Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 30. julija 1939. Štev. 31. Cena 1 Din SLOVENSKE KRAJINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 3.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — PIačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din, Kristuš bo zmagao, antikristuš ne bo zmagao. Kongres Kristuša Krala se to nedelo dovrši v Ljubljani. Nje- gov sad je ponovitev i dopuni- tev Kristušovoga obečanja: I vrata peklenska je ne premorejo“. Vrata peklenska, to je hüdobija, greh, ne premaga Cerkve, šteroj je glava Kristuš. Ravno zato ne, ar ma njega za glavo, ki je naj- svetejši Bog i se premagati nik- dar ne more, on samo zmagati zna. Glava je pa naših düš. Mi düše smo telo njegove Cerkve. V njem zmagamo vsi, ki si ga za vojvodo zvolimo i se ščemo pod njegovov zastavov boriti, i prijavlenci pa vdeleženci kon- gresa Kristuša Krala v Ljubljani s svojov nazočnostjov ali kon- či v dühi celomi sveti glasno kričijo: Kristuš je naš vodi- teo, antikristuš ne bo zma- gao. Komunizem, boljševizem, liberalizem, brezverstvo, brez- boštvo, brezbrižnost, mlačnost, grešnost, odbila je vaša vüra. Odbila je vüra, da se pokonča vaš: voditeo, antikristuš. Odbila je vüra Kristušove zmage. Nakla gledate, gda Vidite, kak se zbi- rajo milijoni od vseh vetrov sveta pod Kristušovov zastavov i sve- dočijo: Kristuš je naš krao, je naš Vojvoda, je naš voditeo. Kristuš bo kralüvao z svojov lü- beznostjov, smilenostjov i pra- vičnostjov vu vseh človečih srcaj, ki se njemi odprejo na klonkanje. Kristuš bo kralüvao v zakoni. Kristuš bo kralüvao v znanosti i umetnosti. Kristuš bo kralüvao v državaj, Kristuš bo vodo držav- nike, da ne bodo vtegüvali rok po tüjem imanji, da ne bodo slabiči, nego junaki vu obrambi Kristušove vere, da ne bodo kri- vični Preganjalci i roparje jakosti svojih podložnikov, nego teh hranite!je i Pravični ravnitelje. Kristuš bo kralüvao povsod. Od ognja njegove lübezni navdü- šeni ido nešteti milijoni pod za- stavov Kristuša Krala, ido na delo i ponesejo te ogenj širom sveta i ga zanetijo. Kristuša nasledü- jejo, ki je pravo: Ogenj sem prineso na svet i ka drügo ščem, naj se vužge. Vužge naj se Kri- stušove lübezni ogenj po celom sveti. Naj gori tak močno, da pri njegovoj svetlobi spoznajo vsi narodi natenkoma, štera pot vodi h Kristuši. Pri tom ognji naj se vsi segrejejo na toploto lübezni, štera se oklene Kristu- šovoga Srca za stalno, za večno. Na delo! Greh preženimo prvo iz lastnoga srca! Potem se lotimo src svojih blodnih bliž- njih z smilenov lübeznostjov mo- litve, zatajüvanja, prošnje, zgleda i karanja, naj i bližnji naš, ki blodi, pride na Kristušovo pot i se nasloni za stalno, za večno na Njegovo Srce. Svet de se režao i norčaro en čas z naše pobož- nosti i našega dela, a gda bo vido, kak se zbira vsikdar več düš okoli nas, ki nosimo Kristu- šovo zastavo v rokaj, te se pre- straši i zbeži, kak zbežijo tenje i sence pred suncom. Pa naj le zbežijo tenje, sence greha, na Sunci, ki je Kristuš nemajo ob- stanka. Na Sunci bomo stali, ho- dili, delali, se veselili samo mi z Kristušovov zastavov, dokeč ne pride presrečna vüra, smrtna vüra, štera nas spremeni v sun- ca Kristušova, da ž Njim zdrü- ženi svetimo na veke. (TSJ.) Smodnišnica zletela vzrak. V Penarandi de Bracamonte, 40 km. od Salamance v Španiji je v zrak zletela smodišnica. Zrok nesreče dozdaj ešče ne dognan. Izmed 1456 hiš je porüšenih 1090, 150 lüdi mrtvih i 1500 ranjeníh. Sestre, ki so za časa nesreče mo- líle v cerkvi sv. Mihala, so rešene, čeravno je Zračni Pritisk zlomo vrata i spotro vsa okna cerkve. P. Odilo Hajnšek O. F. M. Kaj pričaküjemo Slovenci od kongresa Kristusa Kralja? Več pričaküjemo in več moramo odnesti od njega, kot vsi drugi narodi, zato, ker se kongres vrši med nami. Predvsem pričaküjemo: 1. Da bo Kristus kralj dobil med nami v javnosti vse pravice, ki mu gredo kot Kralju kraljev in Vladarju vladarjev, Vsak javen pojav proti kra- ljestvu Kristusovemu naj bo javno ob- sojen in zavržen. 2. Kongres Kristusa Kralja naj nas napravi za cele, stoprocentne ka- toličane in naj obračuna z vso površ- nostjo in z vsem polovičarstvom. Do- sti dűlgo smo vživali strup liberalizma in kako zelo se nam to pozna. Celo v najbolj katoliške vrste se je zajedal ta strup. Samo nobenega pretiravanja ne ! S tem strašilom drži polovičarstvo stražo pred prestolom Kristusa Kralja. Moderna polovičarska vera je postala mala kapljica krščanstva razredčena z 99 procenti vode. Nobene resnice, no- bene zapovedi ne smemo več oznan- jati v prvotni obliki, v prvotni čistosti in moči. Vse mora biti bolj zmerno — nekako temperirano. Naši ljudje — pač zastrupljeni — bi radi imeli nekak temperiran evangelij in zmerno, tem- perirano moralo. Temperirano trétjo božjo zapoved. „Posvečuj Gospodov dan!ˮ Radi bi neko zmerno, okrnjeno, celo preobrnjeno šesto božjo zapoved. Temperirani Zakrament svete pokore — brez kesanja in brez trdnega sklepa poboljšanja! Zmerni Zakrament presv. Rešnjega Telesa — ne vem kako — menda samo polovico Kristusa! Farani bi radi nekega zmernega, temperiranega župnika, zmernega spovednika. Polovi- čarski katoličani zahtevajo nekega zmer- nega Boga in naravno tudi kot sklep: Zmerne, temperirane vice, zmeren, tem- periran pekel in zmernega, temperira- nega šatana. Samo Škoda, da je ta stvar približno tako pametna, kot zmer- na, temperirana poštevanka, zmerni, temperirani „enkrat ena“. S tem sra- motni polovičarstvom je treba enkrat pošteno obračunati. Kongres naj zbüdi v nas malo več katoliške Zavednosti 1 3 Kraljestvo Kristusovo se maje v temelj ili — tudi med nami Slovenci! Zakaj ? Zato, ker se majejo temelji člo- veške družbe — ker se maje celica človeštva: družina. Mnogo slovenskih družin je, ki pravijo, da sedmega sa- kramenta Kristusovoga ni več. Odpra- vlati sakramente, okrniti sveto število „sedemˮ ali ni to ruševlna katoliške vere? Strmo še „moj otrokˮ, ali „moja otrokaˮ, se sliši izgovarjati po naših modernih domovih in drüžinah. Ednina in dvojina, množine ni več! To kar je bila nekoč sramota, je postala zdaj „častˮ. Zakonske pravice in dolžnosti je treba vršiti po božji volji. Zloraba zakona pobija družine in narod. Do tega prepričanja naj pripelje kongres naše slovensko ljudstvo. 4. Kongres Kristusa Kralja naj nam zbudi zavest, da bomo natančno pazili na to, kdo vzgaja našo mladino, naše otroke. Naš narod in naši starši so katoličani! Šola pa je namestnica staršev. Katoliški starši morajo imeti logično katoliško namestnik, katoliške namestnice, kat. šolo, kat. učitelje. Naša mladina v tem oziru mnogo, mnogo trpi, ko je brezverskim tovarišem in brezverskim profesorjem zlasti po naših srednjili šolah vse dovoljeno. Kongres naj to misel prinese v javnost in po- tem v dejanje. 5. Velika rak-rana našega naroda je postalo skrunjenje Gospodovoga dneva. Cerkvena in svetna gosposka si naj v tem oziru podatka roke in zas- tava vso moč, da bo beseda Gospo- dova „Posvečuj praznikˮ dobila zopet veljavo med nami. Zadeva nujno spada na Zasedanje banovinskega sveta in na posvetovanje županske zveze. S stra- hom namreč opazujemo, kako beži blagoslov iz naših polj in od naših hiš zaradi skrunjenja Gospodovega dneva. Z grozo gledamo, kako naš narod beži v uboštvo, ker Bogu krade, kar je bož- jega, in spreminja dan Gospodov v greh. Sramoto nedostojnega obnašanja med službo božjo in madež ostajanja zunaj cerkve med sv. mašo bomo iz- brisali, ako bomo poslušali klic našega časa „Nazaj k sveti maši!