e^za dekleta ,^as> Ici so pri dekliški ali križovski družbi i liljfeali, in tudi za druge pobožne ženske. 7/ dovoljenjem prečast. lavaniskeya knezo-ikofijstva. jm Spisal / j; Jj Q) i © if Pfi O; Z ITFIj ® ET; * r y f r 'p” konjiški nadfajmoštcr. | { . |{'»T L -\ V L J U B U d A.IU I* Natisnil J. Rudolf Milic 1862. „Blagor jim, ki no čistega serca; ker Boga bodo gle¬ dali.“ Tako govori Jeaus pri sv. Matevžu 5, 8. „Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da duh božji v vas prebiva ? A k o bo kdo tempelj božji oskru¬ nil, ga bo Bog končal. Zakaj tempelj božji je Svet, kat' ste Vi - ' Tako govori sv, Pavel v svojem 1. listu do Korincanov 3 , 16. 17. „Device so naj lepši cvetlice svete cerkve, naj dražiši ovčice cede Kristusove, naj popolniši podoba nje¬ gove svetosti, lepota gnade božje in naj verliše delo božjih rok. 14 To »o besede svetega Škofa Ciprijana, dekliške ali križovske družbe. - _ lepe ni na celem svetu, Jn j.jkakor je roža svete čistosti, ki v sercih ". iških dekličev raste; tudi zvezde ko svetle na širokem nebu, ka- Oj srečne torej, pač tavžentkrat srečne ste dekleta ve, ki sle to prelepo rožico še ohra¬ nile — nad vami ima ljubi Jezus posebno veselje. Ha bi le ostale tudi vseskoz nje¬ gove neveste, noter do srnerti njemu zve¬ ste — njegove ljubke, brez madeža na duši in na telesi ! In glejte! ravno za tega del, da bi ložeje ohranile čast svojega devištva; da bi ložeje se vbranile derečih volkov, ki sveto devištvo v božjih očeh. 4 prežijo v vas nedolžne ovčice, in vam ho¬ čejo raztergati beJo oblačilo kerstne ne¬ dolžnosti — ravno vam v pomoč, v varst¬ vo in brambo je (a družba osnovana. Pridite torej, ljube dekleta! ki ste pri Bogu in pri ljudeh še v lepem imenu — pridite in stopite v to sveto družbo, ne prisiljene, ampak s svetim veseljem, iz ljubezni do svojega devištva, iz ljubezni do Jezusa, ki sevam za ženina ponuja. Le čujte, kakošne postave in dolžnosti imate. 1 . Dekliška, ali kakor sploh pravimo, križovska družba je postavljena pod varstvo in krilo Marije Matere božje, ki je vsili devic devica in sramožljivih deklet posebna pomočnica. Zatorej mora vsaka vsak dan moliti eno „Češeno Marijo" s tem pristavkom: O Marija, vsih devic devica, posvojeni čistem spočetju ohrani meni in mojim tovaršicam čistost duše in telesa v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Amen. 2 . Vsaka, ktera se zapisati da, dobi žeg- nano svetinjo čistega spočetja device 5 Marije. To svetinjo morate v časti in ven in ven pri sebi imeti, v hladni grob seboj jo imate vzeti. 3 . Vsako leto, ali na praznik čistega spo¬ četja, ali pa vsaj v tisti osmini enkrat, in če bo mogoče, tudi o obiskovanju device Marije bote imele vse skupej spoved, in bote vse skupej k sv. obhajilu šle. Ce je le mogoče, naj pride vsaka zraven. 4 . Domači gosp. fajmošter, ali če oni ne morejo, pa tisti duhovnik, kterega oni v to izvolijo, so duhovni vladar ali vi- žar tega družtva. 5 . Dekleta, ktere so v tej bratovšini, si izvolijo iz svoje srede eno vodilo ali pred¬ stojnico, ktera z dovoljenjem dušnega pa¬ stirja vravnuje in opravlja vse, kar družtvo zadeva. Ona nove sestre ali vzema ali že zapisane zopet izbrisati daje; ona čuva nad celim družtvom, nad sestrami, kako se ve¬ dejo in zaderžijo — ona je dolžna svariti in prositi in opominjati, koder vidi da je treba. 6 6 . Vodila z dovoljenjem dušnega pastirja si izvoli dve pomočnice., ali ko M treba bilo, tudi več, ktere nji pomagajo z djanjem in dobrim svetom. — Dekleta! vodilo in nje pomočnice morate spoštovati in v lepi časti imeti; in če vas ena ali druga kaj posvari ali opominja, tiho poslušajte, in ko bi tudi vredne ne bile, negondrajte, ampak v po¬ nižnosti svojega serca se v roke božje iz¬ ročite.— Ne pozabite, da ste slabe, in bo¬ dite hvaležne, ako druge iz ljubezni do vaše duše in vašega zveličanja nad vami čujejo in bedijo. 7 . Vender ne samo vodila, temuč vsaka, ktera je pri tej bratovšini, ima sveto dolž¬ nost nad seboj, svariti in opominjati svoje tovaršiee, kolikorkrat se ji zdi, daje treba — toda vselej z ljubeznijo, v vsi krot- kosti in pohlevnosti. Dekleta! deržiteskupej, kakor bi ena na drugo privezane bile; skerbite za čast svojega družtva, kolikor naj več morete, in. če je treba, poskušajte se ena za drugm, vse za eno, ena za vse. Ne jemljite med se takih, ktere ne slujejo dobro, da vam sramote ne napravijo: če je r,a ktera 7 že zraven, se imate pa tudi vse od kraja truditi in prizadevati in moliti za njo, da jo zapeljivi svet ne zmoti. Ne pozabite, da ni žalostnišega za vas in za celo vaše druž- tvo, kakor če se ktera zbrisati mora — meni se zdi malo drugač, kakor bi bila zbrisana njena duša iz bukev življenja. 8 . Vsaka, ki hoče v to sveto bratovšino stopiti, naj se vodili oglasi, in ona, če je ne pozna 'dobro, naj se z drugimi po¬ svetuje, napreden jo dušnemu pastirju za¬ pisati da. — Tudi je potreba, posvetovati se s svojim spovednikom, in ako oni za do¬ bro spoznajo, dolgo spoved od celega svojega življenja storiti. J). Vsakega mesenca enkrat bo zbor in nauk, da se poštene, pametne dekleta v svojem lepem življenju poterdijo, da se mlač¬ ne oživijo in vsim novo dušno življenje in nova gorečnost vdihne. K tem naukom rade in vesele hodite, in vodila naj svari tiste, ki redko pridejo. 10 . K spovedi in k sv. obhaj ilu, glejte, da bote šle večkrat, naj manj vsakega me- 8 senca enkrat, vsake štir tedne, če ktera ni po pravici zaderžana. Neveste Jezusove ste, ali če ga bote redko obiskovale, bo ljubezen med Njim in med vamikmali vgas- nila. — Kolikor vam je mogoče, naj si iz¬ bere vsaka svojega spovednika, sicer pota popolnamosti nikdar nastopile ne bote; Je¬ zus pa je vsim rekel: „Bodite popolna- ma, kakor je vaš Oče v nebesih po- polnama“. 11 . K sv. maši rade hodite, tudi ob de¬ lavnikih, če morete: ako pa v cerkev ne morete, bodite vsaj v duhu pri sv. maši. Sv. maša je naj svetejši dar in ima neskončno ceno. — Pridige ali keršanskega nau¬ ka iz zanikernosti nobenega ne zamudite, zakaj božja beseda, kakor sv. pismo pravi, je slajši kot sterd; je kakor meč na dve strani brušen, ki vaše serca obrezuje, da jih rija ali lenoba ne sne. — Juterno in večerno molitev, angeljsko češenje, molitve predjedjo in po jedi skerbno opravljajte. Riba brez vode in dekle brez molitve sta si podobne; ta in una bo kmalo ob življenje. — Svojo vest pogosto izpra¬ šujte, ne zaspite nobeden večer, dokler 9 tega ne storite, in se s serčno grevengo s svojim Bogom ne spravite. 12 . Svojim staršem', svojim višjim bodite pokorne v vsihrečeh,ktereniso zoperbožjo zapoved. Bogu in ljudem bote ljube, če bote rade vbogale.— Bodite ponižne v mislih, v besedah in v vsem svojem djanju, posebno pa v svojem oblačilu. Kar visoko leta, rado nizko obsedi. Obleke, ki preveč vresi, pre¬ več v oči pika, ne omišljujte si. Nedolžnim dekletam vsako krilo, vsaka jopca lepo stoji, da le vmazana in raztergana ni. — Bodite krotke in pohlevne, kakormlade ovčice, in varite se jeze in prepira, posebno pa kletve, kolikor naj več morete. — Ce pride kaka nadloga nad vas ali bolezen, če vas ljudje zasmehujejo zavoljo pobožnosti vaše, poterpite in proti nebesam povzdigujte svoje oči. Bog nad vami čuje, in če on ne dopusti, vam nobeben las iz glave padel ne bo. Tistim, ki Boga ljubijo, vse v dobro izide. 13 . Do revežev, bolnikov in betežnih ljudi imejte vsmiljeno, mehko serce, in po¬ strezite jim po svoji moči. Oe pa družnica l ** io ktera zboli, ste dolžne zlasti tiste, ktere ste bližej nje, večkrat jo obiskati, in če je treba, tudi ji postreči — ali že vode ji pri¬ nesti, ali prati ali pomesti ali prestlati ali kaj druzega enakega. Take dela so zlata vredne. 14 . Pred vsini pa vam sramožljivost priporočujem, ona je keršanskih dekličev naj lepše ogrinjalo, naj dražje blago. Bo¬ dite sramožljive, kjer koli ste, ali ste same ali .v drušnji, in krotite svoje počutke. Va¬ rite svoje oči, ne glejte, kar je nespodob¬ nega, in zmirej bolje, da oči po sebi obe¬ šate, kakor da radovidne ste in vse viditi hočete. Varite svoje ušesa in zapirajte jih, ko slišite gerde, ostudne pomenke. Gerda beseda je znamnje gerdega, vmazanega ser¬ ca. Varite svoj jezik in ne zinite kaj takega, kar je zoper sveto čistost. Klafati, gerde pesmi peti, nespodobne šale ali špase imeti, je navada razujzdancov, ne pa poštenih de¬ klet. — Ne dajte se možkim prijemati, ni¬ kamor ne — še za roke ni varno; nespo¬ dobna roka z vašim dovoljenjem naj ne pride blizo vas; pa tudi ve se nikogar ne dotikujte, če vam je sramožljivost ljuba. Svoje telo varno zakrivajte in ne razgalite se, da ne žalite svojih angeljev varhov. li 15 . Slabih tovaršij se skerbno ogibajte; od smole se roka vmaže, od slabe tovarišije pa duša in serce. Ne hodite po oštarijah, če ni potrebe ali sile; možki, ki deklet dru- gač ne morejo zmotiti, jih v kerčmo vlečejo, jim z vinom glavo in pamet zmedejo, in prej ali polej ob nedolžnost spravijo. Ne hodite na ples; ples je divji pes, ki zlasti v de¬ kleta reži in jih pogosto smertno rani. — Ne delajte znanja z drugim spolom; če je Bog zakon vam namenil, bo že On ženina vam preskerbel. Ne jemljite perstanov, ne drugih darov, ki vam jih možki ponujajo; če jih vzeinete, ste že obvisele na limance. Ne jemljite pisem, ki vam jih možki pošilja¬ jo; če ga pa vzemete, ga materi svoji dajte ali ga nerazpečatenega v ogenj veržite. Se večer stori, same ne hodite več spod strehe, noč ima svojo moč in je zlasti dekletam ne¬ varna. Po noči se skerbno zaperajte, da nihče do vas ne more; le glasite se po¬ nočnjaku, in kmali bote ob dobro ime. 16 . Vsaka mora skerb imeti, da drugih poštenih deklet za družtvo pridobi. Ti¬ stih pa. ki niso zraven, ne sodite slabo, 12 ne zaničujte jih; Bog je sodnik, On sani ve, koliko je ktera vredna. 17 . Se družnica ktera kaj pregreši zo¬ per te postave, jo mora vodila ali nje po¬ močnica posvariti, enkrat, dvakrat ali tudi večkrat. Če to svarjenje nič ne zda, naj pove duhovnemu pastirju, da ji oni kej re¬ čejo. Če pa tudi to nič ne pomaga, se iz družtva izbriše. Se pa potem poboljša in čedno zaderži, se sme čez eno leto spet nazaj vzeti. Med križovske dekleta zapi¬ sana biti, si mora vsaka za veliko čast šteti. Se pa ktera hudo pregreši, se zbriše preč in za zmiraj. 18 . Se družnica ktera omoži, bote če hote mogle, eno sv. mašo za njo najele, in pri tisti sv. maši sv. roženkranc molile, da bi ji Bog svoj sveti blagoslov v novem stanu dal. Ktera pa ne more k sv. maši, naj moli doma en del sv. roženkranea v ta namen. 19 . Pri procesji sv. rešnj ega Telesa gre¬ ste skupej za svojim banderom, sramožljivo in pobožno, kakor se dekletam spodobi. 13 20 . Urnerje ktera družnica, pridejo vse sestre, ktere utegnejo, k pogrebu, in one jo nesejo. Je bila revna, oskerbijo, da se pošteno pokoplje, oskerbijo pa tudi, da se sv. maša bere za njo. Pri tej sv. maši mo¬ lite sv. roženkranc; ktera pa v cerkev ne more, naj ga moli doma. Verh tega bomo molili za rajno eno celo leto pri vsakem zboru en Oče naš in Cešeno Marijo—druž- nice pa so dolžne, vsako neddjo skozi celo leto en „Očenaš“ in eno „Cešeno Ma¬ rij o“ za rajno moliti. — Dekleta! ne po¬ zabite nato molitev j kadar bote ve umerle, se bo molilo tudi za vas. 21 . Družtvo ima svoj al tar — aitar čiste¬ ga spočetja device Marije. Zavezane ste, skerbeti, de je čeden in lep. Lepši ko bo, lepša čast bo za vas. Ktera premore, naj torej včasih kak krajcar vodili d&, da ga oberne za družtvene potrebe. 22 . Vaše pozdravljanje med seboj in do drugih naj bo : 14 Bole rekle: Kaj pa nam bo za plačilo, če bomo po teh postavah živele? — Bote v lepem imenu pri vsili poštenih ljudeh, bote imele mirno, čisto vest, bote lehko umerle, po smerti pa v nebeškem kraljestvu sedele. Ali tudi duhovnih zakladov in odpustkov bote mnogo mnogo prijele. Cujte! Ta vaša prelepa družba je bila 5. ju¬ nija 1859 v Rimu poterjena in z odpustki bogato obdarovana. — Popolnama odpustek se zadobf: 1. Tisti dan, ko se ktera zapisati da. 2. Ob smerlni uri. 3. Božični dan, praznik Kristusovega vne¬ bohoda, praznik oznanjenja in čistega spočetja device Marije, o Veliki- in Malimaši. 4. Vsakega mesca tisto nedeljo, ko je nauk za družtvene dekleta, če zraven pridejo. 5. Dvakrat v letu popolnama odpustek lehko tudi tiste dobijo, ktere zavoljo dalje ne morejo k nauku priti, če tisti¬ krat spoved od celega svojega življenja ali pa saj od enega leta storijo. 6. Družbeni vladar imajo oblast, bolenim dekletam tisti dan. ko bodo previdene 15 s sv. zakramenti, popolnama odpustek podeliti, če molijo tri Očenaše in tri Češenaniarije v ta namen. Tukej je treba opomniti, da popolnama odpustke zadobiti, morate vselej zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa vred¬ no prijeli. V praznik čistega spočetja device Ma¬ rije pa zadobi vsak brez razločka popolna¬ ma odpustek, kdor se vredno spove, sv. obhajilo prejme in pri družbenem altarju na namen sv. očeta, rimskega papeža moli. Sveti oče, rimski papež pri tej prilož¬ nosti zlo zlo priporočajejo dolgo spoved in posebno ljubezen in pobožnost do Marije, prečiste device: tudi vam naročujejo, da imate svojega spovednika vbogati rade, hi¬ tro in z veselim, voljnim sercem. Sedem let odpustkov pa bote dobile: 1. Kolikorkrat bote kakega merliča k pokopu spremile. 2. Kolikorkrat bote slišale mertvaški zvon zaklenkati, in bote molile za rajnega dušo. 3. Kolikorkrat se bote vdeležile kake po¬ božnosti ali andohti, pobožnih pogo- 16 vorov, keršanskih svetih naukov, pri¬ dig in drugih dobrih opravil in del. 4. Kolikorkrat bote ob delavnikih in so- praznikih pri sv. maši. 5. Kolikorkrat bote na večer, preden le¬ žat greste, svojo vest sprašale. 6. Kolikorkrat bote kakega vbogega bol¬ nika ali jetnika obiskale. 7. Kolikorkrat bote kake sovražnike spravile. Vsi ti odpustki se zamorejo tudi za duše v vicah oberniti. Družbeni altar ima predpravico, da vsak mašnik, ki pri njem za eno zmed vas sv. mašo berejo, jo z odpustki berejo. Druž¬ beni vižar pa berejo sv. mašo pri vsakem altarju z odpustki, če jo za družbene sestre berejo. Vse v večjo hvalo božjo in v čast Marije prečiste device? 17 a a dosego svetih odpustkov. 'UP Jezus, ki si na svet prišel, nam pravo življenje dalj verujem, da si svoji sveti cerkvi ključe nebeškega kra¬ ljestva za to izročil, da je vse, kar na zemlji odveže ali zaveže, tudi v nebesih odvezano ali zavezano. — Tudi terdno verujem, da si ti, o Jezus! svoji cerkvi oblast dal, odpustke deliti, in da so za¬ res vernim v duhovno pomoč. Prosim te o dobrotljivi, usmiljeni Jezus! daj mi milost, da bom zamogla iz števila tistih resnično spokornih in z Bogom sprav¬ ljenih grešnic biti, na ktere ti z dopa- dajenjem gledaš, in jih z obilnimi gnadami obdaruješ. To upam doseči od tebe, moj Zveličar, in pridem sem k tebi v cerkev, kjer se v presvetem zakramentu znajdeš, še poslednjo dolžnost dopolnit, ktero 18 sveta katoliška cerkev za dosego popoi- narna odpustkov terja; tukej tebi, o mi¬ lostljivi Jezus, vse potrebe svete cerkve in vsega kristjanstva zročim in priporočim. 1) O Bog! naj višji Pastir in Oče vsih vernih, ki s svojim sv. Duhom celo telo svete cerkve vladaš in posvečuješ, ki si po Jezusu Kristusu veličastvo svojega svetega imena vsim narodom oznanil; ohrani delo svojega usmiljenja, da tvoja sv. cerkev v vsem dobrem raste, se po vsej zemlji razširja, in v spoznanju in češenju tvojega presvetega imena stano¬ vitna ostane. Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš: Prosimo te, usliši nas, o Gospod! Oče naš. Ccšena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakr.) 2 ) O Bog, ki pravi mir daješ in edinost ljubiš, dodeli vsim kristjanskim poglavarjem, svojim služabnikom in na¬ mestnikom na zemlji, popolno spravo in edinost; odverni vse škodljive vojske in razpertije, da tvoji verni v pravi prostosti tebi vredni in zvesto brez overe služiti zamorejo. Da kristjanskim kraljem in poglavarjem mir in edinost daš. Prosimo te, usliši nas, o Gospod! Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakr.) 19 3) O vsegamogocni, večni Bog! ki želiš, da bi bili vsi zveličani, in no¬ češ da bi se kdo pogubil: ozri se milost¬ ljivo na vse zmotene krivoverce, ki jih je lažnjivi in goljfjivi sovražnik v krivo¬ verstvo in vraže zapeljal; prosimo te, u- smili se jih in pripelji jih na pot resnice'; in daj vsirn, da razpertije v veri zapustijo, vse zmote odstranijo in k edinosti tvoje res¬ nice pridejo, po Jezusu Kristusu. Amen. Da sovražnike svoje sv. cerkve ponižaš in spreoberneš. Prosimo te, usliši nas, o Gospod! Oče naš. Čcšena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakr.) 43 Naj višji in večni Pastir, Jezus Kristus! tebi priporočim našega papeža I., tvojega pervega namestnika na zemlji. Usliši njegove prošnje, spolni njegove želje in molitve, da tvojo čast povikšuje in srečo tvoje cerkve množi. Vodi, raz¬ svetli , poterdi, vari, podpiraj ga, da tvojo sv. cerkev vselej k tvoji božji časti in k našemu zveličanju vlada. Amen. Da apostolskega pastirja in vse cerkvene stanove v svoji sv. veri ohraniš. Prosimo te, usliši nas, o Jezus! Oče naš. Češena si Marija. Verujem, čast bodi Bogu. 20 Molitev. O Bog vsega usmiljenja! ki si sv. cerkvi moč in oblast dal, odvezovati in zavezovati, hvaležno se prislužimo gnad, ki jih nam z delitvijo odpustkov deliš. Ne daj nam pa pozabiti, da se le res¬ nično spokorni grešniki, ki svoje serce z dobro spovedjo očistijo, in svoje duše z vrednim sv. obhajilom pokrepčajo, po- polnama odpustkov vdeležujejo. Dostavi, o dobrotljivi Oče nebeški! kar nam oj,— strih pokoril pervih kristjanov primanjkuje, po svoji ljubezni in neskončnem zasluženju Jezusa Kristusa, tvojega Sina, v kterem vsi gnado in odrešenje imamo, in od tvoje milosti večno zveličanje upamo. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Opomba. Ktera brati ne zna ali teli molitvic pri A rokah nima, moli: Oče naš, Cešena si Marija, Čast bodi Bogu (sedemkrat) in sv. apostoljsko vero v papežev namen za edinost kristjanskih poglavar¬ jev, zatiranje krivoverstva in povikšanje sv. ma¬ tere katoliške cerkve. 21 vrecUie, da bi se jih vsahtera iz glave naučila, da bi jih lahko tudi pri delu in spotoma opravljala in molila. I. //j utr c j sc pokrižaj in reci: Oče nebeški! lepo te zahvalim, da si me ohranil nicojšno noč, ob vari me tudi današnji dan! Bodi vse k tvoji božji časti in k mojemu dušnemu zveličanju. Amen. Jezus, Marija in sv. Jožef'! vam izročim za zdaj in vselej svojo dušo in svoje telo. O Bog! verujem, da si ti pri meni, in te ponižno molim. Upam, da me ne boš zapustil, in te zato pre¬ lepo prosim. Ljubim te, in izročim ti vse svoje misli, besede in djanja. O Marija, preljuba mati, moje za¬ upanje in pribežališe! v tvojem varstvu želim živeti in umreti. Vari me greha in sprosi mi potrebno božjo pomoč. Pre¬ ljubi angelj, predragi in zvesti moj varh, varno me vodi in povsod me spremljaj in vari! Amen. 22 II. Stori zjutrej tudi dober namen in ga večkrat čez dan ponovi, rekoč: O moj Bog! vse kar govorim, delam in terpim, bodi v tvojo večjo čast — vse iz ljubezni do tebe, moj Jezus! ra. Pred jedjo moli: Oče naš, češena si Marija, čast bodi Bogu. Jedi prekrižaj ter reci: Blagoslovi, o Gospod! nas in te tvoje darove, ki jili bomo od tvoje do¬ brote zavžili, ki živiš in kraljuješ Bog od vekomej do vekomej. Amen. Po jedi: Zahvalim te, vsegamogočni, večni Bog, za vse dobrote tvoje; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš, češena si Marija, čast bodi Bogu. IV. Kadar koga srečaš, pozdravi ga in reci: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Če pa kdo tebe tako pozdravi, odgovori: Na vekomej. Amen. v. V skušnjavi zoper sveto čistost reci: O Jezus, Marija in sveti Jožef! 23 vam izročim svojo dušo in svoje telo. Rajše hočem umreti, kakor grešiti. Kadar tc jeza zgrabi, zdihni ter reci: O Jezus! ves pohleven in iz serca ponižen, daj mi voljno poterpeti. O Marija, vsa krotka devica! prosi zame da se ne serdim, ne togotim. V vsakteri skušnjavi prosi, moli in zdihuj: Bog! pridi mi na pomoč; Gospod! hiti mi pomagat. vi. Na večer, ako ne moreš sv. roženkranca moliti, moli vsaj nektere svete očenaše, češenasimarije in naposled zdihni in reci: Oče nebeški! lepo te zahvalim za vse dobrote tvoje; prosim te, odpusti mi moje grehe, in daj mi ljubo Iehko noč, in svojo pomoč. Marija ljuba moja mati, tvojemu zvestemu varstvu se priporočim. — Preljubi angelj varh moj, vari me nicoj! Bog daj vernim mertvim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Amen. Ne pozabi vsak večer svojo vest izprašati in grevengo čez svoje grehe obuditi. 24 VII. Ako se ponoči zbudiš in spati ne moreš, vari se, da te kaka skušnjava ne zmoti; zatorej premišljuj in zdihuj, rekoč: Enkrat moram umreti — pa ne vem kje — tudi ne vem, kdaj in kako: to pa dobro vem, da, če v smertnem grehu umerjem, bom pogubljena vekomej. Oh, tega Bog ne daj! — Sveta Marija, mati božja! prosi za me ubogo grešnico, zdaj in ob moji smertni uri. Amen. VIII. Svoje molitvice rada sklepaj s sledečimi besedami: Oče nebeški! sprejmi mojo slabo molitev, in kar moja pobožnost ne velja, naj moj usmiljeni Jezus doda. Amen. IX. Molitvica, ki so ji sv. oče Pij VII. sto dni odpustkov podelili, ako se vsaki dan moli: Naj se zgodi, visoko hvali in ve¬ komej časti naj pravičitiši, naj višji in naj ljubeznjiviši sveta volja božja v vsili rečeh! x. Jezus, Marija in sv. Jožef, vam darujem svojo dušo in svoje serce. Jezus, Marija in sv. Jožef! stojite mi na strani v moji smertni uri. 25 Jezus, Marija in sv. Jožef! z vami v miru naj živi, naj se loči moja duša. Kdor tc tri zdihleje zgrevano zmoli, zadobi za vsakrat tri sto dni odpustkov; kdor pa le en zdihlej izgovori, zadobi sto dni odpustkov. Pij VII. XI. Greš memo cerkve, v kteri je presv. rešuje Telo, svoje desno koleno pripogni in reci: Jezus! ki tukaj prebivaš v presvetem zakramentu, bodi lepo pozdravljen in vi¬ soko počešen. Iz serca te ljubim in te prelepo prosim: ostani pri meni! XII. Greš memo križa, pokrižaj se in reci: Križani Jezus! molim te in hvalim, ker si s svojim svetim križem svet od¬ rešil. Prosim te, usmili se moje uboge duše. XIII. Greš memo pokopališa, pokrižaj se in reci: Bog jim daj večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen! XIV. „Bodi češeno, sveto in neomadežo- vano spočetje prečiste device Marije!“ Kdor to molitev pobožno moli, zadobi odpustke za sto let. (Papež Gregor XV.) 2 26 XV. Večkrat izreci prav pobožno sladki imeni: „Jezug* Marija !“ Papež Benedikt XHI. so tistim, ki te presveti imeni pobožno izrečejo, odpustke za petdeset dni dovolili. XVI. Molitvica, se vsili svetih maš vdeležiti. O Bog nebeški Oče! tebi darujem vse svete maše, ktere se danes po vsem svetu berejo, ktere so se od začetka kristjanstva do zdaj brale, in tudi tiste, ki bodo še na dalje dokonča sveta brane v sv. katoliški cerkvi. — Se vsih vdele¬ žiti priserčno želim in prosim, ter vse tebi darujem, kakor ravno toliko darov spoštovanja, ljubezni, prošnje, sprave in zahvale, po Jezusu Kristusu, tvojem preljubem Sinu in Zveličarju našem; ker po njem, ž njim in v njem imaš, Oče nebeški! v edinosti svetega Duha vso čast in hvalo od vekomej do vekomej. Amen. ——o ns&—r ~-— v z vloženimi molitvami. 1. Veseli del. Po veri v treh češena si Marija! se reče: J. Kteri nam naj oživi pravo vero. Z! 2 . Kteri nam naj da terdno upanje. 3. Kteri nam naj užge serčno ljubezen. 1. Kterega si devica spočela. Po odmolenem oddelku se pristavi: O Jezus! ves ponižen, ki si nebesa zapustil in za nas človek postal, daj nam po izgledu Marijnem ponižno živeti, da bomo vselej tvojega usmiljenja vredni. Amen. 2. Kterega si devica v obiskanju Eliza¬ bete nosila. Obiši, usmiljeni Jezus! z Marijo svojo ljubo materjo, naše serca, naj bo naše serce čisto in tebi posvečeno pre¬ bivališč. Amen. 3. Kterega si devica rodila. Uči nas, o Jezus! s svojim rojstvom, kako imamo ubožtvo ljubiti, bližnjim ra- dovoljno pomagati in za nebeško kralje¬ stvo skerbeti. Amen. 4. Kterega si devica v tempeljnu darovala. O Marija, mati božja! sprosi nam pravo pokoršino, vse svoje dolžnosti tako zvesto dopolnovati, kakor si jih ti do- polnovala. Amen. 3 * 28 K. Kterega si devica v tempeljim našla. O Jezus! ki zgubljene ovčice išeš, daj nam sveto skerb, tebe z Marijo iskati in srečno najti. Amen. II. Žalostni del. Po veri v treh eešena si Marija! reci: 1. Kteri nam naj poterdi spomin. Ž. Kteri nam naj razsvetli pamet. 3. Kteri nam naj omeči voljo. 1. Kteri je za nas kervav pot potil. O Jezus! kteri si za nas kervav pot potil, uči nas grehe prav obžalovati, in se podati vselej v sveto voljo božjo. Amen. 2. Kteri je za nas bičan [gajžljan] bil. O Jezus, za nas kervavo gajžljan in ves poterpežljiv! daj nam gnado svete poterpežljivosti, da vse težave in krivice tega sveta voljno poterpimo. Amen. 3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil. O Jezus, s ternjem kronan, naš nebeški kralj in Bog! uči nas vse za¬ sramovanje pohlevno prenesti, in daj nam krotko, ponižno serce. Amen. 4. Kteri je za nas težki križ nesil. O Jezus! ki nas ljubeznjivo vabiš , 29 svoj križ zadeti in za teboj hoditi; po¬ magaj nam, vse križe in težave stano¬ vitno nositi in srečno za teboj priti. Amen. 5. Kteri je za nas križan bil. K. •ižani Jezus! molimo te in te hva¬ limo , ker si s svojim svetim križem svet odrešil. Ponižno te prosimo, ne dopusti, da bi tvoje zasluženje za nas zgubljeno bilo. Amen. III. Častiti del. I>0 veri v treh češena si Marija! reci: 1. Kteri nam naj vodi naše misli. 2 . Kteri nam naj vodi naše besede. 3. Kteri nam naj vodi naše djanje. 1. Kteri je od smerti vstal. Premagaj, o Jezus, s svojo vsega- mogočno lučjo teme posvetnih zmot in hudobij, kakor si premagal s svojim vsta¬ jenjem greh, pekel in smert, in ohrani nam sveto katoliško vero. Amen. 2. Kteri je v nebesa šel. Dodeli nam, usmiljeni Jezus! vsaj en majhen koteč v nebeškem kraljestvu, in pomagaj nam srečno doseči prostor, kterega si nam v hiši Očeta nebeškega pripravil. Amen. 30 3. Kteri je nam svetega Buha poslal. Sveti Duh, ti Oče prave moči! daj nam vse hudo srečno premagati, dobro pa prav spoznati in storiti. Amen. 4. Kteri je tebe, devica! v nebesa vzel. Marija, prečista devica! prosi za nas, da tebe prav posnemamo, se za dobro smert vredno pripravljamo, in srečno za teboj v večno življenje pridemo. Amen. 5. Kteri je tebe, devica! v nebesih kronal. Kraljica nebes in zemlje! bodi pri Bogu naša besednica; odverni nam za¬ služene šibe in ohrani nam svete vere pravo luč. Amen. IV. Od presv. rešnjega Telesa. Po veri v treh češena si Marija! reci: 1. Kteri nam je pot proti nebesam pokazal. 2 . Kteri nam je nebesa zaslužil. 3. Kteri nam je nebesa odperl. 1. Kteri v zakramentu sv. rešnjega Te¬ lesa naše duše razveseluješ. O Jezus! naj večje veselje pobožnih duš! daj nam, da te bomo čedalej bolj ljubili, in te vselej vredno prejeli. Amen. 31 2. K ceri v zakramen ta sv, rešuj ega Telesa naše duše nasituješ. O Jezus, ti prava mana in kruh angeljski! daj nam potrebno moč, da bomo serčno se vstavljali skušnjavam za¬ peljivega sveta, in srečno jih premagali. Amen. 3. Kteri v zakramentu sv. rešuj ega. Telesa naše duše tolažiš. O ljubeznjivi Jezus, edina tolažba žalostnih duš! ozri se milostljivo na nas, in pridi z obilno svojo gnado v naše serca, da se v žalosti ne vtopimo, in radovoljno in premišljeno ne pregrešimo. Amen. 4. Kteri v zakramentu sv. rešnjega Te* lesa naše duše pred večnim ogpjem varuješ. O ljubeznjivi Jezus, ki boš enkrat ojster naš sodnik ! ne glej na naše grehe in hudobije; ampak glej na ljubezen, s ktero si ta presveti zakrament postavil, in reši naše duše na dan sodbe. Amen. , 'v' * 5. Kteri v zakramentu sv. rešnjega Telesa naše duše v nebeško veselje pelješ. Ljubeznjivi Jezus, ki si pod podobo kruha skrit! daj nam, da te v nebesih bomo gledali od obličja do obličja. Amen. 32 kakor se moli pri sveti maši. PrSpravIjavna molitev o svetih nedeljah. HTsegamogočni, neskončno dobrotljivi Bog! ponižno pred tebe pokleknemo, ki smo prah in pepel, in trepetaje tebe mo¬ limo, ki si naš stvarnik in gospod, pa tudi naš ljubi Oče, £ Oče! lepo se Ti zahvalimo, da si nam dal doživeti vesel Gospodov dan, sveto nedeljo, naj naše truplo od dela počije, naša duša pa se k nebesam po- vzdiga in zavživa obilno zveličanskih dobrot.) (Naj si je ravno tvoja sveta volja in naša dolžnost, delati in za časno skerbeti, se vender preradi in preveč v posvetno zamislimo, tebe in večnost pa pozabimo. Popraviti hočemo danes, kar smo v delavnikih pozamudili, prav pogosto na te, o Bog! misliti, in za zveličanje svoje duše skerbeti.) (Pervo delo danes naj bo, poslušati 33 božjo besedo. V pridgah in keršanskih naukih, Ti, o Bog! k nam govoriš; tvoja beseda od tebe pride in nas k tebi pelja, naj jo torej v sercu ohranimo in po nji živimo.) Sveto mašo slišati je danes naše naj imenitneje opravilo, oh, naj se spo¬ dobno in prav pobožno zgodi! Pomniti hočemo Jezusove ljubezni in njegove britke smerti na križu, ker je za nas svojo rešnjo kri prelil. Tebi, o Bog, hočemo sebe in vse svoje darovati, ob¬ žalovati svoje pregrehe, in terdno skle¬ niti , se vsega hudega varovati in le po tvoji sveti volji živeti. (Ves današnji dan hočemo k tvoji časti in v izveličanje svoje duše oberniti, kej duhovskega brati ali poslušati, stan svoje duše premišljevati, sovražne nagone svojega serca spoznavati, in prav dobro prevdariti, česar se nam je varovati in ogibati; hočemo se pa tudi s svetimi pesmi in poštenimi pogovori razveselo- vati.) (Obvari nas, o Bog! vsakega greha, posebno pa tistih grehov, kterih se ob nedeljah in praznikih naj več zgodi. Svoje občutke hočemo v berzdah imeti, se vsih 2 ** u nevarnih krajev in, zapeljivih tovaršij va¬ rovati, na pregrešne dobre volje ne ho¬ diti, tvoje darove, o Bog! zmerno vživati, in tudi druge hudega braniti, da le Ti, ljubi Oče, žaljen ne boš.) Poterdi, o Bog! naše misli in svete želje, naj jih zvesto dopolnimo, in današnji dan k tvoji časti in k zveličanju svojemu obernemo — po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. Opomin. Kar je mei) oklepi (). se ob delavnikih spusti. Začetek sv. maše. Tebi, Oče nebeški! hočemo darovati nekervavo daritev svete maše, k tvoji naj večji časti, v čast tvojih svetnikov, in svoji duši v zveličanje —- za vse verne, žive in mertve. Amen. Potem se moli sv. rožnikrane. X. K evangeliju. V imenu Boga f Očeta in f Sina in svetega -{• Duha vstanemo, in vse terdno verujemo, kar je Kristus učil, kar so apostoli pridigovali, in kar nam sv. mati katoliška cerkev verovati veleva. Daj nam, o Bog! v tej sveti veri živeti in umreti. Amen. 35 2. K darovanja. Tebi izročimo, Oče nebeški! po na¬ menu mašnikovem kruh in vino, ki se bo premenilo v telo in kri Jezusa, tvojega ljubega Sina. Vse, kar imamo, naj bo tebi posvečeno, duša in telo. Amen. 3. K povzdigovanju. Bodi lepo pozdravljeno Jezusovo rešnje telo, od Marije rojeno, na križu za nas umorjeno, ki na desnici božji sediš, iz ljubezni do nas pa med nami živiš. V ponižnosti te molimo in te po¬ hlevno prosimo: o Jezus! usmili se nas. Bodi pozdravljena presveta rešnja kri Odrešenika našega, na križu za nas prelita! S svojo sveto rešnjo kervjo, o Jezus! grehov nas umij, in usmili se vernih duš v vicah. Amen. 4. K mašnikovemu obhajila. O Gospod! nisem vredna, da pod mojo streho greš; ternuč reci le besedo, in moja duša bo ozdravljena. (Trikrat.) Ker smo pa tebe tolikanj potrebni, pridi, o Jezus! k nam, in vselej pri nas ostani. Amen. 36 Duhovno obhajilo. O moj Jezus! živo verujem, da si v tem presvetem zakramentu pričujoč, in te ponižno molim. — Terdno zaupam, da me ne boš zavergel, in te prelepo pro¬ sim. — Oez vse te ljubim, in iz ljubezni do tebe so meni žal vsi moji grehi. Nik¬ dar nočem več grešiti. — Moja duša tebe želi, ker mi pa ni dopušeno, tebe zdaj v presvetem zakramentu prejeti, pridi vsaj s svojo gnado v serce moje. — Tebe, o moj Jezus! objamem in se po- polnama s teboj sklenem. Ne daj mi, se kdaj tebe ločiti. Amen. Blagoslov ali žegen. Blagoslovi nas, vse naše djanje in nehanje, Bog j-Oče, Sin f in sveti -j* Duh; in tvoj sveti blagoslov pridi čez nas, in vselej pri nas ostani. O Jezus! tebi živimo; o Jezus! tebi umerjemo; o Jezus! tvoji smo živi in rnertvi. Amen. 37 Opomin. Ni dobro ne za dušo, ne za trupio, pre¬ dolgo v postelji poležavati; posebno pa nevarno je, brez spanja ali iz lenobe v postelji se mehkužiti — do takih deklet ima skušnjava posebno oblast. Za¬ torej ko pride ura za vstati, nč obotavljaj se, te- muč premagaj se, prekrižaj se pobožno, poljubi svetinjo, ki jo na vratu imaš, in svojo pervo misel k Bogu oberni. Vstani, obleci se urno, in ko se oblačiš, misli si, da Jezus pri tvoji postelji sedi, in te gleda, ali si zadosti sramožljiva. Si se ob¬ lekla , £ razgaljena ne smeš nikdar med ljudi), si se opletla in umila, pokropi se z žegnano vodo, poklekni pred božjo martro in moli takole: Wsegamogočni, večni Bog! v prahu pred teboj klečim, serce in roke k tebi vzdigujem, in te ponižno prosim, oglej se milo na me vbogo, slabo stvar. V tvojih rokah sem spala, tvoja milost me je ohranila nocoj to noč, v kteri si mnogo duš iz tega sveta poklical, in morebiti večno zavergel — v tvoje svete roke se tudi danes izročim. Svojo dušo in svoje telo, svoje življenje in zdravje, svoje poštenje in dobro ime, svoj mir in svoje notranje razsvetljenje, vse občutke in vse svoje moči tebi darujem; vse, kar je v meni, naj hvali in povikšuje tvoje sveto ime. Karkoli bom danes mislila, želela, govorila, storila ali terpela, naj se zgodi iz ljubezni do tebe, tebi v čast in po tvoji sveti volji. Kolikorkrat bom dihnila, kolikorkrat bo moja serčna žila tripnila, tolikokrat naj bom tebi priporočena! — Prosim tudi, naj bom vsih odpustkov de¬ ležna, ktere sveta cerkev danes vernim kristjanom deli. Jezus, moj presladki Jezus! ki si moj preljubi ženin, vari me danes ta dan, da se ne zmotim in v hudo ne zaidem. Razsvetli mojo pamet, da po tvojih svetih naukih živim; uterdi mojo voljo, da v skušnjave ne dovolim, in ne pripusti, da bi te danes s kakim grehom razžalila in tvojo gnado zgubila. Pogasi vse hude želje v mojem sercu, zateri vse slabe občutljeje v mojem životu, da ostanem tudi danes in vseskozi čista in sramožljiva, in brez madeža na duši in na telesu. — O moj Jezus! naj pride 39 čez me, karkoli hoče, le greha me vari, posebno pa greha..., do kterega sem naj huje nagnjena. Rajše to uro umreti kakor nedolžnost svojo zgubiti. Ker sem pa pri vsi svoji dobri volji vender le slaba, se obernem k tebi, Marija, prečista de¬ vica! bodi moja ljuba mati, bodi moja zvesta pomočnica danes in vse dni mo¬ jega življenja. S svojim čistim ženinom svetim Jožefom mi na strani stoj, da ne pridem kakšni zapeljivosti ali slabi tovar- šii v pest. — Prosim tudi tebe, moj zvesti angelj varh! vodi, brani in pod¬ piraj me, da se kjer ne spodtaknem in v skušnjavo ne padem. Kakor si me varoval nocoj to noč, varuj me tudi da¬ nes ta dan vsega hudega na duši in na telesu. Amen. Oče naš. Oešeua si Marija. Verujem itd. Zadnjič naredi na svojem čelu s palcem pismenke I. N. R. I. in reci : Jezus Nazarenski, kralj judovski, daj mi štirnajst angeljev, da me danes spremljajo; dva, ki gresta pred menoj, dva za menoj, dva na moji desni, dva na moji levi; dva, ki me bota hudega varovala; dva ki me bota k dobremu vne¬ mala; dva, ki mi bota pot v nebesa ka- 40 zala — ti pa, moj Jezus! bodi v mojih mislih, besedah in djanjih. Tebi živim, tebi umerjem; tvoja sem živa in mertva. Amen. Oe nisi juternice cula, moli tudi še angcljsko češenje: Angelj Gospodov je oznanil Marii, in je spočela od sv. Duha. Češena si Marija itd. Glej , dekla Gospodova sem, zgo¬ di se mi po tvoji besedi. Gešena si Marija itd. In Beseda je meso postala in je med nami prebivala. Gešena si Marija itd. Oče naš. Gešena si Marija itd. Na večer pa še pristavi : Gospod! daj vsim vernim dušam večni mir in pokoj — in večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen. Kdor zjutraj , opoldne in zvečer, kadar zvoni, kleče angeljsko češenje moli; v saboto večer, v ne¬ deljo in o velikonočnem času pa stoje, zadobi vsakrat za sto dni odpustkov, in če to stori vsak dan , en¬ krat v mescu tudi popolnama odpustek. Benedikt XIV. 41 ali od notranje molitve. Opomin. Ako želiš v pobožnosti rasti, ti prav živo priporočujem, vsak dan pol ali vsaj četert ure (naj bolje je zjutraj} kej božjega ali svetega pre¬ mišljevati. „Če boš vsak dan kej svetega premiš¬ ljevala", pravi neki imenik, „ti lehko roko dam, da boš zveličana". Zvečer že fei izvoli kako resnico, naj bolje iz življenja in terpljenja Kristusovega. Zjutraj ko vsta¬ neš, poklekni, spomni se pričujočnosti božje, prosi svetega Duha za razsvetljenje, in potem začni pre¬ mišljevati. Zgled premišljevanja, od pekla. Molitev. ^ moj Bog! terdno verujem, da si tukaj pričujoč. Ti vidiš vse, vidiš tudi mene, da te ljubim in le tebi dopasti želim; zatorej, dasiravno sem slaba in 42 vboga, ne zaverzi me spred svojega ob¬ ličja, temuč sprejmi me po svoji veliki milosti. Tebi darujem to moje premišlje¬ vanje; daj, dane bom drugega iskala, kakor tvojo čast in ljubezen. Razsveti moj um, očisti moje serce in nagni mojo voljo, da bom prav spoznala tvoje svete nauke, in zvesto po njih se ravnala. — Marija, mati božja, vsi svetniki in svet¬ nice božje, prosite za me! Amen. Misli si, da je cerria noč, ti stojiš na visoki peči in daleč okoli vidiš; kar na en¬ krat se zemlja pred teboj na dvoje razpoči, in pekel stoji odpert pred tvojimi očmi. Straš¬ na temnica v sredi zemlje je; veliko milj je dolga, veliko milj široka, veliko milj globoka; polna je ognja in žvepla od verha do tal, in obdana s terdim skalovjem okrog in okrog, tako da celo večnost ne stvarice dima skozi ne pride. — V tej strašni ječi pogubljeni le¬ žijo tikama eden druzega, kakor kamni v ap¬ nenci, ali kakor opeke v opekarniei, — ti pa, moja duša! premisli, kakšen da je ogenj , v kterem pogubljeni gorijo. 