431ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 431–450
Ulf Brunnbauer
Kontinuitete in spremembe.
Aktualni trendi v zgodovinopisju
Jugovzhodne Evrope
1. Uvodna pripomba
Zlasti ob vojnah v nekdanji Jugoslaviji se je pokazalo, da je preteklost Jugovzhodne Evrope
{e v marsi~em sporna. Razli~no tolma~enje zgodovine je bilo sestavni del nacionalisti~nih
diskurzov, navzo~ih pred krvavim razpadom Jugoslavije, ki so legitimirali vojna dejanja.
Sklicujo~ se na »zgodovinske pravice«, izpeljane iz preteklosti, so nacionalisti utemeljevali
svoje politi~ne projekte; stereotipne predstave, ki naj bi slu‘ile demoniziranju drugih skupin
prebivalstva, so bile podkrepljene z zgodovinskimi argumenti. Zgodovinska zavest prebi-
valstva nekdanje Jugoslavije je bila dejavna, z njo pa so manipulirali in jo instrumentalizirali
etni~ni in‘enirji. Zahodni opazovalci so zato pogosto govorili o preobilici zgodovine, ki je
bila prisotna na ozemlju nekdanje Jugoslavije in ki tako zelo ote‘uje uspe{no re{evanje aktual-
nih problemov. Nasprotujo~a si tolma~enja preteklosti pa niso bila zna~ilna le za jugoslovan-
ske republike in narode, saj se je tudi v drugih dr‘avah Jugovzhodne Evrope po padcu ‘elez-
ne zavese zapovedane marksisti~no-leninisti~ne dr‘avne doktrine pokazalo, da je bila zgodo-
vina v marsi~em sporna, in sicer tako z bilateralnega vidika kot z vidika odnosov med razli~nimi
skupinami prebivalstva znotraj posameznih dr‘av. Dejstvo, da preteklost ni bila prese‘ena ter
da {tevilne in globoke rane, ki jih je krvavo 20. stoletje zapustilo v zgodovinski zavesti prebi-
valstva Jugovzhodne Evrope, tako niso bile tematizirane, se je ma{~evalo. V politi~nem in
javnem diskurzu so se mnogi sklicevali na zgodovino, da bi tako pod‘gali nezaupanje do
drugih dr‘av ali do manj{in. Kot primer lahko navedemo konflikt med Gr~ijo in Republiko
Makedonijo, v katerem so kot dokaz veljavnosti posameznega stali{~a slu‘ili zgodovinski
»argumenti« in arheolo{ki artefakti. Ali drug primer: tako v Romuniji kot Bolgariji je odnos
ve~inskega prebivalstva do najve~je manj{ine v de‘eli (t.j. Mad‘arov oziroma Turkov) pod
mo~nim vplivom »znanja«, ki ga o tej manj{ini oblikuje pouk zgodovine in zgodovinski
diskurz.
Ob teh dogodkih se je tako imenovana mednarodna skupnost, ki se je zlasti zaradi vojn v
Jugoslaviji intenzivneje anga‘irala v Jugovzhodni Evropi, zavedla konfliktnosti zgodovine v
tej regiji. Uveljavilo se je mnenje, da je za utrditev demokrati~nega razvoja, za izbolj{anje
bilateralnih odnosov, za okrepitev civilne dru‘be in za ve~jo strpnost do (etni~nih, verskih)
»drugih« potreben popravek v zgodovinski zavesti. Tovrstna prizadevanja mednarodne skup-
nosti – denimo v okviru pakta o stabilnosti za Jugovzhodno Evropo ali razli~nih programov
Evropskega sveta – so bila usmerjena predvsem k pouku zgodovine na obveznih (osnovnih)
in srednjih {olah. Odra{~ajo~o generacijo bi bilo potrebno vzgojiti v novem zgodovinskem
duhu, neobremenjenem z »dednim sovra{tvom«, ki bi v mladih vzbudil razumevanje in sen-
zibilnost za »drugega« ter obenem poudaril to, kar je bilo narodom in ljudem Jugovzhodne
Evrope v preteklosti skupno. V okviru teh prizadevanj so na primer preu~ili, v kolik{ni meri
432
je v obstoje~ih u~benikih za zgodovino prisotna nacionalisti~na miselnost,1 pripravili so nove
u~benike in nov u~ni material za pouk zgodovine,2 zasnovali nove u~ne na~rte in obenem
organizirali izobra‘evalne seminarje za u~itelje zgodovine.
Toda iz teh prizadevanj je bilo skoraj popolnoma izvzeto akademsko zgodovinopisje kot
raziskovanje in zapisovanje zgodovine. To je presenetljivo vsaj iz dveh razlogov; prvi~ –
izsledki profesionalnega zgodovinopisja odlo~ilno sooblikujejo zgodovinsko podobo posa-
mezne dru‘be. Nosilci politi~nih odlo~itev so se pogosto poslu‘evali oziroma se pogosto
poslu‘ujejo »spoznanj« zgodovinarjev svoje de‘ele, da z njimi utemeljujejo svojo politiko.
Zlasti v nekdanji Jugoslaviji je zgodovinopisje prispevalo k ustvarjanju klime vzajemnega
sovra{tva med posameznimi etni~nimi skupinami. In drugi~ – med poukom zgodovine v
{olah in akademskim zgodovinopisjem so {tevilne povezave: bodo~e u~itelje pogosto pou~ujejo
akademski zgodovinarji; {olske knjige prav tako velikokrat pi{ejo slednji. Poleg tega tako
u~beniki kot u~ni na~rti za zgodovino temeljijo na znanju, ki je bilo zbrano pri raziskovanju,
in odra‘ajo metodolo{ko usmeritev, ki prevladuje tudi pri znanstvenem zgodovinopisju
dolo~ene dru‘be. Akademsko zgodovinopisje tako predstavlja osrednji del konstrukcije in
artikulacije kolektivnega spomina posamezne dru‘be. Pri ustvarjanju strpne zgodovinske
podobe je potrebno upo{tevati strategije in na~in delovanja profesionalne rekonstrukcije pre-
teklosti.
Da bi izpolnil ta deziderat, je »Center for the Study of Balkan Societies and Cultures«
(CSBSC) na Univerzi v Gradcu zasnoval raziskovalni projekt, namenjen prou~evanju razvoja
zgodovinopisja v posameznih de‘elah Jugovzhodne Evrope od konca socializma. Cilj je bil
ugotoviti, kak{en je metodolo{ki in vsebinski status quo, opisati najpomembnej{e spremem-
be od leta 1989, analizirati in umestiti v kontekst zgodovinopisne kontroverze ter nazadnje
razkriti pomanjkljivosti. Ministrstvo za izobra‘evanje, znanost in kulturo (Bundesministe-
rium für Bildung, Wissenschaft und Kultur/BMBWK) je zamisel za projekt odobrilo, njego-
vo uresni~itev pa v obliki dveletne raziskovalne naloge (2001–2003) zaupalo CSBSC-ju. Pri
tem projektu sodelujejo zgodovinarji iz dr‘av Jugovzhodne Evrope, zaradi primerjave pa je
vanj vklju~ena tudi Gr~ija (ki pa ne bo predmet tega ~lanka).3 Moje izpeljave se v veliki meri
opirajo na delo udele‘encev projekta, zato vsem dolgujem iskreno zahvalo.
1 Cf. Council for Cultural Co-operation (ur.): The Balkans – Ethnic and Cultural Crossroads: Educational and
Cultural Aspects (Strasbourg 1995); Wolfgang Höpken (ur.): Öl ins Feuer? Schulbücher, ethnische Stereotypen und
Gewalt in Südosteuropa (= Studien zur internationalen Schulbuchforschung 89, Braunschweig 1996); Balkan Colle-
ges Foundation (ur.): The Image of The Other. Analysis of the high-school textbooks in History from the Balkan
countries (Sofia 1998); Heike Karge/Andreas Helmedach (ur.): Minderheiten im Schulbuch – Südosteuropa (= Inter-
nationale Schulbuchforschung, 23:2, 2001); Christina Koulouri (ur.): Clio in the Balkans. The Politics of History
Education (Thessaloníki 2002).
2 Cf. projekt »History and History Teaching in Southeast Europe. Creating Additional Materials for Teaching
Southeast European History«, ki ga vodi Center for the Study of Balkan Societies and Cultures na Univerzi v Gra-
dcu. Pri tem projektu se oblikuje u~ni material za pouk zgodovine v Jugovzhodni Evropi, ki temelji na socialni
zgodovini in zgodovini vsakdanjega ‘ivljenja.
3 Udele‘enci projekta so: Neven Budak (Hrva{ka), Valentina Duka (Albanija), Ibrahim Gashi (Kosovo), Daniela
Koleva in Ivan Elenkov (Bolgarija), Predrag Markovi} in Mom~ilo Pavlovi} (Srbija), Antonis Liakos (Gr~ija), Oto
Luthar (Slovenija), [erbo Rastoder (^rna gora), Smaranda Vultur (Romunija). Zgodovinopisje v Bosni in Hercego-
vini analizira Christian Promitzer (Gradec), v Republiki Makedoniji pa avtor tega prispevka.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
433ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
2. Uvod
Po zlomu realsocialisti~nih re‘imov v Jugovzhodni Evropi so nekateri opazovalci zgodo-
vinopisja pri~akovali, da bo dvig ideolo{ke zavese pripeljal do revolucije v zgodovinski vedi.4
Konec cenzure in v veliki meri tudi neposrednega vpliva politike – razen na Hrva{kem, kjer
je pod predsednikom Tu|manom politi~ni, nacionalisti~ni pritisk na zgodovinarje ostal zelo
mo~an – kot tudi nove mo‘nosti za stike z »zahodnimi« kolegi bi po pri~akovanjih morali
pripeljali do bistvene spremembe usmeritve zgodovinopisja v Jugovzhodni Evropi, in sicer v
teoretskem, metodolo{kem in vsebinskem pogledu. A tako kot velja za druge napovedane
revolucije, tudi te ni bilo. [e ve~ – pokazale so se mo~ne kontinuitete med socialisti~no in
postsocialisti~no zgodovinsko vedo. V tem smislu je zgodovinopisje odsevalo splo{en razvoj
dru‘be, saj sta bila tudi za postsocialisti~no dru‘bo kot tak{no zna~ilna tako spreminjanje kot
kontinuiteta. Tranzicija ni potekala kot premo~rten proces od A do B, temve~ je bila transfor-
macija kompleksna, protislovna in ambivalentna. Ob koncu socializma niso kar naenkrat
zastarale vse njegove specifi~ne praktike in nazori. Nasprotno – razli~ne dru‘bene strategije,
ki so se izoblikovale v ~asu socializma, so se izkazale kot izjemno koristne za pre‘ivetje v
te‘kem obdobju transformacije.5 Zgodovinska veda zgledno ponazarja dinamiko kontinuite-
te in spreminjanja, ki je postala tako zna~ilna za postsocialisti~ne dru‘be. Kajti po eni strani
dr‘i, kar ugotavlja Maria Todorova (»the ideological screen has been lifted, but the expected
revolution in the profession is not taking place«6), po drugi strani pa je bilo zgodovinopisje
podvr‘eno tudi mo~nemu pritisku k spremembam. Tudi zgodovinopisje namre~ ni do‘ivelo
»tranzicije« od neke izhodi{~ne pa do to~no dolo~ene kon~ne to~ke, temve~ »transforma-
cijo«, ki se je izkazala za proces, za katerega so zna~ilne razli~ne hitrosti in razvojne smeri.
Ob novih mo‘nostih se je postsocialisti~no zgodovinopisje dr‘av Jugovzhodne Evrope
nepri~akovano sre~alo tudi s specifi~nimi novimi izzivi in problemi. Za vse nekdanje socia-
listi~ne dr‘ave Jugovzhodne Evrope – deloma z izjemo razmeroma prosperirajo~e Slovenije
– velja, da se mora zgodovinopisje spopadati z velikanskimi finan~nimi te‘avami, medtem
ko je v ~asu socializma zaradi svojega velikega ideolo{kega pomena od dr‘ave prejemalo
razmeroma veliko sredstev. Zdaj, po letu 1989 (oziroma 1991 – letu dokon~nega razpada
Jugoslavije in padca komunisti~nega re‘ima v Albaniji), so se zaradi pomanjkanja denarja
poslab{ali tako materialni pogoji raziskav kot tudi mo‘nosti objavljanja in udele‘be na med-
narodnih sre~anjih. Knji‘nice pogosto ne zmorejo nabavljati tuje literature in obdr‘ati naro~il
na tuje ~asopise. S tem je za zgodovinarje iz Jugovzhodne Evrope ote‘eno tako spremljanje
teko~ega mednarodnega raziskovanja kot tudi enakopravno sodelovanje pri mednarodnem
diskurzu. Zgodovinski diskurz o tej regiji zato veliko bolj oblikujejo zgodovinarji, ki de-
lujejo zunaj nje. Opazno {kodo je poleg tega utrpel tudi dru‘beni ugled zgodovinske stroke:
po eni strani {tudij zgodovine ne obljublja mo‘nosti velikega zaslu‘ka in zato za {tudente ni
posebno privla~en; po drugi strani pa sta mo~na ideologizacija zgodovine v ~asu socializma
kot tudi ustre‘ljivo sodelovanje mnogih zgodovinarjev pri utemeljevanju vladajo~e ideolo-
gije in pervertiranju zgodovine, spodkopala verodostojnost stroke.
