Leto VI. - St. 32 KOČEVJE 5. avgusta 1961 Cena 15 din Se nčinkoiileje bomo normalizirali in uredili položaj naših izseljencem je rekel podpredsednik ZIS Aleksander Rankoiic JANEZ MERHAR predsednik Obč. odbora SZDL Kočevje Na seji Občinskega odbora SZDL Kočevje, ki je bila prejšnji petek, je bil za novega predsednika Obč. odbora SZDL Kočevje izvoljen Janez Merhar, odgovorni urednik »Novic-«. Na kongresu Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije ste govorili tudi o naših izseljencih. Ali bi nama mogli kaj povedati o pomenu, ki ga prisojate temu vprašanju, zlasti v zvezi z Vašo ugotovitvijo, da so v odnosu do Jugoslavije nastale pozitivne spremembe v vrstah emigracije, ki se je izoblikovala po drugi svetovni vojni? »Samo dejstvo, da živi zunaj bleja naše domovine približno I_.500.000 izseljencev,« je odgovori podpredsednik Aleksander Rankovič, »kaže, da moramo posvetiti pozornost vprašanjem, ki nastajajo v njihovih odnosih do Jugoslavije. Zato je naša vlada Prisojala izseljenskim vprašanjem poseben pomen. Pri tem smo upoštevali, da gredo zveze z asimi izseljenci ter njihovimi nmUf®nji ter kulturnimi in sta-no v 'm' oreanizacijami istočas-sk smeri razvijanja vsestran-ga sodelovanja naše države v. I,ar° »lahko rečem, da so se raz-m^re v vrstah vojne in povojne migracije v marsičem sprcme-_ ® v Pozitivni smeri. Že takrat n..1 stali na stališču, da sovraž-„ * nove Jugoslavije niso vsi, ki v tn“?,iStlli naš° državo in ostali te‘"''ni’i.ker so jih pripravile do ga različne okoliščine. Pokaza- ______Podpredsednik ZIS Aleksander Rankovič je sprejel 8. julija direktorja beograjske »Politike« Danila Puriča in urednika Ljubo-mira Stojoviča ter jima odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z na-šimi izseljenci. Prvo vprašanje se glasi: lo se je, da je bilo takšno stališče pravilno. Že takrat smo poudarjali, da je vlada FLRJ pripravljena pomagati tistim, ki žele najti svojo pravo pot. To je pripomoglo, da se je vrnilo v domovino mnogo razseljcncev. — Drugi so se usmerili na ureditev svojega položaja v deželah, kjer so se znašli, hkrati pa so izrazili željo po lojalnih odnosih do svoje stare domovine. Namen ZIS je, da uresničevanje takšnega stališča ne samo nadaljuje, temveč da z nadaljnjimi prizadevanji tudi pripomore k ureditvi Aleksander Rankovič njihovih problemov. Razumljivo je, da to sedaj ne more veljati za tiste, ki so bili veliki vojni zločinci ali organizatorji ter aktivni udeleženci sovražne dejavnosti iz tujine proti novi Jugoslaviji.« Na vprašanje, kaj lahko pove o pozitivnih spremembah v vrstah vojne in povojne emigracije in kako se te spremembe kažejo, je podpredsednik Rankovič odgovoril: »Predvsem ne smemo pozabljati, da se je od leta 1946 že vrnilo v domovino znatno šte-teh ljudi, pa tudi število ti-st*h, ki. se vračajo ali se žele vrniti, iz dneva v dan narašča. Tisti pa, ki so sklenili ostati v tujini, se prav tako zanimajo za dogodke_ v naši deželi in skušajo urediti svoj odnos do svoje domovine. Obračajo se na naša predstavništva s prošnjami, ki se nanašajo na ureditev njihovega statusa in na vzdrževanje zvez z domovino in z njihovimi družinami ter prijatelji in prosijo pomoči v mnogih drugih vprašanjih, ki sodijo v pristojnost naših predstavništev v tujini ali pa ustreznih organov v domovini.« POMOČ NAŠIH DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV IZSELJENCEM V čem se izražata pomoč in zaščita, ki jo dajejo naša diplomatska in konzularna predstavništva in drugi naši organi tem ljudem? »Zelo mnogo je vprašanj, v katerih naša diplomatska in kon- zularna predstavništva dajejo pomoč in zaščito tem ljudem. Lahko vama rečem, da take prošnje naših izseljencev naraščajo iz leta v leto in naša predstavništva prejemajo že sedaj letno približno dvajset tisoč raznih prošenj za pomoč iz domovine, medtem ko je število prošenj, ki jih obravnavajo sama predstavništva, še večje. Prav tako prejemajo tudi organi v domovini mnogo podobnih prošenj, ki jim jih pošiljajo izseljenci bodi neposredno iz tujine, bodi preko njihovih sorodnikov in prijateljev v domovini. Sem "odijo predvsem vprašanja, kakor so: dobiti razne vrste dokumente iz domovine, od izvlečkov iz matičnih knjig do šolskih spričeval, pisanje in overovlja-nje raznih drugih dokumentov, urejanje premoženjsko-pravnih vprašanj, sklepanje zakonskih zvez prek pooblaščencev, repatriacija itd. Nadalje, vsa tista vprašanja, ki se nanašajo na ureditev statusa državljanstva, od vpisa v knjige državljanov v naših predstavništvih do izdajanja potnih listov in drugih vprašanj s področja službe vizumov in potnih listov.« TISTI, KI SE NISO TEGA STORILI, LAHKO UREDE SVOJE ODNOSE DO FLRJ Rekli ste tudi, da bo ZIS omogočil vsem, ki še niso uredili svojega odnosa do FLRJ, da to store. Ali bi nama lahko povedali o tem kaj več? »Ker si mnogi ljudje iz vrst vojne in povojne emigracije prizadevajo urediti svoj odnos do FLRJ,« je odgovoril tovariš Rankovič, »kakor tudi zato, ker je večina že nekako uredila svoj gospodarski položaj v tujini, smo storili potrebne ukrepe, da bi omogočili vsem, ki svojega odnosa do FLRJ še niso uredili, da to store. Gre predvsem za prošnje za registracijo v knjige državljanov FLRJ v naših predstavništvih v tujini, dalje za izdajanje potnih listov, za ureditev nadaljnjega bivanja v tujini ali za repatriacijo. To se prav tako nanaša na ureditev drugih odnosov do FLRJ, kakor na primer odpust iz državljanstva za tiste, ki so že sprejeli državljanstvo dežele v kateri žive.