Mesečnik slovenskega dijaštva Št. 11 V Celji, dne 15. novembra 1892. Leto I. i~7ikar, nikar ne plakaj Prelepo dete ti, Ni treba, da ti solza Vže zdaj oko rosi; Detetu. Saj kmalu ti minil bo Mladosti zlati čas In drugo,bo ti srce, Drugačen bo obraz. V mladosti dobi rosni, V prejasnih solnčnih dneh, Ko drugo ne poznaš še Kot radost, zvonek smeh. Takrat pač sOlza mnoga Kalila bo pogled, Ko zrlo boš obupno V viharni, šumni svet; Ko v vihri žitja bode Ti pokalo srce, Ko do vrha napolni Neznosno se gorje\ M. P 170 — VESNA — Št. 11 •f§N[ V šesti. Humoreska. Spisal R. Murni k (Dalje.) Veseli so vzeli vrli šestošolci to izjavo na znanje. Peter Šuško pa se je postavil v pripravno pozituro, nagnil glavo malce na stran, nazaj in navzgor, uprl za nekoliko trenotkov oko topo v strop, zamižal, pritisnil desnico na srce, pomigal z desno, naprej postavljeno nogo" ter začel z izbranim pa-tosom: Bleda luna, luna mila, Oj rumena luna sploh! Uh, tako strašno razsaja Zdaj vihar mi v srci, oh! Pižem, ambra in solzA Venec 60 mičnih pesmic tožnih. Miljeni svoji izvoljenki posvetil v večen spomin Jupiter, stud. gimn. VI. b. „Živel Jupiter, živel, živel! Naprej Šuško!" vpili so poslušalci. Peter nadaljuje: Uvod. Oj pesmi moje žalostne, Po sveti, le po sveti Letajte lahno-krile vse Po zimi ih po leti! „Dobro! Izvrstno! Imenitno! Po zimi in po leti!" smejali so se vsi. Šuško pa čita: I. Vihar v srci! Mila luna, bleda luna! Glej, ah! moje zdaj gorje; V srci, oh! vihar mi tuli Vedno bolj od dne do dne! Oh! Ti mila, bleda luna, Kaj se skrivaš mi na mah? — Da ne videla gorja bi? In pa mene tudi? Ah! Homeričen smeh je zaoril po sobi. „Oh! Ah! Ih! Oh! Uh" norčevali so se tovariši. Rudeč kakor kuhan rak je sedel Ivan v svoji klopi. Ko bi mogel do njega, raztrgal bi Šuška na drobne kosce. Pot do maščevanja zapirala je Kislici namreč trdna nepredirna falanga najplečatejših poslušalcev, prvih telovadcev razreda, ki so se stisnili takoj začetkoma previdno v gost red. Njim bi Kislica ne mogel kljubovati. Deklam ator pri katedru profanira dalje najnežnejša čustva Jupitrova: II. Pesem o Črvu. Zvezde, milo se jokajte In mi dober svet dajajte, Kaj naj, oh, storim! V srci, joj, me črv že pika Ves čas, in pa to ga mika! Kaj naj, oh, storim! On me pika, to ga mika, Močno ruje in pa stika, Kaj naj, oh, storim! Seveda je ugajala ta pesem prav tak6 kakor prejšnja, ako ne še bolj. Zlasti pa so žele priproste in vender tako lepo zveneče rime „mika, pika, stika" in obupni refrain obilo zasluženega priznanja. Šuško se zahvali v imenu pesnikovem in zopet začne: Št. 11 — VESNA — 171 III. Svet v solzah. Oh, vse se joka, hrib in log, Na veji joka drobni ptiček In v gozdu srna urnih nog, Ah, joče slednji se črviček! Tudi ti stihi našli so prijazno pohvalo. To je vzpodbudilo Petra, ki je nadaljeval „boen agathos": IV. Glasovi srca. Ljubljan'ca dela čuden šum, Srce pa pravi: „Bum, bum, bum!" Valovi so odnesli up, Ostal je le spomin gorjiip . . . Srce pa pravi: „Bim, bam, bom! Oj kmalu počilo jaz bom!" Le stežka je končal Šuško te vrstice, ker ga je prekinil glasen smeh sošolcev vsak čas. Ko je pa dovršil, ni si dala „mobilium turba Quiritium" nič več kratiti svojih pravic do radosti; smejali so se iz vsega grla plodovitemu Kislici, kateremu je šlo same jeze skSro na jok. Najbolj pa je netilo njegov srd to, ker so se norčevali najzlobnejše oni, ki so bili „na tihem" sami pesniki, kakor je vedel Ivan.. Drug za drugim so prihajali hinavci častitat mu na njegovej nesmrtnosti in ploskali v roke. Takega veselja do danes Peter ni še nikdar napravil svojemu razredu, ki je bučal kakor morje adrijansko. Posrečilo se je Sušku, kar je nameraval, osmešil je Kislico do dobra. Zadovoljno se je na muzal in dejal razuzdano radujočim se tovarišem: „Oj vi možje Atenci! Z ozirom na razne ozire preberem vam samo še nekaj kratkega. Drugo o priliki. Prosim torej blagovoljnega posluha! Duhovi na Rožniku, ali Ljubezen je nevarna! Izvirna tragedija v sedmih činih Vojteh vitez Črnodolski. . . . Janez, Polona, njegova soproga . . . France, Slavomil, njih sin........Miha, Nežika, ljubica Slavomilova. . Tilen, Šimen, grobar..........Jurij, Pogrebci, vojaki, narod. (Čas: srednji vek.) Prvi čin. Prvi prizor. Duh France (sedi v beli rjuhi na štoru sredi temnega gozda in se britko razjoka; potem si obriše oči in nos v rjuho in začne:) Čuj! — V temni luknji kavka čuk, Ko spava že vsak mameluk!------ Na trdem štoru tu sedim, Pa sam ne vem, kaj naj storim! Čuj čuka čudno čukati, In slavca tožno ukati . . . Grob grozni grebe srepa smrt, In v večnost vrt zija odprt, In kmalu pride strašni grom, In velik takrat bo polom! Oj! — Sam nevem, kaj naj storim, Na trdem štoru tu sedim . . . Na trdem štoru tu sedim, In sam ne vem, kaj naj storim! — (Francetov duh se odkašlja.) — Ker Kislica v tej svoji tragediji ni prišel dalje, nego do duhovega kašlja, moral je Šuško na veliko žalost tovarišev nehati svoje deklamacije; vender je hotel odškodovati sodruge. Vzel je kreda in narisal Ivana, kako goni na mršavem pegazu majhno go-lidro (Leierkasten.) Na glavo mu je napravil kar najnatačneje venec fig (mesto lavorjevega), načrtal debele solze, padajoče po licu smelega jezdeca nizdolu na glasbeno orodje, vse, kakor 172 — VESNA — St. 11 je v naglici najbolje vedel in znal. Spodaj pa je zapisal „ Jupiter solzati". Dočim se je trudil Peter, da pokaže na ta način svoje neomejeno spoštovanje do umetniško vzvišenih smotrov njegovih, nikakor niso hoteli ostali tovariši zaostati za njim ter po svoje ad oculos demonstrirali Kislici, kakšne intimne simpatije goje do njega. Vzdignili so ga na rame ter ga nosili, kolikor tudi se je temu protivil, v triumfu po ozkem prostoru med vrstama klopij. To priložnost je porabil razljučeni pesnik, srečno ušel svojim častilcem, krenil proti Šušku, iztrgal mu vse svoje lističe iz rok ter jih hlastno pospravil v žep. Petra je vje-zilo, da ne bo mogel zabavati svojih součencev še prihodnje dni s proizvodi Kisličinimi, katerih je bilo okroglo