47. štev.
V Ljubljani, petek 21. februvaria 1919.
II. leto.
Vel ja v Ljubljani:
celo leto . pol leta . četrt leta . en mesec .
K 56’— „ 28--„ U--
Velja po pošti:
za celo leto naprej	K	GO—
28 Pol leta	„	„	30-—
28 četrt leta	„	„	15--
28 en mesec	„	5-50
Na pismene naročbe brez po.šiljatre denarja se ne
moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino ^	"	no	nakaznici.	"m
"**r
'>0 po po-;n si-
cer i. širok prt>-25 vin., za veča.
it
.ist.
Uredništvo je ua Starem trgn štev. 18. tpravaiatvo Je na Marijinem trg« štev. 8. — Telefon štev. 3150. r-----------------------
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja HO vinarjev.
Vprašanjem glede inseralov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi nuj se tronkJrejo. — Rokopisi se ne vračajo.
Slovensko vseučilišče.
, S pomladjo narodov, leta 1848, smo smeli tudi Slovenci prvikrat rabiti — četudi primerno zaklavzuli-rano — besedo „svoboda“, se je pojavila tudi zahteva po slovenskem vseučilišču. Od tedaj ta zahteva ni nikdar Več prenehala: ponavljala se je vedno z°pet, enkrat glasneje, drugič tišfe, enkrat mirneje, drugič odločneje. Skoro *etrt stoletja smo zahtevali slovensko vseučilišče v Ljubljani. Zaman. In da D* stare grešnice Avstrije zadela zaslužna kazen, bi bili mogli te zahteve Ponavljati še tričetrt stoletja, istofako žnian. ,
Danes nam ni treba več zahtevati ln beračiti od Dunaja; odvisno je samo od nas samih, da uresničimo sanje naših dedov tudi v tem oziru. Človek bi mislil da se bomo sedaj, ko nas nihče več ne ovira, tudi takoj lotili dela.
Toda kaj še!
»Slovenski Narod“ priobčuje v svoji številki minule sobote članek, katerega kratka vsebina je, da vsled državnega prevrata ne potrebujemo več slovenskega vseučilišča. Člankar trdi PrjecLsom, da nimamo dovolj sposobnih učnih moči. Kako temeljit je clankar pri tem, dokazuje, da je napravil iz Murkota germanista. Vprašanje, če bi Jugoslavija prenesla tretje vseučilišče, se reši samoposebi s tem, da bi morali imeti v Jugoslaviji, sorazmerno s številom vseučilišč v bivši Avstriji, štiri vseučilišča. Če se pomisli, da nam bo primanjkovalo inteligence na vseh koncih in krajih, je jasno, da dvoje vseučilišč nam ne bo zadostovalo. Ne le z ozirom na slovenski del jugoslovanskega naroda, tudi z ozirom na splošno kulturno potrebo naše jugoslovanske države je torej tretje vseučilišče v Jugoslaviji potrebno. In naravno je, da mora to tretje vseučilišče priti v Ljubljano, dočim se mora četrto vseučilišče otvoriti v Sarajevu. Saj ni, da bi to moral biti separatistično-slovenski zavod; na-Sprotno, mi mislimo, da bi moral biti ua tem vseučilišču prostor tudi za brvatske in srbske učenjake, ki bodo
mogli predavati tudi srbo-hrvatski. Hrvatskim in srbskim slušateljem pa gotovo slovenska predavanja tudi ne bodo delala težav. Ravno vseučilišče v Ljubljani naj bi imelo nalogo, da Slovence kulturno čimbolj zbliža s Hrvati in Srbi.
Jugoslavija.
Priprave za slovesni sprejem regenta Aleksandra v Zagrebu.
Zagreb, 20. febr. (Izv. por.) Tu se vršijo velike priprave za sprejem regenta Aleksandra. V Narodnem gledališču bo ob tej priliki velika svečanost pod pokroviteljstvom bana, nadškofa in poverjenika za uk in bogočastje. Na slavnostnem vsporedu je tudi „FinaIe“ drugega akta iz opere ,,Porin“ slavnega umetnika Lisinskega in najnovejša skiadba hrvatskega komponista prof. Caniča „Pobjeda Jugoslavije", pri kateri bo sodelovalo nad 400 ljudi.
Vojne žrtve Srbije.
Belgrajski „Les Libres Balkan" priobčuje sledeče uradne podatke o izgubah in žrtvah Srbije v svetovni vojni: Od 25. julija 1914 do 14. ju-- j lija 1916 je poslala Srbija na bojišče 707.343 vojakov. Ves ta čas je imela Srbija pod orožjem neprestano pol milijona ljudi, torej 24% vsega prebivalstva. Na podlagi uradnih izkazov je padlo in umrlo v ujetništvu do zadnje ofenzive 322000 ljudi, kar je približno polovica mobiliziranih Srbov. Koliko Srbov je ostalo pri življenju v ujetništvu v Nemčiji, Bolgariji in Turčiji pa še ni znano.
Italijanska ,,nadzorovalna" komisija v Mariboru.
Maribor, 20. febr. (Izvir, por.)
V	sredo 19. t. m. je prišla v Maribor italijanska komisija, da nadzoruje razmerje med Slovenci in Nemci. Italijan« so izjavili, da imajo pravico nadzorovati razmere na meji med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Splošno se opaža, da občujejo Italijani vkljub vojaškemu spremstvu z naše strani le z Nemci. Posamezni člani te ..nadzorovalne komisije" ostanejo stalno v Mariboru.
Pod italijanskim jarmom.
Italijanske vabe.
Italijani razširjalo v zasedenem slovenskem ozemlju letake, v katerih se proslavljajo kot zmagovalce, ki so rešili slovenski narod tisočletnega jarma in robstva in se kažejo naše velike prijatelje. Ž njim lastno bahavostjo zagotavljajo slovenski narod, da bo pod okriljem Italije silno procvital in ga zagotavljajo velikega blagostanja na vseh poljih. Obetajo nam tudi popolno svobodo v vsakem oziru in zlasti upoštevanje našega jezika in vere. Italijani naj bodo prepričani, da s takimi letaku med zavednim prebivalstvom v zasedenem ozemlju ne bodo dosegli niti najmanjšega uspeha. Koliko so Vredne njihove obljube, je razvidno najbolj iz dejanskih razmer v zasedenem ozemlju. Italijani odrekajo namreč našemu narodu še ono trohico pravic, ki jih je imel pod avstrijskim jarmom.
Zabranitev ovacij Amerikancem v Jelšah.
Split, 20. febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop. urad poroča iz Jelše:
11.	februarja dopoldne je dospela v luko ameriška bojna ladja »Georgia*. Poveljnik ladje se je s tremi častniki prepeljal z motornim čolnom na obalo, kjer se je zbralo poleg velikega Števila italijanskih vojakov vse prebivalstvo, ki je navdušeno pozdravljalo »Živel Wilson“. Poveljnik italijanskih karabinjerjev se je zadrl na ljudi v italijanskem jeziku: »Gospoda, prepovedane so demonstracije in če se po nove, vas odstranim s silo!“ Ljudje so obmolknili, medtem pa so italijan ski častniki obkolili goste ter jih odpeljali v stan poveljništva v hotelu Jadran".
Zahtevajte .Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah f Pridobivajte novih naročnikov/
Mirovna konferenca.
Jugoslovanske zahteve in Sonni-novo stališče.
Pariz, 20. febr. (Lj. k. u. Brezžično.) V včerajšnji seji je Clemenceau poslušal Trumbiča o zahtevali ugoslovanske delegacije. Jugoslovanski zahtevni spis je podpisan od Pa-siča, Trumbiča, Vesniča in Žolgerja. Sonnino se je v imenu italijanske delegacije nastopno izrazil: Moja dolžnost je izjaviti, da italijanska vlada ne more sprejeti nobenih novih piedlogov o rešitvi vprašanj, o katerih se Italija strinja z aliiranci že tri in pol leta vojne.