1. Ogenj v peklu gori v eno mero in prežiguje dušo in truplo. Nakovani na mesto, ktero jim je Bog odkazal, pogubljeni ležijo nepremikljivo, kakor derva v ognju. Ogenj šviga in plemeni mnogo ur gori nad njimi, in mnogo ur spodej pod njimi; ogenj šviga in gori mnogo ur na desno, in mnogo ur na levo; kamor se obernejo, so z ognjem obdani, ka- 43 bor ribe od vode. — Njih glava, oči, ušesa, usta, žnabli in lica niso druzega kot ogenj ; rame, noge, herbet in persi niso druzega kot ogenj; vsi udi, kar jih truplo ima, so podobni razbeljenemu železu , ki se ravno iz peči vza¬ me ; vse je z ognjem obdano, vse vneto in zažgano. — Postelja, v kteri pogubljeni leže, je ogenj: pijača, ktero pijejo, je ogenj; jed, ktero vživajo, je ogenj; sapa, ktero sopejo, je ogenj; vse, kar vidijo in česar se dotaknejo, je ogenj. — Vendar to še ni vse ; peklenski ogenj je od znotraj in je od zunaj; on je v možganih, v zobeh, v jeziku in v gerlu ; on je v jefrah, v pljučah, v črevah, v želodcu, v sercu, on je v žilah, v kitah, v kostih , v mozgu in v kervi. — Ali kar je še slrašnejše, peklenski ogenj je tudi v spominu, v razumu, v volji, v vsih dušnih močeh; vse je ognja navzeto, vse od njega prešinjeno. — Ko bi me kdo na razbeljeno železno peč prikovati dal, tako da sama rama bi bila v ognju, vsi drugi udi pa pod milim nebom , in bi me Bog v takem stanu kakih jezar let pri življenju ohranil; oh kdo bi prestal tolikanj bolečin! Večni Bog! kaj še le bo, če boin tako ne¬ srečna, da bom med pogubljene veržena! da ne samo moja rama, ampak da bodo vsi udi mojega telesa in vse moči moje duše celo več¬ nost v peklenskem ognju gorele! — Tega me obvari, večni Bog ! 2 . Ogenj v peklu je teliko strašnejši, kakor si človek misliti more. — Ogenj v ap- nencah , v cegelnicah , v fužinah je vroč, je hud; vendar ni senca, če ga primerjamo z 44 ognjem, ki v peklu gori. Ogenj v peklu, pravijo nek (eri učeniki, je tako vroč in tako hudo moč ima, da ko bi le ena iskra na mlinsk kamen padla, bi ga tisto dobo v prah razdro¬ bila; tako, da ko bi le ena iskra na veliko svinčeuo kuglo padla , bi jo tisto dobo kakor vosek raztajala; tako, da ko bi le ena iskra v zmerznjen jezer padla, bi pri tisti priči od pre¬ velike vročine vreti začel... 3. Zdaj pa nekoliko postoj, moja duša ! in odgovori mi. Misli si, da pred te postavijo železno peč in jo zakurijo tako, da je vsa bela — potem pa ti pokažejo vse, kar ima svet veselega, dragega in lepega; pokažejo ti celo kraljestvo in kraljevo krono, in ti reče¬ jo: Vidiš, vse to je tvoje, samo da boš pol ure v to železno peč se vlcgla. l*ovej mi, kaj bi storila ? Oh! bi rekla, ko bi mi sto kraljestev in sto kraljevih kron ponudili, bi vendar tako neumna ne bila , in bi take mar- tre ne izvolila, ko bi tudi vedila, da bi me Bog pri življenju ohranil. — Prašam te dalej : ko bi ti imela v resnici veliko kraljestev, in bi imela vse, kar je veselega, dragega ip le¬ pega na svetu, pa bi prišel kakšen sovražnik, bi te vjel in bi postavil pred te razbeljeno, železno peč, in bi rekel: Ali se moraš odpo¬ vedati kraljestvu in vsemu časnemu blagu, ki ga imaš, ali pa za pol ure v razbeljeno peč se vleči; povej, kaj bi odgovorila? Oh! bi rekla, raj sem vse žive dni revna in vbožna, zaničevana in preganjana, kakor prestati toli¬ kanj bolečin. Zdaj pa svoje misli kviško vzdigni. Da 45 bi v razbeljeno peč le za pol ure ne prišla, bi se rada odpovedala vsemu, naj ti bo tudi čez vse ljubo. Bog ti pa žuga ne z razbelje¬ no, železno pečjo, temuč z ognjem v ječi; on ti žuga ne za pol ure, temuč za celo več¬ nost: in vendar tako rada storiš, kar ne smeš, kar ti je on prepovedal, in tako rada opu¬ stiš , kar veš, da je tvoja dolžnost! Občntljcji in sklepi. 1. O moj Bog! vse te resnice so mi znane in verujem jih; ali pri vsem tem, kako sem živela? — Oh, kaj bom tajila, ko nič ne pomaga? — slabo sem živela, grešila sem, pekel sem zaslužila; in zakaj ? ali mi je kdo s smertjo žu¬ gal? — Oh! ne — nobeden ne. Zakaj sem grešila, veš ti dobro, in vem tudi jes, in sram me je. — Oh, kako mi je žal, kako me skli in peče, da sem tako nora, tako slepa in slaba bila! — Upam sicer od tvoje milosti, da si mi odpustil moje grehe: ali, moj Bog! kakor sem jes slaba, lehko spet grešim, lehko v grehu umerjem, lehko v pekel pridem. Moje hudo nagnjenje še ni odmerlo, mo¬ je zatajevanje je slabo, moje pokorjenje ni besedice vredno. Oh! resnično je; lehho lehko spet v greh zabredem, lehko 46 v grehu umerjeni, lehko v pekel pridem — resnično! moja duša na enem lasu visi. — Oh, pekel! pekel! strah in gro¬ za me je pred teboj! 2 . Ali kam se hočem oberniti? kje pomoči iskati ? Kje drugej, kakor pri tebi, usmiljeni Jezus! Tukaj pred teboj na kolenih zdihujem, roke in oči k tebi vzdigujem, in te milo prosim: usmili se me! — Obljubim in terdno sklenem: Ne bom več grešila — ne — ne ! rajši umreti kakor grešiti! Krotila in zatirala bom svoje občutke še vse drugač, kot do zdaj; posebno svoj jezik, ki me je že tolikokrat zmotil, in svoje oči, ki mi tako rade uidejo. — Spraševala bom vsak večer z vso skerbjo svojo vest, pogosto in od¬ krito svojemu spovedniku se tožila, več¬ krat čez dan pričujočnost božjo pred oči si stavila. —Jezus! le tebe bom ljubila, le tebi bom služila; pomagaj mi s svojo gnado! — Marija! bodi moja mati danes in vselej! prosi za me! Amen. Oče naš. Češena si Marija. 47 Tri božje čednosti. Moli jih rada, če količkej moreš, vsak dan, posebno pa v skušnjavah, ki jih imaš zoper te čednosti; ali ho greš k spovedi in sv. obhajilu ; ali ko prideš v sniertno nevarnost. Ne bilo bi večje nesreče zate, kakor eno teh treh čednost zgubiti. — Kolikor^ krat boš skesana tri božje čednosti obudila, boš zadobila 7 let in 280 dni odpustkov. Če pa to celi mesec opravljaš in k spovedi greš, zadobiš lebko popolnoma odpustek. Vera. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse vstvaril, kteri vse ohraniš in vižaš, kteri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da se je Sin božji včlovečii, da nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Veru¬ jem in terdiin vse, kar si ti, o Bog! raz¬ odel , kar je Jezus Kristus učil, kar so apostoli oznanovali, in kar nam sveta rim¬ ska katoliška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončua resnica in modrost, ki ne mo¬ reš ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog! stori močnejšo mojo vero. U p anj e. Upam in se zanesem na tvojo ne¬ skončno dobroto in milost, o Bog! da 48 mi boš po neskončnem zasluženju svo¬ jega edinorojenega Sina Jezusa Kri¬ stusa v tem življenju spoznanje, pravo obžalovanje in odpušenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči, vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsegamogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. Ljubezen. O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega serca, čez vse, ker si naj večja dobrota, neskončno popolnama in vse ljubezni vreden 5 ljubim te tudi zato, ker si do mene^ in do vsih stvari neskončno dobrotljiv. Želim si iz celega serca, da bi te ravno tako ljubila, kakor šote tvoji naj zvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnama ljubezen 5 povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno prizadevam, mi je iz serca žal, da sem tebe svojo neskončno 49 dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svo¬ jega stvarnika, odrešenika in posveče- vavca razserdila. Žal mi je, da sem grešila, da sem tebe, svojega vsegamo- gočnega Gospoda, svojega naj boljšega Očeta razžalila. Terdno sklenem, vse grebe če dalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za svojega otroka, in dodeli mi milost, ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnem zasluženju tvojega božjega Sina našega Gospoda in Zve¬ ličarja Jezusa Kristusa. Amen. Zlate i«re. Vsaka ura, ktero ti Bog doživeti da, je zlata vredna zatorej skerlbi, da jo bos Bogu darovala, in s pobožnimi mislimi in občutleji posvečevala. Posta¬ vim, takole r Ob eni: En Gospod in Bog je, kteri je nebesa in zemljo in vse, kar je, vstva- ril, kteri vse ohrani in vlada: brez njegove volje se nič ne zgodi. — Le enkrat bom umerla — le eno dušo imam; ako to zgu¬ bim, je vse zgubljeno. — Le ena večnost me čaka; srečna ali nesrečna — le eno je potrebno, dušo zveličati. Ob dveh: Dve poglavitne zapovedi so, ktere imam spolnovati: 1J Ljubi Bo- 3 80 ga, svojega Gospoda, iz vsega svojega serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje moči in iz vse svoje misli. 2) Ljubi svojega bližnjega, kakor sama sebe. — Dve poti ste v večnost: ena ozka steza v nebesa, druga široka cesta v pekel; po kteri hodim? Ob treh: Tri božje osebe ali peršone so: Oče, Sin in sveti Duh: njim bodi čast in hvala, kakor je bila v začetku, zdaj in vselej in vekomej. Amen. — Tri božje čednosti imamo: Vero, upanje in ljubezen. — Tri naj imenitneji dobre dela so: Mo¬ litev, post, milošnja. — Tri svete nam 'sv. evangeli priporočuje: 1} Rado volj no ubožt- vo; 2} vedno devištvo; 3) vedno pokorši- no pod kakim duhovnim poglavarjem. Ob štirih: Štiri poslednje reči so: Smert, sodba, pekel, nebesa. — Štiri po¬ glavitne djanske čednosti so: Modrost, zmernost, pravičnost, serčnost. — Štiri evan¬ geliste imamo: Svetega Matevža, sv. Marka, sv. Lukeža, sv. Janeza. — Štiri v nebo vpijoči grehi so: 1) iladovoljni uboj; 2) mutasti ali sodomitarski greh; 3) zatiranje ubožcov, vdov in sirot; 4) delavcem in najemnikom zaslužek zaderževati ali uter- govati. — Bog me vari vsega greha! Ob petih: Det cerkvenih zapoved ima¬ mo : 1) Posvečuj zapovedane praznike. 2) Bodi ob nedeljah in zapovedanih prazni¬ kih spodobno in v Bogu zbran pri sv. ma¬ ši. 3} Posti se zapovedane postne dni, 51 namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni: zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi. 4) Spovej se svojih grehov postavljenemu spo¬ vedniku k manjšemu vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto rešnje telo. 5) Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. — Petero je treba k zakramentu sv. pokore: 1) Izpraševanje vesti; 2} greven- ga; 3) terden sklep ali naprejvzetje; 4) spoved; 5) zadostenje. Ob šestih.: šest grehov v svetega Duha je: l)Prederzno v božjo milost gre¬ šiti. 2) Nad božjo milostjo obupati. 3) Spoznani keršanski resnici se ustavljati. 4j Svojemu bližnjemu zavolj gnade božje nevošljiv biti. 5) Do lepega opominjevanja oterpnjeno serce imeti. 6) V nespokornosti terdovratno ostati. — Šest dolžnost od Je¬ zusa posebno priporočenih je: 1) Najprej božjega kraljestva in njegove pravice 'iska¬ ti. 2J Sam sebe zatajevati. 3j Svoj križ nositi. 4) Za Kristusom hoditi. 5) Krotek in ponižen biti. G) Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kteri nas sovražijo; molite za nje, kteri nas žalijo in preganjajo.— Šest poglavitnih resnic keršanskega nauka je: 1) Da je en Bog. 2 ) Da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje in hudo kaz¬ nuje. 3) Da so tri božje osebe, enega bit¬ ja in ene nature: Oče, Sin in sv. Duh. 4) Daje druga božja oseba, Bog Sin, človek postal, nas s svojo smertjo nakri- 3 * 52 žu odrešiti in večno zveličati. 5) Da je človeška duša neumerjoča. 0} Dajegnada božja k zveličanju potrebna, in da brez gnade božje človek nič za večno življenje zasluženja vrednega ne more storiti. Ob sedmih : Sedem svetih zakramen¬ tov je Jezus v naše zveličanje in v našo tolažbo postavil: 1) Sv. kerst, 2) sv. birma, 3) sv. rešnje telo, 4) sv. pokora, 5) sv. poslednje olje, 6) sv. mašnikovo posvečenje, sv. zakon. — Sedem po¬ glavitnih grehov imamo: 1) napuh, 2) la¬ komnost, 3) nečistost, 4) nevošljivost, o) požrešnost, 63 jeza, 7) lenoba. — Sedem telesnih del usmiljenja je: 1} Lač¬ ne nasititi. 2) Žejne napojiti. 3) Popotnike sprejemati. 4) Nage obleči. 5) Bolnike obiskati. 6} Jetnike rešiti. ?) Mertve po¬ kopavati. — Sedem duhovnih del usmiljenja je: L) Grešnike svariti. 2) Nevedne učiti. 3) Jim prav svetovati, kteri dvomijo ali cviblajo. 43 Žalostne tolažiti, a) Krivico voljno terpeti. 63 Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo. 7j žive in mertve Bo¬ ga prositi. — Sedem poglavitnih čednost je: I 3 Ponižnost. 23 Dobrotljivost. 33 Či¬ stost. 43 Ljubezen. »3 Zmernost. 63 Poter- pežljivost. 73 Gorečnost do dobrega. — Sedem darov sv. Duha je: 13 Dar modro¬ sti. 23 Dar umnosti. 33 Par sveta. 43 Dar moči. 53 Dar učenosti. 63 Dar pobožnosti. 73 Dar strahu božjega. Ob osmih: Osem blagrov je Gospod 53 učil: 1) Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 2) Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli. 3) Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo. 4) Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; ker nasiteni bo¬ do. 5) Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli. 6) Blagor jim, kteri so či¬ stega serca; ker Boga bodo gledali. 7) Blagor mirnim; ker otroci božji bodo ime¬ novani. 8) Blagor jim, kteri zavolj pravice preganjanje terpe; ker njih je nebeško kraljestvo. Ob devetih: Devet ptujih grehov je: 1) V greh svetovati. 2) Grešiti velevati. 3) V drugih greh privoliti. 4) Druge v greh napeljevati. 5) Drugih greh hvaliti. 6) K grehu molčati. 7) Greh pregledati. 8) Greha se vdeležiti. 9) Greh zagovarjati. Ob desetih: Deset zapoved nam je Bog na gori Sinaj dal: 1} Vervaj v'enega samega Boga. 2) Ne imenuj po nemarnem božjega imena. 3) Posvečuj praznik. 4) Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo ži¬ vel, in da ti bo dobro na zemlji. 5) Ne ubijaj. 6) Ne prešestvaj. 7) Ne kradi. 8} Ne pričuj po krivem zoper svojega bliž¬ njega. 9) Ne želi svojega bližnjega žene. 10) Ne želi svojega bližnjega blaga. — Desetim devicam je nebeško kraljestvo po¬ dobno , zmed kterih je pet modrih in pet nespametnih; oh, da bi pač jes vredna bila, meči modre šteta biti! Ob enajstih: Ob enajsti uri so bili poslednji delavci v vinograd Gospodov po- 54 klicani. — O Jezus! ne daj, da bi tega klica ne cula in ga zanemarila ! Ob dvanajstih: Dvanajst lastnost božjih je: 1) Dog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej. 2) Bog je zgol duh; bit¬ je, ki ima naj bolj popolnama um in naj boljši voljo ; telesa pa ne. 3} Bog je vse¬ veden ; ve vse, sedajno, preteklo in pri- hodno, ve tudi naše naj skrivniši misli in želje; torej mu nič ne moremo prikriti. 4) Bog je neskončno moder; stori vse iz naj boljšega konca , in izvoli vselej naj pri- pravniši pripomočke, svoj konec doseči. 5) Bog je vsemogočen; je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemo¬ goče storiti. 6) Bog je povsoden; je pov¬ sod, v nebesih in na zemlji. 7) Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 8) Bog je neskončno resničen in zvest; vse kar reče, je res; in kar obljubi ali žuga, vse spolni. 9) Bog je nespremenljiv; je vekomej ravno tisti. IOj Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo za vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega. 11) Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše grehe, ako se resnično poboljšamo. 12) Bog je neskonč¬ no pravičen; poplača vse dobro, in kazni vse hudo na tanko, kakor si kdo zasluži. — Dvanajst členov ima apostoljska vera. — Dvanajst ur ima vsaki dan. Daj mi, Jezus! da nobene ure ne bom v grehih potratila. 55 ¥©š@ra©> ©pribil®. Opomin. Napreden se v posteljo podaš, ne pozabi molitve. Postelja je lehko tvoj grob, in ali boš juteršnega dneva doživela, ne veš — še to noč utegne Bog tvojo dušo pred se poklicati. Skerbno izprašuj svojo vest, in po izpraševanju vesti obudi res¬ nično , popolnama greveugo. Sosebno močno žaluj, če ti vest očita, da si smertno gre¬ šila, in terdno si naprejvzemi, precej drugo jutro ali vsaj v nedeljo potem odkrito svo¬ jemu spovedniku se obtožiti. Si odmolila, molče, skrivaj in sramožljivo se sleči. Se slačiš, misli na Boga, na smert, na večnost. Z blagoslovljeno vodo poškropi sebe in posteljo, in se spomni, da morebiti ob kratkem boš na mertvaškem odru ležala, jn ljudje bodo te ž njo kropili. Imaš kaki križec pri postelji, poljubi Jezusove kerva- ve rane, poljubi tudi svetinjo, ki jo na vra¬ tu privezano imaš; si že v postelji, misli, da s Kristusom na križu ležiš. Moli, pre¬ mišljuj kej božjega, dokler ne zaspiš. Se ponoči prebudiš, tudi kej moli, in misli, ko¬ liko terpijo nekteri bolniki in umirajoči, ali pa duše v vicah; moli za nje. Molite?. O moj Bog! spet sem s tvojo gnado en dan srečno dokončala. — Koliko jih 56 je danes pometlo, morebiti z naglo, ne- prevideno smertjo jih je umerlo! Koliko jih je, ki jih je danes kaka nesreča na duši ali na telesu zadela! Mene pa, o kako si mi dober, moj Oče! mene si vse nesreče obvaroval, si me pri zdravju in življenju ohranil. Lepo se ti zahvalim za vse gnade in dobrote, ktere sem da¬ nes in vse svoje življenje iz tvoje svete roke prejela. Da bi le znala, pravo hvalo ti dati! Pridi, sveti Duh! razsveti moj um, da vse, kar sem danes grešila ali zamu¬ dila, premislim v brhkosti svoje duše, da vse prav iz serca obžalujem in preden zaspim, vse lepo poravnam in z mojim Bogom se spravim. Pokaži mi, o Go¬ spod! moje hudobije, in daj mi spoznati svoje grehe. Zdaj izprašuj svojo vest. Pomisli: t) ali si kej grešila zoper sv. čistost. Ali si skerbno varovala svoje oči, ušesa, jezik in dru¬ ge počutke svoje. V kakšnjih drušnjah, hišah in krajih si bila, in ali si bila zadosti sramež¬ ljiva. Ali si kej zatajevala se v jedi in pijači, ali si mislila pogosto na pričujočnost božjo. — Pomisli 2) ali si grešila kej zoper sv. po¬ nižnost. Si bila morebiti visokih misel ali prevzetnih besedi. Si sama sebe hvalila, ali pravila, kar je tebi v čast. Si preveč in pre- 57 rada gledala se v ogledalo, se iišpala, neči- merno oblačila. Si bila preveč vesela, ko si svojo hvalo cula, ali preveč žalostna, ko si zaničevana bila. — Pomisli 8} ali si grešila zoper sv. ljubezen do bližnjega. Si komu kej škode storila, kej vzela ali koga kej goljfala. Si slabo mislila od bližnjega, ga slabo sodila, krivo pričala čez njega. Si govorila od drugih slabost, jih slušala rada ; si legala, ob¬ rekovala, opravljala, zdražbe delala. Si svarila, ko je bilo treba; imaš kej serca do revežev, bolnikov, itd. — Pomisli 4) ali si grešita zo¬ per pobožnost. Si opravila svoje molitve; juterne, večerne in bratovske molitve; pred jedjo in po jedi ; angeljsko češenje trikrat na dan. Si jih zvesto opravila; si se vstavljala ne¬ potrebnim, raztresenim mislim; si opravljala vse svoje dela iz ljubezni do Boga. Izprašuješ pri¬ dno svojo vest; se pripravljaš vselej skerbno za sv. spoved, itd. —- Potem pa serčno gre- vengo obudi, in reci: O moj Bog! iz serca mi je žal, da sem spet toliko hudega storila, in. razžalila tebe, svojega neskončno do¬ brega Očeta. Sram meje, ker sem to¬ likokrat obljubila, da ne bom več grešila; pa sem še zmirej stara grešniea — ka- koršna sem bila včerej, taka sem spet danes. Ali kam se hočem podati? kam oberniti? kakor k tebi, moj Bog! Ti si moj Oče, jez tvoj otrok, in terdno upam, 3 ** 58 da me ne boš zavergel. Odpusti mi po terpljenji in smerti svojega preljubega Sina Jezusa Kristusa. Terdno sklenem, svoje življenje poboljšati, greha se va¬ rovati , ogibati se vsih slabih priložnost, in rajše umreti, kakor prostovoljno in premišljeno s kakim grehom tebe več razžaliti. O Jezus! tvoja sveta rešnja kri naj me opere, naj me očisti vsih mojih grehov in madežov. Prosim te, o Gospod Bog! obiši milostljivo to moje prebivališe, in od- verni od njega vse zalezovanje hudob¬ nega sovražnika. Varuj nicoj to noč moje telo in mojo dušo, da se ne bom kej ognusila; varuj me hudih sanj in greš¬ nih prikazen; daj da bom zdrava in srečno doživela juteršni dan, tebi v čast in moji duši v zveličanje. Žegnaj, o Bog! mene in moje starše, moje pri— jatle in znance, pa tudi moje neprijatle, kterim iz serca odpustim. Ohrani v svoji gnadi duhovsko in deželsko gosposko. Poglej z očmi svoje milosti na reveže, jetnike, žalostne , popotnike, bolnike in umirajoče. Spreoberni grešnike in krivo¬ verce , razsveti nevernike in ajde. Bodi milostljiv tudi ubogim dušam v vicah, in daj jim večni mir. Amen. 59 Marija, prečista devica! bodi mo¬ ja mati tudi nicojšno noč. in varuj me vsega hudega na duši in na telesu. V tvojem sv. naročju naj počivam. Angelj varh moj in vsi svetniki in svetnice božje, prosite za me zdaj in v moji smertni uri. Amen. Živo verujem vse, kar si ti, o Bog! razodel. Ter dno upam, kar si obljubil. Ljubim te iz vsega svojega serca, in bolj kakor vse drugo na svetu. Oče naš. Češena si Marija! Vera. Preden greš v posteljo, se pokropi z že- gnauo vodo, naredi s palcem načela pismenke I. N. R. f. in reci: Jezus Nazarenski, kralj judovski, pusti štirnajst angeljev okrog moje postelje se vstopiti 5 dva k mojemu vzglavju, dva k mojemu vznož¬ ju; dva na levo, dva na desno; dva, ki me bota odevala, dva, ki me bota budila, dva ki bota moje misli k Bogu obračala — ti pa, moj Jezus! bodi v mojih sanjah in v mojem sercu. Tebi živim, tebi umerjem; tvoja sem živa in mertva. Amen. 60 veta maša je naj svetejši daritev, in ni sa¬ mo mašniku, ki jo opravljajo, ampak vsim pra¬ vovernim kristjanom v velik dobiček; sosebuo tistim, kteri so pobožno pri sv. maši, in za kte- re mašnik posebno molijo. Jezus sam moli za nas pri sv. maši, in kaže svojemu Očetu svo¬ je rane in svojo kri. Pojdi torej rada k sv, maši; pojdi tudi v delavnikih, če smeš iti, in zaderži se vselej tako, kakor se pobožnim, sramožlji- vim dekletain spodobi. Pojdi, če moreš, blizo altarja ; bližej ko si altarja, bližej si Jezusa in bolj mu boš dopadla. Pazljiva bodi na vse, kar mašnik delajo, posebno na poglavitne dela sv. maše. — Pri evangelju vstani in se po¬ križaj , v znamnje, da si pripravljena, po evan¬ geljskih naukih živeti, ko bi zavoljo njih tudi zaničevana in preganjana bila. — Pri daro¬ vanju položi v duhu svoje telo in svojo dušo na altar, skleni svoj dar z darom Jezusa Kri¬ stusa , in moli posebno za tiste, za ktere si dolžna moliti, ali kteri se tvojim prošnjam pri- poročujejo. — Pri p o v z d i g o v a. n j u si k. 1 61 sercu vzemi, da tvoji grehi so krivi Jesusove kervave smerti; zatorej obžaluj jih, in vsa zgre- vana in poterta se na persi terkaj. — Pri maš¬ ni ko ve m obhajilu, če nimaš dovoljenja k božji mizi pristopiti, se v duhu obhajaj, to se pravi: imej v sercu goreče želje po Jezusu, prosi ga, da bi s svojo gnado k tebi prišel, v tebi živel, se s teboj sklenil, in te z gorečo ljubeznijo do njega vnel. -— Je sv. maša mi¬ nula, ne hiti preveč iz cerkve, ako želiš med izvoljene vverstena biti. — Ko stopiš v cerkev ali jo zapustiš, pokropi se in reci: Pokropi me, o Gospod! z roso svoje milosti, in vsih mojih grehov me umij, da vseskoz s čistim sercem tebi služim. Amen. ’ * ■ • Perva sveta maša, kakor jo m a š ni k berejo. Molitev pred sv. mašo. S ponižnim sercem darujem tebi, o Gospod nebeški Oče! to daritev svete maše. Tebi, večnemu živemu Bogu skazujem spodobno čast, in te za vse prijete dobrote zahvalim. Dodeli mi gna¬ do, da bom spodobno se zaderžala, da bom v duhu zbrana in deležna te svete daritve. Očisti mojo dušo vsih grehov, da te bom s čistim sercem stanovitno molila. Amen. 62 Začetek svete maše. Mašnik pri spodnji stopnji začno sv. mašo brati: V imena Očeta -j- in Sina -f- in svetega -f- Duha. Amen. Stopil bom pred božji altar. Pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost. Sodi me, o Bog! in razsodi mojo reč od nesvetega ljudstva: reši me od krivičnega in zapeljivega človeka. Ker ti, o Bog! si moja moč; zakaj si me zavergel! in zakaj moram žalo¬ sten hoditi, od sovražnika zatert? Pošlji svojo luč in resnico, da me peljete in pripeljete na tvojo sveto go¬ ro, v tvoje prebivališe. Stopil bom pred božji altar, pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost. Hvalil te bom s citrami, Bog, moj Bog! zakaj si žalostna moja duša? in zakaj me strašiš? Zaupaj v Boga; še ga bom hvalil; pomoč moja, Bog moj je on. (3ast bodi Očetu in Sinu in sve¬ temu Duhu. Kakor mu je bila v začetku, in zdaj in vselej in vekomej. Amen. Stopil bom pred božji altar. Pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost. V imenu Boga je naša pomoč. Kteri je stvaril nebo in zemljo. Se spovem Bogu vsegamogočnemu, sveti Marii vselej devici, sv. Mihaelu arhangelju, sv. Janezu Kerstniku, ssv. apostolnoma Petru in Paulu, vsim svet¬ nikom , in tebi, oče, da sem obilno gre¬ šila z mislijo, besedo in djanjem. Gre¬ šila sem, grešila sem, silno sem grešila. Torej prosim sv. Marijo vselej devico, sv. Mihaela arhangelja, sv. Janeza Kerstnika, ssv. apostola Petra in Paula, vse svetnike in vas oče, prosite za me pri Gospodu, našem Bogu. Usmili naj se nas vsegamogočni Bog! odpusti nam naše grehe in nas pripelji v večno življenje. Amen. Milost, odvezo in odpušenje naših grehov nam dodeli vsegamogočni in usmiljeni Bog. Amen. Bog! obernil se boš na nas, in nas oživil. In veselilo se bo v tebi tvoje ljudstvo. Bog! skaži nam svojo milost. «4 In dodeli nam svoje zveličanje. Bog! Usliši mojo molitev. In moje vpitje naj do tebe pride. Bog z vami! In s tvojim duhom. Mašnik gredo k altarju in rečejo : Molimo. Odvzemi nam, prosimo, o Gospod ! naše pregrehe, da bomo vredni stopiti s čistim sercem k naj svetejšemu. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Mašnik v sredi altarja priklonjeni molijo: Prosimo te, o Gospod, po zaslu- ženjii tvojih svetnikov, kterih svetinje so tu, in po zasluženju vsili svetnikov, da mi odpustiš milostljivo vse moje grehe. Amen. Mašnik berejo na desni strani altarja nektere besede, ki sc jim introit, to je, vhod pravi: Češena bodi sveta Trojica in ne¬ razdeljena edinost. Častili ga bomo, ker nam je milost skazal. Gospod, naš Bog, kako v prečudno je tvoje ime na vsi zem¬ lji! Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu; kakor mu je bila v začetku, zdaj in vsaki čas od vekoniej do vekomej. Amen. 65 Češena bodi sv. Trojica in neraz¬ deljena edinost. Častili ga borno, ker nam je svojo milost skazal. V sred! altarja: M. Gospod, usmili se nas! Sl. Gospod , usmili se nas! M. Gospod, usmili se nas! Sl. Kj ■istus, usmili se naš ! M. Ki •istus, usmili se nas! Sl. Ki •istus, usmili se nas! M. Gospod, usmili se nas! Sl. Gospod, usmili se nas! M. Gospod, usmili se nas! M. Čast Bogu na visokem in mir lju¬ dem na zemlji, ki so svete volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujemo te; zahvalimo se ti za¬ voljo tvojega velikega usmiljenja. Bog, nebeški kralj! Bog, vsegamo- gočni Oče! Gospod, edinorojeni Sin, Jezus Kristus ! Gospod Bog, Jagnje božje, Sin Boga Očeta! ki odjem- lješ grehe sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo molitev! Ki sediš ob desnici Očeta, usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam naj viši, 66 Jezus Kristus, s svetim Duhom, v veličastvu Boga Očeta. Amen. Mašnik se proti ljudem obernejo in rečejo : M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom! Mašil ik molijo na desni strani altarja: Molimo. Vsegamogočni, večni Bog! ki si dal svojim služabnikom v pričevanju pra¬ ve vere čast večne Trojice spoznati, in v mogočnosti veličastva edinost moliti: prosimo, da bomo s terdnostjo ravno te vere vselej vsili zopernost obvarovani. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu tvojem. Amen. Berilo iz lista sv. Paula apost. do Rimljanov. O globočina bogastva, modrosti in znanja božjega! kako nerazumljive so njegove sodbe in neizvedljive njegove pota! Zakaj kdo je spoznal misel Go¬ spodovo ? ali kdo je bil njegov sveto- vavec? Ali kdo mu je pred kej dal, da bi se mu povernilo? Zakaj iz njega, in po njem, in v njem je vse, njemu bodi slava vekomej. Amen. Sl, Hvala Bogu! 67 M. Hvaljen si, o Gospod! kteri brezna pregleduješ in sediš na Kerubinu (sedežu božjem). Hvaljen si, o Go¬ spod! na podnebju nebes in češen vekomej, aleluja! aleluja! Hvaljen si Gospod Bog naših očetov, in češen vekomej. Aleluja. V sredi altarja: Očisti moje serce in moje usta, vsegamogočni Bog! kteri si usta preroka Izaia očistil z živim ogljem: tako me očisti s svojo nezasluženo milostjo, da tvoj sveti evangelj vredno oznanujem; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Blagoslovi me, Gospod! — Gospod bodi v mojem sercu in mojih ustah, da spodobno in vredno oznanujem njegov evangelj. Amen. M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom! Mašnik prekrižajo sv. evangelj in sami šele rekoč : Besede sv. evangelja, ki ga je po¬ pisal sv. Matevž. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Dana mi je vsa oblast v ne¬ besih in na zemlji. Torej pojdite in učite 68 vse narode, in keršujte jih v iinerm Očeta in Sina in sv. Duha. Učite jih dopolniti vse, kar koli sem vam zapovedal. In glejte, jez sem z varni vse dni do kon¬ ca sveta. Mašnik poljubijo sv. evangelj in rečejo: M. Po evangeljskih besedah naj bodo izbrisane naše pregrehe. Sl. Hvala tebi, Kristus! Mašnik v sredi altarja molijo ob nedeljah in večili praznikih vero, rekoč: Verujem v enega samega Boga, Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vsili vidnih in nevidnih reči, in v enega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina božjega edinorojenega, kteri je ro¬ jen iz Očeta od vekomej , kteri je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, ki je rojen in ne stor¬ jen, kteri je z Očetom enega bitja, od kterega je vse stvarjeno, kteri je za¬ voljo nas ljudi in zavoljo našega zveli¬ čanja z nebes prišel (tukaj se poklekne z desnim kolenom) in je pO Svetem Duhll iz Marije device meso na se vzel, in se včlovečil. Je tudi križan bil za nas pod Poneijem Pilatom, terpel in bil v grob 69 položen. Tretji dan pa je vstal od mert- vih po besedah pisem. Sel je v nebesa. Sedi na desnici Očeta, in bo spet pri¬ šel s častjo sodit žive in rnertve, in njegovega kraljestva ne bo konec. Ve¬ rujem v sv. Duha, Gospoda in oživ- ljavca, ki iz Očeta in Sina izhaja, ki ga z Očetom in Sinom vred molimo in častimo, kteri je govoril po prerokih. Verujem eno, sveto, katoliško in apo¬ stolsko cerkev. Spoznam en kerst v od- pušenje grehov. Verujem vstajenje mert- vih in prihodnje življenje. Amen. M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom ! Pri darovanja kruha. Vzemi, sveti Oče, vsegamogočni večni Bog! ta neomadežovani dar, kte- rega jes, tvoj nevredni služabnik, da¬ rujem tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu za svoje brezštevilne grehe, za¬ mere in zanikernosti, in za vse vpricne, pa tudi za vse verne kristjane, žive in rnertve. Daj, da bo meni in njim v zve¬ ličanje in večno življenje. Amen. Mašnik nekej kapljic vode v vino kanijo, rekoč: Bog! ki si človeka v blagem stanu čudno stvaril, in ga, ko je bil grešil, 70 še bolj čudno prenovil; daj nam po skrivnosti te vode in tega vina združe¬ nim biti s tistega božjo natoro, ki se je ponižal, naše človeške (natore) de¬ ležen biti, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. Pr! darovanju kelha: Darujemo ti, Gospod! kelih zveli¬ čanja, in prosimo tvojo milost, da naj gre pred obličje tvojega božjega veličast¬ va, .v prijeten dar, za zveličanje naše in celega sveta. Amen. Mašnik molijo s sklenjenimi rokami: V duhu ponižnosti in s potertim ser¬ cem stojimo pred teboj; vzemi naš dar, o Gospod! in godi naj se pred tvojim obličjem danes tako naša daritev, da ti bo prijetna, Gospod Bog! Pridi, posvečevavec, vsegamogočni večni Bog, in posveti ta dar, pripravljen tvojemu svetemu imenu. Mašnik umivajo perste in molijo : V nedolžnosti bom svoje roke umil, in tvoj altar obdajal, o Bog! da poslu- 71 sam glas tvoje hvale, in oznannjem vse čudeže tvoje. O Bog! ljubim lepoto tvoje hiše, in prebivališč veličastva tvo¬ jega. Ne pogubi moje duše s hudobni¬ mi, o Bog! in ne umori me s kerviželj- nimi, ki je krivica v njih rokah, in njih desnica polna podkupšine. Jes pa hočem v svoji nedolžnosti živeti; reši me in usmili se me. Na pravem stoji moja noga; v zbirališih te bom hvalil, o Go¬ spod ! Čast bodi Očetu itd. Masnik v sredi altarja molijo: Vzemi, sveta Trojica! to daritev, ktero ti darujemo v spomin terpljenja, vstajenja in vnebohoda Gospoda našega Jezusa Kristusa, in v čast svete Marije vselej device, svetega Janeza Kerstnika, svetih apostolov Petra in Paula, njih in vsih .svetnikov. Naj bo njim v čast, nam pa v zveličanje, in naj prosijo v nebesih za nas, ki obhajamo njih spomin na zemlji. Po ravno tem Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. Proti ljudem: M. Molite, bratje! da bo moja in vaša daritev prijetna pri Bogu, vsegamo- gočnem Očetu. 72 SL Naj vzame Gospod ta dar iz tvojih rok v hvalo in čast svojega imena, tudi v prid naš in vse svoje svete cerkve. M. Amen. Tiha molitev. Posveti, prosimo, Gospod naš Bog! po klicanju tvojega svetega imena to daritev, ktero ti darujemo, in stori nas po nji sebi dopadljivi dar v veko- mej. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬ stusu itd. Amen. Zdaj mašnih svoj glas povzdignejo : M, Od vekomej do vekomej. Sl. Amen. M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom. M. Kviško serca! Sl. Imamo jih pri Bogu. M. Hvalimo Gospoda svojega Boga! Sl. Spodobi se in dolžnost je. Res je, spodobi se in dolžnost je, prav in dobro, da ti vselej in povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, vsegamo- gočni Oče, večni Bog! kteri si s svojim edinorojenim Sinom in svetim Duhom en Bog, en Gospod, ne v edinosti ene 73 peršone, ampak v trojici enega bitja. Kar po trojem razodenju verujemo od tvoje časti, to brez vsega razločka mis¬ limo od Sina tvojega, to od svetega Duha; tako da v pravem in večnem Bogu molimo tri resnične peršone in edino bistvo in enako veličastvo. Kte- remu hvalo dajejo angeli in arhangeli, kerubini in serafini, ter ne jenjajo hru¬ pa gnati vsak dan, in z enim glasom reči: Svet, svet, svet Gospod Bog Sa- baot! Nebesa in zemlja so polne v tvoje časti. Čast ti bodi na visokosti. Česen bodi, ki pride v imenu Gospodovem. Čast ti bodi na visokosti! Mašnik se priklonijo in molijo: Ponižno te tedej prosimo, neizmer¬ no usmiljeni Oče! po Jezusu Kristusu tvojem Sinu, Gospodu našem, da sprej¬ meš in posvetiš te ponudbe, te darila, te prečiste svete darove, ktere ti daru¬ jemo zlasti za tvojo sveto cerkev, da ji mir daš, jo varuješ, jo v edinosti ohra¬ niš in vladaš po vsem svetu; pa tudi za tvojega služabnika, našega papeža I. in našega škofa I. in našega cesarja I. 4 74 in za vse, kteri se prave katoliške in apostolske vere derže. Spomin za žive : Spomni se, Gospod! svojih služab¬ nikov in služabnic I. I. (tukaj stori spomin za tiste, za ktere hočeš darovati) ill Vsili priču¬ jočih , kterih vero poznaš in pobožnost vidiš; za ktere ti darujemo, ali kteri ti darujejo ta hvalni dar za se, in za vse svoje, v odrešenje svojih duš, doseči zveličanje in varnost, in pošiljajo svoje želje tebi, večnemu, živemu in pravemu Bogu. Sklenjeni (ti darujemo ta hvalni dar) Z VSO družbo izvoljenih, in obhajajoči spomin sosebno častite vselej device Marije, matere našega Boga in Gospoda Jezu¬ sa Kristusa, pa tudi tvojih apostolov in mučenikov, Petra in Paula, Andreja, Jakoba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Fi¬ lipa, Jerneja, Matevža, Simona in Ta¬ deja, Lina, Kleta, Klemena, Ksista, Kornelja, Ciprijana, Lavrenca, Krizo- gona, Janeza in Paula, Kozina in Da¬ mijana, in vsili tvojih svetnikov ; daj nam po njih zasluženju in prošnjah, da bomo v zavetju tvoje pomoči obvarovani pri 75 vsih rečeh. Po ravno lem Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Majnik derže roke nad kruhom in kelhom, in molijo : Prosimo te tedej, o Bog! sprejmi potolažen ta dar, kterega ti darujemo tvoji hlapci, in z nami vred vsa tvoja družina, daj nam v tvojem miru preživeti svoje dni, reši nas večnega pogublje¬ nja, in daj nam štetim biti med tvoje izvoljene. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Daj, prosimo te , o Bog! da bo ta dar ves posvečen, sprijet, poterjen, res¬ ničen in prijeten 5 da nam bo spremenjen v telo in kri tvojega preljubega Sina, Gospoda našega Jezusa Kristusa. Kteri je pred svojim terpljenjem ta dan vzel kruh v svoje svete in častite roke, in je vzdignul oči proti nebu k tebi, svojemu vsegamogočnemu Očetu , te zahvalil, ga posvetil, razlomil in da svojim učencem rekoč: „ V z e m i t e in jejte vsi od tega, zakaj to je moje telo.“ Mašnik povzdignejo sv. hostijo, ter jo ljudem poka¬ žejo, da jo molijo, in potlej rečejo: Ravno tako je vzel po večerji tudi prečudni kelih v svoje svete in častite 4 * 76 roke, te spet zahvalil, ga posvetil, in dal svojim učencem, rekoč: „V z e mi¬ te in pite vsi iz njega; zakaj to je kelih moje ker vi, nove in večne zaveze, skrivnost vere, ktera bo za vas in za njih veli¬ ko prelita v odpušenje grehov. Koiikorkrat bote to storili, sto¬ rite v moj spomin . u Mašnik povzdignejo kelih s sv. kervijo, da jo ljudje molijo in potlej rečejo: Po tern povelju tedej obhajamo, o Gospod! mi tvoji hlapci in tvoje sveto ljudstvo, spomin presvetega terpljenja, od smerti vstajenja in častitega vnebo¬ hoda ravno tega Kristusa, Sina tvoje¬ ga, Gospoda našega, in darujemo tvo¬ jemu prečudnemu veličastvu od tvojih darov in daril ta čisti dar, ta sveti dar, ta neoskrunjeni dar, sveti kruh večnega življenja in kelih večnega zveličanja. Poglej na te dari s potolaženim in milostljivim obličjem, in sprejmi jih, ka¬ kor si bil sprijel dari svojega hlapca, pravičnega Abelna, in daritev našega očaka Abrahama, in pa sveto daritev in neoskrunjeno posvečbo, ktero ti je da¬ roval Melkizedek, tvoj veliki duhoven. 77 Ponižno te prosimo, vsegamogočni Bog! reci prinesti te dari po rokah tvo¬ jega sv. angelja na tvoj visoki altar, pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi, kar nas bo deležnih tega altarja, in za- vžilo presveto telo in presveto kri tvojega Sina, napolnjeni z vso nebeško dobroto in milostjo. Po ravno tem Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. Spomin za mertve. Spomni se tudi, Gospod! svojih služabnikov in služabnic I. I. (tukaj stori spomin za mertve, za ktere hočeš moliti), ki SO šli pred nami z znamnjem vere in spijo v miru. Dodeli jim, Gospod! te prosimo, in vsim, ki so v Kristusu zaspali, kraj hlada, luči in mira, po ravno tem Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Mašnik se na persi udarijo in molijo: Tudi nam grešnikom, svojim slu¬ žabnikom , ki v tvoje veliko usmiljenje zaupamo, daj delež in družbo s svojimi svetimi v apostoli in mučeniki, z Jane¬ žem , Štefanom, Matijem, Barnabom, Ignacijem , Aleksandrom , Marcelinom , Petrom, s Felicito, Perpetuo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo, 78 in z vsimi svojimi svetniki, v kterih družbo, te prosimo, nas vzemi ne za¬ voljo našega zasluženja, ampak po svoji prizanesljivosti. Po Kristusu, Gospodu našem, po kterem, Gospod! vse te do¬ brote vselej stvariš, posvetiš, oživiš, blagosloviš in nam podeliš. Po njem, ž njim in v njem je tebi, Bogu Očetu vsegamogočnemu, v edinosti svetega Duha vsa čast in slava. Mašnik povzdignejo kelih s sv. hostijo in rečejo na glas : M. Od vekomej do vekomej. Sl. Amen. M. Molimo. Z zveličarjevo zapovedjo opominjani, in podučeni z njegovim božjim naukom si upamo reči: Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikom. In nas ne vpelji v skušnjavo. Sl. Temuč reši nas od zlega. M. Amen. Reši nas, prosimo, Gospod Bog! od vsili zlegov preteklih, sedanjih in pri- 79 hodnjih, in na prošnjo svete, častite vse¬ lej device in božje matere Marije, svojih svetih apostolov Petra in Paula, Andreja, in vsili svetnikov, daj nam mir v naših dnevih, da bomo s pomočjo tvoje milosti podpirani vselej brez greha, in vse zmote obvarovani. Po ravno tem Jezusu Kri¬ stusu , Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomej do vekomej. Sl. Amen. Mašnik storijo križ čez kelih in rečejo : M. Mir Gospodov bodi vedno z vami. Sl. In s tvojim duhom. Mašnik spustijo košček sv. hostije v kelih in rečejo: Ta zmes in posvečba telesa in kervi Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi nam, ki jo prejmemo, v večno življenje. Amen. Mašnik se trikrat na persi udarijo, rekoč: Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, daj nam mir! 80 Gospod Jezus Kristus! ki si rekel svojim apostolom: „Mir vam zapustim, svoj mir vam dam 4t , ne glej mojih gre¬ hov, ampak vero svoje cerkve, in daj ji po svoji volji mir in edinost; ki živiš in kraljuješ Bog od vekomej do veko- mej. Amen. Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga! kteri si po Očetovi volji s svetim Duhom vred svet s svojo smertjo v živ¬ ljenje obudil, reši me s tim svojim pre¬ svetim telesom in svojo presveto kervjo vsih mojih grehov in vsih zlegov; daj, da se vselej deržim tvojih zapoved, in ne dopusti, da bi se kedaj ločil od tebe, kteri živiš in kraljuješ z ravno tim Bo¬ gom Očetom in svetim Duhom od ve¬ komej do vekomej. Amen. Gospod Jezus Kristus! zavžitje tvojega telesa, ki si ga jes nevredni človek prederznem prijeti, mi ne bodi v sodbo in pogubo, ampak naj mi bo po tvoji dobroti bramba in zdravje duše in telesa. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. 81 Zavžlvanje. Kruh nebeški bom prijel, in klical v ime Gospodovo. Mašnik se trikrat na persi poterkajo, in rečejo trikrat; Gospod! nisim vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. Mašnik store križ čez se s sv. hostijo, in rečejo: Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa naj ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen. Mašnik primejo kelih rekoč: Kaj bom povernil Gospodu za vse, kar mi je dal? Zveličavni kelih bom vzel, in klical v ime Gospodovo, Klical bom va-nj in njegovo hvalo oznanoval, in bom v zavetju pred svojimi sovražniki. Mašnik vzemejo kelih v desno roko , in store ž njim križ čez se, rekoč: Kri Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa naj ohrani mojo dušo v večno živ¬ ljenje. Amen. molitev po zavživanju. Kar smo z ustmi prijeli, Gospod! naj nam bo s čistim sercem zavžito, in ta časni dar nam bodi večno zdravilo. 4 ** 82 Tvoje telo, Gospod! ki sem ga za- vžil, in tvoja kri, ktero sem pil, naj se sklene z mojim sercem, in daj, da ne bo madeža pregrehe v meni, ki so me čiste in svete skrivnosti pokrepčale. Ki živiš in kraljuješ od vekomej do veko- mej. Amen. Mašnik molijo na desni strani: Hvalimo Boga nebes, in pred vsimi živimi ga častimo, ker nam je svojo milost skazal. Mašnik v sredi altarja proti ljudstvu: M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom. Poobhajilna molitev. Naj nam tekne k pridu telesa in duše, Gospod naš Bog, tega zakramenta povžitje, in večno spoznanje svete trojice in ravno tiste nerazdeljive edinosti. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomej do ve¬ komej. Sl. Amen. M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom. 83 M. Idite, minula je maša. Sl. Hvala Bogu. Mašnik na sredi altarja priklonjeni molijo: Naj ti dopade, sveta trojica! opra¬ vilo moje službe, in daj, da bo daritev, ki sem jo nevredni človek pred očmi tvo¬ jega veličastva daroval, tebi prijetna, za me pa in za vse, za ktere sem jo opra¬ vil , iz milosti tvoje spravna. Po Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Mašnik poljubijo altar, se proti ljudem obernejo in jih blagoslovijo, rekoč: Blagoslovi vas vsegamogočni Bog -j- Oče in -j- Sin in -J - sveti Duh. Sl. Amen. Mašnik stopijo na levo stran altarja, in rečejo : M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom! M. Začetek svetega evangelja po sve¬ tem Janezu. Sl. Slava tebi, Gospod! M. V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Be¬ seda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega. 84 V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In luč v temi sveti, in tema je ni zapopadla. Bil je člo¬ vek poslan od Boga, kteremu je bilo ime Janez. Ta je prišel v pričevanje, da je pričeval od luči, da bi vsi ve¬ rovali po njem. On ni bil luč, am¬ pak da bi pričeval od luči. Bila je prava luč, ktera razsvetli vsakega človeka, ki pride na ta svet. Na svetu je bil, in svet je po njem stor¬ jen , in svet ga ni poznal. V svojo lastino je prišel, in njegovi ga niso sprijeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo, jim je dal oblast božjim otrokom biti; njim, ki verujejo v njegovo ime, ki niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. In Beseda ftukaj sc z desnim kolenom poklekne) je meso postala, in je med nami pre¬ bivala, in smo vidili njeno čast, kakor čast Edinorojenega od Očeta, polna gnade in resnice. Sl. Hvala Bogu. 85 Iftruga sveta maša Pred sveto mašo. Misli si, da si v Jeruzalemu, notri v obednici, kjer je Jezus s svojimi učenci zadnjo večerjo imel. — Pomisli, kaj ti je naj bolj treba, na duši ali na telesu; in za tisto posebno potrebo daruj sv. mašo. Gospod, moj Bog! kako veliko je tvoje ime med narodi sveta! Od sončnega izhoda do zahoda se čisti dar tvojemu imenu daruje. Jezus, ti naj vikši mašnik! pridi in daruj v pobobah kruha in vina svoje sveto meso in svojo rešnjo kri v spravo na¬ ših grehov. Jagnje božje, ki si za nas na križu svojo kri prelilo, položi se v roke svo¬ jega služabnika, mašnika, kakor neker- vav dar — v hrano našim dušam. Sveti, neskončni Bog! jes uboga grešnica sim prišla sem pred altar, da bi sveto mašo slišala. S tistim naj po- polnišim namenom, s kterim se je tvoj preljubi Sin, Jezus Kristus pri zadnji večerji in na križu za nas daroval, ti darujem tudi jes to sveto mašo v poče- šenje tvojega presvetega imena 5 v po- vikšanje tvoje časti; v zahvalo za vse, meni in drugim dodeljene dušne in telesne dobrote; v zadostenje za svoje grehe; v dosego novih guad, posebno gnade svete čistosti in ponižnosti; v pomoč in tolažbo tistim, za ktere sem dolžna mo¬ liti, posebno za te I. I., ki so še pri živ¬ ljenju, in te 1. I., ki so že v Gospodu zaspali. -— Rada bi bila zbranega duha in prav pripravljena, pa sem preslaba. Prosim, Gospod! usmili se me. Ti pri¬ pravi mojo dušo, ti očisti moje serce, da bom vredno pri tej sveti daritvi. Kedar mašnih na spodnji stopnjici molijo. Ko dar inasnik doli pred altarjem globoko priklo¬ njeni molijo očitno spoved, si misli Jezusa na oljski gori v molitvi, kako v smertni žalosti na tleh leži in zavo¬ ljo tvojih grehov kervav pot poti. — Spovej se tudi ti Bogu svojih grehov in obžaluj jih iz celega serca. Kdo bo dal vode moji glavi, kdo solz mojim očem, da bom jokala nad svojimi grehi, in izmila gerde madeže svoje duše! Oče! grešila sem zoper nebo in zo¬ per tebe, nisem vredna tvoj otrok ime¬ novana biti. Ne zaverzi me spred svojega obličja, in ne odvzemi mi svojega sve¬ tega Duha. Oberni na me svoje milost- 8 ? ljive oči, o Bog! in usmili se me. Za¬ voljo svojega preljubega Sina, nad kte- rim imaš svoje dopadajenje, mi odpusti moje grehe. Jezus, moj Gospod in Zveličar! s svojim kervavim potom, ki si ga na olj¬ ski gori potil, izbriši vse moje grehe. Gloria ali slava. (Če jo raašnik molijo.) Premišljuj hudobno veselje Judov, ko so Jezusa vjeli, in kakor hudodelnika z vcrvmi zvezali. Ti pa hvali Boga in svojega Zveličarja, ki je prevzel to sramoto, da je tebe rešil: Čast bodi Bogu po višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hva¬ limo te, častimo te, molimo te, povišu¬ jemo tej zahvalimo se ti zavoljo tvojega velikega usmiljenja. Gospod Bog, ne¬ beški kralj! Bog, Oče vsegamogočni! Gospod Jezus Kristus, edinorojeni Sin! Gospod Bog! Jagnje božje, Sin Boga Očeta! ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprej¬ mi našo molitev! Ki sediš na desnici Očeta, usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam si Gospod, ti sam si naj viši, Jezus Kristus, s svetim Duhom, v časti Boga Očeta. Amen. 88 List ali berilo. Redar gredo mašnik iz srede oltarja na listno ali žensko stran, premišljuj, kako so Jezusa od Ana- za h Kajfu peljali, ga po krivem tožili, v obraz bili in pljuvali. — Prosi, da boš prava učenka Jezusova, kterega božja beseda se bere v listu. O moj ljubi Jezus! s kakšno sveto poterpežljivostjo si terpel, ko so te od sodnika do sodnika vlačili, povsod za¬ sramovali, tepli in bili. Jes pa sem tako nepoterpežljiva, in dostikrat ene same žal besede ne morem poterpeti, ne mo¬ rem molčati in tiho djati. — O naj po- hlevniši Jezus! ozdravi me napuha, ozdravi me jeze. Uči in podpiraj me, da se ne bom togotila nad sovražniki, ki mi hudo želijo in podkopujejo moje dobro ime. Stori me vredno, zavoljo pravice preganjana biti, da postanem tvoja prava in zvesta učenka. O Bog! kteri si razsvetlil s svojim Duhom preroke in apostole, in še zdaj vedno iz ust tvoje svete cerkve govoriš, terdno in živo verujem vse, kar me rim¬ ska katoliška cerkev uči, in mi zapove¬ duje verovati. Daj mi, o Bog! vero svetih očakov, gorečnost prerokov, lju¬ bezen apostolov, zvestobo svetih devic, 89 naj mi bo tvoja beseda k zveličanju. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen. E v a n ge lj. Redar gredo mašnik na evangeljsko stran, pre¬ mišljuj, kako so Jezusa k Pilatu peljali, kako hudo tožili. — Obljubi svojemu Zveličarju, da nikdar nočeš zatajiti tega, kar njegov sv. cvangelj uči. Kako malo, o moj Jezus! si vze- mem k sercu besede tvojega sv. evan- gelja, za kterega si ti toliko terpeti moral! Kako slabo in razmišljeno ga poslušam! Kako mlačna in lena sem, ga spolnovati! Kako redko in merzlo se pogovarjam od tvojih svetih naukov! Kako nerada berem pobožne bukve, in kako hitro se jih na¬ veličam! — O ne dopusti, da bi se kedaj sramovala tvojega svetega evangelja, ali bi ga celo zatajila iz ljubezni do sveta ali iz strahu pred zamero njegovo; tim- več mi gnado daj, da se skažem in vselej zaderžim kakor prava kristjana, da boš tudi ti enkrat pri sodbi mene za svojo zvesto deklo spoznal in k sebi vzel v nebesa. Amen. Kredo ali vera. (Če jo mašnik molijo.) Redar se mašnik podajo od evangeljske strani v sredo altarja, in vero molijo, premišljuj, kako je bil 90 Jesus od Pilata poslan k Herodežu, kteri si je želel kak čudež od njega vidili. — Ne bodi Herodežu podobna, ampak prosi Boga ponižne vere! Moli: A r erujem v Boga Očeta, ali pa to le: Blagor njim, kteri ne vidijo in ven- der verujejo! — Jes verujem, o Bog! stori še močnejši mojo vero. Kako bi se ti zahvalila, o moj Bog! da si me izvolil izmed tavžent in tavžent ljudi, kteri v temi nevere in krivoverstva živijo, in da si me poklical k pravi veri, ktera sama me zveličati zamore! — Oh, jes vidim, da vse premalo spoznavam, kaka sreča je za me, da sem v naročju svete rimske katoliške cerkve ! Daj mi, o Bog ! v njeni sveti veri živeti in umreti! 1) a r o v ti n j c. Ko mašnik kelih odgerncjo, in kruh in vino darujejo, premišljuj, kako Jezusa k Pilatu nazaj pri¬ peljejo, kako strašno ga šibajo in s ternjem kronajo, in kako voljno terpi — vse za te. Glej, Gospod! voljna sem in pri¬ pravljena k vsemu, kar tebi dopade. Ti si moj Gospod, jes pa sem tvoja dekla — vsa sem tvoja, ti pa ves moj bodi. ¥se kar sem in kar imam, tu na altar položim, tebi v dar. Moja duša in moje telo, moje serce in vse, kar je v sercu, vse naj tvoje bo. 91 Jezus! le zapoveduj z menoj, v tvoji službi sem — le oznanuj mi svojo voljo, iz serca rada jo hočem spolnovati. Umivanje rok. Premišljuj , kako gerdo Pilat ravna. Roke si umije, da bi se pravičnega skazal, zraven pa Jezusa po krivičnem k smerti obsodi. Ali to ni hinavsko ? Prosi prave pobožnosti! O moj Bog! kolikokrat se pobožna delam, samo da me ljudje vidijo! Koli¬ kokrat se sramožljivo zaderžim, pa mi ni resnica! — Pi •estvari mi moje serce, da bom resnično pobožna le tebe ljubila, tebi dopasti želela. Očisti me mojih skriv¬ nih grehov, in operi me od mojih hudo¬ bij, da bo moje telo tvoj sveti tempelj, moja duša pa altar, tebi posvečen in v sedež pripravljen. — Ne meni, ampak tebi, Gospod! naj bo hvala in čast. S a it k t u s. Premišljuj, kako Judje, ki so Jezusa pred pe¬ timi dnevi o njegovem prihodu v Jeruzalem z veselim „Hozana“ pozdravljali, zdaj na vse gerlo kričijo: Križaj ga! križaj ga! — Prosi stanovitnosti! — O kako nestanovitna stvar je človek! Zdaj tukaj klečim, vsa poterta in ske¬ sana, in obljubo nad obljubo delam, da 92 ne bom več grešila: čez-kako uro mo¬ rebiti bom pa že vse pozabila, bom spet žalila svojega toliko ljubeznjivega Boga, ga bom spet križala s svojimi grehi. — Gospod ! oh pač revna sem in slaba: bodi ti moja pomoč in podpora! —Svet, svet, svet si ti, o Gospod Bog, stvarnik vsih reči! Nebesa in zemlja so polne tvoje časti. Čast in hvala ti na višavah! Če¬ sen bodi, ki pride v imenu Gospodovem! Čast in hvala (i na višavah! Pred povzdigovanjem. Premišljuj, kako Jezus od Pilata k smerti ob¬ sojen, težki križ zadene, in na goro Kalvarsko nese! Pridruži sc k jeruzalemskim hčeram, spremljaj ga ž njimi vred, in jokaj nad njim in nad svojimi grehi. — Spomni se pa tudi tistih živih, za ktere veš, da si dolžna moliti. O moj Jezus, kako nehvaležna bi bila, ko bi te zapustila na težkem , brh¬ kem potu na goro Kalvarijo! Ti praviš: Kdor hoče moj učenec biti, naj zataji sam sebe, naj vzame svoj križ vsak dan in za menoj hodi — ne daj torej, da bi se zaljubila v grešne kratkočase, da bi svoje truplo preveč mehkužila, in po svoji lastni slabi volji živela. Oh, moj Jezus! vsaj veš, da tebi 93 sem se udala, tebi zaoljubila že sto- in stokrat v svojem življenju. Kjer si ti, ljubček moje duše! tam sem rada tudi jes, in če je tudi na križevem potu. S te¬ boj rada terpim, s teboj rada umerjem. Ozri se milostljivo, o Gospod! na svoje služabnike in služabnice 1. I., na moje ljube dobrotnike, prijatle, znance, tovarše in tovaršice pa tudi mojih so¬ vražnikov se spomni, in daj vsim, kar te prosijo in jim v zveličanje služi. Pri povzdigovanju sv. hostije. Premišljuj, kako Jezusa na križ pribijajo, in med dva razbojnika povzdignejo. Molim te, o Jezus! ki siv podobi kruha živ pričujoč, z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom, po božji in člo¬ veški naturi. — Bodi sto tavžentkrat če- šeno, o presveto rešuje telo! Gospod Jezus, tebi živini! Gospod Jezus, tebi umerjem! Gospod Jezus, tvoja sem, če živim; tvoja sem, če umerjem! Amen. Pri povzdigovanju sv. keliha. Premišljuj, kako obilno teče kri iz Jezusovih presv. ran — v odpušenje tvojih in grehov celega sveta. O presveta kri Jezusova, ktera si 94 bila za nas na križu prelita, bodi sto tav- žentkrat češena! O predraga kri Jezuso¬ va, operi me in očisti mojo nagusno dušo, da ne boš zastonj za me prelita! — O Jezus, bodi mi milostiv! O Jezus, bodi mi dobrotljiv! O Jezus, usmili se me, in odpusti mi moje grehe. Amen. Po povzdigovanju. Premišljuj temo, ktera se je storila po vsej zemlji, ko so Jezusa križali, in spomni se vernih mertvib, ki so v temni ječi, v vicah shranjeni. O Gospod! ne daj, da bi se kedaj pogreznila v tisto strašno temo, kjer ogenj zmiraj žge, kjer červ zmirej grize, kjer je jok, vpitje in škripanje z zobmi. Ob- vari mojo dušo pred večno smertjo, in daj mi, enkrat gledati te od obličja do obličja.- kakor te zdaj v presv. rešnjem telesu pričujočega verujem, in s poniž¬ nim sercem molim. Usmili se, o Gospod! tudi ubogih duš, ki so v vicah zaderžaue , posebno I. I. Tvoji neskončni ljubezni jih pripo- ročujem, usmili se jih! Pošlji svojega arhangela, sv. Mihaela, naj jim odpre vrata njih temne ječe, naj jih pelje v svetlobo svetih nebes, v veselo družbo 95 tvojih svetnikov, pred tvoje obličje, po kterein ven in ven zdihujejo. 0 e e n a š. Ali moli z mašnikom „o č e naš“, ali pa pre¬ mišljuj sedem Kristusovih besedi na križu : Oče, odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo! — O rada od¬ pustim tudi jes sovražnikom svojim, da ho Bog odpustil tudi meni. Bog! daj jim vse dobro, in ne povračuj jim kri¬ vic, ki so jih meni storili. Resnično, resnično ti po¬ vem, danes boš z menoj v sve¬ tem raju! — O da bi tudi jes sliša¬ la to veselo besedo, ko bo moja duša od trupla in sveta vzela slovo! Žena, glej, tvoj sin! Sin, glej, tvoja mati! — Večna hvala ti bodi, o Jezus! da si mi dal tako dobro in ljubeznjivo mater. Da bi le vselej tudi bila take matere vredna in nji po¬ korna hči! Žeji n sem! —O Jezus! ti si bil žejin — zveličanja moje duše si bil že- jin. Da bi tudi moja duša tako žejna bila — tebe in tvoje svete gnade! Zmiraj bolj spoznavam, kako prazno in nečimerno je 96 vse na svetu — samo ti in tvoje sv, rešnje telo me zamore nasititi. O daj, da se prav pogosto s teboj sklenim ! Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? — Tudi meni se več¬ krat tako godi, da sem vsa suha, vsa temna, in zdi se mi, da ti, moj Jezus! si me zapustil. Daj mi tudi v takem stanu poterpežljivost, kakoršno si ti na križu imel! Dopolnjeno je! — Res, kmali bo dopolnjeno moje življenje; kmali bom v večnost se selila. Blagor vsakemu, bla¬ gor meni, če do konca zvesta ostanem! Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo! — O naj bi tudi moje zadnje zdihovanje in moja zadnja molitev bila: Jezus, v tvoje roke izročim svojo dušo! Jezus, tvoja sem in ostanem ve- komej. Amen. A g n u s II e i. Ko mašnik sv. hostijo prelomijo, premišljuj, kako se je Jezusova duša od telesa ločila , in prosi za gnado, srečno umreti. O moja duša, kako bo takrat, ko bo treba, od telesa in celega sveta se ločiti ? Karno se bova djala, kamo 97 obernila? Kairio drugam, kakor k Je¬ zusu! — O moj Jezus ! vse moje upanje je v tebi. Tvoja smert je moje življe¬ nje. Le eno te prosim: da bi umerla smert pravičnih — v tvoji sv. gnadi! Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ ! zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ! usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ! usmili se nas, o Gospod! Sveto obhajilo. Premišljuj , kako pokoljejo Jezusovo telo. On pa želi v tvojem sercu pokopan biti. — Če ne greš v resnici k sv. obhajilu, sc pa v duhu obhajaj, to je, obudi serčne želje po Jezusu , spoznaj ponižno svojo nevrednost, in prosi Jezusa, da gre s svojo sv. gna- do v tvoje serce, in kraljuje v njem kakor kralj. O Gospod, nisem vredna, da greš pod mojo streho; ampak reci le z bese¬ do, in ozdravljena bo moja duša! O moj Jezus, da bi pač vredna bila, da bi bilo moje serce grob tvojega zdaj živega telesa! Glej, moje serce ti do kraja od- perto stoji. Pridi, o Jezus, ko te toliko ljubim, pridi in prebivaj ven in ven v meni — tebe zgubiti bi bila moja smert. 6 98 Oh, ne čakaj, Jezus mili! Pridi, pridi, ljubi moj! Prosim, naglo se usmili Mene, skleni se z menoj! Res, Gospod , da nisem vredna, Da pod mojo streho greš. Kak’ pa tebe sem potrebna , To naj boljše sam ti veš. Saj ne morem več živeti, Če ne prideš, o Gospod! Tebe serčno čem objeti, Da! popred ne grem odtod ! Torej, Jezus ljubeznjivi, Pridi in nasiti me! Da v ljubezni nevgasljivi Večno s tabo sklenem se! Po sv. obhajilu. Premišljuj, kako je Jezus pri svojem vnebo¬ hodu na oljski gori svoje učence blagoslovil. Stori, o Bog! svoje ljudstvo sreč¬ no, in požegnaj nas vse, ki si nas v svojo čast vstvaril! Požegnaj tudi mene, o Jezus! da želim in išem, kar je v nebesih, in ne, kar je na zemlji. 99 Kad nji evangelj. Po žegnu mašnik navadno molijo začetek evan- gelja sv. Janeza. Moli ga tudi ti ( g I e j stran 83.), ali pa sledeči odlomek iz evangelja sv. Janeza. Po tem pa je Jožef iz Arimateje (ker je bil Jezusov učenec, toda skrivej zavoljo strahu pred Judi) Pilata prosil, da bi snel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je tedej, in snel Jezu¬ sovo telo. Prišel je pa tudi Nikodem, ki je bil pervič po noči k Jezusu prišel, in je prinesel zmesi mire in aloe okoli sto liber. Vzela sta tedej Jezusovo telo, in ga zavila v tenčico z dišavami vred, kakor je pri Judah šega pokopavati. Bil je pa na tistem kraju, kjer je bil križan, vert in na vertu nov grob , v kterega še nihče ni bil položen. Tam sta tedej za¬ voljo dneva pripravljanja Judov, ker je grob blizo bil, Jezusa položila. Po sv. ni a š i. Oče nebeški! vesela zapustim zdaj tvojo hišo, ker sem tako srečna bila, sli¬ šati sv. mašo, v kteri seje tvoj preljubi Sin, Jezus Kristus, tebi daroval. O da bi le smela spet kej kmali k sv. maši priti! Popravi, o Jezus! s svojo lju— 100 beznijo, kar moji molitvi manjka. Po- terdi vse moje dobre naprejvzetja, do¬ polni vse moje svete želje, in vzemi me enkrat k sebi v večno veselje. Tvoj sv. žegen in moj angelj varh naj me sprem¬ ljata po vsili mojih potili, danes in vse dni mojega življenja. Amen. ■ - Tretja sveta maša, se Pred sv. mašo. O moj Jezus! cula sem tvoj pre¬ sladki glas: Pridi nevesta moja! pridi izvoljena moja! in dasiravno sem polna slabost in madežev, se vender preder- znern, med tvoje neveste se šteti, in pridem sem v tvojo sveto hišo, vsa ve¬ sela, da si me poklical. Pri tebi biti četertinko ure, mi je ljubši, kakor brez tebe cel teden. —Prosim, ljubi Jezus! da bi ta sv. maša, pri kteri bom zdaj pričujoča, moje hudo nagnjenje pokrotila, in svete želje, ki jih imam, poterdila. Oživi mojo vero, daj mi terdno zaupanje 101 na tvojo milost in pomoč, in vnemi moje serce s svojo sveto ljubeznijo. — Marija, prečista devica! in ve, ljube svetnice! ki ste venec svetega devištva srečno ohranile, prosite za me, da hodim tudi jes za vami. Pri začetku sv. mase. V imenu Boga -j* Očeta in j- Sina in svetega j- Duha sem se približala tudi jes k daritvi sv. maše. Bojim se sicer, o Bog! in strah me je pred teboj, ko se spomnim svojih pregreh in hudobij; ali milost tvoja mi serčnost daje. Ti, o Go¬ spod ! si usmiljen in prizanesljiv, ker veš, da smo slabe stvari, in se spomniš, da smo prah -— in kakor se oče usmili svo¬ jih otrok, tako se usmiliš tudi ti tistih, ki se tebe bojijo. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu, kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej in vekomej, Amen. Oče nebeški! usmili se mašnika, ki globoko priklonjeni svojih grehov se to¬ žijo, usmili se pa tudi moje revne duše; zakaj tudi jes se spovem in obtožim Bogu vsegamogočnemu, Marii prečisti devici in vsim svetnikom in svetnicam božjim, da sem veliko, prav veliko grešila z 102 mislijo, z besedo in z djanjem. Polna žalosti se na persi terkam, in prosim: Usmili se me, o Bog, in odpusti mi mo¬ je grehe, moje silno velike grehe, vsaj se poboljšati hočem ! — Usliši mojo mo¬ litev , in moje vpitje naj k tebi pride! Gloria ali slava Bogu. O Bog! ti si kralj kraljev, ti si gospod gospodov — bodi torej česen -in hvaljen v nebesih in na zemlji! Ti si naj bolji Oče , od tebe imamo vse dobro. Ti si svet, le pobožno serce, le tiha in krotka duša ti dopade. Ti si pravičen, vse dobro plačuješ, A r se hudo pa kaznu¬ ješ. — Molimo, častimo in hvalimo te, zdaj in na vekomej. Amen. Molitev. Usliši nas, Bog naš Zveličar! da kakor se praznikov svetih devic tvojih veselimo, se naučimo njih priserčne po¬ božnosti. Prosimo te, o Gospod! obvari po prošnji Marije vselej device naše družtvo vsih nadlog, in kakor smo se iz celega serca tebi vdale, tako nas reši iz vsih skušnjav. Po Jezusu Kristusu, Gospo¬ du našem. Amen. 103 Berilo iz, 1. lista sv. Paula do Korinčanov Od devic nimam Gospodovega po¬ velja; svet pa dam, ker sem milost dosegel od Gospoda, zvest biti. Menim tedej, da je dobro zavoljo sedanje nadloge , ostati kar si. Ako se devica omoži, ni grešila; toda nadloge mesa bodo imele take. Ktera pa se ne omo¬ ži in je devica, misli in skerbi, kar je Gospodovega, kako bi Bogu všeč bila, da bi bila sveta na telesu in du¬ hu. Ali ne veste, da so vaše telesa udje Kristi/sovi? Ali bi tedej smele vzeti ude Kristusove , in jih k neči¬ stosti vpotrebovati? Bog ne daj! Ali ne veste, da so vaši udje tempelj sve¬ tega Duha , ki eri je v vas, in ktere- ga imate od Boga ? — Telo ni za ne¬ čistost, ampak za Gospoda. Ve niste svoje, ampak kupljene ste za drago ceno : zatorej častite in nosite Boga v svojem telesu. Ktera božji tempelj, to je, svoje telo oskruni, njo bo Bog končal. Večna hvala ti bodi, sveti Duh! za te lepe, svete nauke, ki sem jih zdaj cula. Poterdi in podpiraj me, da 104 se cista in sramožljiva ohranim na duši in na telesu. Le Jezusu naj dopadem, on je moj Gospod — ljudem dopasti ne želim, in bi za me tudi velika škoda bila. E v a n g e 3 j po zapisu svetega Matevža. Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam , k ter e so vzele svoje svetila , in so šle ženinu in nevesti na proti. Pa pet jih je bilo nespametnih , in pet pametnih. Petere nespametne so vzele svetila , olja pa niso vzele se¬ boj. Pametne pa so vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se je pa ženin mudil , so vse podremale in za¬ spale. O polnoči pa je šum vstal: »Glej¬ te , ženin gre , pojdite mu naproti N Takrat so vstale vse tiste device, in so napravljale svoje svetila. Nespa¬ metne pa so modrim rekle: »Bajte nam svojega olja , ker naše svetila ugasujejo ! u Pametne pa so odgovorile , rekoč: »Da ga kje ne zmanjka nam in vam , pojdite raji k prodajavcem , in si ga kupite N Kedar šopa šle kupovat , je prišel ženin j in pripravljene so šle ž njim na ženitnino , in duri so se za- 105 perle. Poslednjič pa pridejo tudi une device, rekoč: »Gospod , Gospod , od¬ pri nam ! u On pa je odgovoril in djal: »Resnično, resnično vam povem , vas ne poznam ! u Cujte tedej , ker ne ve¬ ste ne dneva , ne ure! Iz teh besedi, o Jezus! spoznam, da nedolžnost in sveta čistost je deklet edina lepota, je njih naj večje bogastvo in njih naj viši čast. Dokler sem čistega serca, pri tebi veliko veljam, naj sem tudi ubožna in zaničevana od ljudi: če pa čistost zgubim, vrata zapreš pred me¬ noj , in me ne več ne poznaš. Oh Je¬ zus, daj da bom vseskoz čula nad se¬ boj , da se mi ne zgodi, kakor nespa¬ metnim devicam! Vera. (Če se moli.) Verujem v Boga Očeta, kije stvaril nebo in zemljo in vse, kar je; ki vse ohranuje in vlada; ki za vse po očetovo skerbi. — Verujem v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda na¬ šega, ki je za nas človek postal, ter- pel, križan bil in umeri, je tretji dan od smerti vstal, je v nebesa šel in ima 5 ** 106 zdaj naj višjo oblast čez vse v nebesih in na zemlji. — Verujem v svetega Du¬ ha, ki izhaja od Boga Očeta in Boga Sina na vekomej; ki nas posvečuje, razsvetljuje naš um, in nagibuje našo voljo k vsemu dobremu. — Verujem vse, kar mi sv. rimska cerkev verovati uka¬ zuje. Bog! daj mi, da bom po sv. veri tudi živela. D ar o vanj e. Moj Jezus? kaj bom tebi dala? kaj darovala? — Saj veš, da s praznimi rokami pred teboj klečim, in nimam dru- zega, kakor serce, ki tebe ljubi, ki za te živi, za te umerje. To svoje serce, in vse, kar je v njem, misli in želje, občutke in nagnjenja, vse tebi dam, vse tebi darujem. Moja duša in moje telo, moje oči in ušesa, moje roke in noge, moj um in moja pamet, moj spomin in moja domišljava — vse je tvoje, vse tebi izročim. Mašnik si roke umivajo, pokazati mi, da tebi le to dopade, kar pride iz čiste roke in iz nedolžnega serca. Proč tedej , daleč proč od mojega serca bežite vse hude želje in grešne nagnjenja. Va¬ rovati se hočem vsili nevarnost in vsake 107 slabe priložnosti, vsih nespodobnih norčij in vsega grešnega znanja. Ljudi, ki se gerde reči radi menijo ali gerde pesmi pojejo, ne bom nikdar med svoje prijatle štela. Bog me vari pred njimi, pa tudi mene, da ne bom kaj takega zinila! Ču¬ ti hočem in moliti, da v skušnjavo ne pa¬ dem. Terdno sklenem, da hočem biti čista v svojem poželjenju, - sramožljiva v svojem pogledu, varna v svojem go¬ vorjenju , ponižna v svojem oblačilu, in poštena v vsem svojem djanju in nehanju. Hočem se ravnati vselej in povsod po zgledu moje svete patrone in drugih sve¬ tih devic. Vse, kar bom storila ali opu¬ stila, naj bo v čast in hvalo tvojega bo¬ žjega imena, moji duši v zveličanje in k pridu naše svete cerkve. S a n k t u s. Zrnirej bliže nastopa čas, ko bo Je¬ zus prišel iz svetih nebes sem na altar. O Bog! napolni me s svojim svetim Duhom, da se moje serce loči od vsega posvet¬ nega in samo na tebe misli. Ti pa, moja duša! vzdigni se kviško, idi naproti svo¬ jemu kralju, gospodu in ženinu, združi se z angelji in arhangelji, s kerubi in 108 serafi in z vsimi drugimi nebeškimi du¬ hovi, fe ki ga spremljajo, in vsa vesela pa tudi z vso častjo prepevaj in reci: Svet, svet, svet si Gospod Bog, stvar¬ nik vsili rečiJ Nebo in zemlja sta polna tvoje časti. Česen in hvaljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem! Bodi mu čast in hvala, modrost in zahvala, sla¬ va in moč na vekomej. Pred povzdigovanjem. Oče nebeški! po tvojem ljubem Sinu Jezusu Kristusu te prosim z vso poniž¬ nostjo , oglej se milostivo na svojo sveto cerkev, da jo braniš, ohraniš in poveli¬ čaš. Oglej se na našega papeža I., na našega škofa I., na našega cesarja l., na vse verne kristjane in na vse priču¬ joče, kterihvera in pobožnost ti je znana. Oglej se milostivo na vse tiste, za ktere sem posebno dolžna moliti (na moje starše, brate, sestre, prijatle , znance, dušne pastirje itd.