« Ali to pomeni, da bo tudi vojnim in povojnim emigrantom omogočeno obiskati Jugoslavijo? »Vsem tistim, ki bodo uredili svoj položaj v odnosu do FLRJ na način, pojasnjen v odgovoru na prejšnje vprašanje, bo omogočeno obiskati Jugoslavijo, kakor jo že sedaj iz leta v leto obiskuje čedalje več naših izseljencev. To bo najboljši način, da se na mestu seznanijo s stvarnostjo in uspehi, doseženimi v novi Jugoslaviji.« _ Ali je mogoče, da dobe družine naših izseljencev dovoljenje za izselitev, da bi nadaljevali skupno življenje ali da obiščejo takšne izseljence v tujini? »Pri urejanju takih vprašanj so naši pristojni organi samo v zadnjih petih letih izdali kakih 80.000 dovoljenj našim državljanom v domovini, da obiščejo svoje sorodnike, ki žive v tujini. Razen tega smo znatnemu številu državljanov dovolili izselitev, da se zbero družine. V ta namen smo izdali po vojni kakih 20.000 stalnih potnih listov. Pristojni organi, ki se ravnajo po humanih načelih, bodo tudi v prihodnje pazljivo obravnavali te vrste prošenj in v vseh primerih omogočili izselitev.« O EMIGRANTIH V VZHODNOEVROPSKIH DEŽELAH Na vprašanje, ali lahko pove kaj o emigraciji v vzhodnoevropskih deželah, je Aleksander Rankovič odgovoril: »Tudi v deželah Vzhodne Evrope, in sicer pretežno v sosednih, žive ljudje, ki so se v določenih okoliščinah in iz različnih Pobud izselili iz Jugoslavije. V te dežele se je izselilo predvsem določeno število naših državljanov zaradi brezposelnosti in težavnih gospodarskih razmer v bivši Jugoslaviji. Čeprav so že več let ločeni od svojih družin in domovine, ti izseljenci niso P-, .trgali vezi s staro domovino. Ogromna večina je s simpatijami spremljala osvobodilno borbo narodov Jugoslavije in povojne revolucionarne spremembe v naši deželi. Po vojni, v obdobju znane gonje Informbiroja proti naši državi, so odkrito pritiskali nanje, jih odpuščali iz službe in mnogo so jih izgnali v FLRJ. Znatno število izseljencev, ki žive še sedaj v teh deželah, pa niso sprejeli tujega državljanstva, slej ko prej izraža željo, da bi se vrnili v FLRJ in se stalno naselili v domovini. Vsem, ki izrazijo tako željo, bodo naša konzularna in diplomatska predstavništva v teh deželah tudi v prihodnje, kakor sem že rekel, dajala vso potrebno pomoč za ureditev njihovega položaja v FLRJ. Y nekaterih vzhodnoevropskih deželah živi tudi nekaj naših državljanov, ki so pripadali okupatorjevim oboroženim formacijam in se udeleževali bojev na vzhodni fronti, ljudi, ki so delali v okupatorjevem civilnem ali vojaškem aparatu ali pa so se kako drugače prostovoljno izselili iz tistih krajev naše države, ki so jih fašistični okupatorji med vojno anektirali, pa so v teh deželah sprejeli njihovo državljanstvo. V najmanjšo skupino emigrantov v teh deželah sodijo emigranti iz obdobij gonje Komin-forma proti Jugoslaviji, t. j. tisti elementi, ki so izdali svojo domovino, Partijo in revolucionarno borbo svojih narodov v najtežjih dneh grobega pritiska na icvo socialistično Jugoslavijo, bereč se iz tujine aktivno proti naši nacionalni neodvisnosti in graditvi socializma. Tako so zaman skušali razcepiti našo emigracijo v teh deželah in jo pridobiti za svojo sovražno gonjo proti Jugoslaviji. Po letu 1959 so se mnogi emigranti iz te kategorije, ki so vendarle spoznali svojo zablodo, vrnili v Jugoslavijo, kjer so ob pomoči pristojnih organov uredili svoje družinske in premoženjske razmere. Nekateri izmed teh emigrantov, ki so ostali v tujini in sprejeli državljanstvo teh dežel, pa še sedaj sovražno delajo proti socialistični Jugoslaviji. Med njimi so tudi takšni, ki delajo tako zato, ker ne poznajo resničnega stanja pri nas. Tudi njim je omogočeno, da uredijo svoj državljanski status in položaj nasproti Jugoslaviji.« Čedalje manj tistih, ki IZ PUSTOLOVSKIH ALI PODOBNIH POBUD BEŽE CEZ MEJO Kaj nam lahko poveste o tem, da določeno število ljudi še sedaj ilegalno odhaja v tujino in kaj store naši pristojni organi v zvezi s tem vprašanjem? (Konec na 2. strani) Janez Merhar se je rodil 14. marca 1930 v Dolenji vasi v delavski družini. Leta 1949 je končal v Mariboru kmetijsko tehnično šolo in se takoj nato zaposlil v Tolminu, kjer je sodeloval pri izgradnji tolminskega kmetijstva. Po odslužitvi vojaškega roka se je zaposlil na Okrajni zadruž- ni zvezi v Kočevju, kjer je bil do konca preteklega leta. Ves čas je z velikim uspehom sodeloval pri reševanju kmetijske problematike na območju bivšega okraja Kočevje, Tovariš Merhar je vsa leta aktivno delal v družbenih in političnih organizacijah, predvsem v organizaciji LMS (do nedavnega je bil član Centralnega komiteja LMS), pri Ljudski tehniki in drugod. V Zvezo komunistov je bil sprejet 1952. leta, 1960. leta pa je bil izvoljen za sekretarja Občinskega odbora SZDL Kočevje. Posle odgovornega urednika našega lista je prevzel septembra lani. Tovarišu Merharju želimo na novem delovnem mestu veliko delovnih in osebnih uspehov. S seje Občinskega odbora SZDL Kočevje Več prizadevnosti Občinski odbor SZDL Kočevje je na seji pretekli petek analiziral svoje delo v času od letne konference, ki je bila meseca januarja letos. Predsedniki komisij so o delu le-teh še posebej poročali. V poročilu in razpravi so ugotovili, da je bilo delo SZDL v preteklem obdobju uspešno. Razprave državljanov na sestankih prinašajo vedno več pobud in konkretnega dela. Pri delu sekcij je bilo opaziti vse preveč nestrpnosti. To obliko dela bo SZDL še naprej razvijala. Na seji so spremenili tudi kadrovski sestav Občinskega odbora SZDL. Dosedanji predsednik Miro Ilegler odhaja na študij v Ljubljano. Za novega