ˮ Nujno nam je treba podrobnega, sistematičnega pouka o sveti maši. Maše mnogi ne poznajo zato je nimajo za fundament in središče svete vere. Kongres naj nam prinese knjigo o sveti maši! 6. Kongres Kristusa Kralja naj Slovencem odpre oči, da bodo spoz- nali, kako strašno uničujoče delo opra- vlja med nami slovensko brezversko časopisje. Naj dvigne kongres, zlasti slovensko zborovanje — odločen, gro- movit protest, da ima brezversko ča- sopisje toliko svobode in da lahko javno bruha najhüjši strup nevere v Slovenska srca. Ni prav, da lahko iz- prijeni brezverci in sovražniki vere brez vsake ovire rušijo temelje narodne sreče, ki je in ostane v veri. Tiskanje, Izdajanje, naročanje, branje brezver- skega tiska, je greh zoper prvo božjo zapoved, je greh zoper Boga, zoper vero. Ne ubijaj, ne kradi! Ti dve za- povedi iz Sinaja je sprejel državni za- konik v vrsto svojih postav. Vsakdo pa lahko nekaznovan in neoviran ubija Boga in krade vero v njega. In to or- ganizirano delo opravlja pri nas naše podio slovensko brezversko časopisje. Kongres naj pritisne na omahujoče ka- toliške vrste! Nasprotniki dobro vedo: če bi katoličani v Sloveniji odpovedali podporo brezverskim časopisom, bi ti- skarna za tiskarno morala iti na boben. Slovenski verski odpadniki niso v stanu, vzdržati niti enega časopisa, s katoli- ško podporo pa jih zdržujejo petnajst Sramota za katoličane, ki delajo na vseh straneh kompromise in ribarijo v kalnem Gospod, daj, da bomo videli ! 7. in še eno mora doseči kon- gres : Pognati mora iz Slovenije ostu- dno bogokletstvo. Sveto vojsko mora- mo organizirati proti kletvi. Šlo pa ne bo drugače, dokler ne bomo res orga- nizirane nastopil!. Povsod in vsi zati- rati kletev na cesti, v vlaku, na avto- busu, na njivah, na travnikih, v tovar- nah, v uradih. Organizacijo naj izvede kongres ! Kongres naj postavi Slovencem fundamente za novi boljši čas, za Pom- lad slovenskega katoličanstva. Naj zbe- re vse dobro misleče zidarje boljše kat. bodočnosti slovenskega naroda. Razgled po katoličanskom sveti. vatikansko mesto. bv. Oča Pij XII. je odredo, da se njegovomi predniki Piji XI. po- stavi spomenik v cerkvi sv. Petra v Rimi. Predsednik posebne ko- misije, štero je sv. Oča določo za to, je kardinal Gianbattista Nassali Rocca di Corneliano, prvi kardinal, šteroga je imenüvao + Papa. — 5. julija je sv. Oča sprijao v avdijenco novoga Slo- vaškoga poslanika dr. Karla Si- dora. Dr. Sidor je pozdravo sv. Očo z lepim govorom v latin- skom jeziki. Sv. Oča se je toplo zahvalo i končao svoj govor s slovaškim pozdravom: Pochváien bud’ Ježiš Kristus! Nech Pári Boh žehná a opatruje slovenskij narod. Polska. V gdinji se je vr- šo veliki eucharistični kongres, šteromi je prisostvüvao sam pri- mas Polske, kardinal Hlond. Kongres se je zaklüčo s proce- sijov po morji, pri šteroj je so- delüvalo vojno in trgovsko lad- jevje. Po kongresi je kardinal obiskao Marijino cerkev Švac- cevo i nekelko novih mest, štera so Polaki postavili po bojni. Španija. Malo pred kon- com Španske državlanske bojne je obiskao generala Franca Hi- laire Belloc, sloveči angleški pi- sateo, ki se je spreobrno h ka- toličanskoj veri. Že te je povedao, da se bo Usoda Europe odločila v Španiji. Zaistino se je tak zgodilo, če bi v Španiji zma- gao komunizem, bi prišle na vrsto drüge države. Zato spadajo dela, ki so bila tam izvršena, k svetoj zgodovini krščanstva, ar so ohranila najvišišo i najfi- nejšo človečo kulturo, krščanstvo. General Franco, ki je vodo boje proti komunizmi i meo _ težke borbe, da je zmagao, je napravo na pisatela nepozabni vtis. Rusija. V ednoj ruskoj vesi so šteli vojaki prisiliti lüdi, da naj bi plüvati na kriš. Lüdje so se odločno uprli. Zato so je na- ložili na kola i odpelali možke, ženske i deco vsake v svoj kraj. Ka se je zgodilo z decov i žen- skami, zna sam Bog. Možke so odpelali na prisilno delo. Med deset dni trpečov vožnjov po železnici jih je dosta spomrlo zavolo mraza i glada. Ki so ostali živi, so začnoli s prisilnim delom, dokeč jih ne strašna smrt rešila. Takši je bio konec za te dobre kmete, ki so pregrešili sa- mo to, da so šteli ostati verni. Francija. Sküpina senato- rov iz Alzacije i Lotaringije je izročila ministri Daladieri svoje zahteve i predloge za borbo proti javnoj nepoštenosti v Fran- ciji. Posebno zahtevlejo, naj se začne borba proti nemoralnomi kini i slabomi tiski. Kristusu Kralju za kongresne dneve. Kristus, kralj nebes in zemlje, v stvarstvu vsega, kar obstoja, danes si izbral Svoj praznik, k nam Te vodi Tvoja hoja. MI odpremo Ti vse duri, pridi gost k nam čüdovite pridi v naše borne koče, vsi Želimo Te častiti. Vsevladar Ti premogočni, bivati želiš med nami, mi smo revni, mi smo ubogi, grešne se spoznamo sami. Tebe vodi pa ljubezen in zato zaupno k Tebi, vsi hitimo Ti nasproti, saj nas kiičeš, vabiš k Sebi. Krona Tvoja, veličastvo, žezla moč nepremagljiva, Tvoja je beseda sveta, Tvoja slava neminljiva. Ti skrivnostno si božanstvo, angeljem si raj vsevečni, Tebe vživajo svetniki, bláženi, neskončno srečni. Prava luč si, osvetljuješ temo in učiš nas v zmot!, dvigaš nas v težavah naših in krepiš na solzni poti. Ves prijatelj si prezvesti Ti ljubezen nad vse sveta, greh odpuščaš, oznanjuješ, naj Te kličemo očeta. Pridi na domove naše, Žalostne nas blagoslovi, v živi veri nas potrdi, z milostjo nas vse obnovi, Padlim čudežno pomagaj, zvestim bodi moč, krepilo, bolne z upanjem napolni, lačnim kruha daj obilo. Dvome naše Ti razprši, misli nam k nebesom vodi, k Tebi dvigamo vsi roke nam usmiljen Oče bodi. Kdo od nas bi mogel reči: Mi resnice vse imamo, nihče Te še ni doumel, le v dobrotah te poznamo. Mir prinesi, mir nebeški, mir na zemlji naj kraljuje, v Tebi le srce se vsako, narod, veseli, raduje. Razsvetlite, okrasile, kralj prihaja: „Kralj, hosana!ˮ S srcem, z dušo bo sprejela, Kralja Kristusa Ljubljana. Ko pa z znamenjem se križe, nad oblaki veličastno boš prikazal v rajski Slavi, sodit vse oblastno, ko izvoljenim v kraljestvu Sebe dal boš v povračilo, takrat v svoji sveti sodbi, vse nas sodi milo, Kralj si naš na dan kongresa, vodi k zmagi nas v nebesa. Zalar Marija, Markovci. S Kristusom Kraljem Sveta Marija, najlepša gospa, zapovednica v nebeškem si raju, Tebi Bog Oče to milost je dal. večno žarela boš v zlatem sijaju. Angeljev trume se v zboru vrsté, petje svetnikov mogočno odmeva, to veličastvo nebeški je dvor, v večni lepoti prelestno odseva. Oče nebeški na troni: sedi, stvarnik vesoljstva, začetek življenja, Jezušov kriš se na gori blesti, vsemu človeštvu zaklad odrešneja. Sredi nebeščanov rajska gospa, svetemu Duhu nevesta izbrana, prva pri Bogu Marija si Ti, moč Ti največja pri Bogu je dana. V solzni dolini zdihujemo mi, bodi nam mila pomoč, besednica, Kristusu kralju izroči nas vse, prošnjam si našim zagovornica. Mati Marija, kraljice miru, prosi Ti Sina, oj prosi Očeta, narodom vsem podeli naj svoj mir in domovina bo srečna, oteta. Mati Marija, kraljice miru, s kraljem si Jezusom Zvezda kongresa, narodom vernim v obzorju pristen, prošnjo za mir nam Ti vzemi v nebesa. Zalar Marija, Markovci. NOVINE 2 NOVINE 30. julija 1939. Nedela po Risalaj deveta. V tistom časi, gda bi se Je- zuš približavao k Jeružalemi i zagledno mesto, se je razjokao nad njim, govoreči: O, da bi spoznalo i ti, konči na ete svoj den, štera so ti na mir. Zdaj je pa skrito pred tvojimi očmi. Ar pridejo dnevi na tebe, i opašejo te tvoji neprijatelje z nasipom, i obsedejo te, i te vküp stisnejo od vsej krajov: i na tla te pova- bo, i sine tvoje, ki so vu tebi, i ne nihajo v tebi kamna na kamni, zato, ka si ne spoznalo časa svojega pohodjenja. I Sto- pivši v cerkev, je začao zganjati tiste, ki so tam odavali i küpü- vali, govoreči njim: „Pisano je: Moja hiža naj bo hiža molitve, vi pa ste ž njé napravili razboj- niško jamo. I včio je vsaki den vu cerkvi. (Lukač 19, 41—47.) ♦ Gospodova žela je bila, da Jeružalem spozna svoj den, den milosti. Pa so bili zaslepleni. Poglavari so spoznali, da je Je- zuš od prorokov obečani Mesija, ne so pa spoznali, da je On tüdi Bog. Lüstvo pa je ešče menje vse to znalo. Vidilo je njegove čüde ali pismarje so je odvračali od Jezuša. „Da bi spoznao tüdi tiˮ, tak govori Gospod ne samo brez- vernim Židovom, nego celomi sveti: „Da bi spoznao te svoj den, ka ti je v mir!