Stanje in problemi kmetijskih posestev Po statističnih podatkaih je v naši državi 914 kmetijskih posestcv s skup.no 585.539 hektarov kmetijskih po-vršin, kar anaša 4 2,4 odstotka vsch krnetijjskih površin v JugosJ.avi.ji. Zemljo izkoriščajo kmetijska posestva takole: njiv in vrtov je 56 odstot-kov, sadovnjakov 1,9 odstotka, vinogradov 2 odstolka, travnikov 8.6 odstotjca in pašni-kov 15.3 odstotka. Od vseh kmetijskih posestev jih od-pade na žitorodria področja 35 odstotkov z okrog' 75 odstotkov njdvske površine. To kaže, da lahko postamejo kmetijska pose-stva zeio resen činilelj blagovne proizvod- ¦ nje na vasti. Pri tržnih presežkih sodeluje sociaiU-stični sektor kmetijstva takolc: pšenica 35 odstotkov, koruza 22 odstotkov, sladkar-na pesa 17 odstotkov, kanoplja 35 odstot-kov, sončnice 17 odstotkov, pitaal prašiči 22 odstotkov, mlek-o 7 odstotkov itd. (Po-datki za letc 1955.) Ce pa upoštevamo, da se morajo velika sociailistična gospodarstva usposobiti za konkurenco na tržišču, za krepitev in na-predek sociaiističnih odnosov raa vas- — tedaj dosedaonji rezultati niso aadostni za to njihovo vlogo. Se vedno majhen donos Da so ti rezultati majhni, je razvidno lz donosov. Donosi na teh pasestvih so znašadi v letu 1955: pšenica 17,3 stota koruza 19,6 stota sladkoma pesa 193 stotov konoplja 62,7 stota Posebno slabi so rezultati v žrvinoreji. Na ha njivske površine imajo kmetijska posestva le 0,34 pogojne glave živine — kar anemogoea n«rmalno gnojenje. Na knietijskih posestvih pravtako tudi delovna storilnost ni visoka: na 1 stalnega delavca odpade 6,1 ha njivske povržine, na 1000 ha pa rinajo tudi po 20,6 nsiužbenca. Za isto kaličino pženice porabijo dvakrat več delovne sile kakor na Danskem, pet-krat več kakor v ZDA itd. Podobno je stanju tudi v drugih kmetijskih pridelkih. STRUKTURA SETVE NA POSESTVIH V SRBIJI PO0 ŽITfiJllCAM. Risba kaže, da sejejo kmeiijska po^estva v ožji Srbiji čedalje več žita. Delež žita je v njihovi skupni setvi porascl od 1. 1954 do 1. 1956 od 61T'e na 71»/ik Letos je v planu nrdaUnje povečanje na 73*/^ Proizvoduja in delovna storiinost sta ¦snajhni zaradi neurejeiwx:ti zemlji^č, slabe opreniijanosti, nearoadiranih površin, pre-majline uporabe gnoj'il, pridelovanja raznih dirobiriarij. Analiza stanja 8 kmetajskih poeestev v Vojvodini nam nudi zanimive podatke. Ta posestva, lcaterih vrednost osnovnih sred-atev na lha je višja kakor 100.000 din, poslujejo rente.toiino, medtem ko posestva z osnovninu sredstvi, ki so vredna inanj kakor 75.000 din na ha, imajo izgube. Rcs je, da vpliva na rentabiilnoiSl razen osnov-raih sredstev tudd vrsta drugih činiteljev, toda to je eden izmed naivažnejšili čamite-ljev, ki ga ni mogoče zaipostavljati. Vpraš-anje arondacije je pravtako resen problem, posebno na posestvih, ki so biia formiiraina '-asneje. Nemogoče je pravilno razporediti nove ekomomske objekte, ki jih gradijo, če jf zemlja razmetana. Tako ima kinetijsko pos^estvo »Dunavka« 150 ha v 132 