število, kakor smo culi. Da bi se torej malo ohladil, pomoči gobo v skledici pri deski, spusti curek Kislici za ovratnik in pravi modro: „Ariston men hydor!" (Najboljša je voda.) Izpregovo-rivši ta „epea pterčenta", zavrti se „urnih krač", sname ključ za na kraj, kjer kraljuje amonijak in izgine skozi vrata, češ: „Ne vdajmo se, rajši zbe-žimo!" „Abiit, excessit, evasit, erupit". Vedel je predobro, kako je Ivana razkačil. Ker je bil Šuško vsekdar sovražnik dejanjski politiki, prepustil je rajši kraj svoje slave sovražniku. Ivan pa je bil po razpuščeni falangi zopet mož proste volje, inicijativen, in nič več ne neprehajavnega značaja, kakor poprej, glagolom tretje vrste podobem. Ubral jo je hrabro za Šuškom, zakaj navdihnil ga je „ne- vkročen pogum". „Vragu peta se zabliska, En junak za njim pritiska". Dirjal je za Petrom v divjem „SteepleChase", ali dosegel gani; zel duh se je bil rešil v pravem času v kot skrivnosten. Med tem pa starček sivolas, dobri, stari Franzl „Krepk6 zaklenkal je!" V kratkem se vrne Kisli ca s staro metlo, katero je našel na hodniku. Razburjen kakor je bil, ni čul „zvona stok in rig", niti ni opazil, da so se že vrnile straže. Junaško je stal pri vratih in vihtel metle, svoje bojno orožje, da ž njim takoj udari po Šušku, kadar se prikaže. Bojeviti sošolci seve izpodbadali so ga kar najživahneje in najognjevi-teje na plemeniti čin, kateri izvrši zdaj zdaj srditi Kislica. „Tako je prav!", vnemali so ga. „ Pokaži mu, kaj se pravi! Le pošteno ga kreni, kadar pride, le opali ga! Ne daj se!" Uspeh teh nasvetov in toplih priporočil.ni izostal. Pogumno je dvigal Ivan svoj morilni instrument; omamljen opojne hrabrosti je pričakoval Šuška ves nemiren. „V prah jo spremenimo sovražno pošast!" Zdaj! — Kljuka se zaziblje, Kislica zavihti metlo in jo spusti! . . . Toda, kaj je to? Pred prestrašenim Kislico stoji profesor Lipan! — „Iz lic je proč življenja sled — Junak, ki groze ne pozna, Kaj zdaj ko listje trepeta?" Št. 11 — VESNA — 173 Nesrečna metla! Prišla je v pre-intimno dotiko s profesorjevim cilindrom, blestečim se „v življenja polnem, lepem cveti", ter zapustila na njem vidno znamenje v podobi široke lise. Les extremes se touchent! V zadnjem trenotku hotel je ustaviti Ivan metlo, sicer bi bil udaril „in medias res"; popolnost cilindrove oblike bi bila potem vse hujše trpela. Vender lisa je lisa! Po vsej pravici imenovati je ta prizor visokodramatičen. To je čutil najgloblje Kislica sam. Povesil je oči in metlo ter si v tem groznem momentu iskreno želel skrivnostne lastnosti kafre. Resignirano je pričakoval, kdaj vsuje jeza žaljenega učitelja ostre strele. Ali čuda! Gospod Lipan mu pravi povse mirno: „Nenavaden vzprejem ste mi napravili danes. — Kar se tiče mojega cilindra, moram vas pa poučiti, da ni navajen takšnih krtač! Odnesite metlo; o drugem se še pomeniva." Prijazni bralec, ki imaš lepi dar potrpežljivosti in bereš te črtice, ti vidiš, da si se varal, ako si morebiti pričakoval, da ne bom zamudil lepe prilike in da bom na vso moč karikiral gospoda Lipana. Vender, ljubi moj, viri tako" pravijo in govore, da prav lahko spišeš gimnazijalno humoresko, ne da bi smešil v njej učitelja. Sam veš, morda iz lastne izkušnje, kako rad se muza zlasti strogemu učitelju skrivaj njegov učenec, ki živi kolikor toliko v bolj ali menj očitnem boji proti modrim naukom njegovim; znano ti je tudi, kak<5 rad mu vzdene nespoštljiv priimek. — No, gospod Lipan je bil takrat jeden onih redkih, res priljubljenih profesorjev, pravi prijatelj svojih učencev, ter ni imel ni-kakoršnega vzdevka. Nikomur ni prišlo na um, da bi ga smešil, vsakdo ga je čislal in ljubil. Vi pa, Lipanovi mani, oprostite mi, da sem vas vzklical k temu nevrednemu prizoru! — Nikdar ni bil Kislica bolj zbegan in razmišljen, nego danes pri molitvi in potem pri razlagi. Hudo ga je pekla vest, resničen kes se mu je vzbujal. Kaj si misli profesor o njem? Zakaj ga ni oštel? Koliko lože bi prenašal svojo nesrečo! Oj Šuško, kje si? Kje si ti, ki si prvi in pravi uzrok tragiški krivici! Zdaj se vrata zopet odpro in počasi, kakor megla brez vetra prihaja zaspani Tine, kakor običajno tako tudi danes čudovito vztrajno, za par minut prepozno. Za njim pa se pojavi druga prikazen v Goethejevem temnomodrem fraku in težkih škornjih, „rahlih stopinj se ziblje naprej" zel duh, kakor demon iz Tartara, „mauvaise caractere", on Peter Šuško, ki je zapustil varno zavetje v „chambre separee". Glavo si je previdno obvezal z robcem, previdno pravim, ker danes ni bil nič kaj pripravljen za zgodovinske, latinske in matematiške pogovore. Ko je pa od soseda izvedel, kaj se je vse dogodilo v njegovi odsotnosti, in ko je videl Kislico vsega potrtega in sključenega v samega sebe, tiho sedečega kakor kupček nesreče, zasmilil se mu je tovariš. Tako daleč Peter ni bil hotel stvari pritirati. Vzame svinčnik, napiše nekoliko be-sedij na zadnji prazni list svojega „Hannaka", odtrga popisani kos in ga 174 — VESNA — Št. 11 vrže Kislici. Početkoma seve Ivan ni hotel niti pogledati Petrove depeše; ker mu pa dopisovalec le ni dal miru ter ga v jedno mer dregal in prosil, da naj vender bere, se je udal. Čital je: „Ljubi Ivan! Oprosti mi, da sem Te spravil v take zadrege. Po uri pojdem k Lipanu in mu vse povem, da Te ne bo sodil po nedolžnem. Servus! Peter. (Konec prihodnjič.) Izprememba. »§> )pet gaj zelen, cvetoč je, Spet tica v njem žgoli, Vse krog je spet veselo Kakor nekdanje dni. Le ti, oj srce moje Le ti si žalostno, Le ti več nisi tako Kot si nekdaj bilo. M. P. Večerni zvon. Jolnce vzel je že zaton, Skoro noč na zemljo lega Čuj, z gore večerni zvon, Ki po dolu se razlega! Zadnjič dnes pozdravlja nas, Lahko noč v slovo nam kliče Čuj, kako doni ta glas Čez doline in čez griče . . . Zvoni, zvon, nam v lahko noč In v nebd odmevaj verno Da ohrani Božja moč Ves svet varno, ves svet .mirno! Sava. N. V. Gogolj in V. A. Žukovskij, (V spomin 401etnice njiju smrti napisal V. K. Ratimir.) II. Vasilij Andrejevič Žukovskij. (1783-1852.) V. A. Žukovskij