bil
0ni dan dežurstva pri faksu
Padlo v roke sporočilo Urada
vlade za informiranje, da bo
naš obrambni minister priredil
na Smarjetni gori slavnostno
večerjo v čast veteranov, ki se
udeležujejo 105. zasedanja
'ZvrSnega odbora Svetovne
federacije veteranov IO SFV.
Jakole se je obvestilo zaključilo;
. "Poleg 18 članov W SFV ie minister Kacin povabil na večerjo še Ivana bolničarja, "oiana Šuligoja, Srečka Lisjaka in Davorina Bratuia s SoProgamLu
To velevažno sporočilo je °ilo opremljeno z vsemi V**plJ* to z vsemi glavami, kar jih kabinet nekega minis-tra in Urad za informiranje Prtmoreta in celo arhivirano Pod številko Kab./MK -19!
*p podpisano*. Služba za 8bke z javnostjo!
«ii seveda nimam proti novemu obrambnemu minis-prej nasprotno! Mi je vseeno, če povabi na večerjo vso mednarodno federacijo veteranov z našimi vred - prej z veseljem pozdravljam to skoraj nujno in samoumevno gostoljubje! Še posebej zato, *er se pri nas okoli tega veteranstva pletejo jako čudne
reči in vsaj naši veterani od grenkobe in razočaranja kar stiskajo pesti! In še najmanj imam kaj proti temu, da seta akt večerje dogodi na lepi točki Šmarjetne gore na Gorenjskem!
urad vlade za Informiranje in služba ministrstva za stike z javnostjo na ta način izrecno in kaj veš zakaj propagirata Šmarjetno, češ naj javnost ve, kam vabi minister, kje se dobro papa in pupca. Ali naj
Po
TEMA TEDNA
Ugani, kdo pride na večerjo
Demokracija zahteva in nujno je, da v medijih uvedejo družabno kroniko pod naslovom Večerjali so, večerjali bodo. Urad Vlade za informiranje namreč naokoli pošilja tudi taka sporočila, da je bila na Smarjetni večerja za 18 veteranov plus za Ivana, Bojana, Srečka in Davorina. Kako srčkano!
Zanima me pa, če bo vlada Republike Slovenije poslej faksirala vsako tako več ali manj samoumevno zadevo tako eksaktno in tako konkretno.
Bolj gruntom, nič mi ni jasno: kaj je služba za stike z javnostjo tej javnosti sploh hotela sporočiti s tem, da bodo poleg 18 veteranov na smarjetni gori večerjali še Ivan pa Bojan pa Srečko pa Davorin s soprogami?
Dve ali tri možnosti so: ali
izrecno navedena številka 18 članov IO SFV napeljuje javnost na pomisel, da je na Smarjetni dovolj placa tudi za večje zaključene družbe? Zakaj so pa dotični Davorin, Ivan, Bojan in Srečko, ki so bili tam verjetno po funkciji, vtaknjeni v sporočilo o večerji, le pa tudi uganka. Morda poimenska navedba zato, da se ja ne bi prištulil še kakšen drug, ki bi pomedijih zvedel za večerjo na Smarjetni - ali kaj?
Turistično društvo Jesenice
Titova 18, tel.064/81-974
vas vabi na IZLET v METLIKO NA VINSKO VIGRED Zabava vso noč, nagradne igre in presenečenja, ter obilna večerja. VSE TO 21.5.1994 z odhodom iz Mojstrane ob 13. uri, fesenic ob 13.15 in Kranja ob 13.45
ZA SAMO 2.300 SIT
prijave zbira:
TD Mojstrana 064/891-320, TD Jesenice 064/81-974 Gorenjski glas 0641223-444
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ Cesta Staneta Žagarja 35
objavlja prosto delovno mesto
OBLIKOVALCA
Pogoji:
- zahteva se VI. - VII. stopnja izobrazbe tekstilne smeri -oblikovanje tekstili)
- zaželene delovne izkušnje
- možnost zaposlitve pripravnika
- delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov podjetja.
6 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
(v cajtengih na žalost še nimamo družabnih kronik, da bi taka obvestila objavljali . Urednikom se zdijo brez-vezna. Če bi pa po evropski maniri imeli družabne kotičke, bi tudi takale srčkana sporočilca javnosti objavili Pod rubriko: Večerjali so, večerjali bodo... Z rahlo korekturo, draga služba za stike z javnostjo: če že mislite, da so tudi taka sporočila javnosti dragocena, pišite, lepo prosim, v lepi evropski maniri Tako bi pred imenom ministra skoraj že morali napisati gospod minister, enako bi morali pred imenom ostalih vabljenih napisati gospod ta in ta. Ne pa Kacin pa Srečko pa Bojan pa Davorin. Še dobro, da vam ni ušlo: Srečko pa Bojan pa Davorin s svojimi ženskami!
Sicer pa bi bilo po drugi strani dobro, da pride takšno sporočilo v javnost. Zaradi firbcev! Kakšni žlehtni naključni obiskovalci Šmarjetne, ki so tisti dan našteli 18 članov IO SFV plus Ivana Bojana, Srečka in Davorina ssoprogami, so zanesljivo zavijali z očmi, češ, spet ena požrtija na državne stroške! Če pa bi bilo to /letno objavljeno v družabni kroniki Večerjali so, večerjali bodo,   pa bi takoj vedeli kako in kaj. Kajti najslabše je, če se nič ne ve, pa se potem nesramno goflja naokoli:
"Ugani, kdo je na naročilnico na Smarjetni spet večerjal!" • D. Sedej
JUTRI OB 20.25 NA I. PROGRAMU TVS KRIŽKRAŽ
Tema: Ne čakaj na maj
Maj je mesec prebujanja, nemira, cvetja, ljubezni Maj je praznik dela, ki pa ga danes ne praznujemo več s tako vnemo kot včasih. Maj je tradicija, je spomin. O prazniku dela nam bo spomin osvežil Lev Kreft, Boris Cavazza bo zapel svojo pesem o tem, kako je na dan zdelanih ljudi, igralec celjskega gledališča Bojan Umek nam bo zapel pesem iz Beraške opere o tem, da le tisti, ki mu je dobro, zares živi Spomnili se bomo Vorančeve črtice o prvem maju, kije kot velika literarna mojstrovina pustila sled o moči rdečega nageljna. MAJ nas spominja na cvetoče češnje in ljubezensko poezijo. O pomladi, kot jo sluti Ivan Minatti, bo prepevala Jerca Mrzel, o češnjevem cvetu igralec tržaškega gledališča Stojan Colja Poezija pa je mesec maj in vse "ljubezenske težave", ki jih nosi s seboj pomlad velikokrat opisala tudi vedro, z zdravo ironijo in distanco do solz, ki lahko poplavljajo, če jih ie preveč.
Skratka, pomlad je lepa, če se ji predaš in si potem sam tudi kriv za vse. Edino tako jo tudi doživiš, sploh veš, da se je zgodila.
Vsega nismo našteti, gostov, ki imajo svojo zgodbo o pomladi bo kar nekaj. Tudi skriti Nagrade:
nagrada: v vrednosti 79.000 tolarjev nagrada: v vrednosti 47.500 tolarjev 3. nagrada: v vrednosti 31.500 tolarjev
Rešitev križanke je treba poslati najkasneje do srede, 25. maja 1994, v belih ali modrih kuvertah običajne velikosti na naslov: TV Slovenija, Križkraž, p.p. 380, 61001 Ljubljana.
		a	Tin			■	□	arruui				
□ni			BI	m	B		■		A	C	E	K
mm							A		L	1	D	A
m	V		E	K	A	■	R		A	G -	A	N B
■	A		■	0	C	E	□		L	A	TV 4	
TV 5								__	B			
■	1		A	■	C	E	p			E		A
■	S		R	B L	TV 7 TV S							■
■	T		A									□
Ir N	ne in oslov	-1-'- GLAS priimek:										
8.00 Tedenski izbor: Radovedni
Taček; Lonček, kuhaj; Zimska
tekmovanja; Klub klobuk; Tok
tok, Zgodbe iz Školjke
11.30 Nobeno sonce, slovenski
film
13.00 Poročila
13.06 Tednik, ponovitev
13.50 Večerni gost: Ana Pusar -
Jerič
14.50 Hitro je hitro, prehitro 15.10 Mož s snežne reke, avstralski film 17.00 TV dnevnik 17.10 Skrivnosti oceanskih popotnikov: Klateški albatros, avstralska poljudnoznanstvena oddaja
18.00 Regionalni program Ljubljana
18.45 TV mernik 10.10 Žrebanje 3x3 10.30 TV dnevnik
20.05 Utrip 20.30 Križkraž
21.30 Korenine slovenske lipe: Pretakanja, življenje med Bardom in Trstom, 4. oddaja: Krušarice
22.06 TV dnevnik 22.40 Sova: Umori, ameriška nanizanka; Težave v raju, avstralsko-ameriški film
13.10 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio, 1 .del 14.10 Sova, ponovitev 15.30 Športna sobota
16.55 Košarka: NBA, posnetek
17.56 Stockholm: EP v gimnastiki (ž), prenos 18.00 Slovenski magazin 18.30 TV dnevnik 20.06 Molki svet, angleška nadaljevanka 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, koprodukcijska dokumentarna serija 21.30 Poglej in zadeni 22.45 Sobotna noč: Zlata doba rock'n'roila; Miladojka Y6u-need; Koncert: Manah Carev 2.00 Kolesarstvo: Dirka po Sloveniji, reportaža
v
8.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Kapitan Zaspan 11.00 Čvekalnica 12.00 Poročila 12.05 Olive Messian 13.15 Prizma 13.50 Poročila 14.10 Dogodivščine Toma Sawyerja, ameriški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.10 Bever1y Hills 90210, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.06 Gosto-vanje HNK v Avstraliji, dokumentarni film 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Cooganova prevara, ameriški barvni film 21.45 Film video film 22.30 Poročila 22.35 Športna sobota 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.56 Sanje brez meja
16.26 TV koledar 16.35 Proti toku, ponovitev 17.05 Jeeves in VVooster, humoristična nanizanka 17.55 športna sobota: EP v gimnastiki, prenos iz Stockholma 21.45 Košarka: Finale končnice hrvaškega DP: Cibona - Croatia osiguranje, prenos 22.25 Cro pop ročk 23.10 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; V območju somraka, ameriška nanizanka; Klic v noči, kanadsko-francoski film
7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.00 Teden na borzi 10.15 Kino, kino 11.00 Knjiga o džungli, ponovitev filma 12.40 S pot tedna 14.30 Borza dela 14.45 Video strani 16.20 Spot tedna 16.25 ITV, oddaja za begunce 16.55 Igre na kotalkah, športna oddaja 17.25 Čas čudežev, ponovitev jugoslovanskega filma 18.00 Ameriških deset 19.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Modna dežela, oddaja o modi 20.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Brezobzirna igra, ameriški barvni film 22.40 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 23.35 Spot tedna 23.40 CTM 0.45 Borza dela
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Otroški program 10.30 Vesela fanta, ponovitev ameriške komedije 12.15 Comedv CaDers 12.30 Hello
Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Ko spet cveti španski bezeg, nemški film 14.45 Pogled od strani 14.56 Hiša v Jeruzalemu, 7. del 16.15 Beveriv Hills. 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.00 čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Cornelius pomaga, 2 del 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 čas teče, zabavnoglasbena oddaja 21.50 Zlata dekleta 22.20 Ure obupa, ameriški triler 0.00 čas v sliki 0.05 Potovanje z Anito, italijansko-francoska komedija 1.45 FBI 2.25Poročila/Ex libris
8.00 Vremenska panorama 13.20 Mojstri jutrišnjega dne 13.30 Šport 15.00 Ali imate radi klasiko? 16.00 Oče in sin, 2. del 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Pridi v raj, ameriški film 22.20 Čas v sliki 22.35 šport 22.55 Kazimir in Karolina, nemški TV film 0.25 Round midnight 1.06 Poročila/Ex libris
radio triglav
J>96 MHz
19.00 Predstavljamo vam... Ročk skupina BONDA FIDE (1. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
TELETVKRANJ
19.00 Risanka 19.10 Pohod otrok kranjskih vrtcev na Jošta 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Prva sobotna sreča '94 (poletna akcija TA Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ, Gorenjskega glasa in Radia Tržič) 20.30 Jubilejni koncert ob 15-letnici Dixieland banda Kranj 23.00 Nočni zabavno-erotični program 1.00 V/ideostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.00 Gorenjska včeraj, danes 8.20 Ti, jaz in najin otrok 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.30 do 24.00 Večerni program
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.00 Mladinski program 10.00 Dopoldanske novice 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke in pozdravi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Nasveti za hojo po hribih 17.00 študentska tribuna 18.00 Alpetourovo turistično okence 18.30 Živa in še živeče legende 18.00 Odpoved programa
jr        v v
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.00 Horoskop 10.00 Megašok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obves tila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke
KINO, SOBOTA
CENTER nora olim. kom. LEDENA STEZA ob 17. in 19. uri, novozeland. avstral. erot. drama KLAVIR ob 21. uri STORŽIČ amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ljub drama ČAS NEDOLŽNOSTI ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, film PLEZALEC ob 18. in 20. uri DUPLICA Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. drama ŽIVI ob 17.30 uri, amer. film KRIK STENE ob 20. uri RADOVLJICA amer. zgod. drama SCHLINDLERJEV SEZNAM ob 16. in 19. uri
9.00 Otroški program: Živ žav 8.45 Uporniki v službi kralja, ponovitev
10.10 Neke grozljive noči, angleška oddaja 11.00 Slike iz Sečuana 11.10 Srečanje tamburaških skupin Slovenije 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamenjstvu 12.30 Vodne pustolovščine, ponovitev
13.00 Poročila
13.40 Kako bi ubili milijonarko?, ameriški film
15.10 Vas bomo že kako prepričali, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 16.05 še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Mali festival Nedeljskih 60 18.10 Po domače 18.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Razgledi slovenskih vrhov: Gora - kristal 22.05 TV dnevnik 22.25 Sova:
Tečaj prešuštvovanja po žensko, angleška nadaljevanka; Umori, ameriška nanizanka
16.35 Paraker Lewis 17.00 Mini' čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.05 X large reportaža 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 18.30 čas v sliki 19.48 šport 20.15 Evropski forum 22.00 Glas islama 22.05 K 1, kultura v živo 22.50 Sodobniki - George Tabori 23.35 Vincent in theo, angleško-francosko-nizozemski film 1.50 Ludvvig van Beethoven, klavirski koncert 2.30 Poročila/ 1000 mojstrovin
9.30 Beveriv Hills 90210, ponovitev 10.35 Pan optikum 10.30 Archer, ameriški film 12.10 25a let Turning Point 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 športno popoldne: Formula 1 za VN Monaca 18.00 Jedi z zgodovino 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Sam proti mafiji, nadaljevanka, 1. del 22.00 Sam proti mafiji, 2. del 23.35 Čas v sliki 23.45 Kdaj zdaj, ameriška ljubezenska komedija 1.10 Poročila/1000 mojstrovin
8.45 Poglej in zadeni 10.00 Sova, ponovitev 11.00 Križkraž 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 12.55 športna nedelja: Stockholm: EP v gimnastiki, finale (ž), prenos 16.00 Log pri Vipavi: Festival cerkvene primorske pesmi, prenos 17.30 Formula 1 za VN Monaca, posnetek iz Monte Car-la 18.30 TV dnevnik 20.00 Slovenski magazin 20.35 Skrivališče, ameriški film 23.00 športni pregled 23.45 Kolesarstvo: Dirka po Sloveniji, reportaža 0.15 DP v nogometu: Publikum - Koper, posnetek iz Celja
8.15 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Večerja v Rrtzu, angleški čb film 10.00 Poročila 10.05 Pogovor s sencami 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.05 Poročila 14.10 Zmagovalci 14.55 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Skrivnosti poročenega moškega 18.50 Risanka 18.15 TV fortuna 18.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.40 Šport 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja
15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 19.00 Muzej v Železnikih (1. oddaja) 20.00 Po sveti deželi -dokumentarna oddaja Tavčar Jožeta iz Škofje Loka (1. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
TELETVKRANJ
9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 10.30 Vse najboljše (glasbene čestitke) 11.00 3 - 2-1 gremo (vide ospoti) 14.00 Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.30 Oglašanje iz Tržiča: 22. mednarodni dnevi mineralov in fosilov 10.00 Dežela kranjska: Duplje 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Slovenec in pisatelj iz Kanade: gost Miro Rak 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 18.30 do 24.00 Večerni program: A. Šifrer
11.00 TV koledar 11.10 Top DJ mag, ponovitev 12.10 Cro pop ročk, ponovitev 12.55 športna nedelja: EP v gimnastiki, prenos iz Stockholma 15.20 Formula 1, prenos dirke za VN Monaca 17.00 EP v gimnastiki 18.00 KOšarka: NBA liga 18.30 ACI šola jadranja 18.45 Priprave na SP v nogometu 18.15 Risanka 18.30 TV dnevnik 20.15 Dvoboj na soncu, ameriški barvni film
8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 Koala, risanka 8.35 Male živali, ponovitev 8.50 Tom Sawyer, risanka 8.45 Spot tedna 8.50 Brezobzirna igra, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.30 Dance session, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 18.00 CTM 18.45 Spot tedna 18.50 Koala, risanka 18.05 Tom Sawyer, risanka 20.00 Veseli EMŠO 20.10 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.10 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.55 Jutranji človek, ameriški barvni film 23.40 Spot tedna 23.45 CTM
13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Sneg na Kilimand-žaru, ameriški film 15.25 Modri dirkač 15.30 Otroški program
8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 8.40 Predstavljamo referendumsko območje Selške doline 8.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 14.00 Študentska tribuna 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 19.00 Odpoved programa
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo
KINO, NEDELJA
CENTER nora olim. kom. LEDENA STEZA ob 17. uri, novozeland. avstral. erot. drama KLAVIR ob 19. in 21.15 uri STORŽIČ amer. kom NUNE POJEJO 2 ob 16. in 18. uri, nora olim. kom. LEDENA STEZA ob 20. uri ŽELEZAR amer. ljub. drama ČAS NEDOLŽNOSTI ob 17 30 in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, film PLEZALEC ob 18. in 20. uri DUPLICA prem. amer. thrill. PELIKANOVI SPISI ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama ŽIVI ob 17.30 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant film KRIK STENE ob 19. uri RADOVLJICA amer. zgod. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 16. in 19. uri
1
11.10 Huckelberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka
11.35 Znanje za znanje, učite se z nami
12.05 Skrivnosti oceanskih popotnikov; Klateški albatros 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 14.50 Oči kritike, ponovitev 15.50 Moč in slava: Najvišja nagrada
16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Radovedni Taček; Zimska tekmovanja; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Sedma steza 20.35 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 21.15 Televizijska konferenca 22.35 TV dnevnik 23.00 Sova:
Grda, umazana, zabita, angleška nanizanka;
Umori, ameriška nanizanka
13.50 DP v Jadranu: Match race, reportaža iz Izole 14.30 Forum 14.45 TV mernik 15.00 Utrip 15.15 Zrcalo tedna 15.30 Nedeljskih 60 16.30 Obzorja duha 17.00 Sova, ponovitev 18.00 Umori, ameriška nanizanka 18.50 Univerzitetni razgledi 19.20 TV dnevnik 20.10T. VVhitehead: čigava je krivda, angleška drama 21.15 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 TV šola 11.35 Ali ste vedeli? 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Popolna tujca, serija 13.05 Ciklus filmov Franka Sinatre: Pelji me na tekmo, ameriški čb film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Tistega davnega leta... 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 18.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Argumenti za razumevanje 22.20 Poročila 22.25 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja
14.40 TV koledar 14.50 Ali ste vedeli?, ponovitev 15.15 Vrnitev domov, ponovitev 16.15 Lolita, angleški barvni film 18.30 V pričakovanju prihodnosti, dokumentarna serija 18.55 Stan in Olio 18.15 Risanka 18.30 TV dnevnik 20.15 Noč lisice, nadaljevanka 21.05 Moskovsko zlato, dokumentarna oddaja 22.00 Ciklus filmov Hum-preyja Bogarta: Temna ulica, ameriški barvni film 23.40 Jazz
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 Helena, ponovitev 13.50 Pozitiv 14.30 Borza dela 16.45 Na velikem platnu 17.00 Poslovni dosje, dokumentarna oddaja 17.30 Jutranji gost, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.10 Luč svetlobe 20.00 Popspot 20.30 Brlog, španska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.20 Izgubljena deklica, ameriški barvni film 23.00 Ameriških deset 23.30 Poročila 23.55 Spot tedna 23.55 Na velikem platnu 0.10 CTM 0.45 Borza dela
9.00 Čas v sliki 9.05 Sporni primeri 9.30 Nočni studio 10.30 Sneg na Kilimandžaru, ponovitev ameriškega filma 12.20 Cirkuški direktor Luis Knie 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.45 Nguven trii anh, dokumentarna oddaja 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurtitzer 18.00 čas v sliki 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.10 Pogledi od strani 21.20 Zakaj moja hčerka, ameriški TV film 22.50 človek, ki je ljubil Cat dancing,
KINO, PONEDELJEK
ameriški vestem 0.40 Čas v sliki 0.45 FBI 1.30 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Čas teče, ponovitev 16.35 Živali našega sveta 16.45 Libanon 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Pove) resnico 18.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Bavarec na otoku Ruegen 21.10 Rasputin, Človek, ki je obvladoval Romanove 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Klasične risanke 22.50 Twist, kanadski dokumentarni film 0.05 Ne oziraj se nazaj, ameriški dokumentarni dilm 1.35 Poročila / 1000 mojstrovin
radio žiri
FM STEREO:
91.2 MHz-Škofji) Loka
89.8 MI I/ - Poljanska dolini" i"
9<i.l Ml I/-Selška dolina
/.in
loto bobnar
19.00 Andrej Šifrer v Selcih (1. <*•' 20.00 Muzej v Železnikih (2. odda
Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
TELETV
19.00 Risanka 19.10 Športn Jkon tedna 19.30 TV dnevnik 2 (Pta^, TVS) 20.00 Predstavljamo '«dju klub Krar^21.00 Skriti gost v siu
ODDAJAH TELE-TV .£ KRANJ - POKLIČITE PO TELe FONU: 33 11 56
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregi dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Tema dneva. O vinu - enolog Roman Sepetavec 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale WfJ Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odm% (RS) 17.00 Kam greš, Slovenija/ Gost: dr. Janez Drnovšek 1*£ Gorenjska danes, jutri 18.20 Ju*e. box 19.30 do 24.00 Večerni program
5.30 Napoved programai 5.40 visne informacije 8.00 Agencu ^ novice 6.20 Noč ima svojo ^ 7.00 Novice in dogodki 8'")'bCini dijska čestitka 9.00 Danes v 10.00 Dopoldanske novice ' Škofjeloških 6 13.00 Mordar« ^ slišali 13.45 Osmrtnice H-*7 jutp oglasi 15.00 Dogodki danes  > ^ 15.30 RA Slovenija 16.30 lo'inS|<i knjigo 17.00 Otroško rrjao program 19.00 Odpoved pro9'
Oddajamo vsak dan od 16. d $ ure, ob nedeljah od 10-.q5 mH* ure, na UKV stereo 88,9 in »3 ter srednjem valu 1584 Knz
5.00 Dobro jutro (vrern0- £M 7.00 Včeraj na tujem, včerai 7.15 Halo, porodnišnica gfiO na kronika 8.30 Tele?" *afl Horoskop 10.30 N°vie« 13-0° BBC novice 12.10 OsmrtnJ« j g Športni pregled 13.30 Go/JV£ cestah 14.00 Melodija tedna jq Obvestila 14.30 Telejrar tij» Osrednja poročila 16.1» ^ornaČf
" 1 .r'^
16.30 Osmrtnice viže 17.00 Zimzelene 18.00 Čestitke 18.30 BBt> Telegraf
■    i A Uf.
16. inl°i jn
>vozeland. avstral. erot. drama_ KLAVIR ob 20. uri SJ°^ZC^5
CENTER nora olim. kom. CENTER LEDENA STEZA ob 16.
ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ prem. amer. ljub. NEDOLŽNOSTI ob 20. uri
dram«
PG
Odprte strani-
,  ■' STRAN 14
Jana Spec
•Sto marA: za nočitev in hrup ob petih zjutraj!
"To, žal, ne gre skupaj! Bled nujno potrebuje obvoznico," pravi Jana Špec, direktorica Turističnega podjetja TPS Bled, ki so ga ustanovili blejski hoteli, turistične agencije in Špecerija.
STRAN 15
Mag. Bernarda Podlipnik
Jezero je njiva,
nQ kateri žanje turizem
"Na območju od Bleda do Radovljice se v strugo Savo izteka šest kanalizacij. To je resno opozorilo, da je za nadaljnji razvoj turizma na Bledu in ob Savi prvi pogoj izgradnja čistilne naprave," pravi mag. Bernarda Podlipnik, občinska ministrica za varstvo okolja in direktorica radovljiške Komunale.
P O G L E D I
, "Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, ko
k l°kolSno ta> Podoba t*}*-" Komplimenta, Vršnega je v navedenih besedah Blejskemu ] zeru poklonil Prešeren, ne premore noben rui kraj na Gorenjskem. Tudi Bohinjsko jezero
GORENJSKEGA JUGA
je v
pe ., •- - spokojnosti po nevihti delelno gladl- ega občudovanja, toda kaj, ko se pod r0 "!° nadaljuje "somov vojska ... in drugih
bolj ^(
dnu globočine". Na otoku sredi bnih v
Krsta pri Savici stalo svetišče
le \m"ollubnih voda Blejskega jezera pa je .   v času '
„v„ tjtve in pozneje Marijina cerkev, vetišče na otoku so radi obiskovali romarji, Za njimi so prišli petični obiskovalci in fPosled še čisto navadni, "mnoiični" turis-* Na bregovih rajskega jezera so si svoje **ne ali stalne rezidence postavili razni J?^čniki in vladarji. Sem sta zahajala kralj ^ksander in maršal Tito, v letih vojne, ki je d»jala v času med obema, pa se je ob jezeru nastanil gestapo, pomnimo se majorja Wolfa (iz Ukane) ter njegovih sodelavcev in nasProtnikov, ki si sredi rajske podobe nastavljajo zanke in vabe, /ovj/o velike in male ribe in iščejo v jezeru potopljeno judovsko zle
UmazSfia podoba raja
*~asi c«      t   •    —    —     '       *—* *— j--------------
Pridpi 1 proJamraJo; za svetimi, mogočnimi in bogatimi ljudmi
h
VeHkansk ^    *z^a^e' da le v°dovje pod rajsko gladino ena sama
In n', ",K<-castni agenti, pa vsakovrstni demokrati in udbomajljci . °koli l°J pod°bnega kot z obiskovalci se zgodi tudi z jezerom: tam eta 1960 se izkaže, da je vodovje pod rajsko gladino ena sama Avgij™ £ in globoka kloaka, kije zlepa ne bo mogoče očistiti. Skozi ieZer0V S° ne^oč speljali celo reko, da so ga oprali; za Blejsko Pa so mislili, da bo zadostovalo nekaj svele vode iz Radovne in
Boh;*:* V?va drenalna cev. A četudi speljejo vanj vso vodo iz Save -ug
bo
Tako™ ,ega-
cinike       ar^azna cev.
pomaial lZ °nesa drugega, manj rajskega, a bolj čistega jezera, ne bo niih °,~ ie se ne bo hkrati spremenil način življenja ljudi "v raju' J, °dnos do
je zastavilo vprašanje, ali je mogoč ^emJ\zdr^ ljenje sredi onesnaženega okolja, sredi umazane podobe raja »Pranje o razmerju med ekologijo, turizmom in U fcva/rteto ™henja. In ne morem si kaj, da ne bi navedel še enega gorenjskega l^ata, očaranega od lepot rodne pokrajine, F. S. Fmžgarja Gore so Z °5 Gorenjca, kar je ravnine in doline, je polje, obdelano kot cvetne Medice. Na gorah pojo zvonci pasoče se živine, udarja drvarjeva s'hra, gore kresovi in se razlega ob njih fantovska pesem. Nad^sem s°nca veliko, tudi viharjev in vetrov dovolj. Vse je kakor umito, pa KrePko in zdravo. V taki pokrajini je rasel in raste Gorenjec ie D<*edesmo na tem mestu enkrat že navedli, a v drugem oziru - koso m zanimali ljudje, ki prebivajo sredi te idilične krajine. To po
zanima predvsem ona sama in tisto, kar se je pred našimi očmi zgodilo z njo v zadnjih desetletjih. Gore so, posebej če jih gledamo od daleč, še skoraj take kot v Finžgarjevih časih. Če bi jih pogledali od blizu, bi zlasti na nekdanjih planinah in po planšarijah opazili veliko degradacijo, pravo "ponižanje" visokih gora. Obiskujejo jih številni planinci; domorodci so odšli v dolino in zakurili kresove v jeseniških plavžih. V naši dolini, na gorenjskem jugu, kjer si za razliko od blejske "podobe raja" še vedno lahko ogledujemo "slike iz loškega pogorja", so rinili celo pod zemljo, v nevaren rudnik, iz katerega so nato izrinili nekaj "rumene pogače" in veliko "žlahtnega" radona. V gozdovih so se po gozdarjevi sekiri oglasile žage motorke inskupaj s traktorji zapele svojo atonalno simfonijo. Kako malo je še čistih studencev, koliko je še potokov z raki in ribami, sinji so samo še Zelenci, Peričnik in Savica, reke, ki jih napajajo, pa nič več!? Sonce, viharji in vetrovi so še v stari formi, ljudje, ki jih grejejo in prepihavajo, pa nič več. - In tako smo spet pri ljudeh, pri tistih, ki so vse to zapravili in zakrivili.
Kako je mogoče, da se je rajska podoba Gorenjske v pol stoletja tako zamazala; kdo je vse to dopustil in zakrivil, se glasi novo vprašanje. Zadnja leta je v modi tale odgovor: krivi so komunisti in njihov zgrešeni sistem! A to je le sprenevedavo in politično površno izmikanje bistvu problema. Saj vse to, kar vidimo na Gorenjskem, zagledamo tudi onstran Karavank, v Avstriji (četudi v manjši meri), katere se je komunizem le dotaknil in je ni "prežel"! Industrializacija, intenzivno kmetijstvo, množični turizem, problem odlaganja odpadkov... - vse to bi Gorenjsko doletelo tudi če bi brez prekinitve živela v kapitalizmu in pod oblastjo klerikalcev! To so danes globalni problemi, ki pa se lahko rešijo le lokalno, individualno oz. skupinsko. Vsako gospodinjstvo, vsako podjetje in vsaka lokalna skupnost se mora vprašati, kaj lahko stori za izboljšanje nastalih razmer. Gre za "banalna" vprašanja izbire goriva, načina ravnanja z odpadki, zaščitnih ukrepov, čistilnih naprav... Podoba raja se ne bo očistila niti na ukaz niti z "demokratičnimi spremembami"; zbistrila se bo s spremebo odnosa do narave in s številnimi, drobnimi koraki in prijemi, po gorah in v dolinah.
