e^za dekleta ,^as>

Ici so

pri dekliški ali križovski družbi

i  liljfeali,

in tudi za druge pobožne ženske.

7/ dovoljenjem prečast. lavaniskeya knezo-ikofijstva.


jm

Spisal / j;

Jj Q) i © if Pfi O; Z ITFIj ® ET; * r y f r 'p”

konjiški nadfajmoštcr. | { . |{'»T

L -\

V L J U B U d A.IU I*

Natisnil J. Rudolf Milic 1862.

„Blagor jim, ki no čistega serca; ker Boga bodo gle¬
dali.“ Tako govori Jeaus pri sv. Matevžu 5, 8.

„Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da duh božji v
vas prebiva ? A k o bo kdo tempelj božji oskru¬
nil, ga bo Bog končal. Zakaj tempelj božji je
Svet, kat' ste Vi - ' Tako govori sv, Pavel v svojem
1. listu do Korincanov 3 , 16. 17.

„Device so naj lepši cvetlice svete cerkve, naj dražiši
ovčice cede Kristusove, naj popolniši podoba nje¬
gove svetosti, lepota gnade božje in naj verliše
delo božjih rok. 14  To »o besede svetega Škofa Ciprijana,

dekliške ali križovske družbe.

- _ lepe ni na celem svetu,

Jn  j.jkakor je roža svete čistosti, ki v sercih

". iških dekličev raste; tudi zvezde

ko svetle na širokem nebu, ka-

Oj srečne torej, pač tavžentkrat srečne ste
dekleta ve, ki sle to prelepo rožico še ohra¬
nile — nad vami ima ljubi Jezus posebno
veselje. Ha bi le ostale tudi vseskoz nje¬
gove neveste, noter do srnerti njemu zve¬
ste — njegove ljubke, brez madeža na
duši in na telesi !

In glejte! ravno za tega del, da bi
ložeje ohranile čast svojega devištva; da
bi ložeje se vbranile derečih volkov, ki

sveto devištvo v božjih očeh.

4

prežijo v vas nedolžne ovčice, in vam ho¬
čejo raztergati beJo oblačilo kerstne ne¬
dolžnosti — ravno vam v pomoč, v varst¬
vo in brambo je (a družba osnovana.

Pridite torej, ljube dekleta! ki ste
pri Bogu in pri ljudeh še v lepem imenu —
pridite in stopite v to sveto družbo, ne
prisiljene, ampak s svetim veseljem, iz
ljubezni do svojega devištva, iz ljubezni
do Jezusa, ki sevam za ženina ponuja. Le
čujte, kakošne postave in dolžnosti imate.

1 .

Dekliška, ali kakor sploh pravimo,
križovska družba je postavljena pod varstvo
in krilo Marije Matere božje, ki je vsili
devic devica in sramožljivih deklet posebna
pomočnica. Zatorej mora vsaka vsak dan
moliti eno „Češeno Marijo" s tem pristavkom:

O Marija, vsih devic devica, posvojeni
čistem spočetju ohrani meni in mojim
tovaršicam čistost duše in telesa

v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha.
Amen.

2 .

Vsaka, ktera se zapisati da, dobi žeg-
nano svetinjo čistega spočetja device

5

Marije. To svetinjo morate v časti in ven
in ven pri sebi imeti, v hladni grob seboj
jo imate vzeti.

3 .

Vsako leto, ali na praznik čistega spo¬
četja, ali pa vsaj v tisti osmini enkrat, in
če bo mogoče, tudi o obiskovanju device
Marije bote imele vse skupej spoved,  in
bote vse skupej k sv. obhajilu  šle. Ce
je le mogoče, naj pride vsaka zraven.

4 .

Domači gosp. fajmošter, ali če oni ne
morejo, pa tisti duhovnik, kterega oni v
to izvolijo, so duhovni vladar  ali vi-
žar tega družtva.

5 .

Dekleta, ktere so v tej bratovšini, si
izvolijo iz svoje srede eno vodilo  ali pred¬
stojnico, ktera z dovoljenjem dušnega pa¬
stirja vravnuje in opravlja vse, kar družtvo
zadeva. Ona nove sestre ali vzema ali že
zapisane zopet izbrisati daje; ona čuva nad
celim družtvom, nad sestrami, kako se ve¬
dejo in zaderžijo — ona je dolžna svariti
in prositi in opominjati, koder vidi da je
treba.

6

6 .

Vodila z dovoljenjem dušnega pastirja
si izvoli dve pomočnice., ali ko M treba
bilo, tudi več, ktere nji pomagajo z djanjem
in dobrim svetom. — Dekleta! vodilo in nje
pomočnice morate spoštovati in v lepi časti
imeti; in če vas ena ali druga kaj posvari
ali opominja, tiho poslušajte, in ko bi tudi
vredne ne bile, negondrajte, ampak v po¬
nižnosti svojega serca se v roke božje iz¬
ročite.— Ne pozabite, da ste slabe, in bo¬
dite hvaležne, ako druge iz ljubezni do vaše
duše in vašega zveličanja nad vami čujejo
in bedijo.

7 .

Vender ne samo vodila, temuč vsaka,
ktera je pri tej bratovšini, ima sveto dolž¬
nost nad seboj, svariti in opominjati
svoje tovaršiee, kolikorkrat se ji zdi, daje
treba — toda vselej z ljubeznijo, v vsi krot-
kosti in pohlevnosti.

Dekleta! deržiteskupej, kakor bi ena
na drugo privezane bile; skerbite za čast
svojega družtva, kolikor naj več morete, in.
če je treba, poskušajte se ena za drugm,
vse za eno, ena za vse.  Ne jemljite
med se takih, ktere ne slujejo dobro, da
vam sramote ne napravijo: če je r,a ktera

7

že zraven, se imate pa tudi vse od kraja
truditi in prizadevati in moliti za njo, da
jo zapeljivi svet ne zmoti. Ne pozabite, da
ni žalostnišega za vas in za celo vaše druž-
tvo, kakor če se ktera zbrisati mora —
meni se zdi malo drugač, kakor bi bila
zbrisana njena duša iz bukev življenja.

8 .

Vsaka, ki hoče v to sveto bratovšino
stopiti, naj se vodili oglasi,  in ona, če
je ne pozna 'dobro, naj se z drugimi po¬
svetuje, napreden jo dušnemu pastirju za¬
pisati da. — Tudi je potreba, posvetovati
se s svojim spovednikom, in ako oni za do¬
bro spoznajo, dolgo spoved  od celega
svojega življenja storiti.

J).

Vsakega mesenca enkrat bo zbor in
nauk,  da se poštene, pametne dekleta v
svojem lepem življenju poterdijo, da se mlač¬
ne oživijo in vsim novo dušno življenje in
nova gorečnost vdihne. K tem naukom rade
in vesele hodite, in vodila naj svari tiste,
ki redko pridejo.

10 .

K spovedi in k sv. obhaj ilu,  glejte,
da bote šle večkrat, naj manj vsakega me-

8

senca enkrat, vsake štir tedne, če ktera
ni po pravici zaderžana. Neveste Jezusove
ste, ali če ga bote redko obiskovale, bo
ljubezen med Njim in med vamikmali vgas-
nila. — Kolikor vam je mogoče, naj si iz¬
bere vsaka svojega spovednika, sicer pota
popolnamosti nikdar nastopile ne bote; Je¬
zus pa je vsim rekel: „Bodite popolna-
ma, kakor je vaš Oče v nebesih po-
polnama“.

11 .

K sv. maši rade hodite, tudi ob de¬
lavnikih, če morete: ako pa v cerkev ne
morete, bodite vsaj v duhu pri sv. maši.
Sv. maša je naj svetejši dar in ima neskončno
ceno. — Pridige ali keršanskega nau¬
ka iz zanikernosti nobenega ne zamudite,
zakaj božja beseda, kakor sv. pismo pravi,
je slajši kot sterd; je kakor meč na dve
strani brušen, ki vaše serca obrezuje, da
jih rija ali lenoba ne sne. — Juterno in
večerno molitev, angeljsko češenje,
molitve predjedjo in po jedi  skerbno
opravljajte. Riba brez vode in dekle brez
molitve sta si podobne; ta in una bo kmalo
ob življenje. — Svojo vest  pogosto izpra¬
šujte,  ne zaspite nobeden večer, dokler

9

tega ne storite, in se s serčno grevengo
s svojim Bogom ne spravite.

12 .

Svojim staršem', svojim višjim bodite
pokorne v vsihrečeh,ktereniso zoperbožjo
zapoved. Bogu in ljudem bote ljube, če bote
rade vbogale.— Bodite ponižne v mislih,
v besedah in v vsem svojem djanju, posebno
pa v svojem oblačilu. Kar visoko leta, rado
nizko obsedi. Obleke, ki preveč vresi, pre¬
več v oči pika, ne omišljujte si. Nedolžnim
dekletam vsako krilo, vsaka jopca lepo stoji,
da le vmazana in raztergana ni. — Bodite
krotke in pohlevne,  kakormlade ovčice,
in varite se jeze in prepira, posebno pa
kletve, kolikor naj več morete. — Ce pride
kaka nadloga nad vas ali bolezen, če vas
ljudje zasmehujejo zavoljo pobožnosti vaše,
poterpite  in proti nebesam povzdigujte
svoje oči. Bog nad vami čuje, in če on
ne dopusti, vam nobeben las iz glave padel
ne bo. Tistim, ki Boga ljubijo, vse
v dobro izide.

13 .

Do revežev, bolnikov  in betežnih
ljudi imejte vsmiljeno, mehko serce, in po¬
strezite jim po svoji moči. Oe pa družnica

l **

io

ktera zboli, ste dolžne zlasti tiste, ktere
ste bližej nje, večkrat jo obiskati, in če je
treba, tudi ji postreči — ali že vode ji pri¬
nesti, ali prati ali pomesti ali prestlati ali kaj
druzega enakega. Take dela so zlata vredne.

14 .

Pred vsini pa vam sramožljivost
priporočujem, ona je keršanskih dekličev
naj lepše ogrinjalo, naj dražje blago. Bo¬
dite sramožljive, kjer koli ste, ali ste same
ali .v drušnji, in krotite svoje počutke. Va¬
rite svoje oči, ne glejte, kar je nespodob¬
nega, in zmirej bolje, da oči po sebi obe¬
šate, kakor da radovidne ste in vse viditi
hočete. Varite svoje ušesa in zapirajte jih,
ko slišite gerde, ostudne pomenke. Gerda
beseda je znamnje gerdega, vmazanega ser¬
ca. Varite svoj jezik in ne zinite kaj takega,
kar je zoper sveto čistost. Klafati, gerde
pesmi peti, nespodobne šale ali špase imeti,
je navada razujzdancov, ne pa poštenih de¬
klet. — Ne dajte se možkim prijemati, ni¬
kamor ne — še za roke ni varno; nespo¬
dobna roka z vašim dovoljenjem naj ne pride
blizo vas; pa tudi ve se nikogar ne dotikujte,
če vam je sramožljivost ljuba. Svoje telo
varno zakrivajte in ne razgalite se, da ne
žalite svojih angeljev varhov.

li

15 .

Slabih tovaršij se skerbno ogibajte;
od smole se roka vmaže, od slabe tovarišije
pa duša in serce. Ne hodite po oštarijah,
če ni potrebe ali sile; možki, ki deklet dru-
gač ne morejo zmotiti, jih v kerčmo vlečejo,
jim z vinom glavo in pamet zmedejo, in prej
ali polej ob nedolžnost spravijo. Ne hodite
na ples; ples je divji pes, ki zlasti v de¬
kleta reži in jih pogosto smertno rani. —
Ne delajte znanja  z drugim spolom; če je
Bog zakon vam namenil, bo že On ženina
vam preskerbel. Ne jemljite perstanov, ne
drugih darov, ki vam jih možki ponujajo;
če jih vzeinete, ste že obvisele na limance.
Ne jemljite pisem, ki vam jih možki pošilja¬
jo; če ga pa vzemete, ga materi svoji dajte
ali ga nerazpečatenega v ogenj veržite. Se
večer stori, same ne hodite več spod strehe,
noč ima svojo moč in je zlasti dekletam ne¬
varna. Po noči se skerbno zaperajte,
da nihče do vas ne more; le glasite se po¬
nočnjaku, in kmali bote ob dobro ime.

16 .

Vsaka mora skerb imeti, da drugih
poštenih deklet za družtvo pridobi.  Ti¬
stih pa. ki niso zraven, ne sodite slabo,

12

ne zaničujte jih; Bog je sodnik, On sani
ve, koliko je ktera vredna.

17 .

Se družnica ktera kaj pregreši zo¬
per te postave, jo mora vodila ali nje po¬
močnica posvariti, enkrat, dvakrat ali tudi
večkrat. Če to svarjenje nič ne zda, naj
pove duhovnemu pastirju, da ji oni kej re¬
čejo. Če pa tudi to nič ne pomaga, se iz
družtva izbriše. Se pa potem poboljša in
čedno zaderži, se sme čez eno leto spet
nazaj vzeti. Med križovske dekleta zapi¬
sana biti, si mora vsaka za veliko čast šteti.
Se pa ktera hudo pregreši, se zbriše preč
in za zmiraj.

18 .

Se družnica ktera omoži, bote če
hote mogle, eno sv. mašo za njo najele, in
pri tisti sv. maši sv. roženkranc molile, da
bi ji Bog svoj sveti blagoslov v novem stanu
dal. Ktera pa ne more k sv. maši, naj
moli doma en del sv. roženkranea v ta namen.

19 .

Pri procesji sv. rešnj ega Telesa gre¬
ste skupej za svojim banderom, sramožljivo
in pobožno, kakor se dekletam spodobi.

13

20 .

Urnerje ktera družnica, pridejo vse
sestre, ktere utegnejo, k pogrebu, in one
jo nesejo. Je bila revna, oskerbijo, da se
pošteno pokoplje, oskerbijo pa tudi, da se
sv. maša bere za njo. Pri tej sv. maši mo¬
lite sv. roženkranc; ktera pa v cerkev ne
more, naj ga moli doma. Verh tega bomo
molili za rajno eno celo leto pri vsakem
zboru en Oče naš in Cešeno Marijo—druž-
nice pa so dolžne, vsako neddjo skozi celo
leto en „Očenaš“ in eno „Cešeno Ma¬
rij o“ za rajno moliti. — Dekleta! ne po¬
zabite nato molitev j kadar bote ve umerle,
se bo molilo tudi za vas.

21 .

Družtvo ima svoj al tar — aitar čiste¬
ga spočetja device Marije. Zavezane ste,
skerbeti, de je čeden in lep. Lepši ko bo,
lepša čast bo za vas. Ktera premore, naj
torej včasih kak krajcar vodili d&, da ga
oberne za družtvene potrebe.

22 .

Vaše pozdravljanje med seboj in do
drugih naj bo :

14

Bole rekle: Kaj pa nam bo za plačilo,
če bomo po teh postavah živele? — Bote
v lepem imenu pri vsili poštenih ljudeh, bote
imele mirno, čisto vest, bote lehko umerle,
po smerti pa v nebeškem kraljestvu sedele.
Ali tudi duhovnih zakladov in odpustkov
bote mnogo mnogo prijele. Cujte!

Ta vaša prelepa družba je bila 5. ju¬
nija 1859 v Rimu poterjena in z odpustki
bogato obdarovana. — Popolnama odpustek
se zadobf:

1. Tisti dan, ko se ktera zapisati da.

2. Ob smerlni uri.

3. Božični dan, praznik Kristusovega vne¬
bohoda, praznik oznanjenja in čistega
spočetja device Marije, o Veliki- in
Malimaši.

4. Vsakega mesca tisto nedeljo, ko je
nauk za družtvene dekleta, če zraven
pridejo.

5. Dvakrat v letu popolnama odpustek
lehko tudi tiste dobijo, ktere zavoljo
dalje ne morejo k nauku priti, če tisti¬
krat spoved od celega svojega življenja
ali pa saj od enega leta storijo.

6. Družbeni vladar imajo oblast, bolenim
dekletam tisti dan. ko bodo previdene

15

s sv. zakramenti, popolnama odpustek
podeliti, če molijo tri Očenaše in tri
Češenaniarije v ta namen.

Tukej je treba opomniti, da popolnama
odpustke zadobiti, morate vselej zakramenta
sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa vred¬
no prijeli.

V praznik čistega spočetja device Ma¬
rije pa zadobi vsak brez razločka popolna¬
ma odpustek, kdor se vredno spove, sv.
obhajilo prejme in pri družbenem altarju
na namen sv. očeta, rimskega papeža moli.

Sveti oče, rimski papež pri tej prilož¬
nosti zlo zlo priporočajejo dolgo spoved in
posebno ljubezen in pobožnost do Marije,
prečiste device: tudi vam naročujejo, da
imate svojega spovednika vbogati rade, hi¬
tro in z veselim, voljnim sercem.

Sedem let odpustkov pa bote dobile:

1. Kolikorkrat bote kakega merliča k
pokopu spremile.

2. Kolikorkrat bote slišale mertvaški zvon
zaklenkati, in bote molile za rajnega
dušo.

3. Kolikorkrat se bote vdeležile kake po¬
božnosti ali andohti, pobožnih pogo-

16

vorov, keršanskih svetih naukov, pri¬
dig in drugih dobrih opravil in del.

4. Kolikorkrat bote ob delavnikih in so-
praznikih pri sv. maši.

5. Kolikorkrat bote na večer, preden le¬
žat greste, svojo vest sprašale.

6. Kolikorkrat bote kakega vbogega bol¬
nika ali jetnika obiskale.

7. Kolikorkrat bote kake sovražnike
spravile.

Vsi ti odpustki se zamorejo tudi za
duše v vicah oberniti.

Družbeni altar ima predpravico, da
vsak mašnik, ki pri njem za eno zmed vas
sv. mašo berejo, jo z odpustki berejo. Druž¬
beni vižar pa berejo sv. mašo pri vsakem
altarju z odpustki, če jo za družbene
sestre berejo.

Vse v večjo hvalo božjo in v čast
Marije prečiste device?

17

a a

dosego svetih odpustkov.

'UP Jezus, ki si na svet prišel, nam
pravo življenje dalj verujem, da si
svoji sveti cerkvi ključe nebeškega kra¬
ljestva za to izročil, da je vse, kar na
zemlji odveže ali zaveže, tudi v nebesih
odvezano ali zavezano. — Tudi terdno
verujem, da si ti, o Jezus! svoji cerkvi
oblast dal, odpustke deliti, in da so za¬
res vernim v duhovno pomoč. Prosim te
o dobrotljivi, usmiljeni Jezus! daj mi
milost, da bom zamogla iz števila tistih
resnično spokornih in z Bogom sprav¬
ljenih grešnic biti, na ktere ti z dopa-
dajenjem gledaš, in jih z obilnimi gnadami
obdaruješ. To upam doseči od tebe, moj
Zveličar, in pridem sem k tebi v cerkev,
kjer se v presvetem zakramentu znajdeš,
še poslednjo dolžnost dopolnit, ktero

18

sveta katoliška cerkev za dosego popoi-
narna odpustkov terja; tukej tebi, o mi¬
lostljivi Jezus, vse potrebe svete cerkve
in vsega kristjanstva zročim in priporočim.

1) O Bog! naj višji Pastir in Oče
vsih vernih, ki s svojim sv. Duhom celo
telo svete cerkve vladaš in posvečuješ, ki
si po Jezusu Kristusu veličastvo svojega
svetega imena vsim narodom oznanil;
ohrani delo svojega usmiljenja, da tvoja
sv. cerkev v vsem dobrem raste, se po
vsej zemlji razširja, in v spoznanju in
češenju tvojega presvetega imena stano¬
vitna ostane.

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš:
Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Ccšena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakr.)

2 )  O Bog, ki pravi mir daješ in
edinost ljubiš, dodeli vsim kristjanskim
poglavarjem, svojim služabnikom in na¬
mestnikom na zemlji, popolno spravo in
edinost; odverni vse škodljive vojske in
razpertije, da tvoji verni v pravi prostosti
tebi vredni in zvesto brez overe služiti
zamorejo.

Da kristjanskim kraljem in poglavarjem mir
in edinost daš.

Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakr.)

19

3) O vsegamogocni, večni Bog!
ki želiš, da bi bili vsi zveličani, in no¬
češ da bi se kdo pogubil: ozri se milost¬
ljivo na vse zmotene krivoverce, ki jih
je lažnjivi in goljfjivi sovražnik v krivo¬
verstvo in vraže zapeljal; prosimo te, u-
smili se jih in pripelji jih na pot resnice'; in
daj vsirn, da razpertije v veri zapustijo, vse
zmote odstranijo in k edinosti tvoje res¬
nice pridejo, po Jezusu Kristusu. Amen.

Da sovražnike svoje sv. cerkve ponižaš in
spreoberneš.

Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Čcšena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakr.)

43 Naj višji in večni Pastir, Jezus
Kristus! tebi priporočim našega papeža
I., tvojega pervega namestnika na zemlji.
Usliši njegove prošnje, spolni njegove
želje in molitve, da tvojo čast povikšuje
in srečo tvoje cerkve množi. Vodi, raz¬
svetli , poterdi, vari, podpiraj ga, da
tvojo sv. cerkev vselej k tvoji božji časti
in k našemu zveličanju vlada. Amen.

Da apostolskega pastirja in vse cerkvene
stanove v svoji sv. veri ohraniš.

Prosimo te, usliši nas, o Jezus!

Oče naš. Češena si Marija. Verujem, čast bodi Bogu.

20

Molitev.

O Bog vsega usmiljenja! ki si sv.
cerkvi moč in oblast dal, odvezovati in
zavezovati, hvaležno se prislužimo gnad,
ki jih nam z delitvijo odpustkov deliš.
Ne daj nam pa pozabiti, da se le res¬
nično spokorni grešniki, ki svoje serce
z dobro spovedjo očistijo, in svoje duše
z vrednim sv. obhajilom pokrepčajo, po-
polnama odpustkov vdeležujejo. Dostavi,
o dobrotljivi Oče nebeški! kar nam oj,—
strih pokoril pervih kristjanov primanjkuje,
po svoji ljubezni in neskončnem zasluženju
Jezusa Kristusa, tvojega Sina, v kterem
vsi gnado in odrešenje imamo, in od
tvoje milosti večno zveličanje upamo. Po
ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Opomba. Ktera brati ne zna ali teli molitvic pri
A  rokah nima, moli: Oče naš, Cešena si Marija,
Čast bodi Bogu (sedemkrat) in sv. apostoljsko vero
v papežev namen za edinost kristjanskih poglavar¬
jev, zatiranje krivoverstva in povikšanje sv. ma¬
tere katoliške cerkve.

21

vrecUie, da bi se jih vsahtera iz glave naučila,
da bi jih lahko tudi pri delu in spotoma opravljala
in molila.

I.

//j utr c j sc pokrižaj in reci:

Oče nebeški! lepo te zahvalim, da
si me ohranil nicojšno noč, ob vari me
tudi današnji dan! Bodi vse k tvoji božji
časti in k mojemu dušnemu zveličanju.
Amen.

Jezus, Marija in sv. Jožef'! vam
izročim za zdaj in vselej svojo dušo in
svoje telo. O Bog! verujem, da si ti
pri meni, in te ponižno molim. Upam,
da me ne boš zapustil, in te zato pre¬
lepo prosim. Ljubim te, in izročim ti
vse svoje misli, besede in djanja.

O Marija, preljuba mati, moje za¬
upanje in pribežališe! v tvojem varstvu
želim živeti in umreti. Vari me greha
in sprosi mi potrebno božjo pomoč. Pre¬
ljubi angelj, predragi in zvesti moj varh,
varno me vodi in povsod me spremljaj
in vari! Amen.

22

II.

Stori zjutrej tudi dober namen in ga večkrat čez dan
ponovi, rekoč:

O moj Bog! vse kar govorim, delam
in terpim, bodi v tvojo večjo čast — vse
iz ljubezni do tebe, moj Jezus!

ra.

Pred jedjo moli: Oče naš, češena si Marija, čast bodi
Bogu. Jedi prekrižaj ter reci:

Blagoslovi, o Gospod! nas in te
tvoje darove, ki jili bomo od tvoje do¬
brote zavžili, ki živiš in kraljuješ Bog
od vekomej do vekomej. Amen.

Po jedi:

Zahvalim te, vsegamogočni, večni
Bog, za vse dobrote tvoje; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Oče naš, češena si Marija, čast bodi Bogu.

IV.

Kadar koga srečaš, pozdravi ga in reci:

Hvaljen bodi Jezus Kristus!

Če pa kdo tebe tako pozdravi, odgovori:

Na vekomej. Amen.

v.

V skušnjavi zoper sveto čistost reci:

O Jezus, Marija in sveti Jožef!

23

vam izročim svojo dušo in svoje telo.
Rajše hočem umreti, kakor grešiti.

Kadar tc jeza zgrabi, zdihni ter reci:

O Jezus! ves pohleven in iz serca
ponižen, daj mi voljno poterpeti. O
Marija, vsa krotka devica! prosi zame
da se ne serdim, ne togotim.

V vsakteri skušnjavi prosi, moli in zdihuj:

Bog! pridi mi na pomoč; Gospod!
hiti mi pomagat.

vi.

Na večer, ako ne moreš sv. roženkranca moliti, moli
vsaj nektere svete očenaše, češenasimarije in naposled
zdihni in reci:

Oče nebeški! lepo te zahvalim za
vse dobrote tvoje; prosim te, odpusti mi
moje grehe, in daj mi ljubo Iehko noč,
in svojo pomoč. Marija ljuba moja mati,
tvojemu zvestemu varstvu se priporočim.
— Preljubi angelj varh moj, vari me
nicoj! Bog daj vernim mertvim večni mir
in pokoj, in večna luč naj jim sveti.
Amen.

Ne pozabi vsak večer svojo vest izprašati in grevengo
čez svoje grehe obuditi.

24

VII.

Ako se ponoči zbudiš in spati ne moreš, vari se, da te
kaka skušnjava ne zmoti; zatorej premišljuj in zdihuj,

rekoč:

Enkrat moram umreti — pa ne vem
kje — tudi ne vem, kdaj in kako: to
pa dobro vem, da, če v smertnem grehu
umerjem, bom pogubljena vekomej. Oh,
tega Bog ne daj! — Sveta Marija, mati
božja! prosi za me ubogo grešnico, zdaj
in ob moji smertni uri. Amen.

VIII.

Svoje molitvice rada sklepaj s sledečimi besedami:

Oče nebeški! sprejmi mojo slabo
molitev, in kar moja pobožnost ne velja,
naj moj usmiljeni Jezus doda. Amen.

IX.

Molitvica, ki so ji sv. oče Pij VII. sto dni odpustkov
podelili, ako se vsaki dan moli:

Naj se zgodi, visoko hvali in ve¬
komej časti naj pravičitiši, naj višji in naj
ljubeznjiviši sveta volja božja v vsili rečeh!

x.

Jezus, Marija in sv. Jožef, vam
darujem svojo dušo in svoje serce.

Jezus, Marija in sv. Jožef! stojite
mi na strani v moji smertni uri.

25

Jezus, Marija in sv. Jožef! z vami
v miru naj živi, naj se loči moja duša.

Kdor tc tri zdihleje zgrevano zmoli, zadobi za vsakrat
tri sto dni odpustkov; kdor pa le en zdihlej izgovori,
zadobi sto dni odpustkov. Pij VII.

XI.

Greš memo cerkve, v kteri je presv. rešuje Telo, svoje
desno koleno pripogni in reci:

Jezus! ki tukaj prebivaš v presvetem
zakramentu, bodi lepo pozdravljen in vi¬
soko počešen. Iz serca te ljubim in te
prelepo prosim: ostani pri meni!

XII.

Greš memo križa, pokrižaj se in reci:

Križani Jezus! molim te in hvalim,
ker si s svojim svetim križem svet od¬
rešil. Prosim te, usmili se moje uboge
duše.

XIII.

Greš memo pokopališa, pokrižaj se in reci:

Bog jim daj večni mir in pokoj, in
večna luč naj jim sveti. Naj počivajo
v miru. Amen!

XIV.

„Bodi češeno, sveto in neomadežo-
vano spočetje prečiste device Marije!“

Kdor to molitev pobožno moli, zadobi odpustke za sto
let. (Papež Gregor XV.)

2

26

XV.

Večkrat izreci prav pobožno sladki imeni: „Jezug*
Marija !“ Papež Benedikt XHI. so tistim, ki te presveti
imeni pobožno izrečejo, odpustke za petdeset dni dovolili.

XVI.

Molitvica, se vsili svetih maš vdeležiti.

O Bog nebeški Oče! tebi darujem
vse svete maše, ktere se danes po vsem
svetu berejo, ktere so se od začetka
kristjanstva do zdaj brale, in tudi tiste,
ki bodo še na dalje dokonča sveta brane
v sv. katoliški cerkvi. — Se vsih vdele¬
žiti priserčno želim in prosim, ter vse
tebi darujem, kakor ravno toliko darov
spoštovanja, ljubezni, prošnje, sprave in
zahvale, po Jezusu Kristusu, tvojem
preljubem Sinu in Zveličarju našem; ker
po njem, ž njim in v njem imaš, Oče
nebeški! v edinosti svetega Duha vso
čast in hvalo od vekomej do vekomej.
Amen.

——o ns&—r ~-— v

z vloženimi molitvami.
1. Veseli del.

Po veri v treh češena si Marija! se reče:

J. Kteri nam naj oživi pravo vero.

Z!

2 .  Kteri nam naj da terdno upanje.

3. Kteri nam naj užge serčno ljubezen.

1. Kterega si devica spočela.

Po odmolenem oddelku se pristavi:

O Jezus! ves ponižen, ki si nebesa
zapustil in za nas človek postal, daj
nam po izgledu Marijnem ponižno živeti,
da bomo vselej tvojega usmiljenja vredni.
Amen.

2. Kterega si devica v obiskanju Eliza¬
bete nosila.

Obiši, usmiljeni Jezus! z Marijo
svojo ljubo materjo, naše serca, naj bo
naše serce čisto in tebi posvečeno pre¬
bivališč. Amen.

3. Kterega si devica rodila.

Uči nas, o Jezus! s svojim rojstvom,
kako imamo ubožtvo ljubiti, bližnjim ra-
dovoljno pomagati in za nebeško kralje¬
stvo skerbeti. Amen.

4. Kterega si devica v tempeljnu darovala.

O Marija, mati božja! sprosi nam
pravo pokoršino, vse svoje dolžnosti tako
zvesto dopolnovati, kakor si jih ti do-
polnovala. Amen.

3 *

28

K. Kterega si devica v tempeljim našla.

O Jezus! ki zgubljene ovčice išeš,
daj nam sveto skerb, tebe z Marijo iskati
in srečno najti. Amen.

II. Žalostni del.

Po veri v treh eešena si Marija! reci:

1. Kteri nam naj poterdi spomin.

Ž. Kteri nam naj razsvetli pamet.

3. Kteri nam naj omeči voljo.

1. Kteri je za nas kervav pot potil.

O Jezus! kteri si za nas kervav
pot potil, uči nas grehe prav obžalovati,
in se podati vselej v sveto voljo božjo.
Amen.

2. Kteri je za nas bičan [gajžljan] bil.

O Jezus, za nas kervavo gajžljan
in ves poterpežljiv! daj nam gnado svete
poterpežljivosti, da vse težave in krivice
tega sveta voljno poterpimo. Amen.

3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil.

O Jezus, s ternjem kronan, naš
nebeški kralj in Bog! uči nas vse za¬
sramovanje pohlevno prenesti, in daj
nam krotko, ponižno serce. Amen.

4. Kteri je za nas težki križ nesil.

O Jezus! ki nas ljubeznjivo vabiš ,

29

svoj križ zadeti in za teboj hoditi; po¬
magaj nam, vse križe in težave stano¬
vitno nositi in srečno za teboj priti. Amen.

5. Kteri je za nas križan bil.

K. •ižani Jezus! molimo te in te hva¬
limo , ker si s svojim svetim križem svet
odrešil. Ponižno te prosimo, ne dopusti,
da bi tvoje zasluženje za nas zgubljeno
bilo. Amen.

III. Častiti del.

I>0 veri v treh češena si Marija! reci:

1. Kteri nam naj vodi naše misli.

2 .  Kteri nam naj vodi naše besede.

3. Kteri nam naj vodi naše djanje.

1. Kteri je od smerti vstal.

Premagaj, o Jezus, s svojo vsega-
mogočno lučjo teme posvetnih zmot in
hudobij, kakor si premagal s svojim vsta¬
jenjem greh, pekel in smert, in ohrani
nam sveto katoliško vero. Amen.

2. Kteri je v nebesa šel.

Dodeli nam, usmiljeni Jezus! vsaj
en majhen koteč v nebeškem kraljestvu,
in pomagaj nam srečno doseči prostor,
kterega si nam v hiši Očeta nebeškega
pripravil. Amen.

30

3. Kteri je nam svetega Buha poslal.

Sveti Duh, ti Oče prave moči! daj
nam vse hudo srečno premagati, dobro
pa prav spoznati in storiti. Amen.

4. Kteri je tebe, devica! v nebesa vzel.

Marija, prečista devica! prosi za
nas, da tebe prav posnemamo, se za
dobro smert vredno pripravljamo, in srečno
za teboj v večno življenje pridemo. Amen.

5. Kteri je tebe, devica! v nebesih kronal.

Kraljica nebes in zemlje! bodi pri
Bogu naša besednica; odverni nam za¬
služene šibe in ohrani nam svete vere
pravo luč. Amen.

IV. Od presv. rešnjega Telesa.

Po veri v treh češena si Marija! reci:

1. Kteri nam je pot proti nebesam pokazal.

2 .  Kteri nam je nebesa zaslužil.

3. Kteri nam je nebesa odperl.

1. Kteri v zakramentu sv. rešnjega Te¬
lesa naše duše razveseluješ.

O Jezus! naj večje veselje pobožnih
duš! daj nam, da te bomo čedalej bolj
ljubili, in te vselej vredno prejeli. Amen.

31

2. K ceri v zakramen ta sv, rešuj ega Telesa

naše duše nasituješ.

O Jezus, ti prava mana in kruh
angeljski! daj nam potrebno moč, da
bomo serčno se vstavljali skušnjavam za¬
peljivega sveta, in srečno jih premagali.
Amen.

3. Kteri v zakramentu sv. rešuj ega. Telesa

naše duše tolažiš.

O ljubeznjivi Jezus, edina tolažba
žalostnih duš! ozri se milostljivo na nas,
in pridi z obilno svojo gnado v naše
serca, da se v žalosti ne vtopimo, in
radovoljno in premišljeno ne pregrešimo.
Amen.

4. Kteri v zakramentu sv. rešnjega Te*

lesa naše duše pred večnim ogpjem
varuješ.

O ljubeznjivi Jezus, ki boš enkrat
ojster naš sodnik ! ne glej na naše grehe
in hudobije; ampak glej na ljubezen, s
ktero si ta presveti zakrament postavil,
in reši naše duše na dan sodbe. Amen.

, 'v' *

5. Kteri v zakramentu sv. rešnjega Telesa

naše duše v nebeško veselje pelješ.

Ljubeznjivi Jezus, ki si pod podobo
kruha skrit! daj nam, da te v nebesih
bomo gledali od obličja do obličja. Amen.

32

kakor se moli pri sveti maši.

PrSpravIjavna molitev o svetih
nedeljah.

HTsegamogočni, neskončno dobrotljivi
Bog! ponižno pred tebe pokleknemo, ki
smo prah in pepel, in trepetaje tebe mo¬
limo, ki si naš stvarnik in gospod, pa
tudi naš ljubi Oče,

£ Oče! lepo se Ti zahvalimo, da si
nam dal doživeti vesel Gospodov dan,
sveto nedeljo, naj naše truplo od dela
počije, naša duša pa se k nebesam po-
vzdiga in zavživa obilno zveličanskih
dobrot.)

(Naj si je ravno tvoja sveta volja
in naša dolžnost, delati in za časno
skerbeti, se vender preradi in preveč v
posvetno zamislimo, tebe in večnost pa
pozabimo. Popraviti hočemo danes, kar
smo v delavnikih pozamudili, prav pogosto
na te, o Bog! misliti, in za zveličanje
svoje duše skerbeti.)

(Pervo delo danes naj bo, poslušati

33

božjo besedo. V pridgah in keršanskih
naukih, Ti, o Bog! k nam govoriš;
tvoja beseda od tebe pride in nas k tebi
pelja, naj jo torej v sercu ohranimo in
po nji živimo.)

Sveto mašo slišati je danes naše
naj imenitneje opravilo, oh, naj se spo¬
dobno in prav pobožno zgodi! Pomniti
hočemo Jezusove ljubezni in njegove
britke smerti na križu, ker je za nas
svojo rešnjo kri prelil. Tebi, o Bog,
hočemo sebe in vse svoje darovati, ob¬
žalovati svoje pregrehe, in terdno skle¬
niti , se vsega hudega varovati in le po
tvoji sveti volji živeti.

(Ves današnji dan hočemo k tvoji
časti in v izveličanje svoje duše oberniti,
kej duhovskega brati ali poslušati, stan
svoje duše premišljevati, sovražne nagone
svojega serca spoznavati, in prav dobro
prevdariti, česar se nam je varovati in
ogibati; hočemo se pa tudi s svetimi
pesmi in poštenimi pogovori razveselo-
vati.)

(Obvari nas, o Bog! vsakega greha,
posebno pa tistih grehov, kterih se ob
nedeljah in praznikih naj več zgodi. Svoje
občutke hočemo v berzdah imeti, se vsih

2  **

u

nevarnih krajev in, zapeljivih tovaršij va¬
rovati, na pregrešne dobre volje ne ho¬
diti, tvoje darove, o Bog! zmerno vživati,
in tudi druge hudega braniti, da le Ti,
ljubi Oče, žaljen ne boš.)

Poterdi, o Bog! naše misli in svete
želje, naj jih zvesto dopolnimo, in današnji
dan k tvoji časti in k zveličanju svojemu
obernemo — po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Opomin. Kar je mei) oklepi (). se ob delavnikih
spusti.

Začetek sv. maše.

Tebi, Oče nebeški! hočemo darovati
nekervavo daritev svete maše, k tvoji
naj večji časti, v čast tvojih svetnikov,
in svoji duši v zveličanje —- za vse verne,
žive in mertve. Amen.

Potem se moli sv. rožnikrane.

X. K evangeliju.

V imenu Boga f Očeta in f Sina
in svetega -{• Duha vstanemo, in vse
terdno verujemo, kar je Kristus učil, kar
so apostoli pridigovali, in kar nam sv.
mati katoliška cerkev verovati veleva.
Daj nam, o Bog! v tej sveti veri živeti
in umreti. Amen.

35

2. K darovanja.

Tebi izročimo, Oče nebeški! po na¬
menu mašnikovem kruh in vino, ki se
bo premenilo v telo in kri Jezusa, tvojega
ljubega Sina. Vse, kar imamo, naj bo
tebi posvečeno, duša in telo. Amen.

3. K povzdigovanju.

Bodi lepo pozdravljeno Jezusovo
rešnje telo, od Marije rojeno, na križu
za nas umorjeno, ki na desnici božji
sediš, iz ljubezni do nas pa med nami
živiš. V ponižnosti te molimo in te po¬
hlevno prosimo: o Jezus! usmili se nas.

Bodi pozdravljena presveta rešnja
kri Odrešenika našega, na križu za nas
prelita! S svojo sveto rešnjo kervjo, o
Jezus! grehov nas umij, in usmili se
vernih duš v vicah. Amen.

4. K mašnikovemu obhajila.

O Gospod! nisem vredna, da pod
mojo streho greš; ternuč reci le besedo,
in moja duša bo ozdravljena. (Trikrat.)

Ker smo pa tebe tolikanj potrebni,
pridi, o Jezus! k nam, in vselej pri nas
ostani. Amen.

36

Duhovno obhajilo.

O moj Jezus! živo verujem, da si
v tem presvetem zakramentu pričujoč, in
te ponižno molim. — Terdno zaupam, da
me ne boš zavergel, in te prelepo pro¬
sim. — Oez vse te ljubim, in iz ljubezni
do tebe so meni žal vsi moji grehi. Nik¬
dar nočem več grešiti. — Moja duša
tebe želi, ker mi pa ni dopušeno, tebe
zdaj v presvetem zakramentu prejeti, pridi
vsaj s svojo gnado v serce moje. —
Tebe, o moj Jezus! objamem in se po-
polnama s teboj sklenem. Ne daj mi, se
kdaj tebe ločiti. Amen.

Blagoslov ali žegen.

Blagoslovi nas, vse naše djanje in
nehanje, Bog j-Oče, Sin f  in sveti -j*
Duh; in tvoj sveti blagoslov pridi čez
nas, in vselej pri nas ostani.

O Jezus! tebi živimo; o Jezus!
tebi umerjemo; o Jezus! tvoji smo živi
in rnertvi. Amen.

37

Opomin. Ni dobro ne za dušo, ne za trupio, pre¬
dolgo v postelji poležavati; posebno pa nevarno je,
brez spanja ali iz lenobe v postelji se mehkužiti —
do takih deklet ima skušnjava posebno oblast. Za¬
torej ko pride ura za vstati, nč obotavljaj se, te-
muč premagaj se, prekrižaj se pobožno, poljubi
svetinjo, ki jo na vratu imaš, in svojo pervo misel
k Bogu oberni. Vstani, obleci se urno, in ko se
oblačiš, misli si, da Jezus pri tvoji postelji sedi,
in te gleda, ali si zadosti sramožljiva. Si se ob¬
lekla , £ razgaljena ne smeš nikdar med ljudi), si
se opletla in umila, pokropi se z žegnano vodo,
poklekni pred božjo martro in moli takole:

Wsegamogočni, večni Bog! v prahu
pred teboj klečim, serce in roke k tebi
vzdigujem, in te ponižno prosim, oglej
se milo na me vbogo, slabo stvar. V
tvojih rokah sem spala, tvoja milost me
je ohranila nocoj to noč, v kteri si mnogo
duš iz tega sveta poklical, in morebiti

večno zavergel — v tvoje svete roke se
tudi danes izročim. Svojo dušo in svoje
telo, svoje življenje in zdravje, svoje
poštenje in dobro ime, svoj mir in svoje
notranje razsvetljenje, vse občutke in vse
svoje moči tebi darujem; vse, kar je v
meni, naj hvali in povikšuje tvoje sveto
ime. Karkoli bom danes mislila, želela,
govorila, storila ali terpela, naj se zgodi
iz ljubezni do tebe, tebi v čast in po
tvoji sveti volji. Kolikorkrat bom dihnila,
kolikorkrat bo moja serčna žila tripnila,
tolikokrat naj bom tebi priporočena! —
Prosim tudi, naj bom vsih odpustkov de¬
ležna, ktere sveta cerkev danes vernim
kristjanom deli. Jezus, moj presladki
Jezus! ki si moj preljubi ženin, vari me
danes ta dan, da se ne zmotim in v
hudo ne zaidem. Razsvetli mojo pamet,
da po tvojih svetih naukih živim; uterdi
mojo voljo, da v skušnjave ne dovolim,
in ne pripusti, da bi te danes s kakim
grehom razžalila in tvojo gnado zgubila.
Pogasi vse hude želje v mojem sercu,
zateri vse slabe občutljeje v mojem životu,
da ostanem tudi danes in vseskozi čista
in sramožljiva, in brez madeža na duši
in na telesu. — O moj Jezus! naj pride

39

čez me, karkoli hoče, le greha me vari,
posebno pa greha..., do kterega sem
naj huje nagnjena. Rajše to uro umreti
kakor nedolžnost svojo zgubiti. Ker sem
pa pri vsi svoji dobri volji vender le slaba,
se obernem k tebi, Marija, prečista de¬
vica! bodi moja ljuba mati, bodi moja
zvesta pomočnica danes in vse dni mo¬
jega življenja. S svojim čistim ženinom
svetim Jožefom mi na strani stoj, da ne
pridem kakšni zapeljivosti ali slabi tovar-
šii v pest. — Prosim tudi tebe, moj
zvesti angelj varh! vodi, brani in pod¬
piraj me, da se kjer ne spodtaknem in
v skušnjavo ne padem. Kakor si me
varoval nocoj to noč, varuj me tudi da¬
nes ta dan vsega hudega na duši in na
telesu. Amen.

Oče naš. Oešeua si Marija. Verujem
itd.

Zadnjič naredi na svojem čelu s palcem pismenke

I. N. R. I. in reci : Jezus Nazarenski, kralj

judovski, daj mi štirnajst angeljev, da me
danes spremljajo; dva, ki gresta pred
menoj, dva za menoj, dva na moji desni,
dva na moji levi; dva, ki me bota hudega
varovala; dva ki me bota k dobremu vne¬
mala; dva, ki mi bota pot v nebesa ka-

40

zala — ti pa, moj Jezus! bodi v mojih
mislih, besedah in djanjih. Tebi živim,
tebi umerjem; tvoja sem živa in mertva.
Amen.

Oe nisi juternice cula, moli tudi še angcljsko češenje:

Angelj Gospodov je oznanil Marii,
in je spočela od sv. Duha. Češena si
Marija itd.

Glej , dekla Gospodova sem, zgo¬
di se mi po tvoji besedi. Gešena si
Marija itd.

In Beseda je meso postala in je
med nami prebivala. Gešena si Marija itd.

Oče naš. Gešena si Marija itd.

Na večer pa še pristavi : Gospod! daj

vsim vernim dušam večni mir in pokoj —
in večna luč naj jim sveti. Naj počivajo
v miru. Amen.

Kdor zjutraj , opoldne in zvečer, kadar zvoni,
kleče angeljsko češenje moli; v saboto večer, v ne¬
deljo in o velikonočnem času pa stoje, zadobi vsakrat
za sto dni odpustkov, in če to stori vsak dan ,  en¬
krat v mescu tudi popolnama odpustek. Benedikt XIV.

41

ali od notranje molitve.

Opomin. Ako želiš v pobožnosti rasti, ti prav živo
priporočujem, vsak dan pol ali vsaj četert ure
(naj bolje je zjutraj} kej božjega ali svetega pre¬
mišljevati. „Če boš vsak dan kej svetega premiš¬
ljevala", pravi neki imenik, „ti lehko roko dam,
da boš zveličana".

Zvečer že fei izvoli kako resnico, naj bolje iz
življenja in terpljenja Kristusovega. Zjutraj ko vsta¬
neš, poklekni, spomni se pričujočnosti božje, prosi
svetega Duha za razsvetljenje, in potem začni pre¬
mišljevati.

Zgled premišljevanja,

od pekla.

Molitev.

^ moj Bog! terdno verujem, da si
tukaj pričujoč. Ti vidiš vse, vidiš tudi
mene, da te ljubim in le tebi dopasti
želim; zatorej, dasiravno sem slaba in

42

vboga, ne zaverzi me spred svojega ob¬
ličja, temuč sprejmi me po svoji veliki
milosti. Tebi darujem to moje premišlje¬
vanje; daj, dane  bom drugega iskala,
kakor tvojo čast in ljubezen. Razsveti
moj um, očisti moje serce in nagni mojo
voljo, da bom prav spoznala tvoje svete
nauke, in zvesto po njih se ravnala. —
Marija, mati božja, vsi svetniki in svet¬
nice božje, prosite za me! Amen.

Misli si, da je cerria noč, ti stojiš na
visoki peči in daleč okoli vidiš; kar na en¬
krat se zemlja pred teboj na dvoje razpoči,
in pekel stoji odpert pred tvojimi očmi. Straš¬
na temnica v sredi zemlje je; veliko milj je
dolga, veliko milj široka, veliko milj globoka;
polna je ognja in žvepla od verha do tal, in
obdana s terdim skalovjem okrog in okrog,
tako da celo večnost ne stvarice dima skozi
ne pride. — V tej strašni ječi pogubljeni le¬
žijo tikama eden druzega, kakor kamni v ap¬
nenci, ali kakor opeke v opekarniei, — ti pa,
moja duša! premisli, kakšen da je ogenj , v
kterem pogubljeni gorijo.

1. Ogenj v peklu gori v eno mero in
prežiguje dušo in truplo. Nakovani na mesto,
ktero jim je Bog odkazal, pogubljeni ležijo
nepremikljivo, kakor derva v ognju. Ogenj
šviga in plemeni mnogo ur gori nad njimi, in
mnogo ur spodej pod njimi; ogenj šviga in
gori mnogo ur na desno, in mnogo ur na levo;
kamor se obernejo, so z ognjem obdani, ka-

43

bor ribe od vode. — Njih glava, oči, ušesa,
usta, žnabli in lica niso druzega kot ogenj ;
rame, noge, herbet in persi niso druzega kot
ogenj; vsi udi, kar jih truplo ima, so podobni
razbeljenemu železu , ki se ravno iz peči vza¬
me ; vse je z ognjem obdano, vse vneto in
zažgano. — Postelja, v kteri pogubljeni leže,
je ogenj: pijača, ktero pijejo, je ogenj; jed,
ktero vživajo, je ogenj; sapa, ktero sopejo, je
ogenj; vse, kar vidijo in česar se dotaknejo,
je ogenj. — Vendar to še ni vse ; peklenski
ogenj je od znotraj in je od zunaj; on je v
možganih, v zobeh, v jeziku in v gerlu ; on
je v jefrah, v pljučah, v črevah, v želodcu,
v sercu, on je v žilah, v kitah, v kostih , v
mozgu in v kervi. — Ali kar je še slrašnejše,
peklenski ogenj je tudi v spominu, v razumu,
v volji, v vsih dušnih močeh; vse je ognja
navzeto, vse od njega prešinjeno. — Ko bi
me kdo na razbeljeno železno peč prikovati
dal, tako da sama rama bi bila v ognju, vsi
drugi udi pa pod milim nebom , in bi me Bog
v takem stanu kakih jezar let pri življenju
ohranil; oh kdo bi prestal tolikanj bolečin!
Večni Bog! kaj še le bo, če boin tako ne¬
srečna, da bom med pogubljene veržena! da
ne samo moja rama, ampak da bodo vsi udi
mojega telesa in vse moči moje duše celo več¬
nost v peklenskem ognju gorele! — Tega me
obvari, večni Bog !

2 .  Ogenj v peklu je teliko strašnejši,
kakor si človek misliti more. — Ogenj v ap-
nencah , v cegelnicah , v fužinah je vroč, je
hud; vendar ni senca, če ga primerjamo z

44

ognjem, ki v peklu gori. Ogenj v peklu,
pravijo nek (eri učeniki, je tako vroč in tako
hudo moč ima, da ko bi le ena iskra na mlinsk
kamen padla, bi ga tisto dobo v prah razdro¬
bila; tako, da ko bi le ena iskra na veliko
svinčeuo kuglo padla , bi jo tisto dobo kakor
vosek raztajala; tako, da ko bi le ena iskra v
zmerznjen jezer padla, bi pri tisti priči od pre¬
velike vročine vreti začel...

3. Zdaj pa nekoliko postoj, moja duša !
in odgovori mi. Misli si, da pred te postavijo
železno peč in jo zakurijo tako, da je vsa
bela — potem pa ti pokažejo vse, kar ima
svet veselega, dragega in lepega; pokažejo
ti celo kraljestvo in kraljevo krono, in ti reče¬
jo: Vidiš, vse to je tvoje, samo da boš pol
ure v to železno peč se vlcgla. l*ovej mi,
kaj bi storila ? Oh! bi rekla, ko bi mi sto
kraljestev in sto kraljevih kron ponudili, bi
vendar tako neumna ne bila , in bi take mar-
tre ne izvolila, ko bi tudi vedila, da bi me
Bog pri življenju ohranil. — Prašam te dalej :
ko bi ti imela v resnici veliko kraljestev, in
bi imela vse, kar je veselega, dragega ip le¬
pega na svetu, pa bi prišel kakšen sovražnik,
bi te vjel in bi postavil pred te razbeljeno,
železno peč, in bi rekel: Ali se moraš odpo¬
vedati kraljestvu in vsemu časnemu blagu, ki
ga imaš, ali pa za pol ure v razbeljeno peč
se vleči; povej, kaj bi odgovorila? Oh! bi
rekla, raj sem vse žive dni revna in vbožna,
zaničevana in preganjana, kakor prestati toli¬
kanj bolečin.

Zdaj pa svoje misli kviško vzdigni. Da

45

bi v razbeljeno peč le  za pol ure ne prišla,
bi se rada odpovedala vsemu, naj ti bo tudi
čez vse ljubo. Bog ti pa žuga ne z razbelje¬
no, železno pečjo, temuč z ognjem v ječi;
on ti žuga ne za pol ure, temuč za celo več¬
nost: in vendar tako rada storiš, kar ne smeš,
kar ti je on prepovedal, in tako rada opu¬
stiš , kar veš, da je tvoja dolžnost!

Občntljcji in sklepi.

1. O moj Bog! vse te resnice so
mi znane in verujem jih; ali pri vsem
tem, kako sem živela? — Oh, kaj bom
tajila, ko nič ne pomaga? — slabo sem
živela, grešila sem, pekel sem zaslužila;
in zakaj ? ali mi je kdo s smertjo žu¬
gal? — Oh! ne — nobeden ne. Zakaj
sem grešila, veš ti dobro, in vem tudi
jes, in sram me je. — Oh, kako mi je
žal, kako me skli in peče, da sem tako
nora, tako slepa in slaba bila! — Upam
sicer od tvoje milosti, da si mi odpustil
moje grehe: ali, moj Bog! kakor sem
jes slaba, lehko spet grešim, lehko v
grehu umerjem, lehko v pekel pridem.
Moje hudo nagnjenje še ni odmerlo, mo¬
je zatajevanje je slabo, moje pokorjenje
ni besedice vredno. Oh! resnično je;
lehho lehko spet v greh zabredem, lehko

46

v grehu umerjeni, lehko v pekel pridem
— resnično! moja duša na enem lasu
visi. — Oh, pekel! pekel! strah in gro¬
za me je pred teboj!

2 .  Ali kam se hočem oberniti? kje
pomoči iskati ? Kje drugej, kakor pri
tebi, usmiljeni Jezus! Tukaj pred teboj
na kolenih zdihujem, roke in oči k tebi
vzdigujem, in te milo prosim: usmili se
me! — Obljubim in terdno sklenem: Ne
bom več grešila — ne — ne ! rajši umreti
kakor grešiti! Krotila in zatirala bom
svoje občutke še vse drugač, kot do zdaj;
posebno svoj jezik, ki me je že tolikokrat
zmotil, in svoje oči, ki mi tako rade
uidejo. — Spraševala bom vsak večer z
vso skerbjo svojo vest, pogosto in od¬
krito svojemu spovedniku se tožila, več¬
krat čez dan pričujočnost božjo pred oči
si stavila. —Jezus! le tebe bom ljubila,
le tebi bom služila; pomagaj mi s svojo
gnado! — Marija! bodi moja mati danes
in vselej! prosi za me! Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

47

Tri božje čednosti.

Moli jih rada, če količkej moreš, vsak dan, posebno
pa v skušnjavah, ki jih imaš zoper te čednosti; ali
ho greš k spovedi in sv. obhajilu ; ali ko prideš v
sniertno nevarnost. Ne bilo bi večje nesreče zate,
kakor eno teh treh čednost zgubiti. — Kolikor^
krat boš skesana tri božje čednosti obudila, boš
zadobila 7 let in 280 dni odpustkov. Če pa to
celi mesec opravljaš in k spovedi greš, zadobiš
lebko popolnoma odpustek.

Vera.

Verujem v tebe, pravi trojedini Bog,
Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse
vstvaril, kteri vse ohraniš in vižaš, kteri
dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem,
da se je Sin božji včlovečii, da nas je s
svojo smertjo na križu odrešil, in da nas
sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Veru¬
jem in terdiin vse, kar si ti, o Bog! raz¬
odel , kar je Jezus Kristus učil, kar so
apostoli oznanovali, in kar nam sveta rim¬
ska katoliška cerkev zapoveduje verovati.
Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in
neskončua resnica in modrost, ki ne mo¬
reš ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog!
stori močnejšo mojo vero.

U p anj e.

Upam in se zanesem na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog! da

48

mi boš po neskončnem zasluženju svo¬
jega edinorojenega Sina Jezusa Kri¬
stusa v tem življenju spoznanje, pravo
obžalovanje in odpušenje mojih grehov,
po smerti pa večno zveličanje dal, in
dodelil tebe od obličja do obličja gledati,
ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi
od tebe potrebne pomoči, vse to doseči.
Upam to od tebe, ker si ti to obljubil,
kteri si vsegamogočen, zvest, neskončno
dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi
moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega
svojega serca, čez vse, ker si naj večja
dobrota, neskončno popolnama in vse
ljubezni vreden 5 ljubim te tudi zato, ker
si do mene^ in do vsih stvari neskončno
dobrotljiv. Želim si iz celega serca, da
bi te ravno tako ljubila, kakor šote tvoji
naj zvestejši služabniki ljubili, in te še
ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo
nepopolnama ljubezen 5 povikšaj jo v meni,
o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker
te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim,
in si to terdno prizadevam, mi je iz
serca žal, da sem tebe svojo neskončno

49

dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svo¬
jega stvarnika, odrešenika in posveče-
vavca razserdila. Žal mi je, da sem
grešila, da sem tebe, svojega vsegamo-
gočnega Gospoda, svojega naj boljšega
Očeta razžalila. Terdno sklenem, vse
grebe če dalje bolj obžalovati, in nikdar
več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi
me spet za svojega otroka, in dodeli mi
milost, ta svoj sklep dopolniti. Prosim
te po neskončnem zasluženju tvojega
božjega Sina našega Gospoda in Zve¬
ličarja Jezusa Kristusa. Amen.

Zlate i«re.

Vsaka ura, ktero ti Bog doživeti da, je zlata vredna
zatorej skerlbi, da jo bos Bogu darovala, in s
pobožnimi mislimi in občutleji posvečevala. Posta¬
vim, takole r

Ob eni: En Gospod in Bog je, kteri
je nebesa in zemljo in vse, kar je, vstva-
ril, kteri vse ohrani in vlada: brez njegove
volje se nič ne zgodi. — Le enkrat bom
umerla — le eno dušo imam; ako to zgu¬
bim, je vse zgubljeno. — Le ena večnost
me čaka; srečna ali nesrečna — le eno je
potrebno, dušo zveličati.

Ob dveh: Dve poglavitne zapovedi
so, ktere imam spolnovati: 1J Ljubi Bo-

3

80

ga, svojega Gospoda, iz vsega svojega
serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje moči
in iz vse svoje misli. 2) Ljubi svojega
bližnjega, kakor sama sebe. — Dve poti
ste v večnost: ena ozka steza v nebesa,
druga široka cesta v pekel; po kteri hodim?

Ob treh: Tri božje osebe ali peršone
so: Oče, Sin in sveti Duh: njim bodi čast
in hvala, kakor je bila v začetku, zdaj
in vselej in vekomej. Amen. — Tri božje
čednosti imamo: Vero, upanje in ljubezen.
— Tri naj imenitneji dobre dela so: Mo¬
litev, post, milošnja. — Tri svete nam 'sv.
evangeli priporočuje: 1} Rado volj no ubožt-
vo; 2} vedno devištvo; 3) vedno pokorši-
no pod kakim duhovnim poglavarjem.

Ob štirih: Štiri poslednje reči so:
Smert, sodba, pekel, nebesa. — Štiri po¬
glavitne djanske čednosti so: Modrost,

zmernost, pravičnost, serčnost. — Štiri evan¬
geliste imamo: Svetega Matevža, sv. Marka,
sv. Lukeža, sv. Janeza. — Štiri v nebo
vpijoči grehi so: 1) iladovoljni uboj; 2)
mutasti ali sodomitarski greh; 3) zatiranje
ubožcov, vdov in sirot; 4) delavcem in
najemnikom zaslužek zaderževati ali uter-
govati. — Bog me vari vsega greha!

Ob petih: Det cerkvenih zapoved ima¬
mo : 1) Posvečuj zapovedane praznike.

2) Bodi ob nedeljah in zapovedanih prazni¬
kih spodobno in v Bogu zbran pri sv. ma¬
ši. 3} Posti se zapovedane postne dni,

51

namreč štirdesetdanski post, kvaterne in
druge zapovedane postne dni: zderži se
tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi. 4)
Spovej se svojih grehov postavljenemu spo¬
vedniku k manjšemu vsaj enkrat v letu, in
o velikonočnem času prejmi sveto rešnje
telo. 5) Ne obhajaj ženitve o prepovedanih
časih. — Petero je treba k zakramentu sv.
pokore: 1) Izpraševanje vesti; 2} greven-
ga; 3) terden sklep ali naprejvzetje; 4)
spoved; 5) zadostenje.

Ob šestih.: šest grehov v svetega
Duha je: l)Prederzno v božjo milost gre¬
šiti. 2) Nad božjo milostjo obupati. 3)
Spoznani keršanski resnici se ustavljati.
4j Svojemu bližnjemu zavolj gnade božje
nevošljiv biti. 5) Do lepega opominjevanja
oterpnjeno serce imeti. 6) V nespokornosti
terdovratno ostati. — Šest dolžnost od Je¬
zusa posebno priporočenih je: 1) Najprej
božjega kraljestva in njegove pravice 'iska¬
ti. 2J Sam sebe zatajevati. 3j Svoj križ
nositi. 4) Za Kristusom hoditi. 5) Krotek
in ponižen biti. G) Sovražnike ljubiti; jim
dobro storiti, kteri nas sovražijo; molite za
nje, kteri nas žalijo in preganjajo.— Šest
poglavitnih resnic keršanskega nauka je:
1) Da je en Bog. 2 )  Da je Bog pravičen
sodnik, kteri dobro plačuje in hudo kaz¬
nuje. 3) Da so tri božje osebe, enega bit¬
ja in ene nature: Oče, Sin in sv. Duh.
4) Daje  druga božja oseba, Bog Sin,
človek postal, nas s svojo smertjo nakri-

3 *

52

žu odrešiti in večno zveličati. 5) Da je
človeška duša neumerjoča. 0} Dajegnada
božja k zveličanju potrebna, in da brez
gnade božje človek nič za večno življenje
zasluženja vrednega ne more storiti.

Ob sedmih : Sedem svetih zakramen¬
tov je Jezus v naše zveličanje in v našo
tolažbo postavil: 1) Sv. kerst, 2) sv.
birma, 3) sv. rešnje telo, 4) sv. pokora,
5) sv. poslednje olje, 6) sv. mašnikovo
posvečenje, sv. zakon. — Sedem po¬
glavitnih grehov imamo: 1) napuh, 2) la¬
komnost, 3) nečistost, 4) nevošljivost,
o) požrešnost, 63  jeza, 7) lenoba. —
Sedem telesnih del usmiljenja je: 1} Lač¬
ne nasititi. 2) Žejne napojiti. 3) Popotnike
sprejemati. 4) Nage obleči. 5) Bolnike
obiskati. 6} Jetnike rešiti. ?) Mertve po¬
kopavati. — Sedem duhovnih del usmiljenja
je: L) Grešnike svariti. 2) Nevedne učiti.
3) Jim prav svetovati, kteri dvomijo ali
cviblajo. 43 Žalostne tolažiti, a)  Krivico
voljno terpeti. 63  Jim iz serca odpustiti,
kteri nas žalijo. 7j žive in mertve Bo¬
ga prositi. — Sedem poglavitnih čednost
je: I 3  Ponižnost. 23 Dobrotljivost. 33 Či¬
stost. 43  Ljubezen. »3 Zmernost. 63  Poter-
pežljivost. 73 Gorečnost do dobrega. —
Sedem darov sv. Duha je: 13 Dar modro¬
sti. 23 Dar umnosti. 33 Par sveta. 43  Dar
moči. 53  Dar učenosti. 63  Dar pobožnosti.
73  Dar strahu božjega.

Ob osmih: Osem blagrov je Gospod

53

učil: 1) Blagor ubogim v duhu; ker njih je
nebeško kraljestvo. 2) Blagor krotkim; ker
zemljo bodo posedli. 3) Blagor žalostnim;
ker potolaženi bodo. 4) Blagor jim, kteri
so pravice lačni in žejni; ker nasiteni bo¬
do. 5) Blagor usmiljenim; ker usmiljenje
bodo dosegli. 6) Blagor jim, kteri so či¬
stega serca; ker Boga bodo gledali. 7)
Blagor mirnim; ker otroci božji bodo ime¬
novani. 8) Blagor jim, kteri zavolj pravice
preganjanje terpe; ker njih je nebeško
kraljestvo.

Ob devetih: Devet ptujih grehov je:
1) V greh svetovati. 2) Grešiti velevati.
3) V drugih greh privoliti. 4) Druge v
greh napeljevati. 5) Drugih greh hvaliti.
6) K grehu molčati. 7) Greh pregledati.
8) Greha se vdeležiti. 9) Greh zagovarjati.

Ob desetih: Deset zapoved nam je

Bog na gori Sinaj dal: 1} Vervaj v'enega
samega Boga. 2) Ne imenuj po nemarnem
božjega imena. 3) Posvečuj praznik. 4)
Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo ži¬
vel, in da ti bo dobro na zemlji. 5) Ne
ubijaj. 6) Ne prešestvaj. 7) Ne kradi. 8}
Ne pričuj po krivem zoper svojega bliž¬
njega. 9) Ne želi svojega bližnjega žene.
10) Ne želi svojega bližnjega blaga. —
Desetim devicam je nebeško kraljestvo po¬
dobno , zmed kterih je pet modrih in pet
nespametnih; oh, da bi pač jes vredna bila,
meči modre šteta biti!

Ob enajstih: Ob enajsti uri so bili
poslednji delavci v vinograd Gospodov po-

54

klicani. — O Jezus! ne daj, da bi tega
klica ne cula in ga zanemarila !

Ob dvanajstih: Dvanajst lastnost

božjih je: 1) Dog je večen; je vselej bil,
je, in bo vselej. 2) Bog je zgol duh; bit¬
je, ki ima naj bolj popolnama um in naj
boljši voljo ; telesa pa ne. 3} Bog je vse¬
veden ; ve vse, sedajno, preteklo in pri-
hodno, ve tudi naše naj skrivniši misli in
želje; torej mu nič ne moremo prikriti. 4)
Bog je neskončno moder; stori vse iz naj
boljšega konca , in izvoli vselej naj pri-
pravniši pripomočke, svoj konec doseči.
5) Bog je vsemogočen; je stvaril nebo in
zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemo¬
goče storiti. 6) Bog je povsoden; je pov¬
sod, v nebesih in na zemlji. 7) Bog je
neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro,
in sovraži vse hudo. 8) Bog je neskončno
resničen in zvest; vse kar reče, je res;
in kar obljubi ali žuga, vse spolni. 9) Bog
je nespremenljiv; je vekomej ravno tisti.
IOj Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi
po očetovo za vse svoje stvari, vse dobro
imamo od njega. 11) Bog je neskončno
usmiljen; nam odpusti naše grehe, ako se
resnično poboljšamo. 12) Bog je neskonč¬
no pravičen; poplača vse dobro, in kazni
vse hudo na tanko, kakor si kdo zasluži.

— Dvanajst členov ima apostoljska vera.

— Dvanajst ur ima vsaki dan. Daj mi,
Jezus! da nobene ure ne bom v grehih
potratila.

55

¥©š@ra©> ©pribil®.

Opomin. Napreden se v posteljo podaš, ne
pozabi molitve. Postelja je lehko tvoj grob,
in ali boš juteršnega dneva doživela, ne
veš — še to noč utegne Bog tvojo dušo
pred se poklicati. Skerbno izprašuj svojo
vest, in po izpraševanju vesti obudi res¬
nično , popolnama greveugo. Sosebno močno
žaluj, če ti vest očita, da si smertno gre¬
šila, in terdno si naprejvzemi, precej drugo
jutro ali vsaj v nedeljo potem odkrito svo¬
jemu spovedniku se obtožiti.

Si odmolila, molče, skrivaj in sramožljivo
se sleči. Se slačiš, misli na Boga, na smert,
na večnost. Z blagoslovljeno vodo poškropi
sebe in posteljo, in se spomni, da morebiti
ob kratkem boš na mertvaškem odru ležala,
jn ljudje bodo te ž njo kropili. Imaš kaki
križec pri postelji, poljubi Jezusove kerva-
ve rane, poljubi tudi svetinjo, ki jo na vra¬
tu privezano imaš; si že v postelji, misli,
da s Kristusom na križu ležiš. Moli, pre¬
mišljuj kej božjega, dokler ne zaspiš. Se
ponoči prebudiš, tudi kej moli, in misli, ko¬
liko terpijo nekteri bolniki in umirajoči, ali
pa duše v vicah; moli za nje.

Molite?.

O moj Bog! spet sem s tvojo gnado
en dan srečno dokončala. — Koliko jih

56

je danes pometlo, morebiti z naglo, ne-
prevideno smertjo jih je umerlo! Koliko
jih je, ki jih je danes kaka nesreča na
duši ali na telesu zadela! Mene pa, o
kako si mi dober, moj Oče! mene si vse
nesreče obvaroval, si me pri zdravju in
življenju ohranil. Lepo se ti zahvalim
za vse gnade in dobrote, ktere sem da¬
nes in vse svoje življenje iz tvoje svete
roke prejela. Da bi le znala, pravo
hvalo ti dati!

Pridi, sveti Duh! razsveti moj um,
da vse, kar sem danes grešila ali zamu¬
dila, premislim v brhkosti svoje duše,
da vse prav iz serca obžalujem in preden
zaspim, vse lepo poravnam in z mojim
Bogom se spravim. Pokaži mi, o Go¬
spod! moje hudobije, in daj mi spoznati
svoje grehe.