predsednika so izvolili Janeza Merharja, za podpredsednika Ivana Arka in sekretarja Ignaca Karničnika. V razpravi je sodeloval tudi Janez Zemljarič, sekretar Okrajnega odbora SZDL Ljubljana, ki se je skupno z Vero Vošnjak, predsednico idejno-politične komisije Okrajnega odbora SZDL udeležil seje. Delo komisij, ki jih je pri Občinskem odboru SZDL sedem, je bilo letos posebno uspešno. Komisije so analizirale različne probleme ter pripravljale seje Obč. odbora SZDL. Socialistična zveza je samostojno vodila vrsto pomembnih gospodarskih in družbeno-političnih akcij. Na zborih volilcev je posredovala odgovore in stališča do najvažnejših gospodarskih in političnih vprašanj. V bodoče mora biti to še bolj kva- litetno in podprto s točnimi podatki. Čeprav so organizacije SZDL na zborih volilcev aktivno sodelovale, je bila njihova aktivnost usmerjena zlasti na razna komunalna vprašanja. Povečati je treba tudi vlogo ljudskih odbornikov. Poudarili so dobro sodelovanje s krajevnimi organizacijami. Člani Obč. odbora so obiskovali organizacije na terenu z namenom, da se bodo nove oblike dela čim prej uveljavile v vseh krajevnih organizacijah. S tem pa ni rečeno, da morajo krajevne organizacije čakati le na pomoč Občinskega odbora. Vodstva morajo samostojno urejati probleme na svojem območju in sama pokazati več prizadevnosti. Marsikje se jim še sedaj maščuje, ker niso v organizacijah izvolili v vodstvo dovolj sposobnih, predvsem pa mlajših članov. Sekcije so ponekod našle svoje mesto, vendar je pri njihovem delu opaziti preveč nestrpnosti. Vse probleme želijo reševati takoj na sestankih in zborih volilcev. Ugotavljanje problemov naj rodi ustanovitev sekcij, vendar ne za sleherno malenkost, kot delajo ponekod. To obliko dela naj krajevne organizacije še naprej razvijajo. Na seji so pripravili tudi program dela Socialistične zveze v kočevski občini v prihodnjem obdobju. Kova tovarna papirja V Zagrebu bo v kratkem začela obratovati nova tovarna papirja. Njene povsem avtomatizirane naprave bodo izdelale letno 15 tisoč ton papirja boljše kakovosti. Vajenski dom dograjen Prejšnjo soboto je bila na Prešernovi cesti v Kočevju majhna slovesnost. Tedaj so odprli in izročili svojemu namenu novi vajenski dom, v katerega so se 1. avgusta že preselili prvi vajenci, septembra pa se bodo vselili še dijaki osemletke in gimnazije. Slovesni otvoritvi je prisostvovalo večje število predstavnikov družbeno-političnih in gospodar. organizacij. Pred otvoritvijo je vse navzoče pozdravil upravnik doma Jože Smolej, predsednik upravnega odbora vajenske šole, tov. Adamič, pa je imel krajši nagovor. »V pogojih, ko obrt in njen razvoj težita k močnejšim obrtnim organizacijam, kjer je možna boljša tehnična opremljenost in naprednejša organizacija delitve dela, je potrebnega tudi več strokovno usposobljenega kadra,« je dejal tov. Adamič. »To pa nam je mogoče doseči le tedaj, če imamo zagotovljene vse pogoje za izobraževanje mladih moči, to je vajencev. Najvažnejši pogoj je, zagotoviti vajencu ustrezno stanovanje, prehrano in splošno vzgojo, kar lahko dobi le v dobro organiziranem domu. Vajenski dom, ki ga bomo danes izročili namenu, nam daje vse to, kar smo skoraj 15 let pogrešali. Dosedanji dom je bil premajhen in ni mogel nuditi vajencu vsega tistega, kar je potrebno za njegov razvoj, pa tudi sprejeti ni mogel vseh. Pododbor obrtno komunalne zbornice v Kočevju je stalno prikazoval potrebo po gradnji takega doma in danes lahko s ponosom gledamo na to stavbo. Pri tem pa gre seveda največja zasluga ObLO, ki je kot investitor vnesel v svoj plan gradnjo doma. Ko izročamo dom svojemu namenu, mi dovolite, da se v imenu pododbora obrtno-komunal-ne zbornice, Vajenske šole in v svojem imenu zahvalim vsem, ki so pripomogli pri gradnji tega objekta. Posebna zahvala velja ObLO kot investitorju, Okrajni obrtno komunalni zbornici, SGP Zidar in vsem obrtnim podjetjem, ki so pri gradnji sodelovala, prav tako pa tudi naši va- (Nadaljevanje s 1. strani) »Drži, da se kdaj pa kdaj zgodi, da določeno število naivnih ljudi — takšnih ljudi pa je od dne do dne manj — običajno iz pustolovskih in drugih podobnih pobud odide čez mejo naše domovine brez potnih listov,« je odgovoril podpredsednik Ranko-vič. »Gre večinoma za mlade ljudi, ki v svoji nepremišljenosti upajo, da se bodo kje drugje z lahkoto dokopali do lahkega zaslužka in udobnega življenja. Toda že po prvih korakih, da bi se znašli v tujini, zadenejo na stvarnost in potem je razumljivo, da doživljajo bridka razočaranja. Od njih dostikrat izsiljujejo razne izjave, ki niso v nobeni zvezi s stvarnimi pobudami njihovega nezakonitega odhoda v tujino in z njihovim prepričanjem. Ko pa se že znajdejo v takem položaju, kaj lahko postanejo plen znanih vojnih zločincev in drugih sovražnikov naših narodov, ki jih Tahko izkoristijo za čisto navadno trgovino z belim blagom, za tihotapstvo in kriminal vseh vrst. Namesto pričakovanega lahkega in udobnega življenja mnogi izmed njih brez sleherne zaščite tavajo po svetu, primorani, da primejo za najbolj naporno fizično delo po rudnikih, na sečnji gozdov in podobno. Zato se večina izmed njih, ko spozna zablodo, vrne v domovino, če pa ostane v tujini, si zagotovi obstanek v zelo težkih okoliščinah ter nočejo imeti nobenega opravka z ljudmi, ki so v službi drugih ali ki se zaradi svojih nečistih osebnih ciljev ukvarjajo s sovražno dejavnostjo proti FLRJ. To je tembolj razumljivo, ker politične pobude teh ljudi niso bile razlog, da so se izselili iz domovine. Tu moram omeniti tudi stališče nekaterih dežel, ki dajejo takšnim ljudem status političnih beguncev, čeprav dobro vedo, da pobude, ki so jih napotile, da so Ilegalno zapustili domovino, niso v nobeni zvezi s politiko. Naša predstavništva v tujini store vse, kar je v skladu z načeli mednarodnega prava, dajejo jim vso možno pomoč in zaščito, zlasti v primerih, ko razočarani in brez sredstev za obstanek prosijo, da bi se vrnili domov. V takšnih primerih ukrepajo naša predstavništva zelo hitro.