Miha Naglic
COHENJSKI GLAS / stran 13 / Kranj, IX maja 1994
Kronane glave
in navadni smrtniki
"Bled so od nekdaj obiskovale kronane glave in navadni smrtni" ki, videl je umetnike in indus-trialce, sem so romali preprosti ljudje in radovedni avtoštoparjt Avstrijski knezi, Metternich, saški kralj Friderik Avgust, habsburške nadvojvode, avstroogrski cesar Franc Jožef, nosilca slovenske moderne Ivan Cankar in Oton Zupančič sta bila tu kar domača, jugoslovanski kralj Aleksander, ki si je tu naredil poletno rezidenco, in njegov naslednik Tito, ki se je z Bledom hvalil pred Hruščovom, Naser-jem, Nehrujem, U Tantom... Preveč jih je bilo, da bi vse naštevali, omenimo le še Agato Christie in Arthurja Millerja." To je Bled, to so blejske "reference" in to je ena od številnih predstavitev Bleda, ki jih lahko preberemo v različnih prospektih, zbornikih, knjigah o Bledu...
Bled ima skupno blizu pet tisoč ležišč. V hotelih in penzionih jih je 2.650, pri zasebnikih in v počitniških domovih okrog 1.500, v kampu Taka je prostora za 750 gostov. Vila Bled je v visoki A kategoriji, hoteli Golf, Toplice in Park so v A kategoriji, ostali hoteli v B, C kategorije na Bledu vsaj v hotelih in penzionih ni. Pred štirimi leti, ko Je bilo še normalno turistično leto, so v kraju beležili 534 tisoč nočitev gostov, od tega 421 tisoč nočitev tujih gostov in 113 tisoč domačih. Lani je bilo vseh nočitev 218 tisoč, h katerim so jih 151 tisoč prispevali tuji turisti, 67 tisoč pa domači Lansko število nočitev je bilo za 30 odstotkov večje od predlanskega, nočitve tujih gostov pa so porasle za 66 odstotkov. Na Bledu so bili lani gostje 109 narodnosti' skoraj četrtina jih Je bita iz Nemčije, dobra petina Iz Italije, približno de ve t i na iz Anglije, desetina iz Avstrije, sledijo Hrvatje, Nizozemcl, Rusi, Amerikanci, Madžari, Švicarji, Belgijci, Cehi... Čez letošnje poletje se bo na Bledu zvrstilo več kot sto različnih kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, med katerimi je treba posebej omeniti novost - etnološki festival, ki bo nadomestil kmečko ohcet.
C. Zaplotnik
Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko
I      N      T      E      R      V      J U
Jana Špec
veto Zaptotnžk
Sto mark za nočitev in hrup ob petih zjutraj!
"To, žal, ne zre skupaj! Bled nujno potrebuje obvoznico,"pravi Jana Špec, direktorica Turističnega podjetja TPS Bled, ki so ga ustanovili blejski hoteli, turistične agencije in Špecerija.
* Je blejski turizem že prebolel krizo, ki sta jo povzročila vojna in razpad nekdanje Jugoslavije?
"Bled te krize zaradi svoje posebnosti se ni povsem prebolel. Razlog je v tem, da je v preteklosti za razliko od številnih turističnih krajev skoraj 90 odstotkov turističnega prometa ustvarjal na tujih trgih in da je od teh trgov tudi zdaj močno odvisen. Žal je tako, da se celo turisti z bližnjih trgov, kot sta, na primer, Milano in Stuttgart, še vedno bojijo priti v Slovenijo in da je Slovenija na nekaterih trgih neprepoznavna turistična dežela. Razmere se sicer izboljšujejo, v svetu nas vse bolj poznajo tudi kot Slovenijo, vendar to predvsem po zaslugi naših turističnih delavcev, ki na sejmih razlagajo, da Slovenija ni Slovaška niti ne del nekdanje Sovjetske zveze, da je to varna država, da je Bosna zelo daleč od nas - in tako dalje. Da bi se Bled s tujih trgov na hitro preusmeril na domačega, je skoraj nemogoče: za Ljubljano je zaradi bližine premalo zanimiv, Bled tudi nima takšnega turističnega (izletniškega) značaja, kot ga ima, na primer, Bohinj. Čeprav so nam nekateri očitali, da smo tudi predragi in da bi morali znižati cene, jih tudi v kriznem času nismo pretirano. Izkušnje namreč kažejo, da jih je, potem ko jih znižaš, težko dvigovati."
Samo se o Bosni in Srbiji, o Sloveniji pa nič!
* Pravite, da je Slovenija v svetu še premalo razpoznavna. Ali država za to ni storila dovolj?
"O Sloveniji se je v svetu zelo veliko govorilo v času osamosvojitvene vojne, medtem ko se zdaj samo še o Bosni, Srbiji... Naša država po osamosvojitvi ni storila dovolj, da bi Evropo in svet prepričala, da Slovenija ni več del tiste države, v kateri se še vedno vojskujejo."
* Turistični delavci ste med največjo povojno krizo opozarjali, da vam bodo ušli najboljši natakarji, kuharji... Se je to res zgodilo?
"V blejskih hotelih je bilo pred vojno približno tisoč zaposlenih, zdaj jih je pod sedemsto. Večjih odpuščanj ni bilo, večina je odšla sama, med njimi pa je bilo tudi nekaj dobrih delavcev. Ugotavljamo, da sedanjega števila zaposlenih ne moremo več zmanjševati, če želimo še naprej kakovostno delati, in da nam to število ob novoletnih in velikonočnih praznikih ter ob drugih turističnih konicah že ne zadošča za normalno delo."
Tujci se (spet) vračajo na Bled
* Na Bledu se v zadnjih treh letih ni zmanjšalo le število gostov in nočitev, ampak je prišlo tudi do "vsebinskih sprememb". Kako se odražajo?
"Število nočitev je bilo lani za trideset odstotkov večje kot predlani, vendar kar za šestdeset odstotkov manjše kot 1990. leta, ko je bila zadnja"normalna" turistična sezona. Spodbudno je, da se tuji gostje spet vračajo na Bled. V Sloveniji verjetno ni turističnega kraja, ki bi se tako kot Bled lahko pohvalil, da je lani število tujih gostov povečal skoraj za sedemdeset odstotkov in da nočitve tujcev predstavljajo že sedemdeset odstotkov vseh nočitev. Ko te podatke pogledamo nekoliko pobliže, ugotovimo, da na Bled prihaja vse več individualnih gostov, ki v povprečju zapravljajo več kot agencijski. Ob tem se dobro razvija tudi kongresni turizem, ki je dobrodošel predvsem zato, ker zapolnjuje zmogljivosti pred glavno sezono in po njej."
* Je vsaj približno znano, kako "zapravljivi" so blejski gostje?
"Če ves promet, ki ga v blejskih hotelih ustvarijo gostje in ostali obiskovalci, podelimo s številom nočitev, pride na nočitev približno 140 mark. To je petdeset mark več kot 1990. leta, ko je bil delež agencijskih gostov večji, njihova zunajpenzionska poraba pa manjša."
Največ pet tisoč gostov in obiskovalcev
* Na Bled se, kot pravite, spet vračajo tuji postje, med katerimi je vse več individual-
nih. Kako ti gostje gledajo na množice domačih nedeljskih obiskovalcev, ki se v poletnih dneh pridejo kopat v jezero?
"Če so, denimo, poleti vse hotelske in ostale prenočitvene zmogljivosti polno zasedene, je Bled ob dejstvu, da lahko sprejme največ pet tisoč turistov, že poln in praktično ne more sprejeti vseh množic, ki se pridejo kopat v jezero. Takrat nastanejo veliki problemi s parkiranjem, nepopisna gneča v kopališčih, prometni zastoji, težave zaradi polnih košev za odpadke - in tako dalje. Podobno je tudi takrat, ko so v kraju ali njegovi bližini velike, množične prireditve. Če smo se domačini na vse to že nekako navadili, si je težko predstavljati tujega gosta, ki je za nočitev v hotelu plačal 130 mark in si v takšnih razmerah skorajda ne upa po Bledu."
* Ste na Bledu že razmišljali o tem, kako zagotoviti ustrezno ravnovesje med stacionarnimi gosti in nedeljskimi obiskovalci oz. ravnovesje, ki bo tudi ekološko sprejemljivo?
"To poskušamo uravnavati s številom parkirnih mest in s predpostavko, da obiskovalci, potem ko ne dobijo primernega parkirišča, nadaljujejo pot drugam. Problem bomo lažje reševali potlej, ko bo Bled dobil obvoznico."
Če je Bled preveč poln, je nezadovoljstvo
* Nekateri to že zdaj razumejo, kot da se Bled brani domačih gostov - in zaslužka.
"Vsak gost, tudi domač, je dober gost in se ga ne branimo. Prav tako nas ne moti, če kopalci prihajajo na Bled s polnimi hladilnimi torbami. Upoštevati moramo le zmogljivosti, s katerimi razpolagamo. Če Bled sprejme več gostov in obiskovalcev, kot jih zmore, je splošno nezadovoljstvo."
* Ali to pomeni, da bomo v bližnji prihodnosti že ob vstopu na Bled zagledali "rdečo luč" in ob njej napis: Bled je poln?
"Table verjetno ne bo, vendar se bodo obiskovalci morali navaditi nato, da bodo ob polni zasedenosti parkirišč morali nadaljevati pot kam drugam."
* Slišati je tudi ocene, da se gostje na Bledu ob slabem vremenu dolgočasijo in da naj bi tudi sicer razvijali v kraju predvsem igralntškl turizem.
"Bled ni lokacija, na kateri bi razvijali zabaviščni oz. igralniški turizem, ampak je zaradi izjemnih naravnih lepot bolj primeren za počitniški, izletniški turizem. Igralnica in zabavišče sta lahko pomembna dopolnilna dejavnost blejska turizma, ne moreta pa biti glavna. Ker ugotavljamo, da Bled pozimi zaradi pomanjkanja snega težko prodajamo (tudi Straže zaradi previsokih temperatur ne moremo zasnežiti), razmišljamo o tem, da bi v bližini "ledene dvorane" zgradili termalno kopališče, ki bi popestrilo blejsko ponudbo v zimskem, spomladanskem in jesenskem času. Bledu manjka tudi zaprta teniška dvorana - in še kaj."
Skoraj vsi hoteli z izgubo
* Nekdaj so rekli: na Bled, pa maVco s sabo vzet. Ali to še velja? Je Bled drag?
"Bled ni dražji od ostalih turističnih krajev. Cene so formalno enake za domače in tuje goste, vsak hotel pa ima možnost, da glede na poslovno politiko daje popuste domačim gostom, skupinam... Popusti so tudi do 50-odstot-ni."
* Koliko je, na primer, v blejskem hotelu nočitev s polpenzionom?
"Med glavno turistično sezono, od 1. julija do 31. avgusta, je treba za nočitev s polpenzionom odšteti od 50 do 182 mark, prej in kasneje pa nekoliko manj."
* Kakšne poslovne rezultate so lani dosegla večja turistična podjetja na Bledu?
"Čeprav so skoraj vsi hoteli lansko leto sklenili z izgubo, je velik uspeh že to, da so (deloma tudi s pomočjo države) vzdržali tudi v kriznih časih in se obdržali do danes. Poslovanje se sicer izboljšuje, bremenijo pa ga dolgovi, ki so jih podjetja za preživetje najela v najhujših časih."
* Slišati je oceno, da je Bled dosegel lani precej slabše rezultate kot ostali turistični kraji v Sloveniji Je to res?
"Če vzamemo za izhodišče število nočitev, to drži. Drugi turistični kraji polnijo svoje zmogljivosti z domačimi gosti, Bled tega ne more in ostaja še naprej usmerjen na tuje trge."
* Ali bi nekateri blejski hoteli preživeli krizo tudi brez HIT-ove pomoči?
"Uradnih podatkov ne poznam, zato ne morem oceniti, ali bi preživeli ali ne. O tem bi morali vprašati v hotelih."
"
Del premoženja v javno prodajo
* Na Bledu ste po razpadu HTPjj razmišljali o novi kapitalski povezal hotelskih podjetij. Je ta družba (koncerni holding) še aktualna?
"Ko so se začele priprave na privatizacijo, smo na Bledu ocenili, da sebomo skupno lažje lastninili kot vsak zase. To je tudi spodbudilo razmišljanja o ustanovitvi kapitalske družbe. Čeprav podjetja še vedno kažejo interes za tako družbo, se o tem še nismo dokončno odločil1' Odločitev otežujejo predvsem denacionaliz*' cijski in revizijski postopki."
» Iz vrst razlaščenih je bilo slišati očitejh. da ste nameravali ustanoviti skupno ggfc talsko družbo le zato, da bi lahko nekdanji lastnike odpravili le s skromnim deleŽejnJ. koncernu ali holdingu.
"To zanesljivo ne drži. Če bi bilo res, potem se podjetja, ki nimajo denacionalizacijskih zahtevkov, za ustanovitev takšne družbe splofi ne bi zanimala. Glavni cilj družbe je skupno lastninjenje in združitev nekaterih poslovni" funkcij (promocija, reklama, finance...), t3*13*" čenči pa bi zahtevke uveljavljali v okviru matičnih podjetij."
* In kakšen je cilj skupnega lastninjenji.
"Ker so blejski hoteli preveč vredni, da bi j>D lahko olastninili zaposleni, razmišljamo o tem, da bi del premoženja ponudili v javni odkup prebivalstvu Bleda in vse Slovenije. Zanimanj« za nakup bo zanesljivo večje, če bomo nastopa enotno kot blejsko turistično gospodarstvo, n« pa vsak hotel posebej. Če javna prodaja ne bo uspela, bo lastnica ostalega družbenega prem^ ženja postala država, ki pa z njim verjetno ne W gospodarila, ampak bi ga prodala naprej."
Proti vračanju v naravi
* Skoraj vsi blejski hoteli se ubadajoj denacionalizacijskimi zahtevki. Je splo". kakšen primer že rešen?
"Kot mi je poznano, je rešenih le nekaJ manjših, medtem ko za večje še ni sporazuma-Razlog je v tem, da v hotelih ne pristajajo na vračanje premoženja v naravi, ampak le jj. deleže v podjetjih, medtem ko nekdanji lastni*1 hočejo v naravi."
* In zakaj ne pristajajo na vračanJiS naravi?
"V podjetjih ugotavljajo, da nekda.n^j! lastnikom na podlagi cenitev pripada le do
čen kapitalski delež
♦ Je kaj bojazni, da bo med JlS^j , lastn ti ra vlagdSlS-^
—..........-"i Pripravljenosti ,.
skupno infrastrukturo, brez katere jj blejski turizem le težko zamišljati?
To je velika bojazen. Če bodo novi lastnij^ pretirano profitno usmerjeni in bodo gledali nase, bo minilo precej časa, preden bou spoznali, da je za turistični in poslovni uspe treba vlagati tudi v skupne objekte in naprav ■ Blejski hoteli so v preteklosti kar p*eceJ sredstev namenili za komunalne naprav . parkirišča, javno razsvetljavo..."
Dve trgovski hiši - napaka
* Se strinjate z oceno, da le Bledvbli^
GORENJSKI GLAS / 14 stran / Kranj, J3. maja 1994
preteklosti storil nekaj razvojnih JtaBSiP med katerimi najbolj bode v 0Č4-J^r" domala naenkrat uredil dve trgovskih^
"Da je bila to zanesljivo napaka, se tem, da modna hiša Pristava životari. To J« l. v spodbudilo razmišljanja, da bi jo preureo galerijo oz. nekakšen kulturni center. NaBie.{ takšne načrte podpiramo in želimo, da bi za J že letos zagotovili denar v državnem prora nu."
* Bled že težko pričakuje obvoznico^-bi pomenila za turizem?
"Brez obvoznice si ne moremo zarni^J^ nadaljnjega razvoja kakovostnega turizma-smo povedali že večkrat in to poudarjamo enkrat. Sto mark za nočitev in hrup tez** tovornjakov ob petih zjutraj - to, žal, ne % skupaj!"
I      N T
R     V      J TJ
Mag. Bernarda Podlipnik
Jezero je njiva, na kateri zanje turizem
območju od Bleda do Radovljice se v strugo Save izteka šest kanalizacij. To je resno opozorilo, da je za nadaljnji razvoj turizma na Bledu in ob Savi prvi pogoj izgradnja čistilne naprave," pravi mag. Bernarda Podlipnik, občinska ministrica za varstvo okolja in direktorica radovljiške Komunale.
* Bledu radi pravimo, da je gorenjski, Slovenski biser Je biser tudi v ekološkem sjnisluT "
Biser mu, vsaj kar zadeva varovanje okolja, * zdaj se ne moremo reči, vendar ima vse ^ožnostL da to postane tudi v pravem pomenu esedc Če beseda biser na eni strani kaže na -Redanje, da je to dragocen prostor, ki ga JJJ?r3nto vsi skupaj čuvati, pa je na drugi strani »k izziv in vaba za vse, ki poskušajo od tega Prostora ne glede na ekološke posledice c"*iveč vzeti in iztržiti."
Ne na bolje, ne na slabše
Bledu se vse suče okrog jezera.
-žM»o ie njegovo "zdravstveno srong??""-*-J—&-"-
pr3er Je jezero blejska njiva, na kateri žanje dei        turizem, posredno pa še nekatere
Pretfi°8t-' ^e razumlJivo> da Je bil že v (ja leklosti pomemben predmet opazovanja in
Je tudi danes v središču (strokovne) ^°rnosti. Trenutno stanje jezera bi lahko bistv kot "status <luo"- Njegovo "zdravje" se Posl k»° • ne P°pravlja, a tudi bistveno ne ki d k Na to vplivi0 predvsem natega, ter 0 ro. deluje, dovod sveže vode iz Radovne
Vgrajevanje kanalizacijskega omrežja."
Jezero nima Pravega gospodarja
>rrt&^drav!ien1u iezera u
^g5ZL^/i predvsem organizacijski,
"Pri
bleo^1 obvladovanju jezera je največji pro-^ePra trenutno nima pravega gospodarja. Praktik Vsi' ki se ukvarJarno z njegovimi je2er nimi problemi, dobro vemo, da je "telo" t-vsem> kar Je ob njem, eno in isto °sdoh ■" razumljivo - tudi potrebuje enega skuDa a' pa je po zakonu 0 vodah jezero dovS Z Jezersko natego in dovodom Rafala l rePubli5ki pristojnosti, vse ob njem razi0*' ,?anauzacija) pa v občinski. To je tudi kdo ie i 86 že nekaJ časa "prepiramo" o tem, Prizad na Jezeru in ob njem. V občini si gosPo7Va.m?» da bi jezero dobilo enotnega v°djaooarja m da bi navodila o upravljanju z priha; , spodarskimi in komunalnimi objekti infoJ. .. z enega mesta, prav tako tudi ob nSJ, J? ° tem, kaj se dogaja v jezeru in pr°blemiTeprav K s predstavniki države o teh izvrin 10 d°govarjamo že od tedaj, ko sem v PaQas? svetu odgovorna za varstvo okolja, na te in 88 stran vedno tolaži, naj počakamo ob tem °De (zak°nske) spremembe. V občini Prizadel 06 držimo križem rok, ampak se 0bČinslr-m° predvsem na področjih, ki so v storim. Pn.stojnosti. Za jezero lahko največ Analiz - ^^rajevanjem in posodabljanjem n° veli aCrVskega omrežja, vendar je to izjem-jfc gllK ttnančni zalogaj."
Kanalizacija caplja za drugimi ukrepi
* Kako dokončno "ozdraviti" jezero?
"Ko je jezero okrog 1950. leta resno zbolelo, je oblast imenovala posebno komisijo, ki je pripravila program za njegovo izboljšanje. Čeprav je komisija na prvo mesto postavila izgradnjo in posodobitev blejske kanalizacije, so prej uredili dotok sveže Radovne v jezero in zgradili natego, s katero z dna jezera odvajajo s hranili (fosforjem) bogato vodo; kanalizacija pa je capljala za drugimi ukrepi. Dovajanje sveže in odvajanje "gnile" vode sta sicer zmanjšala cvetenje jezera, vendar se je njegovo "zdravje" rahlo poslabšalo, ko so na Bledu med pripravami na zadnje svetovno veslaško prvenstvo precej nasilno, na hitro in premalo usklajeno posegli v prostor. V času razpadanja Jugoslavije, ki je jezeru prineslo dve leti miru, se je stanje ponovno nekoliko izboljšalo. Kako dokončno "ozdraviti" jezero? To je možno le v sozvočju in v usklajenem odvajanju "gnile vode" iz jezera, dovajanju sveže Radovne, delovanju kanalizacijskega omrežja in sprotnem opazovanju in zbiranju podatkov o dogajanju v jezeru."
Jezero prenese največ 4.000 kopalcev
* Možnosti za letovanje ob Jadranski obali so se zmanjšale, zato je vsaj v zadnjih dveh letih vse večji "pritisk" (kopalcev) na Bled in Bohinj. Kako vse to ekološko prenaša Bled?
"Množica kopalcev, ki se ob vročih poletnih "vikendih" zgrinja na Bled, je absolutno prevelika. Izračunali smo, da jezero lahko prenese največ štiri tisoč kopalcev; vse, kar je nad tem številom, pa že pretirano obremenjuje jezero in jezersko obrežje, ki je tudi zelo pomembno za ekološko ravnovesje."
* Ali to pomeni, da bi morali omejiti število nedeljskih obiskovalcev?
"Na Bledu je treba natančno določiti mesta za kopanje, na teh mestih urediti sanitarije in z različnimi ukrepi poskrbeti, da bodo ljudje ob zasedenosti teh urejenih kopališč pot nadaljevali v Bohinj, k Savi ah kam drugam. S tem bi se izognili pretirani gneči v kopališčih, na obali, na parkiriščih, na cesti..."
Uradno nič v jezero
* Omenili ste že, da je pri "zdravljenju" jezera izgradnja kanalizacije capljala za drugimi ukrepi. Kakšno je stanje kanalizacije?
"Iz podatkov je razvidno, da so na Bledu prvo kanalizacijo zgradili že ob koncu dvajsetih let, da so jo največ (blizu 25 kilometrov) zgradili od 1970. do 1980. leta in da je bilo v zadnjih letih narejenih le nekaj manjših odsekov.
Čaka nas še izgradnja največjega kanalizacijskega kanala, ki bo "zbiral" odpadne vode iz Gorij, Rečice, dela Bleda in se bo povezal s kanalom v Dindolu. Prav zdaj posodabljamo kanalizacijo ob Kazini, na katero se je v preteklosti ob obnovi Casinoja in hotela Park bolj ah manj pozabljalo. Še letos bomo sanirah del kanalizacije do Toplic, veliko dela nas čaka tudi na območju okrog "ledene dvorane" in hotela Krima, nad kolodvorom..."
* Ali so še stavbe, iz katerih odtekajo odpadne vode neposredno v jezero?
"Uradno ni takega objekta, ne izključujem pa možnosti, da je kje v jezero speljan "slep odtok", ki je nastal po samovolji graditeljev."
Šest kanalizacij konča v Savi
* Odpadne vode (vsaj uradno) resda ne odtekajo v jezero, odtekajo pa v Savo, saj Bled kot znan in pomemben turistični kraj še vedno nima čistilne naprave. Kako to?
"Da se na območju od Bleda do Radovljice izteka v Savo šest kanalizacij, je nedvomno resen in velik problem. Ko smo pred tremi leti pripravili ekološki program občine, smo zelo optimistično napovedali, da bodo kanalizacijski kanali in čistilna naprava Bled - Radovljica zgrajeni 1995. leta, vendar je zdaj že očitno, da se to ne bo zgodilo. Po eni varianti naj bi odpadne vode iz Gorij, Bleda, s Sela, iz Ribnega, Bodešč, s Šobca, iz Lesc in Radovljice speljali v skupno čistilno napravo v Radovljici, po drugi naj bi Bled imel svojo napravo; vsi izračuni pa kažejo, da je iz tehnoloških, operativnih in finančnih razlogov pametneje imeti le eno. Izgradnja kanalizacije m čistilne naprave za blejsko-radovljiško območje bi stala približno 50 milijonov mark. Ker cene komunalnih storitev že tri leta ureja država in so v naši občini med najnižjimi v
Sloveniji ali celo najnižje, ni pričakovati, da bi lahko del sredstev zbrali sami, ampak računamo predvsem na sredstva uporabnikov (ekološki davek) in na pomoč države."Prepoved prometa ob jezeru
♦ Ko je sanitarna inšpekcija med lansko poletno sezono analizirala vzorce vode, vzete v Savi od Bleda do Radovljice, je ugotovila, da kopanje na tem odseku ni priporočljivo. Ali ni to tudi velik udarec za turizem?
"Vsekakor! Ker je bil lani vodostaj Save Bohinjke zaradi suše zelo nizek, je izliv kanalizacije z Bleda, Lesc in Radovljice v Savo povzročal tolikšno onesnaževanje vode, da je inšpekcija ljudem odsvetovala kopanje na tem odseku. To je resno opozorilo, da je prvi pogoj za nadalnji razvoj turizma na Bledu in ob Savi izgradnja čistilne naprave."
'* Pereč problem Bleda je tudi promet. Kaj storiti z njim?
"Kot je že znano, promet ne povzroča le prometnih "zamaškov" in zastojev, ampak negativno vpliva tudi na okolje, še zlasti na jezero, in na turizem (hrup). Nesporno je, da se bo Bled razbremenil odvečnega in škodljivega prometa le z izgradnjo severne in južne obvoznice in da je po toliko letih razprav treba čimprej preiti od besed k dejanjem. In ko bo Bled imel obvoznici, bo treba ob jezeru prepovedati ves promet z motornimi vozili in oblikovati "cono za pešce"."
Bo dobiček "spodnesel varovanje okolja?
♦ Družbena turistična podjetja bodo kmalu dobila znane, zasebne lastnike. Je kaj bojazni, da bo ob poudarjenem profitnem motivu še mani pripravljenosti kot doslej za ekološka vlaganja?
"Kaj bodo prinesli novi lastniki oz. nov kapitalski val, si ne znam natančno predstavljati; upam le to, da se bodo zavedali, da je od ekološke slike Bleda močno odvisen tudi njihov zaslužek. Dosledno spoštovanje zakonodaje s področja varstva okolja že zdaj nikomur (in nobeni obliki lastnine) ne dopušča samovoljnega poseganja v prostor ali ravnanja z njim, za Bled in za Bohinj pa bi bilo pametno še pred razpadom sedanje občine na več manjših sprejeti odlok, ki bi določal, kako ravnati z objekti neposredno ob jezeru."
♦ Kako najti ustrezno ravnovesje med komercialnimi in naravovarstvenimi interesi?
"Če je doslej komercialni interes močno prevladoval nad naravovarstvenim, upam in želim, da v prihodnosti ne bo tako. Upam tudi, da so turistični delavci spoznali, da bo množični turizem Bledu dolgoročno prinesel več škode kot koristi in da je treba razvijati "softy" turizem - malo in dobro."
/it A 0/1T7/1 ^^^——--.j, YdW A O A T FC! V A T TA \jrJLa\\jvJ Vjt\ ljr^X\jE/l Vel oI\x± Iv/iZ/1ol\/± V-rx
Tujcem zaračunati več kot domačim gostom
j£w smo sredi tedna zavrteli 216 naključno {»ranih telefonskih številk širom po Gorenjski ZZŠ^kam oziroma Gorenjcem zastavili tri ohČTnJa ° Problemih turizma, ki so v najbolj gorenjskih turističnih krajih (Bled, sZd!?1") Se Posebej izraziti Le 12 vprašanih je FeJovanje zavrnilo, ostali (204, od tega 75 vtonicev in 129 Gorenjk, večidel s srednjo ali £riJžobrazbo) P« so zagovorniki višjih cen ""Mttfntt storitev za tuje goste in nasprotniki ^tršnegakoli omejevanja turističnih tokov.
^prašali smo tudi o lastninskem preobliko-52U" gorenjskega turističnega gospodarstva in dah0dSt0tka sodeluJ°čih v Glasovi anketi meni, za ld° zasebni lastniki bolje skrbeli za okolje in drufhPne dobrine> kot pa sedanji (še prtetelno) li,..ni lastniki. O tem, kaj (ne) bodo turistični tuT xridobili 1 lastninskim preoblikovanjem etičnih podjetij, pa marsikaj pove tudi 56
(27,5 odstotka) odgovorov "ne vem" na to vprašanje.
Le 19 (9,3 odstotka) od 204 sodelujočih v Glasovi anketi je zagovornikov "turističnih redukcij" - torej omejitev obiska turističnih krajev, ki bi jih morali nekako zapreti, ko so enkrat polni gostov. Krepka večina 119 (58,3 odstotka) je mnenja, da bi brez omejitev morali omogočiti obisk turističnih krajev vsem, ki si tja telijo, ne glede na ekološke in druge posledice. Vsekakor pa je na vprašanje, alt bi kazalo (zlasti v poletnem času navala npr. na Bled in v Bohinj) obisk v takšne še precej neokrnjene turistične bisere na neki način omejiti alt ne, teiko odgovoriti: to je našim anketarjem jasno dala vedeti tretjina sodelujočih v anketi, ki je odgovorila z "ne vem". Tudi turistični delavci in strokovnjaki namreč ne vedo, kaj bi bilo najbolje storiti
				
				
1ae				
Alije po vašem mnenju pravilno, da imajo v gorenjskih turističnih krajih za hotelske in druge storitve enake cene za domače in tuje goste t
lili!
16
:il£ <& ^"L z omejitvami: ko bi bil kraj polen gottov, *l* bi gaprepro9to morali zapreti
I 8>$»$%
Tudi v turističnih krajih se bodo privatizirali. Ali bodo privatni lastniki bolje skrbeli
za okolje in za skupne dobrine kot pa sedanji družbeni lastniki ?
11*
brez omejitev bi morali omogočati obisk vtem, ki telijo v turistični kraj, ne glede na ekološke in druge posledice
Kaj storiti z množicami nedeljskih obiskovalcev, ki se v vročih poletnih dneh zgrinjajo na Bled, Bohinj itd J
M7 TY^ A ZAGORENJKE. C		) GORENJCIff
JLj*M V-#xTL med	GORENJCI i	PO GORENJSKI
Goremka-Gorenic meseca
LEPOTA V VOJAŠKIH SKORNJIH ZMAGUJE!