4 Maria Todorova: »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Bulgaria«, American Historical Review,
97:4 (1992), 1113.
5 Cf. denimo: Katherine Verdery: What was socialism, and what comes next? (Princeton et al. 1996); Michael
Burawoy/Katherine Verdery (ur.): Uncertain Transitions. Ethnographies of Change in the Postsocialist world (Land-
ham et al.); Gerald Creed: Domesticating Revolution. From Socialist Reform to Ambivalent Transition in a Bulga-
rian Village (University Park 1998).
6 Todorov, »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Bulgaria«, 1113.
434
Kljub temu se zgodovinski vedi {e vedno pripisuje pomembno orientacijsko in legitima-
cijsko funkcijo. Javnost od zgodovinarjev pri~akuje, da odgovarjajo na vpra{anja o preteklo-
sti posamezne dru‘be in naroda ter s tem o njunem mestu v zgodovinskem procesu kot tudi o
njunem polo‘aju glede na druge narode. To je zlasti o~itno v nekdanjem jugoslovanskem
prostoru, kjer se nove dr‘ave – in ozemlja, ki bi to {ele rada postala – borijo za zgodovinsko
legitimiteto. Tu se za odgovore prosi zgodovinarje. Zgodovina je tako postala eden temeljnih
simbolnih virov v nacionalnih konfliktih in veliko zgodovinarjev je bilo vse preve~ priprav-
ljenih ustre~i ‘elji, da te vire priskrbijo. A tudi v tistih dr‘avah Jugovzhodne Evrope, katerih
meje se niso spremenile, je zgodovinska veda slu‘ila konstrukciji postsocialisti~ne identite-
te.7 Nov politi~ni red in njegovi nosilci kot tudi nove politi~ne formacije so iskali zgodovin-
sko legitimacijo in se pri tem po pomo~ zatekli k zgodovini; postsocialisti~ne dru‘be so
socialisti~no izku{njo ‘elele umestiti v smiseln ~asovni kontinuum, ki bi povezal preteklost s
sedanjostjo in prihodnostjo ter omogo~il koherenco kolektivnih in individualnih biografij.
Zgodovinarjem je ta vloga »dodeljevalcev smisla«, ki jim jo je namenila dru‘ba, omogo~ila,
da hitro prebolijo travmo zaradi izgube varnega, obvezujo~ega in vajenega interpretacijskega
okvira ter obenem kompenzirajo pomanjkanje ugleda. Kot legitimatorji naroda in identitete
dru‘be so lahko znova utrdili svoje mesto in status v dru‘bi.8 Ta implicitna – in pogosto tudi
eksplicitna – funkcionalizacija zgodovinopisja za blagor naroda je odprla vrata vnovi~ni po-
litizaciji zgodovine.9
Zaradi podobnosti glede dru‘bene funkcije, ki jo zgodovinopisje opravlja v posameznih
dr‘avah Jugovzhodne Evrope, kot tudi glede dru‘benih pogojev njenega delovanja pa ne bi
smeli spregledati, da postaja zgodovinska veda Jugovzhodne Evrope vse bolj raznorodna in
da so razlike med zgodovinsko vedo posameznih dr‘av bolj ali manj izrazite. Vendar pa te
razlike ne odsevajo zgolj razli~nega politi~nega in gospodarskega razvoja, ki so ga de‘ele
Jugovzhodne Evrope opravile od konca socializma – in ki se med drugim ka‘e v tem, da bo
ena od dr‘av (Slovenija) k EU pristopila ‘e leta 2004, dve (Bolgarija in Romunija) predvido-
ma leta 2007, medtem ko se druge {e niti ne pogajajo za ~lanstvo –, temve~ odsevajo tudi
razli~no dru‘beno zapu{~ino, kar zadeva zgodovinopisno tradicijo. Poleg tega do razlik vse
bolj prihaja tudi znotraj zgodovinske vede vsake od dr‘av. Individualno in institucionalno
zelo razli~no izoblikovani mednarodni stiki, razli~ni institucionalni in intelektualni pogoji
ter kon~no razli~ne osebnostne lastnosti vodijo k heterogenosti zgodovinske vede Jugovzhodne
Evrope, zaradi ~esar jo je v tako kratkem besedilu, kot je pri~ujo~e, te‘ko ustrezno analizira-
ti. Zato se bom omejil na tiste zna~ilnosti, ki so po mojem mnenju najpomembnej{e, in se pri
tem osredoto~il na temeljne dejavnike kontinuitete in spreminjanja. Tak{no ravnanje je nujno
zelo selektivno, zato mnogih del, ki bi jih bilo ob izbiri druga~ne perspektive potrebno obrav-
navati, ne bom upo{teval. Kljub temu upam, da s svojim videnjem stvari ne podajam zgolj
subjektivne ocene, temve~ se lahko sklicujem na dolo~eno stopnjo »to~nosti«.
7 Cf. Peter Niedermüller: »Zeit, Geschichte, Vergangenheit. Zur kulturellen Logik des Nationalismus im Post-
sozialismus«, Historische Anthropologie, 5:2 (1997), 253 sq.
8 Anthony D. Smith: Myths and Memories of the Nation (Oxford 1999), 84.
9 Cf. Marta Verginella: »Uso della storia nella Sonderweg slovena«, Storica, 7:19 (2001), 97–115.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
435ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
3. Kontinuiteta
Za obse‘na podro~ja jugovzhodnoevropske zgodovinske vede je zna~ilna kontinuiteta po
koncu socialisti~nega obdobja. Pojasniti jo je mogo~e s tem, da na treh medsebojno povezanih
ravneh ni pri{lo do sprememb: na ravni osrednje paradigme, institucionalne zgradbe in domi-
nantne metodologije. Poleg tega je potrebno – zato da jugovzhodnoevropski primer postavimo
v znanstvenozgodovinski kontekst – ‘e vnaprej povedati, da je bilo tudi na »zahodu« zgodovi-
nopisje dolgo ~asa odporno proti spremembam in da je razvilo veliko mero inertnosti.
3.1 Narod kot subjekt »Meistererzählung«*
Kot ugotavlja Peter Niedermüller, je za postsocialisti~ne dru‘be zna~ilen zelo mo~an
diskurz o nacionalnem, »ki vzpostavlja simboli~ne povezave med zgodovino, preteklostjo in
sedanjo politiko«.10 Diskurz o nacionalnem naj bi vzpostavil nov simbolni red, potem ko se
je stari, marksisti~no-leninisti~ni, poru{il. Posebno izrazit je ta diskurz v novih dr‘avah Jugo-
vzhodne Evrope, kjer so od za~etka razpadanja jugoslovanske federacije politiko dolgo ~asa
dolo~ala vpra{anja naroda in kjer se je pri prebivalstvu izrazila izjemna »zgodovinska za-
vest«. Zgodovina je bila s tem, ko je narod postavila za primarno referen~no to~ko svojih
raziskovalnih prizadevanj, ena od temeljnih nosilk tega diskurza. To vsekakor ni bil nov
pojav, saj je »narod« – kot je prepri~ljivo pojasnil Wolfgang Höpken – v zgodovinopisju
jugovzhodnoevropskih dr‘av najkasneje od {estdesetih let 20. stoletja znova nadome{~al
»razred« kot osrednji subjekt zgodovinske naracije.11 Prihodu komunistov na oblast je sledi-
lo le kratko obdobje, v katerem je zgodovinopisje temeljilo na histori~no-materialisti~ni in
internacionalisti~ni paradigmi in v katerem so zgodovino obravnavali predvsem kot zgodo-
vino razrednih bojev.12 Nato je najpomembnej{i okvir zgodovinskega dogajanja znova postal
narod, potem ko je ‘e bil dominantna paradigma predsocialisti~ne zgodovinske vede. V Jugo-
slaviji je to imelo za posledico, da se je od {estdesetih let dalje zgodovinopisje vsake od
republik vedno bolj ukvarjalo le {e z zgodovino lastnega naroda, t.j. titularnega naroda repub-
like, in da so na podro~ju zgodovinopisja republike med seboj vedno redkeje sodelovale
oziroma {e v teh redkih primerih samo v obliki kontroverz. Enotnost jugoslovanske zgodo-
vinske vede je temeljila zgolj na enotnosti politi~nega re‘ima.13
Osredoto~enost na narod pa ni pomenila preprosto vrnitve k predsocialisti~ni, nacionali-
sti~ni paradigmi, temve~ je poleg tega odslikavala izku{njo, da je nacionalna dr‘ava ostala {e
naprej osrednji okvir socializacije in pomemben akter v zgodovinskem procesu. Ni naklju~je,
da je bila v Jugoslaviji partikularizacija zgodovinopisja posameznih republik povezana z vse
* »Meistererzählung« je nem{ki prevod angle{kega termina »master narrative«, z njim pa avtor ozna~uje para-
digmatsko strukturo, po kateri se organizira in pripoveduje zgodovino in ki obenem dolo~a tudi subjekt zgodovine.
/op. prev./
10 Niedermüller, »Zeit, Geschichte, Vergangenheit«, 247.
11 Wolfgang Höpken: »Zwischen ’Klasse’ und ’Nation’: Historiographie und ihre ’Meistererzählungen’ in Südo-
steuropa in der Zeit des Sozialismus (1944–1990)«, Jahrbücher für Geschichte und Kultur Südosteuropas, 2 (2000),
15–60.
12 Izjemo je predstavljala Republika Makedonija, kjer je bila zgodovina ‘e od vsega za~etka usmerjena k naro-
du, saj je ta imel pomembno funkcijo pri oblikovanju makedonske nacionalne identitete (cf. Höpken, »Zwischen
’Klasse’ und ’Nation’«, 55).
13 Ivo Banac: »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Yugoslavia«, American Historical Review,
97:4 (1992), 1086; cf. Bo‘o Repe: »Razpad historiografije, ki nikoli ni obstajala. Institucionalne povezave jugoslo-
vanskih zgodovinarjev in skupni projekti«, Zgodovina za vse – vse za zgodovino, 3:1 (1996), 69–78; id.: »Jugoslo-
vanska historiografija po drugi svetovni vojni«, Tokovi istorije, 1:4 (1999), 312–325.
436
ve~jo federalizacijo dr‘ave, ki so jo prinesle ustavne reforme v {estdesetih in sedemdesetih
letih 20. stoletja. Tudi v Romuniji in Bolgariji je bila vrnitev naroda kot osrednjega subjekta
zgodovinske Meistererzählung povezana s splo{no okrepljeno nacionalisti~no usmeritvijo
politike obeh de‘el (v primeru Bolgarije bolj navznoter, v primeru Romunije pa tako navzno-
ter kot navzven v smislu vse izrazitej{ega lo~evanja od Sovjetske zveze).14 Pri poudarjanju
naroda pa ni {lo zgolj za poskus partijskih vodstev, da bi pridobila nove vire svoje legitimno-
sti, ki se je potem, ko je uresni~itev komunisti~ne ideje postajala vse manj verjetna, vedno
bolj krhala, temve~ tudi za strategijo kooptiranja nekomunisti~nih intelektualcev v uradni
diskurz re‘ima. Povrhu je usmerjenost k narodu – kot je bilo prikazano za bolgarski primer –
za zgodovinarje predstavljala mo‘nost, da se emancipirajo od uradno vladajo~e ideologije in
se dr‘ijo znanstvenih standardov, ki ne slu‘ijo potrebam dr‘ave in partije pa tudi potrebam
grobega dialekti~nega materializma ne.
Po koncu socializma je narod ostal glavni referen~ni okvir zgodovinskih raziskovanj.