« Poudarili ste, se je glasilo zadnje vprašanje, da bo ZIS storil jenski mladini, ki je s svojim delom pri gradnji doma pokazala, da želi imeti nov, današnjim časom primeren dom« Vajenski dom je izročil namenu načelnik oddelka za gospodarstvo in komunal, zadeve Občinskega LO Kočevje Stane Ocepek. Še enkrat je poudaril pomen tega doma in zaželel, da bi se bodoči stanovalci počutili v njem res doma ... Nato so si gostje ogledali dom, ki je resnično velika pridobitev za Kočevje. Brez dvoma je to ena najlepših stavb v mestu in s Šeškovim domom lepo dopolnjuje ta mestni predel. — V pritličju je jedilnica in kuhinja, pisarna, knjižnica in družabna soba, kjer bodo gojenci lahko v prostem času gledali televizijo, poslušali radio ali pa se kako drugače zabavali. V ostalih nadstropjih so stanovanja. Vsako krilo ima svojo umivalnico, sanitarije in kopalnico. V sobah je prostora za šest postelj, pred tudi nekatere ukrepe, ki naj zagotove uveljavljanje takšne politike nasproti izseljencem. Ali nama lahko poveste, za kakšne ukrepe gre? »Posamezne zakone in druge pravne predpise, ki se nanašajo na vprašanja izseljencev, smo uveljavili že prva leta po osvoboditvi in v njih so določbe, ki urejajo samo nekatera vprašanja s tega področja. Glede na to in okoliščine, ki sem jih že poudaril v pogledu odnosov izseljencev do nove Jugoslavije, je čedalje bolj čutiti potrebo, da določbe zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na ta vprašanja, izpopolnimo in vskladimo z dosedanjo prakso, ki jo je treba tudi v prihodnje uveljaviti v smislu tistega, kar sem že rekel. Dejal je, da se je doslej pri tem sindikat še premalo angažiral. Moral bi imeti pomembno vlogo pri reševanju notranjih problemov v podjetjih. V podjetjih bi morali biti vsakih štirinajst dni ali vsaj enkrat mesečno sestanki celotnega kolektiva, na katerih bi razpravljali o tekočih problemih in nalogah. Ponekod tudi opažamo tendenco, da ustavljajo investicije, kar nikakor ni pravilno. To delajo morda tudi spričo zaostritve novih gospodarskih ukrepov. Pri nekaterih težavnih vprašanjih, ki tarejo podjetja, morajo le-ta zavzeti odločno stališče (nekatere gospodarske organizacije imajo precej dolžnikov!). Z novimi gospodarskimi ukrepi smo pričeli tudi ekonomične-je gospodariti. Tako so nekateri ugotovili, da lahko opravijo isto sobami pa so učilnice. Vsak dijak ima pri mizi svoj sedež ter svojo zidno omaro. Stanovalci bodo na svoj dom lahko ponosni, saj takega ni daleč naokoli! Vajenski dom je bil dograjen v približno treh letih. Gradnja se je pričela leta 1958, narekovale pa so jo vedno večje potrebe po kadrih v gospodarstvu. Gradnja sama je stala nekaj nad 100 milijonov dinarjev. 56 milijonov je prispeval Okrajni ljudski odbor Ljubljana, ostala sredstva pa občina. V domu je prostora za 126 postelj, vendar ne bodo vedno vse zasedene, ker moramo računati tudi na bolniške sobe. Letos bodo v dom sprejeli okrog 100 vajencev in dijakov ... Po ogledu sem povabil upravnika Smoleja na kratek razgovor. Povedal mi je, da bo kljub temu, da so se preselili v nov dom, vzdrževalnina v primerjavi z ostalimi domovi nizka. Mesečna vzdrževalnina bo 7.000 do Za nadaljnje uspešno uresničevanje našega stališča in politike nasploh do izseljencev je torej treba v tej smeri uveljaviti ustrezne ukrepe ter tako tudi na ta način prispevati k čim učinkovitejši in popolnejši ureditvi in normalizaciji položaja naših izseljencev. V ta namen smo v ZIS že imenovali skupno komisijo pristojnih zveznih organov uprave, katere naloga je prav v tem, da prouči vsa ta vprašanja in pripravi ustrezne predloge. Lahko pričakujemo, da bo ZIS v kratkem omogočeno proučiti osnutke predpisov, s katerimi bi bila urejena vprašanja, ki se nanašajo tako na izseljevanje iz naše države kakor tudi na priseljevanje v njo.« delo z manj delavci, v nekaterih podjetjih pa so proti odpustu odvečnih delavcev. Kakor rečeno pa bo treba s prehodom na novo organizacijo dela odkriti in izkoristiti vse notranje rezerve. Vodilnemu osebju gospodarskih organizacij mora biti jasno, kaj so ekonomske enote. Pri uvajanju ekonomskih enot pa ponekod še vedno zavlačujejo, čeprav je nekaj že storjenega, vendar še vse premalo. Ekonomske enote morajo čim prej zaživeti, priti do veljave in dobiti svojo pravo vsebino in pomen! To pa so naloge, ki jih bodo morali reševati celotni kolektivi ob sodelovanju sindikalnih organizacij in ObLO. iB' V precej živahni in plodni razpravi so predstavniki posameznih gospodarskih organizacij poročali o dosedanjih uspehih pri največ 7.500 dinarjev. »Ste zadovoljni z novim domom?« »Zelo! V takem domu bo delo za vodstvo sicer mnogo težje, kot je bilo prej, ker smo sedaj vsi v eni stavbi, prej pa jih je bilo več... Edina slabost doma je v tem, ker nima fizkulturnega kotička (za namizni tenis i. p.). Za domom bomo uredili prostor za balinanje ter igrišče za odbojko in mogoče za košarko ...« »Kakšni občutki vas obhajajo ob preselitvi?