Mojca Robas je v naši slovenski vojski zadolžena za motivacijo! Ko se je pojavila kot kandidatka za GORENJKO MESECA, je bilo motiviranih veliko (največ bralcev) in so poslali glasovnice. Mojca Robas prepričljivo vodi in naša najlepša polkovnica je očitno kar premočno nasprotje Tonetu Omerzelu, ki je v preteklem mesecu sicer tudi bil v središču pozornosti. No, napisali smo že, da je Mojca polkovnica in pomočnica samega načelnika štaba TO Slovenije, gospoda Gutma-
na. Gorenjka torej v vojaškem vrhu in, če smo že Slaparja "izgubili", Gorenjci tudi v vojski počasi dobivamo prave "pozicije": gospod Bogataj je zopet v samem vrhu, da o ministru Kacinu niti ne pišemo. A eno so strumni vojaki in ministri, drugo pa le v vojaških škornjih. Seveda pa znova prosimo: PIŠITE IN GLASUJTE za gorenjski izbor, za Mojco ali Toneta. Mojca Robas trenutno vodi, mi pa čakamo vaše glasovnice (glasovanja so na vseh gorenjskih radijskih postajah) in DOPISIH v uredništvo, kjer EJGA seveda na tihem drži pesti za lepo in simpatično polkovnico Mojco. Le kdo je ne bi ubogal, če bi mu rekla: "Na mestu prosto!" ali pa še kaj bolj določenega...
PRIŠLO JE
Spoštovani!
Dovolite nam, da izrazimo zaskrbljenost nad odločitvijo vašega, na Gorenjskem nedvomno zelo vplivnega in uglednega časopisa, da za
- PREROK NOVE DOBE!
Gorenjca meseca predlagate Antona Omerzela, ki je pred časom fizično obračunal s poslancem LDS Tonetom Anderličem. Ne glede na okoliščine dogodka, ki Jih bo, kot je v navadi v pravnih državah, raziskalo in o njih odločilo sodišče, ostaja dejstvo, da je bil Tone Anderlič grobo pretepen s strani Antona Omerzela. Fizično nasilje pa ni in ne more biti moralna vrednota v nobeni civilizirani družbi, zato tudi nikomur ne pade na pamet, da bi iz storilcev takšnih dejanj delal heroje in jim posvečal tovrstno medijsko pozornost.
Lepo pozdravljeni9.    Petra Škofic
vodja službe za stike z javnostjo ■'^^^J
EJGA ODGOVARJA PETRI
Petra Škofic je živ in simpatično očarljiv dokaz, da Gorenjke daleč pridejo. Petra je namreč Kranjčanka in očitno v LDS zadolžena za "stike". No, na tole njeno pisanje je naš EJGA odgovoril: "Ni vzroka za zaskrbljenost, draga Petra. Ne za vašo, en za strankino, ne za strah demokratične javnosti. Morda niste dovolj pozorno prebrali obrazložitve kandidature gospoda Omerzela, kar vam glede na domnevno trdo delo oproščam Naša akcija opozarja na ljudi, ki so OPOZORILI NASE. Če ocenjujete (in niste edini, to je gotovo), da je to gospod Tone storil na napačen način, potem imate do tega vso pravico. Mi ne "delimo" kandidatov na zelo dobre, odlične, slabe, zadovoljive - gre za ljudi, ki jih je javnost spoznala. Število glasov bo dokaz, kai si ljudje mislijo o taki "publiciteti". Naj s tem dodam (ponavljam), da o fizičnem obračunu in vsem dogodku ni nič več uradno znanega, kot je - denimo - slišati, da je gospod poslanec in politični veljak neke stranke ozmerjal državljanovo spremljevalko s'"kurbo" in državljanu grozil, "da mu bo izbil vse zobe". Kdo pa je iz koga delal heroja, smo se lahko vsi prepričali na številne načine, najbolj pa v oddaji ljubega nam slovenskega Hollywooda (TV). Torej: hvala za strankarski m političen poduk o vrednotah, herojih itd.
Veseli bomo, če bomo v prihodnje lahko v naše akcije vključili tudi pripadnike drugih pokrajin (npr. Dolenjce) in uvedli akcijo za najbolj sočno zmerljivko. Takrat bo gospod Anderlič "v igri", pravico in zadoščen: o dogodku pa bo - tako je bojda v navadi v ta zaresnih državah -razsodilo sodišče!
Ostajam (tudi) vaš ftTtffl
NAGRAJENCI: Branka Čemele, Pipanova 80, Šenčur, Slavka Miklavč, Ljubljanska cesta 5, Škofja Loka; Marija Gartner, Rudno 25, Železniki; Gregor Eržen, Pot na pilarno 5, Tržič; Janez Pisek, Gradnikova 69, Radovljica
Politiki se napenjajo, da bi nam napovedali (lepšo?) prihodnost, EJGA pa vidi naprej. Ko smo nesli našo, gorenjsko misel in željo do Medvod, smo to ovekovečili! MEDVODE SO NAŠE! Pa še kaj zraven! Ampak - v tistih časih (ob začetku izhajanja te rubrike) so bile to preroške in pregrešne misli. Kaj bi si lagali - bili smo pred časom, naprednih misli, disidenti, oporečniki oblasti Tvegali smo življenja za našo gorenjsko stvar! To je bila luč, to je bila (le kaj bi slepomišili) GORENJSKA POMLAD!
In beseda je meso postala! Državni zbor PREDLAGA, da v prihodnje naše MEDVODE zopet sodijo k Gorenjski/ O blažena modrost poslancev, o nedoumljiva iskrivost njihovih misli! EJGA je napovedal, MEDVODE SO NAŠE! Tam je doma gorenjski živelj, tam je doma gorenjska klenost!
Ejga - prerok nove dobe - pa najavlja: PRIHODNJIČ NA (GORENJSKI) JUŽNI MEJI!
			
NIKDAR VEČ DOMAČI			
			
Takole je, kadar žogo brcajo nogometaši Živil-Nakla. Nikoli več pod Štucljem, je odločila oblast Igrišče bo "vrnjeno v prvotno stanje! In če tega do konca junija ne bodo storili nogometaši sami, bodo opravili občinski bagri! Žalostno za klub dolge tradicije, ki je od te odločitve inšpektorja Jožeta Kočevarja "tujec v lastni vasi". KJE IN KDAJ BODO TOREJ NAKLANCI ŠE "DOMAČI"!?
JrJLZ	JS	n	1? P	L JU	JS	T	FI		i J	Pl	IN	iSSSSSii fi#SJ8S   ■" SSS	i/
	m	i!		SE SI				1FEJST			PUI		is?
FEJST
Zdaj smo pa v zadregi Ta teden nam niste poslali predloga za "najbolj fejst sošolko ali sošolca". ŠKANDAL! Kaj pa zdaj? Mar res ni razreda, ki bi svojo močno sošolko želel predstaviti Javnosti!? Saj bodo tu tudi NAGRADE!
Torej ostajamo pri naši osmošolki iz Skojje Loke. Če bo edina - bo tudi zmagala. Ampak vemo, da ne bo edina in čakamo NA VAŠE PREDLOGE! Pišite in mi pridemo, fotografiramo fejst punce in fejst sošolke in sošolce in... TOREJ: AKCIJA TRAJA - ČAKAMO NA PREDLOGE!
NAŠ RAZRED ......._________________________________
PREDLAGA ZA NATEČAJ " FEJST
SOŠOLKA - SOŠOLEC" —....„«♦•—♦...........
iz ...........................................
NAŠA ŠOLA JE___________________________„__________
Na dopisnici se podpišite vsi, ki želite, da vaša sošolka ah sošolec zmagata!
EJGA
BOŽA IN ZBADA
Bilo je idilično na "Poglej in zadeni" na Gorenjske* sejmu. Ko*so se že vsi drenjali na neoštevilčen sedežih, so prišli povabljeni. Tudi župan kra1y?L Vitomir Gros, da o drugih sploh ne pišemo. In ni j>* „ . No, na koncu so tudi povabljenci (z »flJJJJ . Poglej in - ožemV Tmm Ljubljanska bani'
stolov sedeli
ficscc uu rauik IHU.UI uncu t uru uuu uviwij»— -   . „q
Dost' mamo tega! Denarno osamosvojitev tuai Gorerdskot*™ Na televiziji so se spopadli Bohinjci" lastninjenju Triglavskega narodnega parfccu ^ poslušal, je ob mislih človeka, posestnika, politi*&^ razumnika Jožeta Cvetka malce prosto po *ff",£Tl|» Tungu izjavil: "Naj cveti sto Cvetkov!" Se *
Gorenjka v državni in pomembni službi. Radovljican Mane a Šetinaje diplomirala novinarstvo. P0*1} jjd poslušalci jeseniškega radia in bralci Dnevnika.• ponedeljka bo šefica za stike z javnostjo Ministrstva okolje in prostor. Iskrene čestitke kolegici, očitno nu^ vlada le ceni mladost, energijo in znanje. Po
aa so v is itn oceuci mcput veiiKo ncpremivuuMr j „PaCi bo nekdanja Iskra v Kranju last tega odlično vodenev podjetja, tel Na brniškem letališču so nekd^ "jugo" vojaške lovce (letala spominki na P^^lZo-umaknili "z očijavnosti". Na trati ostaja le Pfoj£ verno" letaloMo*ltTj\Danes zvečer bo maturantska ^ na Gorenjskem sejmu. Veselo bo. Tisti, ki so si * dogodek želeli malce bolj lepo okolje, so spoznat^m0, na Gorenjskem pravega zabavišča sploh nitna^ EJGA Birma je lepa reč. Darila, ki jih dobivajo ol'£e ob tem dogodku pa botrom dobro osušijo ^^Z^p" Tako smo neuradno zvedeli, da je najbolj "jzyic0fij! darilo za birmo iz okolice Kranja - pravi, jahalni * mim Hjja, hoo...
GORENJSKA NAJ VESELICA
Le še dober teden ali dva je časa za vaše pret
dlogcmivažeduti^ H,Šsteih°vrl'Li
kje bo "gorenjska veselica Ida". Prišli bodo tisti, ki ste jin V^r'^p] bodo, igrali in se veselili tisoči. Tako vsaj upamo, želimo pa vaše predloge! Nesporno je, da je izbor zares pisan - s ^ napovedovalci, igralci, ansambli, pevke in pevci so tia glasovnicah. PRAV VSE BOMO OSEBNO POVABILI! ^ Prireditev bo konec junija, to je zdaj že jasno. ^.^^ "naročili" in upamo, da bomo izbrali tudi gorenjski veselici pr l KRAJ! Seveda bo takrat vsak Gorenjec pokazal Gorenjski,J^^^o ima in prišel na to g^lKftUftlggB Toliko za zdaiJ^J^n^fg^ na vaše glasovnice in koncem maja začenjamo V\tfflttW f*\iv*
mfmw%^m^m^rMmMexmmm
......jii
NA PRIREDITVI "GORENJCI GORENJCEM" NAJ ME ZABAVA*
Na prireditev bom šla (šel)
iz
su nt
ZA HUJŠANJE'
LAŽJI IN SPROŠČEN' IZ NEBOTIČNIKA!
Studio MA vas pričakuje in očitno setega namreč toliko poste za našo CTft+iHtf nas s pismi, težavami, željam po hujšanju
mm k prijazni gospe Mojci Zapio p(e\ ^a na zdrav (neškodljiv) način tw
tam zvedeti, kako se da na zdrav (neškcx . izgubiti telesno težo tako, da organizem ne trpi. 0^j\<v "Vesela sem, da bom lahko nekomu pomagala huiW naše akcije. Že zdaj vsem, ki se nasploh odločajo g1' ^ v teh mesecih, povem prepost nasvet nikar ""^"zLava {el tako, da boste pri tem "trpeli". Veliko gibanja je z«. a & umirjena prehrana sta najboljša načina. V naši al£''pV \e nekdo od bralcev pač spoznal tudi moderne pnsi k vs8j dejala gospa Mojca, vas sicer v ECTIBII^ pncai™> ta^ dan (ponedeljki so zaljjflagggrezervirani in samo sJbra|k(^
kilog/a?
je čas, da se prijavite v Uveden od bralcev) mesecani nujsai v v kranjskem nebotičniku, torej res
Pisale ste nam Betka, Darinka, ^Antonija, druge. Največ želi shujšati Betka, kar doJ5 Jjwjw' Seveda naši akciji nikomur [gf^^lIriV^-^,    f Tic* vse je odvisno od volje in upoštevanja navoa
^ZAvSe INFORMACIJE JO LAHKO POKUČ^p^C DAN V STUDIO MA po tel. Mi pa ČAKAMO yASUJ\0\ in obljubljamo, da bomo prihodnji petek objavm PRIIMEK (določil bo seveda žreb), nato pa PZmV HUJŠANJE! Vsem želimo veliko uspeha in,da kopo lani niso preveč "skupaj skočile".
17. STRAN • GORENJSKI GLAS
Tuji del:
1. BRUCE SPRINGSTEN: Streets of Philadelphia 2: PRINCE: The most beautiful girl on the world
3. MADDONA: l"ll remember
4. NIRVANA: Rape me
5. ENIGMA: Retum to innocence Predlog: BON JOVI: Dry countrv
Domači del:
1- AVIA BAND: Pandorina skrinjica
2. ČUDEŽNA POUA: Techno boom planet
3. CALIFORNIA Kdo smrdi
4. MALIBU: Ti si moja
5. REMIX: Ulična svetilka Predlog: ROBERTO MAGNIFICO: Zeleni Jure
Živio! Tako živahno pa se nismo preživeli nobene glasbene srede, čeprav se imamo vedno super. Razlog za to je spremenjena oblika naših Klepetov ob glasbi. Od srede dalje predstavljamo nove kasete in izvajalce s terena; gostiln, pizzerij trgovin... Na prvo v živo izpeljano glasbeno oddajo nas je povabila okrepčevalnica FILAVER s Cankarjevega trga v Škofji Loki. S seboj pa smo pripeljali ČUDEŽNA POUA, ter ura in polje minila, kot bi mignil. Povedali smo veliko še neznanih stvareh o Cudežnikih in predvsem o njihovi novi kaseti Techno boom planet. Seveda pa nismo pozabili tudi na naše poslušalce in bralce Gorenjskega glasa. Nagrade, ki jih poklanja založba Amadeus iz Ljubljane so si tokrat razdelili: FRANC ŠUMER, Bratov Vošnjakov 5, Cdie, JOŽE BIZJAK, Trstenik 1 A, Golnik in PETER TROJ AR, Podlubnik 153, škofja Loka. Naše gostovanje bomo nadaljevali čez 14 dni, f^tančneje 25. maja ste vsi vabljeni na Klepet ob glasbi s skupino ČUKI v 9ostilno Videm v Poljane. Poslušajte Radio Žiri, berite Gorenjski glas ter lepo in radi se imejte. • Vaša Saia Pi?L
Domači predlog TuJi predlog °b klepetu s Naslov
KUPON
^asiov_____------—
KUPpNĆKE POŠLJITE (na dopisn^ijMRADlOJi^^-^
Razdelili 22 nagrad
Prejšnji petek smo v sodelovanju s Podjetjem GEOPROF Tržič in Društvom prijateljev mineralov in fosilov Tržič pripravili tematsko križanko o Mednarodnih dnevih miner-alov in fosilov, ki se začenjajo danes v Tržiču, v soli Bistrica. Prireditev bo Še jutri in pojutrišnjem - velja si jo ogledati
Prepričani smo, da si Jo bo ogledalo tudi 10 reševalcev križanke, ki smo jim poslali družinsko vstopnico, in 12 nagrajencev, ki so po poŠti dobili danes po eno vstopnico. Žrebanje je bilo namreč včeraj zjutraj natanko ob 8.00 uri, srečo je delila Kaja Dolinar, kije iz Gmsovega bobna izvlekla dopisnice (in pisma) z vpisano'pravilno rešitvijo križanke na kuponih, ki so jkih poslali: Grega Likozar, Kuraltova 16, Šenčur; Sonja Logar, T. Dežmana 6, Kranj; Anica Arnol Žirovnica 41; Helena Bulovec, Jelovška 3, Radovljica; Jožica Bergant, Zg. Luša 40, Selca; Helena Žibert, Cesta talcev 17, Kranj; Miha Sajovic, Aljaževa 25, Mojstrana; Boštjan OmerzeL C. revolucije l/a, Jesenice; Ivan Rekar, Predoslje 100; Edita Bcrtonceti, Strahinj 119 (ki prejmejo družinsko vstopnico za ogled Mednarodnih dnevov mineralov in fosilov v Tržiču). Po eno vstopnico pa ddobijo: Rozka Magdič, Rožna dolina 40, Lesce; Hinko Nečimer, Preddvor 145; Ana Eržen, Sovodenj 1; Marinka Novak, Jama 48, Mavčiče; Simona Macarol, Smrtnikova 5, Ljubljana; Ani Lovišček-Pavlin, Zelenica 10, TržiČAlbina Česen, Vaše 45/a, Medvode; Špela Lausseger, Kovorska 13, Tržič; Albina Brdnik, Smlednik 34; Pavle Stamenov, Valjavčeva 13, Kranj; Jože Drnovšek, Dolenjska c.46, Ljubljana in Robert D ugar, C. revolucije 15, Jesenice.
TOREK, 17. MAJA
10.35 Tedenski izbor. Neke grozljive noči, angleška oddaja; Univerzitetni razgledi; T. VVhitehead: Čigava je krivda, angleška krivda 13.00 Poročila 13.06 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Lonček, kuhaj!
17.20 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka 17.45 Oscar Junior Prijatelji 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.10 Žarišče 20.30 Osmi dan
21.20 Strta srca, francoska nadaljevanka
22.10 TV dnevnik 22.35 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Umori, ameriška nanizanka
ŽE VLSU. KAJ JE NOVEGA NA ŠKOFJELOŠKEM?
XA RADIJSKEM SPREJEMNIKU POIŠČITE ENO OD FREKVENC RADIA ŽIRI: 91,2; 89,8; 96,4 MHz VSAK DAN od 5.30 do 19.00
MODL
kska torej
NOVOSTI
HJa, prišla Je nova pošiljka Nirvane & comp., In čisto mimogrede, tudi cedejka z unplugged verzijami nekaterih komadov. Zadeva Je sicer posneta tako, kot Je, ampak Je pa nepr'kllučena. Ja, tukaj so še Clawflnger - "Deaf Dumb Blind ln ta nova od Pantere "Far Beyond Driven", pol Je tu še ena poppy zadeva in sicer Cappella "Ugot2now", lz Škofje Loke prihaja zadeva, ki se Ji reče Labirint, spet Je na zalogi tazadna kaseta od Aero-smlthov, pa nekaj novih techno ln pop kompilaclj pa.... še najbrž še kaj.
.Jočno tako Irska je Usta država, kije že tretjič odnesla       g   NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 136:
£j0vizijsko zlato medaljo, komad Je klasika, naslov in lekst še bolj, namreč Rock'n'roll Kids. češ mladci in
. -v,enke pa muz'ka pa te zadeve... to danes zažge nI ^Prim imlvl 80 bUl nekaterl vaši komentarji na to. zrna„ er Beti Je že malo čudno, da že tretje leto zapored kar st , država. d' bi bilo najboljše, da bi Irci postali Vednn kI1 Prireditelji Eurosonga (sicer, da Je zadeva tiSto ni beda)> Kar bi bilo lahko tudi malo problema-bamrwft odo še r»a kant prišli pravi Tina (ti festivali so dva iz oi draga zadeva), da pa bosta drug' let' zmagala zadevo, P^eniJe Pravi Janez. No, dajmo kar požrebat tole lHber Ai Tadadam, dopisnica Je v roki ln to Je Leopold pride rt p,ka ce,u l« 64260 Bled. Torej, vse čestitke. aoPls. pol pa le v Aligator Music Shop u Kran'.
Top 3
2 iZZL ,?J ima kakršnokoli vezo z Nirvano • jook Wh0's Talkingf - Dr. Allban "^ata Mandarina
Ali Je Michael Jackson kdaj nastopil v tekmovalnem sporedu izbora za pesem Evrovlzije? Možnosti sta le dve. A, d' Je prelahko vprašanje? Če Je prelahko, vam bom pa drugič postavil težjega, recimo kakšnega iz zemljepisa. Rešitve se čakajo samo do srede. 18. maja, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Tako. Romana, kar se tiče Nirvane upam, d' si bila prijetno presenečena v sredo. Pearl Jamov Je pa glih za dve cedejke. valda bojo pa še kaj naredili. Boži tudi nov cd od The Cult bo pač takrat, ko ga bodo na svetlo d'Jali. Katarina, če misliš zadnjo dvojno kaseto od uklenjene Alice (Jar Of Flles). Jo imamo, a kako bi se na morju spoznala - ti imaš na miklcl napisano tvoje Ime, Jest pa mojega, pa Je, Beti na Auerju sicer nisem bil, le pa ob Istem času v kafiću enih petdeset metrov višje (nadmorske seveda) godel Zoran Predin. Mojca, kaj pa u nI s čopom? Katja, tudi jaz čakam Nlete. ampak zaenkrat nič ne kaže, ko bom kaj slišal ti jasno sporočim, do takrat pa čav...
VEČ KOT SAMO KORAK KZDRAVJU IN KONDICIJI
Fitnes je primeren za vse uporabnike, ne glede na spol, starost ali trenutno kondicijsko pripravljenost. Na podlagi testiranja vadečemu pripravimo individualni program prilagojen njegovim željam oz. potreban (ohranjanje elastičnosti telesa, hujšanje, pridobivanje kondicije oz. moči in...)
• FITNES NA
NAJMODERNEJŠIH
NAPRAVAH •SAUNA •SOLARIJ
PĐ,Ar5P10 STEPER POMAGA J«F!D0B,VANJU SPLOŠNE KONDICIJE IN HUJŠANJU
F   I N i S S T U D I 0
DOSIJE 39 TE L 064/221 133
Delovni čas od 10. - 22. ure, sobota od 10. - 20. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto
sliki 20.00 Kultura 20.15 Vetrovni nomadi 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi od strani 21.15 VViesentha-ler 21.50 Ambo terno, svet številk 21 55 Pingvini iz Bronxa, angleško ameriški film 23.25 čas v sliki 23.30 Sam proti mafiji, ponovitev 1. in 2. dela nadaljevanke 2.40 Poročila/ 1000 mojstrovin
TV
W4y V TEM TEDNU
AKCIJSKA PROD/UA
CD PLOŠČ IN KASET VSEH ZVRSTI GLASBE
TV
15.20 Zgodbe iz školjke 16.15 Sedma steza 16.35 Gospodarska oddaja; 10.000 obratov 17.15 V avtobusu, angleška nanizanka 17.45 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 20.10 Družinske skrivnosti, francoska nadaljevanka 20.55 Homo turisti-cus 21.55 R & R, znanstvena oddaja 22.25 Videošpon
TV HRVAŠKA I
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Ali ste vedeli? 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Popolna tujca, ameriška humoristična serija 13.10 Ciklus filmov Franka Sinatre: Prijatelj Joey, ameriški barvni film 14.50 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Prometni krog 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.45 V velikem planu 22.15 Poročila 22.20 Nocoj z vami 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.06 Sanje brez meja
TV HRVAŠKA 2
9.06 TV koledar 10.00 Zasedanje hrvaškega sabora, prenos 15.00 Ali ste vedeli? 15.25 Noč lisice, ponovitev nadaljevanke 16.15 Mesto upanja, ameriški barvni film 18.20 Moskovsko zlato, ponovitev dokumentarnega filma 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Alo, alo, angleška humoristična nadaljevanka 20.45 Noč lisice, nadaljevanka 22.35 Od pola do pola, dokumentarna serija 23.30 Poirot, angleška nanizanka 23.25 Radar
8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 čas v sliki da capo 15.30 Jedi z zgodovino 16.00 Družina Merian, 14. del 16.45 Človek -čudoviti stroj 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dva dni po Avstriji 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.30 Klub 2 0.15 Načrt Sahara, ekološka srhljivka, 4. del 1.50 Poročila/1000 mojstrovin
TVlEElIII
19.00 Predstavljamo vam.. Ročk skupina BONA FIDE (2. del) 20.00 Po sveti deželi - dokumentarna oddaja Tavčar Jožeta iz Škofje Loke (2. del)
Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
1V11I1
18.00 Veselo skozi mavrico 19.00 Risanka 19.06 Portret Kranjčana 19.15 Utrip Kranja 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Torkova vroča linija Impolza: TELE-TV Kranj 21.00 Priprave na zakon (v živo) 23.00 Video stran i
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56
AN J
AL A
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.40 CTM 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.40 Spot tedna 16.45 Na velikem platnu 17.00 Brlog 17.30 Izgubljena deklica, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.30 Državnik novega kova 21.00 Poročila 21.20 Morski tiger, ameriški barvni film 23.00 Akrobatsko smučanje 23.40 Poročila 0.00 Spot tedna 0.05 Na velikem platnu 0.20 CTM 0.45 Borza dela
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Most med bolnikom in zdravnikom 19.30 do 24.00 Večerni program
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za zaposlovanje 17.00 Novice - šport 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa
R T
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure. na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
R TRIGLAV JI
9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan optikum, ponovitev 10.30 Ko spet cveti španski bezeg, ponovitev-nemškega filma 12.05 Stan in Olio, risanka 12.15 športna arena 13.00 čas v sliki 1310 Mi 13.30 Živali, Živali s travnatih ravnin v Južni Ameriki 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 šport 19.22 Znanost 19.30 čas v
KUHINJE IZ UVOZA
Pokličite
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Noč-na kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI
TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Btsnlci 81
064/403-871
KINO, TOREK
ŽITO £eJtHJ&Qj Lesce
NAGRADNA KRIŽANKA
Sponzor današnje križanke je pripravil lepe in sladke nagrade in sicer.
1. nagrada - bon v vrednosti 15.000.- SIT
2. nagrada - bon v vrednosti 10.000,- SIT
3. nagrada - bon v vrednosti 5.000,- SIT
Gorenjski glas pa bo primaknil še tri nagrade v vrednosti po 2.000,- SIT
Boni Žita Gorenjke bodo vnovčl-jivi v njihovi trgovini HLEBČEK, Rožna dolina 8 v Lescah (pri tovarni Žito Gorenjka)
Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 19. maja 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TO Cerklje, TD Jesenice, TD
Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje Mojstrana ali TD Kranjska Gora d° prihodnje srede, 18. maja 1994. 1« rešitve bodo prihodnji četrtek ob »• uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu # eno od nagrad.
Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi f malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju.
REKA V FRANCIJI
NADE-JANJE
VIKTOR AVBEU
GOROVJE V AVSTRIJI
DRŽAVA NA S JUŽNE AMERIKE
STARO-SLOVAN
KRAJ V DALMACIJI
POŽIGA-LECIZ STRASTI
POPOTRES NI VAL
17
TENIŠKI IGRALEC rvANI-$EVIČ
DEL POHIŠTVA
TERMIN
JAPONSKI DROBIŽ
'R. RUDOLF JEZEBA
29
31
SRBSKI PISATELJ DANILO
ŠVED. IME ZA TURKU
41
MUSLIM. BOG
KEM. EL.
OPERNI TENORIST CARIJSO
PUŠČAVSKI RIS
43
14
IGRA OBRAZA
ANG. FIZIK FRANCIS
VV1LLIAM
PRITOK MORAVE
POSTOPAČ
SKUPNO IME ZA
SKUPINO BANTU
PLEMENA
36
HEMO
SL. GLASB S0SS
KOSITER
21
KRAJ PRI 0PATUI
ČEŠKI PESNIK NERUDA
24
PRAZEN LIST
PESNIK GRUDEN
NAJVIŠJI VRH V TURČUI
RAK
DESETERO-NOŽEC
POMOŽNI DUHOVNIK
40
STAROGRŠKI TRG
10
OSJE GNEZDO
VEČNO MESTO
11
45
39
ELEMENT HOJE
RIM. HIŠNI BOG
RUDAR
BIBLIJSKA OSEBA
37
42
SODOBNIKI KELTOV
UMETNOST
25
HERCE-GOVEC
SL BW. URMLIH
PREDPONA KI OZN. VEČKRATNIKE
27
IGOR TORKAR
RIŽEVO ŽGANJE
30
LESEN DROG
LAHKA TKANINA
MLADINSK/ IGRALKA (ŠTIGUC)
AM. REŽISER FRANK
čEvaSTa testenina
13
AVST. PSIHIATER ALFRED
32
12
ZOLAJEV ROMAN
AMER. UNIVERZ. MESTO
LEPAK
SILA MOČ
15
OBŽALOVANJE
28
(POSREDNIK V ELEKTR.
DRUŽINA IZD. GODAL IZ
CREMONE
KURIR
PESNIK ŠOPOV
22
TITANOV MINERAL
33
BELA SUŽNJA V SULTAN. PALAČI
TVORBA V PANJU
POKLON 20
35
SLOV. JEZUIT GABRUEL
PROSTOR PRED VRATI
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
11	12	13'	14	15			18	19	20
21	22	23	24	25	26	27	25	29	30
31	32	33	34	35	35	37	38	39	46
41	42	k3	44	45					
23
JAPONSKO MESTO J. OD TOKIA
26
PADAR
JANEZ BONČINA
ROTS STEPSKE LILUEVKE (OflIG)
POPOTNIK
16
AVSTR.
PIS.
vicw
ST0JAN _AUER_
MESTO V ALBANUI
3T
NAUK O SPOZNAVANJU
MORSW GREBEN
38"
PERZUS*1 KRALJ
Pe*ek, 13. maja 1994
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
19. STRAN • GORENJSKI GLAS
Seminar o davkih
Radovljica - Poslovno informacijski center (PIC) Radovljica Pnreja v torek, 17. maja, v veliki sejni sobi Občine Radovljica seminar o davku na promet proizvodov in storitev. Seminar je brezplačen in je namenjen obrtnikom in podjetnikom iz radovljiške občine. Predavala bo Helena Kenda, članica Poslr-  • -
°vno informacijskega centra. • C. Z.