Jugoslovansko-italijanska sporna vprašanja.
Ženeva, 20. (Lj. k. u.) Jugoslovanska agentura javlja: „Matin" doznava iz Rima, da je italijanska vlada formeino odklonila, glede spornega vprašanja med Jugoslovani in Italijani postopati na izreden način. Dopisnik lista meni, da je pet velesil odobrilo to postopanje Italije. „Temps" komentira vprašanje arbitraže in misli tako, kakor „Malin“ ter dodaja, da ne bi kazalo, poslužiti se nosevre me-i tode, ker bi se moglo potem o pristojnosti konference dvomiti, in sicer ne samo v spornih vprašanjih med zavezniki in sovražniki. List „Paris Midi" piše: V več primerih ne bo šlo za to, najti rešitev, ki bi bila primerna pravičnosti, temveč bo treba, rešitev strankam vsiliti.
Političen pregled.
Kaj je vse mogoče v Jugoslaviji? Pod tem naslovom piše »Narodna politika": Minister za socijalno skrbstvo, socijalist — izdeluje agrarno reformo. Ministrski podpredsednik, duhovnik prevzema — socijalno skrb za vdove in sirote. Minister za trgovino daje — informacije o valuti. Minister za prehrano — kupčuje s papirjem. Hrvatski ban konfiscira — državni grb, a ministrski svet konfiscira
—	ustavo. Pisarji se imenujejo v ime Nj. Veličanstva s podpisom vseh ministrov, a na zapoved enega oficirja
vladimir levstik.	28.	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Silvine ostre oči so se bliskale od jeze nad bratovim demokratstvom; da bi skazila neumestni izgovor, je nalašč spustila robec na tla. Videč, kam meri, se Rovan ni zmenil zanj; razgrnil je zvezke *er začel popravljati njeno računsko nalogo. Silva }e zardela kakor pesa in streljala z očmi zdaj na lnstniktorja, zdaj na robec, ki je čakal odrešenja.
* Zakaj ne poberete robca, gospod Rovan?« je nazadnje.
*Zato, ker ni moj,« se je odrezal študent ne-?r^mno. »Petkrat sedem je petintrideset, ne osem-lndvajset, gospodična; kadar poberete svoj robec, naPravite si vozel, da ne pozabite.«
»Kakšen kavalir pa ste!« je vzkliknila punica, lesoč se od gnev3. »O, kar se tiče ure, je stvar rugačna; Gvidon vam ni povedal vsega. Zastran fnene, pravi mama, bi ura lehko bila, saj jo plačamo, Gvidon je osel, ki le nagaja; živ krst ga ne bi Pogrešal. Ampak, je dejala, nerodno je s tako slabo oblečenim inštruktorjem ; kakšna zadrega, če bi prišel grofu pred oči. Mi smo fini ljudje, Rovan pa ne pozna bontona, in še prekratke hlače nosi v nameček; kar precej bi ga odslovila, če bi Gvidon ne bil tako zabit.« In zaničljivo ga ie ošinila z očmi Po nogah.
Inštruktor je prebledel.
»Vaši računi so napačni, gospodična Silva,« je dejal s pikrim glasom, »napravite jih še enkrat; o hlačah pa bonton prepoveduje govoriti. Klanjam se!«
Odšel je z najlepšim plesnim poklonom, kakor bi hotel dokazati, da mu bonton ni tuja reč.
»Tak preslabo sem oblečen,« je mrmral po stopnicah, stiskajo pesti in škripajo z zobmi. »Pa moja lepa salonska suknja po najnovejši študentovski modi, s škrici, ki segajo doli do meč? Sedemdeset kron bi moral dati zanjo krojaču, in ni dovolj dobra zanje in za njihovega piškavega grofa . . . Počakaj, banda buržujska,« je škrtal še na ulici, »saj pride dan, ko te bom brcal s to svojo nogo v prekratkih hlačah, vsemu bontonu v posmeh!«
Že zdavnaj bi obrnil hrbet bahačem, ali denar in večerja sta bila vredna vpoštevanja; rajši je goltal poper, katerega mu je natresal zdaj ta, zdaj oni, ter pestoval sovraštvo v svojem srcu, tolažeč se s prerokbami »sodnjega dne«. Trombe teh obetov so grmele nekdaj ob njegovi zibelki, njih glas ga je spremljal vso trnjevo pot iz nižin; samo da se izkoplje iz bede ter stopi gospod med gospodo-V eni roki prapor, v drugi bojni rog, pozove svojce iz njihovih smradnih dupel ter zmelje silo zlatega teleta magari v dimu barikad . . . Te sanje so mu dajale krila in rastle okrog njega kakor stena, sredi katere je živel, ponosen vzlic žalitvam, vzlic tlaki svoj in sam.
Škodoželjno je premišljal, kako sili tudi vzvišeni
Smučiklas na trebuh pred visokim gostom našega mesta in se pripravlja na to poklonitev kakor na svet obred.
»Vse mesto je ob pamet: nova kuga je prišla in prepojila zrak s svojim strupom. Kar procesija se dela za njim! Prvi je šel Pohlin, za njim rineta, in ostali, ko vidijo Smučiklasa, mu bodo sledili kakor čreda ovnu ...»
Lehko si je mislil, zakaj ga je gledala gospa tako postrani, ko je šla včeraj skozi sobo; razumel je, kaj je zamrmral neslani Egon, ki je prejle vtekni! glavo skozi vrata! Verniki se prevzemajo od glorije svojega malika: sužnji navzgor, hočejo biti sami grofje navzdol. Mari je njih zgodovina kaj drugega nego petolizništvo, klečanje pred velikimi in teptanje po malih iz veka v vek?
»In vendar,« je pomišljal študent, »prenaglo jih je popadlo; stavim, da copra njihov grof.«
Z zaničljivo skrivljenimi usti se je oziral po mestu; en sam muzej nad vojvodskih ulic, patriotičnih spomenikov in znakov češčenja do vladarske hiše?!
»Kdo bi slutil, da so pri nas ljudje, ki upajo vzdigniti to svojat na punt? »Orla vržemo z mestne hiše, v stolnici bomo zvonili plat...« Še jaz sanjarim, da bo enkrat; kaj bi bilo življenje brez te obljube? Toda zdi se, da nas sami razpno na križ ; da če bi cesar proglasil revolucijo ter jih podil z žandarji na barikade in bi se gonili policijski psi s trikolorami okrog vratu; ali pa, če bi jih vsaj grof povabil naj stopijo v zaroto .. .«	(Dalje.)
se ustavljajo dnevniki. Zastopnik proletariata sedi v ministerskem svetu a proletarijat se upira vladi. V Zagrebu so penzijonirali hrvatski sabor, a v Ljubljani se vršijo volitve za pokrajinski zbor. Minister -Pribičevič noče Velike Srbije, a Bosno in Vojvodino pridružuje Belgradu. Srbija ima najpopolnejšo ustavo, samo jo razširja tudi na nas. — Istočasno pa se ustvarjajo ..državotvorne" stranke, se oddaljujejo od skupnega dela razni pokrajinski in drugi avtonomisti, se trudi mirovna delegacija za priznanje naše odinstvene države itd. Čolnič naše države pa plava semtertja ...
Italijanski časopis v Zagrebu. Odbor Narodnega veča, odsek za zasedeno ozemlje v Zagrebu, bo začel izdajati tednik v italijanskem jeziku. List se bo imenoval „L’Adriatico Ju-goslavo" in bo priobčeval tudi francoske in angleške članke. Uredništvo sta prevzela zaderski odvetnik dr. Hugo Werk in pisatelj prof. VI. Nazor. Odbor N. V. se priporoča za sotrud,ni-štvo in materijalno pomoč. Uredništvo je v Zagrebu, Markov trg, 6. II.