narodil se je v selu Mišenskoje blizi Belebeva, mesta v Tuljski guberniji. Oče mu je bil po-meščik (graščak) A. J. Bunin, mati pa neka Salhe, katero so Buninovi kmetje priveli iz turške vojne svojemu gospodarju v dar. Pri krstu dali so Salhi ime Elizabeta Dementjevna. Zukovskega oče A. J. Bunin mu ni dal svojega priimka, ker je bil nezakonski sin. Posinovil gaje nek drugi St. 11 — VESNA — 175 pomeščik imenom Andrej Grigorjevič Žukovskij, kateri je bival tačas pri Buninu. Vender je oče skrbel za-nj prav očetovski, kajti po svoji smrti mu je volil izdatno vsoto. Tudi Buninova soproga ga je zelo ljubila, sosebno po smrti svojega jedinega sina. Odgojevali so ga deloma v Buni-novi hiši, deloma pri njegovi krstni materi (botri) B. A. Juškovi, hčeri A, J. Bunina. Z njenimi otroci učil se je tudi nemščine in francoščine, a ko je nekoliko odrasel, so ga dali v Tul v zavod H. F. Rodeta; toda učenje ni mu šlo v glavo. Radi tega so ga prestavili v Tulsko narodno učilišče, kjer pa ni nič boljše napredoval. Učitelj bil mu je dr. phil. T. 6. Petrovskij, ki je bil jako strog in ga je celo izklučil, na kar se je učil na Juškovem domu. L. 1797. so ga dali v „Moskovskij Uni-versitetskij Blagorodnvj Pansion," učilišče za dvorjanske sinove. Dokončavši tu svoje študije 1. 1802. preselil se je v svoje rodno selo Mišenskoje, kjer je bival do 1. 1808. To leto se je preselil v Moskvo in izdajal do 1. 1810 še sedaj izhajajoči mesečnik b-bcthhkt. EBponu. A časnikarstvo je kmalu opustil in povrnil se domov. Tu se je povsem otegnil književnemu delovanju za nekoliko časa in kupil si posestvo v Muratovem, nedaleč od Orlova. Tu je tiho živel do 1. 1812. do Napoleonove vojne proti I Rusiji. Kot oduševljen domoljub stopil je tudi on v vojsko, a kmalu je moral odložiti puško, ker je nevarno obolel za vročinsko boleznijo. Povrnil se je prosinca meseca v Muratov, od koder se je pa kmalu oddalil radi nesrečne ljubezni z Marijo Andrejevno Pro- tasovno, koje mati se je odločno pro-tivila njuni zvezi. Znamenita pesen njegova nimeivi; BO CTaBi pyCCKHXT. BOHHOBTo V kateri proslavlja rusko hrabrost, pridobila mu je naklonjenost vladarjevo. Pozvali so ga na dvor učiteljem Aleksandra II. Kot tak potoval je s prestolonaslednikom v letih 1837—1838 po Rusiji in Evropi. Dobil je 4000 rabljev pokojnine in ostavil 1.1841 Rusijo, katere ni videl več. Za granico se je celo oženil 60 let stari Žukovskij z 19 letno hčerjo svojega prijatelja Reiterna. Nekoliko družinske razmere, nekoliko njegova nrav in tuji vpliv naredili so ga globoko religijoznega. Postal je mistik v pravem pomenu besede in malone prestopil v katoličanstvo. Umrl je v Baden-Badenu 7. aprila 1852. Njegovo telo počiva sedaj v Petrogradu v Aleksan-dro-Nevskem samostanu. * * * V slovstvu je V. A. Žukovskij nekak prednik A. S. Puškina, ali naj-glavnejši naslednik N. M. Karamzina. Njegovi sovrstniki so I. I. Dmitrijev, B. A. Ozerov, Krvlov in Batjuškov. Sosebno z zadnjim imela sta mnogo skupnega. V svojih spisih začela sta prehajati v romantizicem, toda le začela, ker pravi romantizicem dospel je do vrha še le s Puškinom. Žukovskega proizvodi, kateri obsegajo v šesti izdaji 13 knjig in 2 knjigi balad in povestij, odlikujejo se s posebno krasnim slogom. Rodoljublje in pobožnost veje iz vseh njegovih spisov. Iz njegovoga peresa izlila se je- ruska himna in druga pesen ruskemu carju, 176 — VESNA — Št. 11 znani vsakemu podaniku. Povsod kaže le na vero v Boga kot tolažbo v vseh človeških nadlogah. Izvirnega spisal je mnogo, a mnogo je tudi prevajal iz drugih jezikov, kakor iz francoskega, perzijskega, indijskega, nemškega (Biirger, Goethe, Schi-ller, Hebel, Seidlitz, Uhland), anglij-skega. Prvim njegovim poskusom prištevati se drami Phmt. in riaBejn, h BapriraiH. Te je spisal v svojem 14. letu, ko je bival pri Juš-kovih, kjer so se zelo zanimali za slovstvo in gledališče. Pravo njegovo pisateljsko delovanje začenja se pa še le na vseučilišči. Takoj po vstopu dal je natisniti mnogo svojih proizvodov, n. pr.: Mum» Hpn rpo6-HHnb, MaficKoe yTpo, MnpT> h BOHHa, JKnsHi i dr. Iz teh proizvodov veje še velika sentimentalnost: pokopališče, grobovi, smrt so njihova vsebina. — Na vseučilišči začel je tudi prevajati roman MajitnuKT. y pyqta (Mjia^iiiia aeth MoeK hphxotm) in Tesip* od Kozebou-a. Ko se je preselil v Mišenskoje, do-končavši vseučiliške študije, začel je pridno pisati. Tu je spisal in dal natisniti v „Vestniku Evropyu 1. 1806 svoje znamenito elegijo utemi 6apsa na rpoS-fe CjiaBam. no6iAHTeJieS. Prevel je V Mi- šenskem tudi elegijo Ce.?.cKoe KJiaA6iim,e, Don-Quixota in več malih povestij iz nemškega in anglijskega jezika. V „BicTHHK'b Espoiiu-1 pisal je začasa svojega urejevanja skoro le sam in to: m pesmi, povesti, razsojevanja o književnih in splošnih nravstvenih vprašanjih ter kritične sestavke. Med zadnjimi sta posebno važni oceni po primerjevalno-tereotični metodi: o caTnpi n eaTiipavi. KaHTeampa in O 6acH-B n 6acHHxt KptijioBa. Ob istem času prevel je Biirgerjevo balado Jimnmijma,. Leta 1810—1811 spisal je razven mnogo drugega tudi znamenito povest v dveh baladah — ^,B*-HaAHaTi, cnainHxi. a^bb. Po vojni s r ran-cozi dal je na svetlo nekatere jako slavne proizvode, kakor so n. pr. romanca rt-noBen/B, potem uže omenjeni IliBeni., bo CTari pyccKHXi> boiihobt (Obsegajoč 672 stihov), dalje IIociaHie HMiie-paTopy AjieKcaHApy I. (okolo 500 Stihov) in 11-BBeni. &h KpeMJii. Za Iloc.iame bil je jako dobro odškodovan, kajti razven izdatnega honorara podarila mu je carica še dragocen prstan. Za Časa svojega bivanja na dvoru prevel je Schillerjevo oPjieaHCKaa ^tBa, Bvronovo poemo iiih.t.ohckih vshhkt. Riick-ertovo indijsko poemo Hajit h /I,aMaaHTH. Ko je bil 1. 