Kratkoročna devizna posojila K podjetja
PorL V* banka je prva med slovenskimi bankami ponudila Potr w-m- kratltoročna devizna posojila, ki jih običajno ay e°ujejo za plačilo uvoženega reprodukcijskega materiala 0(lo?a. plačilo storitev v tujino. Doslej je taktna posojila Da i iS Ze ve^ t™10!™ slovenskim podjetjem, med njimi F Je b,,o največ malih podjetij.
leZ°Soi^° je možno pridobiti v različnih valutah. Izhodiščna
odst t tna mera za P0S0Jil0 v nemških markah je 10,5-(jevj^n^-. Doba vračanja je 12 mesecev, vračilo pa je možno z
Dosti
^prilivi iz ustvarjenega uvoza ali v tolarski protivred-
Oev/zn/ tečaji
792?đS' tečaJ Banke sloveniJe * dne U- maja l"4 znaša m'ff. ,^IT> kar je 0.10 stotinov več kot pretekli teden. V kun'r cah P° ste lahko marko prodali po ceni do 78.60 SIT, men iPa ie od 7875 SIT dalje. Marka se je v zasebnih je ,11 fn od preteklega tedna pocenila za 0,10 SIT. Omeniti devi SO Pretekli teden tudi bančne menjalnice prodajale
Ko Z€ Pr .ni*Jm tečajih, kot je uradni tečaj Banke Slovenije, da £na"Ziramo gibanje tečaja v preteklem obdobju, vidimo, prv-0 Xečaji v menjalnicah praktično nespremenjeni ie od iznlnri aPr^a- Oo rahlih odstopanj je prihajalo le ob tečaj dnevih. V praksi pomeni to, da rast menjalniških narast ZaostaJa>tako za indeksom rasti cen, kot tudi indeksom Slove P°djetniških tečajev in srednjega tečaja Banke Prišlo 'w' ^ teŠa ^anko ugotovimo sklep, da bo slej kot prej odsto • lzravnave. To pa se bo zgodilo takrat, ko bo odlof^6 doseglo takšno raven, da se ljudje ne bodo več kanje Z° Pr°dajo deviz. To povzroči kratkotrajno pomanj-osebn-L s tem rast tečaja. V naslednjih dneh zaradi izplačil tečni k dohodkov pričakujemo rahlo višji tečaj. Odkupni ostani.0 °krog 78,70 SIT' Podaji Pa okrog 79,00 SIT. Od Švica*\Va^ut lahko omenimo le rahel padec vrednosti ltaijan^a- franka m Pa nekajdnevno znižanje vrednosti Evron ''re> do katerega je prišlo po kritikah s strani Sveta vstopa 't^de italijanskih volilnih rezultatov in ponovnega HrvašL sti^ne stran^e v vlado. Še nekaj o novi valuti na pre(j i m' Guverner Narodne banke Hrvaške je izjavil, da ne nikai/1* ne med s°mo zamenjavo bankovcev ne bo prišlo do od 3i devalvacije. Zamenjava dinarjev v kune bo trajala Veljni- maia pa do konca leta, kot plačilno sredstvo pa bodo
mi do 6. junija 1994. _ • Ivo J. VVllfan, direktor menjalnic VVllfan
-4
•OKNA
♦vbata
•SENČILA •niOBiSTiNS •prenova OKIN
f
S8 JELOVICA
•brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT ^??55i^ročneaa odplačevanja
KF»1£ ^°£A> Kldrtčev« 58, 064/632-270 MlJRKATU' Pa1rt,zan»k« 26, 064/211-232
MPTf,e^yp,ce Pri L»«cah, 064/718-110 ""tTALKA Kamnik, 061/813-326
BORZNI KOMENTAR
Pretekli borzni teden bi lahko označili kot bikovski v prvih dneh in nato rahla umiritev oziroma padci tečajev nekaterih delnic v drugi polovici tedna, medtem ko za segment obveznic še vedno velja, da so se po manjših korekcijah tečajev navzdol, verjetno zaradi visokega revalorizacijskega faktorja v mesecu maju, tečaji ustalili na nivojih, ki so nekoliko donosnejši kot pred mesecem dni.
Tako se je z obveznico RS01 trgovalo po tečajih okoli 103,8, kar predstavlja donos do dospetja v višini 7,4 odstotka RS02 pri tečaju okoli 11,5 prinaša investitorju podoben donos kot "enka", tečaji Mesta Ljubljane okoli 102,2 prinaša donos v višini 9,6 odstotka, bolj zanimive, vsaj kar zadeva donos do dospetja so vsekakor ostale občinske obveznice, to so OSM, OLS in OZG, kjer pa dnevni promet v zadnjem času le redko preseže milijon tolarjev. Obe ostali državni obveznici sta slabo likvidni, predvsem zaradi nizkega donosa, ki ga zagotavljata investitorjem ob trenutnih tečajih. Donosi poštnih obveznic se gibljejo med 8,7 in 10,2 odstotka.
Manevrski prostor, kam varno, a relativno donosno naložiti kapital, se tako ob majhni ponudbi dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov zožuje in ob tendenci zniževanja tako pasivnih kot aktivnih obrestnih mer v gospodarstvu, je to verjetno realnost, s katero bo potrebno računati.
Blagajniški zapisi Banke Slovenije so ob obrestnih merah na tolarski del v višini 6 odstotkov in na devizni del v višini 5,25 odstotka postali dokaj nezanimivi, zato se kapital usmerja na segment delnic, ki pa je precej bolj rizičen in torej do neke mere tudi nezanimiv za tiste vlagatelje, ki prisegajo na zmernost in konzervativnost naložb in ki jim je varnost naložb bistveni element.
Tečaji delnic pa poskakujejo navzgor in navzdol in ne nakazujejo nekega splošnega trenda za naslednje dni. Analitiki sicer ocenjujejo, da rezerve za rast delniškega trga še obstajajo, tako ob upoštevanju razmerja med ceno delnice in ustvarjenim dobičkom (kazalec P/E) vsaj pri nekaterih delnicah, kot tudi pri primerjavah o povečanem obsegu prometa v zadnjih mesecih in torej povečanem dotoku kapitala na borzo, splošno bolj optimistično razpoloženje v gospodarstvu, ki je tudi realno podkrepljeno z dobrimi rezultati (nizka stopnja inflacije, rast družbenega bruto proizvoda, zmanjševanje brezposelnosti), ter pričakovanja ob procesih lastninjenja in privatizacije ter množičnega delničarstva, dajejo slutiti neki pozitiven trend.
Naj omenimo še nesporna favorita tega tedna, to sta delnici Salusa in Mladinske knjige, katerih gibanje tečajev vam ponazarjamo z naslednjo tabelo:
DELNICA 31.111993 31.3.1994
SALUS 6.433 10.250 MKZ        3.900 8.592
12.5.1994   obrestna mera
26,2111 R+4,002%p.a. 10.999 R+4,297%p.a.
• Borzni posrednik: Hermina Krt
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
	NAKUmvntODAINI	NAKUM/ntODAINI	|N«UPNWW»/UM
MENJALNICA	1 DEM	1 ATS	! ioo nt
A BANKA (Trflc, Jeaentee) 78,40  79,00 11,04 11,21 8,04 8,23
AVAL Bled. Kranjska gora 78,55  78.80 11.13 11,22 8,10 8.30
CORA, Kranj 78,50 79.10 11.10 11,25 8,20 8.36
CREDfTANSTALT N.banka L|. ni podatkov
ErlOS(S»rl llavr), Kranj 78.50 78,80 11,11 11,23 8,10 8,25
F-AiR TrHd (DeteJJIca) 78.65  78,89 11,12 11,19 8.15 8.24
GEOSS Medvode 78,50 78,75 11,11 11,19 8,15 8,28
HRANILNICA ION, d.d.Kranj 78,40  78.99 11,09 11,21 8,18 8,29
HtDA-tržnlea Ljubljena 78,80 78.80 11,12 11,16 8,14 6.24
Hi POTE KAR NA BANKA, Jeeenico ni podatkov
INVEST Škofja Loka 78.60 78.99 11.11 11,26 8,05 8.27
LB-GORENJSKA BANKA Kranj 78,10  79,39 10,88 11.29 8.00 8,36
LEMA Kranj 78,60  79,00 11.13 11.23 8.15 6,30
MERKUR-Ž«. postaja Kran| 78.40  78.99 11,05 11,30 8,05 8.33
MIKEL StraiJste 78,50 78.80 11,12 11,26 8,15 6.22
POŠTNA BANKA, d.d. (na poitah) 77.35 78,85 10.84 11,16 7.93 8,22
SHP-Skw.h«n.inpoa.Kran| 78.65 78.90 11.12 11.19 8,13 8.26
SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) 78,40  78,99 11,05 11.30 8,05 8.33
SLOGA Kranj 78.50 79,05 11,00 11,25 8.05 8,26
SLOVENUATUnST Boh. Bistrice 78,10   • 10,88 - 8,00 -
SLOVENUATIHST Jeeenico 78.50 79.00 11.05 11,19 8,06 8.22
ŠUM Krani 78.50  78,75 11.11 11,19 8,15 8.28
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 78,50 78.80 11.14 11,19 8,15 8.35
TALONZg. Bitnje 78.50 78.80 11.14 11,19 8.15 8,35
UKB Šk. loka 78,35 79,48 11.66 11,26 8.15 8.32
WILFAN Kranj 78,55  78,80 11,13 11,20 8,10 8,30
V^AN Redovnice, Grajati dvor 78.56 78.80 11.12 11,19 8.15 8,25
POVPREČNI TEČAJ 78,43 78,96 11,08 11.23 8.11 8.28 Pri Šparovcu v Avstriji J« ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev [    Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. j
Podatke n tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih
sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah.
MENJALNICA WILFAN
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
P.E. KRANJ, Delavski dom tel: 064/211-387 PE RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714 013
Hrvaški dinar bodo zamenjali za kuno
Kranj • Če načrtuje letos dopust ob hrvaškem morju, je dobro vedeti, da bo naša južna soseda skoraj zanesljivo na dan državnosti, 30. maja, začasne hrvaške dinarje zamenjala s pravim denarjem - s hrvaško kuno.
Pri zamenjavi dinarjev v kune ne bo devalvacije, ampak bodo opravili le denominaciio in takratnemu tečaju prečrtali tri ničle. Za eno marko bo mogoče dobiti
[mbližno tri kune in sedemdeset ip, za sto slovenskih tolarjev pa štiri kune in sedemdeset lip. Zamenjava bo trajala od 31. maja do konca letošnjega leta, dinar kot plačilno sredstvo pa bo veljal le do 6. junija. Najmanjši bankovec bo za pet kun, največji za tisoč. Med kovanci bodo trije v kunah in šest v lipah. Mednarodna oznaka novega hrvaškega denarja bo HRK, doma pa bodo za kuno uporabljali okrajšavo K, za lipe pa Ip.
ŠPEDICIJA IN PREVOZI KOLODVORSKA 2, KRANJ TEL: 222-021 INT64 FAX: 222 - 306
POSEBNA PONUDBA: vsako carinjenje SAMO 2.000 SIT
mJ©IESGLAS
radio triglav
96 MHz
®
\\ hyuiiopi \\
ROVER
Prodaja po sistemu staro za novo
Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in
prodajamo rabljena vozila
JANEZ KADIVEC
Pipanov« 46, Šenčur Tel.: 064741-673
P/tO/ZVODNO. TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE
škofja Loka p. o. K i d r ič a va c. 54
V A B L Ji V
■ Wk f jjae M 0 9 Mm  Mmm    ar #
V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE
m v petek, 13. in soboto, 14. maja m posebej ugodne cene izdelkov na tekstilnem, tehničnem in športnem oddelku ar mikavne degustacije prehrambenih izdelkov priznanih slovenskih proizvajalcev m popularni ČUKI, ki vabijo na nastop v petek, 13. maja ob 15. uri
U G ODBiV NAKUP J£ Pfft L O /C/ NAKUP
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Ugotovitve inšpektorjev
Uvožena živila
celo boljša od domačih?
Čeprav je pogosti slišati, da je uvožena hrana slabše kakovosti od domače, so v republiškem tržnem inšpektoratu z analizo vzorcev živil in s kontrolo deklaracij in oznak ugotovili, da očitki le niso povsem utemeljeni.
Ljubljana - Analiza 190 vzorcev različnih domačih prehrambenih izdelkov, ki so jih vzeli tržni inšpektorji v 28 slovenskih občinah, je namreč pokazala, da skoraj polovica izdelkov ni ustrezala pravilnikom o kakovosti posameznih živil in predpisanim normam o deklariranju in označevanju izdelkov oz. da je bila kar četrtina izdelkov kakovostno oporečna. Zanimivo je, da so več pomanjkljivosti in odstopanj od predpisane kakovosti in deklariranja izdelkov ugotovili pri zasebnih pekih, mesarjih in izdelovalcih osvežilnih pijač, medtem ko je pri družbenih proizvajalcih prevladovalo nepopolno deklariranje živil. Ko so pristojne službe analizirale tudi 2.198 vzetih vzorcev uvoženih prehrambenih izdelkov, se je izkazalo, da jih 1.834 oz 83 odstotkov ustreza slovenskim pravilnikom o kakovosti.
Na spisku "živil z napako", ki ga je objavilo Delo v prilogi Dom, ni veliko gorenjskih proizvajalcev oz. je samo eden -zasebni mesar iz Kranja. Ko so analizirali vzorec hrenovke iz njegove mesarije, so ugotovili, da vsebuje preveč maščobe in da tudi organoleptično ne ustreza slovenskemu pravilniku o kakovosti živil. • C. Z.
Prikrite bolezni pri dobrih molznicah
Pravočasno ugotavljanje prikrito potekajočih bolezenskih dogajanj, ki se niso povzročile izrazitejših bolezenskih sprememb v organizmu visokoproizvodnih molznic, bi moralo postati stalna praksa v veterinarski medicini in v živinoreji. Preventivni ukrepi v čredah molznic bodo omogočili dolgotrajnejše in optimalno izkoriščanje živali, brez reprodukcijskih in proizvodnih težav.
Biokemijske preiskave krvi omogočajo natančnejši vpogled v raven prehrane, v klinično stanje posameznih živali in ravne presnove v celotni čredi molznic. Zgodnje odkrivanje napak v prehrani in kontrola nad presnovo nam omogoča tudi odpravljanje nihanja v kakovosti mleka.
Analize krvi visoko proizvodnih molznic z nekaterih kmetij Kmetijske zadruge Naklo so pokazale razmeroma uravnovešeno prehrano.
Pri kravah je bila ugotovljena hipoproteinemija (premalo beljakovin v krvi), ki je posledica premalo beljakovin v krmi ali posledica motene vampove prebave (nezadostna tvorba beljakovin v predželodcih). Premalo beljakovinskih koncentratov (soja, sončnične tropine, pivske tropine) in koruzna silaža, ki je revna z beljakovinami, povzroča hipoproteinemijo in zaradi tega reprodukcijske ter presnovne motnje. Lahko se pojavijo tudi motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem (hepatopatije - bolezni jeter, vnetni procesi v ledvicah). Samo pri eni kravi je bila ugotovljena hiperproteinemija (preveč beljakovin v krvi), ki pa je verjetno posledica nekega kroničnega vnetnega procesa.
Pretirano pokladanje mineralnih mešanic ob obroku, ki že sicer vsebuje veliko fosfatov (žita, sončnične tropine) vodi v hiperfosfa-temijo.
Neustrezne mineralne mešanice, premajhne količine kalcitne mivke v obroku in neugodno razmerje med Ca (kalcij) in P (fosfor) vodi v hipokalcemijo. Hipokalcemija je lahko posledica motenj v hormonalnem ravnotežju v zgodnjem in poznem poporodnem obdobju. Pomanjkanje Ca lahko povzroči akutne (poporodna mrzlica, koma, atipična ležanja...) in kronične bolezni (rahitis, osteoporoze ...).
Karotini in vitamini A so potrebni za normalno rast in vzdrževanje organizma. Živali dobijo vitamin A z zeleno krmo, pretežno v obliki beta karotina (provitamin A). Pravilno posušeno seno vsebuje manj karotinov kot zelena krma. Po petih do šestih mesecih se karotini v senu in koruzi razkrojijo in se jih 50 do 70 odstotkov porazgubi, zato pride do pomanjkanja v zimskih in zgodnje pomladanskih mesecih. Maio karotinov ie tudi v koruzni silaži, več pa v dobri travni silaži. Pretirana oskrba s fosforjem zavira resorbcijo in konverzijo karotinov v vitamin A. Hipokar-otemija se pojavlja tudi pri ketozah in driskah. Pomanjkanje karotinov vodi v plodnostne motnje, (st nadaljuje) • Mag. Boštjan Gašperiin, dr. vet. med., mag. Borut Sajovic, dr. vet. med.
0W(W[plh^J Lesce
OBVESTILO
MURKA, trgovina na drobno in debelo p.o. Lesce odprodaja rabljeno trgovinsko opremo živilske poslovalnice na Alpski 62 v Lescah (upravna stavba). Ogled je mogoč vsak dan od 8. do 12. ure.
Licitacija bo 20. maja 1994 ob 12. uri!
Informacije dobite v splošnem sektorju podjetja po tel. 718-200 int. 41 (Vojka Jereb).
Trgovsko podjetje KOKRA, p.o. Poštna ulica 1, Kranj
objavlja prosto delovno mesto
VIŠJI PRAVNIK
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- visokošolska izobrazba pravne smeri,
- pravosodni izpit
- dve leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj vložijo pisne vloge v roku 8 dni od objave na naslov: Trgovsko podjetje KOKRA, p.o. Kranj, Kadrovska služba, Postna ulica 1.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v zakonskem roku.
Kmečki turizem - kaj in kako naprej
Ob starih problemih še novi
Neregistrirani "kmečki turizmi" ali vsebinsko napačno registrirane "turistične kmetije" ustvarjajo v javnosti vtis, daje kmečki turizem sinonim za slabo gostilno, v kateri na črno prodajajo hrano in pijačo.
Škofja Loka - Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju z ministrstvi za kmetijstvo in gozdarstvo, za gospodarske dejavnosti ter za okolje in prostor pripravila v sredo v hotelu Transturist v Škofji Loki posvetovanje o možnostih razvoja turizma na vasi. Udeležba je bila velika (in je celo nekoliko presenetila prireditelje), kar kaže na to, daje v Sloveniji precej zanimanja za razvoj turizma na vasi oz. kmečkega turizma.
Mag. Milan Krišelj, ki je kot
dober poznavalec razmer v kmečkem turizmu pripravil gradivo za posvetovanje, ugotavlja, da se razmere na terenu od 1979. leta pa vse do danes niso bistveno spremenile. Vsi problemi, ki so jih ugotavljali že v Analizi izvajanja družbenega dogovora o pospeševanju kmečkega turizma v Sloveniji, so še danes aktualni, nekaj pa je še novih. Anketa med svetovalkami, ki se pri svojem delu ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, je pokazala, da kmetje in tudi tisti, ki imajo pomemben vpliv v državnih in drugih organih, ne razumejo pomena turizma za kmetije, kmetijstvo, podeželje in Slovenijo. Tudi tisti, ki naj bi kmetijam pomagali razvijati kmečki turizem, nimajo povsem razčiščenih pojmov o pravi vsebini in namenu.
"Turistične kmetije", ki to niso
Zelo pereč problem so neregistrirani "kmečki turizmi" ali vsebinsko napačno registrirane "turistične kmetije", ki v javnosti ustvarjajo vtis, da je kmečki turizem sinonim za slabo gostilno, kjer na črno prodajajo hrano in pijačo. Na terenu je vedno več primerov dejavnosti, ki po vsebini in obliki ne sodijo v kmečki turizem. Znani so primeri, ko "kmetje" z velikimi napisnimi tablami vabijo turiste na "turistične kmetije". "In ko res vstopimo, se znajdemo v navadni gostilni, ki ima vse, kar tak lokal potrebuje - od točilne mize do natakarja v uniformi in kuharja z belo kapico," ugotavlja mag. Milan Krišelj in poudarja, da ni treba preganjati nobene oblike gostinske dejavnosti; ni pa dopustno, da tak obrat uradno
posluje pod naslovom "turistična kmetija", saj s tem delajo veliko škodo kmečkemu turizmu in njegovi pravi blagovni
znamki, ki so jo v Sloveniji začeli uveljavljati 1968. leta. V vsem tem času se število kmetij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, ni povečalo; nasprotno - celo nekoliko je upadlo.
Pomanjkljiva zakonodaja
Kmetijske svetovalke, ki se v okviru celotnega svetovalne-
Pri Sokliču na Selu pri Bledu ima kmečki turizem že tradicijo
Kmečki turizem niso gostilne in hoteli
V razpravi je bih slišati različna mnenja in stališča. Škofjeloški župan PeterHawlina je dejal, daje težko govoriti velike besede o turizmu, dokler ne znamo poskrbeti za turistično osnovno higieno, kaj Sel* za "kozmetiko", in dokler, denimo, škofjeloški mestni trgne bo redno in skrbno pometen. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jož* Osterc je dejal, da "deželnega turizma" ne bomo razvili, če ne bomo hkrati hkrati razvijali kmetijstva, ki ni samo pridelovanje hrane, ampak tudi negovanje krajine in ohranjanje poseljenosti, in če ne bomo dvignili ravni kulture bivanja in prehrane, poskrbeli za večjo izobraženost ljudi (znanje jezikov).., Anica Špeh iz Savinjske doline je menila, da bi morali določiti mejo, do katere naj bi turistične kmetije plačevale le pavšalni davek, poskrbeti, da bi bilo vodenje knjig čimbolj enostavno, in zagotoviti ugodna posojilo, s katerimi bi dokončati začete naložbe, Vilma Topotiek iz Slovenskih Konjic je opozorila, da kmečki turizem niso gostilne in hoteli, ampak kmetije, ki morajo hrano najprej pridelati, da Jo lahko potlej obdelano in predelano prodajo turistom. Za promocijo kmečkega turizma ne more skrbeti samo zadružna agencija Vas, ampak je to tudi naloga države. Evgenija Korošec s Koprtvnlka je povedala, da med ministrstvi, vsaj kar zadeva področje kmečkega turizma, ni usklajenosti, denar za pospeševanje kmetijstva se pretirano drobi na različne konce, v zakonodaji, ki ureja to področje, je najti še "ostanke" jugoslovanske...
ga dela ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, ugotavljajo, da je na tem področju pomanjkljiva in nedorečena zakonodaja, da ni več ugodnih posojil in ne dovolj ustreznih načrtov za gradnjo novih ali obnovo starih kmečkih hiš. Za spremembo namembnosti prostorov so zelo visoki prispevki. Normativni aktivčasih celo preveč natančno določajo pogoje, ki jih v praksi ni mogoče zagotoviti; inšpekcija
Ea lih po črki zakoni zahteva, fekatere občine nočejo obračunavati pavšalnega davka. Ponekod prihaja do nasprotij med gostinci in turističnimi kmetijami...
Zagotoviti ugodnejša pO' soiila, izboljšati trženje...
In kaj bi bilo treba storiti, da bi zaščitili blagovno znamko "kmečki turizem" in da bi se tovrstni turizem ohranil in razvijal hitreje, kot se je doslej? V Turistični zvezi Slovenije med drugim predlagajo, da bi enotna republiška komisija opravila revizijo vseh dvomljivih primerov in da naj državni organi pri izdajanju dovoljenj za nove turistične kmetije upoštevajo tudi mnenje območne kmetijske svetovalne službe. (Doslej je bilo tako, da so dovoljenja dobivali tudi tisti, ki niso imel« pozitivnega mnenja svetovalne službe). Za kmečki turizem bi bilo treba sprejeti nedvoumno zakonodajo, zagotoviti ugod: nejša posojila, še izboljšati promocijo in v trženje poleg agencije Vas vključiti tudi druge "lokalne" agencije, ki imajo boljši pregled nad terenom in m več možnosti za organizacijo dodatne ponudbe. V turistični zvezi tudi predlagajo, da naj bi poleg enotnega kataloga, ki ga vsako leto izdaja turistična agencija Vas, izdajali tudi regijske prospekte. Ker se pri pojmu "kmečki turizem" Še po 2o letih pojavljajo nejasnosti, pO; lemike in nepravilne rabe, H uporabo tega pojma morali dokončno razčistiti. • *" Zaplotnik
Kmetijski nasvet
Pridelovanje prosa
Proso spada med najstarejše poljščine. Še pred dobrimi tremi desetletji smo ga na naših poljih pogosto videvali.
Proso je primerno za prehrano ljudi, prosena kaša je znana dietična jed. Poleg tega je tudi izvrstna krma za ( perutnino, mlade pujske in seveda za druge živali. Ker je sedaj tudi nekaj zanimanja za pridelovanje te že pozabljene poljščine, dajemo nekaj kratkih tehnoloških napotkov.
Proso je žito toplih območij. Dobro prenaša sušo in je odporno proti visokim temperaturam. Za kalitev potrebuje izredno malo vode (1/4 teže semena). Nekaj več vlage potrebuje v prvi rastni dobi. Ko odeveti, mu suša ne napravi več posebne škode.
Proso ni zahtevno za zemljo, saj daje celo na peščenih tleh zadovoljive pridelke. Manj primerne pa so težke, hladne in k zaskorjenosti nagnjene zemlje (drobno seme). Tudi preveč kislih tal ne mara. Ker ima proso počasen mladostni razvoj, naj ne bo zemlja zaplevel-jena. Zemljo za setev prosa pripravimo enako kot za setev koruze. Zemlja mora biti uleža-
na, skrbno pripravljena in ne sme biti grudaste strukture.
Gnojimo mu le z mineralnimi gnojili. Za doseganje visokih in stabilnih pridelkov, je potrebno potrostiti 500 do 600 kilogramov NPK 15:15:15 na hektar. Gnojilo lahko uporabimo v dveh obrokih. Polovico uporabimo pred setvijo drugo polovico pa ob koncu razraščanja.
Seme mora biti čisto, debelo, zdravo in odlične kvalitete. Pred setvijo ga moramo obvezno razkužiti proti proseni sneti z ustreznim razkužilom za seme.
Med žlahtnimi sortami je za naše razmere priporočljiva srednje rana sorta KORNBER-GER. Sorte z rumenim in rdečim zrnjem so rodovitnejše od sort druge barve.
Sejemo ga, ko se zemlja v
51obini 5 centimetrov ogreje na 0 do 12 stopinj Celzija. Zato ga ne sejemo pred 10. majem! Ce sejemo proso v hladno, ne dovolj ogreto zemljo, proso ne bo kalilo, pač pa se bo razvil plevel. Setev opravimo s sejal-nico. Količina semena naj bo 25
do 30 kilogramov za hektar, globina setve pa 2 do 3 centimetre. Po setvi njivo povaljamo!
Plevele, ki proso zelo ogrožajo, lahko uspešno zatiramo s herbicidi. Takoj po setvi poškropimo z ATRAZINOM v količini 2 do 3 kilograma na hektar. Še bolje pa je, da zaradi varovanja okolja uporabimo pripravek DEHERBAN A v količini 1 do 1,5 litra na hektar v fazi razraščanja prosa (15 do 20 centimetrov).
Primeren čas žetve je, ko vrhnja zrna lata ob udarcu na
dlan izpadejo. Dober P"dktaf. znaša okoli 3000 kg na beK j V Jabljah so z ne.ka.lL;gli madžarskimi sortamii au ^ 3700 kilogramov PnWoV8n-hektar. S sodobnim prideio jem in v ugodnih pcjog ^ dosegajo v tujini pndejc nad 5000 kilogramov na . tarZrnje prosa.tofi&*S.eg£o mernih skladiščih.. 23*^ vlago je treba W%JSW ti pod 14 odstotkov. Šele po ,, ga lahko spravimo v vre v nasujemo na debele*Mg^ skladišču.   • Anton rot dipl. ing.
Ublažitev posledic lanske suše
Regres za nakup semen
Občina Tržič je za regresiranje nak??0 kakovostnih sortnih semen prejela & tisoč tolarjev. ^
Tržič - Čeprav ao nekateri že pozabili, da je la0ln?^jfi8 pestila kmetijstvo huda suša, pomoč še vedno prihaja. u. Tržič je pred nedavnim prejela od republike 550 tisoč toi i e za regresiranje nakupa kakovostnih sortnih semen K° ^ pšenice, travnodeteljnih mešanic in krompirja. Kmetje, ^Q upravičeni do pomoči za ublažitev posledic lanske suše,» ^ uveljajo regres na osnovi računov za nakupe semen Q junija lani do letošnjega 1. aprila. Regres za na. $o semenskega krompirja lahko uveljavljajo le tisti, ^ uvrščeni v B skupino. V tržiškem občinskem °"d ^^en gospodarstvo sprejemajo dokazila (račune) o nakupu s do 31. maja. • C. Z.
Petek, 13. maja 1994
PISMA, KOMENTARJI
21. STRAN • GORENJSKI GLAS
KOMENTAR._
Med načelnostjo in pragmatizmom
ODMEVI
Sprejem proračuna za leto 1994 je bila tista točka, ki je dovolj zgovorno pokazala, da navkljub zunanjim zaostritvam sedanja vladna koalicija vendarle dobro deluje. Za proračun je glasovalo 50 do 65 navzočih poslancev, razen drobnih zapletov pa pri njegovem sprejemanju ni bilo bistvenih telav. Predvsem vsem trem vladnim strankam je bilo jasno, da je proračun treba sprejeti čimprej, saj le na ta način lahko izvajajo tudi svojo politiko. Tako Slovenski krščanski demokrati kot Združena lista sta hkrati največjemu koalicijskemu partnerju - Liberalni demokraciji Slovenije - pokazali svojo lojalnost in željo po nadaljevanju dela v vladi.
Slovenski krščanski demokrati formalno sicer še vedno zahtevajo vlado brez Združene liste, vendar je z vsakim dnem bolj jasno, da bodo na koncu pristali tudi na sedanjo formulo, saJ se jim vsaka drugačna matematična računica ne izide. Semnje zatišje jim je pisano na foko, ker v ozadju poteka Prepričevanje njihove ortodoksne struje, ki simpatizira s Slovensko ljudsko stranko, predvsem pa z Janezom Janšo.
Vendar ta proces počasnega, a vZtrajnega prepričevanja ne poteka ravno tako, kot so si ga zamislili. Iz načrtovanih okvirov ga je vrgel nedavni izstop ^ktorja Blažiča, uglednega Publicista, ki ni le zapustil krščansko demokratske vrste, arnpak je o SKD izrekel enega nybolj bolečih očitkov, kar se m iz zgodovine spominja slovenska desnica. Blažič namreč
Marko Jenštrle
pravi, da pri njihovem sodelovanju v vladi ne gre več za partnerstvo, ampak za kolaboracijo. Slednja beseda ima v slovenski zgodovini veliko težo, ki jo še posebej dobro poznajo v emigrantskem krilu SKD, saj jim je bivši sistem ves čas očital kolaboracijo z okupatorjem.
Blažičev očitek ima toliko večjo težo, ker ga je izrekel ravno v času, ko se je predsednik stranke Lojze Peterle mudil v Argentini, kjer je moral med drugim tamkajšnjim članom SKD razložiti tudi vzroke za vztrajanje v vladi. Vzdušje na drugi strani oceana je precej drugačno od tistega, ki vlada med večino tukajšnjega članstva stranke, saj je velik del tamkajšnjih krščanskih demokratov na strani Janeza Janše. Kaj je med svojim kratkim obiskom v Buenos Airesu opravil Peterle, je težko napovedovati, vsekakor pa ni imel prijetnega in lahkega dela. In ker se med slovenskimi strankami že dalj časa politični problemi rešujejo tudi s pomočjo "kadrovske trgovine" ni izključeno, da se ni Peterle za podobno taktiko odočil pri argentinskih Slovencih. Po ves-
teh, ki jih je bilo mogoče spremljati v našem tisku bi lahko razmišljali o naslednji dilemi: Ali so krščanski demokrati v Argentini v zameno za to, da nekdo iz njihovih vrst postane slovenski veleposlanik v Argentini pripravljeni pozabiti na to, da so Slovenski krščanski demokrati v vladi skupaj z nekdanjimi komunisti?
