Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 List slovenskih delavcev v Ameriki. G? The only Slovenic daily^ in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. t TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 247. — ŠTEV. 247. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 21, 1908. — SREDA, 21. VINOTOKA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Nepošteni blagajničarji. Nočni jezdeci so Gozdni požarji Samomor bankarja. —o— V PENNSYLVANIA SE JE PRIČELO VEČ OBRAVNAV PROTI NEPOŠTENIM BANČNIM BLA-GAJNIČAR-JEM. V Alleghenyju se je javil oblastim Harry G. Watson, ki je pol milijona ukradel. SAMOMOR BANČNEGA PREDSEDNIKA. lineal! odvetnika, v New Yorku in drugod. Pittsburg. IV. •_!<>. oktobra. Zve/.i-ni sodnik Young je včeraj določil obravnavo proti J. B. F. Finehartu, bivšemu blagajničarju Farmers i Drivers Nat. Banke \ Waynesburgu. Pa., na 4. januarja 1909. Imenovani bivši blagajničar je namreč obdolžen, da je pri imenovanej banki poneveril velikanske svote bančnega denarja, vsled (M'-ar j«1 bila banka prisljena napovedati bankerot - primanjkljajem v znesku dva milijona dolarjev. Sodile p je določilo za R i neha rta jam« i \ i i o \ znesku $10.000. kojo svoto je tekom dneva položil, tako, da zamore do obravnave ostati doma. Vlagatelji imenovane banke. >e vedli.> niso dobili svojega denarja in «o radi tetra danes pro>:!i predsednika Rooseveha naj posreduje v njihovo korist, kajti obravnava proti blagaj-n rju -e pre ver zavlačuje in sieer v >kodo vlagateljev. Predsednik je takoj na to državnemu pravdništvu brzojavnim potom naročil, naj z obravnavo hiti. ker inaee ni izključeno, da bi stvar tako zavlačevali, da bi se končno zastarala in da bi goljufa ne bilo mogoče obsoditi. Harry G. Watson, bivši blagajni-"•ar propadle Allegheny Xat. Ba.ike, ki je obdolžen, da je zajedno s svojim kolegom Montirnmervjem ukradel skoraj pol milijona bančnega denarja. se je veeraj prijavil pri zvezinih oblastih. Sodišče je določilo zanj jam-čevino v znesku $10.000, kojo je položil in potem odšel domov. Carroll, la., 20. oktobra. Tukaj se je veeraj ustrelil 041etni W. L. Cul-bertson. predsednik prve nat!jonalne banke. Banko so sedaj radi tega zaprli. ker morajo pregledati vse knjige. da -e do/.ene. je li morda v banki iskati uzroka radi samomora. V banki je $254.000 tujih vlog in splošno se sodi, da se bodo vloge lahko pokrile, toda treba bode naf-eti kapital in prebitek banke. Samomorilec jo bil .■{."i let predsednik imenovane banke. LOPOVI, KI NISO BILI ZADOVOLJNI Z NOVIM ZAKONOM, SO LINČAU DVA ODVETNIKA. Linčanje se je vršilo blizo Union City v državi Tennessee. VELIKA NAGRADA ZA PRIJETJE LOPOVOV. Union City. Te-nn., 21. oktobra. Pri Walnut Logu, 3o milj daleč od 1 tukaj so veeraj zakrinkani nočni jezdeci napadli polkovnika L. Z. Tavlor-ja in kapitana Quinten Kankina. oba j odvetnika iz Trentona, T ena. Nočni jezdeei so ju na samotnem kraju napadli in oba umorili. Rankinovo truplo so našli danes zjutraj vi-eti na nekem drevesu in vse razstreljeno z 1 mnogimi krogi jami iz revolverjev. Tavlorjevo truplo pa dosedaj še niso | našli. Do tragedije je prišlo vsled novega ; zakona, kojega je nedavno sprejela {»ostavodaja v svrho regulacije riba- ■ renja Reel Foot Lee pri Walnut Log. Radi te zadeve so >e vršili že pred letom dni, ko se je predlagala ustanovitev takega zakona, vršili večji nemiri. ko je so priredili nočni jezdeei. Taylor in Rankin, sta vedno nastopala za ta zakon, toda od tedaj naprej sta skoraj neprestano dobivala i grozilna pisma. Včeraj krog polunoči je prišlo pred hote!, v k te rem sta oba prijatelja ■ stanovala, karih 2-~> nof-nih jezdecev, ki so oba pozvali na prosto. Ker ni'-ta nir hudega slutila. >ra prišla na ulico, kjer so ju pa takoj zvezali in privezali na dva konja in odjezdili z : njima iz mesta. Na bregu Reel Foot I-.ee j a so potem lopovi Rankina obesili in z Tavlorjem odjezdili dalje. Slednjega so brezdvonino tudi umorili. toda. kakor rečeno, njegovega trupla dosedaj še ni bilo mogoče , najti. (Toverner Patterson je razpisal 10 tisoč dolarjev nagrade za prijetje ' morilcev. Taft dospel v Washington. R< publikanski predsedniški kandidat William Howard Taft je dospel v Washington in takoj je obiskal svojega prijatelja predsednika Rooseveha. Ker je tekom zadnjih dni na svojem reklamnem potovanju pre-v< č govoril, je tako hripav, da zamo-io sedaj le tiho govoriti in še to z velikim naporom. Ko so ga vprašali časniški poročevalci. upa-Ii. da bode i/voljen, jim je odvrnil, da on ni pe-semist in da bode prav gotovo izvoljen. Predzgodovinska žival. Great Falls. Mont.. 21. oktobra. Barnnm Brown, zastopnik newyor- škega zgodovinskega muzeja, je našel v gorovju pri Glasgowu.^ Mont., okostje neke predpotopne živali, ktero je sedaj posla] v New York v zgodovinski muzej. Okostnica je 40 čevljev dolga in 20 čevljev visoka. Snmn lobanja tehta 4000 fnntov. Da so zamo-gli okostnico prepeljati na kolodvor, so potrebovali 32 konj. Grozen čin matere. Ko je ISletna Alice Lewisova na kolodvoru v Decatur. 111., čakala na vlak. je porodila dečka. Takoj nato je dete zavila v svoje krilo, odšla na Boulevard, kjer je dete zagnala na cesto in potem neznano kam zbežala. Dete so našli še živo in so ga izročili bolnici. Kasneje so brezsrčno mater prijeli in je na policiji izjavila, da je vsled nepričakovanega poroda postala histerična in da je storila ta Sin, ne da bi vedela, kaj je pravzaprav storila. ROOSEVELTOVI NAČRTI. Predsednik bode obiskal tudi London in Paris. —o— Washington. 20. okt. Tukaj se za-1 rju je. da bode predsednik Roosevelt 1 ot eni. ko se vrne iz lova v Afriki, letu 1910 obiskal tudi London in I'aris. V Oxfordskem vseučilišču bo imel več predavanj in tem povodom bode tudi promoviran doktorjem prava. Tudi v Parizu bode Roosevelt predaval. in sicer pred Sorbonne. Datum njegovega prihoda v London in Paris še ni določen in tudi še ni določena vsebina predavanja. Njegova žena ga bode čakala v Kartumu,. ko se vrne iz srednje Afrike, in bode potem z njim zajedno potovala proti severu. I Čudno vreme. Zadnje dneve imeli srno v našem mestu pravo poletje in vsaki dan postajalo je bolj vroče, tako da so se vozili ljudje vsaki dan kar trumoma na Coney Island, kjer so vsa kopališča bila zopet polna kopalcev kakor sredi polejta. V ponedeljek je lepo vreme postalo neprijetno, kajti vsled gozdnih požarov v Adirondackih je i vse mesto v gostem dimu, tako da solnca ni več videti in da je tudi par-niški promet v luki zelo oviran. Tudi najstarejši prebivalci na Longlslan-, du se ne spominjajo, da bi se ljudje v tem letnem času kopali v morju. Včeraj rano zjutraj je zavladalo zopet hladno vreme in danes veje precej mrzel veter. Samomor milijonarja. San Rafael, Cal.. 21. oktobra. Otha M. Hartzell, bivši kralj železa v Pit-tsburgu in večkratni milijonar : včeraj vsled žalosti za smrtjo njegove žene ustrelil v glavo rn so potem smrtno ranjenega pripeljali v bolnico. Tekom zadnjih petnajst let se j« mudil v Californiji. VSI GOZDI- PRI LOON LAKE, TUPPER LAKE IN PIERCE-FIELDU SO V PLAMENU. Mnogo hotelov in poletnih taborišč je v velike j nevarnosti. V WEST VIRGINTJI IN MICHI-GANU. Utira. X. Y.. 20. oktobra. Iz Loon Lake, Tapper Lake in 1'iereefielda se poroča, da so zopet v-i tamošnji krasni smrekovi i.i borovi gozdi \ plamenu, ki se vsled jakega zapadne-^ra vetra izredne hitro razširja po vsej okolici. Mnogo poletnih hotelov in poletnih taborišč za izletnike je v velikej nevarnost' Tz Loon Lake se javlja, da se gozdni požar razširja proti •• smeri velikega hotela za letoviščarje in ako se veter ne preokrene. hotela ne bode mogoče rešiti. V Piercefield je danes odšel poseben vlak z gasilnim inožtvom. koje pa ni moglo niče-»ar opraviti proti požarju. Veter prihaja od severozapada. tako. da se sedaj požar še hitreje razširja v ju-goistočnej smeri, kjer so gozdi se lepši. Iz Albany je prišel semkaj inžener U. F.. Lindsay od Xew York Central železnice, ki je takoj organizma] četo 7H mož. da bodo gasili gozdne požare. Četa se je /. {»osebnim vlakom od-{»eljala v gozde, vendar pa ni upati, da bi imela kaj vsj»eha. Sehell. W. Ya.. 20. oktobra. Tukaj je zgorela Mrs. John A. Blackburn, ko je skušala gasiti goreči gozd kraj njene hiše. Caf-ila je zajedno z drugimi člani svoje rodbine, ko se j«i vnela njena obleka. Rešiti se ni mogla in je med strašnimi mukami na mestu umrla. Položaj v West Virgi-n i ji je obupen, kajti skoraj vsa manjša