Posebej nazoren – a tudi ekstremen – primer je Republika Makedonija, kjer podro~je zgodo-
vinopisja obvladuje »In{titut za nacionalno zgodovino«, ki ima eksplicitno zakonsko nalogo,
da raziskuje zgodovino makedonskega naroda.15 Temu primerno se prevladujo~e {tevilo zgo-
dovinopisnih objav v Makedoniji ukvarja z zgodovino makedonskega naroda. A tudi v dru-
gih de‘elah Jugovzhodne Evrope je narod v sredi{~u zgodovinopisnih prizadevanj, ~etudi ne
zmeraj tako dominantno kot v Makedoniji. Wolfgang Höpken izostreno meni, da »gre zgodo-
vini in zgodovinski publicistiki ne glede na navzven evropsko usmerjeno retoriko {e vedno v
prvi vrsti za utrjevanje nacionalne identitete, ki drugega izklju~uje ali pa ga dojema le z
vidika ogro‘enosti.«16 Veliko zgodovinarjev v Jugovzhodni Evropi sodeluje pri konstrukciji
nacionalnih mitov, ki naj bi utemeljili identiteto naroda, ga razmejili od drugih, pojasnili
njegovo sedanjost in prikazali njegovo prihodnost.17 Kot je zapisal Drago Roksandi}, javnost
od zgodovine pri~akuje skorajda brezpogojno podporo nacionalnim mitom, saj so ti – zato
ker izklju~ujejo bistvene elemente preteklosti posameznega naroda, ki ne ustrezajo predsta-
vam njegovih ideologov, zelo krhki.18 Krhke nacionalne identitete pove~ujejo verjetnost, da
je zgodovina kontaminirana z miti.19 Dekonstrukcija nacionalnih mitov je zato dele‘na ostre
kritike, saj vse preve~ nazorno poka‘e, da je tolma~enje nacionalne zgodovine konstruirano,
odvisno od konteksta in enostransko. Podrobna analiza romunskih zgodovinskih in nacional-
nih mitov, ki jo je opravil Lucian Boia, je, denimo, naletela na ostro zavra~anje s strani »stare
garde« romunskih zgodovinarjev.20 Usmerjenost k narodu pa predstavlja tudi izhodi{~e za
poskuse politi~ne instrumentalizacije zgodovinopisja, saj naj bi to bilo podrejeno nacional-
nemu »poslanstvu«. Mnogi zgodovinarji pa svoje delo v tem smislu instumentalizirajo kar
sami in povsem samostojno, saj se strinjajo, da je naloga zgodovinarjev krepiti narod.
14 Cf. Maria Todorova: »The Course and Discourses of Bulgarian Nationalism«, Eastern European Nationalism
in the Twentieth Century, ur. Peter F. Sugar (Washington D.C., 1995), 88; Katherin Verdery: National Ideology under
Socialism. Identity and Cultural Politics in Ceausescu’s Romania (Berkely et al. 1991).
15 Izpeljave o Republiki Makedoniji se opirajo na: Ulf Brunnbauer: »Nationalgeschichte als Auftrag. Die makedo-
nische Geschichtswissenschaft nach 1991«, Jahrbücher für Geschichte und Kultur Südosteuropas, 4 (2002), 165–203.
16 Wolfgang Höpken: »’Vergangenheitsbewältigung’ in Südosteuropa: Chance oder Last?«, Südosteuropa, 48:
11–12 (1999), 621.
17 O pomenu mitov za etni~ne in nacionalne identitete cf. Smith, Myths and Memories of the Nation, zlasti 57–
95.
18 Cf. Drago Roksandi}: »Shiftig Boundaries, Clientelism and Balkan Identities«, v: Political Uses of the Past.
The Recent Mediterranean Experience, ur. Jaques Revel in Giovanni Levi (London/Portland 2002), 48.
19 Verginella, »La Sonderweg slovena«, 107.
20 Lucian Boia: History and Myth in Romanian Consciousness (Budapest 2001 [romun. 1997]). Nem{ki pre-
vod bo iz{el leta 2003 pri zalo‘bi Böhlau.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
437ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Osredoto~enost na narod pomeni zo‘enje perspektive, saj se o zgodovini lastnega naroda
praviloma ne pi{e na primerjalen na~in, kot o enem od vidikov evropske oziroma regionalne
zgodovine, temve~ se veliko bolj poudarja njegovo enkratnost. Temu ustrezno redke so v
Jugovzhodni Evropi primerjalne zgodovinske raziskave. Nacionalna paradigma u~inkuje
lo~evalno tudi zato, ker v njej prevladuje etni~na definicija naroda. Zaradi tega se po eni
strani narod in dr‘avne meje ne ujemajo vselej, po drugi strani pa so (nacionalne, etni~ne,
verske) manj{ine znotraj dr‘ave izklju~ene iz nacionalne Meistererzählung. V Albaniji, deni-
mo, je po koncu socializma pri{lo do zna~ilne zamenjave uradnega koncepta »zgodovine
Albanije« s konceptom »zgodovine Albancev«, kar se je med drugim izrazilo v ve~jem {tevi-
lu objav o Kosovu. Kosovskoalbanski in makedonskoalbanski zgodovinarji pi{ejo proti srb-
skemu in etni~nomakedonskemu zgodovinopisju ter poudarjajo avtohton zna~aj albanskega
prebivalstva v obeh de‘elah.21 Makedonski zgodovinarji pa se intenzivno ukvarjajo z usodo
»makedonske manj{ine« v Bolgariji, Gr~iji in Albaniji, medtem ko zgodovina albanske
manj{ine in drugih manj{in na ozemlju Republike Makedonije ni na{la prostora v nacionalni
pripovedi. Tak{na konceptualizacija nacije ne vodi samo k zgodovinopisnim – in zaradi tesne
zveze med zgodovino in politiko potencialno tudi politi~nim – konfliktom z drugimi dr‘ava-
mi, temve~ daje pripadnikom dr‘avnih manj{in jasno vedeti, da jih ne obravnavajo kot sestavni
del nacije. Ti zato ne vidijo posebnega razloga, da bi se identificirali z dr‘avo in njeno zgodo-
vino. Prominenten zgled politi~ne relevantnosti etni~ne definicije naroda s strani zgodovi-
narjev je srbski primer: srbski zgodovinarji so aktivno prispevali h konstrukciji imaginarne
skupnosti vseh Srbov ne upo{tevajo~ meje, znotraj katerih ti ‘ivijo. Ta ideja je bila eden od
temeljev ekspanzionisti~ne politike Slobodana Milo{evi}a. Po drugi strani pa so nekateri
hrva{ki zgodovinarji s tem, ko so Srbe predstavljali kot dedne sovra‘nike hrva{kega naroda
in ko so preteklost svojega naroda o~istili vsega jugoslovanskega, iz nacije izklju~ili nekdaj
veliko srbsko manj{ino na Hrva{kem.22 Ekstremne posledice poraja etni~na usmerjenost v
Bosni in Hercegovini, kjer so bo{nja{ki (muslimanski), hrva{ki in srbski zgodovinarji so-
vra‘no naravnani drug do drugega in so skorajda popolnoma prekinili medsebojne stike.23
Vsaka od treh skupin zgodovinarjev v Bosni in Hercegovini zastopa svoj pogled na pre-
teklost de‘ele. V razdeljenem Mostarju obstajajo celo identi~ne hrva{ke in bo{nja{ke zgodo-
vinske ustanove ter dva ~asopisa z imenom »Hercegovina. ^asopis za kulturno i povijesno
naslijede«. Celotna protislovnost etni~nega razumevanja nacije se ka‘e na primeru ̂ rne gore.
Namesto da bi posku{ala definirati integrativno, nadetni~no, ozemeljsko in politi~no dolo~eno
~rnogorsko nacijo, tamkaj{njo zgodovinsko vedo dolo~a konflikt med razli~nimi stali{~i gle-
de obstoja ~rnogorskega etnonaroda: eni imajo ^rnogorce za »naj~istej{e« Srbe, drugi gle-
dajo nanje kot na popolnoma samostojen etnonarod, zastopniki vmesnega stali{~a pa jih
obravnavajo kot posebno skupino znotraj srbske etnije, ki je opravila specifi~en zgodovinski
razvoj. ^rnogorski zgodovinarji sku{ajo »dejstva« o preteklosti v svojo pripoved vklju~iti
21 O albanskem zgodovinopisju v Makedoniji, ki se ve~inoma razvija zunaj uradnih institucij, cf. Masar Kodra
(ur.): Shqiptarët e Maqedonisë (Skopje 1994); id. (ur.): Shqiptarët e Maqedonisë gjatë Luftës së dytë botërore
(1938–1944) (Kumanovo 1996).
22 Cf. razpravo med Nik{o Stan~i}em in Petrom Koruni}em: »^asopis za suvremenu povijest«, zv. 2–3 (1993)
ter zv. 1 in 3 (1994). Koruni} je zanikal obstoj jugoslovanske struje znotraj hrva{kega narodnega gibanja v 19.
stoletju, Stan~i} pa je njegovo trditev zavrnil ne le kot napa~no, temve~ tudi kot neeti~no. Za povzetek kontroverze
cf. Nik{a Stan~i}: »Odgovornost, profesionalnost i eti~nost u hrvatskoj historiografiji – u povodu odgovora dr. Petra
Koruni}a«, ^asopis za suvremenu povijest, 26:3 (1994), 503–515.
23 O bosanskem zgodovinopisju devetdesetih let cf. D‘evad Juzba{i}: »Kritische Konfrontation mit der Vergan-
genheit«, v: Menschenrechte in Bosnien und Herzegowina: Wissenschaft und Praxis, ur. Wolfgang Benedek/Otto
König/Christian Promitzer (Wien/Köln/Weimar 1999), 341–348.
438
tako, da z njimi zgodovinsko legitimirajo svoje stali{~e, s ~imer prispevajo k velikim napeto-
stim v ~rnogorski dru‘bi glede nacionalne identifikacije kot tudi glede vpra{anja dr‘avne
neodvisnosti.
Vendar pa nacionalno stali{~e ne ostaja brez konkurence. Po eni strani so se raziskovalci
v zadnjih letih gotovo za~eli intenzivneje ukvarjati z manj{inami, praviloma sicer zunaj
prevladujo~ih zgodovinopisnih tokov. Pri tem so obravnavali tudi problemati~ne vidike od-
nosa ve~ine do manj{in, na primer usodo nem{kogovore~e manj{ine v Sloveniji. Po drugi
strani pa marsikje prihaja do regionalnozgodovinskega meh~anja podobe homogenega naro-
da. O lastni zgodovini pogosto razmi{ljajo tiste regije, ki so imele tradicionalno bolj proble-
mati~en odnos s centrom dr‘ave in ki so multietni~no strukturirane. Posebej zna~ilen primer
je v tem oziru Romunija, kjer sta politi~na in administrativna decentralizacija {e vedno ana-
tema za politi~ne elite centalizirane dr‘ave in kjer se poleg tega zgodovinopisje ukvarja z
mitom nacionalne enotnosti, ~eprav – in prav zato ker – so Romuni {e v 20. stoletju tvorili
vse prej kot »nacionalno« enoto in imajo posamezne pokrajine, iz katerih je sestavljena
dana{nja Romunija, za seboj zelo razli~en zgodovinski razvoj. Kot nasprotovanje dominant-
nemu etnocentri~nemu in centralisti~nemu diskurzu je bil l. 1991 v Cluju-Napoci ustanov-
ljen »Center za transilvanske {tudije«, ki poudarja multikulturno zgodovino regije in poleg
tega obravnava tudi druga, ne le izklju~no politi~nozgodovinska vpra{anja, saj ‘eli na ta
na~in uveljaviti nov zgodovinopisni diskurz.24
3.2 Institucionalni kontekst
Drug glavni dejavnik kontinuitete je struktura zgodovinskih ustanov, ki se ob koncu so-
cializma ni bistveno spremenila. V nasprotju, denimo, z nekdanjo NDR v Jugovzhodni Evro-
pi tudi ni pri{lo do politi~no motiviranih ~istk na zgodovinskih in{titutih – ~e odmislimo
posamezne izjeme in spremembe v vodstvu institucij. Zmanj{anje {tevila zaposlenih so pra-
viloma narekovale finan~ne omejitve.
V ve~ini de‘el podro~je raziskovanja {e naprej zaznamuje dualizem akademijskih in uni-
verzitetnih in{titutov (izjema je Makedonija, kjer Akademija znanosti, kar zadeva zgodovin-
sko vedo, ne igra prakti~no nobene vloge; Slovenija ima s svojimi decentraliziranimi in v
veliki meri avtonomnimi raziskovalnimi centri, ki nominalno spadajo k Akademiji znanosti
in umetnosti, prav tako druga~no strukturo). Vendar pa raziskovanje ni ve~ v tak{ni meri
skoncentrirano na akademijskih in{titutih, kot je bilo v ~asu socializma.25 Poleg tega so raz-
iskovalci na akademijah deloma za~eli tudi pou~evati, preprosto zato ker njihova pla~a ni
zadostovala za pre‘ivetje. Videti je, da so se na splo{no na univerzitetnih in{titutih metodolo{ke
novosti uveljavile hitreje kot na bolj konservativnih in zelo hierarhi~no urejenih akademijskih
in{titutih. Za Hrva{ko so tudi ugotovili, da so bili zgodovinarji na univerzi manj dovzetni za
(ekstremen) nacionalizem.26 Ukinjeni ali preimenovani so bili tisti in{tituti, ki so bili povsem
jasno povezani s prej vladajo~o ideologijo. Tako je »In{titut za delavsko gibanje Srbije«
postal »In{titut za sodobno zgodovino«. Do ve~jih sprememb v institucionalni ureditvi je
pri{lo na Hrva{kem, kjer so pod predsednikom Franjem Tu|manom zaprli tako imenovane
24 Cf. Maria Ghitta/Vasile Sljan (ur.): Centrul de Studii Transilvane 1991–2000 (Cluj-Napoca 2001).
25 Cf. Karl Kaser: Südosteuropäische Geschichte und Geschichtswissenschaft (Wien/Köln/Weimar, 2. predela-
na izdaja, 2002), 195.