Kakšno je življenje pri nas. Pod tem naslovom priobčuje »Narodna politika" v svoji izdaji od 17. t. m. dopis iz Subotiča, kjer naprošajo Bunjevci brate Hrvate s kraljevine za pomoč, češ, da jih je samo v Subotici 74 000 med njimi vsled večnega madžarskega pritiska žal mnogo analfabetov. Kateri so se vendar od rodne matere ali po lastnem trudu , priučili pisati in govoriti hrvatski, naj bi bili sedaj od Srbov prisiljeni po- j služevati se cirilice. Poleg tega trpe j pod pritiskom cenzure tako, da jim niti sedaj še ni mogoče svobodno izražanje misli. Prosijo brate Hrvate s kraljevine pomoči, češ — „mi nočemo, ; da budemo Srbiji mi smo Bunjevci; borite se za nas kot za Medjimurce in Dalmatince"! — Tudi neke vrste hrvatski „separatizem“ ?
Nemška predrznost. Maribor, 20. febr. (Lj. k. u,) Nemški avstrijski urad za notranje stvari je poslal občini Št. Andraž v Slovenskih goricah abecedni seznamak vseh občin Nemške Avstrije. V tem seznamku so označene vse občine v Slovenskih goricah, v ptujskem okraju in druge. V uvodniku se poživljajo vsi, posebno župani, da sodelujejo pri volitvah za Nemško Avstrijo.
Dopisi.
Iz Kranja. Naša mestna aprovi-zacija je še vedno slaba, deluje prav po polževo. V Ljubljani, kakor čitamo, dobivajo sladkor več ali manj redno. V Kranju so nam po preteku skoro štirih mesecev odkazali po tri četrt kilograma sladkorja na osebo, v okolici "pa samo po pol kilograma. Sedaj pa že dolgo zopet nič. V Ljubljani so dobili zadnje mesece primeroma štirikrat toliko sladkorja kot v Kranju in okolici. Kdo je kriv? Ko je nekdo iz Kranja v Ljubljani na mestu, kjer / aprovizacijske težkoče dobro poznajo, tožil o tem, kako se nam godi v Kranju, je dotični gospod gladko odgovoril: To je zato, ker se župan in glavar ne potrudita zadosti. Tudi glede moke so pritožbe, da je moka, katero smo zadnje čase dobili težka in neprebavljiva, za bolnike in šibke ljudi popolnoma neužitna. Torej prosimo za boljšo moko in za to, da se hitro nakaže zopet sladkor ne samo za en mesec, ampak tudi za nazaj. Kajti zadnje čase smo ga mnogo manj prejeli, kot pa nam pritiče.
Bled. Prosluli denuncijant koroški nemčur Franc Raminger oskrbnik graščine Grimšče znan pod imenom „Weltrnensch“ še vedno straši po naši zemlji. V pomirjenje prizadetih žrtev njegovega obrekovanja, poštenih Slovencev, bi bilo čas, da se odstrani tega človeka tja kamor ;\pada, to je v delokrog celovških Freie Stimmen. Posestvo nad 300 hektarjev, katero se nahaja v nemški posesti, pri tem še brez nadzorstva gospodarja, spada itak pod nadzorništvo deželne vlade.
Krško. V zadnjem času so nekateri posestniki oziroma posestnice ' pričeli prodajati mleko po naravnost
oderuški ceni 2 K liter. Kako naj pri teh cenah živijo uradniki, mali obrtniki in drugi, ki morajo kupovati to vsakdanje živilo, je tem pijavkam seveda deveta briga, da si le oni polnijo njihove že itak polne bisage. Opozarjamo prizadete, da je še vedno v veljavi naredba o navijanju cen. Znani so nam ljudje, ki skupijo pri teh cenah za mleko mesečno od 500—600 kron. Opozarjamo na te oderuhe tudi davčno oblast. Prihodnjič potipljemo
v	tem oziru tudi nekatere gostilničarje, ki prodajajo jedila še vedno po previsokih cenah, vkljub temu, da so cene mesa in masti padle že za polovico.
Iz Maribora. Človek bi mislil, da že vsaki zadnji hribovec ve, da: „otet je rod, na svoji zemlji svoj gospod". A temu ni tako. Pojdi na mariborsko promenado in slišal boš 'še veliko hlapčevskega nemškutarenja, osobito pri gospodih v „srbskih“ uniformah in ljudeh s kokardami na čepicah. V vseh javnih lokalih se te demostrativno pozdravlja samo nemški. Tem razmeram so najbolj krivi mlačni, nezavedni, hlapčevstva vajeni slovenski ir.teligenti in naša prizanesljivost. — Celo mesto nima niti ene slovenske kavarne. Zato so nemške polne slovenskega občinstva in kavarnarji nimajo niti toliko takta, da bi nastavili slovenščine zmožne uslužbence. Slovenci pa si pustijo vse to dopasti in mirno plačujejo s „zahlen. j Einen Schvvarzen". Zares, smo še zelo i črni! Čuje se, da ste dve kavarni na- J prodaj. Podjetnemu Slovencu bi bila j najboljša bodočnost zasigurana.
Woschnaggovi tovarni za usnje j-| v Šoštanju je po prevratu prepove- j dala narodna vlada prosto prodajo, j . da prepreči nadaljni izvoz domačega usnja v inozemstvo. Posledica tega je j bila, da so prišli kmetje in sploh do- j mačini do med vojno tako hudo no- i 1 grešanega usnja za obuvalo. — Šo- I štanjski narodni svet, ki je izdajal do- j mačim in jugoslovanskim kupcem na- j kupna dovoljenja, je tudi še zahteval ! od kupcev večje množine usnja, da so poravnali vsaj mal del kupnine z ' živili ali drugim blagom, katero so potrebovali Woschnaggovi delavci ter prebivalstvo Šoštanja. Poslednje ga je potem dobivalo potom aprovizacije. Komaj pa je Woschnaggova tovarna ; I od vlade zopet izposlovala dovoljenje j za prodajo usnja na debelo in je imel i odditi prvi vagon usnja v Nemško | Avstrijo — se je že prikazalo konjsko j kopito. V Celju so našli v dotičnein vagonu in zaplenili med usnjem skrito obilo masti in živil, katera'so se imela odposlati — v svrho aprovizacije — ne domačinov temveč inozemskih Nemcev.
Woschnagg si je po verodostojnih izpovedih, napravil v voj^i nič manj kot 30 miljonov čistega dobička. Ali bi ne bilo umestno, da bi se temu li-ferantu naložil sledeči vojni davek: 15 miljonov naj odpade na vojne invalide, za drugih 15 miljonov pa naj odkupi od nedoraslih slovenskih varovancev delnice avstrijskega vojnega posojila — saj mu je bil blagor Avstrije vedno tako pri srcu!
Pojasnilo.
„Slov. Narod“ z dne 18. februarja 1919, štev. 42 — priobčuje članek župana dr. Ivana Tavčarja. „Kaj bo z mesom?" v katerem prav na neodkrit način blati in ščuva revnejše ljudstvo proti Nap. pol. in gosp. društvu za poljanski okraj, zlasti pa proti njegovemu predsedniku g. Babniku. Javnost je sicer že vajena brezplodnih županovih člankov, vendar si šteje odbor napadenega društva v svojo dolžnost, da pojasni v županovem članku omenjeno resolucijo, ki se namenoma potvarja in zvrača na imenovano društvo. Javnosti bodi povedano, da župan nima nobene tozadevne resolulije pred sabo, kajti ie-solucijo glede aprovizacije, sklenjeno vimenu vseh ljubljanskih nap. pol. in gosp. društev ter krajevnih organizacijah JDS. in naslovljeno na občinski svet, je župan kratkomalo zavrnil in ni smatral vredne predložiti jo občinskemu svetu.