vodotočja so se vsled dolgotrajne suše posušila, tako, la na gašenje niti misliti ni. Alpena. Mich., 20. oktobra. Semkaj so danes pripeljali več trupel j nasel-nikov. ki so zgoreli v gozdnem požaru. ki divja dvanajst milj iztočno od Rogers City. Matija Donakovskij je pribežal v tuk. mesto iz Posena in poroča, da je lijetrova sestra Stela Wojtaszekova zajedno > svojimi sedmimi otroci zgorela. Njena rodbina je živela sedem milj južno od Posena. ktero me--teee je poljska kolonija. t Božo Gojsovič. Srbski hankar Božo Gojsovič v Pittsburgh je umrl vsled uz-rujanosti. Pittsburg, Pa., 21. oktobra. Pri tuk. sodišču se je včeraj vršila kazenska obravnava proti, tudi Slovencem znanem, srbskem bankarju Boži Goj-soviču iz Johnstowna, Pa., in sicer radi slabe uprave denarja, izročenega mu v upravo po S. S. P. S., oziroma srbskej Jednoti. Med obravnavo je zadela Gojfeoviča srčna kap in dasi-ravno so ga odpeljali takoj v bolnico Mercy, mu zdravniška pomoč ni mo-irla več pomagati in je par ur kasneje umrl Pokojnemu (iojsovieu je primanjkovalo $30.000 Je d not i nega denarja in radi tega se je vršila obravnava. Slednja je bila skoraj že gotova, ko se je Gojsovič onesvestil in padel na tla kraj svojega odvetnika. Na lice mesta >ta prihitela takoj zdravnika dr. Rhodes in dr. Thomas G. Simon-ton, ktera sta takoj odredila, da se ga prepelje v bolnico, kjer je kmalo potem umrl. Pokojni Gojsovič je bil rodom iz Veljuna, na Hrvatskem. V Ameriko je prišel pred 20 leti in sicer kot navaden naseljenec. V Johnstownu, Pa., je služil pri nekej zavarovalnej družbi. a kasneje je pričel svojo lastno banko, v kterej je bil vedno srečen, dokler se krog njega niso nabrale osobe, kojim je lahkoverno vse poveril in vtsled tega. tudi propadel. Slavnosti na Japonskem in naša mornarica. MORNARJE JE POZDRAVILO 10 TISOČ ŠOLSKIH OTROK KI SO PELI AMERIŠKO HIMNO. Sprejem Američanov v Tokio je bil še sijajnejši, kakor oni admirala Togo. POBRATIMSTVA. Položaj na Balkanu vedno mirneji. Poveljnik ameriškega bro Iovja. ki je MMtaj usidrano v Yokohanii, kakor tudi vsi admirali in kapitani so do--peli v Tokio. Med vso IS milj dolgo vožnjo, jih je ljudstvo kar najprisr-čnejše pozdravljalo. Vse vasi ob poti so i>osJale k železniški progi svoje otroke, ki so stali v špalirju in pozdravljali Američane z ameriškimi in japonskimi zastavicami, tako. da je jeden otrok imel v rokah ameriško, drugi pa japonsko zastavo. V Tokio na kolodvoru je sprejel Američane poseben odbor, v kojem so bili zastopani vsi uradi japonske vlade. Pred kolodvorom, ko >o se gostje odpeljali v mesto. sM bili ljubo izne-nadeni. kajti vojaške godbe so pričele svirati ameriško himno, in de-et tisoč otrok je pelo isto himno v angleškem jeziku. To je :ia častnike tako vplji-vaio. da ni-o zamogli prikriti svoje vinjenosti, ko s., korakali med nepregledno množico šolske deee, ki je pela ameriško himno. Od tu so se odpeljali admirali v cesarskih kočijah v palačo Nhihu in sicer v spremstvu cesarjevih pol»očnikov. 'Sdočim s<> -o odpeljali kapitani v hotel Imperial Vse ulice so bile napolnjene z ljudmi. ki mi došfeet* po vso d i navdušeno pozdravljali. Vse hiše so okrašene z ameriškimi zastavami in trobojniea-tni. tako. da izgleda mesto kakor veliko valovje rudeče belo modre boje. Tukaj se zatrjuje, da niti admiral Togo. ko je prišel po zmagi pri Tsu-shimi. ni bil tako navdušeno sprejet, kakor ameriški mornarji! PRI FRANCOSKEJ VLADI VLADA VELIKA NERVOZNOST RADI HITRO SPREMINJAJOČEGA SE POLOŽAJA. Eolgarska vlada je sklenila, da zavrže vse mirovne predloge. AVSTRIJA JE PRELOMILA LJUDSKO PRAVO. SL1 ni,ua at'^'^x^rdo"ijenj^^. Siov8fisko - Amerikanski Kotora, ki mi jamči varno potovanje j po Avstriji. Toda vse to ni poma-| galo. Končno sem dobil dovoljenje | brzojaviti avstr. ministru inostranih del Aehrentlialu. pri kterem sem se ^ Koledar. Kakor vsako leto. tako bode tudi pritožil radi kršitve mednarodnega jetll. prava po avstr. uradnikih. Sele po dolgem času je prišlo iz Dunaja povelje. da me morajo takoj izpustiti, kar se je tudi zgodilo. Vsled tejia se je moje potovanje pa 14 ur zakasnilo.-' Ta nečuveni dogodek, ki nima para ka kor Ves naše uredništvo izdalo rojakom v Ameriki nad vse priljubljeni '1 Slovensko - Amerikauski Koledar", ko-ji se je tekom let povsem vdomačil pri slovenskih Američanih. Koledar za leto 1909 bode glede vsebine nadkriljeval v-e njegove prednike, zlasti pa v kolikor pride v mednarodnem občevanju, je v Sr- fMlVf.stn; v llazun povestir btj, vzbudil še večje ogorčenje proti! hm]o v Koledarju tudi zanimivi član-Avstriji in ljudstvo sedaj še energič- ki o odkritju reke Hudson, Fultono-neje zahteva vojno proti Avstriji. ] vpj stoletnici, kitajskem m.vem letu, Pr°ie- ; tristoletnici lanade. osen;.»esetletm- Itelgrad slavi sedaj generala j Xikoiajeviča To!>t„ia it,i. Vukotiča. Pred njegovim hotelom so j 1',,!^ te-a bode v Koledarju tudi obi-I se tekom dneva zbrale nepregledne ],, |llimn,.,.L-j množice ljudstva, ktero je. ko se je via- ; ■ nptdjal general v ldižiuo. spreglo »ve konje in ga peljalo v triumfu radi položaja na Balkanu. V Turči- kraljevo palačo. Množica je j „.„•.-.. drnzili zanim navdušeno nazdravljala kralju Petru j natam-i p euled \-l .. -in črnogorskemu knezu ter nepresta- i4.Š>:jega leta. ki je b:'.. / ..... no kričala sramotilne klice proti Av-j politične spremembe tako bogntn ficijeluega poroda, da zeli Bol- striji. , prve ^ Koleila,:;, Atene, Gi-ška, 21. okt. Iz Soluna 5000 iztisih. se že ti>ka.; sc javlja, da je prišlo med Bolgari in bode v kratkem izšel, radi česar sve-Turki do boja, ki se je zelo krvavo, tujemo rojakom. «la se glede naroč.ii-končal. Pri tem je bilo baje 70 Bol- 3e čim preje oglasijo, tako. da bode garov ubitih, dočim je le 30 Turkov vsakdo lahko dobil svoj Koledar pripadlo. <_'eta Bolgarov je namreč sku- vočasno. kajti pred vsem se bodemo šala priti na turško ozemlje, toda pri razpošiljanju ozirali na one roma. da bolgarska vlada, oziroma ka-i tn..2L-.. i,. ...» „,„;; tj .i........ * i i • ' - , -• 7 rur&Ko Aoja»t\o je na meji nolgare jake. ki se pravočasno oglasijo. T>rvl obkolilo in pričelo na nje streljati. naročniki so se že oglasili, a ostali Dunaj, 20. okt. Iz vseh mej A v- i rojaki naj jih hitro posnemajo! strije se poroča, da se v Avstrijo marljivo uvaža skrivaj orožje in stre- ....... ljivo. vsled česar je vlada svoje ob- 1'aris, 21. okt. Pri francoske, je danes opažati veliko nervoznost ji namreč, kakor se poroča iz Carigrada. ne zaupajo Bolgariji, kajti iz Sotije dosedaj še niso dobili nikake- ga barija v resnici mir in v rokah nimajo uič druzega, nego ono zatrdilo o miru. koje je izročil turški vladi carigradski francoski poslanik, ko je v -oholo preprečil, da ni prišlo med Turčijo in Bolgarijo do vojne. Ra-zun tega se poroča iz Sofije urado- p?« napada Slovence v esk i/ amen-.to?-i vse. samo da prepreči vojno. \ lada je namreč sklenila, da bode za Bolgarijo koristneje in čast ne je. ako prične z vojno proti Turčiji, ne-j '.to da plača Turčiji za svojo neodvisnost kako odškodiruo. Dokler se bo I ga rska vlada defini-1 tivno ne odloči, kako jej je postopati . proti Turčiji, je nevarnost za/vojno j še vedno velika. ! Iz Carigrada se nadalje poroča, I da je tamošnji nemški poslanik nasvet oval. naj prične z vojno, ako že ni druge rešitve, in značilno je tudi, da je prisostvoval vojnemu svetu turške vlade. Nadalje je tudi značilno, j da se je sedaj Nemčija pričela kar rakrat bolj zanimati za Balkan, in sicer takoj poleni, ko se je zvedelo, da je avstrijski prestolonaslednik dejal, da se bode sedaj izkazalo, kolike vrednosti je za Avstrijo zveza z Nem- mejne stra/.e morala podvojiti. Stre- j ilohila kakih koristi, ker l»i bila Xexn-Ijivo prihaja deloma |>o morju, delo-j č-ja proti njej in bi Turčiji prisodila ma po kopnem in je namenjene« v 1 kak., odškodnino. To bi potrdile Bosno in Srbijo. Včeraj so pri Hebu t hiezdvomno tudi ostale vlasti, koje na <"eškem zaplenili dva vagona voj- se že preje v tem smislu izrazile, nili priprav, koje so bile namenjene V Sofiji so včeraj preskusili pet na jug monarhije, najbrže v Hereeg- novih baterij topov in raztie strojne Bosno ali v Srbijo, kjer prebivalstvo i topove. še vedno zahteva, da se prične vojna London, 20. okt. Iz Rima se ja.v-proti Avstriji. Jja. da je italijanska vlada izjavila- Inače je položaj, v kolikor prideta i iTa so popolnoma strinja s progra-v pošte v Bolgarija in Turčija, neko- mom za evropsko mednarodno konfe-liko mirneji kakor je bil tekom zad- renco. koji je bil v minolem tednu njih dni. Kljub vsemu temu pa ljud- v Angliji objavljen. t ' stvo pomirljivim izjavam vlade še j . vedno ne zaupa in pričakuje v krat-: kem konflikta tam, kjer ga je naj- ,- manj pričakovati. Iz Italije se poroča. da je ljudstvo v raznih mestih Californijski Srbi za neodvisnost Herceg-Bosne. San Francisco. Cal.. 19. okt. Srhir priredilo prot iavstrijske demonstracije. koje je pa italijanska vlada ta-čijo. ker inače bode Avstrija prisi- j kuj ob pričetku udušila. 