ˮ Kak veliki more biti greh tistoga, ki Gospoda ne poslüša i se odvrača od njega, o če se Gospod zavolo toga tak bridko razjoče. Vsakši greh obstoji v tom, da se grešnik od Boga vkrej obrne. Skopec se poda za pre- moženjom, gizda za častjov, raz- vüzdanost za vživanjom, pa tak zapüsti volo božo i delajo to, ka se njim dopadne. Razvüzdani si žele vživanja, a bilo bi njemi lübše, če ona ne bi bila grešna. Skopec išče peneze, a žele, da to ne bi bilo prepovedano. Brez- verec pa se naravnost odvrača od Boga i zato je greh brezver- ska eden od najvekših grehov. Samo eden greh je ešče vekši kak brezverstvo: sovraštvo do Boga. Gospodovo proroküvanje se je spunilo na grozen način. Voj- voda Tit je Jeružalem 1. 70 po- polnoma razdjao. Gda je potem casar Julijan šteo varaš znova zozidati, je vdro iz zemelskih globin ogenj pa tak vničo tisto vse, ka je ostalo po razdjanji. Tak je ne več ostao kamen na kamni. Toj nesreči pa lüstvo za- padnolo, ar je ne štelo spoznati časa svojega obiskanja, to se pravi, Gospodovoga prihoda. Ne je spoznalo dobroga pastira, ki je prišeo iskat i rešit, ka je bilo zgübleno, iskat i rešit zgübleno ovčico. Kak ma svoj čas vsakša stvar, tak ma svoj čas tüdi mi- lost boža. Ona klonka na člo- veča srca, čas klonkanja mine i ž njim premine tüdi boža milost, ki se je človeki ponüjala v obil- nosti. Vsakši človek ma tak svoj den. Svoj den ma že za te svet vsakše živlenje. Vsakši človek ma v svojem živlenji den, na šteroga si je zidao sam srečo ali nesre- čo. Tak ma svoj den tüdi za večnost i od toga dneva bo na- vadno odvisno, bo li zveličan, ali zavržen. Tečaj „Zavednostiˮ KAKD „Zavednost* sporoča, da se bo pričel 3. avg. t. 1. ob 7-ih zjutraj študijski tečaj v Mar- tinišču v M. Soboti. Odaljenejši pridite že 2. v Martinišče. Tečaj traja do 5 avg. dopoldne. Redni občni zbor „Zavednostiˮ se bo vršil 5. avg. ob 2. uri popoldne. Vljudno vabimo gg. starešine in dijake-višješolce, da se tečaja udeležijo, a za člane je Udeležba obvezna. Odbor. Drüga obletnica smrti Dr. Antona Bonaventura Jeglič. Narod izkaže zadnjo čast Pastiri. Tužno so spevali stiški zvo- novje. Očevje cistercijani so v samostanskoj cerkvi pri teli pokojnoga nadškofa opravili molitve. Pokojnika so nato od- pelali ta, kde je prek 30 let vla- dao ljubljansko škofijo. Nadškof Jeglič se je vrno v Ljubljano. V dvorani škofijske palače so ga položili na mrtveči oder. Do tedaj tiha dvorana je postala romarski kraj Ljubljančanov, oko- ličanov i onih, ki so oddaleč prišli. Prihajali so dühovniki i redovnice, prihajali so civilni dostojanstveniki i odlični pred- stavniki. Samo skromna minuta je bila dovoljena vsakomi, da šče ednok pogledne tüdi po smrti lepi obraz pokojnika. Do sprévoda je bilo pri mrtvečem odri do 50.000 škropilcov i bilo bi jih ešče več, če bi mogli notri. Žalne brzojavke so prihajale na škofijstvo od vseh strani. Pokop je bio v pondelek, na svetek sv. Cirila i Metoda, slovanskih apoštolov, dne 5. julija. Vnožine lüdstva so prišle od vseh strani Slovenske domovine, da izkažejo zadnjo čast svojemi voditeli i preporoditeli. Ob 9. so prenesli nadško- fovo telo v stolnico. 32 let je ljubljanska stolnica sprejemata Jegliča ob spevanji veselom: „Ecce, sacerdos magnus — glej, veliki dühovnik prihaja, — a zdaj pa je zašepetala melodija pretreslivoga psalma „Miserere. Od zastopnikov države, vlade, oblasti, šol itd., naj bo omenjen zastopnik vladara general Tomič, zastopniki vlade, ministri dr. Korošec, dr. Jankovič, dr. Krek Razni zastopniki i dühovniki so napunili vso stolnico. Škofov i nadškof ov je bilo navzočih 12. Najprle je bilo sv. mešno opra- vilo za pokojnoga, štero je slüžo papov nuncij Hermenegild Pele- grinett ob velikoj asistenci. Po meši je v predgi naslikao po- kojnoga Jegliča kak dühovnoga vodnika k Jezuši po Mariji i pozvao narod, da spuni njegovo oporoko (teštament) naš nadpastir dr. Tomažič. Po obrednih mo- litvaj, ki so je opravili 4 škofje, se je začeo pokopni sprevod pre- mikati na pokopališče k Sv. Križi. Pri stolnici se je v govori poslovo od nadškofa Ijubijanski župan dr. Adlešič. Pokopnoga Sprevo- da so se vdeležilo vnoge orga- nizacije i drüžtva, zastopniki oblastev i dühovščina. Kda je bilo poldne, te se je prva vrsta sprevodnikov približala k poko- pališči pri sv. Križi, kde je ča- kala dühovniška grobnica, da sprejme na večni počinek ljub- ljanskoga vladiko. Kda je prišla k grobi trüga s pokojnikom, je Ijubijanski škof dr. Rožman opra- vo molitve i voditeo slovenskoga naroda, zastopnik vlade, dr. Anton Korošec, se je poslovo od na- šega Mozeša, kakši se rodi na pol stoletja eden! I velikoga škofa so djali v grobnico, oven- čano s cvetjom i z napisom: Sacerdos Christi — in pace, dü- hovnik Kristušov — v miri. Zadnjo čast je skazalo Je- glič! ogromno število lüdi: v sprevodi je šlo 10.000 lüdi, a v špaliri jih je bilo do 50.000. Bio je pravi papeški pokop, se je iz- razo goriški nadškof, K. Margotti. Anglija i Japonska sta se pogodile. Anglija je priznala vse pra- vice Japoncov na Kitajskom i se s tem odpovedala vsoj pomoči, štero je do zdaj davala Kitajskoj. Te vdarec je doleto Anglijo, ar se boji boja v Europi, na dve strani pa se nebi mogla uspešno boriti. Židovsko imanje na Slovaškom, štero je zaplenila Slovaška Vlada, je morala ta odstopiti Nemčiji. To pa zato, pravi nemška vlada, ar so se Židovje izdavati za Nemce, ne pa za Slovake. 250 jezer milijon dinarov posojila dobi Nemčija od Anglije, nede šla v boj, če zmenša A orožavanje i privoli, da se tu dzorüje njeno oborožavanje. Anglija bi njej šla na pomoč tüdi s tem, da bi se njej vrnile odvzete naselbine v Afriki. Demonstracije proti kardinali dr. Innitzerl so se vršile na večij krajaj bečke škofije, gde je kardinal delio svestvo svetoga potrdjavanja. Kar- dinal je bio tisti, ki se je toplo zavzemao za to, naj se Austrija zdrüži z Nemčijov. Ar pa se stro- go drži pravic kat. cerkve, ga vu veri mlačni hitlerovci napadajo. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Lüdje so se pripravlali na žetev. Klepali so kose, privežüvali na kosišča locné, šteri so lovili kapajoče žito i devali na red drü- go Škér, štera je potrebna pri žetvi. Tüdi Janček je šo pomagat domačim. Bio je vezač. Vsakše- mi je oča že doma porazdelo delo. Oča bo kosio, Miškec bo povreslár, mati pa bo brálja. Tüdi pütro za vodo so ne po- zabili doma. Prišli so v Čreto i se sta- vili na vratnicaj pred njivov. „Bog moj dragi, kak je pá vse sméteno, da ne vem, gde naj bi začno. Tü se šče bomo dnes sükali po celoj njivi. Moremo, ka si pa ščémo. Naj nam samo Bog pomore, da spravimo v križe, se je starao oča, gda je brüso koso. Parkrat je z brüsom šo vdiljen po kosi, da je rüm leto v mladi rosnati den. Zmekno je Pšenično vlat, gledao zrnje i pra- vo, da se na dobro dozorjenom zrnji vidi Marijina podoba: oči pa obraz. Nato je vzeo z glave krščak, se prekrižao pa pravo: „Bog nam pomagaj! 1 že se je zajedala kosa v pšenico, štera je ležala vsevkriž. Šümelo je, da je cinkala kosa i pšenica je kapala. Mati je s sr- pom nabirala, Miškec je metao povresla, Janček pa je s klinom vezao. Süha slama njemi je pra- skala kožo i škrabala roké, da ga je, pomešana z znojom, pe- kla na sunci. „Bog vam dáj srečo pa bla- goslov ! Vi se bole paščite,ˮ je pri tom deli nagučao Znani glas. Janček se je zravnao, si z blan- jov obrisao rosnato čelo i se na- smejao: „Bog plati za dobro reči- Sobočanovi, kak se je zvala hiža, gde je bila Lizika domá, so tüdi šli k žetvi. Sunce je že spilo roso. „Ne hodite dele, tü se sta- vite, dela bo zadosta za vse, kak Vidite. Süčem se, da se mi že v glavi vse vrti,ˮ je pravo lančekov oča proti Sobočani. Gda tü o- pravimo, pa idemo dale na vaše.ˮ „Mislite, da je naše kaj bo- še? Samo strah me je iti v pše- nico. Pa hvala Bogi, da je šče telko zraslo.