Zdaj izprašuj svojo vest. Pomisli: t)
ali si kej grešila zoper sv. čistost.  Ali si
skerbno varovala svoje oči, ušesa, jezik in dru¬
ge počutke svoje. V kakšnjih drušnjah, hišah
in krajih si bila, in ali si bila zadosti sramež¬
ljiva. Ali si kej zatajevala se v jedi in pijači,
ali si mislila pogosto na pričujočnost božjo. —
Pomisli 2) ali si grešila kej zoper sv. po¬
nižnost.  Si bila morebiti visokih misel ali
prevzetnih besedi. Si sama sebe hvalila, ali
pravila, kar je tebi v čast. Si preveč in pre-

57

rada gledala se v ogledalo, se iišpala, neči-
merno oblačila. Si bila preveč vesela, ko si
svojo hvalo cula, ali preveč žalostna, ko si
zaničevana bila. — Pomisli 8} ali si grešila
zoper sv. ljubezen do bližnjega.  Si
komu kej škode storila, kej vzela ali koga kej
goljfala. Si slabo mislila od bližnjega, ga slabo
sodila, krivo pričala čez njega. Si govorila od
drugih slabost, jih slušala rada ; si legala, ob¬
rekovala, opravljala, zdražbe delala. Si svarila,
ko je bilo treba; imaš kej serca do revežev,
bolnikov, itd. — Pomisli 4) ali si grešita zo¬
per pobožnost.  Si opravila svoje molitve;
juterne, večerne in bratovske molitve; pred
jedjo in po jedi ; angeljsko češenje trikrat na
dan. Si jih zvesto opravila; si se vstavljala ne¬
potrebnim, raztresenim mislim; si opravljala vse
svoje dela iz ljubezni do Boga. Izprašuješ pri¬
dno svojo vest; se pripravljaš vselej skerbno
za sv. spoved, itd. —- Potem pa serčno gre-
vengo obudi, in reci:

O moj Bog! iz serca mi je žal,
da sem spet toliko hudega storila, in.
razžalila tebe, svojega neskončno do¬
brega Očeta. Sram meje, ker sem to¬
likokrat obljubila, da ne bom več grešila;
pa sem še zmirej stara grešniea — ka-
koršna sem bila včerej, taka sem spet
danes. Ali kam se hočem podati? kam
oberniti? kakor k tebi, moj Bog! Ti si
moj Oče, jez tvoj otrok, in terdno upam,

3  **

58

da me ne boš zavergel. Odpusti mi po
terpljenji in smerti svojega preljubega
Sina Jezusa Kristusa. Terdno sklenem,
svoje življenje poboljšati, greha se va¬
rovati , ogibati se vsih slabih priložnost,
in rajše umreti, kakor prostovoljno in
premišljeno s kakim grehom tebe več
razžaliti. O Jezus! tvoja sveta rešnja
kri naj me opere, naj me očisti vsih
mojih grehov in madežov.

Prosim te, o Gospod Bog! obiši
milostljivo to moje prebivališe, in od-
verni od njega vse zalezovanje hudob¬
nega sovražnika. Varuj nicoj to noč moje
telo in mojo dušo, da se ne bom kej
ognusila; varuj me hudih sanj in greš¬
nih prikazen; daj da bom zdrava in
srečno doživela juteršni dan, tebi v čast
in moji duši v zveličanje. Žegnaj, o
Bog! mene in moje starše, moje pri—
jatle in znance, pa tudi moje neprijatle,
kterim iz serca odpustim. Ohrani v svoji
gnadi duhovsko in deželsko gosposko.
Poglej z očmi svoje milosti na reveže,
jetnike, žalostne , popotnike, bolnike in
umirajoče. Spreoberni grešnike in krivo¬
verce , razsveti nevernike in ajde. Bodi
milostljiv tudi ubogim dušam v vicah, in
daj jim večni mir. Amen.

59

Marija, prečista devica! bodi mo¬
ja mati tudi nicojšno noč. in varuj me
vsega hudega na duši in na telesu. V
tvojem sv. naročju naj počivam. Angelj
varh moj in vsi svetniki in svetnice
božje, prosite za me zdaj in v moji
smertni uri. Amen.

Živo verujem vse, kar si ti, o Bog!
razodel. Ter dno upam, kar si obljubil.
Ljubim te iz vsega svojega serca, in
bolj kakor vse drugo na svetu.

Oče naš. Češena si Marija! Vera.

Preden greš v posteljo, se pokropi z že-
gnauo vodo, naredi s palcem načela pismenke
I. N. R. f. in reci: Jezus Nazarenski,

kralj judovski, pusti štirnajst angeljev
okrog moje postelje se vstopiti 5 dva k
mojemu vzglavju, dva k mojemu vznož¬
ju; dva na levo, dva na desno; dva,
ki me bota odevala, dva, ki me bota
budila, dva ki bota moje misli k Bogu
obračala — ti pa, moj Jezus! bodi v
mojih sanjah in v mojem sercu. Tebi
živim, tebi umerjem; tvoja sem živa in
mertva. Amen.

60

veta maša je naj svetejši daritev, in ni sa¬
mo mašniku, ki jo opravljajo, ampak vsim pra¬
vovernim kristjanom v velik dobiček; sosebuo
tistim, kteri so pobožno pri sv. maši, in za kte-
re mašnik posebno molijo. Jezus sam moli za
nas pri sv. maši, in kaže svojemu Očetu svo¬
je rane in svojo kri. Pojdi torej rada k sv, maši;
pojdi tudi v delavnikih, če smeš iti, in zaderži
se vselej tako, kakor se pobožnim, sramožlji-
vim dekletain spodobi. Pojdi, če moreš, blizo
altarja ; bližej ko si altarja, bližej si Jezusa in
bolj mu boš dopadla. Pazljiva bodi na vse, kar
mašnik delajo, posebno na poglavitne dela sv.
maše. — Pri evangelju  vstani in se po¬
križaj , v znamnje, da si pripravljena, po evan¬
geljskih naukih živeti, ko bi zavoljo njih tudi
zaničevana in preganjana bila. — Pri daro¬
vanju  položi v duhu svoje telo in svojo dušo
na altar, skleni svoj dar z darom Jezusa Kri¬
stusa , in moli posebno za tiste, za ktere si
dolžna moliti, ali kteri se tvojim prošnjam pri-
poročujejo. — Pri p o v z d i g o v a. n j u si k.

1

61

sercu vzemi, da tvoji grehi so krivi Jesusove
kervave smerti; zatorej obžaluj jih, in vsa zgre-
vana in poterta se na persi terkaj. — Pri maš¬
ni ko ve m obhajilu,  če nimaš dovoljenja k
božji mizi pristopiti, se v duhu obhajaj, to se
pravi: imej v sercu goreče želje po Jezusu,
prosi ga, da bi s svojo gnado k tebi prišel, v
tebi živel, se s teboj sklenil, in te z gorečo
ljubeznijo do njega vnel. -— Je sv. maša mi¬
nula, ne hiti preveč iz cerkve, ako želiš med
izvoljene vverstena biti. — Ko stopiš v cerkev
ali jo zapustiš, pokropi se in reci: Pokropi

me, o Gospod! z roso svoje milosti, in
vsih mojih grehov me umij, da vseskoz
s čistim sercem tebi služim. Amen.

’ * ■ •

Perva sveta maša,

kakor jo m a š ni k berejo.

Molitev pred sv. mašo.

S ponižnim sercem darujem tebi,
o Gospod nebeški Oče! to daritev svete
maše. Tebi, večnemu živemu Bogu
skazujem spodobno čast, in te za vse
prijete dobrote zahvalim. Dodeli mi gna¬
do, da bom spodobno se zaderžala, da
bom v duhu zbrana in deležna te svete
daritve. Očisti mojo dušo vsih grehov,
da te bom s čistim sercem stanovitno
molila. Amen.

62

Začetek svete maše.

Mašnik pri spodnji stopnji začno sv. mašo brati:

V imena Očeta -j- in Sina -f- in
svetega -f- Duha. Amen.

Stopil bom pred božji altar.

Pred Boga, ki razveseljuje mojo
mladost.

Sodi me, o Bog! in razsodi mojo
reč od nesvetega ljudstva: reši me od
krivičnega in zapeljivega človeka.

Ker ti, o Bog! si moja moč; zakaj
si me zavergel! in zakaj moram žalo¬
sten hoditi, od sovražnika zatert?

Pošlji svojo luč in resnico, da me
peljete in pripeljete na tvojo sveto go¬
ro, v tvoje prebivališe.

Stopil bom pred božji altar, pred
Boga, ki razveseljuje mojo mladost.

Hvalil te bom s citrami, Bog, moj
Bog! zakaj si žalostna moja duša? in
zakaj me strašiš?

Zaupaj v Boga; še ga bom hvalil;
pomoč moja, Bog moj je on.

(3ast bodi Očetu in Sinu in sve¬
temu Duhu.

Kakor mu je bila v začetku, in
zdaj in vselej in vekomej. Amen.

Stopil bom pred božji altar.

Pred Boga, ki razveseljuje mojo
mladost.

V imenu Boga je naša pomoč.

Kteri je stvaril nebo in zemljo.

Se spovem Bogu vsegamogočnemu,
sveti Marii vselej devici, sv. Mihaelu
arhangelju, sv. Janezu Kerstniku, ssv.
apostolnoma Petru in Paulu, vsim svet¬
nikom , in tebi, oče, da sem obilno gre¬
šila z mislijo, besedo in djanjem. Gre¬
šila sem, grešila sem, silno sem grešila.
Torej prosim sv. Marijo vselej devico,
sv. Mihaela arhangelja, sv. Janeza
Kerstnika, ssv. apostola Petra in Paula,
vse svetnike in vas oče, prosite za me
pri Gospodu, našem Bogu.

Usmili naj se nas vsegamogočni
Bog! odpusti nam naše grehe in nas
pripelji v večno življenje.

Amen.

Milost, odvezo in odpušenje naših
grehov nam dodeli vsegamogočni in
usmiljeni Bog.

Amen.

Bog! obernil se boš na nas, in
nas oživil.

In veselilo se bo v tebi tvoje ljudstvo.

Bog! skaži nam svojo milost.

«4

In dodeli nam svoje zveličanje.

Bog! Usliši mojo molitev.

In moje vpitje naj do tebe pride.

Bog z vami!

In s tvojim duhom.

Mašnik gredo k altarju in rečejo :

Molimo.

Odvzemi nam, prosimo, o Gospod !
naše pregrehe, da bomo vredni stopiti
s čistim sercem k naj svetejšemu. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Mašnik v sredi altarja priklonjeni molijo:

Prosimo te, o Gospod, po zaslu-
ženjii tvojih svetnikov, kterih svetinje so
tu, in po zasluženju vsili svetnikov, da
mi odpustiš milostljivo vse moje grehe.
Amen.

Mašnik berejo na desni strani altarja nektere besede,
ki sc jim introit, to je, vhod pravi:

Češena bodi sveta Trojica in ne¬
razdeljena edinost. Častili ga bomo, ker
nam je milost skazal. Gospod, naš Bog,
kako v  prečudno je tvoje ime na vsi zem¬
lji! Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu;
kakor mu je bila v začetku, zdaj in vsaki
čas od vekoniej do vekomej. Amen.

65

Češena bodi sv. Trojica in neraz¬
deljena edinost. Častili ga borno, ker
nam je svojo milost skazal.

V sred! altarja:

M. Gospod, usmili se nas!

Sl. Gospod , usmili se nas!

M. Gospod, usmili se nas!

Sl. Kj  ■istus, usmili se naš !

M. Ki •istus, usmili se nas!

Sl. Ki •istus, usmili se nas!

M. Gospod, usmili se nas!

Sl. Gospod, usmili se nas!

M. Gospod, usmili se nas!

M. Čast Bogu na visokem in mir lju¬
dem na zemlji, ki so svete volje.
Hvalimo te, častimo te, molimo te,
povišujemo te; zahvalimo se ti za¬
voljo tvojega velikega usmiljenja.
Bog, nebeški kralj! Bog, vsegamo-
gočni Oče! Gospod, edinorojeni Sin,
Jezus Kristus ! Gospod Bog, Jagnje
božje, Sin Boga Očeta! ki odjem-
lješ grehe sveta, usmili se nas! Ki
odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo
molitev! Ki sediš ob desnici Očeta,
usmili se nas! Ker ti sam si svet,
ti sam Gospod, ti sam naj viši,

66

Jezus Kristus, s svetim Duhom, v
veličastvu Boga Očeta. Amen.

Mašnik se proti ljudem obernejo in rečejo :

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

Mašil ik molijo na desni strani altarja:

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si
dal svojim služabnikom v pričevanju pra¬
ve vere čast večne Trojice spoznati, in
v mogočnosti veličastva edinost moliti:
prosimo, da bomo s terdnostjo ravno
te vere vselej vsili zopernost obvarovani.
Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem. Amen.

Berilo iz lista sv. Paula apost. do Rimljanov.

O globočina bogastva, modrosti in
znanja božjega! kako nerazumljive so
njegove sodbe in neizvedljive njegove
pota! Zakaj kdo je spoznal misel Go¬
spodovo ? ali kdo je bil njegov sveto-
vavec? Ali kdo mu je pred kej dal, da
bi se mu povernilo? Zakaj iz njega, in
po njem, in v njem je vse, njemu bodi
slava vekomej. Amen.

Sl, Hvala Bogu!

67

M. Hvaljen si, o Gospod! kteri brezna
pregleduješ in sediš na Kerubinu
(sedežu božjem). Hvaljen si, o Go¬
spod! na podnebju nebes in češen
vekomej, aleluja! aleluja! Hvaljen si
Gospod Bog naših očetov, in češen
vekomej. Aleluja.

V sredi altarja:

Očisti moje serce in moje usta,
vsegamogočni Bog! kteri si usta preroka
Izaia očistil z živim ogljem: tako me
očisti s svojo nezasluženo milostjo, da
tvoj sveti evangelj vredno oznanujem;
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Blagoslovi me, Gospod! — Gospod
bodi v mojem sercu in mojih ustah, da
spodobno in vredno oznanujem njegov
evangelj. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

Mašnik prekrižajo sv. evangelj in sami šele rekoč :

Besede sv. evangelja, ki ga je po¬
pisal sv. Matevž.

Tisti čas je Jezus rekel svojim
učencem: Dana mi je vsa oblast v ne¬
besih in na zemlji. Torej pojdite in učite

68

vse narode, in keršujte jih v iinerm Očeta
in Sina in sv. Duha. Učite jih dopolniti
vse, kar koli sem vam zapovedal. In
glejte, jez sem z varni vse dni do kon¬
ca sveta.

Mašnik poljubijo sv. evangelj in rečejo:

M. Po evangeljskih besedah naj bodo
izbrisane naše pregrehe.

Sl. Hvala tebi, Kristus!

Mašnik v sredi altarja molijo ob nedeljah in večili
praznikih vero, rekoč:

Verujem v enega samega Boga,
Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes
in zemlje, vsili vidnih in nevidnih reči,
in v enega Gospoda Jezusa Kristusa,
Sina božjega edinorojenega, kteri je ro¬
jen iz Očeta od vekomej , kteri je Bog
od Boga, luč od luči, pravi Bog od
pravega Boga, ki je rojen in ne stor¬
jen, kteri je z Očetom enega bitja, od
kterega je vse stvarjeno, kteri je za¬
voljo nas ljudi in zavoljo našega zveli¬
čanja z nebes prišel (tukaj se poklekne z
desnim kolenom) in je pO Svetem Duhll iz
Marije device meso na se vzel, in se
včlovečil. Je tudi križan bil za nas pod
Poneijem Pilatom, terpel in bil v grob

69

položen. Tretji dan pa je vstal od mert-
vih po besedah pisem. Sel je v nebesa.
Sedi na desnici Očeta, in bo spet pri¬
šel s častjo sodit žive in rnertve, in
njegovega kraljestva ne bo konec. Ve¬
rujem v sv. Duha, Gospoda in oživ-
ljavca, ki iz Očeta in Sina izhaja, ki
ga z Očetom in Sinom vred molimo in
častimo, kteri je govoril po prerokih.
Verujem eno, sveto, katoliško in apo¬
stolsko cerkev. Spoznam en kerst v od-
pušenje grehov. Verujem vstajenje mert-
vih in prihodnje življenje. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom !

Pri darovanja kruha.

Vzemi, sveti Oče, vsegamogočni
večni Bog! ta neomadežovani dar, kte-
rega jes, tvoj nevredni služabnik, da¬
rujem tebi, svojemu živemu in pravemu
Bogu za svoje brezštevilne grehe, za¬
mere in zanikernosti, in za vse vpricne,
pa tudi za vse verne kristjane, žive in
rnertve. Daj, da bo meni in njim v zve¬
ličanje in večno življenje. Amen.

Mašnik nekej kapljic vode v vino kanijo, rekoč:

Bog! ki si človeka v blagem stanu
čudno stvaril, in ga, ko je bil grešil,

70

še bolj čudno prenovil; daj nam po
skrivnosti te vode in tega vina združe¬
nim biti s tistega božjo natoro, ki se
je ponižal, naše človeške (natore) de¬
ležen biti, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš
Gospod, ki s teboj živi in kraljuje v
edinosti sv. Duha, Bog od vekomej do
vekomej. Amen.

Pr! darovanju kelha:

Darujemo ti, Gospod! kelih zveli¬
čanja, in prosimo tvojo milost, da naj
gre pred obličje tvojega božjega veličast¬
va, .v prijeten dar, za zveličanje naše
in celega sveta. Amen.

Mašnik molijo s sklenjenimi rokami:

V duhu ponižnosti in s potertim ser¬
cem stojimo pred teboj; vzemi naš dar,
o Gospod! in godi naj se pred tvojim
obličjem danes tako naša daritev, da ti
bo prijetna, Gospod Bog!

Pridi, posvečevavec, vsegamogočni
večni Bog, in posveti ta dar, pripravljen
tvojemu svetemu imenu.

Mašnik umivajo perste in molijo :

V nedolžnosti bom svoje roke umil,
in tvoj altar obdajal, o Bog! da poslu-

71

sam glas tvoje hvale, in oznannjem
vse čudeže tvoje. O Bog! ljubim lepoto
tvoje hiše, in prebivališč veličastva tvo¬
jega. Ne pogubi moje duše s hudobni¬
mi, o Bog! in ne umori me s kerviželj-
nimi, ki je krivica v njih rokah, in njih
desnica polna podkupšine. Jes pa hočem
v svoji nedolžnosti živeti; reši me in
usmili se me. Na pravem stoji moja
noga; v zbirališih te bom hvalil, o Go¬
spod ! Čast bodi Očetu itd.

Masnik v sredi altarja molijo:

Vzemi, sveta Trojica! to daritev,
ktero ti darujemo v spomin terpljenja,
vstajenja in vnebohoda Gospoda našega
Jezusa Kristusa, in v čast svete Marije
vselej device, svetega Janeza Kerstnika,
svetih apostolov Petra in Paula, njih in
vsih .svetnikov. Naj bo njim v čast,
nam pa v zveličanje, in naj prosijo v
nebesih za nas, ki obhajamo njih spomin
na zemlji. Po ravno tem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Proti ljudem:

M. Molite, bratje! da bo moja in vaša
daritev prijetna pri Bogu, vsegamo-
gočnem Očetu.

72

SL Naj vzame Gospod ta dar iz tvojih
rok v hvalo in čast svojega imena,
tudi v prid naš in vse svoje svete
cerkve.

M. Amen.

Tiha molitev.

Posveti, prosimo, Gospod naš
Bog! po klicanju tvojega svetega imena
to daritev, ktero ti darujemo, in stori
nas po nji sebi dopadljivi dar v veko-
mej. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu itd. Amen.

Zdaj mašnih svoj glas povzdignejo :

M, Od vekomej do vekomej.

Sl. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom.

M. Kviško serca!

Sl. Imamo jih pri Bogu.

M. Hvalimo Gospoda svojega Boga!

Sl. Spodobi se in dolžnost je.

Res je, spodobi se in dolžnost je,
prav in dobro, da ti vselej in povsod
hvalo dajemo, sveti Gospod, vsegamo-
gočni Oče, večni Bog! kteri si s svojim
edinorojenim Sinom in svetim Duhom en
Bog, en Gospod, ne v edinosti ene

73

peršone, ampak v trojici enega bitja.
Kar po trojem razodenju verujemo od
tvoje časti, to brez vsega razločka mis¬
limo od Sina tvojega, to od svetega
Duha; tako da v pravem in večnem
Bogu molimo tri resnične peršone in
edino bistvo in enako veličastvo. Kte-
remu hvalo dajejo angeli in arhangeli,
kerubini in serafini, ter ne jenjajo hru¬
pa gnati vsak dan, in z enim glasom
reči:

Svet, svet, svet Gospod Bog Sa-
baot! Nebesa in zemlja so polne v tvoje
časti. Čast ti bodi na visokosti. Česen
bodi, ki pride v imenu Gospodovem.
Čast ti bodi na visokosti!

Mašnik se priklonijo in molijo:

Ponižno te tedej prosimo, neizmer¬
no usmiljeni Oče! po Jezusu Kristusu
tvojem Sinu, Gospodu našem, da sprej¬
meš in posvetiš te ponudbe, te darila,
te prečiste svete darove, ktere ti daru¬
jemo zlasti za tvojo sveto cerkev, da ji
mir daš, jo varuješ, jo v edinosti ohra¬
niš in vladaš po vsem svetu; pa tudi
za tvojega služabnika, našega papeža I.
in našega škofa I. in našega cesarja I.

4

74

in za vse, kteri se prave katoliške in
apostolske vere derže.

Spomin za žive :

Spomni se, Gospod! svojih služab¬
nikov in služabnic I. I. (tukaj stori spomin
za tiste, za ktere hočeš darovati) ill Vsili priču¬
jočih , kterih vero poznaš in pobožnost
vidiš; za ktere ti darujemo, ali kteri ti
darujejo ta hvalni dar za se, in za vse
svoje, v odrešenje svojih duš, doseči
zveličanje in varnost, in pošiljajo svoje
želje tebi, večnemu, živemu in pravemu
Bogu.

Sklenjeni (ti darujemo ta hvalni dar) Z VSO
družbo izvoljenih, in obhajajoči spomin
sosebno častite vselej device Marije,
matere našega Boga in Gospoda Jezu¬
sa Kristusa, pa tudi tvojih apostolov in
mučenikov, Petra in Paula, Andreja,
Jakoba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Fi¬
lipa, Jerneja, Matevža, Simona in Ta¬
deja, Lina, Kleta, Klemena, Ksista,
Kornelja, Ciprijana, Lavrenca, Krizo-
gona, Janeza in Paula, Kozina in Da¬
mijana, in vsili tvojih svetnikov ; daj nam
po njih zasluženju in prošnjah, da bomo
v zavetju tvoje pomoči obvarovani pri

75

vsih rečeh. Po ravno lem Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Majnik derže roke nad kruhom in kelhom, in molijo :

Prosimo te tedej, o Bog! sprejmi
potolažen ta dar, kterega ti darujemo
tvoji hlapci, in z nami vred vsa tvoja
družina, daj nam v tvojem miru preživeti
svoje dni, reši nas večnega pogublje¬
nja, in daj nam štetim biti med tvoje
izvoljene. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Daj, prosimo te , o Bog! da bo ta
dar ves posvečen, sprijet, poterjen, res¬
ničen in prijeten 5 da nam bo spremenjen
v telo in kri tvojega preljubega Sina,
Gospoda našega Jezusa Kristusa.

Kteri je pred svojim terpljenjem ta
dan vzel kruh v svoje svete in častite
roke, in je vzdignul oči proti nebu k
tebi, svojemu vsegamogočnemu Očetu ,
te zahvalil, ga posvetil, razlomil in da
svojim učencem rekoč: „ V z e m i t e in
jejte vsi od tega, zakaj to je
moje telo.“

Mašnik povzdignejo sv. hostijo, ter jo ljudem poka¬
žejo, da jo molijo, in potlej rečejo:

Ravno tako je vzel po večerji tudi
prečudni kelih v svoje svete in častite

4 *

76

roke, te spet zahvalil, ga posvetil, in
dal svojim učencem, rekoč: „V z e mi¬
te in pite vsi iz njega; zakaj
to je kelih moje ker vi, nove in
večne zaveze, skrivnost vere,
ktera bo za vas in za njih veli¬
ko prelita v odpušenje grehov.
Koiikorkrat bote to storili, sto¬
rite v moj spomin . u

Mašnik povzdignejo kelih s sv. kervijo, da jo ljudje
molijo in potlej rečejo:

Po tern povelju tedej obhajamo, o
Gospod! mi tvoji hlapci in tvoje sveto
ljudstvo, spomin presvetega terpljenja,
od smerti vstajenja in častitega vnebo¬
hoda ravno tega Kristusa, Sina tvoje¬
ga, Gospoda našega, in darujemo tvo¬
jemu prečudnemu veličastvu od tvojih
darov in daril ta čisti dar, ta sveti dar,
ta neoskrunjeni dar, sveti kruh večnega
življenja in kelih večnega zveličanja.

Poglej na te dari s potolaženim in
milostljivim obličjem, in sprejmi jih, ka¬
kor si bil sprijel dari svojega hlapca,
pravičnega Abelna, in daritev našega
očaka Abrahama, in pa sveto daritev in
neoskrunjeno posvečbo, ktero ti je da¬
roval Melkizedek, tvoj veliki duhoven.

77

Ponižno te prosimo, vsegamogočni
Bog! reci prinesti te dari po rokah tvo¬
jega sv. angelja na tvoj visoki altar,
pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi,
kar nas bo deležnih tega altarja, in za-
vžilo presveto telo in presveto kri tvojega
Sina, napolnjeni z vso nebeško dobroto
in milostjo. Po ravno tem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Spomin za mertve.

Spomni se tudi, Gospod! svojih
služabnikov in služabnic I. I. (tukaj stori

spomin za mertve, za ktere hočeš moliti), ki SO

šli pred nami z znamnjem vere in spijo v
miru. Dodeli jim, Gospod! te prosimo,
in vsim, ki so v Kristusu zaspali, kraj
hlada, luči in mira, po ravno tem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Mašnik se na persi udarijo in molijo:

Tudi nam grešnikom, svojim slu¬
žabnikom , ki v tvoje veliko usmiljenje
zaupamo, daj delež in družbo s svojimi
svetimi v  apostoli in mučeniki, z Jane¬
žem , Štefanom, Matijem, Barnabom,
Ignacijem , Aleksandrom , Marcelinom ,
Petrom, s Felicito, Perpetuo, Agato,
Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo,

78

in z vsimi svojimi svetniki, v kterih
družbo, te prosimo, nas vzemi ne za¬
voljo našega zasluženja, ampak po svoji
prizanesljivosti. Po Kristusu, Gospodu
našem, po kterem, Gospod! vse te do¬
brote vselej stvariš, posvetiš, oživiš,
blagosloviš in nam podeliš. Po njem,
ž njim in v njem je tebi, Bogu Očetu
vsegamogočnemu, v edinosti svetega
Duha vsa čast in slava.

Mašnik povzdignejo kelih s sv. hostijo in rečejo na glas :

M. Od vekomej do vekomej.

Sl. Amen.

M. Molimo. Z zveličarjevo zapovedjo
opominjani, in podučeni z njegovim
božjim naukom si upamo reči: Oče
naš, kteri si v nebesih. Posvečeno
bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje
kraljestvo. Zgodi se tvoja volja,
kakor v nebesih, tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
In odpusti nam naše dolge, kakor
tudi mi odpušamo svojim dolžnikom.
In nas ne vpelji v skušnjavo.

Sl. Temuč reši nas od zlega.

M. Amen.

Reši nas, prosimo, Gospod Bog!
od vsili zlegov preteklih, sedanjih in pri-

79

hodnjih, in na prošnjo svete, častite vse¬
lej device in božje matere Marije, svojih
svetih apostolov Petra in Paula, Andreja,
in vsili svetnikov, daj nam mir v naših
dnevih, da bomo s pomočjo tvoje milosti
podpirani vselej brez greha, in vse zmote
obvarovani. Po ravno tem Jezusu Kri¬
stusu , Sinu tvojem, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog
od vekomej do vekomej.

Sl. Amen.

Mašnik storijo križ čez kelih in rečejo :

M. Mir Gospodov bodi vedno z vami.
Sl. In s tvojim duhom.

Mašnik spustijo košček sv. hostije v kelih in rečejo:

Ta zmes in posvečba telesa in kervi
Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi
nam, ki jo prejmemo, v večno življenje.
Amen.

Mašnik se trikrat na persi udarijo, rekoč:

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
daj nam mir!

80

Gospod Jezus Kristus! ki si rekel
svojim apostolom: „Mir vam zapustim,
svoj mir vam dam 4t , ne glej mojih gre¬
hov, ampak vero svoje cerkve, in daj
ji po svoji volji mir in edinost; ki živiš
in kraljuješ Bog od vekomej do veko-
mej. Amen.

Gospod Jezus Kristus, Sin živega
Boga! kteri si po Očetovi volji s svetim
Duhom vred svet s svojo smertjo v živ¬
ljenje obudil, reši me s tim svojim pre¬
svetim telesom in svojo presveto kervjo
vsih mojih grehov in vsih zlegov; daj,
da se vselej deržim tvojih zapoved, in
ne dopusti, da bi se kedaj ločil od tebe,
kteri živiš in kraljuješ z ravno tim Bo¬
gom Očetom in svetim Duhom od ve¬
komej do vekomej. Amen.

Gospod Jezus Kristus! zavžitje
tvojega telesa, ki si ga jes nevredni
človek prederznem prijeti, mi ne bodi v
sodbo in pogubo, ampak naj mi bo po
tvoji dobroti bramba in zdravje duše in
telesa. Ki živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Duha, Bog
od vekomej do vekomej. Amen.

81

Zavžlvanje.

Kruh nebeški bom prijel, in klical
v ime Gospodovo.

Mašnik se trikrat na persi poterkajo, in rečejo trikrat;

Gospod! nisim vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša.

Mašnik store križ čez se s sv. hostijo, in rečejo:

Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa naj ohrani mojo dušo v večno
življenje. Amen.

Mašnik primejo kelih rekoč:

Kaj bom povernil Gospodu za vse,
kar mi je dal? Zveličavni kelih bom vzel,
in klical v ime Gospodovo, Klical bom
va-nj in njegovo hvalo oznanoval, in
bom v zavetju pred svojimi sovražniki.

Mašnik vzemejo kelih v desno roko , in store ž njim
križ čez se, rekoč:

Kri Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa naj ohrani mojo dušo v večno živ¬
ljenje. Amen.

molitev po zavživanju.

Kar smo z ustmi prijeli, Gospod!
naj nam bo s čistim sercem zavžito, in
ta časni dar nam bodi večno zdravilo.

4  **

82

Tvoje telo, Gospod! ki sem ga za-
vžil, in tvoja kri, ktero sem pil, naj se
sklene z mojim sercem, in daj, da ne
bo madeža pregrehe v meni, ki so me
čiste in svete skrivnosti pokrepčale. Ki
živiš in kraljuješ od vekomej do veko-
mej. Amen.

Mašnik molijo na desni strani:

Hvalimo Boga nebes, in pred vsimi
živimi ga častimo, ker nam je svojo
milost skazal.

Mašnik v sredi altarja proti ljudstvu:

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom.

Poobhajilna molitev.

Naj nam tekne k pridu telesa in
duše, Gospod naš Bog, tega zakramenta
povžitje, in večno spoznanje svete trojice
in ravno tiste nerazdeljive edinosti. Po
Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, kteri živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha, Bog od vekomej do ve¬
komej.

Sl. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom.

83

M. Idite, minula je maša.

Sl. Hvala Bogu.

Mašnik na sredi altarja priklonjeni molijo:

Naj ti dopade, sveta trojica! opra¬
vilo moje službe, in daj, da bo daritev,
ki sem jo nevredni človek pred očmi tvo¬
jega veličastva daroval, tebi prijetna, za
me pa in za vse, za ktere sem jo opra¬
vil , iz milosti tvoje spravna. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Mašnik poljubijo altar, se proti ljudem obernejo in
jih blagoslovijo, rekoč:

Blagoslovi vas vsegamogočni Bog
-j- Oče in -j- Sin in -J -  sveti Duh.

Sl. Amen.

Mašnik stopijo na levo stran altarja, in rečejo :

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

M. Začetek svetega evangelja po sve¬
tem Janezu.

Sl. Slava tebi, Gospod!

M. V začetku je bila Beseda, in Beseda
je bila pri Bogu, in Bog je bila Be¬
seda. Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse je po nji storjeno, in brez nje
ni nič storjenega, kar je storjenega.

84

V nji je bilo življenje, in življenje je
bilo luč ljudi. In luč v temi sveti,
in tema je ni zapopadla. Bil je člo¬
vek poslan od Boga, kteremu je bilo
ime Janez. Ta je prišel v pričevanje,
da je pričeval od luči, da bi vsi ve¬
rovali po njem. On ni bil luč, am¬
pak da bi pričeval od luči. Bila je
prava luč, ktera razsvetli vsakega
človeka, ki pride na ta svet. Na
svetu je bil, in svet je po njem stor¬
jen , in svet ga ni poznal. V svojo
lastino je prišel, in njegovi ga niso
sprijeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo,
jim je dal oblast božjim otrokom biti;
njim, ki verujejo v njegovo ime, ki
niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne
iz volje moža, ampak iz Boga rojeni.
In Beseda ftukaj sc z desnim kolenom poklekne)

je meso postala, in je med nami pre¬
bivala, in smo vidili njeno čast, kakor
čast Edinorojenega od Očeta, polna
gnade in resnice.

Sl. Hvala Bogu.

85

Iftruga sveta maša

Pred sveto mašo.

Misli si, da si v Jeruzalemu, notri v obednici,
kjer je Jezus s svojimi učenci zadnjo večerjo imel. —
Pomisli, kaj ti je naj bolj treba, na duši ali na telesu;
in za tisto posebno potrebo daruj sv. mašo.

Gospod, moj Bog! kako veliko je
tvoje ime med narodi sveta! Od sončnega
izhoda do zahoda se čisti dar tvojemu
imenu daruje.

Jezus, ti naj vikši mašnik! pridi in
daruj v pobobah kruha in vina svoje sveto
meso in svojo rešnjo kri v spravo na¬
ših grehov.

Jagnje božje, ki si za nas na križu
svojo kri prelilo, položi se v roke svo¬
jega služabnika, mašnika, kakor neker-
vav dar — v hrano našim dušam.

Sveti, neskončni Bog! jes uboga
grešnica sim prišla sem pred altar, da
bi sveto mašo slišala. S tistim naj po-
polnišim namenom, s kterim se je tvoj
preljubi Sin, Jezus Kristus pri zadnji
večerji in na križu za nas daroval, ti
darujem tudi jes to sveto mašo v poče-

šenje tvojega presvetega imena 5 v po-
vikšanje tvoje časti; v zahvalo za vse,
meni in drugim dodeljene dušne in telesne
dobrote; v zadostenje za svoje grehe;
v dosego novih guad, posebno gnade
svete čistosti in ponižnosti; v pomoč in
tolažbo tistim, za ktere sem dolžna mo¬
liti, posebno za te I. I., ki so še pri živ¬
ljenju, in te 1. I., ki so že v Gospodu
zaspali. -— Rada bi bila zbranega duha
in prav pripravljena, pa sem preslaba.
Prosim, Gospod! usmili se me. Ti pri¬
pravi mojo dušo, ti očisti moje serce,
da bom vredno pri tej sveti daritvi.

Kedar mašnih na spodnji stopnjici molijo.

Ko dar inasnik doli pred altarjem globoko priklo¬
njeni molijo očitno spoved, si misli Jezusa na oljski gori
v molitvi, kako v smertni žalosti na tleh leži in zavo¬
ljo tvojih grehov kervav pot poti. — Spovej se tudi
ti Bogu svojih grehov in obžaluj jih iz celega serca.

Kdo bo dal vode moji glavi, kdo solz
mojim očem, da bom jokala nad svojimi
grehi, in izmila gerde madeže svoje duše!

Oče! grešila sem zoper nebo in zo¬
per tebe, nisem vredna tvoj otrok ime¬
novana biti. Ne zaverzi me spred svojega
obličja, in ne odvzemi mi svojega sve¬
tega Duha. Oberni na me svoje milost-

8 ?

ljive oči, o Bog! in usmili se me. Za¬
voljo svojega preljubega Sina, nad kte-
rim imaš svoje dopadajenje, mi odpusti
moje grehe.

Jezus, moj Gospod in Zveličar! s
svojim kervavim potom, ki si ga na olj¬
ski gori potil, izbriši vse moje grehe.

Gloria ali slava.

(Če jo raašnik molijo.)

Premišljuj hudobno veselje Judov, ko so Jezusa
vjeli, in kakor hudodelnika z vcrvmi zvezali. Ti pa
hvali Boga in svojega Zveličarja, ki je prevzel to
sramoto, da je tebe rešil:

Čast bodi Bogu po višavah, in mir
ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hva¬
limo te, častimo te, molimo te, povišu¬
jemo tej zahvalimo se ti zavoljo tvojega
velikega usmiljenja. Gospod Bog, ne¬
beški kralj! Bog, Oče vsegamogočni!
Gospod Jezus Kristus, edinorojeni Sin!
Gospod Bog! Jagnje božje, Sin Boga
Očeta! ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprej¬
mi našo molitev! Ki sediš na desnici
Očeta, usmili se nas! Ker ti sam si svet,
ti sam si Gospod, ti sam si naj viši,
Jezus Kristus, s svetim Duhom, v časti
Boga Očeta. Amen.

88

List ali berilo.

Redar gredo mašnik iz srede oltarja na listno
ali žensko stran, premišljuj, kako so Jezusa od Ana-
za h Kajfu peljali, ga po krivem tožili, v obraz bili
in pljuvali. — Prosi, da boš prava učenka Jezusova,
kterega božja beseda se bere v listu.

O moj ljubi Jezus! s kakšno sveto
poterpežljivostjo si terpel, ko so te od
sodnika do sodnika vlačili, povsod za¬
sramovali, tepli in bili. Jes pa sem tako
nepoterpežljiva, in dostikrat ene same
žal besede ne morem poterpeti, ne mo¬
rem molčati in tiho djati. — O naj po-
hlevniši Jezus! ozdravi me napuha,
ozdravi me jeze. Uči in podpiraj me,
da se ne bom togotila nad sovražniki,
ki mi hudo želijo in podkopujejo moje
dobro ime. Stori me vredno, zavoljo
pravice preganjana biti, da postanem
tvoja prava in zvesta učenka.

O Bog! kteri si razsvetlil s svojim
Duhom preroke in apostole, in še zdaj
vedno iz ust tvoje svete cerkve govoriš,
terdno in živo verujem vse, kar me rim¬
ska katoliška cerkev uči, in mi zapove¬
duje verovati. Daj mi, o Bog! vero
svetih očakov, gorečnost prerokov, lju¬
bezen apostolov, zvestobo svetih devic,

89

naj mi bo tvoja beseda k zveličanju. Po
Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

E v a n ge lj.

Redar gredo mašnik na evangeljsko stran, pre¬
mišljuj, kako so Jezusa k Pilatu peljali, kako hudo
tožili. — Obljubi svojemu Zveličarju, da nikdar nočeš
zatajiti tega, kar njegov sv. cvangelj uči.

Kako malo, o moj Jezus! si vze-
mem k sercu besede tvojega sv. evan-
gelja, za kterega si ti toliko terpeti moral!
Kako slabo in razmišljeno ga poslušam!
Kako mlačna in lena sem, ga spolnovati!
Kako redko in merzlo se pogovarjam od
tvojih svetih naukov! Kako nerada berem
pobožne bukve, in kako hitro se jih na¬
veličam! — O ne dopusti, da bi se kedaj
sramovala tvojega svetega evangelja, ali
bi ga celo zatajila iz ljubezni do sveta
ali iz strahu pred zamero njegovo; tim-
več mi gnado daj, da se skažem in
vselej zaderžim kakor prava kristjana,
da boš tudi ti enkrat pri sodbi mene za
svojo zvesto deklo spoznal in k sebi vzel
v nebesa. Amen.

Kredo ali vera.

(Če jo mašnik molijo.)

Redar se mašnik podajo od evangeljske strani
v sredo altarja, in vero molijo, premišljuj, kako je bil

90

Jesus od Pilata poslan k Herodežu, kteri si je želel
kak čudež od njega vidili. — Ne bodi Herodežu podobna,
ampak prosi Boga ponižne vere! Moli: A r erujem v
Boga Očeta,  ali pa to le:

Blagor njim, kteri ne vidijo in ven-
der verujejo! — Jes verujem, o Bog!
stori še močnejši mojo vero.

Kako bi se ti zahvalila, o moj Bog!
da si me izvolil izmed tavžent in tavžent
ljudi, kteri v temi nevere in krivoverstva
živijo, in da si me poklical k pravi veri,
ktera sama me zveličati zamore! — Oh,
jes vidim, da vse premalo spoznavam,
kaka sreča je za me, da sem v naročju
svete rimske katoliške cerkve ! Daj mi,
o Bog ! v njeni sveti veri živeti in umreti!

1) a r o v ti n j c.

Ko mašnik kelih odgerncjo, in kruh in vino
darujejo, premišljuj, kako Jezusa k Pilatu nazaj pri¬
peljejo, kako strašno ga šibajo in s ternjem kronajo,
in kako voljno terpi — vse za te.

Glej, Gospod! voljna sem in pri¬
pravljena k vsemu, kar tebi dopade. Ti
si moj Gospod, jes pa sem tvoja dekla
— vsa sem tvoja, ti pa ves moj bodi.
¥se kar sem in kar imam, tu na altar
položim, tebi v dar. Moja duša in moje
telo, moje serce in vse, kar je v sercu,
vse naj tvoje bo.

91

Jezus! le zapoveduj z menoj, v
tvoji službi sem — le oznanuj mi svojo
voljo, iz serca rada jo hočem spolnovati.

Umivanje rok.

Premišljuj , kako gerdo Pilat ravna. Roke si
umije, da bi se pravičnega skazal, zraven pa Jezusa
po krivičnem k smerti obsodi. Ali to ni hinavsko ?
Prosi prave pobožnosti!

O moj Bog! kolikokrat se pobožna
delam, samo da me ljudje vidijo! Koli¬
kokrat se sramožljivo zaderžim, pa mi
ni resnica! — Pi •estvari mi moje serce,
da bom resnično pobožna le tebe ljubila,
tebi dopasti želela. Očisti me mojih skriv¬
nih grehov, in operi me od mojih hudo¬
bij, da bo moje telo tvoj sveti tempelj,
moja duša pa altar, tebi posvečen in v
sedež pripravljen. — Ne meni, ampak
tebi, Gospod! naj bo hvala in čast.

S a it k t u s.

Premišljuj, kako Judje, ki so Jezusa pred pe¬
timi dnevi o njegovem prihodu v Jeruzalem z veselim
„Hozana“ pozdravljali, zdaj na vse gerlo kričijo:
Križaj ga! križaj ga! — Prosi stanovitnosti! —

O kako nestanovitna stvar je človek!
Zdaj tukaj klečim, vsa poterta in ske¬
sana, in obljubo nad obljubo delam, da

92

ne bom več grešila: čez-kako uro mo¬
rebiti bom pa že vse pozabila, bom spet
žalila svojega toliko ljubeznjivega Boga,
ga bom spet križala s svojimi grehi. —
Gospod ! oh pač revna sem in slaba: bodi
ti moja pomoč in podpora! —Svet, svet,
svet si ti, o Gospod Bog, stvarnik vsih
reči! Nebesa in zemlja so polne tvoje
časti. Čast in hvala ti na višavah! Če¬
sen bodi, ki pride v imenu Gospodovem!
Čast in hvala (i na višavah!

Pred povzdigovanjem.

Premišljuj, kako Jezus od Pilata k smerti ob¬
sojen, težki križ zadene, in na goro Kalvarsko nese!
Pridruži sc k jeruzalemskim hčeram, spremljaj ga ž
njimi vred, in jokaj nad njim in nad svojimi grehi.
— Spomni se pa tudi tistih živih, za ktere veš, da
si dolžna moliti.

O moj Jezus, kako nehvaležna bi
bila, ko bi te zapustila na težkem , brh¬
kem potu na goro Kalvarijo! Ti praviš:
Kdor hoče moj učenec biti, naj zataji
sam sebe, naj vzame svoj križ vsak dan
in za menoj hodi — ne daj torej, da bi
se zaljubila v grešne kratkočase, da bi
svoje truplo preveč mehkužila, in po
svoji lastni slabi volji živela.

Oh, moj Jezus! vsaj veš, da tebi

93

sem se udala, tebi zaoljubila že sto- in
stokrat v svojem življenju. Kjer si ti,
ljubček moje duše! tam sem rada tudi
jes, in če je tudi na križevem potu. S te¬
boj rada terpim, s teboj rada umerjem.

Ozri se milostljivo, o Gospod! na
svoje služabnike in služabnice 1. I., na
moje ljube dobrotnike, prijatle, znance,
tovarše in tovaršice pa tudi mojih so¬
vražnikov se spomni, in daj vsim, kar
te prosijo in jim v zveličanje služi.

Pri povzdigovanju sv. hostije.

Premišljuj, kako Jezusa na križ pribijajo, in
med dva razbojnika povzdignejo.

Molim te, o Jezus! ki siv podobi
kruha živ pričujoč, z dušo in s telesom,
s kervjo in z mesom, po božji in člo¬
veški naturi. — Bodi sto tavžentkrat če-
šeno, o presveto rešuje telo!

Gospod Jezus, tebi živini! Gospod
Jezus, tebi umerjem! Gospod Jezus,
tvoja sem, če živim; tvoja sem, če
umerjem! Amen.

Pri povzdigovanju sv. keliha.

Premišljuj, kako obilno teče kri iz Jezusovih
presv. ran — v odpušenje tvojih in grehov celega sveta.

O presveta kri Jezusova, ktera si

94

bila za nas na križu prelita, bodi sto tav-
žentkrat češena! O predraga kri Jezuso¬
va, operi me in očisti mojo nagusno dušo,
da ne boš zastonj za me prelita! — O
Jezus, bodi mi milostiv! O Jezus, bodi
mi dobrotljiv! O Jezus, usmili se me,
in odpusti mi moje grehe. Amen.

Po povzdigovanju.

Premišljuj temo, ktera se je storila po vsej
zemlji, ko so Jezusa križali, in spomni se vernih
mertvib, ki so v temni ječi, v vicah shranjeni.

O Gospod! ne daj, da bi se kedaj
pogreznila v tisto strašno temo, kjer ogenj
zmiraj žge, kjer červ zmirej grize, kjer
je jok, vpitje in škripanje z zobmi. Ob-
vari mojo dušo pred večno smertjo, in
daj mi, enkrat gledati te od obličja do
obličja.- kakor te zdaj v presv. rešnjem
telesu pričujočega verujem, in s poniž¬
nim sercem molim.

Usmili se, o Gospod! tudi ubogih
duš, ki so v vicah zaderžaue , posebno
I. I. Tvoji neskončni ljubezni jih pripo-
ročujem, usmili se jih! Pošlji svojega
arhangela, sv. Mihaela, naj jim odpre
vrata njih temne ječe, naj jih pelje v
svetlobo svetih nebes, v veselo družbo

95

tvojih svetnikov, pred tvoje obličje, po
kterein ven in ven zdihujejo.

0 e e n a š.

Ali moli z mašnikom „o č e naš“, ali pa pre¬
mišljuj sedem Kristusovih besedi na križu :

Oče, odpusti jim; saj ne
vedo, kaj delajo!  — O rada od¬
pustim tudi jes sovražnikom svojim, da
ho Bog odpustil tudi meni. Bog! daj
jim vse dobro, in ne povračuj jim kri¬
vic, ki so jih meni storili.

Resnično, resnično ti po¬
vem, danes boš z menoj  v sve¬
tem raju!  — O da bi tudi jes sliša¬
la to veselo besedo, ko bo moja duša
od trupla in sveta vzela slovo!

Žena, glej, tvoj sin! Sin,
glej, tvoja mati!  — Večna hvala ti
bodi, o Jezus! da si mi dal tako dobro
in ljubeznjivo mater. Da bi le vselej
tudi bila take matere vredna in nji po¬
korna hči!

Žeji n sem!  —O  Jezus! ti si bil
žejin — zveličanja moje duše si bil že-
jin. Da bi tudi moja duša tako žejna bila
— tebe in tvoje svete gnade! Zmiraj bolj
spoznavam, kako prazno in nečimerno je

96

vse na svetu — samo ti in tvoje sv,
rešnje telo me zamore nasititi. O daj,
da se prav pogosto s teboj sklenim !

Moj Bog! moj Bog! zakaj si
me zapustil?  — Tudi meni se več¬
krat tako godi, da sem vsa suha, vsa
temna, in zdi se mi, da ti, moj Jezus!
si me zapustil. Daj mi tudi v takem
stanu poterpežljivost, kakoršno si ti na
križu imel!

Dopolnjeno  je!  — Res, kmali
bo dopolnjeno moje življenje; kmali bom
v večnost se selila. Blagor vsakemu, bla¬
gor meni, če do konca zvesta ostanem!

Oče, v tvoje roke izročim
svojo dušo!  — O naj bi tudi moje
zadnje zdihovanje in moja zadnja molitev
bila: Jezus, v tvoje roke izročim svojo
dušo! Jezus, tvoja sem in ostanem ve-
komej. Amen.

A g n u s II e i.

Ko mašnik sv. hostijo prelomijo, premišljuj,
kako se je Jezusova duša od telesa ločila , in prosi
za gnado, srečno umreti.

O moja duša, kako bo takrat, ko
bo treba, od telesa in celega sveta se
ločiti ? Karno se bova djala, kamo

97

obernila? Kairio drugam, kakor k Je¬
zusu! — O moj Jezus ! vse moje upanje
je v tebi. Tvoja smert je moje življe¬
nje. Le eno te prosim: da bi umerla
smert pravičnih — v tvoji sv. gnadi!

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ ! zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ! usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ! usmili se nas, o Gospod!

Sveto obhajilo.

Premišljuj , kako pokoljejo Jezusovo telo. On
pa želi v tvojem sercu pokopan biti. — Če ne greš v
resnici k sv. obhajilu, sc pa v duhu obhajaj, to je,
obudi serčne želje po Jezusu , spoznaj ponižno svojo
nevrednost, in prosi Jezusa, da gre s svojo sv. gna-
do v tvoje serce, in kraljuje v njem kakor kralj.

O Gospod, nisem vredna, da greš
pod mojo streho; ampak reci le z bese¬
do, in ozdravljena bo moja duša! O moj
Jezus, da bi pač vredna bila, da bi
bilo moje serce grob tvojega zdaj živega
telesa! Glej, moje serce ti do kraja od-
perto stoji. Pridi, o Jezus, ko te toliko
ljubim, pridi in prebivaj ven in ven v
meni — tebe zgubiti bi bila moja smert.

6

98

Oh, ne čakaj, Jezus mili!

Pridi, pridi, ljubi moj!

Prosim, naglo se usmili
Mene, skleni se z menoj!

Res, Gospod , da nisem vredna,

Da pod mojo streho greš.

Kak’ pa tebe sem potrebna ,

To naj boljše sam ti veš.

Saj ne morem več živeti,

Če ne prideš, o Gospod!

Tebe serčno čem objeti,

Da! popred ne grem odtod !

Torej, Jezus ljubeznjivi,

Pridi in nasiti me!

Da v ljubezni nevgasljivi
Večno s tabo sklenem se!

Po sv. obhajilu.

Premišljuj, kako je Jezus pri svojem vnebo¬
hodu na oljski gori svoje učence blagoslovil.

Stori, o Bog! svoje ljudstvo sreč¬
no, in požegnaj nas vse, ki si nas v
svojo čast vstvaril! Požegnaj tudi mene,
o Jezus! da želim in išem, kar je v
nebesih, in ne, kar je na zemlji.

99

Kad nji evangelj.

Po žegnu mašnik navadno molijo začetek evan-
gelja sv. Janeza. Moli ga tudi ti ( g I e j stran 83.), ali
pa sledeči odlomek iz evangelja sv. Janeza.

Po tem pa je Jožef iz Arimateje
(ker je bil Jezusov učenec, toda skrivej
zavoljo strahu pred Judi) Pilata prosil,
da bi snel Jezusovo telo. In Pilat je
dovolil. Prišel je tedej, in snel Jezu¬
sovo telo. Prišel je pa tudi Nikodem,
ki je bil pervič po noči k Jezusu prišel,
in je prinesel zmesi mire in aloe okoli
sto liber. Vzela sta tedej Jezusovo telo,
in ga zavila v tenčico z dišavami vred,
kakor je pri Judah šega pokopavati. Bil
je pa na tistem kraju, kjer je bil križan,
vert in na vertu nov grob , v kterega še
nihče ni bil položen. Tam sta tedej za¬
voljo dneva pripravljanja Judov, ker je
grob blizo bil, Jezusa položila.

Po sv. ni a š i.

Oče nebeški! vesela zapustim zdaj
tvojo hišo, ker sem tako srečna bila, sli¬
šati sv. mašo, v kteri seje  tvoj preljubi
Sin, Jezus Kristus, tebi daroval. O da
bi le smela spet kej kmali k sv. maši
priti! Popravi, o Jezus! s svojo lju—

100

beznijo, kar moji molitvi manjka. Po-
terdi vse moje dobre naprejvzetja, do¬
polni vse moje svete želje, in vzemi me
enkrat k sebi v večno veselje. Tvoj sv.
žegen in moj angelj varh naj me sprem¬
ljata po vsili mojih potili, danes in vse
dni mojega življenja. Amen.

■ -

Tretja sveta maša,

se

Pred sv. mašo.

O moj Jezus! cula sem tvoj pre¬
sladki glas: Pridi nevesta moja! pridi
izvoljena moja! in dasiravno sem polna
slabost in madežev, se vender preder-
znern, med tvoje neveste se šteti, in
pridem sem v tvojo sveto hišo, vsa ve¬
sela, da si me poklical. Pri tebi biti
četertinko ure, mi je ljubši, kakor brez
tebe cel teden. —Prosim, ljubi Jezus!
da bi ta sv. maša, pri kteri bom zdaj
pričujoča, moje hudo nagnjenje pokrotila,
in svete želje, ki jih imam, poterdila.
Oživi mojo vero, daj mi terdno zaupanje

101

na tvojo milost in pomoč, in vnemi moje
serce s svojo sveto ljubeznijo. — Marija,
prečista devica! in ve, ljube svetnice!
ki ste venec svetega devištva srečno
ohranile, prosite za me, da hodim tudi
jes za vami.

Pri začetku sv. mase.

V  imenu Boga -j* Očeta in j- Sina
in svetega j- Duha sem se približala tudi
jes k daritvi sv. maše. Bojim se sicer,
o Bog! in strah me je pred teboj, ko se
spomnim svojih pregreh in hudobij; ali
milost tvoja mi serčnost daje. Ti, o Go¬
spod ! si usmiljen in prizanesljiv, ker veš,
da smo slabe stvari, in se spomniš, da
smo prah -— in kakor se oče usmili svo¬
jih otrok, tako se usmiliš tudi ti tistih,
ki se tebe bojijo. Čast bodi Bogu Očetu
in Sinu in sv. Duhu, kakor je bilo v
začetku, zdaj in vselej in vekomej, Amen.

Oče nebeški! usmili se mašnika, ki
globoko priklonjeni svojih grehov se to¬
žijo, usmili se pa tudi moje revne duše;
zakaj tudi jes se spovem in obtožim Bogu
vsegamogočnemu, Marii prečisti devici
in vsim svetnikom in svetnicam božjim,
da sem veliko, prav veliko grešila z

102

mislijo, z besedo in z djanjem. Polna
žalosti se na persi terkam, in prosim:
Usmili se me, o Bog, in odpusti mi mo¬
je grehe, moje silno velike grehe, vsaj
se poboljšati hočem ! — Usliši mojo mo¬
litev , in moje vpitje naj k tebi pride!

Gloria ali slava Bogu.

O Bog! ti si kralj kraljev, ti si
gospod gospodov — bodi torej česen -in
hvaljen v nebesih in na zemlji! Ti si naj
bolji Oče , od tebe imamo vse dobro. Ti
si svet, le pobožno serce, le tiha in
krotka duša ti dopade. Ti si pravičen,
vse dobro plačuješ, A r se hudo pa kaznu¬
ješ. — Molimo, častimo in hvalimo te,
zdaj in na vekomej. Amen.

Molitev.

Usliši nas, Bog naš Zveličar! da
kakor se praznikov svetih devic tvojih
veselimo, se naučimo njih priserčne po¬
božnosti.

Prosimo te, o Gospod! obvari po
prošnji Marije vselej device naše družtvo
vsih nadlog, in kakor smo se iz celega
serca tebi vdale, tako nas reši iz vsih
skušnjav. Po Jezusu Kristusu, Gospo¬
du našem. Amen.

103

Berilo

iz,  1. lista sv. Paula do Korinčanov

Od devic nimam Gospodovega po¬
velja; svet pa dam, ker sem milost
dosegel od Gospoda, zvest biti. Menim
tedej, da je dobro zavoljo sedanje
nadloge , ostati kar si. Ako se devica
omoži, ni grešila; toda nadloge mesa
bodo imele take. Ktera pa se ne omo¬
ži in je devica, misli in skerbi, kar
je Gospodovega, kako bi Bogu všeč
bila, da bi bila sveta na telesu in du¬
hu. Ali ne veste, da so vaše telesa
udje Kristi/sovi? Ali bi tedej smele
vzeti ude Kristusove , in jih k neči¬
stosti vpotrebovati? Bog ne daj! Ali
ne veste, da so vaši udje tempelj sve¬
tega Duha , ki eri je v vas, in ktere-
ga imate od Boga ?  — Telo ni za ne¬
čistost, ampak za Gospoda. Ve niste
svoje, ampak kupljene ste za drago
ceno : zatorej častite in nosite Boga v
svojem telesu. Ktera božji tempelj, to
je, svoje telo oskruni, njo bo Bog
končal.

Večna hvala ti bodi, sveti Duh!
za te lepe, svete nauke, ki sem jih
zdaj cula. Poterdi in podpiraj me, da

104

se cista in sramožljiva ohranim na duši
in na telesu. Le Jezusu naj dopadem,
on je moj Gospod — ljudem dopasti ne
želim, in bi za me tudi velika škoda bila.

E v a n g e 3 j

po zapisu svetega Matevža.

Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam , k ter e so vzele svoje
svetila , in so šle ženinu in nevesti na
proti. Pa pet jih je bilo nespametnih  ,
in pet pametnih. Petere nespametne
so vzele svetila , olja pa niso vzele se¬
boj. Pametne pa so vzele olja v svojih
posodah s svetili vred. Ker se je pa
ženin mudil , so vse podremale in za¬
spale. O polnoči pa je šum vstal: »Glej¬
te  , ženin gre , pojdite mu naproti N
Takrat so vstale vse tiste device, in
so napravljale svoje svetila. Nespa¬
metne pa so modrim rekle: »Bajte
nam svojega olja , ker naše svetila
ugasujejo ! u  Pametne pa so odgovorile ,
rekoč: »Da ga kje ne zmanjka nam in
vam , pojdite raji k prodajavcem , in si
ga kupite N Kedar šopa  šle kupovat ,
je prišel ženin  j in pripravljene so šle
ž njim na ženitnino , in duri so se za-

105

perle. Poslednjič pa pridejo tudi une
device, rekoč: »Gospod , Gospod , od¬
pri nam ! u  On pa je odgovoril in djal:
»Resnično, resnično vam povem , vas
ne poznam ! u  Cujte tedej , ker ne ve¬
ste ne dneva  , ne ure!

Iz teh besedi, o Jezus! spoznam,
da nedolžnost in sveta čistost je deklet
edina lepota, je njih naj večje bogastvo
in njih naj viši čast. Dokler sem čistega
serca, pri tebi veliko veljam, naj sem
tudi ubožna in zaničevana od ljudi: če
pa čistost zgubim, vrata zapreš pred me¬
noj , in me ne več ne poznaš. Oh Je¬
zus, daj da bom vseskoz čula nad se¬
boj , da se mi ne zgodi, kakor nespa¬
metnim devicam!

Vera.

(Če se moli.)

Verujem v Boga Očeta, kije stvaril
nebo in zemljo in vse, kar je; ki vse
ohranuje in vlada; ki za vse po očetovo
skerbi. — Verujem v Jezusa Kristusa,
Sina njegovega edinega, Gospoda na¬
šega, ki je za nas človek postal, ter-
pel, križan bil in umeri, je tretji dan
od smerti vstal, je v nebesa šel in ima

5 **

106

zdaj naj višjo oblast čez vse v nebesih
in na zemlji. — Verujem v svetega Du¬
ha, ki izhaja od Boga Očeta in Boga
Sina na vekomej; ki nas posvečuje,
razsvetljuje naš um, in nagibuje našo
voljo k vsemu dobremu. — Verujem vse,
kar mi sv. rimska cerkev verovati uka¬
zuje. Bog! daj mi, da bom po sv. veri
tudi živela.

D ar o vanj e.

Moj Jezus? kaj bom tebi dala? kaj
darovala? — Saj veš, da s praznimi
rokami pred teboj klečim, in nimam dru-
zega, kakor serce, ki tebe ljubi, ki za
te živi, za te umerje. To svoje serce,
in vse, kar je v njem, misli in želje,
občutke in nagnjenja, vse tebi dam, vse
tebi darujem. Moja duša in moje telo,
moje oči in ušesa, moje roke in noge,
moj um in moja pamet, moj spomin in
moja domišljava — vse je tvoje, vse
tebi izročim.

Mašnik si roke umivajo, pokazati
mi, da tebi le to dopade, kar pride iz
čiste roke in iz nedolžnega serca. Proč
tedej , daleč proč od mojega serca bežite
vse hude želje in grešne nagnjenja. Va¬
rovati se hočem vsili nevarnost in vsake

107

slabe priložnosti, vsih nespodobnih norčij
in vsega grešnega znanja. Ljudi, ki se
gerde reči radi menijo ali gerde pesmi
pojejo, ne bom nikdar med svoje prijatle
štela. Bog me vari pred njimi, pa tudi
mene, da ne bom kaj takega zinila! Ču¬
ti hočem in moliti, da v skušnjavo ne pa¬
dem. Terdno sklenem, da hočem biti
čista v svojem poželjenju, - sramožljiva
v svojem pogledu, varna v svojem go¬
vorjenju , ponižna v svojem oblačilu, in
poštena v vsem svojem djanju in nehanju.
Hočem se ravnati vselej in povsod po
zgledu moje svete patrone in drugih sve¬
tih devic. Vse, kar bom storila ali opu¬
stila, naj bo v čast in hvalo tvojega bo¬
žjega imena, moji duši v zveličanje in k
pridu naše svete cerkve.

S a n k t u s.

Zrnirej bliže nastopa čas, ko bo Je¬
zus prišel iz svetih nebes sem na altar. O
Bog! napolni me s svojim svetim Duhom,
da se moje serce loči od vsega posvet¬
nega in samo na tebe misli. Ti pa, moja
duša! vzdigni se kviško, idi naproti svo¬
jemu kralju, gospodu in ženinu, združi
se z angelji in arhangelji, s kerubi in

108

serafi in z vsimi drugimi nebeškimi du¬
hovi, fe ki ga spremljajo, in vsa vesela
pa tudi z vso častjo prepevaj in reci:
Svet, svet, svet si Gospod Bog, stvar¬
nik vsili rečiJ Nebo in zemlja sta polna
tvoje časti. Česen in hvaljen bodi, ki
pride v imenu Gospodovem! Bodi mu
čast in hvala, modrost in zahvala, sla¬
va in moč na vekomej.

Pred povzdigovanjem.

Oče nebeški! po tvojem ljubem Sinu
Jezusu Kristusu te prosim z vso poniž¬
nostjo , oglej se milostivo na svojo sveto
cerkev, da jo braniš, ohraniš in poveli¬
čaš. Oglej se na našega papeža I., na
našega škofa I., na našega cesarja l.,
na vse verne kristjane in na vse priču¬
joče, kterihvera in pobožnost ti je znana.
Oglej se milostivo na vse tiste, za ktere
sem posebno dolžna moliti (na moje
starše, brate, sestre, prijatle , znance,
dušne pastirje itd.}. Oglej se na vse,
ki so mojim prošnjam se priporočili,
in za ktere ti veš in hočeš, da imam
še posebno moliti. Zlasti te prosim za
moje družbene tovaršice, da kakor smo
se vse zavezale lepo po dekliško živeti,

109

tudi vse svojo besedo deržimo, in čiste
ostanemo na duši in na telesu.

O Bog! prosim te v imenu vsih,
prosim te z Marijo prečisto devico in z
vsimi svetniki in svetnicami tvojimi, reši
nas vsih nevarnost in vsega hudega za¬
lezovanja, reši nas pogubljenja in vver-
sti nas med svoje izvoljene.

Pri povzdigovanju sv. rešnjega telesa.

Bodi česen in hvaljen, moj Jezus,
ki si tukaj v podobi kruha živ in res¬
nično pričujoč! Molim te z vso poniž¬
nostjo; ljubim te iz celega serca. O Je¬
zus! bodi mi milostiv. O Jezus! bodi
mi usmiljen. O Jezus! odpusti mi moje
grehe.

Pri povzdigovanju sv. rešuje kervi.

Bodi češen in hvaljen , moj Jezus,
ki si tukaj v podobi vina živ in resnično
pričujoč! Molim te z vso ponižnostjo;
ljubim te iz celega serca. O Jezus! tebi
živim; tebi umerjeni. Tvoja sveta rešnja
kri me očisti vsih mojih grehov!

Po povzdigovanju.

Zdaj spoznam, koliko je vredna
moja duša; zdaj vidim, kakošna hudobija

110

in gerdoba da je greh. Svojo zadnjo
kapljo kervi, o Jezus! si za me prelil;
si na križu umeri, da si me pekla rešil.
Oh! s čem sem zaslužila to tvojo veliko
ljubezen? — Sram me je in serce mi
trepeče, ko pomislim , kolikokrat že sem
te hudo razžalila, sem vganjala nespo¬
dobne norčije, sem imela gerde pogovore,
sem se oblačila nečimerno in sem lišpala
svoj obraz, sem pasla nesramne misli in
želje, sem pohujšanje davala s slabim
svojim zaderžanjem, in duše, za ktere
si ti tolikanj terpel, tebi iz rok tergala.
Oj, ljubi moj Jezus! ne daj, da bi za
naprej tudi taka bila, da bi tvoja sveta
kri nad menoj morebiti zgubljena bila.
Spomin tvojega terpljenja in tvoje smerti
na križu naj me obvaruje te nesreče!

Usmili se, o Gospod! tudi vernih
duš v vicah, posebno tistih, za ktere
veš, da sem dolžna moliti, in so moje
prošnje naj bolj potrebne. Daj jim večni
mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti!
Daj pa tudi meni in mojim družbenim
tovaršicam , da se z Marijo tvojo materjo,
s sv. Nežo, sv. Lucijo, sv. Agato, sv.
Katarino in z drugimi ssv. devicami v
nebeškem kraljestvu veselile bomo.

111

Tvoja volja, o Gospod S naj se zgo¬
di, kakor v nebesih, tako na zemlji —
naj se zgodi tudi nad menoj. Kar ti
hočeš, hočem tudi jes, kar pa po tvoji
volji ni, tudi po moji ni — vsa se tebi
vdam. Ne daj, da bi prišla v skušnjave;
če pa pridem, bodi ti pred menoj, da te
pred oči imam in srečno zmagam. O
Jezus, jagnje božje! ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se me. odvzemi mi grehe,
in daj moji vesti ljubi mir, kterega mi
svet ne more dati. Naj, da po tvojih
svetih zapovedih živim, naj s teboj ve-
komej sklenjena bom!

Sv. obhajilo.

O moj Jezus , ko bi pač moje serce
zadosti čisto bilo! tako čisto in sveto,
kakor je bilo serce tvoje presvete matere
in drugih svetih devic; da bi vredna bila,
tebe prijeti. Ali jes spoznam in odkrito
povem, da nisem vredna, da ti greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo ,
in ozdravljena bo moja duša.

Duša Jezusova — posveti me,

Kri Jezusova — operi me,
Terpljenje Jezusovo — poterdi me,
Rane Jezusove — ozdravite me,

112

Serce Jezusovo — sprejmi me,

Duh Jezusov — oživi me,

Dobrota Jezusova — s svojim Oče¬
tom spravi me,

Lepota Jezusova — za seboj vleci me,
Ponižnost Jezusova — ponižaj me,
Krotkost Jezusova — potolaži me,
Mirnost Jezusova — mirno stori me,
Ljubezen Jezusova — užgi me,
Kraljestvo Jezusovo — pridi v me,
Gnada Jezusova — napolni me,
Milost Jezusova — zveličaj me,
Svetost Jezusova : — posveti me,
Čistost Jezusova — očisti me,

Križ Jezusov — podpiraj me,
Zreblji Jezusovi — pribite me,
Ternje Jezusovo — kronaj me,

Žolč Jezusov — napoji me,

Usta Jezusove — blagoslovite me,
V življenju in v smerti, zdaj in v
večnosti. Amen.

O moj Jezus, kako sladek si ti
tistim, ki tebe ljubijo! Kako moja duša
tebe želi! kako po tebi hrepeni! Pridi,
o pridi v moje serce, bodi moj ljubček,
moj gost, in očisti me vsili grehov!
Združi se z menoj, in ne daj, da bi se

kdaj tebe več ločila! Zaceli moje rane,
pomagaj moji slabosti, in oživi me k
novemu življenju, da v resnici lehko po¬
rečem : „Jes sicer živim ; vendar ne jes,
temuč Kristus v meni živi“.

Marija, prečista devica! prosi za
me in za moje družnice, dače dalej več
veselja do Jezusa v presv. rešujem te¬
lesu dobivamo , da se pogosto in vselej
vredno ž njim sklenemo — za njega
živimo, za njega umerjemo.

Zadnje molitve.

Vsegamogočni in predobrotljivi Bog!
oglej se milostljivo na naše prošnje, in
brani nas hudih misel in želj, naj bo naše
serce vredno prebivališe svetega Duha.

O Gospod! bodi stotavžentkratza¬
hvaljen za vse milosti in dobrote , ki jih
meni in vsim stvarem deliš. Z Jezusovim
neskončnim zasluženjem sklenem svojo
slabo službo ;  njegova ljubezen naj doda,
kar meni pobožnosti pomanjkuje. Blago¬
slovi nas, o nebeški Oče! blagoslovi
mene, moje ljube družnice in vse ljudi.
Blagoslovi moje sklepe, moje pota in

Ii4

opravila — vse, kar delam in počenjam,
naj bo tebi v čast in meni v zveličanje.

Pri zadnjem evangelju.

Jezus! ti si kakor luč nasvet pri¬
šel, da si nam pot k večnemu življenju
pokazal. Vodi nas po vsili naših potih,
da v temi ne zaidemo, v skušnjavah ne
pademo in v kako gerdo lužo ne zabre¬
demo. — Dobro spoznam, kako sem slaba
in nestanovitna, zatorej prav lepo prosim,
bodi ti, ljubi Jezus! moja podpora in
moja pomoč, tvoja sveta gnada naj me
spremlja, da bom sveto živela in sveto
umerla. Amen.

Po sveti maši.

Moj Jezus! lepo te prosim, odpusti
mi, da sem pri tej sveti maši tako merzla
in raztresena bila. Ti veš, da moje mi¬
sli so dobre, da rada, prav rada bi bila
zbranega duha; ali moja slabost je tako
velika, da ne mislim in ne storim, kar
bi rada, ampak kar nočem, karmi težko
dene, mislim in storim. — Prosim, ti
popravi, kar sem jes slabo opravila; ti
od svojega zasluženja dodeni, kar pri
moji molitvi pomanjkljivega najdeš. —

115

Daj, da bo ta sv. masa tebi v čast,
moji duši pa v zveličanje; da bom danes
in vselej vse svoje misli, želje, besede
in djanja v tebe obračala, vse iz ljubezni
od tebe storila, in svoje serce čisto brez
vsega madeža ohranila. In ti, Marija!
pokaži, da si res moja mati, priporoči
me Jezusu, svojemu ljubemu sinu, da
me danes in vse dni mojega življenja v
svoji gnadi ohrani, in da ne bom druze-

f a iskala in želela, kakor njemu dopasti.