26 Iskra Ivelji}: »Ein Jahrzehnt postkommunistischer Historiographie in Kroatien«, referat za sre~anje Ein Jahr-
zehnt postkommunistischer Historiographie: Die Aufarbeitung der Vergangenheit in den 90er Jahren (Desetletje
postkomunisti~nega zgodovinopisja: obdelava preteklosti v 90. letih), Dunaj, 27.–29.9.2001, 3.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
439ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
»antihrva{ke« in{titute, kot so antifa{isti~ni muzeji v Zagrebu in Splitu ter regionalni in{tituti
za zgodovino delavskega gibanja, ter namesto njih v Zagrebu ustanovili »In{titut za sodobno
zgodovino«. Ta je na splo{no veljal za »Tu|manov in{titut« in si je zato, ker je HDZ-jevemu
re‘imu zagotavljal legitimiteto, pridobil priviligiran materialni polo‘aj.27 Poseben primer z
institucionalnega vidika in z vidika zaposlenih predstavlja Kosovo: tam so leta 1989/90 iz
uradnih zgodovinskih in{titutov odstranili Albance, njihova mesta pa so prevzeli srbski zgo-
dovinarji. Kosovskoalbanski zgodovinarji so ve~inoma delovali v neuradnih institucijah, vse
do poletja 1999, ko je po koncu vojne zapihal nov veter in je ve~ina srbskih zgodovinarjev
Kosovo zapustila, kosovskoalbanski zgodovinarji pa so se lahko vrnili v uradne institucije.
Do horizontalnega meh~anja institucionalne kontinuitete je pri{lo z ustanavljanjem razli~-
nih novih univerz (ki so pogosto nastale iz pedago{kih visokih {ol) kot tudi nevladnih organi-
zacij (NVO), ki so razvijale tudi zgodovinopisne dejavnosti. Tak{ni NVO-ji so imeli pomembno
vlogo zlasti pri raziskavah o manj{inah; omenimo na primer »International Centre for Mino-
rity Problems and Intercultural Relations« (IMIR) v Sofiji, ki je izdal vrsto publikacij o
zgodovini Muslimanov v Bolgariji in na Balkanu, ali pa »Almanac« in »Art Club« v ^rni
gori, ki sta se med drugim ukvarjala z zgodovino Muslimanov oziroma Albancev v ^rni gori.
Za nastanek in financiranje tak{nih NVO-jev so tuji financerji pogosto zelo pomembni. Pose-
ben primer predstavlja v tem pogledu Republika Makedonija, saj dr‘ava na podro~ju zgodo-
vinske vede prepoveduje privatne raziskovalne institucije (o~itno zaradi bojazni, da bi sosed-
nje dr‘ave pooblastile privatne ustanove v Makedoniji, da {irijo njihove nazore glede make-
donskega vpra{anja). Poleg tega so bile ustanovljene tudi nekatere nove raziskovalne institu-
cije, ki pa pogosto trpijo zaradi velikih materialnih te‘av. Pomembna institucionalna novost
z vplivom na Jugovzhodno Evropo je bila gotovo ustanovitev univerze Central European
University (CEU) v Budimpe{ti, kjer {tevilni {tudenti in {tudentke iz jugovzhodnoevropskih
dr‘av opravljajo svoje Master of Arts iz zgodovine. Ti, v mednarodnem okolju izobra‘eni
mladi zgodovinarji bodo brez dvoma igrali pomembno vlogo pri nadaljnjem uvajanju novo-
sti na podro~ju zgodovinske vede v Jugovzhodni Evropi.
3.3 Metodologija
Malo sprememb je opaziti, kar zadeva metodologijo: {e vedno prevladuje pozitivisti~no
usmerjena politi~na dogodkovna zgodovina (histoire événementielle).28 Usmerjenost k do-
godkom in »dejstvom«, ki jih je treba najti v pisnih virih, je zgodovinarjem omogo~ila, da so
pre‘iveli konec socializma, ne da bi si morali zastaviti vpra{anje glede svoje metodologije.
Pozitivizem je v nemirnih ~asih nudil (navidez) varno oporo. Zgodovinarji svojo disciplino
pogosto obravnavajo kot »trdo« znanost, ki temelji na obrtni{ki spretnosti odkrivanja in pra-
vilnega urejanja dokumentarnih virov.29 Odpiranje arhivov po l. 1989 je to tendenco {e okre-
pilo, saj si je veliko zgodovinarjev obetalo, da bodo na podlagi zdaj dostopnih arhivskih
dokumentov pri{li do novih spoznanj. Maria Todorova je v tem kontekstu govorila o pravem
27 Ibid.
28 Cf. Neven Budak: »Der Schatten des Banus. Geschichtswissenschaft und neuer Nationalismus in Kroatien«,
Österreichische Zeitschrift für Geschichtswissenschaft, 2:1 (1991), 95; Todorova, »Historiography of the Countries
of Eastern Europe: Bulgaria«, 1117; Ulf Brunnbauer: »Nach der Wende und an der Grenze. Neuorientierungen in
der bulgarischen Geschichtswissenschaft nach 1989«, Europäische Ethnologie an der Wende: Perspektiven – Aufga-
ben – Kooperationen, ur. Klaus Beitl/Reinhold Johler (=Kittseer Schriften zur Volkskunde 12, Kittsee 2000), 111.
29 Cf. Keith Brown: »A Rising to Count On: Ilinden Between Politics and History in Post-Yugoslav Macedo-
nia«, The Macedonian Question: Culture, Historiography, Politics, ur. Victor Roudomentof (Boulder 2000), 153.
440
»arhivskem feti{izmu«.30 Makedonski zgodovinarji, denimo, pravijo, da se makedonska zgo-
dovina nahaja {e v fazi faktografije, kajti {ele ko je poskrbljeno za faktografsko osnovo, si je
mogo~e zastaviti analiti~na vpra{anja.31 Poudarjanje fakti~nosti je v makedonskem – pa tudi
v kak{nem drugem – primeru povezano tudi s konkurenco med posameznimi nacionalnimi
zgodovinopisji, ki verjamejo, da morajo »dejstva« o~istiti deformacij s strani tujega zgodovi-
nopisja. V odnosu do drugih metod, na primer do oral history, pogosto vlada ignoranca ali
celo neprikrito zavra~anje, saj veljajo za znanstveno sumljive.32 Pristopi, ki opustijo struktu-
ro pripovedi, so prav tako izjemno redki in jih ve~inoma najdemo na obrobju discipline;
strukturalisti~na zgodovina, interdisciplinarni nastavki in kvantitativne zgodovinske analize
so poleg tega pogosto prepu{~eni zgodovinarjem izven regije.
Kot dejstva pridejo v po{tev predvsem dogodki, tokovi in osebnosti politi~ne zgodovine,
ob tem da tudi dela s podro~ja gospodarske in kulturne zgodovine pogosto nosijo pe~at dogod-
kovne zgodovine. Politi~na dogodkovna zgodovina velja za ustrezno metodo predstavljanja
preteklosti naroda in utemeljevanja njegove veljavnosti. Narod si s kopi~enjem dejstev, ki naj
bi dokazovala tako njegovo starost kot tudi naravnost, pridobi dolg rodovnik. Vpra{anja zgo-
dovine vsakdanjega ‘ivljenja in podobnih zgodovinskih izkustvenih podro~ij se na tem ozad-
ju ne ka‘ejo zgolj kot irelevantna, temve~ ‘e kar kot nevarna, saj bi jih bilo te‘ko stla~iti v
nacionalni referen~ni okvir. Prevlado politi~ne zgodovine je nedvomno zaznamovala tudi
aktualna izku{nja zgodovinarjev v prelomnem postsocialisti~nem ~asu. Vsesplo{na politiza-
cija javnega ‘ivljenja, predvsem v prvih letih transformacije, kot tudi iskanje novih zgodo-
vinskih identitet v postsocialisti~nih dru‘bah sta okrepila pritisk, da se je treba ukvarjati s
politi~no zgodovino naroda in da jo je treba napisati povsem na novo. Politi~nost se je na
ozadju tega ~asa kazala kot najpomembnej{i urejevalni princip v zgodovinskem procesu. V
nekdanjih jugoslovanskih republikah je osredoto~enost na (politi~no) zgodovino narodov
vsaj v prvih letih po koncu socializma privedla do marginalizacije ‘e obstoje~ih socialnozgo-
dovinskih tendenc. Poleg tega samonana{alnost nacionalno usmerjenega zgodovinopisja krepi
izolacijo od mednarodnih trendov zgodovine, saj mnogi zgodovinarji primarno naslavljajo
rojake in svojih raziskav ne ume{~ajo (ne ‘elijo umestiti) v mednarodni kontekst. Tudi stiki
med samimi jugovzhodnoevropskimi zgodovinopisci so zelo omejeni, kar se med drugim
odra‘a tudi v zelo majhnem {tevilu primerjalnih {tudij.
Metodolo{ke kontinuitete ni omajala niti okrepljena metodolo{ka in teoretska zavest.
Objave o teoriji in metodologiji zgodovine so bile {e naprej redke in omejene na pe{~ico
zgodovinarjev v posameznih dr‘avah. ̂ e omenimo nekaj pomembnih zgledov: Mirjana Gross
s Hrva{ke, Oto Luthar iz Slovenije, Andrej Mitrovi} iz Jugoslavije/Srbije, Alexandru Zub iz
Romunije.33 Toda zdi se, da je vpliv njihovih del v zgodovinopisni praksi omejen na njihovo
neposredno okolico in u~ence, medtem ko ve~ji del zgodovinarjev ne razmi{lja o svojih
epistemolo{kih izhodi{~ih, metodah in pristopu, temve~ brez besed izhajajo iz veljavnosti
30 Todorova, »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Bulgaria«, 1110.
31 Cf. o na~inu dela makedonskih zgodovinarjev: Brown: »A Rising to Count On«, 153.
32 Cf. za Bolgarijo: Nikolaj Poppetrov: »Istorikt kato negodnik – negodnijat kato istorikt«, Demokrati~eski
pregled, 32 (poletje 1997), 123.
33 Mirjana Gross: Suvremena historiografija: korijeni, postignu}a, traganja (Zagreb 1996) [v nem{~ini: Die
gegenwärtige Geschichtsschreibung und ihre Wurzeln (Wien/Köln/Weimar 1997)]; Oto Luthar: Med kronologijo in
fikcijo: strategije histori~nega mi{ljenja (Ljubljana 1993); id.: Mojstri in Muze (Ljubljana 1997); Andrej Mitrovi}:
Raspravljanja sa Klio o istoriji, istorijskoj svesti i istoriografiji (Sarajevo 1991); id.: ]udljiva muza. Ogledi o isto-
rijskom, nau~nom i umetni~kom (Valjevo 1992); id.: Propitivanje Klio. Ogledi o teorijskom u istoriografiji (Beograd
1996); Alexandru Zub: Istorie Åi finalitate (BucureÅti 1991); id.: Discurs istoric Åi tranzicie. In cutarea unei paradig-
me (IaÅi 1998).