« »Imam zelo prijetne občutke, ker bo tako mladina združena pod eno streho, seveda pa bomo imeli uprava in vzgojitelji več odgovornosti. Že takoj v začetku bomo morali vcepiti mladini zavest, da bodo mali čuvati dom, ker je res vzorno urejen. Sem pa optimist, da kljub temu, da je dom mešan, ne bo vzgojnih problemov. Ravno zato, ker bodo v njem stanovala dekleta in fantje, bo moral biti režim nekoliko strožji. Zato pa bomo potrebovali dobre, zrele vzgojitelje, ki bodo imeli pravi odnos do mladine ter primeren nastop. Mislim pa, da bo ta dom za mladino tudi neka šola, ker se bo lahko in se bo morala uveljavljati domska skupnost, kajti kakor povsod drugod bomo tudi pri nas prešli na nekakšno samoupravljanje. Ker bo mladina sama sodelovala pri upravljanju, bo znala tudi bolj čuvati...« -vec VREME j Po mnenju vremenoslovcev bo prevladovalo lepo vreme. Kratkotrajne padavine lahko pričakujemo okrog 5. in morda še okrog 7. avgusta. V ostalem lepo vreme. uvajanju ekonomskih enot in nove organizacije dela. O gradbenem podjetju »Gradbenik« je govoril direktor ing. Knol. Dejal je, da je bil v podjetju v prvem polletju finančni rezultat ugoden. Govoril je o pripravah na ekonomske enote, prav tako pa tudi o različnih problemih gradbeništva v občini. V razpravi so se dotaknili tudi specifične potrebe posebnih gradbenih skupin, ki delujejo v okviru podjetij »Hrast«, LIP in na Jurjeviči. Izrečenih je bilo precej kritičnih pripomb na račun »Gradbenika« zaradi prepočasne gradnje nekaterih objektov. Galanterija: Polletni plan niso dosegli, to pa predvsem zaradi objektivnih vzrokov. Njihovi izdelki gredo v glavnem v izvoz. Računajo, da bodo letni plan kljub zmanjšanemu številu zaposlenih dosegli. Predstavnik »Galanterije« je dejal, da bodo v podjetju še letos uvedli dve ekonomski enoti. Predstavnik obrata tekstilne tovarne »Sukno« iz Zapuž v Jurjeviči je poročal o stanju v nji- (Konec na 3. strani) Intervju s podpredsednikom Rankovičem Posvetovanje o novih gospodarskih ukrepih v Ribnici Preiti od besed k dejanjem Ribnica, 31. julija. — Danes dopoldne je bilo v Ribnici posvetovanje predstavnikov gospodarskih organizacij ribniške občine, predstavnikov sindikata in ObLO ter sekretarjev osnovnih organizacij ZK o novih gospodarskih ukrepih, o uvajanju ekonomskih enot in o novem načinu delitve dohodka. Precej so govorili tudi o izpolnjevanju letnega proizvodnega plana. Posvetovanje je vodil sekretar Obč. komiteja ZK France Debeljak, ki je uvodoma poudaril pomen in namen novih gospodarskih ukrepov. Partizanske bolnice na Ramah Partizanska bolnica »Smrekovec« (junij 1961) spustile proti Gotenici. Zaščitni vod z vodnikom Podgorškom sc je prestrašil, pobral ranjencem hrano in pobegnil v gozdove proti Medvedjaku. Tako so ostali ranjenci prepuščeni sami sebi. Komisar bolnice Ivo Serajnik-Šimen je poslal proti Medvedjaku patrolo, kjer je naletela na Šcrccrjevo brigado. Štab brigade je takoj poslal na pomoč dva bataljona. En bataljon je nosil ranjence, drugi pa je bil za zaščito. Ranjenci so se tako varno umaknili na Medvedjak. V brigadi je bil takrat tudi domačin Rudi Cvar, doma iz Raven pri Borovcu. Ker je dobro poznal teren, je na prošnjo komisarja šimna ostal pri bolnici. Tako je predlagal, da se ranjence prenese iz Medved-jaka globlje v gozdove nad Ravnami. Na ploščadi v sedlu nad Ravnami, imenovani Frata, so postavili šotore. Za bolnike in ranjence so postavili velik bolniški šotor, poleg so postavili kuhinjo, skladišče in šotor za osebje. V tem času so patrole Sercerjevc brigade ujele tudi pobegli zaščitni vod. Krivci so bili postavljeni pred vojaško sodišče in so prejeli zasluženo kazen, nekaj pa jih je bilo poslanih v brigado. To je bil zametek bolnic v Ravnah. Na tem sektorju so bile sicer že poprej bolnice, vendar so bile to manjše postojanke, ki so se večkrat premikale in niso bile organizirane, recimo po vzorcu bolnic v Rogu. (Nadaljevanje) Zaradi vse češčih borb, napadov na utrjene okupatorjeve postojanke in seveda številčne rasti naše vojske je bilo tudi vse več ranjencev. Transport ranjencev je bil običajno zelo naporen in je terjal veliko trpljenja v prvi vrsti ranjencev, nič manj pa tudi borcev, ki so morali pod izredno težkimi okoliščinami, sami na smrt utrujeni in sestradani, nositi svoje ranjene tovariše. Rane so bile dostikrat take, da so zahtevale hitro intervencijo kirurga. Od tega je bilo odvisno, ali bo ranjenec ostal pri življenju ali ne. Vse te in takšne okolnosti so narekovale, da je potrebno mrežo bolnic razširiti, graditi nove postojanke in tako omiliti trpljenje. S strokovnim kadrom, predvsem z zdravniki, se je še nekako izhajalo, ker jih je bilo v enotah naše vojske mnogo in so svoje dragoceno znanje in izkušnje s precejšnjo iznajdljivostjo in domiselnostjo posredovali svojim tovarišem — partizanom in jim pomagali v kritičnih trenutkih. Več ali manj so nam znane roške bolnice, saj jih je večina obnovljenih in so tudi vzdrževane. Bolnic nad Ravnami, to je v gozdovih med Kolpo in Kočevjem, pa sodobniki, ki se niso v njih zdravili ali v njih delali, skoraj ne poznajo. Tudi objekti v teh postojankah razpadajo. Ohranil se je del arhiva, precej osebja je še živega, tako da sc je lahko zbralo vsaj osnovne podatke o teh bolnicah, o njihovem delu in ljudeh, ki so bili v njih, kakor tudi o tistih, pri katerih je zdravniška znanost odpovedala in so pomrli, junaško prenašajoč bolečine in trpljenje. Po kapitulaciji Italije je bila ustanovljena v Ribnici v gradu začasna bolnica. V njej se je nabralo okoli 80 ranjencev, približno polovica od teh je imela tifus. Med ranjenci je bilo 33 težko ranjenih, tako da so jih morali prenašati in so bili