str. 4 „SLOVENKA" Št. 21 Denar in sreča* Spisala Marica. .Veruj mi Irma, vse da, vse nadomestuje ti denar'. „Dobro, noben oblak torej ne sme več kaliti tvoje sreče". „0h, in ko bi bilo samo to. samo ona sreča, ki smo jo občutili v trenotku, bilo bi dosti. Le pomisli : ubogi moj oče belil si je glavo od zore do mraka, da se mi je smilil v srce. Delale sva tudi me dve z materjo ali kaj, koliko moremo pomagati me žene ? Stanovanje *) To povest sem spisala že pred leti, a bila je ves čas založena z drugimi mojimi rečmi med akti pokojnega, nepozab- nega Kersnika. Predno je odšel v Gleichenberg zdravit se, jo je pregledal ter tu in tam popravil kaj malega in dejal svoji so- progi : „Ta je dobra, pripravljena je za tisek". Dasi bi danes pi- sala marsikaj drugače, rendar jo pustim nespremenjeno saj je spis eden mojih prvencev. Pisateljica. drago, dasi zadubio, tesno in nelepo ; oh, če pomislim nazaj, stresem se vsa. Ncvcrojctno so nam je zdelo in in vendar je bilo res — na očetovi srečki je bila ona osodepolna številka, katero so tiskali po časnikih. Ubogi prej, dobili smo štirideset tisoč ; naša prva misel je bila tedaj : v pokoj na deželo ! Sedaj smo tu, kamor sem tudi tebe povabila". Solnce se je bližalo zahodu ter skozi veje košate bukve obsevalo v pogovor vtopljeni, mladi dami. Starejša v popolni žalni obleki se svetlo plavimi lasmi in temno višnjevimi očmi, ki so sedaj zrle tako mirno in neobčutno pred se, kakkrat vzplamtele v živem ognji, imela je na prstu poročni prstan. Žalovala je po svojem soprogu, s katerim je bila združena še le pol drugo leto. Druga, nekoliko mlajša od prve, opravljena v prepro- sto belo, rudeče obšito obleko, imela je temne lase, mi- lobe polne oči, ki so zrle sedaj tako zadovoljno in srečno v svet iz pod srednje visokega čela. Njen obraz ni imel tako pravilnih potez, kakor oni njene družice, a bil je milejši in prijetnejši. Stanovali sta dolgo let v isti hiši in v istem nad- stropji v mestu, dokler se Irma omoživši se ni preselila drugam. Pred štirimi meseci je ostala vdova ter šla zopet k svoji materi, od koder jo je Milena Bernetova povabila k sebi, da se razvedri. »Glej, kako diven zahod je nocoj", pravi po dalj- šem molku Milena svoji družici. .Krasen", odvrne ta mirno. Vstali sta ter stopili k vrtni ograji ter gledali tja, kjer se je potapljala žareča solčna kroglja v morje. „Pojdiva malo v vas, Irma, če nisi trudna*. ,.Pojdiva, če hočeš", odvrne ji ta. Stopili sta skozi železna vrata na cesto. Svet Ivan je skupina malih vasi z različnimi imeni in hiše so razstresene daleč okrog. Vozna ovalna pot oklepa kakor reka, najlepši del tega kraja, prijazno dolino, na drugi strani te poti vzdi- guje se svet v valovite griče, po katerih se bele male in večje hiše, lepe vile sé zelenimi vrtovi. Prebivalci go- vore med sabo slovensko, dasi zna že vsak otrok itali- janski in lepi prijazni kraj, ki je ohranil bolje od vseh okrajev v okolici tržaški ^voj slovenski značaj, bode marsikaterega nasprotnika v oči. Ljudje se zavedajo svoje narodnosti, imajo svoje pevsko in bralno družtvo in radi se vdeležujejo slovenskih veselic v bližnjem Trstu. Ko sta prišli Irma in Milena po stezi raz grič na glavno cesto, legel je že mrak na zemljo in tam nad morjem se je pokazal meseca prvi krajec. ..Inteligenco našo moreš spoznati, Irma", pravi Mi- lena primši jo pod pazduho. ,Si-li znana z ljudmi po vilah?" vpraša jo ta. .Kaj še, ti ljudje so sami med sabo, sami „de* in ,von" ter bogati židje, katerim ne manjka po- hodov iz mesta ; a našo narodno inteligenco naučim te spoznati". Irma je molčala in krog usten ji je legel lahek št. 21 ,S L O V E N K A- ?tr. 5 ironičen izraz, ki ni ušel Mileninim očem in kateri je to delo jako hudo. Šli sta še malo naprej tja do cerkve, potem se pa obrnili in šli nazaj isto pot proti vili, ki se je kaj lepo videla v nižavi z razsvitlienimi svojimi okni. Hipoma je minola Mileni vsa prejšnja nevolja radi Irmine ironije, otroško vesela plosknila je z rokama ter vskliknila : „Hvala Bogu, lep dom imam". Potem sta pa molče stopali navzgor in težko sopeč, vstopili v veliko, lepo opravljeno sobo v prizemlji. „Oh tu-le je gospodičina" ! vzkliknil je pri vstopu mladih dam mož srednjih let, oblečen pol gosposko, pol kmetsko, sedeč z Mileninim očetom pri veliki podol- gasti mizi. ,,0h, gospod Doleuec, dober večer, kaj prinašate novega ?" ogovori dobrovoljno in veselo Milena približa- joča se mizi. ,,Prosit sem prišel gospodičina, gospod papa dal mi je sicer veliko upanja, a vendar ne bom miren, dokler ne slišim iz vaših ust zagotovila — če se vam se bo zdelo ponižanje, gospodičina. Irma se je med tem počasi približala in ko jo je Milena predstavila, nagnila je prav malo svojo lepo glavo ter začujena gledala klanjajočega se novega znanca svojega. Seli so krog mize. „Torej, gospodičina, vi ste naš up, rešilna zvezda naša* ; pričel je z nova Dolenec. , Radovedna sem kaj bode zopet, le govorite gospod Dolenec, storila bodem, kar je v moji moči". »Bralno družtvo naše imelo bode svojo jesensko veselico in prišel sem prosit vas v odborovem imenu, da sodelujete". „Glejte no, to je vse? Mislila sem Bog ve kaj bode po vašem uvodu". •Ji. „Torej vi sprejmete, o hvala, lepa hvala; saj veste možkih moči že dobimo, ali ženskih moči nedostaje". „In kaj želite od mene, da deklamujem, igram, po- jem ali kaj ? „Sedaj ne vem še, najbrže pa vsega malo". ,,Bravo, ali čuješ Irma, vsega malo !" In obrnivši «e zopet k Dolencu : „No in kedaj bode veselica in kedaj mi daste naloge ?" „Veselica bode prve dni prihodnjega meseca, naloge pa vam prineseta jutri ali pojutrajšnjem učitelj in kaplan". ,,Dobro, dobro, gospod Dolenec, moje slabe moči so vam na razpolaganje". „0, prosim lepo, gospodičina, preveč ponižni ; vi ste naša rešiteljica in narodnjakinja, na katero smo ponosni", „Jako laskavo v resnici", dejala je Milena smeje se in videč, da je Dolenec segel po klobuku in vstal, prižgala je svečo ter ga spremila do vrat. „Kdo je ta čudni tipus ?" vprašala je Irma vrnivšo se Mileno. „Vaški naš kavalir mu pravimo in ne zasluži v resnici tega imena ?" ,,Kaj pa je prav za prav ?" „Delalnico altarjev in nagrobnih spomenikov ima, mož je delaven, odločno naroden, ki izvestno ne manjka pri nobeni slovenski besedi. Ker je pa z damami jako galanten in poln poklonov ter za spremljevalca zdaj tej zdaj onej gospodičini, ali tudi vaškim dekletom, če je treba k narodni zabavi, pravimo mu vaški kavalir. Govori lepo in razumno, ker je veliko citai m videl precej sveta, videl začetek probujenja našega naroda in sam pomagal. Ker je Irma na vse to le molčala, in gospa Berne klicala v gornje prostore k večerji, vstali so vsi trije molče ter šli po novih stopnicah navzgor. Pri večerji je bila govorica, o vaški inteligenci in gospod Berne ni mogel prehvaliti dovolj zavednih mož v svojem okraji. Imel je preko petdesetih let, a zdel se je mnogo sta- rejši, ker je bil jako koščen in slok ter že malo vpognen, popolnoma sivih las, in nosil dolgo sivo brado. Bil je rodom Tolminec in v njegovi rodbini govoril se je na- vadno le njegov materni jezik. Svojo hčer je že v prvi mladosti naučil slovenščine in pri tržaških veselicah je bila glavna diletantinja slovenska. Gospa Bernétova, rodom Vipavka, je bila pridna gospodinja. Razsrdivši se nad kakovo stvarjo mrmrala je sama sé seboj še kakove pol ure potem ter Mileno zmer- jala, navadno jo pa oboževala. Rada je videla ljudi v svoji hiši ter je je tudi lepo sprejemala, a v družbi ni ostajala nikdar ; sramovala se je, ker je menila, da ne zna občevati, iskala je torej rajši po hiši kaj opravil. ,.No, kos tvoje inteligence sem že spoznala" je rekla druzega dne Irma Mileni, ko sta sedeli na verandi pred hišo. „Le čakaj, danes ali jutri pride nekaj, kar ti bo mislim bolje ugajalo od tvojega prvega znanca". „No, da, kaplan in učitelj ; prvi bode stal pred mano s povešenim pogledom brez besede, ali pa bo pri vsaki besedi citiral kakega cerkvenega učenika ali evan- gelista ; drugi pa neroden s temnim pogledom, kakor bi imel učence svoje pred sabo. Oh, poznamo to !" „Veseli me, da misliš tako, tem večje bode tvoje iznenađenje", in govorili niste več o tem. Na večer sta šli zopet v vas in idoči mimofarovža stopita iz njega kaplan in učitelj. ,0 živio! vzklikne prvi, a videč neznano damo, popravi hitro ter reče : ,.Klanjam se". Milena seznani Irmo ž njima in ker je bila pot dovolj široka, šli so vsi štirje vštric. ,No, zakaj vaju ni bilo tako dolgo gori?