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
441ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
pozitivisti~ne paradigme. Poskusi posameznih zgodovinarjev, da bi zgodovinopisje jugo-
vzhodnoevropskih de‘el navezali na mednarodni metodolo{ki diskurz in da bi sodobne me-
tode uvedli tudi v svoji de‘eli, niso bili vedno dobrodo{li in so v~asih naleteli na nacionalisti~no
motivirano zavra~anje.34 V nekaterih de‘elah so tudi prevedli tako metodolo{ko-teoretske
prispevke kot empiri~ne {tudije vodilnih mednarodnih zgodovinarjev, to pa je zainteresira-
nim zgodovinarjem in {tudentom bistveno olaj{alo dostop do teh besedil. Toda recepcija teh
del je zaenkrat omejena na ozek krog in v razli~nih regijah zelo razli~na. Med dr‘avami so
velike razlike tudi v stopnji refleksije zgodovinopisija o lastni zgodovini in sedanjosti. Zdi
se, da je najmo~nej{a v nekaterih republikah nekdanje Jugoslavije. V Srbiji, recimo, so se
kriti~ni zgodovinarji, nezadovoljni s posledicami politike in z instrumentalizacijo politi~nega
zgodovinopisja, intenzivneje ukvarjali z zgodovino svoje discipline.35 Eden vodilnih srbskih
zgodovinarjev, Branko Petranovi}, je objavil razmi{ljanje o problemu objektivnosti v zvezi z
jugoslovansko izku{njo.36 V Sloveniji so nekateri zgodovinarji objavili dela o stanju zgodo-
vinopisja v dr‘avi in o njegovem razvoju v 20. stoletju.37 V Makedoniji sta bila objavljena
dva zbornika z deloma zelo kriti~nimi razpravami o stanju makedonskega zgodovinopisja,
vendar pa nista imela opaznega vpliva na zgodovinopisno prakso.38 V Bolgariji je vodilni
predstavnik sodobne zgodovine Nikolaj Poppetrov svojo disciplino v nekem eseju ostro kri-
tiziral zaradi ignoriranja novih metod in pristopov.39 V Romuniji svojo disciplino analizira
predvsem Alexandru Zub.40 Objavljen je bil tudi uvod v zgodovino romunskega zgodovino-
pisja, ki ga je napisal Pompiliu Teodor.41 Opise stanja zgodovinopisja posameznih jugovzhod-
noevropskih de‘el deloma objavljajo tudi izven regije, njihovi avtorji pa so tako zgodovinarji
iz Jugovzhodne Evrope kot tudi od drugod.42 V vodilnih zgodovinskih ~asopisih regije, na-
sprotno, ve~inoma zaman i{~emo prispevke, ki bi se ukvarjali z vpra{anji metodologije in
teorije zgodovine ali ki bi sku{ali opraviti kriti~no inventuro.
34 To se je, denimo, zgodilo na Hrva{kem ob objavi monografije Mirjane Gross »Suvremena historiografija«.
Cf. Mirjana Gross: »Europska ili provincijalna historiografija?«, ^asopis za suvremenu povijest, 29:2 (1997), 311–
322. V Bolgariji je ugledni osmanist Stra{imir Dimitrov zavrnil »oral history«, saj ta po njegovem mnenju ogro‘a
enotnost naroda. Cf. njegovo recenzijo knjige »Etni~eska kartina na Blgarija« (Sofija 1993), Istori~eski pregled, 3
(1993), 162.
35 Ljubodrag Dimi}/\or|e Stankovi} (ur.): Istoriografija pod nadzorom (Beograd 1996); Sima ]irkovi}/Rade
Mihalj~i} (ur.): Enciklopedija srpske istoriografije (Beograd 1997).
36 Branko Petranovi}: Istori~ar i savremena epoha (Beograd 1997).
37 Vasko Simoniti: »Med zgodovino in sedanjostjo«, Nova revija, 17 (1999), 210–211; Ervin Dolenc (ur.):
Problemi slovenskega zgodovinopisja v 20. stoletju (Ljubljana 1999); cf. Verginella, »La Sonderweg slovena«.
38 Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija (ur.): Aktuelni problemi vo makedonskata istorio-
grafija i nastavata po istorija (Skopje 1996); Krste Bitovski et al. (ur.): Makedonskata istoriska nauka – dostignu-
vanja i problemi (Skopje 2000).
39 Poppetrov, »Istorikt kato negodnik«. Cf. id.: »Periodizacijata na blgarskata istoriopis: v trsene na adekvatnija
kulturno-istori~eski model«, Istori~esko bde{te, 1–2 (2000), 238–254.
40 Alexandru Zub: De la istoria critic la criticism. Istoriografi român sub semnul modernitcii (BucureÅti 2000);
id.: Orizont închis. Istoriografia român sub dictatur (IaÅi 2000).
41 Pompiliu Teodor: Introducere în istoria istoriografiei din România (Cluj-Napoca 2001).
42 Na primer za Slovenijo: Peter Vodopivec: »La historiographie slovéne 1989–1994«, Histoire et pouvoir en
Europe médiane, ur. A. Marès (Paris/Montreal 1996); posebna {tevilka ~asopisa Qualestoria, 27:1 (junij 1999): »Fra
invenzione della tradizione e ri-scrittura del passato. La storiografia slovena degli anni Novanta«. Za Hrva{ko: Dra-
go Roksandi}: »La storiogafia croata dopo il 1989«, I muri della storia. Storici e storiografia dalle dittature alle
democrazie (1945–1990), ur. G. Corni (Trieste 1996). Za Bolgarijo: Todorova: »Historiography of the Countries of
Eastern Europe: Bulgaria«; Brunnbauer, »Nach der Wende und an der Grenze«. Za Romunijo: Keith Hitchins: »Hi-
storiography of the Countries of Eastern Europe: Romania«, American Historical Review, 97:4 (1992), 1064–1083.
Za Jugoslavijo: Banac, »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Yugoslavia«. Cf. Kaser, Südosteuropäi-
sche Geschichte und Geschichtswissenschaft, 173–212.
442
4. Spremembe
4.1 Revizionizem
Kljub mo~nim silam kontinuitete je bila zgodovinska veda v jugovzhodnoevropskih
dr‘avah podvr‘ena tudi precej{njemu pritisku po spremembah, saj se je zgodovinska zavest
spremenila, nov dru‘benopoliti~ni red pa je potreboval oporne to~ke za osmi{ljeno preteklost.
Peter Niedermüller meni, da so javnost in tudi zgodovinarji hoteli obnoviti zgodovinsko
dejanskost, ki jo je uni~il socializem.43 S strani socializma »po{kodovano« zgodovino je
treba popraviti, »ukradeno« ali celo »uni~eno« zgodovino pa dobiti nazaj. Niedermüller v
tem kontekstu govori o »renovaciji«, »rekonstrukciji« in »nacionalizaciji zgodovine«, kar je
postalo nujno po koncu vladavine enopartijskega sistema.44 Zgodovinska veda bi morala
spraviti na dan tabuizirane izku{nje, da bi tako dopolnila zgodovino in premaknila semanti~ne
poudarke dolo~enih dogodkov v preteklosti. Zgodovinarji bi poleg tega morali obnoviti zgo-
dovinsko resnico in jo o~istiti napa~nih pojmovanj. To prizadevanje za odstranitev »sociali-
sti~nih made‘ev« se je izrazilo v preimenovanju cest in mest kot tudi v novi spomeni{ki
kulturi. »Renovirana« in »rekonstruirana« zgodovina je nato kot mit o izvoru, ki ga je obliko-
val nov politi~ni sistem, na{la pot v {ir{i politi~ni in zgodovinski kontekst. Revizije kot tudi
zapolnjevanje belih lis so bile zna~ilnosti postsocialisti~nega preinterpretiranja preteklosti.
Pri tem ni {lo le za povr{insko obnovo »objektivnosti« in popravo ideolo{ko izkrivljenih
nazorov, temve~ so bili poskusi revizije pogosto tudi politi~no pogojeni. Nove politi~ne sile
so se hotele sklicevati na zgodovinsko osnovo, s katero bi si pridobile legitimnost, zato je bilo
treba socialisti~no obdobje in njegovo specifi~no pojmovanje zgodovine odstraniti. Preinter-
pretacije preteklosti pogosto niso temeljile na novih virih ali metodolo{kih pristopih, temve~
na preprosti zamenjavi semanti~nih predznakov: to, kar so neko~ komunisti zavra~ali kot
slabo ali pa zamol~ali, je nova politika rehabilitirala kot dobro.45
Zlasti v nekdanjih jugoslovanskih republikah so bile tovrstne revizije pogosto povezane z
nacionalizmom, ki se je lahko zdaj, ko je uradna parola o »bratstvu in enotnosti« pristala na
smeti{~u zgodovine, svobodno izrazil. Vendar pa ta razvoj ni bil neposredna posledica konca
socializma, temve~ se je za~el ‘e v osemdesetih letih in je prispeval k delegitimaciji ureditve
Jugoslavije: v Srbiji na primer se je zgodovinopisna rehabilitacija ~etnikov kot tudi predvoj-
ne Jugoslavije pri~ela ‘e takrat, hrva{ki zgodovinarji pa so na drugi strani sku{ali zmanj{ati
{tevilo srbskih ‘rtev med drugo svetovno vojno (zlasti v koncentracijskem tabori{~u Jaseno-
vac).46 Z razpadom federacije sta na celotnem ozemlju nekdanje Jugoslavije – ~eprav z razli~no
intenzivnostjo – pridobivali pomen zgodovinopisna delegitimacija titoisti~ne Jugoslavije in
rehabilitacija antijugoslovanskih kot tudi antikomunisti~nih sil. Na Hrva{kem so sku{ali pu-
blicisti in nekateri zgodovinarji – s predsednikom dr‘ave in zgodovinarjem Franjem Tu|manom
na ~elu – rehabilitirati Neodvisno dr‘avo Hrva{ko, ki jo je ustanovila nacisti~na Nem~ija, kot
tudi fa{isti~ne usta{e, nacionalno zgodovino pa so za~eli razlagati kot neprekinjeno tradicijo
hrva{ke dr‘ave.47 V Sloveniji so se na strani politi~ne desnice pojavila prizadevanja, da bi
domobrance, ki so kolaborirali s Hitlerjevo Nem~ijo, rehabilitirali kot antikomunisti~ne pa-
43 Niedermüller, »Zeit, Geschichte, Vergangenheit«, 253.
44 Ibid., 254–262.
45 Cf. Todor Kulji}: »Geschichtsrevisionismus in Kroatien und Serbien – ein Vergleich«, Ost-West-Gegeninfor-
mationen, 14:2 (2002), II.
46 O zgodovinopisnem revizionizmu v Srbiji in na Hrva{kem cf.: ibid.; Ivo Goldstein/Slavko Goldstein: Holo-
kaust u Zagrebu (Zagreb 2001), 596–618.
47 Ivelji}, »Historiographie in Kroatien«, 4.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
443ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
triote. Antikomunisti~na publicistika je Slovenijo predstavljala kot ‘rtev nasilne komunisti~ne
manj{ine.48 Ne na Hrva{kem ne v Sloveniji se te ekstremne revizionisti~ne pozicije niso
mogle uveljaviti med poklicnimi zgodovinarji, vseeno pa so tudi oni za~eli preme{~ati po-
udarke, tako da so bile antijugoslovanske sile zdaj na splo{no predstavljene v lep{i lu~i. K
preinterpretaciji druge svetovne vojne je pri{lo tudi v kosovskoalbanskem zgodovinopisju.
Antijugoslovansko in antisrbsko razpolo‘enje kosovskoalbanskega zgodovinopisja v devetde-
setih letih spri~o represivne politike Beograda na Kosovu niti ni bilo presenetljivo. Kosov-
skoalbanski avtorji so se temeljito posvetili tradiciji zatiranja Albancev v Srbiji in srbskim
poskusom, da bi spremenili demografske razmere na Kosovu.49 V Republiki Makedoniji so
rehabilitirali makedonske nacionaliste – ki so se med drugo svetovno vojno in po njej zavze-
mali za neodvisno in »zdru‘eno« Makedonijo in ki so jih po l. 1945 izrinili iz politi~nega
‘ivljenja oziroma preganjali –, saj so lahko slu‘ili kot o~etje l. 1991 osamosvojene makedon-
ske dr‘ave. Vseeno pa v Makedoniji radikalni poskusi, da bi pometli z jugoslovanskim ob-
dobjem in ga ovrednotili popolnoma negativno – k ~emur so spodbujali zlasti nacionalisti~na
stranka VMRO-DPMNE (»Notranja Makedonska Revolucionarna Organizacija-Stranka
Makedonske Nacionalne Enotnosti«) in njeni zgodovinarji –, niso bili uspe{ni, saj je dejstvo,
da so jugoslovanski komunisti pod Titom odigrali odlo~ilno vlogo pri nastanku makedonske-
ga naroda, pregloboko zakoreninjeno v javni zavesti pa tudi stopnja politi~ne kontinuitete z
jugoslovanskim socialisti~nim obdobjem je bila visoka.50
K prevrednotenju dolo~enih dogodkov iz preteklosti, ki so bili v ~asu socializma ozna~eni
absolutno negativno oziroma pozitivno, in k rehabilitaciji antikomunisti~nih sil je pri{lo tudi
v Albaniji, Bolgariji in Romuniji. Zlasti v Romuniji je zaznati zelo mo~an tok nacionalisti~no
motiviranih poskusov rehabilitacije in revizije, ki se nana{ajo predvsem na mar{ala Antone-
scuja, diktatorja iz ~asa druge svetovne vojne.51 Ocenjevanje njegove osebnosti je postalo
pravi lakmusov test politi~ne in tudi zgodovinopisne usmerjenosti romunskih zgodovinarjev.