1 jetrn iskati zaveznike v Rusiji. Mo-j Ber.din. 20. .»kt. Tukajšnja vlada goče je. da je sedaj tudi Nemčija J j,, mnenja, da se položaj na Balkanu pričela vplivati na Turčijo, da pri- j ,„,Vwljno razvija, tako da je saj med ,mm1° Posvetovanje o korakih, koje je pozna aneksi j«» Herceg-Bosne. in sicer | Bolgarijo in Turčijo za sedaj ni pri- ki bivajo v San Franciscu. imajo da-1 • rs zvečer veliko zborovanje v Golden Gate Hall. Xa dnevnem redu treba odrediti, da se Hereejr-Bosna potom direktnih obravnav, koje naj i čakova!i vojne. Turčija je pričela se- priklop: Srbiji, odnosno Črni Gori. se vrše med Avstrijo in Turčijo, kaj- j <|:, j direktno obravnavati z Bolgailjo li Avstrija in Xemčija se bojita med- i j,, Avstrijo radi neodvisuosn Bolga- Samo v jednem kitajskem mestu je vihar razdejal tri tisoč hiš. 3000 MRTVIH. -o- Amov, Kitajska. 21. oktobra. Tajfun. ki je divjal v tuk. pokrajini mi-noli četrtek, je napravil izdatno večjo škodo in mnojf) več gorja, kakor se je prvotno javilo, kajti več mest je popolnoma opustošenih in na tisoče ljudi je bilo ubitih in utopljenih. V Changchowu je vihar razdejal 3000 hiš in v tem mestu je bilo v par trenutkih 1100 ljudi ubitih, kajti hiše so se nepričakovano pričele podirati in vse to se je zgodilo tako hitro, da ljudje niso imeli niti časa misliti na rešitev. V Lemchengu. koje mesto je oddaljeno 15 milj od prvoimenova-nega, je vihar razdejal 600 hiš. tako, da tukaj Škoda sicer ni tolika, toda pri tem je bilo 200 ljudi ubitih, dočim jih je mnogo utonilo, ker je reka. ki teče skozi mesto izredno hitro narasla. tako, da na rešitev z begom tudi ni bilo mogoče misliti. Severno od Changehowa je tajfun razdejal tri mala mesteca in tu je bilo 400 ljudi ubitih. Gozdni požari v neposredne j bližini New Yorka. Mestece Farmingdale na Long Islandu pri New Yorku je obdano z griči, ki so obrašČeni z grmovjem in malim drevjem. Včeraj je vsled neprevidnosti lovcev nastal med grmovjem ogenj, ki se je hitro spremenil v velik požar, koji se je kmalo tako hitro razširil, da ga ni bilo več mogoče kontrolirati. Požar se je hitro razširil proti postaji Central Park. Vsa okolica sedaj gasi, kajti na zapadnej strani je tudi več hiš v nevarnosti. i narodne konference, ker dobro vesta. ; da bi tu nastopila vsa K v ropa proti njima. Petrograd. 21. okt. Bolgarska vlada je naznanila ruski vladi, da ona sicer stori vse v prid miru. da pa nikakor ne more mirno gledati turške \ojne priprave. Ako Turčija prične z mobilizacijo. potem Bolgariji ne ostane nič druzega, nego da prične proti Turčiji nemudoma z vojnimi operacijami. Sofija. 21. okt. IVna Gora je uradoma čestitala Bolgariji radi njene neodvisnosti. V tozadevnem brzoja-vu je Črna Gora izjavila: "('in. ki sr je pripetil v Trnovu, je kar najboljše znamenje za bodočnost vseh Jugoslovanov.,T Zastopnik ministerstva inostranih del. M. Dimitrijev, je po posebnem nalogu odpotoval v Carigrad, da izroči lastnoročno pismo kneza Ferdinanda sultanu, kar je tolmačiti, da sr- se razmere med obema deželama poboljšale. Belgrad. 21. okt. General Vuko-tič, posebni odposlanec črnogorske vlade, ki potnje s posebnimi naročili v Belgrad. moral se je neprostovoljno na svojem potu v Zagrebu ustaviti. kajti tam so ga avstrijski uradniki prijeli, ker se boje velikosrbske propagande. Na |>olieiji se mudil par ur. nakar je po nalogu iz Dunaja za-mogel neovirano potovati dalje. Včeraj opoludne je dospel v Belgrad in je pripovedoval časniškim poročevalcem o svojem dogodku sledeče: "Ko sem dospel v Zagreb, so prišli avstr. orožniki v moj vagon in me odvedli na policijsko postajo. Tu so me preiskali in mi vzeli mojo denarnico, listine in sploh vse, kar sem imel pri sebi. Tudi moj kovček so pregledali od vrha do dna. Policiji sem povedal moje ime in jej tudi naznanil, da sem posebni poslanik čmogorske- rije iti aneksi je llerceg-Bosne. To je smatrali ugodnim pojavom, dasiravno nihče ne more jamčiti za to, da se Itodu ta obravnavanja tudi v splošno /adovol jnost končala. Že tekom dneva so srbska društva v San Franciscu sprejela resolucije, s kojimi se proglaša Avstrijo za tiransko deželo, koja ne ume drugače vladati, nego da zatira ljudstvo. Tekom večera se bodo sprejemali tudi prostovoljci, koji bodo odšli na Bal-Turški poslanik v Berolinu je ura- kan> v slučaju, da se tam prične osvo-doma izjavil, da vesti, vsled kterih bojevalna vojna za Herceg-Bosno. je pričela Turčija z mobilizacijo, niso Za srbsko stvar agitujejo tukaj tu-resnične d i ženske in med Srbi vlada tako na- Loudon, 20. okt. Položaj med Tur- ^'dušenje, da se na obrežju vadiio čijo in Bolgarijo se je v toliko po- bodočih srbskih prostovoljcev ^ boljšal, da se sedaj iz Carigrada po- "™žju in vojevanju. in sicer pod poroča. da se bode spor med Turčijo in ^ljništvom prejšnjih avstrijskih in Bolgarijo najbrže direktnim potom j črnogorskih podčastnikov in bivših med obema deželama poravnal, in si- i eustnikox. cer še preje, nego se prične medna- ■ rodna konferenca glede položaja na • " ~ "~ri~,LJxrL -w ----- ~ -■■ Balkanu. Iz Dunaja prihaja poro- čilo, d, Se bodo v kratkem tudi med Og^^ V StSfO dOmOVlIlO Avstrijo in Turčijo direktne obravnave radi avstrijske aneksije Herceg-Bosne. Londonski bolgarski di-plomatični agent je naznanil mini-sterstvu inostranih del. da je dobil od svoje vlade poročilo, da bode so-fijska vlada storila vse. kar je v nje-nej moči. da se ohrani mir. Sofija. 20. okt. Ministerski predsednik je sprejel v avdijenco iz Carigrada došla mladoturška delegata Fehti beja in Faik beja. Delegata sta prinesla seboj memorandum v prid miru med obema državama. Ta memorandum je potem vlada izročila zastopnikom raznih bolgarskih poli- • tičnih strank. V tem memorandumu S si. izjavlja. da želita obe ljudstvi ohraniti mir in radi tega se poživljata obe vladi, naj imenujeta svoje delegate, da se pride na ta način direktnim potom do sporazuma. Turška delegata sta bila častna gosta pri banketu, kojega so priredili me-rodajni bolgarski politiki. Misel, da se Bolgarija direktno poravna s Turčijo. je sedaj postala zelo popularna, ker je Bolgariji jasno, da bi pri konferenci evropskih vlasti gotovo ne " $ sa 50 krt«. TO® kros 200 kron 500 kr»a 1000 kros 6000 kros pošiljamo 10.35.......... 20.50........ 41.00........ 102.50........ 204.50........ sa 11018 50........ Poštarina je viteta pri tak notek. Doma se nakazan* v*et* popolnoma vplačajo Vre* vinarja •CUtka. Urnim desame počOjatv* izplačuj* c. kr. poštni hranilni «ra4 t 11. im 18. da*. Poarje njun podati je naj pri 116-n J* |25.00 ▼ gotovini v priporo-aU reglatarifwi plavim, n£J« po DuawMt Ffhl Mocy aft pa Kev Yerfc Bank Draft. ti Qortlandt St. Hew York Oiry. OUrriaaC Me. ROJAKI. NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA", NAJVEČJI TO NAJCENEJŠI DNEVNIK. — "GLAS NARODA" " g°sp°dini- (5iovenic Daily.) a7 d od ami publish«*! by the SLOVENtC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VIC fi >R VALJ A VEC, Sec ivtary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. P! &i e of Husines>= of the corporation and «d>!twee of above officers: K2 Cortlan.lt It/fcut, Borough of Manhattan, >'ew York ■TSry. N V. The Wo-I Mojega očeta so potem, ko je bil no j brat stražo v palači zadostno po-učil, prisilili, da se je odpovedal pre-tolu in moral je podpisati listino, kt ore na- Amerieanke . najpodlejšo. ki jo je kdaj pisala lo-povska roka. ' To ga je oropalo za vedno prestola. Princ Murad je bil IfU. v»jlja list za Ameriko in Ctl: . ......... po! V:........ r.1 i -ta in met-to New York Kvrops> ve leto .... ,, ,, pol leta .... četrt let* i'6 00 l.nO 4.U0 2.00 4.r,o 2.50 1.75 vropo o "ifiamn skupno tri htevilfce. rašega /čustva, hod G LAt N IROUA" uhaja v-ik .an iz- wni'.'i nt^ielj in prazr.ikov 1 "Voiee of the 1'eojrle") .»