1838 v Švici, sestavil je „Opis Švice" po svojih pismih, katera je pisal veliki kneginji Mariji Nikola-jevni, sestri carja Aleksandra II. Ko je ostavil domovino, ni več mnogo pisal. Nekoliko bil je uže prileten, nekoliko je pa tudi mistizicem preveč vplival na-nj. Važen je iz te dobe le njegov prevod Odiseje, natisnen leta 1847. in prevod perzijske poeme PvcTeMi, h 3opact iz leta 1849. Št. 11 — VESNA — 177 S Ladija in sreč. ivje ocean besni, Ladije semtertje meče, Dokler naposled v štrleče Jih ne zažene čeri. Srce se čolnič mi zdi — Divje krog njega valovje . Vdalji pa rešnje bregovje Kviško iz vode kipi. Težko, da silne strasti Bi umiriti se dale, DOkler v peneče se vale Čolnič srca ne utopi! Josip Jaklič. "Lj Glasnik. Slovenskim osmošolcem v prevdarek! — Vzajemnost slovanska, katera bode v bodočih stoletjih izvestno prinašala Slovanom zaželene politične koristi, bodi tudi zavednemu dijaštvu vsikdar v srci. — Uže v času od sijajnega poseta Slovencev 1. 1885. v zlato Prago in v Velehrad, in od obiska Čehov 1. 1887 in čeških „Sokolov" 1. 1889 postalo je zanimanje mej tema bratskima narodoma živahno. VSlovencih seje vzbudilo hrepenenje po oni ljubezni do naroda in teženje po oni žilavi vztrajnosti inbezobzirni odločnosti v boji za „pravdo" rodnega ljudstva, katera odlikuje napredne Čehe pred vsemi avstr. narodi. Narodno gibanje po naših mestih in mej ljudstvom, ki je bilo konci prejšnjega desetletja nekam pozaspalo, oživelo je od tedaj zopet bolj. Slovenci pa so tudi izpoznali, da imajo Čehi iste prijatelje in iste nasprotnike, a tudi iste težnje in namene; — spoznali so, da je češki narod nadarjen in krepek sin družine slovanske, ki mu bode kot najboljši brat ob času odločitve pomagal k pravični zmagi. Dal Bog, da bi se skoro združili vsi naši poslanci s češkimi v odločnem postopanju v državnem zboru —tedaj bode namen obojestranskega poseta še le popolnoma dosežen! A tudi s hrvatskim narodom je narod slov. uže od pamtiveka zvezan z najtesnejšo vezjo bratovske ljubavi, katera je vzlasti v ilirski dobi kar prekipela. Na političnem in na kulturnem polji, — vedno in povsod je spremljal Slovenec vsak gibljaj svojega brata z neomajenim sočutjem, kar je tudi Hrvat vselej in morda še ss večjim ognjem vrnil. Uže večkrat sta si Hrvat in Slovenec javno izražala svojo trdno ljubezen. Vlani pa sta se pred vsem slovanskim svetom srčno v lice poljubila na sestanku v kraljevem Zagrebu v znak, da je vzajemnost mej njima istinito bratovsko slovanska. Lepo vzajemnost to pa je treba netiti in gojiti bolj in bolj! Tudi slov dijaštvo naj bi se živahneje seznanjalo s hrvatsko in češko literaturo, vedno pozomejše sledilo vnanjim in notranjim bojem in zmagam bratskih narodov. Ali dijaštvo slov. naj se tudi osebno seznanja z bratskimi narodi in to s poseti Hrvatske in — mogoče kdaj tudi — Češke. Na tretjem shodu slovenskih gimn. abi-turijentov v Ljubljani (oziroma na 2. hrvat. slov. abit. veselici, dne 2. avg. t. 1.) sprožil je Hrvat stud. jur. Vladimir Mam zopet ono lepo misel, o kateri izvršitvi se je uže pred letom navdušeno govorilo in celo sklepalo o priliki, ko je mnogo slov. dijakov posetilo hrvatsko izložbo v Zagrebu. Ideja, da bi se priredila l. 189-i. abititrijentska veselica v Zagrebu, ali bolje: prvi veliki shod gimn. abituri- 178 — VESNA — Št. 11 jentov vseh hrvat. in vseh slov. (in morda tudi leskih) gimnazijec. Misel je kaj srečna in gorko je želeti, da bi se uresničila. Osmošolci slovenski! Uverjen sem, da se bodete z navdušenjem poprijeli te ideje, ki vam bo le v čast. Za izvršitev te ideje imate mnogo razlogov. Prvič so prispeli uže dvakrat, hrvat. abiturijenti v slovensko metropolo, da si po vrlem zaključku srednješolskih študij — prvič drug drugemu povedo, kako čutijo za svoje ljudstvo, kako sveto mu hočejo služiti in kako hote tudi z uma svitlim mečem pomoči, da se kmalu obistini ideja vzajemnosti ^slovanske v vsej državi avstro-ogerski. Dvakrat uže so to storili vrli Hrvati in dolžnost je sedaj vaša, da jim vrnete obiska. Potovanje na Hrvatsko bode — drugič — seznalo večino od Vas z miinim kosom zemlje slovanske ; izpoznali bodete pa tudi ob jednem kako krasno umejo naši bratje gostoljubnost slovansko dejanski izpolnovati. Da se je učite od njih! Izpoznali bodete ko-nečno, kako vsetranski zavedni in napred-njaški so vaši tovariši in kako krepko umejo uže sedaj povsodi nastopati! To bi bila glavna dva vzroka, da greste tja doli; a je še drugih. Dijaške (in skoro istotako vse druge) veselice pri nas so povsem podobne druga drugi. Manj ali bolje izurjeno petje (ker navadno v naglici, priučeno); bolj ali manj draga vojaška godba, ki na zahtevo od slovanskih točk ne sme ali noče druzega igrati kot Titlovo „Ouverturo slovanskih napevov" in Leiboldov „Hrvatski dom", in včasih prav nesrečno izbrana dramatska igra je redno ves program. Pridnemu obiskovalcu takovih veselic mora biti prav dolgočasno in da bi ga ne vezala narodna dolžnost, izvestno bi se je ne vdeležil. Jednakoličnost je povsodi, tako i pri abiturijentskih veselicah; zato se zanje tudi občinstvo počasi ohlaja. Ako prestavijo pa vsaj dijaki svoje veselice bolj na periferijo, zlasti v one kraje slov., kjer je želeti večje zavednosti, koristili bodo — podpiraje program „Save" — veliko več, kakor če prirerajo iste v Ljubljani, Kranji, Kamniku i dr., „kjer si" — po besedah ..Lb. Wbl." — „veselice, besede in slavnosti raz-nobojnih društev in zavez kar roke podajajo". Pustimo torej mesta le narodnim društvom, tako se bode prišlo v okom prvič nepotrebni mejsebojni konkurenciji, drugič pa bodo tokove dijaške veselice na moralični vrednosti veliko pridobile. Zadnji nasvet velja pred vsem dijakom ne-osmošolcem. Letošnjim slov. osmošolcem, bodočim odhodnikom, posebej pa toplo priporočam naslednje: odhodniki v Ljubljani naj v zvezi z osrednjim odborom v Zagrebu delujejo na to, da se priredi letos izlet v Zagreb, kjer bodi prvi shod slovanskih abiturijentov. Vdeleže naj se v kolikor pač mogoče velikem številu rsi slovenski osmošolci in abiturijenti iz Goriške, Koroške, Štajerske in Kranjske! Z veseljem se bode pridružilo gotovo tudi lepo število „Slovenijanov", „Tri-glavanov", „Savanov" in izvestno tudi nekaj narodnega občinstva. Izlet, za kateri sebi dobil poseben cenen vlak, se bo pri trezni