Radikalni revizionisti, kakr{na sta Gheorge Buzatu, ki je dejaven v Stranki velike Romunije
Vadima Tudorja, in Ion Scurtu, ne ‘elijo rehabilitirati le Antonescuja, temve~ tudi »‘elezno
gardo«; v svoji knjigi »Zgodovina Romunije 1918–1948« Tudor in Scurtu niti z besedo ne
omenita njihovih zlo~inov.52 Tipi~no je, da so v Romuniji, kjer je bil komunisti~ni re‘im {e
posebno represiven, prevedli in objavili – z dodanimi skoraj petdesetstranskimi »adendi« o
komunisti~nih zlo~inih v dr‘avi – »^rno knjigo komunizma«.53 V Bolgariji so {tevilne poli-
tike, ki so jih po drugi svetovni vojni usmrtili oziroma zasledovali kot »fa{iste«, zgodovino-
pisno in pravno rehabilitirali. V tej regiji so poskusi preinterpretacij in revizionisti~no pisanje
velikokrat plod zgodovinarjev, ki so bili uveljavljeni ‘e tudi pred l. 1989. Pri tem jim ni bilo
potrebno popolnoma spremeniti nazorov, le svojo osnovno nacionalisti~no naravnanost so
morali osvoboditi samocenzure in nehati upo{tevati prej vladajo~o marksisti~no-leninisti~no
48 Verginella: »La Sonderweg slovena«, 115; id.: »Il peso della storia«, Qualestoria, 27:1 (junij 1999), 24 sq.
49 Na primer Akademia e Shkencave dhe e Arteve të Kosovës (ur.): Gjenocidi dhe Aktet Gjenocidiale të Pushtetit
Serb ndaj Shqiptarëve nga Kriza Lindore e Kendaj (Prishtina 1995).
50 Cf. Brunnbauer, »Nationalgeschichte als Auftrag«; Christian Voss: »Sprach- und Geschichtsrevision in Make-
donien«, Osteuropa, 51:8 (2001), 953–967.
51 Cf. o revizionizmu v Romuniji in zlasti o poskusih rehabilitacije mar{ala Antonescuja: Lucian Boia: »Roma-
nian Historiography after 1989«, referat za sre~anje Ein Jahrzehnt postkommunistischer Historiographie: Die Aufar-
beitung der Vergangenheit in den 90er Jahren (Desetletje postkomunisti~nega zgodovinopisja: obdelava preteklosti
v 90. letih), Dunaj, 27.–29.9.2001, 3; Dan Berindei: »Pro und Kontra Ion Antonescu: Eine Geschichtsdebatte in
Rumänien«, Südosteuropa, 45:11–12 (1996), 840–854; William Totok: »Rumänien: Antonescu – ein Opfer auf dem
Altar der Diplomatie«, Ost-West-Gegeninformationen, 13:2 (2001), VI–XV.
52 Ion Scurtu/Gheorghe Buzatu: Istoria românilor în secolul XX. 1918–1948 (Bucure_ti 1999).
53 Cf. »Kommunistischer Terror in Rumänien«, Osteuropa 50:2 (2000), A41–A46.
444
ideologijo ter za 180 stopinj spremeniti svoje ocene nekaterih zgodovinskih dogodkov. S tem
so se izognili nujni nalogi, da vlogo, ki so jo sami odigrali kot producenti ideologije in legi-
timnosti v socialisti~nem re‘imu, podvr‘ejo kriti~ni avtorefleksiji, v ~emer so sicer videli
gro‘njo koherenci svojih biografij.54
Namen revizionisti~nih prizadevanj ni bil zgolj, da v slabi lu~i prika‘ejo socialisti~ni
re‘im, ki ga je zamenjal nov sistem, temve~ tudi da ustvarijo izhodi{~e neke pozitivne tradi-
cije, tako da bi se novi red lahko predstavljal za njenega (domnevnega) nadaljevalca. ^astno
predsocialisti~no preteklost, ki so jo iskali, so pogosto na{li v obdobju med obema svetovni-
ma vojnama, ki ga je komunisti~no zgodovinopisje splo{no ozna~evalo kot »fa{isti~no« in za
katerega je zdaj vladalo precej{nje zgodovinopisno zanimanje. Zdaj so to medvojno obdobje
deloma romantizirali in povzdigovali v »zlato« dobo – Peter Niedermüller je to te‘njo opazil
tudi v vzhodni Srednji Evropi.55 Pretirano povzdigovanje medvojnega obdobja je slu‘ilo
konstrukciji alternativne predsocialisti~ne preteklosti, na ozadju katere je bilo socialisti~no
obdobje videti kot od zunaj (s strani Sovjetske zveze) vsiljena odvrnitev od resni~ne, »narav-
ne« zgodovinske poti, ki naj bi bila narodu vnaprej dolo~ena. V nasprotju s komunisti so
revizionisti o fa{isti~nih tendencah tega obdobja vse bolj mol~ali. Vsekakor pa je bilo tudi
nekaj upo{tevanja vrednih odstopanj od te te‘nje: v Bolgariji, denimo, je med poklicnimi
zgodovinarji pri{lo do uravnote‘ene in stvarno utemeljene razprave o problemu fa{izma v
dr‘avi, ki se je lahko naslonila na raznolike poglede {e iz ~asa pred l. 1989. Na Hrva{kem sta
Slavko in Ivo Goldstein objavila monumentalno delo o holokavstu v Zagrebu.56
Prizadevanje za to, da bi na{li novo »zlato« dobo, je bilo tesno povezano z ‘eljo, da bi
lastno dr‘avo predstavili kot »evropsko«, saj je »Evropa« v smislu pristopa k EU postala
najpomembnej{i cilj novih vlad. Iz zgodovine dr‘ave bi moralo biti razvidno, da je bila ‘e od
nekdaj sestavni del »Evrope« in da je samo zaradi krivi~ne odlo~itve z Jalte – in pred tem
zaradi tur{ke vladavine – bila izklju~ena iz zveze evropskih dr‘av. Toda zdaj bo pri{lo do
naravne »vrnitve« v Evropo. Evropski topos se je na primer izrazil v predstavah o antemura-
lis christianitatis, ki jih goji zgodovinopisje nekaterih dr‘av Jugovzhodne Evrope. V nekdanji
Jugoslaviji je bilo to zna~ilno zlasti za Hrva{ko in Slovenijo, kjer je bila delegitimacija
socialisti~nega obdobja in jugoslovanske ureditve povezana z mo~nim poudarjanjem pripad-
nosti »Evropi«, pri ~emer se je implicitno izhajalo iz tega, da »Balkan« in Jugoslavija nista
del Evrope.57 A tudi v drugih de‘elah regije so si prizadevali, da bi pripadnost »Evropi«
utemeljili s podatki iz zgodovine. S poudarjanjem »Evrope« kot bistva nacionalne zgodovine
so se spremenili miti o izvoru naroda oziroma je pri{lo do novih poudarkov v predstavah o
njegovem rodovniku. V prizadevanju, da bi si priskrbeli nedvoumno »evropsko« preteklost,
so na primer v Sloveniji znova o‘ivili mit o »venetskem« izvoru.58 Na Hrva{kem so obudili
»iransko« teorijo o etnogenezi hrva{kega naroda.59 Vendar pa o etnogenezi niso toliko raz-
pravljali poklicni zgodovinarji, temve~ v ve~ji meri razli~ni publicisti. Nedvomno zgodovin-
sko podkrepljen pa je bil poskus v Republiki Makedoniji, da bi se anti~ne Makedonce razgla-
silo za – ~e ‘e ne neposredno etni~ne, pa vsaj politi~no-kulturne – prednike sedanjega make-
donskega naroda. Ta mit je bil nujna posledica konflikta z Gr~ijo, do katerega je pri{lo zaradi
imena in simbolov nove dr‘ave. To, da so narodi nekdanje Jugoslavije poudarjali svoje neslo-
54 Cf. Kulji}, »Geschichtsrevisionismus in Kroatien und Serbien«, VI.
55 Niedermüller, »Zeit, Geschichte, Vergangenheit«, 258.
56 Goldstein/Goldstein: Holokaust u Zagrebu.
57 Verginella, »La Sonderweg slovena«, 103.
58 Ibid., 108.
59 Ivelji}, »Historiographie in Kroatien«, 5.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
445ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
vanske korenine, je bil seveda tudi izraz konca politi~ne ureditve, ki se je ‘e v svojem imenu
razumela kot zveza ju‘noslovanskih narodov.
Toda zgodovinopisje se kljub rehabilitaciji nekomunisti~nih in antikomunisti~nih vidikov
lastne preteklosti ni za~elo intenzivno ukvarjati s komunizmom in socialisti~nim obdobjem,
~e izvzamemo probleme prihoda komunistov na oblast in represivne ukrepe, ki so temu ne-
posredno sledili. Skromen interes zgodovinopisja za obobje socializma je po eni strani pove-
zan s {e vedno omejenim dostopom do arhivskih virov iz tistega ~asa, po drugi strani pa tudi
z majhno ~asovno distanco in s politizacijo problema. Poleg tega so bili mnogi zgodovinarji
sami tesno vpeti v re‘im in se zato bojijo, da bi se morali, ~e bi se kriti~no ukvarjali s
socialisti~no preteklostjo, lotiti tudi lastnih biografij.60 Molk zgodovinarjev o fenomenu ko-
munizma odpira prosto pot antikomunisti~ni publicistiki, ki na temelju tradicionalnega kon-
cepta totalitarizma ri{e podobo monolitnega sistema.61 Prizadevanjem teh sil, da bi demoni-
zirale komunisti~no preteklost, so se zgodovinarji le redko zoperstavili s poskusi podrobne, k
virom usmerjene obdelave tematike. Deloma to tudi ni bilo v interesu tistih, ki so bili na
oblasti, saj so iz{li iz nekdanje partije. V Romuniji, denimo, je bilo v ~asu predsednika Ilie-
scuja (1990–1996) komaj kaj uradnih ali pravni{kih poskusov obdelave komunisti~ne pre-
teklosti.62 Kot ugotavlja Hans-Christian Maner so se tudi romunski zgodovinarji »vzdr‘ali
pozornost zbujajo~ega raziskovanja komunisti~nega obdobja«.63 Vseeno pa sta bili ustanov-
ljeni dve neodvisni znanstveni instituciji (»Nacionalni in{titut za prou~evanje totalitarizma«
in »Sredi{~e za zgodovino imaginarnega«), ki sta obdelovali razli~ne vidike komunisti~ne
oblasti v Romuniji.64 V Bolgariji stanje ni dosti druga~no. Pobuda, da bi obdelali vsaj razvoj
lastne discipline v ~asu socializma in njeno politi~no instrumentalizacijo, je sicer pripeljala
do zbornika dokumentov na to temo,65 vendar pa se potem v tej smeri ni nadaljevalo. V
Bolgariji se z obdobjem socializma ukvarjajo predvsem etnologi in etnografi, medtem ko so
zgodovinarji do te teme zelo zadr‘ani. S tem je fokus prou~evanja socializma prestavljen s
politi~nih – in torej represivnih – vidikov k vpra{anjem vsakdanje dru‘bene prakse ter
razhajanja med dru‘beno realnostjo in ideolo{kimi cilji. Zgodovinarji k tem vpra{anjem ne
prispevajo veliko, saj ne ustrezajo klasi~nemu kanonu zgodovinskega raziskovanja. V Bolga-
riji, Romuniji in Albaniji je najti komaj kak{no znanstveno obdelavo zgodovine ‘rtev
komunisti~ne represije, kar je mogo~e pojasniti tudi s skepso do oral history. Razlog za
odpor do oral history gotovo ni zgolj nepoznavanje sodobnih metodolo{kih razprav o ustnih
in drugih avtobiografskih virih, temve~ tudi socialisti~na izku{nja z la‘jo, preobra~anjem,
samocenzuro in ideologizacijo izjav. Zato veliko zgodovinarjev meni, da je »resnico« mogo~e
najti samo v pisnih virih, to pa prou~evanje izku{enj ‘rtev komunisti~nega sistema zelo
omejuje.
V neodvisnih biv{ih jugoslovanskih republikah se pri »obdelovanju« socialisti~ne pre-
teklosti osredoto~ajo na opisovanje Jugoslavije kot je~e narodov. Na Hrva{kem in v Sloveniji
predvsem poudarjajo grozodejstva, ki so jih Titovi partizani dejansko ali domnevno zagre{ili
60 Cf. Kulji}, »Geschichtsrevisionismus in Kroatien und Serbien«, VI; Boia: »Romanian Historiography after
1989«, 3; Kaser, Südosteuropäische Geschichte und Geschichtswissenschaft, 197.
61 Cf. Verginella, »La Sonderweg slovena«, 115.
62 Hans-Christian Maner: »Die ‘andauernde Vergangenheit’. Der Umgang mit dem Vermächtnis der kommuni-
stischen Herrschaft in Rumänien (1990–1996) », Osteuropa, 48:10 (1998), 1029.