parcelah, in to v 4 katastrskijh obči-nah. Nezadostoa uporaba umetnih gnojil Posestva -• Srbiji uporabljajo malo nmetnih. gnojil, kax otožkoča boj za večje donose. Tako je bilo y letu 195F uporab-ljenih na 100 ha površinj; 5,79 tone umet-nih gnojil. medtem ko so potrošiU na kane-tijskih posestvih Hrviatske okrog 19 ton, kar je zelo vplivalo na povečanjc donosa. V letu 1956 je bila v Srbiji povečana potroš-nja umetnega gnojila na posestvih na ofcrog 9,41 tome na vsaicih 100 ba. Kar se tičc strukture setve,' je treba poudariti, da sejejo na posestvih ožje Srbije zadnja leta več žita, Krmne in industrijske rastUne na kmetijskih posestvih zelo va-riirajo in upadajo. Znižcvamje pridelka živinske !trme je zelo negativna tsžnja, ki vodd k zmanjševanju itevila živine, posebmo pa govedi, kar bo imelo zelo slabe posledic« za popravljamje zemlje. S knnm.i-mi rastlinarrv; je bilo posejane: teta 1954 leta 1955 leta 1956 let. 1957 (pian) 26.65 °/o površine 21,58 %> površine 15,216/o površine 16.66 •/» površine »tran 12. I. 1957 NAŠA SKtTPNOST Površine, ki so posejane z industrij-skimi rastlim>ami, se gtibljejo od 6,9 odstot-ka v letu 1954 do 7,64 odstotka v 1. 1956. Ce dobro izkcariščamo mehanasiacijo in uporabljamo več umetnih gnojil, tedaj so prideliij inatno večji. To potrjuje tudi zgled kmetij&kih posestev na Hrvatskem. kjer so donosi pšenice povprečno za osem stotov večji kakor na kmetijskih posestvih v Srbiji. Posamezna gospodarstva imajo po dvakral viSje donose od povprečja. Tako je kmetijsko pose-^vu vRudineo: doseglo donos pšenice 35 stotov na ha, »Zdralovi« in »Topolovac« 4,5 vagoma sladkorne pese na ha itd. Nekatera posestva so dosegla te rezultate zaradi specializacije proizvodnje in večje uporat>e utnetnih gnojiL Tudi v Srbiji so kmetijska posestva, ki so realizirala večjc danose, kakor so po-vprečni. Ktnetijsko poscstvo »13. maj« inja povp-rečen pridelek pšenice na ha v višini 20,7 stota. konoplic 57.6 stota, sončnic 17.2 stota, posestvo »Letnjikovac« je pridelalo 28 stotov ječmpna na ha, krompirja 100 stotov, lucerne 50 stotov itd. DELE2 SOCIAUSTICNEGA SEKTOKJA PRI TRZNIH PRESE2KIH 35^ 22% 1731 25$ 17$ ZZh 7% 't. ?ŠENICA 2 Kt7KUHUZ 3 ŠEČERNA REPA 4 KOKJPLJA 5. SUNCOKRET 6 TOVLJENE S7INJE T ML2K0 Orni stolpci kažejo delež socialističnega tektorja Pri skupnih tržoib presežkib posa-meznih kultur. Prvi konaik, ki ga je treba podvzeti v te.i smeri, je komipleksna uporaba agro-tehničnih ukrepov: kakovostna in pravo-časna piiprava zemije, uporabljanje dobre-ga semena, pravočasna setev, nega posev-kov. Pravtako intenzivno delajo na tem, da bi bili neposre?dni proizvajalci na posestvih ekonomsko zaintcre^siraini za večjo delovno storilnost. V tem imajo uspehe t»sta kme-tijska posestva, na katerih je plačni sklad odvisen od uspeha v proizvodnji. Ta sistem . je bil uveden na »Godooninu«, na »Mačvi«, Pančevskem Kitu in Se na neicateri'h kme-tij^skih posfstvih, kar je ugodno vpiivalo na pridelek. M. Sčepanovič