aranžiji brezdvomno izvrstno posrečil. To pa vam bode, osmošolci, v čast in ponos, — v kar pomozi Bog in sreča — dijaška! Fr. Gr. Podkrimski. Ženstvo po naših mestih in trgih. „Tuje šege in tuji jeziki so gospodovali po mestih in meščanstvo je bilo stražnik tujstvu na zemlji slovenski", piše prof. Apih o predmar-čevem našem meščanstvu. Marsikaj seje od tedaj korenito spremenilo: dolgo vrsto let boril se je naš narod za svojo pravdo, do visokega samozavestja in potrebnega ugleda popel se je z neustrašenim bojem, zagotovil si je nekoliko bodočnosti, in akopram še ni dosegel, česar mu treba, da si *¦ dogotovi do ceia bodoči živelj, vender sme in more upati da se mu kedaj posreči i to. Tudi naše meščanstvo spreobrnilo se je v marsičem. A ostale so še pege, katere treba iztrebiti vsekakor, če hočemo ohraniti narod v bodoče zdrav. Slovenec po krvi in mišljenju ima naš meščan veliko napako, da se uklanja, če le more „tuji šegi in tujemu jeziku." V najožjem rodbinskem krogu kramlja z nerazumnim veseljem nemški ali laški, le St. 11 — VESNA — 179 da ni treba govoriti slovenski. Isti uslužni, nenarodni duh preveva vse rodbinsko življenje, vso vzgojo in s tem kar največ in kar najslabše upliva na — ženstvo. Mala deklica govori doma uže nemški. Kmalu jo pošljejo v kak glasovit samostan ali v zaseben vzgojevalen zavod. Nemško jo tu nagovore, kmalu jej dopovedo, da je slovenski jezik ustvarjen za „kmeta" in da služi le za občevanje s služkinjami. Bog varuj, da malo dekletce slovenski ne govori! Če se pregreši, hitro jej obesijo na hrbet zloglasni „rudeči jezik" in zažugajo s postom. Tako raste z leti v zaničevanju, morda celo v sovraštvu do slovenskega jezika in naroda pred stariši in predstojniki. S 14 ali 16 leti vzemo jo stariši domov, malo sovražnico svojega rodu. Vsi jo hvalijo, ker govori toli blagoglasno tujščino — ob tem pa lomi kar najslablje materinščino — gizdavost poprime se mladenke, ki v globoki nevednosti z- nerazumnim zaničevanjem zre na svoj rodni jezik. S svojim bratom dijakom, vzrejenim v narodnem duhu, se kar nič ne razume in kadar je doma, prične narodnosten prepir na žive in mrtve. Na isti predmarčevi način vzgojena mati potrja svojo hčer v njenem mišljenji in pomaga njenemu potujčevalnemu nagonu, kjer mogoče. Srd in prepir vseli se v mirno hišo — jeli tega treba? Kmalu pride čas, da pohaja hči plese v narodnih čitalnicah. Mati jo pelje na poset najbolj znanim gospem. Tu je govor seveda samo nemški. Ko pride mladenka na ples, opazi, da vse govori v blaženi tujščini, kar jo še bolj potrdi v njenem mišljenju. Uljudni gospodje, uvidevši da nežna plesalka ne govori dobro slovenski, jej seveda hitro pomorejo v njenem blaženem, obljubljenem jeziku. Čez čas pošljejo jo stariši v stolnico na zimo, da si ogleda tamošnje življenje. Njeni znanci uvedo jo tam v narodno čitalnico, kjer sliši cesto imenite gospe in gospode celo v središči narodnih krogov kramljati v sladki tujščini. Na cesti opaža isto. Kopica dam, katere so jej pokazali v čitalnici, pogovarja se s polnim glasom sredi ceste istotako zopet v najlepši tujščini. Da, vse je tako, kot kje v sredi tujine! Taka žena hoče postati tudi naša mladenka v svojem trgu — in tudi postane! Ona šteje med narodno ženstvo, vzgoja svoje otroke — vse v blaženi, miljeni tujščini! — —-------—-----------— — — Na času je, da se take ostaline pred-marčne dobe iztrebijo do cela. Res se je marsikje začelo daniti, sosebno v zadnjem letu in v okrožji družbe sv. Cirila in Metoda a vse to še ne zadostuje vsem potrebam. Vsikdar treba misliti tudi na višo narodno žensko amobrazbo. Vaekako treba ustanoviti ženska in rodim društva, ki si bodo stavila v smoter, ustanavljati viša dekliška ucilišča in razširjati pravo narodno vzgojo tudi v naj-boljših krogih. A. E. "gg- Vestnik. =tr Slov. akad. društvo „Triglav" v Gradci imelo je dne 29. okt. svojo drugo sejo v zimskem tečaji. Število navzočnih, kakor tudi ono novoustoplih kaže, da se čilo to društvo vedno bolj in bolj razvija in da je uže danes krepek branik slovenskega življa, Poročilo odborovo, kateremu sta bila doslej kot predsednik dr. med. Jenko in kot podpredsednik drd. jur. Domicelj na čelu, vsprejelo se je z velikim zadovoljstvom. Od-stopajočim dal je zbor sijajen absolutorij. Pri volitvah izvolil se je predsednik „Save" stud. med. Dem. Bleiweis-Tr s tenis ki jednoglasno tudi predsednikom „Tri-glavu". ^Slučajnosti" bile so jako živahne, kakor vsikdar po volitvah, kadar nastopi novi odbor in se v njih razvija bodoča smer društvenega delovanja. Slavnost v zimskem tečaji bode se izvršila v Preširen-ovo ime in se je nastavila na predpustm čas. Tudi se je v obče naglašalo, da ima pristopiti slovensko dijaštvo k novemu ferijalnemu društvu „Sava" in se je v tem smislu priredila resolucija. 180 — VESNA — Št. 11 »Sabljaški klub" Triglavov počel je tudi uže svoje delovanje in se v vedno večji meri razširja v prid ugleda slovenskega naroda v Gradci. Graško slov. dijaštvo zbira se navadno v Kaubejevi gostilnici „zum Brandhof", katera ima posebno sobo za ude akad. društva „Trjglav". Stalna kavarna akadem. mladeži pa je »Caffe Wien" v Rechbauerstrasse. Slov. podp. zalogi v Gradci poslal je trg-akademik g. Valenčič za razdelitev med tamošnje slov. tehnike iz Fr. Kotnik-ove zapuščine 400 gld. Jednako svoto izročil je tudi blagajniku slov. podp. društva na Du-naji. Slava umrlemu Kotnik-u, ki je toliko skrbel za slovenski narod in ni pozabil svojih bivših tovarišev niti na smrtni postelji' Slov. akad. društvo,, Slovenija" na Dunaji je svoje delovanje zopet pričelo. Zanimanje je občno in mnogo novih članov pristopa v društvo, katero je prešlo sedaj v XLVII1. tečaj svojega obstanka. Dne 13. okt. imelo je prvo sejo v novem šolskem letu 78 članov in gostov zbralo se je v dvorani restavracije Robiček. Predsednik kand. med. Mihalič pozdravil je navzočo druščino in omenjal povodom poročila o delovanji društvenem za časa počitnic neosnovanih napadov na naša akad. društva v šolskem odseku slovenskega