/ast in hvala bodi Bogu Očetu, in Sinu
in sv. Duhu. t ast in hvala bodi tudi
Marii, kraljici nebes in zemlje, zdaj in
na vekomej. Amen.

H6

J^ekleta! ve se rade umivate, rade svoje
oblačila perete, da ste snažne in čedne; oj
da bi le tudi tako rade svojo vest umiva¬
le, svojo dušo čistile in k sv. spovedi ho¬
dile! Ce tudi nobenega smertnega greha
nad seboj nimate, morate vendar vsakega
mesenea k spovedi iti; ktere pa ste bolj
pobožne, in želite pot popolnamosti nasto¬
piti, morate še bolj pogosto iti. In sploh
vsim vam naročim, da v večjih nevarnostih
ko ste, in huji skušnjave ko imate, bolj
pogosto morate k spovedi priti. Ko bi pa
ktera zmed vas tako nesrečna bila, kar vas
Bog obvari! da bi v smerten greh padla,
bi smela k večjemu do nedelje odlagati — naj

H?

bolje pa bi bilo, precej tisti ali vsaj drugi
dan se spovedati.

Ne hodite zdaj k temu zdaj k onemu
duhovniku, timveč izvolite si s pomočjo
božjo svojega spovednika, ki so pobožen,
razumen, usmiljen in natančen. Deržite se
jih, kakor otrok svojega očeta, in ne pre-
menujte jih, če nimate kakošnih posebnih
vzrokov. V časti jih imejte, kakor angelja,
kterega vam Bog pošlje, odprite j itn z vsim
zaupanjem svoje serce, in izročite jim svojo
dušo v ponižni pokoršini. — Pripravljajte
se k spovedi vselej z vso skerbjo, in ne
pozabite, da k zakramentu sv. pokore gre
to petero: 1. Spraševanje vesli, 2.grevenga,
3. terden sklep, 4. spoved in 5. zadostenje.

Spraševanje vesti.

Perva stopinja do pobožnega življenja
je skerbno in pogostno spraševanje svoje
vesti. Brez pridnega spraševanja vesti ne
moreš sama sebe spoznati, se ne moreš či¬
sto spovedati in tudi ne poboljšati. Navadi
se torej, da boš vsak večer svojo vest spra¬
ševala; posebno pa si prizadevaj, spoznati,
kamo tvoje serce naj bolj visi, ali v napuh,
ali v nesramnost, ali v jezo, mehkužno,st,

118

lenobo ali kaj drugega. Kakor namreč vsak
človek serčno žilo ima; če jo preseka, je
njegovo življenje pri kraju: tako tudi ima
vsak svoj priserčni, svoj priljubljeni greh,
do kterega je naj bolj nagnjen, in kterega
spoznati je večdel zlo težavno — ali če ga
enkrat spoznaš in odpraviš, si odpravila
svojega naj hujega sovražnika.

Napreden začneš svojo vest spraše¬
vati, prosi svetega Duha, naj te razsvetli
in tvoje serce omeči, da boš prav spoznala
sebe in svoje grehe. Sprašuj se vselej ta¬
ko, kakor bi na smertni postelji ležala.

Molitev za razsvetljenj c.

O Bog! ti veš za moje naj skriv-
niši misli, in tebi so znani vsi koti mo¬
jega serca, razsveti moj um, da bom
vidila, kakošna sem pred tvojim obličjem
— kako in kolikokrat sem te razžalila z
mislijo, z besedo, z djanjem in z zamudo
dobrih del. Odpri mi moje oči, da svoje
grehe tako spoznam, kakor jih bom
spoznala ob svoji smertni uri, in kakor
jih ti spoznaš, ki boš mene sodil. —
O Bog! usliši me in pc
svetega Duha. Marija
prosi za me ! Amen.

»siji mi svojega
, mati božja,

m

Ali pa clo kratko :

Pridi, sveti Duh! in razsveti me z
lučjo svoje sv. gnade, da bom vidila in
spoznala vse na tanko, kar sem slabega
mislila, govorila ali storila, in vse,
kar sem dobrega opustila. Amen.

Spomni se potem še prav živo priču-
jočnosji božje, in začni svojo vest spraše¬
vati. Ce pa hodiš pogosto k spovedi, mo¬
rebiti vsaki teden, ti ravno ni treba slede¬
čega napeljevanja, posebno če si boječe
vesti; timveč sprašuj se, kakor je bilo re¬
čeno zgorej pri večernem opravilu, poseb¬
no: kako si varovala svoje oči in ušesa,
svoj jezik in druge svoje zunanje in no¬
tranje čute; in prizadevaj se toliko bolj,
da boš imela prav veliko in serčno gre-
vengo.

Najprej pomisli, kdaj si bila zadnjikrat
pri spovedi — ali si naloženo pokoro zvesto
opravila — ali si storila vse, kar so ti spo¬
vednik naročili — potem pa se sprašuj :

I. Čez deset zapoved božjih.

1. Ali nisem kakih prostovoljnih dvo¬
mov nad to ali uno versko resnico imela ?
Sem si prizadevala, skušnjave zoper sv.

120

vero iz glave spraviti? Nisem hodila v hiše,
v tovaršije, kjer moja vera slabi ? Sem kdaj
slabo ali zaničljivo govorila zoper duhovnike,
zoper post, spoved, čistost in cerkvene
opravila; ali sem morebiti take pogovore z
dopadajeojem poslušala, ali celo poterdila?
Sem kdaj molčala, ko so drugi zoper sv.
vero in svete reči slabo govorili, dasiravno
sem previdila, da bi kej pomagalo? Nisem
bukev zoper sv. vero brala, ali drugim brati
dajala? Nisem oponašala pridgarjev ali spo¬
vednikov? Nisem pobožnih ljudi zasmehova¬
la, sovražila ali od dobrega odvračevala? Se
nisem sramovala sv. vere, molitve —pre¬
križati, pokropiti se z žegnano vodo, po¬
klekniti, svetinjo poljubiti, pripogniti se?
Sem kake prazne vere na copernijo, kvarte,
sanje imela? Sem koga praznovernih, vraž-
nih reči dolžila ali raznašala? Sem molila
vselej zjutraj in zvečer, pred jedjo in po
jedi, in angeljsko češenje trikrat na dan?
Ali nisem pri molitvi prostovoljno razmišlje-
na bila? Sem mislila večkrat čez dan na
pričujočnost božjo? Sem storila vse iz lju¬
bezni do Boga, vse njemu v čast? Se ni¬
sem samo na oči pobožno delala? Sem
obudila kdaj vero, upanje in ljubezen, po¬
sebno ko sem v skušnjavah bila ali v veliki

121

nevarnosti? Seni kdaj med službo božjo
nepotrebno zvunej cerkve ostala, ali na¬
mesti v cerkev, slav kerčmo ali na druge
slabe pota? Sem kdaj v cerkvi ali na dru¬
gih svetih krajih grešne misli pasla, ne¬
sramne poglede, nepotrebne pogovore imela,
pohujšljivo se smejala, nespodobno se vedla?
Sem kdaj službo božjo mudila, prehitro iz
cerkve letela? Ali nisem zoper Boga, zo¬
per slabo vreme in previdnost božjo go-
dernjala? Sem dala Bogu dolžno hvalo za
prijete dobrote? Nisem božjih darov tratila?
Sem bila v bolezni in v nadlogah vselej v
voljo božjo vdana? Nisem nikoli v sebi
kake merzlote, nevolje ali clo jeze do Bo¬
ga redila? Sem častila angelje, svetnike
in njih svetinje, kakor sem dolžna?

2. Sem kdaj ime Jezusa, Marije, svet¬
nikov in svetnic božjih nepotrebno in ne-
častitljivo izgovarjala? Nisem s svetimi
rečmi norčevala, božjo besedo ali besede
sv. pisma pačila in krivo obračala? Ali ni¬
sem preklinjala, se rotila, priduševala in
Boga brez potrebe ali po krivem na pričo
klicala? Nisem morebiti clo Boga in nje¬
gove naredbe, p. vreme, mraz ali vročino
klela ? Nisem nikogar k nepotrebnim prise¬
gam zapeljala? Sem obljube, ki sem jih

422

Bogu storila, dopolnila? Nisem dopolnjenja
obljub predolgo odlašala? Sem kdaj kej
slabiga obljubila? Sem spolnila vse, kar
mi ta ali una bratovšina naročuje? Sem
rada kej božjega govorila, poslušala ali
brala? Sem klicala v skušnjavah vselej z
zaupanjem na Boga?

3. Ali sem bila ob nedeljah in zapo¬
vedanih praznikih vselej spodobno, v Bogu
zbrana in pri celi sv. maši? Sem bila tudi
pri pridgi in pri popoldanski službi božji ?
Sem bila kterikrat kriva, da moj bližnji ni
bil pri službi božji? Sem božjo besedo vse¬
lej zvesto in skerbljivo poslušala? Ali ni¬
sem brez sile in dovoljenja, ali morebiti za
dobička voljo delala? Nisem prazno posto¬
pala? Nisem ravno ob teh dneh slabih io-
varšij, pregrešnih kratkočasov imela — v
kerčmo, na ples hodila? Se nisem pred
cerkvijo nastavljala? Nisem v cerkev ali
iz cerkve s slabimi ljudmi hodila? Sem kdaj
po božjih potih iz slabih namenov hodila,
ali slabo se zaderžala?

4. Ali sem očeta in mater rada vbo-
gala, spoštovala, ljubila? Jih nisem dra¬
žila, zmerjala, zaničevala, preklinjala, ger-
do gledala — jim kljubovala, besedovala,
kej hudega ali clo smeri želela? Jim nisem

z roko namerjala ali jih do vdarla ? Jih nisem
žalila s svojim slabim zaderžanjem, jim
solzne oči narejala? Ali nisem njih slabost
raznašala, njih revnega stanu se sramo¬
vala, v njih siromaštvu jih zapustila? Ali
jih nisem nikoli nalegala, goljfala, okradla?
Sem molila za nje, jim postregla v njih
bolezni? Sem skerbela, da so s ssv. za¬
kramenti prevideni bili, sem njih zadnjo
voljo zvesto spolnila? Sem se rada spo¬
minjala svojih rajnih staršev, jim pomaga¬
la po svoji moči z dobrimi deli? Nisem
morebiti še mertvih staršev opravljala?
Sem pokorna bila tudi svojemu očmu, svoji
mačehi, gospodarju, gospodinji in drugim
naprejpostavljenim? Nisem slabo od njih
govorila, jim nezvesta bila? Sem storila,
kar so mi grešnega storiti ukazali, dasi-
ravno sem vedila, da ni prav? Nisem sta¬
rih betežnih ljudi ali beračev zasmehovala,
za zijake imela? Se nisem ž bratmi, s
sestrami, s tovaršicami kavsala, vjedala,
prepirala ?

5. Nisem sebe ali svojega bližnjega
na zdravju ali življenju poškodovala, ne¬
zmerno jedla, plesala, pijana bila? Se ni¬
sem pregrešila s hudo jezo ali žalostjo, ali

s takimi jedmi in pijačami, od klerih vem,

6 *

124

da so mi škodljive? Sem kdaj svoje zdravje
ali življenje nepotrebno v nevarnost posta¬
vila, na jezo ali na vročino prehitro pila,
se tepla ali suvala? Sem se kdaj na delu
hotla skazati, nespametno skušala ali pre¬
gnala? Sem sebi ali drugim smert ali kako
nesrečo hudovoljno želela? Nisem iz hu¬
dobnih namenov kej pila, jemala ali drugim
kej takega svetovala? Sem bila v bolezni,
v terpljenju voljna? Nisem imelasovražtva
s svojim bližnjim, se ga zato ogibala, ga
nisem pogledati, pozdraviti hotla? Sem ko¬
ga pohujšala s svojim govorjenjem, s pet¬
jem, z bukvami, s pismi, s podobami, z obna¬
šanjem, z obleko, s slabimi zgledi? Sem
se ogibala slabih tovaršij in priložnost?

6. Sem rada kej nespodobnega mis¬
lila, poželela, poslušala? Nisem nalaš na
nečiste reči ali sanje mislila? Sem jih zbi¬
jala precej iz glave? Nisem kej nesramne¬
ga gledala, govorila, pela, nesramnim rečem
se smejala, se jih dotikala? Se nisem pre¬
več iišpalaj ogledovala, nečimerno oblačila,
možkim nastavljala, po njih gledala, za
njimi hodila, se njim prejemati, poljubo-
vati ali objemati dala, ž njimi norela, se.
metala, tergala, preprijazna bila? Nisem
hodila kdaj na ples, po kerčmah , po dru->

125

gih potih in krajih, kjer je bila moja čis¬
tost v nevaršini ? Sem krotila vseskoz
svoje občutke? Sem bila zadosti sramežlji¬
va v pogledu in v obleki? Nisem preveč
dovolila svojemu slabemu poželjenju? Ni¬
sem nikoli kej nespodobnega naročevala,
pisala, brala, prenašala? Se nisem nepo¬
trebno razgalila, se ponoči skerbno zapo¬
ram, ne hodim okoli? Nisem sama ali z
drugimi kej gerdega storila, in morebiti o
svetem času, na svetem kraju? Sem se že
spovedala tistih nesramnost, ki sem jih bila
v otročjih letih storila, morebiti clo z nes¬
pametno živaljo ali s takim, ki so mi bili
v bližnji žlahti? Nisem od zapeljivcov ka¬
kih daril jemala? Nisem imela grešnega
znanja, in s kom?>Sem varovala skerbno
svoj jezik, svoje oči in ušesa? Se nisem
preglasno smejala?

7 .  Nisem komu kej ukradla ali po
sili vzela ? Nisem koga goljfala pri kupčii,
prodaji, meri, vagi, s slabim dnarjem?
Nisem po njivah, travnikih, nogradih, ver-
tih, v hosti ali pri pohištvu komu kej ško¬
de storila ? Ali nisem gospodarju jemala in
vbogajme dajala? Sem najdene ali posoje¬
ne reči vselej zvesto nazaj dala, storjeno
škodo po svoji moči popravila? Ali nisem

ponidama dinarja tratila, zapravljala, pre¬
drago obleko si omišljevala? Sem zvesto
delala, ko sem bila najeta ali plačana?
Sem si kej ptujega blaga prideržala, sama
sebi pravico delala? Sem komu kej dolžna,
in mu nočem plačati? Nisem revežov pri
kupčii ali prodaji stiskala? Nisem slabo
delala in obilno rajtala? Nisem posojevala
na prevelike obresti ?

8. Ali nisem čez koga po krivem
pričala, ga rada slabo sodila, njegove be¬
sede in djanja na slabo izkladala, mu sla¬
bih namenov podtikala? Nisem koga po
krivem tožila, ga obrekovala, opravljala,
raznašala? Nisem radovedno ali iz hudo¬
bije po slabostih bližnjega popraševala,
rada in brez potrebe od njih govorila?
Seni legala — iz potrebe ? iz navade? v
norčijah? v škodo bližnjega? zavoljo do¬
bička? ali še clo pri spovedi? Se nisem
svojim naprejpostavljenim zlegala, od njih
slabo mislila, slabo govorila? morebiti še
od duhovnov? Nisem kej tajila, obetala,
pa ne storila? Sem se lažnjivo hvalila,
bahala, druge zaničevala, zasmehovala,
jim gerde priimke dajala? Nisem nikogar
dražila, podpihovala in se krega deležno
storila? Se nisem hlinila ali le na videz po-

127

božuo delala? Sem se komu prilizovala?
Nisem nobenemu časti ali poštenja vzela?
Sem si prizadevala, odvzeto dobro ime
spet poverniti? Nisem kakih skrivnost ra¬
zodevala?

9. Se nisem v nečistih mislih, željah
in občutkih radovoljno in z dopadajenjem
mudila? Sem se nesramnih zakonskih mo¬
žakov skerbno ogibala?

10. Nisem nikoli želela, česar ptu-
jega se povlastiti, koga prekaniti? Nisem
bila žalostna, ko se je bližnjemu dobro
godilo, ali vesela, ko je nesrečen bil?
Nisem bila skopa, samogoltna? itd.

II. Čez pet cerkvenih zapoved.

1. 2. Kako sem praznike praznovala?

3. Sem se postila zapovedane postne
dni? Nisem večkrat na dan do sitega se
najedla? Sem si pri večerji kej pritergala?
Sem ob sabotah in drugih postnih dneh,
ob kterih sem po cerkvenem dovoljenju
uživala mesene jedi, molila in opravila, kar
je od škofa naloženega? Nisem bila kriva,
daje kdo post prelomil ali zasmehoval? Ni¬
sem nevoljna bila ali govorila zoper post?

4. Kako sem svoje spovedi oprav¬
ljala, posebno ob velikonočnem času? Ni

128

bila ktera mojih Spoved slaba, ker sem
svojo vest premalo sprašala? Sem imela
resnično grevengo in terdno naprejvzetje ?
Nisem kakega sinertnega greha nalaš, iz
zanikernosti, iz straha ali sramožljivosti
zamolčala ali zmanjšala? Nisem v takem
stanu svetega obhajila ali drugih ssv. za¬
kramentov prijela ? in kolikokrat ? Sem brez
potrebe drugim pravila od spovedi? Sem
svojega spovednika vselej vbogala, jih ni¬
sem zaničevala? Nisem nalaš premehkih
spovednikov iskala, da bi ložej mirno v
svojih grehih živela? Nisem pri spovedni¬
ci poslušala, in kar sem slišala, morebiti
še drugim pravila? Nisem po hinavsko pa¬
zila , kako dolgo ali kolikokrat se kdo spo¬
veduje? Se nisem pri spovednici gerdo
obnašala? Nisem nikoli zoper spovednikovo
dovoljenje, ali s smertnim grehom na vesti
k sv. obhajilu šla? Kako sem se priprav¬
ljala k sv. obhajilu? kako zaderžala?
Nisem še na dan sv. obhajila v kakšne
navadne in velike grehe padla?

o. Nisem v adventu ali ob postnih
dneh pri pojedinah, igrah ali plesu bila?
Se nisem na ženitnim pregrešila z nezmer¬
nostjo v jedi in pijači, ali s pregrešnim
plesom ?

129

III. Čez sedem poglavitnih grehov.

Sem bila visokih, prevzetnih misel ali
častilakomna? Sem se kej povzdigovala, si
domišljevala zavoljo lepote svoje, modre
glave ali dobrih lastnost, ki jih morda
imam? Sem se oblačila čez svoj stan ali
zato, da bi drugih oči za seboj vlekla?
Nisem bila jezna, če je me kdo po pravi¬
ci svaril?

Ni moje serce preveč na časne reči
navezano? Nisem iz lakomnosti ob nedeljah
in praznikih delala in službe božje mudila?
Nisem iz lakomnosti nič vbogajme dati hot-
la? Nisem svojega premoženja zapravljala,
ali na prelepo obleko obračala?

Nisem bila nikomur nevošljiva zavoljo
njegove sreče, dobre glave, dobrega ime¬
na? Nisem nikogar iz nevošljivosti oprav¬
ljala ali poškodovala?

Nisem bila nezmerna v jedi in pijači?
Se nisem vpijanila? Nisem v pijanosti kle¬
la, klafala ali kej druzega hudega storila?
Si nisem z jedjo in pijačo na zdravju ško¬
dovala?

Ali sem rada jezna za vsako malo
reč? Nisem jeze dolgo deržala, in se mo¬
rebiti spraviti nisem hotla? Nisem v jezi

razsajala, vpila, zmerjala, živino pretepala?

6  **■

130

Ali nisem bila lena, mlačna v dobrem ?
Sem dopolnovala zvesto dolžnosti svojega
stana? Nisem iz nemarnosti molitve, služ¬
be božje, svete spovedi odlašala ali do
opustila?

IV. Čez šest grehov v sv. Duha.

Ali se nisem prederzno na milost božjo
zanašala in si mislila: Kaj pa, če grešim,
se bom pa spovedala, vsaj je Bog milost¬
ljiv? Ali nisem nad milostjo božjo obupo¬
vala in si mislila: Mojih grehov je toliko,
da mi jih Bog ne more odpustiti? Ali sem
si mislila: Jes sem že pogubljena, za me
je vse zastonj — Bog je na me pozabil —
on mi noče pomagati, da bi se poboljšala?
Sem kdaj rekla, da bi nečistost ali kaj
takega greh ne bilo, kar Bog prepove?
Sem se kdaj ustavljala spoznani keršanski
resnici, da bi ložej svojemu poželjenju
stregla? Mi je kdaj težko djalo, ko sem
vidila druge pobožno živeti, pogosto ssv..
zakramente prejemati? Sem jih zategadel
zasmehovala ali sovražila ? Nišem bila ne¬
voljna, če me je kdo podučil ali posvaril?
Njsem svojega poboljšanja na starost od¬
lagala, ali do na smertoo posteljo?

IM

V. Čez devet ptujih gTehov.

Ali nisem nikomur v greh svetovala,
postavim: kako naj se zlaže, goljfa, se
mašuje, bližnjega v greh zapelje, nepoko¬
ren bo? Nisem nikogar v greh napeljavala,
silila ali nagovarjala? Nisem drugih dra¬
žila, da so se jezili ali kleli? Nisem pri¬
ložnosti davala, da so obrekovali ali kla-
fali ? Nisem v drugih greh privolila? Nisem
rada poslušala ljudi, ki so me v greh nagibo-
vali? Nisem hvalila ljudi, ki so kej-hudob-
nega počeli? Se nisem sama kej gerdega
hvalila? Nisem drugih grehe zakrivala,
zagovarjala? ali molčala, ko je bilo treba
svariti ali predpostavljenim povedati? Ali
se nisem kakega greha vdeležila, postavim:
tatvine, goljlije, opravljanja, zapeljevanja?

VI. Čez sedem del usmiljenja.

Ali sem rada pomagala bližnjemu, ki
je bil v potrebi? rada bolnike obiskala, po¬
sebno tovaršice svoje, jim postregla? Sem
se potegnila in ponesla za nedolžnega ? Sem
rada podučila, posvarila, ko je bila pri¬
ložnost? Sem krivico voljno poterpela?

VII. Čez dolžnosti svojega stana.

Sem starše in svoje naprej postavljene
vbogala? Sem delala pridno in zvesto tudi

132

takrat, ko sem sama bila ? Sem zadovolj¬
na s svojim stanom? Ali ne godernjam, da
sem v tako revnem stanu? Ali molim vsa¬
ki dan za dar svete čistosti sebi in svojim
iovaršicam? Ali molim vsako nedeljo za
rajne družbene dekleta?

Zadnjič še prašaj:  Kolikokrat
sem od zadnje dobro storjene spovedi ta
ali uni greh storila? v kakošnih okoljši-
nah ? iz kterega namena sem grešila? kaj
je iz greha prišlo? sem se od svoje zad¬
nje spovedi s pomočjo božjo poboljšala
ali morebiti pohujšala?

Si svojo vest skerbljivo sprašala,
prizadevaj se, da obudiš v sebi prav serč-
no grevengo. Misli si, da klečiš z Ma¬
rijo Magdaleno pred Jezusovimi nogami,
in reci:

Greveuga.

Preljubi moj Jezus! kaj sem spet
storila? kamo sem zašla? Oh, da morem
takoneumna biti, tako oslepljena! Glasno
si me klical, roko si mi podajal: jes pa
sem se stran obernila iu bežala pred te¬
boj. Dobro sem vedila, koliko si jokal
in žaloval nad menoj, nad mojo termo

133

in mojo sladnostjo: ali tvoje solze me
niso ginile. Kervavi pot si potil, od
samih skerbi za me, ko sem bila v tej
ali uni skušnjavi: jes pa vsa nora se
nisem zmenila za te. Kolikokrat sem go¬
vorila, ko je bilo treba molčati: in tebe
so za to po ustali bili. Kolikokrat sem
molčala, ko je bilo treba govoriti: in ti
si bil zavolj mene zasramovan.

Jes se rada lišpam, svojo glavo
lepotičini: ti pa ternjevo krono nosiš.
Jes se poželjivo ogledujem in prevzetno
oblačim: tebe pa v obraz pljuvajo, tez
gerdim, sramotnim plajšem ogernejo, in
brez obleke na križ pribijejo. Jes sem
nesramožljiva v svojem pogledu: tebi pa
oči zavežejo in te bijejo. Jes sem časti-
lakomna, sem rada visoka: tebi pa terst
v roke dajajo in se zasmehljivo pred te¬
boj pripogujejo.

Jes svoje truplo rada mehkužim, in
svoje ude in čutila v slabo obračam:
tebe pa bičajo in tepejo, tako da od
verha glave do podplatov ni nič zdravega
na tebi. Roke moje so vse omadežovane:
tvoje pa so z žrebljami prebite. Serce
moje je polno nagnjusnosti: tvoje pa je
s sulico prebodeno. — O moj Jezus,

134

lepo te prosim, ne zaverzi me! O moj
Jezus, usmili se me! O moj Jezus, ne
daj, da bi se vekomej ločila od tebe! —
Rada bi tudi jes, kakor nekdaj grešnica
Magdalena, tvoje svete noge umivala s
svojimi solzami. Rada bi tebi, o moj
Jezus! tudi jes svojo serčno žalost ska-
zala, ker sem te tolikokrat in tako hudo
razžalila. Ali moje serce je terdo, ka¬
kor kamen, in ne čuti svojih globokih,
svojili smertnih ran. O moj Jezus! tebi
je vse mogoče — usliši me, iz globočine
svoje duše k tebi upijem. Omeči moje ter¬
do, moje kamnitno serce, in daj mi solze
prave grevenge. Vzemi me sopet v svojo
milost, in oberni, oh oberni svoje milost¬
ljive oči na me ubogo grešnico. Grešila
sem in veliko hudobijo sem storila pred
teboj 5 vredna nisem, tvoja hči imenovana
biti. Pa, moj Jezus! pri tebi je usmi¬
ljenje, pri tebi je obilno odrešenje. Oberni
svoje obličje od mojih hudobij, in bodi
milostljiv, bodi usmiljen mojim grehom.
Vsa vesela bom potem tvoje ime hvalila
in bom prepevala tvoje usmiljenje veko¬
mej. Amen.

Moj Rog! vsi moji storjeni grehi
so mi iz serca žal, ker sem tebe svojega

J 35

preljubeznjivega Boga, tebe, vso svetost
in samo sveto dobroto, ki te iz serca
ljubim, ž njimi razžalila. Terdno skle¬
nem s tvojo gnado svoje življenje po¬
boljšati, in vse, tudi smert raji preterpeti,
kakor tebe, svojega Boga, tebe neskonč¬
no svetost in dobroto, še kdaj s kakim
grehom razžaliti. Daj mi gnado, spol¬
niti ta sklep; to te prosim po neskonč¬
nem zasluženju tvojega božjega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa. Amen.

Na grevengi je veliko veliko ležeče.
Če imaš popolnama grevengo, lehko zado-
biš odpušenje grehov tudi brez spovedi:
brez prave grevenge pa ni odpušenja gre¬
hov. Skerbi torej in prosi Boga, da ti
serce prav omeči. — Dekleta, ki pogosto
k spovedi hodijo, včasi premalo skerbijo
za pravo grevengo, in od tod pride, da
od svetih zakramentov ne dobijo toliko
gnad, kakor bi jih lehko dobile: po drugi
strani je pa včasi tudi težko, veliko gre¬
vengo imeti, posebno če vest nič velikega
ne očita. Svetujem ti, da bi zategadel tu
in tam pred kerstni kamen pokleknila, in
takole premišljevala: Tu so me rnašnik s
kerstno vodo oblili, tu sem prijela oblači-

136

lo svete nedolžnosti, tu sem postala vsa
čista na duši in na telesu. Kje je pa zdaj
moja nedolžnost? kakošno je nje oblačilo?
Moje roke, moje oči, moj jezik, moje te¬
lo , mčja duša: ali je vse to na meni še
tako čisto, tako sramožljivo, tako brez
madeža, kakor je bilo tisto srečno uro,
ko sem tu pri kerstnem kamnu prerojena
bila ? — Tu sem se odpovedala hudiču,
napuhu in vsemu hudobnemu djanju: ali
deržim to svojo obljubo? ni nič napuha v
meni? se ne povzdigujem, ne hvalim? itd.
Tako in enako premišljevanje ti utegne
veliko pomagati, da boš bolj serčno se
zgrevala.

Nekteri svetniki so navado imeli, po
pet-, šest- in še večkrat na dan grevengo
moliti, in to je mnogo pripomoglo k njih
svetosti: ti pa skerbi, da vsaj enkrat na
dan jo moliš prav iz serca. Če grevengo
čutiš, če te pri vsakem naj manjšem pre¬
stopku močno serce boli, hvali Boga, ker
taka grevenga je poseben dar božji. Če
pa tudi grevenge ali žalosti ne čutiš, če
se ti zdi, da si vsa inerzla in mertva, ne
opusti jo — Bog se da sprositi, če ga le
stanovitno boš prosila.

Če imaš resnično grevengo, moraš tu-

137

di terdno voljo imeti, poboljšati se in ne
več grešiti. Si v kaki hudi priložnosti,
imaš kako slabo znanje, ga moraš zapu¬
stiti; tovaršuješ s kom, s kterim bi ne
smela, moraš precej nehati; si kej vzela,
kar ni bilo tvojega, moraš nazaj dati; si
v sovražtvu, se moraš spraviti; si obre¬
kovala svojega bližnjega, moraš reči, da
ni res, kar si čez njega govorila; si koga
pohujšala, si moraš prizadevati, pohujša¬
nje popraviti; si koga v greh pripravila,
si moraš prizadevati, z opominjevanjem in
z molitvijo njegovo dušo rešiti. Zoper
svoje nagibe in slabe občutke se moraš
serčno vojskovati; nevarnih, slabih pri¬
ložnost in tovaršij skerbno se varovati:
rada moli, pridno delaj, svete zakramente
pogosto in vredno prejemaj — z eno be¬
sedo: starega človeka moraš sleči, in po¬
stati nova stvar, podobna Jezusu Kristusu.

Tcrdcn sklep.

O moj Bog! v britkosti svoje duše
spoznam, kamo sem zašla, kamo me je
pripravilo moje grešno življenje. Ali za
naprej ne sme več tako biti. Tukej pred
teboj obljubim in terdno sklenem, od te
ure svoje življenje poboljšati, in ne le

138

vsili grehov, ampak tudi vsake slabe pri¬
ložnosti skerbno se varovati, kolikor bo
le mogoče. Naj velja, kar hoče, za¬
pustila bom vse, kar je za me nevar¬
nega; hiše in kraje, tovaršije in ljudi,
in sploh vse, kar me je kdej v grehe
zapeljalo. — O moj Jezus! zdaj bom
začela, prav te ljubiti, ker sem do zdaj
vse premalo te ljubila. Vse kar me zo-
pernega ali težavnega zadene, bom z
voljo inv duhu pokore poterpela; kar sem
škode in krivice storila, bom do vinarja
vse poravnala in popravila; tistim, ki so
me razžalili, iz serca odpustim, in raji
vidim, da me to uro iz sveta vzameš,
kakor da bi le enkrat več premišljeno
in prostovoljno tebe razžalila. Ravnaj z
menoj, o Gospod! po svoji sveti volji.
Tebi hočem delati in terpeti, tebi živeti
in umreti. Vzemi, o Gospod! mojo dušo
in moje telo v dar za moje grehe. Ma¬
rija ! prosi za me, da v tem svojem do¬
brem sklepu stanovitna ostanem. Amen.

Nauki za spoved.

Ko pride versta na te, da imaš spo¬
vedana biti, ponižno in skesano k spo¬
vednici poklekni, in reci: Prosim, du-

i  39

hovni oče ! za sveti žegen, da se svojih
grehov prav in čisto spovem. Potem se
prekrižaj, in moli očitno spoved takole:
Jes, uboga grešnica, se spovem Bogu
vsegamogočnemu, Marii prečisti devici,
vsim ljubim svetnikom in svetnicam, in
vam, namestniku božjemu, da sem od
svoje zadnje spovedi, ktero sem opra¬
vila (tukaj povej, kdaj si bila zadnjikrat
pri spovedi) velikrat in obilno grešila v
mislih, z besedo, djanjem in zamudo
dobrih del, posebno pa se obtožim, da
sem . . Obtoži se zdaj odkritoserčno vsih
svojih grehov, in kedar ne veš nič več,
spoved skleni in reci: Ti in vsi moji gre¬
hi , ki jih vem in ne vem, ki sem jih
sama storila, ali sem kriva bila, da so
jih drugi storili, so mi iz serca žal,
ker sem Boga, njega samo sveto in
preljubeznjivo dobroto ž njimi razžalila.
Terdno sklenem, nič več ne grešiti, in
vsih priložnost v greh se varovati. Pro¬
sim vas, duhovni oče! za potrebni nauk,
za zveličavno pokoro in sveto odvezo,
če sem je vredna.

Pri spovedi ne prikrivaj svojih sla¬
bost, in ne sramuj se, na tanko povedati
vse, kar na vesti imaš. Povej brez ovjn-

140

kov, kteremu grehu si naj več vdana, in
ne zamolči nobenega. Božjega ropa bi se
krivo storila, ko bi iz straha ali sramož-
Ijivosti kaki smerten greh zamolčala. —
Se spoveduješ smertnih grehov, povej tudi
njih število. „Vidite gospod!“ (moraš reči)
„kake so moje rane; kako so gerde in ne¬
marne in koliko jih je — prosim, ozdravite
me, pomagajte mi!“ — Ako za gotovo ne
veš, če si ta ali uni greh storila, reci, da
tega dobro ne veš, če si storila ali ne.
Se spoveduješ slabih misel in želj, povej,
če si jih rada imela, če si v nje dovolila,
ali si imela veselje in prostovoljno dopa-
dajenje nad njimi. Odkrij tudi skušnjave,
ki jih naj večkrat imaš — ali zadosti ču-
ješ in moliš. Povej tudi iz poprejšnega
življenja, če še kaj na vesti imaš, da se
ti pomaga.

Skerbno poslušaj, kar te spovednik
učijo; odgovori jim po vsi resnici, če te
morda kej vprašajo, in ponižno jih poslu¬
šaj , če te svarijo in opominjajo — božji
namestnik so in tvoj vidni angelj varil. Če
te nočejo odvezati, ne bodi nevoljna in ne
govori čez nje;  marveč hvali Boga, da si
prišla tako vestnemu in pobožnemu duhov¬
niku v roke. — Naloženo pokoro natenko

141

in zvesto opravi, kakor hitro moreš, in
ravno tako, kakor ti je naročeno. Vse kri¬
že in težave, vse zasmehovanje in zasra¬
movanje v duhu pokore poterpi, in če ti
stan in okoljšine dopustijo, si sama kej za
pokoro naloži.

Če večkrat k spovedi greš, in ti vest
nič posebnega ne očita, rada povzemi kej
iz poprejšnega življenja. Reci postavim:
V to spoved sklenem pa tudi grehe svojih
poprejšnjih let; svojo nesramožljivost, svoje
slabe priprave k spovedi in k sv. obhajilu,
svojo poželjivost do lepega oblačila, svojo
mlačnost v molitvi, ali kej druzega enake¬
ga. To opominjanje nekteri pomaga, da
ložej ukroti svoj napuh, ki se tudi v po¬
božnih dušah tako rad vzdiguje, in da bolj
serčno obžaluje svoje pregrehe. — Če ti
vesi očita, da tvoje poprejšne spovedi so
bile slabe; če hočeš v zakon stopiti; če
hočeš zapustiti svoje dosedanje mlačno
življenje in bolj popolnama živeti, prosi
svojega spovednika, naj ti dovolijo, da
storiš dolgo spoved, naj že bo od celega
tvojega življenja ali saj od nekterih let.

Tudi je dobro, vsako leto letno spoved
storiti.

U2

Molite? predi spovedjo.

O moj Jezus! kakor se je Marija
Magdalena pri tvojih nogah z zgrevanim
sercem spoznala za veliko grešnico, tako
hočem tudij.es zdaj pred tvojim namest¬
nikom odkritoserčno se obtožiti in pove¬
dati, kakošna grešnica sem, kakošne
misli, želje, besede in djanja sem imela.
O moj Jezus! bodi zdaj v mojem sercu
in v mojih ustih, da bom vsih svojih
grehov tako čisto se spovedala, kakor ko
bi ti sam tukaj sedel in spovedoval. Raz¬
svetli pa tudi mojega duhovnega očeta; daj
jim svojo sveto gnado, napolni jih s svojim
svetim Duhom, in dodeli jim modrost,
milost in ljubezen, da bodo prav spoznali
revni stan moje duše in pripeljali mene,
tvojo ubogo zgubljeno ovčico, po potu
resnične pokore spet k tebi, o Jezus! ki
si moj naj ljubeznjiviši nebeški pastir.
Amen.

Kedar pri spovednici čakaš, premiš¬
ljuj, kako bo tačas, ko boš na sodbo božjo
čakala; spominjaj se prav živo pričujoč-
nosti božje, in priporočuj se Marii, naj
ti pomaga s svojo sveto prošnjo, da to
svojo spoved tako opraviš, kakor bi bila
zadnja tvojega življenja.

143

Molitev po spovedi.

Bodi zahvaljen, Oče nebeški! za
preveliko usmiljenje tvoje, ki si danes
meni ga skazal. Cula sem vesele besede :
Zaupaj, moja hči, tvoji grehi so ti od-
pušeni! Veseli se torej, moja duša! in
hvali Gospoda svojega Boga, zakaj ve¬
like čudeže je storil nad teboj ; vse tvoje
grehe ti je odpustil, vse tvoje rane za¬
celil, rešil te od večnega pogubljenja, dal
ti mirno dobro vest in vzel te spet v
svojo goado.

O kako sem srečna, de me nisi v
grehih iz sveta poklical, da spet se sinem
šteti med tvoje otroke, da spet ti smem
reči: „Ljubi moj Oče \ u —Pridite, an-
gelji božji! pridite, zveličani duhovi vsi!
in veselite se z menoj, ker spet sem u-
smiljenje našla pri svojem Bogu. Prosite
pa tudi za me ubogo revo, da se spet
ne zgubim, spet nazaj ne povernem v
stare pregrehe; temuč da stanovitna osta¬
nem na pravem potu — noter do smerti,
in se enkrat v svetih nebesih z vami
vred veselim.

O moj Jezus! le tega ne daj, da
bi se tebe več ločila. Vem dobro, da
moji sovražniki čujejo, in da zapeljivi

144

svet me bo spet motil, in gledal, kako
bi me v svoje mreže dobil. Vem tudi, da
v mojem mesu ni zdravja, in da hudi
duh se bo vse prizadel, v moje serce
spet se vlesti; ali dokler si ti s svojo
gnado v mojem sercu, se ničesar ne bo¬
jim. Razlij, prosim, tudi nad me svo¬
jega svetega Duha, in daj mi dar svete
moči, da me svet in njegovo poželjenje
ne zmoti in ne zmaga.

O Marija, prečista devica in moja
preljubeznjiva mati! sprosi mi gnado, da
bom za naprej ven in ven tebe pred očmi
imela, po tvojih stopinjah hodila in srečno
za teboj prišla. Prosim, vzemi me pod
svoje varstvo, da več ne grešim, in da
ljubim tvojega preljubega Sina Jezusa iz
celega svojega serca. Amen.

Molitev

Ftf ež& lir Tuta a ¥111,

(Na<l vse lepa — moli jo rada po spovedi.}

Pred teboj, Gospod! spoznamo svoje
grehe; in vidimo šibe, ki smo jih z njimi
zaslužili. Če premislimo grehe, ki smo
jih storili, vidimo, da celo malo je, kar
terpimo, in clo veliko, kar zaslužimo.

145

Zlo težko je, kar smo se pregrešili, in
cIo lehko, kar prestati imamo. Kazengo
greha čutimo; vendarterdovratnosti svoje
ne opustimo. Pod šibo tvojo zdihujemo;
vendar se od svoje hudobije ne odver-
nemo. Serce žaluje in medli; vendar se
ne ukloni in ne uda. Duša od žalosti
pojema; vendar se v svojem djanju ne
poboljša. Ge nam prizanašaš, se ne
spreobernemo; če nas tepeš, ne obstojimo.
Ko nas stiskaš, spoznamo, da smo gre¬
šili; ali komej stiska mine, že pozabimo,
da smo jokali. Če nam šibo kažeš, po-
boljšanje obetamo; če jo pa iz rok deneš,
preč pozabimo, kaj smo obetali. Če nas
nažigaš, vpijemo, da bi nam prizanesel;
če pa prizanašaš, te spet dražimo, da
bi nas nažgal. —- O Gospod! vsi smo
grešniki pred teboj, vsi spoznamo in ve¬
mo, da če nam po svoji milosti ne od¬
pustiš , ne bomo odšli tvoji pravični roki.
Vsegamogočni, nebeški Oče! daj nam
brez našega zasluženja, kar te prosimo.
Iz nič si nas vstvaril, daj nam gnado,
daj nam duha prave in serčne molitve.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

7

146

Molitev

Moj Bog! ko pregledujem svoje po-
prejšno življenje, se mi večkrat dozdeva,
da nisem nobene prave spovedi še sto¬
rila. Rada bi torej, da bi vsaj ta moja
spoved tebi prijetna in všečna bila. Za¬
torej sklenem y to sveto spoved vse spo¬
vedi celega svojega življenja, če ena ali
druga zmed njih ni veljala; če nisem
prave odveze dobila; če sem zamolčala
kake okoljstave, ki bi jih bila imela po¬
vedati; ali če nisem prave, resnične gre-
venge imela.

V to svojo spoved sklenem vse svoje
grehe, vedne in nevedne, lastne in ptuje,
pozabljene in nepoznane, smertne in od¬
pustljive; vse svoje pregreške , slabosti,
pomankljivosti in nepopolnosti; vse kar
nisem za greli deržala, vse kar me je
pri Bogu v naj manjšo zamero pripra¬
vilo , in kar sem storila od tistega časa,
ko sem jela greh spoznavati, noter do
te ure, z mislijo, besedo, djanjem, za¬
mudo dobrega, ali kakor drugači; rada
ali nerada, vedno ali nevedno, premiš¬
ljeno ali nepremišljeno, očitno ali skriv-

147

no. Obtožim se vsega, kakor sem pred
Bogom kriva, in naj bo greh še tako
ostuden, velik in čeren, nobenega za¬
molčati nočem. S tem hočem popravljeno,
poravnano in nadomesteno imeti vse,
kar je kdaj v mojih spovedih pomank-
ljivega bilo. — O moj Jezus! poterdi in
sprejmi mojo dobro voljo. Amen.

Sedem psalmov od pokore.

- v

Ce količkaj moreš, moli teh psalmov
vsaj enega ali druzega, kolikorkrat k spo¬
vedi greš —ker so silno lepi, in utegnejo
veliko pripomoči, da se boš navdala duha
prave pokore. Ali beri počasi in premišlje-
vavno, sicer notranjega jedra ne boš okusila.

I. Psalm (6.)

nas uči, kako imamo svoje nadloge terpeti, sami
sebe tolažiti in svoje grehe obžalovati.

Gospod! ne strahuj me v svojem serdu,
in ne tepi me v svoji jezi.

Gospod! usmili se me, zakaj slab sem:
Gospod! ozdravi me, zakaj moje ko¬
sti se tresejo od straha.

7 »

148

Moja duša je hudo omamljena: oh kako
dolgo, Gospod! (odlagaš mi porna-
gati ?)

Gospod! oberni se (k meni) in reši mojo
dušo: pomagaj mi, ker si usmiljen.

Zakaj v smerti nihče na te misli: in v
peklu — kdo te bo hvalil?

Utruden sem od zdihovanja, vse noči
se na svoji postelji jokam, in svoje
ležiše s solzami močim.

Od žalosti so mi oči otemnele: in po¬
staral sem se med vsirni svojimi so¬
vražniki.

Proč od mene vsi vi, ki hudo delate j za¬
kaj Gospod je moj jok in stok uslišal.

Gospod je mojo prošnjo uslišal: Gospod
je mojo molitev sprijet.

Osramoteni in omamljeni naj bodo vsi
moji sovražniki: vernejo naj se in
sramujejo prav zlo!

Čast bodi Bogu Očetu itd.

II. Psalm (31.)

nas uči, kako pravo pokoro delati.

Blagor mu, kteremu so pregrehe odpu-
šene, in kteremu so grehi zbrisani.

149

Blagor mu, kteremu Gospod greha ni
z ar aj tal, in v kterega sercu ni goljufije.

Ker sem molčal, so moje kosti slabele,
dasiravno sem ves dan stokal.

Ker me je tvoja roka noč in dan hudo
tlačila, sem se v svoji stiski (k te¬
bi) obernil; ker je tern v meni tičal.

Sem ti svoj greh obstal , in svoje kri¬
vice nisem skrival.

Rekel sem: Zoper samega sebe bom
svojo krivico odkril Gospodu; in ti si
mi odpustil hudobijo mojega greha.

Zato naj te vsak pobožni ob pravem
času prosi, in povodenj velikih voda
ne bo prišla do njega.

Ti si moje pribežališe v brhkosti, ktera
me je obdala, ti moje veselje: reši
me od njih, kteri so me obsuli.

Dal ti bom modrost (odgovori Bog), te
bom podučil na potu, po kterem imaš
hoditi; vedno bom na te gledal.

Ne bodite kakor konj in mezeg, ktera
pameti nimata.

Ukroti (o Bog) s torbo in berzdo če¬
ljusti tistih, ki se (sicer) k tebi ne
približajo.

Hudobneža čaka veliko šib; njega pa,
ki v Gospoda upa, bo usmiljenje obdalo.

150

Veselite se v Gospodu, in od veselja
poskakujte, vi pravični! likajte vsi,
ki ste dobrega serca.

Čast bodi Bogu itd.

III. Psalm (37.)

je posebno dobra molitev za vse resnične
spokornike.

Gospod! ne strahuj me v svojem serdu,
in ne tepi me v svoji jezi;

Ker tvoje psice globoko v meni tičijo,
in tvoja roka težko na meni leži.

Zavoljo tvoje jeze ni zdravja v mojem
mesu; ni ga mira v mojih kosteh za¬
voljo mojih grehov.

Moje hudobije so mi čez glavo žrastle,
in me tlačijo, kakor težka butara.

Moje rane gnjijejo in so se usmradile
zavoljo moje neumnosti.

Reven sem in ves pobit; ves dan pre-
žaljen hodim.

Zakaj moje ledje je polno zmotnjav, in
na mojem mesu ni nič zdravega.

Obnemogel sem in zlo sem potert, de¬
rem se, ker me serce tolikanj boli.

Tebi, Gospod! so znane moje želje, in
moje zdihovanje tebi ni prikrito.

151

Moje serce je zmedeno, moja moč me
je zapustila; clo moje oči so otemnele.

Moji prijatli in bližnji pridejo, pa se
zoper me vstavijo; in kteri so sicer
blizo mene bili, od daleč stojijo.

Kteri mi pa po življenju strežejo, silo
delajo. In kteri ini hudo želijo, neči-
merno govorijo in ves čas na zvijače
mislijo.

Jes pa kakor glušec ne slišim; sem ka¬
kor mutec, kteri svojih ust ne odpre.

Sem kakor človek, kteri ne sliši, in ki
nima ugovora v svojih ustih.

V tebe, Gospod! zaupam: ti Gospod,
moj Bog! me boš uslišal.

Zakaj rekel sem: ne dopusti, da bi se
kdaj sovražniki nad menoj veselili!
Saj že govorijo zoper me, češe mo¬
je noge le spodtaknejo.

Saj sem pripravljen za šibe, in moja
bolečina mi je vedno pred očmi.

Svojo hudobijo očitno spoznam, in za¬
voljo svojega greha sem v skerbeh.

Moji sovražniki pa živijo, in so močnej¬
ši , kakor jes: in ki me po krivem
sovražijo, so se pomnožili.

Kteri dobro s hudim povračujejo, me
opravljajo, ker se dobrega deržiin.

152

Ne zapusti me, Gospod, moj Bog! ne
odstopi od mene.

Hiti mi pomagat, Gospod Bog, moj
v  Zveličar!

Čast bodi Bogu itd.

IV. Psalm (50.)

je močno lepa molitev za vse grešnike,
ki pokoro delajo.

Usmili se me, Bog! po svoji veliki
milosti.

In po obilnosti svojega usmiljenja zbriši
mojo hudobijo.

Operi me čedalje bolj od moje krivice,
in očisti me od moje pregrehe.

Ker spoznam svojo pregreho; in moj
greli mi je vedno pred očmi.

Tebi samemu sem grešil, sem storil, kar
je hudo pred teboj: (usmili sej) da boš
v svojih besedah resničen spoznan, in
premagaš, kedar si sojen (od slabih
ljudi).

Zakaj glej! v hudobii sem spočet; in v
grehih me je moja mati spočela.

Glej! resnico ljubiš: skrivnosti svoje mo¬
drosti si mi razodel.

Pokropi me z izopom, in bom čist; ope¬
ri me, in bolj bom bel, kot sneg.

153

Daj mi slišati veselo in prijetno besedo;
in (moje) poterte kosti bodo od ve¬
selja poskakovale.

Oberni svoj obraz od mojih grehov; in
zbriši vse moje krivice.

Vstvari v meni, Bog! čisto serce; in
ponovi v mojem oserčju pravega duha.

Ne zaverzi me spred svojega obličja, in
ne odvzemi mi svojega svetega Duha.

Daj mi sopet veselje svojega zveličanja,
in poterdi me s svojim močnim duhom.

Učil bom krivične tvoje pota, in hu¬
dobni se bodo k tebi spreobernili.

Reši me od prelite kervi, o Bog, Bog
moj Zveličar! in moj jezik, ves ve¬
sel, bo tvojo pravico hvalil.

Gospod! odpri moje žnable, in moje usta
bodo tvojo hvalo oznanovale.

Zakaj ko bi bil dar hotel, bi ti ga bil
rad dal; ali nad žgavnimi darovi ni¬
maš dopadenja.

Bogu dopadljivi dar je zgrevan duh;
potertega in skesanega serca, Bog!
ne boš zavergel.

Po svoji dobrotljivi volji, Gospod! skazi
milost Sionu (svojemu izvoljenemu
ljudstvu), da se Jeruzalemski zidovi
sopet postavijo.

7  **

134

Tacaš ti bodo darovi pravice, darila in
žgavni darovi dopadli; tacaš ti bodo

v  na altar teleta pokladali«

Čast bodi Bogu i. t. d.

V. Psalm (101.)

nas uči, kako moramo obžalovati svoje grehe ia
za milost prositi.

Gospod, usliši mojo molitev,- in moje
upitje naj k tebi pride.

Ne oberni svojega obličja od mene: ob
času nadlog nagni svoje uho k meni.

Usliši me hitro, kedar koli te na pomoč
kličem.

Zakaj moji dnevi zginjajo , kakor dim,
in moje kosti se sušijo kakor rožje.

Moje serce je pobito in suho, kakor seno,
ker sem pozabil, svoj kruh jesti.

Od vednega zdihovanja me ni druzega,
kakor kost in koža.

Enak sem pelikanu v pušavi, kakor so¬
va sem v starem zidovju.

(5ujem, in sem kakor samoten vrabec
na strehi.

Ves dan me moji sovražniki zasramu¬
jejo; in ti, ki so me hvalili, se (zdaj)
zoper me rotijo.

155

Ker pepel jem kakor kruh, in svojo pi¬
jačo s solzami mešam.

Zavoljo tvoje jeze in tvojega serda; za¬
kaj vzdignil si me in me na tla trešil.

Moji dnevi so se nagnili, kakor senca;
in kakor trava se sušim.

Ti pa, Gospod! ostaneš vekomej, in
tvoj spomin je od roda do roda.

Ti boš vstal, in se Siona usmilil; ker
čas je, da se ga usmiliš, čas (tvojega
usmiljenja) je prišel.

Zakaj tvojim hlapcem dopadejo clo nje¬
govi kamni, in z njegovo perstjo
imajo usmiljenje.

In neverniki se bodo bali tvojega imena,
in vsi kralji zemlje tvoje časti;

Ker bo Gospod Sion sopet sozidal,
in se bo prikazal v svojem veličastvu.

On se ozira na molitev revežev, in njih
prošenj ne zaničuje.

Zapiše naj se to za prihodnji rod; in
ljudstvo , ki bo vstvarjeno , bo hvalilo
Gospoda;

Ker on gleda iz visočine svojega sve¬
tega sedeža; Gospod iz nebes na
zemljo gleda,

Da bi slišal zdihovauje jetnikov, da bi
rešil k smerti obsojene,

156

Ki bi oznanovali ime Gospodovo na
(hribu) Sionu, in njegovo hvalo v
Jeruzalemu,

Kjer se bodo ljudstva in kralji zbrali,
služiti Gospodu.

Odgovoril mu je na potu svoje moči:
Naznani mi majhno število mojih dni!

Ne vzemi me v sredi mojih dni! Tvoje
leta so od roda do roda.

V začetku si ti, Gospod! zemljo uterdil,
in nebo je delo tvojih rok.

Minulo bo, ti pa ostaneš: kakor obla¬
čilo se bo vse postaralo,

Kakor ogrinjalo ga spreminjaš in je
spremenjeno: ti pa si ravno tisti, in
tvojih let ne bo konca.

Sinovi tvojih hlapcov bodo stanovali, in
njih zarod bo obstal na vekomej.

Čast bodi i. t. d.

VI. Psalm (129.)

nas uči, v milost božjo zaupati, za odpušanje
prositi in pokoro delati.

Iz globočine vpijem k tebi, Gospod!
Gospod, usliši moj glas!

Naj se nagnejo tvoje ušesa na glas
moje prošnje!

157

Gospod! če boš na pregrehe gledal;
kdo bo obstal, o Gospod!

Toda pri tebi je sprava, in zavoljo
tvoje postave čakam tebe, o Gospod!

Moja duša čaka (jspolnjenja) njegove
besede, moja duša v Gospoda zaupa;

Od juterne straže noter do noči naj
Izrael v Gospoda zaupa;

Zakaj pri Gospodu je usmiljenje, in pri
njem obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael vsili njegovih
hudobij.

Čast bodi Bogu i. t. d.

VII. Psalm (142.)

nas uči, kako naj zgrevan grešnik prosi za

odpušenje grehov in za odvernjenje zasluženih
kazeng.

Gospod! usliši mojo molitev, poslušaj
mojo prošnjo po svoji resnici; usliši
me po svoji pravici.

Ne hodi v sodbo s svojim hlapcem;
ker pred teboj nobeden živih ni
pravičen.

Zakaj sovražnik preganja mojo dušo;
k tlam tlači moje življenje.

V temo me je djal, kakor tiste, ki so
že zdavnej umerli.

158

Moj duh v meni medli, in moje serce
v meni je prestrašeno.

Spominjam se starih časov, premišljujem
vse tvoje dela, prevdarjam naredbe
tvojih rok.

K tebi stegujem svoje roke 5 moja duša
je kakor suha zemlja pred teboj.

Usliši me hitro, o Gospod! moj duh
omaguje.

Ne obračaj svojega obličja od mene;
sicer bom enak tistim, ki v grob gredo.

Daj mi kmali tvoje usmiljenje zaslišati;
zakaj v te zaupam.

Naznani mi pot, po kterern naj hodim:
k tebi povzdigujem svojo dušo.

Gospod! reši me od mojih sovražnikov;
k tebi pribežim: uči me tvojo voljo
storiti, zakaj ti si moj Bog.

Tvoj dobri duh me vodi po ravnem potu:
Gospod! ohrani me pri življenju za
svojega imena voljo.

Reši po svoji pravici mojo dušo iz nad¬
log, pokončaj po svojem usmiljenju
moje sovražnike.

In pokončaj vse, ki mojo dušo stiskajo;
ker sem tvoj ldapec.

Čast bodi Bogu itd.

159

svetega ©khajilfiu

Jt/ekletal presveto rešnje telo je za vas
drevo življenja. Če bote rade uživale ga,
bote lehko v gnadi božji ostale, bote zmi-
rej pobožniše prihajale, in zmagale svet in
njegovo poželjenje. Če bote pa redko z
ljubim Jezusom se sklenile, vas bo kmali
svet v svoje mreže vjel. Sv. Tereza, sv.
Magdalena Pacijanka in druge svete de¬
vice bi nikoli ne bile prišle na tako visoko
stopnjo pobožnosti, ko bi ne bile tako po¬
gosto prijemale sv. rešnjega telesa. — Tu¬
di za vas naj bo dan sv. obhajila dan naj
večjega veselja — vsaj je dan vaše poroke
z Jezusom, vašim ženinom. Le skerbite,

160

da bote vselej prav dobro se pripravile;
da vaše serce bo vselej čisto in vredno
tako visokega gosta, in dasiravno se Je¬
zus tako globoko poniža, da k vam pride,
vendar ne smete pozabiti, kakošen razlo¬
ček je med njim in med vami. On je Go¬
spod in Bog: ve pa ste dekle njegove,
ste prah in pepel, zatorej prav živo spoz¬
najte svojo nevrednost, se na persi uda¬
rite in recite: „Gospod! nisem vredna,
da greš pod mojo streho, ampak reci
le z besedo, in ozdravljena bo moja
duša“. — K dobri pripravi je dvojnega
treba: I. Serce mora biti prazno vse po¬
svetne ljubezni. 2. Serce mora biti polno
božje ljubezni. Že na večer pred sv. ob¬
hajilom se pripravljajte ž molitvijo, z bra¬
njem kakih pobožnih bukev in s premišlje¬
vanjem. Od polnoči morate teš biti, in
tudi zdravil ali vode ne piti. Na dan sv.
obhajila vstanite nekoliko bolj zgodej, ka¬
kor sicer, in prav serčne želje po Jezusu
zbujajte. Vse vesele pojdite v cerkev,
kjer vas čaka ljubi Jezus, ki se z vami
skleniti hoče. — Ste ga prijele, molite ga
v svojem sercu, in ne hitite preveč iz
cerkve; če ni, da morate iti. Tista ura po
sv. obhajilu je zlata ura, o kteri vam Je-

161

Kus nič ne bo odrekel, česar ga bote pro¬
sile v svoje zveličanje. Pa tudi doma preč
ne pozabite, kje ste dopoldne bile; osta¬
nite dalj ko morate , zbranega svetega duha.

Molitev pred svetim obhajilom.

O moj Jezus! ali je res ali ne, da
ti hočeš k meni priti ? Ti, ki si vsega-
mogočen, neskončen Bog, kterega nebo
in zemljo ne obsežeta, hočeš priti k me¬
ni, v moje majhno, tesno serce! Ti,
svetnik svetnikov, in čistejši kakor sonce,
hočeš k meni priti, v moje serce, ki je
polno grešnega nagnjenja, polno slabost
in pomankljivost! Ne mogla bi tega ver¬
jeti, ko bi sama ne čula tvojih Ijubez-
njivih, vabljivih besed: „Vstani, moja

nevesta, in pridi 64 . — Oh, rada rada
vstanem, moj Jezus! in s priserčnim
veseljem grem tebi, svojemu preljubez-
njivemu ženinu naproti. Le eno te pro¬
sim : očisti me, napreden k meni prideš,
ker sem vsa ognusna, in pripravi moje
serce, kakor ga ti rad imaš, da bo te¬
bi dopadljivo in vredno prebivališe tvoje.
— Kakor je oče svojemu zgubljenemu
sinu dal lepo novo obleko, nove črevlje
na noge in lep perstan na roko, prosim,

162

ljubi Jezus! daj tudi meni novo svatov¬
sko oblačilo svoje gnade, kterega sem že
tako gerdo zamazala in skorej vsega
raztergala. Daj mi nove črevlje na moje
noge, da se ne bom bala, za teboj ho¬
diti po ternjevem potu križev, zaniče¬
vanja, zasmehovanja in preganjanja, Daj
mi zlat perstan svoje ljubezni, da bom
vseskoz tvoja ljuba nevesta ostala, tebe
čez vse ljubila, za te živela in umerla.

Daj mi pa tudi, prelepo te prosim,
pravo, živo vero. O moj Jezus! terdno
verujem, da si resnično pričujoč v pre¬
svetem rešnjem telesu, z dušo in s tele¬
som , s kervijo in z mesom; ravno tisti
Bog in človek, ki si bil rojen od Marije
device, in si za nas na križu umeri.
Verujem živo in terdno vse to, ker ti
sam si rekel: „ Vzemi te in jejte vsi, za¬
kaj to je moje telo. Vzemite in pijte vsi,
zakaj to je moja kri". Verujem, o Je¬
zus! poterdi me v tej pravi veri! —
Zbudi v meni tudi terdno upanje v tvojo
neskončno milost in dobroto. O moj Je¬
zus! terdno zaupam, damenebošzaver-
gel, dasiravno sem vboga grešna stvar,
temuč da mi boš grehe odpustil, in mi
vse dal, kar mi je k zveličanju potreb-

163

nega; da te bom tukaj vredno zavživala,
enkrat pa v nebesih gledala. Upam, o
Jezus! poterdi moje upanje! — Užgi v
meni tudi serčno ljubezen do tebe, moj
Jezus ! Ti si iz ljubezni do mene svojo
kri na sv, križu prelil, in si ta zakra¬
ment postavil, da bi se vsega meni dal,
in se z menoj revco prav natanko skle¬
nil. Povej mi, kaj ti bom dala, kako
povernila to nezmerno ljubezen tvojo?
Glej! ljubiti te hočem; iz celega serca
in iz cele duše te bom ljubila, in nobe¬
na reč, ne dobro ne hudo, ne sreča ne
nesreča, me ne bo ločila od tvoje lju¬
bezni. Zato mi je pa tudi iz serca žal
in močno me peče, da sem te tolikokrat
v svojem življenju in tako hudo razža¬
lila — oh, da bi se pač nikoli zgodilo
ne bilo! in ker se tudi še zdaj prav
ne spoznam, te lepo prosim, očisti me
vsili, tudi naj skrivniših grehov, da
te bom vredno prijela — ne v sodbo in
pogubljenje, ampak v večno življenje.

Pridi tedej, o moj Jezus! pridi in
ne mudi se dalje, moja duša te težko
že čaka. Po tebi želim, po tebe me žeja,
kakor jelena po merzlem studencu. Vem
sicer, da nisem vredna, da ti k meni

164

prideš! vem da malo malo je tako ne¬
vrednih , kakor sem jes: ali ker vem, da
se ti ni gnusilo, iti v revni Betlehemski
hlev, se pfederznem te prositi, da naj
se ti ne gnusi, priti v moje revno serce,
ktero brez tebe ne more več živeti. —
Pridi torej, o Jezus! moj ženin! do kra¬
ja odperto ti je moje serce —- serčno te
hočem objeti. Zaroči in skleni se z me¬
noj — jes naj v tebi bom — ti pa v
meni — na vekomej. Amen.

Po svetem obhajilu.

P o. h o i  o. i %  d 1  Ir {  e j i;,

O moj Jezus! kako srečna sem
zdaj, da tebe imam. — Zdaj si ves
moj, in jes sem vsa tvoja. — O Jezus!
ne zapusti me več —r- nikdar več. —-
Pri meni ostani za vselej!

Preljubi moj ženin! ostani pri meni.
— Tebi samemu hočem živeti — tebi
darujem vse, kar imam.

O presladki moj Jezus! brez tebe
ni veselja na svetu. — Ti si naj lepši,
ti si naj čistejši — s teboj se bom za¬
ročila vekomej.

Tebi se za nevesto ponudim — ne
zaverzi me — zvesta ti hočem biti do

165

hladnega groba. — Ti si ženin čistih
duš, bodi tudi moj!

O ko bi gori pri tebi že bila, v
lepih nebesih! — O Jezus! ti si moja
edina ljubezen — ti si serce mojega
serca — ti si moj Bog in moje vse!

Zapiši s svojim perstom na moje
čelo svoje sveto ime, da vse v nebesih
in na zemlji ve, da sem tvoja — da
tebe ljubim — da ti si moj ženin!

O Jezus! ti si slajši kot sterd —
svetlejši kot sonce — dražji kot zlato
in biser — le tebi naj dopadem!

O Jezus! ti sam si lep — kdaj te
bom vidila od obličja do obličja? —
O Jezus! daj mi vedno čisto živeti. —-
O Jezus! ohrani mi drago rožico svete
sramožljivosti — da pridem k tebi v
sveti raj!

M © 111@ v«

Veseli se z menoj nebo in zemlja,
in vse kar živi, naj hvali Gospoda!
Hvalite ga, moja duša in vse moje mo¬
či! hvalite ga vsi angelji in nebeški du¬
hovi , zakaj danes je moji duši zveli¬
čanje došlo, danes je moj Gospod k
meni prišel, in pri meni prebiva. Danes

166

4 v

sein ga našla, kterega ljubi moja duša.
Danes je dan moje poroke, dan sreče
in veselja.

O Jezus, preljubeznjivi moj gost!
bodi mi sto tavzentkrat poljubljen, po-
easten in pozdravljen, ker si mi tolikanj
dober, in mi toliko ljubezni skazuješ. Če
pregledujem svoje življenje, skorej dru-
zega ne najdem, kakor grehe in hudo¬
bije , slabosti in pomankljivosti, in sama
ne vem, kolikokrat že sem te razžalila
in koliko krivic ti storila. — Majhna še
sem bila in otročja, grešnica pa sem že
velika bila. Rasti sem jela in greh spoz¬
navati , pa le zato, da sem ga več sto¬
rila. V zapeljivi svet sem se zaljubila;
tebe pa, svojega usmiljenega odrešeni¬
ka, sem se sramovala. In vendar —
vse si mi pozabil, vse mi odpustil: si
k meni prišel, se zaročil in sklenil z
menoj, prijazno in ljubeznjivo, kakor
ko bi te nikdar razžalila ne bila.

O Jezus, moj Jezus! povej, kaj
ti bom dala? s kom povernila tvojo ve¬
liko ljubezen? Zlata in srebra nimam;
pa kar imam, vse ti dam in darujem.
Dam ti svojo dušo in vse njene moči —
um in pamet, spomin in voljo, in ti ob-

167

ljubim, da nikoli več se radovoljno v
slabih mislih ali gerdih željah ne bom
mudila, nikoli več godernjala zoper svoj
revni stan in zoper tvojo sveto previdnost.
Dam ti svoje serce in ti obljubim, da
prelepo rožico svete čistosti bom varova¬
la, kakor svoje življenje. Kjer boš ti,
kjer se bo od tebe govorilo, ondi bom
tudi jes rada se znašla: kjer pa tebe
ni, tudi mene ne bo. Moja perva mi¬
sel, ko se zjutrej zbudim, bo tvoja;
moj zadnji zdihiej, napreden zaspim, bo
tvoje presveto ime. Vsaka ura dopoldne,
vsaka ura popoldne naj bo zgubljena,
v kteri na tebe ne zmislim. In tudi po
noči, ko se zbudim, naj bo tvoja pri—
čujočnost moje zaupanje in moja pomoč.

— Dam in darujem ti pa tudi, o moj
Jezus! svoje telo in vse svoje ude —
oči in ušesa; roke, noge in jezik, in ti
obljubim, da strahovala in ojstro bom
imela svoje meso. Varovati se hočem
nespodobnih pogledov, gerdih besed in
sploh vsega, kar je za me nevarnega.

— Čista biti in čista ostati! to bo moje
juterno zdihovanje, to moje večerno po-
željenje — o Jezus, usliši me!

Usmili se pa tudi, prosim te, preljubi

468

Jezus! usmili se mojih staršev in vse moje
žlahte, mojih naprejpostavljenih in du¬
hovnih pastirjev, mojih prijatlov in dobrot¬
nikov ; pa tudi mojih nasprotnikov, ki so
me kdaj žalili, opravljali in preganjali,
ali mi kej druzega hudega storili. Ozri
se milostljivo tudi na tiste, ktere sem
jes kdaj razžalila, ali morebiti v greh
napeljevala, ali jih pohujšala z besedo
ali z obleko svojo ali s kakim drugim
djanjem. Skazi svojo milost in dodeli
svojo gnado sploh vsim, ki so mojim
prošnjam posebno priporočeni, in za kte¬
re sem posebno dolžna prositi. Ozri se
milostljivo na moje družbene tovaršice,
ohrani jim nedolžno, deviško serce, in
napolni jih s svojim svetim Duhom. Naj
ne bo nobenega zavida, nobenega raz-
dertja med nami; ampak sveta ljubezen
naj nas veže. Daj vsim pravičnim sta¬
novitnost v dobrem dokonča; grešnikom
pravo spoznanje in resnično spreobernje-
nje; in vsim vernim dušam v vicah večni
mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti.

Ti pa, prečista devica Marija, moja
ljubeznjiva mati! prosi za me in za moje
ljube tovaršice, da po tvojem zgledu Jezu¬
sa ljubimo, in za njim hodimo vse svoje

169

živi dni; da se enkrat s teboj pri ljubem
Jezusu veselile bomo na vse večne čase.

Jn zdaj, moj ljubi Jezus! zdaj te
moram zapustiti in se od tebe ločiti. Na¬
preden pa grem, te prosim za tvoj sveti
žegen, kteri me bo pred vsim hudim
obvaroval. Požegnaj moje oči, da jih
kej gerdega ne skali; požegnaj ušesa,
da kej nevarnega ne vi o vij o; požegnaj
jezik, da ne rani mene, ne bližnjega.
Požegnaj roke, da jih kej grešnega ne
umaže5 požegnaj noge, da se ne podajo
na kake slabe pota; požegnaj serce, da
samo za tebe bije. — Zdaj grem sicer;
v duhu vendar zmirej pri tebi ostanem.
Jezus, moj Jezus, bodi moj —jes  pa
naj tvoja bom! Amen.

Ako se ti zlo mudi iz cerkve, moli sledečo kratko
molitvico.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo , zveličaj me !

Kri Kristusova, napoji me!

Voda iz desne strani, operi me!
Terpljenje Kristusovo, poterdi me!

O dobrotljivi Jezus, usliši me!

V svoje svete rane skrij me!

Tebe se ločiti, ne pusti me!

Sovražnika peklenskega vari me!

8

170

Ob uri moje smerti poklici me!

K tebi priti, priganjaj me !

Da s tvojimi svetniki bom hvalila te!
Hvalila zdaj in vekomej. Amen.

kerstna obljuba.

Kerstno obljubo je dobro večkrat ponoviti, po¬
sebno na dan spovedi in sv. obhajila.