popolnoma odvisni od drugih. V tej bolnici je zdravil med drugimi dr. Kac, ki je padci na Štajerskem v XIV. diviziji, potem dr. Satler, ki se je priključil našim enotam po likvidaciji plavogardističnc postojanke v Grčaricah, od bolničark pa naj omenim tovarišico Majdo Bojc, sedaj predsednico Občinskega ljudskega odbora Center v Ljubljani, tovarišico Danico Debeljak-Dašo, ki je sedaj sanitetni kapetan I. razreda, in drugi. Bolnica je imela svoj zaščitni vod, katerega komandir je bil neki Podgoršek, ki je bil v bivši Jugoslaviji orožnik. V vodu je bilo 10 borcev, mobilizirancev, ki so bili priključeni naši vojski ob kapitulaciji Italije. Ko so pričeli jeseni leta 1943 Nemci pripravljati ofenzivo na osvobojeno ozemlje, se je bolnica umaknila iz Ribnice v Gotenico, kjer je ostala le nekaj dni. Nemci so te dni vas bombardirali, pa tudi njihove kolone so že prodirale od Broda na Kolpi. Zato so bolnico premaknili v gozdove pod Goteni-škim Snežnikom. Ranjence so nastanili pod zasilnimi šotori. Lažji ranjenci so stražarili in hodili v patrole. V tem so Nemci že prodrli do Kočevske Reke in so sc njihove kolone moi/a ustom FLRJ Zvezna ljudska skupščina je lani v začetku decembra izvolila komisijo za ustavna vprašanja, katere predsednik je Edvard Kardelj. Komisija mora izdelati osnovne teze za novo ustavo in predložiti tudi sam načrt novega ustavnega zakona. Tovariš Kardelj je v daljšem razgovoru z urednikom »Borbe« povedal o novi ustavi med drugim tudi tole: »Zaenkrat še ne morem povedati nič določnega o novi ustavi, ker je delo komisije še vedno v Stadiju splošnih in načelnih razprav. Povedal bi namreč samo tisto, kar je v svoji izjavi pred nekaj meseci dejal tovariš Tito. Namreč to, da je izhodiščna točka naše nove ustave človek, človek v proizvodnji na bazi družbenega lastništva nad proizvodnimi sredstvi, človek pri svobodnem delu, človek v upravljanju s proizvodnjo in delitvijo družbenega proizvoda, človek — svobodni proizvajalec, ustvarja- lec — v mehanizmu družbenega samoupravljanja, ki se zaveda svoje družbene vloge, svojih pravic in svojih dolžnosti do drugega človeka in do družbene skupnosti.« Tovariš Kardelj je poudaril, da bo komuna osnovna celica našega socialističnega sistema, ter zaključil: »Prepričan sem, da bo nova ustava dostojno označila dvajsetletnico narodnoosvobodilne vstaje. To bo dokument, ki bo sam po sebi najbolje pričal o velikih uspehih naše socialistične revolucije z Zvezo komunistov in tovarišem Titom na čelu, tako v prid svobodi, blaginji in materialnemu napredku našega delovnega človeka kakor tudi v prid napredku socializma in neodvisnosti jugoslovanskih narodov. Hkrati bo naša nova ustava še en velik korak naprej v uresničevanju programa Zveze komunistov Jugoslavije. Kot takšna daje osnovo in okvire daljše obdobje našega družbenega razvoja.« Nogometni turnir na Plešcih Na dan vstaje hrvatskega naroda (27. julija) je bil na Ple-•šcih turnir v malem nogometu, ki ga prireja že tretje leto ŠD »►Mladost« iz Gabra. Nastopila so naslednja moštva: Jadran iz Beke, Mladost, Tršče, 3 moštva iz Gerova in 2 moštvi »Kolpa« (Osilnica-Plešce). V četrtfinalu so se srečala naslednja moštva: Jadran-Mladost, Kolpa I.-Gero-rovo II., KolpalL- Gerovo I. in Tršče-Gerovo III. »Jadran« (Reka) : Mladost (Ca-bar 5:0 (0:0). Moštvi sta si bili enakovredni vse do polovice drugega polčasa. Tedaj je zmagala kondicija! Igra, ki je bila dinamična, je izčrpala igralce Mladosti tako, da so v kratkem >času dobili 5 golov. »Kolpa« I. : Gerovo II. 7:1 (4:1). Že takoj v začetku je prevzelo pobudo Gerovo in po nekaj uvodnih potezah dalo edini gol. Toda kmalu so se igralci Kolpe otresli treme in Cveto Grabar je z 2 goloma povedel Kolpo v vodstvo. Najboljši igra- ■ lec Grabar je dal 3 gole, prav tako Alojz Kovač. »Kolpa« II. : Gerovo I. 2:1 (1:0). Tak izid tekme je malokdo pričakoval, še najmanj igralci sami. ki še niso pozabili lanski poraz v Gabru. Takrat so z istim nasprotnikom izgubili z 12 :0! ■»Kolpa« je zaigrala hitro in napadalno. Kvaternik je kmalu povedel Kolpo v vodstvo, ki ga je v drugem polčasu Ožura še povečal na 2:0. Proti koncu tekme se je Gerovčanom posrečilo zmanjšati na 2 :1. To je bil velik uspeh mladih igralcev »Kolpe«. Tršče : Gerovo III. 4:1 (2:0). V tej tekmi se ni pokazala tehnika, pač pa ostrina. Zmagalo je ’Tršče s 4:1. V polfinalu so se srečali: Jadran-Kolpa I. in Tr-Šče-Kolpa II. »Jadran« : »Kolpa« I. 6:3 (3:1). To je bila tekma, ki je v resnici zaslužila mesto finala. Začetni udarec je imel Jadran, toda žoge se je hitro polastila Kolpa in Grabar je že v prvi minuti dal gol. Toda Jadrana ni to zmedlo, kmalu je izenačil in do Polčasa povečal rezultat na 3 :1. Taicoj v začetku drugega polčasa vL i ran dal še 2 gola. Toda malu se je potek igre obrnil in Kolpa je zmanjšala na 5 :3 (avtogol). Končni izid je bil postavljen z 11-metrovko. Tršče : Kolpa II. 4:1 (2 :0). Mladi igralci »Kolpe«, ki so bili utrujeni od prve tekme, so tu naleteli na trde nasprotnike, ki jim je prijala ostrina. Bili so telesno šibkejši in mlajši. Prvi polčas je minil v premoči Tršča. V začetku drugega polčasa so še povečali vodstvo na 3:0. Nato se je Kvaterniku posrečilo zmanjšati na 3:1. Finalni del Kolpa I. : Kolpa II. 8 : 3 (4 :1). V borbi za tretje mesto sta se srečali domači moštvi. Igralci drugega moštva so bili utrujeni. Grabar je kmalu dal gol, ki je padel predvsem zaradi nespretnosti vratarja. Zaradi tega gola je bilo potem mnogo pripomb, ker se je Grabar s tem golom pridružil reškemu najboljšemu strelcu. Za najboljšega