63 Ibid., 1039.
64 Ibid., 1035 sq.
65 Vera Mutaf~ieva et al. (ur.): Sdt nad istoricite. Blgarska istori~eska nauka. Dokumenti i diskusii 1945–1950.
Zv. 1 (Sofia 1995).
446
nad Hrvati oziroma Slovenci. Na Hrva{kem je predvsem Pliberk dosegel emblemati~no raz-
se‘nost, prav tako pa so tudi v Sloveniji iz{la dela o izvensodnih usmrtitvah domnevnih in
resni~nih nacisti~nih kolaborantov. V Makedoniji so – v vseh primerih tisti, ki so bili prizade-
ti, – objavili nekaj del o represiji nad nacionalisti in (domnevnimi) pripadniki informbiroja,
medtem ko so nadaljnja antijugoslovanska revizionisti~na prizadevanja naletela na mo~an odpor
ve~ine uveljavljenih zgodovinarjev.66 V Srbiji in ̂ rni gori so prav tako iz{le knjige o komunisti~ni
represiji po l. 1944 – pri tem je deloma {lo za spomine nekdanjih tabori{~nikov –, toda v splo{nem
so se profesionalni zgodovinarji izogibali tej problematiki. Iz razumljivih razlogov (zlasti v
Srbiji) dolgo ~asa tudi ni bilo politi~ne spodbude za kriti~no preverjanje jugoslovanske in
socialisti~ne preteklosti. Do resni~nega preseganja preteklosti, ki bi po eni strani jasno prika-
zalo strukturo oblasti v socializmu, po drugi strani pa bi si prizadevalo za spravo med storilci
in ‘rtvami, do zdaj v Jugovzhodni Evropi {e ni pri{lo.67 Ta manko je zna~ilen zlasti za postju-
goslovanski prostor, kjer ne bi bilo potrebno zgolj obdelati socialisti~ne preteklosti, temve~
tudi navesti zgodovinsko odgovornost za vojne v devetdesetih. Tudi za drugo svetovno vojno
se je izkazalo, da je {e zmeraj predmet zelo konfliktnih spominov in konceptualizacij s strani
zgodovinarjev.
4.2 Metodologija
Metodolo{ka usmeritev jugovzhodnoevropskega zgodovinopisja se spreminja po~asi in
{e ne s tisto kriti~no intenziteto, ki bi bila potrebna za preboj nove metodologije. Osrednja
metodolo{ka paradigma je pozitivisti~na paradigma, ki ‘eli na podlagi »dejstev« »objektiv-
no« rekonstruirati preteklost. Ta naravnanost se nazorno ka‘e v prevladi na pisne dokumente
oprte dogodkovne zgodovine. Toda v ve~ini de‘el obstajajo tudi druga~ni pristopi – pristop
socialne zgodovine, zgodovine vsakdanjega ‘ivljenja, zgodovine mentalitet, zgodovinske
antropologije, zgodovinske demografije itd. –, ki pa ({e) niso uspeli postati dominantna para-
digma in resni~no konkurirati glavnemu toku.
Kako u~inkovite so metodolo{ke inovacije, je v najve~ji meri odvisno od tega, ali se
lahko nave‘ejo na obstoje~e tokove onstran narativne politi~ne zgodovine. To je bilo na pri-
mer mogo~e na Hrva{kem, kjer so Mirjana Gross in drugi ‘e v {estdesetih in sedemdesetih
letih 20. stoletja polo‘ili temelje za socialnozgodovinsko usmeritev68, ali pa v Sloveniji, kjer
se je Peter Vodopivec v sedemdesetih in osemdesetih letih ukvarjal z metodolo{kimi proble-
mi strukturalne zgodovine in zgodovine vsakdanjega ‘ivljenja. V obeh de‘elah je tudi v de-
vetdesetih letih iz{lo nekaj socialnozgodovinskih del.69 Ni presenetljivo, da so zgodo-
vinskoantropolo{ko usmerjen ~asopis »Zgodovina za vse – Vse za zgodovino« za~eli izdajati
prav nekdanji Vodopiv~evi {tudentje. Ta krog prete‘no mlaj{ih zgodovinarjev je sprejel ideje
annalovske {ole, nem{ke Sozialgeschichte in zgodovinske antropologije ter se tako odvrnili
od politi~no usmerjene dogodkovne zgodovine.70 Tudi v Srbiji so obstajale navezave na so-
66 Cf. Voss, »Sprach- und Geschichtsrevision in Makedonien«.
67 Höpken: »’Vergangenheitsbewältigung’ in Südosteuropa«, 613–628.
68 Budak, »Der Schatten des Banus«, 96.
69 Na primer monografije: Mirjana Gross: Die Anfänge des modernen Kroatiens. Gesellschaft, Politik und Kul-
tur in Zivil-Kroatien und Slawonien in den ersten dreißig Jahren nach 1848 (Wien/Köln/Weimar 1993); Igor Kara-
man: Industrijalizacija gra|anske Hrvatske (1800–1941) (Zagreb 1991); id.: Hrvatska na pragu modernizacije 1750–
1918 (Zagreb 2000); @arko Lazarevi}: Kme~ki dolgovi na Slovenskem: socialno-ekonomski vidiki zadol‘enosti
slovenskega kmeta 1848–1948 (Ljubljana 1994); Nenad Vekari}: Stanovni{tvo poluotoka Pelje{ca, v 2 zv. (Dubrov-
nik 1993); Marta Verginella: Dru‘ina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju (Ljubljana 1990).
70 Verginella, »Il peso della storia«, 29.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
447ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
cialnozgodovinsko tradicijo, kar se je izrazilo v vrsti novej{ih objav s podro~ja socialne zgo-
dovine, kulturne zgodovine in zgodovine vsakdanjega ‘ivljenja; pri tem so za novej{o in
sodobno zgodovino vredni omembe predvsem razli~ni ~lanki v novem ~asopisu »Godi{njak
za dru{tvenu istoriju« ter dela o zgodovini vasi v Srbiji.71 Razmeroma izrazit socialno- in
kulturnozgodovinski interes se v Srbiji ka‘e med medievalisti; razprava o strahu v bizantin-
skem cesarstvu Radivoja Radi}a, objavljena v dveh zvezkih, predstavlja mejnik v srbski zgo-
dovini mentalitet.72 Na in{titutu za zgodovino Univerze v Beogradu so se v zadnjem deset-
letju intenzivneje posve~ali zgodovinski antropologiji, ta prizadevanja pa so podprli stiki z
oddelkom za jugovzhodnoevropsko zgodovino Univerze v Gradcu, kjer je poudarek prav na
zgodovinskoantropolo{kem raziskovalnem pristopu.73 V Romuniji so annalovsko {olo sprejeli
‘e pred letom 1989 in tudi kasneje naj bi ti francoski nastavki za vse tiste romunske zgodovi-
narje, ki so jih zanimala socialnozgodovinska vpra{anja, ostali odlo~ilni.74 Mo~an vpliv An-
nalesov je zaznati tudi pri poskusu sinteze romunske zgodovine Bogdana Murgescuja, ki v
ospredje ne postavlja zgodovinskih dogodkov, temve~ strukture dru‘bene organizacije kot
tudi primerjavo z drugimi deli Evrope.75 Francoski vpliv se ka‘e tudi v velikem zanimanju za
vpra{anja identitete76 in mentalitete77. Poleg tega so bila objavljena tudi dela o razli~nih
vidikih socialne zgodovine. V Bosni in Hercegovini se je sprva zdelo, da je vojna uni~ila
obstoje~e socialnozgodovinske nastavke, saj je z vojno izku{njo v sredi{~e stopila politi~na
zgodovina. Toda v zadnjih letih znova nastajajo tudi socialnozgodovinska dela.78 Tam, kjer
se pozitivisti~nemu in narativnemu kredu niso postavili po robu ‘e pred letom 1989, so se
alternativni pristopi razvili le po~asi. V Makedoniji in Albaniji se s temami zgodovine
vsakdanjega ‘ivljenja in socialne zgodovine ukvarja le nekaj del (denimo dela Violete A~koske
o spremembah agrarnih struktur v Makedoniji po drugi svetovni vojni ali pa {tudija Valentine
Duke o mestu v Albaniji v prvi ~etrtini 20. stoletja);79 {e najbolj se v teh dveh de‘elah s
socialnozgodovinskimi temami ukvarja osmanistika, saj po eni strani ne more poro~ati o
mnogih dogodkih, ki se zdijo relevantni za narod, po drugi strani pa jo k tovrstnim vpra{anjem
napeljujejo sami viri (dav~ni registri itd.).80 Tudi v Bolgariji so se osmanisti nadpovpre~no
71 Mom~ilo Isi}: Selja{tvo u Srbiji 1918–1925 (Beograd 1995); id.: Socijalna i agrarna struktura Srbije u Kraljevini
Jugoslaviji (Beograd 1999); id.: Selja{tvo u Srbiji 1918–1941, zv. 1 (Beograd 2000); Mom~ilo Pavlovi}: Srpsko selo
1945–1952. Otkup (Beograd 1997).
72 Radivoj Radi}: Strah u poznoj Vizantiji 1180–1453, v 2 zv. (Beograd 2000).
73 Miroslav Jovanovi}/Karl Kaser/Slobodan Naumovi} (ur.): Between the Archives and the Field: A Dialogue
on historical anthropology of the Balkans (Beograd/Graz 1999); Milan Ristovi}: Obi~ni ljudi: prilozi za istoriju
(Beograd 1999); Miroslav Jovanovi}/Slobodan Naumovi} (ur.): Childhood in South East Europe: Historical Pers-
pectives on Growing Up in the 19th and 20th Century (Beograd/Graz 2001); id.: Gender Relations in South East
Europe (Beograd/Graz 2002).
74 Boia, »Romanian Historiography«, 4.
75 Bogdan Murgescu: Istorie româneasc – istorie universal (600–1800) (BucureÅti 1999).
76 Cf. Alexandru Zub/Nicolae BocÅan/Valeriu Leu (ur.): Identitate Åi alteritate. Studii de imagologie (ReÅica
1996); Nicolae BocÅan/Sorin Mitu/Toader Nicoar: Identitate Åi alteritate. Studii de imagologie, zv. 2 (Cluj-Napoca
1998); Mirela-Luminica Murgescu (ur.): Identitci colective Åi identitate nacional. Percepcii asupra identitcii în lu-
mea medieval Åi modern. In memoriam Al. Ducu (BucureÅti 2000).
77 Stefan Lemny: Sensibilitate Åi istorie în secolul XVIII românesc (BucureÅti 1990); Alexandru Zub (ur.):
Temps et changement dans l’espace roumain. Fragments d’une histoire des conduites temporelles (IaÅi 1996); Da-
niel Barbu: Scrisoare pe nisip. Timpul Åi privirea în civilizacia româneasc a secolului al XVIII-lea (BucureÅti 1996).
78 Npr. Husnija Kamberovi}: Prema modernom dru{tvu. Bosna i Hercegovina od 1945. do 1953. godine (Te{anj
2000).
79 Violeta A~koska: Agrarno-sopstveni~kite odnosi, promeni i procesi vo Makedonija 1944–1953 (Skopje 1998);
Valentina Duka: Qytetet e Shqipërisë në vitet 1912–1924 (Tiranë 1997).
80 Npr. v Makedoniji: Aleksandar Matkovski: Nomadskoto sto~arstvo vo Makedonija od XIV do XIX vek (Skopje
1996); Dragi  orgiev: Skopje od tursko osvojuvanje do krajot na XVII vek (Skopje 1997).