katol. shoda v Ljubljani. Pozval je na to vse navzočnike k složnemu delovanju in zaključil, da znatni pristop velikošolcev in vzlasti novodošlih najbolj spričuje neosno-vanost omenjenih napadov, pa vspešno delovanje doslejšnih akad. društev. Poročilo odborovo vsprejelo se je brez ugovora. Istotako je društvo na predlog podpredsednika cand. jur. Regally-ja imenovalo soglasno z velikim navdušenjem in burnim odobravanjem g. notarja in dež. poslanca Luko Svetec-a svojim častnim članom. Zastopniku odbora za časa počitnic (podpredsedniku F. Regally-ju) izrekla seje zahvala za marljivo oskrbovanje društvenih poslov. Kratkemu oficijelnemu delu sledila je živahna zabava pod vodstvom cand. jur. Furlana. Govori soglašali so v potrebi jednotnega krepkega delovanja slovenske akad. mladeži v vzajemni zvezi s hrvatsko in dobro ubrano petje razveseljevalo je navzočne. Dne 2. nov. sešla se je sloven. akad. mladež k občnemu zboru »Slovenije" za zimski tečaj v obilem številu: 92 članov in gostov bilo je pri seji navzočnih, mej poslednjimi bila je tudi deputacija »Zvoni-mira" s predsednikom Paveličemna čelu. Proročilo odstopajočega odbora se je po nasvetu revizorjev vsprejelo, zbor je dal doslejšnemu vodstvu absolutorij in na to prešel k volitvam. Kot predsednik izšel je potom ožje volitve s 24 mej 43 veljavno oddanimi glasovi cand. jur. Fran Regallv. Na to vršila se je volitev odbora. V slučajnostih sklenilo se je, strogo ravnati se glede dopisov in naznanil po poslov-nikovih določilih ter odslej pošiljati »služ-bene objave" le v »Slovenski narod" in glasila slovenskemu dijaštvu prijazna; v čudo-vitej soglasnosti pokazala se je solidarnost slov. dijaštva. Sledil je živahni »zabavni del" pod vodstvom cand. jur. Zupane-a. Tudi ta večer pokazal je, da slovenska mladina skrbi za odločen napredek v ideji in dejanstvu. Slov. pevsko društvo na Dunaji šteje letos 114 v moškem zboru, mej nimi 22 Slovencev. V odboru zastopata Slovence podpredsednik g. R. Pukl in odb. nam. stud. acad. I. Germ. Odbor akad. društva »Triglav" sestavil se je sledeče: Predsednik: stud. med. Blei-veis-Trsteniški; podpredsednik: cand. med. Dereani; tajnik: stud. jur. Pajnič; blagajnik : stud. jur. Faganelj; gospodar: stud. jur. Zvritter; knjižničar: stud. med. Gregorec; namestnik odb. stud. med. Stuhec. Odbor akad. društva »Slovenija" ima sledečo sestavo: Predsednik: cand. jur. Regallv ; podpredsednik: stud. med. Borštnik; tajnik: stud. phil. Zupančič; blagajnik: stud. med. Benedik; arhivar: stud. jur. Potočnik; knjižničar: stud. phil. Dokler; odbornik : stud. tehn. Omrza; namestnika: stud. phil. Poljanec in stud. med. Raznožnik; revizorji: Št. 11 — VESNA — 181 cand. med. Mihalič, stud. jur. Ravnikar in stud. phil. Žilih. Književni odsek „Slovenije" pričel je dne 19. oktobra zopet svoje delovanje. V pretečenem tečaji sestavilo se je 14 beril in čitalo 6 kritik. Mnogo predavanj se je mej tem uže obelodanilo. V tek. semestru šteje odsek 18 članov. Načelnikom izvolil se je neutrudni stud. med. R. Murnik, njegovim namestnikom stud. med. F. Jankovič, tajnikom stnd. jur. I. Jaklič. Tamburaški klub „Slovenije" se uže prav marljivo vadi. Doslej šteje 14 članov. Instrumenti so deloma društveni, deloma zasebni. Skupne vaje so določene dvakrat na teden. Načelnik klubu je stud. jur. R. Sterle, njegov namestnik stud. jur. M. Dolenc. Vodja tamburaškemu zboru je znani tambu1 raš, cand. jur. I. Macak. Borilni klub dunajskih slov. velikošolcev sestal se je dne 22. okt. k prvemu letnemu shodu. Upliv, kateri si pridobiva v socijal-nem življenji, je za slovenske velikošolce kar najboljši; njihov ugled pa raste od dne do dne. Sedaj šteje klub 23 članov in 6 gostov drugih slovanskih narodnostij. Klubov načelnik je v tek. letu stud. jur. V. Ravnili ar, upravnik cand. med. L. Majdič in rednik stud. jur. J. Nago de. Deputacija slovenskih in hrvatskih velikošolcev poklonila se je dne 29. okt. prvemu hrvatskemn delegatu za Istro gosp. S p i n č i č u in mu je izročila najtoplejšo zahvalo jugoslovanske akad. mladeži zagovore v delegaciji. G. delegat bil je vidno presenečen videč člane vseh frakcij obeh bratskih narodov v složnosti in je deputacijo navduševal v krasnih besedah k jednotnemu postopanju proti skupnim neprijateljem. Bosenski velikošolci smejo pohajati je-dino vseučilišči v Gradci in na Dunaji in ne smejo pristopiti k nikakemu hrvatskemu ali srbskemu akad. društvu, pač pa jim je dovoljen vstop v nemške, „buršovske" zveze. Muhamedani in katoliki mej njimi so brez izjeme Hrvati, pravoslavni pa Srbi. Svojega akad. društva pa ne ustanove, ker bi narodna nasprotstva pogajala veden prepir. V Zagrebu priredilo je hrvatsko dijaštvo na dan rektorjeve inavguracije slavnosten komers, dne 19. okt. t. I., v dvorani pevskega društva ,,Kolo". Komersu je predsedoval cand. jur. Javand. Prvi je napil Radič domovini, nato dr. Harambašič, akad. mladini, Petračič novodošlim, Remetin se je zahvalil za posledno napitnico, a Kristan nazdravil je bratskemu narodu slovenskemu. Brzojavki sta se odposlali delegatoma Eimu in Spinčiču. Večer je bil mnogobrojno obiskan in je sijajno pokazal zanimanje hrvatskega razumništva za svojo mladino. 20 članov čes. ier. društva „Zacavan" prišlo je pred sodišče radi korporativne udeležbe pri znanem izletu v Iglavo. Državno pravdništvo je tožbo dvignilo radi prestopka zbornega prava. Slovenski pravniki na dunajskem vseučilišči smejo se s ponosom ozirati na preteklo leto. K prvemu državnemu izpitu oglasilo jih je v julijskem in oktoberskem terminu 14. 