* vpraša Milena. .Opraviti imava, saj veste koliko je treba predno se tu pri nas priredi ,beseda", odgovori učitelj. „No in moje naloge ali je imate tu ?" „Prosim lepo, gospodičina, te prinesemo gori k vam formalno in corpore", šali se kaplan. ,Prav ; ali veste pa, da sodelujem samo pod enim pogojem, da namreč gospod učitelj zapoje solo : „Ko brez miru — !" „Pojdite no, da nam spodi občinstvo iz dvorane sé str. O .SLO VE N K A- St. 21 svojim basom'', odgovori kaplan in smejali so se vsi trije, saj se učitelj ni užalil nikdar, če so ga dražili radi glasu, katerega ni imel. »Ali je milostiva tudi pevka, oh to bi bilo lepo !•' vsklikne učitelj, a ozrši se na Irrno in videč žalno njeno obleko, prime naglo za klobuk ter pravi : pardon ! ,Ti, Mate, veš kako naredimo ? Priobčimo zanimiv program, nanj se pa nič ne pripravimo, ko bode dvorana napolnjena, tedaj pričneš ti : .Ko brez miru* občinstvo zbeži, mi pa imamo njih vstopnino brez truda in muke". ,Vi, gospod kaplan ste pa res preporedni — oh, kako lepa raketa! vsklikne Milena zroča proti morju. « Druga za drugo so švigale v zrak in naši znanci obrnili so urno proti vili, od koder se je dobro videlo na morje, Lloyd je obhajal praznik in vžigali so se lepi umeteljni ognji vsake vrste, ki so švigali nad morjem, razkrojevali se v lepe zvezdice in zopet padali v morje. Večerjali so zunaj in Irma se je tudi razvedrila med veselimi živahnimi pogovori, v katerih se je uljudno obračala zdaj do učitelja, zdaj do kaplana. Govorila je mnogo, lepo in zanimivo, da sta ona dva odidši dejala oba ob enem : lepa, prijetna žena ! Irma pa je legši dejala zevajoč : „Milena, tako mi bode vendar malo krajši čas !" ,No, kaj sem ti pravila?'' vpraša jo ta. Za silo bode že, mislila si je Irma, dejala pa ni ničesar, da bi ne užalila svoje tovarišice. Sveto-ivansko bralno družtvo je imela svoj sedež v prvem nadstropji ene najlepših hiš ob glavni cesti. Prostori so lepi, visoki in obširni, da bi bili lehko na čast marsikateremu družtvu v mestu. Pri stopnicah je mala predsoba, iz katere se pride v dvorano, kraj te pa je na eni strani bralna, na drugi odborova soba. V bralni sobi bilo je na večer druzega dne kaj živahno. Po mizah okrog ležali so novi in stari, med temi tudi jako zamazani zvezki slovenske Talije, po ka- terih so kaj marljivo iskali kaplan, učitelj in Dolenec. Dasi so imenovali že mnogo iger, edini vendar niso še mogli biti. Razven onih treh bilo je več udov, ki so prebirali časopise. „Imamo jo, imamo!" vsklikne kaplan; „izvrstui ženski ulogi, kakor nalašč za Irmo in Mileno." „Ali se ti sanja, dragi moj? Irma žaluje." „0h, škoda, škoda ; le glej tu le : O možje, možje, vi ste hujši nego jastrebi, hujši nego šakali, hujši nego sami tigri, a me postanemo tigrice in maščevale se bodemo ! To bi bilo kaj posebnega za njo." „Veste kaj, najprimernejša je bila vendar prva, kjer je samo ena žena in mi tudi jih ne zmoremo več." Pospravili so knjige in se odpravljali na odhod, ko se začuje po stopnicah žvenketanje vojaške sablje. Vrata se odpre in v sobo stopi mlad, lepo vzrasten častnik. „Oprostite, da sem tako smel ter se predrznem stopiti v vaše družtvo. Ime mi je Emil Denkman in sem tu pri svetem Ivanu mesec dnij rezervni častnik. „0 živio, brate, dobro došel, kaj govoriš tu tako svečano, ali ue poznaš več svojega soseda iz gimnazija skih klopi, Vatroslava Daničiča?" .Saj res, luč mi je prevzela vid, prišedši naglo iz teme sem ! Zdravo, ti si pop, kakor vidim." Stopila sta si bliže, objela se in kaplan predstavi mu ostala dva tovariša, o drugih pa reče samo : »Vidiš to so pa naši vrli udje, ki krepčajo zvečer tukaj svojo dušo. dasi bi potrebovalo njihovo telo po^ čitka. Od kod pa ti prihajaš?" .Prišel sem sinoči naravnost od doma iz Ljubljane. Veseli me, da ne bo tu-le tako pusto kakor sem se bal ; upal nisem toliko." „In kar še pride !" dostavi učitelj. Šli so v naj- boljšo krčmo ter praznili kozarec za kozarcem do pozne noči tedaj so pa bili precej glasni in vsi trije že po- bratimi. Emil Denkman je bil krasen mladenič. Črni lasje so bili nazaj priprosto počesani ter dajali njegovemu obrazu nek>ij predrznega. Teume, izraza polne oči so gledale živo v svet ter svarile, da se sme na njih mla- dega gospodarja malo zanašati. Njegovo temno bledo polt povišale so še male kakor lase črne brke. Oseba njegova je bila krepka iu elastična. Druzega dne popoludne ob četrti uri korakali so vsi trije po griči navzgor proti vili. Kaplan, majhen in droben, se je videl poleg orjaške postave častnikove še manjši, učiteljeva visoka, krepka rast zdela se je poleg Denkmanove pa trša in neokretnejša. Stopili so na ve- rando, kjer sta, kakor običajno, sedeli mladi dami Prav blizu so že bili, ko jih oni dve zapazita. Irma se začudi, Milena pa prebledi kakor zid. .Bila sva s kaplanom tako smela, da sva vam privela prijatelja : gospod Denkman, gospa Irma Kastel- čeva, gospica Milena Bernetova." Ta je dobila že zopet svojo barvo, vzdignila glavo ter ponosno ozrla se v stran, ko bi se morala pokloniti. Videla ni, kako se ji je častnik globoko poklonil in vi- dela ni tudi njegove ponujane roke. Bil je to za trenotek vsem neprijeten položaj, iz katerega jih je rešila le Irmina zgovornost. Tudi čast- niku se je videlo iznenađenje ; prijatelja mu nista prej povedala druzega nego, da gredo k mladim lepim damam. Milena je stala tako, dokler so vsi seli in pričeli govo- riti, potem pa sede še ona na kaplanovo stran, govoreč kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo, zdaj ž njim zdaj z učiteljem. Denkmanu ni pa za trenotek obrnila ne svo- jega pogleda, ne svoje besede. Pogovarjal se je ta le z Irmo prisiljeno in raztreseno. Milena je sprejela ulogo v igri ter en .alt solo". Kmalu so odšli, ne da bi se bila Milena in Denkman pozdravila. Šalila se je ta še na strani s kaplanom in med tem je stal on pri vratih naslonjen ob svojo sabljo ter pogled obračal v Mileno. Ko so vsi trije zunaj, zasmejeta se učitelj in kap- lan prav glasno. „Saperlot, stari grehi gredo na dan ; videl bodeš. Mate, tu doživiva še kaj imenitnega. Daj no, povej kaj lepega iz svojega življenja, nič ne bodi žalosten, Milena St. 21; „SLOVENKA" Str. 7 je čudna, saj še z nama je kakšen krat tako domača j in zaupna, drugikrat pa naju komaj pozdravi." ; „Pričakoval bi ne bil drugače, ko bi vedel, da jo dobim, ne jezim se na njo, ah, divota, divota!' pristavi poluglasno, kakor da je prej kaj lepega mislil, Divota, da te je tako vsprejela, kaj ! Mož si pa jnož, ona je obrnila glavo na desno, ti bi jo bil na levo stran ter odšel, ne ostal tam kakor spokorjen grešnik." »Nisem mogel in ne morem; kolikokrat in pri ko- ] likih sem bil kriv, a spoznati nisem hotel svoje krivde; tu jo pa spoznam, ono dekle vpliva magično na moje moči." »Čast sva imela videti", šali se kaplan. Med tem sta pa Irma in Milena šli na vrt ter seli na klop pod široko razrasteno in lepo napeljano trto. Na Mileninem obrazu je bil še vedno oni izraz kljubo- vanja in zmage, na Irminem pa porogljive ironije. „Imela si se drugače vesti radi drugih dveh", očita ji Irma. „Ne radi onih dveh, ne radi vsega sveta ne znam zakrivati svojih čustev, ne znam se kazati drugačne, ka- kor sem v resnici", odvrne Milena. , Misliš, da sta mu povedala ona dva h komu gredo in koga dobode tu gori?" „Ne vem", odvrne ji kratko in nazdraženo Milena. Onega večera so dolgo peli in pili v krčmi oni trije ; pozno v noč pripovedoval je Denkmar o svoji lju- bezni in nezvestobi do Milene ter pri tem in obilem vinu, se tako omehčal, da je objel svoja to=k'ariša in se zjokal kakor otrok. Bil je otročji, prav otročji pri svojih šestindvajse- tih letih in baš to je bilo, kar je na njem tako