Slovenska politika je vsak dan bolj pragmatična in kot taka tudi deluje. Stranka so si pač glede na položaje razdelile svoja strateška področja in pazijo, da ne posegajo na področje, ki niso njihova. Če pogledamo bližnjo-slovensko politično zgodovino, hitro ugotovimo, da so iz politične igre najprej izpadali tisti, ki so vztrajali pri svojih načelih, za dosego svojih ciljev pa niso bili pripravljeni popuščati. Naprej so na blokade naleteli že kar v svojih strankarskih vrstah, kjer so jih prvi začeli umikati, temu pa je nato sledil še poraz na področju širše politike.
Očitno se tudi vrhunska politika vse bolj prilagaja splošnemu odnosu Slovencev do politike. Rezultati volitev že nakaj časa kažejo na to, da se ljudje bojijo hitrih sprememb in imajo raje počasnejši in umirje-nejši prehod iz enostrankarskega sistema v demokracijo. To na drugi strani pomeni tudi, da Slovenci moralne zasluge posameznikov, ki so v ključnih trenutkih zastavili svoje ime ali celo usodo, ne jemljejo kot dolgoročnejši kredit, saj so tudi tem ljudem pripravljeni obrniti hrbet, če le zaslutijo, da bi jih lahko popeljali v novo enoumje.
Certifikati -vaša vprašanja
Na 25. strani - Posli in finance, ste v rubriki Certifikati - vaša vprašanja in odgovori , strokovnjakov objavili vprašanje, ki se nanaša na zbiranje certifikatov v borčevski organizaciji.
Če bi iskali informacije pri borčevski organizaciji, bi lahko ugotovili, da
- organizacija zbiranja miruje do časa, ko bo investicijska družba "Krona" Senior prejela od agencije Republike Slovenije dovoljenja oziroma pooblastila za zbiranje
- Borčevska organizacija nikogar ne obvezuje, zbiranje bo odprto za vse državljane.
Predpostopki pa so normalno razumni, animacija članstva upravičena in razlage na letnih skupščinah organizacij so ustrezne. Predsednik: mag. Pavel Žerovnik
mobitel
Koroška cesta 27
64000 Kranj Tel.: 064/222-616
radio triglav
96 MHz
GORSKA KOLESA
SLOVENSKA KAKOVOST OSVAJA VRHOVE
»»OVIMA
trgovina, servis s kolesi in kolesarsko opremo
^ Pruhafovn 51, KRANJ, tel. (064) 326-434_
SALON POHIŠTVA
▲ mr\uU-   ki A Kranj, PREDOSUE34
AvJA (KULTURNI DOM). TEL: 241 031
4- VEIIKA IZBIRA VSEP VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR - večina v zalogi + UGODNE CENE - prepričajte se + DOSTAVA IN MONTAŽA
Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
POSEBNO UGODNO - VRTNE GARNITURE
SCLtfCL
SE3VIPERIT
SERVIS
DUŠAN JERALA
VIRMAŠE 70, ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631-240
J
U mM Ki
VELEBLAGOVNICA   ŠKOFJA   LOKA   d.o.o
ADRLA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
UUBUANA-LONDON-UUBUANA
že od 200 USD naprej, Če se odločite za potovanje ob četrtkih
UGODNO! UGODNO! UGODNO! UGODNO!
mM, zOrich, mOnchen,
FRANKFURT, MOSKVA, TIRANA, SKOPJE, DUNAJ, LONDON
30% popusta
pri nakupu vozovnic za družinske člane v letu 1994 - ob mednarodnem letu družine
Rezervacije m informacije: ADRLA AIRWAYS Ljubljana. Kuzrmceva 7, tel.. 061/13 18 155 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel.: 061/313-312 ADRLA AIRVVAVS Maribor, Cankarjeva 3, tel.: 062/27-038
i)
i H <'4 /j-i > ymK J®
i../"L:
n\
sklad za glavni dobitek
30 GORSKIH KOLES
Vsi. ki boste do I 3.05.1994 naročili komplet kartic, sodelujete v posebnem nagradnem žrebanju za 30 gorskih koles.
Naročila po telefonu sprejemamo 24 ur na dan 061/13 18 316 in 13 26 206
20 avtomobilov
Prednost je v tehniki
UREJA: Vilma Stanovnik
JUTRI SE ZAČENJA LETOŠNJA TENIŠKA LIGA
ELAN JE SPONZOR TRIGLAVANOV
Kranjska ekipa tenisačev je med najmočnejšimi v Sloveniji, zato starta tudi na novo lovoriko državnega prvaka. Z novim sponzorjem, begunjskim Elanom, bo delo še lažje.
Begunje, 10. maja - V torek opoldne, le nekaj dni pred začetkom letošnje slovenske teniške lige, so se begunjskem Elanu tenisači in vodstvo kranjskega Triglava srečali z direktorjem Elan Commerca Leopoldom Šmidom in Stojanom Tomovicem, ki v okviru Elan vodi pogram tenisa. Tenisači so ob srečanju oblekli nove trenirke z napisom Elan Triglav, predsednik TK Triglav iz Kranja Andrej Polenc in direktor Elan Commerca Leopold šmit, pa sta podpisala sponzorsko pogodbo o sodelovanju med klubom in Elanom.
"V Elanu smo se odločili, da se s svojim teniškim programom, vključimo v športno teniško življenje v Sloveniji. Tako smo se odločili tudi za sodelovanje z najmočnejšim gorenjskim teniškim klubom Triglavom, upam pa, da bo sedanje sodelovanje postalo dolgoročnejše. Elan je bil prvi, ki je podprl naše smučarje Slovenija pa je sedaj pomembna točka svetovnega smučanja, zato upamo, da bo čez nekaj let postala tudi pomembna točka svetovnega tenisa. Kajti z načrtnim delom bi nekoč lahko tudi v tenisu prišli do svojega "Bojana Križaja", je v spodbudo tenisačem ob podpisu pogodbe med drugim dejal Leopold Šmid.
.   . .....m. i
Ob podpisu pogodbe so si tenisači Elan Triglava oblekli tudi nove trenerke. Aljaž Stare, Damjan Klevišar, Marko Por, Žiga Janškovec, Borut Urh, Marko Kavčič, Janez Žerdina, Samo Ošabnik ter trener Miran Martinec (na sliki manjkata Primož Stare in Boštjan Mulej) bodo pod vodstvom Mirka Janškovca že jutri zaigrali v prvem kolu letošnjega ekipnega tenisškega prvenstva Slovenije.
Begunjski Elan s svojim teniškim programom sodeluje tudi s Teniško zvezo Sloveniji, saj je sponzor nekaterih državnih reprezentanc, prav tako pa sponzorira tudi nekatere posameznike. "Triglav je klub s tradicijo ter številnimi dobrimi igralci in reprezentanti, zato je pričakovati, da bi letos lahko osvojil naslov ekipnih državnih prvakov. Imamo najkvalitetnejšo ekipo v Sloveniji, zato upamo, da nas bodo z Elanom združevali več kot enoletni športni in poslovni interesi," je poudaril predsednik TK Elan - Triglav Andrej Polenc.
Sicer pa se letošnja slovenska teniška liga začne jutri, ko Triglav v prvem kolu gostuje pri močni ekipi Ariston Slavana v Ljubljani, že v nedeljo pa na domačem igrišču gostijo ekipo Uni verzal iz Domžal. • V. Stanovnik
V 4. ETAPI DIRKE "PO SLOVENIJI" SO KOLESARJI VOZILI TUDI PO GORENJSKEM
NAŠI MOJSTRSKO IZ DRAŽGOŠ
Z včerajšnjo peto etapo se je letošnja največja slovenska kolesarska dirka prevesila v zaključni del - Naši imajo veliko možnosti za končno zmago
Kranj, 12. maja - Letošnja kolesarska dirka "Po Sloveniji", ki se je v nedeljo začela s prologom v Krškem ter se ves teden nadaljevala po različnih koncih Slovenije, se je v sredo s četrto etapo zaključila v Idriji. Naši kolesarji kljub dobri vožnji na koncu niso znali "ujeti" rumene majice, ki jo je pred peto etapo oblekel Italian Rodolfo Ongarato. Preizkušnjo od Grosupelj do Idrije pa je dobil Nemec Mike VVeissman. Vendar pa za nase reprezentante ni še nič izgubljenega, saj ekipno vodijo, kar peterica pa le malenkost zaostaja za vodilnim Ongaratom.
Razgibana pot četrte etape, ki je vodila iz Grosupljega prek Škofjice, Ljubljane, Šentvida, Medvod, Kranja, Nakla, Krope, Jamnika, Dražgoš, Železnikov, Škofje Loke, Gorenje vasi, Sovodnja, Cerkna do Idrije je bila dolga 157 kilometrov. Sprva je skupina kolesarjev vozila v skupini, prvi leteči cilj
K]©<IOMET
v Ljubljani pa je dobil Borut Rovšček. Tudi v Kranju so bili kolesarji še v koloni, drugi leteči cilj četrte etape v Kropi
Ea je prvemu uspelo prevoziti ucu Lehmannu. Sledil je 10-kilometrski vzpon proti Jamni-ku, kjer pa so se že izoblikovale skupine. Dež in megla sta ovirala kolesarje, v slabem
iiCMffiittllllllH
Na poti proti Podbrezju je bila skupina kolesarjev še strnjena.
ŽIVILA JUTRI V IZOLO
Kranj, 13. maja • Do konca tekmovanja v slovenskih nogometnih ligah je še pet kol. Živila Naklo, ki imajo realne možnosti, da se uvrstijo v sredino lestvice, gostujejo že jutri v Izoli. Kljub prisilnemu počitku Grašiča in še ne povsem zdravem Manišiču imajo realno možnost vsaj za točko. Seveda ob igri in borbenosti, ki so jo prikazali preteklo nedeljo v Kranju. Triglavu Creini v drugi ligi ni več pomoči. Zaostanek je takšen, da je izpad neizbežen. Kranjčani bodo v nedeljo ob 16.30 v Kranju igrali z Dravinjo. V tretji ligi se oba gorenjska predstavnika borita za obstanek v bgi. Visoko igra v nedeljo ob 16.30 doma z Mengšom. Moštvo je prepolovljeno, točka bi bila uspeh in verjetno zagotovilo za obstanek. Jelovica pa igra jutri v Litiji. V slovenski mladinski in kadetski ligi Gorenjski glas Creina gostuje v Kopru, kjer bodo igrali kadeti ob 14.30, mladinci pa ob 16.30. V območni mladinski ligi pa bo v nedeljo ob 16. uri v Kranju gorenjski derbi med Žarko in Domelom iz Železnikov. • J.K.
HURA, STOTINKA JE TU
Danes ob 18. uri bo vpis v prvo gorenjsko šolo nogometa "Stotinko". V Kokrškem logu na Primskovem bodo dečki rojeni leta 1985 začeli z vadbo ob ponedeljkih in petkih, kasneje pa bodo izmed vseh "stotinčkov" oblikovali vadbene skupine za vse leto.
Lani je šola izredno uspela, vpisnina je letos za poletni del 2.500 tolarjev, ob vpisu pa naj bi bili navzoči starši. Vadba bo trajala do konca juija, na lepem igrišču pionirskega centra Triglav Creine. POVABLJENI K VPISU!
GORENJSKI GLAS MED ŠTIRIMI
V Izoli je bila v sredo polfinalna tekma slovenskega pokala za mladince v nogometu. Mladi nogometaši Gorenjskega glasa (Triglav -Creina) so bili prepričljivo boljši od vrstnikov prvoligaša Izole in zmagali z 0:3. To je lep uspeh, saj so se tako uvrstili med štiri najboljša moštva v Sloveniji. V polfinalu jih čakajo mladinci SCT Ohmpije, varovanci trenerja Gorazda Kužnika pa so dokazali, da po osvojenem kadetskem naslovu državnih prvakov v Kranju dobro delajo z mladimi.
vremenu so se najbolje znašli slovenski reprezentantje, prvi pa je na gorski cilj na Jamnik pripeljal Bogdan Ravbar.
Mokra cesta na spustu proti Dražgošam pa ni motila hrabre ekipe šestih slovenskih kolesarjev (Štangelj, Rovšček, Pre-mužič, Papež, Kranjec, Križnar), ki sta se ji pridružila VVeissman in Ongarato. Sandi Papež je izvrstno peljal v dolino, leteči cilj v Škofji Loki pa je nato dobil Igor Kranjec Sledila je pot po Poljanski dolini, gorski cilj na Kladju pa je prvi prepeljal lanski zmagovalec dirke Po Sloveniji Borut Premužič. Tu se je skupina osmih kolesarjev na čelu z našimi že precej oddaljila od
zasledovalne skupine, najboljši na letečem cilju v Cerknem Pa je bil Gorazd Štangelj.
Številni gledalci ob progi po Gorenjskem so ves čas spremljali kolesarje, množica navijačev pa se je zbrala tudi na cilju v Idriji, kamor je prvi pripeljal Nemec Mike Weissman.
Kolesarji so včeraj vozili peto etapo v okolici Novega mesta, danes pa bo krožna dirka v Ajdovščini. Sedma stapa bo jutri najprej potekala kot kriterij v Novi Gorici, ob 13. uri pa bo v Novi Gorici start osme etape, ki se bo zaključila z Vzponom na Vršič (okrog 1°-ure). Zadnja etapa bo nedeljska krožna dirka v Orehovici. • " StanovnikrsIika: G. Sinik
ŠE DESET DNI DO STARTA GIRA
INDURAIN SI OGLEDUJE PROGO
Kranj, 12. maja - Prireditelji letošnjega Gira d'Italia že odštevajo dneve do starta 77. kolesarske dirke. Napetost pa raste tudi med kolesarji, ki se vsak po svoje pripravljajo na to veliko kolesarsko prireditev, ki se bo začela prihodnjo nedeljo 22 maja s startom in prvo etapo v Bologni. Tako je lanski in predlanski'zmagovalec Gira Spanec Miguel Indurain te dni obiskal francoski del trase (20. etapa), kjer si je v družbi žene in mehanika natančno ogledal ključne dele etape s ciljem v Les Deux Alpes. Na 2.748-metrski prelaz pa ni mogel s kolesom, saj ga še prekriva sneg. Španec je po ogledu tega težavnega dela proge dejal, da si vselej pred dirko ogleda nekatere najtežje etape, ni pa povedal, ali bo morebiti te dni prišel na oglede tudi v Slovenijo, kjer bomo 2. in 3. junija na 12. in 13. etapi Gira d'Italia lahko pozdravili najboljše kolesarje
Slabše novice
pa prihajajo iz italijanskega tabora, kjer je član ekipe Gerviss - Ballan Italijan Giorgio Furlan dobil močan udarec v levo nogo m bo moral vsaj nekaj dni počivati. Tako je tik pred Girom vprašljivo, ali bo lahko nastopil v formi ki je potrebna za enega favoritov dirke. • V.S.
VABILA, PRIREDITVE
Športni plezalci v Škofji Loki - Plezalni klub Škofja Loka bo jutn, 14. maja, organizator druge letošnje tekme za državno prvenstvo v kategoriji mladink, mladincev, članov in Članic. Športni plezalci in plezalke se bodo v kvalifikacijah merili od lft ure naprej, finale pa bo ob 16. uri. Smeri v škofjeloški dvorani Poden bo tudi tokrat postavljal Tomo Česen. • D. Rupar
Triglavski tek - ŠD Dovje - Mojstrana bo jutri, 14. maja. organizator Triglavskega teka. Start teka bo ob 10. un na nogometnem igrišču Na prodih, proga pa bo dolga 12 kilometrov s skupnim številom vzponov in spustov 630 metrov. Tekmovanje Je v šestih kategorijah, prijaviti pa se je moč na štartno-ciljnem prostoru do 9.30 ure. Po končani prireditvi bo zabavni program v počastitev olimpijskih medalj Alenke Dovžan in Jureta Koširja. A. Gros
V Puštalu bodo tekmovali psi - Kinološko društvo iz Škofje Loke jutn prireja tekmo v premagovanju preprek za pse, taK° imenovanem agilitvju. Začela se bo ob 10. un na nogometnem ignšču v Puštalu v Škofji Loki.
Račke na gorskih kolesih - Kolesarsko društvo Uni g organizator letošnjega slovenskega prvenstva rekreativcev veteranov za interni pokal novinarjev. Rekreacijski kronomete» se bo začel jutri, 14. maja, ob 15. uri v Stranjah, cilj pa bo jPJJ planinskem domu Kamniška Bistrica. Tekmuje se po pravilni*" KZS, čelade pa so obvezne.
Hokejisti in navijači v Triiču - Na rokometnem 'Wl**?0 Križah bo jutri zanimiv malonogometni turnir, na katerem se boow pomenil jeseniški hokejisti ter njihovi navijači in Tržiča. V gost* so povabili še ekipo nogometašev iz Škofje Loke, tako da so n» sporedu turnirja, ki se bo začel ob 15. uri kar tri tekme- *v tekmovanju bo v gostilni Pr'Primožk še zabavna prireditev.
~~ <f. organizato[
mMnaniEmmmmmKmmn poraz vodilnih
TRATI VENDARLE ZMAGA?
Škofja Loka, 13. maja - Zaradi nastopa državne reprezentance na četveroboju narodov v Novi Gorici (zmagali so Italijani, naši so bili četrti), bodo balinarji četrti krog državnega prvenstva odigrali ta konec tedna. Edini gorenjski superligaši, ekipa Trate, doma gostijo ekipo Sitografa Sloge.
Tračani, ki so pred začetkom prvenstva upali na sam vrh super balinarske lige, so v prvih treh krogih kar trikrat izgubili (z Balinčkom, Hrastom in Salumisom SGP), kar jim je gotovo dober poduk, da v letošnji ligi praktično ni nasprotnika, s katerim jim je zmaga že vnaprej zagotovljena. Na lestvici so trenutno predzadnji, prav tako brez točke kot elcipa Planinca, tokrat pa v goste na Trato prihaja ekipa Sitografa Sloge, ki sicer ni nepremagljiva, vendar ji je v letošnjem prvenstvu že dvakrat uspelo zmagati, nazadnje proti močni ekipi Hrasta. Tako bodo jutri (tekma se bo začela ob 15! uri na balinišču na Trati) balinarji Trate morali zaigrati odločneje kot doslej, kar od Veharja, Berčiča, Benceta, Štancerja in ostalih pričakujejo tudi zvesti navijači.
Tudi v I. balinarski ligi bo tokrat na Gorenjskem pošteno vroče. Na Jesenicah se bosta namreč jutri pomerili vodilna ekipa prvoligaške lestvice radovljiški Feroles in ekipa domačinov, v Kranju pa bomo videli mestni derbi med ekipama Primskovega in Huj. Obe tekmi se bosta začeli ob 9. uri. Tržičani tokrat gostujejo pri Soviču v Postojni.
V II. ligi - vzhod ekipa Rogovile gostuje pri Fužinah v Ljubljani, ekipa Trate - Dvora pa doma gosti Bičevje (sobota ob 9. uri). Loka 1000 je v četrtem krogu prosta. • V. Stanovnik
Kranj, 12. maja - V gorenjski A nogometni ligi je bilo odigranl6. krog. Rezultati: Sportina Bled - Alpina 1: 2, Polet - Jesenice 4 : 2, Železniki - Britof 0:1, Športplan : Bitnje 1 : 6, Stiks Lesce - Zarica 2 : 0. Kljub porazu v gorenjski A nogometni ligi še naprej vodi ekipa Jesenic z 28 točkami, ekipa Lesce Stiks na drugem mestu ima 21 točk, tretjeuvrščeni Železniki pa 20. Na zadnjem mestu je še vedno Tržič.
V B gorenjski nogometni ligi vodijo Trboje s 23 točkami, pred Podgorjem, ki ima 20 točk, tretji pa je Preddvor prav tako z 20 točkami. • R. Gros
KRANJSKI BOKSARJI USPEŠNI TUDI POSAMIČNO
ŠEST TEKMOVALCEV, ŠEST MEDALJ
Kranj, 11. maja - Minuli konec tedna je bilo v organizaciji BŽK Maribor v šotoru Štajerske pivovarne letošnje državno prvenstvo v boksu za mladince in člane. V konkurenci 54 boksarjev iz 10 slovenskih klubov je nastopilo tudi šest tekmovalcev iz BK Kranj. Tako kot na ekipnih tekmah za državno prvenstvo, so se odlično izkazali, saj so vsi osvojili katero od medalj.
IZŠLA JE > MAJSKA ŠTEVILKAjg/^M^\f
Nekaj naslovov: LJLr^JLJUlJ
* Intervju: Franc Hvasti - človek v treh vlogah hkrati
* Kakšna je usoda rallyja na Slovenskem?
* Kdo so svetovne zvezde golfa?
* Znanost in šport:Najboljši zdravnik je narava
* Posebno darilo - poster.Kitajski atletski fenomen REVIJA E-ŠPORT VAS ŽE ČAKA PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV!
"Na prvenstvo smo odšli s tremi mladinci in s tremi člani, čeprav imamo v Kranju ekipo, ki bi zaradi svoje mladosti praktično cela lahko nastopila se v mladinski konkurenci. Čeprav so največ medalj osvojili boksarji Slovenske Bistrice, ki so na prvenstvo pripeljali 11 člansko zastopstvo, smo glede na število tekmovalcev po rezultatih daleč najuspešnejši klub v Sloveniji," je po vrnitvi iz tretjega državnega prvenstva v boksu v Mariboru povedal trener kranjskih tekmovalcev Dušan Čavic.
Tako je pri mladincih treba pohvaliti zlasti Dejana Bugoj-
miRadsportFABJAN
VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem
ZA KOLESA VSEH VRST (N KOLESARSKO OPREMO.
BELJAK
TREFFNERSTRASSE2 Tal.: 0043-4242-28413
(NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE)
na, ki si je priboksal zlato v bantam kategoriji, prav tako zlato medaljo pa je osvojil Samir Kovač v srednji kategoriji. Tretji kranjski mladinec, Ilko Marjanca, pa je kljub dobrem nastopu v polvvelter kategoriji osvojil srebrno medaljo.
V nastopu članov je v bantam kategoriji zmagal Kranjčan Nedžad Salkič, s knockoutom v 1. rundi pa je zanesljivo postal dobitnik zlate medalje v peresno lahko kategoriji tudi mladi Sebastjan Novak, ki je po mnenju slovenskih boksarskih strokovnjakov izreden talent in že sedaj eden najboljših evropskih boksarjev v tej kategoriji. Veliko boksarskega znanja je v Mariboru pokazal tudi Janez Ravnik v polsrednji kategoriji, ki pa je po točkah nesečno izgubil v polfinalu in nato osvojil bronasto medaljo. • V. Stanovnik
Managerska športna šola - Gea college je
slovit
managerske športne šole, ki bo prva v Sloveniji Ponu.. program program usposabljanja športnih managerjev v Sloveniji- *7 £.ura
Uf3
obsega pet modulov, predvidoma pa se bo začel seP,te-rra£je letošnjega leta. Lokacija šole bo v GEA College v World h tf centru v Ljubljani, dodatne informacije o šoli pa dobite pn Vogriču po telefonu 061-1687-301. .   r roki
Rokometni spored - V II. državni ligi za ženske bo v Skoiji ^ v soboto ob 18. uri tekma med Lokastarom in Kranjem ~/Qta Planini pa se bosta pomerili ekipa Planina Kranj in Polje (s ^ ob 16. uri). Sava Kranj v nedljo ob 10.30 gosti Tapi Zagorje, v ^ državni ligi za moške so pari 16. kola: Gorjanc - Pegaz Jez ,y (danes ob 18. uri), Herbalife Storžič - Prule (sobota ob 1»- j* ' Dom Žabnica - Sava Kranj (nedelja ob 10.45 uri) Radova § Š.Bled - Besnica B (nedelja ob 10.15 uri).Prost je Šešir B.
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
MALI OGLASI
Torek, 3. maj 1994
GLASOV KAŽIPOT m
Rekreacija
Triglavski tek
Mojstrana - Turistično društvo Dovje - Mojstrana vabi na 11. triglavski tek - gorski tek po Triglavskem narodnem parku. Tek bo jutri, v soboto, start pa bo ob 10. uri na nogometnem igrišču na Prodih v Mojstrani, koder bo tudi cilj. Starostna omejitev je 15 let, prijave sprejemajo na dan prireditve od 7.30 do 9.30 na stalnem mestu.
Tek na Osolnik
Godešič - Športno društvo Kondor iz Godešiča letos že tretjič zapored organizira tek na Osolnik. Ker je prireditev, ki bo 22. maja s startom ob 10. uri na
todešiču, tudi v koledarju portne zveze Slovenije, pričakujejo številno udeležbo.
Prireditve W
Smučarska veselica
Mojstrana - Jure Košir Ski Fan Club vabi na smučarsko veselico, ki bo Triglavskemu teku sledila ob 15. uri. S svojim shovvom bosta nastopila Jure Košir :-
bosta ansambla Vita ir
Košir in Matej Jovan in tudi dl*ugi smučarski reprezentantje. Igrala bosta ansambla Vita in Muzic Story.
«• memorial soneta Koflerja.
Mojstrana - Gorska reševalna služba Dovje - Mojstrana vabi v nedeljo, 15. maja, ob 10. uri pod severno steno Triglava, koder bo smučarsko tekmovanje gorskih reševalcev.
Mlki Miška v Ljubljani
. Mubljana - V originalnem £?stimu in samo tokrat prihaja u,sneyjeva Miki Miška v Ljublja-[)0-Spektakularni sprejem pnl-lut>l|ene miške bo jutri, v soboto, PP 17. uri pred Intersparom v ^ubijani,
P|fa*nik narcis
Jesenice - Na travnikih v Janini pod Golico so se spet ^cvetele narcise, in tako člani tamkajšnjega turističnega društva tudi letos pripravljajo prireditev Miss narcis. Začela se bo v nedeljo, 15. maja, ob 14. uri.
Slovenski šopek J"«°ko - V petek, 13. maja, bo °D 20.30 že 2. prireditev Slovenski šopek, ki bo tokrat name- ! "lena predstavitvi pesmi s'ovenskih pokrajin. Škofjeloški °*Tet, citrarka in sopranistka ^oenka Anžur - Jozon in drugi 5°aelujoči vas pričakujejo v u°mu kulture na Visokem.
zdravo življenje
Križe - Slovenska ženska *veza (Odbor Tržič) vabi na Predavanje o vplivu prehrane na fOravo življenje. Danes, v petek, °° ob 19. uri v veroučni učilnici v jyižah predavala zdravnica in P;,2nana predavateljica dr. Mar-
ure in pa v ponedeljek, 16. maja, med 12. in 14. uro.
Planinski izlet
Kranj - DU Kranj organizira v četrtek, 19. maja, izlet na Dravh, Lajnar, Slatnik in Možic ob Soriški planini. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom 500 SIT sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4.
Majski pohod
Kranj - DU Kranj vabi v soboto, 21. maja, na majski pohod na geometrično središče Slovenije - GEOSS. Odhod bo ob 6. uri izpred kina Center v Kranju, od koder se boste s posebnim avtobusom peljali do Litije. Prijave sprejema DU Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Ob prijavi boste vplačali 600 SIT.
ItltltltMltltltltltltltlt
V Salzburg Kranj - DU Kranj vabi na
enodnevni izlet v Salzburg, ki bo v torek, 31. maja, z odhodom ob 5.30 uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj.
V Izolo Kranj - Društvo sladkornih
bolnikov iz Kranja vabi v soboto, 4. junija, na izlet v Izolo. Spotoma si bodo izletniki ogledali tudi tehnični muzej v Bistri in se ustavili v Lipici. Odhod je ob 7. uri zjutraj izpred hotela Creina. Prijavite se lahko pri blagajničar-ki v Zdravstvenem domu Kranj ob torkih, četrtkih in petkih dopoldne, kjer dobite tudi vse potrebne informacije
19 30 premiera komedije Jeana Clauda Danauda ŽENSKO ROČNO DELO v režiji Bojana Mar-oševiča. Predstavo bodo za abonmajsko občinstvo ponovili v ponedeljek, 16. maja, v torek, 17 in v sredo, 18. maja, vedno
Razstave
Koncerti
Narodne in umetne pesmi
Kranj - V dvorani doma KS v Stražišču bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda štražišče pod vodstvom Aleša Gorjanca. Program koncerta obsega narodne in umetne pesmi. Kot gosti bodo nastopili tudi Marjetka, Elenka, Marko in Maja Hriber-nik. To bo prvi koncert v prenovljeni dvorani, za katero je bila akustika računalniško projektirana.
M   »f** IrStMBtMlt »J*
Gorenjska pevska srečanja
škofja Loka - Na OŠ Ivana Groharja bo danes, v petek, ob 19. uri Srečanje odraslih pevskih zborov z Gorenjskega. Nastopili bodo: škofjeloški oktet v povečani zasedbi, zborovodja Tomaž Tozon, MePZ Groblje, zborovodja Tomaž Pirnat, MePZ Titan Kamnik, zborovodkinja Ana Štele, ZePZ Milko škoberne, zborovodja Primož Kerštanj, MeKPZ Anton in Janko Ravnik, zborovodja Jurij Dobravec, MeKPZ Peko Tržič, zborovodja Jožef Močnik, DeCPZ Andrej Vavken Cerklje, zborovodja Damijan Močnik, in MeKPZ De Profundis, zborovodkinja Branka Potočnik.
Letna konferenca
Tržič - Krajevno združenje ZZB NOV Tržič vabi na letno konferenco, ki bo v torek, 17. maja, ob 18. uri v dvorani Pihalnega orkestra Tržič - vhod iz tržnice.
»»»»»»»»»»»ft*
Mednarodni dan invalidov
škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka praznuje 21. maja Mednarodni dan invalidov. Srečanje se bo ob 16. uri začelo v šolskem centru Poden. Prevoz je organiziran, in sicer bo avtobus iz Žirov odpeljal ob 15.20 uri iz Železnikov pa ob 15.30 uri. Člane bo avtobus pobiral tudi na vseh postajah v Škofji Loki.
Srečanje folklornih skupin Gorenjske
Škofja Loka - Na osnovni šoli Ivana Groharja bo jutri, v soboto, ob 20. uri srečanje, na katerem bo nastopilo sedem folklornih skupin. Plesali in igrali bodo: FS Triglav Jesenice, FS Svoboda Mengeš, FS DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno, FS Karavanke Tržič, FS Primskovo Kranj, FS Sava Kranj in FS Tehnik škofja Loka.
Franc Bešter v Mali galeriji Kranj
V Mali galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov, Mestna hiša, bodo danes, v petek, ob 19.30 odprli razstavo slik akad. slikarja Franca Beštra iz Bes-nice.
Kamnite plastike in akvareli Radovljica - V galeriji šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo akad. slikarja Petra Abrama. Umetnik, rojen na Krasu, se predstavlja s kamnitimi, pretežno malimi plastikami v naravi najdenega kamna z vklesanimi "cvetovi" in rastlinskimi motivi v akvarelni tehniki.
Dve razstavi oblikovanja
Tržič - V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 17. uri odprti razstavo oblikovanja, na kateri se z vitraži predstavlja Lena Šajn, s tkanicami pa Majda Mrzelj. Na otvoritvi razstave,odpri jo bo podžupan Ste Marie aux Mineš Philipp Gasper-ment, bo nastopila skupina Zadnji dan iz Kranja.