Verujem v Boga Očeta, Sina in sv,
Duha; verujem v Jezusa Kristusa, Sina
božjega edinega, ki je Bog in človek
skupej; ki je človeški rod s svojim ter-
pljenjem in s svojo smertjo odrešil. Ve¬
rujem vse, kar je Bog razodel, kar je
Jezus učil, kar so apostoli oznanovali,
in kar nam verovati zapoveduje sv. rim¬
ska katoliška cerkev, ktere ud do smerti
biti želim. — Odpovem se iz celega ser¬
ca hudiču in vsemu njegovemu djanju,
kakor tudi vsim zapeljivcem in hudobne¬
žem , ki so njegovi najemniki. Odpovem
se napuhu, vsim napčnim šegam in vsim
pregreham, in vsemu zapeljivemu svetu.
— Po nauku sv. cerkve hočem, kakor
pokorna hči, do smerti živeti, hočem be¬
lo oblačilo kerstne nedolžnosti brez ma-

171

deža ohraniti. Bog! poterdi me v tem
mojem sklepu s svojo sveto gnado.

Sveta zaveza.

Moli jo rada , posebno na dan sv. obhajila.

O čez vse častitljiva, presveta Tro¬
jica! kerjes tebe, kakor nevredna stvar,
zavoljo svoje slabosti in veliko zaderžkov
ne morem tako častiti, hvaliti in moliti,
kakor zares v sercu želim to dopolno-
vati; torej storim sveto zavezo, ktera
se ne sme nikoli razdreti, temuč mora
vsako minuto ponovljena, poterjena, in
od mojega sv. angelja varita tebi daro¬
vana biti. Kolikorkrat namreč bodo mo¬
je žilice tripnile in bo serce udarilo, to¬
likokrat želim tebe, svojega Boga v tvoji
časti, kakor tudi svojega Jezusa v vi¬
sokem zakramentu svetega rešnjega te¬
lesa z vsimi angeli in svetniki, v imenu
vsih ljudi in stvari moliti, hvaliti, častiti,
in tebi k tvoji slavi srečo vošiti.

Kolikorkrat moje žilice tripnejo, toli¬
kokrat ti darujem in želim darovati v
tvojo čast in slavo vse službe, ktere so
ti Kristus, včlovečena beseda, mati nje-

8 *

172

gova Marija, in vsi svetniki tukaj na ,
zemlji skazovali; kakor tudi vso hvalo,
čast in poveličevanje, ktero ti vsi angeli
in svetniki v nebesih skazujejo $ vse sve¬
te maše, ktere tvoji mašniki bero in
brali bodo; vse dobre dela, ktere vsi
ljudje na zemlji opravljajo, ali jih oprav¬
ljali bodo. O da bi zamogla jes vse
kapljice morja in voda, vse bilke trave,
vse cvetlice na vertih, vse perje na dre¬
vesih, vse pismenke po bukvah, in vse
stvari v Serafine spremeniti, naj bi tebe,
namesti mene neprenehama molili, častili,
ljubili, hvalili in povikševali. Ravno to¬
likokrat se jes tebi zahvalim za vse in
za vsako gnado, -ktere si ti deveterim
korom angelov in vsim svetnikom in svet¬
nicam na zemlji skazal, in jih zdaj v
nebesih skazuješ.

Kolikorkrat moje žilice tripnejo, se
jes tebi zahvalim, in prosim vse angele
in vse svetnike, da bi oni tebi namesti
mene serčno hvalo dajali in peli, ker si
ti mene vstvaril, odrešil in posvetil, mi
ssv. zakramente dodelil, brez števila do¬
brot na duši in na telesu skazal^ me tako
dolgo pogubljenja varoval, in upam, dame
boš tudi za vselej pred njim obvaroval.

173

Ravno tolikokrat ti darujem v zado-
stenje za svoje grehe in nehvaležnosti
svoje telo in dušo, serce z vsimi močmi,
vse djanja in nehanja. Darujem ti samo
sebe, in se popolnama, tvoji božji volji zro-
čim, delaj z menoj, kakor s svojim lastnim
blagom, kakor koli je tvoja sv. volja.
O dodeli mi gnado , da tudi hudo iz
tvojih rok radovoljno prejmem, in tebi
za ljubo z veseljem prenašam.

Kolikorkrat moje žilice tripnejo, jes
sklenem, vse svoje dela ne iz potrebe
ali navade, ampak iz ljubezni do tebe
in zavoljo tebe, s tistim namenom oprav¬
ljati , s kterim je moj Jezus vse svoje
dela opravljal, vse svoje terpljenje ter-
pel, vse svoje zasluženje daroval. Ti,
o moj dobrotljivi Bog! sprejmi vse to v
svoje dopadjenje, meni in vsim vernim
v časno in večno srečo in blagor. To
zavezo zapečatim s kervjo iz stranske
rane Jezusove, in jo shranim in zaklenem
v ravno tisto presveto rano, da naj bo
vse, kar sem v ti zavezi govorila, tako
dolgo terpelo, dokler bodo moje žile
tripale in bo moje serce tolklo; ta za¬
veza se ne sme nikdar razdreti. Dodeli mi
gnado in poterdi to, o trojedini Bog! Amen.

174

Nekaj za branje in premišljevanje,

slasti na dan sv. obhajila.

1. Zakaj me je Bog vstvaril ? -—Za¬
to, da bi njega ljubila, in ga en¬
krat v nebesih gledala.

2 .  Eno samo dušo imam; če to zgu¬
bim, je vse zgubljeno — cel svet
mi ne pomaga.

3. Ni kače tako strupene, ni ognja
tako strašnega, kot je smertni greh

— in jes se ga tako malo bojim!

4. Če v smertnem grehu umerjem —
v enem samem , bom pogubljana,
bom gorela vekomej.

5. Umerla bom gotovo, to dobro vem

— ali pa tudi vem, kako dolgo
bom živela?

6. Morebiti so deske za mojo mertvaš-
ko skrinjo že žagane, žreblji že
kovani — kaj pa ti, moja duša!
si že pripravljena?

7 .  Ko greš memo pokopališa, pomisli,
da morebiti ne bo dolgo, in tudi ti
boš tam ležala.

8. Ko slišiš mertvaški zvon zaklenkati,

175

reci sama sebi: Mica! Ančika! ko
bi zdaj tebi klenkalo, kako bi bilo?
bi bila pripravljena?

9. Ko te mika po praznem lišpu, po
lepi obleki ali hvali ljudi, spomni
se ostudne mertvaške glave. Bistre
oči, lepi lasi, rodeče, okrogle lica,
gladka koža — vse je proč!

10. Sprašuj pogosto svojo vest, in oj-
stro se sodi, da boš pred sodbo
božjo ložej obstala.

11. Enkrat bom pred sodbo božjo stala
vpričo vsih ljudi, in vsi me bodo
vidili, kakošna sem, koliko rnade-
žov imam. Oh, kaka sramota!

12 .  Kako nora sem pač, da se sramu¬
jem , svojih grehov spovedniku se
obtožiti! C e jih jes ne odkrijem,
jih bo pa Bog celemu svetu odkril.

13. Danes imam še čas, se lehko čisto
spovem in pokoro delam — kaj pa
jutre bo, ne vem.

14. Nebesa in pekel sta mi na zbiranje
— kaj si bom izbrala ?

15. Ali tukaj kratko veselje in tam več¬
no terpljenje: ali pa tukaj kratko
zatajevanje in tam večno veselje.

16. Moje življenje je kratko, moji dne-

176

vi so kakor senca: ogenj v peklu
pa nikoli ne ugasne, in červ večno
grize.

17. Blagor dušam, ki Boga ljubijo —
o kako srečna sem, da smem Je¬
zusa ljubiti!

18. Ce rada in dobro molim, lehko gnad
zadobim, kolikor jih hočem.

19. Kolikor molim, toliko Boga lju¬
bim.

20. Večkrat čujem, da lepšega za de¬
kleta ni, kakor sv. čistost: čista pa
ne morem biti, če pridno in zvesto
ne molim, in rada k spovedi ne
hodim.

21. V čistosti ohraniti dušo in telo, ni
lehko, je treba včasi hude vojske.
Ni pa tudi venca v nebesih toliko
lepega, kakor je tisti, ki čiste, sra-
možljive dekleta čaka.

22. O moj Jezus! ne prosim te za bo¬
gastvo, ne za lepoto ali čast: pro¬
sim te, daj mi nedolžno, čisto ser¬
ce , in enkrat en majhen koteč poleg
tebe pri nebeški svatovšini.

23. Ce po spovedi precej v stare gre¬
he zabredem, in si nič ne prizade¬
vam , poboljšati se: moja spoved

177

malo velja, in goljfam sebe in
spovednika.

24.  Boljšega prijatla nimam, kakor je
Jezus v sv. .režnjem telesu — o
kako je to, da ga tako redko ob-
išem? da tako malo poželjenja do
njega imam?

25. Sv. rešuje telo je studenec vsih
gnad, je shramba vsih sladkost —
jes pa sem revna, sem lačna, sem
žejna in od slabosti omedljujem,
vendar rada odlagam, dasiravno
dobro vem , kako močno Jezus po
meni želi.

26. Kdor do staršev nobenega serca
nima, njemu ne bo dobro ne tu
ne tam.

27. Le toliko sem vredna, kolikor pred
Bogom veljam.

28. Duša moja! ne pozabi grehov, ki
si jih storila, in kazeng, ki si jih
zaslužila, in gotovo ne boš visoko
od sebe mislila.

29. Ponižnost je pervi kamen, na kte-
rega je pobožnost zidana.

30 .  Marija je moja mati, moj zgled in
moja pomočnica — da bi pač vredna
bila nje ljubezni!

8  **

178

31. Ce sem nevoljna, imata dva križa
namesti enega: zakaj nevolja je
naj večji križ.

32. Veliko že sem grešila, zato mo¬
ram terpeti, ali na tem ali na onem
svetu. Kaj je boljši?

33. Čistost je podobna lepi vijolici, ki
na skrivnem cvete — če oči sker-
bno ne varujem in ušes, se ne
bom zderžala.

34. Kolikor manj požel ujem hvale lju¬
di, toliko bolj dopadem Bogu.

35. Če ne bom pridno delala, v jedi in
pijači zmerna in se skerbno za¬
tajevala, skušnjavcu ne bom ušla.

36. Ni geršega greha, ni večje gnu¬
sobe, kakor je nečistost — časna
in večna sramota se za njo pomika.

37. Nečista sladnost je kratka — nje
sad pa je grenek, da nobeden pelin
tako, in peče pogostokrat celo
večnost.

38. Kdor nevarnost ljubi, bo v nevar¬
nosti konec vzel. Kaj je za me naj
veča nevarnost?

39. Lenoba je košata mati vse hudo¬
bije— ali imam kdaj več skušnjav,
kakor takrat, ko brez dela postopam?

179

40. Deviški stan je veliko lepši kakor
zakonski. Devištvo in zakon sta si
kakor zlato in železo. Devica, pra¬
vi sv. Jeronim, je izvoljena nevesta
Jezusa Kristusa in naj ljubše pre-
bivališe svetega Duha. O Jezus!
kako bi srečna bila, ko bi druzega
ženina ne imela, kakor tebe!

41. Srečen, kdor se opominjevanju sv.
Duha ne vstavlja. in svoje življenje
po naukih svojega pobožnega spo¬
vednika ravna. O Jezus! daj tudi
meni to gnado.

42 .  Če hočem pobožna biti, ne smem
gledati na govorjenje ljudi, ne bati
se njih zamere in zasmehovanja.
Ali moram Boga zapustiti ali pa
svet.

43. Le če do konca stanovitna ostanem,
bom krono življenja prijela. Če pa
omahujem zdaj na eno zdaj na dru¬
go stran, ne bo dobro za me.

180

presvetega res njega telesa.

UHekleta! kolikorkrat v cerkev pridete, obišite, če
je količkej mogoče, Jezusa v svetem rešnjein telesu.
Pokleknite in pozdravljajte in molite Jezusa, ki v
tabernakelnu zapert prebiva. Bote vidile. da pre¬
čudno se vam bo serce omečilo , ložej se bote greha
varovale, in mnogo dobrot si bote sprosile za dušo in
telo. Pokleknite potem pred altar čistega spočetja
device Marije in počastite tudi njo. — Molite, kakor
sledi.

pred svetim rešnjim telesom.

Moj Bog, Jezus Kristus! ki si iz
ljubezni do nas v presvetem zakramentu
noč in dan pričujoč, in z veliko ljubez¬
nijo čakaš, vabiš in sprejemlješ vse, kte-
ri pridejo te obiskat; terdno verujem, da

181

si resnično pričujoč v presv. zakramentu
altarja. Ponižno te molim in spoznam
svojo veliko nevrednost; zahvalim te za
toliko gnad, ki si mi jih skazal, posebno
za to, da se mi samega sebe v tem
presv. zakramentu daješ ; daje tvoja ma¬
ti, prečista devica Marija, tudi moja mati
in moja besednica pred teboj., in da si
me zopet poklical, da te v tej cerkvi
obišem.

O moj dobrotljivi in usmiljeni Jezus!
iz celega serca te tukaj častim in molim
v presv. zakramentu; pervičzato, da se
ti zahvalim za tvojo toliko ljubezen; dru¬
gič zato, da vsaj nekoliko popravim ti¬
sto neizrečeno krivico, ktero ti neverniki,
krivoverci in malopridni katoličani v tem
presv. zakramentu delajo; tretjič te že¬
lim s svojim obiskanjem po vsih tistih
krajih na vsem svetu moliti, na kterih
se v tem sv. zakramentu zapušen brez
vsega počešenja znajdeš.

Moj Jezus! ljubim te iž celega ser¬
ca; žal mi je, da sem grešila in tebe,
neskončno dobroto, razžalila; terdno skle¬
nem v prihodno s tvojo gnado in po¬
močjo vsih grehov in grešnih priložnost se
varovati; da tebe, večna dobrota! nik-

182

dar več ne razžalim. Zdaj se ti pa jes,
uboga grešnica, popolnama zročim. V
tvojo sveto voljo vdam svojo slabo voljo;
v tvoje sveto serce položim svoje revno
serce, užgi ga z ognjem svete ljubezni,
in izženi iz njega vse, kar me tvoje
ljubezni nevredno dela. Vsa želim tvoja
biti: stori z menoj in z vsim, kar je
mojega, po svoji sveti volji. Nič dru-
zega ne išern, nič druzega ne želim,
kakor tvojo sveto ljubezen vedno imeti,
tvojo presv. voljo popolnama dopolnovati,
in v dobrem do konca stanovitna ostati.

Priporočim ti pa tudi vse verne du¬
še v vicah; zlasti tiste, ktere so bile s
posebno ljubeznijo temu presv. zakra¬
mentu in tvoji brezmadežni Materi vdane.
Ravno tako te tudi prosim za vse svoje
dobrotnike, za tovaršice, prijatle in ne-
prijatle, in za vse terdovratne grešnike;
dodeli jim duha resnične pokore.

Zadnjič pa še sklenem vse želje in
zdihleje svojega serca z ljubeznjivimi ob-
čutljeji tvojega presvetega serca, o Jezus!
in tako sklenjene jih darujem tvojemu
nebeškemu Očetu, ter ga prosim v tvo¬
jem presvetem imenu, da bi jih iz ljubezni
do tebe milostljivo uslišati hotel. Amen.

183

Duhovno obhajilo.

Moj Jezusi živo verujem, da si
v presvetem zakramentu resnično priču¬
joč . . . Oez vse te ljubim ... Iz lju¬
bezni do tebe so mi žal vsi moji grehi;
nikoli in nikdar več ne bom grešila .. .
Želim te v svojem sercu sprijeti in ime¬
ti .. . Ker mi pa zdaj ni pripušeno, te
resnično prijeti, pridi vsaj s svojo gna-
do v moje serce... Objamem te, o
Jezus! in se popolnama s teboj skle¬
nem ... Ne dopusti, da bi se kdaj od
tebe več ločila! Amen.

Pozdravljcnje prcčiste device Marije.

Presveta in prečista devica Marija,
moja preljubeznjiva mati! jes, med vsimi
naj revniši grešnica, danes k tebi pri¬
bežim; zakaj ti si mat j mojega Zveličarja,
kralja nebes in zemlje, naj mogočniki po¬
močnica za Bogom, upanje in pribežališe
vsili grešnikov. — Pred teboj, o visoka
kraljica! se priklonem z velikim poče-
šenjem, in te priserčno zahvalim za to¬
likanj gnad in dobrot, ki si mi jih do
zdaj od Boga sprosila; posebno, ker si

184

me s svojo mogočno prošnjo peklenske¬
ga ognja obvarovala, v kterega sem
zavoljo svojih grehov veržena biti že
tolikokrat zaslužila. — Iz serca te lju¬
bim, moja preljubeznjiva mati! in iz lju¬
bezni do tebe terdno sklenem, tebi ves
čas svojega življenja zvesto služiti,
tvoje lepe čednosti posnemati, in si pri¬
zadevati, kolikor mi bo mogoče, da
tudi druge na to pripravim, da te bodo
ljubili in ti služili. — Za Jezusom, tvo¬
jim ljubim Sinom, postavim na te svo¬
je naj veči zaupanje, in posebno s tvojo
pomočjo upam večno zveličanje zadobiti.
— Vzemi me v število svojih otrok, o
mati milosti božje! in obrani me vsih
sovražnikov moje duše. Zadobi mi s
svojo mogočno prošnjo , da me Bog
reši vsih skušnjav, ali pa mi sprosi po¬
trebno moč, da bom zamogla do konca
svojega življenja vse svoje skušnjave
premagati. Sprosi mi tudi resničnega du¬
ha pokore in stanovitno poboljšanje živ¬
ljenja; sprosi mi gorečo ljubezen do
Jezusa in zvesto posnemanje njegovih
presvetih zgledov; sprosi mi tudi sreč¬
no smert in milostljivo sodbo božjo. Za
vse to te prosim, moja preljuba mati!

185

ne zaverzi moje prošnje, pomagaj mi
v življenju in v smerti, skazi nad me¬
noj , da si res moja mati; skazi, da
si naj boljša mati, da nobena mati za
svoje otroke tako ljubeznjivo ne skerbi,
kakor ti, o nebeška mati! za svoje
zveste otroke skerbiš. C e tudi ktera po¬
svetna mati pozabi svojega deteta, da
se ga ne usmili; me pa ti, o milostljiva
mati nebeška! nikoli nikar ne pozabi.
Prosi tako dolgo za me Boga, dokler
me v nebesih ne vidiš. Tamkej te bom
potlej večno častila in hvalila, in za Je¬
zusom bom tebi hvalo dajala za neskon¬
čno srečo večnega zveličanja. Amen.

Bodi češeno, hvaljeno in visoko spošto¬
vano presveto rešnje telo — in čisto
spočetje device Marije!

186

Začetek in vrednost svetega
križevega pota.

Hlere se, da Marija devica, potem ko je bil
Jezus v nebesa šel, je ves čas svojega živ¬
ljenja liste kraje obiskovala, na kterih je nje
Sin terpel in čudeže delal. Tudi pobožna Ma¬
rija Agreda pripoveduje, da Marija, naša pre¬
ljuba inati, ni nikoli prenehala obiskovati tistih
svetih krajev, in da je ondi z žalostnim sercem
premišljevala, kake grozovitne martre je nje
Sin terpel. Po tem takem se sme reči, da
Marija devica je naj perva sv. križev pot
obiskovala in ona je to pobožnost začela.

187

Kako dobro da je, sv. križev pot moliti
ali premišljevati terpljenje našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa, so vsi ssv. učeniki enakih misel.
Sv. Bernard pravi: „N i č ne more naše¬
ga serca grehov bolj očistiti, nič
ne more našega poželjenja huje
p o k r o t i t i, nič ne mor e k dobre mu
nas močneje priganjati, kakor živo
in večkratno premišljevanje Jezu¬
sovega britkega terpljenja in njego¬
vih k er v a vi h r a n". In sv. Albert uči, da
premišljevanje Kristusovega terpljenja je bolj
zaslužljivo, kakor če bi se kdo celo leto ob
suhem kruhu postil, do kervl gajžlal, ali bos
v svete dežele na božjo pot hodil.

Rimski papeži so pa tudi mnogo odpust¬
kov dodelili vsakemu, kdor z zgrevanlm ser¬
cem sv. križev pot moli. Hočeš odpustke za-
dobiti, moraš: t. V  stanu gnade božje biti;

torej vselej prej obudi serčno grevengo čez
svoje grehe. 2. Moraš vselej prej namen sto¬
riti, premišljevati Kristusovo terpljenje, da bi
zadobila odpustke za se in za verne duše v
vicah. 3. Pri slednjem štacionu poglej na ta¬
blo, kaj je na nji namalanega, in prav živo si
pred oči postavi svojega Jezusa, kaj in koli-
kanj da terpi.

Oh . le sem. vse stvari!  .

Glejte , kaj se godi  —

Ta , ki nas me živi ,

Grossno  ea nas terpi.

188

Darovanje

0 moj dobrotljivi Jezus! ljubim te
črez vse, ker si večna dobrota in brez¬
končna milost. Zal mi je iz celega serca,
da sem kdaj tebe, o naj večja dobrota!
razžalila. Darujem ti ta sveti križev pot
k tvoji časti v spomin tistega težavnega
pota, po kterem si zavoljo mene uboge
grešnice bodil. Želim vsili odpustkov se
vdeležiti, kteri so za sv. križev pot po¬
deljeni; torej tudi želim, vse tako opra¬
viti, kar in kakor je v zadobljenje od¬
pustkov storiti potrebno. Prosim te , o
Jezus! dodeli mi gnado in moč, da bi
s tim sv. križevim potom v tem življenju
tvojo milost, v prihodnjem pa večno
veselje zaslužila. Amen.

Ako do zdaj odpustkov še nisi Uogu da¬
rovala , za ktere mu jih darovati želiš, da bi
jim v haseu bili, mu jih zdaj daruj. — Pri
nekterih štacionih se zadobijo popolnama od¬
pustki; ker pa nihče ne more sam za-se več,
kakor le en sam popolnama odpustek zadobiti,
torej pervi popolnama odpustek sebi v prid ober-

189

ni, druge pa za duše v vicah Bogu daruj, naj
že bo za dušo rajnega očeta ali matere, brata
ali sestre, prijatla ali kterega druzega.

Ko jagnje tam stoji,

Se obsodit’ pusti,

Da bi le grešniki ,
iVe b’li obsojen*.

\

I. Stacion.

(Tukaj je popolnama odpustek.)

Jezus je k smerti obsojen.

$. Molimo o Ki istus • in t6 hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premišljuj prečudno ponižnost svojega ne¬
dolžnega Jezusa, s ktero je krivično sodbo
brez vsega izgovarjanja poslušal in sprejel.
Tvoji grehi so tiste lažnjive in krivične priče,
ktcre so sodbo podpisale. Tvoj hudoben jezik,
s kterim si se velikrat zoper Boga in svojega
bližnjega pregrešila, je sodnika oslepil, da je
nedolžnega Jezusa k smerti obsodil, — Oberni
se tedej k njemu, jokaj in zdihni bolj s ser¬
cem, kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako nez¬
merna je tvoja ljubezen proti meni ubogi

190

grešnici ! Kaj! za tako grešno, nagnu¬
sno stvar, kakor sem jes, boš ti, moj
Jezus! ječo, vervi, verige in tepenje
terpel? boš k taki grozovitni smerti ob¬
sojen? Oh! to je zadosti, raniti moje
serce in objokovati vse pregrehe in hu¬
dobije, ktere sem storila s svojim jezi¬
kom. Obžalujem jih tedej in kličem k
tebi: O moj Jezus! usmiljenje! — pro¬
sim te, usmiljenje in milost, o Jezus!
Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Se ga obsujejo ,

IHu krti ponujejo ,

O n ga vateme voljno ,

Nam 'i njim odpret‘ nebo.

II. Stačion.

(Tukaj je 7 let iu 7 štirdesetdnevnic odpustkov.)

Jezus vzame križ na svoje rame.

H[.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli, s kakošnirn veseljem in s kako
radovoljnim sercem tvoj dobrotljivi Jezus sv.
križ objame, in kako poterpežljivo tepenje in

191

suvanje malopridnega ljudstva prenaša! Ti pa
polna nevolje in nepoterpežljivosti bežiš pred
križem, kar je mogoče! Kaj ne veš, da ne¬
beško veselje se ne more brez križa zadobiti?
Oh! objokuj svojo slepoto, obcrni se k svojemu
Gospodu, zdihni in reci mu:

Ne tebi, o Jezus! temuč meni se
spodobi križ. O težki križ, kterega so
ti moji grehi naložili! O ljubeznjivi Je¬
zus! dodeli mi svojo gnado in moč, da
vse križe voljno poterpim , ktere sem s
svojimi grehi zaslužila. Stori, da bom
svoj križ voljno objela, in se vsa tebi
vdana od sveta ločila; daj mi tako lju¬
bezen do križa, da bom vselej s tvojo
služabnico sv. Terezo si vošila in že¬
lela : t e r p e t i ali umreti, umreti
ali ter peti.  Amen.

Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas!

On, ki c,el svet deri i,

Za nas potert leži,

Oh , ti pretežki greh  ,

Mečeš Boga po tleh.

192

III. Štacion.

(Tukaj je 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.)

Jezus pade pervič pod križem.

Hf.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus, za¬
voljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen, pervič
pade na tla. Oh! kako bo s pestmi bit, kako
z nogami teptan in suvan! Vendar ni gondra-
nja, ne nevolje iz njegovih ust slišati. Ti pa
tožiš in preč obupati hočeš, če le majhen križ
občutiš, če le zoperno besedo slišiš. Oh! glej,
da boš sovražila in čertila svojo nepoterpežlji-
vost, svoj napuh in svojo nečimernost — zdihni
k Jezusu in reci:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jes
revna in naj veča grešnica klečim pred
tvojimi nogami. Oh, kolikokrat in v
kako velike grehe sem že padla! koli¬
kokrat se pogreznila v globočino hudo¬
bije ! O Jezus! stegni svoje rame, podaj
mi roke svoje. Pomoč, o Jezus! pomoči
pri tebi išem, da ves čas svojega živ¬
ljenja nikdar več v smertni greh ne

193

padem, in da tako v svoji zadnji uri
upati smem, da bom zveličana. Amen.

Oče naš. Cešena si Marija, Čast bodi Bogo.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

O grešnik , dva serca,

Glej, zdaj žalujeta!

Žaluj še z njima ti,

Ker s’ kriv te žalosti.

IV. Stacion.

(Tukaj je 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.)

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino je
občutilo Jezusovo serce! oh, s kakošno grcn-
kostjo in žalostjo se je napolnilo Marijno ser¬
ce, kedar sta se srečala! Poslušaj, o nehva¬
ležna duša! „K a j ti je storil m oj S in?“
kliče k tebi Marija. — „Kaj hudega ti
je storila moja  m a t i ?“ te vpraša Je¬
zus. „Oh! zapusti že enkrat grehe, zavoljo
kterih midva toliko žalost in britkost terpi-
va.“ O grešnica! kaj praviš k temu? Reci te-
dej in zdikni s svojim sercem:

9

194

O božji Sin Marije ! o presveta mati
mojega ljubeznjivega Jezusa! vsapoterta
in ponižana klečim pri vajnih nogah. Jes
sem tista zdajavka, s svojimi grehi sem
brusila meč, kteri je vajrio serce ranil.
Oh! menije iz serca žal; prosim vaji,
odpustita rnk Milost, o Jezus! milost,
o Marija! po svoji veliki milosti mi do¬
delita gnado, da nikdar več ne bom gre¬
šila; temuč da bom vajno grenko ter-
pljerije in žalost noč in dan premišljevala
in objokovala. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Boga.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Pristopi mu v pomoč,

Njegova  moč je proč :

Ž njim voljno nos’ svtj krii ,

Da prideš v paradii.

V. Ntacion.

(Tukaj je 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.)

Šimon iz Cirene pomaga Jezusu križ
nesti.

jlf.  Molimo te , o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Spomni se, da ti si tisti Šimon, ki si
nečimernosti sveta in sladnostim svojih počut-

195

kov vsa podveržena, ki svojih križev ne nosiš
iz serca, ampak ker se jih ubraniti ne moreš,
le z veliko nevoljo. Oh, zbudi enkrat svoje
serce, in usmili se svojega tako zlo obloženega
Zveličarja. Sprejmi voljno vse križe in nad¬
loge , ktere ti tvoj ljubeznjivi Oče pošilja.
Terdno skleni, da ne boš samo vse zopernosti
poterpežljivo prenašala, temuč da se boš svoje¬
mu Bogu za-nje tudi hvaležno skazovala. Pro¬
si ga takole:

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim te za
toliko priložnost, ktere mi daješ, da bi
za te kej terpeti, in za-se kej zasluži¬
ti zamogla. Oh, moj Bog! daj mi gna-
do, vse kar se mi bo v tem življenju
težkega prigodilo, s poterpežljivim ser¬
cem prenesti, in s tem večnega veselja
se udeležiti. Stori, o Jezus! da bom
tukaj s teboj jokala in terpela, potem
pa s teboj v nebesih gospodovala. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Vtisni si  e dno serca
Podoba Jezusa ;

Služi  s> Veroniko,

Do smerti mu zvesto.

9 *

m

VI. Štacion.

(Tukaj sc dobi 7 iet in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.)

Veronika poda Jezusu potni pert.

y. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Poglej in premisli v tem pertu sveto obličje
svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa, in s to lju¬
beznijo vtisni njegov obraz v svoje serce. Oh,
kako srečna boš, ako boš z Jezusovim obra¬
zom v svojem sercu živela, in ž njim v sercu
v večnost pojdeš! Da tedej to gnado zadobiš,
prosi svojega Boga in reci :

O moj žalostni Jezus! prosim te,
vtisni v moje serce sveti obraz svojega
obličja, da bom neprenehama na te mislila,
noč in dan tvoje grenko terpljenje pred
očmi imela, in svoje grehe objokovala.
O Jezus! s kruhom tvojega terpljenja
hočem nasitovati svojo dušo, in moje
oči bodo vselej isolze točile nad mojimi
pregrehami. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Oh. kak’ žalostnega,

Že vidim spet Boga,

S kervjo oblitega ,

Na tla pobitega.

m

VII. Štacion.

(Tukaj se dobi 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.)

Jezus pade drugič pod križem.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog'in Gospod,
zopet na zemlji leži, ves oslabjen od velikih
bolečin, ves zmartran in zaničevan od sovraž¬
nikov. Premisli, da tvoja prevzetnost je Je¬
zusa poterla in ga na zemljo vergla, ter je
prenesti ne more. Oh, zapusti svojo ošabnost,
in ne bodi več tako hapuhnjena. Spokori se,
in skleni prihodnjič bolj ponižna biti. Reci s
skesanim sercem:

Oh, prečastitljivi Jezus! ako ravno
vidim, da na zemlji pod težkim križem
ležiš, vendar te molim in častim, kakor
svojega vsegamogočnega, večnega Boga.
Prosim te, poteri moj napuh, vzemi iž
mojega serca vso ošabnost, da bom svojo
nečimernost spoznala, in vse zasramo¬
vanje s tako tebi dopadajočo ponižnostjo
sprejemala, da bom s tem gnado zado-
bila, tudi v nebeškem kraljestvu s teboj
povikšana biti. Amen.

198

Oče naš. Cesena si Marija, časi: bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

(Tukaj se dobi 7 let in 7 štirdcsetdnevnic odpustkov.)

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli in prevdari v svojem sercu, ka¬
ko veliko vzrokov imaš tudi ti, da jokaš in
žaluješ — pervič zavoljo svojega ljubeznjivega
Jezusa, kteri zavoljo tebe tolikanj terpi; dru¬
gič sama nad seboj, ker si ven in ven tako
nehvaležna, in ne nehaš njega žaliti. Kako je
mogoče, da v premišljevanju njegove grozo¬
vitim martre tako terdovratna si? Poglej, kako
milostljivega in ljubeznjivega se Jezus tem
revnim ženam skazuje! Vzemi k njemu svoje
zaupanje, in zdihni s sercem:

O moj ljuheznjivi Jezus! oh, kako je
to, da se moje serce ne raztopi od solz in
velike žalosti ? Solz, o Jezus! te prosim;

Kdo bi, brumne žene!

Ne točil z vam’ solze?

Ali on prav’: Ne čez me,
Jokajte čez se-

199

solz prave pokore in serenega, usmiljenja
mi daj, da z objokanimi očmi in s ske¬
sanim sercem tistih gnad deležna posta¬
nem, ktere si ti tem revnim ženam skazal.
Oh, Jezus! ne oberni od mene svojih
milostljivih oči; poglej me ubogo grešni-
co, da bom tudi jes mirna in vsa po¬
tolažena na zadnjo uro tebe vidila. Amen.
Oče naš. Cesena si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Tretjič polren leši ,

Čudo, da še iivi!

Mor’te le, grešniki!

Bit' talr neusmiljeni?

IX. Štacion.

(Tukaj se dobi 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.)

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že
tretjič pod križem padel! Premisli, kako bo
Jezus, krotka in nedolžna ovčica, od judov in
ajdov, kakor od steklih volkov tepen in suvan,
in kako ga sem ter tje po terdih kamnih vla¬
čijo. O nesrečni greh, ki samega Sinu bož-

300

jega tako grozovitno martraš! O grešnica! ali
morebiti tvoj ves potert in zmartran Bog ni
vreden tvojih solz? Oh, reci tedej vsa objo¬
kana ;

O všegamogočni, večni Bogi kte-
ri nebo in zemljo z enim perstom deržiš,
kdo te je tako neusmiljeno vergel na tla?
Oh! nobeden drug, kakor moja pregre¬
ha, v ktero sem tolikokrat zopet padla.
Moja hudobija ni jenjala grehov delati,
in zato se je množilo tvoje terpljenje.
Toda poglej, o Jezus! pri tvojih nogah
zdaj klečim s skesanim sercem , in ter-
dno sklenem, svoji hudobii konec sto¬
riti. Z objokanimi očmi ti tavžent in
tavženkrat obljubim, da nikdar in nikoli
več nočem grešiti. O moj Bog! nikdar
več, nikdar več- Amen.

Oče naš. Cešeua si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Oh! ie ga slačijo,

Žolč pit’ mu dajejo;

Poln je bolečih ran,

Poglej , če moreš , kristjan!

201

X. Slači o n.

(Tukaj se dobi 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.)

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako Jezusa, ki je
zvunej na svojem životu ves ranjen in stepen,
tudi znotrej z grenkim žolčem martrajo. Poglej,
kako on tvojo nesramožljivafst, tvojo nespodob¬
nost in nečimernost tvojega oblačila s svojo
nagoto plačuje, z žolčem pa tvojo požrešnost.
Ali mar moreš svojega ljubega Jezusa brez
usmiljenja gledati? Oh, verzi s k nogami svo¬
jega nagega Jezusa, in reci mu:

O žalostili Jezus! kako velik raz¬
loček je med teboj- in menoj! Ti si ves
ranjen, poln grenkosti in s kervijo ves
oblit ; jes pa vsa nečimerna, polna
sladnosti in veselja; ali če morebiti ne
morem, vender taka biti želim. Oh, jes
nisem na pravem potu! O Jezus! pelji
me ti na pravi pot. Stori, da mi bodo
vse sladnosti tega sveta grenke in zo-
perne, da bom namesto njih želela,
tvoje terpljenje občutiti; in da bom tako

9 **

202

enkrat vredna, s teboj večno veselje
uživati. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu!

Usmili se nas, o Gospodi usmili se nas!

Kak.’ strašno je razpet,

Žil’ce so % a preštet’,

Oh! kak’ že more spel
Jezus za nas terpet’:

XI. Štacion.

(Tokaj se dobi popolnama odpnstek.)

Jezusa na križ pribijajo,

.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, kterojetvoj
dobrotljivi Jezus občutil, kedar so judje njego¬
vo meso, njegove kite in žile z žreblji pre-
vertali. Oh! kako je to, da se tvoje serce od
žalosti ne razpoči, ker vidiš, da tvoji grehi
tako neusmiljeno tvojega Zveličarja martrajo?
Saj zdaj naj ti solze lijejo, obžaluj svoje gre¬
he in reci

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! vlij v moje serce strah in lju¬
bezen do tebe. In ker so moji grehi

203

tisti žreblji, kteri so tebe na križ pri¬
bili, stori s svojo gnado, da bodo vse
moje hude želje in občutki na tvoj križ
nabiti in tauikej umorjeni, da bom v
življenju in v smerti s teboj križana,
tudi s teboj v nebesih večno kraljevati
zamogla. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

V bridkosti tu visi
itterlvaiki pot poti,

Žalujte vse stvari,

Zdaj Bog dušo spusti.

XII. Štacion.

(Tukaj se dobi popolnama odpustek.)

Jezus umerje na križu.

Hf.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Odpri tukaj svoje oči, in premišljuj svo¬
jega z žreblji na križ pribitega Jezusa. Poglej
njegovo vse bledo obličje božje; poslušaj, ka¬
ko prosi odpušenja tistim, ki ga križajo in ža¬
lijo. Razbojniku na desni strani obeta nebeško
kraljestvo, svojo mater izročuje Janezu, svojo
dušo priporoča nebeškemu Očetu, in poslednjič

204

umerje z nagnjeno glavo. Tako je tedej moj
Jezus umeri? Da! res! umeri je na križu, in
zavoljo mene je umeri. O moja duša kaj boš
zdaj počela? Oh! ne hodi proč, kakor le s
ponižnim in zgrevanim sercem. Objemi križ,
in zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! jes vein
in spoznam, da moji grehi so tisti ra-
beljni, kteri so tebe tako neusmiljeno
umorili. Nobene gnade nisem vredna,
ker sem tudi jes tebe križala. Ali kako
veselje in upanje občuti moja duša,
kedar te slišim tudi za tiste prositi, ki
so tebe križali? Kaj hočem tedej za te
storiti, ker si ti toliko za me storil ?
Poglej, o Jezus !  pripravljena sem in
voljna, vsim odpustiti, kteri so me kdaj
razžalili. Res, moj Bog! zavoljo tvoje
ljubezni odpustim vsim, jih iz serca ob¬
jamem , in jim želim vse dobrote skazati
-— zato pa tudi upam ob svoji smertni
uri slišati tvoje vesele besede: »e da¬
nes boš z menoj v parad  ižu“. Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas!

Zdaj , mati! k tebi bitim,

Tvojega sina kelim ,

7j  vama , dokler iivim  ,

Rad jočem in terpim.

205

XIII. Štation.

(Tukaj se doki popolnama odpustek.)

Jezusa iz križa snamejo in ga Marii
v naročje položijo.

t.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli, kako oj s ter bil je meč, ki je
serce žalostne matere Marije prebodel , kedar
si je svojega mertvega Sina v svoje naročje
vzela. Vidila ga je vsega ranjenega in ker-
vavega. O kakošno žalost in bolečino je ona
tačas v svojem sercu občutila! Kteri meč pa
je bil tako ojster, da je prebodel njeno serce?
Oh ! greh je bil, ki je Jezusu življenje vzel,
in Marijrio serce tako močno ranil. Objokuj
tedej ta prekleti greh, skleni svoje solze s
solzami žalostne matere Marije, in zdihui k nji
tako:

O kraljica vsili marternikov! kdaj
bom spoznala, kdaj prav zapopadla tvo¬
jo žalost in terpljenje? Kdaj bom za-
dobila gnado, tvojo žalost v svojem
sercu nositi in s teboj terpeti! O velika
Gospa! sprosi mi gnado, da noč in dan
žalujem nad svojimi grehi, kteri so te¬
bi toliko žalost napravili; da bom vsa

m

skesana in spokorjena, v zaupanji in
ljubezni za-te umerla, in po smerti s
teboj večno živela. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Tu za nas mertvega.

Molilno Jezusa,

In položimo ga,

V grob svojega serca.

IIV. Štocion.

(Tukaj se dobi popolnama odpustek.)

Jezusa v grob položijo.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in
jokanje Magdalene, Janeza in drugih pobožnih
duš , kedar so jim Jezusa vzeli in v grob po¬
ložili. Zlasti pa si k sercu vzemi težavo in
grenko žalost Marije, njegove matere, kedar
so ji iz naročja njenega Ijubeznjivega Sina
vzeli. V premišljevanju lete njene žalosti in
njenega terpljenja te mora res sram biti, da si
pri obiskovanju tega križevega pota tako tnalo
usmiljenja občutila. Oh! zbudi svoje serce saj
zdaj pri zadnjem štacionu, poljubi s častjo

207

kamen svetega groba; položi v duhu vanj svo¬
je serce, in reci, svojemu mertvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! kteri si tako
kervavo pot iz ljubezni do mene storil,
častim in molim te v tem grobu ležečega.
Oh! želim in vošim te v svojem sercu
zaperlega imeti, da bi s teboj sklenjena,
po tem sv. križevem potu k novemu živ¬
ljenju ustala, in se v tvoji gnadi iz
tega sveta ločila. Po zasluženju tvojega
terpljenja, kterega sem zdaj premišlje¬
vala, mi dodeli, da moja popotnica na
zadnjo uro bo tvoje presv. rešuje Telo;
moje zadnje besede: Jezus, Marija,
sv. Jožef!  in moje zadnje zdihovanje:
Oče,v tvoje roke izročim svojo
dušo!  Daj mi z živo vero, s terdnim
zaupanjem in z gorečo ljubeznijo, s te¬
boj in zavoljo tebe umreti, in potlej s
teboj na večne čase živeti. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Skossi la križev pot ,

Dodeli, o Gospod!

Nam svojo gnado %daj ,

Po smerti sv. raj.

208

Molite?,

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti
ljubezni, s ktero si svojega Sina Jezusa
Kristusa zavoljo mene na svet poslal,
in s ktero je on po svoji britki m ar tri in
grenki smertimene odrešil, ti darujem
ta sv. križev pot, kterega sem zdaj s
tvojo gnado obiskala. Vzemi to moje
pobožno opravilo k povikšanju svoje
časti, v zahvalo za vse meni in drugim
podeljene gnade, za odpušenje grehov
celega sveta, za pomoč vernim dušam
v vicah, zlasti pa za tiste, za ktere
sem v začetku prosila. O milostljivi
Oče nebeški! glej na obličje Kristusa
svojega Sina, usliši glas njegove svete
kervi, in bodi milostljiv meni ubogi
grešnici. Amen.

Oče nas. Cesena si Marija. Čast bodi Bogu.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus
Kristus in njegova žalostna mati Marija!

209

Litanije vsih svetnikov,

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!
Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni
Bog,

Sin, vsiga sveta rešuji Bog,
Svet Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

}za  nas Boga prosi!

Sv.

Sv. Mati božja,

Sv. devic Devica^

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas
Boga prosite!

usmili se
nas!

210

Vse svete verste zveličanih duhov, za
nas Boga prosite!

Sv. Janez Kerstnik,
Sv. Jožef,

za nas Boga prosi!

za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Bo¬
ga prosite!

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakop,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakop,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

S.v. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež, j

Sv. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za
nas Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

211

Sv. Štefan, J

Sv. Lavrenc, j za nas Boga prosi!

Sv. Vincenc, j

Sv. Fabijan in Boštjan, j

Sv. Janez in Pavel, (zanasBoga

Sv. Kozma inDamijan, / prosita!

Sv. Gervazi in Protazi, ]

Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite!
Sv. Silvester, \

Sv. Gregor, J

Sv. Ambrož, I

Sv. Avguštin, j  za nas Boga prosi!

Sv. Hieronim, l

Sv. Martin, |

Sv. Miklavž, /

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas
Boga prosite! -

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!

Sv. Anton, j

Sv. Benedikt, j

Sv. Bernard, \ za nas Boga prosi!

Sv. Dominik, - l

Sv. Frančišek, )

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti innihi in pušavniki, za nas
Boga prosite!

Sv. Marija Magdalena, za nas Boga prosi!

212

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,’

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o

za nas Boga
prosi!

Gospod!

Od vsega hudiga,

Od vsega greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa,

Od nagle in neprevidene smerti,
Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in/vse hude volje
Od duha nečistosti,

Od treska in hudiga vremena,

Od kuge, lakote in vojske,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojega svetiga
včlovečenja,

Skozi svoj prihod,

213

Skozi svoje rojstvo, \

Skozi svoj kerst in sveti post, j

Skozi svoj križ in terpljenje, /

Skozi svojo smert in svoj pokop, (

Skozi svoje sveto vstajenje, j

Skozi svoj čudni vnebohod, i

Skozi prihod tolažnika svetiga Duha,l
V dan sodbe, j

Mi grešniki, ■ . ■ j

Da nam zaneseš, \

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ, J
Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš, J
Da pastirja apostoljskega in vse cer-l
kvene stanove v svoji sveti verif
ohranišj I

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,!

Da keršanskim kraljem in oblastnikom\
mir in pravo složnost daruješ, /
Da nam cesarja obvarješ,

Da vsemu keršanskemu ljudstvu miri
in edinost daš, I

Da nas vse v svoji sveti službi!

poterdiš in obderžiš, 1

Da naše misli k nebeškim željam |
povzdigneš, j

Da vsim našim dobrotnikom večne j
dari dodeliš, /

reši nas, o Gospod ! te prosimo, usliši nas!

214

Da duše naše, in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov večnega
pogubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsim vernim dušam večni po¬
koj dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin božji,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš i. t. d.

Pri službi božji popoldan ob nedeljah in praznikih, ki
niso matere božje.

K svetemu rešnjemu Telesu,

(Kadar je izpostavljeno.)

Hf.  Kruh z nebes si jim dodelil,
O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

te prosimo, sliši nas!

215

M) @ I i ero

O Bog! ki si nam v prečudnem za¬
kramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil: daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega telesa in tvoje kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti sv. JJuha,
Bog na vekomaj. Amen.

Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost.

Vsegamogočni večni Bog, nebeški
Oče! poglej z očmi svoje neskončne mi¬
losti naše reve in nadloge. Usmili se
vsih vernih kristjanov, za ktere se je
tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zve¬
ličar Jezus Kristus, voljno grešnikom
v roke dal, in je tudi svojo drago kri
na svetem križu prelil. Po tem Gospodu
Jezusu odverni, milostivi Oče ! zaslužene
šibe, sedajne in prihodnje nevarnosti,
punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino,
bolezni in žalostne revne čase.

Vsegamogočni večni Bog! usmili se
svojega služabnika, našega papeža I., in
vodi jih po poti večnega življenja, da
bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno,
želeli, in z vso močjo storili.

216

O Bog, pastir in vladar vsih verni¬
kov ! glej milostivo na svojega služabnika
našega škofa L, kisi jih za pastirja naše
škofije postavil; dodeli jim, da tistim, čez
ktere so postavljeni, z besedo in z djanjem
k dobremu služijo, intakosčedo, ki jim
je zročena, večno življenje dosežejo.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli
svojemu služabniku, našemu cesarju I.,
tvojo moč , s ktero se sovražnik pre¬
maga, spoznati in častiti, da bodo, ker
so iz tvoje volje cesar postali, tudi v
tvojem varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke, da nas bodo na vse to nape¬
ljavah, kar zamore k tvoji božji časti,
k našemu zveličanju, in k miru in sreči
vsega keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijafle in neprijatle,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in mertve.

Vsegamogočni večni Bog, ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se usmi¬
liš vsih, ktere iz vere in dobrih del za
svoje spoznaš, pohlevno te prosimo,
de vsi, za ktere smo se namenili moliti,

217

kteri so še pri življenju, ali pa so se
že iz sveta ločili, na prošnje vsih tvojih
svetnikov od tvoje dobrote odpušenje
vsih svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega razdertja in
ločitve. Nagni naše serca k pravi pokori
in k poboljšanju našega življenja. Vžgi
v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam
goreče želje po vsej pravičnosti, da ti
bomo kakor tvoji pokorni otroci v živ¬
ljenju in v srnerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o
Gospod! vse naše djanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje in
naša smert. Daj nam tvojo milost tu¬
kaj vži vati, in tamkej z vsimi izvoljenimi
doseči, de te bomo v večnem veselju
in zveličanju hvalili in molili. To nam
dodeli, o Gospod, nebeški Oče! po Je¬
zusu Kristusu, tvojem ljubem Sinu, Go¬
spodu in Odrešeniku našem, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha
Bog na vekomej. Amen.

Božja pomoč ostani vselej pri nas.
O. Amen.

Oče naš. Mešena Marija, (petkrat.),

10

218

v dan sv. Marka in križev teden.

69. psalm.

O Bog, hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri
mi strežejo po življenju.

Odstopijo naj in sram jih bodi, kteri mi
hudo hočejo.

Obernejo naj se osramoteni, ki se mi
posmehujejo.

Vsi pa, kteri tebeišejo, naj se veselijo
in rad ujej o.

Vedno naj rekajo: Hvaljen bodi Bog!
kteri ljubijo tvoje odrešenje.

Jes pa sem revež in siromak, o Bog!
pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog!
ne mudi se.

Čast bodi Očetu i. t. d.

V. Reši svoje služabnike.

O. Ki v te zaupajo, moj Bog.

V. Bodi nam, Gospod! močen turn.

O. Pred sovražnikom.

V. Sovražnik naj ne opravi nič pri nas.

O. In sin krivice naj se ne loti nam
škodovati.

V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših
grehih.

219

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani jih, Gospod! oživljaj in osre¬
čuj jih na zemlji, in ne daj jih v voljo
njih sovražnikov.

V. Molimo za našega škofa 1.

O. Gospod! ohrani jih in varuj jih vsega
hudega.

V. Molimo za našega cesarja I.

O. Ohrani jih, Gospod! in usliši nas na
dan, ko za njih prosimo.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverili, Gospod! milostivo zavoljo
svojega imena večno življenje vsim,
kteri nam kaj dobrega storijo.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj,
in večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v
te zaupajo, moj Bog!

V. Pošlji jim, Gospod ! pomoč izsvetiša.

O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

10 *

220

Molimo.

O Bog! ki ti je lastno usmiliti se
vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne
prošnje, da nas in vse tvoje služabnike,
ktere grehov veriga veže, milost tvoje
dobrote odveže.

Usliši, te prosimo, o Bog! našo
pohlevno molitev, in odpusti nam grehe,
ki se jih ti obtožimo, da nam dobrotljivo
z odpušenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas odvežeš
vsih grehov, in nas rešiš kazen, ktere
za nje zaslužimo.

Bog! ki te greh razžali in pokora
potolaži, ozri se milostljivo na prošnjo k
tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni.

Vsegamogočni večni Bog! usmili se
svojega služabnika I., našega papeža,
in vodi jih po potu večnega življenja,
da bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi
dopadljivo, želeli in z vso močjo storili.

O Bog! od kterega pridejo svete
želje, dobre misli in pravične dela, daj
svojim služabnikom tak mir, ki ga svet

221

ne more dati, da bodo naše serca tvojim
zapovedim vdane, in naši časi po zater-
tem strahu sovražnikov s tvojo pomočjo
varni in mirni.

O Bog! užgi naše serca z ognjem
svojega svetega Duha, da ti bomo s
čistim telesom služili, in z očišeniifl
sercem dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vsih
vernih! dodeli dušam svojih služabnikov
in služabnic odpušenje vsih grehov, da
milostljivo odpušenje, ktero so vselej
želeli, po pobožnih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svojim
Duhom naše djanje, in spremljaj ga s
svojo sveto pomočjo, da se vse naše
molitve in dela vselej iz tebe začno, in
iz tebe začete tudi v tebi končajo.

Vsegamogočni večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš
vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, prosimo te pohlevno, da vsi,
za ktere smo se namenili moliti, kteri
so še pri življenju, ali pa so se že iz
sveta ločili, po prošnjah vsih tvojih svet¬
nikov od tvoje dobrote odpušenje vsih
svojih grehov dosežejo. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem,

222

kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha, Bog od vekomej do ve-
komej. Amen.

V. Bog usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do tebe,

V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas
usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti božji počivajo
v miru.

O. Amen.

Molitve o raznih potrebah.

1. Ob suši.

Bog! v kterem živimo, se gibljemo
in smo, dodeli nam potrebnega deža, da
v časnih rečeh potrebno pomoč dosežemo,
in s toliko večjim zaupanjem nebeških
prosimo.

Dodeli, prosimo, vsegamočni Bog!
da, ker v svojih nadlogah v tvojo milost
zaupamo, nas tvoja pomoč vedno vsih
nevarnost obvaruje.

Daj nam, prosimo, Gospod! zdra¬
vega dežja, in zemlje suho obličje z ne¬
beškimi potoki milostivo namoči. Po Go¬
spodu našem itd.

Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat)

223

2. Za lepo vreme.

Bog! ki te greh razžali in pokora
potolaži, ozri se milostivo na prošnje k
tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni.

Usliši, o Gospod! k tebi kličejoče,
in dodeli nam, te prosimo, lepo vreme,
da ker za svoje grehe po pravici ter-
pimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo do¬
broto občutimo.

Prosimo, vsegamogočni Bog! tvojo
dobroto, da nalive dežja ustaviš, in nam
svoje jasno obličje dobrotljivo pokažeš.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Cešena si Marija, ("petkrat.)

3. Ob hudi url.

Bog! ki te greh razžali in pokora
potolaži, ozri se milostivo na prošnjo k
tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni.

Prosimo, Gospod! preženi od svo¬
je hiše duhovno hudobo, in odverni
zemeljsko napako hudega vremena.

Vsegamogočni večni Bog! zanesi,
ker se bojimo; bodi milostiv, ker prosi-

224

mo , da nas po škodljivem ognju v obla¬
kih, in po silnem viharju žuganje hu¬
dega vremena napelje tebe hvaliti.

Gospod Jezus ! ki si vetrovom in
morju zapovedal, in je bila velika tihota,
usliši prošnje svojega ljudstva, in dodeli,
da po tem z nam rij u svetega -J- križa pre¬
ide vse divjanje hudega vremena,

Vsegamogoeni in usmiljeni Bog! ki
nas s tepenjem zdraviš, in z odpušenjem
ohranuješ, dodeli, te prosimo, da se
mira zaželjenega potolaženja razveselimo,
in dar tvoje dobrote vselej vživamo.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.)

4. O slabi letini in lakoti.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas odvežeš
vsih grehov, in odrešiš kazen, ktere
za nje zaslužimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬
hlevne prošnje, in lakoto milostivo od-
verni, da umerljivi človek spozna, da
po tvoji jezi take šibe pridejo, in po
tvoji milosti odidejo.

Tebi podverženo ljudstvo, ki zavo¬
ljo svojih grehov lakoto terpi, Gospod!

225

milostivo k sebi spreoberni, ki si rekel,
da bo tistim vse priverženo, kteri tvojega
kraljestva išejo. Ki živiš in kraljuješ itd.

Oče naš. Češeua si Marija, (petkrat,)

5. Ob merjenju in kugi.

Usliši nas, Bog, nas Zveličar! in
na prošnje svete in častitljive božje po¬
rodnice Marije vselej device, in svetega
Boštjana mučenika in vsih svetnikov svoje
ljudstvo od strahu tvoje jeze odreši, in
po obilnosti svojega usmiljenja otmi.

Skaži milost, Gospod! našim po¬
nižnim prošnjam, in ozdravi dušne in
telesne bolezni, da odpušenje prejmemo,
in se vedno tvojega blagoslova veselimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬
hlevne prošnje, in kuge in merjenje mi¬
lostivo odverni, da umerljivi človek spo¬
zna, da po tvoji jezi take šibe pridejo,
in po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.)

6. Ob živinski kugi.

O Bog! kteri si človeku tudi ne¬
umno živino pri delu v pomoč dal, po¬
hlevno prosimo, da nam živali, bres

10 **

326

kterih se človeški rod ne more živili,
pri naših potrebah ne pustiš poginiti.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.)

7, Ob vojski.

Bog! kteri vojske potiraš, trt na¬
sprotnike tistih, kteri v te zaupajo, z
močjo svoje brambe premagaš, pomagaj
svojim služabnikom, ki tvojo milost pro¬
sijo, da svojih sovražnikov silo zataremo,
in tebe z neprenehano hvalo častimo.

Bog! od kterega pridejo svete želje,
prave misli in pravične dela, daj svojim
služabnikom tak mir, ki ga svet ne more
dati, da bodo naše serca tvojim zapo¬
vedim vdane, in časi brez strahu pred
sovražniki s tvojo pomočjo varni in mirni.

Poteri, prosimo, Gospod! napuh
naših sovražnikov, in pobij njih neu-
kretnost z močjo svoje desnice. Po Go¬
spodu našem itd.

Oče naš. Čečena si Marija, (petkrat.)

8. Ob sleherni nadlogi.

Ne zaverzi, vsegamogočni Bog!
svojega ljudstva, ki v nadlogi zdihuje,

227

ternuč zavoljo slave svojega imena stis¬
kanim usmiljen pridi na pomoč.

Skazi nam dobrotljivo, o Gospod,
svojo neizrečeno milost, da nas vsih
grehov odvežeš, in kazen, ktere za nje
zaslužimo, odrešiš.

Dodeli nam svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo, in da bomo
po častitih prošnjah svete Marije vselej
device, od sedanje žalosti rešeni, in
večnega veselja deležni.

Poglej dobrotljivo , prosimo, Go¬
spod! našo nadlogo, in odverni serd
svoje jeze, ktero po pravici zaslužimo.

Bog, naše pribežališč in moč, za¬
četek dobrote! poslušaj ponižne prošnje
svoje cerkve, in dodeli, da kar z za¬
upanjem prosimo, gotovo dosežemo.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.)

9. Za mir.

O Bog! od kterega pridejo svete
želje, dobre misli in pravične dela, daj
svojim služabnikom tak mir, ki ga svet
ne more dati, da bodo naše serca tvojim
zapovedim vdane, in časi brez strahu

228

pred sovražniki s tvojo pomočjo varni in
mirni. Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.)

10. Ob kaki zahvali.

Bog! kterega usmiljenje nima števi¬
la , in kterega dobrote bogastvo je nes¬
končno , zahvalimo tvoje veličastvo za
dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo
milost, da ki prošnjikom podeliš, kar
želijo, jih ne zapustiš, temuč pripelješ
k prihodnjemu plačilu.

Bog! kteri si vernih serca z raz¬
svetljenjem svetega Duha učil, daj nam
v ravno tistem Duhu pravico spoznati, in
njegove poveseljenje vedno vživati.

Bog! kteri nobenega, ki v te zaupa,
ne pustiš preveč stiskati, temuč prošen
dobrotljivo na pomoč prideš, za svoje
prošnje in spolnjene želje ti hvalo dajemo,
in te pohlevno prosimo, da bomo vselej
vsili nadlog obvarovani. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.)

229

Gospod, usmili se uas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus , usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, Sin prečiste device,

Jezus, naj mogočniši,

Jezus, naj močnejši,

Jezus, naj popolniši,

Jezus, naj častitljiviši,

Jezus, naj čudniši,

Jezus, naj veseliši,

Jezus, naj ljubeznjiviši,

Jezus, čistejši kakor sonce,
Jezus, lepši kakor luna,

usmili se nas!

330

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

svitlejši kakor zvezde,

vse časti vreden,

naj ponižniši,

naj ubožniši,

naj krotkejši,

naj poterpežljiviši,

naj pokorniši,

naj čistejši,

prijate] čistosti,

prijatel miru,

naša ljubezen,

ogledalo življenja,

podoba čednost,

zgled svetega zaderžanja,

gorečnost duš,

naše pribežališe,

oče ubogih,

tolažnik žalostnih,

Jezus, bogastvo revnih,

Jezus, žlahni kamen,

Jezus, bramba popolnamosti,
Jezus, dober pastir svojih ovčic,
Jezus, morska zvezda,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj očakov,

231

c

os

5

oa

a>

13

ps

9)

Jezus, razsvetlovavec prerokov,

Jezus, vižar apostelnov,

Jezus, učenik evangelistov,

Jezus, moč marternikov,

Jezus, svetloba spoznovavcov,

Jezus, ženin devic,

Jezus, krona svetnikov,

Bodi nam milostiv, zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostiv, usliši nas, o Jezus!
Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od svoje jeze,

Od skušnjav hudičevih,

Od kuge, lakote in vojske,

Od prelomljenja tvojih zapoved,

Od vsih hudih priložnost,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojega svetega'
včlovečenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoje obrezovanje,

Skozi svoje gajžlanje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,
Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi svojo nebeško čast,

Skozi svojo naj ljubeznjiviši mater,

to

p

t-4

to

232

Skozi prošnjo vsili svojih svetnikov, re¬
ši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Molitev.

O Bog! kteri si svojega edinoroje-
nega Sina za zveličarja človeškega roda
namenil, in ga Jezusa imenovati ukazal,
dodeli milostivo , da, kteri njegovo sveto
ime na zemlji častimo, svoje imena v
nebesih v bukvah izvoljenih zapisane naj¬
demo, in se obličja Jezusovega večno
veselimo; po ravno tistem Gospodu na¬
šem , Jezusu Kristusu. Amen.

Molitev.

O vsegamogočni večni Bog, Gospod
in zveličar Jezus Kristus! ker pod nebom

253

nobenega imena ni, v kterern bi mogli
vsi zveličani biti, kakor sveto sladko ime
Jezus — tak’ prosim, o Jezus! bodi moj
Jezus, dokler sem zdrava; bodi moj Je¬
zus, kedar sem bolena; bodi moj Jezus,
kedar bom v sreči; bodi moj Jezus, ke¬
dar bom v nesreči; bodi moj Jezus, ke¬
dar bom vesela; bodi moj Jezus, kedar
bom žalostna; bodi moj Jezus, kedar
bom na smertni postelji ležala; bodi moj
Jezus, kedar se bo moja duša iz tega
sveta ločila; bodi moj Jezus , kedar bom
pred sodbo božjo stala. Zdaj in vselej
in na moj poslednji čas zapiši s svojo
presveto rešnjo kervjo v moje serce svoje
sveto sladko ime Jezus, da ne bom več
občutila ne tega sveta, ne tega mesa,
temuč da v tebi ostanem, v tebi živim
in umerjeni. — Bodi češeno in pohvaljeno
sveto sladko ime Jezus! — O Jezus,
Marija in sv. Jožef! v vaše svete roke
priporočim svojo ubogo dušo zdaj in
vse večne čase. Amen.

Opomin. Ko pride nedelja presv. imena Jezusove¬
ga, ne zamudi spovedi in sv. obhajila, ker lehko
dobiš popolnarna odpustek.

334

Litanij e

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod , usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Ki ■istus , usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog! \
Sin, vsega sveta rešnji Bog! j

Sveti Dub, resnični Bog! I

Sveta Trojica , en sam Bog! j
Jezus, ki si ponižno v Jeruzalem šel, j
Jesus, ki si svojim učencem nogef
umival, \

Jezus, ki nam, kakor živi kruh moč
daješ, /

Jezus, ki nas s svojo sveto kervjol
razsvetljuješ, l

Jezus, za trideset srebernikov prodan, I
Jezus, na svoji duši do smerti žalosten, j
Jezus, ki si na vertu Getzemanu j
kervav pot potil; /

usmili se nas!

m

Jezus, na oljski gori po angelju
poterjen;

Jezus, od Juda Iškaijota izdan,
Jezus, z vervmi in verigami zvezan,
Jezus, od svojih ucencov zapušen,
Jezus, pred Ana in Kajfa postavljen,
Jezus, za uho udarjen,

Jezus, od krivih prič tožen,

Jezus, trikrat od Petra zatajen,
Jezus, kakor hudodelnik Pilatu izdan,
Jezus, pri Pilatu krivično tožen,
Jezus, v belem oblačilu zaničevan,
Jezus, manj kakor razbojnik Baraba
obrajtan,

Jezus, neusmiljeno gajžlan in raztepen,
Jezus, v škerlatast pla.js zaničljivo
oblečen,

Jezus, s ternjem kronan,

Jezus, v sveti obraz zapljuvan,
Jezus, s terstom po glavi tolčen,
Jezus, nedolžno k smerti obsojen,
Jezus, hudobnim Judom v oblast dan ,
Jezus, s težkim križem obložen,
Jezus, kakor nedolžno jagnje k smer¬
ti peljan,

Jezus, na gori Kalvarji do nagega
slečen,

Jezus, za roke in noge na križ pribit,

usmili se nas!

236

Jezus, ki si na križu za sovražnike
prosil,

Jezus, na križu od judov zaničevan,
Jezus, od levega razbojnika na križu
preklinjali,

Jezus, ki si desnemu hudodelniku, ko
. se je spreobernil, sv. raj obljubil,
Jezus, ki si na križu svojo žalostno
mater učencu Janezu izročil,

Jezus, na križu z jesihom in žolčem
napojen,

Jezus, ki si vse dopolnil, kar je bilo
od tebe prerokovano,

Jezus, svojemu nebeškemu Očetu do
smerti pokoren,

Jezus, ki si na križu svojo dušo v
roke svojega nebeškega Očeta iz¬
ročil ,

Jezus, ki si na križu z nagnjeno
glavo umeri,

Jezus, s sulico v serce preboden,
Jezus, s častjo s križa snet,

Jezus, v tančico zavit,

Jezus, v nov grob položen,

Jezus, ki si očake iz temnic rešil,

, ‘ • , . <.

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ ;
zanesi nam, o Gospod!

usmili se nas!

237

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus , usmili se nas!

Gospod! usmili se nas!

Molitev.

Gospod Jezus Kristus! kteri si s
svojo smertjo na križu svet, pekel in
smert premagal, prosim te, dodeli, da
skozi tvoje britko terpljenje in smert, v
življenju posebno pa v smerti svoje so¬
vražnike premagam, in da moja duša iz
te doline nadlog od tvojih svetih angelov
spremljena, enkrat v nebeško domačijo, v
večno veselje pride. Amen.

238

Li tanije

Gospod, usmili se nas!

K ristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas !

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, ki si pri zadnji večerji sam
sebe učencem zavžiti dal,

Jezus, ki si v presvetem zakramen¬
tu resnično pričujoč s kervjo in z ,
mesom, z dušo in s telesom , po
božji in človeški natori,

Jezus, živi kruh, ki si iz nebes prišel,
Jezus, kruh angeljev,

Jezus, kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, čeznatorni kruh,

usmili se nas!

239

Jezus, skriti Bog in Zveličar,
Jezus, studenec vsih gnad,

Jezus, vedni in naj čistejši dar,
Jezus, nekervavi dar nove zaveze,
Jezus, nedolžno Jagnje božje,
Jezus, skrita mana,

Jezus, beseda, ktera je meso po¬
stala, in zdaj vedno med nami
prebiva,

O naj svetejši zakrament,

Naj veči skrivnost božja,

Spomin naj večih čudežev božjih,
Prečudno znamnje naj veči ljubezni
božje,

Zakrament večne ljubezni,

Skrivnost vere,

Dar sprave za žive in mertve,

Naj veči moč v skušnjavah,

Naj močnejše orožje zoper hudobne¬
ga sovražnika,

Naj imenitniši vsih darov božjih,
Presveti spomin Gospodovega terplje-
nja in njegove smerti,

Presveta Gospodova večerja, pri kte-
ri angeljci strežejo,

Naj večji veselje pobožnih duš,

Naj veči dobrota vernih kristjanov,
Naj slajši živež naših duš,

usmili se nas!

240

Moč slabih, j =

Tolažba žalostnih, 1=1

Pomoč zapušenih , !■ g =■

Popotnica teh , ki v večnost gredo ,| %

Zastava večnega življenja,

Bodi nam milostiv; zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostiv; usliši nas, o Jezus!

Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od nevrednega prejemanja tega pre¬
svetega zakramenta,

Od poželjenja mesa,

Od poželjenja oči,

Od prevzetnosti življenja,

Od vsili grešnih priložnost in nevar¬
nost,

Od skrivnih skušnjav in zalezovanja
hudobnega duha,

Od vsih nesreč,

Od nagle in neprevidene smerti,

Od večne smerti,

Z ljubeznijo, s ktero si ta sv. za¬
krament postavil,

Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji ve¬
čerji svoje apostole obhajal,

Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s svojim
presvetim rešnjim telesom živiš,

<T

Ul

<“D

N

S3

CZ?

Z ljubeznijo, s ktero se v tem presve¬
tem zakramentu za nas daruješ,

Z ljubeznijo, s ktero v tem daru božji
pravici zadostuješ,

Z ljubeznijo, s ktero nevrednim krist¬
janom zanašaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presvetem
zakramentu tolikanj nečasti preterpiš,
Z ljubeznijo, s ktero iz stola svoje
milosti tako usmiljeno na nas gledaš,
Z ljubeznijo, s ktero v tem presvetem
zakramentu do konca sveta pri nas
ostaneš,

Mi ubogi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam vse naše grehe odpustiš,
Da nas v živi veri v ta presveti za¬
krament poterdiš in obderžiš,

Da v naših sercih gorečo ljubezen
do tega naj svetejšega zakramenta
pomnožiš,

Da našo čast in pobožnost k temu
presvetemu zakramentu pomnožiš
in ohraniš,

Da nam gnado daš, vselej z dobro
pripravo k tvoji božji mizi pristo¬
piti,

11

reši nas, o Jezus! te prosimo, usliši nas!

242

Da nam sad tega presvetega zakra¬
menta obilno dodeliš,

Da resnično češenje tega naj častit—
ljivišega zakramenta med nami
pomnožiš,

Da vso nečast od te naj častitljiviše
skrivnosti božje zavaruješ in od-
verneš,

Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,
Da vsim, kteri v te ne verujejo, luč
prave vere dodeliš,

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš ,

Da naše serca s svojim milostljivim
obiskovanjem razveseliš in očistiš,
Da nam vselej veselje nad tem pre¬
svetim zakramentom v serce daš,
Da vedno v nas ostaneš, in mi v tebi,
Da nas o koncu našega življenja s
to nebeško popotnico previdiš in
obveseliš,

Da nas poslednji dan k večnemu
življenju obudiš,

Da vsim vernim dušam večni pokoj I
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Jezus, Sin božji,

te prosimo, usliši nas!

243

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje , ki grehe sveta odjemlješ ;
usmili se nas, o Jezus!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češena si Marija.

V. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je
spomin svojih čudežev storil.

O. On je živež dal tem, kteri se njega
bojijo.

V. Kruli iz nebes si jim dodelil.

O. Ki ima vso sladkost v sebi.

V. Iz tvojega altarja, Gospod ! preje¬
mamo Kristusa,

O. V kterem se duša in telo razveseli.

Molitev.

O Bog, ki si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega telesa in tvoje kervi tako

u *

244

častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Ki živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti svetega Duha
Bog na vekomej. Amen.

Lavretanske litanije.

Gospod , usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Ki •istus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni

Sin, vsega sveta resnji Bog,
Sveti Duh, resnični. Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Sv. Marija,

Sv. Mati božja,

Sv. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

S»

D

I

usmili se za nas Boga prosi!

245

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega stvarnika,

Mati našega odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Devica brez madeža spočeta,
Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališe grešnikov,
Tolažnica žalostnih,

za nas Boga prosi!

346

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vsili svetnikov,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Gešena si Marija.

BI @ D i t © v

1. K  presv. rešnjemu Telesu.

(Kedar je izpostavljeno.)

tf.  Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

M © 1 i m  0 .