ugajalo. .Danes je vtorek, v četrtek imate vaje, dajte, vze- mite me Zi suflerja, prosim vaju, izpoditi me ne more, pa če me tudi, da jo le vidim, oh Mate, oh Slavko, oh Milena ! " Ganjeni do solz podprli so vsi trije svoje glave ter tako skoraj zaspali ; vzdramilo in pripravilo k odhodu je je le petje vstopivših mladeničev. Razburjena Milena je mogla ono noč le malo spati in zjutraj se je zbudila nenavadno zgodaj. Vzdignila se je malo ter zrla na spečo svojo tovarišico. Irma je bila krasna. Črni razpleteni lasje so se vsipali ji po obrazu, lepo okroglo levo roko imela je j)od glavo, desna ji je visela ob postelji. Lici je imela lahko zardeli, dihala je lahko, enakomerno. Milena ji je bila otroško udana, dasi je imela le dve leti manj nego ona. Poznali sta se že dolgo in ker Milena ni poznala in ni občevala z drugimi deklicami, mislila je, da prija- teljica ne more biti drugačna. Imela jo je rada, dasi sta hili večkrat različnega mišljenja. Ljubila je Irma prej in njo je ljubil bogat kupec. Starisi njegovi pa niso hoteli slišati o tej zvezi, ker je bila Irma uboga in ni se dopala njegovi materi. Ko je zvedela to ponosna Irma, prepevedola mu je približati se ji, ali pisati ji, dasi jo jo on tako prosil, da bi potrpela, •da bodo starisi dali že pregovoriti. Ni ga hotela uslišati in par mesecev potem poročila se je s penzijoniranim majorjem, ki je bil gotovo trikrat starejši od nje in je po poldrugem letu zveze umrl ter ji zapustil raz ven po- kojnine tudi precej denarja. Dolgo jo je gledala Milena vprta s komolcem ob blazino in z gkvo ob svojo belo dlan. kar skoči Irma s svoje postelje k njej, objame jo strastno in strastno poljubi, da Milena ni znala, kako bi si razglagala to vzkipenje. ,Revica moja", pravi Irma, »koliko časa sloniš že tako, gledala sem te ter komaj zdržala smeh". »Nisem mogla spati", odgovori ji ona, ki je res bila bolj bleda, nego navadno. „No seveda Emil te je drarail, sliši, pa je res krasen''. „Lep je bil vedno". „Radovedna sem, če pride z unima, ko boste imeli vaje, to je jutri kaj ne ?" (Pride še.) str. 4 ,S L O V E N KA" St. 22 Denar in sreča. Spisala Matica. (Dalje). „Če ima kaj pameti in kaj samoljubja, ne bo ga več", reče Milena. „Će ga ne bo, ti bo pa žal, to ti povem, Milena žal ti bo, ker ti ga še vedno —" „Molči, ne spominjaj mi ga več, če me nočeš raz- jeziti. Čul je morda o moji sreči, zato je prišel, o, Irma, denar, denar, ta je mogočen magnet." „Ali, Milena, kako hočeš, da je znal, saj se mu je videlo iznenađenje, ko te je ugledal." „Komedije, komedije, draga moja in nič druzega." fet. 22 ,S L O V E N K Str 5 „In kako te je gledal nepremično žalostno." „Zato ker zna, kakovo moč je imel vedno na me njegov pogled, da sem mu zanj odpustila vse, ali zdaj, zdaj ga ne pogledam več, ne spregovorim ž njim." Rekše zagrabi blazino ter jo vrže od vzglavja do vznožja." „K pogrebu jaz ne grem", rekla je Irma po obedu, ko jo je Milena vprašala, ali pojde ž njo. Umrla je mlada deklica iz ene prvih rodbin pri svetem Ivanu, ki je bila z Bernetovimi dobro znana. Proti četrti uri je šla torej Milena sama do doma umrše dekJice. . Mnogo ljudi je že tam zbranih, ko pride Milena. Duhovnika sta oba tam, župnik in kaplan. Posled- nji gleda v eno mer pred se ; pri svojem opravilu bil je natanjčen, vesten in strog, razven tega pa živ in vesel, kakor so zahtevala njegova mlada leta. Učitelj Gornik je pristopil k Mileni ter se pogo- varjal ž njo, dokler se občinstvo ni vvrstilo v dolgo vrsto. Pred cerkvijo postanejo in ko pogleda Milena v stran, sreča se z Denkmanovimi očmi, ki je stal tam naslonjen ob svojo sabljo. Čutila je, kako ji je zginila kri z obraza, a za malo časa šinila tem močneje v glavo. Obrnila se je urno na drugo stran, tam pa je baš iz vrste izstopil Gornik, ki je gledal tudi njo. Iz cerkve je hitela Milena proti vili in ko je imela stopiti iz glavne ceste na stezo ob griči, stal je za ovin- kom Denkman. Pustil JO je, da je bila kakovih petnajst korakov pred njim, potem pa je šel počasi za njo. Veselilo ga je menda, kakor otroka, da jo je mogel jeziti in jezila se je Milena, ko je prišla v svojo sobo ter vrgla klobuk, rokovice, vse tija po postelji v nered. Prešla je parkrat čez oči, kakor bi hotela pre- striči sitno solzo ter stopila k oknu, ter le še videla, kako je mimo počasi stopal Denkman. Pred par leti je bil Denkman uradnik pri sodišči v Trstu. Stanoval je v isti hiši, kakor Bernetovi. Početkom srečala sta se z Mileno slučajno in redko kedaj na stopnicah ; pozneje srečavala sta se češče in ne ve se, kdo je bolj pazil na odhod ali prihod druzega. Zagledala sta se in se ljubila ter si dopisovala tajno, ker Milena ni hotela, da bi še vedeli njeni sta- risi. Čez leto dnij je bil Denkman prestavljen in kmalu potem je prenehal popolnoma z dopisovanjem do Milene. Preteklo jo zopet leto dni in Milena je morala sli- šati od prepostrežnih ljudi, da je zaročen. Potem pa nič več, do sedaj. To in vse srečne in potem nesrečne dni prešla je Milena se svojimi mislimi, ko je ob postelji sloneč, nemo zrla predse. Zakaj se plazi zdaj tod okoli ? Si li s tem krati čas tu na deželi ? Je-li slišal o moji, naši sreči ? Da, tako je ; denar moj mu je na srci — oh, zakaj nisem uboga, videla bi, če bi še letal za mano ! Brrr, vsi enaki, denar in le denar, naj bo potem žena kakoršna hoče ! In vendar so pri tem veliko krive žene same. Rade trosijo bogato na vse strani, doma ni, da bi se poprijela dela ; po modi, najnovejši modi mora biti vse na njih in l?rog njih, ne da bi si same kaj poma- gale. To vse stane, stane mnogo denarja, a od kod jih vzemi mož-uradnik ? Sodeč vse enako, boje se zakona, ter hrepene le po doti, veliki doti, in ni jim jemati v zlo. Radi tega tako malo premislijo dekleta, ko se kdo vname za nje, hitro vporabijo priliko ter se udajo pr- vemu brez ljubezni. Tako hočem storiti tudi jaz, samo Denkman naj mi ne hodi pred oči, samo on ne, on ne! Nastala je noč prej nego navadno, ker so se na nebu zbrali gosti, temni oblaki, iz katerih je od časa do časa švignil blisk in temu sledil zamolkel grom tam ob morji. Pihal je močen veter, noseč v obraz redke, debele kaplje. Bernetovi so baš vstali od večerje, ko zaslišijo na stopnicah zvonki glas kaplanov in globoki bas učiteljev ter žvenket Denkmanove sablje. Irma in Milena, ki je v hipu prebledela, spogle- data se. Zadnja vstane in gre došlim nasproti. „Sam Bog poslal nam je tega soldaškega fanta, da nas reši iz zadrege", pravi po prvem pozdravu veselo kaplan, sedši s prišedšima k mali okrogli mizi. „Ker je moral baš te dni Dolenec odpotovati, bili smo prav v zadregi, zdaj pa imamo tu izvrstno moč, kaj ne, brate?" ,,Izvrstno ne, a slabe moje moči so vam vse na razpolaganje", odvrne Denkman, poklonivši se lahko in priidši z očmi vso družbo. Milena je bila tiha in užaljena ; saj je bila pre- pričana, da je to le izgovor ter to med njimi dogovor- jeno. Jezila se je najbolj, mislec, da jo imajo za tako malo bistroumno, da ne bo opazila njih zvijače. Brali so svoje uloge resno, le šepetalec, kaplan, rekel je tu pa tam kaj dovtipnega, kar pa ni vzbudilo humorja, ne pravega smehu nobenemu. ,,Prebrano je", pravi učitelj, „za prihodnjič, upam, ne bo nam treba knjig ; se šepetalčevo pomočjo opra- vili bomo brez njih. „Priporočam se, gospoda igralci, da se naučite !" Svetel blisk, ki je posvetil skozi na pol zaprte ve- trnice, ter za tem močen strašen tresk, presenetil je vse tako, da so ostali tihi nekaj sekund. Irma, ki je med igro sedela s knjigo v roki, je pristopila k družbi. „Zdaj ne morete v vas, nikakor ne", pravi vsto- pivši Berne, ,,če ste končali, sedite tu in zabavajte se. Milena, pojdi po butiljko našega in nalij gospodom. Zgi- nil je v vratih, zunaj pa je razsajal vihar in debele de- ževne kaplje so pluskale ob okna. Sedli so okrog mize. Irma kraj učitelja, njima na- sproti Denkman, kaplan in Milena pa vsak na en konec mize. „Kaj ste čitali tako pazno?" vpraša učitelj Irmo. „Le ultime lettere di Jacopo Ortis." „Aha, laški Werther !" vsklikne oni. „Pustite Werthérja, kaj Werther, nič Wertherja, kaj Str. 