»»»»»»»»»»»»It
Fotografije
Škofja Loka - V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli razstavo fotografij avtorja Janeza šifrarja.
Otroški izdelki in risbe
Železniki - Muzej Železniki in otroci iz vrtca Železniki vabijo na otvoritev razstave otroških izdelkov in risb, ki jo bodo odprli danes, v petek, ob 18. uri v galeriji Muzeja Železniki.
DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure od 15do 19ure jobota od 9 do 12 ura
TV ^ HI - n ~ V1PEO
TV 37 cm od 40.349 SIT TV51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp      od  41.370 SIT
Trgovina in storitve do.o., kkirkeva 2,
Kranj, teb 064-212367,211142
MALI OGLASI
® 223-444
Predavanja
Potovanje po Maroku
Kranj - DU Kranj vabi v ponedeljek, 16. maja, ob 18. uri na potopisno predavanje z naslovom Potovanje po Maroku. Popotnik Janez Pretnar iz Radovljice bo predaval v veliki dvorani DU Kranj, Tomšičeva 4.
Koncert v
Frančiškanski cerkvi
Kamnik - V Frančiškanski cerkvi bo v nedeljo, 15. maja, ob 20. uri bo koncert vokalno instrumentalnih skladb Jakoba Frančiška Zupana ( 1734-1810). Letos mineva 260 let, odkar se je na Zgornjem Štajerskem rodil gotovo eden najpomembnejših skladateljev slovenskega baroka in avtor prve slovenske opere Belin, služboval pa je v Kamniku, program njegovih sklad bodo izvajali: Olga Gracelj, sopran, Sabira Hajdarevič, alt, Andrej Debevec, tenor, Juan Vasle, bas, Mešani pevski zbor Cante-mus Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja in Komorni orkester Musica antiqua Laba-censis pod vodstvom dirigenta Simona Robinsona, na orgle bo igral Milko Bizjak.
Narodopisni motivi
Škofja Loka - V galeriji ZKO-Knjižnica bodo v ponedeljek, 16. maja, ob 19. uri odprli razstavo fotografij ing. Petra Pokorna iz Škofje Loke z naslovom Narodopisni motivi.
J»»j»»j»>j»j»»»j»j»j»
Diafestival 94
Radovljica - V dvorani knjižnice A.T. Linharta bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo DIA 5x5 '94 v okviru razstav Diafestival 94. Na otvoritvi bo projekcija izbranih diapozitivov in krajši kulturni program.
IZ NASLEDNJE
ŠTEVILKE
—" :- ■ ■ i '"ur,. :j       i. - -i-a------t—; a.:
Prodam, LADO RIVO, letnik 1989. ljubljanska 24. Radovljica_
g 223-111
APARATI STROJI
PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. «632-595 9655
COMMODORE 64 s kasetnikom, jovsticom in več kot 100 igrami, cena 250 DEM, prodam. «623-175
10322
Prodam traktorske G RABLJE SIP 280 in dvobrazdni PLUG obračalnik Batuje. Lahovče 32, Cerklje 10607
Prodam KONZOLNO DVIGALO. O 48-758 10680
Prodam VIBRACIJSKI STROJ za ročno izdelavo strešnikov z modeli. O 48-758 10681
Prodam vrtno ročno KOSILNICO za 3000 SIT. «325-519 mm
Prodam SEKULAR z vozičkom za obžagovanje lesa. «802-211 10787
Prodam starejši ŠIVALNI STROJ, kuhinjski svetilki, žensko kolo. «324-602 10797
Prodam pretočni plinski bojler, cena 200 DEM. «70-255 10812
Prodam hladilno skrinjo, staro 4 leta, Gorenje, 320 I. «620-279 10829
Kuppersbusch in trajnožarečo PEČ prodam za 600 SIT. «312-259 10833
Prodam ekcentrične ŠKARJE za pločevino do 3mm dolžine 1 m.
«421-019 10845
VGRADNI ŠTEDILNIK s pečico (2+2). nov, bel, prodam. « 70-770
10859
Prodam PRETVORNIK iz 12 na 220 V in ELEKTROMOTOR 7.5 Kw, vse novo. « 691-678 11035
Prodam OBRAČALNIK za T.V. 418 ali 522 s sklopko. Primožič, Pot na Močila 6, Križe 11042
VIDEORECORDER SONY E 8 nov. stereo tri logic system 1300 DEM. «311-494 11045
CB POSTAJO INTEC 50 S, 40 CH, prenosna in anteno TOP one 200 W-180 DEM. «311-494 H046
Prodam MEŠALEC za seno V.O. 2 malo rabljen. Prebačevo 53, Kranj, «329-598 11052
Naprodaj računalnik in 2 mikrovalovni pečici. «45-301 nore
Prodam električno PEČ za pizze. «325-117_11066
Prodam starejšo SLAMOREZNICO, cena zelo ugodna. « 422-606 11091
Prodam COMMODORE 64 s kasetnikom in jovsticom in več kot 50 iger. Cena 350 DEM. Ambrožič. Alpska 19, Bled 11094
Prodam PUHALNIK za seno EOLO 33. Lebar, Žirovnica 48 11131
**> 1
C)
VII,A BELkA.
Gledališče
Na Olševo
Kranj - Planinska sekcija Iskra ' Kranju organizira v soboto, 21. ^aja, planinski izlet na Olševo U929 m). Ob 6. uri bo zbor pred hotelom Creina. Prijave z vplačili (cena za Iskraše 800 SIT, za ostale pa 1.000 SIT) sprejema 9a. Volga Pajk. tel.: 221-321. int. 28-22, >« .27; maja.
22,"in g.' MaTija^Grandovec, tel.: 273-093 do vključno četrtka, '9. maja.
Na Kum
Žirovnica - DU Žirovnica vabi na planinski izlet naKum (1219 m)- Izlet bo v torek, 17. maja, odhod posebnega avtobusa pa ob 6. uri z AP Žirovnica in z vasi 00 Rodin. Prijave po tel/. 801-i59 - KS Žirovnica sprejemajo oan.es, v petek, 13. maja, do 12.
Bolha v ušesu
Jesenice - V okviru akcije "Pomoč gimnaziji" bo jutri v soboto, v Gledališču Tone Čufar gimnazijska gledališka skupina pripravila komedijo Bolha v ušesu. Predstava se bo začela ob 20. uri.
Ponovitev uspešnice Kranj -
V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v petek, ob 20. uri ponovili komedijo Ravja Coonevja ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto. V naslednjih dneh bo Prešernovo gledališče gostovalo s Cankarjevim KRALJEM NA BETAJNOVI v SNG Ljubljana. Predstave v Prešernovem gledališču bodo spet od 24. maja dalje, ko bo SNG Drama Ljubljana za abonmajsko občinstvo gostovalo s predstavo VVolfgang Bauer CHANGE.
Premiera "črne" komedije
Jesenice - V Gledališču Tone čufar bo danes, v petek, ob
TURISTIČNA AGENCUA
JUTRI PRVA SOBOTNA SREČA
Maistrov trg 2, 64000 Kranj Slovenija
TEL.: intemational ++386 (064)213 261,218 586
Poletna akcija Sobotna sreča, ki jo letos soorganizirajo Turistična agencija Odisej, TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ, Gorenjski glas in Radio Tržič bo prvič stekla v soboto, 14. maja, ob 11. uri.
Javna prireditev Sobotna sreča bo potekala vsakih 14 dni na Maistrovem trgu pred Turistično agencijo Odisej. Glavnino
grograma bodo oblikovale Štiričlanske ekipe vrtcev iz osnovnih al, ki se bodo med seboj pomerile v kvizu, predstavile pa se bodo tudi s krajšim kulturnim programom.
V projektu sodelujejo tudi sponzorji z nagradami, glavno nagrado pa podeljuje Turistična agencija Odisej.
Odgovorite na nagradno vprašanje in ga na kuponu Gorenjskega glasa pošljite na naslov: Turistična agencija Odisej, Maistrov trg 2, Kranj, 64000 ali vrzite v stekleno kocko "Sobotna sreča", ki je postavljena pred Odisejem.
Zelo poceni prodam KOSILKO Laverda 15 k. s. Enaka Bečeeski. Hraše 23 a, Smlednik iosei
Prodam STROJ za brušenje okroglih lesenih palic. « 216-115 10873
Prodam 80-litrski električni bojler. 0332-043 10893
Prodam termoakumulacijsko PEČ 4,3 KW in equallzer 4x30 W. «85-
410 10912
Ugodno prodam: štedilnika (električni, trda goriva), pralni stroj z rezervoarjem. «620-930 10923
Prodam VIDEOREKORDER SAM-SUNG VPS. «312-294_1092<
Prodam TEHTNICO (vago 500 kg dvigne), škofic Franc, Kokrica, c. Na Belo 31 10945
Prodam nerabljen elek. OBLIC Iskra SK 82 B 170 DEM. »57-633 10947
Prodam betonski MEŠALEC. »84-
201 10948
Ugodno prodam trajnožarno PEČ za centralno Ferroterm, novo 40 KW/. Jezeršek, Sv. Duh 177, šk. Loka.
»632-297 10954
Prodam PLETILNI STROJ singer dvoredni, ročni za 650 DEM. «323-
617 10955
Z NAGRADNO VPRAŠANJE: FTNEM S DO KDAJ VELJA POPUST ZA LETOVANJE PO LETNEM O ODISEJEVEM KATALOGU - MOJE POLETJE?
i CL
DODGOVOR:__--—------ IME IN PRIIMEK:____---
j ^ NASLOV:__------
Prodam VIBROMASER z tremi pasovi - Logos. «50-852 10957
SYNTHESIZER Roland E 36, Se-quencer Kawai Q 55, prodam. « 872-029 10962
HLADILNI BAZEN za mleko 150 Irterski, stabilni, proaam. « 401-423
10966
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP-25, ugodno prodam. Krnica 54, Zg. Gorje « 725-051 10973
Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS. Brezje 76, 109S4
Prodam vitrino za sladoled in avtomat za izdelavo sladoleda in mešalec za torte ter vitrino za hlajenje peciva. «77-901 11004
Ugodno prodam PUHALNIK tajfun. Velesovska 2, Šenčur noos
SATA lakirna pištola, nova, prodam za 20 000 SIT. «715-726 11016
TVB GRUNDING 37 nerabljen, akumuiator elektrika 600 ali dogovor. «57-535 11017
Proam bukve, elektromotor 1,4, 2.8 5 KW. «78-598_11023
Prodam SLAMOREZNICO ULTRA S H 3 z visokim koritom in kosilnico Reform 111. «614-065 11024
Prodam 150 litrski BAZEN za mleko. Rebol, Hraše 4, Preddvor 11144
Ugodno prodam črno-bel i TV malo rabljen. «217-596 11152
Prodam komplet: 2 jeklenki + manometri za varjenje. «59-138
Lameiarico Bosch, novo, prodam za 37000 SIT. «70-697_iiieo
Prodam dobro ohranjeno KOSILNI-CO BCS. tt 738-994_vmm
Samohodni OBRAČALNIK Muta gorenje, prodam. «64-114 msa
Prodam 120 litrsko skrinjo - ledenko Končar. «57-547 11193
CB PRESIDENT HARRY, mantovo turbo in echo, ugodno prodam. Jernej Roblek. Bašei) 62, Preddvor
Prodam GLASBENI STOLP na daljinsko upravljanje. «70-524 11220
Pomivalni stroj, 10 I bojler, pipa odstopim za simbolično ceno. «311-428_ii2ti
Prodam brezžični sistem za kitare, harmonike, samo 250 DEM. »242-
356 11238
Prodam PEČ za etažno centralno 23000 Kcal, rabljeno eno sezono. Zver, Britof 41 11254
Prodam kabino za traktor Ferguson 542 ali 549. »631-229 11258
VIDEO PLAYER snema, Sharpp, nov, prodam. Miro, Delavska 19, Kranj 11285
Poceni prodam KUPPERSBUSCH. «310-557_mM
PUHALNIK za seno in silažo, ugodno prodam. Pipanova 40, Šenčur^_11290
Prodam viličar diesel 2 t letnik 1987 in elektro 1.5 t, letnik 1986. «062/ 608-154, dopoldan in 062/685-258, popoldan 11295
Motorno ZAGO STIHL 050 prodam. «421-722, zjutraj ali zvečer Ivan
Poceni prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS. «725-621 11319
SATELITSKI
sistemi" Amstrad"
1 *>«> KAISAIX>V
TV IN RADIJSKI l'KOCKAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI f* Qf\m,
Z MONTAŽO SAMO Oo"
* SISTEMI ZA VEĆ STRANK*
»VRTIJTVl SISTEMI* SAT-VRHOVNIK
SK.I/)KA. (.ODIAK' 125
TKI.: 064 633-425
Panasonic
Atestirana centrale, telefoni in tBMMzaprmpoelovnaža
SERVISZORIGINALNIlkiDEU
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SlOVFNUO
TELEFON
TROON^NA - SFRV1S Uprav« tal 064 222 868 tu.: 064 222 867 UUBUANA. tBl/fan 061 159 0 232 KRANJ. taJ/ToK OM 22? ISO
PREBIRALNIK za krompir izvozni model, nov, nerabljen, zmogljivost stroja je 5 t/h, prodam za 30 % ceneje. ©401 -214 11328
Prodam INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE in kotel za žganjekuho. SI 41-643 11347
KOMBINIRKO 40 cm, 5 operacij ali posamezno, kupim. S 421-626 popoldan 11348
Prodam MIZARSKO KOMBINIRKO Roblant, žaga in rezkar. O 48-711
11356
GLASBILA
Prodam leseno trivrstno FREITO-NARICO za 1300 DEM. 0241-623
10764
Priznani trio išče harmonikarja -klaviaturista za narodno in zabavno glasbo. Igranje doma in v tujini, šifra: RESNOST m«)
GR. MATERIAL
Prodam GRADBENO BARAKO z nadstreškom. Ogled, Sp. Duplje 10/ a, Duplje, popoldan 10308
Suh smrekov rezan LES 80, 50, 25 mm, prodam. 0403-810 10779
Ugodno prodam cementni STREŠNIK špičak, okoli 1200 kosov. 047-662 10791
Dva vezana okna, dim. 120x120 z roleto, rabljena, poceni prodam. 0222-198 10802
Prodam dva KOLEKTORJA dim. 1960 mmx1040 mmx90mm za 30.000 SIT in altenator 14 V 33 Ah za samo 5000 SIT, oboje novo. 0736-794 10810
Prodam macesnovo BALKONSKO OGRAJO. 041-083 10828
Ugodno prodam 190 kosov STREŠNIKA VESNA, siv. 0 401-275 10856
Balkonska termopan vrata 80x220, prodam. Kosmač, Lom 60, Tržič 10921
Prodam betonsko opeko in betonsko železo. 0631-118 10929
Prodam 1 m3 suhih OREHOVIH DESK. 065-325_urceo
Ugodno prodam nova zastekljena VHODNA VRATA. 0 311 -344 10971
Prodam GRUŠT, STREŠNO OPEKO in STEKLENO VOLNO. O 620-004
Prodam 4 m suhih smrekovih plohov, štefetova 18, Šenčur 10992
Prodam montažno kovinsko GARAŽO. 0217-381 11015
Prodam 1300 kom BETONSKIH TLAKOVCEV H, 40 % ceneje od prodajne cene v trgovini. 0 218-826
Prodam PUNTE, dolžine 3.40 m. Urh, Suha 20, Kranj 11037
Prodam 100 kosov OPEKE za zidanje. 0215-358 11043
Ugodno prodam nova vhodna VRATA 210x110 in OKNO 140 x90. 0632-281_11107
Prodam REBRASTO ŽELEZO fi 19 v palicah. 066-359 11115
Suhe lepe smrekove COLARICE s prevozom kupim. 070-697 11159
Prodam nove colarice in plohe nove ter stare rante za postavitev odra In nove špirovce. 0421-433, po 15. uri
11169_
Prodam 240 kom TE RAC PLOŠČE -nove - 25 cm x 25 cm. 0736-580
11191
Prodam 500 kom. salonitke 60x40, rabljene. 0622-408 11200
^331-339
DOSTAVA PIZZ
OD 9. DO 23. URE VSAK DAN
Ugodno prodam betonsko žico in mreže več dimenzij. 0802-007 11204
Poceni prodam železna vrata 2 m x 90. Petrovčič, Begunje 61 a 11212
Ugodno prodam cca 700 kosov strešne OPEKE Vesna Novo mesto. 0633-055, 633-862 11229
Poceni prodam PUNTE. 0218-630
11253
Prodam dvoje oken Jelovica 60 x 60 cm vezana, nova. 0217-677 11259
Prodam rabljene salonitke in 4 kom. trimo strešne plošče z izolacijo rjave, dol. 9,30 m. 0328-730 11324
IZOBRAŽEVANJE
MARK D O.O tečaji angleškega in nemškega jezika, konverzacija, individualni pouk, pomoč pri učenju. 0 213-983 10678
Instrukcije angleščine za vse šole. 0216-935 108I8
Iščem inštruktorja za nemščino za zaključni izpit na gimnaziji, šifra: MATURA 11063
Inštaliram matematiko in fiziko za vse stopnje. 043-131 11148
Inštaliram angleščino. 0331-317
11241
IZGUBLJENO
V Šenčurju se je izgubil pes SAMOJED. Kdor ga najde, naj prosim pokliče na 041-048 10925
KUPIM
Kupim smrekove in hrastove hlode. 0 64-103 9595
Odkupujemo smrekovo hlodovino. EXIM TRADE, 056-742 10303
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 ioeu2
Kupim STROJ za baliranje sena.
0802-211 10788
Kupim APN 6. 076-908 10815
Kupim rabljena velbana vhodna vrata. Breda, 077-458, od 9. do 12. ure 10823
III!
lautkrokor! SAT TRADE
tel: 064/422-585,421-108
Kupim slike, ure, staro pohištvo ter druge stare predmete. 0718-188
10827
Kupim ročni namizni PRIMEŽ. 040-30-93,403-093 ios43
Hlodovino rezan les odkupimo. 0 325-675, 329-952, od 8. do 20. ure
10687
Po najugodnejši ponudbi kupim SINCLAIR SPECTRUM 48 K. 050-318 11016
Kupim otroško KOLO 9gorsko). 043-560 11041
Kupim gradbeni les za šolanje. 0 422-673 11069
Odkupujem stara vrata, portal, kamnita okna, kašče, skrinje mar-ajne. 045-655 11072
Odkupim stare fotografije, razglednice, pisma, dopisnice, podobice, knjige, zemljevide. 045-655, 11073
Odkupim pohištvo - predalnike, omare, kredence, mize, stole, mar-ajne. 045-655 11074
Odkupim lesene stebre od kozolca, late in drug star les. 045-655 11075
Kupim ATX 50 C, letnik 1990. 0211-503 nošo
Kupim ventilator za sušenje sena. Jama 6, Mavčiče 11123
2-sobno komfortno STANOVANJE v Kranju pritličje ali 1. nad. kupim. 0061/348-595 11136
Kupim suhe smrekove PLOHE in češnjev in hrušev les. 041-53211300
LOKALI
Oddam poslovni prostor 60 m2 v centru Železnikov, primeren za večje dejavnosti. 066-211, po 16. uri 10795
Najcenejši tisk na tekstil, majice, trenirke. R in B, d.0.0., Brezje, 0738-113 10904
Vpeljano živilsko trgtovino dam v najem z odkupom inventarja. 0720-
123 11110
V Radovljici na eni najlepših lokacij oddam LOKAL 107 m2, za kakršnokoli dejavnost. 077-175 11170
V najem oddam 2 sobi (20 m2 in 10 m2) kot poslovni prostor v centru Kranja v pritličju. «061/572-784, od 10. ure dalje 11173
Prostor za gostinski lokal vzamem v najem. 052-266 1082S
Blizu Avstrije oddam 500 m2 proizvodno poslovnega prostora. ©Golob, 061/266-574 11 iw
iščem prostor za frizerski salon Kranj ali Ljubljana. 0214-747 11282
Na Bledu prodam opremljeno BRUNARICO (hrana, pijača, sladoled) z vso dokumentacijo. 0719-066 11316
Pri Radovljici oddamo v najem vpeljano pizzerijo z odkupom inventarja. 0214-674,218-693 11339
AFRODITA vabi na prijeten izlet v Metliko, v nedeljo 22.5. in na zabavo v hotel Transturist v Škofjo Loko 21.5..Prijavite se na 0 324-25811090
SICILIJA od 24.6 do 2.7. 630 DEM, RIM-CAPRI-VEZUV 25.6. cena 310 DEM. 0691-624, Lena Žiri 11277
PALMANOVA-PORTOGRUARO-GORICA 19.5. GARDALAND 28.5. 55 DEM z vstopnino. 0691 -624„ Lena Žiri 11278
MIRABILANDUA - zabaviščni park v Italiji - nova doživetja, odhod 4.6., cena 55 DEM. 0691-624, Lena Žiri
POZOR BODOČE MAMICEI Otroške kombinirane italijanske vozičke dobite po zelo ugodnih cenah. Plačilo na 3 obroke. 0217-020 11317
lA-MUaiJrj
T&ovmmm KRANJ
organizira izlet v MIRABILANDIO z dvonadstropnim avtobusom v soboto, 28.5. in H.junija. Cena izleta je 55 DEM.
mkra3b	
KOLESA	OBLAČILA
Prodam APN 6, letnik 1989, cena po dogovoru. Osterman, Luže 34 loeso Prodam tri rabljena KOLESA (bicikle), cena ugodna. Šuceva 9, Kranj Primskovo 10776	VERITAS izposoja poročnih oblačil z dodatki iz uvoza. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, 0312-207 io62e
	Poceni prodam obhajilno OBLEKO za deklico. 0215-647 10849
BT 50 S, letnik 1989, registriran ugodno prodam. 0421-687 iosoo	Poceni prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO. 0 401-275 10857
Prodam gorsko KOLO atala na 3 prestave 20 col. 0633-237 10819
Prodam moško in žensko športno KOLO - torpedo. 0620-692 10822
Prodam GORSKO KOLO ROG na 18 prestav. 0216-996 losse
Prodam TOMOS COLIBRI, opremljen, letnik 1993. švab, Alpska 1, Lesce iosm
Prodam MOTOR BMVV R 65, letnik 1982. Cena po dogovoru. 0632-097
10909
BT 50, letnik 1986, ugodno prodam. 041-335 10953
Prodam belo obhajilno obleko. 0633-742 10898
Prodam otroško kolo BMX. 413
r 85-
10983
Prodam CTX 80, nov. Janez Krmelj, Andrej nad Zmincem 23 10991
Prodam veliki BMX star 1 leto po ugodni ceni. Cena po dogovoru. 0328-405, popoldan 11005
Predam PONY KOLO, cena 5000 SIT. Dimitrievski, Posavec 9/7 nooe
Ugodno prodam zelo ohranjen motor TOMOS AVTOMATIK. 047-489 11011
Prodam BT 50 S, letnik 1988, registriran, cena cca 700 DEM. 070-758 11066
Po polovični ceni prodam fantovsko gorsko KOLO na 5 prestav. Smuka-vec, Podjelje2, Bohinj ins4
Ugodno prodam dobro ohranjen APN 6, letnik 1987. 064-093 11199
MOTOR JAWA 350 TS ohranjen, cena po dogovoru, prodam. 083-
040 11240
Ugodno prodam rdeč MOPED BT 50, registriran do 8/94. 070-421
11271_
Prodam motor SUZUKI 500 S, letnik 1982 ali menjam za novejšega. 0211-281 11310
Prodam starejši MOPED APN 4 in rabljen 80 litrski bojler. 0212-648
Modna konfekcija
(AiA
lokal- preddverje kina Storžič v Kranju Ugoden nakup v mesecu maju: - ženske obleke 100% visk. 4.950 SIT -majice že od 297 STT - m. srajce od 1.694 SIT - kravate viskoza samo 990 SIT Original Jeans, Unlimited, Big star, Pepe Jeans
BOUTIOUE NINA - hotel Kompas Kranjska gora, prodaja unikatnih ženskih oblačili 10939
Prodam belo obhajilno OBLEKO (jutranka). 0332-585 nosa
Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO št. 10, po ugodni ceni. 0 329-968 11099
FANTOVSKO OBLEKO za birmo ali valeto, št. 46, prodam. 0 332-503
11104
RIA - izposojevalnica poročnih oblek, vam nudi bogato izbiro poročnih oblek, okraskotv za lase. Odprto vsak dan od 16. do 20. ure, v soboto od 9. do 13. ure, ul. Bratov Praprotnik 14, Naklo, 048-737 11112
Prodam čipkasto POROČNO OBLEKO poletno, št. 40. 0682-720, popoldan 11197
Prodam dekliško belo obhajilno OBLEKO. 085-324_11211
MODNI BUTIO VIKTORIJA STYLE na Laborah - unikatni izdelki, ugodne cene! 11245
Belo dolgo obhajilno OBLEKO ugodno prodam. 044-107 112«
TTjrrT+n c I IzP°s°JaPowčnin oblačU
V & I V LUČ   \ & uvoza z dodatki
Jenkova 1, Kranj, UL064I312-207 delovni čas:pon.-pet. 9-12,15-19, sob.9-12
Prodam BT 50 S, letnik 1991 za 1100 DEM. 0324-318_11331
Prodam 13 eolski GUMI VOZ, zelo ohranjen in ohranjeno MOŠKO KOLO Rog. 0 48-090 11348
NAJDENO
Našel KLJUČE avtomobila, dobijo se 0218-051 10793
OBVESTILA
PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, 0221-051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne in zdrave ijudi. ,
10275
PIZZE, PIŠČANCI, PEČENKA IZ KRUŠNE PEČI; PI-BIP DOSTAVA HRANE 0221-051 POKLIČITE! 10276
Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 21.5.94. 049-442
10487
Izlet v Munchen, Gardaland s kombijem po ugodni ceni. 082-104
Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko dne 21.5.94. «49-442
OTR. OPREMA
Prodam TRIP-TRAP STOLČEK za hranjenje in jogi. 0802-040 10783
Prodam novo otroško vzmetnico. 0214-278 11121
Otroško posteljico in jogi 120x60 prodam. 0631-169 11157
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. 064-414 11192
Kombiniran voziček za dvojčke Dino, možnost plačila na več čekov. 083-
113 11205
Kombiniran otroški voziček Dino prodam, plačilo na 2 čeka in športni voziček Marela. 083-113 11207
Prodam hojico, stojico in previjalno mizo. 0422-252 11208
Prodamo kombinirani voziček. 0329-094 11239
Prodam otroški športni voziček in otroški avtosedež z varnostnim pasom. 051-251 11289
Poceni prodam globok otroški VOZIČEK in leseno zložljivo stajico. 065-786 11297
P AMPER S PLENICE samo 1.650,00 SIT - trgovina ANA, Prešernova 4. Radovljica
- trgovina VESNA, Titova 47A. Jesenice
- trgovina DARJA, Cankarjeva 80, Radovljica - trgovina PRI JAMNIKU,
Vodopivčeva 17, Kranj aH tel.:47-491
OSTALO
Zelo ugodno prodamo večjo količino 500 W rabljenih REFLEKTORJEV. 0 620-268 10876
GOBELIN družina jelenov prodam za 310 DEM. 0714-519_iooie
Prodam štiri večje okvirjene GOBELINE, cena 30.000,00 SIT. Stare, Svetinova 8 B Jesenice 10988
Prodam litoželezno KAD 1.80 m. 0241-660 10997
Ugodno prodam RIBBONE za tiskalnike. 0061/576-078 11039
Prodam MARKIZO za balkon 3 x 2.5 m. 0 43-078 11101
Znamke jugoslovanske od 45-91, komplet album, prodam. 0891-204
11156_
SLIKARSKO STOJALO, novo prodam za 13.000,00 SIT. 0 70-697 Borut 11163
Prodam pocinkane smetnjake in cisterne 1800 I in 1500 I. 0324-457
Prodam zbirko jugoslovanskih kovancev in bankovcev. 0332-241
11231___
Prodam neonski pano 100x50 cm za 150 DEM. 0332-241_11232
Menjam telefonske kartice za zbirko. 0332-241 11270
Svetlobno dvostransko, reklamno tablo 3,2 x 1,9 m, nerabljeno, ugodno prodam. 0323-336 112B4
LOVSKO PUŠKO BOKARICO ZOL-Ll, kal. 6.5 - 57 R x 20 mag. s strelnim daljnogledom HABICHT 6 x 42, prodam. Puška je v odličnem stanju. 0 242-284 po 14. uri 11354
PRIDELKI
Oddajamo KOZJE MLEKO in JOGURT. Slapšak, Sp. Besnica 79 B
Sulfinije, bršljinke, Slovenke,... pro-dam. « 326-394_
Prodam večjo količino PROSA. 045-457 10770
Izbran okus
Prodam kvalitetno domače ŽGANJE. 0621-741 zvečer 112*
Prodam SENO. 0061/614-736, Jože Močnik, Medvode "273
PARADIŽNIK sadike (mesnati, debeli), izredne sorte, dobite vsako popoldne v Srednji vasi 6, Gorice, 046-009, 324-154, od ponedeljka dalje 1132«
POSESTI
Kupim GOZD ali zamenjam za gradbeno parcelo. 0324-790 "g
Oddam GARAŽO v Begunjski ulici Vodovodni stolp Kranj. 070-514
10817 '
V Kranju prodamo polovico dvojčke 200 m2 na parceli 400 m2. TRG0A-GENT, d.0.0. 0 061/15-99-686,061/ 15-99-729 ioe«2
V Šenčurju prodamo parcelo 500 m2 s prvo ploščo. TRGOAGENT, d.0.0. 0 061/15-99-686, 061/15-99-729
10863
V Kranju prodamo HIŠO primerno z* poslovno ali obrtno dejavnost 30U m2 + 100 m2 delavnice. TRGOAGENT, d.0.0. 0 061/15-99-686, 061/
Prodam drobni KROMPIR. 0332-
441 10780
Prodam KROMPIR za krmo. 047-587 10640
Prodam krmilni KROMPIR. Sr. vas 136, Šenčur 10942
Prodam drobni KROMPIR. Pod-brezje 160, Duplje. 10963
Lepe smrekove FIŽOLOVKE, dobite. Možna dostava. 0 715-938 10974
Prodam drobni KROMPIR za krmo. Zg. Bitnje 20, Žabnica 11022
Sadike ribeza, malin, jagod, robid in hortenzij ter palme visoke 1,5 m, lahko kupite v Kranju, c. 1. maja 4, 0324-979 11127
Drobni in jedilni KROMPIR prodam. 070-057 11129
Prodam SENO. Milan Debeljak, Podbrezje 150, 070-069 11149
15-99-729
10*
Vrstno atrijsko končno hišo v AAjg 180 m2 z garažo v Drulovki, proa« mo. TRGOAGENT, d.0.0. 0 O61'" 99-686, 061/15-99-729 Jg
Pri Kranju prodamo samostojno hišo 300 m2 + 54 m2 poslovnega Pf??, tora, na parceli 900 m2. TRGU* GENT, d.0.0. 0 061/15-99-686, O*" 15-99-729_ JSZ
Starejšo hišo v centru Kranja 180JJJ* za stanovanjske ali PPflSSfl namene, prodamo. TRGOAut^
d.0.0. 0 99-729
061/15-99-686, Otfjjjj
Dvostanovanjsko hišo 130 m2 na parceli 830 m2 za garažo v Stražisču pri Kranju, prodamo. TRGOAGENT' d.0.0. 0 061/15-99-686, 061/15-9»-729 108*»
Delno zazidljivo parcelo 5200 m2 Cerkljah na Gorenjskem, prodamo TRGOAGENT, d.0.0. 0 061/15-9»' 686, 061/15-99-729 I0g i posjpv-
d
10870
Kupimo starejšo hišo ali nadomestno gradnjo na večji parceli v Kranju. TRGOAGENT, d 00 0 061/15-99-686, 061/15-99-729 Uradne ure: vsak dan od 9. do 17. ure igft
Starejšo dvostanovanjsko hišo 200 m2 na parceli 540 m2 z dvema garažama v Naklem pri Kranju. prodamo. TRGOAGENT, d.0.0. 061/15-99-686, 061/15-99-729 10»"
Prodam zazidljivo PARCELO 358 m2 v Šenčurju pri Kranju. V račun vzamem tudi osebni avto, cena P° dogovooi. 0631-979 10994 Prodam STOJEČO TRAVO. Lancovo 34, Radovljica i1082 Zazidljivo parcelo 4200 m2 s stajo hišo v bližini Kranja v celoti ali P° delih prodam. 0061/1250-308, »" 061/267-371 ^112*0
Prodam zazidljivo parcelo - nad°' mestna gradnja 28 km iz škofje Lo«e, 1000 m2. 0691-624
Prodam PARCELO v Čirčah. «48' 530, po 20. url
Kupimo ali zamenjamo za stanovanja v Kranju starejše hiše z vrtom r* Gorenjskem. Prodamo posest n» Blegošu, njivo na Brniku, travnik Babnem vrtu, vikend parcele n» Joštu, pod Joštom-Zabukovje,.tm Trsteniku, kom. opremljeno v Križar, zazidljivo na Jezerskem. APR^' NEPREMIČNINE, 0214-674, 2« 693 JI?*
V Ljubnem prodamo po Wdn° ugodni ceni novo hišo 280 nV " parceli 640 m2. APRON 21*-*f* 218-693 ____J25
Prodam DVOSTANOVANJSKj HIŠO, v račun vzamem tudi t**£ vanje. 0 57-814
PRIREDITVE
GLASBO za ohceti in »bave. ^ TRIO BONSAJ. 0 421-498^,—0*
Plesna šola Kranj - s P«g*J?v» Urške iz Ljubljane, vpisuje ^
kandidate. 041-581 __—*
.............-__———1 *jj
TRIO PRAPROTNIK vam JflJ obfC ohceti, v lokalih, obletnican, ^ vzdušje. 0 70-015
MATUEANTSKI PLESI IN VALETE
PRI NAS
Tel. 061/627-011
9
Petek, 13. maja 1994
DUO TWIX vas zabava na porokah, Pteslh in lokalih. «43-497 1121»
POSLOVNI STIKI
Filma v mirovanju ugodno naprodaj. »48-569 10616
Trgovci, sponzorji! Poceni majice, Primerne tudi za propagandni dotiskl
»311-078 10752
MONTAŽNI MINI GOLFKET, profitna aH dodatna gostinsko turistična ponudba. «721-289 10759
frodam CERTIFIKAT 400.000 SIT za ^0-000 SIT, tt327-486__10777
CERTIFIKAT 800.000 SIT - 50% Popust oddam kot plačilo za plesne. Šifra: PLESKANJE 10BO6
Sgftam CERTIFIKAT. «328-740
Prodam KRAVO s teličko in 100 BUTAR. Apno 9, Cerklje 11093
Prodam bukova DRVA. «41-804
11186
Smrekove BUTARE ugodno prodam. «692-128, popopoldan 11223
Prodam mešana DRVA (javor, jesen, brst). «621-741, zvečer 11225
HI-8
,^iam CERTIFIKATE. «422-571 Podjetje ODDAM, široka registracija.