ˮ Med tem je Lizika sekala s srpom travo, štera je rasla po meji, kak da si ne bi znala kaj začnoti. Nato je gledala Jančeka v razkapčanoj robači z podsüka- nimi rokavi i razoglavoga, kak njemi je sunce ožarjalo zagoreli obraz. V prgišči je držao nekaj pšeničnih vlati, štere je zmekno z snopa, gda ga je zvezao pa skito. „Ti kaj dobro ide? ˮ ga je poglednola Lizika.ˮ „Prijetno ravno ne, ide pa li,ˮ je pravo Janček, ne da bi jo pogledno. „Ravno ednoga vezača bi nam trbelo, so se njemi smejale Lizikine oči. Resan jim ne meo što vezati. Zato so metali na póvanice, da se slama bole pre- süši i po tom so sküpno vezali vsi. „Ka si ga pa ne priženéš? Ve pa má Špolarov Nači čas,ˮ njoj je skoro trdo vrgeo v obraz. Začüdeno ga je poglednola, kaj takšega ne pričaküvala od njega. „Ka njemi jé gnjes?ˮ si je mislila i ne mogla skoro vervati. „Ve vse znam. Áto si ple- sala ž njim v oštariji. I šö je s tebov domo, kak da ti sama ne bi znala iti,ˮ je pravo i jo ostro pogledno. „Pa ka si ščém, če pa silili za menov. Šče zdaj ne vem, kak so me spravili notri. Srcé pa li mam dobro zaklenjeno,ˮ njemi je pravila potihoma. Pravi prijateo šče ne prišeoˮ, se njemi je narahi nasmejao i ga s tem opomenola na reči, štere je on njoj pravo na Petrovo. Tüdi Janček ne mogeo za- držati veselja, štero njemi je spre- jelo obraz. Kak dobro pomli njegove reči! Lizika se je paščila za do- mačimi, da so se njoj janke ople- tale okoli nog. Dogarovi so delali dale. Oča se je na tihom pregovarjao, da se nikak nemre zmotati z toga sükanja i nemre priti vdiljen nji- ve, Miškec je brundao, da nemre najti prave slame za povreslo. Vsa sprhnena pa spotreta je bila, da so se Jančeki trgala povresla. Samo mati je delala tiho brezi reči, se mantrala i nabirala zá kosóv, kak je mogla pa znala. „Debelejša povresla delaj, vidiš, da se mi vse proti trga, da nikak nemrem pošteno zvezati snopa,ˮ se je čemerio Janček na Miškeca. Kristus Kralj v cerkvi včeraj - danes in vedno. D. K. B. vseučel. prof. v Zagrebu je nekoč vprašal ranj- kega politika in min. predsednika Stojana Protiča, kakega mne- nja je on o katol. cerkvi? Stojan Protič, ki je bil pravoslavne vere, se je izrazil sledeče: „Ravnokar berem knjigo nekega anglikanca, ki piše o katol. cerkvi. Pred dnevi sem Prebral istotako delo nekega katol. znanstvenika francoza, o cerkvi. Pa sem se bal, da pod vtisom te knjige ne postanem„ Klerikalecˮ zato berem še anglikanske mnenje. Vem, daso Angleži objektivno zmerni in prevdarni ljudje, ki ne govore temperamentno in ne padejo radi v mržnjo. Priznati moram, da ta anglikanec govori o katol. cerkvi z velikim spoštovanjem, da je ne sovraži, ampak trezno proučuje njeno konstitucijo, delo, vse do danes. Poznam pa pišče, ki niso objektivni in resni, jaz pa, da vam povem resnico, ne maram ljudi, ki so nerazsodni in skloni k mržnji ter sovraštvu. Taki lju- dje ne gradijo ampak razdirajo. Ni res, da s tem svetom vláda samo materi jalna dobrina in sila. Mi potrebujemo idej in düha... Mnogi imajo o katol. cerkvi krive pojme, jaz ne bom nikoli na- sedal ljudem, ki mrze cerkev, nisem „budaloˮ, da bi poslüšal take. Imamo spoštovane predstavnike katol. cerkve, s katerimi se da razgovarjati. V Zagrebu je dr. Bauer nadškof (že umrl), v Ljubljani knezoškof dr. Jeglič (tudi že umrl) in drugi spošto- vani škofje. Jaz priznam delo katol. cerkve na polju vzgoje zna- čajev, ki jih tako pogrešamo, Priznavam njeno moralno silo in silno konstruktivnost, ki mi imponira. Priznam njen vpliv na ci- vilizacijo in kulturo sveta. Ta dejstva postavim — se ne dajo zakriti in zanikati — to drži! Rečem vam pa, da nisem niti pravoslavni, niti katoliški „klerikalecˮ, temveč sem svobodoumen človek.ˮ (Dr. K. B. Crkva i država.) Vsakemu mislečemu človeku je jasno, da so naivni in ne- verni oni, ki smatrajo cerkev brezpomembni prežitek, kajti ver- sko živlenje je bistveni del duševnega življenja in važno kultur- no gibalo. Kdor ni gluh in slep, mora pritrdili sodbi: „Cerkev — vera je kulturen pojav prve vrste.ˮ (Dobar.) V veliki zmoti so tisti, ki si domišljajo neko novo, sicer ne novo, ker je že več let ta pojav tu ali tam opažen, pa se nikjer ni ukoreninil — namreč raziskovanje in svobodno razla- ganje sv. Pisma. Kdo pa razlaga sv. Pismo tem ljudem? Bolje je, da molčim. Veliki teologi so se borili in se borijo z sv. Pismom in vsi so že priznali: težak je ta posel, to je božje delo, zato teško razumljivo nam zemljanom — omejenim v spoznavanju. Dr. K. Ozvald pravi: In nedogledne, usodepolne posledice vsebuje tisto početje prosvetljevanje, ki na mesto vere poznajo znanstvo. To je tako, kakor bi lačnemu, četudi je po zimi, po- nüjali toplo süknjo, češ da te ne bo zeblo. Ta siromak sicer ne bi zmrznil. a prav gotovo bi od lakote umrl; če ne dobi tudi kaj za želodecˮ (Smernice nov. življenja.) Znanstvo je zahteva in hrana razuma, vera je zahteva in hrana še bolj Važna za dušo, razum je le ena stran duše — on je vrata do višjih, važnejših doživljajev duše, ki išče prvino svojega poslanka, to je Boga, ki se ji razodeva res že po na- ravi, toda jasneje pa šele po cerkvi. Izven cerkve naj si še kdo tako trdi, da je veren — mo- goče, — vendar ne bo dolgo pa bo neveren — mrtev. Če ni hrane, ki jo nudi cerkev s svojim navukom duši, mora duša umreti. Izven cerkve je indiferentizem, pessimizem, negacija — zanikanje vsega duhovnega — prava Slana za kulturni boj. Te nesrečne zapeljance bi primerjal papirnatim cvetkam in vernike v cerkvi pa cvetkam v skrbno negovanem vrhi pod le- pim plavim nebom, ki jih greje sonce in napaja hladna jutranja rosa. Za prve je rosa milosti bajka, venejo duhovno, kakor cvetje trgano in v vazo postavljeno pred časom. Čutijo še govorice onih, ki so vsklili in zrastli ter se razvijajo v naročju cerkve, toda oni je ne razumejo ali vsaj nočejo razumeti.„ Le katoli- čanska vera zamore ozdraviti srceˮ, je rekel Hilarius, (Liber de Trin. 2) ta je pa edino prava v cerkvi. „Izven te hiše ni zveli- čanjaˮ, tako Origenes. (Ep. 96.) Auguštin, velik misleč pa pravi: „Brez autoritete cerkve nebi nikoli verjel v sv. Pismo.ˮ(L. I. de mor. eccl. cath.) Le cerkev ima tolažbo za človeške bolečine, ki terejo dušo. (Thiers Haragó kérdések 71.) Rous Štefan abs. fil. 30. julija 1939. NOVINE 3 Proslava 700 letnice mi- noritskega samostana v Ptuju. Pred 700 leti so prišli sinovi sv. Frančiška v starodavni Ptuj. Skozi 700 let so posvečevali du- hovniki tega reda svoje moči delu za verski in prosvetni na- predek ljudstva. Še danes priča o veliki delovni sili minoritskega reda v zgodovini, ki jo je kü- pila dühovna pomoč od zgoraj, verska in narodna zavest sloven- skega ljudstva, ki mu je bilo v Vodstvo izročeno. Sedem sto let dela in trpljenja v božji in na- rodni službi je jubilej, ki ga ho- čejo oo. minoriti letos 5. in 6. avgusta slovesno proslaviti. V ta namen je sestavljen častni odbor, ki mu predseduje voditelj slo- venskega naroda dr. Anton Ko- rošec. V odboru sta tudi oba Slovenska škofa in ministra, ban dr. Natlačen, šibeniški škof mi- noritskega reda dr. fr. J. Mileta, ptujski dekan in prošt g. Ivan Greif, provincijal dr. p. Bone Bu- rič, vseuč. prof. dr. Fr. Stele in drugi odličniki Slovenije. V ok- viru proslave bo tudi kongres tretjerednikov. Poleg mogočne verske slavnosti, na kateri bosta govorila tudi podpredsednik na- rodne skupščine g. Alojzij Mi- helčič in urednik „Slovencaˮ g. Franc Terseglav, bodo tudi ve- like prosvetne prireditve. Otroci bodo imeli svoje slavje v cerkvi in pred samostanom. Nastopila bo prvič otroška godba na fan- far. Sodelovalo bo veliko otrok iz mesta in okolice z deklama- cijami, petjem, igrami itd. Ob zaključku slovesnosti bo srečolov za otroke. Ljutomersko in ptuj- sko pevsko okrožje se priprav- ljata na mogočen nastop z okoli 300 pevci. Dirigiral bo zvezin pevovodja g. inšpektor Marko Bajuk. Čez 150 igralcev pa bo izvajalo v režiji gledališkega igralce g. Eda Grama iz Mari- bora novo Petančičevo igro „Kü- gaˮ. Pri igri nastopajo tudi pevci, godci, itd. Na glavni dan pro- slave v nedeljo 6. avgusta ob 8 zvečer velik ognjemet, kakš- nega Ptuj še ni videl. K tem veličastnim slavnostnim vabimo fantovske odseke in dekliške kražke v krajih ter vse organi- zacije kakor tudi posameznike, posebno tretjerednike. Za navo- dila se obrnite na domače žup- ne urade) Polovična vožnja bo dovoljena. Naročite si čimprej taborne knjižice in znake! Tudi „spomin- ske knjigaˮ in Petančičeva igra „Kugaˮ se že dobi. — Na svi- denje v Ptuju v teh veličastnih dneh! Širitelski sestanek na Tišini. Julija 22. proti večeri so se zbrali Širitelje Novin i Marijino- ga Lista na Tišini. V lepoj Ma- rijinoj cerkvi so se zmolile pred Najsvetejšim lauretanske litanije, zatem pa so prečastiti g. dekan Krantz z vsov lübeznostjov svo- jega srca pozdravili dühovščino i širitele, kak žive kotrige kat. akcije. Do devete vüre se je spovedavalo v cerkvi. 