}. Oglej se na vse, ki so mojim prošnjam se priporočili, in za ktere ti veš in hočeš, da imam še posebno moliti. Zlasti te prosim za moje družbene tovaršice, da kakor smo se vse zavezale lepo po dekliško živeti, 109 tudi vse svojo besedo deržimo, in čiste ostanemo na duši in na telesu. O Bog! prosim te v imenu vsih, prosim te z Marijo prečisto devico in z vsimi svetniki in svetnicami tvojimi, reši nas vsih nevarnost in vsega hudega za¬ lezovanja, reši nas pogubljenja in vver- sti nas med svoje izvoljene. Pri povzdigovanju sv. rešnjega telesa. Bodi česen in hvaljen, moj Jezus, ki si tukaj v podobi kruha živ in res¬ nično pričujoč! Molim te z vso poniž¬ nostjo; ljubim te iz celega serca. O Je¬ zus! bodi mi milostiv. O Jezus! bodi mi usmiljen. O Jezus! odpusti mi moje grehe. Pri povzdigovanju sv. rešuje kervi. Bodi češen in hvaljen , moj Jezus, ki si tukaj v podobi vina živ in resnično pričujoč! Molim te z vso ponižnostjo; ljubim te iz celega serca. O Jezus! tebi živim; tebi umerjeni. Tvoja sveta rešnja kri me očisti vsih mojih grehov! Po povzdigovanju. Zdaj spoznam, koliko je vredna moja duša; zdaj vidim, kakošna hudobija 110 in gerdoba da je greh. Svojo zadnjo kapljo kervi, o Jezus! si za me prelil; si na križu umeri, da si me pekla rešil. Oh! s čem sem zaslužila to tvojo veliko ljubezen? — Sram me je in serce mi trepeče, ko pomislim , kolikokrat že sem te hudo razžalila, sem vganjala nespo¬ dobne norčije, sem imela gerde pogovore, sem se oblačila nečimerno in sem lišpala svoj obraz, sem pasla nesramne misli in želje, sem pohujšanje davala s slabim svojim zaderžanjem, in duše, za ktere si ti tolikanj terpel, tebi iz rok tergala. Oj, ljubi moj Jezus! ne daj, da bi za naprej tudi taka bila, da bi tvoja sveta kri nad menoj morebiti zgubljena bila. Spomin tvojega terpljenja in tvoje smerti na križu naj me obvaruje te nesreče! Usmili se, o Gospod! tudi vernih duš v vicah, posebno tistih, za ktere veš, da sem dolžna moliti, in so moje prošnje naj bolj potrebne. Daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti! Daj pa tudi meni in mojim družbenim tovaršicam , da se z Marijo tvojo materjo, s sv. Nežo, sv. Lucijo, sv. Agato, sv. Katarino in z drugimi ssv. devicami v nebeškem kraljestvu veselile bomo. 111 Tvoja volja, o Gospod S naj se zgo¬ di, kakor v nebesih, tako na zemlji — naj se zgodi tudi nad menoj. Kar ti hočeš, hočem tudi jes, kar pa po tvoji volji ni, tudi po moji ni — vsa se tebi vdam. Ne daj, da bi prišla v skušnjave; če pa pridem, bodi ti pred menoj, da te pred oči imam in srečno zmagam. O Jezus, jagnje božje! ki odjemlješ grehe sveta, usmili se me. odvzemi mi grehe, in daj moji vesti ljubi mir, kterega mi svet ne more dati. Naj, da po tvojih svetih zapovedih živim, naj s teboj ve- komej sklenjena bom! Sv. obhajilo. O moj Jezus , ko bi pač moje serce zadosti čisto bilo! tako čisto in sveto, kakor je bilo serce tvoje presvete matere in drugih svetih devic; da bi vredna bila, tebe prijeti. Ali jes spoznam in odkrito povem, da nisem vredna, da ti greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo , in ozdravljena bo moja duša. Duša Jezusova — posveti me, Kri Jezusova — operi me, Terpljenje Jezusovo — poterdi me, Rane Jezusove — ozdravite me, 112 Serce Jezusovo — sprejmi me, Duh Jezusov — oživi me, Dobrota Jezusova — s svojim Oče¬ tom spravi me, Lepota Jezusova — za seboj vleci me, Ponižnost Jezusova — ponižaj me, Krotkost Jezusova — potolaži me, Mirnost Jezusova — mirno stori me, Ljubezen Jezusova — užgi me, Kraljestvo Jezusovo — pridi v me, Gnada Jezusova — napolni me, Milost Jezusova — zveličaj me, Svetost Jezusova : — posveti me, Čistost Jezusova — očisti me, Križ Jezusov — podpiraj me, Zreblji Jezusovi — pribite me, Ternje Jezusovo — kronaj me, Žolč Jezusov — napoji me, Usta Jezusove — blagoslovite me, V življenju in v smerti, zdaj in v večnosti. Amen. O moj Jezus, kako sladek si ti tistim, ki tebe ljubijo! Kako moja duša tebe želi! kako po tebi hrepeni! Pridi, o pridi v moje serce, bodi moj ljubček, moj gost, in očisti me vsili grehov! Združi se z menoj, in ne daj, da bi se kdaj tebe več ločila! Zaceli moje rane, pomagaj moji slabosti, in oživi me k novemu življenju, da v resnici lehko po¬ rečem : „Jes sicer živim ; vendar ne jes, temuč Kristus v meni živi“. Marija, prečista devica! prosi za me in za moje družnice, dače dalej več veselja do Jezusa v presv. rešujem te¬ lesu dobivamo , da se pogosto in vselej vredno ž njim sklenemo — za njega živimo, za njega umerjemo. Zadnje molitve. Vsegamogočni in predobrotljivi Bog! oglej se milostljivo na naše prošnje, in brani nas hudih misel in želj, naj bo naše serce vredno prebivališe svetega Duha. O Gospod! bodi stotavžentkratza¬ hvaljen za vse milosti in dobrote , ki jih meni in vsim stvarem deliš. Z Jezusovim neskončnim zasluženjem sklenem svojo slabo službo ; njegova ljubezen naj doda, kar meni pobožnosti pomanjkuje. Blago¬ slovi nas, o nebeški Oče! blagoslovi mene, moje ljube družnice in vse ljudi. Blagoslovi moje sklepe, moje pota in Ii4 opravila — vse, kar delam in počenjam, naj bo tebi v čast in meni v zveličanje. Pri zadnjem evangelju. Jezus! ti si kakor luč nasvet pri¬ šel, da si nam pot k večnemu življenju pokazal. Vodi nas po vsili naših potih, da v temi ne zaidemo, v skušnjavah ne pademo in v kako gerdo lužo ne zabre¬ demo. — Dobro spoznam, kako sem slaba in nestanovitna, zatorej prav lepo prosim, bodi ti, ljubi Jezus! moja podpora in moja pomoč, tvoja sveta gnada naj me spremlja, da bom sveto živela in sveto umerla. Amen. Po sveti maši. Moj Jezus! lepo te prosim, odpusti mi, da sem pri tej sveti maši tako merzla in raztresena bila. Ti veš, da moje mi¬ sli so dobre, da rada, prav rada bi bila zbranega duha; ali moja slabost je tako velika, da ne mislim in ne storim, kar bi rada, ampak kar nočem, karmi težko dene, mislim in storim. — Prosim, ti popravi, kar sem jes slabo opravila; ti od svojega zasluženja dodeni, kar pri moji molitvi pomanjkljivega najdeš. — 115 Daj, da bo ta sv. masa tebi v čast, moji duši pa v zveličanje; da bom danes in vselej vse svoje misli, želje, besede in djanja v tebe obračala, vse iz ljubezni od tebe storila, in svoje serce čisto brez vsega madeža ohranila. In ti, Marija! pokaži, da si res moja mati, priporoči me Jezusu, svojemu ljubemu sinu, da me danes in vse dni mojega življenja v svoji gnadi ohrani, in da ne bom druze- f a iskala in želela, kakor njemu dopasti. /ast in hvala bodi Bogu Očetu, in Sinu in sv. Duhu. t ast in hvala bodi tudi Marii, kraljici nebes in zemlje, zdaj in na vekomej. Amen. H6 J^ekleta! ve se rade umivate, rade svoje oblačila perete, da ste snažne in čedne; oj da bi le tudi tako rade svojo vest umiva¬ le, svojo dušo čistile in k sv. spovedi ho¬ dile! Ce tudi nobenega smertnega greha nad seboj nimate, morate vendar vsakega mesenea k spovedi iti; ktere pa ste bolj pobožne, in želite pot popolnamosti nasto¬ piti, morate še bolj pogosto iti. In sploh vsim vam naročim, da v večjih nevarnostih ko ste, in huji skušnjave ko imate, bolj pogosto morate k spovedi priti. Ko bi pa ktera zmed vas tako nesrečna bila, kar vas Bog obvari! da bi v smerten greh padla, bi smela k večjemu do nedelje odlagati — naj H? bolje pa bi bilo, precej tisti ali vsaj drugi dan se spovedati. Ne hodite zdaj k temu zdaj k onemu duhovniku, timveč izvolite si s pomočjo božjo svojega spovednika, ki so pobožen, razumen, usmiljen in natančen. Deržite se jih, kakor otrok svojega očeta, in ne pre- menujte jih, če nimate kakošnih posebnih vzrokov. V časti jih imejte, kakor angelja, kterega vam Bog pošlje, odprite j itn z vsim zaupanjem svoje serce, in izročite jim svojo dušo v ponižni pokoršini. — Pripravljajte se k spovedi vselej z vso skerbjo, in ne pozabite, da k zakramentu sv. pokore gre to petero: 1. Spraševanje vesli, 2.grevenga, 3. terden sklep, 4. spoved in 5. zadostenje. Spraševanje vesti. Perva stopinja do pobožnega življenja je skerbno in pogostno spraševanje svoje vesti. Brez pridnega spraševanja vesti ne moreš sama sebe spoznati, se ne moreš či¬ sto spovedati in tudi ne poboljšati. Navadi se torej, da boš vsak večer svojo vest spra¬ ševala; posebno pa si prizadevaj, spoznati, kamo tvoje serce naj bolj visi, ali v napuh, ali v nesramnost, ali v jezo, mehkužno,st, 118 lenobo ali kaj drugega. Kakor namreč vsak človek serčno žilo ima; če jo preseka, je njegovo življenje pri kraju: tako tudi ima vsak svoj priserčni, svoj priljubljeni greh, do kterega je naj bolj nagnjen, in kterega spoznati je večdel zlo težavno — ali če ga enkrat spoznaš in odpraviš, si odpravila svojega naj hujega sovražnika. Napreden začneš svojo vest spraše¬ vati, prosi svetega Duha, naj te razsvetli in tvoje serce omeči, da boš prav spoznala sebe in svoje grehe. Sprašuj se vselej ta¬ ko, kakor bi na smertni postelji ležala. Molitev za razsvetljenj c. O Bog! ti veš za moje naj skriv- niši misli, in tebi so znani vsi koti mo¬ jega serca, razsveti moj um, da bom vidila, kakošna sem pred tvojim obličjem — kako in kolikokrat sem te razžalila z mislijo, z besedo, z djanjem in z zamudo dobrih del. Odpri mi moje oči, da svoje grehe tako spoznam, kakor jih bom spoznala ob svoji smertni uri, in kakor jih ti spoznaš, ki boš mene sodil. — O Bog! usliši me in pc svetega Duha. Marija prosi za me ! Amen. »siji mi svojega , mati božja, m Ali pa clo kratko : Pridi, sveti Duh! in razsveti me z lučjo svoje sv. gnade, da bom vidila in spoznala vse na tanko, kar sem slabega mislila, govorila ali storila, in vse, kar sem dobrega opustila. Amen. Spomni se potem še prav živo priču- jočnosji božje, in začni svojo vest spraše¬ vati. Ce pa hodiš pogosto k spovedi, mo¬ rebiti vsaki teden, ti ravno ni treba slede¬ čega napeljevanja, posebno če si boječe vesti; timveč sprašuj se, kakor je bilo re¬ čeno zgorej pri večernem opravilu, poseb¬ no: kako si varovala svoje oči in ušesa, svoj jezik in druge svoje zunanje in no¬ tranje čute; in prizadevaj se toliko bolj, da boš imela prav veliko in serčno gre- vengo. Najprej pomisli, kdaj si bila zadnjikrat pri spovedi — ali si naloženo pokoro zvesto opravila — ali si storila vse, kar so ti spo¬ vednik naročili — potem pa se sprašuj : I. Čez deset zapoved božjih. 1. Ali nisem kakih prostovoljnih dvo¬ mov nad to ali uno versko resnico imela ? Sem si prizadevala, skušnjave zoper sv. 120 vero iz glave spraviti? Nisem hodila v hiše, v tovaršije, kjer moja vera slabi ? Sem kdaj slabo ali zaničljivo govorila zoper duhovnike, zoper post, spoved, čistost in cerkvene opravila; ali sem morebiti take pogovore z dopadajeojem poslušala, ali celo poterdila? Sem kdaj molčala, ko so drugi zoper sv. vero in svete reči slabo govorili, dasiravno sem previdila, da bi kej pomagalo? Nisem bukev zoper sv. vero brala, ali drugim brati dajala? Nisem oponašala pridgarjev ali spo¬ vednikov? Nisem pobožnih ljudi zasmehova¬ la, sovražila ali od dobrega odvračevala? Se nisem sramovala sv. vere, molitve —pre¬ križati, pokropiti se z žegnano vodo, po¬ klekniti, svetinjo poljubiti, pripogniti se? Sem kake prazne vere na copernijo, kvarte, sanje imela? Sem koga praznovernih, vraž- nih reči dolžila ali raznašala? Sem molila vselej zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi, in angeljsko češenje trikrat na dan? Ali nisem pri molitvi prostovoljno razmišlje- na bila? Sem mislila večkrat čez dan na pričujočnost božjo? Sem storila vse iz lju¬ bezni do Boga, vse njemu v čast? Se ni¬ sem samo na oči pobožno delala? Sem obudila kdaj vero, upanje in ljubezen, po¬ sebno ko sem v skušnjavah bila ali v veliki 121 nevarnosti? Seni kdaj med službo božjo nepotrebno zvunej cerkve ostala, ali na¬ mesti v cerkev, slav kerčmo ali na druge slabe pota? Sem kdaj v cerkvi ali na dru¬ gih svetih krajih grešne misli pasla, ne¬ sramne poglede, nepotrebne pogovore imela, pohujšljivo se smejala, nespodobno se vedla? Sem kdaj službo božjo mudila, prehitro iz cerkve letela? Ali nisem zoper Boga, zo¬ per slabo vreme in previdnost božjo go- dernjala? Sem dala Bogu dolžno hvalo za prijete dobrote? Nisem božjih darov tratila? Sem bila v bolezni in v nadlogah vselej v voljo božjo vdana? Nisem nikoli v sebi kake merzlote, nevolje ali clo jeze do Bo¬ ga redila? Sem častila angelje, svetnike in njih svetinje, kakor sem dolžna? 2. Sem kdaj ime Jezusa, Marije, svet¬ nikov in svetnic božjih nepotrebno in ne- častitljivo izgovarjala? Nisem s svetimi rečmi norčevala, božjo besedo ali besede sv. pisma pačila in krivo obračala? Ali ni¬ sem preklinjala, se rotila, priduševala in Boga brez potrebe ali po krivem na pričo klicala? Nisem morebiti clo Boga in nje¬ gove naredbe, p. vreme, mraz ali vročino klela ? Nisem nikogar k nepotrebnim prise¬ gam zapeljala? Sem obljube, ki sem jih 422 Bogu storila, dopolnila? Nisem dopolnjenja obljub predolgo odlašala? Sem kdaj kej slabiga obljubila? Sem spolnila vse, kar mi ta ali una bratovšina naročuje? Sem rada kej božjega govorila, poslušala ali brala? Sem klicala v skušnjavah vselej z zaupanjem na Boga? 3. Ali sem bila ob nedeljah in zapo¬ vedanih praznikih vselej spodobno, v Bogu zbrana in pri celi sv. maši? Sem bila tudi pri pridgi in pri popoldanski službi božji ? Sem bila kterikrat kriva, da moj bližnji ni bil pri službi božji? Sem božjo besedo vse¬ lej zvesto in skerbljivo poslušala? Ali ni¬ sem brez sile in dovoljenja, ali morebiti za dobička voljo delala? Nisem prazno posto¬ pala? Nisem ravno ob teh dneh slabih io- varšij, pregrešnih kratkočasov imela — v kerčmo, na ples hodila? Se nisem pred cerkvijo nastavljala? Nisem v cerkev ali iz cerkve s slabimi ljudmi hodila? Sem kdaj po božjih potih iz slabih namenov hodila, ali slabo se zaderžala? 4. Ali sem očeta in mater rada vbo- gala, spoštovala, ljubila? Jih nisem dra¬ žila, zmerjala, zaničevala, preklinjala, ger- do gledala — jim kljubovala, besedovala, kej hudega ali clo smeri želela? Jim nisem z roko namerjala ali jih do vdarla ? Jih nisem žalila s svojim slabim zaderžanjem, jim solzne oči narejala? Ali nisem njih slabost raznašala, njih revnega stanu se sramo¬ vala, v njih siromaštvu jih zapustila? Ali jih nisem nikoli nalegala, goljfala, okradla? Sem molila za nje, jim postregla v njih bolezni? Sem skerbela, da so s ssv. za¬ kramenti prevideni bili, sem njih zadnjo voljo zvesto spolnila? Sem se rada spo¬ minjala svojih rajnih staršev, jim pomaga¬ la po svoji moči z dobrimi deli? Nisem morebiti še mertvih staršev opravljala? Sem pokorna bila tudi svojemu očmu, svoji mačehi, gospodarju, gospodinji in drugim naprejpostavljenim? Nisem slabo od njih govorila, jim nezvesta bila? Sem storila, kar so mi grešnega storiti ukazali, dasi- ravno sem vedila, da ni prav? Nisem sta¬ rih betežnih ljudi ali beračev zasmehovala, za zijake imela? Se nisem ž bratmi, s sestrami, s tovaršicami kavsala, vjedala, prepirala ? 5. Nisem sebe ali svojega bližnjega na zdravju ali življenju poškodovala, ne¬ zmerno jedla, plesala, pijana bila? Se ni¬ sem pregrešila s hudo jezo ali žalostjo, ali s takimi jedmi in pijačami, od klerih vem, 6 * 124 da so mi škodljive? Sem kdaj svoje zdravje ali življenje nepotrebno v nevarnost posta¬ vila, na jezo ali na vročino prehitro pila, se tepla ali suvala? Sem se kdaj na delu hotla skazati, nespametno skušala ali pre¬ gnala? Sem sebi ali drugim smert ali kako nesrečo hudovoljno želela? Nisem iz hu¬ dobnih namenov kej pila, jemala ali drugim kej takega svetovala? Sem bila v bolezni, v terpljenju voljna? Nisem imelasovražtva s svojim bližnjim, se ga zato ogibala, ga nisem pogledati, pozdraviti hotla? Sem ko¬ ga pohujšala s svojim govorjenjem, s pet¬ jem, z bukvami, s pismi, s podobami, z obna¬ šanjem, z obleko, s slabimi zgledi? Sem se ogibala slabih tovaršij in priložnost? 6. Sem rada kej nespodobnega mis¬ lila, poželela, poslušala? Nisem nalaš na nečiste reči ali sanje mislila? Sem jih zbi¬ jala precej iz glave? Nisem kej nesramne¬ ga gledala, govorila, pela, nesramnim rečem se smejala, se jih dotikala? Se nisem pre¬ več iišpalaj ogledovala, nečimerno oblačila, možkim nastavljala, po njih gledala, za njimi hodila, se njim prejemati, poljubo- vati ali objemati dala, ž njimi norela, se. metala, tergala, preprijazna bila? Nisem hodila kdaj na ples, po kerčmah , po dru-> 125 gih potih in krajih, kjer je bila moja čis¬ tost v nevaršini ? Sem krotila vseskoz svoje občutke? Sem bila zadosti sramežlji¬ va v pogledu in v obleki? Nisem preveč dovolila svojemu slabemu poželjenju? Ni¬ sem nikoli kej nespodobnega naročevala, pisala, brala, prenašala? Se nisem nepo¬ trebno razgalila, se ponoči skerbno zapo¬ ram, ne hodim okoli? Nisem sama ali z drugimi kej gerdega storila, in morebiti o svetem času, na svetem kraju? Sem se že spovedala tistih nesramnost, ki sem jih bila v otročjih letih storila, morebiti clo z nes¬ pametno živaljo ali s takim, ki so mi bili v bližnji žlahti? Nisem od zapeljivcov ka¬ kih daril jemala? Nisem imela grešnega znanja, in s kom?>Sem varovala skerbno svoj jezik, svoje oči in ušesa? Se nisem preglasno smejala? 7 . Nisem komu kej ukradla ali po sili vzela ? Nisem koga goljfala pri kupčii, prodaji, meri, vagi, s slabim dnarjem? Nisem po njivah, travnikih, nogradih, ver- tih, v hosti ali pri pohištvu komu kej ško¬ de storila ? Ali nisem gospodarju jemala in vbogajme dajala? Sem najdene ali posoje¬ ne reči vselej zvesto nazaj dala, storjeno škodo po svoji moči popravila? Ali nisem ponidama dinarja tratila, zapravljala, pre¬ drago obleko si omišljevala? Sem zvesto delala, ko sem bila najeta ali plačana? Sem si kej ptujega blaga prideržala, sama sebi pravico delala? Sem komu kej dolžna, in mu nočem plačati? Nisem revežov pri kupčii ali prodaji stiskala? Nisem slabo delala in obilno rajtala? Nisem posojevala na prevelike obresti ? 8. Ali nisem čez koga po krivem pričala, ga rada slabo sodila, njegove be¬ sede in djanja na slabo izkladala, mu sla¬ bih namenov podtikala? Nisem koga po krivem tožila, ga obrekovala, opravljala, raznašala? Nisem radovedno ali iz hudo¬ bije po slabostih bližnjega popraševala, rada in brez potrebe od njih govorila? Seni legala — iz potrebe ? iz navade? v norčijah? v škodo bližnjega? zavoljo do¬ bička? ali še clo pri spovedi? Se nisem svojim naprejpostavljenim zlegala, od njih slabo mislila, slabo govorila? morebiti še od duhovnov? Nisem kej tajila, obetala, pa ne storila? Sem se lažnjivo hvalila, bahala, druge zaničevala, zasmehovala, jim gerde priimke dajala? Nisem nikogar dražila, podpihovala in se krega deležno storila? Se nisem hlinila ali le na videz po- 127 božuo delala? Sem se komu prilizovala? Nisem nobenemu časti ali poštenja vzela? Sem si prizadevala, odvzeto dobro ime spet poverniti? Nisem kakih skrivnost ra¬ zodevala? 9. Se nisem v nečistih mislih, željah in občutkih radovoljno in z dopadajenjem mudila? Sem se nesramnih zakonskih mo¬ žakov skerbno ogibala? 10. Nisem nikoli želela, česar ptu- jega se povlastiti, koga prekaniti? Nisem bila žalostna, ko se je bližnjemu dobro godilo, ali vesela, ko je nesrečen bil? Nisem bila skopa, samogoltna? itd. II. Čez pet cerkvenih zapoved. 1. 2. Kako sem praznike praznovala? 3. Sem se postila zapovedane postne dni? Nisem večkrat na dan do sitega se najedla? Sem si pri večerji kej pritergala? Sem ob sabotah in drugih postnih dneh, ob kterih sem po cerkvenem dovoljenju uživala mesene jedi, molila in opravila, kar je od škofa naloženega? Nisem bila kriva, daje kdo post prelomil ali zasmehoval? Ni¬ sem nevoljna bila ali govorila zoper post? 4. Kako sem svoje spovedi oprav¬ ljala, posebno ob velikonočnem času? Ni 128 bila ktera mojih Spoved slaba, ker sem svojo vest premalo sprašala? Sem imela resnično grevengo in terdno naprejvzetje ? Nisem kakega sinertnega greha nalaš, iz zanikernosti, iz straha ali sramožljivosti zamolčala ali zmanjšala? Nisem v takem stanu svetega obhajila ali drugih ssv. za¬ kramentov prijela ? in kolikokrat ? Sem brez potrebe drugim pravila od spovedi? Sem svojega spovednika vselej vbogala, jih ni¬ sem zaničevala? Nisem nalaš premehkih spovednikov iskala, da bi ložej mirno v svojih grehih živela? Nisem pri spovedni¬ ci poslušala, in kar sem slišala, morebiti še drugim pravila? Nisem po hinavsko pa¬ zila , kako dolgo ali kolikokrat se kdo spo¬ veduje? Se nisem pri spovednici gerdo obnašala? Nisem nikoli zoper spovednikovo dovoljenje, ali s smertnim grehom na vesti k sv. obhajilu šla? Kako sem se priprav¬ ljala k sv. obhajilu? kako zaderžala? Nisem še na dan sv. obhajila v kakšne navadne in velike grehe padla? o. Nisem v adventu ali ob postnih dneh pri pojedinah, igrah ali plesu bila? Se nisem na ženitnim pregrešila z nezmer¬ nostjo v jedi in pijači, ali s pregrešnim plesom ? 129 III. Čez sedem poglavitnih grehov. Sem bila visokih, prevzetnih misel ali častilakomna? Sem se kej povzdigovala, si domišljevala zavoljo lepote svoje, modre glave ali dobrih lastnost, ki jih morda imam? Sem se oblačila čez svoj stan ali zato, da bi drugih oči za seboj vlekla? Nisem bila jezna, če je me kdo po pravi¬ ci svaril? Ni moje serce preveč na časne reči navezano? Nisem iz lakomnosti ob nedeljah in praznikih delala in službe božje mudila? Nisem iz lakomnosti nič vbogajme dati hot- la? Nisem svojega premoženja zapravljala, ali na prelepo obleko obračala? Nisem bila nikomur nevošljiva zavoljo njegove sreče, dobre glave, dobrega ime¬ na? Nisem nikogar iz nevošljivosti oprav¬ ljala ali poškodovala? Nisem bila nezmerna v jedi in pijači? Se nisem vpijanila? Nisem v pijanosti kle¬ la, klafala ali kej druzega hudega storila? Si nisem z jedjo in pijačo na zdravju ško¬ dovala? Ali sem rada jezna za vsako malo reč? Nisem jeze dolgo deržala, in se mo¬ rebiti spraviti nisem hotla? Nisem v jezi razsajala, vpila, zmerjala, živino pretepala? 6 **■ 130 Ali nisem bila lena, mlačna v dobrem ? Sem dopolnovala zvesto dolžnosti svojega stana? Nisem iz nemarnosti molitve, služ¬ be božje, svete spovedi odlašala ali do opustila? IV. Čez šest grehov v sv. Duha. Ali se nisem prederzno na milost božjo zanašala in si mislila: Kaj pa, če grešim, se bom pa spovedala, vsaj je Bog milost¬ ljiv? Ali nisem nad milostjo božjo obupo¬ vala in si mislila: Mojih grehov je toliko, da mi jih Bog ne more odpustiti? Ali sem si mislila: Jes sem že pogubljena, za me je vse zastonj — Bog je na me pozabil — on mi noče pomagati, da bi se poboljšala? Sem kdaj rekla, da bi nečistost ali kaj takega greh ne bilo, kar Bog prepove? Sem se kdaj ustavljala spoznani keršanski resnici, da bi ložej svojemu poželjenju stregla? Mi je kdaj težko djalo, ko sem vidila druge pobožno živeti, pogosto ssv.. zakramente prejemati? Sem jih zategadel zasmehovala ali sovražila ? Nišem bila ne¬ voljna, če me je kdo podučil ali posvaril? Njsem svojega poboljšanja na starost od¬ lagala, ali do na smertoo posteljo? IM V. Čez devet ptujih gTehov. Ali nisem nikomur v greh svetovala, postavim: kako naj se zlaže, goljfa, se mašuje, bližnjega v greh zapelje, nepoko¬ ren bo? Nisem nikogar v greh napeljavala, silila ali nagovarjala? Nisem drugih dra¬ žila, da so se jezili ali kleli? Nisem pri¬ ložnosti davala, da so obrekovali ali kla- fali ? Nisem v drugih greh privolila? Nisem rada poslušala ljudi, ki so me v greh nagibo- vali? Nisem hvalila ljudi, ki so kej-hudob- nega počeli? Se nisem sama kej gerdega hvalila? Nisem drugih grehe zakrivala, zagovarjala? ali molčala, ko je bilo treba svariti ali predpostavljenim povedati? Ali se nisem kakega greha vdeležila, postavim: tatvine, goljlije, opravljanja, zapeljevanja? VI. Čez sedem del usmiljenja. Ali sem rada pomagala bližnjemu, ki je bil v potrebi? rada bolnike obiskala, po¬ sebno tovaršice svoje, jim postregla? Sem se potegnila in ponesla za nedolžnega ? Sem rada podučila, posvarila, ko je bila pri¬ ložnost? Sem krivico voljno poterpela? VII. Čez dolžnosti svojega stana. Sem starše in svoje naprej postavljene vbogala? Sem delala pridno in zvesto tudi 132 takrat, ko sem sama bila ? Sem zadovolj¬ na s svojim stanom? Ali ne godernjam, da sem v tako revnem stanu? Ali molim vsa¬ ki dan za dar svete čistosti sebi in svojim iovaršicam? Ali molim vsako nedeljo za rajne družbene dekleta? Zadnjič še prašaj: Kolikokrat sem od zadnje dobro storjene spovedi ta ali uni greh storila? v kakošnih okoljši- nah ? iz kterega namena sem grešila? kaj je iz greha prišlo? sem se od svoje zad¬ nje spovedi s pomočjo božjo poboljšala ali morebiti pohujšala? Si svojo vest skerbljivo sprašala, prizadevaj se, da obudiš v sebi prav serč- no grevengo. Misli si, da klečiš z Ma¬ rijo Magdaleno pred Jezusovimi nogami, in reci: Greveuga. Preljubi moj Jezus! kaj sem spet storila? kamo sem zašla? Oh, da morem takoneumna biti, tako oslepljena! Glasno si me klical, roko si mi podajal: jes pa sem se stran obernila iu bežala pred te¬ boj. Dobro sem vedila, koliko si jokal in žaloval nad menoj, nad mojo termo 133 in mojo sladnostjo: ali tvoje solze me niso ginile. Kervavi pot si potil, od samih skerbi za me, ko sem bila v tej ali uni skušnjavi: jes pa vsa nora se nisem zmenila za te. Kolikokrat sem go¬ vorila, ko je bilo treba molčati: in tebe so za to po ustali bili. Kolikokrat sem molčala, ko je bilo treba govoriti: in ti si bil zavolj mene zasramovan. Jes se rada lišpam, svojo glavo lepotičini: ti pa ternjevo krono nosiš. Jes se poželjivo ogledujem in prevzetno oblačim: tebe pa v obraz pljuvajo, tez gerdim, sramotnim plajšem ogernejo, in brez obleke na križ pribijejo. Jes sem nesramožljiva v svojem pogledu: tebi pa oči zavežejo in te bijejo. Jes sem časti- lakomna, sem rada visoka: tebi pa terst v roke dajajo in se zasmehljivo pred te¬ boj pripogujejo. Jes svoje truplo rada mehkužim, in svoje ude in čutila v slabo obračam: tebe pa bičajo in tepejo, tako da od verha glave do podplatov ni nič zdravega na tebi. Roke moje so vse omadežovane: tvoje pa so z žrebljami prebite. Serce moje je polno nagnjusnosti: tvoje pa je s sulico prebodeno. — O moj Jezus, 134 lepo te prosim, ne zaverzi me! O moj Jezus, usmili se me! O moj Jezus, ne daj, da bi se vekomej ločila od tebe! — Rada bi tudi jes, kakor nekdaj grešnica Magdalena, tvoje svete noge umivala s svojimi solzami. Rada bi tebi, o moj Jezus! tudi jes svojo serčno žalost ska- zala, ker sem te tolikokrat in tako hudo razžalila. Ali moje serce je terdo, ka¬ kor kamen, in ne čuti svojih globokih, svojili smertnih ran. O moj Jezus! tebi je vse mogoče — usliši me, iz globočine svoje duše k tebi upijem. Omeči moje ter¬ do, moje kamnitno serce, in daj mi solze prave grevenge. Vzemi me sopet v svojo milost, in oberni, oh oberni svoje milost¬ ljive oči na me ubogo grešnico. Grešila sem in veliko hudobijo sem storila pred teboj 5 vredna nisem, tvoja hči imenovana biti. Pa, moj Jezus! pri tebi je usmi¬ ljenje, pri tebi je obilno odrešenje. Oberni svoje obličje od mojih hudobij, in bodi milostljiv, bodi usmiljen mojim grehom. Vsa vesela bom potem tvoje ime hvalila in bom prepevala tvoje usmiljenje veko¬ mej. Amen. Moj Rog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ker sem tebe svojega J 35 preljubeznjivega Boga, tebe, vso svetost in samo sveto dobroto, ki te iz serca ljubim, ž njimi razžalila. Terdno skle¬ nem s tvojo gnado svoje življenje po¬ boljšati, in vse, tudi smert raji preterpeti, kakor tebe, svojega Boga, tebe neskonč¬ no svetost in dobroto, še kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi gnado, spol¬ niti ta sklep; to te prosim po neskonč¬ nem zasluženju tvojega božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Na grevengi je veliko veliko ležeče. Če imaš popolnama grevengo, lehko zado- biš odpušenje grehov tudi brez spovedi: brez prave grevenge pa ni odpušenja gre¬ hov. Skerbi torej in prosi Boga, da ti serce prav omeči. — Dekleta, ki pogosto k spovedi hodijo, včasi premalo skerbijo za pravo grevengo, in od tod pride, da od svetih zakramentov ne dobijo toliko gnad, kakor bi jih lehko dobile: po drugi strani je pa včasi tudi težko, veliko gre¬ vengo imeti, posebno če vest nič velikega ne očita. Svetujem ti, da bi zategadel tu in tam pred kerstni kamen pokleknila, in takole premišljevala: Tu so me rnašnik s kerstno vodo oblili, tu sem prijela oblači- 136 lo svete nedolžnosti, tu sem postala vsa čista na duši in na telesu. Kje je pa zdaj moja nedolžnost? kakošno je nje oblačilo? Moje roke, moje oči, moj jezik, moje te¬ lo , mčja duša: ali je vse to na meni še tako čisto, tako sramožljivo, tako brez madeža, kakor je bilo tisto srečno uro, ko sem tu pri kerstnem kamnu prerojena bila ? — Tu sem se odpovedala hudiču, napuhu in vsemu hudobnemu djanju: ali deržim to svojo obljubo? ni nič napuha v meni? se ne povzdigujem, ne hvalim? itd. Tako in enako premišljevanje ti utegne veliko pomagati, da boš bolj serčno se zgrevala. Nekteri svetniki so navado imeli, po pet-, šest- in še večkrat na dan grevengo moliti, in to je mnogo pripomoglo k njih svetosti: ti pa skerbi, da vsaj enkrat na dan jo moliš prav iz serca. Če grevengo čutiš, če te pri vsakem naj manjšem pre¬ stopku močno serce boli, hvali Boga, ker taka grevenga je poseben dar božji. Če pa tudi grevenge ali žalosti ne čutiš, če se ti zdi, da si vsa inerzla in mertva, ne opusti jo — Bog se da sprositi, če ga le stanovitno boš prosila. Če imaš resnično grevengo, moraš tu- 137 di terdno voljo imeti, poboljšati se in ne več grešiti. Si v kaki hudi priložnosti, imaš kako slabo znanje, ga moraš zapu¬ stiti; tovaršuješ s kom, s kterim bi ne smela, moraš precej nehati; si kej vzela, kar ni bilo tvojega, moraš nazaj dati; si v sovražtvu, se moraš spraviti; si obre¬ kovala svojega bližnjega, moraš reči, da ni res, kar si čez njega govorila; si koga pohujšala, si moraš prizadevati, pohujša¬ nje popraviti; si koga v greh pripravila, si moraš prizadevati, z opominjevanjem in z molitvijo njegovo dušo rešiti. Zoper svoje nagibe in slabe občutke se moraš serčno vojskovati; nevarnih, slabih pri¬ ložnost in tovaršij skerbno se varovati: rada moli, pridno delaj, svete zakramente pogosto in vredno prejemaj — z eno be¬ sedo: starega človeka moraš sleči, in po¬ stati nova stvar, podobna Jezusu Kristusu. Tcrdcn sklep. O moj Bog! v britkosti svoje duše spoznam, kamo sem zašla, kamo me je pripravilo moje grešno življenje. Ali za naprej ne sme več tako biti. Tukej pred teboj obljubim in terdno sklenem, od te ure svoje življenje poboljšati, in ne le 138 vsili grehov, ampak tudi vsake slabe pri¬ ložnosti skerbno se varovati, kolikor bo le mogoče. Naj velja, kar hoče, za¬ pustila bom vse, kar je za me nevar¬ nega; hiše in kraje, tovaršije in ljudi, in sploh vse, kar me je kdej v grehe zapeljalo. — O moj Jezus! zdaj bom začela, prav te ljubiti, ker sem do zdaj vse premalo te ljubila. Vse kar me zo- pernega ali težavnega zadene, bom z voljo inv duhu pokore poterpela; kar sem škode in krivice storila, bom do vinarja vse poravnala in popravila; tistim, ki so me razžalili, iz serca odpustim, in raji vidim, da me to uro iz sveta vzameš, kakor da bi le enkrat več premišljeno in prostovoljno tebe razžalila. Ravnaj z menoj, o Gospod! po svoji sveti volji. Tebi hočem delati in terpeti, tebi živeti in umreti. Vzemi, o Gospod! mojo dušo in moje telo v dar za moje grehe. Ma¬ rija ! prosi za me, da v tem svojem do¬ brem sklepu stanovitna ostanem. Amen. Nauki za spoved. Ko pride versta na te, da imaš spo¬ vedana biti, ponižno in skesano k spo¬ vednici poklekni, in reci: Prosim, du- i 39 hovni oče ! za sveti žegen, da se svojih grehov prav in čisto spovem. Potem se prekrižaj, in moli očitno spoved takole: Jes, uboga grešnica, se spovem Bogu vsegamogočnemu, Marii prečisti devici, vsim ljubim svetnikom in svetnicam, in vam, namestniku božjemu, da sem od svoje zadnje spovedi, ktero sem opra¬ vila (tukaj povej, kdaj si bila zadnjikrat pri spovedi) velikrat in obilno grešila v mislih, z besedo, djanjem in zamudo dobrih del, posebno pa se obtožim, da sem . . Obtoži se zdaj odkritoserčno vsih svojih grehov, in kedar ne veš nič več, spoved skleni in reci: Ti in vsi moji gre¬ hi , ki jih vem in ne vem, ki sem jih sama storila, ali sem kriva bila, da so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sem Boga, njega samo sveto in preljubeznjivo dobroto ž njimi razžalila. Terdno sklenem, nič več ne grešiti, in vsih priložnost v greh se varovati. Pro¬ sim vas, duhovni oče! za potrebni nauk, za zveličavno pokoro in sveto odvezo, če sem je vredna. Pri spovedi ne prikrivaj svojih sla¬ bost, in ne sramuj se, na tanko povedati vse, kar na vesti imaš. Povej brez ovjn- 140 kov, kteremu grehu si naj več vdana, in ne zamolči nobenega. Božjega ropa bi se krivo storila, ko bi iz straha ali sramož- Ijivosti kaki smerten greh zamolčala. — Se spoveduješ smertnih grehov, povej tudi njih število. „Vidite gospod!“ (moraš reči) „kake so moje rane; kako so gerde in ne¬ marne in koliko jih je — prosim, ozdravite me, pomagajte mi!“ — Ako za gotovo ne veš, če si ta ali uni greh storila, reci, da tega dobro ne veš, če si storila ali ne. Se spoveduješ slabih misel in želj, povej, če si jih rada imela, če si v nje dovolila, ali si imela veselje in prostovoljno dopa- dajenje nad njimi. Odkrij tudi skušnjave, ki jih naj večkrat imaš — ali zadosti ču- ješ in moliš. Povej tudi iz poprejšnega življenja, če še kaj na vesti imaš, da se ti pomaga. Skerbno poslušaj, kar te spovednik učijo; odgovori jim po vsi resnici, če te morda kej vprašajo, in ponižno jih poslu¬ šaj , če te svarijo in opominjajo — božji namestnik so in tvoj vidni angelj varil. Če te nočejo odvezati, ne bodi nevoljna in ne govori čez nje; marveč hvali Boga, da si prišla tako vestnemu in pobožnemu duhov¬ niku v roke. — Naloženo pokoro natenko 141 in zvesto opravi, kakor hitro moreš, in ravno tako, kakor ti je naročeno. Vse kri¬ že in težave, vse zasmehovanje in zasra¬ movanje v duhu pokore poterpi, in če ti stan in okoljšine dopustijo, si sama kej za pokoro naloži. Če večkrat k spovedi greš, in ti vest nič posebnega ne očita, rada povzemi kej iz poprejšnega življenja. Reci postavim: V to spoved sklenem pa tudi grehe svojih poprejšnjih let; svojo nesramožljivost, svoje slabe priprave k spovedi in k sv. obhajilu, svojo poželjivost do lepega oblačila, svojo mlačnost v molitvi, ali kej druzega enake¬ ga. To opominjanje nekteri pomaga, da ložej ukroti svoj napuh, ki se tudi v po¬ božnih dušah tako rad vzdiguje, in da bolj serčno obžaluje svoje pregrehe. — Če ti vesi očita, da tvoje poprejšne spovedi so bile slabe; če hočeš v zakon stopiti; če hočeš zapustiti svoje dosedanje mlačno življenje in bolj popolnama živeti, prosi svojega spovednika, naj ti dovolijo, da storiš dolgo spoved, naj že bo od celega tvojega življenja ali saj od nekterih let. Tudi je dobro, vsako leto letno spoved storiti. U2 Molite? predi spovedjo. O moj Jezus! kakor se je Marija Magdalena pri tvojih nogah z zgrevanim sercem spoznala za veliko grešnico, tako hočem tudij.es zdaj pred tvojim namest¬ nikom odkritoserčno se obtožiti in pove¬ dati, kakošna grešnica sem, kakošne misli, želje, besede in djanja sem imela. O moj Jezus! bodi zdaj v mojem sercu in v mojih ustih, da bom vsih svojih grehov tako čisto se spovedala, kakor ko bi ti sam tukaj sedel in spovedoval. Raz¬ svetli pa tudi mojega duhovnega očeta; daj jim svojo sveto gnado, napolni jih s svojim svetim Duhom, in dodeli jim modrost, milost in ljubezen, da bodo prav spoznali revni stan moje duše in pripeljali mene, tvojo ubogo zgubljeno ovčico, po potu resnične pokore spet k tebi, o Jezus! ki si moj naj ljubeznjiviši nebeški pastir. Amen. Kedar pri spovednici čakaš, premiš¬ ljuj, kako bo tačas, ko boš na sodbo božjo čakala; spominjaj se prav živo pričujoč- nosti božje, in priporočuj se Marii, naj ti pomaga s svojo sveto prošnjo, da to svojo spoved tako opraviš, kakor bi bila zadnja tvojega življenja. 143 Molitev po spovedi. Bodi zahvaljen, Oče nebeški! za preveliko usmiljenje tvoje, ki si danes meni ga skazal. Cula sem vesele besede : Zaupaj, moja hči, tvoji grehi so ti od- pušeni! Veseli se torej, moja duša! in hvali Gospoda svojega Boga, zakaj ve¬ like čudeže je storil nad teboj ; vse tvoje grehe ti je odpustil, vse tvoje rane za¬ celil, rešil te od večnega pogubljenja, dal ti mirno dobro vest in vzel te spet v svojo goado. O kako sem srečna, de me nisi v grehih iz sveta poklical, da spet se sinem šteti med tvoje otroke, da spet ti smem reči: „Ljubi moj Oče \ u —Pridite, an- gelji božji! pridite, zveličani duhovi vsi! in veselite se z menoj, ker spet sem u- smiljenje našla pri svojem Bogu. Prosite pa tudi za me ubogo revo, da se spet ne zgubim, spet nazaj ne povernem v stare pregrehe; temuč da stanovitna osta¬ nem na pravem potu — noter do smerti, in se enkrat v svetih nebesih z vami vred veselim. O moj Jezus! le tega ne daj, da bi se tebe več ločila. Vem dobro, da moji sovražniki čujejo, in da zapeljivi 144 svet me bo spet motil, in gledal, kako bi me v svoje mreže dobil. Vem tudi, da v mojem mesu ni zdravja, in da hudi duh se bo vse prizadel, v moje serce spet se vlesti; ali dokler si ti s svojo gnado v mojem sercu, se ničesar ne bo¬ jim. Razlij, prosim, tudi nad me svo¬ jega svetega Duha, in daj mi dar svete moči, da me svet in njegovo poželjenje ne zmoti in ne zmaga. O Marija, prečista devica in moja preljubeznjiva mati! sprosi mi gnado, da bom za naprej ven in ven tebe pred očmi imela, po tvojih stopinjah hodila in srečno za teboj prišla. Prosim, vzemi me pod svoje varstvo, da več ne grešim, in da ljubim tvojega preljubega Sina Jezusa iz celega svojega serca. Amen. Molitev Ftf ež& lir Tuta a ¥111, (Na Veroniko, Do smerti mu zvesto. 9 * m VI. Štacion. (Tukaj sc dobi 7 iet in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.) Veronika poda Jezusu potni pert. y. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo. O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Poglej in premisli v tem pertu sveto obličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa, in s to lju¬ beznijo vtisni njegov obraz v svoje serce. Oh, kako srečna boš, ako boš z Jezusovim obra¬ zom v svojem sercu živela, in ž njim v sercu v večnost pojdeš! Da tedej to gnado zadobiš, prosi svojega Boga in reci : O moj žalostni Jezus! prosim te, vtisni v moje serce sveti obraz svojega obličja, da bom neprenehama na te mislila, noč in dan tvoje grenko terpljenje pred očmi imela, in svoje grehe objokovala. O Jezus! s kruhom tvojega terpljenja hočem nasitovati svojo dušo, in moje oči bodo vselej isolze točile nad mojimi pregrehami. Amen. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Oh. kak’ žalostnega, Že vidim spet Boga, S kervjo oblitega , Na tla pobitega. m VII. Štacion. (Tukaj se dobi 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.) Jezus pade drugič pod križem. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo. O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Premisli, kako Jezus, tvoj Bog'in Gospod, zopet na zemlji leži, ves oslabjen od velikih bolečin, ves zmartran in zaničevan od sovraž¬ nikov. Premisli, da tvoja prevzetnost je Je¬ zusa poterla in ga na zemljo vergla, ter je prenesti ne more. Oh, zapusti svojo ošabnost, in ne bodi več tako hapuhnjena. Spokori se, in skleni prihodnjič bolj ponižna biti. Reci s skesanim sercem: Oh, prečastitljivi Jezus! ako ravno vidim, da na zemlji pod težkim križem ležiš, vendar te molim in častim, kakor svojega vsegamogočnega, večnega Boga. Prosim te, poteri moj napuh, vzemi iž mojega serca vso ošabnost, da bom svojo nečimernost spoznala, in vse zasramo¬ vanje s tako tebi dopadajočo ponižnostjo sprejemala, da bom s tem gnado zado- bila, tudi v nebeškem kraljestvu s teboj povikšana biti. Amen. 198 Oče naš. Cesena si Marija, časi: bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! (Tukaj se dobi 7 let in 7 štirdcsetdnevnic odpustkov.) Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo. O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Premisli in prevdari v svojem sercu, ka¬ ko veliko vzrokov imaš tudi ti, da jokaš in žaluješ — pervič zavoljo svojega ljubeznjivega Jezusa, kteri zavoljo tebe tolikanj terpi; dru¬ gič sama nad seboj, ker si ven in ven tako nehvaležna, in ne nehaš njega žaliti. Kako je mogoče, da v premišljevanju njegove grozo¬ vitim martre tako terdovratna si? Poglej, kako milostljivega in ljubeznjivega se Jezus tem revnim ženam skazuje! Vzemi k njemu svoje zaupanje, in zdihni s sercem: O moj ljuheznjivi Jezus! oh, kako je to, da se moje serce ne raztopi od solz in velike žalosti ? Solz, o Jezus! te prosim; Kdo bi, brumne žene! Ne točil z vam’ solze? Ali on prav’: Ne čez me, Jokajte čez se- 199 solz prave pokore in serenega, usmiljenja mi daj, da z objokanimi očmi in s ske¬ sanim sercem tistih gnad deležna posta¬ nem, ktere si ti tem revnim ženam skazal. Oh, Jezus! ne oberni od mene svojih milostljivih oči; poglej me ubogo grešni- co, da bom tudi jes mirna in vsa po¬ tolažena na zadnjo uro tebe vidila. Amen. Oče naš. Cesena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Tretjič polren leši , Čudo, da še iivi! Mor’te le, grešniki! Bit' talr neusmiljeni? IX. Štacion. (Tukaj se dobi 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.) Jezus pade tretjič pod križem. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo. O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že tretjič pod križem padel! Premisli, kako bo Jezus, krotka in nedolžna ovčica, od judov in ajdov, kakor od steklih volkov tepen in suvan, in kako ga sem ter tje po terdih kamnih vla¬ čijo. O nesrečni greh, ki samega Sinu bož- 300 jega tako grozovitno martraš! O grešnica! ali morebiti tvoj ves potert in zmartran Bog ni vreden tvojih solz? Oh, reci tedej vsa objo¬ kana ; O všegamogočni, večni Bogi kte- ri nebo in zemljo z enim perstom deržiš, kdo te je tako neusmiljeno vergel na tla? Oh! nobeden drug, kakor moja pregre¬ ha, v ktero sem tolikokrat zopet padla. Moja hudobija ni jenjala grehov delati, in zato se je množilo tvoje terpljenje. Toda poglej, o Jezus! pri tvojih nogah zdaj klečim s skesanim sercem , in ter- dno sklenem, svoji hudobii konec sto¬ riti. Z objokanimi očmi ti tavžent in tavženkrat obljubim, da nikdar in nikoli več nočem grešiti. O moj Bog! nikdar več, nikdar več- Amen. Oče naš. Cešeua si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Oh! ie ga slačijo, Žolč pit’ mu dajejo; Poln je bolečih ran, Poglej , če moreš , kristjan! 201 X. Slači o n. (Tukaj se dobi 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov.) Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo. O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Premisli, o duša! kako Jezusa, ki je zvunej na svojem životu ves ranjen in stepen, tudi znotrej z grenkim žolčem martrajo. Poglej, kako on tvojo nesramožljivafst, tvojo nespodob¬ nost in nečimernost tvojega oblačila s svojo nagoto plačuje, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali mar moreš svojega ljubega Jezusa brez usmiljenja gledati? Oh, verzi s k nogami svo¬ jega nagega Jezusa, in reci mu: O žalostili Jezus! kako velik raz¬ loček je med teboj- in menoj! Ti si ves ranjen, poln grenkosti in s kervijo ves oblit ; jes pa vsa nečimerna, polna sladnosti in veselja; ali če morebiti ne morem, vender taka biti želim. Oh, jes nisem na pravem potu! O Jezus! pelji me ti na pravi pot. Stori, da mi bodo vse sladnosti tega sveta grenke in zo- perne, da bom namesto njih želela, tvoje terpljenje občutiti; in da bom tako 9 ** 202 enkrat vredna, s teboj večno veselje uživati. Amen. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu! Usmili se nas, o Gospodi usmili se nas! Kak.’ strašno je razpet, Žil’ce so % a preštet’, Oh! kak’ že more spel Jezus za nas terpet’: XI. Štacion. (Tokaj se dobi popolnama odpnstek.) Jezusa na križ pribijajo, . Molimo te, o Kristus! in te hvalimo. O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Premisli neizrečeno bolečino, kterojetvoj dobrotljivi Jezus občutil, kedar so judje njego¬ vo meso, njegove kite in žile z žreblji pre- vertali. Oh! kako je to, da se tvoje serce od žalosti ne razpoči, ker vidiš, da tvoji grehi tako neusmiljeno tvojega Zveličarja martrajo? Saj zdaj naj ti solze lijejo, obžaluj svoje gre¬ he in reci O dobrotljivi, zavoljo mene križani Jezus! vlij v moje serce strah in lju¬ bezen do tebe. In ker so moji grehi 203 tisti žreblji, kteri so tebe na križ pri¬ bili, stori s svojo gnado, da bodo vse moje hude želje in občutki na tvoj križ nabiti in tauikej umorjeni, da bom v življenju in v smerti s teboj križana, tudi s teboj v nebesih večno kraljevati zamogla. Amen. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! V bridkosti tu visi itterlvaiki pot poti, Žalujte vse stvari, Zdaj Bog dušo spusti. XII. Štacion. (Tukaj se dobi popolnama odpustek.) Jezus umerje na križu. Hf. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo. O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Odpri tukaj svoje oči, in premišljuj svo¬ jega z žreblji na križ pribitega Jezusa. Poglej njegovo vse bledo obličje božje; poslušaj, ka¬ ko prosi odpušenja tistim, ki ga križajo in ža¬ lijo. Razbojniku na desni strani obeta nebeško kraljestvo, svojo mater izročuje Janezu, svojo dušo priporoča nebeškemu Očetu, in poslednjič 204 umerje z nagnjeno glavo. Tako je tedej moj Jezus umeri? Da! res! umeri je na križu, in zavoljo mene je umeri. O moja duša kaj boš zdaj počela? Oh! ne hodi proč, kakor le s ponižnim in zgrevanim sercem. Objemi križ, in zdihni k Jezusu: O moj ljubeznjivi Zveličar! jes vein in spoznam, da moji grehi so tisti ra- beljni, kteri so tebe tako neusmiljeno umorili. Nobene gnade nisem vredna, ker sem tudi jes tebe križala. Ali kako veselje in upanje občuti moja duša, kedar te slišim tudi za tiste prositi, ki so tebe križali? Kaj hočem tedej za te storiti, ker si ti toliko za me storil ? Poglej, o Jezus ! pripravljena sem in voljna, vsim odpustiti, kteri so me kdaj razžalili. Res, moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni odpustim vsim, jih iz serca ob¬ jamem , in jim želim vse dobrote skazati -— zato pa tudi upam ob svoji smertni uri slišati tvoje vesele besede: »e da¬ nes boš z menoj v parad ižu“. Amen. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas! Zdaj , mati! k tebi bitim, Tvojega sina kelim , 7j vama , dokler iivim , Rad jočem in terpim. 205 XIII. Štation. (Tukaj se doki popolnama odpustek.) Jezusa iz križa snamejo in ga Marii v naročje položijo. t. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo. O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Premisli, kako oj s ter bil je meč, ki je serce žalostne matere Marije prebodel , kedar si je svojega mertvega Sina v svoje naročje vzela. Vidila ga je vsega ranjenega in ker- vavega. O kakošno žalost in bolečino je ona tačas v svojem sercu občutila! Kteri meč pa je bil tako ojster, da je prebodel njeno serce? Oh ! greh je bil, ki je Jezusu življenje vzel, in Marijrio serce tako močno ranil. Objokuj tedej ta prekleti greh, skleni svoje solze s solzami žalostne matere Marije, in zdihui k nji tako: O kraljica vsili marternikov! kdaj bom spoznala, kdaj prav zapopadla tvo¬ jo žalost in terpljenje? Kdaj bom za- dobila gnado, tvojo žalost v svojem sercu nositi in s teboj terpeti! O velika Gospa! sprosi mi gnado, da noč in dan žalujem nad svojimi grehi, kteri so te¬ bi toliko žalost napravili; da bom vsa m skesana in spokorjena, v zaupanji in ljubezni za-te umerla, in po smerti s teboj večno živela. Amen. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Tu za nas mertvega. Molilno Jezusa, In položimo ga, V grob svojega serca. IIV. Štocion. (Tukaj se dobi popolnama odpustek.) Jezusa v grob položijo. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo. O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in jokanje Magdalene, Janeza in drugih pobožnih duš , kedar so jim Jezusa vzeli in v grob po¬ ložili. Zlasti pa si k sercu vzemi težavo in grenko žalost Marije, njegove matere, kedar so ji iz naročja njenega Ijubeznjivega Sina vzeli. V premišljevanju lete njene žalosti in njenega terpljenja te mora res sram biti, da si pri obiskovanju tega križevega pota tako tnalo usmiljenja občutila. Oh! zbudi svoje serce saj zdaj pri zadnjem štacionu, poljubi s častjo 207 kamen svetega groba; položi v duhu vanj svo¬ je serce, in reci, svojemu mertvemu Jezusu: O usmiljeni Jezus! kteri si tako kervavo pot iz ljubezni do mene storil, častim in molim te v tem grobu ležečega. Oh! želim in vošim te v svojem sercu zaperlega imeti, da bi s teboj sklenjena, po tem sv. križevem potu k novemu živ¬ ljenju ustala, in se v tvoji gnadi iz tega sveta ločila. Po zasluženju tvojega terpljenja, kterega sem zdaj premišlje¬ vala, mi dodeli, da moja popotnica na zadnjo uro bo tvoje presv. rešuje Telo; moje zadnje besede: Jezus, Marija, sv. Jožef! in moje zadnje zdihovanje: Oče,v tvoje roke izročim svojo dušo! Daj mi z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo, s te¬ boj in zavoljo tebe umreti, in potlej s teboj na večne čase živeti. Amen. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Skossi la križev pot , Dodeli, o Gospod! Nam svojo gnado %daj , Po smerti sv. raj. 208 Molite?, Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni, s ktero si svojega Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in s ktero je on po svoji britki m ar tri in grenki smertimene odrešil, ti darujem ta sv. križev pot, kterega sem zdaj s tvojo gnado obiskala. Vzemi to moje pobožno opravilo k povikšanju svoje časti, v zahvalo za vse meni in drugim podeljene gnade, za odpušenje grehov celega sveta, za pomoč vernim dušam v vicah, zlasti pa za tiste, za ktere sem v začetku prosila. O milostljivi Oče nebeški! glej na obličje Kristusa svojega Sina, usliši glas njegove svete kervi, in bodi milostljiv meni ubogi grešnici. Amen. Oče nas. Cesena si Marija. Čast bodi Bogu. Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus Kristus in njegova žalostna mati Marija! 209 Litanije vsih svetnikov, Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešuji Bog, Svet Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, }za nas Boga prosi! Sv. Sv. Mati božja, Sv. devic Devica^ Sv. Mihael, Sv. Gabriel, Sv. Rafael, Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite! usmili se nas! 210 Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sv. Janez Kerstnik, Sv. Jožef, za nas Boga prosi! za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Bo¬ ga prosite! Sv. Peter, Sv. Pavel, Sv. Andrej, Sv. Jakop, Sv. Janez, Sv. Tomaž, Sv. Jakop, Sv. Filip, Sv. Jernej, S.v. Matevž, Sv. Simon, Sv. Tadej, Sv. Matija, Sv. Barnaba, Sv. Lukež, j Sv. Marka, Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite! 211 Sv. Štefan, J Sv. Lavrenc, j za nas Boga prosi! Sv. Vincenc, j Sv. Fabijan in Boštjan, j Sv. Janez in Pavel, (zanasBoga Sv. Kozma inDamijan, / prosita! Sv. Gervazi in Protazi, ] Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite! Sv. Silvester, \ Sv. Gregor, J Sv. Ambrož, I Sv. Avguštin, j za nas Boga prosi! Sv. Hieronim, l Sv. Martin, | Sv. Miklavž, / Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas Boga prosite! - Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! Sv. Anton, j Sv. Benedikt, j Sv. Bernard, \ za nas Boga prosi! Sv. Dominik, - l Sv. Frančišek, ) Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti innihi in pušavniki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena, za nas Boga prosi! 212 Sv. Agata, Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija,’ Sv. Katarina, Sv. Anastazija, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o za nas Boga prosi! Gospod! Od vsega hudiga, Od vsega greha, Od svoje jeze, Od šibe potresa, Od nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovraštva in/vse hude volje Od duha nečistosti, Od treska in hudiga vremena, Od kuge, lakote in vojske, Od večne smerti, Skozi skrivnost svojega svetiga včlovečenja, Skozi svoj prihod, 213 Skozi svoje rojstvo, \ Skozi svoj kerst in sveti post, j Skozi svoj križ in terpljenje, / Skozi svojo smert in svoj pokop, ( Skozi svoje sveto vstajenje, j Skozi svoj čudni vnebohod, i Skozi prihod tolažnika svetiga Duha,l V dan sodbe, j Mi grešniki, ■ . ■ j Da nam zaneseš, \ Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pripelješ, J Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš, J Da pastirja apostoljskega in vse cer-l kvene stanove v svoji sveti verif ohranišj I Da sovražnike svete cerkve ponižaš,! Da keršanskim kraljem in oblastnikom\ mir in pravo složnost daruješ, / Da nam cesarja obvarješ, Da vsemu keršanskemu ljudstvu miri in edinost daš, I Da nas vse v svoji sveti službi! poterdiš in obderžiš, 1 Da naše misli k nebeškim željam | povzdigneš, j Da vsim našim dobrotnikom večne j dari dodeliš, / reši nas, o Gospod ! te prosimo, usliši nas! 214 Da duše naše, in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov večnega pogubljenja rešiš, Da sad zemlje daš in ohraniš, Da vsim vernim dušam večni po¬ koj dodeliš, Da nas uslišiš, Sin božji, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš i. t. d. Pri službi božji popoldan ob nedeljah in praznikih, ki niso matere božje. K svetemu rešnjemu Telesu, (Kadar je izpostavljeno.) Hf. Kruh z nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. te prosimo, sliši nas! 215 M) @ I i ero O Bog! ki si nam v prečudnem za¬ kramentu spomin svojega terpljenja za¬ pustil: daj nam, te prosimo, svete skriv¬ nosti tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. JJuha, Bog na vekomaj. Amen. Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost. Vsegamogočni večni Bog, nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne mi¬ losti naše reve in nadloge. Usmili se vsih vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zve¬ ličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago kri na svetem križu prelil. Po tem Gospodu Jezusu odverni, milostivi Oče ! zaslužene šibe, sedajne in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase. Vsegamogočni večni Bog! usmili se svojega služabnika, našega papeža I., in vodi jih po poti večnega življenja, da bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želeli, in z vso močjo storili. 216 O Bog, pastir in vladar vsih verni¬ kov ! glej milostivo na svojega služabnika našega škofa L, kisi jih za pastirja naše škofije postavil; dodeli jim, da tistim, čez ktere so postavljeni, z besedo in z djanjem k dobremu služijo, intakosčedo, ki jim je zročena, večno življenje dosežejo. Bog, varh vsih kraljestev, dodeli svojemu služabniku, našemu cesarju I., tvojo moč , s ktero se sovražnik pre¬ maga, spoznati in častiti, da bodo, ker so iz tvoje volje cesar postali, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblastnike in go¬ sposke, da nas bodo na vse to nape¬ ljavah, kar zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju, in k miru in sreči vsega keršanstva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za svoje prijafle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Vsegamogočni večni Bog, ki go¬ spoduješ čez žive in mertve, in se usmi¬ liš vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, 217 kteri so še pri življenju, ali pa so se že iz sveta ločili, na prošnje vsih tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpušenje vsih svojih grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsega razdertja in ločitve. Nagni naše serca k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsej pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v živ¬ ljenju in v srnerti prijetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tu¬ kaj vži vati, in tamkej z vsimi izvoljenimi doseči, de te bomo v večnem veselju in zveličanju hvalili in molili. To nam dodeli, o Gospod, nebeški Oče! po Je¬ zusu Kristusu, tvojem ljubem Sinu, Go¬ spodu in Odrešeniku našem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog na vekomej. Amen. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš. Mešena Marija, (petkrat.), 10 218 v dan sv. Marka in križev teden. 69. psalm. O Bog, hiti me otet; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po življenju. Odstopijo naj in sram jih bodi, kteri mi hudo hočejo. Obernejo naj se osramoteni, ki se mi posmehujejo. Vsi pa, kteri tebeišejo, naj se veselijo in rad ujej o. Vedno naj rekajo: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje. Jes pa sem revež in siromak, o Bog! pomagaj mi. Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! ne mudi se. Čast bodi Očetu i. t. d. V. Reši svoje služabnike. O. Ki v te zaupajo, moj Bog. V. Bodi nam, Gospod! močen turn. O. Pred sovražnikom. V. Sovražnik naj ne opravi nič pri nas. O. In sin krivice naj se ne loti nam škodovati. V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih. 219 O. In ne povračuj nam po naših hudobijah. V. Molimo za našega papeža I. O. Ohrani jih, Gospod! oživljaj in osre¬ čuj jih na zemlji, in ne daj jih v voljo njih sovražnikov. V. Molimo za našega škofa 1. O. Gospod! ohrani jih in varuj jih vsega hudega. V. Molimo za našega cesarja I. O. Ohrani jih, Gospod! in usliši nas na dan, ko za njih prosimo. V. Molimo za svoje dobrotnike. O. Poverili, Gospod! milostivo zavoljo svojega imena večno življenje vsim, kteri nam kaj dobrega storijo. V. Molimo za verne mertve. O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. O. Amen. V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj. O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo, moj Bog! V. Pošlji jim, Gospod ! pomoč izsvetiša. O. In varuj jih iz Siona. V. Gospod! usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj do tebe pride. 10 * 220 Molimo. O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov veriga veže, milost tvoje dobrote odveže. Usliši, te prosimo, o Bog! našo pohlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se jih ti obtožimo, da nam dobrotljivo z odpušenjem vred mir dodeliš. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, da nas odvežeš vsih grehov, in nas rešiš kazen, ktere za nje zaslužimo. Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostljivo na prošnjo k tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. Vsegamogočni večni Bog! usmili se svojega služabnika I., našega papeža, in vodi jih po potu večnega življenja, da bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo, želeli in z vso močjo storili. O Bog! od kterega pridejo svete želje, dobre misli in pravične dela, daj svojim služabnikom tak mir, ki ga svet 221 ne more dati, da bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in naši časi po zater- tem strahu sovražnikov s tvojo pomočjo varni in mirni. O Bog! užgi naše serca z ognjem svojega svetega Duha, da ti bomo s čistim telesom služili, in z očišeniifl sercem dopadli. Bog, stvarnik in odrešenik vsih vernih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpušenje vsih grehov, da milostljivo odpušenje, ktero so vselej želeli, po pobožnih prošnjah dosežejo. Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duhom naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno, in iz tebe začete tudi v tebi končajo. Vsegamogočni večni Bog! ki go¬ spoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, prosimo te pohlevno, da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenju, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsih tvojih svet¬ nikov od tvoje dobrote odpušenje vsih svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, 222 kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomej do ve- komej. Amen. V. Bog usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj pride do tebe, V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši. O. Amen. V. In vernih duše naj po milosti božji počivajo v miru. O. Amen. Molitve o raznih potrebah. 1. Ob suši. Bog! v kterem živimo, se gibljemo in smo, dodeli nam potrebnega deža, da v časnih rečeh potrebno pomoč dosežemo, in s toliko večjim zaupanjem nebeških prosimo. Dodeli, prosimo, vsegamočni Bog! da, ker v svojih nadlogah v tvojo milost zaupamo, nas tvoja pomoč vedno vsih nevarnost obvaruje. Daj nam, prosimo, Gospod! zdra¬ vega dežja, in zemlje suho obličje z ne¬ beškimi potoki milostivo namoči. Po Go¬ spodu našem itd. Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat) 223 2. Za lepo vreme. Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostivo na prošnje k tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. Usliši, o Gospod! k tebi kličejoče, in dodeli nam, te prosimo, lepo vreme, da ker za svoje grehe po pravici ter- pimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo do¬ broto občutimo. Prosimo, vsegamogočni Bog! tvojo dobroto, da nalive dežja ustaviš, in nam svoje jasno obličje dobrotljivo pokažeš. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Cešena si Marija, ("petkrat.) 3. Ob hudi url. Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostivo na prošnjo k tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. Prosimo, Gospod! preženi od svo¬ je hiše duhovno hudobo, in odverni zemeljsko napako hudega vremena. Vsegamogočni večni Bog! zanesi, ker se bojimo; bodi milostiv, ker prosi- 224 mo , da nas po škodljivem ognju v obla¬ kih, in po silnem viharju žuganje hu¬ dega vremena napelje tebe hvaliti. Gospod Jezus ! ki si vetrovom in morju zapovedal, in je bila velika tihota, usliši prošnje svojega ljudstva, in dodeli, da po tem z nam rij u svetega -J- križa pre¬ ide vse divjanje hudega vremena, Vsegamogoeni in usmiljeni Bog! ki nas s tepenjem zdraviš, in z odpušenjem ohranuješ, dodeli, te prosimo, da se mira zaželjenega potolaženja razveselimo, in dar tvoje dobrote vselej vživamo. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.) 4. O slabi letini in lakoti. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, da nas odvežeš vsih grehov, in odrešiš kazen, ktere za nje zaslužimo. Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬ hlevne prošnje, in lakoto milostivo od- verni, da umerljivi človek spozna, da po tvoji jezi take šibe pridejo, in po tvoji milosti odidejo. Tebi podverženo ljudstvo, ki zavo¬ ljo svojih grehov lakoto terpi, Gospod! 225 milostivo k sebi spreoberni, ki si rekel, da bo tistim vse priverženo, kteri tvojega kraljestva išejo. Ki živiš in kraljuješ itd. Oče naš. Češeua si Marija, (petkrat,) 5. Ob merjenju in kugi. Usliši nas, Bog, nas Zveličar! in na prošnje svete in častitljive božje po¬ rodnice Marije vselej device, in svetega Boštjana mučenika in vsih svetnikov svoje ljudstvo od strahu tvoje jeze odreši, in po obilnosti svojega usmiljenja otmi. Skaži milost, Gospod! našim po¬ nižnim prošnjam, in ozdravi dušne in telesne bolezni, da odpušenje prejmemo, in se vedno tvojega blagoslova veselimo. Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬ hlevne prošnje, in kuge in merjenje mi¬ lostivo odverni, da umerljivi človek spo¬ zna, da po tvoji jezi take šibe pridejo, in po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.) 6. Ob živinski kugi. O Bog! kteri si človeku tudi ne¬ umno živino pri delu v pomoč dal, po¬ hlevno prosimo, da nam živali, bres 10 ** 326 kterih se človeški rod ne more živili, pri naših potrebah ne pustiš poginiti. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.) 7, Ob vojski. Bog! kteri vojske potiraš, trt na¬ sprotnike tistih, kteri v te zaupajo, z močjo svoje brambe premagaš, pomagaj svojim služabnikom, ki tvojo milost pro¬ sijo, da svojih sovražnikov silo zataremo, in tebe z neprenehano hvalo častimo. Bog! od kterega pridejo svete želje, prave misli in pravične dela, daj svojim služabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati, da bodo naše serca tvojim zapo¬ vedim vdane, in časi brez strahu pred sovražniki s tvojo pomočjo varni in mirni. Poteri, prosimo, Gospod! napuh naših sovražnikov, in pobij njih neu- kretnost z močjo svoje desnice. Po Go¬ spodu našem itd. Oče naš. Čečena si Marija, (petkrat.) 8. Ob sleherni nadlogi. Ne zaverzi, vsegamogočni Bog! svojega ljudstva, ki v nadlogi zdihuje, 227 ternuč zavoljo slave svojega imena stis¬ kanim usmiljen pridi na pomoč. Skazi nam dobrotljivo, o Gospod, svojo neizrečeno milost, da nas vsih grehov odvežeš, in kazen, ktere za nje zaslužimo, odrešiš. Dodeli nam svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na telesu vživamo, in da bomo po častitih prošnjah svete Marije vselej device, od sedanje žalosti rešeni, in večnega veselja deležni. Poglej dobrotljivo , prosimo, Go¬ spod! našo nadlogo, in odverni serd svoje jeze, ktero po pravici zaslužimo. Bog, naše pribežališč in moč, za¬ četek dobrote! poslušaj ponižne prošnje svoje cerkve, in dodeli, da kar z za¬ upanjem prosimo, gotovo dosežemo. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.) 9. Za mir. O Bog! od kterega pridejo svete želje, dobre misli in pravične dela, daj svojim služabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati, da bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in časi brez strahu 228 pred sovražniki s tvojo pomočjo varni in mirni. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.) 10. Ob kaki zahvali. Bog! kterega usmiljenje nima števi¬ la , in kterega dobrote bogastvo je nes¬ končno , zahvalimo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo milost, da ki prošnjikom podeliš, kar želijo, jih ne zapustiš, temuč pripelješ k prihodnjemu plačilu. Bog! kteri si vernih serca z raz¬ svetljenjem svetega Duha učil, daj nam v ravno tistem Duhu pravico spoznati, in njegove poveseljenje vedno vživati. Bog! kteri nobenega, ki v te zaupa, ne pustiš preveč stiskati, temuč prošen dobrotljivo na pomoč prideš, za svoje prošnje in spolnjene želje ti hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo, da bomo vselej vsili nadlog obvarovani. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.) 229 Gospod, usmili se uas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Jezus, sliši nas! Jezus , usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, Sin, vsega sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, Sin živega Boga, Jezus, Sin prečiste device, Jezus, naj mogočniši, Jezus, naj močnejši, Jezus, naj popolniši, Jezus, naj častitljiviši, Jezus, naj čudniši, Jezus, naj veseliši, Jezus, naj ljubeznjiviši, Jezus, čistejši kakor sonce, Jezus, lepši kakor luna, usmili se nas! 330 Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, Jezus, svitlejši kakor zvezde, vse časti vreden, naj ponižniši, naj ubožniši, naj krotkejši, naj poterpežljiviši, naj pokorniši, naj čistejši, prijate] čistosti, prijatel miru, naša ljubezen, ogledalo življenja, podoba čednost, zgled svetega zaderžanja, gorečnost duš, naše pribežališe, oče ubogih, tolažnik žalostnih, Jezus, bogastvo revnih, Jezus, žlahni kamen, Jezus, bramba popolnamosti, Jezus, dober pastir svojih ovčic, Jezus, morska zvezda, Jezus, prava luč, Jezus, večna modrost, Jezus, neskončna dobrota, Jezus, veselje angeljev, Jezus, kralj očakov, 231 c os 5 oa a> 13 ps 9) Jezus, razsvetlovavec prerokov, Jezus, vižar apostelnov, Jezus, učenik evangelistov, Jezus, moč marternikov, Jezus, svetloba spoznovavcov, Jezus, ženin devic, Jezus, krona svetnikov, Bodi nam milostiv, zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostiv, usliši nas, o Jezus! Od vsega hudega, Od vsega greha, Od svoje jeze, Od skušnjav hudičevih, Od kuge, lakote in vojske, Od prelomljenja tvojih zapoved, Od vsih hudih priložnost, Od večne smerti, Skozi skrivnost svojega svetega' včlovečenja, Skozi svoj prihod, Skozi svoje rojstvo, Skozi svoje obrezovanje, Skozi svoje gajžlanje, Skozi svojo smert in svoj pokop, Skozi svoje sveto vstajenje, Skozi svoj čudni vnebohod, Skozi svojo nebeško čast, Skozi svojo naj ljubeznjiviši mater, to p t-4 to 232 Skozi prošnjo vsili svojih svetnikov, re¬ ši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Jezus! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Molitev. O Bog! kteri si svojega edinoroje- nega Sina za zveličarja človeškega roda namenil, in ga Jezusa imenovati ukazal, dodeli milostivo , da, kteri njegovo sveto ime na zemlji častimo, svoje imena v nebesih v bukvah izvoljenih zapisane naj¬ demo, in se obličja Jezusovega večno veselimo; po ravno tistem Gospodu na¬ šem , Jezusu Kristusu. Amen. Molitev. O vsegamogočni večni Bog, Gospod in zveličar Jezus Kristus! ker pod nebom 253 nobenega imena ni, v kterern bi mogli vsi zveličani biti, kakor sveto sladko ime Jezus — tak’ prosim, o Jezus! bodi moj Jezus, dokler sem zdrava; bodi moj Je¬ zus, kedar sem bolena; bodi moj Jezus, kedar bom v sreči; bodi moj Jezus, ke¬ dar bom v nesreči; bodi moj Jezus, ke¬ dar bom vesela; bodi moj Jezus, kedar bom žalostna; bodi moj Jezus, kedar bom na smertni postelji ležala; bodi moj Jezus, kedar se bo moja duša iz tega sveta ločila; bodi moj Jezus , kedar bom pred sodbo božjo stala. Zdaj in vselej in na moj poslednji čas zapiši s svojo presveto rešnjo kervjo v moje serce svoje sveto sladko ime Jezus, da ne bom več občutila ne tega sveta, ne tega mesa, temuč da v tebi ostanem, v tebi živim in umerjeni. — Bodi češeno in pohvaljeno sveto sladko ime Jezus! — O Jezus, Marija in sv. Jožef! v vaše svete roke priporočim svojo ubogo dušo zdaj in vse večne čase. Amen. Opomin. Ko pride nedelja presv. imena Jezusove¬ ga, ne zamudi spovedi in sv. obhajila, ker lehko dobiš popolnarna odpustek. 334 Litanij e Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod , usmili se nas! Kristus, sliši nas! Ki ■istus , usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog! \ Sin, vsega sveta rešnji Bog! j Sveti Dub, resnični Bog! I Sveta Trojica , en sam Bog! j Jezus, ki si ponižno v Jeruzalem šel, j Jesus, ki si svojim učencem nogef umival, \ Jezus, ki nam, kakor živi kruh moč daješ, / Jezus, ki nas s svojo sveto kervjol razsvetljuješ, l Jezus, za trideset srebernikov prodan, I Jezus, na svoji duši do smerti žalosten, j Jezus, ki si na vertu Getzemanu j kervav pot potil; / usmili se nas! m Jezus, na oljski gori po angelju poterjen; Jezus, od Juda Iškaijota izdan, Jezus, z vervmi in verigami zvezan, Jezus, od svojih ucencov zapušen, Jezus, pred Ana in Kajfa postavljen, Jezus, za uho udarjen, Jezus, od krivih prič tožen, Jezus, trikrat od Petra zatajen, Jezus, kakor hudodelnik Pilatu izdan, Jezus, pri Pilatu krivično tožen, Jezus, v belem oblačilu zaničevan, Jezus, manj kakor razbojnik Baraba obrajtan, Jezus, neusmiljeno gajžlan in raztepen, Jezus, v škerlatast pla.js zaničljivo oblečen, Jezus, s ternjem kronan, Jezus, v sveti obraz zapljuvan, Jezus, s terstom po glavi tolčen, Jezus, nedolžno k smerti obsojen, Jezus, hudobnim Judom v oblast dan , Jezus, s težkim križem obložen, Jezus, kakor nedolžno jagnje k smer¬ ti peljan, Jezus, na gori Kalvarji do nagega slečen, Jezus, za roke in noge na križ pribit, usmili se nas! 236 Jezus, ki si na križu za sovražnike prosil, Jezus, na križu od judov zaničevan, Jezus, od levega razbojnika na križu preklinjali, Jezus, ki si desnemu hudodelniku, ko . se je spreobernil, sv. raj obljubil, Jezus, ki si na križu svojo žalostno mater učencu Janezu izročil, Jezus, na križu z jesihom in žolčem napojen, Jezus, ki si vse dopolnil, kar je bilo od tebe prerokovano, Jezus, svojemu nebeškemu Očetu do smerti pokoren, Jezus, ki si na križu svojo dušo v roke svojega nebeškega Očeta iz¬ ročil , Jezus, ki si na križu z nagnjeno glavo umeri, Jezus, s sulico v serce preboden, Jezus, s častjo s križa snet, Jezus, v tančico zavit, Jezus, v nov grob položen, Jezus, ki si očake iz temnic rešil, , ‘ • , . <. Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ ; zanesi nam, o Gospod! usmili se nas! 237 Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kristus , usmili se nas! Gospod! usmili se nas! Molitev. Gospod Jezus Kristus! kteri si s svojo smertjo na križu svet, pekel in smert premagal, prosim te, dodeli, da skozi tvoje britko terpljenje in smert, v življenju posebno pa v smerti svoje so¬ vražnike premagam, in da moja duša iz te doline nadlog od tvojih svetih angelov spremljena, enkrat v nebeško domačijo, v večno veselje pride. Amen. 238 Li tanije Gospod, usmili se nas! K ristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas ! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, Sin, vsega sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, ki si pri zadnji večerji sam sebe učencem zavžiti dal, Jezus, ki si v presvetem zakramen¬ tu resnično pričujoč s kervjo in z , mesom, z dušo in s telesom , po božji in človeški natori, Jezus, živi kruh, ki si iz nebes prišel, Jezus, kruh angeljev, Jezus, kruh izvoljenih, Jezus, kruh močnih, Jezus, čeznatorni kruh, usmili se nas! 239 Jezus, skriti Bog in Zveličar, Jezus, studenec vsih gnad, Jezus, vedni in naj čistejši dar, Jezus, nekervavi dar nove zaveze, Jezus, nedolžno Jagnje božje, Jezus, skrita mana, Jezus, beseda, ktera je meso po¬ stala, in zdaj vedno med nami prebiva, O naj svetejši zakrament, Naj veči skrivnost božja, Spomin naj večih čudežev božjih, Prečudno znamnje naj veči ljubezni božje, Zakrament večne ljubezni, Skrivnost vere, Dar sprave za žive in mertve, Naj veči moč v skušnjavah, Naj močnejše orožje zoper hudobne¬ ga sovražnika, Naj imenitniši vsih darov božjih, Presveti spomin Gospodovega terplje- nja in njegove smerti, Presveta Gospodova večerja, pri kte- ri angeljci strežejo, Naj večji veselje pobožnih duš, Naj veči dobrota vernih kristjanov, Naj slajši živež naših duš, usmili se nas! 240 Moč slabih, j = Tolažba žalostnih, 1=1 Pomoč zapušenih , !■ g =■ Popotnica teh , ki v večnost gredo ,| % Zastava večnega življenja, Bodi nam milostiv; zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostiv; usliši nas, o Jezus! Od vsega hudega, Od vsega greha, Od nevrednega prejemanja tega pre¬ svetega zakramenta, Od poželjenja mesa, Od poželjenja oči, Od prevzetnosti življenja, Od vsili grešnih priložnost in nevar¬ nost, Od skrivnih skušnjav in zalezovanja hudobnega duha, Od vsih nesreč, Od nagle in neprevidene smerti, Od večne smerti, Z ljubeznijo, s ktero si ta sv. za¬ krament postavil, Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji ve¬ čerji svoje apostole obhajal, Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s svojim presvetim rešnjim telesom živiš, prosi za njo! Sv. Janez kerstnik , i Sv. Jožef, ) Vsi sv. očaki in preroki, prosite za njo! 303 prosi za njo! Sv. Peter, Sv. Paul, Sv. Andrej, Sv. Janez, Vsi ssv. apostoli in evangelisti, Vsi ssv. učenci Gospodovi, Vsi ssv. nedolžni otroci, Sv. Stefan, J . . , Sv. Lavrenc, ( P r0S1 za ")° l Vsi ssv. marterniki, prosite za njo! Sv. Silvester, K -r. _ o 5 . 2 . » Sv. Gregor, Sv. Avguštin, Vsi ssv. škofi in prosi za njo: spoznovavci, prosite' za njo: Sv. Benedikt, ) . . , Sv. Frančišek,! P r0 Slzan J° ! Vsi ssv. mnihiinpušavniki, prosite zanjo! S. Marija Magdalena, Sv. Lucija, Sv. Barbara, Sv. Katarina, Vse ssv. device in vdove, j prosite Vsi svetniki in svetnice božje,! za njo! Bodi milostljiv, zanesi ji, o Gospod! Bodi milostljiv, odreši jo, o Gospod! > prosi za njo! Od svoje jeze, i Od nesrečne smerti, 1 reši jo, o Gospod! 