13 od njih napravilo je izpit — mej njimi 2 z odliko — le jeden bil je re-probovan. Še par takih letin in upamo, da zapremo usta v domovini tudi poslednjim klevetnikom dijaštva. Mensa academika otvori se 18. nov. t. 1. na Dunaji. Prostor nahaja se: I. Rathhaus-strasse, Nro. 6. Zajutrek (čaj) stane 2 gld., kosilo (juha, meso s prikuho) 6 gold., večerja (mesna jed) in kosilo 9 gold., zajutrek, kosilo in večerja pa 11 gold. na mesec. Pouk v modroslovji uvel se je početkom tek. šolskega leta v ljubljanskem duhovnem semenišči. S tem ustreglo se je želji svet. Očeta Leva XIII. izrečeni v neki okrožnici. Novouvedeni predmet bode predaval g. dr. I. E. Krek. Na nižji realki v Petrinji dovolil se je obisk pouka s tekočim letom tudi deklicam. Tako skrbe na hrvatskem za svojo žensko mladež. Poleg novoosnovanega ženskega gimnazija v Zagrebu je to druga srednja šola, katero so otvorili ženskemu naraščajo. Višjo dekliško šolo v Konjicah zasnoval je mil. knezoškof labodski dr. M. Napotnik. Pouk izročil bode šolskim sestram. — V Konjicah je višja dekliška šola potrebna, v 182 — VESNA — St. 11 Ljubljani pa ne. Na tihem povemo, da vzrok temu tiči v „bezverski" vzgoji, ki bi v ljubljanskem učilišči zavladala, če bi je ne oskrbovale matere uršulinke?! Slovenske šole na Koroškem se v zadnjem času hitro množe. Sedaj je nahajamo uže v petih krajih, a poleg njih v štirih tudi novoosnovane do cela nemške šole. Nemška oblastva hočejo s tem pač dokazati, da so slovenske šole za Koroško pravi „ne-bodigatreba." Svetčev banket, kateri so priredile zje-dinjene zmerne slovenske stranke dne 12. okt. v Ljubljani, vzbudil je veliko zadovolj-nost v Slovenskem dijaštvu — in vspeh nadkrililje celo v nekoliko želje in nade njegove. Dijaštvo bilo je na banketu zastopano po dveh zastopnikih — po jednem Gradčanu in jednem Dunajčanu — članih osrednje uprave slov. fer. društva „Save", a zajedna tudi članih ,,Triglava" in „Slovenije". Vrhu tega pričali so za sporazumlje dijaštva še številni brzojavi, ki so se poslali iz sedežev obeh vseučilišč. Federalistična konferencija zastopnikov vseh narodnostij, izjemši madjarske, hoče se tekom novembra na Dunaji sniti, da se pogovori o skupnem postopanji k preustroju države. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Državnopravni preustroj dualistične monarhije v federalistično monarhijo, 2. Število posamnih držav in njihova ozemlja, 3. Dunaj kot posebno zavezno okrožje, 4. Ljudski zastop. zavezni zbor in posamezne skupščine, 5. Vojska in deležna bramba, 6. Stališče cerkvenih občestev, 7. Narodnostni zakon za vso zavezo in posamne države, 8. Pravosodje, 9. Carinstvo, 10. Davki, 11. Novci, 12. Posest rud in kovin, 13. Železnice, 14. Pošta in brzojavi, 15. Stanovska razreditev, 16. Socijalna postavodaja in 17. Židovsko vprašanje. Književnost in umetnost. Družba sv. Mohorja v Celovcu obhaja letos 40 letnico svojega obstanka. Osnovana sodelovanjem rodoljuba Ant. Mar. Slomšeka po And. Einspielerju leta 1852. razširila je svoje delovanje iz Celovca čez vse slovenske dežele. Izdala je doslej 272 različnih knjig svojim društvenikom v 4, 104 274 iztisih. Skoro vsak 20. Slovenec je njen član, na vsakega 3. pride po jedna knjiga na leto. Okolo 60.000 Slovencev je sedaj njenih članov. Letos izdala je zopet šestero knjig. ..Koledar" in „Slov. Večernice" so se ljudstvu jako priljubile in teško je vsikdar pričakuje. Vseka-ko bode je zelo zanimal,, Jeruzalemski romar". Dobro služile bodejo mu tudi ostale srečno izbrane knjige, namreč: „Domačizdravnik", „Naše škodljive rastline" in „Smarnice". Ocene knjig priobčimo v prihodnjih številkah ..Vesne". Psalmi. Preložil in založil J. Vesel. Ljubljana, Kat. tiskarna, 1892. — Knjižica, katero je priredil dobroznani pisatelj, trnovski dekan, bode izvestno jako vstrezala. Krasni jezik in prikladni slog bodeta jo priljubila vsemu našemu razumništvu ne manj, nego njena vzvišena vsebina. Vsekako pomenja ta prevod občutno in potrebno vzmnoženje naše nabožne književnosti. Občni zemljevid Kranjske — 1: 300.000, izdala Genzič in Jahnz v Zagrebu, v komisiji pri Bambergu v Ljubljani, — izšel je tekom velikih počitnic. Akopram je novo delo za vsem dobro došlo, vender se ne moremo nikakor vzadovoljiti z njim. Nenatančnost, pa tudi velike topografične hibe, katere je morala zakriviti nepaznost izde-lovateljeva, nam novi proizvod nikakor ne priporočajo. V očigled pomanjkanju dobrih zemljo-vidov slovenskega ozemlja i v celoti i v posamnih delih usiljuje se nam misel, da bi se »Slovenska Matica" z zopetnim izdavanjem zemljevidov vsemu narodu zelo uslužila. „Argo" — Izvestja muzealnega družtva. V drugi polovici tek. leta pričel je v Ljubljani izhajati pod vodstvom kustosa g. Miill-nerja list „Argo". To glasilo muzealnega vodstva v Ljubljani je nemško in ne izhaja, kakor bi bilo pričakovati, „sub aus-piciis" muzealnega družtva, ampak še nekako v nasprotstvu z njim. Muzealno društvo v Ljubljani izdaja dobri dve tretjini svojih St. 11 — VESNA — 183 izvestij v nemškem, a jedno v slovenskem jeziku in prinaša najraznovrstnejše, jako zanimive razprave o vseh zgodovinskih strokah. Želeli bi, da bi tudi v tem društvu dobila boljši prostor naša materinščina! Nikakor pa ni potrebno do cela nemško glasilo, ki opetovano razpravlja znane rimske zgodbe, a nam o vseh drugih kulturnih dobah ničesar ne pove. 0 kranjskem glasilu bi pričakovali, da nam donaša vesti tudi iz dob go-spodstva slovenskega, kakor iz poznejši ča. sov nemške obvlade. Kulturnih slik vseh dob od rimske do današnje potrebujemo, spoznavati nam je naše prednike iz vseh rodov : "Argo", ki bi razpravljala to, bi z ve" seljem pozdravili sosebno, če bi izhajala v deželnem jeziku iz rok deželnega uradnika! „Venček pravljic in pripovedek." Večkrat bila nam je uže podana prilika, da smo pohvalno omenjali delovanje vrlih naših narodnih učiteljev na polji slovenskega slovstva. Veseli nas, da moremo danes zopet naznanjati zbirko pravljic in povedek, katero je izdal znani pisatelj slovenski gosp. Josip Frauensfeld v Ljutomeru. Knjižica, o kateri hočemo o priložnosti govoriti še nekoliko obširnejše, obsega nasleduje povedke: Povodni mož — Solnčni kamen — Sveti vir — Zdravilno jabolko — Pogreznjeni grad — Živa voda — Vile — Cvetlica življenja — Potočnica — Sinica — Morska roža; broji 88 str. in se dobiva le pri pisatelju po 35 kr., s poštno pošiljatvijo po 40 kr. Profesor Albert, slavnoznani kirurg dunajski, izdal je zbirko prestav čeških pesnij na nemški