23. v nedelo so stotine vernikov obojega spola, tüdi mladina, pristopale h Gospodo- vomi stoli. Prvo predgo so meli g. Camplin od krivičnoga ma- mona, kakši je penez vržen za slab tisk, ali penez ne plačan za dober tisk. Tak velikoga siro- maka skoro nega, ki ne bi si mogo bar Marijinoga Lista na- ročiti. Pa če je, naj moli za šir- jenje dobroga tiska, to je širjenje božega kralestva. V hiši Ger- gorec Janoša na D. Petanjcih, štera se je posvetila srci Jezu- šovomi, štero Posvetitev so iz- vršili brat gospodinje, Vrednik Novin, so g. Škafar govorili od znamenj na srci Jezušovom, štera očo, mater i deco vežejo vküp pod kralüvanjom toga božega Srca. Če bi se častenje toga Srca, štero jo začao v Slov. Krajini širiti ravno voditeo na- šega lüdstva, plebanoš te fare, g. dr. Ivanocy, če bi se to čas- tenje širilo po sveti, ne bi se Cerkev tak preganjala dnesden, kak se preganja. Posvetitve so se vdeležili tüdi Širitelje, ki so prišli od vseh krajov Slov. Kra- jine, celo od vogrske meje v Trdkovi i bili gostje sestre g. Urednika. Velko predgo so meli ured- nik Novin od smilenosti, slo- vesno sv. mešo pa g. Camplin z dvorbov. Po božoj slüžbi je bilo spravišče na velikom dvo- rišči med cerkvijov i šolov, štero se je dopunilo. Do trijezero na- roda je s popolnov pazlivostjov poslüšalo izvajanje govornikov. Spravišče so vodili g. dekan Krantz, ki so v svojoj fari vpe- lali red, kakšega malogde naj- demo. Deca ne samo ka lepo moli, nego v takšem lepom redi odhaja z cerkve, da jo lejko vojski za zgled postavimo. Go- rečnost g. Krantza rodi lepe sa- dove v düšaj. G. Camplin so govorili od tistih reči, štere so povedali pri raznih prilikaj po- kojni papa Pij XI. od dobroga tiska, odnosno od slaboga, šteri je močnejši od dobroga, ar špi- tao katoličanci. Dužnost, ne je tanač samo to, da si vsaka krs- čanska hiša naroči dober tisk. Če bi starišje svojim naročili dober tisk v tüjini, ne bi se jih teliko zgübilo v tüjini. Tak je v Franciji, tak je povsod. Novine vežejo izseljence z domačov hi- šov, če te zveze ne, če se samo penez prosi od izseljencov, se ti navolijo i nazadnje pretrgajo vse vezi z domačijov i idejo naglo v svojo prepast. G. Škafar so gučali od troje nevarnosti posebno pri mladini i to je troji „Sˮ; Svet, Strast, Sa- tan. Vsi trije sovražniki majo najvekšega zaveznika i pomagača v slabom tiski. Pomoč proti tem sovražnikom so trije „Mˮ-i=Mo- litev, Milost, Marija. Vsi troji prijatelje majo za pomoč v prvoj vrsti dober tisk. Novine i Mar. List so dober tisk, so puni pra- voga krščanskoga düha, zato vam je dužnost je podpirati i širiti. Mi mladi dühovniki že osivelomi g. uredniki drage vole skočimo na pomoč, naj se listi gordržijo, naj naš narod ma svoj dober krščanski domači tisk. Narodni poslanec g. Bajlec so povedali, da jedino pri kat. dühovščini, v kat. cerkvi najde- mo pravo pot v denešnjih zmot- njavaj, zato pa podpirajmo naš dober domači tisk, šteroga kat. dü- hovništvo vrejüje, širi i priporača. Vsem za trüde i lübezen so se na zadnje zahvalili g. urednik. Krasno uspeloga spravišča so se vdeležili poleg imenüvanih še preč. g. Varga Štefan, pleba- noš od Pertoče, Varga Jožef, os- krbnik fare od Sv. Jürja, gg. šol. nadzornik Antauer i šol. upra- viteo Stanjko, bogoslovci dva Šoštareca i Sraka, dijaštvo i kak že povedano, vnožino naroda. Po slovesnih večernicaj se je ne- pozabni lepi den z tistim düšev- nim veseljom zaklüčo, šteroga je zbüjalo nad vse lepo popevanje tišinske cerkve. Vsem jezerokratni Bog pla- čaj, ki so se trüdili za tak lepo uspeli širitelski sestanek, pred- vsem g. dekani Krantzi. Bog daj, da obrodi v düšaj obilne sadove i da ne bo v tišinskoj fari niedne hiše, ki bi mela tisk, šteri ne odločno katoličanski i štera ne bi mela naše domače liste. D E N T 1 S T EMIL PERC je odprl zobno ordinacijo v Murski Soboti Aleksandrova cesta, nasproti Prekmurske- tiskrne Glasi iz Slovenske Krajine. Nova meša v Turnišči. V nedelo, jul. 23. so prikažali v Turnišči svojo prvo sveto mešo g. Gjuran Jožef z Gomilic. Pri sv. meši so jih vodili g. Jerič Ivan, dekan, predgali pa g. Kolenc Ivan, oskrbnik fare pri Gradi. Vsebina predge je sledeča: Kri- stuš Krao ide, da dovrši za re- šenje sveta svojo daritev na križi. Dühovnik je njegov namestnik i ponavla njegovo daritev pri sv. meši. Kak je Kristuša odgojila i sprevodila do njegove daritve z vnogimi bolečinami Marija, tak tüdi dühovnika z vnogim trple- njom odgajati za Kristuša nje- gova mati z Očom. Isto pot sta klačila stariša novomešnika tüdi. Pod sv. mešov so lepo spevali Tomčovovo slovensko mešo, šte- ra je teška sldadba, a zbor je vse teškoče premagao i z lepov pesmijov odpio srca vernikov na pobožnost. Pesem cele cerkve se je navdüšeno glasila i moli- tev dece je bila vzorna. Go- spoda novomešnika je obiskalo veliko število dühovščine i bo- goslovcov. Izseljenski dühovnik g. Camplin Ivan bodo sprejemali stranke julija 31. celi den v So- boti Križova 4. v pisarni Drüžbe sv. Rafaela. Smrt mlade Slovenske ženske. V Bethlemei Pa. je Vmrla po dugom i težkom trp- lenji v starosti 41 let ga. Sidi Lejko. Pokojna je v zadnji letaj jako dosta Trpela. Njeni mož je vse včino, da bi olejšao trplenje svoje žene, ali ne je bilo pomoči, morala je zapüstiti svoje drage i oditi ta, kama ednok vsi mo- remo iti. Naj njej bo smileno Srce Jezušovo, njene domače pa potolaži. Čestitamo. Sestra Vilma Lapošova je bila pred kratkim odlikovana zavolo svojih velkih zaslug za bolgarske državo z danskim križem tretjega reda s kronov. Odlikovanka je doma iz Kroga i delüje v Sofiji. Novine so naraste mese- ca julija za komadov: 16 v Franciji, 1 v Canadi, 35 v Nem- čiji, 1 v Küzmi, 1 v Kneževi, 1 v Trnji, 1 na Sr. Bistrici, 1 v Ljubljani, 1 v Ljutomeri, 2 v Ne- delici, 2 na Tišini, 2 na Kobilji, 2 v Ižakovcih, 1 v Karadjordjevo, 1 v Lipovcih, 1 v Čačaití, 1 na Melincih, 1 v Moravcih. Sküpno za 71 komadov. Odpadnolo so: 1 v Prosečkoj vesi, 3 v Franciji, 1 v Hraščicaj, 1 v Maribori, 1 na Melincih, 2 v Soboti, 1 v Noršincih, 1 v Korovcih, 2 v Srdici, 1 na Krajni. Sküpno za 14 kom .