O Bog! kteri si nam v prečudnem

za nas Boga prosi!

24 ?

zakramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, sv. skriv¬
nosti tvojega telesa in tvoje kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha
Bog od vekomej do vekomej. Anten.

2. K sv. devici, Materi Marii.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zaverzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temuč reši nas
vselej od vsih nevarnost. O častitljiva in
blažena devica; naša gospa; naša sred-
nica; naša besednica; naša pomočnica!
S svojim Sinom nas spravi, svojemu
Sinu nas priporoči; svojemu Sinu nas
izroči.

Prosi za nas , sveta božja porodnica!
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

M @ 1 * -O.

Dodeli nam, tvojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo, in da bomo
po častitih prošnjah presvete Marije vse¬
lej device od sedanje žalosti rešeni in
večnega veselja deležni.

248

Češena bodi Kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini
otroci, k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedej,
naša pomočnica! svoje milostljive oči v
nas 5 in po tem revnem življenju pokaži
nam Jezusa, žegnani sad tvojega te¬
lesa; o milostljiva, o dobrotljiva, o slad¬
ka devica Marija !

y. Prosi za nas, sveta božja porodnica!
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Vsegamogočni večni Uog! ki si
dušo in telo častite device matere Ma¬
rije, da bi vredno prebivališe tvojega
Sina biti zaslužila, s pripomočjo sve¬
tega Duha pripravil, daj nam, ki se
njenega spomina veselimo, da bomo po
njenih milostljivih prošnjah od prihod¬
njih zlegov in večne smerti rešeni.

3. K svetemu Jožefu.

Glejte, moder in zvest hlapec, kte-
regaje postavil Gospod čez svojo družino.
Ul.  Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

249

Molim®.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete matere
Marije pomaga, da, kar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno.

4. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi,
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
Matere ljube Device Marije in vsih
svojih svetnikov nas svoje služabnike,
naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi
svetosti ; tudi očisti vso našo rodovino
in naše prijatle hudobe in grehov, in
napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli
nam mir in zdravje, odverni od nas
vidne in nevidne sovražnike, in odženi
vse hude želje; daj nam zdravo vreme
in dobro letino, skazi milost našim pri—
jatlom in neprijatlom, in obvari to faro
z vsimi, kteri v nji prebivajo, kuge,
lakote, vojske, ognja, potresa, po-
vodnje, in dodeli milostljivo vsim vernim
keršenikom, živim in mertvim, v ne¬
beškem kraljestvu večno življenje, mir
in pokoj. Obvaruj našega papeža I.,

250

našega škofa L, našega svetlega cesarja
L, in vso našo duhovsko in deželsko
gosposko, in vse kristjansko ljudstvo vsih
nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov
pridi z nebes doli na nas, in bodi vse¬
lej nad nami. Po Gospodu našem Je¬
zusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha Bog od vekomej do vekomej. Amen.

y. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

0. Amen.

Oče naš. Češena si Marija! (petkrat.)

Opomin. Kolikorkrat lavretanske litanije pobožno
moliš, zadobiš vsakrat za 300 dni odpustkov, in če
jih vsaki dan enkrat moliš, zadobiš o zapovedanih
praznikih Matere božje popolnama odpustek, če se
spoveš in sv. rešnje telo vredno prejmeš.

Lastnosti matere božje.

1. Marija je hči Očeta nebeškega.

2 .  Marija je mati Jezusa Kristusa, Sina
božjega.

3. Marija je nevesta tolažnika sv. Duha.

4. Marija je častitljiva kraljica vsih zve¬
ličanih duhov.

5. Marija je izvoljena posoda vsih božjih
gnad.

251

6. Marija je prečuden izgled deviške
čistosti, brez vsega madeža spočeta.

7 .  Marija je zgolj sama ponižnost in
krotkost.

8. Marija je dobrotljiva mati vsih vernih
kristjanov.

9. Marija je usmiljena tolažnica vsih ža¬
lostnih in revnih.

10 .  Marija je pribežališe vsih spokornih
grešnikov.

11 .  Marija je naša pomoč v vsih nadlogah.

12 .  Marija je naj mogočniši pomočnica v
zadnji uri in pri sodbi božji.

Zaveza z Marijo.

Vsih milost polna devica in češena
mati božja, Marija! ker jes zavoljo svo¬
jega grešnega življenja nisem vredna,
tvoja hči imenovana biti; ti pa zavolj
svoje ljubezni in zvestobe vredna, biti
moja mati: za to iz ljubezni do tebe po¬
novim ljubeznjivo zavezo s teboj, in te
prosim, naj te smem vnovič svojo mater
imenovati. Res, izvolim te za svojo
mater tako za terdno, kakor te je kaka
bogoljubna duša izvolila, ali te izvoliti
in se s teboj skleniti zamore. Tebi se

253

jes za tvojo lastno služabnico vdam, tebi
zapišem svoje telo in svojo dušo, tebi
svojo lastno kri, tako da me nobena moč
od tebe ne bo več ločiti zamogla. Naj
ti, o Marija, dopade ta zaveza, sprejmi
me za svojo hči in zapri me v svoje
materno serce, da bom v vsih svojih
revah varno pribežališe k tebi imela, in
enkrat v tvojih rokah , kakor otrok na
maternem naročju, svojo dušo Bogu
izročila. Amen.

M © 1 a $ ©

O gospa moja, o mati moja! tebi
se vso darujem, in da se tebi vdano
skažem, ti danes posvetim svoje oči,
svoje ušesa, svoje usta, svoje serce,
in sebe vso. Ker sem tedej tvoja, o
dobra mati! vari me, brani me, kakor
svojo lastnino in posestvo. Amen.

(če to molitvico s pobožnim in skesanim ser¬
cem zjutraj in zvečer po angeljskem češenju moliš,
zabobiš vsaki dan odpustek za sto dni, in če v mescu
enkrat ssv. zakramente vredno prejmcš, in navadne
molitve za odpustke opraviš, popolnama odpustek.
(Pij IX. 5. aug. 1851.)

253

Dostavek. Se litanije pojejo, se namest: „z a
nas Boga prosi!" odpeva tako le:

Devica Marija, sladko ime!

K tebi zdihuje naše serce!

Roža duhovna,

Milosti polna,

Prosi za nas grešnike vse!
ali pa:

Sveta mati božja, prosi Boga za nas !
Hvaljen bodi Jezus zdaj in na večni čas!
Le prosi, le prosi, Marija, za nas!

254

B,imski papež Klemen XII. so vsiin, ki na
čast sv. Alojzi-a šest nedelj zaporedoma k
spovedi grejo, vredno sv. rešnje telo prejmejo
in na namen svete cerkve molijo, popolnama
odpustek dodelili. Ker je sv. Alojzi poseben
varh svete čistosti, vas prosim, dekleta! v
imenu Jezusovem, opravljajte rade to pobožnost
— vsaj vas ne bo nikdar grevalo.

Pervo nedeljo.

Pripravi javna molitev.

Vsegamogočni usmiljeni Bog! oglej
se po svoji očetovski ljubezni na me,
slabo in revno tvojo hčer. Naj ti dopade
ta pobožnost, ktero zdaj opravljam v
tvojo čast, v čast Marije, tvoje presvete
matere in neomadežovane device in v

355

čast tvojega zvestega služabnika, svetega
Alojzi-a. Začni, prosim Gospod! s svo¬
jim duhom mojo pobožnost, in spremljaj
jo s svojo sveto pomočjo, da jo iz tebe
začnem in v tebi končam. Darujem ti to
pobožnost v zahvalo za vse prijete gnade
in dobrote, posebno pa za tiste gnade,
ktere si dodelil svetemu Alojzi-u, in po
njegovi priprošnji vsim njegovim častiv-
cem. Ponižno te molim in prosim, do¬
brotljivi Oče moj! ozri se milostljivo na
zasluženje tega velikega Svetnika, in do¬
deli nam tiste gnade in čednosti, za ktere
prosimo za se in za druge, da vsi sku-
pej v tvoji sveti ljubezni živimo in urner-
jemo, in da te enkrat s svetim Alojzi-om
in z vsimi izvoljenimi v nebesih vekomej
častimo in hvalimo. Amen.

O Bog, prijatel čistih duš! po tvoji
gnadi je sv. Alojzi svojo deviško čistost
noter do srnerti brez madeža ohranil;
daj, da bom tudi jes, poterjena s tvojo
sveto gnado, po izgledu tega angeljskega
mladenča to prelepo čednost čez vse lju¬
bila in cenila; da nikdar kaj ne storim
in ne dovolim, s komur bi jo znabiti

256

ognuslla ali vmazala, marveč da bom
vredna zavolj čistosti svoje od tebe ljub¬
ljena biti, in gledati te enkrat od obličja
do obličja.

Sv. Alojzi! ki si svojo nedolžnost
in svojo deviško čistost noter do smerti
brez madeža ohranil, prosi za me slabo
deklino, da se tudijes zoper to preljubo
in sveto čednost nikdar ne pregrešim, se
vsim skušnjavam serčno in stanovitno
vstavljam — da bom ven in ven trezna
in zmerna, se ogibala slabih priložnost,
skerbno krotila in zatirala svoje občutke,
posebno pa svoje oči, in svoje serce za¬
pirala vsemu nespodobnemu poželjenju.
Amen.

Oče naš. Oešena si Marija. Čast bodi Bogu.

UtalBiJa

k časti sv. Alojz i-a.

Gospod, usmili se nas!

Ki •istus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas !

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

257

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,\
Sin, vsega sveta rešnji Bog, f g

Sveti Duh, resnični Bog, i

Sveta Trojica, en sam Bog, *

Sveta Marija,

Sv, Alojzi, ki si od svojih otročjih
let s kerstno gnado zvesto delal,
Sv. Alojzi, ki si zavoljo tega od
Boga posebno obdarovan bil,

Sv. Alojzi, podoba čistosti in ne¬
dolžnosti ,

Sv. Alojzi, ki si svojo kerstno ne-|
dolžnost noter do smerti brez ina-|
deža ohranil,

Sv. Alojzi, ki si zavoljo tega vsel
svoje občutke, posebno pa svoje
oči skerbno varoval.

Sv. Alojzi, ki si bežal pred najl
manjšo nevarnostjo, ki je žugala
tvoji čistosti,

Sv. Alojzi, ki si moril svoje telo z|
naj ojstrejšo zmernostjo,

Sv. Alojzi, ki si vse križe in težave 1
v prid svoje čistosti voljno prestal,
Sv. Alojzi, ki si, da bi ohranil svojo
čistost, sv. zakramente tako pogo¬
sto prejemal, j

Sv. Alojzi, ki si ravno iz tega na-

s

0 »

B

%

CD

O

cd

o

crq

p

N

P

=3

P

GO

268

mena prečisto devico Marijo tako\
goreče častil,

Sv. Alojzi, od cerkve priporočen

Sv. Alojzi, ki si bolj obrajtal tiho
ponižnost, kakor svetlo časno krono,
Sv. Alojzi, ki si zaničeval svet in
njegove dobrote, da bi toliko bolj
gotovo nebesa dosegel,

Sv. Alojzi, ki nisi večjega veselja
poznal, kakor moliti in premišlje¬
vati svete reči,

Sv. Alojzi, angel j v človeški podobi,
Sv. Alojzi, mogočen prošnjik in varh
svete čistosti,

Sv. Alojzi, k tebi kličemo,

Zavoljo tvoje priserčne ljubezni do
Jezusa,

Da tudi mi, kakor ti, Jezusa in
Marijo čez vse ljubimo,

Da tudi mi vpotrebujemo vse pripo¬
močke, sveto čistost ohraniti,

Da tudi mi za tega voljo svete za¬
kramente tolikokrat, kolikorkrat je
nam mogoče, prejmemo,

Da se tudi mi vsili nevarnost in pri¬
ložnost k nečistemu grehu skerbno

izgled svete čistosti

ogibljemo,

prosi Boga za nas!

259

Da tudi mi, kakor ti, svoje naj večje
veselje v molitvi in v svetem pre¬
mišljevanju najdemo,

Da tudi mi, kakor ti, svoje občutke,]
posebno pa svoje oči v berzdah
imamo,

Da se tudi mi, kakor ti, v zataje-i
vanju samih sebe vadimo, i

Da bomo do konca svojega življenja
v dobrem stanovitni.

Da bomo srečne smerti umerli,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Ki •istus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Cešena si Marija.

O Bog! deljivec nebeških darov, ki
si v angeljskem mladenču Alojzi-u pre¬
čudno nedolžnost življenja z enako pokoro
združil; dodeli po njegovem zasluženju
in po njegovih prošnjah, da, ki gane-

prosi Boga za nas!

260

dolžnega nismo nasledovaii, ga spo¬
kornega posnemamo. Po Jezusu Kri¬
stusu , Gospodu našem. Amen.

Drugo nedeljo.

Pripravfjavna molitev, kakor pervo nedeljo.

Pravični Bog! če je nedolžni sv.
Alojzi tako spokorno živel, kako bom
jes pred tvojim sodnim stolom obstala?
On, kterega duša je vendar tolikanj
čista bila, je vse svoje življenje se mo¬
ril in zatajeval. In jes, ki sem toli¬
kokrat in tako hudo se pregrešila, no¬
čem ničesar slišati od pokore, nočem
svojim občutkom nič odreči! Usmili se
me, o Gospod! in moje terdo serce
spreoberni v spokorno. Daj mi tako
ponižnost, kakoršne je sv. Alojzi poln
bil, da, ki mu v nedolžnosti nisem po¬
dobna, po potu pokore v nebesa pridem.

Sv. Alojzi! ti si greha huje, kakor
strupenega modrosa se bal, in če si le
senco greha vidil, je tvoja čista, ne¬
dolžna duša z gnusobo se napolnila, in
od straha in groze trepetala. Tiste male

26 i

grehe, ki si jih v svojih otročjih letih
storil, si vse svoje žive dni z obilnimi
solzami objokoval, in z ojstrimi pokorili
izbrisaval; prosi zame, da svoje velike
in brezštevilne grehe iz ljubezni do Boga
obžalujem in pokorim, in da za naprej
greh čez vse sovražim in studim. Amen.
Oče naš. Oešena si Marija. Čast bodi.

Potem litanije k časti sv. Alojzi-a itd., kakor
pervo nedeljo.

Tretjo nedeljo,

Pripravljavna molitev, -kakor pervo nedeljo.

Mejite? m  @stala©st do sveta.

Moj Gospod in moj Bog! ki slabe,
perstene serca po svoji gnadi k nebeškim
željam povzdiguješ, raztergaj vezi, ktere
me na svet vežejo, in obvari me pred
zanjkami zapeljivega sveta; uči me zani¬
čevati in studiti pene in prazni bliš po¬
svetnih darov in mesenega veselja; uči
me, da bom kakor sv, apostol Paul, vse
kar mi svet obeta in priporoča, toliko
obrajtala kakor prah in blato, in ne bom
druzega poželjela, kakor Jezusova biti.
— Nagni moje serce, da ker po izgledu

262

svetega Alojzi-a sveta ne morem za¬
pustiti, se vendar na svet in na njegovo
veselje nebom navezavala, da se bom
skerb.no ogibala krajev, kjer posvetneži
šum in truš imajo, da bom rada tiha,
rada sama, in rada svoje želje kje
pošiljala, kjer veselje nikoli ne mine in
lepota nikoli ne obledi.

Sv. Alojzi! ti si bil od Boga po¬
sebno razsvetljen, preč ko si k pameti
prišel, in že takrat si začel, Boga lju¬
biti in njemu služiti; prosi za me, da
vsaj zdej, ko sem že k večjemu spo¬
znanju prišla, začnem Bogu služiti, da
vse kar imam, svojo dušo in svoje telo
njemu v dar prinesem, in da moje serce
gori le za njega, od kterega sem že
brez števila gnad in dobrot prijela, in jih
še to uro prijemam. Amen.

Oče naš. češena si Marija. Oast bodi.

Potem litanije itd., kakor pervo nedeljo.

Četerto nedeljo.

Pripravljavna molitev, kakor pervo nedeljo.

Molitev m  UjMlestJa d® Boga.

O Bog, studenec vsega dobrega in
zapopadek vsih popolnost, brez tebe bi

263

nebesa ne bile več nebesa. Ti si nas
toliko ljubil, da si svojega edinorojenega
Sina k našemu odrešenju na svet poslal,
in tvoj edinorojeni Sin, moj Odrešenik,
ki je pravi Bog, meje ljubil, daje umeri
za me na sramotnem križu. In vendar
je bilo moje serce dosihmal tako merzlo
do tebe. Oh, kolikokrat sem te razžalila
v svojem življenju! Usmiljeni Bog! od¬
pusti mi, prelepo te prosim, odpusti
mi zavolj ljubezni, s ktero si me ljubil
od večnosti sem, in zavolj neskončnega
zasluženja tvojega ljubega Sina Jezusa.
Daj mi tako te ljubiti, kakor te je ljubil
tvoj zvest služabnik, sveti Alojzi, in na¬
polni moje serce z nebeškimi željami,
da bom ven in ven po tvojih zapovedih
živela, nič druzega se bala, kakor tebe
razžaliti, in nič druzega želela, kakor
tebi dopasti, in enkrat v nebesih v drušnji
svetega Alojzi-a vekomej te ljubiti, mo¬
liti in častiti.

Sv. Alojzi! ti si ves čas svojega
življenja Jezusa in Marijo čez vse ljubil,
zato si tudi gnado dosegel, v ljubezni
do Jezusa in Marije umreti. Prosi za
me, da bom tudi jes Jezusa iz celega
svojega serca in čez vse ljubila, da bom

264

pa tudi njegovo mater, prečisto devico
Marijo, z otročjim zaupanjem častila, in
v gnadi mojega Izveličarja in v naročju
moje preljube matere Marije od tega
sveta se ločila. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Potem litanije itd., kakor pervo nedeljo,

Pet« nedelj«.

Pripravljavna molitev, kakor pervo nedeljo.

Molitev m  p@fe@ia@st dl« terpljeaja
Kristusovega ia do presv. reinijega

Ljubeznjivi Jezus! na kaj bi imeli
kristjani večkrat in rajši misliti, kakor na
tvoje britko terpljenje in na tvojo grenko
smert, s ktero si nas odrešil? kje bi
imeli večkrat in rajši biti, kakor pri tebi
v zakramentu presv. rešnjega Telesa? O
moj Jezus! odpusti mi, da sem dosihmal
do teh naj svetejših skrivnost tako malo
serca imela. Kako meje  sram, ko zmis-
lim na svetega Alojzi-a, ki je pogosto
cele ure pred sv. rešnjim Telesom kleče
molil, tako pogosto k svetemu obhajilu

265

pristopaj, in od veselja se solzil, da je
smel te prejeti. Preljubeznjivi Jezus,
daj, da bom tudi jes toliko ljubezni do
tebe v presvetem rešujem Telesu imela,
te rada in vesela prejemala, kolikorkrat
mi bo dopušeno, pa tudi vselej s tako
skerbjo se pripravljala, kakor sv. Alojzi.

Sv. Alojzi! ti si zakramenta svete
pokore in presv. rešnjega Telesa vselej
z naj večjo pobožnostjo prijel, in se z
vso skerbjo pripravljal. Prosi za me,
da bom tudi jes tako rada k spovedi in
k sv. obhajilu hodila — ali ne samo rada,
temuč tudi vredna; da mi sveto obhajilo
ne bo k pogubljenju, timveč k večnemu
življenju. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.

Potem litanije itd., kakor pervo nedeljo.

Šesto nedeljo.

Pripravljavna molitev, kakor pervo nedeljo.

O moj Bog! kaj je tudi naj daljše
človeško življenje na svetu druzega, ka¬
kor senca, kedar kak oblak čez sonce

t2

266

gre. In vendar tako redko mislimo, da
čas našega življenja tako hitro preide, in
kakor čas obračamo, dobro ali slabo ,
bomo ali večno zveličani ali večno po¬
gubljeni. Vtisni, o Gospod! svet strah v
moje serce, da bom vsaki dan in vsako uro
svojega življenja v izveličanje svoje duše
obernila, da ostanem zmirej čista inbi'ez
madeža na duši in na telesu , poterpež-
ljiva v svojem terpljenju, in stanovitna v
dobrem, da bom po tem takem vredna,
k Tebi v svete nebesa priti. Za to te
prosim po priprošnji svetega Alojzi-a,
kterega si v njegovih naj lepših letih k
sebi zaklical', in v kterih bi lehko umerla
tudi jes.

Sv. Alojzi! ki si od svojih otroč¬
jih let zvesto in neprenehama Bogu
služil, in si vse svoje dni v božjo čast
in v izveličanje svoje duše obernil,
sprosi mi gnado, da bom ven in ven
pred očmi imela in pogosto premišlje¬
vala, kako kratko je naše življenje,
kako negotova naša smertna ura in ko¬
liko vreden vsaki trenutek, ki ga nam
Bog da; da dragega časa ne bom tra¬
tila s postopanjem, s praznimi ali clo
grešnimi pogovori, po slabih potah in

267

tovaršijah, ampak tako lepo ga obračala,
da bom zamogla enkrat odgovor dati
od vsake ure in vsake minute svojega
življenja. Amen.

Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi.

Potem litanije itd., kakor pcrvo nedeljo.

P © § © m

v čast svetega Alojzija.

Prelepa lilija cveti,

Iz sam’ga svet’ga raja,

In dah deviške čistosti
To lilijo obdaja.

Kdo žlahne I i 1 ’j e ne pozna :

Alojzija mladenča?

Nedolžnost in pokora ga
Zdaj v svetem raju venca.

Prav lepo pesem hočemo
Alojziju zapeti,

V telesu angeljca lepo
V spodobni časti 'meti.

Alojzi! ti deviški -cvet
Nedolžnost si ohranil,

Oh! bodi tudi nam izgled.

Da nas boš greha branil.

Poglej ! v koljki nevarnosti
Pregrehe mi živimo,

Kako vsi rahli in slabi
Se lehko pogubimo.

12 *

Ti v sveti sramožljivosti
Se varval sence greha,
Nas pa priložnost veseli,
Pregrešnega posmeha.

Do vsmiljenega Jezusa
Ti srce je gorelo
Marija tvoja mati b’Ia
Posvetno teb’ mrzelo.

Naše srce pa le želi
Veselje tega sveta,
Ljubezen sveto pomori,

V nesramnost nas zapleta.
Alojzi! ti se pokoril

Občutke si strahoval,

Si molil rad in se postil,
Skušnjave vse premagal.

Mi grešniki pa pasemo
Pregrešno truplo svoje;
Naj nam pomoč premage bo
Izgled pokore tvoje.

Naj se hudoben svet jezi,
Sovraži, zapeljava,

Le bodi sploh, Alojzi ti!
Nam luč in steza prava.

Alojzi, ti naš vojvoda!

Pred nami lil’jo nosi,

Od vsmiljenega Jezusa
Pomoč nam ti izprosi!

Naj se s teboj vojskujemo,

V nedolžnosti cvetimo,

Naj srečno svet premagamo,

Se s tabo veselimo.

Tam Bogu hvalo dajali,

Pred jagnjetom veseli:

V nebesih se sprehajali,

In novo pesem peli.

tLi^laš Gospod Jezus pravi: ,,Kjer sta dva, ali
kjer so trije v mojem imenu zbrani. ondi sem
jes v sredi med njimi". V svetih bratovšinah
pa se jih večdel sto in sto zbere, da bi eden
za druzega molili, in eden druzega k dobremu
vnemali; zatorej smemo reči, da so Bogu po¬
sebno ljube in drage. Sv. Frančišek Zalezijan
pravi: Se daš v bratovšino zapisati, lehko ve¬
liko dobiš, zgubiti pa ničesar ne moreš. Ce
zvesto opravljaš svoje bratovske dolžnosti, za-
moreš mnogo gnad in odpustkov zadobiti: če
jih pa ne opravljaš, odpustkov sicer ne dobiš,
pa tudi greha zato nobenega nimaš — ker
nobena bratovšina svojih udov pod grehom ne
veže.

Da sv. bratovšine mnogo pomagajo k po¬
božnemu življenju In k večnemu zveličanju,
se tudi iz tega lehko vidi, ker vsi slabi in
malovredni kristjani so sploh zoper nje. Meni
se zdi, da vsaka sv. bratovšina je kakor vert
pri hiši. Rože in drevesa v vertu so zmirej
bolj varne, kakor une zvunej verta, ktere
kmali kdo ali odterga ali polomi; zatorej, lju¬
be dekleta! ne dajte se motiti od naukov za-

270

peljivega sveta , in dajte se zapisati v eno ali
drugo sledečih bratovšin, v ktero vam je ljubo
in vam vaš dušni pastir svetujejo,

1. Dekliška ali križovska bratovšina.

Je za dekleta naj lepša in naj po-
trebniša. Ona ima ta sveti namen, da bi
tiste, kterim je Bog zakon namenil, z de¬
viškim vencem na glavi in v sercu k po¬
roki prišle: tiste pa, kterim gani namenil,
da bi čisto in brez madeža ohranile svoje
devištvo, in vredne bile, po smerti z Je¬
zusom pri poroki biti, kjer bodo imele le¬
pe bele oblačila kot sneg, zelene palmove
veje v rokah, in bodo angelji in svetniki
božji njih ljubi svati in gosti. Zategadel,
ljube dekleta! ki ste že zraven, prijazno
in lepo vas pozdravim — veselite se; za¬
kaj ve zdaj še same ne veste, kako srečne
da ste. Prosim lepo in povabim pa tudi
vas, ki še niste pristopile, ne mudite se
in ne odlagajte, da se tudi vam ne zgodi,
kakor tistim evangeljskim devicam, ki so
svojega ženina zamudile.

2. Bratovšina presv. serca Jezusovega.

Namen te prelepe bratovšine je, da bi
se naše serca v goreči ljubezni do Jezusa

271

vnele, in se posebno mladim dekletam pri¬
poroča, da bi jih ljubezen do sveta ne
oslepila. Če bote Jezusovo serce rade
častile, bote tudi presv. rešnje telo rade
obiskovale, bote rade k spovedi in k sv.
obhajilu hodile, in leliko rastle v vsem
dobrem, kakor drevesa, ki so poleg poto¬
ka vsajene.

Ktera se v to sv. bratovšino zapisati
da, mora moliti vsak dan en ocenaš, eno
češe nomarij o, apostolsko vero  in
kratek zdihljej:

O Jezus, naj sladkejse serce , daj ,

Da molim in ljubim te na vekomej!

Tudi je dobro, moliti sledečo molitev.

Molitev za odpustke.

O moj Ijubeznjivi Jezus! iz hvalež¬
nosti do tebe , in da bi svojo nezvestobo
vsaj nekoliko popravila, tebi svoje serce
izročim, se tebi vso vdam, in si terdno
naprejvzamem, nikdar več ne grešiti.
Amen.

Če to molitvico pred podobo serca Jezu¬
sovega zgrevano moliš, zadobiš enkrat na dan
odpustke za sto dni; če jo moliš cel mesec
vsak den , zadobiš enkrat v mescu popolnama
odpustek tisti dan, na kterem se čisto spoveš,

272

sv. rešnje telo vredno prejrneš in po namen«
sv. papeža moliš. — Popolnama odpustek tudi
zadobiš:

1. Tisti dan, ko se zapisati daš.

2. V praznik presv. serca Jezusovega, ali
pa v nedeljo potem

3. Pervi petek ali pervo nedeljo vsakega
mesca.

4. Sest petkov ali šest nedelj pred prazni¬
kom presv. serca Jezusovega.

5. Ob smertni uri, če boš vsaj v sercu po¬
božno v presv. ime Jezusovo klicala,

ij. IJratovšiua presv. serca Marijinega.

Ta sv. bratovšina ima namen, po mo¬
gočni prošnji Marijnega presv. serca Boga
prositi za spreobernjenje grešnikov in kri—
vovercov. Ktera Jezusa resnično ljubi, bo
gotovo ljubila tudi Marijo, in se rada v
to bratovšino zapisati dala.

Dnevi popolnama odpustkov za to bra¬
tovšino so : t. dan pristopa v bratovšino , 2,

dan, ko smo bili keršeni, 3. novo leto, 4, ne¬
delja pred pervo pustno nedeljo, 5. svečnica,

6. Marijno oznanovanje, 7 .  Marijno rojstvo,
8. vnebovzetje, 9. čisto spočetje, 10. sedem
žalost Marije, 11. dan spreobernjenja sv.
Paula, 12. praznik sv. Marije Magdalene,

273

13. ob stnertni uri. — Odpustke zadobiti, kar
že tako veste, je treba, tisti dan se spovedati
in sv. rešnje telo vredno prejeli; sicer pa vsak
dan moliti eno češ en o mar ij o s pristavkom:
O Marija, pribežališe grešnikov,
prosi za nas!

Dobro je moliti tudi sledečo molitev
sv. Bernarda:

Spomni se, o preusmiljena devica
Marija! da od vekomej se še ni slišalo,
da bi bila ti zapustila kterega, ki je pod
tvoje varstvo pribežal, tvoje pomoči iskal
in se tvoji prošnji priporočeval. Polna
tega ^zaupanja hitim k tebi, o devic de¬
vica! k tebi pridem, pred teboj stojim
grešnica in zdihujem: Ne zaverzi moje
prošnje, o mati večnega Sina, temuč
milostivo me sliši in usliši. Amen.

4. Bratovšina živega sv. roženkranca.

Ena naj lepših bratovšin je bratovšina
živega sv. roženkranca, ktere namen je,
svete skrivnosti našega odrešenja in zveli¬
čanja hvaležno premišljevati, in Jezusa in
Marijo častiti in prositi, naj bi se sadu od-

12 *«

274

rešenja vredne storili. — Petnajst udov se
zbere, in vsak zmed njih moli vsak dan
eno skrivnost, tako da vsi vsak dan celi
roženkrane izmolijo. Petnajst udov, ki se
v molitvi tako verstijo, se imenuje „roža‘ £ ;
enajst rož ali 165 udov se imenuje „ve-
nec“ ali germ, in petnajst vencov ali 2475
udov se imenuje „Ma rij n i rožen  vert“.
Predstojnik ali predstojnica mora skerbeti,
da vsi udje zvesto molijo in opravljajo,
kakor jim reče. Kdor ne moli skrivnosti,
kakor mu je ukazano, puli iz rože peresa,
terga venec, ki se za Marijo plete,- in po¬
maga sovražniku, da se v Marijni vertec
prikrade in škodo dela.

Dekleta! molite rade sv. roženkrane,
saj vam ne bo žal. Mislite si, da vselej,
kolikorkrat odmolite eno skrivnost, odter-
gate za Marijo, svojo ljubo mater, eno
rožo, ali belo ali rdečo ali roineno, in ji
venec spletate — ona bo pa tudi za vas
nebeški venec izprosila.

Dnevi popolnama odpustkov za rožen-
kransko bratovsino so: 1. dan pristopa v bra-

tovšino, ali pa v nedeljo potem, 2. sveti dan,
3. novo leto, 4. praznik ssv. treh kraljev,
5. velikanoe, 6. veliko križovo, 7. binkošti,
8. praznik sv. trojice, 9. božjega telesa, 10.

275

ssv. Petra in Paula, 11, vsih svetnikov, 12.
vsi prazniki in soprazniki Matere božje, 13 .
vsaka tretja nedelja v mescu. Saj ve da, je
treba, tisti dan spovedati se in k božji mizi
vredno pristopiti. Tudi je treba: l. se zapi¬
sati dati v to sv. bratovšino , 2. moliti pobož¬
no skrivnost, ki na te pride , 3. imeti pater-

noster, ki je v to žegnan, in na njega moliti,
ne pa na perste, 4. moliti prej tri roženkran-
ce, enega za sv. očeta, druzega za sv- cer¬
kev, in tretjega za mašnika, ki so paternošter
žegnali.

IVekel sem, da moraš paternošter v ro¬
kah imeti, zakaj če ga v žepu imaš in ga ne
vpotrebuješ pri molitvi, ne dobiš odpustkov.
Tudi ne smeš paternoštra, ki je žegnan, dra-
žej prodati, kakor ga kupiš, ker ravno skozi
to bi zgubil žegen in odpustke; smeš ga pa
ob smerti komu sporočiti. Vendar mora ta
prej tri roženkrance moliti, preden zamore od¬
pustkov deležen postati.

Dobro tudi bi bilo, ko bi se zavezale,
da bo vsaka vsako leto pred sv. rešnjim te¬
lesom „uro“  molila, v zadostenje za nečast
ki se Jezusu v sv. rešnjem telesu godi, in v
pomoč vernim dušam, ki so bile pri tej sv.
bratovšini.

Dekleta! molite rade sv. roženkranc, mo-

276

lite ga tudi pobožno. Marija je rekla cn dan
sveti devici Euialii. da ji je ljubše, če pet
razdelkov sv. roženkranca pobožno in počasi
moli, kakor petdeset naglo in z majhno po¬
božnostjo.

5. Bratovšiua ssv. Cirila in Metuda.

Namen te sv. bratovšine je, Boga pro¬
siti , da bi se milostno ozerl na razkolnike
ali staroveree, in jih zedinil s sv. kato¬
liško cerkvijo.

Moli vsak dan en očenaš in eno
češenomarijo  s pristavkom: Sveta brata
Ciril in M etud, prosita lioga za nas!
— Na praznik ssv. Cirila in Metuda ali kaki
drugi dan te osmine bodi v 'namen bratovšine
pri sv. maši, ali pa k spovedi pojdi in k sv.
obhajilu. — Skerbi, da svojih sosedov, pri-
jatlov in znancov, kolikor Bog da. v bratov-
šino pridobiš.

Si v tej bratovšini, leliko dobiš popolna-
ma odpustek: 1. Na dan pristopa, 2. smert-

no uro , 3. na praznik ssv. Cirila in Metuda,

ali kteri drugi dan te osmine ,  če greš k spo¬
vedi in sv. obhajilo vredno prejmeš, in v po¬
svečeni cerkvi v namen rimskega papeža mo¬
liš. — Odpustek sedem let in sedem stirdese-
lank (po 40 dni) dobiš vsako kvaterno nedeljo;

277

odpustek 60  dni pa za vsako dobro delo, ki
ga s spokorjenim sercem in pobožno opraviš.
— Dobro je tudi moliti sledečo

M® 11 it®

O Bog, ki si nas po svetih bratih
Cirilu in Metudu v edinost svete vere
poklical, zedini zopet ločene brate in
sestre naše k svoji sv. katoliški cerkvi,
naj bo kakor v nebesih, tako tudi na
zendji le eden hlev in eden naj viši pa¬
stir. Za to te prosimo po zasluženju
Jezusa Kristusa, po prošnji Marije,
ssv. Cirila in Metuda, in vsih tvojih
svetnikov. Amen.

6. Itratovšiua sv. Leopolda.

lina namen, pomagati misijonarjem v
severni Ameriki. Kdor hoče v to bratovši-
no stopiti, mora 1. se zapisati dati, 2.
vsak dan očenaš in češenomarijo
moliti, in k koncu pristaviti: Sveti Leo¬
pold, p rosi Boga za nas!  3. vsakdan
en krajcar ali celo leto 52 krajcarjev za
misijone otiraj tati.

Popolnama odpustki za to bratovšino so:
L dan pristopa, 2 .  praznik čistega spočetja,

278

3. praznik sv. Leopolda, 4. ob smertni uri,
5. enkrat vsakega mesca, ako bratovske mo¬
litve zvesto opravljaš, vredno k spovedi in k
sv. obhajilu greš, in v kaki žegnani cerkvi v
namen rimskega papeža — za razširanje sv.
katoliške cerkve moliš.

Dobro je moliti tudi sledečo molitev:

Ljubi oče nebeški, ki si poslal svo¬
jega Sina nas vse zveličat, pridi k nam
tvoje kraljestvo, naj tebe vsi ljudje prav
spoznajo in častijo! Posebno usmili se
ubogih divjakov, zamorcov, ki v daljnih
krajih za morjem prebivajo, in so tudi
naši brati in sestre. Daj jim spoznati
pravo luč svete keršanske katoliške vere,
daj njihovim učenikom dobro srečo,
tvoje kraljestvo med njimi razširati. Daj
pa tudi nam pravo skerb za večno zve¬
ličanje , naj eden drugemu v nebesa po¬
magamo , kjer nas boš enkrat vse svoje
dobre otroke združil, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem, po priprošnji
Marije device, sv, Leopolda in vsih
ljubih svetnikov. Amen.

279

7. Rratovšina sv. Mihela.

Ima namen, pomagati svetemu očetu,
rimskemu papežu, ki so na zemlji naš naj
višji pastir in vidni poglavar naše sv. cer¬
kve, in so zdaj v veliki sili. — Hočeš pri
tej sv. bratovšini biti, moli vsak dan za
rimskega papeža in za sv. katoliško cer¬
kev očenas, češenomarijo, apos¬
tolsko vero in čast bodi Bogu...
in vsako mlado nedeljo daruj en krajcar
srebra ali pa dva krajcarja novega dnarja
svetemu očetu v pomoč. Bog ti bo po-
vernil; pa tudi popolnama odpustke leliko
dobiš na dan pristopa k tej bratovšini, in
vsako leto enkrat, ako se vredno spoveš,
sv. rešnje telo prejmeš , in ob treh praz¬
nikih sv. Petra kako cerkev obišeš, in za
sv. cerkev moliš.

280

Molitev za sv. čistost.

^0^ moj Bog! tolikokrat slišim, da či¬
stost in sramožljivost je deklet naj večje
bogastvo in vsa njih lepota, daj mi, da
druge časti in druzega veselja ne bom
iskala, kakor varovati svojo čistost in
sramožljivo živeti. Lepota in mladost
zgine, kakor roža, ki danes v svoji le¬
poti stoji in zalo cvete, jutre pa pade,
zvene in se posuši. Tako tudi lepo,
nečimerno oblačilo moji slabosti sicer
streže, tebi pa, o Gospod! je zoperno,
ker le ponižnost ljubiš. In ko bi me
ves svet hvalil in častil, ti pa bi ne ma¬
ral za me, bi bila naj revniši, naj ne-
srečniši stvar na svetu. Zatorej le tebi
dopasti želim, le ti, moj Bog! me rad

281

imej, drugo naj bo, kakor hoče. Vari me,
prelepo te prosim, da ne bom poslušala
zapeljivega prilizovanja in se ne dala pre¬
slepiti z nobenim posvetnim veseljem in z
nobenim praznim obetanjem. Razsveti in
poterdi me, da pri tolikih žalostnih in za¬
peljivih zgledih, ktere okoli sebe vidim,
tudi jes ne padem; da ne bom nikoli kej
gledala, govorila ali poslušala, kar je
sveti čistost nasproti in se za dekleta ne
spodobi. S tvojo sveto gnado, o moj
Bog! hočem v svojem oblačilu ponižna, v
svojem pogledu zderžna, v svojem go¬
vorjenju varna biti. — Napuh, prevzet¬
nost, nečimernost ne smejo blizo mene,
iz serca se jim odpovem. O moj Bog!
daj mi popolno čistost, da bom vse za¬
peljevanje in vse skušnjave srečno pre¬
magala. Daj mi gnado v skušnjavah,
da bom tvojo pričujočnost vseskoz pred
očmi imela, in da nikdar na te ne poza¬
bim. — Pred tvojimi očmi me nobena
noč in nobena tema ne skrije, ti veš
moje naj skrivniše misli in želje. Ko bi
moji grehi pred ljudmi tudi skriti ostali,
vendar tvoji pravični sodbi in strašnemu
peklu bi ne mogla oditi. Moja hudobija
bi enkrat gotovo na deit prišla, in moje

282

kratko nagnusno veselje hi se v grenke
solze in v večen jok spremenilo.

O moj Bog in Gospod! obudi v
moji duši veliko sovražtvo do vsega, kar
čistost omadežuje, da bo moje serce in
moje telo zmirej čisto in sramožljivo o-
stalo, da bom vse svoje ude in moči do
smerti brez madeža ohranila, in ko en¬
krat umerjeni, svojo čisto dušo v tvoje
svete roke izročila. — Daj mi, da bom
spožnala žalostni konec in neizmerni bre¬
zen , v kterega gerda nečistost človeka
verže, in iz kterega se nobeden več
ne izkoplje.

O Gospod! daj mi gnado , da bom
večkrat premišljevala, kaj bo enkrat z
menoj — kaj bom imela od vsega tega,
kar mi svet zdaj ponuja in obeta. Daj
mi gnado, da si večkrat v spomin po¬
kličem tiste strašne kraje, kjer nečiste
duše vekomej terpijo, kjer jih červ grize
noč in den, kjer jih grešna vest skli in
peče, da nobeden ogenj tako. Oh, kaj
vendar bo počela nečista duša doli v
večnem plemenu, ko se bo spomnila svo¬
jega življenja! „Oh“, bo zdihovala v eno
mero, „kaj sem mislila, da sem tako ži¬
vela! Oh, kaj sem storila! kaj sem zgu-

283

bila! Oh, kje ze znajdem! in na vse
večne čase! brez odrešenja! brez polaj-
šanja! brez upanja! — Ob! in vsega
tega sem si sama kriva! Jojmene! Joj-
mene!“ — Tresem se in omedljujem , ko
se spomnim svoje slabosti, in se spomnim,
kako Iehko bi tudi jes v ravno tako ne¬
srečo prišla, v kakoršno toliko deklet
pride.

Zatorej terdno sklenem, vse storiti,
da predrago rožo svete čistosti obranim,
in se skerbno ogibati vsega, kar je za
me nevarnega. Da se pa jes slaba stvar
od hudobnežev pretantati ne dam,  mi
stoj ti, ljubeznjivi Jezus! na strani ; daj
mi gnado, da se bom vsim skušnjavam
serčno vstavljala, in da se v nobeno
slabo priložnost ne podam. — Preljubi
Jezus! ponižno te prosim, pomagaj mi,
da svojo čistost do konca obranim, in
da zinirej tvoja ljuba nevesta ostanem.
O Jezus, moj preljubeznjivi ženin! le
tebi želim dopasti, le tebi služiti, le tebe
čez vse ljubiti. O moj Jezus! če le
tebe imam, vse imam; če pa tebe ni¬
mam, clo nič nimam.

O Marija, brez madeža spočeta,
roža in lepota vsili devic! tebe si izvolim

284

v izgled svojega zaderžanja in za svojo
tovaršico vse dni svojega življenja. Po¬
magaj mi, da tvojo sveto čistost zvesto
posnemam, da sramožljivost ohranim in
pridem tudi jes med tiste izvoljene, ki
tam v nebesih jagnje božje spremljajo,
in prepevajo tisto sveto, novo pesem,
ktero le device znajo in zastopijo. —
Oh Jezus, moj Jezus! usliši me. Amen.

Molitev za svojega spovednika.

Jezus Kristus! ki si nam mašnike
za svoje namestnike dal, da nam v tvo¬
jem imenu grehe odpušajo, ponižno te
prosim, ozri se milostljivo na svojega
služabnika, ki so moj spovednik, in raz-
sveti in napolni jih z darovi svojega sv.
Duha, da bojo grešni stan moje duše
prav na tanko spoznali, in mi vselej
take nauke dajali, da bom zmirej po
pravem potu hodila in od dne do dne
čistejša in pobožniša prihajala. Pover-
ni jim tudi ves njih trud, ki ga z me¬
noj imajo , z nebeškim veseljem — meni
pa daj, da jih bom rada ubogala, se
njih sodbi vseskoz voljno podvergla, vse

285

njih nauke globoko v serce si zapisala,
in stanovitno po njih živela. Amen.

Molitev za žive starše.

O Bog! ki hočeš, da naj svoje
starše spoštujem, in si mi za to časno
in večno srečo obljubil, lepo te prosim,
usmili se mojega ljubega očeta, moje
ljube matere. Daj mi gnado, da bom
rada storila, kar mi rečejo, rada opusti¬
la, kar mi prepovedujejo — da jih ne
bom žalila in jim težkega serca delala.
Požegnaj jih in poverili jim na duši in na
telesu vse, kar so mi dobrega storili in
mi še storijo. Daj jim zdravje in dolgo,
srečno življenje, daj jim obilno vsega
dobrega, po smerti pa nebeško veselje.
Amen.

Molitev za rajne starše.

O Bog! lepo te prosim, usmili se
mojega rajnega očeta, moje rajne matere,
ki si jih meni vzel in k sebi zaklical.
Poverni jim ti vse dobrote, ki so jih
meni skazali, in jim jih jes nisem mogla
poverniti. Odpusti jim njih grehe, ki so
jih morebiti zavoljo mene storili, reši jih

286

iz terpljenja, v kterem se morebiti še
čistijo, in vzemi jih k sebi v nebeško
veselje. Naj jim sveti večna luč, naj
počivajo v miru. Daj pa tudi meni pra¬
vično živeti, srečno umreti, in za njimi
k tebi priti v večno veselje, kjer nas
nobena smert več ločila ne bo. Amen.

Molitev zoper skušnjave.

O Marija, prečista devica in moja
preljubeznjiva mati! oglej se na revno
siroto, ki pod tvojo brambo in varstvo
zoper grehe in skušnjave pribežim. Da¬
rujem ti svoje oči in ušesa, svoj jezik,
svoje roke in serce, da jih vsakega
greha obvaruješ. Pomagaj mi, o mati
milosti, da nikdar Jezusa, tvojega sina
in svojega Boga ne razžalim. V skuš¬
njavi hočem vselej k tebi zdihovati in
klicati: Prečista devica! v skušnjavi sem,
pomagaj mi 5 vsa sem Jezusova in Marij -
na, kterima sem se na vekomej darovala.

(Zdaj moli tri češenemarije.)

Po svojem svetem devištvu mi oči¬
sti, o prečista devica Marija! serce, telo
in dušo — v imenu Boga Očeta in Sina
in sv. Duha. Amen.

287

Molitev v čast Kristusovega terpljenja.

O ljubeznjivi Gospod Bog Jezus
Kristus! ki si v odrešenje sveta iz ne¬
skončne ljubezni do človeškega roda ho¬
tel biti rojen, obrezan, od Judov zaver-
žen, od Judeža s kuševanjem izdan, z
vervmi zvezan, kakor nedolžno jagnje k
smerti peljan, in pred nevredne obličja
Anaza, Kajfeža, Pilatuža in Herodeža
nespodobno postavljen, od krivih prič
tožen , neusmiljeno gajžlan , zaničevan,
zapljuvan, s ternjem kronan, za uho
udarjen, s tei stom tolčen, čez oči za¬
vezan , oblačil obropan, z žreblji na
križ pribit, s križem na kviško povzdi¬
gnjen, med razbojnike postavljen, z
žolčem in jesihom napajan, in s sulico
preboden biti. O Gospod! po tih svo¬
jih presvetih martrah in tem terpljenju
si me odrešil, ktere sem si jes zaslu¬
žila, ne ti; pa iz ljubezni do mene si
jih ti prestal. — Jez nevredna grešni-
ca počastim tvoje sveto terpljenje z naj
večjo pobožnostjo in zahvalo. S svojim
sv. križem, s svojo britko suiertjo in s
svojim nedolžnim sercem, ki je bilo iz
ljubezni do nas prebodeno, obvaruj me
peklenskih kazeng, in stori dobrotljivo,

288

da tudi mene pripelješ, kamor si pri¬
peljal spokornega razbojnika, ki je bil
križan na tvoji desni strani. Ki živiš in
kraljuješ z Očetom in sv. Duhom na
vekomej. Amen.

Molitev za Marijne praznike.

O Marija, čista in neomadežovana
devica, mati našega Zveličarja! Ti si
kraljica nebes in zemlje, upanje v vsa¬
kem upanju, naša pomočnica, polna ča¬
sti , polna čednost in gnad. Čez vse si,
kar nebesa obsežejo. Svetloba te obdaja,
lepša kakor sončna luč. — Ti si bila
edino zaupanje naših očakov, slava pre¬
rokov, hvala apostolov, krona vsili devic
in svetnikov. Ti si tista mladika Jese,
ktera je naj lepšo cvetlico obrodila. Ta
cvetlica je tvoj Sin, ki je Bog in človek $
in ti, ki si njegova mati, si tudi devica
— devica pred rojstvom, v rojstvu, po
rojstvu svojega božjega Sina, vselej
neomadežovana, vselej čista. — O deviška
mati! ti si zaupanje grešnikov, pribežališe
revnih, zdravje boluikov, tolažba žalostnih,
ti si veselje vsili pobožnih deklet. Vzemi
mene in moje tovaršice pod perute svoje
materne ljubezni; usmili se nas! V grehu

289

in velikih revšinah kopernimo, pomagaj
nam, in bodi naša l juba mati! V tebe zau¬
pamo , o milosti polna devica! s solznimi
očmi te prosimo, prosi za nas, da nas
tvoj Sin ne zaverže zavoljo naše mlač¬
nosti , kakor nespametne device, temuč
nas za svoje ljube neveste spozna in vza¬
me. Oh, naša srednica, naša pomočnica!
spravi nas s svojim Sinom, priporoči
nas svojemu Sinu, in postavi nas en¬
krat pred svojega Sina, da se ž njim
in s teboj veselimo. Amen.

Molite? za varstvo Marije.

Presveta devica in božja porodnica !
jes I., ako ravno nevredna v število
tvojih služabnic vzeta biti, vendar polna
zaupanja v tvojo preveliko milost in usmi¬
ljenost danes vpričo svojega angela in
vsih svetnikov nebeških tebe za svojo
pomočnico in preljubo mater izvolim.
Terdno sklenem, ti zvesto in pokorno
služiti, in te vseskoz in vselej kakor
dobra hči častiti. Prizadevati si pa tudi
hočem, kolikor mi bo mogoče, da te
bodo tudi drugi spodobno častili. Zato,
o preljubeznjiva mati! pri presveti kervi

13

290

tvojega preljubega Sina Jezusa Kristusa
te ponižno prosim, da me vzemeš v šte¬
vilo svojih služabnic in otrok, in mi spro-
siš od Boga gnado, da se v mislih,
besedah in delih vedno čisto, sramožljivo ,
in sploh tako zaderžim , da Bogu in tebi
vsa dopadem, in se enkrat s srečno
srn er tj o iz tega življenja ločim. Amen.

Molite? za srečno zadnjo uro.

O ljubeznjiva in od vekomej izvo¬
ljena devica, mati Jezusova, Marija!
prosim te po tisti tvoji in tvojega prelju¬
bega Sina Jezusa Kristusa brhkosti in
grenkosti, ki sta jo vidva imela, ti pod
križem, on pa na svetem križu; da mi
na pomoč prideš, ko se bo moja uboga
duša od telesa jela ločiti, da jo v svoje
milostljive roke sprejmeš, in svojemu
ljubeznjivemu Sinu Jezusu Kristusu iz¬
ročiš. Ponižno prosim in iz globočine
svojega serca zdihujem: Ne zapusti me,
Marija! ne v življenju, ne v smerti. Ne
zapusti me, Marija! ko bom od vsega
sveta zapušena na smertni postelji ležala.
Ne zapusti me, Marija! ko bo smertni
pot me oblival. Ne zapusti me, Marija!

391

ko bodo peklenski sovražniki me obdajali
in si prizadevali, me v obupnost pripra¬
viti. Ne zapusti me, Marija! ko moj
jezik ne bo mogel več presvetih besedi:
„Jezus, Marija, Jožef“ izreči. Ne zapusti
me, Marija! ko svojih slabih rok ne bom
mogla več k tebi na pomoč stegovati.
Ne zapusti me, Marija! ko moje uderte
oči ne bodo mogle tvoje svete podobe
gledati. Ne zapusti me, Marija! ko mi
bo grenka smert serce iitergala. Ne za¬
pusti me, Marija! ko se bo moja uboga
duša od trupla ločila. Ne zapusti me,
Marija! ko se bo moja uboga duša polna
straha in trepeta pred ojstrega sodnika
ustavila. — Ne zapusti me, Marija! in
z Jezusom in s sv. Jožefom pridi mi na
pomoč ob moji zadnji uri, in sprosi mi
srečno smert. Amen.

Popotni žegen.

Če kamo greš, pokropi se z žegnano vodo, in
se pokrižaj, rekoč :

Žegnaj me, vsegamogočni Bog! in
mi daj svojega svetega angela za vod¬
nika in tovarša, da zdrava in srečna
pridem, kamor je božja volja. V imenu
Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Amen.

292

Molitev za verne duše.

Bog, stvarnik in odrešenik vsih ver¬
nih! dodeli dušam svojih služabnikov in
služabnic odpušenje vsih grehov, da mi¬
lostljivo odpušenje, ki so ga vselej želeli,
po bogaboječih prošnjah dosežejo. Ki
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti sv. Duha Bog na vekomej. Amen.

Poslednji «lan.

Strašen dan bo dan plačila,
Zemlja bo se v prah zdrobila,
Priča David in Šibila.

Grozen strah bo svet obdajal,
Kedar bo sodnik prihajal,

K ojstri sodbi človek vstajal.

Jela bo trobenta peti,

Mertvim po grobeh grom e ti,

K sodbi priti jim veleti.

Smert, natura bo stermela,
Kedar bode stvar ož’veIa,

K božjemu sodniku h’tela.

Bukve bodo prinesene ,

Dela brala boš storjene,

Dobro vse, in nepoštene.

Bo sodnik tedaj se vsedel,
Vse, karkolj je kdo naredil ,
Celi svet bo tistkrat zvedil.

Reva, kam se čem podati?
Kje prijatla tam iskati ?

Komej dobrim bo obstati.

Kralj nezmerne visokosti!
Rešiš svoje brez vrednosti,
Reši v moji me slabosti!

Spomni se, o Jezus jniii!

Da so za me te vmorili,
Prosim, tisti dan se usmili 1

Truden hotel si hoditi,

Samo svojo kri preliti;

Daj k zveličanju to biti.

Daj te ’meti pomočnika ,
Svojih duš odrešenika,

Preden vid’mo te sodnika.

Kriva sem, sama spričujem,
Sama pred s’bo se sramujem,
Pa zanesi, Bog-! zdihujem.

Rane grešnice zacelil,
Tolovaja si zveselil;

Meni upanje dodelil.

Nisem vredna odpušanja;
Vendar, Bog pomiljevanja!
Vari v ogenj me jokanja.

294

Med ovce me den’ ovčico ,

Reši zmed kozlov srotico,

In pokliči na desnico.

Ko z.averžene , preklete
Pehnil v ogenj boš ujete,

Deni me takrat med svete.

Sliši prošnjo, Bog-! pohlevno,
Dušo glej pobito , revno ,

Skerbi za me stvar nevkrevno.

Dan jokanja, polen straha,

Ko bo človek usta! iz praha!

Naj'mu njega hudobije
Milost tvoja, Bog! umije!

Daj jim Jezus, naš pastir,

Večni pokoj , večni mir! Amen.

395

za bolnice.

JUeklela! vaša posebna dolžnost je, obis¬
kovati tovaršice in prijatlice svoje, če zbo¬
lijo, in streči jim po svoji moči. Če imate
kej jim prinesti, kar nimajo, post. belega
kruha, suhih češpelj ali sliv, ali kako ja-
belko, toliko lepši za vas. Če ima ktera
kako nalezljivo bolezen, post. legar ali
grižo, ne usedite se preblizo, ne v nje
sapo; ampak k zglavju tako, da v znožje
gledate, da tudi ve bolezni ne nalezete.
Če je ktera na persih bolena, ne izprašuj¬
te jo predolgo, ker veliko govoriti ji lehko
škoduje; boljše je, da ji ve kej poveste
ali iz bukev berete ali molite — vendar

396

predolgo brati ali prehitro moliti, bi tudi
prav ne bilo.

Če pa morebiti ti sama bolehati zač¬
neš, je pervo, da jenjaš od težkega dela,
da po malem ješ in piješ, dokler bolezni
ne poznaš. 'Ne vživaj mastnih, težko pre-
kuhljivih jedi, in zderži se vina, ker vino
je za bolene večdel škodljivo, in naj bolj
zdrava pijača je dobra voda. Če greš k
zdravniku, ne hodi sama; nektera že je
šla, je telesno zdravje dobila, pa nje du¬
ša, nje nedolžnost je umerla. — Daj se
kmalo previditi, če tudi nevarnost ni še
tako velika; zakaj bolezen včasih hitro
raste, in te utegne tako oslabiti, da se ne
boš več zavedla. Če pa bolezen deJj ča¬
sa terpi, je dobro in modro, se večkrat
spovedati.

K svoji postelji obesi kako podobo
Marije prečiste device, in rada se oziraj
na njo, ki je tvoja ljubeznjiva mati, in te
gotovo ne bo zapustila, če boš prav serčno
zaupanje imela do nje. Oskerbi si tudi
kak križec, in večkrat ga pritisni na svo¬
je serce in usta, in reci: () moj Jezus!
rada terpim iz ljubezni do tebe — od¬
pusti mi moje grehe.

Če bolnica umirati začne, pokrižaj jo

297

večkrat na čelu, očeh, ustih in persih ss
znamnjem sv. križa, in reci: Jezus Naza¬
renski, reši jo zavoljo svojega imena! —•
Pokropi jo z žegnano vodo, derži ji pred
očmi podobo križanega Jezusa, in stori ž
njo križ čeznjo, rekoč: Žegnaj te Bog

Oče, ki te je vstvaril [  Žegnaj te Bog
Sin, ki te je odrešil! Žegnaj te Bog sv.
Duh, ki te je posvetil! Daj ji večkrat
britko martro kušniti, in opomni jo, da naj
se popolnama njemu izroči; opomnijo tudi,
da dekleta križovske bratovšine ob smertni
uri dobijo popolnama odpustek.

Ko se smert bliža, umirajoči luč prižgi,
poklekni in moli litanije in cerkvene molitve
za umirajoče. Ko že pojema, ji sladko ime
n Jezus“ in druge zdihljeje tako dolgo iz-
rekuj, dokler ne sklene. Po smerti moli:
„Pridite na pomoč“ itd.

Molitev bolene dekline k nebeškemu Očetu-

Dobrotljivi moj Oče nebeški! ti si
me po svoji božji previdnosti s to bolez¬
nijo obiskal, zato ko me ljubiš in mi pri¬
ložnost dati hočeš, da bi kej več za ne¬
besa prislužiti zamogla. Zdaj tukej ležim
z boleznijo in s slabostmi obdana, in
nobenega ni, da bi mi pomagati zamogel.

298

kakor ti sam. — Gospod! spoznam, da
si zmirej dober in usmiljen; spoznam, da
sem s svojimi grehi vse hujše kazni za¬
služila , kakor mi jih tukej nalagaš. Zato
hočem s tvojo gnado in pomočjo terpljenje
in bolezen, ktero si mi ti zdaj poslal, s
poterpežljivostjo prestati, da bom tvojo
božjo čast povišala, za svoje velike grehe
ti nekoliko zadostila, in časne kazni,
ktere bi imela za svoje grehe v vicah
terpeti, že tukej nekoliko dostala.

O moj nebeški Oče! če je pa tvoja
volja, če je tebi k časti, moji duši pa
k zveličanju, da spet ozdravim, te pa
ponižno prosim, vzemi to terpljenje, to
bolezen od mene; pa ne moja, ampak
tvoja presveta volja naj se zgodi. Ti si
moj naj boljši zdravnik, le ti me zamo-
reš ozdraviti. O Gospod! pridi tedej in
ozdravi me, če je tvoja sveta volja. Jes
sicer nisem vredna, da bi ti k meni
prišel; pa zapovej moji bolezni le z eno
besedo, in preč me bo zapustila.

O Gospod! ljubi moj Oče nebeški!
ti si moja edina pomoč, k tebi kličem v
svojih nadlogah, k tebi zdihujem v svojih
težavah, k tebi pribežim v svoji bolezni;
vzemi me v svojo sveto gnado, in od-

299

pusti mi milostljivo vse moje grehe, s
kterimi sem te tolikokrat v svojem živ¬
ljenju razžalila — vzemi kelih terpljenja,
če je tvoja volja. Če pa hočeš, da še
dalej terpim ali še clo umerjem, naj se
zgodi, kakor je tebi dopadljivo; le samo
to te prosim, daj mi pravo keršansko
poterpežljivost, da bom vse voljno pre¬
stala; daj mi stanovitnost dokonča, da
ne omagam, ampak da tudi v težavah in
v terpljenju tebi vselej zvesta ostanem;
daj mi zadnjič po Jezusovem zasluženju
gnado, da se srečno ločim iz tega sveta,
da v tvoji sveti gnadi umerjem, in tam¬
kaj pri tebi na večno živim. Amen.

Molitev k materi božji.

O presladka devica Marija, moja
preljubeznjiva mati in priprošnjica! s pri-
serčno ljubeznijo te objamem, in z otročjim
zaupanjem te poljubim. O preljuba mati!
stoj mi posebno zdaj v bolezni in na mojo
zadnjo uro na strani, in ne zapusti me.
Prosi za me svojega ljubega Sina, in
zadobi mi odpušenje mojih grehov. Oberni
k meni svoje milostljive oči, in pokaži
mi Jezusa, žegnani sad svojega telesa.

300

O dobrotljiva, o usmiljena, o sladka
devica Marija, prosi za me!

Kratki zdihljaji umirajočih.

O moj Bog! molim te — verujem
v te — zaupam v te — ljubim te.

O moj Jezus! tebe samega želim
ljubiti — tebi samemu želim dopasti.

O moj Jezus! ti si moj Bog in
moje vse!

O Jezus! tisi se za me vsega dal,
tudi jes se tebi vso dam.

O Jezus! iz serca mi je žal, da
sem te tolikokrat razžalila. — Oh, od¬
pusti mi moje grehe!

O Jezus! Sin Davidov, usmili se
mene!

OJ ezus! bodi moj Jezus ! moj zve¬
ličar — reši me od večnega pogubljenja,
in dodeli mi večno življenje.

O moj Jezus! tebi živim, tebi umer¬
jeni — tvoja hočem biti živa in mertva
— tvoja naj bom tukaj na tem svetu, in
tam v večnosti!

O Jezus, Marija in sv. Jožef! vam
izročim svojo dušo!

O Jezus! o Jezus! v tvoje sv. rane

SOI

izročim svojo ubogo dušo! — O Jezus!
sprejmi jo! vzemi jo k sebi!

O Jezus! pridi in reši me! — O
Jezus! pridi in pomagaj mi! — O Jezus!
pelji me v nebesa!

Umreti hočem, o Jezus! v pokoro
za svoje grehe. — Umreti hočem, o Je¬
zus! ker si ti za me umeri. — Umreti
hočem, o Jezus! da tebe vidim in te
večno ljubim.

O Marija, mati Jezusova! prosi za
me. — O Marija! pokaži, da si moja
mati. — O Marija, sladka devica! ne
zapusti svoje hčere, v naj veči sili! —
O Marija, moja ljubeznjiva mati! poma¬
gaj mi — o Marija! pomagaj mi.

O moj angelj varh! ne zapusti me
— bodi moj varh in moj pomočnik v
moji zadnji uri!

O sv. Mihael! pridi mi na pomoč
v moji zadnji vojski — brani mojo dušo
pred peklenskim sovražnikom.

O sv. Barbara in sv. Jožef! prosita
za me, da se v gnadi božji od tega
sveta ločim.

Vsi svetniki in svetnice božje! pro¬
site za me — da pride moja duša v
vašo sveto drušnjo.

302

O Jezus! moj Jezus! vzemi mojo
ubogo dušo v svoje sv. roke! — O Je¬
zus! moj Jezus! v tvoje sv. rane pripo¬
ročim svojo ubogo dušo, ktero ti kličeš
iz tega sveta. — O Jezus! v tvoje roke
izročim svojo dušo, zdaj in na vekomaj.

Jezus, Marija in Jožef! vaša sem
živa — Jezus, Marija in Jožef! vaša
sem mertva — Jezus! Jezus! —

Litanije za umirajoče.

Gospod, usmili se!

Kristus, usmili se!

Gospod, usmili se !

Sveta Marija, j

Sv. mati božja, prosi za njo!

Sv. devic devica, )

Vsi sv. angelji in arhangelji, prosite za
njo!

Sv. Abel, \

Vsa družba pravičnih, /

Sv. Abraham, >prosi za njo!

Sv. Janez kerstnik , i

Sv. Jožef, )

Vsi sv. očaki in preroki, prosite za njo!

303

prosi za njo!

Sv. Peter,

Sv. Paul,

Sv. Andrej,

Sv. Janez,

Vsi ssv. apostoli in evangelisti,

Vsi ssv. učenci Gospodovi,

Vsi ssv. nedolžni otroci,

Sv. Stefan, J . . ,

Sv. Lavrenc, ( P r0S1 za  ")° l

Vsi ssv. marterniki, prosite za njo!
Sv. Silvester,

K -r.

_ o
5 . 2 .
»

Sv. Gregor,
Sv. Avguštin,
Vsi ssv. škofi

in

prosi za njo:
spoznovavci,

prosite'

za njo:

Sv. Benedikt, ) . . ,

Sv. Frančišek,! P r0 Slzan J° !

Vsi ssv. mnihiinpušavniki, prosite zanjo!
S. Marija Magdalena,

Sv. Lucija,

Sv. Barbara,

Sv. Katarina,

Vse ssv. device in vdove, j prosite
Vsi svetniki in svetnice božje,! za njo!
Bodi milostljiv, zanesi ji, o Gospod!
Bodi milostljiv, odreši jo, o Gospod!

> prosi za njo!

Od svoje jeze, i
Od nesrečne smerti, 1

reši jo, o Gospod!

304

Od vsega hudega, \

Od skušnjav hudobnega duha,

Od oblasti hudičeve, j

Od večnega pogubljenja, I

Skozi svoje sveto rojstvo,

Skozi svoj sv. križ in terpljenje,
Skozi svojo smert in svoj pokop, i

Skozi svoje častitljivo vstajenje, 1

Skozi svoj čudni vnebohod, 1

Skozi gnado troštarja sv. Duha,

Na dan sodbe, '

Mi grešniki,

Da senato umirajočo milostljivo ozreš, \
Da ji vse grehe odpustiš,

Da jo v veri, v zaupanju in v lju-f
bežni poterdiš, I

Da ji resničnega duha pokore inf
pravo grevengo dodeliš, \

Da jo pred hudimi misli varuješ, )

Da ji v tej nevarnosti pomagaš, j

Da jo v zadnji uri s svojo sv. gna-l
do ne zapustiš,

Da jo v večno veselje pelješ ,

Da nas uslišiš,

O Jezus, Sin božji.

Gospod , usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod , usmili se nas !

reši jo, o Gospod! prosimo te, usliši nas!

305

M © 1 a t ©

Pojdi, keršanska duša! iz tega
sveta, v imenu Boga Očeta, ki te je
vstvaril; v imenu Jezusa Kristusa , Sina
živega Boga, ki je za te terpel in umeri;
v imenu sv. Duha, ki te je posvetil; v
imenu nebeške kraljice Marije; v imenu
vsih angeljev in arhangeljev; v imenu
kerubinov in zerafinov; v imenu očakov
in prerokov: v imenu ssv. apostolov in
evangelistov; v imenu ssv. marternikov
in spoznovavcov; v imenu ssv. mnihov
in pušavnikov; v imenu vsih ssv. devic;
v imenu vsih svetnikov in svetnic bož¬
jih. — Naj bo danes tvoje prebivališe
v miru, in tvoje stanovališe v nebeškem
Sionu. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem! Amen.

O milostljivi, usmiljeni Bog! ki po
svojem obilnem usmiljenju odpušaš grehe
njim, ki se spokorijo, in po milem od-
pušenju odpraviš zadolženje poprejšnih
grehov, poglej milostljivo na to svojo
služabnico, in usliši nas, ki te priserč-
no prosimo za odpušenje njenih grehov.
Milostljivi Oče! popravi in ponovi v nji
vse, kar je po človeški slabosti špride-
nega, ali po hudičevi goljfii spačenega;

306

in ker je tudi ona ud sv. katoliške
cerkve , in deležna Kristusovega odre¬
šenja, jo pripelji in pridruži k številu
izvoljenih. — Usmili se, Gospod! nje¬
nih solz, in ker nima druzega zaupanja,
kakor v tvojo milost, jo pusti v svoji
sv. gnadi pred obličje svoje milosti priti.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Priporočevanje duše,

ko se ima ločiti od tega sveta.

Preljuba sestra! priporočim in iz¬
ročim te Bogu vsegamogočnemu, ker si
njegova stvar, da kedar se boš ločila iz
tega sveta, se spet verneš k svojemu
stvarniku, ki ti je življenje dal. In ke¬
dar bo tvoja duša od trupla se ločila, naj
ji pride naproti častitljiva devica Marija,
in vsi angelji nebeški; naj jo pozdravijo
ssv. apostoli; naj jo obdajo ssv. mar-
terniki in spoznovavci; naj jo prijazno
sprejme vesela truma ssv. devic; naj do¬
seže tvoja duša večni mir in pokoj v
naročju ssv. očakov. — Naj se ti pri¬
kaže ljubeznjivo in veselo obličje Jezusa
Kristusa, in naj te pridruži tem, ki so

307

okoli njega. Naj bo skrito pred teboj
vse, kar je strašnega v temi, kar je
grozovitnega v plamenu, in kar bolečine
in terpljenje dela. Naj se te ogne pe¬
klenski satan s svojimi tovarši. Reci,
Gospod! in naj bodo razkropljeni tvoji
sovražniki 5 naj bežijo pred tvojim oblič¬
jem , kteri te sovražijo ; kakor zgine
dim, naj zginejo5 kakor se raztopi vo¬
sek pri ognju, naj poginejo hudobni
pred božjim obličjem, pravični pa naj
se vedno pred Bogom veselijo. — Sra¬
mota naj obide celo peklensko trumo,
in hudobni duhovi naj se ne podstopijo
tvoj prihod v nebesa zaderževati. —
Kristus, ki je za te križan bil, naj te
reši vsega terpljenja. Kristus, ki je
za te umeri, naj te reši večne smerti.
Kristus, Sin živega Boga, naj te pelje
v veselje svojega raja. Kristus, dobri
pastir, naj te spozna za svojo ljubo ov¬
čico , te očisti vsih grehov, in te postavi
na svojo desnico med svoje izvoljene,
da boš svojega zveličarja od obličja do
obličja gledala, in v drušnji vsih zveliča¬
nih duš vživala sladkost božjega pre¬
mišljevanja na vekomej. Amen.

Priporočimo ti, o Gospod! to dušo,
in te prosimo, o Jezus, zveličar sveta!
da to dušo, za ktero si terpel in umeri,
v svoj nebeški raj vzameš. Spoznaj,
Gospod! svojo stvar, ktera ni od drugih
bogov stvarjena, ampak od tebe samega,
pravega in živega Boga; ker ni nobe¬
nega boga, razun tebe, in nobenega
mogočnega, kakor si ti. O Gospod!
vzemi to dušo pred svoje božje obličje,
in ne pomni njenih nekdajnih hudobij in
pregreh, ki jih je iz naglice ali iz po-
željivosti dopernesla. Dasiravno je nam¬
reč grešila, vendar ni tajila Očeta in
Sina in sv. Duha; temuč je verovala,
je po pobožnosti hrepenela, in zvesto
molila Boga, ki je vse stvari).