304 Od vsega hudega, \ Od skušnjav hudobnega duha, Od oblasti hudičeve, j Od večnega pogubljenja, I Skozi svoje sveto rojstvo, Skozi svoj sv. križ in terpljenje, Skozi svojo smert in svoj pokop, i Skozi svoje častitljivo vstajenje, 1 Skozi svoj čudni vnebohod, 1 Skozi gnado troštarja sv. Duha, Na dan sodbe, ' Mi grešniki, Da senato umirajočo milostljivo ozreš, \ Da ji vse grehe odpustiš, Da jo v veri, v zaupanju in v lju-f bežni poterdiš, I Da ji resničnega duha pokore inf pravo grevengo dodeliš, \ Da jo pred hudimi misli varuješ, ) Da ji v tej nevarnosti pomagaš, j Da jo v zadnji uri s svojo sv. gna-l do ne zapustiš, Da jo v večno veselje pelješ , Da nas uslišiš, O Jezus, Sin božji. Gospod , usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod , usmili se nas ! reši jo, o Gospod! prosimo te, usliši nas! 305 M © 1 a t © Pojdi, keršanska duša! iz tega sveta, v imenu Boga Očeta, ki te je vstvaril; v imenu Jezusa Kristusa , Sina živega Boga, ki je za te terpel in umeri; v imenu sv. Duha, ki te je posvetil; v imenu nebeške kraljice Marije; v imenu vsih angeljev in arhangeljev; v imenu kerubinov in zerafinov; v imenu očakov in prerokov: v imenu ssv. apostolov in evangelistov; v imenu ssv. marternikov in spoznovavcov; v imenu ssv. mnihov in pušavnikov; v imenu vsih ssv. devic; v imenu vsih svetnikov in svetnic bož¬ jih. — Naj bo danes tvoje prebivališe v miru, in tvoje stanovališe v nebeškem Sionu. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Amen. O milostljivi, usmiljeni Bog! ki po svojem obilnem usmiljenju odpušaš grehe njim, ki se spokorijo, in po milem od- pušenju odpraviš zadolženje poprejšnih grehov, poglej milostljivo na to svojo služabnico, in usliši nas, ki te priserč- no prosimo za odpušenje njenih grehov. Milostljivi Oče! popravi in ponovi v nji vse, kar je po človeški slabosti špride- nega, ali po hudičevi goljfii spačenega; 306 in ker je tudi ona ud sv. katoliške cerkve , in deležna Kristusovega odre¬ šenja, jo pripelji in pridruži k številu izvoljenih. — Usmili se, Gospod! nje¬ nih solz, in ker nima druzega zaupanja, kakor v tvojo milost, jo pusti v svoji sv. gnadi pred obličje svoje milosti priti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Priporočevanje duše, ko se ima ločiti od tega sveta. Preljuba sestra! priporočim in iz¬ ročim te Bogu vsegamogočnemu, ker si njegova stvar, da kedar se boš ločila iz tega sveta, se spet verneš k svojemu stvarniku, ki ti je življenje dal. In ke¬ dar bo tvoja duša od trupla se ločila, naj ji pride naproti častitljiva devica Marija, in vsi angelji nebeški; naj jo pozdravijo ssv. apostoli; naj jo obdajo ssv. mar- terniki in spoznovavci; naj jo prijazno sprejme vesela truma ssv. devic; naj do¬ seže tvoja duša večni mir in pokoj v naročju ssv. očakov. — Naj se ti pri¬ kaže ljubeznjivo in veselo obličje Jezusa Kristusa, in naj te pridruži tem, ki so 307 okoli njega. Naj bo skrito pred teboj vse, kar je strašnega v temi, kar je grozovitnega v plamenu, in kar bolečine in terpljenje dela. Naj se te ogne pe¬ klenski satan s svojimi tovarši. Reci, Gospod! in naj bodo razkropljeni tvoji sovražniki 5 naj bežijo pred tvojim oblič¬ jem , kteri te sovražijo ; kakor zgine dim, naj zginejo5 kakor se raztopi vo¬ sek pri ognju, naj poginejo hudobni pred božjim obličjem, pravični pa naj se vedno pred Bogom veselijo. — Sra¬ mota naj obide celo peklensko trumo, in hudobni duhovi naj se ne podstopijo tvoj prihod v nebesa zaderževati. — Kristus, ki je za te križan bil, naj te reši vsega terpljenja. Kristus, ki je za te umeri, naj te reši večne smerti. Kristus, Sin živega Boga, naj te pelje v veselje svojega raja. Kristus, dobri pastir, naj te spozna za svojo ljubo ov¬ čico , te očisti vsih grehov, in te postavi na svojo desnico med svoje izvoljene, da boš svojega zveličarja od obličja do obličja gledala, in v drušnji vsih zveliča¬ nih duš vživala sladkost božjega pre¬ mišljevanja na vekomej. Amen. Priporočimo ti, o Gospod! to dušo, in te prosimo, o Jezus, zveličar sveta! da to dušo, za ktero si terpel in umeri, v svoj nebeški raj vzameš. Spoznaj, Gospod! svojo stvar, ktera ni od drugih bogov stvarjena, ampak od tebe samega, pravega in živega Boga; ker ni nobe¬ nega boga, razun tebe, in nobenega mogočnega, kakor si ti. O Gospod! vzemi to dušo pred svoje božje obličje, in ne pomni njenih nekdajnih hudobij in pregreh, ki jih je iz naglice ali iz po- željivosti dopernesla. Dasiravno je nam¬ reč grešila, vendar ni tajila Očeta in Sina in sv. Duha; temuč je verovala, je po pobožnosti hrepenela, in zvesto molila Boga, ki je vse stvari). Molite?, ko se je duša od sveta ie ločila. Pridite na pomoč, svetniki božji! pridite naproti, angelji Gospodovi! Sprej¬ mite to dušo, peljite jo pred obličje bo¬ žje, in nesite jo v nebeško prebivališč. 309 — Jezus Kristus! vzemi jo k sebi ti, ki si jo iz tega sveta poklical. Gospod , usliši nas ! K ristus, usliši nas! Gospod, usliši nas! Oce naš . . Cešena si Marija itd. Gospod! daj tej duši večni mir in pokoj. In večna luč naj ji sveti! Naj počiva v miru. Amen. M @ I i m Tebi, o Gospod Bog! priporočimo to dušo, da bi zdaj, ko se je ločila iz sveta, pri tebi v nebeškem kraljestvu ži¬ vela; in kar je po človeški slabosti v svojem življenju grešila, ti po svoji neskončni milosti in dobroti odpusti in izbriši. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. 310 Terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu vsili štirih evangelistov. Opomin. Dekleta! če znate brati, blagor vam. Pobožno branje vašo dušo oživlja in vas mladi, kakor juterna rosa rože. Zatorej rade berite, pa ne vse križem, kar vam v roke pride, ker tudi slabih, zapeljivih spisov se ne manjka. Lep¬ šega branja pa vam nimam v roke dati, kakor terpljenje našega Gospoda, našega Zveličarja Jezusa Kristusa. Če ob delavnikih nimate časa, berite saj ob nedeljah. Berite ne iz radovedno¬ sti , da bi več vedle ali se štimale s svojim zna¬ njem, temuč s sveto željo, da bi pobožniše po¬ stale. Berite počasi in premišljevavno, in oblju¬ bim vam, da nekikrat bote mokre oči imele, in če dalej bolj bote svetu odmerle. Približeval se je praznik opresnih kruhov, kteri se imenuje velika noč. In 311 Jezus je rekel svojini učencem: „ Veste, da bo čez dva dni velika noč, in Sin človekov bo izdan, da bo križan". In ve¬ liki duhovni in pismarji so iskali, kako bi Jezusa umorili. Takrat so se zbrali veliki duhovni in starašini ljudstva v dvor velikega duhovna, kteri je bil imenovan Kajfež; in so se posvetovali, da bi Je¬ zusa z zvijačo vjeli in umorili, bali pa so se ljudstva. Rekli so: „Nikar v praznik, da kje hrup med ljudstvom ne ustane". -- Satan pa je šel v Judeža, kteri se je imenoval Iškarjot, ki je bil eden zmed dvanajsterih. In je šel in govoril z velikimi duhovni in s pogla¬ varji, kako bi jim ga izdal, in jim je rekel: Kaj mi hočete dati, in jes vam ga bom izdal?" Oni pa, ki so to sliša¬ li, so se obveselili, in so mu obljubili trideset srebernikov. In je besedo dal. In je iskal priložnosti, da bi jim ga izdal brez hrupa. Judje so se ljudi bali, Boga pa ne. Jes pa, moj Bog! se le tebe in tvoje zamere bojim; na ljudi pa ne bom gledala, njih hvale ne iskala. Kaj tudi bi pomagalo mi, ko bi me vse hvalilo in častilo, ko bi zlato krono na glavi nosila; ti pa bi ne maral za me? Za teboj, moj Jezus! so z zvijačo hodili. Vem, da dosti jih je, ki tudi za dekletami z zvijačo hodijo, in jih v svoje zanke lovijo — oh, moj Gospod! na 312 kolenih te prosim, vari me pred njimi in raztergaj njih nastave , da me ne dobijo v roke. Prišel je pa pervi dan opresnih kruhov, ob kterem se je moralo zaklati velikonočno jagnje. Tedej so pristopili učenci k Jezusu in so mu rekli: „Kam hočeš, da gremo, in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?“ In pošlje dva svojih učencov, Petra in Janeza, in jima je rekel: „Pojdita v mesto, in vaji ho srečal človek, kteri ponese verč vode; pojdita za njim v hišo , v ktero gre, in recita hišnemu gospodarju : Učenik ti reče: Moj čas je blizo, pri tebi hočem imeti veliko noč s svojimi učenci. Kje je moja gostivnica, kjer bom velikonoč¬ no jagnje s svojimi učenci jedel? In on vama bo pokazal veliko obednico po- gernjeno; ondi nam pripravita". In nje¬ gova učenca gresta, in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je bil povedal; in sta pripravila velikonočno jagnje. Jezus! ti si bil daleč od mesta, in vendar si vidii človeka, da nese verč vode; si vidil hišo, v ktero gre; si vidil izbe, ki so v hiši; si vidil gospo¬ darja, da je pripravljen, tebe sprijeti — resnično! ti vse vidiš in vse veš. Ti vidiš tudi mene, ko v hle¬ vu živini polagam, ko po vodo grem, ko pomivam, plejcm ali žanjem. Oh, da bi pač nikoli ne pozabila tvoje pričujočnosti! 313 Učenca sta mizo, kjer si ti, moj Jezus! veli¬ konočno jagnje jedel, čedno pogernila — meni v zgled, da tudi moje serce ima biti snažno in čedno, ako te po vrednosti hočem prijeti. Jezus ! ti me lehko oči¬ stiš — očisti me! Ko se je bil pa večer storil, je prišel .z dvanajsterimi. In kedar je ura prišla, je k jedi šel, in dvanajsteri apo¬ stoli ž njim. In jim je rekel: „Iz serca sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden terpim. Zakaj povem vam, da od zdaj ga ne bom več jedel, do¬ kler ne bo dopolnjeno v božjem kraljest- vu“* In je vzel kelih, ter je zahvalil in rekel: „Vzemite in razdelite si med seboj. Zakaj povem vam, da ne bom pil od tertnega sadu, dokler božje kra¬ ljestvo ne pride 44 . Jezus! ti si jedel, ko je ura prišla — le oh odločenem času. Jes pa sem snedenka, jem, ko kej imam, in sama ne vem, kolikokrat na dan: za to sem po tudi polna slabih, telesnih občutkov, moja du¬ ša pa je vela in brez moči. Oh, Jezus! pomagaj mi, da bom zaterla svojo sladkosnednost. Vpm, moj Jezus! da iz .serca želiš, tudi z menoj velikonočno jagnje jesti, in me pogosto k sebi vabiš: ali dosihmal tvojega prijaznega glasa nisem razumila, sem clo redko pri tvoji sv. večerji se znašla, in toliko svetih gnad zamudila. Obljubim, da za na¬ prej ti bom bolj zvesta — le poterdi me v mojem sklepu! In ko so večerjali, vstane od ve¬ čerje, in dene iz sebe svoje oblačila, 14 314 in vzame pert, ter se opaše. Potlej vlije vode v medenico, in začne umi¬ vati učencem noge, in brisati s pertom, s kterim je bil opasan. Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče : „Go¬ sp o d ! kaj ti meni noge umivaš ? 44 Je¬ zus je odgovoril, in mu rekel: „Kar jes delam, ti zdaj ne veš, vedil pa boš potlej 44 . Peter mu reče: „Ne boš mi umival nog vekomaj ne 44 . Jezus mu je odgovoril: „Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj 44 . Simon Peter mu reče: „Gospod! ne samo nog, ampak tudi roke in glavo 44 . Jezus mu reče: 5,Kdor je umit, ne potrebuje, kakor da noge umije, in je ves čist. Tudi vi ste čisti, pa ne vsi 44 . Vedi! je namreč, kdo je, kteri ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti. Oh, kakošna ponižnost.! — Jezus, ti svetnik svetnikov, ti kralj kraljev, se opašeš s pertum, po¬ klekneš na tla, in svojim učencem, vbogim ribčem njih nečedne noge umivaš. Jes pa, taka reva, taka grešnica, sem visokih misli, se rada hvalim, se ba¬ ham in košatim; oh, kaka prevzetija še je v meni! Jezus, ozdravi me! Tvojim učencem, Jezus! ni bilo treba druzega umiti, kot noge; bili so namreč dobre duše. Meni pa. ki sem taka ostudna stvar, je treba, da me umiješ znotraj in zvunaj, da mi umijcš ne le noge, roke in glavo, temuč tudi dušo in serce — da bom vsa čista. 315 Po tem, ko jim je bil noge umil, je vzel svoje oblačila, se je spet k mizi usedel, in jim je rekel: „ Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete: Učenik in Gospod! in prav pravite, saj sem tudi. Ako sem tedej jes, Gospod in. Učenik, vam noge umil, morate tudi vi eden dru¬ gemu noge umivati. Izgled namreč sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jes vam storil, tudi vi storite. Resnično, resnično vam povem: Hlapec ni vekši, kakor njegov gospod \ poslan ni vekši, kakor tisti, kteri ga je poslal. Ako to veste, blagor vam bo, če bote to sto¬ rili. Ne rečem od vas vsili, jes vem, ktere sem izvolil. Ali da se dopolni pismo: Kteri z menoj kruli je, bo vz¬ dignili zoper me svojo peto. — Zdaj vam to povem, preden se zgodi; da kedar se zgodi, verujete, da sem jes. Resnično, resnično vam povem: Kdor sprejme, kterega pošljem, mene sprej¬ me ; kdor pa mene sprejme, sprejme njega, kteri je mene poslal“. Jezus! vsaka tvoja beseda je duh in življenje. Ti si učenik; uči me, da kom modro živela, se tebe in tvojih naukov zvesto deržala. Ti si gospod, tebi se v službo ponudim, in druzega plačila nočem, ka¬ kor tebe samega. 14 * 316 Jezus! ti praviš, da veš, kterc si ižvolil. Oh! naj Iji tudi jes med tvojimi izvoljenimi bila, in Bog ne daj! da bi kterikrat zoper tebe ali zoper tvojo sv. vero kej zinila — ali da bi deržala s sovražniki tvo¬ jimi in s takimi, ki kvasijo zoper sv. čistost in sra- možljivost. In ko je bil Jezus to izrekel, je v duhu žalosten postal, in je pričal in re¬ kel: „Roka mojega zdajavca je z menoj pri mizi. Resnično, resnično vam povem, eden zmed vas me bo izdal, kteri je z menoj 44 . Učenci so se tedej eden dru¬ gega pogledovali pomisljevaje, od kte- rega da govori. In silno žalostni so začeli sleherni reči: „Gospod! ali sem jes ? 44 On pa je odgovoril in rekel: „Kteri pomaka z menoj roko v skledo, on me bo izdal. Sin človekov gre si¬ cer, kakor je pisano od njega j toda gorje tistemu človeku, po kterem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti človek 44 . Eden pa nje¬ govih učencov, kterega je Jezus ljubil, je slonel na Jezusovih persih. Temu je tedej pomignili Simon Peter, in mu je rekel: „Kdo je , od kterega govori ? 44 On tedej se nasloni na persi Jezusove, in mu reče: ,,Gospod! kdo je ? 44 Jezus je tiho odgovoril: „Tisti je, kteremu 317 bom jes pomočen kruh podal 44 . Judež pa, kteri ga je izdal, je odgovoril re¬ koč: „Učenik!. ali sem jes ? 44 Jezus mu reče : „Ti si rekel 44 . In je pomočil kruh, in ga dal Judežu Iškarjotu Simonove¬ mu. In ko je bil Judež grižljej vzel, je šel satan v njega. Jezus mu tedej reče: „Kar misliš storiti, stori berž 44 . Nobeden teh pa, kteri so pri mizi bili, ni vedel, čemu je to rekel. Eni namreč so menili, ker je Judež mošno imel, da mu je Jezus rekel: Kupi kar za praznik potrebujemo: ali da bi kej ubo¬ gim dal. Na Jezusovih persih sloniti, na njegovem ser¬ cu počivati kot sv. Janez, oh, kako veselje mora to biti! Ali to drugemu bilo ni dano. kot njemu, ki bil je svojemu deviškemu Gospodu naj bolj podoben. Oh, sveto devištvo! kakšno ceno imaš v božjih očeh. Oh Jezus! moj Jezus! ti veš, kaj mislim! — Ko je Judež sv. rešnje telo nevredno zavžil. je šel satan v njega. Oh. groza me obide, če le zmislim na to. — Moj Bog! rajši umreti, kakor ne¬ vredno k tvoji sv. mizi iti. Kedar so pa večerjali, je vzel Je¬ zus kruh v svoje roke, ter je zahvalil, ga posvetil, razlomil, in podal svojim učencem, in je rekel: „Y r zemite in jej¬ te; to je moje telo, ktero je za vas v smert dano 44 . In je vzel kelih z vinom. 318 je zahvalil, in jim dal rekoč: „ Vzemite in pite iz njega vsi; to je moja kri, kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prelita v odpušenje grehov. To storite v moj spomin 44 . — In so pili iz njega vsi. Jezus! na svojih kolenih te zahvalim za ta ne¬ beški dar, za ta prečudni kruh, kterega si nam za¬ pustil v tej dolini solz — kaj ti bom povernila za to? Svoje serce ti do čistega dam. Moja duša! bodi vesela — v tem zakramentu imaš pomoč za vse svoje bolezni, imaš zdravilo za vse svoje rane. Tu imaš studenec žive vode, ki ni¬ koli ne usahne; tu imaš ognjiše, kjer sveti ogenj vselej gori — le ogrevaj se pri njem. Ko je bil Judež odišel, je Jezus rekel: „Zdaj je Sin človekov poveličan, in Bog je poveličan v njem. Ako je Bog v njem poveličan, ga bo Bog tudi sam v sebi poveličal; in kmali ga bo po¬ veličal. Otročiči! se malo časa sem pri vas. Me bote iskali, in kakor sem Judom rekel: Kamor jes grem, vi ne morete priti, tudi vam zdaj rečem. Novo za¬ poved vam dam, da se ljubite med seboj. V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako bote ljubezen imeli med se¬ boj 44 . — In ko so bili zahvalno pesem speli, so šli na oljsko goro. Jezus! slišala sem tvojo zapoved, in jo tudi ubogati hočem. Vari me. da ne bom kake jeze der- i.ala ali kakega sovraštva imela, da ne bom ljudi 319 slabo sodila ali njih slabosti raznašala — posebno pa do ubogih in bolnikov mi daj mehko in vsmiljeno serce! Brala sem, da Jezus in njegovi učenci so po večerji hvalno pesem zapeli. Moj Jezus! obljubim ti, da bom vselej molila pred jedjo in po jedi, in naj bom zato tudi zasmehovana, tvoja ljubezen mi je ljubši, kakor ljubezen celega sveta. Simon Peter mu reče : „Gospod! kam greš?" .Jezus je odgovoril: „Ka- mor jes grem, zdaj ne moreš za menoj iti: potlej pa pojdeš z-menoj". Peter mu reče: ,,Zakaj ne morem zdaj za teboj iti?" Gospod mu je rekel: „Si¬ mon ! Simon! glej! satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jes pa sem prosil za te, da ne jenja tvoja vera; in ti, kedar se boš nekdaj spreobernul, poterdi svoje brate". Pe¬ ter pa mu je rekel: „Gospod! s teboj sem pripravljen v ječo in v smert iti, Svoje življenje postavim za te". Jezus mu je odgovoril: „Svoje življenje po¬ staviš za me? Resnično, resnično ti po¬ vem, da nocoj to noč, preden bo pete¬ lin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. Vsi se bote pohujšali to noč nad menoj; zakaj pisano je: Bom udaril pastirja, in razkropile se bodo ovce. Kedar pa vstanem, pojdem pred vami v Galilejo". 320 Peter mu reče„Da bi se ravno vsi pohujšali nad teboj, jes vendar ne 44 . Jezus pa je rekel: ,,Povem ti, Peter! petelin ne bo dans pel, preden trikrat ne utajiš, da me poznaš 44 . On pa je še več govoril: „Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, te ne bom zatajil 44 . Ravno tako so pa tudi vsi rekli, in gredo vsi ža¬ lostni za njim. Dobro veni, da kakor apostole, satan tudi me¬ ne koče imeti. Kjer more, strele po meni, me siepi, me skuša; kar pa sam ne more, dela po pomagačih svojih, po zapeljivcih. ki kakor jastrobi po meni pre¬ žijo. Oh, Jezus! ko bi tebe ne imela, bi se gotovo zgubila —prosim , prosim, varujmo! — naj bom tvoja! Petru podobna sem tudi jes. Rada veliko go¬ vorim, se prederzno zanašam na svojo moč, in se za boljšo deržim, kakor so druge. Jezus me ljubez- njivo svari , petelin mi je morebiti že enkrat zapel; ali jes, nora kakor sem, ga nisem cula. Oh, moja duša! boj se in zapusti danes še tisto slabo priložnost — ko bo petelin drugič zapel, bo lahko že'prepozno. Jezus jih je pa milo tolažil in učili „Vaše serce naj se ne prestraši. Veru¬ jete v Boga, tudi v me verovajte. V hi ši mojega Očeta je veliko prebivališč. In ko odidem, in vam mesto pripravim, bom spet prišel, in vas bom k sebi vzel, da bote tudi vi, kjer sem jes. In jes bom Očeta prosil, in vam bo drugega Uče¬ nika dal, da pri vas ostane vekomaj. Ne bom vas zapustil sirot. — Jes sem 32i prava vinska terta, vi mladike. Ako ostanete v meni, in moje besede v vas ostanejo, prosite, kar koli hočete in se vam bo zgodilo. Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil, ko vas. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sem vas jes od sveta odbral, torej vas svet sovraži. Spomnite se besed, ktere sem vam jes govoril: Hlapec ni veži, kakor njegov gospod. Ako so mene preganjali, bodo tndi vas preganjali. Iz shodnic vas bodo zganjali; ura celo pride, da bo vsak, kteri vas umori, menil, da Bogu službo stori. Žalost, ker od vas grem, in vam to pravim, je napolnila vaše serce. Ali jes vam resnico povem: Za vas je do¬ bro , da jes grem. Zakaj ako ne grem , Tolažnik ne bo k vam prišel; ako pa grem, vam ga bom poslal. Še malo, in me več ne bote vidili, in spet malo, in me bote vidili, ker grem k Očetu. Resnično, resnično vam povem, da bote jokali in žalovali, svet pa se bo veselil, vi bote žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje spreobernila. Spet vas bom vidil, in vaše serce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vziel. Jes sem svet 14 ** 322 premagal, le v me zaupajte, tudi vi ga bote“. Tedej je postal. oči v nebo vzdi- gnul, in molil za svoje učence, in za vse, kteri bodo po njih verovali. „Oče, sveti Oče l u je djal, „prosim te, vari jih hudega, da bodo eno, kakor sva midva le eno; naj bodo vsi, ktere si mi dal, tudi z menoj tam, kjer sem jes, da moje veličastvo vidijo“. O moj Jezus! kaj Sem cula? Ti si vinska tep¬ ta , jes pa sem mladika. Lepše bi mi ne bil mogel pokazati, kaj bo z menoj, če bom tebe zapustila. Po¬ sušila se bom, kakor odrezana mladika; posušilo se bo vse, kar je lepega v meni, posušila se bo roža čistosti, sramožljivosti in pobožnosti. Oh Jezus! osta¬ ni v meni, jes pa v tebi. Jezus! vsaka tvoja beseda je resnična. Svet za tebe ni maral; on ne mara tudi za dekleta. ki so sramožljive, se slabih potov ogibajo, in tebe in tvojo sv. večerjo ljubijo: timveo zaničuje ili zasramuje jih, in jim gerde priimke daje. Ali zato moja duša! ne žaluj, da te svet nima rad: temuo prosi Jezusa, naj te odbere od sveta, da boš tam. kjer je on. tudi ti — njegova izvoljena nevesta. Ivo je bil Jezus to izgovoril, je šel čez potok Cedron na oljsko goro. Za njim pa so šli tudi učenci. Pridejo k pristavi, ki se ji je reklo Getzemani, kjer je bil vert, v kterega je šel on in njegovi učenci. Vedil je pa tudi Judež, kteri gaje izdal, ta kraj, ker je Jezus s svojimi učenci pogosto tje hodil. Ke- m dar je Jezus na mesto prišel, jim je rekel: „Sedite tukaj, da grem tjeiu mo¬ lim. Molite, da ne pridete v skušnjavo". In vzame s seboj Petra in Jakoba in Janeza5 in začne prestrašen, žalosten in otožen biti, in jim reče: „Moja duša je žalostna do smerti; ostanite tukaj in čujte". In je malo naprej šel, in se je odtegnul od njih za ljučaj kamna, in je na kolena padel, in molil rekoč: „Moj Oče! ako je mogoče, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi". In pride k svojim učen¬ cem , in jih najde spati, in reče Petru: 5 ,Simon! spiš? Nisi mogel eno uro čuti? Oujte in molite, da ne padete v skušnjavo. Duh je sicer voljen, ali meso je slabo". Spet ga obidejo težave. Vdrugič je šel, in se verže na svoj obraz, ter moli: „Oče, ljubi Oče! ako je mogoče, od- verni od mene grenko terpljenje; vendar ne, kakor jes, ampak kakor ti hočeš, naj se zgodi". Na to se verne k učen¬ cem, in jih najde spet spati, in reče: „Kako morete vendar zdaj spati? O čujte in molite, da v skušnjavo ne pa¬ dete". Toda njih oči so bile vse dremotne, in niso vedili, kaj bi mu odgovorili. 324 Oh, Jezus! prosim te, uči me, da bom tudi jes znala tako moliti, tako serčno, tako zbrano in ponižno, tako vdana v sv. voljo božjo, kakor od tebe berem. Zdaj vem, kaj mi manka — duha prave in svete molitve, zato sem tako slaba, tako nestanovitna. Oh, Jezus! tudi moj duh je voljen, ali meso je slabo. Kolikokrat že sem bila opominjana, da naj čujem in molim; ali kakor apostoli, sem pogosto vsa dremotna, rada pospavam in svoje truplo mehkužim, rada dremljem, ko je treba moliti ali božjo besedo po¬ slušati. Ni mi sicer ljubo; ali moja slabost je tako velika, da se premagali ne morem. — Jezus! ti mi lehko pomagaš; prosim, pomagaj mi in bodi moja moč. In jih je popustil vtretjič. Smertne težave namreč mu hodijo; njegov pot je bil, kakor kervave kaplje tekoče na zemljo. In je še priserčniše molil: „Ako se ne more ogniti kelih terpljenja, da bi ga ne pil; zgodi se tvoja volja 44 . Tedej se mu je angelj iz nebes prika¬ zal, kteri ga je pokrepčal. In se je vernul k svojim učencem, in jim reče: „$pite zdaj in počivajte! Dosti je, ura je prišla, in Sin človekov bo izdan greš¬ nikom v roke. Vstanite, pojdimo! Glej¬ te, približal se je, kteri me bo izdal 44 . O moj Jezus! solze.me silijo, ko te vidim na oljski gori, kako ves bled na svojem obrazu ležiš, kako medliš, žaluješ, moliš in kličeš, kako prosiš in zdihuješ, se treseš na vsem životu in kervav pot po¬ tiš — in vse to zavoljo mene, ker sem tako pre- derzna in razposajena, tako lena in zanikerna in se nevarnost tako malo ogibljem. Oh, obljubim ti, da te ne bom več žalila; le zdaj še mi prizanesi! Jezus! kako malo sem tebi podobna. Ti nimaš nobene lastne volje; jes pa hočem, da bi vse po mo¬ ji volji bilo. Če mi kdo kej zopernega reče, če jed ali pijača, jopa ali janka, delo ali plačilo ni po moji volji, preč godernjam, se jezim ali clo klejem in se prešerno odgovarjam. Oh ! sram me je, da sem do- sihmal tako malo se zatajevala, svojemu hudemu na¬ gnjenju tako mehko se vstavljala — za naprej mora vse drugače biti. Še je govoril, in glejte, Judež Iškarjot, eden dvanajsterih, pride, in ž njim straža in velika derhal hlapcev ve¬ like duhovšine, pismoukov in starašinov ljudstva s svetili in baklami, mečmi in kolini. Dal jim je bil pa njegov izdaja- vec znamnje, rekoč: Kterega bom po¬ ljubil, tisti je; njega primite, in peljite varno. In ko je bil prišel, je šinil pred derhaljo, in se berž k Jezusu spustil, in rekel: „Bodi pozdravljen, Učenik ! u In ga je poljubil. Jezus mu je djal: „Prijatel! čemu si prišel? Judež! s po- Ijublejem izdaš Sinu človekovega ? M In potlej, ko je vedil vse, kar je imelo čez njega priti, je proti množici stopil, in djal: „Koga išete?“ So mu odgovorili: „Jezusa Nazareškega \ u Jezus jim re¬ če : „ Jes sem l u Pri tej besedi so vsi odskočili in po tleh padli. In Jezus jih je vdrugič vprašal: „Kogaišete?“ Spet 326 mu rečejo: „Jezusa Nazareskega F Jezus reče: „Povedal sem vam , da sem jes 5 ako tedej mene išete, pustite te (pokaže svoje učence), da gredtF. Ta¬ ko so se dopolnile besede, ktere je rekel: „Ktere si mi dal, nisem nobe¬ nega zmed njih zgubiF. Jezus! tvojih sovražnikov je bila ilerha!: tudi zalezovavcov nedolžnosti moje je veliko, Judež je tebe poljubil: tudi meni se prilizujejo, se .sladkajo in mi obetajo zdaj to zdaj uno. Ali ti si bil vsega- mogočen : jes pa sem slaba — oh! ne dopusti, da bi me zmotili. Poslušaj me, kaj ti obljubim: Rajše umreti, kakor zgubiti nedolžnost. Jezus! ena sama beseda od tebe je sovražnike tvoje na tla pobila! Samo rekel si: „Pustite moje učence, da gredo 8 , in nihče se jih dotaknil ni. Oh, kaka moč! kako veselje za me! Ce boš ti z menoj, kdo bo zoper mc ? kdo mi kej more ? Oh, Jezus ! bodi moj. Tedej so pristopili, in so roke po Jezusu vergli, in ga prijeli. Ko so pa njegovi učenci to vidili, so mu rekli: „Gospod! ali naj mahnemo z mečem ?“ In Simon Peter, ki je meč imel, gaje izderi, in je mahnil po hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal desno uho. Hlapcu pa je bilo ime Malliuz. Jezus pa je učence zavernil, in rekel : ,,Je- njajte od tega! In ti, Peter! vtekni svoj meč v nožnico; vsi namreč, ki za meč 32 ? prijemajo, bodo z mečem končani. Ali meniš, da ne moreni prositi Svojega Očeta, in bi mi poslal več ko dvanajst legionov angeljev. Toda kako se bodo dopolnile pisma prerokov, ki ©znanujejo, da se mora tako zgoditi? Ali mar ne bom pil keliha, kterega mi je Oče dal ?*‘ In Jezus se je hlapčevega ušesa doteknil, in ga je ozdravil. Potlej se je obernil proti množici in nje poglavarjem, in je rekel: „Kakor razbojnika ste me prišli lovit z mečmi in kolmi. Vsak dan sem bil pri vas, in sem učil v tempeljnu, in me niste prijeli; toda to je vaša ura, in oblast teme. Pa to- vse se je zgodilo, da se dopolnijo pisma prerokov 44 . Tedej so straža in poglavar in hlapci Jezusa zve¬ zali in peljali. Njegovi učenci pa so ga popustili in so zbežali •, le Peter in Janez sta šla od daleč za njim. Tvoji učenci, nioj Jezus! so se za te poskusili: jes pa se tebe sramujem. Kolikokrat ljudje . govorijo zoper sv. vero, zoper sv. zakramente: jes pa jim po¬ magam , se jim smejim — oh , kako slaba sem še! Jezus! noč je bila in tema, ko se tebe vjeli: noč in tema je tudi za me naj nevarniši. Po noči grešne pošasti svoj divji ples imajo ; po noči zape¬ ljivci okoli lazijo, kakor čuki, in podekletah streže¬ jo. Zatorej terdno sklenem, da po noči ne bom ni¬ kamor šla — sama že elo ne; in tudi doma se bom skerbno zaperala — sicer bi tudi mene lahko vjeli. 328 Jezus! kaka žalost bila je za te, ko si vhlil, da učenci te zapušajo ! Oh, kaka žalost je za te še zdaj, ko vidiš, da dekleta te zapušajo, po kerčmah, plesih in grešnih potih hodijo: tebe , toliko lepega in ljubeznivega gospoda pa ne ljubijo in ne obrajtajo. Oh, Jezus! ne dopusti, da bi tudi jes tako daleč se zgubila. Ti si moje vse! Peljali pa so Jezusa v Jeruzalem pervič k Anazu, kteri je bil poprej veliki duhoven, in v časti pri ljudeh. Anaz ga je vprašal za njegove učence in za njegov uk. Jezus mu je odgovoril: „Jes sem očitno govoril pred svetom; jes sem vselej učil v shodnicah in v tempeljnu, kamor se vsi Judje shajajo in na skriv¬ nem nisem nič govoril. Kaj tedej me vprašaš? Vprašaj jih, kteri so me sli¬ šali; oni vedo, kaj sem govoril 44 . Ke- dar je bil to rekel, ga je eden služav- nikov, kteri je zraven stal, za uho udaril, rekoč: „Tako odgovarjaš veli¬ kemu duhovnu ? 44 Jezus pa mu je krotko odgovoril: „Ako sem krivo govoril, spričaj da je krivo; ako sem pa prav odgovoril, kaj me biješ ? 44 Oh, Jezus! povej mi, zakaj se ni posušila ro¬ ka, ki je tebe udarla? zakaj tega hlapca ni strela Ubila? zakaj se hiša, zakaj celo mesto ni preč po¬ greznilo? Zato, moja duša! da sem terpel za tvojo častilakomnost, da bi te ponižnosti učil, da bi tebi, ki ven in ven gondraš in tožiš, jezik zavezal. — Oh, Jezus! bodi sto tavžentkrat počešen! Oli, Jezus! kako krotek in pohleven si ti! jes se ne morem zadosti čuditi nad teboj. Ko bi mene kdo udaril, ali bi le žal besedo mi rekel, kako bi kri zavrela v meni! Jezus! vsliši me in daj mi krot¬ ko in pohlevno serec. Anaz je poslal Jezusa zvezanega It Kajfežu, svojemu zetu, ki je bil tisto leto veliki duhoven. Bil je pa Kajfež tisti, ki je bil Judom svet dal, da je bolje, da en človek umerje, kakor da bi bilo vse ljudstvo končano. Pri njem se je sošel ves judovski veliki svet, to je duhovšina, pismouki in starašini ljud¬ stva. In so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga umorili ; in ga niso našli. Pristopilo je sicer veliko pod¬ kupljenih krivih prič, ktere so zoper njega pričevale; ali njih pričevanje ni obstalo. Zadnjič ste prišle še dve krive priči, in ste rekle: „Mi smo ga slišali reči: Jes moram podreti tempelj božji, in v treh dneh ga spet sozidati 44 . Pa tudi to pričevanje ni obstalo. Tedej je veliki duhoven vstal, stopi v sredo, in reče Jezusu: „Ali nič ne odgovoriš na to, kar ti zoper te pričujejo ?“ Jezus je mol¬ čal, in ni nič odgovoril. Veliki duhoven gaje spet vprašal, inmujedjal: Zaro¬ tim te pri živem Bogu, da nam poveš, 330 ali si ti Kristus, Sin božji? 44 Jezus je djal5 „Ti si rekel, jes sem! Pa povem vam: Posihmal bote vidili Sina človeko¬ vega sedeti na desnici moči božje, in priti v oblakih neba 44 . Na to je veliki duhoven pretergal oblačila na sebi, in reče: „Boga je preklinjal, kaj potrebuje¬ mo še prič? slišali ste njegovo prekli- njevahje; kaj se vam zdi? 44 In oni so od¬ govorili in rekli: „Smerti je vreden 44 . In oni ga vojakom in bričem dajo do jutra. Oh, Jezus! kolikokrat si svoje svete roke izteg¬ nil, da si nedolžne otročiče blagoslovil, bolnike oz¬ dravljal, mertve k življenju budil! zdaj pa so te tvo¬ je roke zvezane, kakor roke kakega tolovaja. Oh! zdaj se spomnim vsih nespodobnost in krivic, ktere sem s svojimi rokami storila. — Jezus! le zdaj mi še odpusti — nikdar več ne bom tako. Jezus! ti si molčal, nisi nič odgovoril na kri¬ vo obdolženje; zato ker jes prerada in preveč govo¬ rim, se prerada norčujem, preglasno smejem. Oh, Jezus! daj mi dar modrosti, da bom vedila ob pra¬ vem času govoriti in ob pravem času molčati. Vari me grešnega smeha in praznega govorjenja, iz ktere- ga druzega ne pride, kakor težka vest in raztreseno serce. In tisti, kteri so ga deržali čez noč, so ga zasramovali. Nekteri so mu pljuvali v obraz, in mu jih za uho da¬ jali; drugi so mu oči zakrivali, in ga s pestmi v obraz bili, rekoč: „Krištus! prerokuj riam, kdo te je udaril ? 44 In še več hudega so počeli. 331 Oh, Jezus! daj mi solz, da bom jokala, ko vi¬ dim , kako te hlapci in briči zasramujejo in ti v obraz pljuvajo. Tvoj obraz se je svetil na taborski gori, kakor sonce: zdaj pa je ves v pljunkih — tvoje oči, s kterimi si na grešnike tako milo gledal, zdaj ti jih iz zaničevanja zavezujejo. Oh! kaka divjačina vendar človek postane, če se svojemu hudemu pože¬ lenju vda, in svojim strastim vse dovoli. Jezus! na¬ gni moje serce, da se bom pridno zatajevala in vse¬ skozi v mertvcuju vadila. Jezus! kaj bi storila, da bi saj nekoliko po¬ ravnala tisto nečast, ktero ti delajo sovražniki tvoji? Glej! terdno sklenem, da tvojega presv. imena ne bom nikoli brez časti in brez potrebe izrekla, da bom žegnane svetinje in križe vselej v veliki časti imela, se pred sv. rešnjim telesom vsikdar s podobno pri¬ klonila, se k sv. obhajilu vselej pripravljala, skerb- niše ko bo mogoče — da bom vselej, kolikorkrat pojdem memo kake farne cerkve, ponižno te počastila in rekla: „Hvaljen in česen bodi Jezus v zakramen¬ tu presv. rešnjega telesa“. — Jezus! požegnaj ta 'noj sklep. Peter pa je od deleč za njim šel do dvora velikega duhovna, in drugi učenec. Tisti učenec pa je bil znan ve¬ likemu duhovnu, in je šel z Jezusom vred na dvorišč velikega duhovna; Peter P& je ostal zunaj pri vratih. Uni učenec te dej. ki je znan bil velikemu duhovnu, je vun šel, in je govoril z vratarico, in je Petra noter peljal. Zakurili so pa ogenj v sredi dvoriša hlapci in služavniki, i» so se greli. Peter je med nje sedel in se grel, in čaka, da bi konec vidik 332 Prišla pa je ena zmed dekel velikega duhovna, vratarica, in ko ga je vidila, je djala: „Ta le je bil tudi unega Gali- lejca nekdo 44 . In ga prav pogleda, in reče: „Je že tako, ti si bit tudi z Jezu¬ som Nazareškim ! 44 On pa je tajil vpričo vsili, rekoč: „Jes ne, žena! jes gane poznam. Ne vem in ne urnem, kaj pra¬ viš 44 . In je vun šel pred dvoriše, in pe¬ telin je vpervič zapel. Pa Peter, ves prestrašen, ni slišal. Ko je pa skozi vrata šel, ga je vidila druga dekla, in je rekla tistim, kteri so bili tam: „ Glejte, tudi ta je bil z Jezusom Nazareškim ! 44 „In pa res 44 , reče hlapcov eden, „tudi ti si njegovih eden ! 44 On je pa vdrugič tajil in terdil: „Nisem ne! še ne poznam tega človeka ! 44 In nekako uro potlej, ko je ravno po dvorišu zašumelo, da je Je¬ zus k smerti obsojen, je neki drugi hla¬ pec v Petra pokazal, rekoč: „Resnično., tudi ta je bil ž njim, saj je tudi Gali¬ leje ! 44 „Res 44 , pravijo ondi stoječi, „tudi ti si zmed njegovih. Galileje si, tvoj jezik namreč te razodeva 44 . Peter se bra¬ ni , kar pristopi še drug hlapec velikega duhovna, stric tistega, kteremu je bil Peter uho odsekal, in reče: „Kaj ? 333 te mar nisem ješ vidil na vertu pri njem? 4 * On pa je vtretjič tajil in djal. „Ne, ne, nisem ne l u In je jei rotiti se : „Se ne poznam človeka, od kterega govorite ! 44 In zdajci je petelin vdrugič zapel, in vojaki iii briči peljejo Jezusa na dvoriše poslopja; in Gospod se je ozerl, in je pogledal v Petra. In Peter se je spomnil Jezusovih besed: ,,Preden nocoj petelin dvakrat zapoje, me boš trikrat zatajil 44 . In je iz dvoriša šel, in je britko jokal. Peter je šel od daleč za Jezusom; Mizo iti se je bal sovražnikov. Tudi jes sem taka. da le od daleč hodim za JozuSom — od daleč k spovednici, k božji mizi gledam, Mizo priti se ne upam, ker se ljudi h oj im in zasmehovanja. Oh, na kaki nizki stopnji Pobožnosti sem še ! — Peter je šel za Jezusom, ne da bi v smert šel z njim; temuč iz radovednosti da bi zvedel, kaj se ho zgodilo ž njim. Oh, v koliko skušnjav je tudi mene že ta nesrečna radovednost pripravila! Rada se ogledujem po svojem in drugem spolu; poprašujem, kar mi vediti ni treba; na ušesa vlečem, namesti da h< se gluha naredila; pomišljujem, kar mi imela preč iz glave spraviti. Oh, Jezus! jes pač ne vem še, haj se pravi: „zataj evati se“. Prosim lepo, po¬ duči me in daj mi svojega svetega Duha. Peter je šel na dvoriše med sodne hlapce, se Jo nepotrebno podal v nevaršino, in je padel. Tudi jos rada tako ravnam; se prederzno obnašam, se po¬ dajam v slabe priložnosti, na ples, v kerčmo, med dru gi spol, na ponočne nevarne pota, in menim, da jtti ne more spodleteti. Oh, moja duša! ne pozabi, k ako se je Petru godilo, in bodi varniši kakor do 2( laj, da tudi ti v take stiske ne prideš. 