Čisti nar astek57komadov. Pozdrav novomešniki. Dragi g, novomešnik ! Približava se Ti den veselja, den veselja, tvojega. Z vsem ognjom svojega mladoga srca stopaš na pot, na štero te je pozvao Gospod. I ta pot Ti bo Vnogokrat težka i odpo- vedi puna. Ti si drügi Kristuš, ki boš opravlao ista dela, kak je on, kda je živo na zemli. Koliko hrepenenja je pa tüdi nas, dragi g. novomeánik, napun- javalo, kda smo se že davno naprej spominali tvojega prihoda pred oltar Gospodov, da dotečas ostanemo doma. Pa mogli smo v tüjino. Spomni se med daritjov tvoje prve sv. meše poleg svo- jih na pok. g. župnika Bašo, ki ti je bio oča v tvojem dijaškem krogi. Spomni se tüdi z nas vseh, ki smo na tüjoj grüdi, da si zaslüžimo ne samo to kratko zemelsko živlenje, nego tüdi neskončno nebesko živlenje. Pozdrav- lamo vse tvoje dobrotnike i pomagale, ki Ti bodo pomagali pri tvojem čas- titlivem dnevi. — Bogojiničar v tüjini. Odam 9 oralov zemle z zidanov hišov Marek Jožef, Hrastje Mota 38. Izpred okrožnega sodišča v M. Soboti. Še o ciganih iz Pertoče: Baranja Štefan, Jožef in Ignac, ki so v družbi že obsojenih Baranja Franca, Šarközija Jurija in Cenerja Jožefa odvzeli v noči od 26. na 27. marca 1939 v Gederov- cih Stanjku Viktorju 2 kokoši, 2 raci in 1 petelina v vrednosti 400 din, Vučini Štefanu 4 kokoši v vrednosti 100 din; dalje v noči od 7. na 8. aprila 1939 v Borejcih Martincu Jožefu 37 kg. svinj- skega mesa, masti in zaseke v skupni vrednosti 700 din, Kolmaniču Jožefu 9 kokoši v vrednosti 270 din, Fariču Francu 6 kokoši v vrednosti 100 din in Zadravcu Štefanu 1 kokoš v vred- nosti 20 din, — so bili obsojeni in si- cer Baranja Štefan na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za 4 leta, Baranja Jožef na 6 mesecev strogega zapora in izgübo častnih pravic za 2 leti, ter Ba- ranja Ignac na 8 mesecev strogega za- pora in izgübo častnih pravic za 2 leti. Gruškovnjak Jožef iz G. Bistrice št. 161, je bil obsojen na 1 mesec in 10 dni strogega zapora ter 240 din denarne kazni: 1) ker sta z Pušenjak Rudolfem, delavcem iz Cvena, zvečer 22. dec. 1938 v Ljutomeru, s senom zamašiia dimnik na strehi gostilničarja Vraga Riharda z namero, da bi pre- prečila odvajanje dima in s tem zadi- mila stanovanjsko sobo, v kateri so počivali Senjor Matija, Toplak Matevž, Simonijenko Karpo in Lapuh Ivan ina tem obče-nevarnim dejanjem iz malo- marnosti povzročila nevarnost za živ- ljenje imenovanih oseb, ker je bila ne- varnost, da se v spanju zadüšijo; 2) ker je: a) 23. decembra 1938 zvečer na cesti iz Ljutomera proti Ka- menščaku telesno poškodoval Stanjka Mirka iz Mekotnjaka št. 38 s tem, da ga je z ročico od voza udaril po glavi ter mu prizadejal 13 em dolgo, od sre- dine temena do sredine zatilnice se- gajočo rano zmečkanino, katera poš- kodba je lahkega značaja; b) pri te- pežu ob isti priliki segel po samokre- su, torej nevarnem orodju, ter z njim ogrozil varnost Stanjka Mirka s tem, da je samokres naperil in sprožil zo- per istega tako, da je krogla, ki zaradi slabega naboja ni imela zadostne pro- bojne sile, slednjemu prebila suknjič „Če pa ne najdem boše sla- me) Ka ti naj motvoze mečem?ˮ se je obregno Miškeč, že itak sam čeméren, da ne mogeo delati moč- na povresla. Paščili so se z delom, sun- ce je preganjajo. „Janček, ka nemreš dohajati kosca? Ti naj idem pomagat?- se je naednok oglaso plivanošov glas, šteri je pomali koračo po koniki i se stavo na vratnicaj. Pod pazjov je noso brevir, da so pantliki visiti prek papirov. Stopo je k njemi na njivo, odložo bre- vir i njemi vzeo klin z rok i sam začno vezati. Vse je obišla ne- kša radostna, lehka moč, da so z veseljom delali. Gda je že zve- zao za dva križa snopov, je gorhenjao i znoj njemi je tekeo po obrazi, čeravno je bio samo v robači. „Vidiš, tak se vežeˮ, si je oddehno plivanoš. Janček je po- rino prst pod povreslo zveza- noga snopa. Komaj ga je spravo skoz. Priznati je mogeo, da je bio dobro zvezani. „Dobra kopeo je to. Vro- če je, poživé te pa li,ˮ si je bri- sao plivanoš obraz, z šteroga je vse teklo. „Eh, da vam je to žmetno delo,ˮ je pravo oča, že ves omo- tičen od sükanja v pšenici. Tel- ko delamo, se mantrámo, da nam skoro krvarijo nogé pa roké, pa itak se nam nikdi nikaj ne pozna. Pa to od nóči do nóči, da si šče léči ne vtégnem prav, že se trbé páli zdignoti. Jaj, moj hrbet pa moja pleča. Našiva pa pišeta iz Francije, kak tam z redom delajo pa dosta opravijoˮ, se je starao oča. »Pa mislite, da resan tam ne delajo dosta i da si tiste franke tak zlehka slüžijo?Istina, tam delajo z mašini, ar se vsa zemla drži doma, gde je kmet resan kak eden krao na sredi svojega verstva, njemi je dao plivanoš prav. „Vidite, te naše krpe so pa tak vse razmetane, da več vör časa požre samo vožnja tá pa nazaj. Tak se dogaja, da za málo krpico zemlé, gde zrasté komaj slab voz kukarce, si trbé vzeti celi den časa, da jo komaj oko- pamo. Tak delamo i si pripo- vlemo komaj telko, da komaj živemo,ˮ je pravo oča nastanjeni na koso. „Istina, pri nas leži vsakša krpa na svojem kraji. Ka mislite, gde je tomi vzrok? Po mojem v tom, ar se deli Vérstvo pa zemla na telko delov, kelko je decé. Tak nazadnje pride meja k meji, tak da edna njiva nikaj ne vekša kak eden dugi ogon. Včasih se pa celo tak stisnejo meje, da se niti na svojem nemreš obrnoti s kolami.ˮ „Mate prav, gospod pliva- noš,ˮ je zatrdo oča i se zmislo na to, kak se drobijo negda trdni grünti. „Tomi so ne krivi telko lü- djé sami, kak ravno tisti, šteri so negda meli v svojih rokaj ob- last i delali zakone. I delali so je tak, da bi kem bole vničili naše lüdi i kak najbole zabrisali vsakšo sled za njimi. Tista ob- last bi rada vidila na toj zemli same kodiše, šteri njoj ne bi bili nevarni. I tak se te šege vlečejo od roda do roda, grünti razkap- lejo, zemla se trga, sirmaštvo se samo po sebi nabira i to žené lüstvo po sveti, štera jim pijé krv pa ceca močiˮ Oča je tiho poslüšao, Jan- ček se ne vmešavao v té guč. Oča je znao, da na nešternih mestáj zmeri svojo zemlo na sto- paje. Plivanoš pa je nadalüvao: Konči pa to ne poglavitno. Znati trbéj, dá zemla četüdi je šče tak mala krpa, ščé meti za sebé celoga človeka, šteri jo bo z lübeznostjov, z düšov pa sr- com obdelavao. Te bo tüdi ona vračala to skrb pa lübezen. Te delo ne bo več v breme, liki v radost. Zemla je, kak dobra mati, štera dosta pa rada rodi, a trbé trüda, trplenja, prlé kak doras- téjo črstva, zdrava pa dobra de- ca. Pri vsem tom zrasté v člo- veki močna sila do živlenja, gda zna, da njegov trüd ne zobstom.ˮ Plivanoš je henjao i vzeo bre- vir v roké. „Bog nam davle to, ka smo vredni,ˮ je dokončao oča. Plivanoš je znao prijeti za vsakše delo, ne zato, da bi si nagrmado bogastva, liki zato, ar je sam zraseo med trdim kmeč- kim delom. Pri tom pa bio jako priličen pri spunjavanji svojih dü- hovniški dužnosti i vsikdar ve- sele pa vedre volé. „Ne zamerite, gospod pli- vanoš, da nemamo nikaj piti,ˮ je bilo oči skoro naopačno, da ne mogeo nikaj ponüditi plivanoši. „Ve sam pa ne zato po- magaoˮ, je pravo plivanoš i se napoto dale po koniki med žitna pola, gde so delali žnjeci. Ešče tisti den se je razne- slo po vesi, da je mladi pliva- noš pomagao vezati snopje Do- garovim. „Kak se jim rači prijeti za takše deloˮ, so se čüdivali far- niki i v njuvih očaj je páli više zraseo i vekše poštüvanje so meli do njega. Na prvi pogled je bio trdih reči, a v teh rečaj je bilo dosta razmevanja za dnevne pa dühovne potreboče svojih farni- kov. Fárniki so dobro čütili, da je on lübi. Zato so ga lübili. Pa kak tüdi ne bi tak dobroga dü- hovnoga pastira! Pa kak vsikdar, gda pride novi plivanoš na praz- no mesto i v prazen farof: vno- ge ženske so njemi nosile mlade jarke, belice, kiselak, vrhnje pa mleko, ar so njemi iz svoje po- štene kmečke düše resan štele pomoči iz prve nevole, gda si ne meo kaj vzeti v roké. Znajšle so se pa med njimi tüdi takše, štere so mele to samo za izgo- vor, samo da so lehko podvo- ri mladomi plivanoši s šče top- limi novicami, da bi s sebé tak zadišale kmične sence svojega živlenja i sebé postavile v lepšo podobo. Pa mladi plivanoš je bio prebistroviden, dá ne bi opazo teh namenov. S priličnimi rečmi jim je dao na kratko pa jasno znati, da on toga ne vajeni i jako žmetno, da bi se zdaj navado na kaj takšega. Z močnov rokóv je v tom pogledi napravo red, ar jim je šteo samo dobro. I resan, njega ne bilo vtraga, se spraviti k nikšemi deli, tüdi če je trbelo zajtra pred mešov pomoči pri košnji (Dale.) 4 NOVINE 30. julija 1939 Dragi g. urednik! Hvalen bojdi Jezuš Kristuš i Marija. To je naš prvi Pozdrav, šteroga vam mi pošilamo iz Severne Nemčije. Novine redno dobivamo i to nam je vsem najvekše veselje i edina tolažba, kda dobimo v roke naš krščanski list. V njem najdemo nedelski evangelij i še drüge lepe navuke, šteri so nam eti preveč potrebni. Do najbližnje cerkve mamo 20 km. Vsaki mesec dva- krat