strelca je bila razpisana nagrada. Toda naj bo tako ali tako, Grabar je zme- šal obrambo in nazadnje še vratarja. V nadaljevanju je Kolpa II. izenačila. Igralci Kolpe II. so se branili s poslednjimi silami in temu je tudi primeren rezultat. Grabar je dal kar 7 golov in s tem je dokazal, da ni samo najboljši strelec, pač pa tudi igralec! Jadran : Tršče 3 :0 p. f. Tršče je tekmo predalo brez borbe, ker se je balo hudega poraza. Res nešportno, (kar so očitali igralcem Kolpa II. igralci Jadrana)! Končni vrstni red turnirja je bil naslednji: 1. »Jadran«, 2. Tršče, 3. »Kolpa« I., 4. »Kolpa« II., 5. »Mladost«, 6. Gerovo III., 7. Gerovo II., 8. Gerovo I. Prvo moštvo (Jadran) je prejelo prehodni pokal, Tršče pokal v trajno last, Kolpa I. pa nogometno žogo. Najboljši strelec Cveto Grabar iz Osilnice je prejel lepo plaketo. Turnir si je ogledalo preko 300 ljudi. -ip (Nadaljevanje z 2. strani) hovem obratu. Na posvetovanju so sklenili, da morajo čim prej i^oliti obratni delavski svet. V Kovinskem podjetju gospodarijo uspešno, težave pa imajo, kakor marsikje drugje, z nerednimi plačniki, kar se pozna tudi v finančnem poslovanju. Ekonomskih enot nimajo, imajo pa delovne skupine, ki so zainteresirane za štednjo ter za dvig proizvodnje. Največja težava v podjetju je pomanjkanje obratnih sredstev. Kmetijska zadruga Ribnica uspešno izpolnjuje letni proizvodni plan. Sedaj gradijo v Ribnici skladišče. — Nujno je potrebna gradnja novih hlevov na Ugar-ju, za kar bi potrebovali precej investicij. Letni proizvodni plan na Lesnoindustrijskem podjetju je bil letos za 300 milijonov dinarjev višji kot lansko leto. Polletni plan je bil izpolnjen, torej bodo lahko izpolnili tudi letnega. V Preiti od besed k dejanjem podjetju pripravljajo uvedbo ekonomskih enot. KZ Sodražica je v prvem polletju dosegla promet nad predvidenim planom. Letos bodo zgradili dva hleva, razpisali pa so natečaj za melioracijo Bistrice. Zadruga ima nad 100 glav goveje živine. Lep uspeh so dosegli tudi pri kooperaciji, kjer so 100 % izpolnili predvideni plan. Opekarna. Tudi tu imajo težave z dolžniki. S formiranjem ekonomskih enot še niso začeli, vendar pa bodo do konca leta zaživele. Sedaj imajo delo organizirano po skupinah. Največji problem pri njih je pomanjkanje delavcev. — Večina del je akordiranih. Podjetje Žične tkanine iz Sodražice ima vse pogoje za uved- ATLETIKA V nedeljo, 30. julija je bil v Osilnici atletski miting. Nastopili so tekmovalci iz Osilnice in Pleše. Na sporedu so bile naslednje discipline: teka na 500 m in 800 m, skoka v višino in daljino ter met krogle. Višina: pionirji; Žmagal je Kovač s 130 cm, 2. Stimac 120, 3. Ožura 115, 4. Rakovec 100 cm. Pri članih je zmagal Ožura s 155 cm, 2. je bil Grabar — 140 cm. Osilniški rekorder' Franc Šercer ni skakal (skoči 165 cm). Šercer je skakal na treningih oblečen v dolge hlače in v čevljih 155 cm. Daljina: Zmagal je Ožura s 510 cm, pionir Štimac je skočil 410. Tudi v skoku v daljino niso skakali najboljši, manjkala sta Pajnič in Kvaternik. Krogla (5 kg): V metu krogle je zmagal Osvald (10,65 m), 2. Ožura 9,45, 3. Grabar 9,27, 4. Kapec (Plešce) 8,04, 5. Kovač 7,44 m. Tek na 500 m: Pionirji so tekli na 500 m. Zmagal je Maetič (Plešce) pred Kovačem; tretji je bil Štimac. V teku na 800 m je zmagal Ožura pred Kapcem iz Pleše. Tako so se predstavili osilniški publiki (bilo je nad 50 gledalcev) mladi, nadarjeni atleti. Žal niso nastopila dekleta, ki so se že zelo dobro uveljavila v Fari! -ip POCENITEV NEKATERIH VRST AVTOMOBILOV »ZASTAVA« Tovarna avtomobilov »Crvena zastava« v Kragujevcu je s prvim julijem pocenila nekatere veste avtomobilov. Avtomobil »Zastava 615« se je pocenil od 3,252.000 na 2,995.000, »Zastava 1800« od 6,400.000 na 4,995.000, »Zastava 2100« od 7,700.000 na 5,998.000. Prav tako so znižali cene še osmim vrstam avtomobilov, kot so sanitetni avtomobili, avtomobili za prevoz pošte, živil in za razne komunalne potrebe. OiHHMWat/U, Qi&anie pcelwalctv Zahvale Jkadam J&qullietta theklici KOČEVJE Poročili so se: Kuruzar Stanislav, delavec iz Livolda 15, star 24 let in Jurkovič Uršula, gosp. pomočnica iz Gornje Lamane Drage št. 3 stara, 23 let; Drobnič Ivan, gozdarski tehnik iz Stalcarjev 3, star 26 let in Volišča Magdalena iz Stalcarjev 3, stara 19 let. bodila je Sajevic Angela, go-,?°6inja iz Kočevja, Reška cesta — deklico Anico. LOŠKI POTOK Umrl je Rus Jože, kmetovalec iz Travnika št. 101, star 94 let. RIBNICA Rodile so: Zajc Francka, gospodinja iz Žlebiča 1 — dečka Darka; Sile Francka, gospodinja iz Slatnika 17 — deklico Magdaleno; Nosan Ivanka, uslužbenka iz Jurjeviče 10 — deklico Irmo. Umrli sta Lovšin Neža, gospodinja iz Kota 3, stara 74 let; An-doljšek roj. Klun Ivana, gospodinja iz Hrovače št. 49, stara 72 let. KOSTEL Rodila je Abramovič Ana iz Kočevja, Reška cesta št. 16-a, učiteljica v Vasi št. 27 — hčerin Heleno. ZAHVALA , Ob zaključku Tedna Rdečega ^rHa izreka občinski odbor RK ^Valo vsem osnovnim organi-Za tem povedati ničesar natančnega. In še neka verzija obstoja. Eichmannu bi po končanem procesu vtetovirali na čelo besede »Jaz sem Adolf Eichmann« ini ga nato spustili na prostost. Marija Mrzel, Vas-Fara CZP »KOČEVSKI TISK« KOČEVJE sprejme v uk 4 učence grafične stroke in sicer: • 2 ROČNA STAVCA s 1 KNJIGOTISKARJA • 1 KNJIGOVEZA Kandidati morajo imeti dovršeno osemletko in ne smejo biti stari nad 18 let. Stanovanje v internatu je preskrbljeno. V poštev pridejo interesenti iz vseh krajev Slovenije. Kandidati naj se prijavijo do 1. septembra 1961. Prodaja sadja Kmetijska uprava Mlaka proda na javni dražbi sadje na rastilu, in sicer v vaseh: Vrbovec...................dne 9. 