Molite?,

ko se je duša od sveta ie ločila.

Pridite na pomoč, svetniki božji!
pridite naproti, angelji Gospodovi! Sprej¬
mite to dušo, peljite jo pred obličje bo¬
žje, in nesite jo v nebeško prebivališč.

309

— Jezus Kristus! vzemi jo k sebi ti,
ki si jo iz tega sveta poklical.

Gospod , usliši nas !

K ristus, usliši nas!

Gospod, usliši nas!

Oce naš . . Cešena si Marija itd.

Gospod! daj tej duši večni mir in pokoj.
In večna luč naj ji sveti!

Naj počiva v miru. Amen.

M @ I i m

Tebi, o Gospod Bog! priporočimo
to dušo, da bi zdaj, ko se je ločila iz
sveta, pri tebi v nebeškem kraljestvu ži¬
vela; in kar je po človeški slabosti v
svojem življenju grešila, ti po svoji
neskončni milosti in dobroti odpusti in
izbriši. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

310

Terpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu
vsili štirih evangelistov.

Opomin. Dekleta! če znate brati, blagor vam.
Pobožno branje vašo dušo oživlja in vas mladi,
kakor juterna rosa rože. Zatorej rade berite,
pa ne vse križem, kar vam v roke pride, ker
tudi slabih, zapeljivih spisov se ne manjka. Lep¬
šega branja pa vam nimam v roke dati, kakor
terpljenje našega Gospoda, našega Zveličarja
Jezusa Kristusa. Če ob delavnikih nimate časa,
berite saj ob nedeljah. Berite ne iz radovedno¬
sti , da bi več vedle ali se štimale s svojim zna¬
njem, temuč s sveto željo, da bi pobožniše po¬
stale. Berite počasi in premišljevavno, in oblju¬
bim vam, da nekikrat bote mokre oči imele,
in če dalej bolj bote svetu odmerle.

Približeval se je praznik opresnih
kruhov, kteri se imenuje velika noč. In

311

Jezus je rekel svojini učencem: „ Veste,
da bo čez dva dni velika noč, in Sin
človekov bo izdan, da bo križan". In ve¬
liki duhovni in pismarji so iskali, kako
bi Jezusa umorili. Takrat so se zbrali
veliki duhovni in starašini ljudstva v dvor
velikega duhovna, kteri je bil imenovan
Kajfež; in so se posvetovali, da bi Je¬
zusa z zvijačo vjeli in umorili, bali pa
so se ljudstva. Rekli so: „Nikar v
praznik, da kje hrup med ljudstvom ne
ustane". -- Satan pa je šel v Judeža,
kteri se je imenoval Iškarjot, ki je bil
eden zmed dvanajsterih. In je šel in
govoril z velikimi duhovni in s pogla¬
varji, kako bi jim ga izdal, in jim je
rekel: Kaj mi hočete dati, in jes vam
ga bom izdal?" Oni pa, ki so to sliša¬
li, so se obveselili, in so mu obljubili
trideset srebernikov. In je besedo dal.
In je iskal priložnosti, da bi jim ga
izdal brez hrupa.

Judje so se ljudi bali, Boga pa ne. Jes pa,
moj Bog! se le tebe in tvoje zamere bojim; na ljudi
pa ne bom gledala, njih hvale ne iskala. Kaj tudi bi
pomagalo mi, ko bi me vse hvalilo in častilo, ko bi
zlato krono na glavi nosila; ti pa bi ne maral za me?

Za teboj, moj Jezus! so z zvijačo hodili. Vem,
da dosti jih je, ki tudi za dekletami z zvijačo hodijo,
in jih v svoje zanke lovijo — oh, moj Gospod! na

312

kolenih te prosim, vari me pred njimi in raztergaj
njih nastave , da me ne dobijo v roke.

Prišel je pa pervi dan opresnih
kruhov, ob kterem se je moralo zaklati
velikonočno jagnje. Tedej so pristopili
učenci k Jezusu in so mu rekli: „Kam
hočeš, da gremo, in ti pripravimo, da
boš jedel velikonočno jagnje?“ In pošlje
dva svojih učencov, Petra in Janeza, in
jima je rekel: „Pojdita v mesto, in vaji
ho srečal človek, kteri ponese verč vode;
pojdita za njim v hišo , v ktero gre, in
recita hišnemu gospodarju : Učenik ti

reče: Moj čas je blizo, pri tebi hočem
imeti veliko noč s svojimi učenci. Kje
je moja gostivnica, kjer bom velikonoč¬
no jagnje s svojimi učenci jedel? In on
vama bo pokazal veliko obednico po-
gernjeno; ondi nam pripravita". In nje¬
gova učenca gresta, in prideta v mesto,
in najdeta, kakor jima je bil povedal;
in sta pripravila velikonočno jagnje.

Jezus! ti si bil daleč od mesta, in vendar si
vidii človeka, da nese verč vode; si vidil hišo, v
ktero gre; si vidil izbe, ki so v hiši; si vidil gospo¬
darja, da je pripravljen, tebe sprijeti — resnično! ti
vse vidiš in vse veš. Ti vidiš tudi mene, ko v hle¬
vu živini polagam, ko po vodo grem, ko pomivam,
plejcm ali žanjem. Oh, da bi pač nikoli ne pozabila
tvoje pričujočnosti!

313

Učenca sta mizo, kjer si ti, moj Jezus! veli¬
konočno jagnje jedel, čedno pogernila — meni v zgled,
da tudi moje serce ima biti snažno in čedno, ako te
po vrednosti hočem prijeti. Jezus ! ti me lehko oči¬
stiš — očisti me!

Ko se je bil pa večer storil, je
prišel .z dvanajsterimi. In kedar je ura
prišla, je k jedi šel, in dvanajsteri apo¬
stoli ž njim. In jim je rekel: „Iz serca
sem želel to velikonočno jagnje jesti z
vami, preden terpim. Zakaj povem vam,
da od zdaj ga ne bom več jedel, do¬
kler ne bo dopolnjeno v božjem kraljest-
vu“* In je vzel kelih, ter je zahvalil
in rekel: „Vzemite in razdelite si med
seboj. Zakaj povem vam, da ne bom
pil od tertnega sadu, dokler božje kra¬
ljestvo ne pride 44 .

Jezus! ti si jedel, ko je ura prišla — le oh
odločenem času. Jes pa sem snedenka, jem, ko kej
imam, in sama ne vem, kolikokrat na dan: za to
sem po tudi polna slabih, telesnih občutkov, moja du¬
ša pa je vela in brez moči. Oh, Jezus! pomagaj
mi, da bom zaterla svojo sladkosnednost.

Vpm, moj Jezus! da iz .serca želiš, tudi z
menoj velikonočno jagnje jesti, in me pogosto k sebi
vabiš: ali dosihmal tvojega prijaznega glasa nisem

razumila, sem clo redko pri tvoji sv. večerji se znašla,
in toliko svetih gnad zamudila. Obljubim, da za na¬
prej ti bom bolj zvesta — le poterdi me v mojem
sklepu!

In ko so večerjali, vstane od ve¬
čerje, in dene iz sebe svoje oblačila,

14

314

in vzame pert, ter se opaše. Potlej
vlije vode v medenico, in začne umi¬
vati učencem noge, in brisati s pertom,
s kterim je bil opasan. Pride tedaj k
Simonu Petru. In Peter mu reče : „Go¬
sp o d ! kaj ti meni noge umivaš ? 44  Je¬
zus je odgovoril, in mu rekel: „Kar jes
delam, ti zdaj ne veš, vedil pa boš
potlej 44 . Peter mu reče: „Ne boš mi

umival nog vekomaj ne 44 . Jezus mu je
odgovoril: „Ako te ne umijem, ne boš
imel deleža z menoj 44 . Simon Peter mu
reče: „Gospod! ne samo nog, ampak
tudi roke in glavo 44 . Jezus mu reče:
5,Kdor je umit, ne potrebuje, kakor da
noge umije, in je ves čist. Tudi vi ste
čisti, pa ne vsi 44 . Vedi! je namreč, kdo
je, kteri ga bo izdal; zato je rekel:
Niste vsi čisti.

Oh, kakošna ponižnost.! — Jezus, ti svetnik
svetnikov, ti kralj kraljev, se opašeš s pertum, po¬
klekneš na tla, in svojim učencem, vbogim ribčem
njih nečedne noge umivaš. Jes pa, taka reva, taka
grešnica, sem visokih misli, se rada hvalim, se ba¬
ham in košatim; oh, kaka prevzetija še je v meni!
Jezus, ozdravi me!

Tvojim učencem, Jezus! ni bilo treba druzega
umiti, kot noge; bili so namreč dobre duše. Meni
pa. ki sem taka ostudna stvar, je treba, da me
umiješ znotraj in zvunaj, da mi umijcš ne le noge,
roke in glavo, temuč tudi dušo in serce — da bom
vsa čista.

315

Po tem, ko jim je bil noge umil,
je vzel svoje oblačila, se je spet k mizi
usedel, in jim je rekel: „ Veste, kaj sem
vam storil? Vi me kličete: Učenik in

Gospod! in prav pravite, saj sem tudi.
Ako sem tedej jes, Gospod in. Učenik,
vam noge umil, morate tudi vi eden dru¬
gemu noge umivati. Izgled namreč sem
vam dal, da ravno tako, kakor sem jes
vam storil, tudi vi storite. Resnično,
resnično vam povem: Hlapec ni vekši,
kakor njegov gospod \  poslan ni vekši,
kakor tisti, kteri ga je poslal. Ako to
veste, blagor vam bo, če bote to sto¬
rili. Ne rečem od vas vsili, jes vem,
ktere sem izvolil. Ali da se dopolni
pismo: Kteri z menoj kruli je, bo vz¬
dignili zoper me svojo peto. — Zdaj
vam to povem, preden se zgodi; da
kedar se zgodi, verujete, da sem jes.
Resnično, resnično vam povem: Kdor

sprejme, kterega pošljem, mene sprej¬
me ; kdor pa mene sprejme, sprejme
njega, kteri je mene poslal“.

Jezus! vsaka tvoja beseda je duh in življenje.
Ti si učenik; uči me, da kom modro živela, se tebe
in tvojih naukov zvesto deržala. Ti si gospod, tebi
se v službo ponudim, in druzega plačila nočem, ka¬
kor tebe samega.

14  *

316

Jezus! ti praviš, da veš, kterc si ižvolil. Oh!
naj Iji tudi jes med tvojimi izvoljenimi bila, in Bog
ne daj! da bi kterikrat zoper tebe ali zoper tvojo sv.
vero kej zinila — ali da bi deržala s sovražniki tvo¬
jimi in s takimi, ki kvasijo zoper sv. čistost in sra-
možljivost.

In ko je bil Jezus to izrekel, je v
duhu žalosten postal, in je pričal in re¬
kel: „Roka mojega zdajavca je z menoj
pri mizi. Resnično, resnično vam povem,
eden zmed vas me bo izdal, kteri je z
menoj 44 . Učenci so se tedej eden dru¬
gega pogledovali pomisljevaje, od kte-
rega da govori. In silno žalostni so
začeli sleherni reči: „Gospod! ali sem
jes ? 44  On pa je odgovoril in rekel:
„Kteri pomaka z menoj roko v skledo,
on me bo izdal. Sin človekov gre si¬
cer, kakor je pisano od njega j toda
gorje tistemu človeku, po kterem bo Sin
človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi
ne bil rojen tisti človek 44 . Eden pa nje¬
govih učencov, kterega je Jezus ljubil,
je slonel na Jezusovih persih. Temu je
tedej pomignili Simon Peter, in mu je
rekel: „Kdo je , od kterega govori ? 44
On tedej se nasloni na persi Jezusove,
in mu reče: ,,Gospod! kdo je ? 44  Jezus
je tiho odgovoril: „Tisti je, kteremu

317

bom jes pomočen kruh podal 44 . Judež
pa, kteri ga je izdal, je odgovoril re¬
koč: „Učenik!. ali sem jes ? 44  Jezus mu
reče : „Ti si rekel 44 . In je pomočil kruh,
in ga dal Judežu Iškarjotu Simonove¬
mu. In ko je bil Judež grižljej vzel,
je šel satan v njega. Jezus mu tedej
reče: „Kar misliš storiti, stori berž 44 .
Nobeden teh pa, kteri so pri mizi bili,
ni vedel, čemu je to rekel. Eni namreč
so menili, ker je Judež mošno imel,
da mu je Jezus rekel: Kupi kar za

praznik potrebujemo: ali da bi kej ubo¬
gim dal.

Na Jezusovih persih sloniti, na njegovem ser¬
cu počivati kot sv. Janez, oh, kako veselje mora to
biti! Ali to drugemu bilo ni dano. kot njemu, ki bil
je svojemu deviškemu Gospodu naj bolj podoben. Oh,
sveto devištvo! kakšno ceno imaš v božjih očeh. Oh
Jezus! moj Jezus! ti veš, kaj mislim! —

Ko je Judež sv. rešnje telo nevredno zavžil.
je šel satan v njega. Oh. groza me obide, če le
zmislim na to. — Moj Bog! rajši umreti, kakor ne¬
vredno k tvoji sv. mizi iti.

Kedar so pa večerjali, je vzel Je¬
zus kruh v svoje roke, ter je zahvalil,
ga posvetil, razlomil, in podal svojim
učencem, in je rekel: „Y r zemite in jej¬
te; to je moje telo, ktero je za vas v
smert dano 44 . In je vzel kelih z vinom.

318

je zahvalil, in jim dal rekoč: „ Vzemite
in pite iz njega vsi; to je moja kri,
kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko
prelita v odpušenje grehov. To storite v
moj spomin 44 . — In so pili iz njega vsi.

Jezus! na svojih kolenih te zahvalim za ta ne¬
beški dar, za ta prečudni kruh, kterega si nam za¬
pustil v tej dolini solz — kaj ti bom povernila za to?
Svoje serce ti do čistega dam.

Moja duša! bodi vesela — v tem zakramentu
imaš pomoč za vse svoje bolezni, imaš zdravilo za
vse svoje rane. Tu imaš studenec žive vode, ki ni¬
koli ne usahne; tu imaš ognjiše, kjer sveti ogenj
vselej gori — le ogrevaj se pri njem.

Ko je bil Judež odišel, je Jezus
rekel: „Zdaj je Sin človekov poveličan,
in Bog je poveličan v njem. Ako je
Bog v njem poveličan, ga bo Bog tudi
sam v sebi poveličal; in kmali ga bo po¬
veličal. Otročiči! se malo časa sem pri
vas. Me bote iskali, in kakor sem Judom
rekel: Kamor jes grem, vi ne morete
priti, tudi vam zdaj rečem. Novo za¬
poved vam dam, da se ljubite med seboj.
V  tem bodo vsi spoznali, da ste moji
učenci, ako bote ljubezen imeli med se¬
boj 44 . — In ko so bili zahvalno pesem
speli, so šli na oljsko goro.

Jezus! slišala sem tvojo zapoved, in jo tudi
ubogati hočem. Vari me. da ne bom kake jeze der-
i.ala ali kakega sovraštva imela, da ne bom ljudi

319

slabo sodila ali njih slabosti raznašala — posebno pa
do ubogih in bolnikov mi daj mehko in vsmiljeno
serce!

Brala sem, da Jezus in njegovi učenci so po
večerji hvalno pesem zapeli. Moj Jezus! obljubim ti,
da bom vselej molila pred jedjo in po jedi, in naj
bom zato tudi zasmehovana, tvoja ljubezen mi je
ljubši, kakor ljubezen celega sveta.

Simon Peter mu reče : „Gospod!

kam greš?" .Jezus je odgovoril: „Ka-
mor jes grem, zdaj ne moreš za menoj
iti: potlej pa pojdeš z-menoj". Peter
mu reče: ,,Zakaj ne morem zdaj za
teboj iti?" Gospod mu je rekel: „Si¬
mon ! Simon! glej! satan vas je hotel
imeti, da bi vas presejal kakor pšenico.
Jes pa sem prosil za te, da ne jenja
tvoja vera; in ti, kedar se boš nekdaj
spreobernul, poterdi svoje brate". Pe¬
ter pa mu je rekel: „Gospod! s teboj
sem pripravljen v ječo in v smert iti,
Svoje življenje postavim za te". Jezus
mu je odgovoril: „Svoje življenje po¬
staviš za me? Resnično, resnično ti po¬
vem, da nocoj to noč, preden bo pete¬
lin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.
Vsi se bote pohujšali to noč nad menoj;
zakaj pisano je: Bom udaril pastirja,
in razkropile se bodo ovce. Kedar pa
vstanem, pojdem pred vami v Galilejo".

320

Peter  mu  reče„Da  bi se ravno vsi
pohujšali nad teboj, jes vendar ne 44 .
Jezus pa je rekel: ,,Povem ti, Peter!
petelin ne bo dans pel, preden trikrat
ne utajiš, da me poznaš 44 . On pa je še
več govoril: „Ako bi mi bilo tudi umreti
s teboj, te ne bom zatajil 44 . Ravno tako
so pa tudi vsi rekli, in gredo vsi ža¬
lostni za njim.

Dobro veni, da kakor apostole, satan tudi me¬
ne koče imeti. Kjer more, strele po meni, me siepi,
me skuša; kar pa sam ne more, dela po pomagačih
svojih, po zapeljivcih. ki kakor jastrobi po meni pre¬
žijo. Oh, Jezus! ko bi tebe ne imela, bi se gotovo
zgubila —prosim , prosim, varujmo! — naj bom tvoja!

Petru podobna sem tudi jes. Rada veliko go¬
vorim, se prederzno zanašam na svojo moč, in se za
boljšo deržim, kakor so druge. Jezus me ljubez-
njivo svari , petelin mi je morebiti že enkrat zapel;
ali jes, nora kakor sem, ga nisem cula. Oh, moja
duša! boj se in zapusti danes še tisto slabo priložnost
— ko bo petelin drugič zapel, bo lahko že'prepozno.

Jezus jih je pa milo tolažil in učili
„Vaše serce naj se ne prestraši. Veru¬
jete v Boga, tudi v me verovajte. V hi ši
mojega Očeta je veliko prebivališč. In
ko odidem, in vam mesto pripravim, bom
spet prišel, in vas bom k sebi vzel, da
bote tudi vi, kjer sem jes. In jes bom
Očeta prosil, in vam bo drugega Uče¬
nika dal, da pri vas ostane vekomaj.
Ne bom vas zapustil sirot. — Jes sem

32i

prava vinska terta, vi mladike. Ako
ostanete v meni, in moje besede v vas
ostanejo, prosite, kar koli hočete in se
vam bo zgodilo. Ako vas svet sovraži,
vedite, da je mene poprej sovražil, ko
vas. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje
ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sem
vas jes od sveta odbral, torej vas svet
sovraži. Spomnite se besed, ktere sem
vam jes govoril: Hlapec ni veži, kakor
njegov gospod. Ako so mene preganjali,
bodo tndi vas preganjali. Iz shodnic vas
bodo zganjali; ura celo pride, da bo vsak,
kteri vas umori, menil, da Bogu službo
stori. Žalost, ker od vas grem, in vam
to pravim, je napolnila vaše serce. Ali
jes vam resnico povem: Za vas je do¬

bro , da jes grem. Zakaj ako ne grem ,
Tolažnik ne bo k vam prišel; ako pa grem,
vam ga bom poslal. Še malo, in me
več ne bote vidili, in spet malo, in me
bote vidili, ker grem k Očetu. Resnično,
resnično vam povem, da bote jokali in
žalovali, svet pa se bo veselil, vi bote
žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje
spreobernila. Spet vas bom vidil, in vaše
serce se bo veselilo, in vašega veselja
vam ne bo nihče vziel. Jes sem svet

14 **

322

premagal, le v me zaupajte, tudi vi ga
bote“. Tedej je postal. oči v nebo vzdi-
gnul, in molil za svoje učence, in za
vse, kteri bodo po njih verovali. „Oče,
sveti Oče l u  je djal, „prosim te, vari jih
hudega, da bodo eno, kakor sva midva
le eno; naj bodo vsi, ktere si mi dal,
tudi z menoj tam, kjer sem jes, da moje
veličastvo vidijo“.

O moj Jezus! kaj Sem cula? Ti si vinska tep¬
ta , jes pa sem mladika. Lepše bi mi ne bil mogel
pokazati, kaj bo z menoj, če bom tebe zapustila. Po¬
sušila se bom, kakor odrezana mladika; posušilo se
bo vse, kar je lepega v meni, posušila se bo roža
čistosti, sramožljivosti in pobožnosti. Oh Jezus! osta¬
ni v meni, jes pa v tebi.

Jezus! vsaka tvoja beseda je resnična. Svet
za tebe ni maral; on ne mara tudi za dekleta. ki so
sramožljive, se slabih potov ogibajo, in tebe in tvojo
sv. večerjo ljubijo: timveo zaničuje ili zasramuje jih,
in jim gerde priimke daje. Ali zato moja duša! ne
žaluj, da te svet nima rad: temuo prosi Jezusa, naj
te odbere od sveta, da boš tam. kjer je on. tudi ti
— njegova izvoljena nevesta.

Ivo je bil Jezus to izgovoril, je šel
čez potok Cedron na oljsko goro. Za
njim pa so šli tudi učenci. Pridejo k
pristavi, ki se ji je reklo Getzemani,
kjer je bil vert, v kterega je šel on in
njegovi učenci. Vedil je pa tudi Judež,
kteri gaje izdal, ta kraj, ker je Jezus
s svojimi učenci pogosto tje hodil. Ke-

m

dar je Jezus na mesto prišel, jim je
rekel: „Sedite tukaj, da grem tjeiu mo¬
lim. Molite, da ne pridete v skušnjavo".
In vzame s seboj Petra in Jakoba in
Janeza5 in začne prestrašen, žalosten
in otožen biti, in jim reče: „Moja duša
je žalostna do smerti; ostanite tukaj in
čujte". In je malo naprej šel, in se je
odtegnul od njih za ljučaj kamna, in je
na kolena padel, in molil rekoč: „Moj
Oče! ako je mogoče, vzemi ta kelih od
mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja
naj se zgodi". In pride k svojim učen¬
cem , in jih najde spati, in reče Petru:
5 ,Simon! spiš? Nisi mogel eno uro čuti?
Oujte in molite, da ne padete v skušnjavo.
Duh je sicer voljen, ali meso je slabo".
Spet ga obidejo težave. Vdrugič je šel,
in se verže na svoj obraz, ter moli:
„Oče, ljubi Oče! ako je mogoče, od-
verni od mene grenko terpljenje; vendar
ne, kakor jes, ampak kakor ti hočeš,
naj se zgodi". Na to se verne k učen¬
cem, in jih najde spet spati, in reče:
„Kako morete vendar zdaj spati? O
čujte in molite, da v skušnjavo ne pa¬
dete". Toda njih oči so bile vse dremotne,
in niso vedili, kaj bi mu odgovorili.

324

Oh, Jezus! prosim te, uči me, da bom tudi
jes znala tako moliti, tako serčno, tako zbrano in
ponižno, tako vdana v sv. voljo božjo, kakor od tebe
berem. Zdaj vem, kaj mi manka — duha prave in
svete molitve, zato sem tako slaba, tako nestanovitna.

Oh, Jezus! tudi moj duh je voljen, ali meso
je slabo. Kolikokrat že sem bila opominjana, da naj
čujem in molim; ali kakor apostoli, sem pogosto vsa
dremotna, rada pospavam in svoje truplo mehkužim,
rada dremljem, ko je treba moliti ali božjo besedo po¬
slušati. Ni mi sicer ljubo; ali moja slabost je tako
velika, da se premagali ne morem. — Jezus! ti mi
lehko pomagaš; prosim, pomagaj mi in bodi moja moč.

In jih je popustil vtretjič. Smertne
težave namreč mu hodijo; njegov pot
je bil, kakor kervave kaplje tekoče na
zemljo. In je še priserčniše molil: „Ako
se ne more ogniti kelih terpljenja, da
bi ga ne pil; zgodi se tvoja volja 44 .
Tedej se mu je angelj iz nebes prika¬
zal, kteri ga je pokrepčal. In se je
vernul k svojim učencem, in jim reče:
„$pite zdaj in počivajte! Dosti je, ura
je prišla, in Sin človekov bo izdan greš¬
nikom v roke. Vstanite, pojdimo! Glej¬
te, približal se je, kteri me bo izdal 44 .

O moj Jezus! solze.me silijo, ko te vidim na
oljski gori, kako ves bled na svojem obrazu ležiš,
kako medliš, žaluješ, moliš in kličeš, kako prosiš in
zdihuješ, se treseš na vsem životu in kervav pot po¬
tiš — in vse to zavoljo mene, ker sem tako pre-
derzna in razposajena, tako lena in zanikerna in se
nevarnost tako malo ogibljem. Oh, obljubim ti, da
te ne bom več žalila; le zdaj še mi prizanesi!

Jezus! kako malo sem tebi podobna. Ti nimaš
nobene lastne volje; jes pa hočem, da bi vse po mo¬
ji volji bilo. Če mi kdo kej zopernega reče, če jed
ali pijača, jopa ali janka, delo ali plačilo ni po moji
volji, preč godernjam, se jezim ali clo klejem in se
prešerno odgovarjam. Oh ! sram me je, da sem do-
sihmal tako malo se zatajevala, svojemu hudemu na¬
gnjenju tako mehko se vstavljala — za naprej mora
vse drugače biti.

Še je govoril, in glejte, Judež
Iškarjot, eden dvanajsterih, pride, in ž
njim straža in velika derhal hlapcev ve¬
like duhovšine, pismoukov in starašinov
ljudstva s svetili in baklami, mečmi in
kolini. Dal jim je bil pa njegov izdaja-
vec znamnje, rekoč: Kterega bom po¬
ljubil, tisti je; njega primite, in peljite
varno. In ko je bil prišel, je šinil pred
derhaljo, in se berž k Jezusu spustil,
in rekel: „Bodi pozdravljen, Učenik ! u
In ga je poljubil. Jezus mu je djal:
„Prijatel! čemu si prišel? Judež! s po-
Ijublejem izdaš Sinu človekovega ? M  In
potlej, ko je vedil vse, kar je imelo čez
njega priti, je proti množici stopil, in
djal: „Koga išete?“ So mu odgovorili:
„Jezusa Nazareškega \ u  Jezus jim re¬
če : „ Jes sem l u  Pri tej besedi so vsi
odskočili in po tleh padli. In Jezus jih
je vdrugič vprašal: „Kogaišete?“ Spet

326

mu rečejo: „Jezusa Nazareskega F

Jezus reče: „Povedal sem vam , da sem
jes 5 ako tedej mene išete, pustite te
(pokaže svoje učence), da gredtF. Ta¬
ko so se dopolnile besede, ktere je
rekel: „Ktere si mi dal, nisem nobe¬
nega zmed njih zgubiF.

Jezus! tvojih sovražnikov je bila ilerha!: tudi
zalezovavcov nedolžnosti moje je veliko, Judež je
tebe poljubil: tudi meni se prilizujejo, se .sladkajo
in mi obetajo zdaj to zdaj uno. Ali ti si bil vsega-
mogočen : jes pa sem slaba — oh! ne dopusti, da bi
me zmotili. Poslušaj me, kaj ti obljubim: Rajše

umreti, kakor zgubiti nedolžnost.

Jezus! ena sama beseda od tebe je sovražnike
tvoje na tla pobila! Samo rekel si: „Pustite moje
učence, da gredo 8 , in nihče se jih dotaknil ni. Oh,
kaka moč! kako veselje za me! Ce boš ti z menoj,
kdo bo zoper mc ? kdo mi kej more ? Oh, Jezus !
bodi moj.

Tedej so pristopili, in so roke po
Jezusu vergli, in ga prijeli. Ko so pa
njegovi učenci to vidili, so mu rekli:
„Gospod! ali naj mahnemo z mečem ?“
In Simon Peter, ki je meč imel, gaje
izderi, in je mahnil po hlapcu velikega
duhovna, in mu je odsekal desno uho.
Hlapcu pa je bilo ime Malliuz. Jezus
pa je učence zavernil, in rekel : ,,Je-

njajte od tega! In ti, Peter! vtekni svoj
meč v nožnico; vsi namreč, ki za meč

32 ?

prijemajo, bodo z mečem končani. Ali
meniš, da ne moreni prositi Svojega Očeta,
in bi mi poslal več ko dvanajst legionov
angeljev. Toda kako se bodo dopolnile
pisma prerokov, ki ©znanujejo, da se
mora tako zgoditi? Ali mar ne bom pil
keliha, kterega mi je Oče dal ?*‘ In Jezus
se je hlapčevega ušesa doteknil, in ga
je ozdravil. Potlej se je obernil proti
množici in nje poglavarjem, in je rekel:
„Kakor razbojnika ste me prišli lovit z
mečmi in kolmi. Vsak dan sem bil pri
vas, in sem učil v tempeljnu, in me niste
prijeli; toda to je vaša ura, in oblast
teme. Pa to- vse se je zgodilo, da se
dopolnijo pisma prerokov 44 . Tedej so
straža in poglavar in hlapci Jezusa zve¬
zali in peljali. Njegovi učenci pa so ga
popustili in so zbežali •,  le Peter in Janez
sta šla od daleč za njim.

Tvoji učenci, nioj Jezus! so se za te poskusili:
jes pa se tebe sramujem. Kolikokrat ljudje . govorijo
zoper sv. vero, zoper sv. zakramente: jes pa jim po¬
magam , se jim smejim — oh , kako slaba sem še!

Jezus! noč je bila in tema, ko se tebe vjeli:
noč in tema je tudi za me naj nevarniši. Po noči
grešne pošasti svoj divji ples imajo ; po noči zape¬
ljivci okoli lazijo, kakor čuki, in podekletah streže¬
jo. Zatorej terdno sklenem, da po noči ne bom ni¬
kamor šla — sama že elo ne; in tudi doma se bom
skerbno zaperala — sicer bi tudi mene lahko vjeli.

328

Jezus! kaka žalost bila je za te, ko si vhlil, da
učenci te zapušajo ! Oh, kaka žalost je za te še
zdaj, ko vidiš, da dekleta te zapušajo, po kerčmah,
plesih in grešnih potih hodijo: tebe , toliko lepega in
ljubeznivega gospoda pa ne ljubijo in ne obrajtajo.
Oh, Jezus! ne dopusti, da bi tudi jes tako daleč se
zgubila. Ti si moje vse!

Peljali pa so Jezusa v Jeruzalem
pervič k Anazu, kteri je bil poprej veliki
duhoven, in v časti pri ljudeh. Anaz
ga je vprašal za njegove učence in za
njegov uk. Jezus mu je odgovoril: „Jes
sem očitno govoril pred svetom; jes sem
vselej učil v shodnicah in v tempeljnu,
kamor se vsi Judje shajajo in na skriv¬
nem nisem nič govoril. Kaj tedej me
vprašaš? Vprašaj jih, kteri so me sli¬
šali; oni vedo, kaj sem govoril 44 . Ke-
dar je bil to rekel, ga je eden služav-
nikov, kteri je zraven stal, za uho
udaril, rekoč: „Tako odgovarjaš veli¬
kemu duhovnu ? 44  Jezus pa mu je krotko
odgovoril: „Ako sem krivo govoril,

spričaj da je krivo; ako sem pa prav
odgovoril, kaj me biješ ? 44

Oh, Jezus! povej mi, zakaj se ni posušila ro¬
ka, ki je tebe udarla? zakaj tega hlapca ni strela
Ubila? zakaj se hiša, zakaj celo mesto ni preč po¬
greznilo? Zato, moja duša! da sem terpel za tvojo
častilakomnost, da bi te ponižnosti učil, da bi tebi,
ki ven in ven gondraš in tožiš, jezik zavezal. —
Oh, Jezus! bodi sto tavžentkrat počešen!

Oli, Jezus! kako krotek in pohleven si ti! jes
se ne morem zadosti čuditi nad teboj. Ko bi mene
kdo udaril, ali bi le žal besedo mi rekel, kako bi
kri zavrela v meni! Jezus! vsliši me in daj mi krot¬
ko in pohlevno serec.

Anaz je poslal Jezusa zvezanega It
Kajfežu, svojemu zetu, ki je bil tisto
leto veliki duhoven. Bil je pa Kajfež
tisti, ki je bil Judom svet dal, da je
bolje, da en človek umerje, kakor da bi
bilo vse ljudstvo končano. Pri njem se
je sošel ves judovski veliki svet, to je
duhovšina, pismouki in starašini ljud¬
stva. In so iskali krivega pričevanja
zoper Jezusa, da bi ga umorili ; in ga
niso našli. Pristopilo je sicer veliko pod¬
kupljenih krivih prič, ktere so zoper njega
pričevale; ali njih pričevanje ni obstalo.
Zadnjič ste prišle še dve krive priči, in
ste rekle: „Mi smo ga slišali reči:

Jes moram podreti tempelj božji, in v
treh dneh ga spet sozidati 44 . Pa tudi to
pričevanje ni obstalo. Tedej je veliki
duhoven vstal, stopi v sredo, in reče
Jezusu: „Ali nič ne odgovoriš na to,
kar ti zoper te pričujejo ?“ Jezus je mol¬
čal, in ni nič odgovoril. Veliki duhoven
gaje spet vprašal, inmujedjal: Zaro¬
tim te pri živem Bogu, da nam poveš,

330

ali si ti Kristus, Sin božji? 44  Jezus je
djal5 „Ti si rekel, jes sem! Pa povem
vam: Posihmal bote vidili Sina človeko¬
vega sedeti na desnici moči božje, in
priti v oblakih neba 44 . Na to je veliki
duhoven pretergal oblačila na sebi, in
reče: „Boga je preklinjal, kaj potrebuje¬
mo še prič? slišali ste njegovo prekli-
njevahje; kaj se vam zdi? 44  In oni so od¬
govorili in rekli: „Smerti je vreden 44 . In
oni ga vojakom in bričem dajo do jutra.

Oh, Jezus! kolikokrat si svoje svete roke izteg¬
nil, da si nedolžne otročiče blagoslovil, bolnike oz¬
dravljal, mertve k življenju budil! zdaj pa so te tvo¬
je roke zvezane, kakor roke kakega tolovaja. Oh!
zdaj se spomnim vsih nespodobnost in krivic, ktere
sem s svojimi rokami storila. — Jezus! le zdaj mi še
odpusti — nikdar več ne bom tako.

Jezus! ti si molčal, nisi nič odgovoril na kri¬
vo obdolženje; zato ker jes prerada in preveč govo¬
rim, se prerada norčujem, preglasno smejem. Oh,
Jezus! daj mi dar modrosti, da bom vedila ob pra¬
vem času govoriti in ob pravem času molčati. Vari
me grešnega smeha in praznega govorjenja, iz ktere-
ga druzega ne pride, kakor težka vest in raztreseno serce.

In tisti, kteri so ga deržali čez
noč, so ga zasramovali. Nekteri so mu
pljuvali v obraz, in mu jih za uho da¬
jali; drugi so mu oči zakrivali, in ga
s pestmi v obraz bili, rekoč: „Krištus!
prerokuj riam, kdo te je udaril ? 44  In še
več hudega so počeli.

331

Oh, Jezus! daj mi solz, da bom jokala, ko vi¬
dim , kako te hlapci in briči zasramujejo in ti v obraz
pljuvajo. Tvoj obraz se je svetil na taborski gori,
kakor sonce: zdaj pa je ves v pljunkih — tvoje oči,
s kterimi si na grešnike tako milo gledal, zdaj ti
jih iz zaničevanja zavezujejo. Oh! kaka divjačina
vendar človek postane, če se svojemu hudemu pože¬
lenju vda, in svojim strastim vse dovoli. Jezus! na¬
gni moje serce, da se bom pridno zatajevala in vse¬
skozi v mertvcuju vadila.

Jezus! kaj bi storila, da bi saj nekoliko po¬
ravnala tisto nečast, ktero ti delajo sovražniki tvoji?
Glej! terdno sklenem, da tvojega presv. imena ne
bom nikoli brez časti in brez potrebe izrekla, da bom
žegnane svetinje in križe vselej v veliki časti imela,
se pred sv. rešnjim telesom vsikdar s podobno pri¬
klonila, se k sv. obhajilu vselej pripravljala, skerb-
niše ko bo mogoče — da bom vselej, kolikorkrat
pojdem memo kake farne cerkve, ponižno te počastila
in rekla: „Hvaljen in česen bodi Jezus v zakramen¬
tu presv. rešnjega telesa“. — Jezus! požegnaj ta
'noj sklep.

Peter pa je od deleč za njim šel
do dvora velikega duhovna, in drugi
učenec. Tisti učenec pa je bil znan ve¬
likemu duhovnu, in je šel z Jezusom
vred na dvorišč velikega duhovna; Peter
P& je ostal zunaj pri vratih. Uni učenec
te dej. ki je znan bil velikemu duhovnu,
je vun šel, in je govoril z vratarico, in
je Petra noter peljal. Zakurili so pa
ogenj v sredi dvoriša hlapci in služavniki,
i» so se greli. Peter je med nje sedel
in se grel, in čaka, da bi konec vidik

332

Prišla pa je ena zmed dekel velikega
duhovna, vratarica, in ko ga je vidila,
je djala: „Ta le je bil tudi unega Gali-
lejca nekdo 44 . In ga prav pogleda, in
reče: „Je že tako, ti si bit tudi z Jezu¬
som Nazareškim ! 44  On pa je tajil vpričo
vsili, rekoč: „Jes ne, žena! jes gane
poznam. Ne vem in ne urnem, kaj pra¬
viš 44 . In je vun šel pred dvoriše, in pe¬
telin je vpervič zapel. Pa Peter, ves
prestrašen, ni slišal. Ko je pa skozi
vrata šel, ga je vidila druga dekla, in
je rekla tistim, kteri so bili tam: „ Glejte,
tudi ta je bil z Jezusom Nazareškim ! 44
„In pa res 44 , reče hlapcov eden, „tudi
ti si njegovih eden ! 44  On je pa vdrugič
tajil in terdil: „Nisem ne! še ne poznam
tega človeka ! 44  In nekako uro potlej, ko
je ravno po dvorišu zašumelo, da je Je¬
zus k smerti obsojen, je neki drugi hla¬
pec v Petra pokazal, rekoč: „Resnično.,
tudi ta je bil ž njim, saj je tudi Gali¬
leje ! 44  „Res 44 , pravijo ondi stoječi, „tudi
ti si zmed njegovih. Galileje si, tvoj
jezik namreč te razodeva 44 . Peter se bra¬
ni , kar pristopi še drug hlapec velikega
duhovna, stric tistega, kteremu je bil
Peter uho odsekal, in reče: „Kaj ?

333

te mar nisem ješ vidil na vertu pri njem? 4 *
On pa je vtretjič tajil in djal. „Ne, ne,
nisem ne l u  In je jei rotiti se : „Se ne

poznam človeka, od kterega govorite ! 44
In zdajci je petelin vdrugič zapel, in
vojaki iii briči peljejo Jezusa na dvoriše
poslopja; in Gospod se je ozerl, in je
pogledal v Petra. In Peter se je spomnil
Jezusovih besed: ,,Preden nocoj petelin
dvakrat zapoje, me boš trikrat zatajil 44 .
In je iz dvoriša šel, in je britko jokal.

Peter je šel od daleč za Jezusom; Mizo iti se
je bal sovražnikov. Tudi jes sem taka. da le od daleč
hodim za JozuSom — od daleč k spovednici, k božji
mizi gledam, Mizo priti se ne upam, ker se ljudi
h oj im in zasmehovanja. Oh, na kaki nizki stopnji
Pobožnosti sem še ! —

Peter je šel za Jezusom, ne da bi v smert šel
z  njim; temuč iz radovednosti da bi zvedel, kaj se
ho zgodilo ž njim. Oh, v koliko skušnjav je tudi
mene že ta nesrečna radovednost pripravila! Rada se
ogledujem po svojem in drugem spolu; poprašujem,
kar mi vediti ni treba; na ušesa vlečem, namesti da
h< se gluha naredila; pomišljujem, kar mi imela preč
iz  glave spraviti. Oh, Jezus! jes pač ne vem še,
haj se pravi: „zataj evati  se“. Prosim lepo, po¬
duči me in daj mi svojega svetega Duha.

Peter je šel na dvoriše med sodne hlapce, se
Jo nepotrebno podal v nevaršino, in je padel. Tudi
jos rada tako ravnam; se prederzno obnašam, se po¬
dajam v slabe priložnosti, na ples, v kerčmo, med
dru gi spol, na ponočne nevarne pota, in menim, da
jtti ne more spodleteti. Oh, moja duša! ne pozabi,
k ako se je Petru godilo, in bodi varniši kakor do
2( laj, da tudi ti v take stiske ne prideš.

334

Jezus.' ti si le pogledal na Petra, in hitro se
je razjokal. Oh, Jezus! ne prosim te druzega, ka¬
kor za en sam tak pogled. — Peter je brltko jokal
— oh , da bi jokala tudi jes nad svojimi brezštevil¬
nimi grehi!

Ko se je pa jutro storilo , so skle¬
nili vsi veliki duhovni in starašini ljudstva
zoper Jezusa, dahi  ga. v smert izdali,
in so ga peljali v svojo zbornico, in ga
še enkrat vprašajo: „Ali si ti Kristus,
povej nam?" In jim je odgovoril: „Ako
vam povem, mi ne bote verjeli; ako vas
pa vprašam, mi ne bote odgovorili, ne
me spustili. Pa odsihmal bo Sin člove¬
kov sedel na desnici moči božje". Vsi
pa so rekli: „Ti si tedej vender le Sin
božji?" In je rekel: „Vi pravite, da

jes sem". Oni pa so rekli: „Kaj po¬
trebujemo še pričevanja? saj smo sami
slišali iz njegovih ust". In vsi, kar jih
je bilo, so vstali, in so ga zvezanega
peljali, in izdali Ponciju Pilatu, dežel¬
nemu poglavarju.

Jezus! kakor razbojnik stojiš pred napihnjenim
Kajfežem in njegovimi pomagači; kakor nedolžno ov¬
co te imajo v svoji sredi — in vender ni jeze, ni
nevolje viditi na tvojem milem obrazu. Oh! prosim
te, zamori v mojem sercu vsako gibanje strastne in
divje jeze, da se ne bom vjedala z nobenim; tcmuo
raji krivico terpela, kakor krivico delala, ja! da bom
z veseljem prenesla vse , kar mi tvoja roka grenkega
pošlje.

335

Jezus! brez ovinkov si povedal sovražnikom svo¬
jim da si Sin živega Boga. Bodi mi pozdravljen in
<laj mi gnado , da tudi iz mojih ust posihmal nobena
laž več ne pride, da me ne bo sram, svojih grehov
odkrito se spovedati, da ne bom nikoli govorila zoper
poštenje bližnjega — da bom vselej varna s svojim
jezikom. I)aj mi to veliko gnado, ponižno te prosim.

Tedej, ko je Judež, kteri gaje iz¬
dal, vidil, da je Jezus k smerti obsojen,
se je skesal, in je nazaj prinesel trideset
slehernikov velikim duhovnom in stara-
sinam, rekoč: „GrešiI sem, ker sem
izdal nedolžno kri 44 . Oni pa so rekli:
„Kaj nam mar? ti glej!“ In je vergel
od sebe srebernike v tempeljnu, in se je
v ernil, in je šel, vzel verv , ter se obesil.
In se je po sredi na dvoje razpočil, in
Vse  njegovo oserčje se je izsulo. Du¬
hovni pa so vzeli srebernike, in so rekli:
??Ne spodobi se, jih devati v tempelj novo
skrinjico; zakaj to je cenakervi“. Skle¬
nili so pa, in kupili za nje lončarjevo
njivo za pokopališe ptujcov. Zato se
imenuje tista njiva „njiva  ker  v i u  do
današnjega dne. Tedej se je dopolnilo,
kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku,
ki pravi: „In so vzeli trideset sreberni-
kov, ceno cenjenega, kterega so skup-
čevali od Izraelovih otrok, in so jih dali
za njivo lončarjevo.

336

Kakor Judje z Judežem , tudi zapeljivci z de-
kletami delajo. Dokler so jim po volji, jih objemajo,
poljubujejo, jim zakon in druge reči obetajo: ko je
pa reva zapeljana , ali jo huda vest, kakor ogenj žge
in peče , jo pa gerdo imajo in pravijo: Kaj meni mar,
le sama glej! Oh, Jezus! jes sem slaba — tebe se
oklenem: ne dopusti, da bi me kdo iz tvoje roke iz-
tergal.' Nobenega znanja nočem — 1  tvoja sem živa
in mertva!

Judež je Jezusa prodal, in se je obesil. Koli¬
ko deklet nedolžnost svojo proda, obupajo, se obesijo
ali v vodo skočijo , in za Judežem v pekel gredo.
Oh. Jezus! ti me poznaš in vidiš moje serce, ti veš,
da nedolžnost mi ni na prodaj za nobeden dnar — ali
kakor sem slaba in k hudemu nagnjena, in ker je
toliko zapeljivosti okrog in okrog mene, se močno
bojim, da bi se tudi jes, zmotiti dala. Oh, Jezus! oh,
Marija! tega ne — rajše smert, kakor tako zgubo.

Judež se je na dvoje razpočil, in vse njegovo
oserčje se je izsulo. Oh , kako strašna vender je
smert grešnika! Bog me vari!

Peljajo tedej Jezusa od Kajfeža na
dvor deželnega poglavarja. Bilo je pa
zjutrej. In oni niso šli v sodno hišo,
da bi se ne omadeževali, temuč da bi
smeli jesti velikonočno jagnje. Zunej na
visokem mestu, ki so bile stopnice na-nj,
so ostali. Pilat je torej vunkaj šel, in
je rekel: „Kakošno tožbo prinesete zoper
tega človeka ?“ So odgovorili in mu re¬
kli: „Ko bi ta ne bil hudodelnik, bi ti ga
ne bili izdali 44 . Pilat jim je rekel: Vze¬
mite ga vi, in sodite ga po svoji posta¬
vi 44 . Judje so mu rekli: „Mi ne smemo

337

nikogar umoriti 44 . Tako se je dopolnila
Jezusova beseda, ktero je govoril, ko
je na znanje dal, kakošne smerti bo u-
nierl. Začeli so ga pa tožiti, rekoč: „Našli
smo tega človeka, da zapeljuje naš na-
yod, in da brani cesarju davkov dajati,
in pravi, da je on Kristus, kralj judov¬
ski 44 . Pilat torej ga je vprašal: „Si ti

kralj judovski ? 44  Jezus mu reče: „Ti

praviš 44 . Na tožbe duhovšine, pismoukov
in starašinov ljudstva pa ni nič odgovoril.
Tedej mu reče Pilat: „Ali ne slišiš, ko-
iik° zoper te pričujejo ? Nič ne odgovo¬
riš ? 44  Jezus pa je le molčal, in ni od¬
govoril na nobeno besedo , tako da se je
poglavar silno čudil.

. Jezus! ti si sodnik živih in mertvih, imaš klju¬
če nebes in pekla v svojih rokah, in vender si kri¬
tičnemu Pilatužu voljno se vdal. Oh! uči me svete
Pokoršine, da bom spoštovala in rada vbogala vse na-
P re jpostavljene svoje, vbogala tudi tiste, ki so meni
enaki ali so nižji od mene, samo da ne hočejo kej
takega, kar je zoper mojo vest ali zoper božje zapo-
tedi. Oh! kolikokrat že sem rekla, da ne bom vcc
svoje volje imela: ali vsi moji sklepi po vodi splava¬
le > kakor pena — oh, Jezus! ti vse zamoreš — po-
ma gaj mi!

Jezus! za hudodelnika te imajo, zvezanega te
okoli vlačijo in pravijo, da ljudi zapeljuješ — ti pa
nioleiš in se ne odgovarjaš, z besedico ne. Oh, kaka
sem pa jes! Naj kdo le kej malega reče čez me,
"tro zagori po meni, me terga po žilah, in bi se ra-

15

338

da zmaševala. O nesrečni napuh! da tako glolioko
tičiš še v meni! Marija! prosi za me Jezusa. —

Šel je tedej Pilat spet v sodno hišo,
in je Jezusa za seboj poklical, in ga
vpraša: „Si ti res kralj judovski ? 44  Je¬
zus mu odgovori: „Govoriš to sam iz
sebe, ali so ti drugi povedali od mene ? 44
Pilat mu pravi: ,,Kaj sem jes Jud ? Tvoj
narod in veliki duhovni so mi te izdali;
kaj si storil ? 44  Jezus odgovori: ,,Moje
kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo
moje kraljestvo od tega sveta, bi se
moji služavniki pač bojevali, da bi ne
bil Judom izdan; zdaj pa moje kralje¬
stvo ni od tod 44 . Pilat mu tedej reče:
„Tedej si ti vendar le kralj ? 44  Jezus mu
odgovori: „Ti praviš, jes sem kralj.

Jes sem v to rojen , in za to prišel na
svet, da pričam resnici. Kdor je iz
resnice, posluša moj glas 44 . Pilat mu
reče: „Kaj je resnica ? 44  In potem je šel
spet vun k Judom, in jim reče: „Jes
ne najdem nobene krivice nad njim 44 . Oni
pa so le svojo terdili in ga še huje tožijo
„Ljudstvo šunta 44 , so djali, „ker uči po
vsi Judeji, začenši od Galileje do sem 44 .
Ko je Pilat slišal Galilejo, je vprašal,
ali je on Galileje? In ko je zvedi!, da

339

je spod Herodežove oblasti, ga je po¬
slal k Herodežu, kteri je bil tiste dni
tudi v Jeruzalemu.

Jezus! tudi moje kraljestvo ni od tega sveta,
ali pri vsem tem sem na ta svet vsa nevezana — se
lišpam , nečimerno oblačim; telesna lepota, časno bla¬
go , hvala ljudi in posvetno veselje mi hodi v eno me¬
ro po glavi. Oh, Jezus! dodeli mi, da bom vsim re¬
čem, ki so na svetu, odmerla, in iz serca želela,
zavolj tebe na tem svetu zaničevana in od vsih pozab¬
ljena biti.

Resnično, moj Jezus! ti si kralj, in sicer vse-
gamogočen in večen kralj. V ponižnosti pred tebe
pokleknem, te molim in častim; in ker nimam, kar
bi se za tolikega kralja spodobilo , ti dam svoje ser¬
ce, ker ti sam praviš: „Hči moja! daj mi serce svo-
je“. Jes bi se ne upala, tako slabo reč, kakor je
moje serce, ti ponuditi: ali ker ga hočeš, vzemi,
očisti, posveti in ozaljšaj ga, in kraljuj v njem na
vekomej. — Jezus! brez tebe biti, bi bil živ pekel.

Herodež pa, ko je Jezusa vidil, se
je silno obveselil; zakaj že zdavno ga je
želel viditi, ker je veliko slišal od njega,
in je upal, da ga bo vidil kak čudež
storiti. Vse svoje dvornike in vojšake
je zbral okoli sebe, in ga vprašuje z
mnogimi besedami. Ali Jezus mu ni
besede odgovoril. Duhovni pa in pismo¬
uki so ga gerdo tožili. Tedej ga je
Herodež s svojimi vred zaničeval in za¬
sramoval, in ga je oblekel v belo obla¬
čilo, ter poslal nazaj k Pilatu. In postala

15  *

340

sta prijatla Herodež in Pilat tisti dan;
zakaj poprej sta bila v sovražtvu med
seboj.

Herodež se je veselil. ko je Jezusa vidil: ali
njegovo veselje je bilo, kakor veselje jastreba, ko
vidi nedolžnega golobčeka v svojih krempljih. Oh,
Jezus! ko bi mene nesreča zadela, da bi prišla v
drušnjo nesramnežev, se bom na tebe spominjala, se
ne bom smejala njih nespodobnim norčijam, njih ger-
dim besedam , ne pristavljala ne pomagala jim; temuč
resno se deržala in molčala, kakor ti — in šla bom
stran od njih, prej ko bo mogoče; naj bom zato tudi
zaničevana. Jezus! raji sem s teboj zasramovana,
kakor bi s Herodežem na kraljevem stolu sedela.

Jezus! ti si večna modrost, in Herodež te za
norca spozna in obleče. Jes pa neumnica bi rada,
da bi me vsi za modro in pošteno imeli, me častili,
ljubili in hvalili, in če mi kdo kak priimek da, se
hudo jezim in togotim. Oh, Jezus! moj duh in tvoj
si nista še nič podobna — usmili se me, in daj mi
druge misli in druge nagnjenja.

Pilat pa je poklical velike duhovne,
poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel:
^Pripeljali ste mi tega človeka, kakor
da bi zapeljeval ljudstvo; in glejte! jes
sem ga vpričo vas izprašal, in nisem
našel nobene krivice nad njim v tem,
česar ga tožite. Pa tudi Herodež ne;
zakaj poslal sem vas bil k njemu, in
glejte! nič smerti vrednega se ni našlo
nad njim. Ker je pa navada, da vam
o veliki noči enega jetnika spustim,

341

kterega koli prosite; kterega hočete, da
vam spustim, Baraba ali Jezusa, ki je
imenovan Kristus ? 14  Bil je pa Baraba
zavoljo nekega v mestu storjenega pun¬
ta in uboja v ječo verzen; Jezusa pa,
je vedil, da so ga bili le iz nevošlji-
vosti izdali.

Pilat ne najde nobene krivice nad Jezusom;
torej vse tožbe judovskih poglavarjev niso 'druzega,
kot laž, kot obrekovanje in opravljanje. —Tako ljud¬
je dostikrat govore čez svojega bližnjega, kar je na
Pol ali clo vse izlagano, in jes trapa jim vse verja¬
mem in menim, da je res. Zato odslej ne bom več
verjela vsaki besedi, in ne bom nikdar kej zinila,
kar je zoper poštenje ali čast mojega bližnjega. Je¬
zus ! vsmili se me, in podpiraj me v mojem naprej-
vzetju.

Oh nevošljivost! kako gerda pregreha si ti, in
kamo človeka pripelješ! Kdaj bom jes tako srečna,
>n bom to pošast popolno in svojega serca pregnala ?
Jezus! ti vse veš , kaj bom prikrivala pred teboj ? Ti
veš, da mi včasi težko dene, ko vidim, da druge
dekleta so lepše, se jim boljše godi in bodo bolj ob-
Vajtane, kakor jes; ali vidim, da so bolj pobožne in
pogoje ssv. zakramente prijemajo. Oh, Jezus! spre-
oberni me, da bom vse ljudi ljubila, vsim dobro želela.

Kedar je pa sedel na sodnem sto¬
lu, je poslala k njemu njegova žena,
Pekoč: „Nič si ne imej opraviti s tem

pravičnim ; zakaj veliko sem terpela no¬
coj v sanjah zavoljo njega 11 . Ali veliki
duhovni in starašini so podšuntali ljud¬
stvo , da naj rajši za Baraba prosijo,

342

Jezusa pa pogubijo. Ko je torej Pilat
povzel vprašanje: „Kterega teli dveh

hočete, da vam spustim ? 44  so vsi vpili:
„Ne tega, proč ž njim ; spusti nam Ba¬
raba ! 44  Pilat jih je tedej spet nagovo¬
ril, ker bi bil Jezusa rad spustil, in
jim rekel: „Kaj tedej hočete, da storim
z Jezusom, kteri je imenovan Kristus,
kralj judovski ? 44  Oni pa so spet vpili:
„Križaj, križaj ga ! 44  On pa jim je v-
tretjič rekel: „Kaj pa je hudega storil?
Nič smerti vrednega ne najdem nad
njim; šibati tedej ga porečem, potlej
pa ga bom spustil 44 . Ali oni so še hu¬
je vpili, rekoč: „Križan naj bo ! 44

O srečna žena! ki ti sama si bila tako pogum¬
na , da si za Jezusa se poskusila. Veseli me, ker to
berem, zato ker sem tudi jes ženska, slaba sicer in
rahla, vender bom tudi jes močna, če me gnada bo¬
žja bo podpirala. Jezus! daj mi tako serce, da me
nihče od tvoje službe in tvoje ljubezni ne bo odvernil.

Jezus! kakor ta žena, bom vbogala iudi jes,
če mi tudi v sanjah svojo voljo razodeneš.

Judje imajo raji vbijavca Baraba, kakor Jezu¬
sa, ki je toliko dobrot jim skazal. Ljudje so kakor
tersje, ki se nagne, kamor veter vleče — bi pač
nora bila, ko bi se na ljudi zanašala. Jezus! ti si
moje edino zaupanje.

Na’ to je oblastnik Jezusa vzel in
bičati dal. Vojaki so ga peljali na dvo-
više sodne hiše, in skličejo vso trumo.

343

In so ga slekli in so mu škerlatast
plajš ogernili. In so spletli krono iz
ternja, in so mu jo na glavo djali, in
terst v njegovo desnico, in so pred nje¬
ga poklekovali in ga zasramovali, re¬
koč: „Pozdravljen bodi, kralj judovski".
In so v njega pljuvali, in mu jih za
uho dajali, in terst jemali-, in tolkli
po glavi, in so na kolena padali, in se
mu vklanjali.

Oh, Jezus! do nagega te slečejo — kolika sra¬
mota za te ! in kako te bijejo in bičajo — zdi se mi,
da slišim, kako šibe po zraku ferčijo. Zdaj se spom¬
nim, da vsega tega sem jes kriva, ker sem svoje
truplo premalo zakrivala, se pogosto brez potrebe
razgalila, svojemu truplu preveč stregla, nesramna
bila. Jezus! odpusti mi in uči me, sramožljiva biti.

Oh, Jezus, ko bi se le eden tern iz tvoje kro¬
ne v mojo glavo zaderi, gotovo bi ne stala tako dol¬
go pred ogledalom, bi se tako rada ne lepotičila, ne
ogledovala tako poželjivo, svojih lasne krišpala in ne
spletala s tako skcrbjo, kakor zdaj. Prosim, moj
Jezus! odpri mi oči, da bom jasno vidila, kako ne-
čimerna in prazna je vsa posvetna lepota.

Po tem je Pilat spet šel iz sodne
hiše, in reče ljudstvu: „Glejte! pripe¬
ljem ga vam vun, da spoznate, da ne
najdem nad njim nobene krivice". Te-
dej je Jezus vun prišel, noseč ternje-
vo krono in škerlatasto oblačilo. In Pi¬
lat jim reče: „Glejte, človek!" Ko so
ga pa vidili veliki duhovni in služavniki,

344

so vpili, rekoč: „Križaj, križaj ga ! 44
Pilat jim reče: „Vzemite in križajte ga
vi; jes ne najdem nobene krivice nad
njim 44 . Judje so mu odgovorili: „Mi
imamo postavo, in po tej postavi mora
umreti, ker se je Sina božjega delal 44 .

Glejte! človeka — je rekel Pilat. Oh 1 to je
tudi meni rečeno. Jezus! daj mi, da hom gledala na
te, in te pred očmi imela po noči in po dne, v sreči
in nesreči — gotovo bom bolj krotka in pohlevna,
bolj ponižna in zderžna. Zatorej terdno sklenem, da
bom, če bo količkej mogoče, vsak dan premišljevala
tvoje britko terpljenje.

Oh, Jezus! žalost me terc, ko premišljujem,
koliko dobrot si ti ljudem skazal : zdaj pa v eno me¬
ro vpijejo: Križaj ga! križaj ga! Zdaj vidim, kako

černa pregreha je nehvaležnost. Oh, moj Jezus! iz
serca obžalujem, da sem dosihmal tudi jes tako ne¬
hvaležna ti bila za toliko gnad, ki sem jih od tebe
prijela, in za toliko dobrot, ki si jili mi po mojih
starših in naprejpostavljenih dal. — Moja duša! hvali
Gospoda, svojega Boga. Nebo in zemlja, sonce in
luna, zverina in vsa živina, laznina in perutnina —
hvalite ga!

Ko je Pilat slišal to govorjenje, se
je še bolj bal. In je šel spet v sodno
hišo, in je rekel Jezusu: „Od kod si

ti ? 44  Jezus pa mu ni odgovoril. Pilat
mu tedej reče: „Meni ne odgovoriš?
Ne veš, da imam oblast te križati, in
imam oblast te spustiti ? 44  Jezus je od¬
govoril: „Ne imel bi nobene oblasti do
mene, ko bi ti ne bilo od zgorej dano.

345

Za tega voljo ima tisti, kteri ti me je
izdal, veči greli 4 '. In odslej je Pilat
se bolj iskal ga spustiti. Judje pa so
vpili, rekoč: „Ako tega spustiš, nisi
cesarjev prijatelj zakaj vsak, kteri se
kcalja dela, cesarju zoper govori 44 .

Pilat bi bil Jezusa rad spustil; ali ljudi se je
" a b Oh, Jezus! obljubim ti, da se ne bom bala no¬
benemu zameriti, 'naj ima gosposko ali kmetiško
suknjo. Bom sicer prijazna in priljudna, kar je,prav;
bom rada postregla ljudem, kar je brez greha: ali
kan je nekoličko greha, ne bom dovolila, ko bi mi
šlo tudi za življenje. Jezus! poterdi me.

Jezus! ti me učiš, da ni oblasti, kakor od
zgorej. Zatorej bom po tvojem zgledu podvergla' se
vsaki oblasti, duhovski in deželski gosposki — v vsem
bom pokorna, samo v greh me ne bo nihče pripravil.
Tudi se ne bom pridružila takim, ki gosposko psuje¬
jo , in druzega ne vejo, kakor nje pregreške razkla¬
dati. Molila bom in terpela.

Pilat tedej, ko je to govorjenje sli¬
šal, je Jezusa vun pripeljal, in je se¬
del na sodni stol, na mesto, ktero se
imenuje litostrotos,  po hebrejsko pa
gabata.  Bilo je pa dan pripravljanja
velike noči, okoli šeste ure in reče Ju¬
dom : „Glejte, vaš kralj ! 44  Oni pa so
vpili: „Proč ž njim, proč ž njim, kri¬
žaj ga ! 44  Pilat jim reče: „Vašega kra¬
lja bom križal ? 44  Veliki duhovni so od¬
govorili: „Nimamo kralja, razun cesar¬
ja 44 . In so tišali z velikim vpitjem, in

15 **

346

so hotli, da naj bo križan; in njih vpitje
je prihajalo čedalje veči.

Jezus! ti ves nedolžen, se nisi bal Pilatužove
sodbe — jes pa sem grešnica, in se močno bojim
tiste ure, v kteri bo treba pred tvojo sodbo stopiti.
Oh, Jezus! ne spomni se takrat mojih grehov, iu
bodi mi milostljiv.

Judje so Jezusa, svojega kralja zavergli, in se
klatijo po svetu še zdaj, kakor zgubljene ovce. Jes
pa, moj Jezus! bi raji glavo, kakor tebe zgubila —
s teboj biti, se mi zdi, da bi v paradižu bila: brez
tebe pa bila naj veča reva na svetu. Oh! daj, da te
bom ljubila čedalje bolj in bolj.

Ko je tedej Pilat vidil, da nič ne
opravi; temuč da hrup še le veči vstaja,
je vzel vode, in si je roke umil vpričo
ljudstva, rekoč: „Jes sem nedolžen nad
kervjo tega pravičnega, vi glejte \ u  In
vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: „Nje-
gova kri pridi na nas in na naše otro¬
ke !“ In Pilat je prisodil, da bi se do¬
polnila njih prošnja. Spustil je Baraba,

bo križan.

Pilat jc dovolil v Jezusovo smert. ki jo bi bil
lehko vbranil; in vender pravi, da je nedolžen. Oh!
koliko ptujih grehov se tudi jes vdeležim — v nje
dovolim, napeljujem, svetujem, jih hvalim, zagovar¬
jam, k njim molčim itd. in se jih morebiti še nikoli
spovedala nisem. Oh, Jezus! razsveti me, da bom
vidila in prav spoznala, kako nevarne so rane moje
duše.

Kakor hudobni Judje, tudi zapeljivci dekletam
pravijo: .„Če je to kej greha, ga vzamem jes na se,

Jezusa pa je izdal

da naj

347

na svojo vest“. Oh, Jezus! ne dopusti, da bi mu
preslepili s takimi goljfijami :— da se ne bom pre¬
pozno kesala.

O sveta kri Jezusova! pridi nad me; pa ne po¬
gubit, ampak zveličat me. Pridi, očisti me od hu¬
dobnih skušnjav in pregreh; pridi nad moje serce ia
t e lo, da bo tebi posvečeno; pridi nad moje misli ia
ffllf j da bodo tebi dopadljive; pridi nad vse moje
življenje in djanje, da bo oznanovalo tvojo čast in
hvalo. Amen.

Tedej so vojaki Jezusa vzeli, in
mu slekli škerlat, in ga oblekli v nje¬
gove oblačila, in so ga peljali iz mesta,
da bi ga križali. In je nesel svoj križ.
Grede pa so dobili človeka iz Cirene,
Simona po imenu, ki je šel iz polja,
očeta Aleksandrovega in Rufovega, in
so ga primorali, da je nesel Jezusu
križ. Šla je pa za njim velika množica
ljudi in žen, ktere so jokale in ga mi-
lovale. Jezus pa se je proti njim ober-
nil in je rekel: „Hčere jeruzalemske!
nikar ne jokajte nad menoj, ampak jo¬
kajte same nad seboj in nad svojimi
otroci. Zakaj glejte! pridejo dnevi, ob
kterih poreko: Srečne so nerodovitne,
in telesa, ktere niso rodile, in persi,
ktere niso dojile! Takrat bodo začeli
1- eči goram: Padite na nas! in hribom:
Pok rite nas! C'e namreč nad sirovim

348

lesom to delajo, kaj se bo godilo nad
suhim ?“ Peljana sta bila pa ž njim tu¬
di dva hudodelnika, da bi bila umorjena.

Ko vidim tebe, moj Jezus! kako voljno svoj
križ neseš, se sramujem, da sem dozdaj svoje križe
tako nevoljno nosila, in tako nepoterpežljiva v svoji
bolehnosti bila. O mili Jezus! obudi v meni ljubezen
do križa.

Jezus! jes sicer nisem močna, kakor si Simo¬
na mislim „vender te prosim: Naloži mi križ , ka-
koršnega hočeš — če pa omagam ali clo padem pod
njim, pomagaj mi, de spet vstanem. Druzega ne že¬
lim, kakor tukaj s teboj terpeti, tam pa s teboj se
veseliti.

Pozdravljene mi bodite, hčere jeruzalemske!
bi bila jes tačas na svetu, gotovo bi se bila k vami
pridružila, in bi se bila milo jokala nad ljubim Jezu¬
som. Oli, Jezus! daj mi solz cele potoke, da se
bom v kak koteč stisnila, solzila nad svojimi grehi,
in svojo dušo do čistega umila.

Jezus! jes sem suh in trohel les, brez zelenja
in brez življenja; polna slabost, pomankljivost in ne¬
popolnost. Ti si merliče k življenju budil, oh! obu¬
di tudi mene k novemu življenju, da bom svetu od-
merla in le tebi živela.

In so prišli na mesto, ki se ime¬
nuje Golgata, po latinsko pa Kalvarija
to je, mesto inertvaških glav. In so mu
dali piti vina z miroj in žolčem zmeša¬
nega. Ga je pokusil, pa ni hotel piti.
— In ondi so križali njega in hudodel¬
nika; enega na desni in enega na levi
strani, v sredi pa Jezusa. In je bilo
dopolnjeno pismo, ktero pravi: „In med

349

krivične je bil štet 44 . Jezus pa je rekel:
„Oče, odpusti jim; saj ne vedo kaj de¬
lajo ! 44  Bila je pa tretja ura, in so ga
križali. — Napisal je pa Pilat tudi napis,
in ga je djal verh križa. Bilo je pa pi¬
sano: „Jezus Nazareški, kralj
judovski 44 .  Ta napis je veliko Judov
bralo; kraj namreč, kjer je bil Jezus
križan, je bil blizo mesta. Bilo je pa
pisano po hebrejsko, po greško in po
latinsko. Rekli so tedej veliki duhovni
Pilatu: „Nikar ne piši: Kralj judovski;
ampak da je on rekel: Kralj judovski
sem 44 . Pilat pa je odgovoril: „Kar sem
pisal, sem pisal 44 .

Poglej, moja duša! svojega Izveličarja na križ
razpetega. Z žeblji so mu roke in noge pribite, in
s curkoma mu teče kri iz njegovih svetih ran. Oh,
Jezus! kaj si storil, da tako sramotno s teboj rav¬
najo? — Oh! ti si nedolžen; tvoja glava, tvoje oči,
tvoj jezik, tvoje roke, tvoje serec — vse na tebi je
nedolžno: jes sem grešila in zavoljo mene si terpel.
Zategadel ti obljubim, da za teboj, po tvojih stopi¬
njah bom hodila, bom svojo voljo s tvojo sv. voljo
sklenila, in si ne bom dala počitka, dokler vse svoje
hude misli in želje na tvoj sv. križ pribijem. Pridi mi
na pomoč s svojo sv. gnado.

Jezus! iz ljubezni do tebe odpustim vsim sov¬
ražnikom svojim — vsim, ki me zasmehujejo, za¬
ničujejo in preganjajo; vsim, ki me opravljajo, mi
poštenje jemljejo in moje slabosti okoli trosijo, ali mi
na blagu ali na pravicah krivico delajo. Jezus! od¬
pusti jim; vsaj morebiti sami ne vedo, kako hudobno

350

delajo. Prosim, razsveti jih, da bodo spoznali svoje
grehe, se zgrevali iz serca in z menoj se spet po-
prijaznili. Odpusti pa tudi meni vse moje grehe!

Ko so bili vojaki Jezusa na križ
pribili, so vzeli njegove oblačila, in med
se razdelili. Naredili so štir dele, vsa¬
kemu vojaku enega, in so srečkali, kdo
bo kej dobil. Suknja pa je bila brez
šiva, od verha sceloma tkana. Rekli so
tedej med seboj: Nikar je ne režimo,
ampak srečkajmo za-njo, čigava bode“.
Tako se je pismo dopolnilo, ki pravi:
„Razdelili so moje oblačila med se, in
za mojo suknjo so srečkali^. Vojaki so
tedej to storili; potlej so sedli, in ga
varovali.

Jezus! nag visiš na visokem križu — oh, ka¬
ka sramota! Vem, da zato, ker sem jes tako neči-
merna, in toliko deržim na svoje oblačila. Oh! če
pregledujem svojo obleko po samem — svojo janko ,
kako je košata_ in vrešoča; svojo jopico, kako je z
žnorcami obšita in preprečena; svoj predpertič, kake
trake in penklje ima; svoje vratne in persne rute,
kako so mrežaste in ponižnosti nasprotne ; svojo ne¬
deljsko pečo, kake rože ima vpletene, s kakimi čip¬
kami je zarobljena; svoje kratke rokavce, da gole
lakete kažem — oh, kako še visim na takih praznih
rečeh! Jezus! odverni moje serce od takih minljivih
šemarij, in daj mi živo spoznati, da za dekleta razun
svete ponižnosti in sramožljivosti ni prave lepote.