334 Jezus.' ti si le pogledal na Petra, in hitro se je razjokal. Oh, Jezus! ne prosim te druzega, ka¬ kor za en sam tak pogled. — Peter je brltko jokal — oh , da bi jokala tudi jes nad svojimi brezštevil¬ nimi grehi! Ko se je pa jutro storilo , so skle¬ nili vsi veliki duhovni in starašini ljudstva zoper Jezusa, dahi ga. v smert izdali, in so ga peljali v svojo zbornico, in ga še enkrat vprašajo: „Ali si ti Kristus, povej nam?" In jim je odgovoril: „Ako vam povem, mi ne bote verjeli; ako vas pa vprašam, mi ne bote odgovorili, ne me spustili. Pa odsihmal bo Sin člove¬ kov sedel na desnici moči božje". Vsi pa so rekli: „Ti si tedej vender le Sin božji?" In je rekel: „Vi pravite, da jes sem". Oni pa so rekli: „Kaj po¬ trebujemo še pričevanja? saj smo sami slišali iz njegovih ust". In vsi, kar jih je bilo, so vstali, in so ga zvezanega peljali, in izdali Ponciju Pilatu, dežel¬ nemu poglavarju. Jezus! kakor razbojnik stojiš pred napihnjenim Kajfežem in njegovimi pomagači; kakor nedolžno ov¬ co te imajo v svoji sredi — in vender ni jeze, ni nevolje viditi na tvojem milem obrazu. Oh! prosim te, zamori v mojem sercu vsako gibanje strastne in divje jeze, da se ne bom vjedala z nobenim; tcmuo raji krivico terpela, kakor krivico delala, ja! da bom z veseljem prenesla vse , kar mi tvoja roka grenkega pošlje. 335 Jezus! brez ovinkov si povedal sovražnikom svo¬ jim da si Sin živega Boga. Bodi mi pozdravljen in kakor pena — oh, Jezus! ti vse zamoreš — po- ma gaj mi! Jezus! za hudodelnika te imajo, zvezanega te okoli vlačijo in pravijo, da ljudi zapeljuješ — ti pa nioleiš in se ne odgovarjaš, z besedico ne. Oh, kaka sem pa jes! Naj kdo le kej malega reče čez me, "tro zagori po meni, me terga po žilah, in bi se ra- 15 338 da zmaševala. O nesrečni napuh! da tako glolioko tičiš še v meni! Marija! prosi za me Jezusa. — Šel je tedej Pilat spet v sodno hišo, in je Jezusa za seboj poklical, in ga vpraša: „Si ti res kralj judovski ? 44 Je¬ zus mu odgovori: „Govoriš to sam iz sebe, ali so ti drugi povedali od mene ? 44 Pilat mu pravi: ,,Kaj sem jes Jud ? Tvoj narod in veliki duhovni so mi te izdali; kaj si storil ? 44 Jezus odgovori: ,,Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služavniki pač bojevali, da bi ne bil Judom izdan; zdaj pa moje kralje¬ stvo ni od tod 44 . Pilat mu tedej reče: „Tedej si ti vendar le kralj ? 44 Jezus mu odgovori: „Ti praviš, jes sem kralj. Jes sem v to rojen , in za to prišel na svet, da pričam resnici. Kdor je iz resnice, posluša moj glas 44 . Pilat mu reče: „Kaj je resnica ? 44 In potem je šel spet vun k Judom, in jim reče: „Jes ne najdem nobene krivice nad njim 44 . Oni pa so le svojo terdili in ga še huje tožijo „Ljudstvo šunta 44 , so djali, „ker uči po vsi Judeji, začenši od Galileje do sem 44 . Ko je Pilat slišal Galilejo, je vprašal, ali je on Galileje? In ko je zvedi!, da 339 je spod Herodežove oblasti, ga je po¬ slal k Herodežu, kteri je bil tiste dni tudi v Jeruzalemu. Jezus! tudi moje kraljestvo ni od tega sveta, ali pri vsem tem sem na ta svet vsa nevezana — se lišpam , nečimerno oblačim; telesna lepota, časno bla¬ go , hvala ljudi in posvetno veselje mi hodi v eno me¬ ro po glavi. Oh, Jezus! dodeli mi, da bom vsim re¬ čem, ki so na svetu, odmerla, in iz serca želela, zavolj tebe na tem svetu zaničevana in od vsih pozab¬ ljena biti. Resnično, moj Jezus! ti si kralj, in sicer vse- gamogočen in večen kralj. V ponižnosti pred tebe pokleknem, te molim in častim; in ker nimam, kar bi se za tolikega kralja spodobilo , ti dam svoje ser¬ ce, ker ti sam praviš: „Hči moja! daj mi serce svo- je“. Jes bi se ne upala, tako slabo reč, kakor je moje serce, ti ponuditi: ali ker ga hočeš, vzemi, očisti, posveti in ozaljšaj ga, in kraljuj v njem na vekomej. — Jezus! brez tebe biti, bi bil živ pekel. Herodež pa, ko je Jezusa vidil, se je silno obveselil; zakaj že zdavno ga je želel viditi, ker je veliko slišal od njega, in je upal, da ga bo vidil kak čudež storiti. Vse svoje dvornike in vojšake je zbral okoli sebe, in ga vprašuje z mnogimi besedami. Ali Jezus mu ni besede odgovoril. Duhovni pa in pismo¬ uki so ga gerdo tožili. Tedej ga je Herodež s svojimi vred zaničeval in za¬ sramoval, in ga je oblekel v belo obla¬ čilo, ter poslal nazaj k Pilatu. In postala 15 * 340 sta prijatla Herodež in Pilat tisti dan; zakaj poprej sta bila v sovražtvu med seboj. Herodež se je veselil. ko je Jezusa vidil: ali njegovo veselje je bilo, kakor veselje jastreba, ko vidi nedolžnega golobčeka v svojih krempljih. Oh, Jezus! ko bi mene nesreča zadela, da bi prišla v drušnjo nesramnežev, se bom na tebe spominjala, se ne bom smejala njih nespodobnim norčijam, njih ger- dim besedam , ne pristavljala ne pomagala jim; temuč resno se deržala in molčala, kakor ti — in šla bom stran od njih, prej ko bo mogoče; naj bom zato tudi zaničevana. Jezus! raji sem s teboj zasramovana, kakor bi s Herodežem na kraljevem stolu sedela. Jezus! ti si večna modrost, in Herodež te za norca spozna in obleče. Jes pa neumnica bi rada, da bi me vsi za modro in pošteno imeli, me častili, ljubili in hvalili, in če mi kdo kak priimek da, se hudo jezim in togotim. Oh, Jezus! moj duh in tvoj si nista še nič podobna — usmili se me, in daj mi druge misli in druge nagnjenja. Pilat pa je poklical velike duhovne, poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel: ^Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi zapeljeval ljudstvo; in glejte! jes sem ga vpričo vas izprašal, in nisem našel nobene krivice nad njim v tem, česar ga tožite. Pa tudi Herodež ne; zakaj poslal sem vas bil k njemu, in glejte! nič smerti vrednega se ni našlo nad njim. Ker je pa navada, da vam o veliki noči enega jetnika spustim, 341 kterega koli prosite; kterega hočete, da vam spustim, Baraba ali Jezusa, ki je imenovan Kristus ? 14 Bil je pa Baraba zavoljo nekega v mestu storjenega pun¬ ta in uboja v ječo verzen; Jezusa pa, je vedil, da so ga bili le iz nevošlji- vosti izdali. Pilat ne najde nobene krivice nad Jezusom; torej vse tožbe judovskih poglavarjev niso 'druzega, kot laž, kot obrekovanje in opravljanje. —Tako ljud¬ je dostikrat govore čez svojega bližnjega, kar je na Pol ali clo vse izlagano, in jes trapa jim vse verja¬ mem in menim, da je res. Zato odslej ne bom več verjela vsaki besedi, in ne bom nikdar kej zinila, kar je zoper poštenje ali čast mojega bližnjega. Je¬ zus ! vsmili se me, in podpiraj me v mojem naprej- vzetju. Oh nevošljivost! kako gerda pregreha si ti, in kamo človeka pripelješ! Kdaj bom jes tako srečna, >n bom to pošast popolno in svojega serca pregnala ? Jezus! ti vse veš , kaj bom prikrivala pred teboj ? Ti veš, da mi včasi težko dene, ko vidim, da druge dekleta so lepše, se jim boljše godi in bodo bolj ob- Vajtane, kakor jes; ali vidim, da so bolj pobožne in pogoje ssv. zakramente prijemajo. Oh, Jezus! spre- oberni me, da bom vse ljudi ljubila, vsim dobro želela. Kedar je pa sedel na sodnem sto¬ lu, je poslala k njemu njegova žena, Pekoč: „Nič si ne imej opraviti s tem pravičnim ; zakaj veliko sem terpela no¬ coj v sanjah zavoljo njega 11 . Ali veliki duhovni in starašini so podšuntali ljud¬ stvo , da naj rajši za Baraba prosijo, 342 Jezusa pa pogubijo. Ko je torej Pilat povzel vprašanje: „Kterega teli dveh hočete, da vam spustim ? 44 so vsi vpili: „Ne tega, proč ž njim ; spusti nam Ba¬ raba ! 44 Pilat jih je tedej spet nagovo¬ ril, ker bi bil Jezusa rad spustil, in jim rekel: „Kaj tedej hočete, da storim z Jezusom, kteri je imenovan Kristus, kralj judovski ? 44 Oni pa so spet vpili: „Križaj, križaj ga ! 44 On pa jim je v- tretjič rekel: „Kaj pa je hudega storil? Nič smerti vrednega ne najdem nad njim; šibati tedej ga porečem, potlej pa ga bom spustil 44 . Ali oni so še hu¬ je vpili, rekoč: „Križan naj bo ! 44 O srečna žena! ki ti sama si bila tako pogum¬ na , da si za Jezusa se poskusila. Veseli me, ker to berem, zato ker sem tudi jes ženska, slaba sicer in rahla, vender bom tudi jes močna, če me gnada bo¬ žja bo podpirala. Jezus! daj mi tako serce, da me nihče od tvoje službe in tvoje ljubezni ne bo odvernil. Jezus! kakor ta žena, bom vbogala iudi jes, če mi tudi v sanjah svojo voljo razodeneš. Judje imajo raji vbijavca Baraba, kakor Jezu¬ sa, ki je toliko dobrot jim skazal. Ljudje so kakor tersje, ki se nagne, kamor veter vleče — bi pač nora bila, ko bi se na ljudi zanašala. Jezus! ti si moje edino zaupanje. Na’ to je oblastnik Jezusa vzel in bičati dal. Vojaki so ga peljali na dvo- više sodne hiše, in skličejo vso trumo. 343 In so ga slekli in so mu škerlatast plajš ogernili. In so spletli krono iz ternja, in so mu jo na glavo djali, in terst v njegovo desnico, in so pred nje¬ ga poklekovali in ga zasramovali, re¬ koč: „Pozdravljen bodi, kralj judovski". In so v njega pljuvali, in mu jih za uho dajali, in terst jemali-, in tolkli po glavi, in so na kolena padali, in se mu vklanjali. Oh, Jezus! do nagega te slečejo — kolika sra¬ mota za te ! in kako te bijejo in bičajo — zdi se mi, da slišim, kako šibe po zraku ferčijo. Zdaj se spom¬ nim, da vsega tega sem jes kriva, ker sem svoje truplo premalo zakrivala, se pogosto brez potrebe razgalila, svojemu truplu preveč stregla, nesramna bila. Jezus! odpusti mi in uči me, sramožljiva biti. Oh, Jezus, ko bi se le eden tern iz tvoje kro¬ ne v mojo glavo zaderi, gotovo bi ne stala tako dol¬ go pred ogledalom, bi se tako rada ne lepotičila, ne ogledovala tako poželjivo, svojih lasne krišpala in ne spletala s tako skcrbjo, kakor zdaj. Prosim, moj Jezus! odpri mi oči, da bom jasno vidila, kako ne- čimerna in prazna je vsa posvetna lepota. Po tem je Pilat spet šel iz sodne hiše, in reče ljudstvu: „Glejte! pripe¬ ljem ga vam vun, da spoznate, da ne najdem nad njim nobene krivice". Te- dej je Jezus vun prišel, noseč ternje- vo krono in škerlatasto oblačilo. In Pi¬ lat jim reče: „Glejte, človek!" Ko so ga pa vidili veliki duhovni in služavniki, 344 so vpili, rekoč: „Križaj, križaj ga ! 44 Pilat jim reče: „Vzemite in križajte ga vi; jes ne najdem nobene krivice nad njim 44 . Judje so mu odgovorili: „Mi imamo postavo, in po tej postavi mora umreti, ker se je Sina božjega delal 44 . Glejte! človeka — je rekel Pilat. Oh 1 to je tudi meni rečeno. Jezus! daj mi, da hom gledala na te, in te pred očmi imela po noči in po dne, v sreči in nesreči — gotovo bom bolj krotka in pohlevna, bolj ponižna in zderžna. Zatorej terdno sklenem, da bom, če bo količkej mogoče, vsak dan premišljevala tvoje britko terpljenje. Oh, Jezus! žalost me terc, ko premišljujem, koliko dobrot si ti ljudem skazal : zdaj pa v eno me¬ ro vpijejo: Križaj ga! križaj ga! Zdaj vidim, kako černa pregreha je nehvaležnost. Oh, moj Jezus! iz serca obžalujem, da sem dosihmal tudi jes tako ne¬ hvaležna ti bila za toliko gnad, ki sem jih od tebe prijela, in za toliko dobrot, ki si jili mi po mojih starših in naprejpostavljenih dal. — Moja duša! hvali Gospoda, svojega Boga. Nebo in zemlja, sonce in luna, zverina in vsa živina, laznina in perutnina — hvalite ga! Ko je Pilat slišal to govorjenje, se je še bolj bal. In je šel spet v sodno hišo, in je rekel Jezusu: „Od kod si ti ? 44 Jezus pa mu ni odgovoril. Pilat mu tedej reče: „Meni ne odgovoriš? Ne veš, da imam oblast te križati, in imam oblast te spustiti ? 44 Jezus je od¬ govoril: „Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo od zgorej dano. 345 Za tega voljo ima tisti, kteri ti me je izdal, veči greli 4 '. In odslej je Pilat se bolj iskal ga spustiti. Judje pa so vpili, rekoč: „Ako tega spustiš, nisi cesarjev prijatelj zakaj vsak, kteri se kcalja dela, cesarju zoper govori 44 . Pilat bi bil Jezusa rad spustil; ali ljudi se je " a b Oh, Jezus! obljubim ti, da se ne bom bala no¬ benemu zameriti, 'naj ima gosposko ali kmetiško suknjo. Bom sicer prijazna in priljudna, kar je,prav; bom rada postregla ljudem, kar je brez greha: ali kan je nekoličko greha, ne bom dovolila, ko bi mi šlo tudi za življenje. Jezus! poterdi me. Jezus! ti me učiš, da ni oblasti, kakor od zgorej. Zatorej bom po tvojem zgledu podvergla' se vsaki oblasti, duhovski in deželski gosposki — v vsem bom pokorna, samo v greh me ne bo nihče pripravil. Tudi se ne bom pridružila takim, ki gosposko psuje¬ jo , in druzega ne vejo, kakor nje pregreške razkla¬ dati. Molila bom in terpela. Pilat tedej, ko je to govorjenje sli¬ šal, je Jezusa vun pripeljal, in je se¬ del na sodni stol, na mesto, ktero se imenuje litostrotos, po hebrejsko pa gabata. Bilo je pa dan pripravljanja velike noči, okoli šeste ure in reče Ju¬ dom : „Glejte, vaš kralj ! 44 Oni pa so vpili: „Proč ž njim, proč ž njim, kri¬ žaj ga ! 44 Pilat jim reče: „Vašega kra¬ lja bom križal ? 44 Veliki duhovni so od¬ govorili: „Nimamo kralja, razun cesar¬ ja 44 . In so tišali z velikim vpitjem, in 15 ** 346 so hotli, da naj bo križan; in njih vpitje je prihajalo čedalje veči. Jezus! ti ves nedolžen, se nisi bal Pilatužove sodbe — jes pa sem grešnica, in se močno bojim tiste ure, v kteri bo treba pred tvojo sodbo stopiti. Oh, Jezus! ne spomni se takrat mojih grehov, iu bodi mi milostljiv. Judje so Jezusa, svojega kralja zavergli, in se klatijo po svetu še zdaj, kakor zgubljene ovce. Jes pa, moj Jezus! bi raji glavo, kakor tebe zgubila — s teboj biti, se mi zdi, da bi v paradižu bila: brez tebe pa bila naj veča reva na svetu. Oh! daj, da te bom ljubila čedalje bolj in bolj. Ko je tedej Pilat vidil, da nič ne opravi; temuč da hrup še le veči vstaja, je vzel vode, in si je roke umil vpričo ljudstva, rekoč: „Jes sem nedolžen nad kervjo tega pravičnega, vi glejte \ u In vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: „Nje- gova kri pridi na nas in na naše otro¬ ke !“ In Pilat je prisodil, da bi se do¬ polnila njih prošnja. Spustil je Baraba, bo križan. Pilat jc dovolil v Jezusovo smert. ki jo bi bil lehko vbranil; in vender pravi, da je nedolžen. Oh! koliko ptujih grehov se tudi jes vdeležim — v nje dovolim, napeljujem, svetujem, jih hvalim, zagovar¬ jam, k njim molčim itd. in se jih morebiti še nikoli spovedala nisem. Oh, Jezus! razsveti me, da bom vidila in prav spoznala, kako nevarne so rane moje duše. Kakor hudobni Judje, tudi zapeljivci dekletam pravijo: .„Če je to kej greha, ga vzamem jes na se, Jezusa pa je izdal da naj 347 na svojo vest“. Oh, Jezus! ne dopusti, da bi mu preslepili s takimi goljfijami :— da se ne bom pre¬ pozno kesala. O sveta kri Jezusova! pridi nad me; pa ne po¬ gubit, ampak zveličat me. Pridi, očisti me od hu¬ dobnih skušnjav in pregreh; pridi nad moje serce ia t e lo, da bo tebi posvečeno; pridi nad moje misli ia ffllf j da bodo tebi dopadljive; pridi nad vse moje življenje in djanje, da bo oznanovalo tvojo čast in hvalo. Amen. Tedej so vojaki Jezusa vzeli, in mu slekli škerlat, in ga oblekli v nje¬ gove oblačila, in so ga peljali iz mesta, da bi ga križali. In je nesel svoj križ. Grede pa so dobili človeka iz Cirene, Simona po imenu, ki je šel iz polja, očeta Aleksandrovega in Rufovega, in so ga primorali, da je nesel Jezusu križ. Šla je pa za njim velika množica ljudi in žen, ktere so jokale in ga mi- lovale. Jezus pa se je proti njim ober- nil in je rekel: „Hčere jeruzalemske! nikar ne jokajte nad menoj, ampak jo¬ kajte same nad seboj in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! pridejo dnevi, ob kterih poreko: Srečne so nerodovitne, in telesa, ktere niso rodile, in persi, ktere niso dojile! Takrat bodo začeli 1- eči goram: Padite na nas! in hribom: Pok rite nas! C'e namreč nad sirovim 348 lesom to delajo, kaj se bo godilo nad suhim ?“ Peljana sta bila pa ž njim tu¬ di dva hudodelnika, da bi bila umorjena. Ko vidim tebe, moj Jezus! kako voljno svoj križ neseš, se sramujem, da sem dozdaj svoje križe tako nevoljno nosila, in tako nepoterpežljiva v svoji bolehnosti bila. O mili Jezus! obudi v meni ljubezen do križa. Jezus! jes sicer nisem močna, kakor si Simo¬ na mislim „vender te prosim: Naloži mi križ , ka- koršnega hočeš — če pa omagam ali clo padem pod njim, pomagaj mi, de spet vstanem. Druzega ne že¬ lim, kakor tukaj s teboj terpeti, tam pa s teboj se veseliti. Pozdravljene mi bodite, hčere jeruzalemske! bi bila jes tačas na svetu, gotovo bi se bila k vami pridružila, in bi se bila milo jokala nad ljubim Jezu¬ som. Oli, Jezus! daj mi solz cele potoke, da se bom v kak koteč stisnila, solzila nad svojimi grehi, in svojo dušo do čistega umila. Jezus! jes sem suh in trohel les, brez zelenja in brez življenja; polna slabost, pomankljivost in ne¬ popolnost. Ti si merliče k življenju budil, oh! obu¬ di tudi mene k novemu življenju, da bom svetu od- merla in le tebi živela. In so prišli na mesto, ki se ime¬ nuje Golgata, po latinsko pa Kalvarija to je, mesto inertvaških glav. In so mu dali piti vina z miroj in žolčem zmeša¬ nega. Ga je pokusil, pa ni hotel piti. — In ondi so križali njega in hudodel¬ nika; enega na desni in enega na levi strani, v sredi pa Jezusa. In je bilo dopolnjeno pismo, ktero pravi: „In med 349 krivične je bil štet 44 . Jezus pa je rekel: „Oče, odpusti jim; saj ne vedo kaj de¬ lajo ! 44 Bila je pa tretja ura, in so ga križali. — Napisal je pa Pilat tudi napis, in ga je djal verh križa. Bilo je pa pi¬ sano: „Jezus Nazareški, kralj judovski 44 . Ta napis je veliko Judov bralo; kraj namreč, kjer je bil Jezus križan, je bil blizo mesta. Bilo je pa pisano po hebrejsko, po greško in po latinsko. Rekli so tedej veliki duhovni Pilatu: „Nikar ne piši: Kralj judovski; ampak da je on rekel: Kralj judovski sem 44 . Pilat pa je odgovoril: „Kar sem pisal, sem pisal 44 . Poglej, moja duša! svojega Izveličarja na križ razpetega. Z žeblji so mu roke in noge pribite, in s curkoma mu teče kri iz njegovih svetih ran. Oh, Jezus! kaj si storil, da tako sramotno s teboj rav¬ najo? — Oh! ti si nedolžen; tvoja glava, tvoje oči, tvoj jezik, tvoje roke, tvoje serec — vse na tebi je nedolžno: jes sem grešila in zavoljo mene si terpel. Zategadel ti obljubim, da za teboj, po tvojih stopi¬ njah bom hodila, bom svojo voljo s tvojo sv. voljo sklenila, in si ne bom dala počitka, dokler vse svoje hude misli in želje na tvoj sv. križ pribijem. Pridi mi na pomoč s svojo sv. gnado. Jezus! iz ljubezni do tebe odpustim vsim sov¬ ražnikom svojim — vsim, ki me zasmehujejo, za¬ ničujejo in preganjajo; vsim, ki me opravljajo, mi poštenje jemljejo in moje slabosti okoli trosijo, ali mi na blagu ali na pravicah krivico delajo. Jezus! od¬ pusti jim; vsaj morebiti sami ne vedo, kako hudobno 350 delajo. Prosim, razsveti jih, da bodo spoznali svoje grehe, se zgrevali iz serca in z menoj se spet po- prijaznili. Odpusti pa tudi meni vse moje grehe! Ko so bili vojaki Jezusa na križ pribili, so vzeli njegove oblačila, in med se razdelili. Naredili so štir dele, vsa¬ kemu vojaku enega, in so srečkali, kdo bo kej dobil. Suknja pa je bila brez šiva, od verha sceloma tkana. Rekli so tedej med seboj: Nikar je ne režimo, ampak srečkajmo za-njo, čigava bode“. Tako se je pismo dopolnilo, ki pravi: „Razdelili so moje oblačila med se, in za mojo suknjo so srečkali^. Vojaki so tedej to storili; potlej so sedli, in ga varovali. Jezus! nag visiš na visokem križu — oh, ka¬ ka sramota! Vem, da zato, ker sem jes tako neči- merna, in toliko deržim na svoje oblačila. Oh! če pregledujem svojo obleko po samem — svojo janko , kako je košata_ in vrešoča; svojo jopico, kako je z žnorcami obšita in preprečena; svoj predpertič, kake trake in penklje ima; svoje vratne in persne rute, kako so mrežaste in ponižnosti nasprotne ; svojo ne¬ deljsko pečo, kake rože ima vpletene, s kakimi čip¬ kami je zarobljena; svoje kratke rokavce, da gole lakete kažem — oh, kako še visim na takih praznih rečeh! Jezus! odverni moje serce od takih minljivih šemarij, in daj mi živo spoznati, da za dekleta razun svete ponižnosti in sramožljivosti ni prave lepote. Jezus! iz križa si vidil, da rabeljni so tvoje oblačila med se razdelili. Jezus! na te bom mislila, ko bom pokradena, ko bom kaj zgubila, ko ne bom 351 dobila svojega poštenega zaslužka, ali bom kako dru¬ go škodo na svojem premoženju terpela. Ne daj, da M se zavolj takih reci v žalost preveč vtopila, da se mi serce ne skali; temuč da zmerna in pokojna ostanem. Judje pa, ki so memo hodili, so ga preklinjali, in so s svojimi glavami zma¬ jevali , in so rekli: „Aha, kako tempelj božji poderaš, in ga v treh dneh spet sozidaš! Pomagaj sam sebi! Če si Sin božji, stopi iz križa ! 44 Ravno tako so ga zasramovali tudi veliki duhovni s pismarji in starašini vred, in so rekli: „Drugim je pomagal, in sam sebi ne more poma¬ gati! Zdaj naj sam sebi pomaga, ako je on Kristus, izvoljeni božji! Ako je izraelski kralj, naj stopi zdaj iz križa, in verujemo v njega! V Boga je za¬ upal , naj ga zdaj reši, če ga rad ima! Saj je rekel: Sin božji sem ! 44 Zasramo¬ vali so ga pa tudi vojaki, kteri so pri¬ stopali in mu kisa ponujali, in so rekli: „Ako si ti kralj judovski, pomagaj si! Celo eden razbojnikov, ktera sta ž njim visela, ga je preklinjal, rekoč: „Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama ! 44 Drugi pa ga je svaril, rekoč: „Se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tistem obsojenju? In nama se pravica godi, prijemava namreč po zasluženju svojih 352 del; ta pa ni nič hudega Storil 44 . In je rekel Jezusu: „Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo ! 44 In Jezus mu je rekel: „Resnično ti povem, dans boš z menoj v raju 44 . Oh, Jezus! kako boš zasramovan in zasmeho¬ van! Prosim, naj bom tudi jes s teboj zaničevana, Nad levim razbojnikom vidim, kako strašna je smcrt terdovratnega grešnika — kakor kdo živi, ta¬ ko umerje. Če bom v grehih živela in v nepokori amerla , bo hudič mojo dušo iz mene iztergal , naj bi tudi Jezus in Marija poleg moje postelje stala. Desni razbojnik je levega svaril, rekoč: Kaj se tudi ti Boga ne bojiš? — Vem, da je tudi moja dolžnost, svariti zlasti svoje tovaršice, če jih najdem na slabem potu. Oh Jezus! stori me serčno in mo¬ dro, da bom svarila ob pravem času in na pravem kraju, pa tudi z ljubeznijo in krotkostjo. Jezus! moj Jezus! ko bom na smertni postelji ležala, vzemi mojo dušo v sveti raj. Poleg križa Jezusovega pa so stale njegova mati, in sestra njegove matere, Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedej Jezus mater in učenca, kte- rega je ljubil, vidil zraven stati, reče svoji materi: „Zena, glej, tvoj sin ! 44 Potem reče učencu: „Glej tvoja mati ! 44 In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel. O Marija, mati božja sedem žalosti! naj se s teboj jokam in svoje grehe obžalujem. Vtisni mi ra¬ ne Jezusove v moje serce, da jih imam vedno pred očmi, in živo čutim, kako sklijo. O Jezus! vedna hvala naj ti bo, da si svojo 353 mater tudi meni za mater dal. O Marija! kako sem srečna, da te za mater imam. Pa tudi zgubljen naj bo vsaki dan, o kterem tebe ne počastim in se tvo¬ jemu varstvu ne izročim. Jezus ! smert se je bližala ; vendar svoje ma¬ tere nisi pozabil. Daj, da bom tudi jes mater svojo in očeta zmirej v'časti imela, z njih slabosti poter- pela, jim stregla in pomagala po svoji moči, in raj¬ ne jes stradala, kakor da bi oni v starosti pomanj¬ kanje terpeli. — Oh! naj bom staršem dobra • vem, da boš tudi ti meni dober. Bilo je pa okoli šeste ure, in tema se je storila po vsej zemlji do devete ure, in sonce je otemnelo. In ob deveti uri je Jezus z velikim glasom zavpil, rekoč: „Eli! Eli! lama sabaktani! To je: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil ? 44 Eni pa tam stoječih, to slišati, so rekli: Glejte! Elija kliče 44 Ko bo moje življenje ugasovati jelo, bo tudi meni sonce otemnelo, in svet bo za me konec vzel. Oh Jezus! ne zapusti me v tisti uri; teinuč skrij me v svoje svete rane, in vzemi mojo vbogo dušo v sv. raj. Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? — Iz teh besedi, moj Jezus, spoznam, koliko žalost in britkost si na svoji duši terpel; da Bog ti je odvzel vso notranjo luč in tolažbo; da duh tvoj je postal ves suh, otožen in temen. Oh Jezus! tudi jes sem pri¬ pravljena, če je tvoje sv. volja, živeti brez vse to¬ lažbe, brez razsvetljenja in veselja, živeti v notranjih temah in skušnjavah, v nezaupnosti im maloserčnosti, in terpeti zunaj in znotraj, kakor je tebi ljubo in do¬ padljivo. Druzega ne želim , kakor tebi dopasti in s teboj sklenjena biti. 354 Po tem, ker je Jezus vedii, da je vse dokončano , da se je dopolnilo pismo, je rekel: „Žejin sem!“ Staja je pa ondi posoda polna kisa. In berž je stekel eden zmed njih, in je vzel gobo, jo s kisom napojil, in nataknil na hisopov terst, ter mu jo k ustam podal. Drugi pa so rekli: „Pusti, poglejmo , ali pride Elija ga rešit! „Ko je bil tedej Jezus kisa vzel, je rekel: „Dopolnjeno je!“ — Kanali po tem je velik glas zagnal, in rekel: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!“ In ko je to izrekel, je glavo nagnil in dušo izdihnil.-In glej! zagrinjalo v tempeljnu se je pre- tergalo na dvoje od verha do tal; in zemlja se je tresla, in skale so pokale, in grobi so se odperli, in veliko teles svetnikov, kteri so spali, se je obudilo. In so šli iz grobov po njegovem vsta¬ jenju , in so prišli v sveto mesto, in so se mnogim prikazali. Stotnik pa, ki je prek križa stal, in kteri so ž njim bili, in so Jezusa stražili, ko so vidili potres, in kar se je zgodilo, so se silno zbali, in so rekli: „Resnično, ta je bil Sin božji! In vsi ljudje, kteri so se bili sošli to gledat, kedar so vidili, kar se je zgo- 355 dilo, so terkali na svoje persi, m se vernili. Vsi njegovi znanci pa, in žene, ktere so bile prišle za njim iz Galileje, in so mu stregle, so od deleč stali, in to gledali. Med njimi je bila Marija Magdalena, in Marija mati Jakoba mlaj¬ šega in mati Jožefova, in Salome, in veliko drugih, ktere so bile ž njim vred v Jeruzalem prišle. Jezus ! smertna sapa bila je nad teboj ? žejin si bil; ali nihče ni imel požirka merzle vode za te — za to, ker sem jes tolikokrat nezmerna v jedi in pi¬ jači. Oh! varovala sc bom, da me ne bo zmotilo ne vino, ne žganje ne kaka druga pijača. Jezus! tega ne, da bi kterikrat pijana bila — pijana in sramož- Jjiva, kako bi to moglo biti ? Jezus! žejalo je te — po meni, po moji duši. Ali jes se te ogibljem, molitev in službo božjo opu- šant, spoved in sv. obhajilo odlagam, in dan za dne¬ vom preteče, ko ne izmislim na te. Kako nezvesta sem ti? kako slabo povračujem tvojo veliko ljubezen, ki jo meni skazuješ? Jezus! rani moje serce, da bo tudi mene po tebi žejalo, da boš ti meni moja perva misel zjutraj , ko se zbudim, in moja zadnja misel na večer, ko se v posteljo vležem. Jezus! kako srečna bi bila, ko bi smela tudi jes ob moji smertni uri reči: Dopolnjeno je — dopolnjeno je delo mojega zveličanja; zdaj pa se tebi izročim, da mi boš dal krono življenja, ktero si ob¬ ljubil vsim, ki tebe ljubijo. Jezus! daj mi gnado, da bom tudi jes sveto umerla. Judje tedaj, ker je bil dan priprav¬ ljanja, da bi ne ostale na križu trupla 356 v saboto ([tisti sabotni dan namreč je bil velik) so Pilata prosili, da bi se jim kosti poterle, in da bi se sneli. Torej so prišli vojaki in so pervemu sterli kosti in drugemu, ktera sta bila ž njim kri¬ žana. Ko so pa do Jezusa prišli, so vidili, daje že mertev, in mu niso kosti sterli; ampak eden vojakov je njegovo stran odperl, in zdajci je tekla kri in voda iz nje. In kteri je vidil, je priče¬ val, in je resnično njegovo pričevanje; in on ve, da resnično govori, da tudi vi verujete. To se je namreč zgodilo, da je pismo dopolnjeno. „Nobene kosti mu ne sterite 44 . In spet drugo pismo pravi: „Gledali bodo v nja, kterega so prebodli 44 . Jezus! nobene kosti ti niso sterli — kakor na duši, si tudi na truplu brez pogreška bil in ostal. O vari me, avžentkrat si ti češena , O Marija, rožni cvet! Teb’ enaka ni nobena, Take nima celi svet; 17 * Kar se koli rožic najde, Nobena tak žlahna ni: V tebi se vsa milost najde; Oh! dodeli jo meni ti. Madež se ni v tebi našel, Bog Oče te je vsadil, Sveti Duh te je ociral, S tebe je Bog Sin cvetil: Vsi jeziki so preslabi. Tebe, roža! hvaliti, Žlahna roža! ne pozabi, Na me, o Marija ti! Kedar tvoj kip (peld) premišljujem, Pred tajistim jes klečim , Pohlevno k tebi zdihujem , Eno gnado le želim: Da me ne boš zapustila, Mati prave milosti! Ino mi bodeš sprosila Božjih gnad obilnosti. Kedar grešnik jes zaslišim O Marija! tvoje ime, V svojem sercu na te zmisli m, Pravim: Vsmili se čez me, Pusti meni milost najti, Kedar me vse zapusti, Bodi moja ljuba mati, O Marija , roža ti! Ti si z gnado vsa obdana, Angelj Gabr’jel govori, Od Očeta nam izbrana, Gnada vsa ’s tebe gori. Ti si polna vse dobrote: Devica izvoljena, Spomni na nas revne srote, O mati prevsmiljena! Redar bodem moral vmreti, Duša dati čez Bogu, Redar bodem moral vzeti Od tega sveta slovo: Oskerbi me. daj mi ’zreči Te svete imena tri: Jezus, Marija, Jožef sveti,. Ozrite se vi na me! Druga. Devica bod’ češena, Ti kraljica vsih nebes, Ti si vsim nam vir življenja Ti si sladka, mila res. Svit blišobe te obdaja, Sončno sije tvoj obraz ; Vsa lepota svet’ga raja Služi tebi v večni kras. Vender tvoj obraz je mili, Mile tvoje so oči; Vse, kar tebe bi prosili, Nas poslušaš — Mati ti! Si ponižna in premila , Si nam dobra vsaki čas, Si nam mati, kot si bila Se na zemlji kdaj pri nas. Glej na zemlji nas sirote. Glej, nas revne grešnike ! Da od zlega, pros’, in zmote Ljubi Jezus, reši vse! In ko enkrat že nagnilo Se življenje naše bo , Takrat k nain ozri se milo Spremi v- sveto nas nebo. Tebi vdani hočmo biti, Te ljubiti vsaki čas, Zmiraj hoč’mo te častiti , Peti slavo ti na glas : O Devica, bod češena! Bod’ češena vekomej! Taka mati ni nobena, Kot si bila ti vselej! Tretja. fg. v jasnem jutru pri miglja Ze zvezdica daničica, Se sliši milo že zvenenje, Marii čast in počešenje In z zlato zarjo vse časti: „češena si Marija ti!“ Ko višej sije sonce že, Vzdiguje se, čez poldne gre, Se sliši zopet nam zvonenje; Marii čast in počešenje ; Čez hrib in plan se oglasi: „Češena si Marija ti!“ In kedar sonce že ljubo Nam za goro žari slovo, Se glasno sliši še zvonenje Marii čast in počešenje; — V večernem hladu se glasi: „Češena si Marija ti!“ „Češena'si Marija ti!“ Naj se glasi do konca dni, Naj vedno sliši se zvonenje Marii čast in počešenje; — Nebo in zemlja naj glasi: „Češena si Marija ti!“ 391 Četerta. Premila Marija! kje glase čem vzet’? Besede , katere čem tebi zapet’ ? Brez madeža bila spočeta na svet, Nebes naj žlahnejši ,cvet. Občutljeji moji zdaj hoč’jo ož’vet’, Prelepi Marii ’no pesem zapet’. Brez madeža . . . Pogledam nad sebe gor v jasno nebo, Nad zvezdami tamkaj se svetiš lepo. Brez madeža . . . Če Inna mi bleda prisveti pa noč’, Globoko iz serca izdihnem, rekoč: Brez madeža . . . Če grejejo sončni me žarki gorko, Premislim ljubezen na tvojo toplo. Brez madeža . . . Šumeči potoki velijo mi vsi: Vir gole ljubezni Marija , si ti! Brez madeža ... Marija! kak’ srečna si vender ti vsa, Glej, nebo enake tebi je nima. Brez madeža . . V nebesih imaš pa zdaj vel’ko oblast, Sam Jezus, tvoj sin, podal tebi je čast. Brez madeža . . . Na svetu karkoli leze ino gre, Častita Marija! me spomni na te. Brez madeža . . . 392 Če sereice moje mi žalost mori, Bolezen življenje mi moje greni, Tedaj, o Marija! poslušaj me ti. Pa tudi vsmili se me. In kedar spet moram ta svet zapustit’, Od znaneov, p rij ati o v se tukaj ločit’, Tedaj, o Marija! daj mi roko, Pelji me v sveto nebo. --- Peta. !. eš, o Marija ! Moje veselje! Veš moje želje ? Ljubil bi te ; Zmiraj pri tebj Hotel bi stati, Ljubljena Mati! Zaverzi me ne. i. Kaj pa ti hočeš, Moja Kraljica, Sladka Devica! Da ti podam? Drugega nimam , Prosim pohlevno, Vzem’ serce revno, Rad ti ga dam. 3 Pa ti, Kraljica , Si ga že vzela, In §i ga vnela, Za te gori. Mati preblaga! Ti ga ohrani. Hudemu vbrani, Reši ga ti! —- m Šesta, V?' 1 Marija, polna gnade, Mati božje milosti! Grešnika poglej, kak pade V srošno večne žalosti. Oj čez me Prosim te , Vsmili se, Vsmili se! Mati mila ! 0 Marija ! Pros’ za me. Pros’ za me. Tvoje milosti potreben Se pred tabo jes solzim, Ako ravno nisem vreden Tvoje dete bit’ želim. Oj čez me . . . Glej! po šroki cesti hodil Pogubljenja večnega, Svet hudoben me je zvodil Od Očeta dobrega. Oj čez me . . . Pozapravil sem dobrote Preveliko milosti, Sim napolnil svoje pote, Z grehi nehvaležnosti. Oj čez me . . . Dobre dela sem zamudil, Sem zatratil dragi čas. Kako pozno sem se zbudil Na pastirja mili glas. Oj čez me . . . Vse dobrote tega sveta Zapustiti zdaj želim, Vendar stopiti pred Očeta Vbogi grešnik sc bojim. Oj čez me . . . 17 ** 394 K tebi, mati! se obernem K tebi dete pribežim , Tebi mile solze vternem, Tebi dušo izročim. Oj čez me . . . Pomočnica keršenikov, Primi me za roko zdaj, PribežaVše spokornikov, Pelji me k Bogu nazaj. Oj čez me . , . S svojim Sinom,' ljuba mati! Spravi mene grešnika, Da mi hoče gnado dati, Prosi duha svetega. Oj čez me . . . Pod svoj sveti plajš zagrinjaj Mene pred sovražnikom, V sveti raj pa enkrat spremljaj Z vsim nebeškim angelcam. Oj čtez me . . . In ko bodein mogel vzeti Od tega sveta slovo , Zakramente daj prijeti Duši za popotnico. Oj čez me . . . Sedma. »«aj bolj blaga, mila draga Si Marija d’vica Ti; In čistejši, in svetejši Ni bilo nikol’ stvari, 395 Tvoje obličje , iepotičje 1 , Je zgol milost in sladkost, Ni človeško, je nebeško, Zmaga angeljsko svetlost. Dopadljive, ljubeznjive Zvezde očesa tvoje so; Kakor psice, vse sladčice Naše serca ranijo. Perle drage, ljube, blage, Tvoje svete so roke . Polne gnade, ktere rade In obilno nam dele. Ti, devica! si kraljica Cele zemlje, vsili nebes; Pa ponižaš in približaš Se do revnih nas zares. Kdaj boš dala, prikazala Tudi mojim se očem? Skorej , skorej prid’ od zgorej , Da s teboj te gledat grem. Brez števila duš rešila Si sovražniku iz rok. Pridi k meni in me deni V trumo rešenih otrok. O častimo ga, hvalimo, K nam je tako Mater zbral, Ga ljubimo , ga molimo , K’ je vso čast Marii dal. Živi, živi! vpiino : živi! V sercih nam Marije ime ! Hvali vedno, hvali vredno Jezusa zvesto serce. 396 Osma "Svete cvetlica ena — in večno zeleni, Enaka ni nobena — ni b’la , kar svet stoji. Če grešniku solzice — se vtrinjajo z oči, Mu duh lete cvetlice — serce razveseli. Če tudi smertna sapa — obraz že obledi, Od te cvetlice hlapa — se zdravje zadobi. Al’ kje je ta cvetlica — kter’ vert jo le pozna ? Marija, čista d’vica — cvetličica je ta. Presveto ime Marije — je čez imena vse, Naj zlat mu venec vije — in krona spleta se, Marije, čiste d’viee — naj žlahniši je cvet, In take več cvetlice — ne bo dočakal svet- Raz sveti, o Danica — na zemlji temno noč, Podari, o kraljica — nebeško nam pomoč: V svetosti prebivati — premagati hudo strast , In enkrat vživati — v nebesih večno slast. Deveta. *3?i , ki nad trume nebeške vse Bližna pred Jezusam znajdeš se, Ti mati Gospodova, naša pomoč! Razjazni nam uma in pameti noč. Pi •osi, Marija! prosi za nas, Zdaj in posebno poslednji čas. Duše, ki v grešnih zvezah tiče, K tebi vse zgrevane pribeže, Prot’ tebi obračajo solzne oči, O mati premila, vsmili se jih ti! Prosi . . . 39 ? Duše v skušnjavah, ki jih teni, K tebi, Marija! se zateko; Ti mat’ ljubeznjiva! se na nje ozri, In silnih skušnjav jih čiste omi. Prosi . . . Duše terpinčenc- od brhkost, K tebi zdihujejo za serčnost: Izroči, Marija! jih Ijub’niu Bogu, Zadobi pomoč jim od svoj’ga Sinu, Prosi . . . Ljuba nedolžnost tud’ kliče v te, Da b’ si privarvala čisto serce, Se k tebi ozira ’z doline solzd , Zaupanje terdno do tebe ima. Prosi . Bog ti veliko dal je oblast; Torej, Marija! ti gre vsa čast; Podpiraj nas s svojo mogočno prošnjo, Da srečno vsi pridemo k tebi v nebo. Prosi . . . -— Deseta. _ Jl>arija, ti pomagaj nam! Te pozdravljamo, devica! Se ti vklanjamo, kraljica! Marija, Marija, le ti pomagaj nam! Marija, ti pomagaj nam! Kedar bomo mor’li vmreti, Ti nam daj pomoč prijeti. Marija . . . Marija, ti pomagaj nam ! Kedar oči že otemnijo, Usta ne več govorijo, Marija . . . 