nas pride obiskat g. dü- hovnik i nam v bližanjoj hižici darüje aldov svete meše. Z Bo- gom, g. urednik. Želemo vam šče vnoga leta srečno voditi naš krščanski list, šteri je edina to- lažba izseljencom. Pozdravlamo tüdi svoje domače, starše, žene, deco i celo Slovensko Krajino, posebno gornjelendavsko faro i njenoga dühovnika g. Kolenca. Pozdravlajo vas delavci: Alojzij Rác. Bürgermeister Ivan, Lebar Štefan Bürgermeister Roza z Ra- kičana, Rác Štefan Štrtak Josip, G. Slaveči. Gostan Katarina Mo- stje. Rogač Gizela, Nuskova, Far- tek Marija, Kuzma. Prečastiti! Po dugom odla- šanji se Vam najprle lepo zahva- lim, da ste mi pomagali, da sem prišla v tüjino. Prav lepa hvala tüdi g. dr. Klar Franci, nar. po- slanci, ki so tüdi meli dosta posla z menov. — Tü nas je 18 z naše fare, dva sta pa z Odranec. Godi se nam zato dobro. K meši idemo vsako nedelo, če- ravno je preci deleč. Prav lepe pozdrave vam i svojim domačim pošilajo: Matildika Kreslin, Ančká Kustec, Tončka Vinčec, Ana Žitek, Terezija Sobočan, Marija Rebrica. Aga Kralj, Marija Tibaut, Aga Hozjan, Martin Hozjan, Štefan Gerič, Matjaš Gerič, Rudolf Reb- rlca, Franc Gonza, Ivan Gonza, Jožef Kralj, Andraš Smej, Jožef Gjura. Ignac Vučko, Jožef Kreslin, Majer Franc Strüssendorf. Vel. č. g. urednik Novin! Hvalen bojdi Jezuš Kristuš! To je moj te prvi pozdrav iz Nemčije. Že- lem vam najlepše zdravje od g. Boga i B. D. Marije, da bi šče vnogo let mogli vrejüvati vaše i naše liste Novine i M. List, šteri so nam jako potrebni v tü- jini pa tüdi vsem, šteri so doma. Pozdrave pošilam vsem sotrüdni- kom, šteri nam pomagajo pri vrejüvanji listov. Pozdrave poši- lam oči, materi, brati i sestrama, še zraven nevesti. Pozdravim celo sobočko faro, posebno na- šega plivanoša, g. Jožefa Vojko- vič i celo Slov. Krajino. Pozdrave pošilajo: Ko- vačič Mihael, ferme Monlin Neuf, g. uredniki. Gabor Cecilija, Spol- dershagen g. uredniki, Novin i svojim domačim v Trnji, Partija Balažkova, Nemčija g. uredniki. Virag Marija, á Veel par Bar- le-Duc g. uredniki Novin. Pisma g. Camplini za god. Prečastiti gospod! Oh sv. Ivan, vaš krstni patron, izprosi vam moč, potrpežlivost in sta- novitnost v dobrem; ljubezen, zatajevanje in gorečnost za čast božjo in zveličanje duš, da boste lahko z velikim uspehom izvr- ševali Vašo visoko službo ter pripeljali mnogo duš na pot zve- ličanja. Oh, sv. Ivan, podpiraj vas s svojo priprošnjo v težavah, izprosi vam potrebno zdravje ter blagoslavljaj vaše besede, da boste lahko vredno izvrševali dela, ki jih imate z nami izse- ljenci. Bog vas živi! Agata Čurič. Častiti gospod! Hvalen bojdi Jezuš Kristuš. Gnjes v zorje me je angeo zbüdo iz sladkoga spá- nja. Pomoto sam se lübomi Je- zuši i na pamet mi je prišeo eden veseli den, te den, kda obhajate svoj god. Nemrem vam vüstmeno povedati: Bog vas živi, zato vam to želem v pismi. Mo- geo bi vam en litrek podati, da bi se pozdravlala s tov božov kaplicov. Ne zamerite, či pišem malo prekesno. Naj vam moje žele prinesejo vse dobro od lü- boga Jezušeka na tom sveti, i na drügom sveti nebesko zmago. Z Bogom. — Vaš dober prijateo Jožek Filovčar. Pozdrav delavcov iz Kneževoga, Baranja Prav prisrčno bodi pozdrav- la lüba Slovenska Krajina, naša vozkejša domovina. Pozdrave pošilamo tüdi preč. g. Klekli, uredniki Novin. Poz- dravlamo g. dühovnka Škafara, ki so nas obiskali, nas potolažili in se skrbeli za izbolšanje na- šega stanja. Pozdravlamo svoje drage domače, vse brate i se- stre, ki si slüžijo krüh v doma- čoj državi ali v tüjini. Težko nam je pri srci, kda premislimo, da moramo v cveti svojih let, v najlepšoj mladosti zapüstiti svoj dom i oditi po sveti za krühom. Naše živlenje je težko, vse svoje moči moramo ponücati, da si bar malo olejšamo trdo živlenje. Kelko je med nami takših, ki bi se lehko posvetili študiranji, pa jim siromaštvo ne dopüšča. I tak morajo težko delati, da si prislüžijo falaček krüha, pa šče toga dostakrat nega. Pa bridek, jako bridek je krüh, ki nam ga reže tüjina. Pa inači je ne, mo- ramo v svet, čeravno to ne vpli- va na nas najbolše, ve se jih telko pokvari v tüjini. Šče ednok pozdravlamo g. urednika i g. Škafar Ivana, ki so se trüdili za nas sezonske delavce. Najlepša jim hvala za vso njüvo skrb i delo, štero so žrtvovali za nas. Cifer Ljudevit v imeni delavcov v Kneževom Kongres Kristusa Kraljá v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939. Naši misijonarji in kongres. Slovenski misijonar Valentin Poznič, ki z veliko požrtvovalnost in uspehi deluje za razširjanje božjega kraljestva na zemlji med pogani v Južni Afriki, nam piše, kako močno ga je vest o našem kongresu razveselila. Govori dalje o veliki ideji kongresa, ki naj prinese krščanski Preporod sveta in raz- širi, utrdi in poveča Kristusovo Kraljestvo na zemlji. Mi tu v Evropi se ne zavedamo, kakšnega pomena je šir- jenje kraljestva Kristusovoga med pogani. Življenje po- ganskih mož, žena in otrok je nad vse žalostno. Oče se za družino ne meni, vse breme leži na materi, ki naj skrbi za dom in otroke. Ker pa nima moralne opore ji je živ- lenje neznosno, težko. Vse drugače je pri drüžinah, ki žive v kraljestvu božjem. Zato, končuje misijonar Poznič, misijonarji tako vroče prosimo Boga, da bi letošnji kon- gres v Ljubljani rodil vidne in trajne sadove, ki naj pri- neso zmago Kristusovih praporov po vsem svetu. Kongresna pisarna sporoča: Prejeli smo dopis splošne maloželezniške družbe v Ljubljani glede na pro- šnjo o znižani voznini na tramvajih za kongresa v Ljub- ljani: Sporočamo Vam, da smo Vaši želji ugodili in znižali voznino za udeležence kongresa KK v Ljubljani, ki se iz- kaže jo s kongresno knjižico, za čas od 25.—30. julija 1.1. na 1 din. za osebo in vožnjo, ne glede na daljavo proge. Kardinali, nadškofje in škofje, ki se bodo kon- gresa osebno udeležili. Njeg. Eminenca dr. Avgust Hlond, kardinal-legat, Poznanj, Poljska; Msgr. dr. Hektor Felici, ap-nuncij, Belgrad; Dr. Karel Margotti, nadškof, Gorica; Dr. Janez Frančišek Aragone, nadškof, Montevideo, Uru- guay; Dr. Alojzij Stepinac, nadškof, Zagreb; Dr. Josip Ujčič, nadškof, Belgrad; Valerin Trajan Frentin, škof, Oradea, Romunija; Dr. Vladimir Jasinsky, škof, Lodž, Poljska; Fr. Michelangelo Nudi, škof, Aleksandrija, Egipt; Dr. Jožef Garili Rivera, škof, Guadalajara, Mexiko; Dr, Mejle, škof, St. Gallen, Švica; Damijan Čeng, ap. prefekt- ákof iz Kitajske; Mgr. dr. Ugo Camozzo, škof, Reka, Ita- lija; Mgr. Janez Balan, škof, Lugoj, Romunija; Mgr. dr. Kumina, škof, Poljska; Mgr. dr. Anton Santin, škof, Trst; Mgr. dr. Goral, škof, Lublin, Poljska; Dr. Rogerij Beaus- sard, pomožni škof, Pariz, Francija; Dr. Josip Carevič, škof, Dubrovnik; Pavao Butorac, škof, Kotor; Dr. Hiero- nim Mileta, škof,, Šibenik, O. Joso Carič, škof, Banjaluka; Dr. Viktor Burič, škof, Senj; Dr. Anton Akšamovič, škof, Djakovo; Dr. Josip Srebrni, škof, Krk; Mgr. dr. Klemen Bonefačič, škof, Split; Mgr. dr. Alojzij Mišič, škof, Mos- taj Dr. Ivan Jožef Tomažič, škof, Maribor; Mgr. dr. Smil- jan Čekada, pomožni škof, Sarajevo. Škofijski delegati: Dr. Rogač Franc, prelat, škofov delegat Iz Szombathely, Madžarska; Mons. Jožef Velci, škof. delegat, Gorica, Italija; Mons. Frančišek Jemelka, kanonik, škof. delegat iz Olomuca; Dr. Jožef Hloucb, univ. prof. škof. delegat iz Olomuca; Mons. Pavel Crovari, škof. delegat, Genova; Mihael Wagner, kanonik, škof. delegat iz Györ, Madžarska; Jožef Jankovič, direktor, škof. dele- gat iz Györ, Madžarska. Referenti iz inozemstva: Dr. Friderik Mack, Lu- xemburg; Dr. Laros, Koblenz; P. Galileo Venturini, Rim, ltalija; Salvadore Camera, odvetnik, Neapelj, Italija; Di- rektor Galdynski. Poznanj, Poljska; P. Ledü S. J., Rim, Italija; Direktor Stehlin, Pforzheim; Generalni vikar Quenet, Pariz, Francija; Dr. Swizawski, univ. prof.,Lwow,Poljska; Dr. Anton Sanchez, Palma de Mallorca, Španija; P. Bangha S. J., Budimpešta, Madžarska. Gori omenjeni so do sedaj