6 .SLOVENKA« Št. 22 ne gospodićina, mi dva ga nimava rada'', pravi liaplan Mileni. „Da resnico povem, ne ; dasi imata rada, da mož ima srce, da ćuti, globoko čuti, vendar je ta junak pretiran." „Gospodicina govori prav tako, kakor mislim jaz", pravi Denkman, a ona se ni ozrla vanj, kakor je morda mislil. „Sentimentalen, presentimentalen je ta junak in to vsi trije Wertherji v vseh treh jezikih", pravi učitelj. „0 prosim", dé Irma z gracijoznim poklonom in zapeljivim pogledom ; „moj Werther — Jacopo Ortis, katerega zdaj čitam, je plemenitejši od nemškega, kajti ne samo ljubezen do nedosežne ljube, nesreča njegove domovine in bolest, da je bil iztiran iz nje, katero je lako ljubil, gnala ga je v smrt." „Saj piše tu, glejte : „Edini plamen, ki oživlja še trudno moje telo, je upanje, da poskušam osvoboditi kedaj svojo domovino." In tu le zopet o tlačiteljih nje- govih rojakov : „Hočeš, da beračim zavetja in službe v deželi, kjer me smatrajo tujcem in od koder bi me mo- gel izpoditi kapric vsacega ogleduha?" In tu piše zopet ponosno : „Nesrečni smo, a ne slepi, ne podli, ne manjka nam poguma, ampak moči." „Njegova nesreča in žalostni konec njegov, da se opravičiti, on je bil nesrečen v vsem." Govorila je to s prijetnim, melodijoznim glasom in primernim povdarkom, da so vsi strmeli vanjo, posebno je učitelj zrl zamaknen na mala rudeča ustna, ki so se odpirala malo in naglo. „Kdor je pisal Wertherja, Ortisa, Zorina, moral je biti blag človek ; imeti blago, čuteče, usmiljeno srce za ves človeški rod. V vseh treh so divne misli, krasne slike in prizori, ali junak, junak !'¦ rekla je Milena. Ko odložimo knjigo, smili se nam trpeči junak, a smili se nam ne radi nesiccne svoje ljubezni, ampak radi bolnega svojega duha. In Werther je med temi najveći bolnik. „Glejte, De Amicisivega otroka, ki daruje iz hva- ležnosti zavitek žebljcv, katere izdeluje njegov oče ; otrok, ki kazaje ljubezen svojo do prijazne gospe, ji pošepeta na uho : ,.Moj oce dela šcete* : Iu ce pustimo otroke, nadaljuje razvneta Milena, ,.poglejmo junaka — učitelja njegovega. Nesrečno zaljubljen je kakor Werther, le časa nima to- liko, da bi mogel premišljavati nesrečno svojo ljubezen. Preganjan po svojih nadzornikih, katerih ima malone to- liko kakor učencev, vrhu tega najslabše gmotne razmere, pomanjkanje ; pri vsem tem pa je krepkega duha, po- gumen, da dospe po devetih trudapolnih letih do boljše sreče. To je junak in ne oni, ki ga maje vsak veter*. Razvnela se je bila samega oduševljenja, temna ru- dečica je zalila njen bolj bledi obraz. Govorila je mirno brez gestikulacij ter svojemu govoru dajala življenja le sé svojimi očmi in s povdarjanjem važnih besedi. Ker ji ni mogel oporekati nobeden, vjemali so se vsi v tem ter vzajemno pobijali ono pretirano sentimen- talnost v vezani in nevezani besedi. Pozno v noč so odšli igralci diletantje. Irma in Mi- lena sta jih spremili do vrat ter potem molče in zami- šljeno stopali nazaj po stopnicah do svoje spalnice. Denkman ni mogel prehvaliti Mileninega zdravega mišljenja in bil navdušen zanjo bolj nego kedaj. učitelja jo spremljala Irmina podoba kakor senca, na uho njegovo donele so vedno le njene bes de ; ka- plan je pa molčal, potem, ko je pohvalil Bernetovo iz- vrstno vino. V mali, prijazni hišici ob cesti vbadalo je kaj mar- ljivo pri nizkem oknu mlado, bledolično dekle. Le ko je končala droben listič ali malo cvetico pri finem svojem delu, ozrla se je po cesti navzgor ter za tem zopet vezla dalje. Bila je mala, drobna stvarica, ki je sedaj bila vi- deti bolna od prevelikega napenjenja pri sitnem svojem delu. — Bled, okrogel, pravilen in krasen obrazek njen raz- svitljevali sta dve veliki, kakor oglje črni a navadni, dobri, negloboki in neizrazni očesi. Bila je Ema Jenkova, ki je z delom svojiip poma- gala svoji nepremožni rodbini. Učitelj Gornik jo je videl ter se vanjo zagledal, po- vedal ji, da jo ljubi, sprejela ga je, če ne posebnim ve- seljem, vsaj z iznenađenjem ter se ž njim zaročila, Vsak dan po šoli je bil pri nji ter njo, ki je skoraj zmiraj sedela molče, kratkočasil z anekdotami in dogodki, ki so bili časi malo duhoviti, včasi pa nič. Ona se je pa smejala vedno prav topo in to tem bolj, čim manj smešno je bilo. Govornik pa ni opazil tega, videl je lepa rudeča njena usta in dve vrsti belih zob. „i; Sedaj ga ni bilo že dva dni, včeraj je prišel ter bil proti svoji navadi jako malobeseden in odšel je tudi prav hitro. Ema je bila ena onih oseb, katerim je vse enako in katere spravi malo katera stvar iz navadnega tira. Vendar pri oknu sedeč, je premišljevala, kakova sprememba se je mogla zgoditi z njenim Matejem. Da bi ji bil nezvest, se ji ni še sanjalo; kako neki, ko ji je ne da bi ga vprašala po tem, zagotovljal tolikokrat, kako prisrčno jo ljubi! Eh, pa delo mi gre tako brez njega bolj od rok, mislila si je ter hitela vezti dalje. Solnce se je že nagnilo k zatonu, ko potrka Gornik ter za tem urno vstopi k delavni svoji Emi. „0 vendar kje si bil do zdaj?* „Eh, kje neki ; v šoli", odvrne on nevoljno, „po- tem pa pol ure s kaplanom pri Bernetovih, zdaj je ta- koj noč. „Slabe volje si videti nocoj, kaj te je razsrdilo ? »Paglavci v šoli, kdo drugi? Oditi pa moram kmalu, veš, ker nocoj imamo vaje ; prišel sem samo, da te pozdravim". , In bil je res slabe volje, a ne radi šole, ainpak ujezila ga je Irma, ki mu je ves čas zabavljala ter gL|. mučila. Jenkova Ema je nesla namreč nekaj dela k Ber- netovim ; Irma jo je videla in ko je izvedela, - kdo je, zvabila jo je k sebi, da jo spozna St. 2-2 .SLOVENKA" Str. 7 Se smehom govorila je potem Mileni o njej ter bolj nego čez njo zabavljala je čez. Gornika, ki si je izbral „punćiko". Ko je bil danes gori v vili, prepričevala ga je prej se smehom šaleč se, a potem resno, da Ema ni zanj. Prepričala ga je tako. da je sklenil sam pri sebi ji dati slovo. Dejal pa ni ničesar, le v zadregi zvijal si je dolgo, dolgo svojo smotko, govorjenje njeno pa mu je prijalo in zdele se mu je jako laskavo. Prišedši k Emi pa, razdrl se je sklep upadel mu je pogum. Ganila ga je dobrota njena, ki je izvirala bolj iz nevednosti in plitvosti, nego prav iz srca — naj- bolj je nanj uplivala njena lepota. Lepega popoludne šli sta Irma in Milena v mesto nakupovat raznih stvari. Ker sta odpravili zgodaj, pred- lagala je Milena, naj bi šli na ,Molo sv. Carlo*, od koder se vidi tako divno na odprto morje. Jesensko solnce je jelo zahajati. Oblaki od ognjeno- rudečega do najbolj nežnega roza in od pomarančasto- rumenega do skoraj bele barve igrali so se ob solnci na obzorji, kažoč razne slike in forme. Ni ga lepšega razgleda, nego je oni ob zahajajo- čem solnci na odprto sinje morje. Milena, ki je imela mnogo čuta za naravine lepote, je stala zavzeta skoraj na samem robu luke. Na desni in levi strani so stali manjši in večji parobrodi tu in tam pa ladije z jadri in brez jader. Sko- raj pod zidom, kjer je stala Milena, bilje čoln in v njem ribič, ki je sedel mirno ia hladokrvno, kakor bi bil sam. Ne mene se za gledalce na luki, držal je svoj tr- nek v roki ter pel pred se preprosto dalmatinsko pesen. „Glej, kakova idila, Irma", opomni Milena, „glej ga, kako se ziblje v čolnu oh, zavidanja vredni človek !" A Irma ni videla, ne slišala svoje tovarišice. Življenje na luki postajalo je vedno živahneje. Vo- zovi so drdrali, črni mornarji vpili drug na druzega, pa- robrodi so žvižgali, ropotala težka bruna in železni drogi, katere so nakladali na ladije. Meščani so se začeli sprehajati in važno govoreč in razpraljajoč nevažne stvari šetali se gori in doli. A tudi tega ni gledala Irma. Prva ladija tu ob kraji .Minerva" ta jo zanima. Mlad gospod stopa urno po nastavljeni deski z luke na ladijo ter prihaja iz nje vedno srditejši. Mornarji njegovi pa hite znašati razne stvari na suho ter je vkrcajo v drugem redu molče in v strahu. ,Glas, rast, kretanje to vse je njegovo; da, Anton je", pravi poluglasno Irma, prime Mileno za roko in obe odideta od kraja. Po deski na suho je prišel mladi gospod, ki je obračal Irmino pozornost na se, baš tedaj, ko sta šli oni dve mimo. Popravljal si je zapestnici ter jezno mrmral v polno svojo svetlo brado, kar se njegove oči ustavijo na Irmi. Naglo vzdigne klobuk ter s popolnoma drugim izrazom na svojem obrazu pristopi k njej ter ji poda svojo roko. ,Kako naključje, gospod Petris, kaj ste prišli sedaj, ali odhajate iz Trsta ? Ah, da, skoraj bi bila pozabila — gospodična Berne, gospod Petris, trgovec." On se pokloni ter pravi : .Ne, milostna, jaz sem zdaj stalno v Trstu, a nekaj svoje trgovine sem dal vkrcati. S temi ljudmi je res križ, a prišel sem pa vendar še o pravem času, da sem rešil — kaj pa vi milostiva, žalujete, če me ne moti vaša obleka." ,Da, po svojem soprogu", odvrne ta ter vzdignivši glavo, pogleda mu naravnost v oči, da bi videla učinek svojih besedi. On pa ni spremenil svojega izraza ter z navadnim prejšnim glasom jo vpraša, obrnivši še za trenotek tudi v Mileno, ali sme ž njima nazaj v mesto. ,Kakor vidim, gospod Petris, najini osodi sta si podobni", pravi Irma ogleduje klobuk njegov in črn ovoj ob njegovi rami. „Da znaki žalosti so po moji materi, katere sem oblekel, ko sem je komaj odložil po svojem očetu. Ali imate še daleč, če smem vprašati?