Jf^OH 10949
prod;
prodam CERTIFIKATE 900.000 SIT polovično ceno. «891-615 10952
4(v!^am CERTIFIKAT vreden
jpo^o.oo srr za 150.000,00 srn
* 51-120 <nMr
Vodarn CERTIFIKAT vreden
)0,00 -*51-120
prodam CERTIFIKAT 20 % ceneje.
Zi^H>50__11049
CF§?£no Prodam večjo vrednost ^riFlKATOV. Naslov v oglasnem
11083
TV - video - hi-fl SONY
IIBL
AKCIJA:
GORENJE 51 TTX 42.890 SONV 55 TTX 55.900 SONY E * 150 530
SONY UX-50 240
oddelku.
letta *čno odst°Plm mirujoče pod-|Ja " se ni poslovalo. Registrirano ,^/1993. «622-035, po 15. uri
g^ino prodam CERTIFIKAT 400.000 J^250.00Q SIT. «714-956 11145
taft* bolezni poceni prodam široko <!^rano firmo. «620-844 11194
prodam certifikat vrednost 400.000 1 mofa.polovicno ceno. Vidic, c. ■^SgK Kranj_11246
^rodam d.0.0. s široko registracijo.
- 215-135 11204
ODPRTO OD 9.h DO 12.H IN OD 15.h dO 19..". OB SOBOTAH 00 »J* POISJ*
V BLIŽINI GLEDALIŠKA Cankarjeva 5, Kranj tal.: 222-055
Rolete, žaluzije, lamelne zavese -izdelujemo, montiramo in popravljamo, tudi na obroke. «213-218 10478
Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. AJK, d.0.0., 0216-
706 10590
Nudimo organizacijo uvoza, izvoza blaga, nakazila, poročila banki. «82-287 10837
PROJEKTANTSKE STORITVE, NADZOR
PPJ IZGRADNJI OBJEKTOV IN OPREMLJANJU INTERIERJEV
Iščem gradbeno skupino za gradnjo nove hiše na Bledu. «81-586 10915
Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za kletna okna, vrata......«82-104
10919
Vzdrževanje stanovanj, opreme, lakiranje, poslikanje, restavriranje, montaža ograj, itd. «57-719 10958
RAČUNOVODSKE STORITVE nudim obrtnikom in podjetjem. «48-725
e PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA
e PROJEKTI NOTRANJIH OPREM
e UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA LEGALIZACIJO ČRNO ZGRAJENIH OBJEKTOV
e ORGANBACUA IZVEDBE IN STROKOVNI NADZOR
CREATIM INŽENIRING d.O.o. Kranj, Šoceva 23, v 064 241 110
R 18 voznikova vrata - atomat, dvig stekel - 100 DEM. «311-494 11047
CITROEN rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov za av-toodpad. «064/692-194 11125
ŠKODINI DELI - bati, obročki, ventili, poceni prodam. «70-697 mei
Popravilo avtoplastike in hladilnikov, prodaja odbijačev. «725-315 11268
Prodam nova blatinka in kovinsko masko za Z 101 star tip. Krapež, Pipanova 78, Šenčur 11283
Prodam JUGO 45 po delih, letnik 1987. «48-114 11343
VOZILA
Izdelujemo zložljive podstrešne STOPNICE VVippro, po naročilu. Jezerska c. 8, Kranj. « 242-772
10972
SATELITSKI SISTEMI: fiksni, vrtljivi, skupinski, z dekoderjem, kartice , dekoderji. « 719-014 iogee
Iščem servis za popravilo kuppers-busch ŠTEDILNIKA. «218-758 11002
Popravljamo vso elektro in telefonsko instalacijo. «216-935 11012
SERVIS šivalnih strojev in gospodinjskih aparatov. «82-544 11026
Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo, popravljamo. «621-443, popoldan nošo
•4M98llrovanJu U9°dn° naProdaJ-
STAN. OPREMA
Prodam dva FOTELJA zelo dobro ohranjena, cena 10.000 SIT. 046-346 lom
Prodam kavč, trosed In dvosed (raztegljiva) in fotelj. «212-789 10993
Prodam pisalno mizo s stolo9m. «311-546 10999
Poceni prodam raztegljiv kavč. «218-198 _11057
11,
50&CERTIFIKATE v vrednosti ———————
°*T- «48-114 11342   Ugodno prodam SEDEŽNO GARNI-
TURO (kavč raztegljiv in dva fotelja). O 710-064 od 15. ure dalje 11102
FRANCOSKO POSTELJO, ugodno prodam. « 401-404 mes
Prodam zamrzovalno omaro, francosko posteljo in otroško povijalno mizo. «327-949 moe
^^NilNSTVA
46 let išče Goransko do ErjJKA    priiatell8tvo- »Ifra: GOR-
*"~ 9664
let, ? kuharico, resno do 60 ■
•211 2,'n na moriu- za vedno- ŠPORT
11(171
*AZNO
PRODAM
PADI šola potapljanja In prodaja opreme. «066/74-489_»sie
gy 02
Prodam domači FITNESS (home <m) - fassi, cena 1800 DEM. 076-
fej' 105B8
Prodam novo, nerabljeno plezalno vrv Edelvveis 11 mm, 50 m. 063Z-
5/- 10932
pjjjm bukova DRVA in BUTARE.
£^345__9190
6le&m GRADBENO DVIGALO, *43omotor 8 KW dele za Z 101. C^5J4 10722
Prodal, . "7— ■—   i ri\y«iKi LOK klasični lok in samos-
kaS%15 9r LATA za zobe 22 lo^n. Sučeva 9, Kranj Primskovo
c^Sarrnx?aražna vrata, moško kolo, ^401-13    nikl avt°9ume 145x13.
™___ 10799
cen^"Vrodam rabljen BILJARD, "5—t^fogovoru. «325-050 iosoo
no6r9k°r,P0^1 KOLO, dobro ohranjeni c:°m OKENSKIH POLIC, nove, ra2|lcnih dimenzij, pro-^^Jl621-934 _10683
rricJkn^ Prodam HIDROFOR ln -p-^KOLO- «621-387 10933
• ter rabljeno francos-u80drS?,oJln otroško pony kolo, "j^^Prodam. « 325-950 1Q969
0|rt°fcmeSane drva, opeko, por-^gg^ove plohe. 0738-876 11019
^eT^S"881* KAKTUSE višine do N*RČk£ uOV ,n razprodam KA-Kranj, «325-791 11066
Prodam velik nov ŠOTOR Jarše Induplat, za štiri osebe. 0 52-252
10978
Prodam VVINDUSURF F 2, primeren za dobre rekreativce In tudi za začetnike. «78-942 11001
JADRALNO PADALO z vso opremo ugodno prodam. «83-841 11021
Prodam Elanov ČOLN 401 na vesla. 0 326-402 11280
STANOVANJA
Kranj, dvosobno STANOVANJE, 61,5 m2, prodam. «064/218-520
10646_
Prodam opremljeno GARSONJERO 20 m2. «327-486, od 8. do 12. ure
10778
V Kranju prodam STANOVANJE 76 m2 ali zamenjam za manjše. 0328-
140 10808 <•
Zdravnica z družino najame 1.5 do 2- SOBNO STANOVANJE s CK, v Kranju ali okolici. Šifra: POLETJE 94
10653
Blizu Kranja oddam sobo s sanitarijami dekletom. 0324-432, po 17. uri
10697
Prodam 2-sobno STANOVANJE ali menjam za 3-sobno. 0719-O54io9O3
V centru Škofje Loke prodam 3-sobno stanovanje. 0620-848 10927
Prodam 2-sobno STANOVANJE v Kranju, cena 1100 DEM m2, 53 m2. 0215-232_11003
V Bistrici Dri Tržiču prodam ENO-SOBNO STANOVANJE 46 m2. 0 51-653 zvečer no36
STANOVANJE na Deteljici pri Tržiču oddam. 0 421-043 11038
Oddam 1-sobno STANOVANJE na Posavcu za eno aH več let. 0328-337_nosa
V kranjskem nebotičniku prodam 4-sobno in lepo opremljeno in obnovljeno stanovanje 90 m2, CK, telefon, SATV. Šifra: NEBOTIČNIK 1106O
Stanovanje - ostalo po dogovoru, nudimo ženski ali mlajši družini za nekaj umo dnevno pomoč na manjši kmetiji v okolici Tržiča. 055-548
11065
V Lescah prodam 1-sobno 41 m2 veliko STANOVANJE za 53000 DEM. 077-175 11171
1 -sobno stanovanje v Lescah delno opremljeno oddam s predplačilom. 0714-975, zvečer 11202
Kranj - Šorlljevo nas. prodamo 2-sobno STANOVANJE 54 m2 brez CK v nizkem bloku. 0214-674, 218-693
11335
EXSPRESS POPRAVILA gospo- V Kranju kupimo garsonjero, eno-dinjskih aparatov. 0211-140 in sobno ali dvosobno stanovanje. 0609/615-616 11178  APRON, 0214-674, 218-693   11 ase
Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733
PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734
Prodaja, odkup rabljenih vozil. 0064/217-528, zvečer, 325-659, po
20. Ud 8599
Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, 5 vrat, metalik, garažiran. 043-130,
PO 19. Uli 10466
Prodam R 5 CAMPUS, bele barve, letnik 1988. 058-111 1048S
Auto - Krainer
CaOVEC. ROSENTALERSTRASSE 126. tet 004 3 463 21415
TRGOVINA S PREMOGOM
vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom vse vrste domačega in uvoženega premoga, bukova drva in brikete.
Brezplačna dostava, možnost plačila s čeki z zamikom.
.Se priporočamo!
-SP5l3T
Delam vsa zidarska dela, kvalitetno, cene solidne. 0222-323 11044
Izvajam vsa elektroinstalaterska dela z vašim ali našim materialom, kvalitetno in z dostopnimi cenami. Izdelujemo tudi električne omarice. 0061/751-432 11064
Popravilo gospodinjskih aparatov, previtje elektromotorjev rotorjev električnega orodja. Bremec, Gubčeva 1, Kranj, 0323-118 11140
SUZUKI MARUTI, letnik 9/91, reg. do 9/94, prevoženih 52000 km, metalic modre barve, prodam. 0061/485-378 10597
Prodam OPEL KADETT, letnik 1989, kovinske barve, garažiran, lepo ohranjen. 0241-619 10675
Prodam GOL JX DIESEL, letnik 12/ 89, bele barve, prvi lastnik, garažiran, 87.000 km. 066-046 . 10769
Prodam R 4, letnik 1987, reg. do 24/ 2 95, rdeče barve, cena 3500 DEM. 041-668 10772
Prodamo karambolirano LADO SA-MARO, letnik 1989, 36.000 km, SERVIS LABORE 0 327-347 108M
Prodam NISSAN MICRA, letnik
1987. Mohor, Žiganja vas 82, Duplje 0 58-289 10881
YUGO SKALA 55, letnik 1988, prodam ali zamenjam za manjše. 0 325-107_im«
Prodam JUGO 45 A. letnik 11/86. 0715-424, po 14. uri lose*
Prodam VVARTBURG KARAVAN 1.3, letnik 1989, reg. celo leto, cena 3500 DEM. 083-730_loses
JUGO 55 KORAL, letnik 12/90, 38000 km, prodam za 4900 DEM.
070-176 10668
Prodam Z 101, dobro ohranjeno. 0311-793, po 16.15 uri_imm
Prodam JUGO 12/88, reg. do 1/4 95, zelo dobro ohranjen. 077-287 10890
Prodam ohranjen AX 11 TRE, letnik
1988, reg. celo leto. 0332-257 ioeas
Prodam P 126, letnik 1982 v celoti aH po delih, ter veliko rezervnih delov za Z 101. 053-176_10699
Prodam Z 750, letnik 1979. Voklo 70, Šenčur 10901
Prodam Z 128, letnik 1987. 070-
780 10906
Prodam MITSUBISHI COLT. letnik 1990. 0212-510 ali 225-162 10908
Prodam Z 101 T POLLV kombi. 0332-518 10911
Ugodno prodam 126 P, letnik 1987. 065-518 10913
Ugodno prodam TRABANTA, letnik 1987, odlično ohranjen. 067-194
10916_
DIANO, letnik 1980, registrirano do 1/95, prodam. 067-566 10917
Prodam dobro ohranjen GOLF disel, letnik 1988. 0801 -387 10920
Prodam FIĆOTA. letnik 1984, registriran do do 3/95. šučur, Groharjevo 5, Šk. Loka 10928
HYUNDAI 1,5 GLS, 9/90, SEDAN, vsa oprema, prodam. 0632-464
10931
Izpisi seminarskih, diplomskih nalog. 0323-004
Oddam SOBO s kopalnico. 621
I 48-
11349
STORITVE
^^UA "DOBER GLAS", MAJAVI Z BERNARDO I
NEI?^VABI DUŠENA IN IZKUŠENA DEKLETA IN 1
'gOR ZA SNEMANJE ZALOGA ZNAMKE
fe-VSAK %M ?^ OD 10. DO k^A
J&J SERVIS TV-VIDEO in HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17. ure, Smled-niška 80. 0329-886_8274
LEDO SERVIS: servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0214-780 ali 242-766 6313
PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0325-815 9623
ROLETARSTVO NOGRAŠEK -RONO, Milje 13, obveščamo cenjene stranke, da na tem naslovu NE SPREJEMAMO več naročil za rolete, žaluzije. zavese. PRESELILI SMO SE V NOVE PROSTORE V NOTRANJE GORICE (pri Ljubljani). Za vse Informacije, naročila se obrnite na naš novi naslov RONO 0 in fax: 061/ 651 -247, na tem naslovu Imamo tudi svoj razstavni prostor, kjer si naše izdelke lahko ogledate. Naš novi slog: bogata izbira, garancija in kvaliteta! 10029
ROLETARSTVO BERČAN nudi žalu-zije, rolete, ter lamelne zavese. 0061/342-703 (stanov.), telefon in fax 061/342-464 _ 10332
Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. 045-
346 10386
VSAK VAŠ LAS JE
VREDEN POSEBNE NEGE
studio J\J
...IN MI SE TEGA ZAVEDAMO
KOREN NADA. MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERSKI SALON, C. SVOBODE 19. BLED. TEL.064/76-S2-4_
ISKRA GA-LA OTOČE 5 a, 070-131, fax 70-455, g. Slavko Bevc PONUDBA: nudimo storitve površinske zaščite v Otočah in Ljubljani: eloksiranie aluminija, fosfatiranje, lakiranje (popravila in vzdrževanje)!
11179
Izdelujem LESTVE vseh vrst in dolžin. Zbilje, 0061/611-078 mes
TIK-TAK TRGOVINA urarska popravila, modne ure. Emona center, Radovljica 11216
Žagam drva. Pridem tudi v Kranj in okolico. Jereb, 0622-631 11230
Izdelujem kovinska vrata, stopnice, vetrolove, ograje, zasteklujem balkone, itd. 0631-537_11248
Strokovno spodrezovanje kravjih SV. Kogovšek. 0061/824-156
parkljev
11256
Vodovodne instalacije v hiši, ter manjša popravila delamo kvalitetno! 0218-427 11260
11265
vodovodne STORrrVE. napeljava    SATELITSKE ANTENE, montaža
% smm&mssz
VOZILA DELI
Z 101, letnik 1979, prodam za dele, zelo ugodno. Dušanka Novic, ul.Gor. odr. 18, Kranj ioeis
Prodam SEMPERIT GUME 175-70-13,4 kom in kovinska garažna vrata. 0332-432 10785
Prodam AVTORADIO Hambur za 60 DEM. Nas. SI. černeta 14, Kr. gora
10621
Prodam 4 GUME za JUGO KORAL za 500 Srr. 0312-259_10832
Prodam novo AVTOPRIKOUCO dim. 150x100. 0421-576_106S1
Nov prednji desni blatnik za Z 750, prodam. 049-436 10900
Prodajamo vse rabljene rezervne dele za Z 750. 064-438, po 15. url
10926_
Prodam razne dele za JUGO. 0312-364, popoldan 10936
Mercedesov motor 240 D, letnik 1981 in 250 D letnik 1989, prodam za tip 124. 0631-979 10995
Prodam GOLF, letnik 1986, bel, bencin, dobro ohranjen in GOLF, letnik 1981. 083-993_ioto
Prodam R 4, letnik 11/1989 prvi lastnik, garažiran, 28000 km, odlično ohranjen, reg. do 11/94, cena po dogovoru. 0801-109 10790
Prodam ZASTAVA 50.8 ali menjam za osebni avto. 0242-419 (zvečer)
10794
Prodam Z 101 comfort, letnik 1982, december, prevoženih 90.000 km, reg. do konec leta, cena 1200 DEM. Deljanin, J.PucIja 7, Kranj, 0329-
962 10796
Prodam karambolirano SAMARO 1300 S, letnik 1988, 5 p, cena 3200 DEM. 0218-662, popoldan 10801
Prodam AUDI 80. letnik 1975. Golniška 23, 0218-950, popoldan
10803
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1986, bele barve, garažiran. 0325-497, po 17. uri ioei4
Prodam R 9, ohranjen, na novo reg.,
grvi lastnik, letnik 1985, cena 7300 EM, ostalo po dogovoru. 0713-269, od 16. do 20. ure 108I6
i ŠKODO 105 L, letnik 1987, 55000 km, reg. do 12/94, lepo ohranjeno, prodam. 0214-212 10620
Prodam Zastavo 101, letnik 1987, reg. celo leto. 056-564 10830
Prodam R 5, letnik 1990, reg. 9/94, 5 v, rdeče barve, cena po dogovoru. 0312-494 10831
Prodam Z 128 CL, letnik 8/83, 75000 km, cena 1500 DEM. 0422-804
10834
Ugodno prodam JUGO SKALA 55, letnik 1990. 058-161 10836
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku. loese
Ugodno prodam CfTROEN AX 14 RD, letnik 1990. 0241-761 10639
ALFA 75 2.0 T STARK, letnik 1987/ 88, reg. do 4/95, maksimalna oprema, cena 11400 DEM. Žitnik, Sv. Duh 175, Škofja Loka_10844
Prodam VW KOMBI kasonar, letnik 1973. 0242-232_10847
Prodam R 4, letnik 1987, ohranjen, cena po dogovoru. 0 311-347 10552
Prodam R 4 GTL, letnik 1989. 0 738-950 10654
Prodam AUDI 80, letnik 1987, siva barva, klima, alarm. 0 881-452 od 12. do 23. ure ioaw
Prodam GOLF december 79, reg. 28/12/94. 0326-889_10934
Prodam JUGO 55 A, letnik 1986. 0312-364, popoldan 10937
Prodam AUD1100, letnik 19085, reg. 4/95. 0738-972 10940
Prodam Z 128,letnik 1985. 0422-278_10941
Prodam CUO 1.2 RN s katalizatorjem, letnik 1993. 085-478 10943
GOLF CLB, letnik 1990, prodam. Odkup, prodaja in prenos lastništva. MINEa TRADE, D.O.O., 0212-073
10946
Prodam GOLF D, letnik 1986, bele barve, lepo ohranjen. 0421 -481
10956_-_
HONDO CB 450 S, lepo ohranjeno, 6000 km, letnik 1987, prve gume, vredna ogleda, prodam za 4400 DEM. 0 50-826_io96i
Prodam karamboliran VW 1200, letnik 1975, motor brezhiben. 0 51-688_10964
Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1985, reg. do 15.2.1995. špikova 11, Drulovka 10957
Ugodno prodam dobro ohranjen 125 P 1500, letnik 1978, reg. do 10/1994. O 217-625_10970
DAIHATSU CHARADE TS, letnik 1989, prodam. 0 733-666 po 16. uri
"AVTO ŠOLA" ing. MAR
Prodam LANCIA DELTA TDS, letnik 1987, Izredno lepo ohranjena, z vso dodatno opremo, usnjeni sedeži, reg. do 3/1995. 0 332-178 1085B
Prodam FIAT 850 SPECIAL, reg. do 30.4.1995. 0 45-725 10877
OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1985, prodam. 0 332-178 10879
ORGANIZIRA TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 16.MAJA 1994,
ob 18. url. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5.G0LF in motornem kolesu YAMAHA
g311-035L
Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1982, 34.000 km, cena po dogovoru. S 50-290 10977
Prodam SUZUKI SWIFT SEDAN, letnik 1990. » 714-731_looe?