Zgodovina te, po županovem mnenju tako strašne resolucije, pa je sledeča:
Dne 23. decembra 1918. je sklicalo Nap. pol. in gosp. društvo za kolizejski okraj sestanek vseh ljubljanskih Nap. pol. in gosp. društev ter krajevnih organizacij JDS. Sestanku je predsedoval g. Jos. Turk. Na tem skupnem sestanku je toraj predlagalo Nap. pol. in gosp. društvo za poljanski okraj tudi sledečo resolucijo glede aprovizacije:
a) Mestna aprovizacija naj zasta-
vi	vse moči, da vsaj z najpotrebnejšim zadovolji razburjeno in izstradano ljudstvo.
b) v splošno pomirjenje ljudstva, naj takoj obelodani, koliko je pridobila na vojnem plenu in kaj je s tem ukrenila.
c) V svoj delokrog naj prevzame po enega zastopnika Nap. pol. in gosp. društev v Ljubljani.
d) Kakor hitro bodo razmere količkaj dopuščale, naj se zopet uvede prosto klanje in prosta trgovina ter razpusti aprovizacija.
Po vsestranski debati udeležencev se je na predlog g. prof. Jos. Breznika v resoluciji odstranila točka b, dodala pa se je na predlog g. dr. Klepca še sledeča točka:
Cena živilom, zlasti mesu naj se takoj zniža, oziroma obvezno določi.
Tako sestavljeno resolucijo so vsa navzoča društva in krajevne organizacije JDS soglasno sprejele ter jo skenile predložiti občinskemu svetu. Predsednik zborovanja g. Turk je sprejeto resolucijo predložil županu, a ta mu jo je vrnil češ, naj se njega samega povabi, predno se kaj takega sklene. Dne 14. januarja 1919. ie toraj sklical g. Turk ponovno vsa društva kraj. organizacije JDS ter povabil tudi župana, katerega pa radi občinske seje ni bilo na sestanek. Navzoča društva in organizacije so ponovno sklenile, naj se sprejeto resolucijo vnovič predloži županu, oziroma občinskemu svetu. Storilo se je po sklepu, a resolucija je bila vnovič kratkim potom vrnjena. Zato je sklical g. Turk zopet skupni sestanek, na katerega je prišel tudi župan dr. Ivan Tavčar. Pobijal je po svoji navadi točko za točko, edino točko c v stavljeni resoluciji je obljubil deloma vpoštevati, nato pa je vrnil kot rešeno, občinskemu ,svetu namenjeno resolucijo. Navzoči so vzeli to na znanje in radi strankine discipline niso zahtevali ponovno, naj se resolucije predlože občinskemu svetu, kamor so bile prvotno namenjene.
Nap. pol. in gosp. društvo za poljanski okraj ni toraj samo stavilo niti te niti kake ponovne tozadevne resolucije, zato obžaluje, da župan na tako nedostojen način ščuva proti njemu in njenemu predsedniku g. Babniku ter mu očita stvari, ki niso resnične. Ako namerava napraviti s takim postopanjem razdor v lastni stranki, je njegova stvar. Odbor podpisanega društva pa je in ostane mnenja, da ne sme slepo in molče slediti in ščititi posameznika, pa naj si bo tudi stranka načelnik.
Odbor Nap. pol. in gosp. društva za poljanski okraj.
Dnevne vesti.
Neobhodno potrebna revizija.
Da je bilo že precejšnje število odslovljenih nemških in takozvanih „do-mačih“ uslužbencev zopet vsprejetih v jugoslovansko državno službo, imajo poleg vlade krivdo tudi nekatere stanovske organizacije, ki menda nočejo uvideti krivic, ki jih je prizadel v bivši Avstriji Slovencem germaniza-toričen sistem. Izrekle so se menda le vsled prevelike humanitete in krščanske ljubezni za zopetni sprejem odslov-ljencev. Tako postopanje je neodpustljivo. Najprej je korist naroda, ki je ravno vsled nemških uradnikov toliko trpel. Vsi zopetni sprejemi v državno službo se morajo vnovič in strogo revidirati, pri čemur se je treba ozirati poleg narodnih * momentov tudi na splošno usposobljenost in jezikovno zmožnost. Kdor je preje sovražil naš
narod, se tudi sedaj ni spremenil v svojem srcu, dasiravno ne kaže svoje narodne nestrpljivosti ali celo sovraštva radi jugoslovanskega kruha. Nemcem in nemčurjem je nasprotstvo proti našemu narodu že prešlo v meso in kri. Takih ljudi vendar ne rabimo, ker bomo imeli še dovolj dela, da tako-zvane mlačne Slovence ozdravimo. Revizija vseh odlokov, ki dovoljujejo zopetno službovanje Nemcev v jugoslovanski državi je nujno potrebna. Pri sprejemanju v državno službo naj odda Narodni svet ali njemu enakovredna institucija svoje mnenje. Naše očiščenje mora biti popolno tudi na znotraj!
Stanovanjska beda v Ljubljani je vedno večja in tem hujša, ker so brez strehe baš rodbine, katerih očetje opravljajo odgovornosti polne naporne službe. Po dve do tri rodbine z mnogo otroci so stisnjene v eni meblirani sobi, druge pa stanujejo v vlažnih luknjah, kamor bi marsikak gospodar ne maral dati niti svojega — psa. KaKšne nedogledne posledice bo to imelo za zdravje mnogih — posebno otrok! Čin narodne samoobrambe je, da se izženejo tujci in da se napravi prostor domačinom, ki morajo tukaj bivati, ker vrše važne službe. Mestni magistrat je pozval prebivalstvo, naj naznani vsa stanovanja, ki so prazna; stanovanja, ki imajo več sob kot sta-stanovalcev; stanovanja, ki jih imajo tujci itd. Tako naznanilo ni denunci-ranje temveč naravnost narodna in človeška dolžnost. — Navedli smo par slučajev in danes nadaljujemo.
V	Wolfovi ulici štev. 1 stanuje' neki Rudolf Lassnik, stotnik bivše c. kr. armade, ki nima ves dan druzega dela, kakor da razbija po glasovirju in terorizira sosedne stranke. Ta človek, ki ima v Trstu stanovanje, ima tukaj 4 sobe. Eden edin človek štiri sobe! Tri so njegove, četrto pa je brez pravne podlage šiloma vzel rodbini, ki stanuje zraven in ki ima šest otrok. Vsi ugovori ne pomagajo, tako da je moral hišni groiipRiar vlo&ui tožbo zoper R. Lassnika. Ta človek je bival pred vojsko leta in leta v Trstu, kjer je zahajal v nemškutarsko družbo. Vojska ga je prinesta v Ljubljano, kjer je tudi po prevratu ostal. Decembra lani je zginil nekam in njegov pravni zastopnik dr. S. je dejal, da se je peljal v Gradec k superarbitra-ciji. Seve c. kr. stotnik si ni upal kar tako v civilu ostati, ne da bi dobil od ljube Avstrije odpustnice. In Lassnika še koncem januarja ni bilo nazaj, stanovanje pa je bilo zaprto in njegov pravni zastopnik dr. S. je dejal: Herr Lassnik h at sich dem deutsch-Osterreichischen Mil.-Komman-do zur Verfugung gestellt. Začetkom februarja pa je prišel nazaj v Ljubljano. Kaj dela ta človek tu!? Ali še ni dovolj postopačev in vohunov tu!? Zahtevamo odločno, da magistrat takoj poseže vmes, saj naredbe menda niso samo radi lepšega.
