V božjem imenu
(1'oveatiea; spisal Fr. G. Podkrimski
starodavnem slovenskem mesteou K., ki se razprostira po visokej skalo/itej planoti, ob kfltere strmem vzno/ji šumi zeleaa Sava in goui mlinska kolesa, živel j(- jiiko ijreinožon tr^ovee z mešanim blagom.   Liparjeva prodajalnica

                     92
je bila vsak dan, bodi-si ofo petkih nli sretkili, poina Ijudij; Uparjevo bogastvo se je torej množilo od dne do dne.
Trgovec Lipar je imel jedino hčerko Netiko. Bila je Netika dobro dekle, lepo rdečih lic; iniela je svitlo-plave lase. povite v d<*beie kite in drobne modre oci, ki so spominale na droty>G cvetove spomin&ie kraj potoka. Kdor je Nctiko le videl, moral jo je ljubiti, kcr na njenem Ijubeznjivem obrazku sijalaje plemenitost njenega srca. Ker jej je mati vže zgodaj umrJa, morala jo ona prevzeti vsa'gospo~ dinjska dela in skrbeti za očeta in poslc. Vsako jutro, predno so odprli prodajal-nico, hitela je v eerkov sv. Kocijana k.božjej sliižbi. Iz cerkve prižedši je pomagala očetii pri trgovini, a na veCer je šla z otetom na izprehod aH se je pa zabavala s kakim drugim primernim delom. V svojih otroujih letih je obiskovala dckliiško solo pri eč. gg. materah Uršulinkah v Škofjej Loki ter se ondii nau^ila ne samu materinega jezika, nemščine in francošeine, arapak tudi igranja na klavirji. Pri-nfiila so je pa Še nekaj dnigega, kar je bilo Netiki vetje vrednosti. nego vse drugo; da vam naravnost povem, priučiia se je poboznosti. Vsako delo je prifiek s kratko molitevco in ga tudi zvrŠila z molitevco. — nV iraenu bažjem!" —bilo je ojeno gaslo, katero je vpletala v svoj govor, opominjevanje, ukazovanje in to-lažbo. če je šel oče na vefier iz doma in jej želel: MLahko noč!" tediij mu je odgovorila: nV iraenu božjera. lahko, uoe!" — In Ce so jej po noči budobneži okradli vrt njenih najlepših c-vetic, porosilo se je njeno modro oko, a jezila m ni, le vzdihnila je: BV imenu božjern!"
Očetu ni ugajalo to heerkino gjislo; bilo mu je celo zoperno. VeČkrat je ne-jevoljno godrnjal in dejal, da so te Netkine besede sama nespamet, nifi druzega. A!i Netika ni opustila te svoje lepe navade. ki jo je opominjala na ona presrečna mlada lota v saraostanu.
Trgovina pa je, kakor znano, jako nevarno podvzctje; najiinovitcjsi trgovec postano lehko ccz noe prosjak. In res! prijatelju prodado nenadoma vso njegovo imovino, velik dolžnik pobogue in odnese s scboj preko morja znatnn vsoto nepo-plačanih dolgov. upnik zahteva, da se mu posojcni novci takoj vrnejo. drug trgovec zafin« prodajati coneje, ob kratkem Fečeno: prej premožni Lipar je tieal nakrat do vratii v dolgovih.
Netika je kraalu zapazita, kolike skrbi tlačijo ljubega očeta, kadarkoli pogleda v veliko trgovsko knjigo; kako bled iu prepaden hiti od prijatelja do prijatelja in kako malobeseden se vraca od njih dornov. Tiho je niolila k liogu, da bi odvrni! nesre^o od hiše.
BOče," dejala je n&kega dne. ko ga je ridela zopet, vsega zaraišljenega sedeti pred veliko kopo knjig in raČunov, — «oče, ali res ni nobene pomoči več?"
Ofe vzdihne, pngleda srpo v daljavo ter natihoma rete: nNobene, ako Bog ne poraaga!" — Od skrbij si grize ustni in vieže svojo dolgo brado na vse strani. Netika odhiti v svojo gorenjo sobo ter se vrne z vrečieo od sivega platna. Vrečica je bila polna — samili svetlih zlatov.
nTo mi je podarila mati na smrtncj postelji, da bi imela kdaj za doto! Ali vam bode to dosti, oče raoj Ijnbi?"
Lipar kar osupne, ko strese lepo sleviln zlatnikov na mizo, staje in šteje, naposleil zmajo z glavo t^r reco: nNi dosti !**
— •¦< {)3 >¦* —
Sedaj seže hčerka v žflp in položi prod ofcla staro liranilnifuo knjižico, ki jo je podedovala po svojej krstncj kumi. Ooe zdaj hitro prelistuje kujigo. čelo se mu zjasni ter reče: MSkoraj bi bilo zadosti, ali . . .a
Veselo steee Nctika zopet v gorenjo sobo. Ko se povrne, položi na dolžno knjigo tri pare krasnih uliaiiov, dve vefiki zaponi z dragitni kamenf, štiri težke srebrne in zlate zapeatnice. svoj dijamantui prstan in — pOročni prstan svoje po-kojne matere.
nDosti bode!" — vzklikue sedaj Ijipar voselo gauen. Ali še je mogoče, da se ta nesreČ-a za uaju ne kouča ugodno. Ali si pripravljena, da si potem z rokami kruha stužiš?"
nV imonu božjem!." — dejala je Netika. A oče tii bil več ncjevoljeu pri B* teh besedah. Prisrcno objame in poljubi svojo dobro bčerko ter reCe s solzami v ofieh: nDk, da, bodi vse v imenu božjem!"
Liparjn in Netiki se je posrečilo odvrniti pretečo uevarnost. S podvojeno pridnostjo in štedljivostjo sta razgnala hudourue obluke in danes jima sije zopet solnce sreee. — A stari Lipar," ki posebno rad vidi, če mu jezdijo nagajivi vnučki po koleuih, otroci srečno oinožcne Netike, sedaj še sam vedno pravi: nV imenu božjem!"