* „Daleč, celo do svetega Ivana", odgovori Milena, do katere se je bil obrnil Petris. „Da, sedaj ostanem -še mesec dni pri dobri svoji Mileni, potem se pa vrnem zopet v opustošeno svoje stanovanje v mestu", pravi žalostnim glasom Irma. ('Pride še,i. Str. g ,S L O V E N K A" Št. 23 Denar in sreča. Spisala Marica. : (Dalje); " „, \ , Ker je Petris na vse to le molčal, mignil^'je Irma mimogredočemu vozu. On pa je ostal na mestu in jeza' klical na svidenje ! roke; si niso dali... . ,Porpčnegji,j^rstana_nima;.'^. rekla je še.. Irma,' ka* kor sama pri sebi, po.tem'pa nista već .spregovorili do doma. St. -ž-i „S L O V E N K A" Str. 9 Druzega dne jo nesla Milena nekaj svojih in oče- tovih dopisovanj na pošto. Imela je od doma svojega do tja le kakih deset minut. Ogrnila je plašč ter na glavo zvezala belo lahko volneno ruto. Vreme se je od včeraj jako spremenilo. Sivi oblaki so prepregli nebo, v zraku sta se pa bila za obstanek dva vetra jug in sever. Bil je ta dan pravo nasprotje s prejšnjimi toplimi, skoraj poletnimi dnevi. Lil je v dušo in srce neko nepopisno otožnost ter vplival akor vsi taki dnevi, jako slabo na ljudi. Vstopivši v poštni urad, vidi pri mali mizici Denk- mana, ki je pisal. Ozrl se je vanjo, ko je odprla vrata in če je bila še tako nevoljna, morala se je nasmehniti, ko je naglo vstavšem padlo pero ter se zabodlo v tla in prebrnila se stolica. Bil je ves v zadregi ter ves zardel ponujal je roko, saj se mu je zdelo, da mu je bila zadnjič v vili prijazniša, nego je bila navadno. Njegova zadrega jo je malo razvedrila in prav dobrovoljno in se smehom mu je odgovorila na par vprašanj. Malo se ji je smilil v svoji zadregi, malo pa ji je ugajalo njegovo viharno otročje vedenje in ce si je še tako tajila, popolnoma zatreti ven- dar ni mogla svoje ljubezni do njega. Ko je Milena od- hajala, dovršil je tudi on svoje pisanje ter šel naglo za njo po stopnicah navzdol. Denkman pa ni kazal da bi se hotel posloviti. Tam, kjer se začenja strma pot ^b griči, ustavi se on hipoma, krepko vpré svojo sabljo ob tla, pogladi z levo brke svoje in pravi : „Gospodična, danes dva tedna mi je odpotovati. „Tako?' vprašala je ona, ki je bila korak pred njim ustavljena, ozrši se nanj. „Da, odpotujem iu vec Vara ne bodem na poti*. ,Na poti meni '? ¦ „Da, nadlegoval \'as ne bodem več . „0 prosim". In pričela sta nadaljevati počasi svojo pot oba ob enem. „Vidite gospodična, kakov danje danes, mrtev, ža- losten, brez solučnih žarkov — tako hladno, mrtvo in žalostno je v mojem srcu, gospodična". „Bojujeta se jug in sever, zmagal bo seve,r raz- podil oblake in zopet bo sijalo svetlo solnce' pravi ona smeje se. »Sijaio, a ne v moje srce, tam bode mrtvo vedno, vedno". »Kakor na vse, vplival bode lep dan tudi na vas, gospod Denkman, ta otožnost je nasledek le takega vremena". .Vidim, da ue smem govoriti v primerah, ker me nočete umeti, a govoriti hočem, ker naju je osoda pri- vela danes skupaj*. „Gospodična, kriv sem in ne zagovarjam se — a jaz Vas ljubim in ker me \'i tako prezirate, neti to še bolj — ljub — ne, ker me Vi prezirate, zato je tema v duši moji *. .Odšli bodete, videli me ne bodete več in zopet pri-ije solnce v V^ašo dušo, da Vam govorim tudi jaz v podobah". ,Če mi ni prisijalo v treh letih, mi tudi ne bode več." „Oho, gospod Denkman, počasi ; zdaj tri leta odpoto- vali ste še le iz Trsta". ,Da in od tedaj je tema v mojej du-i*. .Tako najivni, gospod Denkman, ali mislite, da se nič ne zve tu v Trstu ? Ste li mogoče zamenjali ono z dvajset tisoč z eno, ki ima petindvajset", de ona ironično. .Vi ste zvedeU nekaj, a zvedeli niste vsega. Stvar je taka le — če mi verujete, in da mi verujete, zato Vas prosim •. „Bil sem nastavljen prav doma. Oče je zvedel za najino dopisovanje, a rekel ni ničesar. Takrat, ko so nehala moja pisma do Vas, zahajal sem ž njim tako je hotel oče, k bogatemu trgovcu, ki je imel edino bogato lepo hčer. To je namoi-jal meai moj oče. Meni se je do- padala, kaj bi Vam tajil, lehka in živa, in laliLomišljena v notranjem, pravo nasprotje Vaše, očarovala me je, ko sem bil pri njej, a proč od nje spremljala me je le mila Vaša. podoba, ker njena ni bila dovolj krepka, da bi Vas bila izbrisala iz mojega srca. Oče moj je silil v me, naj se vendar odločim, ker nevesta bo bogata iu ne bo ji manjkalo ženinov. Nekega večera bil sem zopet tam. Pu- stili so naju sama. Opravljena je bila jako koketno in dražila me je bolj hudomušno, kot nikoli — premagala me je, povedal sem, da jO ljubim — lagal sem se. Za- ročili so naju. Kmalu potem prestavijo me v Gorico in z mojo nevesto zgodilo se je, kakor z Vami, kmalu jej nisem pisal, pa tudi mislil nisem več na njo. Misli moje so uhajale vedno le sem do Vas na ju^-. Ona me je samo omamila za one trcnotke, ko sem bival pri nji, več ni premogla. Misel na Vas mi je bila sladka ter pred dvema tednoma sem prišel prav vesel semkaj, sodeč, da ste Vi pri sv. Ivanu. , Vedeli ste torej, da me dobite, ko ste prišli onega dne s kaplanom in učiteljem v vilo?". „Ne, tega ne, vedel sem, da ste v tem kraji, a še sanjalo se mi ni, da bi Vas mogel tam dobiti. Res, go- spodicina, dovolite mi, da Vam čestitam, sreča Vam je bila mila iu to me prav srčno veseli'. .Hvala', rekla je ona hladno in resni njen obraz se je pomračil. .Predolgo sva že hodila do tn, kaj si bodo mislili moji doma : Z Bogom ! ' In stekla je ter zaprla za sabo težke železne duri, on pa je stal tam in ko se je ona še enkrat ozrla, sre- čale so se njujine oči. Padal je oni dolgotrajni, dolgočasni in počasni je- senski dež, ki se ljudem zdi, da gre do kosti, neje- voljni in razdraženi so oni, ki sede v suhi, gorki sobi ; kaj še le oni, ki morajo v takem iz hiše ! Povsod je vlažno in povsod blatno. Učitelj Gornik je šel popoludne v šolo ter bil sam sebi tako pomilovanja vredna nesrečna stvar, da se je pač večkrat povprašal, čemu neki živi. .Neumno, bedasto je moje življenje', sikal je med zobmi, ko se je ogibal, da bi ne stopil tu v kup blata, a je tam še huje zabredel vanje. Na pozdrave srečajočih Str. 10 i .SLOVENKA, St. -23 ga ljudi, zamrmral je nekaj, na one njegove mladeži pa je šel molče mimo. ,Kaj imam od življenja? Ubivati se z dečadjo od zore do mraka, dečadjo, med katero je toliko hudobnih, nehvaležnih otrok ! Gaziti blato cele tri mesece in pihati potem druge tri mesece silne vročine — in ? Ema ? Irma pravi prav, če trdi, da ni za me ; no — je to listu podobno : je to list, ki more pisati uči- teljeva soproga? saj smo že na konci devetnajstega sto- letja in ne ob času, ko je bil učitelj občinski hlapec. Ošteva me. zakaj me ni, če razumem prav to mešanico slovenščine in italijanščine. Grozen list, ko bi ga Irma videla ! Za ves svet ne ! Tu le je bila pač najboljša in mislil sem, da mi bo njena lepota za vse — bo — dolgočasna mi je 'po- stala že ta lepota. In Irma, kako je zmenoj prijazna, izobražena, fina, lepa žena! Jaz pa navezan tam doli! Vrag