Korupcija z izvoznicami na Hrvatskem. Veseli me, da je moj tozadevni članek v „Jugoslaviji“ izzval na Hrvatskem tolik odmev. Vsi listi ga ponatiskujejo ter zahtevajo preiskavo itd. Naj navedem še nekaj. Govoril sem lani z visoko vladno osebo v Zagrebu ter se čudil, da se izdaje toliko izvoznic gotovi osebi, ki zastopa bančni ■ konzorcij, a aprovizacije in drugi morajo hoditi od Poncija do Pilata, vlagati prošnje s priporočili deželnih vlad, ministrstev ErnShrungs-amta na Dunaju itd., da po mesecih in mesecih dobe kako izvoznico, a ta bančni konzorcij dobiva izvoznice lahko v par dneh, da celo v par urah in še celo po več na enkrat. Odgovorilo se mi je: Posamezne aprovizacije ne razpolagajo s takim kapitalom (!!!), ki je potreben, da se kupčije izvrše re-elno (!!!), a banka raspolaga z velekapitalom, ki je za .take kupčije neobhodno potreben. — Pripomnim, da so tvorili dotični konzorcij bančni ravnatelj, njegov podravnatelj, advokat, inženir in bančni uradnik. Kapital je dajala dotična banka, pa ne ria svoje ime temveč na ime enega konzorcijala sta ga dovoljevala ravnatelj in podravnatelj. Pri vladi bodo že vedeli, kateri bančni ravnatelj v Zagrebu je ho-
dil v palačo na Markov trg po izvoznice. Meja med Hrvatsko in Slovenijo mora pasti, prost prevoz živeža sem in prost prevoz premoga in drugega pa tja, potem še le bomo res oratje, sodržavljani ene in iste države.
Kako skrbe za invalide? V smislu naredb bivše narodne vlade se 'ma)0 pnpolniti razna mesta pri uradih Pfed vsem z invalidi. V našem uredništvu pa se je oglasil invalid, ki je “ okoii 20 let pisarniški pomočnik Pn raznih sodnijah in i na najboljša Prevala, a čaka že od decembra cseca zaman na nameščenje. Enako ?°d! tudi miiogim drugim. Po pi-rnah pa ne vecj0 ^am z delom. — Ked, red!
. »Šariatanstvo." Na poslano za-ruge gostilničarjev in kavarnarjev v čerajšnem „Slov. Narodu" izjavljamo, "a smo bili informirani, da je gospod Jančič izučen in kvalificiran kavarnar. jtavzeli smo se zanj, ker je beguncc, 1(1 je baje prišel ined vojno ob vse Premoženje in ker se ga je v občinski £ej> označilo za neresnega tujca, ltar je pa za ubogega goriškega
Slo
vendarle preveč povedano.
, Ureditev učiteljskih prejemkov.
Uradni list deželne vlade za Slovenijo Prinaša v 52. številki z dne 20. febru-a[ja 1919 naredbo celokupne deželne vade za Slovtnijo o začasni ureditvi službenih prejemkov in pokojnin uči-teljev in učiteljic na javnih ljudskih ,n meščanskih šolah, zavodih za glu-”°nemce m za slepce in na otroških Vftcih, nadalje o začasni ureditvi pre-skrbnin učiteljskih vdov in sirot na 0zemliu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Ker je ta naredba velevažna ?a vse učiteljsko osobje na ljudskih ‘n meščanskih šolah, tako za prosvetno kakor za duhovniško, je pričakovati velikega zanimanja zanjo. Iz le^a razloga je izšla 52. številka Uradnega lista v večji nakladi nego sicer, tako da jo lahko dobe tudi nenaročniki. Izvod stane pri upravništvu v Ljub-U**ii, Miklošičeva ce-.ta št. 16 20 vinarjev, po pošti 23 vinarjev.
Trafike na splošno še niso razpisane. Zato naj vojni slepci, invalidi in svojci padlih, ki mislijo prositi za trafike, ne vlagajo že sedaj svojih prošenj. Razpis posameznih trafik po ceii Sloveniji bo objavljen v časopisih. Tedaj bodo razglašeni tudi vsi pogoji in navodila za sestavo prošenj. Takrat bo šele pravi čas za vlaganje prošenj.
Deželna vlada za Slovenijo poverjeništvo za socijalno skrb.
Člani f anc.-slov. org., ki imajo določene tečaje v četrtek, petek in soboto oii katerikoli uri, so prošeni da se zbero dutični dan ob 4. uri v mali dvorani Narodnega doma. Določene ure te dni odpadejo.
m« £,OŽtn! na?caznični promet z emsko Avstrijo. Na povelje centra ne vlade se mora z 20. februarjem 1919 ustaviti poštni nakaznični promet z Nemško Avstrijo. Nakaznice, ki so oddane do vštetega 19. februarja 1919 se bodo še izplačale, od 20. februarja naprej oddane nakaznice se bodo polnile neizplačane.
Dramatično društvo v Celju je imelo v sredo zelo dobro obiskan iz-yanredni občni zbor. Za predsednika j® bil izvoljen Ivan Prekoršek, za re-2‘serja pa I. Gradišnik. Debate so bile 2elo živahne. Natančneje še poročamo.
Jz kroga poštarjev. Poštno rav-na(eljstvo je objavilo listo z ozirom j? Uradni list št. 25 iz službe odpu-mnlle?,a uracJništva. Nemci niso tako n ,°®tljivi kakor naša vlada! Evo vam 'men *z »Personolstand" iz leta , Nadpoštarji: Robert Tominz, J Senice, Anton Vuicich, Kočevje, Ivan agu, Krško, Ant. Jurkič, Škofja Loka, n*1*3	Ljubljana 5; poštarji oz.
Postarice: Ivana Viditz, Vrhnika, Evgenija Endlicher, Straža, Vincencija
e’w Mojstrana, Marija Degischer, enges, Marija Nabershuber, Moste Pn Mtibliani, Albert Ccsko, Litija, Maja Schrey, Lesce, Cecilija Eisselt, Št. „‘d Pn.St^i, Marija Sorrč, Šmartno nJ li1’- Par 'ziemami taka imena spadajo v Jugoslavijo! Nekaj omenjenih se mora odstaviti. Dalje se Povprašujemo, kaj je z razpisom postnih uradov. Tudi oni, ki smo pod
v ene a-begunca v Ljubjani
avstrijskim režimom trpeli, želimo priti do kakih koristi!	Jugoslovan.
Delo za begunce. Rabi se za gozdno in lesno delo več delavcev v okolici Tržiča pri Kranju. Delo je stalno, plača 14—15 K na dan in pri akordnem delu tudi več ter pomoč v prehrani. Zglasiti se je pri »Posredovalnem uradu za begunce SHS“ v Ljubljani, Dunajska c. 38/1.
Društvene vesti.
Slovensko zdravniško društvo ima svoj izredni občni zbor v četrtek, dne 6. marca ob 4. uri pop. v mestni posvetovalnici na ljubljanskem magistratu.
Društvo slovenskih obrtnikov ima v soboto, dne 22. februvarja 1919 v „Unionu“ v sobi (vse v Rožah) prijateljski sestanek ob 7. uri zvečer.
Cankariev večer v Kranju priredi .Narodna Čitalnica1 v soboto, dne 21 t. m. ob pol 9. uri zvečer. Na vsporedu je nagovor g. dr. Ivan Pregelj; iz ,Erotike' deklamuje ga. Hermina Valenčič; recitacije^pisateljevih del podasta gg. pesnika Oton Zupančič in Fran Albrecht. — Cisti dobiček večera je namenjen skladu za spomenik našega največjega pisatelja.
Telovadno društvo »Sokol 1“ v Ljub-bljani vabi bratsko članstvo na svoj Vlil. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 23. svečana 1919 ob pol 9. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma“.