^aed u ij aay, except i^undayp and Holidays. Scibe. ription yearly 53.09. ^Advertisement on'sgreement. Doni>i or;- podpisa in OPol.nosT.i ue .stisnejo. Denar naj se blagovoli po'iljati po Honey Order. Pn spremembi kruju naročnikov >feimo, .a ^a nam tadi prejšnje Chicaški ženski klub men's Club" nam« noviti meddržavno zvezo, men naj bode vzgajati v ujej imenovan prestolnim upravi- tako. da bodo postale dobre gospo- uljom g potrebnim 1>rivoljeiijem šejk dinje. (»lavni namen to na^iovuika ki je z izdajstvom na lastnem očetu \ rat no poizkušal cikat i. pa tudi to je opustil k tnal o. ker je slišal, da Čikarji Obletnica krize. ......... ............ ................, .v , . „ . -. i ne uživajo posebnega ugleda v boh- , . , zadostno izpričal svoj značaj, tudi. , 'lia. koie naloga bode ženske učiti, - . , r., , sdi krogih. ..... - , , Ihl ie prvi. ki ga je Midat odstia- T> , , , - , ^ vi,ko moraio lpihiti svoje otroke. i 1 red dobrima dvema letoma ie pre- inl- l^ii-i- \ vzel sluznico v majhnem mestu na Nikdar ne pozabim tistih zadnjih | Dolenjskem. Stanoval in jedel je pri dni mojega očeta tukaj v teh sobah. : gostilničarju, ki je bil objednem me- >»«001 ia p^lja.vam naredite naalov: ^ojo hčerko učiti, da bode postala Smrtne slutnje so ga težile. Enkrat sai, 0ndi je dobival in užival res ««OLAS dobra gospodinja in da bode znala F 1»«>S" Jusufa, naj me vzame v sto , velikanske kose kuhanega, ocvrtega S:2 (ortlan.it -reel, N^w 'fork City, laihati, kajti o tem je gotovo vsaka Je varstvo, naj popravi na bratu, kar [n pečenega mesa. Nikdar pa mu ni _1 niati tudi sama j.ropričana. Obče zakrivil na očetu. A že malo dni osfalo nig na krožniku. Zredil se je " j znano je namreč, da so najslabše ku- kasneje dne 6. junija 1876, ko je imel v kratkem tako, da ga ne bi bila spo- harice one ženske, ki so graduirale Jusuf Priliko, da bi branil življenje j zrala vež rodna mati.„ Vsake kvatre v kaki šoli za kuhanje. Pri takih svojega očeta, mi je postalo jasno, mu je |>ila obleka pre0zka. kuliaricah se mora na kosilo vedno u:l mmflm ve® v "j^m brata. Tudi pil je gospod Kontrabas rad čakati toliko časa, dokler ne pregle- \ i veste, da je do današnjega dne in mnogo, toda pijan ni bil nikdar. V >.boto dne li. oktobra je mino- ,iaj0 vse kuhinjske knjige in tabele, lako ostalo. Takrat je ljubil Jusuf j A ko tudi je o posebno pripravnih V ravno 1« to «lni. odkar se je pri nas Pri tem pa vedno pozabijo na ono, neko lepotico v haremu mojega oče-j prilikah krokal do belega dne, je sto- !.!■:.'•■ Ia - .-'j-idar-ka in denarna pa- kar jih učiteljica pozabila naučiti, ta. V onih kratkih dneh, ki jih je I pal vendar prav tako pravilno in na- . ,iia tn- • -j., zajedno nazadovanje 1>ekleta se zamorejo mnogo več na- imel moj nesrečni oče še živeti, v o- | ravnost iz gost i In ice. kakor je bil pri- . , učiti, ako pomagajo doma svojim ma- nib brit kili dneli je bil ure in ure pri šel vanjo. Lahko se ie smejal dm- proKtientete. Imenovanega dne ie z7 , , ......... ,1 . J J > 11 ram na ta način, da po par tednov svoji ljubici, in ko so se onega mrke- inm bakhantom. ki so se ponižno pri- Ji in-.lo b..-. leto dni. da je propadel >ame pripravljajo večerjo iu kosilo. ?a jutra (5. junija razlegnili po hiši poročali Trim. Vobče So ga smatrali llcinzr /. \ -"ini >vojimi milijoni, ban- Xa ta način se več nauče, nego da bi naenkrat mojega očeta glasni klici na za solidnega, vzornega moža, ustvar- kati.i in p"«ijc;ji, nakar je bilo tudi liodile deset let v kuhinjsko šolo. pomoč in sem jaz s služabnicami te- j je nega, kakor nalašč za to, da bi iavno zaupanje v denarne zavode Skušnja je najboljša šola in le na kol v to sobo tukaj, je moj oče neza- osrečil mladenko in jo rešil preteče pod kopano. Pričela se panika in \-akdo je skrbe.______....... i. kakor 1 ' n» nio-oče prišel do svo- >ko tako' cla ne boile njeno meso su" naJetlh morilcev, se je sladko obje- der je bilo kaj hčera, godnih za mojega' denarja. Špekulant je so silno Lo kakor krub' . . nial S SVOJ"° ljubieo' ! žitev- r!osPod Kontrabas ni nikdar krvav«.: tovarne s., s. pričele za- tega je svetovati vsem dekli- Zmešnjava je bila nepopisna. Moj odklonil nobenega vabila, temveč vse-pi-ati. Na t is« »če delavcev je zgubilo cam? Eaj se ne zluenij° za učiteljice oče je živel še par ur in je živel tudi j lej se je odzval točno; z odkritosrč-svoje delo in na stotisoče inozemcev : Kontrabasu so prihajale te besede kakor iz neizmerne daljave. Mrzel pot je čutil na čelu. Hitro je odprl usta in po cerkvici se je raz-legnil njegov gromoviti bas: "Kon- tra!" Župnik je debelo pogledal ženina, zaprl knjigo in odšel. Tudi drugi so gledali debelo. Naenkrat ni bilo ne neveste, ne ženina, ne svatov. Klepetuljo so malone omedlevale od veselja. Gradiva so imele za mesece in mesece dovolj. llilaša je izgi iila v Gorico. Kontrabas se je nekaj časa skrival doma, potem pa je zopet začel zahajati med rodbine. Kmalo po novem letu se je vrnila Milaša. čarobnejša kakor prej. To je najbolje opazil g«»spod Kontrabas. Izvedel je tudi, da se je Milaša v Gorici naučila prirejati morske ribo na posebno okusen način.- Oh, morske ribe! Niso mu dale miru. Poizkušal je, da l>i se zopet približal Milaši — in posrečilo se mu je! Bila je z njim prav tako prijazna kakor prej. Posredovalka je spravila zopet vse v tir; zopet je bila oznanjena njiju poroka! Zopet so prikrevsale vse device starega zakona. In zopet se je prigodil škandal, kakoršnega si ne more izmisliti niti domišljija najbolj fanatične klepetulje. Kontrabas je odgovoril na vprašanje duhovnikovo ponižno in udano: "Da!" Ko pa je bila vprašana Milaša, se je ponosno vzravnala in po cerkvici se je razlegnil glasan sopran: "Kontra!" Tako se *je maščevala zala Milaša. Omožila se je v Gorici. Kontrabas pa se jezi najbolj, če ga dražijo prijatelji. zakaj ni napovedal Milaši v pravem Času: "Re!" Slovensko katolike« podp, društvi) svete Barba ■r-t f HB ^Jedlnjene države Severne Amerik* Sedež; Forest City, Pa, rioskwf^iranodnedl. januarja v ar±«vn>».^v.v r.- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, X. tajnik: IVAN TELBAN, P. O Bos 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohi©, Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 537, Forest City, F». NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest CSty, t'x KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pm. IRAN RNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock 4 ^a, dock. Pa. PRAN ŠUNK. IU. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, P». POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kab*. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622. Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Brni fS'^ Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". rne zavoue ■ nucuj« "»* ......— —— -------j- j- ^^^ mu im.nu-iiMi m n-sn jut- je splošna 1a na<"'"1 sc dekleta nauče peči steak vesten ležal na tleh. In edini človek,, butare deviškega veteranstva. . 1 zi to da 1:i'io* se ne s°žge» ia prirediti go- ki bi lahko bil obvaroval nožev treh Vabili so ga prav radi v hiše, ko- j«. moralo odpotovati domov. ('asi >o se sicer izboljšali, toda taki. kakor so liili pred paniko, še nikakor niso. kajti gottjvi krogi, v prvi visti demokratični, skrbe za to, da se ?iak:ine republikancev, izboljšati go-sp«>dar>ki položaj, ne posrečijo povso-di takhaJ:,la 2 nekoliko manjšim nosom. Abdul Azisa. ni dal spati, je privolil j Tutla nobena druga ne v mestu ne v rnančne udarce. Vendar pa to še ne , ,,] iota v sc.rajlori ječi ]>rinca Abd- -lpdnjič v ta peklenski načrt, in mi i okolici ni znala kuhati tako zapelji-doka/n.ie. kriza že popolnoma u|a Me«lžida" zanimive tajnosti iz vsi smo Prejeli začetkom avgusta po- j vo dobrih polzkov na juhi ka-koMČana. kajti tekom leta je bilo na vladanja Abdula Ilamida, ki mu jih vabila »a neki banket v Bejlerbej- ; kor °»a- Nobena druga ni znala pri-j • tot i ne podjetnikov prisiljenih pre- je baje imenovani princ sam povedal. 1 Sera5lu? Pri Severn da hoče snltan | tako nebeško okusne divjačine •lehati s poslovanjem, ker podjetniki Abdul Medžid je siu leta 1876 umor- ^uraisatelj je bil odgojitelj prineovega Naenkrat je prišel sel od tedanje-sedaj prav čutiti. V naših tovarnah zatn je verjetno, da je črpal prestolonaslednika Abdula Hami- se dela le toliko, kolikor se blaga po- svoje podatke iz dobrega vira. Tako da samega s svarilom, naj nihče ne Župan ...... I nadzornik . Učitelj ..... I r. nadzornik Vratar ..... Orel. krčmar. Avgust Podgorčan. ..... Vinko Kenič. ...... Beno Lustig. ....... Fran Jauh. .... Miha Jalovec. .. .. Josip Mestek. 