vzemi vse blato. Ah življenje, neumno, bedasto živ- ljenje. Tudi Gornikovi otroci so čutili onega popoludne učiteljevo jezo, vsaka najmanjša napaka, najmanjši ne- mir ga je vznemiril „Gospod učitelj, ta list je dala gospa iz vile", je rekla ljubezniva lepa deklica, ter mu izročila Milenino pi- semce. Ko bi bila revica vedela, da bode s tem listom boljše volje njen učitelj, dala bi ga bila pač že prej, a kaj ko je bil tako jezen ! „Ker ne vidim od Vas nobenega sporočila in ker je čez tri dni že oni dan našega produciranja, prosim da pri- dete nocoj ob pol osmih k nam. Imeli bodemo tu pred- zadnje vaje, zadnje vaje pa pojutrajšnjem ua odru. Na svidenje ? Milena Berne. Kratke in male vrstice, ali kakov je bil učinek ! Milena je je pisala v strahu in upu, di vidi zopet Denk- mana. Irma se je veselila, da bo mogla zopet zabavljati učitelju, ter tako preživeti vsaj nekoliko prijetnejše dol- gočasen večer. Učitelj Gornik je pozabil Emo in blato in bedasto svoje življenje in Denkman, ko mu je učitelj naznanil, je komaj čakal ure, saj Milene ni videl od zadnjega po- govora več in kaplan sufler, mei si je roki tudi zado- voljno ter dejal : pa ga bomo zopet pili ! Zbrali so se pri Bernetovih vsi že pred pol osmo ter našli rodbino še pri večerji. Seli so še oni zraven ter govorili o neprijetnem in nezdravem vremenu, ter o vseh dnevnih novicah v mestu in okolici, prešli so na prihodnjo svetoivansko besedo in potem na prihodnje volitve. „0, res, gospod Berne", vsklikne učitelj, ,.Poti, poti imamo jako slabe in to mora biti vaša skrb, ko pridete v mestni zbor". .Čakajte, saj še izvolili me niso''. .0, to pojde kar per aclamationem", pravi kaplan. ,.Pomagali bodemo agitirati, a potem priporočamo poti, gospod Berne, poti !'' pravi učitelj. Denkman je pa le molčal ter gledal Mileno vpra- šujoče, ona pa se je ogibala njegovega pogleda. Okoli devete še le so pričeli igrati : Berne si je dal prinesti svoj veliki naslanjač ter v njem kmalu za- dremal, pri vsi dobri volji, da bi slišal igralce. Njegova gospa in Irma sta pa šivali. Poslednja je poslušala posebno pazno, kako se igra, a kazala ni tega ; le ko bi bila zapazila kakov pogrešek, bila bi opomnila. Igrali so dobro, ker nobeden igralcev ni bil novinec in svobodno gibati, znali so se tudi vsi. Še predno so končali, je odložila Irma svoje delo, prikrižala roki čez malo mizico ter. z očmi sledila igralce posebno učitelja. „Kakor nalašč za vas ta uloga, gospod Gornik, kar bala sem se Vas, tako lepo, naravno ste predstavljali srditega, ljubosumnega moža." .Pomisliti morate, gospa, da je to njegova lastna lastnost — ljubosumnost ; baš tako bi divjal, ko bi... .* ,,Ha, ha", smejala se je Irma na pol ironično na. pol ljubeznivo, „gospod Gornik !¦" In zresnivši se ua mah : ,Da, taki možje mi ugajajo ; taki, ki so sam živ ogenj, pogumni, energični, ko je treba braniti svolo last." »Jako ponosen sem na to, gospa, da imam lastnost, ki Vam ugaja", je rekel učitelj ter se galantno priklonil, prišedši k nji. Ona se je samo lepo nasmehnila ter pogledala ga ljubeznivo. Seli so tudi drugi. Kaplan kraj Milene, tej nasproti pa Denkman. Berne se je vzdramil in trdil, da budi zdaj lahko vso noč. Pogovarjali so se o volitvah in o razmerah v Trstu in njega okolici ; Denkman pa je pripovedal o razmerah na Kranjskem. Milena in Irma sta se le malo mešali v pogovor in poslednja mogla je zakriti le šiloma svojo nevoljo. Učitelju, ki jo je vedno opazoval, posrečil se je pogovor obrniti na drug predmet, pri katerem je imela Irma prvo besedo. Berne, ki se o čuvstvih, o katerih se je razpravljalo, le malo mešal v pogovor, se je kmalu poslovil. Milena je bila ves večer le redkobesedna in tudi Denk- man je malo segal v besedo. Tem glasneja sta bila Goi'uik in Irma, ki sta razpravljala kaj živo je li denar sreča človeku. „Da, da, denar je vse, gospa, vse ; če imam de- narja, kolikor hočem, živim kakor hočem in ce imam tudi kakovo žalost, pozabim jo v veselji in zabavah, katerih mi ni težko dobiti z obilnim denarjem" ; sklenil je ognjevito učitelj. Kaplan se je namuznil nezadovoljno ter hitro vporabil nastalo pavzo, rekše ; .Trčimo, no, zopet enkrat, pa pustimo naj ima denar kdor hoče ; mi smo zadovoljni s tem, kar imamo". Milena pa je zmajala z glavo ter si mislila : Jaz bi vam pa lehko povedala, kakova sreča je denar ; rekla pa ni ničesar, ker bi lehko izdala svoja srčna čustva, ko bi izpregovorila. Denkman si je pa Milenin molk in zamišljenost razlagal po svoje in bil obeh tako vesel, da je pri od- hodu dolgo obdržal Milenino roko v svoji ter 'jo lehko stisnil. Irma in Gornik sta se ločila pa srčno in glasno». (Pride še.) št. 24 „S L O V E NK A" Str. 5 Denar in sreča. Spis.ilii Marica. (Dalje). Dolenec in drugi veljavni možje ki imajo prvo be- sedo pri Sv. Ivanu, ne bili bi postavili za kandidata v mestni in deželni zbor mirnega in malobesednega Berneta, ko bi ne bilo tako velike potrebe. Prvič se je Berne sam branil, ker si ni hotel na- kopa vati- skrbii drugič pa,- dÄsini bil posebno st^r, bil Str. (i ,S L O V E N K A« Št. 24 je jako slaboten. Potreba in sila narodne stranke bila je pa velika. Nasprotna stranka bila bi proti komu drugemu go- tovo zmagala — saj ni bil odločilen sam Sveti Ivan. — Berne pa se je bil v tem malem času priljubil povsod, ker je storil okoličanom že mnogo dobrega in — na de- nar mu tudi ni bilo treba gledati —- mogel se je meriti z nasprotno stranko Okolica tržaška je glede tega še vedno prav na slabih nogah. Ni čuda ; ljudje so večinoma revni ter imajo od danes do jutri, ne pa toliko, da bi mogli pošiljati svoje sinove v srednje in višje iole. Komaj, zvrši — in večkrat tudi tega ne — ljudsko šolo. mora v rokodel- stvo ; za to nima okolica iuteligence, nima mož, ki bi se mogli v zboru vspešno potegovati za pravice proti jezič- nim in učenim italijanskim doktorjem. Kaplan, in učitelj sta agitirala — tajno se ve da — in mora se reči, da sta veliko pripomogla k Bernetovi izvolitvi. V nedeljo je imel torej biti osodepolni dan. Zjutraj volitve, zvečer pa »beseda" in tega dneva so pričakovali težko vsi naši znanci iz raznih razlogov. V soboto zvečer po glavnih vajah v dvorani, spre- mila sta Denkman in Gornik Irmo in Mileno domov. Kaplan, videč, da je odveč, se je ustavil v spodnjih prostorih, kjer so bili glasni pevci, večinoma volilci. Tu se je govorilo in napivalo prihodnjem poslancu do pozne noči. Vreme je bilo lepo, hladno, brez vetra, nebo temno plavo, a brez meseca. Gornik je dvoril nocoj' posebno Irmi, s katero sta bila nekaj korakov za Denkmanom in Mileno in do ka- terih se je čul od časa do časa Irniin zvonki glas, s ka- terim je odgovarjala njegovim laskavim besedam. ,In Ema?" prašala je hipoma resno. »Njej sem dal slovo, kakor ste hoteli, Irma". „Revica, zdaj bo pa nesrečna". ,Ne mislite tega", ona je jako hladnokrvna, in ne bo je zadelo hudo". »A vi, vi bili bi vse življenje svoje nesrečeni, ko bi jaz ne segla vmes ; vi ognjeni in polni življenja, zdru- ženi ž njo, ki ima ribjo krv — pa tako malo duha". „Vsakdo se lahko zmoti, Irma, srce ga vara on misli, da ljubi, a se mu predmet samo dopada, ko pride prava ljubezen, tedaj še le spozna, Irma, tedaj!' „In če se še motite. Mate?' »Ne, ni mogoče ; vaša podoba spremlja me kakor moja senca in vaše besede done mi vedno tako sladko na uho, ne, ne varam se, Irma". Stisnil je krepko njeno ročico, ona pa ga je le molče pogledala. Denkman je hotel napeljati govor na zadnje sre- čanje na pošti, a posrečilo se mu ni dolgo. Milena je govorila prav navadne vsakdanje reči. »Gospodičina", pretrga jej on govor, vstavi se ter zmaje z nazaj vpognjeno glavo. „No?" vpraša ona samo, ter ga smeje se pogleda. »Povejte, vi me sovražite?" »Jaz? jaz ne sovražim nobenega človeka". . „Pa'ljubite me tudi ne". it| „Oho, prenagel skok od sovražtva do ljubezni go- spod Denkman !" ,In jaz vas ljubim tako neizrečeno, Milena!" Dejal je to s tako prijetnim glasom, tako nežno, tako lepo, da se je stresla, kakor ko ji je povedal, da jo ljubi, prod tremi leti. Vendar se je ohrabrila zopet in rekla : „Kdo vam pa veruje, če