Društvo za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma telovadnemu društvu ,Sokol I« v Ljubljani, vabi bratsko članstvo na svoi VI. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 23. svečana 1919 v veliki dvorani Mestnega domau, takoj po občnem zboru ” Sv-kola I“, ki se ondi vrši in prične ob pol 9 uri dopoldan
Prometno društvo na Bledu priredi v nedetjo, dne 23. t. m ob 3. uri popoldne v Blejskem domu shod za tujski promet Na ta shod se vabijo vsi interesenti z Bleda in okolice. Shoda se udeleži tudi zastopnik poverjeništva za javna dela, zato se priča kuj v tudi obilna vdeležba interesentov
Osrednje društvo stavbinskih delavcev v Sloveniji ima v nedeljo 23. febr. ob 8. uri dop. v šoli na Ledini izredno skupščino
Slov. trgovski potniki se vabijo v nedeljo dne 2S. t. m. ob 10. uri dopoldne na prijateljski sestanek v gostilniških prostorih hotela Union.
Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v soboto, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 23. t. m., ob 8. uri popold tridejansko veseloigro „Nioba\ Obe predstavi se vršita v dobrodelne namene.
Drobne vesti.
V	Št. Lenartu v Labudski dolini je dne b. t. m. okrajni sodnik, dr. Josip Meschitz izvršil samomor. Pokojnik je bil slovenski narodni odpadnik m kol tak siru pen sovražnik našega naroda.^ — Soštanjskemu veletovar-narju, Franu Woschnaggu, so celjske oblasti zaplenile vagon usnja, med katerim je bila skrita tudi znatna množina živil, ki jih je hotel vtihotapiti v Nemško Avstrijo. V afero je zapleten tudi novi šoštanjski gerent, dr. Majer.
— Nemčija bo morala glasom novih premirnih pogojev izročiti antanti skoro vso vojno opremo. Njena armada bo skrčena 25 do 30 divizij. — V Braun-šveigu so bili radi brezposelnosti pred deželnim dvorcem veliki izgredi. Množica je vdrla med sejo v zbornico, prevrnila vse mize in stole in pretepla več poslancev. — Cotin, ki je izvršil atentat na Clemenceauja, je pri zaslišanju izjavil, da je anarhist in da je že pred 6 meseci sklenil, da usmrti ministerskega predsednika, ki ga smatra za največjega sovražnika človeštva. Clemenceaujevo stanje je povoljno.
— Vprašanje priklopitve Nemške Avstrije k Nemčiji pride na dnevni red mii ovne konference po Wilsonovem povratku v Evropo.
Narodno gledišče.
Vodnikova proslava v dramskem gledališču. Naše dijaštvo nam je pripravilo včeraj prav prijetno popoldne. Priredilo je najprimernejšo Vodnikovo prosiavo, kakor smo si jo mogli predstavljati. Lepo je, da je ravno mladina, ki jo je Vodnik tako od srca ljubil, proslavila njegov spomin. Zdelo se nam je, da vidimo našega dobrega Vodnika sredi te vesele, mlade proslavljajoče ga množice in da se zadovoljno smehlja. Kar so zamudili starejši to je popravila mladina. Za proslavo so si dijaki izbrali »Matička", ki mu je bil Vodnik nekak krstni boter. Kakor na vseh poljih, tako je skrbel Vodnik tudi za naše gledališče v prvih letih njegovega začetka. Po Linhartovi smrti je prevajal pesmi,
ki so se tu in tam pele v gledališču. Zato je bila proslava v gledališču zelo umestna. Gledališče je bilo nabito polno vesele, živahne mladine. Pred predstavo nam je realec 1. Agnola v kratkem govoru podal pomen Vodnika za našo novoslovensko kulturo. Na to ste sledili dve deklamaciji („Moj spominek" in „Ilirija oživljena"), ki sta krasno uspeli, kljub temu, da pripro-sti Vodnikov verz zahteva precej de-klamatorske zmožnosti. Nato se je začela igra, ki je imela naravnost sijajen uspeh. Kakor se vidi, imamo v „Matičku“ še danes eno najlepših iger svoje dobe. Seveda zaslužijo igralci pri tem svojo posebno zahvalo. Predvsem nam je treba omeniti Matička, ki je bil v igri in v govoru izboren — postavil je na oder pravega navihanca, ki vse privede k dobremu koncu. Bil je na odru kakor doma in ko bi stal v začetku gledališke karijere, bi mu prerokovali lepo bodočnost. S spretnostjo, urnostjo in naravnostjo nam je podajal svojo ulogo in je žel mnogo priznanja. Isto-tako je bil izboren baron, ki je dobro pogodil ton svoje uloge. V gesti in besedi je podal izboren tip svoje dobe. Z njim vred moramo pohvaliti študenta Berce ta, ki se je prav dobro mazal iz svojih kočljivih situacij. Drugi tipi so bili v maski in igri dobri. V ženskih ulogah je bila Nežika dober parček Matičku in je bila tu in tam prav dobra, dasi zahteva nje uloga precej izurjenosti. Isto velja glede gospe baronice, ki je svojo ulogo srečno rešila. Sodišče v
111.	dejanju se je igralo nekoliko groteskno, kar je bilo popolnoma prav. Pisarjeva in vrtnarjeva figura sta bili prav posrečeni. — Skratka: dijaštvo si lahko šteje to prireditev v čast. Po dejanjih so sledili gromoviti aplavzi. Scenerija je bila prav lepa. Za ta uspeli ima velike zasluge režiser gospod Železnik. Glediški list je bil tiskan v bohoričici — pa ne ves, kar bi bilo morebiti želeti. Kakor čujeino, se igra ponovi v nedeljo popoldne. Tako bo naše občinstvo imelo priliko videti na odru eno prvih slovenskih iger in sicer tako, da bo v polni meri zadovoljno, kakor je bilo včerajšnje občinstvo.
Dramsko gledališče:
V petek 21. februarja: „ ... ulica štev. 15“ burka v štirih dejanjih ob po! 8. zvečer za „C“ abonement.
V soboto, 22. februarja: „Voznik Henischel“ drama v petih dejanjih. Izven abonementa ob pol 8. zvečer. Naslovno vlogo igra g. Ignacij Borštnik kot gost.
V nedeljo, 23. februarja popoldne ob pol 3. ljudska predstava ob znižanih cenah Ivan Cankar: „Jakob Ruda“, drama v treh dejanjih. Izven abonementa. Zvečer ob 7. „Tugomer“, tragedija v petih dejanjih izven abonementa.
Operno gledališče:
V petek, 21. februarja ostane gledališče zaprto.
V soboto, 22. februarja zvečer «b pol 8. opera „Manon“ za „A“ abonement.	N
V nedeljo, 23. februarja zvečer ob pol 8. opera „Jevgenij Onjegin“ izven abonementa.
Važno za provinco. Radi tehničnih ozirov uprizoritev „Smrt majke Jugovičev" v nedeljo popoldne ni mogoča, kot je bilo včeraj objavljeno. Igrala se bo v dramskem gledališču ob znižanih cenah Ivan Cankarjeva drama ..Jakob Ruda“.
P. n. abonentom! Oni c. abonenti, ki so vplačali samo polletni abonma in ki nameravajo tudi za drugo polovico sezone abonirati' svoje sedeže, naj se zglase v gled. pisarni (soba štev. 6) v teku prihodnjih dni, kjer se jim vroče tozadevne vstopnice.
Gospodarstvo.
Shod živinorejcev v Št. Jurju ob Juž. železnici se viši v četrtek, dne 27. februarje 1919, v prostorih kmetijske šole ob 1. uri popoludne. Poročajo: inž. J. Zidanšek, nadživino-zdravnik Fr. Pirnat ter nadrevizor V. Pušenjak.
Krona pada. Iz Belgrada javljajo 18. t. m.; Današnji kurz v Belgra-du: 100 dinarev 270 kron (od sobote padli za 15 dinarjev), 100 frankov 340 kron, 100 mark 180 kron, 100 drahme 310 kron.