Jezus! iz križa si vidil, da rabeljni so tvoje
oblačila med se razdelili. Jezus! na te bom mislila,
ko bom pokradena, ko bom kaj zgubila, ko ne bom

351

dobila svojega poštenega zaslužka, ali bom kako dru¬
go škodo na svojem premoženju terpela. Ne daj, da
M se zavolj takih reci v žalost preveč vtopila, da se
mi serce ne skali; temuč da zmerna in pokojna ostanem.

Judje pa, ki so memo hodili, so ga
preklinjali, in so s svojimi glavami zma¬
jevali , in so rekli: „Aha, kako tempelj
božji poderaš, in ga v treh dneh spet
sozidaš! Pomagaj sam sebi! Če si Sin
božji, stopi iz križa ! 44  Ravno tako so ga
zasramovali tudi veliki duhovni s pismarji
in starašini vred, in so rekli: „Drugim
je pomagal, in sam sebi ne more poma¬
gati! Zdaj naj sam sebi pomaga, ako
je on Kristus, izvoljeni božji! Ako je
izraelski kralj, naj stopi zdaj iz križa,
in verujemo v njega! V Boga je za¬
upal , naj ga zdaj reši, če ga rad ima!
Saj je rekel: Sin božji sem ! 44  Zasramo¬
vali so ga pa tudi vojaki, kteri so pri¬
stopali in mu kisa ponujali, in so rekli:
„Ako si ti kralj judovski, pomagaj si!
Celo eden razbojnikov, ktera sta ž njim
visela, ga je preklinjal, rekoč: „Ako si
ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama ! 44
Drugi pa ga je svaril, rekoč: „Se tudi
ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tistem
obsojenju? In nama se pravica godi,
prijemava namreč po zasluženju svojih

352

del; ta pa ni nič hudega Storil 44 . In je
rekel Jezusu: „Gospod, spomni se me,
ko prideš v svoje kraljestvo ! 44  In Jezus
mu je rekel: „Resnično ti povem, dans
boš z menoj v raju 44 .

Oh, Jezus! kako boš zasramovan in zasmeho¬
van! Prosim, naj bom tudi jes s teboj zaničevana,

Nad levim razbojnikom vidim, kako strašna je
smcrt terdovratnega grešnika — kakor kdo živi, ta¬
ko umerje. Če bom v grehih živela in v nepokori
amerla , bo hudič mojo dušo iz mene iztergal , naj bi
tudi Jezus in Marija poleg moje postelje stala.

Desni razbojnik je levega svaril, rekoč: Kaj

se tudi ti Boga ne bojiš? — Vem, da je tudi moja
dolžnost, svariti zlasti svoje tovaršice, če jih najdem
na slabem potu. Oh Jezus! stori me serčno in mo¬
dro, da bom svarila ob pravem času in na pravem
kraju, pa tudi z ljubeznijo in krotkostjo.

Jezus! moj Jezus! ko bom na smertni postelji
ležala, vzemi mojo dušo v sveti raj.

Poleg križa Jezusovega pa so stale
njegova mati, in sestra njegove matere,
Marija Kleofova, in Marija Magdalena.
Ko je tedej Jezus mater in učenca, kte-
rega je ljubil, vidil zraven stati, reče
svoji materi: „Zena, glej, tvoj sin ! 44
Potem reče učencu: „Glej tvoja mati ! 44
In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel.

O Marija, mati božja sedem žalosti! naj se s
teboj jokam in svoje grehe obžalujem. Vtisni mi ra¬
ne Jezusove v moje serce, da jih imam vedno pred
očmi, in živo čutim, kako sklijo.

O Jezus! vedna hvala naj ti bo, da si svojo

353

mater tudi meni za mater dal. O Marija! kako sem
srečna, da te za mater imam. Pa tudi zgubljen naj
bo vsaki dan, o kterem tebe ne počastim in se tvo¬
jemu varstvu ne izročim.

Jezus ! smert se je bližala ; vendar svoje ma¬
tere nisi pozabil. Daj, da bom tudi jes mater svojo
in očeta zmirej v'časti imela, z njih slabosti poter-
pela, jim stregla in pomagala po svoji moči, in raj¬
ne jes stradala, kakor da bi oni v starosti pomanj¬
kanje terpeli. — Oh! naj bom staršem dobra •  vem,
da boš tudi ti meni dober.

Bilo je pa okoli šeste ure, in tema
se je storila po vsej zemlji do devete ure,
in sonce je otemnelo. In ob deveti uri
je Jezus z velikim glasom zavpil, rekoč:
„Eli! Eli! lama sabaktani! To je: „Moj
Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil ? 44
Eni pa tam stoječih, to slišati, so rekli:
Glejte! Elija kliče 44

Ko bo moje življenje ugasovati jelo, bo tudi
meni sonce otemnelo, in svet bo za me konec vzel.
Oh Jezus! ne zapusti me v tisti uri; teinuč skrij me
v svoje svete rane, in vzemi mojo vbogo dušo v
sv. raj.

Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? —
Iz teh besedi, moj Jezus, spoznam, koliko žalost in
britkost si na svoji duši terpel; da Bog ti je odvzel
vso notranjo luč in tolažbo; da duh tvoj je postal ves
suh, otožen in temen. Oh Jezus! tudi jes sem pri¬
pravljena, če je tvoje sv. volja, živeti brez vse to¬
lažbe, brez razsvetljenja in veselja, živeti v notranjih
temah in skušnjavah, v nezaupnosti im maloserčnosti,
in terpeti zunaj in znotraj, kakor je tebi ljubo in do¬
padljivo. Druzega ne želim , kakor tebi dopasti in s
teboj sklenjena biti.

354

Po tem, ker je Jezus vedii, da je
vse dokončano , da se je dopolnilo pismo,
je rekel: „Žejin sem!“ Staja je pa ondi
posoda polna kisa. In berž je stekel
eden zmed njih, in je vzel gobo, jo s
kisom napojil, in nataknil na hisopov
terst, ter mu jo k ustam podal. Drugi
pa so rekli: „Pusti, poglejmo , ali pride
Elija ga rešit! „Ko je bil tedej Jezus
kisa vzel, je rekel: „Dopolnjeno je!“
— Kanali po tem je velik glas zagnal,
in rekel: „Oče, v tvoje roke izročim
svojo dušo!“ In ko je to izrekel, je

glavo nagnil in dušo izdihnil.-In

glej! zagrinjalo v tempeljnu se je pre-
tergalo na dvoje od verha do tal; in
zemlja se je tresla, in skale so pokale,
in grobi so se odperli, in veliko teles
svetnikov, kteri so spali, se je obudilo.
In so šli iz grobov po njegovem vsta¬
jenju , in so prišli v sveto mesto, in so
se mnogim prikazali. Stotnik pa, ki je
prek križa stal, in kteri so ž njim bili,
in so Jezusa stražili, ko so vidili potres,
in kar se je zgodilo, so se silno zbali,
in so rekli: „Resnično, ta je bil Sin

božji! In vsi ljudje, kteri so se bili sošli
to gledat, kedar so vidili, kar se je zgo-

355

dilo, so terkali na svoje persi, m se
vernili. Vsi njegovi znanci pa, in žene,
ktere so bile prišle za njim iz Galileje,
in so mu stregle, so od deleč stali, in
to gledali. Med njimi je bila Marija
Magdalena, in Marija mati Jakoba mlaj¬
šega in mati Jožefova, in Salome, in
veliko drugih, ktere so bile ž njim vred
v Jeruzalem prišle.

Jezus ! smertna sapa bila je nad teboj ? žejin
si bil; ali nihče ni imel požirka merzle vode za te —
za to, ker sem jes tolikokrat nezmerna v jedi in pi¬
jači. Oh! varovala sc bom, da me ne bo zmotilo ne
vino, ne žganje ne kaka druga pijača. Jezus! tega
ne, da bi kterikrat pijana bila — pijana in sramož-
Jjiva, kako bi to moglo biti ?

Jezus! žejalo je te — po meni, po moji duši.
Ali jes se te ogibljem, molitev in službo božjo opu-
šant, spoved in sv. obhajilo odlagam, in dan za dne¬
vom preteče, ko ne izmislim na te. Kako nezvesta
sem ti? kako slabo povračujem tvojo veliko ljubezen,
ki jo meni skazuješ? Jezus! rani moje serce, da bo
tudi mene po tebi žejalo, da boš ti meni moja perva
misel zjutraj , ko se zbudim, in moja zadnja misel na
večer, ko se v posteljo vležem.

Jezus! kako srečna bi bila, ko bi smela tudi
jes ob moji smertni uri reči: Dopolnjeno  je  —

dopolnjeno je delo mojega zveličanja; zdaj pa se tebi
izročim, da mi boš dal krono življenja, ktero si ob¬
ljubil vsim, ki tebe ljubijo.

Jezus! daj mi gnado, da bom tudi jes sveto
umerla.

Judje tedaj, ker je bil dan priprav¬
ljanja, da bi ne ostale na križu trupla

356

v saboto ([tisti sabotni dan namreč je bil
velik) so Pilata prosili, da bi se jim
kosti poterle, in da bi se sneli. Torej
so prišli vojaki in so pervemu sterli kosti
in drugemu, ktera sta bila ž njim kri¬
žana. Ko so pa do Jezusa prišli, so
vidili, daje  že mertev, in mu niso kosti
sterli; ampak eden vojakov je njegovo
stran odperl, in zdajci je tekla kri in
voda iz nje. In kteri je vidil, je priče¬
val, in je resnično njegovo pričevanje;
in on ve, da resnično govori, da tudi

vi verujete. To se je namreč zgodilo,
da je pismo dopolnjeno. „Nobene kosti
mu ne sterite 44 . In spet drugo pismo
pravi: „Gledali bodo v nja, kterega so
prebodli 44 .

Jezus! nobene kosti ti niso sterli — kakor na
duši, si tudi na truplu brez pogreška bil in ostal.
O vari me, <la se tudi jes ne bom kej ognusila, ne
na duši ne na truplu. Moje truplo je stanovališe sv.
Duha, in bi imelo na dan vstajenja Jezusovemu tru¬
plu podobno postati; zatorej bom skerbno varovala
svoje truplo in svoje ude, roke in noge, usta in lica,
itd. Jezus! daj mi moči, da sc bom krepko branila
ob času skušnjav.

Jezus! ni zadosti, da so te umorili, še mert-
vemu ti s sulico v persi bodejo. O bodi mi pozdrav¬
ljen, preljubi Jezus! v globoko rano tvojega sv. ser¬
ca bom bežala in se skrila, kolikorkrat me zapeljivi
svet ali hudoben duh lovi, ali me moje lastno meso
moti. Kri in voda, ki ste iztekale, izbrišite moje
grehe in očistite mojo dušo.

357

Kedar se je pa večer storil, je
prišel neki bogat človek iz Arimateje
judovskega mesta, po imenu Jožef,
imeniten svetovavec, dober in pravičen
mož, kteri ni bil privolil v drugih svet
in djanje, ki je tudi sam čakal božjega
kraljestva, in je bil Jezusov učenec,
toda skrivej zavoljo strahu pred Judi.
On je serčno šel k Pilatu, in je prosil,
da bi snel Jezusovo telo. Pilat se je
nudil, da bi bil že umeri. In ko je
zvedil od stotnika, je dovolil, in je dal
Jožefu telo. Jožef pa je kupil čiste
tenčice, in ga je snel. Prišel pa je
tudi Nikodem, kteri je bil vpervič po
noči k Jezusu prišel, in je prinesel
zmesi mire in aloe sto liber. Tedej sta
vzela Jezusovo telo, in ga zavila v ten-
čico z dišavami vred, kakor je pri Ju¬
dih šega pokopovati. Bil je pa na ti¬
stem kraju, kjer je bil križan, vert, in
na vertu nov grob, kterega je bil dal
Jožef sebi izsekati v skalo, in v kterega
še nihče ni bil položen. Tam tedej sta
zavoljo pripravljanja Judov Jezusa polo¬
žila , sta velik kamen zavalila pred duri
groba in šla. Šle so pa za njima tudi
žene, ktere so bile z Jezusom prišle iz

358

Galileje, in so sedele grobu nasproti in
gledale, kam in kako je bilo položeno
njegovo telo. In so se vernile, ter so
pripravile dišav in mazil; vendar v saboto
so bile pri pokoju po postavi.

Jezus! vem, da lepše tančice ni za tvoje presv.
telo, kakor je čisto deviško serce, in tudi ni žlahni-
ših dišav, kakor so predrage rožice sv. sramožljivo-
sti, ponižnosti in krotkosti. Ali vse to se ne da ku¬
piti za dnar: ti pa vsega obilno imaš. Oh Jezus!
prav lepo prosim, daj mi čisto serce, daj mi tako
serce, da bom vredna, vsak dan sv. rešnje telo prijeti.

Jezus ! v v e r t u si hotel svoj grob imeti —
meni v znamnje. da tudi moje serce, ako hoče tvoje
prebivališe biti. mora biti podobno vertu, v kterem
raste in cvete lilija nedolžnosti, violica ponižnosti,
vertnica svete ljubezni in kar je druzega lepega. Ali
take žlahne rožice potrebujejo veliko skerbi — oh
Jezus ! daj da se ne bom utrudila v njih oskerbovanju,
da bom pridno čula, molila, vest izpraševala, mert-
vila se , zatirala in zatajevala.

Jezus! nov grob si hotel imeti, v kterem še
nobeden mertvec ležal ni. Oh! moje serce pa ni več
novo, temuč je zamazano in zastarano. 0 Jezus!
kaj bi dala, ko bi še taka bila, kakor sem bila preč
po sv. kerstu ? Jezus! tebi je vse mogoče — prero¬
di in prenovi me, in daj mi novo serce in novega
duha.

Jezus! tvoj grob bil je v skalo vsekan — me¬
ni v spomin , da tudi moje serce ima biti dobro za¬
varovano in zagrajeno, če hoče zapeljivemu svetu se
ubraniti. Oh ! kako lehka sem bila do zdaj in samo-
glavna — sem iskala slabih priložnost, in da še ni¬
sem zapeljana, se samo tebi, ljubi moj Jezus! in
tvoji gnadi zahvaliti imam. Hočem pa za naprej bolj
varna biti, in skerbno ogibati se krajev, ljudi , potov,
hiš in tovaršij, ki so za moje serce nevarne.

359

Dragi dan pa, kteri je po priprav¬
ljanju , so se zbrali veliki duhovni in
farizeji k Pilatu, rekoč: „Gospod! spom¬
nili smo se, da jeta  zapeljivec, ko je
še živ bil, reke!: (Jez tri dni bom vstal.
Ukaži tedej grob obvarovati do tretjega
dne,  da kje ne pridejo njegovi učenci,
io ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu:
Od mertvih je vstal; in poslednja zrno-
la bo hujši od perve“. Pilat pa jim je
rekel: „Imate stražo; pojdite, obvaruj¬
te, kakor veste“. Oni pa so šli, in so
grob obdali z varhi, in kamen zape¬
čatili.

Jezus! mertev si v grobu ležal, in vendar je
troje sovražnike strah pred teboj. To me uči, da
grešnik nima mira pred svojo vestjd , in dasirav.no je
na  videz vesel in srečen , ga vender lmda vest ven in
v pn skli in peče in grize, da tudi na mehki pernici
nima spanja in v sredi godcov nima veselja. Oh Je¬
zus 1 daj mi mirno vest in vari me greha.

Jezus! lepa zahvala ti bodi za vse gnade, luči
ln  razsvetljenja, ki sem jih pri branju in premišlje¬
vanju tvojega terpljenja od tebe prijela. Le eno prošnjo
imam: Vtisni spomin tvojega svetega terpljenja

tako globoko v moje serce, da ga nikdar ne bom
pozabila; in kakor nekdaj svoji ljubljenki, sveti Mag¬
daleni Pacijanski, daj tudi meni gnado, za te terpeti
a ti umreti. Amen.

360

Pesem pri sveti maši.

Začetek.

^red tabo mi klečimo,

O ti Bog Sabaot!

Tebi priporočimo

Ta ofer, o Gospod!

Naj tebi, Bog dopade
Našega petja glas,
Dodel’ nam svoje gnade,

55 nebes poglej na nas.

Ta dan, preden terpeti
Je Jezus si zvolil,

(Ino na križu vmreti)

Je pri večerji bil
Tam je on kruh in vino
Žegnal, učencem dal,
To vi k mojmu spominu
Storite, jim je djal.

Vzenfte, jejte in pijte
Moje meso in kri,

Ino vedno častite

Ljubezen, ki to st’ri.

Se ofram, križan biti
Ino vmreti za vas;

Kdor hoče k meni priti,

To vervaj vsaki čas.

Ta ofer k tebi pridi

Za dober duh. o Bog!

Nam se pa vselej snidi

K troštu naših nadlog:

Za ofer mi ne damo,

Kakor Aron telet,

Le Jezusa spoznamo,

On je naš ofer svet.

Cricria.

Bog Oče, tebi sliši

Čast, hvala vekomej ,

Ta mir pri naši hiši,

Obderži nam vselej,

Da bi tebi služili

Tukaj pred strahom fraj
Po smerti pa dobili

Tamkaj ta sveti raj.

Jezus, ti božje jagnje!

Na križu vmerl za nas,
Naj z gnado se k nam nagne
Tvoje serce vsak čas.
Tebe tudi častimo

Sveti Duh, troštar naš,
Ino serčno želimo,

Da ti svoj trošt nam daš

Evangelj.

Od božjih ust imamo
Ta evangeljski uk
Saj pa tudi spoznamo,

Da je resnični Bog;

Da ne more goljfati,

Tudi ne biti goljfan,

To vervat’ in deržati
Mora verni kristjan.

Ta uk nam pot ta pravi
Kaže v nebesa prit’,
Kdor Se na njega vstavi,

Ne more se zmotit’.

Ta uk terdno deržati,

O Bog! pomoč nam daj,
In s tebo stanovati

V nebesih vekomaj.

Kredo.

Verjemo, da Bog Oče

Stvari! zemljo, nebo,
Kater’mu je mogoče

Vse b’io, ino vse bo;

Da je Jezus ta sveti

Sin, kter’ga je rodil,
Človek je pa spočeti

Od svet’ga Duha bil.

Od Marije device

Na svet je rojen bil,
Zavolj naše krivice

Na križu smert storil;

V grob so ga položili,

Pred pekel dolj je šel,
Vsi so se veselili,

K’ je tretji dan spet vstal.

V nebesa na desilitfo

Je on k Očetu šel ,
Enkrat bo pa s pravico
Ta svet sodit prišel,
In v pekel vse krivične
Tedaj obsodil bo,

S sebo pa vse pravične
Bo peljal gor v nebo.

Verjemo in spoznamo
Tud’ Duha svetega ,
Katoljško cerkev samo.

Ino zravno tega
Se tud’ svetnikov gmajno,
Grehov odpnšenje,

Ino po gorvstajenju

Tud’ večno življenje.

Darovanje.

Bog! tebi naj dopade

V nebo toti dar vzet’,
Sprositi tvoje gnade

Za nas in celi sveti
Zdaj je le kruh in vino,
Pa spremenjeno bo
V meso, kri tvoj’ga Sina,
Kakor mi verjemo.

S tem daram tud’ zročimo
Dušo, serce , telo
Ino priporočimo

Da b’ tebi všeče Vlo
Da bi zvesto deržali

Kar ti nam zapoveš,
In vsega se varvali

Kar ti nam prepoveš.

364

Mi tud’ k ofru damo,

Naše truplo in kri,

Ino vse , kar imamo ,

Teb’ k službi naj stoji,
Požegnaj naše polje,

In vse , kar raste tam,
Z dobroto svoje volje,

Da bode k pridu nam.

Sanktus.

K nebesam gor poglejmo,

Kjer je Bog, naš Gospod,
Ino veselo pojmo:

Svet si Bog Sabaot!
Zemlja, nebo spoznajo,)

Tvojo moč in oblast,
Stori, da tudi dajo,

Neverniki ti čast.

Da bi vsi vkup častili,
Gospoda našega,

S celim sercem ljubili
Vsi Sina božjega ;

Hozana v visokosti,

Hvaljen bodi Gospod,

Po celi širokosti

Hvaljen bodi povsod!

Po povzdigovanju.

Molimo klečejoči,

Zdaj tebe, o Gospod!
Ti Bog nevidejoči!

Pusti od svojih sirot

Molitev k sebi priti,

Ti si naš živi Bog,

Pod belim kruhom skriti,
Tako priča tvoj uk.

Tvoje je na Kalvarji

Božanstvo skrito Vlo ,
Tukaj pa na oltarji

Je skrito tud telo :

Ta ofer svete maše,

Ta je tega spomin,

Da je za grehe naše

Na križu umeri Bog Sin.

Ti naše grehe zbriši,

Jezus! skoz svojo kri
Ti našo prošnjo vsliši,

In pred nami ne skrij
Svoje obličje sveto,

Temuč po smerti daj
Gledat na unem svetu.

Tajisto vekomaj

Obhajilo.

Nam se je veseliti',

Čudež se je zgodil,
Kristus se hoče skriti,

Da b’ hrana naša bil.
V podobah kruha, vina,
Živo meso in kri
Jezusa božj’ga Sina.

Na altarju stoji.

To pravo jagnje božje
Je hotlo skriti se.
Katero je na križu

Zbrisalo grehe vse:

Ljubezen nezrečena,

O milost brez konca!

Da b’ stvar ne b’ia zgubljena,
Za njo se Stvarnik da.

Ko bomo mogli umreti,

O daj , nebeška jed !

Se vredno nam prejeti,

Da zapustimo svet
Veseli ino mirni

Brez vsakega strahu,

In k tebi, Bog nezmerni!

Na večno pridemo.

O daj nam svete želje ,
Velikrat te prejet’,

Naj radost ino veselje

Nam bo ta sveta jed,

Le vedno tebi živeti
In greha bati se,

Kak sladko nam bo umreti
K teb’ poverniti se !

Zadnji žegen.

Zdaj smo dar svete maše
Skončali, o dJospod!
Vsliši molitve naše ,

Prej ko gremo od tod,
Požegnaj nas Bog Oče,

Sin ino sveti Duh,

Po tem ne bo mogoče,

Da b' zašel se naš duh.

Ne pusti , da b' grešili,

Ki smo pri maši b’Ii,
Le stori, da služili
Bi zvesto tebi vsi:

Z mogočno roko vari .

Gospod! nas celi dan,
Po smcrti nas pripelji

Na svojo.desno stran.

Pri černi maši.

Začetek.

globočine se glasi.

Mili glas v nebo kriči:

Usmiljen’ Jezus! reši nas,
Usliši našega vpitja glas.

Duše ’z vic zdihujejo ,

Ojstro tam plačujejo;

čista duša mora bit’,

Ki v nebesa hoče prit’.

Med branjem.

Poslušajte bratje vi,

Kak se v večnosti godi .

Kjer plačuje večni Bog
Po pravici vsaki dolg.

Tam odperte bukve so.

V njih se dela vse bero,

Vsaka ura, vsaki dali,
Vsaki človek, vsaki stan.

Tam izgovor ne velja.

Nič vtajjti se ne da.

Kar je človek tukaj s’jal,
Bo 'Sodnik mu tamkaj dal.

Darovanje.

Oh, prijatli! usmirte se,

Vi nam vsaj pomagajte,

Položite na aitar

Za nas svoje serce v dar.

Z mašnikom se združite,

Sveto mašo služite:

Ona bo hladilo nam,

Ona tud’ plačilo vam.

Nas plačnik sam Jezus je,

Ki za nas daruje se ;

Ker za nas na križu umeri,
Nam bo tud’ nebo odperl.

Sanktus

Oh. neskončno usmiljen Bog!
Reši duše iz nadlog.

Naj v nebesih tam pojo
Tebi pesem angeljsko.

Svet’ Gospod, Bog Sabaot,

Ki se usmili revnih s’rot,

On rad usliši vbogih glas;
Hvala njemu vsaki čas!

Po povzdigovanju.

Jezus svojo kri prelil ,

Da bi svet zveličan bil;

Duše ! veselite se ,

Vaš plačnik sam Jezus je.

Ena kaplja nja kervi
Vaše rnartre pogasi.

369

Ljubi Jezus ! vsmil’ se jih,
In očisti grehov vsih.

Mertvi opoininjajo:

„Skerb’te, bratje! za nebo,
Dokler še imate čas ;
Spomn’te se pa tudi nas“.

Sveto obhajilo.

Jezus se nam da zavžit’,

V podobi kruha skrit;

Kar mi tukaj verjemo,

Tam v nebesih gledajo.

Skorej v svetem raju tam
Veselit’ se z Jezusam,

Verne duše premočno
Čez vse druge željne so.

Oče vsega usmiljenja!

Glej na Sina svojega;

Glej! skoz njega pros’mo te,
Vernih mertvih vsmili se.

Konec.

Bog jim večni pokoj daj,

Večna luč jim sveti naj!

V miru naj počivajo ,

Svet’ga raja vživajo!

Naj veselo vstanejo ,

Kedar k sodbi pojdemo !

Vsim po smerti vživat’ daj,
Večni Oče! sveti raj.

16  «*

m

K tl  e  g n u.

Perva.

'©lasno zapojmo, čast povzdigujmo,

Jezus je v belem kruhu prikrit.

Pred nas postavljen, vselej pripravljen ,
Ovčice svoje blagoslovit’!

Sveto, sveto, čez vse je sveto;

Sveto, sveto Jezusa rešnja kri in telo.

Roke sklenimo. ’z serca zdihnimo:

Vsmili se Jezus, zveličar naš!

Teb’ se zročimo, in te prosimo,

Da nam svoj sveti blagoslov daš.

Sveto , sveto , itd.

Zadnjič vsi skupej recimo tukaj:

O Jezus, hvala tebi naj bo!

Enkrat dodeli, da bi veseli
Vekomej peli ravno tako:

Sveto, sveto, itd.

Druga.

Naj svetejši! tebe počastimo
In ponižno se priporočimo;

Vsliši svoje ljudstvo, Jezus vsmiljeni!

Ki pred tabo zdaj kleči.

Blagoslovi Jezus! pričijoče,

Pred tabo u prahu klečijoče,

Milostljivi Jezus! nam vsim skupej zdaj
Svoj presveti žegen daj.

Sveti božji žegen smo prijeli ,

Pojmo hvalo Jezusu veseli:

Ljubi Jezus! bodi vselej ti pri nas
Zdaj ino poslednji čas.

Tretja,

Pred Jezusa ponižno pokleknimo.
Zveličarja pobožno počastimo,

Ki v zakramentu svetemu živi,
Kar živa vera nas uči.

Zapojmo sveto, sveto, čez vse sveto,
K naj veči časti vernim razodeto
Je Jezusa sveto režnje telo ,

Ki nas bo zdaj požegnalo.

Oh bodi večno hvaljeno , časteno,

V pobožnosti ponižno izrečeno
Presveto Jezusa režnje Telo ,

Bod’ nam popotnica v nebo.

Pred pridigo.

K  Očeta ino Sina,

In Duha svetega ,
V časti tega imena
Častimo mi Boga.
Ta molitev je sveta,

S katero je učil
Kristus častit’ Očeta,
In jo nam naročil.

Oče naš, ki v nebesih
Kraljuješ vekomaj,

Na dušah in telesih

Ti nam svoj žegen daj.
Vsel’ bodi posvečeno.

Tvoje sveto ime,
Svetejši ni nobeno,

Kakor to tvoje je.

372

Tvoje kraljestvo pridi

Po naši smerti k nam ,
Tvoja volja se ’zidi

Na zemlji, kakor tam.
Daj nam vsakdanj'ga kruha
Za dušo in telo ,

Pošlji nam svet’ga Duha
Da nam ga žegnal bo.

Odpusti, mi želimo,

Vse naše grehe nam,
Kakor mi odpustimo

Vsim svojim dolžnikam.
Ne vpelji nas v skušnjavo;

Od zlega reši nas.

0 daj nam misel pravo,

Te ljubit’ vsaki čas.

Pred keršanskim naukom.

prečen, srečen , kdor posluša
Lepe navke Jezusa.
Ohranjena njega duša, .

Kdor se greha varvat’ zna.

Zakaj navki svetu svet’jo,
Skoz dajo življenje nam.
Nas učijo brumno živet’,

Tudi enkrat srečno vmret’.

Čast, lepota in bogastvo ,

Le en kratek čas terpi;

Vse posvetno veličastvo
V prah, pepel se premeni.

373

Zgin’la bode zemlja, nebo ,
Nnvki ti ostanejo.

Ki so 'zvirk življenja večnega ,
So besede Jezusa.

Po keršanskem nauku

Žjegnaj, Oče. ta navk sveti,
Kterega si nas učil,

Da bi v tvoji časti vselej
Ino k pridu vterjen bil.

Vtisni, kar smo se učili,

Globoko v naše serce nam,

Da b’ tvojo voljo spolnili

Z brumnim in čistim sercam.

Adventna.

^oslan je angelj Gabriel
Od Boga na ta sv^t,

K eni čisti devici

Noter v mesto Nacaret.

K devici zaročeni
Si svetim Jožefom,

Od Davidove hiše —
Marija z imenom.

Angelj noter k nji pride,
In tako govori:

Češena si. Marija ,

Gnade vse si polna ti.

Marija se prestraši
Lete iti me božje ,

Ino misli počasi,

Kaj je to za ’n češenje.

Angelj k Marii pravi:

Nikar se ti ne boj,

Ti si gnado zadobila,

Za ves svet bo porod tvoj.

Poglej, ti boš spočela,

Od Duha svetega,

In boš Sinka rodila,

Z imenom Jezusa.

Brez moža boš spočela ,

Brez madeža vsega,
Katerga nebo, zemlja
Obseči ne moreta.

Marija, čista 3’vica
Se nizko prikloni,

In pravi: Naj se zide
Božja volja nad meno.

Poglej , pokorna dekla
Sem svojega Boga,

Ino ’z serca zaupam

V njega milost in gnado.

Angelj, ko je to pesem
Tako lepo zapel,

Gor je zletel v nebesd,

Od Marije slovo vzel.

Marija, mati božja!

Prosi Boga za nas,

Da njega milost in gnada
Ostane vselej pri nas.

Božična,

ft

Šno dete je rojeno — aj rojeno
(Noter i teni mestu Betlehem.)

V eni priprosti štalici — aj štalici

(V enih oslovih jaslicah.)

Spoznal ga je oslic, volek — oslič, volek,
(Da je to dete pravi Bog.)

Kter’ je stvaril zemljo, nebo — zemljo, neb6,
(Človeku dal dušo , telo.)

Tu so prišli kralji trije — kralji trije:
(Gašper, Melhjor in Baltazar.)

In so za ofer prinesli — aj prinesli
(Miro, kadilo, čisto zlato.)

In darujejo Jezusa — aj Jezusa,

(Tega kralja nebeškega.)

Za rojstvo mi zahvalimo — zahvalimo
(Ljubo devico Marijo.)

Ker je rodila Jezusa — aj Jezusa,

(Zveličarja cel’ga sveta.)

V temu času božičnemu — božičnemu
(Bodi to dete hvaljeno.)

Postna

T»/ vertu tam na oljski gori
Izveličar naš kleči;

Bleda luna milo sveti,

On kervavi pot poti.

Nja obhajajo težave ,

Gleda strašno Golgato :
Trudnih učencov težke glave
Mirno zrav’n počivajo.

Že sovražna truma hruje,
Iškarjot jo sam pelji ;
Judež Jezusa kušuje
In sovražnikom izda.
„Koga išete?“ jim reče,
Vse popada in leži;

Ker se jim pa branit neče,
So ga križem zvezali.

Iz ljubezni do Očeta
V sredi trinogarjev je,
Vmret’ za grehe vsega sveta
Kakor jagnje spravlja se.
Pen’jo se štimanoglavci,

Ves pohleven on molči,
Ljudstvo šuntajo hinavci,

Da le: „križaj ga ! <l  kriči.

Ptuj sodnik na sodnem stoli
Ga nedolžnega spozni;
Truma pa v dvorišu doli
Se vtolažiti ne da.

„Jes ne najdem 11 , Poneij vpije,
„Da bi smerti vreden bil 1“
„Le čez nas se naj razlije 11 ,
Kliče ljudstvo, „njega kri!“

Roke si Pilatuž vmije ,
Križat Jezusa pusti,
Grozno bruno vgonobije
Njemu ljudstvo navali.

Gora sterma ino britka,

Težek križ in pot je terd,

Jezus nese brez počitka
Za plačilo svojo smert.

Ves oslabljen Jezus dojde
Glav mertvaških strašni kraj

Da v nebesa človek pojde,
Vmira on na križu zdaj;

Kri preliva in plačuje,

Kar je Adam pregrešil;

Za sovražnike zdihuje,

Da b’ jim Oče odpustil.

Ves nedolžen Jezus vmira,
Ljudstvo njemu se smeji,

Le k Očetu se ozira ,

In mu dušo izroči.

Pokati začele skale.

Tresti zemlja in nebo,

Grešne trume so spoznale:
„Pravi božji Sin je to!“

Vidiš tam pod križem stati
Jezusa prijatele,

Začni ž njim tud’ ti žaPvati,
Milo ž njim razjokaj se.

Magdalena solze taka.

Ljubi Janez se solzi.

S svojim’ solzami omaka
Mati svoj’ga Sina kri.

Njega duša obiskuje

Vernih duš počiten kraj,

Tud’ pred peklom oznanujc
On očakom sveti raj.

Truplo v skalo pokopali
Žalostni prijateli;

Skerbno so ga zavarvali
Jezusa sovražniki.

Jezus scer je moral vmreti,

Da bi nam življenje dal,
Vendar v zemlji ne strohneti.

Sam je spet od smerti vstal.
Hudobija tega sveta
Zdaj premagana leži;

V časti svojega Očeta
Zveličar naš živi.

Sveti križ.

kraljevo znamnje, lej! stoji,
Svet križ, nebeška luč gori;

Na njem življenje smert stori,
Življenje s smertjo nam dobi.

Za nas je od kervi neznan,
Odperta je njegova stran,

Lije mu rešnja kri iz ran,
Da je bil greh sveta opran.

Zdaj je Zveličar dokončal,

Kar je že David prerokval,

In vsim narodom oznanoval,
Da bo z lesa Bog kraljeval.

Prelepo in sveto drevo !
Rudeče pisano s kervjo !
Bilo si vredno ti samo
Nositi tak sveto telo.

Na tebe je pribita b’la
Odkupšina vsega sveta ,
Pravici žaljen’ga Boga,
Da je rešila rop pekla.

česen si ti, presveti križ!

Edin nam upanje deliš,

Le ti nam milost zadobiš;
Pregrehe naše nam izbris'.

Nebeškemu Bogu vselej !

Presveti križ nam vernim daj,
Da pridemo v nebeški raj !

Ker je za nas že smert prestal.
Aleluja, aleluja, ale — aleluja!

Pekel premagan je za vse]’,

Zatorej bod’mo vsi vesel’. Aleluja . .

Ker sveti raj odpert stoji. Alel. . . .

Marija! Ie veseli se,

Ker tvoj Sin se prikazal je. Alel. . .

Povsod se dans razlega glas:

Hvaljen bod’ Jezus vsaki čas! Alel. .

Ker smo zdaj z greha zopet vstal’,

Ne, da b’ se še nazaj podal’. Alel. .

Kdor z Jezusom vojskuje sc,

Tam sveti raj gotov mu je. Alel. . .

Čast, hvala bodi vekomaj ,

Velikonočna.

je od smerti vstal,

Oj bodimo veseli vsi,

Bo sodni dan častitljiv vstal,

Jezus ga bo v nebo predjal. Alel. . .

m

Vojskujmo torej serčno se,

Saj vojske kratko le terpe. Alel. . . .

Veselje pa tam večno bo;

Oh! glejmo , da pridemo v nebo. Alel.. .

Mogočni Jezus! žegnaj nas.

Da bomo peli vsaki čas:

Aleluja, aleluja, ale — aleluja!

Binkoštna.

ffrid’, sveti Duh, aposteljnam dan,
Ker si bil danes u nje poslan,

Da čuda božje pravijo ,
Sovražnikom se vstavijo.

Prid’, sveti Duh, te prosi kristjan.

Prid’, sveti Duh, daj svoje dari,

In jih med svoje verne razli;
Resnično da poslušajo,

In nje sladkost okušajo.

Prid’, sveti Duh! razsveti nas ti.

Prid’, sveti Duh ! omeči serce ,
Prižgi nam v sercih svete želje;
Ljubit’, kar je pravičnega,

Se varvati krivičnega.

Prid’, sveti Duh! ljubezni svete.

Prid’, sveti Duh! podpiraj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost;

Daj, da se ne spodtaknemo ,

V ljubezni ne premaknemo.

Prid’, sveti Duh, ti naša krepkost.

Prid’, sveti Duht ti zvesti vodnik!
Veselje naše, naš pomočnik!

O vodi nas do večnosti,

Pripelji nas do Srečnosti.

Prid’, sveti Duh! ti naš poterdnik!

Sveto rešuje telo.

Praznika svetega — dans veselimo se,
Prav iz nnetega — serca naj hvala gre.
Staro preide naj — vse novo bodi zdaj,
Misli, djanje vsak prenavljaj.

Danes praznujemo — zadnje noči spomin,
Ker se spomnujemo — kako je božji Sin
Svoje prijatle zbral — jagnje jim jesti dal,
S tem zapoved judov dostal.

Učenci zavživajo — velikonočno jed,
Zadnjič dobivajo — rešnje Telo prejet’.

Vžiti ga jim daje — pa razdeli se ne,

Vsak posebej cel’ga prejme.

Redar prejamcjo — slabi njega telo,

Se ga navzamejo — moč jim je prava to;
Kelih jim tud’ zroči — da jim ga, in veli:
Vsi- ga pite, moja je kri.

Tak’ je postavljeno — njega telo za dar,
Dušam pripravljeno — da ga zavživa stvar.
Mašniki stor’jo to — ga sami vživajo,

In ga vrednim vernim dajo.

Zdaj od nebeškega — kruha naš duh živi,
Iz kruha belega — se nam prav’ Bog stori.

382

Čudi ge, o kristjan — Jezus je vsim jed dan,
Bodi si reven in zaničvan.

Danes Te prosimo — trojni, edini Bog!

V sercih te nosimo —- vari nas vsih nadlog.
Živi nas slabe zdaj — k tebi nam priti daj,

* In te vživat na vekomaj.

Zahvalna.

JjJ,vala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite !
Stvarnika, dobrotnika
In Očeta ga častite!
Kcrub, JZeraf mu pojo,

Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet’ Gospod!

Vse je polno tvoje hvale;
Trume zvoljenih , o Bog !

Večno čast ti bodo gnale;.
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

Česen bodi trojni Bog!

Oče, Sin in ti Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;
Jezus Kristus, božji Sin,

Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš!

Kol’ka je ljubezen tvoja!

V grehe sem bil zakopan,
Revna je Via duša moja,

Ti pa prideš k nam na svet,
Pekel, smert in greh zatret.

Večni Bog in kralj nebes
Se poniža brat naš biti;

Nam živi in umerje,

Nam nebesa zaslužiti;

Njega sveta rešnja kri
Nas očisti vse ljudi.

Na desnici božji zdaj
Ga imamo pomočnika,

Sodnji dan ga grešnik bo
Vidil ojstrega sodnika,'
Milost, grešnik! le dobiš
Dokler tiikej še živiš.

Jezus ! bodi usmiljen nam ,

V službi svoji nas ohrani,
Kri si svojo dal za nas,

Greh končaj , pri nas ostani,
Pelji naše duše v raj
Delež zvoljcnih nam daj.

Svoje ljudstvo osrečuj ,

Zdaj in vselej nas obvari.
Obdaruj in povikšuj

In zveličaj svoje stvari;
Hvalo bomo peli ti ,

Tu in tarnkej v večnosti.

Milostljiv nam bodi dans ,

Pota v grehe nam zagradi;
Sveti in preljubi Bog!

Daj, da stor’mo dobro radi.
V tebe upamo vsak čas,

Da ne boš zavergel nas.

384

Sveto obhajilo.

Izvali svet odrešenika — in pastirja dobrega,

Hvali duša učenika — hvali svoj’ga ženina.

Zdaj povzdigni serce svoje — jezik glasno naj zapoje,
Čast in hvalo Jezusu — v zakramentu svetemu.

Jezus nas je tol’ko ljubil — da j’ življenje za nas dal,
čudež je ljubezni storil — naj bi v njem pri nas ostal.
Zdaj . . .

Prej da se je svojih ločil — njim zapustil živ spomin ,
Svoje lastno telo zvočil — nam je v živež božji Sin,
Zdaj . . .

Nočem srotic zapustiti — v zakramentu bom pri vas,
Z vami hočem se skleniti — v obhajilu vsaki čas.
Zdaj . . .

To nam je nebeška mana — kruh življenja večnega;

To je tista dušna hrana — ktero Jezus svojim da.
Zdaj . . .

Kdor zavživa tega kruha — smerti vidil on ne bo;
Truplo, tempelj svet’ga Duha — Jezus spet obudil bo.
Zdaj . . .

Kdor večerjo vredno vživa — on se smerti ne boji;
Jezus v njem sam prebiva — on pa v Jezusu živi.
Zdaj . . .

V sercu Jezusa imeti — to je duši sladek mir;
Na^gostii ž njim sedeti — bo veselje vekomej.

Zdaj . . .

Kakor na zeleni paši — pase Jezus jagnjeta,

V obhajilu duši naši — novo moč, življenje d&.

Zdaj . . .

385

Lepo zjutraj zarja mila — z roso rož ce omladi:
Lepše z gnado v obhajilu — Jezus duše oživi.

Zdaj . .

Željno pijejo ovčice — čerstve vode bistri vir;

Z gnadami poji dušice — Jezus dobri njih pastir.
Zdaj . . .

Kar je sonce vsemu svetu — kar je zemlji beli dan;
To je Kristus v zakramentu — tvoji duši, o kristjan!
Zdaj . . .

ToPko čuda, toPko sreče — kdo ne bo prav vesel?
Serce naj ti bo goreče — da boš vredno hvalo pel.
Zdaj . . .

Duša, ktera zapustila — si pastirja božjega,

Si v pušavo se zgubila — al’ si našla mir serca ?
Zdaj . .

Cuj, kako te kliče milo — glej ! kak za teboj hiti,
Ne bo serce se vtopilo — toPko ljubeziijivosti ?

Zdaj . , .

Pridi k Jezusu, ovčica! — on objeti te želi;

Drago kupljena dušica! — spet njegova bodi ti.

Zdaj . . .

Ljubeznjivo vse objame — ki se k njemu vernejo,
Vzame njih na svoje rame — nosi varno jih damo.
Zdaj . . .

Rane celi jim skeleče — bolečine jim hladi,

Lepo novo jih obleče — z oblačilom milosti.

Zdaj ...

S svojim mesom jih nahrani — s svojo kervjo napoji,
Skerbno varje ino brani — da jih hudo ne vlovi.

Zdaj . . .

17

386

Duša srečna in vesela! — vabi. kliči vse stvari,
Pravi jim, kaj si prijela — v tvojem sercu kdo živi.
Zdaj . , .

Kerubini, Zerafmi — s tebo slavo naj pojo,

V hvalo Jezusa zedini — se naj zemlja in nebo.

Zdaj .

Var' se, duša! zapustiti — svojega zveličarja,

Sopet Jezusa zgubiti — bi nesreča pekla b’la.

Zdaj . .

Jezusa presladko serce — naj veselje tvoje bo;
Jezusa kervave rane — naj te greha varjejo!

Zdaj . . .

Jezus tebe vpraša milo — duša moja ljubiš me ?

Oh! da b’ serce govorilo — oh, moj Jezus! ljubim te.
Zdaj ...

Vbogo, revno serce moje — od ljubezni naj gori!

Naj bo prebivaFše tvoje — v njem moj Jezus naj živi!
Zdaj . . .

Jezus , božji Sin Marije — tu v podobi kruha skrit!
Tebi moje serce klije — bodi meni varh in škit!

Zdaj . . ■

Kedar se mi bo stemnilo — bodi mi popotnica,

Vzemi mene na plačilo — v dom življenja večnega.
Tam bo vzdignil serce svoje — tam naj jezik večno poje ,
Čast in hvalo Jezusu — svojemu zveličarju.

Srečna duša boš sedela — na gostii jagnjeta,

Skrivno pesem mu boš pela — tam nevesta zvoljena.
Duša vzdigne serce svoje — jezik glasno naj zapoje,
Čast in hvalo Jezusu — svojemu zveličarju.

-

387

Po svetem obhajila.

"t®j srečna duša , blagor ti!

Ki Jezusa zavžila si;

Kdar zapustila boš telo
Ti Jezus proti prišel bo.

Presrečno tudi je telo ,

Ki prejme Jezusa lepo;

Na sodni dan obdal ga bo
Nebeški kralj s svojo častjo.

Dekleta! božji tempelj ste,

Prav’ živi Bog v vas znajde se,
Ohran’te tempelj le skerbno,

Da greh ognjusil ga ne bo.

Naj jezik vaš le govori
Od božje hvale in časti;

Vse želje vašega serca
Naj bodo k časti Jezusa.

Brez greha duša in telo,

Vse vaše žive dni naj bo;

Vse, kar je vas, naj ga časti,
Gospoda večne milosti.

V čast Marije.

» a

Perva.

t>  avžentkrat si ti češena ,
O Marija, rožni cvet!
Teb’ enaka ni nobena,
Take nima celi svet;

17  *

Kar se koli rožic najde,

Nobena tak žlahna ni:

V tebi se vsa milost najde;

Oh! dodeli jo meni ti.

Madež se ni v tebi našel,

Bog Oče te je vsadil,

Sveti Duh te je ociral,

S tebe je Bog Sin cvetil:

Vsi jeziki so preslabi.

Tebe, roža! hvaliti,

Žlahna roža! ne pozabi,

Na me, o Marija ti!

Kedar tvoj kip (peld) premišljujem,
Pred tajistim jes klečim ,

Pohlevno k tebi zdihujem ,

Eno gnado le želim:

Da me ne boš zapustila,

Mati prave milosti!

Ino mi bodeš sprosila
Božjih gnad obilnosti.

Kedar grešnik jes zaslišim
O Marija! tvoje ime,

V svojem sercu na te zmisli m,
Pravim: Vsmili se čez me,

Pusti meni milost najti,

Kedar me vse zapusti,

Bodi moja ljuba mati,

O Marija , roža ti!

Ti si z gnado vsa obdana,

Angelj Gabr’jel govori,

Od Očeta nam izbrana,

Gnada vsa ’s tebe gori.

Ti si polna vse dobrote:

Devica izvoljena,

Spomni na nas revne srote,

O mati prevsmiljena!

Redar bodem moral vmreti,
Duša dati čez Bogu,
Redar bodem moral vzeti
Od tega sveta slovo:
Oskerbi me. daj mi ’zreči
Te svete imena tri:

Jezus, Marija, Jožef sveti,.
Ozrite se vi na me!


Druga.

Devica bod’ češena,

Ti kraljica vsih nebes,

Ti si vsim nam vir življenja
Ti si sladka, mila res.

Svit blišobe te obdaja,
Sončno sije tvoj obraz ;

Vsa lepota svet’ga raja
Služi tebi v večni kras.

Vender tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči;

Vse, kar tebe bi prosili,

Nas poslušaš — Mati ti!

Si ponižna in premila ,

Si nam dobra vsaki čas,

Si nam mati, kot si bila
Se na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote.
Glej, nas revne grešnike !

Da od zlega, pros’, in zmote
Ljubi Jezus, reši vse!

In ko enkrat že nagnilo
Se življenje naše bo ,

Takrat k nain ozri se milo
Spremi v- sveto nas nebo.

Tebi vdani hočmo biti,

Te ljubiti vsaki čas,
Zmiraj hoč’mo te častiti ,
Peti slavo ti na glas :

O Devica, bod češena!
Bod’ češena vekomej!
Taka mati ni nobena,

Kot si bila ti vselej!


Tretja.

fg. v jasnem jutru pri miglja
Ze zvezdica daničica,

Se sliši milo že zvenenje,
Marii čast in počešenje
In z zlato zarjo vse časti:
„češena si Marija ti!“

Ko višej sije sonce že,
Vzdiguje se, čez poldne gre,
Se sliši zopet nam zvonenje;
Marii čast in počešenje ;

Čez hrib in plan se oglasi:
„Češena si Marija ti!“

In kedar sonce že ljubo
Nam za goro žari slovo,

Se glasno sliši še zvonenje
Marii čast in počešenje; —

V večernem hladu se glasi:
„Češena si Marija ti!“

„Češena'si Marija ti!“

Naj se glasi do konca dni,
Naj vedno sliši se zvonenje
Marii čast in počešenje; —
Nebo in zemlja naj glasi:
„Češena si Marija ti!“

391

Četerta.

Premila Marija! kje glase čem vzet’?
Besede , katere čem tebi zapet’ ?

Brez madeža bila spočeta na svet,
Nebes naj žlahnejši ,cvet.

Občutljeji moji zdaj hoč’jo ož’vet’,
Prelepi Marii ’no pesem zapet’.

Brez madeža . . .

Pogledam nad sebe gor v jasno nebo,
Nad zvezdami tamkaj se svetiš lepo.
Brez madeža . . .

Če Inna mi bleda prisveti pa noč’,
Globoko iz serca izdihnem, rekoč:

Brez madeža . . .

Če grejejo sončni me žarki gorko,
Premislim ljubezen na tvojo toplo.

Brez madeža . . .

Šumeči potoki velijo mi vsi:

Vir gole ljubezni Marija , si ti!

Brez madeža ...

Marija! kak’ srečna si vender ti vsa,
Glej, nebo enake tebi je nima.

Brez madeža . .

V nebesih imaš pa zdaj vel’ko oblast,
Sam Jezus, tvoj sin, podal tebi je čast.
Brez madeža . . .

Na svetu karkoli leze ino gre,

Častita Marija! me spomni na te.

Brez madeža . . .

392

Če sereice moje mi žalost mori,
Bolezen življenje mi moje greni,
Tedaj, o Marija! poslušaj me ti.

Pa tudi vsmili se me.

In kedar spet moram ta svet zapustit’,
Od znaneov, p rij ati o v se tukaj ločit’,
Tedaj, o Marija! daj mi roko,

Pelji me v sveto nebo.

---

Peta.

!.

eš, o Marija !
Moje veselje!

Veš moje želje ?

Ljubil bi te ;
Zmiraj pri tebj
Hotel bi stati,
Ljubljena Mati!
Zaverzi me ne.

i.

Kaj pa ti hočeš,
Moja Kraljica,
Sladka Devica!

Da ti podam?
Drugega nimam ,
Prosim pohlevno,
Vzem’ serce revno,
Rad ti ga dam.

3

Pa ti, Kraljica ,
Si ga že vzela,
In §i ga vnela,
Za te gori.
Mati preblaga!
Ti ga ohrani.
Hudemu vbrani,
Reši ga ti!

—-

m

Šesta,

V?' 1  Marija, polna gnade,

Mati božje milosti!

Grešnika poglej, kak pade
V srošno večne žalosti.

Oj čez me Prosim te ,

Vsmili se, Vsmili se!

Mati mila ! 0 Marija !

Pros’ za me. Pros’ za me.

Tvoje milosti potreben
Se pred tabo jes solzim,
Ako ravno nisem vreden
Tvoje dete bit’ želim.

Oj čez me . . .

Glej! po šroki cesti hodil
Pogubljenja večnega,

Svet hudoben me je zvodil
Od Očeta dobrega.

Oj čez me . . .

Pozapravil sem dobrote
Preveliko milosti,

Sim napolnil svoje pote,

Z grehi nehvaležnosti.

Oj čez me . . .

Dobre dela sem zamudil,
Sem zatratil dragi čas.

Kako pozno sem se zbudil
Na pastirja mili glas.

Oj čez me . . .

Vse dobrote tega sveta
Zapustiti zdaj želim,

Vendar stopiti pred Očeta
Vbogi grešnik sc bojim.

Oj čez me . . .

17 **

394

K tebi, mati! se obernem
K tebi dete pribežim ,

Tebi mile solze vternem,

Tebi dušo izročim.

Oj čez me . . .

Pomočnica keršenikov,

Primi me za roko zdaj,

PribežaVše spokornikov,

Pelji me k Bogu nazaj.

Oj čez me . , .

S svojim Sinom,' ljuba mati!
Spravi mene grešnika,

Da mi hoče gnado dati,

Prosi duha svetega.

Oj čez me . . .

Pod svoj sveti plajš zagrinjaj
Mene pred sovražnikom,

V sveti raj pa enkrat spremljaj
Z vsim nebeškim angelcam.

Oj čtez me . . .

In ko bodein mogel vzeti
Od tega sveta slovo ,

Zakramente daj prijeti
Duši za popotnico.

Oj čez me . . .

Sedma.

»«aj bolj blaga, mila draga
Si Marija d’vica Ti;

In čistejši, in svetejši
Ni bilo nikol’ stvari,

395

Tvoje obličje , iepotičje 1 ,

Je zgol milost in sladkost,

Ni človeško, je nebeško,

Zmaga angeljsko svetlost.

Dopadljive, ljubeznjive
Zvezde očesa tvoje so;

Kakor psice, vse sladčice
Naše serca ranijo.

Perle drage, ljube, blage,
Tvoje svete so roke .

Polne gnade, ktere rade
In obilno nam dele.

Ti, devica! si kraljica
Cele zemlje, vsili nebes;

Pa ponižaš in približaš
Se do revnih nas zares.

Kdaj boš dala, prikazala
Tudi mojim se očem?

Skorej , skorej prid’ od zgorej ,
Da s teboj te gledat grem.

Brez števila duš rešila
Si sovražniku iz rok.

Pridi k meni in me deni

V trumo rešenih otrok.

O častimo ga, hvalimo,

K nam je tako Mater zbral,
Ga ljubimo , ga molimo ,

K’ je vso čast Marii dal.

Živi, živi! vpiino : živi!

V sercih nam Marije ime !
Hvali vedno, hvali vredno

Jezusa zvesto serce.


396

Osma

"Svete cvetlica ena — in večno zeleni,

Enaka ni nobena — ni b’la , kar svet stoji.

Če grešniku solzice — se vtrinjajo z oči,

Mu duh lete cvetlice — serce razveseli.

Če tudi smertna sapa — obraz že obledi,

Od te cvetlice hlapa — se zdravje zadobi.

Al’ kje je ta cvetlica — kter’ vert jo le pozna ?
Marija, čista d’vica — cvetličica je ta.

Presveto ime Marije — je čez imena vse,

Naj zlat mu venec vije — in krona spleta se,
Marije, čiste d’viee — naj žlahniši je cvet,

In take več cvetlice — ne bo dočakal svet-

Raz sveti, o Danica — na zemlji temno noč,
Podari, o kraljica — nebeško nam pomoč:

V svetosti prebivati — premagati hudo strast ,

In enkrat vživati — v nebesih večno slast.

Deveta.

*3?i , ki nad trume nebeške vse
Bližna pred Jezusam znajdeš se,
Ti mati Gospodova, naša pomoč!
Razjazni nam uma in pameti noč.
Pi •osi, Marija! prosi za nas,
Zdaj in posebno poslednji čas.

Duše, ki v grešnih zvezah tiče,
K tebi vse zgrevane pribeže,
Prot’ tebi obračajo solzne oči,

O mati premila, vsmili se jih ti!
Prosi . . .

39 ?

Duše v skušnjavah, ki jih teni,

K tebi, Marija! se zateko;

Ti mat’ ljubeznjiva! se na nje ozri,
In silnih skušnjav jih čiste omi.
Prosi . . .

Duše terpinčenc- od brhkost,

K tebi zdihujejo za serčnost:
Izroči, Marija! jih Ijub’niu Bogu,
Zadobi pomoč jim od svoj’ga Sinu,
Prosi . . .

Ljuba nedolžnost tud’ kliče v te,
Da b’ si privarvala čisto serce,
Se k tebi ozira ’z doline solzd ,
Zaupanje terdno do tebe ima.
Prosi .

Bog ti veliko dal je oblast;

Torej, Marija! ti gre vsa čast;
Podpiraj nas s svojo mogočno prošnjo,
Da srečno vsi pridemo k tebi v nebo.
Prosi . . .

-—

Deseta.

_ Jl>arija, ti pomagaj nam!

Te pozdravljamo, devica!

Se ti vklanjamo, kraljica!

Marija, Marija, le ti pomagaj nam!

Marija, ti pomagaj nam!
Kedar bomo mor’li vmreti,
Ti nam daj pomoč prijeti.
Marija . . .

Marija, ti pomagaj nam !
Kedar oči že otemnijo,
Usta ne več govorijo,
Marija . . .

398

Marija, ti pomagaj nam !

Kedar duša gre ’z telesa ,

Nas britkost in strah pretresa,

Marija . . .

Marija, ti pomagaj nam !

Kedar bomo se ločili,
in se v večnost preselili,

Marija ...

Marija, ti pomagaj nam!

Sprosi liani od svoj’ga Sina,

Da nam bode sodba mila;

Marija . . .

Marija, ti pomagaj nam!

Kedar bomo že zaspali,

Da b’ vsi srečno gor ustali ,

Marija . . .

Marija, ti pomagaj nam!

Da b’ v nebesih vsi veseli,

Tebi čast in hvalo peli,

Marija, Marija, pripelj nas v sveti raj!


Enajsta.

Weselo pesem, jezik moj!
Marii v čast in slavo poj,
Ki je brez madeža spočeta
Postala mati božja sveta.
Zato ji vedno čast doni
Od vsih jezikov in strani:
Češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

Če vprašam drobne ptičice:

Kaj tak’ lepo mi pojete,

Da milih pesmi glas medeni
Odmeva log in gojzd zeleni?
Marijo me pozdravljamo,

Mi ptičice odpevajo,

Češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

Če vprašani nježne rožice :

Kaj tak’ lepo se spletate,

V prekrasen venček razcveteni ?
Iz njega klije duh medeni!

Marii venec spletamo,

Mi rožice prikimajo.

Češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

Če vprašam svetle zvezdice:

Kaj tak’ lepo se vtrinjate ?

Po nebu se vaš svit razliva,

Ko rajska zarja Ijubeznjiva.
Marii krono spletamo,

Mi zvezdice odmevajo ,

Češena si. Marija, ti!

Vsa polna božje milosti.

Če vprašam božje angeljce:

Kaj tak’ lepo prepevate ,

Da vse nebo v radosti plava,

Po raju se razlega slava?

Marii slavo pojemo ,

Mi angeljci odpevajo,

Češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

Češena si, Marija ti.'

Vsa polna božje milosti;
Razlegaj se po zemlji celi,
Odpevaj sveti raj veseli.

Kraljici slave in časti,
Pozdrav naj vekomej doni :
Cešena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.


Dvanajsta.

©ajte hribi in doline,
Gojzdi, travniki, planine,
Vsi devico počastite , .

Ki je lepši nima svet.

Vsi potoki vi šumeči,

Ljubi tički žvergoleči,
Premogočni vsili kraljici
Pojte hvalo, pojte čast.

Vsi recite: O devica!

Kako lepa si kraljica!

Bodi čast in hvala večna
Tvojemu stvarniku, Bogu.

Ti si sonce, serce greješ
Od ljubezni, ktero seješ;

Ti si luna razsvetljena
Od svetlobe vsih nebes.

Lilija, roža si cyeteča,

Naj prijetniše. dišeča,

Si brez madeža, vsa čista,
Polna ljubeznjivosti.

Kar te dela ljubeznjivo ,

In Gospodu dopadljivo,

To je tvoja prelepota,

Polna ponižnosti.

O Marija! Bogu draga,

Nam pa sladka, mila, blaga,
Kakor ljubiš svojga sina
Bodi milostljiva nam!

F © S 0 M

od serca Jezusovega.

JFezus! tvoje sveto serec
Nas pregrešne veseli,

K sebi vabi vse dušice,

Naj nobene ne zgubi.

Tu od večnega Pastirja
Vsa sladkost se grešnim da,
Celemu svetu gnada ’zvira,

Kdor za njo skerbeti zna.

To je prava Hiša božja,

Gor k nebeškim vratom pot,
Jezus nam je proti prišel,

Glejmo , kak’ je poln dobrot!

Sveto serce vsim nam dava,
Ljubeznjiv' za nas skerbi,

Brate, sestre nas spoznava,

Kdor se njemu izroči.

Kdor k njemu se poda v branbo,
Vsi nesreči odbeži;

Sveto serce za ohranbo
Vsim vse gnade zadobi.

Sveto serce je boleče,

Kdar ga grešnik razžali;

Vselej v ljubezni je goreče,

Kdar od vernih se časti.

402

K tvoj’mu sercu vsi bežimo,
Jezus, le nam prostor daj!
Svetle krone v njem dobimo ,
Sli ž njimi ’mo v večni raj.

Da bi Vli ja vredni svati,
Kdar ’mo prišli taj pred te.
Tvoj’ga serca sestre, brati,
To skoz naša želja je.

Če pa gnado kdaj zgubimo,
No nas svet premagat’ če,

Pa k Marii pribežimo,

Hitro nam naproti gre.

Serce Jezusa, Marije!

Daj nam eno srečno smert,
Kdar nam zadnja ura bije,
Naj bo svet’ raj nam odpert.

Pros’mo, pridi nam naproti,
Kdar ’mo proti nebu šli!

Naj skušnjava nas ne zmoti,
Da mo vsi zveličani!

F e se E®

od serca Marijnega.

<1 Marije serce sveto ,

Proti nam v ljubezni vneto,
Polno božje milosti,

Polno lepili čednosti!

Naj, Marija! petje moje
Časti sladko serce tvoje :

Kar se giblje in živi,

Naj te hvali in časti!

Čisto serce za te zbrati,

V njem prijazno stanovati,
Hotel stvarnik vsih reči,
Vlil je v nja z nebes dari.
Naj, Marija! itd.

Sveto serce to je vnelo,

Za Boga je vse gorelo,

Ni ljubilo druzega,

Ko gospoda samega.

Naj, Marija! itd.

Blago serce je vse milo,
Nas otrok ni pozabilo,
Dobrotljivo je za vse,

Prosi za nas grešnike!

Naj, Marija! itd.

Krotko serce je terpelo,

Je britkosti dost’ imelo,

Ko je nesel ljubi Sin
Težo smertnih bolečin.

Naj, Marija! itd.

Sladko serce zdaj kraljuje,
Se v nebesih veseluje,

Z Bogom svojim sklenjeno,
Nam v pomoč pripravljeno.
Naj, Marija! itd.

Deviški stan.

sestre in dekleta!
Srečen je naš samski stan
Še srečnejši stan devištva,
Naj le bode prav deržan.

Oj ponižno pribežimo
Vse k devici rožnati,

Daj , ila milost zadobimo ,
Varvat’ lilijo čistosti.

Imeniten je svet zakon,

Kar svet Pavel sam uči;

Imenitnej še dcvistvo,

Kar svet Pavel govori.

Oj ponižno . . .

Kar je sonce čes vse zvezde
Kar čez svinec je zlato;

To je sramožljivo dekle,

To device čiste so.

Oj ponižno. . . .

Kakor angelj od človeka
U lepoti loči se;

Tol’ko lepše je devištvo
Od lepote zakouske.

Oj ponižno . . .

Hitro zakonsko veselje

Se jim v žalost spremeni ;

Serce čisto in nedolžno
Vselej Jezus veseli.

Oj ponižno . . .

Ternje zakonsko ne pika
Čistih, nedolžnih deklic;

Venec opleten za device
Iz nebeških je cvetlic.

Oj ponižno . . .

Nima svet dobrote, take,

Da b’ devištva vredna Via

Nima tol’ko on lepote,

Tron je ono Jezusa.

Oj ponižno . . .

Imenitnosti in časti
Nima tol’ko celi svet;

Kolikor je devištvo ima,
Svete cerkve žlalini cvet.

Oj ponižno ...

Kdor deviško čistost varje ,
Je podoben angelam;

Angeli so mu tovarši,

In prijatel Jezus sam.

Oj ponižno . . .

Temu je Marija mati,

Duša hči Marijina;

Cista duša in nedolžna
Je nevesta Jezusa.

Oj ponižno . . .

Kdo bo gledal tako blizo
Nekdaj svoj’ga Jezusa,

Kakor sestre in dekleta,

Ki so čistega serca?

Oj ponižno . . .

Ako ravno izperhnelo
Tud’ deviško bo telo;

Veličastno in veselo

Oez vše drugo vstalo bo.

Oj ponižno . . .

Lepo sije svetlo sonce,

Luna v noč’ nam mila je

Lepše , kakor sonce zlato
Bodo duše vstale vse.

Oj ponižno . . .

Sonce bode otemnelo,

Luna tud’ ugasnila ;

Al’ devištvo bo cvetelo
Tam v nebesih vekoma.

Oj ponižno . . .

406

Devica.

earija, Devica devic
Je v raju na božji desnic’;
K Marii so vzete
Device vse svete:

Devica čem zmirej ostat’.

V devici je sveti duh zdaj ;
Bo v raju nad angele kdaj ;
To priča Marija,

In sveta Lucija:

Devica čem zmirej ostat!

Danica čez zvezde je vse,
Tudi v raju deviško dekle
V nebesih kraljuje,

Se v Bogu raduje:

Devica čem zmirej ostat’.

Kar bela je lilja pri nas,
Devica tam večni je čas,
Pri Bogu v veljavi,

V nebeški je slavi:
Devica čem zmirej ostat’.

Le d’vica v nebesih povsod
Za jagnjetom Jezusom hod’,
Prepeva vesela,

Vse božje dela:

Devica čem zmirej ostat’.

Kjer drugi nevarni je spol,
Se znajti jes nočem nikol’;
Boga bi žalila ,

In čistost kalila:

Devica čem zmirej ostat’.

Sama pač naj lepše živim,
Nad Jezusom se veselim ,

407

On v me se ozira,

Me z gnado podpira:
Devica čem zmirej ostat’.

Kaj maram za tebe, o svet ?
Ti hočeš le čistost mi vzet’!
Raj dam se umoriti,

Kot čistost zgubiti:

Devica čem zmirej ostat’.

Devica C'eei)’ja zapoj
Na orgle prelepo z menoj,
Da čistost čem branit’,
Nedolžnost ohranit’:

Devica čem zmirej ostat’.

Dekleta ! živimo lepo ,

In Jezusu dajmo roko;

On venča device
"V nebeške kraljice:

Devica čem zmirej ostat’.

Od križovske družbe.

IfVelep vertec vidim stati,
S cvetjem čednosti nasjan ,
Lesketa se v zarji zlati,

S svetim navkom okopan;
In cvetlic prelepo cvetje
Je pobožnih duš zavetje;
Vert je križu posvečen
In Marii izročen.

A 7 ertnarica, o Marija!
Verta ti si rajskega,

S tvojga serca se razvija
Sveta družba križovska.

Oj le v vertec  pritecimo
In k Marii pribežimo
Lepih rožic si nabrat
Za deviški venec zlat!

Tako lepe ni cvetlice,

Kakor bela lilja je ;

Lepše pa ko luč danice
Čista duša vtrinja se;

Tavžent, tavžentkrat je srečna
Tam jo čaka krona večna,

Kj er nevesta Jezusa
Z liljami bo venčana.

Lepo cvete tud vertnica,

Roža sramožljivosti;

Pa še lepša si, devica!

V zlatih letih mladih dni;

Če ti z liljo cvet vertnice
Rudeči nedolžno lice,

Angelcem podobna si

V zarji svete čistosti.

V ternje vjolica se skriva
Pred ošabnostjo sveta,

Tak ponižna, sramožljiva
Bodi tudi deklica !

O ne boj se, če sovraži,

Svet te kolne ino draži,

Saj te Jezus, ženin svet,

Hoče za nevesto ’met’.

O zatorej oklenimo
Svetfga križa se zvesto’,

In z veseljem se vverstimo

V sveto dražbo Križovsko!

In Marija, vertnarica
Bodi naša priprošnjica,

Da nas Jezus vsmili se

In zapiše med svoje ! —

V petdeset devetem leti
Je zasvital srečen čas ,

Da so papež Pij deveti
Nam poslali sladek glas :
Ob vsili svetkih Jezusovih
In Mariinih godovih
Zadobi odpusteke,

Kdor skesano se spove.

Nas ogreti za Marijo
In do križa svetega,

Še odpustek podelijo
Enkrat mesca vsakega:
Kader nauki so deržani
In pri božji mizi zbrane
Sklenemo sc z Jezusom,
Svojim ljubim ženinom.

Kje še lepši vertec cvete ?
Kje cvetlice lepši so?

21 njih si duša venec plete
Za nebeško svatovš’no;
Vsmiljen’ Jezus in Marija
Sta pa njena tovaršija
Tukaj že na zemlji zdaj
Ino enkrat v svetem raj’.

Stojaj, stojaj vertec zlati,
Vertec družbe križovske!

V tebi hočem rož’ce brati
In si venčati serce;

Dokler luč življenja sije,
Hočem biti hči Marije

In nevesta Jezusa,

Moj’ga ljuVga ženina!

410

l*i*l pogreba krizo vske dekline.

V'

< Cj ; iijte, sestre! eujte vi vsi!

Poslušajte prav zvesto.

Kako jemlje v hladni zemlji
Mlada deklica slovo,

Dobro ste jo vsi poznali,

Fn njo ** klicali,

Po pravici spoštovali
Zavolj njene pridnosti.

** let je komej stara,

Pa je morda vender vmret’;
liakor rož’ca cisto mlada

V dolgo večnost morda it’.

Slovo hoče še jemati
Kajna sestra dans od nas,

Merzlo roko nam podati,

Nam povedat’ mili glas.

Srečno, srečno, ljubi očal
Pravi milo vaša hči,

Srečno , srečno , mama zlata !

Rajna ** govori.

Kaj z  menoj ste preterpeli,

Naj poverne Jezus vam!

Bog daj! da bi tam objeli
Svojo hčer na sodni dan.

Tud sestre vas objamem,

V duhu vas poljubim zdaj;

Od vas lepo slovo vzamem,

Vidimo se v svetem raj.

Spomnite se sestre vaše,

Vam v spominu naj živim!

Pri daritvi svete maše
Vašim prošnjam se zročitn.

411

Oj dekleta: ve verstnice
Mojih zlatih mladih let!

Kmal’ mi hote tovaršice ,
Zginil ho vaš rožen cvet.

Bila sem tud’ jes vesela,

Sem želela vživat’ svet ;
Kakor rož’ca sem cvetela,

V zarji svojih mladih let.

Danes pa že truplo gnjije,

V krilu Černe zemlje spi,
Kamor sonce ne prisije ,

Ino bel’ga dneva ni.