'rebuje na domačem trgovišču. Kapital ne išče novih podjetij in raje počiva, ker nihče ne vidi v prihod- 'ijost. Na tisoče in tisoče ilelavcev bi imeli zdaj prvi resnični opis do- hodi na banket, ako mu je življenje «odkov leta 1876, ki so Abdula Azisa drago. In nihče ni šel tja. stali življenje in ki so najprvo po- , Drugi dan so se pokazala pri Mu- nogli na prestol Muradu V., potem radu prva znamenja blaznosti. Mi- jt šc vedno I »rez dela in zaslužka in pa Abdula Hamidu. sedanjemu cur- dat paša se je pričel bati in obvla- vsi ti tisoči zaman iščejo dela. Tr- škemu sultanu. dati je mislil situacijo zopet s tem, govcem ni mogoče, tudi ako kaj pro- Abdu] Medžid je opisoval pripove. da se je ponudil Abdulu Hamidu in yiajo. priti do svojih terjatev in celo (lovaIpn niajnikove dnove leta 1876 skušal pridobiti za svoje namene, '"'"" ' 1....... prenehalo, kar se mu je na videz tudi posrečilo. "Glejte to sobo! Tukaj so umo- Abdul Hamid je bil z vsem zadovo-rili mojega očeta, sultana Abdul Azi- lien, kar je Midat priporočal, in kon-! I'morili? Ne! Kakor žival za- ^em avgusta 1876 je oznanila odred-klali! Te«lanji prestolonaslednik Mu- ha Sejk-iil-Tslama. da je sultan Murad. kterega je seveda zadela še huj- iad zblaznel in da je Abdul Hamid >a osoda nego mojega očeta (zblaz- postavljen upraviteljem prestola. No- nel je), je bil njegov morilec. Bil \'i "upravitelj prestola" je hitro vpe- \a nekaj je še tako ostalo, kakor j sem takrat gele ost;m lpt s{ar< g Qni ,jal strog režim je bilo pred pričetkom krize — živila so š«* vedrto lako draga in trusti, oeiroma njihovo poslovanje je ostalo ftp nespremenjeno. Trasi i določajo naseljevanje j«» skoraj kajti naseljenci prihajajo k nam le in-daj. kadar so dobri časi, in nas »^stavijo prvi. kakor hitro se pojavilo slabi časi. Prosperitete pri nas še vedno ni. kajti o tem je vsakdo popolnoma prepričan. k«>r to občuti dan za dnevom. V, oem i. dili. ftn vedtlo kakor preje ravno iste cene 7.a meso. moko. sol, sladkor, olje itd. Po volitvah bode morda boljše, seveda le v slučaju, da se Rooseveltova politika proii ti ustom nadaljuje neovirano, oziroma ako pride republikanska stranka na krmilo. Ako pa temu ne Inide tako, potem bodemo posledice lanske krize šede ol>čatili v pol ne j meri. Okostnico našli. V gozdu pri Ath^ln, Mass., so nar-šli del mpžke okostnice. Oblasti mislijo da je okostnica pna nekega F. J. Burnsa iz Mfirlljojro, M je ^jfl potnik neke bpstpnske zlatarske' tvrdke - i - • u t . in ki 2e bil lani neznano kam _zgmoI. Brezdvomno je bil umorjen in oropan po neznanih lopovih. ? \j ' vyi.t: >- vi ? ■/ .!: t a i.« vi v i i : iv r. t. 'a :' ai>a/•'i r . i v» a oni strašni prizori so mi še jasno pred ^fidat paša je bil prvi, ki je moral kakor da so se včeraj zgo- iti. Murada je dal zapreti v neko palačo, kjer je leta 1904 po osemin-Vi veste in večkrat sem vam pra- I dvajsetletni blaznosti končal svoje vil. da je imel moj očp poleg velikih žalostno življenje. Od tega časa šele napak marsikako vrlino. Ni zapiral j je Abdul Hamid zakoniti sultan." svoje rodbine kakor Abdul Hamid. Svobodno so princi lahko služili do-! movini. Prestolonaslednik Murad je imel takrat visoko mesto na dvoru, tako tudi Abdul Hamid in moj starejši brat Jusuf. A Murad je bil častihlepen človek, kaj dostopen tudi zunanjim vplivom. Midat paša, zli duh mojega očeta, njegova desna roka, je sanjaril o turški republiki. Nobeno sredstvo, noben cilj mu ni bil prenizek, da bi tp dosegel. Midat je pregovoril Murada v izvršitev peklenskega načrta, pri čemer so se morali poslužiti poveljnika palače. Ta ni bil nihče:drug kakor moj brat Jusuf, ki so' ga hitro pridobili b velikimi obljubami, ktervh seve-da'iniso nikdar izpolnili, i i i^l I: ' i .i!u t«l(|f|< >q ol*>\ :;ij:tJo«| -«j .nji 1 ■ i1.1 i n| ill i;i> .iiiiaii^, ij i'ijp.-.lo:I -.j, vi i i Ht y / o tog it»i:l/ ili-J «|«> i/-i t-Mcvt . I : Trusti po božje j milosti. Senator Dolliver iz Iowe je v Reno, Nevada, govoril zanimiv govor, v ko-jem je izjavil, da so trusti vsi nastali po božjej milosti ravno tako, kakor evropski vladarji. Po njegovem zatrjevanju je truste Bog ustvaril, ne pa ljudje, in radi tega moramo tudi Bogu prepustiti, da on sam truste regulira. V korist trustov samih je, da skrbe za nizke cene in da povečajo število odjemalcev. Posebno je pri tem senator hvalil sladkorjev trust, kajti vse, kar je sladko, prihaja itak od Boga. O trustu za sol previdni senator ni hotel govoriti. pa tort kakor samo ona. Oh, Kontrabas se je zaljubil že po tretjem kosilu z vsem ognjem prve resne ljubezni vanjo, to se pravi, v njene zapeljive krofe in polžke. In med petim obedom, po dvanajstem krofu, ko se je kar tajal od za- ! dovoljstva, od razkošja, je oznanil gospodični Milaši svoje zaljubljene bolečine. Poljubil jo je na sladke ustnice, ha! in takoj segel po trinaj-' stem in štirinajstem krofu. In prišli so Milažini stariši in gospod Kon- ; t rabas se je nemudoma zaročil s solzami v očeh in s polovico štirinajstega krofa v ustih.| Tudi poslej so bili vsi zadovoljni z njim. le to jim ni bilo po godu, da se mu tako malo mudi pred oltar. Kontrabas pa je odlašal, dobro ve- j doč. kako navdušeno pitajo bodoči sorodniki hčerinega ženina. Toda tudi trpežnemu fantovstvu navihanega Kontrabasa se je bližala (toslednja urica. Lepo jesensko nedeljo je moral — k svoji lastni poroki. Kontrabas ni bil nič kaj zidane volje. Tako nekako oslabelega se je čutil v duši kakor v želodcu. Primerno objokana nevesta Milaša danes ni bila utegnila pripravljati ne jnhe, ne pečenke, ne drugega. Vse je prepustila materi. Grdi dvomi so se jeli zbujati Kontrabasu o bližnji bodočnosti. Cerkvica je bila vsa polna ljudi. Najbližja mesta ob oltarju je zasedla pisana kohorta starih klepetulj in opravi j i vk. Prilezle in prikimale so iz vseh kotov, od blizu in od daleč. Zmenile so se, da priromajo, ako tudi bi padalo po njih mazilo za škornje z neba. Svatje so se komaj prerili skozi gosto falango pred oltar. In tu se je zgodilo nekaj, česar niso doživele najstarejše veteranke. Po kratki propovedi je vprašal župnik katoliškega ženina, če hoče vzeti Milašo v zakon. Navadna kmečka godba. Za gorek prigrizek so pre- j skrbljene importirane kranjske klobase. K obilni udeležbi vabi (21-22—10) ODBOR. Pozor rojaki Slovenci v Forest City in okolici! Tem potom se naznanja, da bode 14. oktobra 1908 otvorjena novo ustanovljena Farmers & Miners National Bank s kapitalom od 50,000.00. Kojakom v Forest City in okolici priporočamo, da se v vseh obzirili poslužujete tega podjetja, ker podjetje je res ua dobri podlagi in tudi je veliko rojakov Slovencev delni carjev te "banke. Denar se obrestuje po 3 po sto in obresti se računajo od dne, ko se denar uioži v hankn. V o«lboru so sledeči gospotilno'nam neznano iz kakšnega vzroka razgrajali, je gostilničar nanje streljal s samokresom, in zadel slučajno mimoidočega Hafnerja j »od koleno leve noge. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnišnico. Ker se je bila po mestu razširila vznemirljiva vest, je odšel tja oddelek orožnikov, ki pa ni stopil v akcijo. Roparski napad pri belem dnevu. Marija Polakova, učiteljica v Dolih pri Litiji, se je napotila dne 30. sept. t. I. ob eni popoldne iz Dol v Sevni-oo. Tja je bila povabljena kot priča v neki pose-^tveni zadevi. Romantična pot in lepo vreme sta jo izvabila, da se je napotila pes do Radeč pri Zidanem mostu. V soteski pod Ku-mom jo je napal ropar pri belem dnevu ob pol treh popoldne. Na levo skala, na desno peneči se potok So-pota in zopet skala. Srčnemu možu bi upalo srce in kaj ne bi slabotni ženski ob nenavadnem napadu in grosnih besedah: "Denar sem, ali pa te zabodeni.1 f In prijel je ropar svojo žrtev za lase, jo potegnil nazaj in gledala sta ti v oči. V rokah roparjevih se je zasvetil brušen nož. Gospa Polakova je roparju dala torbico, ▼ kateri je imela robček, ključek, povabilo k sodniji, zavojček za cigarete in denar. In izpustil se je črez penečo se Sopoto v gozd. Vso zadevo je preplašena gospa naznanila na orožniki postaji v Radečah pri Zidanem mostu. Orožniški postajevodja je u-krenil takoj vse potrebno, da se izsledi roparja. Sum leti najbolj na nekega 20—30 let starega moškega, še dokaj lepe zunanjosti. V "Jugoslovanskem hramu," če- erar ime^itelj je Štefan Bergant, se odslej ne toči več Koslerjevo, marveč domače Auerjevo pivo. Koslerjevo pivo. Znani slovenski restavrater