448
pogosto ukvarjali s socialnozgodovinskimi vpra{anji. Sicer pa so se lahko v tej dr‘avi kljub
nekaterim nasprotovanjem v zadnjih letih tudi na drugih podro~jih zgodovinske vede uvelja-
vili novi pristopi.81 Za spremembe so se v Bolgariji kot zelo pomembni izkazali stiki z znan-
stveniki iz tujine in sodelovanje bolgarskih zgodovinarjev pri mednarodnih projektih. Zdaj
lahko v Bolgariji najdemo ‘e vrsto del, ki temeljijo na idejah zgodovine vsakdanjega ‘ivljenja,
socialne zgodovine, zgodovinske antropologije in kulturne zgodovine. Zlasti na podro~ju
oral history so obstajala intenzivna raziskovalna prizadevanja,82 ki so med drugim privedla
do ustanovitve (avto)biografskih arhivov v Sofiji in Blagoevgradu.83 Prav tako je bilo v zad-
njih letih objavljenih nekaj zbornikov z intervjuji in avtobiografskimi pripovedmi.84 Zgodo-
vinarka Daniela Koleva se je intenzivno ukvarjala z vpra{anji biografije in z metodami upo-
rabe (avto)biografskih virov za zgodovinske raziskave.85 Biografski metodi je bila posve~ena
tudi ena od {tevilk narodopisnega ~asopisa Blgarski folklor.86 Zanimanje za to vrsto virov je
povezano tudi s prizadevanji, da bi zgodovinsko antropologijo v Bolgariji uvedli kot nov
pristop, pri ~emer pa je ta zelo interdisciplinarno usmerjena.87
Omeniti velja, da metodolo{ke inovacije v Bolgariji pogosto prihajajo s periferije in z
roba discipline ali pa celo od sosednjih disciplin, recimo etnologije. Medtem ko je najpo-
membnej{i bolgarski zgodovinski ~asopis »Istori~eski pregled« usmerjen zelo tradicionalno
in tudi ne ka‘e nikakr{nega zanimanja za teoretske in metodolo{ke razprave, objavlja interdi-
sciplinarni ~asopis »Balkanisti~en forum«, ki izhaja v Blagoevgradu, vedno znova kulturno-
in socialnozgodovinska kot tudi zgodovinskoantropolo{ka dela ter sku{a spodbujati disku-
sijo o metodah. Podoben razcep v zgodovinopisju se je zgodil tudi v drugih de‘elah, denimo
na Hrva{kem in v Srbiji, kjer se na novo ustanovljena ~asopisa Otium oziroma Godi{njak za
dru{tvenu istoriju posve~ata socialni zgodovini v {ir{em pomenu, zgodovinski antropologiji
in interdisciplinarnosti, medtem ko so osrednji organi zgodovinopisja praviloma ostali tradi-
cionalno usmerjeni. Metodolo{ki modernizatorji in »tradicionalisti« se zato med seboj le
redko spustijo v diskusije; komunicirajo v razli~nih sferah, to pa krepi obrambno dr‘o tistih,
ki se oklepajo pozitivisti~ne paradigme.
5. Povzetek
Upanje, da bo po koncu socializma pri{lo do hitrih sprememb v zgodovinopisju, se ni
uresni~ilo, toda napadi na branike {e vedno dominantne dogodkovne zgodovine se mno‘ijo.
^e pomislimo na velikanske finan~ne te‘ave, s katerimi se soo~a zgodovinopisje v Jugo-
vzhodni Evropi, kot tudi na deloma te‘ke politi~ne pogoje, se pretirana pri~akovanja zazdijo
neprimerna. V tako majhnih de‘elah, kot so Slovenija, ^rna gora in Makedonija, je poleg
tega krog zgodovinarjev zelo pregleden, zato je znotrajdisciplinarna socialna kontrola v sme-
ri obrambe dominantne paradigme {e toliko la‘ja. Kljub temu se je zgodovinopisje v Jugo-
vzhodni Evropi za~elo spreminjati, tako da je za zgodovinopisni diskurz zna~ilna vse ve~ja
heterogenost. Podobno kot velja za celotno dru‘bo, je zdaj tudi v zgodovinopisju najti posa-
mezna podro~ja, ki so vklju~ena v mednarodne povezave, medtem ko druga {e vedno vztrajajo
v zelo parohijalnem, izoliranem in pogosto prav anahronisti~nem polo‘aju. Zgodovinopisni
diskurz – celo ~e bi se uveljavili inovativni tokovi – ne bo ve~ dosegel enotnosti, kakr{na je
vladala v socializmu, temve~ bo v svoji raznolikosti zrcalil pluralisti~ne strukture postsocia-
listi~nih dru‘b in identitet.
Fragmentiranost zgodovinopisnega diskurza po eni strani odseva skepso do koncepta
Meistererzählung, potem ko je komunisti~na Meistererzählung tako spektakularno propadla
in ko je lingvisti~ni obrat splo{no spodkopal vero v mo‘nost »master narratives«; po drugi
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
449ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
81 Cf. Ulf Brunnbauer: »Historische Anthropologie in Bulgarien. Die schwierige Geburt eines neuen Konzepts«,
Historische Anthropologie, 7:1 (1999), 129–146.
82 Cf. Daniela Koleva (ur.): Talking History. International Oral History Conference, Kiten, Bulgaria ’99 (Sofia
2000).
83 Brunnbauer, »Historische Anthropologie in Bulgarien«, 140.
84 Kristina Popova (ur.): »Ein roter und ein weißer Zwirn.« Jugend auf dem Balkan (=Damit es nicht verloren
geht..., zv. 35, Wien/Köln/Weimar 1996); Petr Vodeni~arov/Kristina Popova/Anastasija Pa{ova (ur.): Iskam ~ovekt
da e vinagi prijaten i da si pravim moabet... (Sofia 1998); Daniela Koleva/Rajna Gavrilova/Vanja Elenkova (ur.):
Slnceto na zalez pak sre{tu men. @itejski razkazi (Sofia 1999).
85 Daniela Koleva: Biografija i normalnost (Sofia 2002).
86 Blgarski folklor, 6 (1994).
87 Brunnbauer, »Historische Anthropologie in Bulgarien«.
88 Niedermüller, »Zeit, Geschichte, Vergangenheit«, 255.
strani pa pomeni tudi dolo~en eskapizem, saj velike strukture vse bolj uhajajo iz vidnega
polja, zgodovina pa se ka‘e kot kompleksna mre‘a enakovrednih zgodb. To nas spomni na
ugotovitev Petra Niedermüllerja, da »v sedanjosti Vzhodne Evrope zgodovina po~asi [iz-
ginja] za individualnimi usodami in partikularnimi ‘ivljenjskimi svetovi /in da/ ’velike’ po-
vezave oziroma zgodovinske makroperspektive [postajajo] nevidne«88. Pomembnm
vpra{anjem, ki zadevajo politi~no in ekonomsko zgodovino regije, se zgodovinarji, ki upora-
bljajo inovativne metode, praviloma izogibajo, saj jih veliko bolj zanimajo do sedaj margina-
lizirane teme in v zgodovinskem diskurzu marginalizirane skupine prebivalstva. Zdi pa se, da
decentalizacija zgodovine spodkopava tudi koherenco nacionalne ideologije in da s tem, ko v
sredi{~e pozornosti postavlja ~loveka z njegovimi izku{njami in v njegovi zgodovinskosti,
deluje razsvetljensko. To ote‘uje monopolizacijo in instrumentalizacijo zgodovine s strani
politi~ne oblasti.
V zgodovinski vedi jugovzhodnoevropskih dr‘av se {ele zdaj za~enja uveljavljati zavest
o heterogenosti, ambivalenci in kontingenci zgodovinskih izku{enj in procesov.
Prevod iz nem{~ine Anja Nagli~
Z u s a m m e n f a s s u n g
»Kontinuitäten und Wandel. Aktuelle Trends in den Historiografien Südosteuropas«
Ulf Brunnbauer
Der vorliegende Artikel gibt einen analytischen Überblick über die Entwicklung der Geschichtswis-
senschaften in Südosteuropa seit dem Ende des Sozialismus. Er beruht auf den Ergebnissen des inter-
nationalen Forschungsprojekts „Historiography in Southeast Europe after the End of Socialism«, das
in den Jahren 2001 bis 2003 an der Abteilung für Südosteuropäische Geschichte (Universität Graz)
durchgeführt worden ist, und an dem Historiker aus allen Staaten Südosteuropas teilgenommen haben.
Mit dem Ende des Sozialismus waren hohe Erwartungen an die Geschichtswissenschaften verknüpft:
jetzt, frei von politischer und ideologischer Einflussnahme, und dem marxistisch-leninistischen Pro-
krustesbett entstiegen, erwarteten viele Beobachter eine rasche Neuorientierung der historischen Diszi-
plinen in Südosteuropa sowie eine kritische Aufarbeitung des halben Jahrhunderts kommunistischer
Herrschaft. Doch wie so viele andere angesagte Revolutionen fand auch diese nicht statt. Vielmehr
zeigte sich in vielen Bereichen der Geschichtswissenschaft ein hohes Maß an Kontinuität. Dafür waren
verschiedene Faktoren verantwortlich: zum einen die generelle Wandlungsresistenz der Historiografie;
zum anderen die institutionellen und personellen Kontinuitäten; und schließlich die sich verschlechter-
450 U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
nde materielle Situation, die einer Innovation ganz und gar nicht förderlich war. Die Kontinuität zeigte
sich sowohl auf inhaltlicher als auch theoretisch-methodologischer Ebene: einerseits blieb die Nation
das zentrale Subjekt der historischen Meistererzählung; andererseits dominierte weiterhin ein an (poli-
tischer) Ereignisgeschichte ausgerichteter, weitgehend theoriefreier Positivismus. Der politische Druck
auf die Geschichtswissenschaften war in den meisten Fällen gering (am größten war er noch in Kroa-
tien unter Tudjman); in den von ethnischen Konflikten betroffenen Gesellschaften waren allerdings
auch manche Historiker an der nationalistischen Mobilisierung beteiligt. In Makedonien etwa gibt es
eine starke anti-albanische Tendenz in der Nationalhistoriografie.
Der Artikel macht aber auch deutlich, dass in einigen Bereichen und Ländern wesentliche Neue-
rungen bereits vor dem Ende des Sozialismus stattgefunden haben; in Kroatien, Slowenien und Serbien
etwa erfolgte die Rezeption sozialhistorischer Ansätze bereits während der 1970er und 80er Jahre, und
auch in Rumänien war man schon vor dem Ende des Sozialismus mit der Annales-Schule vertraut.
Diese Tendenzen wurden in den von Krieg betroffenen ex-jugoslawischen Republiken teilweise an den
Rand gedrängt, ohne aber zu verschwinden; sie bieten heute eine gute Basis für die Innovation der
jeweiligen Geschichtswissenschaften.
Bei aller Betonung des Elements der Kontinuität sind auch wesentliche Veränderungen zu konsta-
tieren: Diese betreffen einerseits inhaltliche Revisionen der während des Sozialismus gültigen Geschi-
chtsinterpretation, die mit dem Auffüllen von »weißen Flecken«, der Behandlung von »Tabuthemen«
sowie der Neubewertung spezifischer Ereignisse und Personen der Vergangenheit zusammen hängen.
In Slowenien und Kroatien kam es z.B. zu einer starken Thematisierung des kommunistischen Terrors
während des Partisanenkriegs und der ersten Jahren der kommunistischen Herrschaft, wodurch
die jugoslawische Periode entlegitimiert werden sollte. In Makedonien wiederum wurden nationale
Aktivisten aus der Zeit des Zweiten Weltkriegs, die in Titos Jugoslawien verfolgt worden waren, als
Ahnherren des unabhängigen Makedonien rehabilitiert. Vielfach erschöpften sich aber die Revisionen
im einfachen Umdrehen der Vorzeichen der Bewertungen aus sozialistischer Zeit, ohne dass neue
Befunde ans Tageslicht gekommen wären. In einigen Fällen versuchten nationalistische Historiker und
Publizisten auch rechtsextreme und faschistische Tendenzen der Vergangenheit zu rehabilitieren. Zu
einer intensiveren Beschäftigung mit der Zeit des Kommunismus – abgesehen von den Jahren der
Etablierung der kommunistischen Regime – ist es aber nicht gekommen.
Schließlich gibt es auch im Bereich der Methode Veränderungstendenzen. Eine zunehmende
Anzahl von Historikern wendet sich der Sozial- und Kulturgeschichte zu und macht von interdisziplinären
Methoden Gebrauch. In manchen Ländern, z.B. in Bulgarien und Rumänien, kommen diese Neuerungen
eher von den Rändern der Disziplin, während die zentralen historischen Einrichtungen (v.a. die
Akademie-Institute) sehr konservativ bleiben, was auch mit ihrer gerontokratischen Struktur zusam-
men hängt. Für Innovationen stimulierend erwiesen sich internationale Zusammenarbeit sowie Über-
setzungen wichtiger »westlicher« Historiker. Es kam auch zur Gründung einiger neuer historischer
Zeitschriften in der Region, die sich v.a. der Sozial- und Alltagsgeschichte sowie der historischen
Anthropologie widmen. Aber nur selten treten innovative Historiker mit eher traditionell orientierten in
Kommunikation. Vielmehr bilden sich Nischen heraus, wodurch bisweilen die großen Strukturen aus dem
Blick geraten. Aber in jedem Fall untergraben die neuen Entwicklungen – in unterschiedlicher Intensität
natürlich – die homogene nationale Meistererzählung, indem sie verschüttete und marginalisierte
Erfahrungen thematisieren.
Daher kann man, trotz aller Schwierigkeiten, für die meisten Länder durchaus positiv in die Zukunft
sehen, was die Entwicklung der Historiografie anbelangt. Zumindest ist sie von zunehmender Vielfalt
geprägt, und einige Historiker widmen sich auch vermehrt der Selbstreflexion über die eigene Disziplin.