Torej srečno, ljubi moji!

K’ ste me semkaj spremljali,
In prosili duši moji
Ljubi mir pri Jezusi.

Zdaj pa , sestre ! se ločimo,
Ve od mene, jes od vas ;

Za zveličanje skerbimo,

To je rajne ** glas.

18  *

412

SaiM m  tipk leta.

Posebno potrebni za brati, kadar k nauku
iti ne utegnete.

1. Ic^očeš poštena ostati in preljubo
rožo svete čistosti ohraniti, premišljuj rada
in večkrat , zakaj da te je Bog vstvaril.
Samo za to, da bi njega ljubila, njemu
služila in enkrat v nebesa prišla. Če tvoje
serce kej druzega ljubi, kakor Boga; če
tvoje oči, tvoj jezik, tvoje ušesa, roke
ali noge kakemu drugemu služijo, kakor
njemu, ši nezvesta božja dekla, nisi na
pravem potu.

2. Ne pozabi nikoli na pričujočnost
božjo. Bodi sama ali v drušnji, doma ali
na potu, božje oko je nad teboj, pred njim
se ne moreš skriti. Če si tudi sama, Bog
vidi tvoje oči, kamo jih oberneš, vidi roko
tvojo, kamo jo deneš, vidi tvoje naj skriv-
niši misli in želje. Bodi torej sramožljiva,
in imej svet strah pred pričujočnostjo božjo,
pa tudi sama pred seboj.

3. Ne pozabi nikoli svojega ljubega
angelja varha. Tvoj zvest prijatel je; po

413

dnevu te spremlja, po noči pri tvojem ob-
glavju stoji in svojo roko čez te derži.
Ko zaspiš, on te odene j ko se zbudiš,
on te odkrije. Si vesela, on se s teboj
veseli: si žalostna, on ti serce hladi. Imej
ga torej v veliki časti, ne žali ga, ne
napodi ga stran od sebe — s svojim sla¬
bim zaderžanjem.

4. Spomni se večkrat, kako draga
in koliko vredna je tvoja duša. Zavolj
tvoje duše je Jezus na svet prišel, se je
trudil tri in trideset let, in je umeri za njo
in svojo kri prelil do zadnje kaplje. Boš
dušo zveličala, bo vse prav; boš dušo
zgubila, bo vse zgubljeno.

5. Premišljuj rada, kako kratko je
tvoje življenje, kako dolga je večnost.
Tvoje leta se raztekajo kakor voda, in
nikdar jih več nazaj ne bo. Vsaki dan,
vsako uro in minuto si bližej groba, bližej
smerti —kmali boš spala v hladni zemlji,
kmali se znašla v dolgi večnosti, iz ktere
te ne bo več nazaj. Večno boš srečna,
ali pa večno nesrečna. Preteklo bo toliko
jezar let, kolikor je peska, listja in trave
na zemlji, kolikor je zvezd na nebu in
kapelj v morju, od večnosti pa ne bo no¬
bena ura pretekla — kakor dolga je

414

danes, tako dolgo bo takrat. Oj večnost!
večnost!

6. Ljubi Jezusa, Izveličarja svojega,
iz celega serca , ljubi ga vse dni in vse
ure svojega življenja, in bodi vesela, da
ga smeš ljubiti. Če ne boš njega ljubila,
po njem ne želela, boš kmali zašla, boš
želela po nečimerni obleki, po dobri jest¬
vini in pijači, po nespodobnem razveselje¬
vanju, po drugem spolu. Červ nečistosti
te bo glodati in spodjedati jel, in padla
boš, kakor drevo, kteremu se korenina od¬
seka, in podertija po tebi bo velika. Ho¬
češ torej prava nevesta biti, moraš Jezusa
svojega ženina in njegovo življenje in
terpljenje ven in ven pred očmi in v sercu
imeti , kakor tista pobožna dekla, ktera
sama od sebe takole pripodeduje:

Moja perva misel zjutrej ko vstanem,
je moj Jezus, ki je iz ljubezni do mene umeri.
Ko se oblačim, mislim na sramotno obleko,
s kterq ga je Herodež oblekel in za no¬
rega spoznal. Ko si predpertič opasujem,
mislim na vervi, s kterimi so njega kakor
razbojnika zvezali. Ko se obuvam, si
mislim, da moj Jezus čevljev nikdar ni
nosil, dasiravno je toliko terdih potov sto¬
ril. Ko se češem in opletam, mislim na

415

njegovo ternjevo krono, kako ga je bodla.
Ko grem v cerkev k sveti maši, se mi
zdeva, da grem na goro Kalvarijo , kjer
je bil križan. Ko hišo pometam, mislim,
kako so Jezusa bičali ali gajžljali, kako
po ječah vlačili. Ko ogenj narejam, prosim
Boga, naj bi ogenj svoje ljubezni v meni
prižgal. Ko piskre k ognju pristavljam,
Mislim na svetega Petra, ki je svojega
Gospoda zatajil, ko se je na dvorišu pri
ognju greh Ko derva nosim, si mislim,
da Jezus je težki križ nesil in trikrat pod
njegovo težo padel. Ko grem po vode,
si mislim, kako so Jezusa skozi potok
Kison vlekli. Ko nož v roke vzamem,
mislim na sulico, s ktero so njegovo desno
stran prebodli. Ko derva na ogenj dev-
Ijem, se spominjam ognja, ki v peklu gori.
Ko jed na mizo nesem, mislim na presveto
režnje telo, ki je jed naše duše. Ko pi¬
jem, mislim na jesih in žolč, s kterim so
Jezusa na križu ponujali. Ko pomivam
prosim Jezusa, naj bi me očistil vsega,
kar je ostudnega na meni. Ko postiljam,
si mislim, kako terda postlja bila je križ, na
kterem je Kristus umiral. Ko se na večer
razpravljam, si mislim, kako neusmiljeno
so tergali Jezusu oblačilo iz života, na

416

kterega so se bile rane nekoliko že pri-
sušile. Ko se v postijo vležem, si mislim,
kako bo z mojo dušo, kedar bodo moje
truplo v hladni grob položili. —- Vidiš!
tako delaj tudi ti.

7.  Idi rada k sveti maši, če le ko¬
ličkaj moreš; zakaj večje časti Bogu ne
moreš s kazati, kakor če si spodobno in v
Bogu zbrana pri sv. maši. Posebno ve¬
selje pa imej, če smeš prav pogosto Je¬
zusa v presv. rešnjem telesu prijeti. Kar
je zlato solnce zemlji, to je ljubi Jezus
tvoji duši: On te razsvetljuje, on te og¬
reva in ti potrebno toploto daja. Zemlja
brez sonca, kako žalostno bi bilo! vse bi
zmerznilo — in dekleta brez Jezusa, brez
večkratnega sv. obhajila, oh kako rnerzle
so za vse, kar je svetega in božjega! njih
čistost je kakor zimska roža na oknu, ki
pri pervi sapi zgine. „K sv. obhajilu bi
šla“, je rekla neka sv. devica, „ko bi
imela skozi ogenj in plemen iti 44 . — Po¬
klekni tudi rada pred altar, na kterem je
Jezus v presv. rešnjem telesu pričujoč.
Počasti ga; povej mu, kako ga ljubiš;
prosi ga, naj ti pomaga v potrebah tvojih,
Reci mu: Jezus, moj Jezus! res¬
nično verujem, da si tu pričujoč.

417

Molim te, ljubim te. Ves si moj

— oh, usmili se mene! Bolena sem
'n polna ran; ti me le h ko ozdra¬
viš. Revna sem, vsega mi manjka;
ti me Jehko obogatiš. Lačna, žej¬
na sem; daj mi piti od tvoje žive
vode, nasiti me s svojo sveto
gnado. O h Jezus, tvoj a s era in tvoj a
ostanem — živa inmertva. Amen.

8. Moli rada, premišljuj pogosto,
kar svetega bereš ali čuješ na prižnici ali
v spovednici. Greš sama po poti, navadi
se, da boš na tihem molila; in da se pre¬
več ne raztreseš, tudi na delu svoje oči
v duhu večkrat oberni na Jezusa, kakor
bi ga vidila pred seboj. Tudi je dobro,
ako želiš zbranega duha ostati, da večkrat
čez dan s kakim kratkim zdihljejem svoje
serce k Bogu povzdigneš. Reci postavim:
»Oh, moj Jezus, ti moj dober pa¬
stir! razsveti, očisti, vodi  me!"
Ali: ,,D u š a m o j a! kj e s o t v o j e misli?

— Ie kviško, kviško se oziraj!^
Ali: „Moj Bog in moje  vse!“ Ali:
»O moj Jezus! da bi te pač nikoli
ne razžalila!"

*

9. Boj se greha, zlasti kar je zoper
deviško čistost, se boj bolj kakor strupe-

18  «*

418

nega gada. Ne dovoli ne v mislih, ne v
pogledu, ne v djanju, kar je zoper sveto
sramožljivost, in ne pozabi, da tvoje de¬
viško telo je tempelj svetega Duha, da
tvoje serce je živ tabernakelj , v kterem
Jezus s svojo sv. gnado prebiva. — Sv. Cita
je hlapca za uho udarla, ko je hotel njo
poljubiti, in mu protila, da bo gospodarju
povedala, če je v miru ne pusti. In res!
mir-je imela. — Dekleta! zapomnite si, da
hudo je, od hudiča obsedena biti, vendar
še desetkrat hujše, v nečistem znanju ži¬
veti. Nečistnica, pravi sv. pismo, bo ka¬
kor blato na cesti pomandrana, in kakor
prah pred vetrom bo zginil nje spomin.

10. Beži, ko se nevarnost ali skuš¬
njava bliža, in ne pozabi, da čeravno je
tvoja volja dobra, je vendar meso le slabo.
Marija se je ustrašila, ko je angelj pri¬
jazno jo pozdravil, ko je vidila, daje  sa¬
ma ž njim. Kakšni strah še le bi jo bil
obšel, ko bi bil angelj bližej stopil, ko bi
bil hotel njo prijeti, objeti ali poljubiti! —
Posnemaj jo tudi ti in varna bodi. Če boš
z moškimi rada se norčevala, tergala, cu¬
kala ali ž njimi se metala, utegneš smertno
rano dobiti, ki ne bo zacelila več. Po¬
sebno skerbljivo pa se ogibaj tistih ne-

419

sramnežev, ki kakor hudi psi nad vsako
deklino lajajo, in svoje smerdljive perste
Po nji stegajo — ne daj jim lepe besede
ne prijaznega pogleda, in že od deleč glej,
kako se jih boš ognila.

11. Glej, da se nikoli preveč ne na¬
ješ in ne napiješ, ker to je škodljivo za
truplo in za dušo, in nikoli svojega želodca
toliko ne obloži, da bi ničesar več užiti
ne mogla. Posebno pa, Bog te vari! da
se ne upijaniš. Gerd, da ni lehko geršega,
je pijanec, vender čez vse gerdoje pijano
dekle; kako bi ona čista, kako sramožljiva
bila, ker morebiti še svojega srama ne po¬
krije? Ne bodi kakor tiste fantovske de¬
kleta , ki se pri vratih, pri oknih ali na
voglih tako dolgo nastavljajo in ponujajo ,
dokler jih kdo v kerčmo zakliče ali potegne
— take same sebe obsodijo. Sv. pismo
pravi: „Xe glej na vino, ko je ru¬
ni eno, se v kupici lesketa in milo
po gerlu teče, poslednjič pa
vgrizne kakor m o dr o s in svoj strup
po tebi razlije«.  Da, v resnici! vino
dasiravno nima zob, vendar nektero dekle
vgrizne tako, da se ji milo stori, kolikorkrat
se spomni na to, kar je v pijanosti storila.

12. Če te malovredni ljudje zavoljo

430

Mojega devištva za neumnico imajo, če te
zasmehujejo zavoljo pobožnosti tvoje in
pravijo, da si tercijalka ali kvaternica,
da se boš posvetila in topla v nebesa pri¬
šla, ne daj se zmotiti s takimi neslanimi
besedami. Kaj ! boš raji Boga žalila, raji
dušo svojo zgubila, kakor slabim ljudem
se zamerila? Bodi modra in ne sramuj
se pobožnega in sramožljivega življenja ,
ne sramuj se svojega Boga in njegove
službe. Spomni še, kaj Jezus pravi: „Kdor
se sramuje mene pred ljudmi,  nje¬
ga se bom sramoval tudi jes pred
m o j i m O č e t o m,  k i j e v n e b e s i h“.

13. Ne daj se zmotiti in ne odstopi
od pravega pota, zato ko vidiš toliko
slabih izgledov, slišiš toliko gerdih be¬
sed in zagledaš toliko pohujšanja in raz-
berzdanosti po svetu. Ne reci sama pri
sebi: To in uno ne more pač tako velik
greh biti, ker tolikanj ljudi tako živi! Ali
mar ne veš, kaj Jezus sam uči, da pot
v pekel je široka in prostorna, in
mnogo jih je, ki hodijo po nji? Ali
meniš, da ogenj v peklu bo manj žgal, če
jih bo mnogo poleg tebe se znašlo ? Ali ne
pravi sv. pismo samo, da nečistniki, pijanci,
tatje, opravljivci in preklinjevavci ne poj-

421

dejo v nebeško kraljestvo? — naj jih že
malo bo ali veliko.

14. Vbogaj rada svoje starše; si v
službi, pa gospodarja in gospodinjo svojo
v vsih rečeh, ki niso zoper zapoved božjo.
Ne pozabi, kaj sv. pismo pravi: „Očetov
žegen otrokom liiše zida, materna
kletev pa jih na tla podira“.  Po¬
sebno pa hvali Boga, če imaš dobro,.bo¬
gaboječo mater, in moli in prosi vsaki dan,
naj ti jih Oče nebeški še mnogo mnogo
let ohrani; zakaj skerbno, pobožno mater
imeti, je bolje za te, kakor deset kmetij,
bolje kakor biti kraljeva hči. Pa tudi
dobra jim bodi, posebno če so mati tvoja
stari že in potrebni; če druzega nimaš, si
pa od ust kaj pritergaj, postavim, kak
grižljej belega ali tudi zmesnega kruha,
in ga materi daj — Bog ti bo povernil,
da boš toliko bolj pridna in v dobrem rastla.

Ce pa nimaš več staršev, ali znabiti
ne moreš pri njih biti, se pa derži toliko
zvestejše svojega spovednika, ki ti jih je
Bog dal. Moder in pobožen spovednik so
za dekleta naj večja sreča, so njih naj
bolji prijatel — zatorej, ljube dekleta!
molite in prosite za svojega spovednika
vsaki dan, in vbogajte jih rade, da bodo

422

vas veseli, in ne bodo zdihovali nad vami,
ker to bi ne bilo dobro za vas. Čujte!
kaj vain povem od sv. Tereze. Bila je
enkrat namenjena, iti na neki kraj, kjer
so samostan ali klošter zidati liotli. Silno
rada bi bila šla, in vsa pripravljena že je
bila za pot: ko pa svojega spovednika

vpraša, ali sme iti, so ji rekli, da ne.
Serce jo zaboli in huda vojska vstane v
nji, ali bi vbogala ali ne: vendar se pre¬
maga, zataji svojo lastno voljo in ne gre.
In glej! kmali potem ji je bilo razodeto,
da klošter bo vse eno zidan, in vse lepše
še bo zidan, kakor ko bi bila ona zraven
prišla. — Oj sveta pokoršina, ti nebeška
hči! prikupi in vtisni se dekletam prav
globoko v serce.

15. Pride sveta nedelja, hvali Boga,
da si doživela veseli Gospodov dan, in
skerbi, da si nabereš prav veliko lepih
in svetih rožic za svoje serce, in si vple¬
teš prav veliko zlatih zvezdic v svojo
krono v nebeškem kraljestvu. Obleci se
sramožljivo in čedno , in pojdi ob pravem
času v cerkev. Po potu grede in v cer¬
kvi derži oči na se, da si sama skušnjav
ne napravljaš. Bodi spodobno in v Bogu
zbrana pri sv. maši, poslušaj pazljivo božjo

423

besedo, in pojdi tudi k popoldanski službi
božji, če tijekoličkej mogoče. Moli sv. križev
pot, vzemi kake pobožne bukve v roke, in
beri in premišljuj eno ali drugo sveto res¬
nico. Ne pozabi moliti za rajne tovaršice
svoje; ne pozabi obiskati, če je ktera bo-
lena; in si kej zamudila ob delavnikih,
skerbno popravi. Naj lepši in naj draži
rožico za svoj venec pa si boš odtergala,
če se boš sklenila z ljubim Jezusom v sv.
rešnjem telesu. Jez sam sem slišal več¬
krat že od pobožnih deklet, da slajšega
veselja ne poznajo in ne želijo, kakor če
smejo vsako nedeljo v cerkev in k spovedi
iti, in Jezusa sv. rešnje telo prijeti v po¬
dobi belega kruha — zatorej prosim Boga,
da bi bila tudi ti, ki to bereš, ena zmed ti¬
stih blagih deklet.

16. S svojim jezikom naredi zavezo,
da boš vsikdar resnico govorila. Laž je
gerda, nagnusna reč, naj ne pride iz de¬
kliških ust. Lažnjive usta dušo umo¬
rijo,  pravi sv. pismo. —Ravno tako ger-
do tudi je obrekovanje in opravljanje, s
kterim svojemu bližnjemu lehko veliko
krivico storiš, pa tudi svoji duši lehko
smertno rano vsekaš. Le verujte mi, de¬
kleta! za vas je naj lepši in tudi naj

424

boljši, če rade molčite in ste rade tihe.
Ne porajtajte, če tudi ljudje pravijo, da
ste štimane, da se jezno deržite ali da
niste za nobeno drušnjo; ampak toliko
večkrat se spomnite na besede sv. pisma,
ki pravijo: „Kdor se z jezikom ne
pregreši, je popo!nama“.  Ktera pa
veliko govori, je težko, težko zbranega
duha, večidel slabo moli, in se lehko ve¬
liko pregreši.

17. Ne bodi visokih misel, in ne
dopusti, da bi se napuh v tvojem sercu
vgnjezdil; zakaj Bog svoje darove in gna-
de le čez ponižne dekleta razliva, do pre¬
vzetnih pa mu merzi. Če si zalega lica
ali lepe postav?, ne domišljuj si zategadel;
timveč toliko bolj prikrivaj in zagrinjaj
svojo lepoto, da razujzdanci s svojimi oč¬
mi za teboj stregli ne bodo. Sv. Roza je
bila čudno lepih las; odstrigla si jih je,
da nesramneži niso več za njo zijali. Sv.
Cita v naj huji vročini ni odgernila svojega
nadpersnika, ker se je bala, zoper sv. sra¬
mežljivost se pregrešiti. V svoji obleki
bodi sicer čedna in snažna; sv. Bernard
pravi, da umazanih deklet tudi Jezus ni
ljubil; vendar ne pozabi, da v božjih očeh
lepo je eno oblačilo — oblačilo svete či-

425

stosti. Lepše ko ostane to tvoje sveto
oblačilo, lepša tudi bo tvoja telesna lepota
posebno na dan vstajenja; če pa to
svoje oblačilo zamažeš ali zgubiš, je proč
vsa tvoja lepota — podobna si merliču na
uiert vaškem odru, ki se ti gnjusi, naj bo
tudi naj lepše oblečen. Sv. Hieronim pravi,
da dekle, ki si lice lepotiči, svoje lase v
kodre zvija ali z dišavami maže in se
Umetno mehkuži, je kuga in mišica, ki
Uedolžnost mori.

18. Varuj se lenobe; ona je začetek
>« mati vsili hudobij. Poglej vodo, ki mirno
stoji; kmali se osmradi in mnogo gerdega
uierčesa v sebi zaredi. Poglej dekleta, ki
so lene in se dela ogibljejo; njih serce ni
druzega kakor smerdljiva mlaka, ki je
polna gerdili in nespodobnih misel in želj.
Zatorej ne delaj si premehke postlje in
Ue pospavaj predolgo. Od predolgega spanja
postane truplo in duša puhla, kakor repa,
ki dolgo v kleti leži. Osem ur spati je
za zdrave, odrašene dekleta čezzadosti;
kar je več, je lenoba. Za bolj pridne
dekleta je tudi sedem ur zadosti; šest ur
Pravimo, pa svetniki in angelji spijo. Sv.
Frančiška ni nobeno noč več ko dve uri
spala. — Bodi pridna na svojem delu; ne

426

postopaj, ne toži rada, da imaš veliko
opraviti: timveč bodi vesela, da si teni-
nega zdravja, da imaš čverste roke in ude,
in da delati moreš. Če pa z rokami nimaš
dela, pa beri ali piši ali prepevaj ali moli
ali premišljuj ali zdihuj ali molči ali terpi
voljno in serčno vse, karte zadene; zakaj
nebeško veselje je takih, in še vse hujih
bojev vredno.

19. Varuj se nagle in hude jeze, ki

ti zdravje kali, dušo pa v pekel pogrezu-
je. Dekleta, ki se rade jezijo, strupenega
gada v sebi redijo, ki jih vseskozi grize
in pika. — Oe hočeš torej zvesta Jezu¬
sova učenka biti, ne smeš za grešno jezo
nobenega prostora v svojem sercu imeti.
Sv. pismo pravi: Težek je kamen, težek

je pesek: ali huda jeza je težji, kot ka¬
men in pesek. Kamen in pesek vleče v
globoko, v brezno: huda jeza pa v nesre¬
čo, v brezno pogubljenja. Zategadel če
čutiš, da se jeza v tebi vnema, zdihuj
pogosto in reci: Ljubi moj Jezus, stori
me močno, da me jeza ne zmaga, da bom
krotka in pohlevna, kakor si ti bil.

20. Bodi previdna in varna: čuj in
moli, da v skušnjavo ne padeš. Dekleta,
dokler niso spačene, so večidel dobrega,

427

niehkega serca; polne svetili sklepov in
lepili obljub. Oh! kake obljube včasih
delajo, kako bodo Jezusa ljubile, Marijo
častile, in čisto in sramožljivo živele; ali
n jih moč je slaba, njih varnost premala, zato
s e tolikokrat zmotiti dajo, da imajo vse
svoje žive dni solzne oči. — Bodi varna,
posebno po noči. Možkim svetiti, kadar
grejo vun ali spat, spati na polju, pri peči,
pri ognjišu, na svislih ali hlevih, po par-
nah in pojatah, ali na takem kraju, kjer
niožki ležijo, je za dekleta vselej nevarno
in ni brez greha. Le kjer se dobro za¬
kleneš, tam naj tvoja postlja bo. Ravno
tako varna moraš biti, ko se skušnjavec
bliža. Beži, če je mogoče; če te pa pri—
nie, iztergaj se mu iz rok, kliči na pomoč
na ves glas, udari na vso moč, in ne boj
se nobene zamere, ne boj se drugega kot
greha. Dasiravno si morebiti še mlada in
rahla, vendar zmagala boš, če se boš bra¬
nila iz vse svoje moči, in boš Jezusa v
svojem sercu imela. In ko bi tudi svoje
življenje zgubila v vojski za svojo sveto
čistost, boš pa v nebesih poleg sv. Neže, sv.
Lucije, sv. Agate in drugih ssv. marternic
sedela, in se kakor zlato sončice v svoji
lepoti svetila.

428

21. Ne povzdiguj se, če si boljšega
stanu, in ne misli, da si zato kaj več, ker
si premožnih staršev — pred Bogom smo
vsi berači. Revnega Lacarja so angelji v
nebesa nesli, zato ker je bogat na čedno¬
stih bil; bogatin pa, ki je vsaki dan v
škerlat in tančico se zavijal, pa ni usmiljenja
imel, je bil v pekel pokopan. Ne misli torej ,
da si nesrečna, zato ker si revna ali se po
službah potikati moraš vse svoje žive dni.
Tvoja duša in nedolžnost tvoja je več
vredna, kakor vse bogastvo sveta: in vbo-
ga dekla, ki ima hodnik na životu in roke
od žulov vse terde, v svojih persih pa
čisto serce, je v božjih očeh sto in sto¬
krat lepši, kakor naj žlahtniša gospodična,
ki se na videz vsa sveti od zlata in srebra,
serca pa več zdravega, čistega nima. —
Marija, sv. Jožef in apostoli vsi so bili
vbogi in revni, in zdaj so pervi v nebeš¬
kem kraljestvu; to ti očividno kaže, da
Bog je vbogih poseben prijatel.

22. Ne hodi prerada po vesi in po
hišah, in ne letaj preveč po cerkvenih
shodih in sejmih, da svojega duha preveč
ne raztreseš. Naj ljubši in naj prijetniši
kraj naj ti bo tiha-pobožna hiša, na ktero
te tvoj stan veže, in pa cerkev, v kteri

429

‘voj Jezus prebiva in svete zakramente
prejemaš. Prav je sicer, de tu in tam
svojo pobožno tovaršico obišeš; ni pa
prav, če te doma na strani tvoje matere
nikoli ne terpi, če te druzega ne veseli,
kakor drušnja ali tovaršija posebno dru¬
zega spola. Kjer je neumen smeh, velik
truš in šunder, kjer potepini klafajo in
grešne norce vganjajo, ondi ni za sramož-
Ijive dekline; temuč kakor se vijolica naj
rajše pod germovje skrije in toliko lepše
doraste, tako bodi tudi ti prijatlica tihega
življenja — v samoti in med modrim molča¬
njem se čednost večidel naj lepše raz¬
cveta. Če boš pa po slabih potih, po
vsakem cerkvenem shodu se klatila, če
boš rada po kerčmah s svojo janko klopi
pobrisavala in od nesramnih ferkovcov se
napajati dajala, boš kmali izbrisana iz
števila sramožljivih, krfcžovskih deklet, in boš
prišla v Černe bukve pri Bogu in ljudeh.

23. Ne hodi na ples, in naj boljše
za te, če plesati ne znaš. Koliko deklin
bi britkih solz ne točilo, koliko bi jih v
večnem ognju ne gorelo, ko bi na plesiše
ne bile šle! Če pa že ni drugač, da ple¬
sati moraš, pleši le vpričo staršev ali po¬
štenih svatov, in pleši le malo — nikdar pa

430

tam po Iitužih ali pivnicah, kjer se shaja
večidel le smet in žlindra ljudi — vlačugi
in lajdre, kterim se na obrazu bere, komu
da služijo. Sv. škof Bazili pravi, da vse¬
lej so mu solze v oči stopile, kolikorkrat
je vidil dekline ali žene na ples se poda¬
ti; in sv. Avguštin se ne boji na ravnost
reči, da bolje bi bilo, ob nedeljah in praz¬
nikih kopati in orati, kakor plesati.— Naj
ostudniši pa so tisti plesi, na ktere šeme
ali maškare hodijo, in Bog ne daj! da bi
se ti kterikrat našemila ali se celo oblek¬
la v oblačilo druzega spola. Tudi v ko¬
medijo , v glediše ali teater ne hodi, če
hočeš sramožljivo dekle ostati.

24.  Čez vse nevarne pobožnim de-
kletam so tudi pohujšljive bukve in tiste
nesramne mažure in pisarije, ki sv. vero
podkopujejo in nečistost z rožami obvijajo.
Oh koliko deklin se popači po njih! Take
bukve niso druzega vredne kot ognja. —
Če pisati znaš in te dekline prosijo, da
bi jim pisala kako zaljubljeno pismo, ne
vdaj se, de ne boš ptujih grehov deležna.

25. Si  terdnega zdravja, nimaš tež¬
kega dela ali kakega druzega pravičnega
izgovora, posti se rada in pritergaj si zdaj
zdaj uno — zdaj kaki grižljej kruha, zdaj kaki

43i

košček mesa, zdaj kaki požirek vina, zdaj ka¬
ki četert ure spanja ali kej druzega; posebno
Pa od cerkve zapovedane poste derži zvesto in
natanko. Postil se je Jezus, zveličar tvoj ;
Postile so se dekleta vse, ki so sv. či¬
stost ljubile: posti se tudi ti, ako hočeš
«'sto in sramožljivo dekle ostati. Če boš
želodec svoj jedi zmiraj poln imela, bo
tudi glava tvoja zmiraj polna gerdih misli;
111  če si ne moreš nič odreči, kar tvoje
tr uplo poželi, tudi skušnjav zoper sv. či¬
stost ne boš premagati mogla. — Vendar
preveč treti svojega trupla tudi ne smeš,
Posebno če si še zlo mlada ali slabega
zdravja; tudi kakih nenavadnih pokoril si
»e smeš nalagati brez dovoljenja svojega
modrega spovednika.

26. Beri in poslušaj rada kako so
svetniki božji živeli; življenje svetnikov,
pravi sv. Frančišek, je živ evangelj. Naj
bolj pogosto pa beri in premišljuj , kako
so svete device živele; kako ojstro se
postile, kako goreče molile, s kakim sve¬
tim veseljem k spovedi in k sv. obhajilu
hodile; kako ljubezen so imele do Jezusa
'o Marije, kako skerb za devištvo svoje
'u kako pogoste in hude vojske. Vidiš!
ravno po tem potu, po kterem so one ho-

m

diie, moraš hoditi tudi ti, če hočeš za
njimi priti — po drugem potu boš gotovo
zašla. Svetujem ti, da si za vsaki mesec
kako svetnico izvoliš, njene čednosti po¬
snemaš in se njeni prošnji priporočuješ.

27. Zlasti pa ljubi in časti Marijo
prečisto devico, ki je poštenih žen in
šramožljivih deklet posebna varhinja in
pomočnica. Križovska družnica biti in Ma¬
rije ne častiti, se ne strinja in ne mogla
bi srečna biti. IVji v čast si ob sabotah
rada kej pritergaj , ob njenih godovih rada
k spovedi hodi in k božji mizi stopaj,
zvesto vsak dan po trikrat angeljsko če-
šenje in večkrat tudi Iavretanske litanije
moli. Daj se zapisati v bratovšino serca
Marijnega. in živega rožnega kranca, pre-
skerbi si žegnano svetinjo čistega spočetja
na vrat, poljubi jo večkrat, zlasti vsako
jutro, vsaki večer in v skušnjavah, ter reci:
O M a r i j a, brez madeža s p o č e-
ta, prosi za nas, ki k tebi- pri¬
bežimo!  Kolikorkrat pobožno te besede
izrečeš in svetinjo poljubiš, zadobišvselej
sto dni odpustkov.

28. Zakona veliko ne poželjuj , da
ne zaideš v nesrečo; če pa pošteni snubci
pridejo, prosi sv. Duha za razsvetljenje,

433

svojega spovednika za svet, in svoje mo-
'Ire starše za pomoč, da boš prav izvo¬
lila. Ne jemlji pijanca, ne skopca, ne
igravca, ne nečistnika, naj bo bogat in
lep kakor koli; boljše je, služiti vse žive
'lili za pošteno deklo, kakor dan na dan
grenek pelin piti v nesrečnem zakonu. —
dekla, poiši si pošteno službo, da smeš
v  cerkev, k spovedi iti, da lehko Bogu
služiš , kakor sv. Notburga. Boljše je,
ba kmetih coklje nositi, bosa hoditi in
°vsenjak jesti, pa pošteno živeti, kakor
Po mestih in tergih našopirjena hoditi,
meso jesti in kavo piti, pa grehu služiti.

29. Hvali Boga, da te je k pravi
edino zveličavni veri poklical; zakaj gna-
da čez vse gnade je prava sv. vera, in
brez nje ni mogoče Bogu dopasti. Skerbi
Pa tudi, da se boš naukov svete vere
pridno učila, in po njih vse svoje djanje
In nehanje ravnala; zakaj Jezus pravi:
^ e vsaki, kdor pravi: Gospod!
Gospod! pojde v nebeško kra¬
ljestvo; ampak le kdor voljo
mojega Očeta dopolni, kijev
bebesih, on pojde v nebeško
kraljestvo.

19

434

za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti.

(Poleg sv. Alfonza Lig .)

1. Prizadevaj si ven in ven, rasti v
ljubezni do Jezusa Kristusa.

2 .  Zbuduj svojo ljubezen do Jezusa Kri¬
stusa večkrat na dan, posebno hitro
ko se zbudiš in napreden zaspiš , in
prizadevaj si vseskozi, skleniti svojo
voljo z njegovo sveto voljo.

3. Rada premišljuj njegovo britko terp-
ijenje.

4. Prosi Jezusa prav pogosto in prav
lepo, da bi te ljubil.

5. Obhajaj se vsaki dan večkrat po du¬
hovno— kako? v teh bukvicah najdeš.

G. Rada obiskuj Jezusa v svetem reš-
njem telesu.

7 .  Vsako jutro vzemi svoj križ iz rok
Jezusovih.

8. Zdihuj po smerti in po nebesih, da bi
Jezusa popolnama in večno ljubila.

9. Govori rada od ljubezni do Jezusa
Kristusa.

435

1®* Zopernosti, ki te zadevajo, veselo spri-
jemaj za Jezusa voljo.

H* Veseli se nezmernegazveličanja božjega.

12. Stori vselej to, kar Jezusu naj bolj
dopade, in nič mu ne odreci, kar je
njemu všeč.

12. Zeli in skerbi, da bi Jezusa vsi iz
vsega serca ljubili.

14. Moli rada za spreobernjenje grešnikov
in za verne duše v vieah.

1®. Potrebi iz svojega serca vsako nag¬
njenje, ktero ni za Jezusa.

16. Oberni se pogosto k Marii, sveti ma¬

teri, in prosi jo, da bi ti ljubezen do
Jezusa pridobila. r

17. Časti Marijo, da se boš Jezusu pri¬
ljubila.

18. Stori vse, kar moreš, da bi se Jezusu
prikupila.

19. Ponudi se večkrat Jezusu, da hočeš
rada iz ljubezni do njega terpeti.

20. Bodi pripravljena, rajše umreti, kakor
premišljeno s kakim malim grehom
svojega Jezusa razžaliti.

21. Voljno terpi, kar te britkega zadene,
in reci: Tako je mojemu Jezusu všeč.

22. Radi si kej odreci iz ljubezni do Jezusa.

22. Moli, kolikor moreš. Imaš obilno časa,

ta*

436

moli obilno: če ti pa s časom kratko
hodi, opravi malo dobro in zvesto.

24. Zatiraj in zatajuj se, kolikor ti po-
koršina dopusti. Noben dan naj ne
mine brez zatajevanja.

25. Vsako spoved in sv. obhajilo, in sploh
vsako svojo pobožnost tako opravi,
kakor bi naj zadnja bila.

26. Ob času dušne teme ne opusti nobe¬
nega dobrega dela.

27 .  Nič ne stori in nič ne opusti zavoljo
ljudi,

28. Ne pritožuj se v bolezni; temuč voljno
in tiho terpi in skleni svoje terpljenje
z Jezusovim terpljenjem.

29. Ljubi sama biti, da se z Jezusom sa¬
mim razveseluješ.

30. Otožnosti ne odpiraj svojega serca.

31. Rada se priporočuj dušam, ki Jezusa
ljubijo.

32. V skušnjavah svojih teci h križanemu
Jezusu in k žalostni materi božji.

33. Vse zaupaj na terpljenje Jezusovo.

34. Ve  si padla, ne obupaj; temuč preč
. se zgrevaj, naredi terden sklep, da se

boš poboljšala, in prej ko moreš, se
spovej.

35. Svojim sovražnikom stori dobro.

437

36. Govori dobro od vsili, in če ne mo¬
reš djanja izgovarjati, izgovarjaj vsaj
namen.

37. Pomagaj bližnjemu, kolikor moreš v
dušnih in telesnih potrebah.

38. Ne stori nič in ne reci nič iz nevolje ;
če se pa kej pregrešiš zoper ljubezen
do bližnjega, prosi za zamero in go¬
vori krotko.

39. Beseda tvoja naj bo vselej krotka in
ne preglasna.

40. Boš zaničevana, boš preganjana, vse
Jezusu daruj.

41. Svoje naprejpostavljene spoštuj, kakor
jih Jezus je spoštoval.

42. Vbogaj brez besedovanja in brez ne¬
volje, in ne iši, kar samo tebi dopade.

43. Delaj rada naj borniši opravila, in ne
kujaj se, če delo ni po tvoji volji.

44. Imej dopadajenje nad naj ubožnišimi
rečmi.

45. Sama od sebe ne govori ne dobrega
ne slabega.

46. Ponižuj se tudi pred takimi, ki so
slabši kakor ti.

47. Boš kregana ali svarjena, ne izgo¬
varjaj se. Bog za vse ve in on bo
tvoj sodnik.

438

48. Boš kej obdolžena, ne opravičuj se.

49. Če nisi mirna, tiha bodi.

50. Ponavljaj vseskozi naprejvzetje, da
se zveličati hočeš, in reci: Moj Je¬
zus! vsa sem tvoja, bodi tudi
ti  ves  moj.

D r it ji, i n a n k i.

CPoleg sv. Tereze.)

1. Kakor zemlja, naj bo rodovitna kakor
koli, pa se ne obdeljuje, ne rodi dru-
zega, kakor ternje in osat: tako je tu¬
di z nami ljudmi.

2. Od duhovnikov in klošterskih ljudi ne
smeš drugač, kakor prav dobro govoriti.

3. Kjer je veliko ljudi, govori vselej manj
ko moreš.

4. Kar koli delaš in počneš, bodi sra-
možljiva.

5. Ne prepiraj se nikoli Veliko, posebno
zavoljo reči, ki imajo malo v sebi.

6. Če koga nagovoriš, nagovori ga z
zmerno veselim obrazom.

7 .  Ne delaj se norca iz ničesa.

8. Ne kregaj nobenega prehudo, ampak s
ponižnostjo in z rdečico nad svojimi
slabostmi.

439

9. Ravnaj se po ljudeh, s kterimi opraviti
imaš: bodi vesela z veselim, žalostna
z žalostnim, in zaderži se do vsakega
tako, da bi vse Kristusu pridobila.

10. Ne govori nikoli, kar nisi poprej dobro
premislila in Bogu priporočila — da
nikdar kaj ne zineš, kar je njemu zo-
perno.

11.  Ce boš kej obdolžena, ne izgovarjaj
se, kakor k večjemu v naj očitniših
rečeh.

12. Ne govori nikoli od sebe, kar je tebi
v čast in hvalo, postavim od svoje po¬
nižnosti, od svoje dobre glave, od svo¬
jega dobrega serca; drugač ne, ko bi
mislila, da bi bilo Bogu v čast in tvo¬
jemu bližnjemu v zveličanje, in še ta¬
krat z vso ponižnostjo in z vednim
spominom na Boga, od kterega vse imaš.

13. Ne hvali preveč, kar govoriš, in svo¬
jih misel ne zagovarjaj prevroče.

14. Med vse svoje pogovore rada kej bo¬
žjega zamesi, da sebe in druge ložeje
praznih besedi in opravljanja obvaruješ,

15. Ne poterduj, za kar dobro in natanko
ne veš.

16. Ne bodi prederzna in prenagla s svojo
sodbo, posebno če te nihče ne vpraša.

440

v ,

17. Ce kdo od božjih reči govori, poslušaj
ponižno kakor pridna šolarca; in kar
lepega pove, vzemi si k sercu, kakor
bi bilo nalaš tebi rečeno.

18. Svojemu spovedniku odkrij vse svoje
skušnjave, slabosti in zaderžke, da ti
dajo nauke in pripomočke, s kterimi se
premagala boš.

19. Ne hodi prerada v ves; če pa greš,
prosi poprej Boga za gnado, da bi ga
ne razžalila.

20. Ce ni potrebe, če ni iz ljubezni do
bližnjega, ne jej in ne pij razun na¬
vadnega časa, in tačas se Bogu po¬
sebno zahvali.

21. V se kar delaš, delaj tako, kakor bi
Boga v njegovem veličastvu pred se¬
boj vidila — to ti lehko prav veliko
pomaga.

22. Ne poslušaj in ne govori od nobenega
kej slabega: če pa čuješ od sebe kej
slabega, in si vesela, da ljudje te slabo
sodijo, je znamnje, da v dobrem rasteš.

23. Opravljaj vse svoje dela iz ljubezni
do Boga, in vse njemu daruj. Prosi
ga, da bi se zgodilo vse v njegovo
čast in hvalo.

24. Če si vesela, vari se preglasnega, ne-

441

umnega smeha. Tvoje veselje naj bo'po-
šteno, ponižno, sramožljivo in podučno.

25. Zmiraj si misli, da si dekla vsih; mi¬
sli si pa tudi, da vidiš v drugih .Je¬
zusa, Gospoda svojega, potem boš vsa¬
kega v časti imela.

26. Naj ti ukažejo, kar ti hočejo (da le
greh ni}, opravi vse tako dobro in zve¬
sto, kakor bi ti ukazal Jezus sam skozi
usta tvojih naprejpostavljenih.

27. Prav pogosto in v vsih svojih delih
izprašuj svojo vest; in če najdeš kake
pregreške, popravljaj jih skerbno s
pomočjo gnade božje. Po takem rav¬
nanju boš do popolnosti prišla.

28. Ne misli nikoli na nepopolnosti drugih
ljudi, ampak na njih čednosti in na
svoje lastne slabosti.

29. Imej vsikdar velike želje, v vsaki reči
in pri vsaki priložnosti za Kristusa
voljo kej terpeti.

30. Vsaki dan se večkrat Bogu v dar po¬
nudi, in sicer z vsim, kar imaš, z dušo
in s telesom.

31. Kar si zjutraj premišljevala, na tisto
misli ves ljubi dan. Le prav pridna
bodi v tem, in dosegla boš prav ve¬
liko dobrega.

19  **

443

33. Pobožne nagibe in vnetke svojega serca,
ki ti jih Bog daje, skerbno ohranuj ,
in prizadevaj 'si, svete želje, ki ti med
molitvijo pridejo, v djanju spolniti.

33. Beri velikrat družbene postave in pra¬
vila, in zvesto jih derži.

34. Vsaka stvar, ki ti pred oči stopi, naj
te opomni previdnosti in modrosti božje,
in ven in ven mu čast in hvalo dajaj.

35. Ne navezuj svojega serca na nobeno
reč in na nobenega človeka: temuč
Boga iši, in našla ga boš.

36. Ne kaži nikdar pobožnosti, ktere v
sercu nimaš; če jo pa imaš, je dosti¬
krat prav, da jo prikriješ. Sv. Bernard
in sv. Frančišek sta rekla: Moja
skrivnost je za me.

37. Ne pritoži se nikoli čez jedi, naj bodo
dobre ali slabe, in misli na žolč in je-
sih, s kterim so tvojega Gospoda po¬
nujali.

38. Pri mizi misli na nebeško mizo, in na
jedi, ki jih gori imajo — na Boga in
na njegove goste, svete angelje nam¬
reč. K tej mizi povzdiguj svoje oči,
in serčne želje obuduj, pri nji sedeti.

39. Vpričo svojih naprej postavljenih govori

443

le to, kar je potreba, in to z velikim
spoštovanjem.

40. Bodi sama ali v drušnji, nikoli kej ne
stori, kar bi se ne upala vpričo vsa-
kterega storiti.

41. Ne primerjaj enega z drugim, zakaj
to nevoljo dela.

42. Te kdo krega ali zmerja, ostani v
sercu in na videz pohlevna, in moli
za njega.

43. Ne vtikuj se v ptuje reči in ne po-
prašuj, kar ti vediti ni treba.

44. Premišljuj svoje preteklo življenje, da
ga objokuješ; premišljuj svojo sedanjo
mlačnost, koliko ti še manjka za ne¬
besa ; da te tako vseskozi prešinja
strah božji, ki je začetek vse modrosti.

45. Kar ti tvoji domači'rečejo, stori vse¬
lej, če ni zoper tvojo vest, in odgo¬
vori jim krotko in ponižno.

46. Če ni velike sile, ne želi nič posebnega
ne v jedi, ne v oblačilu.

47. Ne pozabi nikdar, de ti je treba, po¬
niževati in zatirati se noter do smerti.

48. Vzdigni večkrat na dan svoje serce k
Bogu in reci mu, kako ga ljubiš, kako
ga ljubiti želiš.

49. Vse svoje djanje in nehanje Bogu da-

444

ruj, insklenjaj vse z zasluženjem Je¬
zusa Kristusa, Sina njegovega.

50. Bodi krotka in mila do vsakega, do
sebe pa ojstra in terda.

51. Ob godovih svetnikov in svetnic pre¬
mišljuj njih čednosti, in prosi Boga,
da bi jih tudi tebi dodelil.

52. Spraševanja vesti nobeden večerne o-
pusti, in bodi prav skerbna innatenčna.

53. Zjutraj ko greš k sv. obhajilu, pomisli,
da pri vsi svoji revšini boš Boga ob¬
jela; zvečer pa, da si ga v svoje
serce sprijela.

54. Če si čez druge postavljena, ne stra¬
huj nobenega, ko te jeza kuha; temuč
ko jeza mine, in strahovanje ne bo
brez sadu.

55. Hrepeni vedno, da popolnama posta¬
neš, in bodi pobožna v vsem, kar počneš.

56. Spominjaj se, kako nestanovitni so
ljudje, in kako malo se smeš na nje za¬
našati; zatorej skleni se z Bogom prav
priserčno — on sam je nespremenljiv.

57. Zavoljo dušnih reči se posvetuj s ka¬
kim spovednikom, ki je učen in umen.
Njemu samemu se odkrij , in vbogaj
brez hinavšine.

58. Kolikorkrat greš k sv. obhajilu, prosi

445

vselej Boga za kako posebno gnado,
postavim za gnado sv. čistosti, poniž¬
nosti, zbrane molitve, pravega duha itd.
Dasiravno si morebiti že mnogo svet¬
nikov in svetnic za svoje patrone si
izvolila, vendar ne pozabi posebnega
počešenja sv. Jožefa, ker njegova
prošnja veliko pomaga.

60. Ob času notranje suhote in temote svo¬
jih navadnih molitev in pokoril ne smeš
opušati; zakaj hudi duh, ki ti nepokoj
dela, nima s tem druzega namena, ka¬
kor da bi ti svoje navadne molitve in
pobožnosti opustila. Zatorej jih ob ta¬
kem času še bolj zvesto in skerbno o-
pravljaj, in boš vidila, kako kmali se
bo Gospod k tebi obernil.

61. Od svojih skušnjav in slabost se ne
pogovarjaj s takimi, ki so slabši kakor
ti — to bi lehko škodovalo tebi in njim;
temuč če hočeš, da bi ti kej hasnilo,
pogovori se z naj popolnišimi dušami.

62. Ne pozabi, da le eno dušo imaš in le
enkrat boš umerla! Le enkrat živiš,
in sicer kratko ; le eno veselje je, in
to večno — na to misli, in opustila boš
marsikaj, kar bi sicer storila.

63. Ne imej druzega poželjenja, kakor Boga

446

viditi; druzega straha, kakor njega
zgubiti; druge žalosti, kakor da še pri
njemu nisi; druzega veselja, kakor da
on te leliko k sebi vzeine — in imela
boš mir, kakoršnega ti z vet ne more
dati.

kako lehko vsako uro terpljenje Kri¬
stusovo premišljuješ.

Zvečer ob šestih : Kristus svojim učen¬
cem noge umiva — ti pa zdihni in reci:
Gospod, očisti in operi moje  nag-
nj u s n o serce!

Zveč. ob sedmih. Kristus je postavil
zakrament preš v. rešnjega telesa — ti pa
moli: Gospo d, nisem vredna, da greš
pod mojo slabo streho!

Zveč. ob osmih. Kristus na oljski gori
moli, kervav pot poti in bo od sovražnikov
vjet — ti pa moli: Gospod, ne moja,
ampak tvoja volja n a j se zgodi!

Zveč. ob devetih. Kristusa peljejo k
Anazu in Kajfežu, kjer ga neusmiljeno bi¬
jejo— ti pa moli: Ti, Gospod! si mo¬
ja moč; v tebi vse zamorem.

447

Ko ležat greš, premišljuj, kako gerdo
Judje čelo noč z Jezusom delajo, in kaj
vse mora od njih prestati—ti pa moli; O
“oj Jezus! ti si krotek kakor ja¬
gnje, in pri nobeni krivici svojih
ust ne odpreš.

Zjutraj ob štirih. Kristusa pred sodni
zbor postavijo — ti pa moli: Gospod!
tebi se darujem, in vse kar imam,
svojo dušo in svoje telo.

Zj. ob petih. Kristusa peljajo pred
Pilatuža—ti pa moli: O moj Jezus! ko¬
likor več za me ter piš, toliko več
se moje serce vnema od ljubezni
d o t e b e.

Zj. ob šestih. Kristus bo od Herodeža
z belim oblačilom zasramovan — ti pa moli:
O pr e 1 j u b e z n j i vi ženin moj! rajši
sem ste boj zaničevana, kakor brez
tebe časten  a.

Zj. ob sedmih. Kristusa zopet k Pi-
latužu pripeljejo in Baraba višje obrajtajo
— ti pa moli: Moje kraljestvo ni od
tega sveta — ti moj Jezus!  si  moj
Kog  in  moj  e vse.

Zj. ob osmih. Kristusa kervavo gajž-
iajo — ti pa moli: O Gospod! ali je

448

mogoče, da te vidim vsega kerva-
v e g a, in moje oči nimajo solz?

Zj. ob devetih. Kristusa s ternjem
kronajo in očitno sasramujejo  — tipa moli:
O moj Jezus! to tvojo ternjevo
krono ti je moj napuh v glavo v-
tisni 1.

Zj. ob desetih. Pilatuž Kristusa ljud¬
stvu naprej postavi in k smerti obsodi — ti
pa moli: Moj Gospod in moj Bog! če
tebe imam, imam vse.  Ne ti,  ampak
je s sem smert zaslužila.

Zj.  ob enajstih: Kristus nese svoj

križ na goro Kalvarijo — ti pa moli:  Moj
Zveličar! daj mi gnado, zavoljo
tebe kej terpeti.

Zj.  ob dvanajstih: Kristusa v sredi
dveh razbojnikov križajo — ti pa moli:  O
moj J ezus! daj, da tvoj e terplj en j e
nad menoj ne bo zgubljeno.

Popoldne ob eni: Kristus moli za

svoje sovražnike — ti pa moli:  O Gospod!
iz serca odpustim vsi m svojim so¬
vražnikom: odpusti tudi ti meni
moje grehe.

Pop. ob dveh: Jezus obljubi desnemu
razbojniku sveti raj — ti pa moli: O moj

449

Jezus! daj tudi meni duha prave
Pokore, po s m er ti pa sveti raj.

Pop. ob treh : Jezus na križu umerje
~~ ti pa moli:  O Jezus, tebi živim!
0  Jezus, tebi umerjeni! o Jezus,
tvoja sem živa in m er tv a!

Pop. ob štirih: Njegova desna stran
bo s sulico prebodena — ti pa moli:  O
n aj svetejše serce Jezusovo, daj,
da te ljubim z mir a j bolj in bolj!

Pop. ob petih: Ga iz križa snamejo
in v grob položijo — ti pa moli:  O moj
Jezus, daj mi srečno zadnjo uro
— v tvoje svete roke izročim svojo
ubogo dušo.

Še ložeje se boš sledečega navadila.
Kolikorkrat ura vdari, zahvali Jezusa za
tisto terpljenje, ktero je to uro terpel, in
reci:  Gešena bodi ura, v kteri je
Jezus Kristus svojim učencem no¬
ge umival, ali:  Zakrament sv. r e š-
njega telesa postavil, kervav pot
potil, i. t. d. Po tej skrivnosti tvo¬
jega sv. terpljenja te prosim, pri¬
di mi na pomoč v moji smertni uri
Amen. — Gotovo bo za tvojo dušo, ko

450

boš umirala, veliko hladilo in tolažilo, če
se boš več let ali morebiti vse svoje žive
dni v tem svetem premišljevanju vadila.

kaj imaš vsak dan storiti , če hočeš
na višjo stopnjo pobožnost priti .

Štiri reči so, na ktere imaš posebno
gledati: 4. na slabe nagnjenja; ki te v
hudo vabijo — te ti je treba neprenehama
zatirati; 2 .  na svoje vsakdanje opravila,
ki ti jih tvoj stan nalaga — te ti je treba
z naj popolnišim namenom in v pričujočno-
sti božji opravljati; 3. na svoje molitve in
pobožnosti — te ti je treba z vso mogočo
gorečostjo opravljati; 4. na zopernosti,
kterih ti ne bo nikoli manjkalo — te ti je
treba z vso vdanostjo v voljo božjo pre¬
našati. Če boš na te stir reči skerbno gle¬
dala , in jih zvesto dopolnovala, bo vsak
dan svet in popolnoma, in koliko zasluženja
boš vsak dan pridobila, ni dopovedati; to¬
rej poslušaj

451

Stemni mmaalko

te je količkej mogoče, ne pozabi, mertviti
se ali zatirati.

Brez mertvenja ni mogoče, v pobož¬
nosti rasti ali dalej priti. Naše serce je
kakor niravljiše. Kakor mravlje na mrav-
ljišu ves ljubi dan na tavžente ven in
noter lezejo, tako tudi v našem sercu nap-
čne nagnjenja skozi oči, ušesa in druge čute
na tavžente ven in noter gredo — kjer po
tem takem ni mertvenja, mora serce polno
grehov in nepopolnost biti. Dasiravno pa
je mertvenja pri vsaki priložnosti treba, naj
se vendar kaže. posebno v sledečih štirih
rečeh :

Penič:  zatiraj svoje truplo, in sicer
1. ne daj se nikoli od spanja premagati;
temuč ko zjutraj pride čas za vstati ali te
pokličejo, urno in brez pomude vstani; 3.
čez dan nič ne uživaj razun navadnega
časa; 3. pri mizi si odreci vselej kej ma¬
lega, kar ti naj bolj diši; 4. če je sicer
dosti jesti, zderži se tiste jedi, ki ti je
naj ljubša.

Drugič:  zatiraj svoj jezik, in sicer 1.
si zvečer svojo molitev opravila, ne govori
potem nič noter do druzega dne, do kon-

452

čane juterae molitve, če ni kake potrebe ;
2.  ne toži in ne gondraj nikoli čez no¬
benega človeka in zavolj nobene reči; 3.
ne govori zoper svojega bližnjega nobene
besede, ktera bi ga utegnila žaliti, ko bi
jo slišal; 4. molči večkrat, če ti kej v
glavo pade, kar bi ljudje gotovo radi sli¬
šali in bi tebi v čast šteli.

Tretjič:  zatiraj svoje ušesa in oči; in
sicer 1. ne poslušaj nikoli govorjenja zo¬
per tvoje naprej postavljene ali druge lju¬
di; temuč če je količko mogoče, ustavi
njih besede z lepo; 2  zaviraj vse podpi¬
hovanje in šuntanje, naj pride od človeka
kterega koli; 3. si na potu ali v cerkvi,
oči na se derži; 4. premagaj se večkrat,
ko te mika, to ali uno viditi.

Cetertič:  zatiraj se v krotenju svoje
jeze, in sicer 1. kakor hitro se jeza pro-
budi, zateri jo znotraj brez pomude ; 2. ne
kaži jo tudi zvunaj ne, ne z besedami ne
z obrazom; 3. tiha bodi in molči, če te kej
hudega zadene; 4. če priložnost pride,
stori kej dobrega tistemu, ki te je raz¬
žalil.

453

immiialko

Svoje navadne dela moraš zvesto in za¬
voljo Boga opravljati.

Ta nauk zapopada sicer le dve reči,
pa te dve tvojemu življenju v božjih očeh
neizrečeno ceno dajete, in bote tvojo dušo
3 neštevilnimi gnadami in nebeškimi darovi
obogatile.

Pervič:  ob začetku vsakega dela se
postavi v pričujočnost božjo, in daruj ga
njemu z naj popolnišim namenom; postavim
takole: O moj Bog! jez te ljubim čez vse,
ker si ti naj večja dobrota. Iz ljubezni ti
darujem to delo, samo tebi v čast, da bi
tebi dopadla in da tvojo sveto voljo dopol¬
nim. 2. Ve  delo več časa terpi, ponavljaj
od časa do časa ta svoj namen s kakim
kratkim zdihljejem.

Drugič:  navadi se 1. na vsakem kra¬
ju, ob vsakem času in pri vsili svojih de¬
lih na Boga povsod pričujočega misliti, in
s pobožnimi zdihljeji ž njim se sklenjati.
2. Ker pa to nepretergano združenje z
Bogom ne vpotrebuje samo dolge vaje, te-
niuč tudi posebne gnade, se pridno vadi,
da sčasoma do te stopnje prideš —obudi,

454

postavim, od jutra do poldneva kake deset¬
krat, in od poldneva do večera spet kake
desetkrat djanje ljubezni ali kake druge
čednosti. Si se to navadila, pomnoži to
število, dokler tako daleč prideš, da vse
tvoje življenje ne bo druzega, kakor ne-
prenehljiva molitev.

minmko

Svoje molitve moraš z vso gorečostjo
opravljati.

3Iolitev je prav za prav edini stu¬
denec, iz kterega vse gnade v tvoje serce
pridejo. Kjer ni molitve, ondi ni gnade
nobene; kjer ni gnade, ondi ni čednosti
nobene, in tudi ni mogoče , priti do ktere.
Kaj imaš v tej reči storiti, poslušaj :

Perme:  Vadi se 1. prav pridno no¬
tranje molitve in svetega premišljevanja;
2. ne začni ne molitve ne premišljevanja,
dokler se nisi prav skerbno pripravila in
terdno sklenila, da jo boš z vso mogo¬
čo gorečostjo opravila; 3. vse svoje žile
napenjaj, da boš čas premišljevanja prav
sveto in pobožno obernila; 4. tega svetega
premišljevanja nobeden dan ne opusti in

455

tudi ne okrajšaj, naj že pride razsvetljenje
°d zgorej in sladkost, ali če si vsa za-
pušena in suha; 5. če ti premišljevanje
težko prihaja , glej če je mogoče , da se
premagaš, in še nekoliko dalj časa, kakor
navadno, premišljuješ.

Drugič.:  Skerbi i. da tudi svoje
zunanje molitve s svetim ognjem opravljaš.
Zategadel se prej vselej v pričujočnost
božjo postavi, in naredi terden sklep , da
hočeš z vso gorečosljo moliti, in prosi
Boga, da bi ti k temu svojo gnado dal;
tudi si prizadevaj , počasi in zbranega
duha moliti, in skušnjavam, ki bi utegnile
te napadati, serčno se vstavljati. 2. Ko
bi pa skušnjave predolgo terpele, preje-
njaj nekoliko v svoji molitvi, postavi se
Vnovič v pričujočnost božjo, in potem
sačni z novo gorečostjo moliti.

(G©t©riia mimiko

V zopernostili se moraš v voljo božjo
vdati.

Zopernost je veliko in so različne.
■Nektere pridejo od Boga, kakor uročina,
mraz, bolezni, notranje zapušenje i. t. d.
■— druge obuduje hudi duh, postavim skuš¬
njave — nektere pridejo od ljudi, kakor:

456

zaničevanje , opravljanje, i. t. d. — spet
druge pridejo od naše lastne nature, kakor:
skerbi, čmernost, otožnost, žalost, i. t. d.
Poslušaj, kako se imaš zaderžati, če pride
nad te ta ali una zopernost.

Pei •vic:  ti je treba terdne vere, da
vse te zopernosti ali nadloge ti pošilja
božja roka, in da niso druzega kakor modre
uravnave, ktere je njegova neskončna do¬
brotljivost iz zgol ljubezni do nas od ve-
komej sem naredila; zategadel moraš

Drugič , kakor hitro te kaka zoper¬
nost zadene, 1. brez odloga k Bogu se
oberniti in reci: Moj Bog! dobro vem, da
ta zopernost je dar tvoje neskončne milo¬
sti. Vsa vdana poljubim tvojo očetovsko
roko, in rada nosim ta križ , samo da bi
tebi dopadia, da tvojo sveto voljo dopol¬
nim ; 2. moraš notranjo jezo, čmernost ali
žalost potlačiti, ne smeš čez nikogar in
čez ničesar tožiti ali gondrati, in moraš
križ molče in z mirnim sercem prenašati;
3. kolikor časa te križ ali nadloga tlači,
moraš neprenehama Boga slaviti in častiti,
ljubiti in hvaliti, se vso njemu darovati in
se popolnama v njegovo sveto voljo vdati.

Če boš dan na dan tako ravnala, bo
tvoje življenje gotovo veliko ceno imelo v

457

božjih očeh, in ko bi druzega nič storila,
bi bilo to že zadosti, vzdigniti tvojo dušo
ei *o samo leto na visoko stopnjo popolna-
Mosti, po smerti pa na višjo stopnjo ne¬
beškega veselja.

-—*•$<>$".-

žetega, Frančiška Z-alezijana do neke de~
kline, ki je sklenila, svoje devištvo Bogu
obljubiti.

Mislim, da želja, svoje devištvo Bo¬
gu posvetiti, ni v tvojem sercu vstala, ka¬
kor še le po dolgem in skerbnem premiš¬
ljevanju, kako imenitno je to, kar misliš
storiti; zategadel ti rečem: Prav je, da
Jidaj svoje naprejvzetje dopolniš. Priprav-
'jaj se iz tega namena tri dni zaporedama
* molitvijo in s sledečim premišljevanjem:

Premišljuj, kako ljuba, Bogu in nje¬
govim angeljem prijetna čednost je sveta
čistost, ki se tudi v nebesih vekomej ohra-
»uje, kjer ni zakona in ni mesenega raz¬
veseljevanja nobenega. O kako srečna si
pač, da že na tem svetu začneš življenje,

20

458

kakoršnega boš na unem svetu vekomej
peljala! Hvali torej Boga, ki ti je to sve¬
to misel v glavo dal.

Premišljuj, kako lepa, kako žlahna
je ta čednost, ki naše duše ohranuje bele
kakor lilije, in čiste kakor sonce3 ki nase
trupla posvečuje, in nam pot kaže, kako
lehko z dušo in s telesom v službo nebe¬
škega Očeta pridemo. O kako veselje bo za
te, ko boš smela reči Jezusu, svojemu
Zveličarju: Moje serce in moje telo
se r a z v e s e 1 u j e t a v Bogu,  kteremu
v ljubo se rada odpovem vsaki drugi lju¬
bezni in vsakemu drugemu razveseljevanju.
Ob, kolika sreča za človeka, ki odtegne
svoje telo posvetnemu razveseljevanju, da
se serce ložeje in popoluiše z Bogom
sklene!

Premišljuj, da presveta devica Marija
je bila perva, ktera je svoje devištvo Bo¬
gu obljubila, za njo pa je bilo brez števila
deklet, ki so ravno to obljubo storile , in ,
moj Bog.' s kakšnim veseljem, s kakšno
ljubeznijo, s kakšno gorečostjo so to sto¬
rile— tega nihče dopovedati ne more. Po¬
nižuj se pred to nebeško trumo svetih de¬
vic, in prosi jih, naj te vzamejo med se v

459

svoje verste; obljubi jim, da se boš z
gnado božjo prizadevala, posnemati jih,
kolikor bo naj več mogoče. Prosi jih, da
s teboj vred darujejo tvojo obljubo Jezusu
Kristusu, ki je kralj in ženin devic; da
tvojo sveto čistost s svojim zasluženjem
sklenjejo in za Jezusa zlepšajo. Pred
vsim pa priporočuj svoje naprejvzetje
ljubi devici Marii in svojemu svetemu an-
gelju varhu, da bi odslej tvoje serce in
tvoje telo v posebno skerb vzel, in pred
■slednjo oskrumbo obvaroval.

Kedar potem pride odločeni dan, in
niašnik pri sv. maši sveto hostijo kviško
Vzdignejo, daruj z mašnikom vred tudi ti
nebeškemu Očetu drago telo njegovega pre¬
ljubega Sina, zraven pa tudi svoje telo s
sveto obljubo, da ga boš vse dni svojega
življenja v čistosti in sramožijivosti ohra-
novala. Zraven lehko moliš tole molitvico:

Večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh!
jes L, nevredna stvar tvoja, obljubim
tukaj pred tvojo božjo pričujočnostjo in
pred vso nebeško družbo, da čem s
tvojo sveto gnado ves čas svojega
življenja v stanu svetega devištva ostati,

460

in biti vseskozi vsa zderžna, sramež¬
ljiva in cista na duši in na telesu.
Sprejmi, o veličastni Bog! to mojo
nepreklicijivo obljubo kakor dar moje
ljubezni, in ker je tebi dopadlo, mi
to misel obuditi, prosim, daj mi tudi
dar potrebne moči, da bom svojo sveto
obljubo v povikšanje tvoje časti zvesto
deržala — zdaj in za zmiraj. Amen.

Potem boš šla k sv. obhajilu, in boš
svojemu Gospodu in Zveličarju z vso res¬
nico rekla: Ti si moj ženin!  — Po
storjeni tej obljubi moraš svoje serce
skerbno zapirati pred vso posvetno ljubez¬
nijo, in ne smeš poslušati nobenega, ki bite
v zakon nagovarjal in bi s tem tvoje serce
motil. Tudi do svojega telesa moraš po-
sihmal veliko čast imeti; ravno tako, ka¬
kor ko bi ne bilo več tvoje telo, temuč
kaka sveta, Bogu posvečena reč. In ka¬
kor veš, da se keliha od škofa posveče¬
nega ne smeš nespodobno dotekniti, tako
si tudi svojemu telesu, ktero je s to ob¬
ljubo od sv. Duha posvečeno, posebno
spoštovanje dolžna.

461

Sicer pa boni vse Bogu izročil, kteri
ve, da te v njem močno ljubim; in kedar
pride odločeni dan, mu bom tvoje serce,
in kar iz njega izhaja v njegovo čast, v
dar prinesil. Jezus naj bo v vekomej
tvoja ljubezen, in njegova sveta mati Ma¬
rija naj bo tvoja vodila! — Amen.

Opomba. Tako obljubo storiti za zmiraj ali
samo za nekaj časa, smejo le tiste dekleta, ktere Bog
v to klice, in nikoli drugac, kakor z dovoljenjem ka¬
kega modrega spovednika. Ce si pa v to poklicana,
bodi vesela in reci z menoj:

Kvaljtik Jezus in UiirHjJ® 8

30  **

462

Kr iiovskim dekletam l


ate, ljube dekleta! bukvice, ki sem jih spi¬

sal za vaše prelepo družtvo, in jih odločim

® vam v spomin. Prijazno jih spremite in od¬
prite jim dušo in serce; nadjam se namreč, da
bodo mnogo vam pripomogle k pobožnemu živ¬
ljenju. Jezus pa, ki je sramožljivih deklet po¬
seben prijate!, naj se milostljivo ogleda na vas in
naj vas napolni z ljubeznijo do svete čistosti,
da bote če dalej bolj spoznale nje visoko ceno
in vsako uro pripravljene, rajše umreti, kakor
radovoljno in premišljeno zoper njo se pregrešiti!

Ljubi Jezus naj se pa ogleda s posebno
gnado tudi na te bukvice, in naj požegna vsa¬
ko besedo, ki je v njih, da vas bo vnemala k
svetim mislim, vas branila gerdega poželenja,
in vam moč dajala v skušnjavah in v vojski z
zapeljivim svetom! Prosim pa tudi Marijo, ki
je vaše družbe ljubeznjiva varhinja, da bi ona
vaše serce vam vzela in za Jezusa hranila;
ker ona bolj ve, kakor ve, koliko je vaše serce
vredno, in ga tudi bolj varovati zna!

Za Jezusa in Marijo živeti, za Jezusa in
Marijo umreti — to je nauk , kterega vas te
bukvice učijo. Ta nauk si globoko v serce
zapišite, ta nauk v djanju spolnujte, in živele
bote vekomej — v drušnji Jezusa in Marije.

—n9@/>

Stran.

Postave dekliške bratovšine. 3

Molitve za dosego ssv. odpustkov ....  IT

Zlate molitvice.. • • 21

Sv. Rožnikranc z vloženimi molitvami . . 26

Sv. Rožnikranc, kakor se moli pri sv. maši . 32

Juterno opravilo. 37

Od premišljevanja.H

Tri božje čednosti . IT

Zlate ure ..

Večerno opravilo. 55

Mašne molitve . .

Perva sv. maša, kakor jo mašnik berejo . . 61

Druga sv. maša s premišljevanjem terpljenja Kr. 85

Tretja sv. maša ob godu ssv. devic ....  100

Od Zakramenta sv. pokore.M®

Spraševanje vesti.. 117

Molitev za razsvetljenje.US

Grevenga.132

Stran.

Terden sklep ..137

Nauki za spoved. 138

Molitve pred spovedjo.143

Molitev po spovedi. 143

Molitev papeža Urbana.145

Molitev, potolažiti plašljivo vest. 146

Sedem psalmov od pokore.147

Od sv. obhajila. 159

Molitev pred sv. obhajilom ..161

Po sv. obhajilu. 164

Kerstna obljuba ..170

Sveta zaveza. 171

Nekaj za branje in premišljevanje.174

Obiskovanje presv. rešnjega telesa ....  180

Sv. križev pot.• 186

Litanije vsili svetnikov. 309

Litanije od presv. imena Jezusa . . . . 339

Litanije od terpljenja Kristusovega ....  334

Litanije od presv. rešnjega telesa.338

Litanije od matere božje. 344

Lastnosti matere božje.350

Pobožnost k svetemu Alojzju . . . . . 354

Pesem v čast sv. Alojzja . , . . . 367

Od sv. bratovšin.. 369

Razne molitve.

Molitev za sv. čistost. 380

„ „ svojega spovednika. 384

„ „  žive starše.385

* „  rajne starše. 385

Stran.

Molitev zoper skušnjave ........  386

» v čast Kristusovega terpljenja . . 387

» za Marijne praznike.388

n n  varstvo Marije. 289

» „ srečno zadnjo uro ......  290

Popotni žegen.* . . . 291

Molitve za verne duše .. 292

Poslednji dan ...........  292

Nauki in molitve za bolnice. 295

Terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po

spisu vsih štirih evangelistov ....  310

Svete  pesmi.

Pesem pri sv. maši.. . 360

„ „ černi maši. 367

K žegnu.370

Pred pridigo.• . . . 371

Pred keršanskim naukom.372

Po keršanskem nauku. 373

Adventna ..373

Božična. 375

Postna . • ... . 375

Sveti križ   378

Velikonočna.379

Binkoštna. 380

Sv. rešnje telo.381

Zahvalna .......    382

Sveto obhajilo.384

Po sv. obhajilu.  387

Stran.

V čast Marije, perva do dvanajste . 387 — 401

V čast serca Jezusovega . 401

V čast serca Marijnega. 403

Deviški stan.403

Devica. 406

Od križovske družbe.407

Pri pogrebu križovske dekline. 410

Nauki za dekleta.413

Nauki za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti 434

Drugi nauki. 438

Napeljevanje, Kristusovo terpljenje premišljevati 446

Napeljevanje, priti na višjo stopnjo pobožnosti . 450

Pismo sv. Frančiška Zal.457

Križovskim dekletam.. . 463