Franc Čonžek (restavracija (,'onžek pod Rožnikom) je bil 20 let odjemalec Koslerjevega piva. Sedaj je to dolgoletno ljubezen Kosler-jevi pivovarni odpovedal in jo odstopil ■slovenski pivovarni Auerjevi. Nemčurji v Tržiču so že začeli bojkotirati Slovence. Sicer izgleda to nekam smešno, ker je v Tržiču med 3000 prebivalci samo 190 Nemcev, vsi drugi pa so Slovenci, ali resnično je to vendar. Nemci so pač brez obzirni in dosledni, Slovenci pa vse prej kot to. Kako znajo Nemci nastopati, kaže naslednji slučaj: Neki tovarnar v Tržiču je pretrgal kupčij-ske zveze s svojim najbližjim sorodnikom samo radi tega, ker se je ta sorodnik — udeležil pogreba nedolžnih žrtev 20. septembra in v svoji izložbi razpostavil njihovo sliko. PRIMORSKE NOVICE. Na pokopališču se je zastrupila v Trstu mati finančnega respicijenta Rudolfa Čarbičerja. Goriško deželo hočejo razdeliti! V seji goriškega deželnega zbora so stavili dr. Pinausig in tovariši nujen predlog, da se goriška dežela razdeli v italijanski delf z deželnim zborom v Gorici, in v slovenski z deželnim zborom — v Tolminu! Najprej je že je že samo. na sebi smešno, da se hoče tako malo deželo osrečiti kar z dvema deželnima zboroma. Potem pa je absurdno in prooti vsakemu zdravemu razumu, ako se hoče Gorico, ki leži na slovenski zemlji, proglašati središčem italijanskega dela dežele! Proti temu bi z vso odločnostjo protestirali v prvi vrsti Slovenci, a uprli bi se tudi Furlani sami, ki ne pozna^ vajo Gorice ne kakor svoje gospodarsko. ne kakor politično središče. A najbolj bi menda protestirali proti taki razdelitvi — GoriČani sami, ker bi bili s tem odcepljeni od prebivalcev dežele, od katerih izključno žive, to je od Slovencev! ŠTAJERSKE NOVICE. Nemškonacijonalna blaznost. 'Skidmark" in njeni apostoli razsajajo po celi državi; sedaj so spoznali, da jim je celo "najbolj nemžkc" mesto Gradec še premalo nemško. V mestnem gledališču v Gradcu je bila 1. oktobra napovedana opereta "Die lu-stigen Niebelungen," katero so Se leta in leta peli po vseh nemških o-drih na Nemškem in v Avstriji. Duševni velikani od "Siidmarke" so pa naenkrat prišli do spoznanja, da je ta burka *1 za s m e Jjfe najkrasnejše-ga imetka, najmogočnejšega dela svetovne literature," kakor je pisal "Grazer Tagblr.tt," ki je zahteval, ..aj Sfe'^pereta odstavi. Ta zahteva je : prišla prepozno, ravnatelj ni mogel vstreči tej želji " Siidmarkijancev," zato je dal prečitati pred predstavo neko izjavo, v kateri se je trudil te umobolne pretirance prepričati, da je to le nedolžna burka, ki ne zasmehuje "najkrasnejšega imetka nemškega naroda" — toda zastonj. Gospodje so hoteli imeti svojo blamažo in jo imajo. Demonstrirali so v gledališču in sedaj, da se bodo ljudje tudi drugod lahko tem graskim abderitom lahko smejali, prinašajo vsi graški . listi cele stolpiče in strani dolga poročila o tem oslovstvu! In taki ljudje vodijo politiko avstrijskih Nemcev ter ovirajo vsako mirno gospodarsko in kulturno delo v državi. Pač res, to nemštvo je v desnici lep državotvorni in državovzdržujoči element. Neznanega ustreljenega samomorilca so našli v mariborski okolici. Pri samomorilcu so našli telefonski kupon, iz katerega izhaja, da je neznanec dne 1. t. m. po telefonu govoril iz Maribora. Huzar napadel huzarja. Dne 23. avgusta je bil v Radgoni napaden hu-zarski štražmojster Aleksander T.n-kaes. Sumljiv, da je izvršil napad je bil aretiran huzarski četovodja Eme-rili Gal. Ivo so Gala aretirali, se je iztrgal patrulji, iztrgal nekemu hu-zarju sabljo in se vrgel na sabljo. Smrtnonevarno ranjenega Gala so prepeljali v bolnico, kjer je umrl. Vlak povozil je v Št. Juriju na južni železnici 00 let staro beračico Uršulo Cmok. Nepošten trgovski pomočnik. V Mariboru so aretirali Rajka Dimnika. 20 let starega trgovskega pomočnika. ki je svojemu gospodarju trgovcu Martineu kradel blago in ga prodajal v svojo kbrist. Aretirani so tudi: železniška sprevodnika Pecko in Pakič ter Peekova žena. iz Beljaka. ki so Dimniku pri prodajanju u-kradenega blaga pomagali. Celjski podžupan dr. Jesenko je tudi odstopil, občinski svet celjski pa ni sprejel njegove odpovedi, vsled česar dr. Jesenko ostane na svojem mestu. Tepež v Trbovljah. Dne 25. sept. t. 1. okrog 10 ponoči, nastal je prepir radi deklet med rudarji Janezom Aj-dovŠkom. Francem Vozljom, Antonom Brieljem, Martinom Pirnatom in Jožefom Beeom Pirnat in Bec sta bila s samokresi oborožena in Bec še j zraven z železno palico. Začela sta j pretepavati Briclja in mu prizadela J štiri težke rane na glavi. Ko še ni zadostovalo poprej omenjeno smrtno ! orožje, šel je Brec še v svoje stanovanje po sekiro, s katero je še hotel sekati okrog sebe, a ljudje so mu sekiro odvzeli. Beca in Pirnata so orožniki radi težke telesne poškodbe a-retovali in izročili sodišču. Bricelj pa leži težko telesno poškodovan doma. Orijaški krompir. Karel Draskovic, trgovec na Ljubnem v Savinski dolini, pridelal je krompir, ki tehta 1.35 kilogramov, ter ga vposlal v Gradec na ogled. !! Preselitev!! F1 rank: Sakser Co. in Glas Naroda" se nahaja od sedaj naprej v lastni hiši 82 Cortlandt St., New York City. Vsa pisma, brzojavi in druge stvari naj se blagovolijo poslati na ta naslov. Ako kdo naslovi 109 Greenwich St., dobimo istotako pisma in iruge stvari, ker tam že za par mesecev obdržimo prostore. Glavna pisarna je torej 82 Cortlandt Street. Hiša se nahaja prav tik Pennsylvania železnice Cortlandt St. Station, precej ko se čez vodo kdo pripelje, nas ugleda, ker je tretja hiša. Vaak potnik, ki pride po Pennsylvania železnici, naj se prepelje ■ parnikom na Cortlandt St. in najde nas lahko, ker takoj ugleda novo belo hišo, ko stopi lr ulico. Od Baltimore & Ohio železnice je le jeden blok, a vse drage železnice so blizo. HRVATSKE NOVICE. I Dvoboj v Zagrebu. Nedavno je občinstvo v vinkovški gostilni Lehraer demonstriralo proti >ir. J. Franku. Frankov pristaš dr. Ogrizovič je pri tej priliki udaril veletržca Roberta Kolmana s palico. Kolman je zato pozval dr. Ogrizoviča na dvoboj, ki se je vršil prošlo soboto. "Hrvatska' poroča, da je bil pri dvoboju Kolmau ranjen, a dr. Ogrizovič udarjen s ploščo sablje po licu. Velika poneverba v trgovski banki na Reki. A. D., sluga v reški trgovski banki, je zapiral priporočena pisma. Pri tej priliki je napolnil zavitek, naslovljen na občinsko banko v Mitro- ; vici, namesto z bankovci, v znesku 40.533 K, s praznim papirjem. Ko je ha •lika iz Mitrovice dobila čez tri ri-ni to obvestilo, je bil nezvesti sluga že bogvekje. Iščejo ga v Trstu, kjer ima baje "nevesto." Krvave demonstracije v Zagrebu. Zagreb, 4. oktobra. Zaradi neprestanih zaplemb socialno-demokratične-ga glasila "Slobodna riječ," je par sto delavcev priredilo demonstracijo po ulicah. Demonstrantje so hoteli izročiti protest podbaau Czernkovi-chu, toda policija jim je zaprla pot ter navalila na demonstrante z golimi sabljami. Policaji na konjih so tudi streljali. Dva delavca sta dobila hude rane. Organizacija socialnih demokratov je vsled tega sporočila vladi. da odgovori delavstvo na neopravičen napad policije s splošnim štraj-kom, ako ne dobe popolnega zadoščenja. Nato je •dobila delavska zveza takoj odgovor policijskega ravnateljstva, da je uvedlo proti odgovornim policijskim organom disciplinarno in sodno postopanje ter sta dva policijska uradnika, kakor tudi dva policaja suspendirana. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. RAZNOTEROSTI. Po 30 letih — hudodelic. V trimesečno ječo je bil obsojen dunajski •541etni višji poštni kontrolor Jožef Stroemer, ki je služil že 30 let pri pošti. Po 30 letih je pa pričel pone-verjati in je poneveril nad 3000 kron. Stroemer je imel letne plače 3000 K, 12O0 pa aktivitetne doklade. Kopenik v — Parizu. V soboto je -tal pred pariškimi sodniki mlad Španski slepar Emil San Pedro, ki je znatno prekosil kopniškega stotnika. Sleparček se je tako spretno predstavljal kot battenberški princ in brat španske kraljice, da sta ga pri njegovem dohodu v Pariz na kolodvoru pričakovala angleški in španski poslanik s svojima soprogama in s francosko častno stotnijo. Ko je potem potoval dalje na Španska, so sleparju priredili posebno srčen sprejem v Saragosi, kjer je bil njemu na čast sjajen obed, v Toledu pa je kardinal Sancho vzradoščen posodil 5000 frankov od katerih je 1000 frankov takoj dal za mestne reveže. V Valeneiji je bil slepar aretiran. Obravnava še ni kr nčana. " Strašna smrt. Iz Lausanne poročajo, da so v gorah našli nekega mrtvega Angleža, ki je padel na skalovju ter si zlomil obe nogi ter obležal to-ligo časa. da je umrl od gladu. V žepu je imel beležnico, v katero je zapisoval od prvega dneva nesreče. Na prvi strani je zapisano: Ime mi je Gulliver, rojen sem v Birminghamu. Prosim, da se obvestijo moja žena, mati in sin. Padel sem ter si zlomil obe nogi." Na prihodnjih straneh pripoveduje o strašnem boju s smrtjo, o naporih, da bi se rešil. "Videl sem ljudi na drugem bregu reke v vozu, klical sem, a me niso slišali." — Dva mlada človeka sta šla blizu mimo mene. Ko sem ju poklical, sta mi obljubila, da takoj pošljeta zdravnika in druge pomoči, toda dosedaj se nista vrnila." Na 16. strani je zapisal tresoče, komaj čitljivo: "Prišle so moje zadnje minute." PROŠNJA. Niže podpisani se obračam do vseh rojakov, ako je komu kaj znano o rojaku ANDREJ ORTAR-ju. Pred kakimi štirimi meseci je delal v Glencoe, Ohio, od tam je šel z enim drugim rojakom po agentu nekam v West Virginijo. Dotični rojak ve le toliko povedati, da tam ni bilo dela in da je njima primanjkovalo denarnih sredstev. Vozila sta se nazaj na tovornem vlaku in omenjeni Andrej Ortar je padel raz vlak na železnično progo, drugi rajak pa zaradi prehitre vožnje ni mogel raz vlak. Sedaj nam ni prav nič znano, če se je ubil ali pa poškodoval, da se sedaj nahaja kje v kaki bolnici. Želimo namreč izvedeti* ker je član dveh tukajšnjih podpornih društev, da za-moremo vse potrebno ukreniti. Cenj. rojaki, ako je komu količkaj znano o njegovem položaju, prosim, da mi naznanijo na spodaj naveden naslov. "Vsekako poravnamo vse stroške. Ako je pa še on med živimi, naj se nemudoma sam javi, da zamorem urediti vse društvene zadeve. Anthony Demšar, P O. Box 135, Broughton, Pa. (16-22—10) č Knjige »družbe sv. Mohorja" so došle v uaše uredništvo in jih pričnemo uaročnikom takoj razpošiljati. Vsak naročnik dobi O knjig. V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres-stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, O., in okolice dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, oziroma ki so se preselili, naj nam naznanijo svoj novi in stari naslov, da knjige gotove dobe. Upravništvo " Glasa Naroda". Prodam j ako po ceni GROCERIJSKO TRGOVINO, ker nameravam odpTeti drugo trgovino, ki bode vedno preskrbljena z obilnim in čvrstim blagom. V okolici stanujejo skoraj izključno sami Slovani. Vprašajte pri: J. Rak, 424 E. 75th St., New York City. Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega In najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko diuanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje. srbeeino, lišaje, hraste in rane, vse borzni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKU Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE Kje je ANTON SKRLJ? Doma je iz Trnovega na Notranjskem. Slišal sem, da stanuje nekje v Oklahoma City, Okla. Prosim cenjene rojake. ako kdo ve za njegov nfoslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi, ker mu imam nekaj važnega poročati radi domovinskih stvari. — Anthony Štefan-čič, 2035* Calumet Plank Road, Sheboygan, Wis. Kje je JURIJ SAMSAT Pred kakimi 6 meseci je bival v Clevelandu, O. Doma je od Št. Petra na Notranjskem, njegova žena pa od Žužemberka. Kdor rojakov bi vedel za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se on sam oglasi. Išče ga: Anthony Pu-cel, 4121 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. (22-24—10) COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. - ^ ? Zdravju na.lp :i>- _ ..jaoa LB1S V PIVO i ktero je varjeno iz najboljSegae '.m*3ortirancga CeSkega nmt'i "Rvii tej*. | naj nikdo ne zamudi poskusit; ^x " .voja nz korist, If' - Vi^® svoje družine, svojih prijateljev h ? Lelsy pJvo je naite*-;. ]9rU;ub?.ieno ^erse dob, • s- j > a, \ gostilnah. Vse podrobnost1 »-. i t's-? -Tr* ''likar-ja olO? „-. s-. -. kteri Vam dragevolje vse po-ase'., - THE ISAAC LEISt BREWING C0MP4«* CLEV l .l, » NO, O. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) Najpripravnejsa in najcenejša parobredna Črta za Slovence in Hrvate. ^ Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazila u pleSaste in eolobradce, od katerega v € tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo ! Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in kriiu Vam popolnoma odstranim. Potne nege kurje očesa, brad o vice in ozeblino VaB-v 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica se jamči $500. Uprašajte se pri — Jakob Wahč?ž, P. O. Box 69 CUBVELAND, OHIO Novi parnik na dva vijaka "Martha "Wash i noto-:". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. V m spod*] navedeni nori parobrcxM na dva vijak* imajo brezžični bnojar. Allien, XiAUBAf MABITHA WASHINGTON, | [ ABGMTIVA. V me—dh maju In j ulj«, m bodeta agomj naretemm brodarjm pri-drama Se dva druga nnvs potniška parnik*. ^ Cene vožnili listkov iz NEW YORKA za III. razred so do: TRSTA..............................................$28.— LJUBLJANE.........................................$28.60 RHK-I. _ . , ,____________ ZAGBBBA........................................$29,20 KABMVCA........................................$29.25 EL RAZRED do TRBTA ali BBO.................$50.00, $55.00 in $60.09 Parobrod OCEANIA odpluje 21. oktobra. * Dnmimnr j , MARTHA WASHINGTON (na dvm vijaka) 4. novembra. ARGENTINA odpluje na 18. noT. Ta parnik pluje direkfho v Patras na svojem potu proti iztoku. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 wasnmgton street, new york \T padiŠahOVCj senci. Turn the Light on the Other Hand, Mr. Bryan! Spisal Karel May; za "Glas Naroda" priredil L. P. DRUQA KNJIGA. PO DIVJEM KURDISTAMi. (Nadaljevanje.) "Kje je melek T'' "V hiši." "In bej iz Gumrif" "V najbolj skriti ?obi. ker je talnfk." '' 1'ojilin <> torej v hišo!" Okoli nas se je zbrala velika množica ljudij. Beja odvežem od konjskega repa in mu velim, naj. vstopi v hišo. "V hi~<> ne grem!" škriplje s zobmi. '4 Ik)jan, pazi!" Edini ta k;i<- je zadostoval. Jaz korakam naprej in vodim psa za vrvico. ni N«'d>ir-b»-j koraka za menoj. Ko se vrata za nami zapre, se dvigne zunaj stoterui krik. ker množica je hotela vedeti, kaj vse to pomeni. Znotraj zairi«- lam tur ■ ka. ki n:i takoj pribiti nasproti in mi ponudi olje roki. **Kn r. koira vidim! Ti se z<>p«»t vrnil? Zdrav in nepoškodovan? Ia tlI---ah. Ned>ir-bej! Ujet!" * * 11.1 l'-.. in i v soI»o, kjer ti hočem vse razložiti." Me t I-. :::i- p- ! v največjo sol>o v pritličju, kjer tmo imeli vsi dovolj prost"!.i. Vi . (-■••. - kt ro «• bil bej zvezan, izročim psu v gobec. in Dojan je V: K a nčal. kadar se je ujetnik le ganil. N< IŠir-lK-j ujel, li je menda že llalef pripovedoval," ••I)a." odvrne. "Tore; rni ..i treba ponavljati in — — —" "W .idar. ei .ir. povi j n i enkrat." prosi me melek. ••Pozneje. Sedaj nir;.an:o ča-a, ker dogodile -o se važne stvari." "Kako p.-Ta! pr«-t :i kako -i vjel Nedsir-beja i" "Tuli to zve>t»* p.-zueje. lie; je nahujskal eelo okolieo. da napadejo ljudje bervarske Kurde. To bi bila pojruba nestorijaneev---" "Ne!" oglasi se nekdo. "Ne prepirajmo >e! Samo eden je, ki more pomagati. namreč ru 'i kulian. '* "Ku 'i kuiia.:!" zakii<-ejo \-i začudeni i:i presenečeni. "Da, in jaz sem bil pri njem." "Kje -i vede i za njegovo votlino?'* me vpraša melek. "Našel sem jo in tudi govoril z duhom, kterenm seni opisaj ves sedanji položaj. 1'o-iušal me je in naročil, naj---" "Govoril je - tiboj .' Ali si slišal nego v glas? Emir, to se še nobenemu smrtniku :ii pripetilo." reče eden imenitnih nestorijaneev, ki je prišel z nami v sobo. Bo/j i ljubljenec si. in tvoj gla> moramo poslušati." "Prosim vas. možje, ker bo v vašo korist." "Kaj je rekel v,.tHnski duh?" "Naročil mi je. tla naj grem takoj v Liean in povem meleku. beju iz Guniri ir Nedsir-'n-ju, da -e takoj napotijo k njemu." Glasen klie začudenja zadoni po sobi. jaz pa nemoteno nadaljujem: "Ko sem korakal od obiska pri votlinskem duhu proti Licanu, sem srečal raisa iz Šorda ali Nedšir-beja. Povedal sem mu. da hoče z njim ru 'i kulian govoriti, ker >e pa duhu ni pokoril sem ujel ir. v Lican dovedel. Pripeljite v r-ol*. tudi beja iz (iunri. da lx> tudi njemu vse jasno." Melek vstane. "Emir. in ti se re šališ?" me vpraša. "Stvar je pr.