sporočili svojo udeležbo na kongresu, toda Pričaküjemo še več ugodnih osebnosti, kajti zadnji čas se vedno novi dostojanstveniki javljajo, da s svoje navzočnostjo povzdignejo slavje na kongresu. . Ustanovitev mednarodne kat. izseljenske lige, (govori p. K. Zakrajšek, tajnik Rafaelove družbe) dne 29. julija ob 16 uri v Unionu. Nove naloge Kristusovega kraljestva danasnjih dni. Naš čas bi lahko imenovali čas nemirnega človeškega düha. Ta nemimi düh se je pokazal posebno v izšeljen- stvu Človek je postal nezadovoljen z vsem, kar ima in kjer je Zmaterijalizirana srca so zahrepenela po tujih krajih, kjer bi našla več svetnih dobrin, denarja, posebno več uživanja, marsikdaj več prostosti za uživate. Tako je bil sedanji rod priča največjega preseljevanja narodov, kolikor jih pomni zgodovina človeškega rodu. In te dobe še ni konec. Ker so skoraj vse države omejile ali pa po- polnoma zavrle doseljevanje, je nastala nova Oblika izsel- jevanja, tako imenovano Sezonsko izseljenstvo, ko gredo visoki Stotisoč! za letne mesece iz domovine v tujino za zaslužkom. Tako danes ni katoliškega naroda na svetu, ki bi ne imel svojih vernikov na tujem in tujih v svoji sredi. Tako pa je postalo izseljenstvo danes svetovno medna- rodno vprašanje. Noben katoliški narod ne more ostati brezbrižen za svoje vernike na tujem, pa tudi ne brez- brižen do vernikov iz tüjine v svoji sredi. Do sedaj je iz- seljenstvo zadalo kat. cerkvi že zelo občutne težke rane; Število verskih izgub gre v visoke milijone. Kat izseljenci, največkrát sami mladi neizkušeni ljudje, pridejo v tujini v zelo težke verske preizkušnje. Ne poznajo ne jezika, ne verskih razmer. Tuja duhovščina dolgo ne ve zanje, pa če tudi ve, jih ne razumi in oni ne nje. V cerkvi je tüj jezik. Tako ne razumejo na pridig, ne morejo k sv. za- kramentom. Tako so oropani vse dühovne hrane in ni čuda, če Počasi klonejo in odpadejo, zlasti še, ker zaha- jalo med nje le prepogosto agitatorji proti Bogu in cerkvi. Tako je izseljensko vprašanje danes najvažnejše vpraša- nje Kristusove cerkve, vprašanje, kako ohraniti zveste Kristusu vse one milijone, ki so že na tujem in ki še stalno odhajajo. Tako je nastala potreba svetovne izseljenske misijonske organizacije, ki naj združi vse kat narode pri tem velikem delu sodobnosti. Družba sv. Rafaela je zato sklenila porabiti mednarodni kongres KK v Ljubljani, da predloži vsem katoličanom sveta ustanovitev mednarodne kat. izseljenske lige. Ako bo ta kongres dosegel že samo to ligo in tako poskrbel za milijone vernikov izseljencev, da se jih ohrani zveste Bogu in njegovi Cerkvi, bo to go- tovo velik Uspeh, Prispevajte z denarnimi darili. Vsem, ki smo jim poslali razre Moke z boni, vljudno prosimo, da le-te čim- preje vnovčijol Vnovčite vse bone, le tako bo mogoče kongres v redu izvesti ! Denar pošljite po pošt. položnici na naslov Ček. računa: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana. Št. ček. rač. 11.711. Za trüd in žrtve se vsem toplo zahvaljujemo! - Finančni odsek za KKK. Sedeži za „Igro o kraljestvu božjemˮ. Sedeži so po 10 din in po 20 din. Kdor želi sedeti pri igri „0 kral- jestvu božjemˮ, naj kupi knjižico in znak le za 5 din. zraven pa dokupi še posebno knjižico za 10 ali 20 din. Te dodatne knjižico za sedeže bodo v nekaj dneh na raz- polago. Župni uradi, ki jih žele, naj jih zahtevajo v Glavni kongresni pisarni za KKK, Tyrševa c. 29-1, Ljubljana Kjer |e zmanjkalo knjižic in znakov, nemudoma zahtevajte no- vih! Kjer veste, da bodo knjižice in znaki ostali, jih ne- mudoma pošljite nazaj Kongresni pisarni. Nakazila župnih uradov. Vse župne urade nujno prosimo, da pri nakazila raznih zneskov za KKK, na zadnji strani Položnice točao označijo, v kakšen namen naj se znesek porabi Posebno je to treba označiti pri zneskih, ki so namenjeni za kongresne knjižice ali za prenočišča' Za kongresne knjižice naj se točno navede, koliko je bilo Prodanih po 5 din in koliko po 8 din, sicer nam je ne- mogoče obdržati evidenco in se lako zgodi, da bo moral kdo knjižice ali prenočišče ponovno plačati. — Finančni odsek za KKK. Koncert Slovenske nabožne pesmi. Koncert bo dne 27. julija 1939 ob pol 8 zvečer v franciškanski cerkvi v Ljubljani. Programe dobite v prodajalni Pax et Bonum v franciškanah! pasaži. Pomočnica. Veličastna igra „0 kraljestvu božjemˮ, ki bo v soboto zvečer na Stadionu, bo gotovo privabila veliko ljudi. Po igri pa bodo vsi gledalci lahko odšli k polnočnicam po glavnih ljubljanskih cerkvah. Po katerih cerkvah bodo polnočnice, bomo še obvestili. Oča i sin si ogledavleta ele- fanta, šteroga so meli komen- djaši. Sin: „Oča, takšo kožo bi morala müva meti, vij zavolo matere, jes pa zavolo vučitela.” Kakši šeft pa maš zdaj? Inštrumente za oda- vlem. Včera san jij odao jezero — Ka? Je to mogoče? Jezero ramunik? Nej, jezero grefefonskij igéo. * Ona: „Či bi znala, ka si takši somar, te nigdar nebi vzela za moža.„ On: „To bi že mogla skle- pati po tóm, ka sam ravno k tebi vogledi prišeo.ˮ No, kak te je sprejela žena snočkar, gda si domo prišeo? ..Rože je v mene metala.” Rože? Kak pa to, ka si čoren pod očmi? To pa zato, ka je pozabila rože z lonce-zéti. * Sodnik: »Najbouše bo, če povejte istino." Cigan: »To pa že ne. Ed- nok san jo povedo, pa mi je iz- da Žao." ♦ Gospa: »Vij kodivate okoli,, pa ste pijani kak čep." Kodiš: „Znate gospa, či sam pa trezen, me je pa sram kodivati." Službena naznanila Davčna uprava Dol, Lendava. ; Štev. 1918-39. Starši, ki bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo Prihodnje šol. leto zaradi odmere šolnine potrdila o veli- kosti neposrednega davka, naj si iste preskrbijo pri davčni upravi čimpreje, najkasneje pa do sredi avgusta t. 1. in to radi tega da se neovira redno po- slovanje. Navada teh strank je, da se zglasijo ravno zadnji dan, ko že nujno potrebüjejo potrdila, ter se nemore vsem naenkrat vstreči. Vloge, ki se dobijo pri davčni upravi, je kolkovati z Din 10, za Potr- dilo pa Din 20 in za vsak prepis po- trdila pa je potreben kolek za Din 10. Posebno.pa se opozarjajo stran- ke, da prinesejo seboj Položnice, na katere plačujejo davek (redni ali ag- rarni). Pošta. Ritlop Terezija, Maison Fa- milliae, avenue Marcel Lembat. Mi smo ti pošilali liste tüdi na novi nas- lov, ki pa ne je bio točen. Zdaj smo dobili od tvojih domačih novi, točen naslov. — Majer Jožef, Satahovci. Novine Ketiš Franca so prišle iz Fran- cije nazaj s pripombov, da je mesto spremeno Javite nam njegov novi na- slov. — Prša Jožef, M. Polana. No- vine vašega sina Štefana so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njegov novi naslov. — Majer Franc, Strüssendorf. Brat je plačao celoletno naročnino. — Vogrinčič Jožef, Villa San Carlo. Sprejeli 100 din. — Gabor Štefan, Fléchin. Sprejeli 101.50 din. Na koj je višek? — Zadravec Gizela, Mesnil la Caure. Sprejeli 34 din. - Balažek Mar- tin, Ringeval á Moeuvres. Sprejeli 100 din. Horvat—Jooš. Küpšinci. So- dišče je javilo na kr. bansko upravo v Ljubljano, da je herbaš po + Šoš- tarec Mariji Kuzma Verona roj. Kof- jač na Krajni, ar se je sin ne javo. Agrarna oblast zato javla, ka nema več nikaj za opraviti z zemlov pokojne — Vogrinčič Anton, Cankova. Novine Hari Marije so prišle iz Francije nazaj s pripombov, da je mesto spremenila. Javite nam njeni novi naslov. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse Informacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencije 18. rue de Ta Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah ! Menjamo denar po najboljšem kurzu! ■■■■■ Dopisujemo v slovenščini ! „PUTNIKˮ Zavolo velike záloge manifakturnoga blaga, je odavlem po zvünredno niski cenaj. Ravnotak se vsikdar dobi Pe- tanjska Slatina pri odjemi celoga zaboja pint po 2 Din. — Se priporača HORVAT FERDO, trgovina, Bogojina. Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. Za tiskamo Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pek.