še tako prisegate in za- bičujete ?" Hotel se je jeziti, pa poznal je sam svojo nestalno narav ter vprašal samo : -A „Vi mi torej no verujete, kar sem vam pravil zad- njič o usodi svoji in one deklice, moje zaročenke?" ,,Kdo vam brani izmisliti si verjetno bajko, eh, go- spod Denkman, kaj boste toliko zatrjevali, saj — opro- stite, veste — ne poveste iste stvari dvakrat enako. Za^ merim vam pa ne, ker vas poznam, narave ste take iu vem, da ne delate iz hudobije." „Čudno menenje imate o meni, ko se srečava dru- gokrat v življenji". „Prav tako, kakor pred tremi leti". „Tako ? Varali ste me torej tedaj, trdeč, da me ljubite". „Oho, saj brez teh lastnosti bi ne bili vi. Sodila sem vse vaše male laži milo -- saj se spominjate, ali pa ne — da ste n. pr. tolikokrat dejali, da ste me kje ča- kali, da bi šla mimo, a počasi ste priznali, da ste kje sedeli se svojimi prijatelji, ali da pridete k nam in ai vas bilo, ker ste bili v uradu, med tem, ko ste potem priznali, da ste bili v veseli družbi : glejte, vse te laži sodila sem milo in vam oprostila, ker sem morala". „Sedaj sem vam pa resnico povedal, da nisem nik- dar ljubil one bogate neveste in da sem jaz nehal se svojimi listi do nje '. „In če bi bilo tudi na tem kaj neresnice, tako n. [ pr., da se je ona zaljubila v drugega, ali celo . . . „Kdo vam je to pravil" — pretrga ji on besedo, ne ; glejte, bežala je ona s pevcem potem še le, ko sem ji jaz nehal pisati, prisežem vam, da je tako." „Ha, ha vendar le laž !" „Po njenem činu, prosim gospodičina, razvidete lahko, kako srečno sem ušel". „Ha, ha, vendar ne vi, ona le je nehala z dopiso- vanjem, ha, ha !" smejala se je britko Milena, kajti bilo je to prehudo: „Jaz sem le tako naštevala svoje slutnje iu vse mogoče slučaje, vi ste se pa vjeli, gospod Denkmann, torej nezvesta, všla je !" „Da, všla, a potem šele, še le potem !" In vdaril je s svojo sabljo ob tla ter krčevito stis- nil njeno roko in rekel to tako pripričevalno, da mu je res verjela. „In kje je sedaj ?" je vprašala Milena mirno, da umiri tudi njega. Odgovoril je takoj. „Vrnila se je in oče jima je moral oprostiti, saj veste, stare povesti. , St. 24 .SLOVENKA« Str, 7; Prišla sta v tem clo vile ter počakala drugih, ki so bili nekaj korakov za njima - „Kaj ste se tako razjezili?" je vprašalučitelj. t „Eh, nič", odgovorila je Milena ter kratko se po- slovila in odšla ; ozrši se ali gre Irma za njo, zdelo se ji je, da se je poljubila z Gornikom. Užalilo jo je do srca; evo nove prevare, mislila si je, rekla pa ni ji ničesar, ker se ji ni ljubilo govoriti; tudi o Denkmanu zinila ni besede. Irma se ji je pa zamerila, ker je vedela, da misli na. bogatega kupca, katerega sta srečali zadnjič ; tu se pa igra se srcem, ki bi imelo biti zvesto drugi. Spravila se je takoj v posteljo z nelepimi mislimi in ko jo je Irma nagovorila, delala se je, da spi, v re- snici pa je budela dolgo, dolgo. „Ljubim ga, ljubim pri vseh njegovih slabostih in če ga videvam, ne bodem se mu mogla ustavljati", zdiho- vala je Milena pod odejo. „Ali naj se zanesem na nje- gove besede ? Da, sedaj je mogoče resničen njegov čut ali kako dolgo ? In vendar dopade se mi celo, ko ga dobim na laži; on je pač eden onih srečnih ljudi, katerim vse lepo pristoja, naj govore še tako prazno, naj bodo celo neuljudni, mora se jim oprostiti, kakor neporednim sim- patičnim otrokom. Kako bi me jezilo, ko bi mi kdo drug zatrjeval svojo ljubezen in bi ne hotel umeti, da, kaj, da ? . . . A on, on ? Pri njem je kratkočasno, pri njem lepo in tega mu ne smem reči, ne smem povedati. Pač sem ne- srečna ! In vendar sem bogata, kar sem nekdaj želela tako srčno ! In ta misel je tedaj, ki me muči, me nima li on rad radi mojega denarja ? Ko bi ga ne imela — samo en dan —- oh, potem bi mu povedala, da ga ljubim, da sem ga ljubila vedno ? Kaj bo, ko odide sedaj, ko sem se mu privadila ? Vpra- šala ga bodem naravnost ter gledala ga tako, kakor kadar hočem zvedeti če laž*", poznam mu na obrazu. Vprašala ga bodem : Ljubite li mene ali moj denar ?" Ah ne, tako ne, sram me bode. Nič, videla ga bom samo jutri še pri veselici, potem se pa zaprem in ne izidem, dokler on odide. Kaj pa Irma ? Kako čudno se vede ; ljubi li Gor- nika ? Je li sploh ona sposobna prave ljubezni ! In on, ali nima že Eme Jenkove ? Eh čuden svet, grd je svet — Tako premišljevaje, je zaspala še le proti četrti uri ; v sanjah pa je štela denar in Denkman ji je pomagal ; videla je trgovca in Gornika ob morji, ki sta se po/;drav- Ijala prijateljsko, Irmo pa mrtvo .... Vzbudila se je trudna in nejevoljna. Drugo jutro so romale cele trume okoličanov glasno razgovarjajoč se v mesto. Opoludne so pričakovali Ber- netovi poročila, a prišli so ter povedali, da se voli zopet popoludne po treh, da je šlo do sedaj vse v redu in da se listi nasprotne stranke prav lahko preštejejo. Zvečer ob šesti prišli so pevci ter pričeli peti pod okni Bernetovi vile, tako nenadoma, da se je Milena stresla, ko se je pripravljala v svoji sobi na veselico. „Pojdite fantje", dejal je Berne se svojim mirnim glasom, „hvala lepa vam, a zdaj napravite se za „Besedo", jaz bom nocoj tudi med vami". Rekši stisne -pevovodji nekaj denarja v roke, ter gre med glasnimi živio - klici v hišo. Vsa Svetoivanska inteligenca in mnogo, meščanske posola je zvečer prve sedeže pred odrom, ostalo dvorano pa je napolnilo preprosto ljudstvo. Diletantje naši so bili za kulisami, le učitelj Gornik imel je zmerom kaj opraviti okrog Bernetovih, s kate- rima je sedela Irma. Bila je izvrstne volje, kakor se ji je videlo ; smejala se je s kaplanom, kateri je tekal po dvorani od tega do onega, po to in ono ter se mimo- grede nasmejal vsakokrat ali pošalil z Bernetovinii in Irmo, kakor z vaškimi dekleti in drugimi ljudmi, zato so ga vsi radi imeli in vsi radi videli. Veselica se je vr- šila, kakor se vrše vse take veselice na deželi : ta točka je malo šepala, za to je bila druga boljša ; ta pevec je malo hripav, drugi je prijel visoko, da so ušesa bolela. Pred igro so imeli peti pevci še enkrat. Bili so na odru že vsi — manjkal je eden prvih tenorjev. Prišel je vendar še ob pravem času ter pomikal se s težka po dvorani — a v tem vzdignejo zagrinjalo. Urno naredi pevec še kaka dva koraka in ne da bi pre- mišljeval dolgo, klekne prej z enim, potem z drugim kolenom spredaj na oder ter stoji tako po najkrajši poti med svojimi kolegi. Preprostemu ljudstvu se seveda ni zdelo kaj posebnega, če pride kdo drugi tod ali tam na oder, inteligenca pa. se je smejala iz srca. Milena ni bila najboljše volje. Denkman je bil v svoji črni obleki prav tak, kakor pred tremi leti in 'Mi- lena je pozabila v tem trenotku, da je bilo sploh kaj časa vmes. Ko je bil v nekem prizoru sam na odru, gledala ga je izza kulis nesprestano in boječe, vse na njem se ji je dopadalo: njegovo kretanje, glas ter izraz nestalnih njegovih oči in lepega njegovega obraza. Milena je zapazila, kako je Gornik, v svoji strastni ljubosumnosti govoreč gledal Irmo in ona njega. Po ..Besedi"' se je ljudstvo zbralo v gostilni v spod- njih prostorih. Tudi Berne ni mogel še oditi. Sel je s svojo rodbino in Irmo k okrogh mizi, kamor so potem pri- seli še Gornik, kaplan in Denkman. Pevci so peli in pili ter pri vsakem novem litru kričali: živio poslanec Berne, saj so vedeli, od kod jim prihaja vino na mizo. Pri Bernetovi mizi je bilo tudi jako živahno in veselo. Kaplan je bil nocoj kakor vedno živ in dobre volje. Oči, usta in vse kretanje njegovo je i)ilo polno življenja, polno duha. Bil je malokdaj tih in malo kedaj miren. Male njegove sive, nestalne oči so prehajale, s predmeta na predmet, z mize do mize in prav tak je bil njegov govor. Bernetu je posebno ugajal, zato je bil kaj vesel, da je sedel poleg Milene in Gornik poleg Irme, kakor bi to moralo biti. Pri sosednji mizi sedel je Dolenec sé svojo ženo in petimi dekleti. Točil jim je skrbno, nazival je gospodičine ter silil piti. Milena je bila v onih trenotkih srečna, hotela je biti srečna ter si ne kaliti sedanjosti z mislimi in skrbmi. Srečna je sedela poleg Denkmana in ko se je srečal nje- gov pogled z njenim ter prijel njeno roko, ni mu je od- Str. 8 .SLOVENKA^ St. 24 tegnila zginile so v tem trenotku vse skrbi in bila je srečna. Par korakov pred vilo pravi Denkman Mileni, ki se ni branila nocoj sprejeti njegove roke : ..Odgovorite mi vendar, gospodičina, me Ii morete ljubiti V Povejte mi in jaz pridem jutri k vašemu očetu.' „Ljubim, ljubim ! kako naj povem resnico vam, ki ste me že varali tako bridko ?