Zadnje vesti.
Osebna vest.
Z a g r e b, 20. febr. (Izv. poročilo.) Danes so dospeli semkaj s posebnim vlakom: minister dr. Kramer, predsednik deželne vlade za SJovenijo dr. Brejc, podpredsednik dr. Žerjav, poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek in poslauik SHS na Dunaju Josip Pogačnik. Po kratkem odmoru so odpotovali vsi skupno z ministroma Svetozarjem Pribičevičem in dr. I.ukiničem v Belgrad.
Jugoslovansko-italijanski spor.
Luga n o, 20. februvarja. (L. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Zahteve, ki so jih predložili jugoslovanski zastopniki včeraj na pariški konferenci, označuje italijansko časopisje kot nad vse pričakovanje nezmerne in za vsako razpravo nesposobne. Kakor se more brez pretiravanja trditi, vzbujajo po vsej Italiji ogorčenje. Po jugoslovanskih zahtevah bi v bistvu ostala stara ita-lijansko-avstrijska tneja tudi nova meja med Italijo in Jugoslavijo. Ves Kras, Gorica, Trst, Istra in Dalmacija, torej vse ozemlje, ki ga zahteva Italija zase, bi pripadalo Jugoslovanom. „Seco!o“ pravi v svoji ogorčenosti: Ta program je v Parizu zastopal isti Trumbič, ki je lani v Rimu sklenil italijansko-ju-goslovansko zvezo. „Corriere della Sera" si niti ne drzne sporočiti svojim čitateljem jugoslovanske zahteve v svojih podrobnostih in očita Jugoslovanom požrešnost po zemlji, brezmejno pohotnost in politično nezrelost. Jugoslovanski predlog, da poravna sporna vprašanja med Italijo in Jugoslovani Wilson, je očividen poizkus, da se izognejo londonski pogodbi. Italijansko časopisje hvali Sonnina, da je odklonil jugoslovanski predlog.
Odbit madžarski napad pri Radencih ob Muri.
Maribor, 20. februarja. (Lj. k. u.) Na ogrski meji pri Radencih je danes zjutraj skušal oddelek 40—50 Madžarov prekoračiti Muro. Naša straža jih je z naporom razpršila. Na ogrski meji sploh, posebno pa v bližini obmejnih Radenc se zadnje dni opetovano vrše slični pojavi. Madžari blizu Radenc zahajajo v neko izpostavljeno gostilno, kjer se živinsko na-pijejo in v takem stanju streljajo in nadlegujejo našo stražo.
Tisoč kron za glave slovenskih
orožnikov.
Maribor, 20. febr. (Lj. k. u.) Nemci razpisujejo tam, kjer je poveljnik nevtralne straže Nemec, nagrado 1000 kron za glavo vsakega slovenskega orožnika.
Regent Aleksander na francoskih bojiščih.
Pariz, 20. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Prestolonaslednik regent Aleksander je včeraj obiskal opustošena francoska ozemlja na bivšem vojnem pozorišču.
Smrt srbskega poslanika v Londonu.
Belgrad, 20. febr. (Ljub. k. u.) Jugoslov. dop. urad poroča: Iz Pariza javljajo, da je tam umrl Ivan Pavlovič, zastopnik Srbije v Londonu. Bil je srbski delegat pri mirovnih poganjanjih s Turčijo leta 1913.
Odprava mednarodne blokade proti Srbiji in Romuniji.
Belgrad, 20. febr. Lj. k. u. Jugoslov. dop. urad poroča: Ministrstvo za zunanje posle je dobilo od tukajšnjega angleškega poslaništva obvestilo, da je mednarodna biokadna komisija dne 2. februarja odpravila blokado proti Srbiji in Rumuniji.
Pogoji antante Avstriji za gospodarsko podporo.
Basel, 20. februarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Po informacijah iz diplomatskih krogov je prejela avstrijska delegacija v Parizu v
bistvu nastopni odgovor: Načeloma se pomoč zagotavlja pod nastopnimi pogoji: 1.) nobenega dovršenega dejstva v vprašanju priklopitev. 2.) Miren sporazum in gospodarski dogovori s slovanskimi državami. 3.) V primeru pri-klopitve vojaškega jamstva, da se Avstrija ne spoji v popolno državno celoto z Nemčijo in eventualno nevtralizacija.
Lloyd George nujno pozvan v Pariz.
London, 20. febr. (Ljub. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča Reuterjev urad: Lloyd George je dobil nujen poziv, naj pride v Pariz. Jutri bo govoril na nekem zborovanju rudarjev, nakar se bo takoj odpeljal v Pariz.
Korupcija z izvoznicami.
Zagreb, 20. febr. (Izv. por.) Današnja „Narodna Politika" pristavlja k članku »Jugoslavije11 o Korupciji z izvoznicami na Hrvatskern“ sledeče: Skrajni čas je, da se napravi j konec tej »politiki" z izvoznicami. Po- j trebno pa je tudi, da se posveti večja ; pozornost manevriranju z izvoznicami, ■ ki se vrši v Belgradu. Došle so nam- j reč informacije, da se je tudi v Bel- ! gradu pričela sedaj enaka korupcija z izvoznicami, kakor poprej na Hrvat-skem.
Boji med Romuni in Madžari.
Budimpešta, 20. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča iz Arada: ; Pri Nagy Kalmagyju so se začeli težki boji z Romuni. Na obeh straneh so- | deluje artiljerija. Naše čete so pregnale romunske tolpe.
Teritorijalne zahteve Poljakov.
Lugano, 18. febr. (Ljub. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Dopisnik „Secola“ je imel pogovor s Pilsudskim, diktatorjem poljskim. Ta mu je izjavil, da je iodločen, odposlati vojake na Poznanjsko. Poljaki zahtevajo vso Galicijo in skupno mejo zv Romunijo, da bodo imeli dohod k Črnemu morju. Kar se tiče Gdanskega, je to mesto prirodna luka Poljske in Poljska kratko-malo zahteva njeno posest.
Ukrajinci obstreljujejo Lvov s topovi. — 10.000 ljudi brez strehe.
Haag, 20. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad javlja: lz Krakova se poroča, da obstreljujejo Ukrajinci Lvov s topovi. 3000 oseb je baje ranjenih. Bolnišnice v raznih mestih vzhodne Galicije so porušene. Čez 10.000 ljudi e brea strehe.
Aprovizacija.
Stranke, ki dobivajo meso pri Anžiču, dobe v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13|I, nove izkaznice za meso po tem redu: v soboto, dne 22. t. m., stranke z začetnimi črkami A do L in v pondeljek, dne 24. t. m. s črkami M do Ž. Prinesti je seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rmeno ali zelenp legitimacijo za živila, 3. železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitre dobe stranke nove izkaznice.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
|&Aa CQ lokal za restavracijo, gostilno, ka-lOuD 00 kor tudi za skladišče, v Ljubljani ali v bližnji okoliei. Ponudbe na g. Sojer Vekoslsva, Hrenova ul. štev. 17 v Ljubljani.