8. 1961 ob 8. uri Kukovo....................dne 9. 8. 1961 ob 9. uri Polom.....................dne 9. 8. 1961 ob 10. uri Grintovec.................dne 10. 8. 1961 ob 9. uri Vsi interesenti naj bodo na navedenem kraju točno ob določeni uri. Krajevni praznik v Loškem potoku i» i »Eileen sem gledal v obraz, ko sem jo izpraševal. Pomagalo mi je tpdi to, da poznam notranjo ureditev v hiši, kjer je stanovala Beverly. Kar spomnite se, da so našli uhan na preprogi prav blizu Beverlynih nog. Morilec ga je vrgel tja, ko je odhajal. Po mojem mnenju je tako hotel zvaliti krivdo na Eileen, ali pa vsaj s sebe.« »Neverjetno!« se je čudil advokat. »Eileen torej po vašem misli, da jo je oče pahnil v vse to In ji nadel zanko okoli vratu.« »Zdaj je obupana. Svojega očeta prav gotovo ne sovraži, vsaj ne v splošnem pomenu besede. Kaj menite, ali bi se zaročila z Neilom Pollar-dom, če bi sovražila očeta? S človekom, ki je njenemu očetu tako zelo podoben?« Gray je utihnil. Advokat Quine ga je dvakrat vprašal, kaj ima še povedati. »Razmišljal sem o požarni lestvi,« je rekel, »zato sem tako dolgo molčal. Hm, lahko bi bil Neil Pollard,« je dodal z glasom, kakor da govori sam s seboj. »Eileen je mislila, da je njen oče pri Be veri, ko je tolkla po vratih in vpila, da ve, kdo je pri njej. Ce je videla le postavo, ki je smuknila po požarni lestvi mimo okna, in če upoštevamo, da sta si oba moža po postavi tako zelo podobna...« »Ali ve o razmerju njenega očeta z Beverly Bond?« »Maslam, da ve,« je odgovoril Gray. »Po načinu, kako je govorila o tem, bi sodil, da ve, vprašal pa je še nisem. Danes sva govorila o bolj, hm, o mnogo važnejših rečeh. Zdi se mi, da je zato omenila Pollarda, ko si je v naglici izdelala sprejemljiv motiv za umor, katerega se je obtožila. Očeta ni mogla omeniti kot Bcverlynega ljubimca, ne da bi izdala skrivnost, ki jo tako krčevito brani. Nekoga pa je morala omeniti. Pollarda je imela v mislih vsaj podzavestno zaradi obrisov postave, ki jo je videla pri oknu.« »Pa uhan?« je vprašal advokat Quine. »Mar bi lahko Pollard ...« »Kdo ve,« je rekel Gray. »To bi pojasnilo marsikaj. Pollardu se je mudilo na letališče, Herrick bi imel dovolj časa. In ...« »Nehajte, presneto!« je revsnil advokat. »Vprašal sem vas, kaj menite o uhanu?« »O uhanu?« je rekel Gray, kakor da so se njegove misli s težavo odtrgale od nečesa. »Da, Pollard bi lahko pobral uhan, ali ne? Čakajte, da razmislim!« Gray je molčal nekaj trenutkov, potem pa sc je odločno oglasil: »Se enkrat se bom moral pogovoriti s Pollar* dom. Prosil ga bom, naj ponovno razmisli in opiše vse po vrsti, kar se je zgodilo tisto noč. To pot bom pazil na nekaj drugega.« »Previdni bodite,« je rekel advokat Quine. »Sicer pa imate prav. Tudi meni se zdi, da je pri vsej tej igri nekdo grdo umazan.« »Pazil bom,« je rekel Gray. »Kasneje se bom spet oglasil.« »Prav, pa dobro pazite,« je rekel advokat Quine, kakor da kaj sluti. * Na vratih pšenične barve je bilo zapisano z drobnimi zlatimi črkami »Pollarda and Carlisle«. Gray je nekaj trenutkov zamišljeno strmel v ploščico, potem pa je odrinil vrata in vstopil. Povedali so mu, da Pollard trenutno ni prost. »Ali bi počakali?« ga je vprašala nameščenka. »Najbrž ne bo dolgo.« »Ali bi lahko prej govoril z njegovo tajnico?« jo je vprašal. »Dovolite, Michael Grao.« Tri minute kasneje je stopil v majhno pisarno z lepimi preprogami. Dekle kostanjevih las in v črni obleki se je ozrlo k njemu in se nasmehnilo iznad pisalnega stroja. Nekako nagonsko sc je Gray ozrl po njenih ušesih. Opazil je, da je Pollardova tajnica nosila presenetljivo velike biserne uhane. »Pollard bo čez nekaj minut prost,« je rekla. »Ali vam lahko s čim ustreženi.« »Da,« je rekel in jo gledal naravnost v oči. »Lahko mi poveste na primer, ali se tak uhan zlahka odpne.« Zasmejala se je. »Prav gotovo niste prišli, da bi me to vprašali.« »Oprostite,« je rekel. »Seveda bi rad vprašal še kaj drugega. Veste, skušam pomagati aretirani Eileen Herrickovi in bi...« »Že vem,« je rekla Pollardova tajnica. »Pollard vas je omenil. Ti uhani so le pritrjeni. Niso obešeni skozi luknjico, zato katera izgubi take uhane, jaz pa jih še nisem. Zdi se mi, da čutim1, kdaj zlezejo predaleč navzdol. Zadovoljni?« se mu je nasmehnila. »Prepričan sicer nisem, vendar se mi zdi, da mi bo tudi ta vaša razlaga pomagala,« ji je prijazno odgovoril. Hotel sem vas vprašati o tistem' poslovnem telefonskem pozivu v Srebrno copato' prejšnjo soboto. Ali kaj veste o tem? Morda pa mi ne smete povedati. Ne bi hotel, da bi imelii zaradi tega težave.« »Ne vem, zakaj naj bi imela težave,« je-rekla. »Kakor po navadi sem sama klicala. Senatorjevo letalo je imelo zamudo, zato sem obvestila Pollarda, ki je bil pri Srebrni copati.« »Ali se je sam oglasil?« »Da, osebno. Potem — trenutek! Najprej je? bila pri telefonu Eileen Herrickova, potem pa jeon vzel slušalko, še preden sem utegnila povedati kaj več. Ali vas je to zanimalo?« Vprašujoče g» je gledala. Gray je odprl usta, vendar ni utegnil spregovoriti, ker se je tisti trenutek za vrati v PoIIar-dovo pisarno nekaj premaknilo, potem pa je zaropotalo in zažvenketalo, kot bi steklo treščilo' ob les. »O je j!« je vzkliknila Pollardova tajnica ih' poskočila. Z grayem sta se spogledala, potem poje dekle stopalo proti vratom. Za trenutek sc j®' pomišljala, preden je pritisnila na kljuko. Takoj potem je močno potrkala in rahlo odrinila vrata- »Mister Pollard! Kaj pa je? Ali je kaj narobe?« e