-resna, da bi usranjal burke!" "Toie moramo ulmgati. Twla prenevarno je, če vzamemo beja s seboj. Če nam p«»l>egne. smo brez talnika." "Obljubiti nam mora. da ne jw>begne. in svojo besedo bo tudi držal." "Torej ^rein |h> beja." V kratkem času se melek res vrne z bejem, ki takoj pribiti k meni. ko me zairleda. "Ti si zopet pri nas, gospod!" zakliče. "Alohdem d' Alah — hvala Bogu, ki te je zopet k nam pripeljal. Žalostil rfm se, ko si zginil, ker sem v tebe stavil edino upanje na rešitev." "Tudi meni je bilo žal za tebe. bej," odvrnem. "Toda Alah, ki čuva svoje, me je rešil sile sovražnikov." "Kdo je bil tvoj sovražnik? Ta mož menda?" Z roko pokaže na Nedšir-beja. "Da," odvrnem. "Alah ga uniči in njegove otroke ter njih otrok otroke! Ali nisiH>il prijatelj teh ljudij, kakor si bil moj? Ali nisi govoril in delal, kar je bilo ▼ njih korist ! In zato te je napadel in ujel! Sedaj vidiš, kaj imaš pričakovati od prijateljstva nestorijaneev!" "Med prijatelji so vedno sovražniki, med mohamedanci in kristijani, bej; raditega prijatelj ne -me trpeti s sovražnikom." "Emir, dosedaj sem bil miren; ker so te pa napadli tvoji lastni prijatelji. naj od sedaj naprej odloči nož med menoj in teboj." "I\>mi-!i, da -i ujetnik!" mu ugovarjam. "Moji K unije pridejo sem in me rešijo," odvrne ponosno. •' Toda pred tu* -e zberejo vsi tvoji vojniki, si ti že mrtev. Ti si porok za mir in boš z. la-tnin; življenjem plačal napad svojih ljudij." "Torej umreni. Nihče ne more spremeniti svoje usode." "Pomisli nadalje, da je melek moj prijatelj in gostitelj! Nedšir-bej je ravnal /, 11 enoj kot z ujetnikom brez njegovega dovoljenja." "Kako si pobegnil, gospod?" "Vprašaj ru 'i kulian!" "Ru 'i kulian?" zakliče razočaran. "Kaj je bil pri tebi?" "Ne. jaz >em bil pri njem. in naročil mi je, da prideš tudi ti k njemu." "Jaz? Kdaj?" vpraša začudeni bej. "Takoj." "Gospod. ŠaliŠ se! Ru "i kulian je mogočen duh, in jaz sem samo navaden smrtnik, ki se trese pred neumrljivim." "Duha boš lahko videl." "Ali si ga ti videl?" "Videl sem ga in govoril z njim." "In nisi takoj umrl?" "Kot vidiš še /.ivim. Ru *i kulian je naročil, da prideš k njemu ti, melek in Nedšir-bej. Ali mu hočeš biti nepokoren? Tudi melek gre __ -_„ IT i/. G umri zagotovi in obljubi meleku, da spotoma ne bo pobegnil i i rr, ra iovoljno vrnil v Lican; melek mu je zaupal ter obljubil, kon/a, na kterem bo lahko prosto jahal. Pozvali smo Itadi Nedšir-pripravi na odhod; ker se je pa branil in odločno zanikal, da votlinskemu duhu, skoči nanj Halef, ga zveze, odnese iz sobe in e/anej-a ra konja. Konečno, ko smo bili že pripravljeni na odhod, Gsffippie generale TiansatlaDtipe (Francoska parobrodna družba.) JŠffiEKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAfe. Poštni paraiki so:} *La Pro.ence" na dva vijaka............ 'La Savoie" „ „ „ ............ !tLa Lorraine" „ ,, .............. 'La. Touraine" , „ ............ 'La Bretagnc".......................... Gasgogne".......................... ... 14,200 ton, 30,000 koniskm meč ....12,000 „ 25,000 „ ...12,000 „ 25,000 —io,oi „ I2,«N)O . .. 8,000 ,, 9,Jjn. — ■■ o Tvt?zac i'eJtnamovno' -n>a;t >: Wc Kozminski, generaim agent ga a ^ " Deaborn St., Chiwaifo, *»£■ Mr. Bryan seems to favor the publication of the contributions before the election, but postpones the publication of expenditures till after that time. I think that the character of the expenditures is quite as important as the character and source of the contributions.—William E. Taft's Reply to the Democratic Nominee. la m >eja Ni razumel, nothing, še manj kot nič. Kam NAŠI ZASTOPNIKI, ! kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drage ▼ našo stroko spadajoče posle. San Francisco, CaL: Ivan Stariba. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, 111.: Fran Petkovšek. Chicago, 111.: Mohor Mladič. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare." La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shalt z. South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip "Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gonže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačiž in Ivan Rahija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cešarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. "West Seneca, N. Y.: Jovan Milič. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Shultz Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Seme. Yonngwood, Pa.: Nik. L'Grba. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratmik in Josip Cunta. Rock Springs, Wyo.: Maka Ker-žišnik in A. Justin. NAŠI POTNIKI: J. A. Pibernik, Damo Vuletič, John Bahorič in Joe Cuzak, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvaniji, Michigan in Colorado. Vsi naši zastopniki so s nami le dalje časa v poslovni zveri, valsd tesar jih rojakom naj topi«j« priporočamo. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Duluth, Minn., pr-poročamo Josip Scharabon=a, m WEST MICHIGAN ftl DULUTH, MINN., kteri una svoj SALOON prav blixo kolodvora. Vsak rojak * pri njemu najbolje postrešen. Pozor! Slovenci Pozor! ^salonW zmodernim kegljiščem Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ij druge raznovrstne pijače ter unf'sk*. smodke. Potniki dobe pvi meni čednt prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanoa. se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, li, ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,16S.025'00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 11-4 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica reglstr. zadruga z neom. zavezo v LJUBLJANI, Kongresni trg št. 15, obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po 4 3 01 4 0 NARAVNA 5 KALIFORNIJSKA VINA i* jI NA PRODAJ. g* 7R Dobro črno vino po 50 do HO et. jjf gralon s posodo vred. ^ Dobro belo vino od m 0 C GO Važno. Važno. Važno« Lraza gospode (IS nize) 20 let j a ničen a z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni............. $13.00 z 17 kameni...... ...............$15.00 Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size C) z 15 kameni dtf} kolesovjem Elgin ali Waltbam . - - Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. ^Naslov za kigige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. važno. Važno, Važno. Važno takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čiBtih K. 4*75. Po 4% % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4j£ % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Pošiljatve za Zjed. države posreduje" .tvrdka FB. SAK8ER CO., 109 Greenwich St., New York. N IK P 7T o O" ■n O 3 n 9 Upravni svet. t Zvišanje obrestne mere. ! "Hi ro- I Nižje podoisana uriDoro Cam potajočii£. S • in Hrvatom svoj....... SALOON 107-109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Fotnjoči Slovenci in Hr vatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna........... Za obilen poset se priporoča FRIDA von KROGE 107-10° Greenwich St., Ne»-^ -3C- ^ HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorfno kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. A A * * i lin ?mu duhu." der-storm! Smem z vami t" "Jl:n, pravzaprav ne. "Pshaw! Ne bom pogoltnil duha!" "Vrjanem!" "Kje stanuje t" "Zgoraj med skalami." "Skalamit Ali so razvaline tamt" "Ne vem." "Skale! Votline! Razvaline! Duhovi! Morebiti tudi fowling-bnlls?" "Ne vrjamem." "In vendar erem z vami! Bil predolgo tukaj; nihče me ne razume. Vesel da vas zopet vidim! Vzemite me a seboj!" "Dobro, toda videli ne boste ničesar." "Hi sapreable, uncivil! Hočem duha videti — duha ali prikazen! a rail T«!" ~ - (Dalje prihodnjič.) MARKO KOFALT, 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom * Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnib pogodb, pooblastil ali poinomoči (Voli' macht) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. j Dal je proda jem parobrodne listke za v star' kraj za vse b< ljše parnike in parobrodor oroge ter pošiljam denarje v staro domovine po najnižji ceni. Mr. Marico Kofalt {e naš zastopnik za vse posie »k -up. atom toplo priporočamo , \ FRANK SAKSER CO | Frank Petkovšek 718-720 Market Street, WAUKEGAN, A* ILLINOIS Pošilja Zastopnik "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York sasmromsssssm nrftj ■ fin« VINA, najboljie ŽGANJE ter rlODajd hmm smo6ke — patento- VANA ZDRAVILA. Prodaja USTE Tleh prekomor- DENAR t atari kraj zanesljivo in pošteno. Ako hočeš dobre postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave. Pueblo, Colo Padi naznanjam, la imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso. namreč: klobase, rebra, jezike. Sunke itd. Govorim v vseh slovanske obilni oboafr %LSLJLJLS