_______________ 448 8-8
Karbidne svetiijke točno na drobno In
debelo tvrdka Martin Sučenc v Konjicah na Štajerskem.	438 20—8
fohnip nad 1000 kg, se proda po zmerni UuuUIG ceni. Vprašanja na Franc Cerar, Stob-Domžale.	4ti8 10—5
Milf)	mi*a	"Dob" K 30— pošiljam
nlllUi po povzetju, zabojček poštnine prosto. Pri odjemu več originalnih zabojev, popust. Dalje nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščobnega mila, ter nad 100 hekto hrastovih sodov. Tvrdka A. Kušlan, Ljub-ljana, Karlovška cesta 15.	466 4
ITnt nntnik ali skladišiar išče službe IVUI |iuimiv splošno trgovsko izobražen, 36 let star mož pri kakem večjem podjetju v Jugoslaviji. Pod »Potnik ali skiadiščar“ na 1. Jug. anončni in infor. zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5.517 5 3
If Jinitslictinta nilada, inteligentna, se išče za značajnega in izobraženega mladega gospoda, v svrho trgovskega podjetja. Interesentinja naj izvoli poslati svojo sliko in naslov v Ljubljano poštno ležeče *Značaju.	525	3—3
Uojrjnnn ki je dovršil prvo gimnazijo, želi V ajOllub' vstopiti v kako trgovino z ma-nufakturnim blagom. Več se izve pri L. Rebolju v Kranju.	5:29	3—3
mniian učen brijačkom poslu, traži bri-ifilftUGuj jačkog obrtnika, makar bilo u kojem večem mestu, koji bi ga oslobodijo za tri meseca. Plača dotičnome obrtniku 200 kruna mesečno. Stan i košto po dogovoru. Naslov pod šifro „Brijač“ na upravu novin.
532 10-3
5|fn rdečega šclaka se proda. Naslov pri * y upravništvu.	534	3—3
tfnrOCMnrtonPJi Gospodična 24 let stara Mil uo|jiJllUulIuQi želi korespondence z inteligentnim gospodom. Ponudbe pod „Samo-tarka“, na upravništvo lista.	533	3—2	!
Urarskega pomočnika, sprejmetakojza
trajno delo. P. Obid, urar v Krškem. 542 3 2
Klin j CD ta|<0j kanarček (samica). Naslov Mij.ll OG pove upravništvo	543	2—3
V računskem oddelku moč” z večletno
prakso, zmožna vseh pisarniških del ter popolnoma slov. in nem. jezika vešča išče primernega mesta najraje v Ljubljani ali Mariboru. Cenjene ponudbe pod ..Računarica11 na Anončno pisarno Al. Matelič, Kongresni trg S/I.	545	3—2
Duftomk-begiira
na upravništvo pod „Začasno“. 54S 5-2
izurjeni, se takoj sprejmejo pri ) Jožefu Petr, Celje, Glavni trg št. 2.
550 2—1
Ajforjnmjj/ želi v svrho priučitve češkega HRflUBIIlIft jezika korespondirati s Čehinjo ali Slovenko, ki zna perfektno češki jezik. Ponudbe pod „Mlad akademik" na upravništvo lista.	533	2—1
Mizarji
t
40
01
j ntm in slivovko po nizki ceni. Imata |0 I Ulil v zalogi večjo množino Cernak & Val, Ljubljana.	521	3-3
Žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je naš nepozabni, ljubljeni sinko
ZVONKO
po mučni bolezni včeraj ob 4. popoldne izdihnil svojo blago dušo v dobi 3 let.
Pogreb bo v petek 21. februarja ob 3. popoldne iz hiše žalosti Vodovodna cesta 26 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 20. februarja 1919.
Žalujoča rodbina Žagar.
Za nočno službo sprejme izurjeno
vlagalko
»Zvezna tiskarna"
v I^jn hljaiil, Stari trg 19.
Naznanilo.
Podpisana vljudno javljata slav. občinstvu, da sta otvorila
gostilno pri flnžoku
v Spod. Šiški št. 9.
Istočasno zagotavljata vse cenj. obiskovalce, da bosta postregla vedno z najboljšo kuhinjo in prvovrstnimi vini. — Blagohotnega obiska in naklonjenosti proseč bilježita udana
52631 Blaž in Marija Novak
Spod. Šiška 9, Ljubljana.
Priporoča se novo otvorjena
gostilna Lovro Rebolj
 .... v Kranju, pri Žumru.
Točim več vrst dobrega starega iti novega vina in je tudi vedno skrbljeno za jedila. 52832
Pozor!
Pozor!
Mlsfi nnonnrl inteligenten, značajen, želi mlall (juSpUu, vsled dolgega časa dopisovati z gospodično od IS—<>2 let. Dopisi pod „Pliberk 462/8“ na upravo lista 554 2 1
Trgovsko družico
starejšo vdovo^, ki bi zamogla vsaj 10.000 kron (akoj založiti v dobro in hitro se razprodajajoče blago, ki donaša nad 10 odstotkov Čistega dobička, išče trgovec, ki nima kapitala. Trgovsko izobražena ali taka, ki ima trg. lokal v Ljubljani ima prednost. Ponudbe pod „Tajna sreča“ na upravo lista.	556
Prnrf/5 nekni nietrov bele kotenine in IIUlici oC druzega predvojnega blaga po nizki ceni. Naslov pove uprava lista. 557 3 1
flnhrn mlpkn v izmeri 4-do5-litrov' se
UUUi J IliluftU dobi vsak drugi ali tretji dan; liter stane 2-40 K. Dobi se tudi dober petrolej; kupi pa jabolka. Ponudbe na upravništvo lista pod „Mleko 240“.	558
Čevljarske pomočnike ffiSTSElS
Lesjak, čevljar, mojster. Kandija pri Novem mestu.	559	3—1
Mikakega veriženja več!
Vsi, ki želite odpomoči navijanju cen, storite najboljše, da si brez izkaznic nakupite manufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu.
Razprodaja se vrši dnevno do-poludne od 8.—12. in popoludne od 2.—5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. 536 10 2
Domač zavarovalni zavod
sprejme
kOltOiiStiljO sposobnih
Ponudbe na poštni predal 136, Ljubljana.	55521
Kupi m vsako množino
jabolčnika
kakor tildi
jabolčnega kisa.
PonudU« z navedbo množine iu naj* nižje ceno mi Ljubljana 1., poštni f predal štev. 168.	<320	30	5	!
D U
Prodajam kremo za čevlje
v kovinastili dozah, pol doze tv 15’—, cela doza K 28-— za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje.	411	5
M. RANT, Kranj.
LJUBLJ
JE NRJBOUjl
Vojaške čepice,
bojne čepice (sajkače), epolete zlate sn srebrne, baržun v predpisanih barvali, kokarde zg častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rozete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja motimi trgovina
M. BIDOUC, Maribor, Teee,hoHov“
cesta št. 28.	551	5	1
: Točilnik za med, p£!(Ti
Villll iz Hrvatskega Zagorja, t6letno, okoli llliu 500 hektov in više, na malo in velik6, ptodaju takoj po umerjenih cenah Ciglas & Komp., trgovina vina. Gornja Stubica, Hrvat-i sko Zagorje.	562
FlrtVtsi sistem Bohm, z muzikalijami, tudi I luilO) za spremljanje klavirja, se proda. ; Ponudbe pod „Flavta“ na upravo. 56» 2—1
Lokal v Mariboru
zneje zaveden Slovenec. Ponudbe prosim pod „Cvetličar“ na upravništvo Jugoslavije*.
pr- „SRNA“ -»*
je znamka najfinejšega jedrnatega prešanega mila. (Kosi po 500 gramovj«
zamSČTnsodo IGNAC FOCK v Kranju, s
Živo apno, porlland cement, zidno opeko
v celili vagonih dobavlja najceneje tvrdka	470	10—5
Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev, 1.
se išče kot tih družabnik za trgovsko podjetje v zelo prometnem mestu Slovenije, kjer se nahaja premogokop in druga industrijska podjetja. Velik uspeh podjetja zasiguran radi narodnostnih razmer. — Ponudbe pod „Kapitalist" na I. Jugoslovanski anončni in informačm zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.	518 5 1
Kapitalist
otel Jeli vol" u Celju
priporoča cenj. gostom najboljša domača vina ter vsak čas topla in mrzla jedila kakor tudi popolnoma na novo urejene sobe za prenočišče.
Dragotin Bernardi, hotelir.
488 3