•' „Milena, verujte mi, ljubim vas čez vse, od sedaj se ne dam več premotiti*. ,In ljubite li vi samo mene — ali —" Hotela je reč : denar moj, a sramovala se je, on pa je naglo odvrnil; „Vas in samo vas, odgovorite mi !" ,,Dasi se razum moj protivi, vendar, žal, ne morem drugače, nego da vas ljubim ; glede mojega očeta pa vam odgovorim v soboto na čitalničnem plesu. Pridite, do tedaj pa naj vas ne bode k nam". Hotel je ugovarjati, pa ona je pospešila svoj korak ter bila se svojima roditeljema vštric. Irma in Gornik sta šla pa jako počasi ter se pri slovesu gorko poljubila, rekši si : na svidenje ! (Zvršetek pride). str. 2 „S L OVEN K A' St. 2.5 Denar in sreča. Spisahi M ii r i C a. (Zvršetek). Druzega dne po obedu sta sedeli Irma in Milena sami v spodnji sobi ter delali molče. „Milena, si videla Emo Jenkovo, kako se je vedla hladnokrvno ter na njenem obrazu ni bilo sledu kakove otožnosti". .,Bila je ves večer z Dolenčevim pomagačem, videla sem jo, da". „No, tak je za njo". ,.Oprosti, Irma, kaj pa misliš ti z Gornikom" ? ' „Jaz nič, on me ljubi". „In ti ?" „Jaz ne vem še". „Oprosti, veš, ali tvoje početje se mi ne dopada". ,,Kako si otročje naivna, kaj pa ti in Denkman ?" „0n mi je povedal vso svojo zgodovina ter me ljubil vedno in sedaj prosi moje roke." ,,Čudno", pravi Irma samo ter maje z glavo. „Kaj čuduo, ali misliš da me ne more ljubiti ?" „Eh, moj Bog, čudno je sedaj po treh letih". „Sedaj me je zopet videl". „1d kaj si mu ti odgovorila, saj to se ti vidi, da gi zaljubljena čez in cez". ,,Odgovorila mu nisem še, ker veš, kako je lehko- mišljen in — bojim se, da se ni odločil radi mojega denarja". „Ha, ha, noričica ti, tebe ljubi seveda ; zakaj bi pa ne ? če mu pa prineseš še denarja tem bolje ; delj bode trajala njegova ljubezen". „In jaz, jaz iščem čiste, prave, nesebične ljubezni". ,.Ti si za devetnajsto stoletje preidejalna, draga moja, ali hočeš razdeliti sedaj svoj denar med uboge ter tako skušati njegovo ljubezen ? Svetovala bi ne ne tebi, ne kateri drugi kaj tacega". ,,Irma, prosim te, povej, ti dvomiš o njegovi ljubezni?" .,Nikakor ne, pač pa pravim, da jo denar pomnožuje". Žalostno je sklonila Milena svojo glavo in solze so ji zabliskale v očeh. „A propós : jaz ostanem še samo ta teden tukaj, v soboto ali ponedeljek pojdem v mesto nazaj, veš Milena". V tem je naznanila služkinja učitelja Gornika in trenotek potem sedel je z Irmo. Milena se je bila poslovila. Prihajal je ves teden ; en večer sam, drugikrat s kaplanom, ker je vedel, da ž njim bolj ustreže Beinetu. Irma se je čudno vedla ž njim. Včasi je bila prav prijazna, drugikrat manj, včasi pa celo neuljudna. Denkmana pa ni bilo blizo in Milena je bila vesela, ker je videla, da se je znal premagati. Prišla je sobota. Irma je odložila svoj odhod na ponedeljek ; na ples pa vendar ni šla radi svoje žalne obleke. Z Mileno iz Bernetom je šla sestričina njena, hči nekega uradnika : lepa, živa in prijetna črnka. Milena se je oblekla lehko, novo belo obleko ; njena sestričina pa bledo roža, ki ji je kaj lepo pristojalo. Ko vstopita v dvorano, bil je že Denkman tam. Urno pride vstopivšima naproti ter ju vede do sedežev, gospod Berne se je pa spravil h kvartam v sosednjo sobo. Plesalcev in plesalk ni bilo veliko. Iz roke v roko zginjala je Milena in vesela je bila mladega svojega življenja. In ko ni bila z Denkmanom, prizadeval- si je vsak, da bi jo imel med plesi za promenado. Milena se je sama čudila. Sestričina njena lepša je in živahnejša ter vsaj na prvi pogled prijetnejša od nje, a nikakor odlikovana, dasi je kakor ona tu - le nova pri- kazen Pleše seveda, a po plesu sedi tam in ni ga, da bi jo zabaval, če ne Denkman, ki dela to radi Milene. Uboga Milena ! Pač ni vedela, da so znali že vsi, ko je prišla na strani svojega starega očeta, da ima 40 tisoč. Nekaterim resno, nekaterim šalee, šla je njena sreča od ust do ust in koncem so že vsi znali. Plesalke pa so jo zavidale, ter se tešile s tem, da zaostajajo za njo samo radi tisočev in ne radi druzega. Milena je bila pa vesela, srečna po tolikem času. Plesala je, govorila in se smejala ter ponosno gledala svojega Denkmana, kateremu se je bila zaobljubila med plesom. , Lepa je, meni se dopade", dejala je mlada, lepa plesalka svoji družici na mehkem divanu. „Interesantna, a lepote ni posebne ; glej njena se- stričina je mnogo lepša". ,,Pa duhovita in izobražena je tudi", trdila je prva ter zagovarjala Mileno. „Eh, draga moja, koliko je duhovitih ; a ona ima štirideset tisoč, draga moja, štirideset tisoč" ; dejala je glasno navlašč, ko je prišla Milena ob Denkmanovi roki mimo. Prebledela je ter se britko nasmehnila. „Kaj ti je, Milena moja ?" praša jo skrbno Denkman. „Eh, nič, govori se o mojam denarji ; sedaj ra- zumem". „Kaj razumeš? — hočeš oditi v predsobo, da mi poveš in se ohladiš s to potjo ?" ,,Ne, ne plešiva rajši dalje" In zavrtela sta se v hitri polki ; Mileni pa je zgi- nilo veselje in ponosna ni bila več na to, da so se zanjo trgali plesalci. Minoli sta dve leti. V vili Bernetovi bilo je vse pri starem, manjkalo je le Milene in Irme. Gospod Berne, krepak bolj nego tedaj, ko smo ga spoznali, sedi še vedno v vebkem svojem naslonjači in dremlje, kraj njega pa plete nogavice gospa Bernetova,. Hipoma potrka prav močno — gospa Bernetova hotela je že bežati — ko vstopi Milena. „Bog s tabo, dete", pravi oče, mati ji teče naproti ter jo duši s poljubi. „Kakova sreča te je dovela sem tak« nenadoma in kje je tvoj mož ? Pa odloži vsaj svojo torbico ter sedi, hčerka moja !" Odkar smo Mileno videli zadnjikrat, postala je bolj št. 25 ,S L O V E N K A" Str. resna in na njenem vedno vedrem čelu sta bili potegneni dve vzporedni gubi. Pogled je bil otožen, mračen. Poročena je bila poldrugo leto ž njim, z Denkma- nom, katerega je ljubila tako srčno in katerega ljubi še vedno tako iskreno. Srečna pa ni. On je vedno oni lahkomišljeni dvajsetletni mladenič : nestalen, nemiren in koliko je že prestala radi tega? Seveda,-p risei je k nji vsakoktat skesan, padel pred njene noge ter skoraj jokajoč trdil, da ljubi njo in samo, njo, a se vendar vnemal tu in tam, izostajal, zaljuboval se čestokrat v druge, na- posled se pa vračal vedno k nji, k Mileni. Ponavljalo se je to pogostoma, prav pogostoma, vsakokrat, ko je Denk- man zagledal kako zanimivo žensko. Svoji materi omenila je Milena le, da je soprog njen lahkomišljen, očetu pa še tega ne. Bivala je v Gorici, kjer se ji je zdelo jako pusto in dolgočasno ter sedaj je vendar pričakala, da je Denkman prestavljen v Trst. Naznanit je prišla sama veselo novico svojim starišem. „Ob, mama, ali veste, ali ste dobili poročni list od Irme ? Čuden slučaj, poročila se je z onim prvim svojim ljubimcem, onim kupcem. „Vem, pa on ni bil prej oženjen". „Kaj pa Gornik ?" Malokedaj pride k nam, v narodne stvari se rad meša in mnogo je stvari že koristil ; Irma pa ni ravnala nikakor lepo ž njim". ,,Kaj vi veste, mama?" „Kako bi ne, saj smo se še ž njim večkrat potem smejali glede tega, ker ga je dražil kapkn". „A da, kje pa je on, kaplan sedaj ?" „Baš pred dvema tednoma je moral v Istro, pre- stavili so ga baš radi narodnosti — saj veš kako je tu '. Ker se Milena ni spomnila, da bi bila vprašala po Emi Jenkovi, moja dolžnost je, da povem njeno osodo. Poročila še je še isto leto, ko ji je Gornik dal slovo, s pridnim poštenim rokodelcem, baš z onim, ki dela še sedaj pri Dolencu. Pridna sta oba in delata od zore do mraka ter se videta samo pri jedi in še takrat jima ne ostaje časa v razgovarjanje. In kaj bi tudi ? Posebnih zahtev, visoko letečih misli ter obilo želj nimata, zato živita zadovoljno in taki ljudje so — srečni !