jezik s potrebnimi uvodi in pojasnili. Prevode oskrbel je zvečine sam. Hvala vrlemu rodoljubu, da soznanja nemško občinstvo s proizvodi slovanskega slovstva. Knjiga bode uže zaradi pisateljevega irr^ena imela sijajen vspeh. Dijaški koledar za leto 1893. izšel je v „Narodni tiskarni" (cena 60 kr.) ter bode slov. srednješolcem izvestno vstregal. Poleg koledarskih in dijaških stvarij obsega živo-topis Cegnarjev in kratek pregled sloven. slovstva. Zahvalno omenjamo, da je izdaja-teljstvo usteglo želji v 8. štev. „ Vesne". Ob tej priliki omenili bi, ali ne bi kazalo, izdajati koledar z almanahom ki bi se v prvi vrsti oziral na potrebe izobraženega slovenskega ženstva. Mislimo, da bi podjetna tvrdka. ki bi hotela uresničiti to idejo, ne smela bati se izgube, ker bi dobro ure-jevan almanah bil gotovo dobro došel gost v vsaki slovenski rodovini. Tudi na tem polji treba bi bilo pričeti boj proti tujim proizvodom ter s tako knjižico lehko mnogo uplivati na ženstvo v narodnem oziru. „Časopis českeho studenstva", ki izhaja kot štirinajstdnevnik v Pragi, vspeva vedno bolj in bolj in razširja svoj upliv med vso češko mladež. List je socijalno-političen in se po vsej svoji smeri razlikuje od našega. Velik upliv na redakcijo ima vodstvo češkega akad. družtva „Slavija" v Pragi. Ten-dencija listu je povsem napredna. Sosebno se peča v zadnjem času s socijalnim položajem in deluje na to, da odtegne socijalistično navdahnjene delavske mase internacijonalni zvezi in jo spravi do dela na narodnih tleh. Z ozirom na delovanje v poslednem oziru, moremo to glasilo sosebno priporočati dijaškim krogom v pregled. Ernest Renan, znani francoski pisatelj, umrl je 2. okt. 1892 v Parizu. Porodil se je 27. febr. 1823 s početkom posvetil bogoslovnim študijam, potem orijentalskemu jezikoslovju. Služboval je v veliki biblioteki parižki, 1862 bil nameščen profesorjem he-brejščine na college de france, a bil vsled mnogega nasprotstva vzbujenega po njegovih spisih odstavljen ter potem pisateljeval in priobčeval svoje študije. Zelo razširjena in v mnoge jezike prestavljena je njegova „Vite de Jesus"; kot nadaljevanja temu smatrajo se lehko spisi: „Apostoli", „Paulus", „An-tikrist", „Evangeliji". »Krščanskacerkev". — Ker se je Renan protivil božanstvu Kristo-vemu, umevno je, da si je pridobil mnogo nasprotnikov in sovražnikov. Milena Hržičeva, slavna umetnica hrvatska poročena bila je 20 sept. 1892. v Draž-danih s princem Henrikom hesenskim. Porojena 1868 v Karlovcu, izvežbala se je v Zagrebu in na Dunaju v petji in glasbi; nastopila najprvo v Totisu pri grofu Esterha- I 184 — VESNA — Št. 11 zy-ju prišla v Mannheim in čez leto v Draž-.dane kot operna pevka. Nemški listi zelo obžalujejo, da se je sedaj kot baronica Dornberg odtegnila umetniškemu svojemu poklicu. Ivane Kobilčeve, znane slovenske slika-rice, sliko „v poletji" prinaša „Zlata Praha" v svoji 47. št. (7 okt. 92), predstavljajočo mlado mater, pletočo vence s svojima otrokoma. Slika odlikuje se po svoji ljubkosti in dovršenosti. Naš rojak Josip Karol Trtnik, velvoj dvorni operni pevec, nastopil je v Mann-heimu prvič v Verdijevi operi: Troubaudor Vspeh njegov je bil sijajen, nastop popoten Mlademu nadepolnemu vsa naša čestitka; Spremljaj ga sreča vsikdar! Naše gledališče v Ljubljani odpustilo je tenorista g. Dostala in na njegovo mesto za tri leta angažovalo z znatno plačo znanega slavčka ljubljanskega, g. J. Pavšeka, ki bode z lepo izvežbanim svojim glasom izvestno vspeval na našem odru in mu bode vsikdar v oslavo. Želimo mu mnogo vspeha na novem mestu! %fr Listnica. *& G. K. V. v Lj. Hvala za poslani popis slavnosti pri odlikovanju prof. Marna. Za zadnjo št. došel nam je prepozno. Ker sta oba slov. dnevnika priobčila obširen popis, mislimo, da zadošča naša notica v 10. št. „Vesne". Na zdar! nJaroslav". Namje povsem nemogoče, kritikovati posamezne pesnice; tudi ako se nam prilaga zalepka z znamko. Sploh dopisujemo sotrudnikom le izjemoma v važnih zadevah, sicer nam služi v to listnica. — Opozoriti Vas moramo, da nam javite svojo pravo ime, šele potem ozirati se nam bo možno na Vaše pošiljatve. G. M. P. v C. Hvala za poslane pesnice! S povestjo bodete nam zelo ustregli. „Vesna" izhajala bode kljub zlobnim govoricam da preneha, tudi nadalje z istim programom in v isti obliki. G. J. K v I. Nasprotstva med dunajskimi slov. dijaki so se popolnem poravnala, vsed tega ustopili so vsi izstopivši „Vesnani" vnovič v ^Slovenijo", ne da bi s tem le v najmanjše odjenjali od svojih nazorov. G. R. V. v Z. Z. „R. K." se ne mislimo prepirati. ^Shakespearovim delom so duša in vodilo najvišje ideje iz filozofije in teologije" priča, da kritik slavnega dramatika najbrž ne pozna; kako bi ga potem hvalil, ko slovenske pisatelje Stritarja, Jurčiča, Gregorčiča, Gorazda, dr. Tavčarja itd. največ vsled one nesrečne „spolne ljubezni" tako preganja. — Pričakujemo v R. K. ob kratkem razpravo „gnjil realizem in nesramen naturalizem v bibliji". — »Ljubljančan". Poštenjaku ni treba prikrivati svojega imena. — Ako pazno pregledate „Vestnike" dobite obilico poročil o akad. društvih. Isto tako zadovoljila Vas bo v tem oziru današnja štev. „ Vesne". G. x—y. „Slovenec" naj se zaganja v D. Hribarjevo ^ Vesno", kolikor mu drago, njegova onemogla jeza nas ne straši. Sicer pa je zatrdil naš g. poročevalec, da je popolna istina, da se je delalo v nedeljo na strelišču za ^katoliški shod". Da mi dela v nedeljo in praznik ne odobravamo, je pač jasno in razvidno iz opombe pri onem spisu. — Da jeza „SIovenčeva" ne prizanaša gosp. Hribarju, ker je omogočil poseben dijaški list, za kar mu bode vse dijaštvo vedno hvaležno, je naravno, dasi g. Hribar sam ni niti vrstice še spisal v našem listu. „VESNA" izhaja po jedenkrat na mesec na celi poli ter stane za vse leto gld. 150 Rokopise in dopise sprejema: Uredništvo „Vesne: na Dunaji, Wien, VIII., Wicken- burggasse, 12; naročnino Dragotin Hribar v Celji, Graška cesta, 1. Tiska in zalaga D. Hribar v Celji. — Odgovorni urednik Srečko Magolič.