Prodam GOLF 1300, letnik 1981, reg. do 571995. » 891-847 10969
Prodam 126 P, letnik 1982, reg. do 2/ 95. »49-421_10998
Prodam JETTA, letnik 1987, reg. do 2/95, po ugodni ceni. »329-001
Prodam NISSAN SUNNY 1.5 GL karavan, letnik 1986. 045-250 nooo
Prodam FIČOTA 750, letnik 1980. »50-134 11007
FORD SIERA 20 CLX 16 v, katali-zator, letnik 1990, kot nov, prodam za samo 18000 DEM. Slibar, Zgoša 15, Begunje nooa
Prodam OPEL KADETT SOLZA, letnik 86/87 GLS. Juričan, Frankovo nas. 77, šk.Loka 11013
GOLF JGL, letnik 1981, prevoženih 120.000, reg. marec 95, prva barva, prodam. «872-064, po 20. uri 11020
Prodam 126 P, letnik 1988, 49000 km. «874-324 11025
Prodam GOLF GT11.6 starejši letnik, vreden ogleda. «45-582 11027
GS 1.3, letnik 1979, dobro ohranjen, redno servisiran, prodam za 1700 DEM. «331-858_11028
Prodam CITROEN GS PALLAS odlično ohranjen za 1600 DEM. «241-103 11029
Z 126 P, letnik 1982, registriran celo leto, prodam. «41-502 11031
R 4 GTL, letnik 1986, rdeče barve, lepo ohranjen, cena 2400 DEM. «326-094 11032
NISSAN SUNNY 1,6 SLX, letnik 11/ 90, sive barve, dvižna streha, radio, 42000 km, prodam. Možnost kredita, cena 13.500 DEM. «213-442 11033
Ugodno prodam GOLF JGL, cena po dogovoru. Žeškova ul. 4, Labore
11054
Prodam Z 750, registriran do 16.7.1994, cena po dogovoru. •70-109 11055
Prodam R 4, letnik 1984, cena 1000 DEM. «061/841-010_rtoei
Prodam GOLF JGL, letnik 1982, reg. celo leto. «57-648 11068
Prodam R 4, letnik 1987 za 3100 DEM. Smledniška 89, Kranj 11077
VERATSCHNIG
BOROVUE
•VEUKO SKLADIŠČE DELOV •DODATNA OPREMA •HITER SERVIS
Telefonske informacije: 0043 - 4227-2338
•meni/
R 4, letnik 1983, ugodno prodam, cena 1500 DEM, reg. do 21.3.95. «82-835 11078
Prodam RENAULT CLIO 1,4 RT, letnik 3/91, poškodovan. Sajovčevo nas. 9, Šenčur noaa
Prodam Z 128, letnik 1990, cena po dogovoru. Bergant, Podljubelj 267, Tržič 11084
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1987. Pavlic, Tupaliče 14, Preddvor noss
VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU mk
90 SIT JE MANJ KOT 2.500 SIT
M>AVfi
VISA OLD Srr, letnik 1991, ugodno prodam. «77-095 11087
Prodam FIAT TIPO 1.7 D, reg. do 5/ 1995, cena po dogovoru. « 45-353
11096___
Prodam GOLF 1.4 GL, star 3 mesece, bel. Debelak, Otoče 4, Podnart 11097
PASSAT GL, LETNIK 1991, META-LIK, UGODNO PRODAM IN RABLJENO ŽENSKO KOLO. « 217-587
11098
ALFA 75, kot nova, letnik 1988, naprodaj. «70-747 11119
Ugodno prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1987, 5 v. Dolenc, Ravne 4, Tržič 11122
Prodam Z 101, letnik 1983 reg. celo leto. Voklo 47 11181
Prodam SAM ARO 1300. letnik 1988, dobro ohranjeno. «65-663 11195
ASTRO 2.0 GSI 16 V, letnik 93, prodam. Sv. Duh 20 (pri cerkvi), šk. LOka_11196
126, letnik 81, ohranjen, registriran, prodam za 1300 DEM. «632-465
JUGO 45 A, letnik 1987, spredaj desna stran zaletena, prodam za 1400 DEM. «723-786_11201
VOLVO 740 diesel, letnik 1988, 100.000 km, bel, ugodno prodam ali menjam za cenejše vozilo. «714-975 11203
Proam Zastavo 750, neregistrirano v voznem stanju. «77-966 11210
SUBARU LEONE RANGER 4 WD, letnik 1989, prodam. «77-034 11215
Prodam 126 PGL, letnik 10/87. «51-347 11217
M^TAVLJALNICA
O UGODNA POSOJILA NA PODLAG!ZASTAVE: ■QA ZLATA IN NAKITA \* VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ČEKOV IN TUJIH VALUT * UMETNIN M STARIN f \ - IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU
T PARTNER, VREDEN ZAUPANJA. Koroška c.41 Kranj, tel :211256 Pričakujemo vas vsak dan od 8 -17
JUGO 45, letnik 1990, prodam. «242-674_11124
Prodam CITROEN GA, letnik 1982, za 700 DEM in R 30 za rezervne dele za 200 DEM. Todorovič, Izletniška 22, Ribno Bled 11126
LADA 1300 S reg. do 30.12.94, letnik 1986, cena po dogovoru. «83-641
11126___
Prodam Z 101, letnik 1977, reg. do 8/94 za 600 DEM. «51-428 11135
ALFA 33 1,5. letnik 1986, modra, 59000 km, reg. 4/95, ALU, radio, prodam za 7600 DEM. «733-038
11139
Prodam BMW 316, letnik 1987, R 5, letnik 1992, NISSAN KARAVAN CA-LIFORNIA, letnik 1992, GOLF GTI 16 V. letnik 1989, FORD ESCORT 1,4 GHIA, letnik 1987, OPEL KADETT, letnik 1987, ALFA, letnik 1993, JUGO 45, letnik 1988, JUGO 45, letnik 1989 In PEUGEOT 106 XT, letnik 1994 ter OPEL KADETT, letnik 1989, VW JETTA, letnik 1986. Možnost nakupa na kredit. DAŠ DOBIŠ, d.0.0., «325-981 11141
Prodam GOLF diesel, letnik 1989, 65000 km, kovinsko zelene barve, možen kredit. «718-100 (služba) ali 78-616, zvečer 11143
Prodam LADO SAMARO 1300, letnik 1990, cena 6800 DEM, možnost kredita. «83-389 11145
Prodam R18, letnik 1987, cena 5700 DEM, možnost kredita. «83-383
11147
Prodam R 4, letnik 2/1990, bel, 58000 km. «85-228 11150
Najboljšemu ponudniku prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989. «733-868 nisi
VOLVO 24 OD KARAVAN, letnik 1986, KOMBI VW 16 D, letnik 12/ 83, prodam. «622-165 11155
RAČUNALNIŠKI ENGINEERING d.o.o. Jaka Platiše 13,64 000 Kranj tel.: 064 331 441, fax: 064 325 879
GOLF diesel s paket, letnik 1985, zelo ohranjen, prodam. « 46-522
11103_
Ugodno prodam zelo dobro ohranjen OPEL KADETT, letnik 1976, prevoženih 86000 km. «681-091
11105
KADETT 1.3 LS limuzina, bele barve, letnik 1987, lepo ohranjen, garažiran, dodatno opremljen, prodam. «45-244 11106
Prodam R 4 GTL, letnik 1983, reg. še 3 mesece, lepo ohranjen. «632-265
11111
Prodam NISSAN TERRANO, letnik 1991. «58-458_11113
R 4, letnik 1988. 75000 km, bele barve, cena 3500 DEM, prodam. «631-674_11114
Odkup, prodaja, krediti za vozila. «70-747 ime
MERCEDES 1113 lepo ohranjen, ugodno prodam ali menjam. «70-
747 11118
ALFA 33, 1.3, letnik 1987, reg. do aprila 95, bela, cena 7700 DEM. «326-094_ 111S8
Z 101, letnik 1985, ugodno prodam za 1500 DEM, tt 70-086 11162
Prodam ohranjen FIAT 126 P, letnik 1985. « 48-628_vnee
Prodam ohranjen FIAT 126 P, letnik
1985. «48-628_11167
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. «56-770_vnee
Prodam OPEL KADETT, letnik 1978. Kovač, Suha pri Predosljah 48, Kranj
11172___'
OPEL KADETT 1.6 D GLS, letnik
1986, reg. celo leto. «332-178 11174
Prodam GOLF diesel 1979 in OPEL KADETT 1976. «310-537 11176
Prodam Z 101 GTL, letnik 1987. «328-920_11177
Prodam GOLF, letnik 1979 diesel In kamp prikolico, ugodno. «323-851
Z 750, letnik 1984, obnovljeno, prodam. «733-504 11222
Prodam JUGO 55, letnik 185, reg. celo leto. «56-049 11226
Prodam HONDO MTX 80, letnik 1987 za 1700 DEM. «736-646 11227
JUGO 55, letnik 1989, prodam. «725-374 po 20. url 11233
126 P, letnik 1985, reg. 10/94, lepo ohranjen, ugodno prodam. «58-418
11234_
Prodam JETTO 87 ali menjam za cenejše vozilo. «327-023 11236
Prodam 126 PGL letnik 1989. »733-144 11237
RENAULT 9, letnik 8/89, odlično ohranjen, prodam. »324-313 11242
R 4 GTL, letnik 1988, reg. do 10. meseca, zelo ugodno prodma. »326-820 11244
Prodam FIAT 126 PGL, letnik 1988. »061/824-156 Kogovšek 11255
Prodam Z 128,1986 letnik, registrirana, cena 2500 DEM. Orehovlje 14
11262
Prodam GOLF JGL, lepo ohranjen, letnik 1981, reg. do 12.10.94. Cehič, Muzejska 9, Tržič 11266
Prodam OPEL VECTRA 1.6 I, bele barve, 4 vrata, letnik 10/1991. «43-
017 11267
SPAČKA, lepo obnovljenega prodam. »725-315 11269
Prodam JUGO 45, letnik 1983. »47-291 11272
Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 8/
94, modre barve. »52-356 11275
Prodam Z 101, letnik 1989. »325-
218 11276
Prodam Z 101, letnik 1985, na novo registrirano. 0 46-397 11281
Prodam GOLF diesel, letnik 1987, cena 9300 DEM, odlično ohranjen. Mlinar, 0324-683_11286
Prodam JUGO 45 A. letnik 1987, ■celega ali po delih in MOPED T 14. 065-790 11287
Prodam AX, letnik 1990, lepo ohranjen. 070-004 11291
Zastava 750, letnik 1984, reg. do 2/
95, poceni prodam. 0325-196 11292
Ugodno prodam neregistrirano R 4 TLŠ, v voznem stanju, letnik 1983. 0718-425_11293
OPEL ASTRA, letnik 1993, metalno črne barve, ugodno prodam. 0738-
078 11296
KOMBI IMV FURGON 1500 kg nosilnosti , reg. do konca leta, enkratno ohranjen, poceni prodam ali menjam za osebni avto. 0325-
196 11299
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, 2700 DEM. 0422-065_11307
Prodam Z 101. 0874-366 11313
Ugodno prodam PASSAT TURBO diesel, letnik 1990, 62000 km. 077-
711 11320
Prodam R 5 FIVE, letnik 1988. 045-
252 11322
Prodam R 4, letnik 1984. 070-095
11328
Prodam VW HROŠČ, letnik 1974. 0 241-638 popoldan 11344
Prodam YUGO 45, letnik 11/1989, garažiran. 0 401-023 11350
Prodam R 4 GTL, letnik 1990. 0 58-
175 11351
Prodam HONDO CMC, letnik 1985, dobro ohranjena. 0 49-521 11353
Ugodno prodam R 5, letnik 1989. 0 41-547 11355
ZAPOSLITVE
Za promocijo novih šolskih pripomočkov, na terenu redno ali honorarno zaposlimo več zastopnikov. Informacije vsak petek od 18. do 20. ure 0213-340 10157
IŠČEMO MLADEGA SODELAVCA KOVINARSKE STROKE IZ KRANJA ALI OKOLICE. NASTOP SLUŽBE TAKOJ I POGOJI:
- OPRAVLJEN VOZNIŠKI IZPIT (KAT B)
- ODSLUŽEN VOJAŠKI ROK
- ZANESLJIVOST. POŠTENOST RADK0VIČ KUUCl, KEBETDVA 8,64000 KRANJ
_TEL: 0647222-618 PO 16h
Zaposlimo več deklet za pomoč v strežbi, starost od 20-25 let in zaželjene del. izkušnje. 041-462, popoldan 10350
Zaposlitev - prodaja spominkov na Bledu v maju in juniju. Pričetek takoj! 077-574, popoldan in zvečer ioeoo
V prijetnem lokalu ALF, c. na Brdo 30, Kranj, iščem prikupno in prijazno dekle za delo v strežbi. 0217-582
10617
Zaposlim samostojnega AVTOK-LEPARJA. 0211-325_10633
Zaposlim SAMOSTOJNEGA ORODJARJA z večletnimi izkušnjami. 048-679, od 18. do 20. ure, sobota od 9. do 11. ure io7ea
Bistro v centru Kranja redno ali honorarno zaposli prijetno dekle za strežbo. 0323-079 10786
Honorarno zaposlim dekle v hiši Lango - trgovina Neja Šenčur. 041-167, Int. 27_ 10789
KV NATAKARICO redno zaposlimo, odlični OD. 0327-853 10811
Iščemo UPRAVNIKA stanovanjske hiše v Radovljici. Pismene ponudbe na naslov: Dušan Pichler, Prešernova 4, Radovljica, tel.:741-535
Komercialista za prodajo gostinsko turističnega artikla iščemo. PONTO, d.0.0., 0721-289 10824
Zaposlim delavca v kovinarski stroki in pripravnika ključavničarja. 041-
663 10842
Gradbeno podjetje sprejme vsa zidarska in fasaderska dela, z materijalom ali brez. 0718-037 10846
Natančno šiviljo - krojača za samostojno delo v naši delavnici iščem. šifra: BUTIK_loaso
Nudim delo ZASTOPNIKU po kme-tijah. 0 620-565_10860
Za poletno sezono honorarno zaposlimo urejenega NATAKARJA v škofji Loki. 0 621-336_10878
Slovenska knjiga Ljubljana zaposli zastopnike za prodajo območnih poslovnih imenikov Republike Slovenije (PIRŠ) na področju Gorenjske. Prijave na 0061/443-915 10902
Zastopnike za dobro plačano delo na terenu zaposlimo. 051-246, zvečer 10905
Delavce tudi začetnike zaposlim v proizvodnji leč v Kranju (priučitev). 0211-579 10922
Redno ali honorarno zaposlimo NATAKARJA ali natakarico z gostinsko šolo in nekajletno prakso, v Kava-baru, v škofji Loki, delo je v izmenah. 0622-481, vsak delovni dan od 8. do 15. ure 10950
Nudimo redno ali honorarno zaposlitev. Šifra: AHAC 10955
Za čiščenje poslovnih prostorov v popoldanskem času honorarno zaposlimo vestno delavko. 0 47-428
Redno ali honorarno zaposlimo natakarja ali natakarico z gostinsko šolo ali nekajletno prakso,
v Kava-baru, v Škofji Loki, delo je v izmenah.Tel.: 064/622 481 vsak delovni dan od 8-15 ure.
Hotel restavracija KEKEC v Kranjski gori išče dve NATAKARICI z delovnimi izkušnjami in znanjem italijanščine in nemščine. Možnost stanovanja in hrane v hotelu. Informacije osebno ali na 0882-222 11040
Za prodajo novega izdelka zaposlimo sodelavce, redno ali pogodbeno. 0311-476 11048
Honorarno zaposlimo dekle v kava baru. 045-360, 45-828_11053
Nudimo dober zaslužek. 0421-023, Simona 11079
Iščem simpatično dekle za delo v bifeju. 0 422-694 ali 422-515 11092
Redno zaposlimo KV samostojnega KUHARJA ali KUHARICO z delovno prakso. 0 51-002 dop. in 56-009 pop. od 13. ure dalje 11095
ZAPOSLIMO PRODAJALKO PEKARNA UMNIK ŠENČUR
Zaposlimo detavko v računovodski službi. Pogoji ekonomska srednja šola in nekajletna praksa v računovodski službi. Informacije po tel.: 064/622 481
Okrepčevalnica "FILAVER" v &wfl Loki zaposli mlado gostinko *|j gostinca. Pokličite po 0623-036
Redno zaposlimo VOZNIKA C tojj kategorije s prakso v mednarodnem prevozu. Šifra: LESCE jg|
V Kranju sprejmemo pripravno de*1* za strežbo v lokalu. 0212-767
ŽIVALI
Sprejemamo vsa zidarska dela, delamo poceni in kvalitetno in od-dam MUCKE. 0310-601 11130
Iščem ČISTILKO za čiščenje delav-niških prostorov enkrat tedensko -Strelišče. 0311-066 11132
Pridne in komunikativne vabiva k sodelovanju za delo na terenu, plačilo dobro. Inf. vsak dan od 20. do 21. ure na 0331-118 11133
Zidarsko skupino za šolanje in zidanje iščem. Stanovanje zagotovljeno. 0422-673 11137
Iščem zidarsko in fasadersko delo. Imam skupino. Delamo kvalitetno in poceni. 0401-316 11138
Iščem pripravniško delo ekonomista v okolici Kranja. Pavlic, Zg. Bitnje 172, Žabnica 11182
če bi radi poslansko plačo, postanite zastopnik DZS. 00609-617-132__11209
Možnost dodatnega zaslužka. Pokličite zvečer 053-218 11213
Nudim zastopniško delo pri DZS. ^»57-432, po 21. uri 11214
Želite zaslužiti cca 1500 DEM na mesec pokličite »327-034, dopoldan ali po 20. uri 11251
Družina z dvema šoloobveznima otrokoma išče gospodinjo z znanjem nemškega jezika. Stanovanje z TV je v hiši. Žaželjeno znanje kuhanja. »Avstrija 0043-663-841647 ali pismeno na naslov: FA. PRAUSE, Buchenwaldweg 8, A-9210 Portschach /Vrbsko jezero 11274
Manjši gostinski lokal v Kranju išče snažilko od 6. do 8. ure zjutraj. »323-079 11301
Iščemo PASTIRJA za na planino Mežaklja in Upance. »78-865 11303
Honorarno zaposlimo izkušeno ŠIVILJO, možna kasnejša redna zaposlitev. Šifra: VEČLETNE IZKUŠNJE
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE** nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgo»° 22, Begunje, »733-232____Jj;
Prodam 8 mesečno brejo KRAVO-*' bo tretjič teletila. »45-458 _JjS.
črne pritlikave PUDUE z rodovnikom, stare 7 tednov, prodam. **' 285
JARKICE, rjave, grahaste, nesnostjo in PRAŠIČE pj«? Hraše 5. Smlednik. » 061/627^.
KOKER ŠPANJELE z rodovnik^ prttljikave ZAJČKE, prodam. •4^l) 097_
Prodam JARKICE In PITANCE. G* , Partizanska pot 15, »214-855
10687 ' ______.
Prodam dva BIKA 100 kg. »45-73«
10767_ ^
Menjam KRAVO za zakol po teletu za brejo. »802-040
ZLATE PRINAŠALCE Cistokrvn« prodamo. »332-192 «^
Za prodajo na terenu if^0 potnika. Prevoz zaželien. 078-«10
foto bobnar
Prodam KRAVO s teletom. 22, Voglje
Prodam KRAVO simentalko s «J tom ali brez. »76-908
Prodam OVCO za nadaljno zakol. »45-147
Kupim BIKCA simentalca, do 14 dni. » 45-820 _g£
Prodam čistokrvne 6 tednov star« NEMŠKE OVČARJE. » 061/62; 514____«J|
Prodam mlado težko KRAVO sirn^' talko pred telrtvijo. Zalog 62, CerW
Prodam dva meseca stare
»421-799
Prodam mlado jalovo KRAVO. 91' 997 J*J!
Oddam čistokrvno LABRADOPjJ brez rodovnika, cepljeno. »891-^
10007_'__
Prodam OVCO z jagnetom inrn^ jagneta. Markelj, Martinj vrti i; Železniki ____>
ROTTVVEILER mladiče - P&^J rodovnikom, odlično leglo, negov?^ ter cepljene, ugodno prodam z* zZ> DEM. »623-090 ____>-
Prodam mlade PAPIGE inagapornise. »422-415, poP°*^
Prodam ČRNE PUDLE (cistokrvjj Vinčič, Mestni trg 9, Šk. Lokfl_J>
Prodam KOZO z tremi mlad^ij 30.000 SIT. »061/614-695
Prodam okrog 100 k9j°S$ TELETA SIMENTALCA » 733-89'
10076 _"___——-"t
Oddam 7 tednov stare KUZ^ mešance. » 66-931 ___'
Prodam mladiče - trna KODRE - PUDUE  z rodovn'1^ vrhunsko leglo. » 631-692
Prodam NEMŠKE
OVČARJA
rodovnikom. »57-281_____<
_ Ugodno^ prodam ^s/°nScft ŠPRINGERŠANJELE. Lanajg Mlevkuš 23. Zg. Gorje. »725-«1'
NAROČNIKI IN BRALCI IZ KRANJSKE GORE,
00VJA IN MOJSTRANE P0Z0R1
ODSLEJ LAHKO ODDATE MALI OGLAS, KRIŽANKO AU PORAVNATE NAROČNINO TUDI V TD DOVJE-MOJSTRANA IN V TD KRANJSKA GORA I
OPTIKA
KRANJ, Bleivveisova 18 nasproti porodnišnice tel.: 212-196
VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN MODNIH SONČNIH OČAL
in še povečevalne lupe, foto filmi, baterije -tudi za slušne aparate, tekočine za kontaktne leče.
Odprto od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Že 12 let Vaša optika ART OPTIKA KRANJ
Pridružite se tramu strokovrtj"
ki v Studiu Rafaela u^rja'ja lepoto in zdrav odnos do av'Je *
STUDIO RAFAEL*
Vabi k sodelovanju strokovno podlo**1, komunikativne sodelavke (izobrazba 3 letna kometih lo^
IN
Pripravnic, kitelijopr'df1"" strokovno znanje, v studi"i* najsodobnejšo medicinsko opr"»
Studio Rafaela Trg Prešernove brigade 0 Kranj 0641326 6S3
Petek, 13. maja 1994
MALI OGLASI, ZAHVALE
27. STRAN • GORENJSKI GLAS
ŽA PIKNIKE IN VESEUČE
v toplih dneh vanj OHLAJENO PIJACO
in ostalo potrebno za piknik nudi
TRGOVINA
0 JELOVČAN
Mercator - Sora
Kmetijsko gozdarska zadruga, z.o.o., Žiri
zaposli delavca za opravljanje del
VODJE ODDELKA
boleznine na Strojami
(trgovina z gradbenim materialom •n kmetijskim repromaterialom)
Kandidati morajo imeti končano šolo za prodajalce in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Zaželeni so moški kandidati.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca.
JJ Prijavi naj kandidati navedejo kratek življenjepis ter opis dosedanjih zaposlitev.
priložith morajo dokazila o izobrazbi.
Kandidati naj prijave vložijo v roku 8 dni po objavi na naslov Mercator - Sora KGZ Žiri, Trg svobode 2, 64226 Ziri. Zaželeno I®. da se oglasijo osebno.
ETP KRANJ, p.o. Mirka Vadnova 11 Kranj
Razpisuje
jjvni ra*pis za oddajo nepremičnin v najem za določen in sic|r!okaciji UL Mirka Vadnova 11 (Primskovo)
j^mljišče, predeljeno na dva dela, ograjeno z žično ogrado ,n vl*ati v izmerah
]x cca 900 m2 (možna razširitev na cca 3000 m2)
1 x
cca 800 m2
Cena in
Pri
rok najema se določi z najemno pogodbo.
Rok
najemu lahko sodelujejo pravne osebe.
*a prijavo je 1. 6. 1994.
nenro^flrani najemojemalci se lahko dogovorijo za ogled uro Ewr? P0" telefonu 064/242-336 vsak dan med 8. in 10. ■ Ner dobijo tudi dodatne informacije o nepremičninah.
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. 046-282 nošo
Prodam 8 mesecev breji kravo in telico in svinjo težko 230 kg po 185,00 SIT za kg. «49-042 nosi
Prodam KOKOŠI NESNICE eno leto 130 SIT. Zadraga 18, Duplje, «58-
405 11059
Spoznajte ekskluzivne KEP.RY BLUE TERIERJE, prve v Sloveniji, neagre-sivne, učljive mladiče, izredne zmagovalne linije iz Nemčije. Psi so lepe zunanjosti, dobri hišni čuvaji in enkratni razstavni psi. Cena po dogovoru. «062/691-273 11067
TELETA 10 dni starega kupim. 9422-673 11070
Kupim visoko brejo TELICO ali mlado KRAVO. «70-579, po 20. uri
11081
Prodam KOZE z mladiči in kozje MLEKO. «48-583_nosa
Prodam ČEBELE ter lipove satnike. B 43-495 moo
NEMŠKI OVČARKI čistokrvni brez rodovnika, stari 9 tednov, ugodno porodam. »061/841-072 moo
Menjam teličko za bikca po izbiri od 50 - 400 kg. «633-822 11120
PRAŠIČE za rejo ali zakol vseh velikosti prodam. «714-376 11134
Kunce - nemške lisce in madagaskar ovnače, plemenske samce, prodam. «45-532 11142
Prodam TELIČKO simentalko, težko 150 kg. «632-233_11154
Prodam KRAVO 8 mesecev brejo. «70-411 11175
Breje ZAJKLE ali z mladiči prodam. Tavčar, Zabreznica 37, Žirovnicamu
Kupim 10 dni starega bikca simentalca. «65-343 11243
Prodam 2 leti staro svinjo za zakol.
«401-165 11249
Kupim TELIČKO do 120 kg. «45-
446 11252
Takoj prodam 1 leto staro telico. Sajovic, Mlakarjeva 43, Šenčur 11257
JARKICE 8 tednov stare, prodam. «403-102 11281
Prodam brezova drva in KRAVO frizijko. «681-077 112*3
Prodam dve KRAVI po izbiri. Meglic Anton, Potarje 3, Tržič 11298
Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg. Huje 27, Kranj 11302
Kupim BIKCA SIMENTALCA, do 300 kg. « 421-664_11345
Kupim BIKCA simentalca starega do enega leta. «061/841-108 11304
Prodam 4 mesece brejo KRAVO simentalko in 1 m3 suhih hrastovih desk. «56-037 naoe
Prodam 14 dni starega bikca simentalca. «421-608 11309
Kupim bikca simentalca 10 dni starega. «733-369 11312
Prodam mesec dni stare bele PIŠČANCE, primerne za dopitanje. Stanovnik, Log 9, šk. Loka, »65-546 11318
Prodam BIKCA starega 6 tednov. Kepic, Zg.Brnik 37, »422-758 11332
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, vrhunske vzreje, stare 7 tednov, prodam. «738-964 11333
Prodam več KOZ z mlekom ali z mladiči in mlado KRAVO s teletom. «84-352 11340
0pRAVlčILO
Pri zahval
za pokojnega
VIKTORJA PLANINCA
je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Tržič, Bistrica pri Tržiču, Zvirče, Radovljica, Trbovlje, 4. n»aja 1994, Za napako se opravičujemo!
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je zapustil dragi sin, brat in stric
KLEMEN TAŠKAR
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Klemenovim prijateljem, gospodu župniku, pevcem, gasilcem m Stanetu Kuharju.
VSI NJEGOVI
Mavčiče, Šenčur, 1994
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric, stari oče
MATEVŽ SODNIK
roj. 1. oktobra 1912
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem SGP Gradbinec Kranj za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in vsem drugim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Kranj, 29. aprila 1994
ZAHVALA Ob izgubi drage mame
KAROLINE BAJŽELJ
iz Železnikov
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Mozganu in sestri Minki, župniku, pevcem in org. ZB. Vsem in vsakemu
posebej hvala.
VSI NJENI Železniki, 7. maja 1994
ZAHVALA
Ob izgubi
FRANCA MEDJE
iz Straž išča
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu poklonili cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala govornikom, občinski in krajevni organizaciji ZZB, dachauskim tovarišem ter KS Stražišče.
VSI NJEGOVI Kranj, dne 6. maja 1994
ZAHVALA
Ob smrti moje drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in prababice
LEOPOLDINE KOŽUH
iz Dvorij
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vso izkazano pomoč, za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi Servisu za protokolarne storitve Brdo za podarjeno cvetje. Posebna zahvala sosedi Marinki za izkazano pomoč, g. duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Jeriču za opravljene storitve. Hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Dvorje, Kranj, Bled, Domžale, 8. maja 1994
ZAHVALA
V 62. letu nas je po dolgi bolezni zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta
ROZALIJA KRIŽAJ
roj. Glač
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali v DU Kranj in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrekali sožalje. Še posebej pa se zahvaljujemo osebju DUK za dolgotrajno skrb in nego, gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani.
VSI NJENI Stražiiče, 9. maja 1994
I V 89. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric
STANISLAV ŠTIGLIC
kapetan fregate v pokoju
Tako, kot si je želel, smo se od njega poslovili v družinskem krogu 9. maja 1994 na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 11. maja 1994
Miha Jazbinšek o novih občinah
Dovolj le Bled, Bohinj in Radovljica
Radovljica, 11. maja - Na povabilo radovljiške LDS je včeraj v knjižnici A. T. Linharta Miha Jazbiniek, predsednik odbora za komunalno samoupravo pri LDS govoril o novih občinah.
Tako kot radovljiški liberalni demokrati je tudi dr. Jazbinšek mnenja, da bi bilo najbolje, če bi se radovljiška občina razdelila le na tri nove: Bled, Bohinj in Radovljico. Po navedbi nekaterih statističnih podatkov o tem, koliko novih občin lahko pričakujemo v prihodnje in o .:ra, kako velike (majhne) bodo, je poudaril štiri nove funkcije, ki jih bodo pridobile nove občine, ob tem, da bodo izgubile obstoječe izvorne. Najpomembnejša od njih je urejanje prostora in komunalne infrastrukture, pa lokalno motivirane dejavnosti s področja kulture in športa ter del družbenih dejavnosti. Pri tem meni, da so kriteriji za oblikovanje novih občin napačni in slabo pripravljeni, posledica tega pa je preveliko število majhnih referendumskih območij.
Poudaril je še, da bo med novimi občinami potreben stalni medsebojni dialog o skupni problematiki, pri čemer je izpostavil predvsem vprašanje urejanje komunalne infrastrukture. Kot je v razpravi poudaril
Jože Dežman, predsednik občinskega odbora LDS, je veliko izhodišč, ki vodijo v zahtevo po enotni, večji občini Radovljica, ki bi bila le takšna lahko prostorsko enakovredna blejski in bohinjski.
Bernard Tonejc, predsednik KS Lesce je govoril predvsem o še vedno nejasnih virih financiranja. Zbiranje večine denarja v
Ljubljani bo po njegovem vodilo v nastanek močnega državnega aparata, odmaknjenega od mesta dogajanja in zato neučinkovitega. Izpostavil je še problem določanja solastniških deležev novih občin v odnosu do starih. "Ena občina več ali manj, problemi bodo enaki. Te reči bo pač treba rešiti. Z Lescami ali brez njih." • M. A.
Vesela in žalostna objava hkrati
Dolina nad Trii če m • V nagradni igri Gorenjskega glasa "Vsak teden.' ENA SREČNA DRUŽINA VEO* smo v torkovi številU na straneh priloge V SOTOČJU objavili kIŠna Številko Dolina 9.
"Ta objava je bila za našo hišo vesela, manj pa vest o nesreči mojega brata v isti številki časopisa," je po telefonu zaupala Mateja Dovlan, obenem pa povedala, da je njen starejši brat VUi ze pocelil rane zaradi padca z motorjem in se vrnil na služenje vojaščine. *Sker pa je sreča bolj redek gost v naši hiši, kjer poleg mame Ane in očeta Zdravka prebiva še Matevž Dovzan, moj ded On je naročnik Gorenjskega glasa Že od leta 1957, a doslej še nismo imeli sreče pri nobenem žrebu. Za nagrado sem zvedela ie v torek od sorodrdce, saj pri nas dob imo časopis Šele v sredo. Kakršnakoli ie bo nagrada, nas bo razveselita, je zagotovila tokratna nagrajenka, ki je prva poklicala v naše uredništvo.
O Dovianovih smo zvedeli tudi to, da znajo biti gostoljubni kot vsi Dolincu Ded rad pove kakšno iz starih časov, največ obiskovalcev pa se pri njih ustavi ob triiški razstavi mineralov. Oče Zdravko, ki sicer rad zahaja v gore, takrat postavi na ogled za mimoidoče pred domačo hišo svojo zbirko mineralov in predstavi znamenitosti okolice. Tako bo gotovo tudi letos. * S. S.
>MERKUR
So vaše gredice puščobne - sedaj je pravi čas za učinkovito rešitev. Moč narave, pestrost barv, bogastvo domišljije poiščite v kombinaciji sadik cvetočih enoletnic.
TEDEN CVETOČIH ENOLETNIC
od 16. do 21. maja
Dnevno dobavljene sadike:
ageratum, salvija, cinerarija, vodenke, kana, tagetes, lobelija, altelnantera, petelinov greben, petunija, čeveljčki,
gazania.
BegOklije po najnižji ceni: SAMO 46 SIT. V tem tednu po POSEBNO UGODNIH CENAH
PVC STOL za 845,60 SIT
in LEŽALNIK za       3721,10 SIT.
Tudi balkonsko cvetje in zelenjavne sadike z Merkurjevo kartico zaupanja
še najmanj 4% in največ 8% ceneje!
PTT
PIT PODJETJE SLOVENIJE
PE PTT KRANJ Spoštovani!
Komuniciranje v kakršnikoli obliki je že od nekdaj osnovna človeška, socialna in ekonomska potreba, ki danes, v času vse večje dinamike, postaja neizogiben pogoj osebne in poslovne uspešnosti posameznika in družbe.
Zato smo se v PE PIT Kranj odločili, da omogočimo pridobitev telefonskega priključka pod ugodnimi plačilnimi pogoji (na območjih, kjer imamo proste kapacitete):
- ob takojšnjem plačilu nudimo 10% popusta ali
- omogočimo obročno plačilo v šestih mesečnih obrokih
Z ugodnimi plačilnimi pogoji želimo približati možnost pridobitve telefonskega priključka slehernemu krajanu, s tem pa tudi uporabo telekomunikacijskih storitev.
Vabimo vas, da se zglasite v PE PTT Kranj -Pričakujemo vas!
Informacije po telefonu 262 - 228.
Prihodnji teden parkirnina
Kranj, 12. aprila - Na seji izvršnega sveta občinske skupščine Kranj v sredo je bilo uvodoma pojasnjeno, da bo predvidoma od ponedeljka, 16. maja, za parkiranje na Gregorčičevi in Stritarjevi ulici ter pri Delavskem domu treba plačati parkirnino in sicer za eno uro parkiranja 70 tolarjev, za dve uri pa 120. Parkirni lističi, ki ga bo vsakdo moral Izpolniti sam in pustiti v avtomobilu na vidnem mestu (za vetrobraru-kim steklom) bodo naprodaj v vseh kioskih Dela na tem območju, prodajal pa jih bo tudi delavec JP Komunala, ki bo nadzoroval parkirane avtomobile. Za nedovoljeno parkiranje (izven označenih parkirišč) ali parkiranje brez parkiranega listka pa bodo komunalni redarji ugotovili nepravilno parkiranje in s lem kazen za takšen prekršek • A. Z.
Gasilci pri sv. maši v čast Florjanu
V nedeljo ob desetih je bila v župnijski cerkvi na Bregu ob Savi sveta maša v čast zavetniku gasilcev, svetemu Florjanu. Obreda se je udeležilo najmanj sto gasilcev iz domačega društva in
gredstavniki ostalih društev, ki sestavljajo sektor: Podblica, Jošt, iesnica, Stražišče, Bitnje, Žabnica, Mavčiče ter industrijski društvi Sava in Planika. Gostiteljsko društvo Breg, v katerem je 114 aktivnih članov - od najmlajših do veteranov - bo julija praznovalo 65. obletnico. Ob tej priložnosti bo pripravilo sektorsko vajo. Breški gasilci so zadnjič krotili ogenj pred približno dvema letoma, ko je gorelo stanovanjsko -gospodarsko poslopje "na žagi". • H. J., foto: D. Dolenc
UTESRECA
Ležal na cesti
Zalog - Včeraj ob 1.35 ponoči je bila huda pro^ metna nezgoda na cesti med Zalogom in Pšenično Polico. 57-letni Drago Fras iz Cerkelj je z osebnim avtom peljal od Zaloga proti Cerkljarn. Pribli: žno 700 metrov zunaj Zaloga je prepozno opazil 22-letnega Marjana T3ru-gerja s Cerkljanske Dobrave, ki je ležal na cesti. Voznik je močno zaviral, vendar avta ni mogel pravočasno ustaviti. Zapeljal je prek Burgerja, ki so g« kasneje hudo ranjenega (je v kritičnem stanju) odpeljali v Klinični center. Za oba udeleženca so policisti odredili odvzem krvi.
KAM GRES, SLOVENIJA ?
PONEDELJEK, 16. MAJ A, OB 17.00 URI GOST: dr. JANEZ DRNOVŠEK