398 Marija, ti pomagaj nam ! Kedar duša gre ’z telesa , Nas britkost in strah pretresa, Marija . . . Marija, ti pomagaj nam ! Kedar bomo se ločili, in se v večnost preselili, Marija ... Marija, ti pomagaj nam! Sprosi liani od svoj’ga Sina, Da nam bode sodba mila; Marija . . . Marija, ti pomagaj nam! Kedar bomo že zaspali, Da b’ vsi srečno gor ustali , Marija . . . Marija, ti pomagaj nam! Da b’ v nebesih vsi veseli, Tebi čast in hvalo peli, Marija, Marija, pripelj nas v sveti raj! Enajsta. Weselo pesem, jezik moj! Marii v čast in slavo poj, Ki je brez madeža spočeta Postala mati božja sveta. Zato ji vedno čast doni Od vsih jezikov in strani: Češena si, Marija ti! Vsa polna božje milosti. Če vprašam drobne ptičice: Kaj tak’ lepo mi pojete, Da milih pesmi glas medeni Odmeva log in gojzd zeleni? Marijo me pozdravljamo, Mi ptičice odpevajo, Češena si, Marija ti! Vsa polna božje milosti. Če vprašani nježne rožice : Kaj tak’ lepo se spletate, V prekrasen venček razcveteni ? Iz njega klije duh medeni! Marii venec spletamo, Mi rožice prikimajo. Češena si, Marija ti! Vsa polna božje milosti. Če vprašam svetle zvezdice: Kaj tak’ lepo se vtrinjate ? Po nebu se vaš svit razliva, Ko rajska zarja Ijubeznjiva. Marii krono spletamo, Mi zvezdice odmevajo , Češena si. Marija, ti! Vsa polna božje milosti. Če vprašam božje angeljce: Kaj tak’ lepo prepevate , Da vse nebo v radosti plava, Po raju se razlega slava? Marii slavo pojemo , Mi angeljci odpevajo, Češena si, Marija ti! Vsa polna božje milosti. Češena si, Marija ti.' Vsa polna božje milosti; Razlegaj se po zemlji celi, Odpevaj sveti raj veseli. Kraljici slave in časti, Pozdrav naj vekomej doni : Cešena si, Marija ti! Vsa polna božje milosti. Dvanajsta. ©ajte hribi in doline, Gojzdi, travniki, planine, Vsi devico počastite , . Ki je lepši nima svet. Vsi potoki vi šumeči, Ljubi tički žvergoleči, Premogočni vsili kraljici Pojte hvalo, pojte čast. Vsi recite: O devica! Kako lepa si kraljica! Bodi čast in hvala večna Tvojemu stvarniku, Bogu. Ti si sonce, serce greješ Od ljubezni, ktero seješ; Ti si luna razsvetljena Od svetlobe vsih nebes. Lilija, roža si cyeteča, Naj prijetniše. dišeča, Si brez madeža, vsa čista, Polna ljubeznjivosti. Kar te dela ljubeznjivo , In Gospodu dopadljivo, To je tvoja prelepota, Polna ponižnosti. O Marija! Bogu draga, Nam pa sladka, mila, blaga, Kakor ljubiš svojga sina Bodi milostljiva nam! F © S 0 M od serca Jezusovega. JFezus! tvoje sveto serec Nas pregrešne veseli, K sebi vabi vse dušice, Naj nobene ne zgubi. Tu od večnega Pastirja Vsa sladkost se grešnim da, Celemu svetu gnada ’zvira, Kdor za njo skerbeti zna. To je prava Hiša božja, Gor k nebeškim vratom pot, Jezus nam je proti prišel, Glejmo , kak’ je poln dobrot! Sveto serce vsim nam dava, Ljubeznjiv' za nas skerbi, Brate, sestre nas spoznava, Kdor se njemu izroči. Kdor k njemu se poda v branbo, Vsi nesreči odbeži; Sveto serce za ohranbo Vsim vse gnade zadobi. Sveto serce je boleče, Kdar ga grešnik razžali; Vselej v ljubezni je goreče, Kdar od vernih se časti. 402 K tvoj’mu sercu vsi bežimo, Jezus, le nam prostor daj! Svetle krone v njem dobimo , Sli ž njimi ’mo v večni raj. Da bi Vli ja vredni svati, Kdar ’mo prišli taj pred te. Tvoj’ga serca sestre, brati, To skoz naša želja je. Če pa gnado kdaj zgubimo, No nas svet premagat’ če, Pa k Marii pribežimo, Hitro nam naproti gre. Serce Jezusa, Marije! Daj nam eno srečno smert, Kdar nam zadnja ura bije, Naj bo svet’ raj nam odpert. Pros’mo, pridi nam naproti, Kdar ’mo proti nebu šli! Naj skušnjava nas ne zmoti, Da mo vsi zveličani! F e se E® od serca Marijnega. <1 Marije serce sveto , Proti nam v ljubezni vneto, Polno božje milosti, Polno lepili čednosti! Naj, Marija! petje moje Časti sladko serce tvoje : Kar se giblje in živi, Naj te hvali in časti! Čisto serce za te zbrati, V njem prijazno stanovati, Hotel stvarnik vsih reči, Vlil je v nja z nebes dari. Naj, Marija! itd. Sveto serce to je vnelo, Za Boga je vse gorelo, Ni ljubilo druzega, Ko gospoda samega. Naj, Marija! itd. Blago serce je vse milo, Nas otrok ni pozabilo, Dobrotljivo je za vse, Prosi za nas grešnike! Naj, Marija! itd. Krotko serce je terpelo, Je britkosti dost’ imelo, Ko je nesel ljubi Sin Težo smertnih bolečin. Naj, Marija! itd. Sladko serce zdaj kraljuje, Se v nebesih veseluje, Z Bogom svojim sklenjeno, Nam v pomoč pripravljeno. Naj, Marija! itd. Deviški stan. sestre in dekleta! Srečen je naš samski stan Še srečnejši stan devištva, Naj le bode prav deržan. Oj ponižno pribežimo Vse k devici rožnati, Daj , ila milost zadobimo , Varvat’ lilijo čistosti. Imeniten je svet zakon, Kar svet Pavel sam uči; Imenitnej še dcvistvo, Kar svet Pavel govori. Oj ponižno . . . Kar je sonce čes vse zvezde Kar čez svinec je zlato; To je sramožljivo dekle, To device čiste so. Oj ponižno. . . . Kakor angelj od človeka U lepoti loči se; Tol’ko lepše je devištvo Od lepote zakouske. Oj ponižno . . . Hitro zakonsko veselje Se jim v žalost spremeni ; Serce čisto in nedolžno Vselej Jezus veseli. Oj ponižno . . . Ternje zakonsko ne pika Čistih, nedolžnih deklic; Venec opleten za device Iz nebeških je cvetlic. Oj ponižno . . . Nima svet dobrote, take, Da b’ devištva vredna Via Nima tol’ko on lepote, Tron je ono Jezusa. Oj ponižno . . . Imenitnosti in časti Nima tol’ko celi svet; Kolikor je devištvo ima, Svete cerkve žlalini cvet. Oj ponižno ... Kdor deviško čistost varje , Je podoben angelam; Angeli so mu tovarši, In prijatel Jezus sam. Oj ponižno . . . Temu je Marija mati, Duša hči Marijina; Cista duša in nedolžna Je nevesta Jezusa. Oj ponižno . . . Kdo bo gledal tako blizo Nekdaj svoj’ga Jezusa, Kakor sestre in dekleta, Ki so čistega serca? Oj ponižno . . . Ako ravno izperhnelo Tud’ deviško bo telo; Veličastno in veselo Oez vše drugo vstalo bo. Oj ponižno . . . Lepo sije svetlo sonce, Luna v noč’ nam mila je Lepše , kakor sonce zlato Bodo duše vstale vse. Oj ponižno . . . Sonce bode otemnelo, Luna tud’ ugasnila ; Al’ devištvo bo cvetelo Tam v nebesih vekoma. Oj ponižno . . . 406 Devica. earija, Devica devic Je v raju na božji desnic’; K Marii so vzete Device vse svete: Devica čem zmirej ostat’. V devici je sveti duh zdaj ; Bo v raju nad angele kdaj ; To priča Marija, In sveta Lucija: Devica čem zmirej ostat! Danica čez zvezde je vse, Tudi v raju deviško dekle V nebesih kraljuje, Se v Bogu raduje: Devica čem zmirej ostat’. Kar bela je lilja pri nas, Devica tam večni je čas, Pri Bogu v veljavi, V nebeški je slavi: Devica čem zmirej ostat’. Le d’vica v nebesih povsod Za jagnjetom Jezusom hod’, Prepeva vesela, Vse božje dela: Devica čem zmirej ostat’. Kjer drugi nevarni je spol, Se znajti jes nočem nikol’; Boga bi žalila , In čistost kalila: Devica čem zmirej ostat’. Sama pač naj lepše živim, Nad Jezusom se veselim , 407 On v me se ozira, Me z gnado podpira: Devica čem zmirej ostat’. Kaj maram za tebe, o svet ? Ti hočeš le čistost mi vzet’! Raj dam se umoriti, Kot čistost zgubiti: Devica čem zmirej ostat’. Devica C'eei)’ja zapoj Na orgle prelepo z menoj, Da čistost čem branit’, Nedolžnost ohranit’: Devica čem zmirej ostat’. Dekleta ! živimo lepo , In Jezusu dajmo roko; On venča device "V nebeške kraljice: Devica čem zmirej ostat’. Od križovske družbe. IfVelep vertec vidim stati, S cvetjem čednosti nasjan , Lesketa se v zarji zlati, S svetim navkom okopan; In cvetlic prelepo cvetje Je pobožnih duš zavetje; Vert je križu posvečen In Marii izročen. A 7 ertnarica, o Marija! Verta ti si rajskega, S tvojga serca se razvija Sveta družba križovska. Oj le v vertec pritecimo In k Marii pribežimo Lepih rožic si nabrat Za deviški venec zlat! Tako lepe ni cvetlice, Kakor bela lilja je ; Lepše pa ko luč danice Čista duša vtrinja se; Tavžent, tavžentkrat je srečna Tam jo čaka krona večna, Kj er nevesta Jezusa Z liljami bo venčana. Lepo cvete tud vertnica, Roža sramožljivosti; Pa še lepša si, devica! V zlatih letih mladih dni; Če ti z liljo cvet vertnice Rudeči nedolžno lice, Angelcem podobna si V zarji svete čistosti. V ternje vjolica se skriva Pred ošabnostjo sveta, Tak ponižna, sramožljiva Bodi tudi deklica ! O ne boj se, če sovraži, Svet te kolne ino draži, Saj te Jezus, ženin svet, Hoče za nevesto ’met’. O zatorej oklenimo Svetfga križa se zvesto’, In z veseljem se vverstimo V sveto dražbo Križovsko! In Marija, vertnarica Bodi naša priprošnjica, Da nas Jezus vsmili se In zapiše med svoje ! — V petdeset devetem leti Je zasvital srečen čas , Da so papež Pij deveti Nam poslali sladek glas : Ob vsili svetkih Jezusovih In Mariinih godovih Zadobi odpusteke, Kdor skesano se spove. Nas ogreti za Marijo In do križa svetega, Še odpustek podelijo Enkrat mesca vsakega: Kader nauki so deržani In pri božji mizi zbrane Sklenemo sc z Jezusom, Svojim ljubim ženinom. Kje še lepši vertec cvete ? Kje cvetlice lepši so? 21 njih si duša venec plete Za nebeško svatovš’no; Vsmiljen’ Jezus in Marija Sta pa njena tovaršija Tukaj že na zemlji zdaj Ino enkrat v svetem raj’. Stojaj, stojaj vertec zlati, Vertec družbe križovske! V tebi hočem rož’ce brati In si venčati serce; Dokler luč življenja sije, Hočem biti hči Marije In nevesta Jezusa, Moj’ga ljuVga ženina! 410 l*i*l pogreba krizo vske dekline. V' < Cj ; iijte, sestre! eujte vi vsi! Poslušajte prav zvesto. Kako jemlje v hladni zemlji Mlada deklica slovo, Dobro ste jo vsi poznali, Fn njo ** klicali, Po pravici spoštovali Zavolj njene pridnosti. ** let je komej stara, Pa je morda vender vmret’; liakor rož’ca cisto mlada V dolgo večnost morda it’. Slovo hoče še jemati Kajna sestra dans od nas, Merzlo roko nam podati, Nam povedat’ mili glas. Srečno, srečno, ljubi očal Pravi milo vaša hči, Srečno , srečno , mama zlata ! Rajna ** govori. Kaj z menoj ste preterpeli, Naj poverne Jezus vam! Bog daj! da bi tam objeli Svojo hčer na sodni dan. Tud sestre vas objamem, V duhu vas poljubim zdaj; Od vas lepo slovo vzamem, Vidimo se v svetem raj. Spomnite se sestre vaše, Vam v spominu naj živim! Pri daritvi svete maše Vašim prošnjam se zročitn. 411 Oj dekleta: ve verstnice Mojih zlatih mladih let! Kmal’ mi hote tovaršice , Zginil ho vaš rožen cvet. Bila sem tud’ jes vesela, Sem želela vživat’ svet ; Kakor rož’ca sem cvetela, V zarji svojih mladih let. Danes pa že truplo gnjije, V krilu Černe zemlje spi, Kamor sonce ne prisije , Ino bel’ga dneva ni. Torej srečno, ljubi moji! K’ ste me semkaj spremljali, In prosili duši moji Ljubi mir pri Jezusi. Zdaj pa , sestre ! se ločimo, Ve od mene, jes od vas ; Za zveličanje skerbimo, To je rajne ** glas. 18 * 412 SaiM m tipk leta. Posebno potrebni za brati, kadar k nauku iti ne utegnete. 1. Ic^očeš poštena ostati in preljubo rožo svete čistosti ohraniti, premišljuj rada in večkrat , zakaj da te je Bog vstvaril. Samo za to, da bi njega ljubila, njemu služila in enkrat v nebesa prišla. Če tvoje serce kej druzega ljubi, kakor Boga; če tvoje oči, tvoj jezik, tvoje ušesa, roke ali noge kakemu drugemu služijo, kakor njemu, ši nezvesta božja dekla, nisi na pravem potu. 2. Ne pozabi nikoli na pričujočnost božjo. Bodi sama ali v drušnji, doma ali na potu, božje oko je nad teboj, pred njim se ne moreš skriti. Če si tudi sama, Bog vidi tvoje oči, kamo jih oberneš, vidi roko tvojo, kamo jo deneš, vidi tvoje naj skriv- niši misli in želje. Bodi torej sramožljiva, in imej svet strah pred pričujočnostjo božjo, pa tudi sama pred seboj. 3. Ne pozabi nikoli svojega ljubega angelja varha. Tvoj zvest prijatel je; po 413 dnevu te spremlja, po noči pri tvojem ob- glavju stoji in svojo roko čez te derži. Ko zaspiš, on te odene j ko se zbudiš, on te odkrije. Si vesela, on se s teboj veseli: si žalostna, on ti serce hladi. Imej ga torej v veliki časti, ne žali ga, ne napodi ga stran od sebe — s svojim sla¬ bim zaderžanjem. 4. Spomni se večkrat, kako draga in koliko vredna je tvoja duša. Zavolj tvoje duše je Jezus na svet prišel, se je trudil tri in trideset let, in je umeri za njo in svojo kri prelil do zadnje kaplje. Boš dušo zveličala, bo vse prav; boš dušo zgubila, bo vse zgubljeno. 5. Premišljuj rada, kako kratko je tvoje življenje, kako dolga je večnost. Tvoje leta se raztekajo kakor voda, in nikdar jih več nazaj ne bo. Vsaki dan, vsako uro in minuto si bližej groba, bližej smerti —kmali boš spala v hladni zemlji, kmali se znašla v dolgi večnosti, iz ktere te ne bo več nazaj. Večno boš srečna, ali pa večno nesrečna. Preteklo bo toliko jezar let, kolikor je peska, listja in trave na zemlji, kolikor je zvezd na nebu in kapelj v morju, od večnosti pa ne bo no¬ bena ura pretekla — kakor dolga je 414 danes, tako dolgo bo takrat. Oj večnost! večnost! 6. Ljubi Jezusa, Izveličarja svojega, iz celega serca , ljubi ga vse dni in vse ure svojega življenja, in bodi vesela, da ga smeš ljubiti. Če ne boš njega ljubila, po njem ne želela, boš kmali zašla, boš želela po nečimerni obleki, po dobri jest¬ vini in pijači, po nespodobnem razveselje¬ vanju, po drugem spolu. Červ nečistosti te bo glodati in spodjedati jel, in padla boš, kakor drevo, kteremu se korenina od¬ seka, in podertija po tebi bo velika. Ho¬ češ torej prava nevesta biti, moraš Jezusa svojega ženina in njegovo življenje in terpljenje ven in ven pred očmi in v sercu imeti , kakor tista pobožna dekla, ktera sama od sebe takole pripodeduje: Moja perva misel zjutrej ko vstanem, je moj Jezus, ki je iz ljubezni do mene umeri. Ko se oblačim, mislim na sramotno obleko, s kterq ga je Herodež oblekel in za no¬ rega spoznal. Ko si predpertič opasujem, mislim na vervi, s kterimi so njega kakor razbojnika zvezali. Ko se obuvam, si mislim, da moj Jezus čevljev nikdar ni nosil, dasiravno je toliko terdih potov sto¬ ril. Ko se češem in opletam, mislim na 415 njegovo ternjevo krono, kako ga je bodla. Ko grem v cerkev k sveti maši, se mi zdeva, da grem na goro Kalvarijo , kjer je bil križan. Ko hišo pometam, mislim, kako so Jezusa bičali ali gajžljali, kako po ječah vlačili. Ko ogenj narejam, prosim Boga, naj bi ogenj svoje ljubezni v meni prižgal. Ko piskre k ognju pristavljam, Mislim na svetega Petra, ki je svojega Gospoda zatajil, ko se je na dvorišu pri ognju greh Ko derva nosim, si mislim, da Jezus je težki križ nesil in trikrat pod njegovo težo padel. Ko grem po vode, si mislim, kako so Jezusa skozi potok Kison vlekli. Ko nož v roke vzamem, mislim na sulico, s ktero so njegovo desno stran prebodli. Ko derva na ogenj dev- Ijem, se spominjam ognja, ki v peklu gori. Ko jed na mizo nesem, mislim na presveto režnje telo, ki je jed naše duše. Ko pi¬ jem, mislim na jesih in žolč, s kterim so Jezusa na križu ponujali. Ko pomivam prosim Jezusa, naj bi me očistil vsega, kar je ostudnega na meni. Ko postiljam, si mislim, kako terda postlja bila je križ, na kterem je Kristus umiral. Ko se na večer razpravljam, si mislim, kako neusmiljeno so tergali Jezusu oblačilo iz života, na 416 kterega so se bile rane nekoliko že pri- sušile. Ko se v postijo vležem, si mislim, kako bo z mojo dušo, kedar bodo moje truplo v hladni grob položili. —- Vidiš! tako delaj tudi ti. 7. Idi rada k sveti maši, če le ko¬ ličkaj moreš; zakaj večje časti Bogu ne moreš s kazati, kakor če si spodobno in v Bogu zbrana pri sv. maši. Posebno ve¬ selje pa imej, če smeš prav pogosto Je¬ zusa v presv. rešnjem telesu prijeti. Kar je zlato solnce zemlji, to je ljubi Jezus tvoji duši: On te razsvetljuje, on te og¬ reva in ti potrebno toploto daja. Zemlja brez sonca, kako žalostno bi bilo! vse bi zmerznilo — in dekleta brez Jezusa, brez večkratnega sv. obhajila, oh kako rnerzle so za vse, kar je svetega in božjega! njih čistost je kakor zimska roža na oknu, ki pri pervi sapi zgine. „K sv. obhajilu bi šla“, je rekla neka sv. devica, „ko bi imela skozi ogenj in plemen iti 44 . — Po¬ klekni tudi rada pred altar, na kterem je Jezus v presv. rešnjem telesu pričujoč. Počasti ga; povej mu, kako ga ljubiš; prosi ga, naj ti pomaga v potrebah tvojih, Reci mu: Jezus, moj Jezus! res¬ nično verujem, da si tu pričujoč. 417 Molim te, ljubim te. Ves si moj — oh, usmili se mene! Bolena sem 'n polna ran; ti me le h ko ozdra¬ viš. Revna sem, vsega mi manjka; ti me Jehko obogatiš. Lačna, žej¬ na sem; daj mi piti od tvoje žive vode, nasiti me s svojo sveto gnado. O h Jezus, tvoj a s era in tvoj a ostanem — živa inmertva. Amen. 8. Moli rada, premišljuj pogosto, kar svetega bereš ali čuješ na prižnici ali v spovednici. Greš sama po poti, navadi se, da boš na tihem molila; in da se pre¬ več ne raztreseš, tudi na delu svoje oči v duhu večkrat oberni na Jezusa, kakor bi ga vidila pred seboj. Tudi je dobro, ako želiš zbranega duha ostati, da večkrat čez dan s kakim kratkim zdihljejem svoje serce k Bogu povzdigneš. Reci postavim: »Oh, moj Jezus, ti moj dober pa¬ stir! razsveti, očisti, vodi me!" Ali: ,,D u š a m o j a! kj e s o t v o j e misli? — Ie kviško, kviško se oziraj!^ Ali: „Moj Bog in moje vse!“ Ali: »O moj Jezus! da bi te pač nikoli ne razžalila!" * 9. Boj se greha, zlasti kar je zoper deviško čistost, se boj bolj kakor strupe- 18 «* 418 nega gada. Ne dovoli ne v mislih, ne v pogledu, ne v djanju, kar je zoper sveto sramožljivost, in ne pozabi, da tvoje de¬ viško telo je tempelj svetega Duha, da tvoje serce je živ tabernakelj , v kterem Jezus s svojo sv. gnado prebiva. — Sv. Cita je hlapca za uho udarla, ko je hotel njo poljubiti, in mu protila, da bo gospodarju povedala, če je v miru ne pusti. In res! mir-je imela. — Dekleta! zapomnite si, da hudo je, od hudiča obsedena biti, vendar še desetkrat hujše, v nečistem znanju ži¬ veti. Nečistnica, pravi sv. pismo, bo ka¬ kor blato na cesti pomandrana, in kakor prah pred vetrom bo zginil nje spomin. 10. Beži, ko se nevarnost ali skuš¬ njava bliža, in ne pozabi, da čeravno je tvoja volja dobra, je vendar meso le slabo. Marija se je ustrašila, ko je angelj pri¬ jazno jo pozdravil, ko je vidila, daje sa¬ ma ž njim. Kakšni strah še le bi jo bil obšel, ko bi bil angelj bližej stopil, ko bi bil hotel njo prijeti, objeti ali poljubiti! — Posnemaj jo tudi ti in varna bodi. Če boš z moškimi rada se norčevala, tergala, cu¬ kala ali ž njimi se metala, utegneš smertno rano dobiti, ki ne bo zacelila več. Po¬ sebno skerbljivo pa se ogibaj tistih ne- 419 sramnežev, ki kakor hudi psi nad vsako deklino lajajo, in svoje smerdljive perste Po nji stegajo — ne daj jim lepe besede ne prijaznega pogleda, in že od deleč glej, kako se jih boš ognila. 11. Glej, da se nikoli preveč ne na¬ ješ in ne napiješ, ker to je škodljivo za truplo in za dušo, in nikoli svojega želodca toliko ne obloži, da bi ničesar več užiti ne mogla. Posebno pa, Bog te vari! da se ne upijaniš. Gerd, da ni lehko geršega, je pijanec, vender čez vse gerdoje pijano dekle; kako bi ona čista, kako sramožljiva bila, ker morebiti še svojega srama ne po¬ krije? Ne bodi kakor tiste fantovske de¬ kleta , ki se pri vratih, pri oknih ali na voglih tako dolgo nastavljajo in ponujajo , dokler jih kdo v kerčmo zakliče ali potegne — take same sebe obsodijo. Sv. pismo pravi: „Xe glej na vino, ko je ru¬ ni eno, se v kupici lesketa in milo po gerlu teče, poslednjič pa vgrizne kakor m o dr o s in svoj strup po tebi razlije«. Da, v resnici! vino dasiravno nima zob, vendar nektero dekle vgrizne tako, da se ji milo stori, kolikorkrat se spomni na to, kar je v pijanosti storila. 12. Če te malovredni ljudje zavoljo 430 Mojega devištva za neumnico imajo, če te zasmehujejo zavoljo pobožnosti tvoje in pravijo, da si tercijalka ali kvaternica, da se boš posvetila in topla v nebesa pri¬ šla, ne daj se zmotiti s takimi neslanimi besedami. Kaj ! boš raji Boga žalila, raji dušo svojo zgubila, kakor slabim ljudem se zamerila? Bodi modra in ne sramuj se pobožnega in sramožljivega življenja , ne sramuj se svojega Boga in njegove službe. Spomni še, kaj Jezus pravi: „Kdor se sramuje mene pred ljudmi, nje¬ ga se bom sramoval tudi jes pred m o j i m O č e t o m, k i j e v n e b e s i h“. 13. Ne daj se zmotiti in ne odstopi od pravega pota, zato ko vidiš toliko slabih izgledov, slišiš toliko gerdih be¬ sed in zagledaš toliko pohujšanja in raz- berzdanosti po svetu. Ne reci sama pri sebi: To in uno ne more pač tako velik greh biti, ker tolikanj ljudi tako živi! Ali mar ne veš, kaj Jezus sam uči, da pot v pekel je široka in prostorna, in mnogo jih je, ki hodijo po nji? Ali meniš, da ogenj v peklu bo manj žgal, če jih bo mnogo poleg tebe se znašlo ? Ali ne pravi sv. pismo samo, da nečistniki, pijanci, tatje, opravljivci in preklinjevavci ne poj- 421 dejo v nebeško kraljestvo? — naj jih že malo bo ali veliko. 14. Vbogaj rada svoje starše; si v službi, pa gospodarja in gospodinjo svojo v vsih rečeh, ki niso zoper zapoved božjo. Ne pozabi, kaj sv. pismo pravi: „Očetov žegen otrokom liiše zida, materna kletev pa jih na tla podira“. Po¬ sebno pa hvali Boga, če imaš dobro,.bo¬ gaboječo mater, in moli in prosi vsaki dan, naj ti jih Oče nebeški še mnogo mnogo let ohrani; zakaj skerbno, pobožno mater imeti, je bolje za te, kakor deset kmetij, bolje kakor biti kraljeva hči. Pa tudi dobra jim bodi, posebno če so mati tvoja stari že in potrebni; če druzega nimaš, si pa od ust kaj pritergaj, postavim, kak grižljej belega ali tudi zmesnega kruha, in ga materi daj — Bog ti bo povernil, da boš toliko bolj pridna in v dobrem rastla. Ce pa nimaš več staršev, ali znabiti ne moreš pri njih biti, se pa derži toliko zvestejše svojega spovednika, ki ti jih je Bog dal. Moder in pobožen spovednik so za dekleta naj večja sreča, so njih naj bolji prijatel — zatorej, ljube dekleta! molite in prosite za svojega spovednika vsaki dan, in vbogajte jih rade, da bodo 422 vas veseli, in ne bodo zdihovali nad vami, ker to bi ne bilo dobro za vas. Čujte! kaj vain povem od sv. Tereze. Bila je enkrat namenjena, iti na neki kraj, kjer so samostan ali klošter zidati liotli. Silno rada bi bila šla, in vsa pripravljena že je bila za pot: ko pa svojega spovednika vpraša, ali sme iti, so ji rekli, da ne. Serce jo zaboli in huda vojska vstane v nji, ali bi vbogala ali ne: vendar se pre¬ maga, zataji svojo lastno voljo in ne gre. In glej! kmali potem ji je bilo razodeto, da klošter bo vse eno zidan, in vse lepše še bo zidan, kakor ko bi bila ona zraven prišla. — Oj sveta pokoršina, ti nebeška hči! prikupi in vtisni se dekletam prav globoko v serce. 15. Pride sveta nedelja, hvali Boga, da si doživela veseli Gospodov dan, in skerbi, da si nabereš prav veliko lepih in svetih rožic za svoje serce, in si vple¬ teš prav veliko zlatih zvezdic v svojo krono v nebeškem kraljestvu. Obleci se sramožljivo in čedno , in pojdi ob pravem času v cerkev. Po potu grede in v cer¬ kvi derži oči na se, da si sama skušnjav ne napravljaš. Bodi spodobno in v Bogu zbrana pri sv. maši, poslušaj pazljivo božjo 423 besedo, in pojdi tudi k popoldanski službi božji, če tijekoličkej mogoče. Moli sv. križev pot, vzemi kake pobožne bukve v roke, in beri in premišljuj eno ali drugo sveto res¬ nico. Ne pozabi moliti za rajne tovaršice svoje; ne pozabi obiskati, če je ktera bo- lena; in si kej zamudila ob delavnikih, skerbno popravi. Naj lepši in naj draži rožico za svoj venec pa si boš odtergala, če se boš sklenila z ljubim Jezusom v sv. rešnjem telesu. Jez sam sem slišal več¬ krat že od pobožnih deklet, da slajšega veselja ne poznajo in ne želijo, kakor če smejo vsako nedeljo v cerkev in k spovedi iti, in Jezusa sv. rešnje telo prijeti v po¬ dobi belega kruha — zatorej prosim Boga, da bi bila tudi ti, ki to bereš, ena zmed ti¬ stih blagih deklet. 16. S svojim jezikom naredi zavezo, da boš vsikdar resnico govorila. Laž je gerda, nagnusna reč, naj ne pride iz de¬ kliških ust. Lažnjive usta dušo umo¬ rijo, pravi sv. pismo. —Ravno tako ger- do tudi je obrekovanje in opravljanje, s kterim svojemu bližnjemu lehko veliko krivico storiš, pa tudi svoji duši lehko smertno rano vsekaš. Le verujte mi, de¬ kleta! za vas je naj lepši in tudi naj 424 boljši, če rade molčite in ste rade tihe. Ne porajtajte, če tudi ljudje pravijo, da ste štimane, da se jezno deržite ali da niste za nobeno drušnjo; ampak toliko večkrat se spomnite na besede sv. pisma, ki pravijo: „Kdor se z jezikom ne pregreši, je popo!nama“. Ktera pa veliko govori, je težko, težko zbranega duha, večidel slabo moli, in se lehko ve¬ liko pregreši. 17. Ne bodi visokih misel, in ne dopusti, da bi se napuh v tvojem sercu vgnjezdil; zakaj Bog svoje darove in gna- de le čez ponižne dekleta razliva, do pre¬ vzetnih pa mu merzi. Če si zalega lica ali lepe postav?, ne domišljuj si zategadel; timveč toliko bolj prikrivaj in zagrinjaj svojo lepoto, da razujzdanci s svojimi oč¬ mi za teboj stregli ne bodo. Sv. Roza je bila čudno lepih las; odstrigla si jih je, da nesramneži niso več za njo zijali. Sv. Cita v naj huji vročini ni odgernila svojega nadpersnika, ker se je bala, zoper sv. sra¬ mežljivost se pregrešiti. V svoji obleki bodi sicer čedna in snažna; sv. Bernard pravi, da umazanih deklet tudi Jezus ni ljubil; vendar ne pozabi, da v božjih očeh lepo je eno oblačilo — oblačilo svete či- 425 stosti. Lepše ko ostane to tvoje sveto oblačilo, lepša tudi bo tvoja telesna lepota posebno na dan vstajenja; če pa to svoje oblačilo zamažeš ali zgubiš, je proč vsa tvoja lepota — podobna si merliču na uiert vaškem odru, ki se ti gnjusi, naj bo tudi naj lepše oblečen. Sv. Hieronim pravi, da dekle, ki si lice lepotiči, svoje lase v kodre zvija ali z dišavami maže in se Umetno mehkuži, je kuga in mišica, ki Uedolžnost mori. 18. Varuj se lenobe; ona je začetek >« mati vsili hudobij. Poglej vodo, ki mirno stoji; kmali se osmradi in mnogo gerdega uierčesa v sebi zaredi. Poglej dekleta, ki so lene in se dela ogibljejo; njih serce ni druzega kakor smerdljiva mlaka, ki je polna gerdili in nespodobnih misel in želj. Zatorej ne delaj si premehke postlje in Ue pospavaj predolgo. Od predolgega spanja postane truplo in duša puhla, kakor repa, ki dolgo v kleti leži. Osem ur spati je za zdrave, odrašene dekleta čezzadosti; kar je več, je lenoba. Za bolj pridne dekleta je tudi sedem ur zadosti; šest ur Pravimo, pa svetniki in angelji spijo. Sv. Frančiška ni nobeno noč več ko dve uri spala. — Bodi pridna na svojem delu; ne 426 postopaj, ne toži rada, da imaš veliko opraviti: timveč bodi vesela, da si teni- nega zdravja, da imaš čverste roke in ude, in da delati moreš. Če pa z rokami nimaš dela, pa beri ali piši ali prepevaj ali moli ali premišljuj ali zdihuj ali molči ali terpi voljno in serčno vse, karte zadene; zakaj nebeško veselje je takih, in še vse hujih bojev vredno. 19. Varuj se nagle in hude jeze, ki ti zdravje kali, dušo pa v pekel pogrezu- je. Dekleta, ki se rade jezijo, strupenega gada v sebi redijo, ki jih vseskozi grize in pika. — Oe hočeš torej zvesta Jezu¬ sova učenka biti, ne smeš za grešno jezo nobenega prostora v svojem sercu imeti. Sv. pismo pravi: Težek je kamen, težek je pesek: ali huda jeza je težji, kot ka¬ men in pesek. Kamen in pesek vleče v globoko, v brezno: huda jeza pa v nesre¬ čo, v brezno pogubljenja. Zategadel če čutiš, da se jeza v tebi vnema, zdihuj pogosto in reci: Ljubi moj Jezus, stori me močno, da me jeza ne zmaga, da bom krotka in pohlevna, kakor si ti bil. 20. Bodi previdna in varna: čuj in moli, da v skušnjavo ne padeš. Dekleta, dokler niso spačene, so večidel dobrega, 427 niehkega serca; polne svetili sklepov in lepili obljub. Oh! kake obljube včasih delajo, kako bodo Jezusa ljubile, Marijo častile, in čisto in sramožljivo živele; ali n jih moč je slaba, njih varnost premala, zato s e tolikokrat zmotiti dajo, da imajo vse svoje žive dni solzne oči. — Bodi varna, posebno po noči. Možkim svetiti, kadar grejo vun ali spat, spati na polju, pri peči, pri ognjišu, na svislih ali hlevih, po par- nah in pojatah, ali na takem kraju, kjer niožki ležijo, je za dekleta vselej nevarno in ni brez greha. Le kjer se dobro za¬ kleneš, tam naj tvoja postlja bo. Ravno tako varna moraš biti, ko se skušnjavec bliža. Beži, če je mogoče; če te pa pri— nie, iztergaj se mu iz rok, kliči na pomoč na ves glas, udari na vso moč, in ne boj se nobene zamere, ne boj se drugega kot greha. Dasiravno si morebiti še mlada in rahla, vendar zmagala boš, če se boš bra¬ nila iz vse svoje moči, in boš Jezusa v svojem sercu imela. In ko bi tudi svoje življenje zgubila v vojski za svojo sveto čistost, boš pa v nebesih poleg sv. Neže, sv. Lucije, sv. Agate in drugih ssv. marternic sedela, in se kakor zlato sončice v svoji lepoti svetila. 428 21. Ne povzdiguj se, če si boljšega stanu, in ne misli, da si zato kaj več, ker si premožnih staršev — pred Bogom smo vsi berači. Revnega Lacarja so angelji v nebesa nesli, zato ker je bogat na čedno¬ stih bil; bogatin pa, ki je vsaki dan v škerlat in tančico se zavijal, pa ni usmiljenja imel, je bil v pekel pokopan. Ne misli torej , da si nesrečna, zato ker si revna ali se po službah potikati moraš vse svoje žive dni. Tvoja duša in nedolžnost tvoja je več vredna, kakor vse bogastvo sveta: in vbo- ga dekla, ki ima hodnik na životu in roke od žulov vse terde, v svojih persih pa čisto serce, je v božjih očeh sto in sto¬ krat lepši, kakor naj žlahtniša gospodična, ki se na videz vsa sveti od zlata in srebra, serca pa več zdravega, čistega nima. — Marija, sv. Jožef in apostoli vsi so bili vbogi in revni, in zdaj so pervi v nebeš¬ kem kraljestvu; to ti očividno kaže, da Bog je vbogih poseben prijatel. 22. Ne hodi prerada po vesi in po hišah, in ne letaj preveč po cerkvenih shodih in sejmih, da svojega duha preveč ne raztreseš. Naj ljubši in naj prijetniši kraj naj ti bo tiha-pobožna hiša, na ktero te tvoj stan veže, in pa cerkev, v kteri 429 ‘voj Jezus prebiva in svete zakramente prejemaš. Prav je sicer, de tu in tam svojo pobožno tovaršico obišeš; ni pa prav, če te doma na strani tvoje matere nikoli ne terpi, če te druzega ne veseli, kakor drušnja ali tovaršija posebno dru¬ zega spola. Kjer je neumen smeh, velik truš in šunder, kjer potepini klafajo in grešne norce vganjajo, ondi ni za sramož- Ijive dekline; temuč kakor se vijolica naj rajše pod germovje skrije in toliko lepše doraste, tako bodi tudi ti prijatlica tihega življenja — v samoti in med modrim molča¬ njem se čednost večidel naj lepše raz¬ cveta. Če boš pa po slabih potih, po vsakem cerkvenem shodu se klatila, če boš rada po kerčmah s svojo janko klopi pobrisavala in od nesramnih ferkovcov se napajati dajala, boš kmali izbrisana iz števila sramožljivih, krfcžovskih deklet, in boš prišla v Černe bukve pri Bogu in ljudeh. 23. Ne hodi na ples, in naj boljše za te, če plesati ne znaš. Koliko deklin bi britkih solz ne točilo, koliko bi jih v večnem ognju ne gorelo, ko bi na plesiše ne bile šle! Če pa že ni drugač, da ple¬ sati moraš, pleši le vpričo staršev ali po¬ štenih svatov, in pleši le malo — nikdar pa 430 tam po Iitužih ali pivnicah, kjer se shaja večidel le smet in žlindra ljudi — vlačugi in lajdre, kterim se na obrazu bere, komu da služijo. Sv. škof Bazili pravi, da vse¬ lej so mu solze v oči stopile, kolikorkrat je vidil dekline ali žene na ples se poda¬ ti; in sv. Avguštin se ne boji na ravnost reči, da bolje bi bilo, ob nedeljah in praz¬ nikih kopati in orati, kakor plesati.— Naj ostudniši pa so tisti plesi, na ktere šeme ali maškare hodijo, in Bog ne daj! da bi se ti kterikrat našemila ali se celo oblek¬ la v oblačilo druzega spola. Tudi v ko¬ medijo , v glediše ali teater ne hodi, če hočeš sramožljivo dekle ostati. 24. Čez vse nevarne pobožnim de- kletam so tudi pohujšljive bukve in tiste nesramne mažure in pisarije, ki sv. vero podkopujejo in nečistost z rožami obvijajo. Oh koliko deklin se popači po njih! Take bukve niso druzega vredne kot ognja. — Če pisati znaš in te dekline prosijo, da bi jim pisala kako zaljubljeno pismo, ne vdaj se, de ne boš ptujih grehov deležna. 25. Si terdnega zdravja, nimaš tež¬ kega dela ali kakega druzega pravičnega izgovora, posti se rada in pritergaj si zdaj zdaj uno — zdaj kaki grižljej kruha, zdaj kaki 43i košček mesa, zdaj kaki požirek vina, zdaj ka¬ ki četert ure spanja ali kej druzega; posebno Pa od cerkve zapovedane poste derži zvesto in natanko. Postil se je Jezus, zveličar tvoj ; Postile so se dekleta vse, ki so sv. či¬ stost ljubile: posti se tudi ti, ako hočeš «'sto in sramožljivo dekle ostati. Če boš želodec svoj jedi zmiraj poln imela, bo tudi glava tvoja zmiraj polna gerdih misli; 111 če si ne moreš nič odreči, kar tvoje tr uplo poželi, tudi skušnjav zoper sv. či¬ stost ne boš premagati mogla. — Vendar preveč treti svojega trupla tudi ne smeš, Posebno če si še zlo mlada ali slabega zdravja; tudi kakih nenavadnih pokoril si »e smeš nalagati brez dovoljenja svojega modrega spovednika. 26. Beri in poslušaj rada kako so svetniki božji živeli; življenje svetnikov, pravi sv. Frančišek, je živ evangelj. Naj bolj pogosto pa beri in premišljuj , kako so svete device živele; kako ojstro se postile, kako goreče molile, s kakim sve¬ tim veseljem k spovedi in k sv. obhajilu hodile; kako ljubezen so imele do Jezusa 'o Marije, kako skerb za devištvo svoje 'u kako pogoste in hude vojske. Vidiš! ravno po tem potu, po kterem so one ho- m diie, moraš hoditi tudi ti, če hočeš za njimi priti — po drugem potu boš gotovo zašla. Svetujem ti, da si za vsaki mesec kako svetnico izvoliš, njene čednosti po¬ snemaš in se njeni prošnji priporočuješ. 27. Zlasti pa ljubi in časti Marijo prečisto devico, ki je poštenih žen in šramožljivih deklet posebna varhinja in pomočnica. Križovska družnica biti in Ma¬ rije ne častiti, se ne strinja in ne mogla bi srečna biti. IVji v čast si ob sabotah rada kej pritergaj , ob njenih godovih rada k spovedi hodi in k božji mizi stopaj, zvesto vsak dan po trikrat angeljsko če- šenje in večkrat tudi Iavretanske litanije moli. Daj se zapisati v bratovšino serca Marijnega. in živega rožnega kranca, pre- skerbi si žegnano svetinjo čistega spočetja na vrat, poljubi jo večkrat, zlasti vsako jutro, vsaki večer in v skušnjavah, ter reci: O M a r i j a, brez madeža s p o č e- ta, prosi za nas, ki k tebi- pri¬ bežimo! Kolikorkrat pobožno te besede izrečeš in svetinjo poljubiš, zadobišvselej sto dni odpustkov. 28. Zakona veliko ne poželjuj , da ne zaideš v nesrečo; če pa pošteni snubci pridejo, prosi sv. Duha za razsvetljenje, 433 svojega spovednika za svet, in svoje mo- 'Ire starše za pomoč, da boš prav izvo¬ lila. Ne jemlji pijanca, ne skopca, ne igravca, ne nečistnika, naj bo bogat in lep kakor koli; boljše je, služiti vse žive 'lili za pošteno deklo, kakor dan na dan grenek pelin piti v nesrečnem zakonu. — dekla, poiši si pošteno službo, da smeš v cerkev, k spovedi iti, da lehko Bogu služiš , kakor sv. Notburga. Boljše je, ba kmetih coklje nositi, bosa hoditi in °vsenjak jesti, pa pošteno živeti, kakor Po mestih in tergih našopirjena hoditi, meso jesti in kavo piti, pa grehu služiti. 29. Hvali Boga, da te je k pravi edino zveličavni veri poklical; zakaj gna- da čez vse gnade je prava sv. vera, in brez nje ni mogoče Bogu dopasti. Skerbi Pa tudi, da se boš naukov svete vere pridno učila, in po njih vse svoje djanje In nehanje ravnala; zakaj Jezus pravi: ^ e vsaki, kdor pravi: Gospod! Gospod! pojde v nebeško kra¬ ljestvo; ampak le kdor voljo mojega Očeta dopolni, kijev bebesih, on pojde v nebeško kraljestvo. 19 434 za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti. (Poleg sv. Alfonza Lig .) 1. Prizadevaj si ven in ven, rasti v ljubezni do Jezusa Kristusa. 2 . Zbuduj svojo ljubezen do Jezusa Kri¬ stusa večkrat na dan, posebno hitro ko se zbudiš in napreden zaspiš , in prizadevaj si vseskozi, skleniti svojo voljo z njegovo sveto voljo. 3. Rada premišljuj njegovo britko terp- ijenje. 4. Prosi Jezusa prav pogosto in prav lepo, da bi te ljubil. 5. Obhajaj se vsaki dan večkrat po du¬ hovno— kako? v teh bukvicah najdeš. G. Rada obiskuj Jezusa v svetem reš- njem telesu. 7 . Vsako jutro vzemi svoj križ iz rok Jezusovih. 8. Zdihuj po smerti in po nebesih, da bi Jezusa popolnama in večno ljubila. 9. Govori rada od ljubezni do Jezusa Kristusa. 435 1®* Zopernosti, ki te zadevajo, veselo spri- jemaj za Jezusa voljo. H* Veseli se nezmernegazveličanja božjega. 12. Stori vselej to, kar Jezusu naj bolj dopade, in nič mu ne odreci, kar je njemu všeč. 12. Zeli in skerbi, da bi Jezusa vsi iz vsega serca ljubili. 14. Moli rada za spreobernjenje grešnikov in za verne duše v vieah. 1®. Potrebi iz svojega serca vsako nag¬ njenje, ktero ni za Jezusa. 16. Oberni se pogosto k Marii, sveti ma¬ teri, in prosi jo, da bi ti ljubezen do Jezusa pridobila. r 17. Časti Marijo, da se boš Jezusu pri¬ ljubila. 18. Stori vse, kar moreš, da bi se Jezusu prikupila. 19. Ponudi se večkrat Jezusu, da hočeš rada iz ljubezni do njega terpeti. 20. Bodi pripravljena, rajše umreti, kakor premišljeno s kakim malim grehom svojega Jezusa razžaliti. 21. Voljno terpi, kar te britkega zadene, in reci: Tako je mojemu Jezusu všeč. 22. Radi si kej odreci iz ljubezni do Jezusa. 22. Moli, kolikor moreš. Imaš obilno časa, ta* 436 moli obilno: če ti pa s časom kratko hodi, opravi malo dobro in zvesto. 24. Zatiraj in zatajuj se, kolikor ti po- koršina dopusti. Noben dan naj ne mine brez zatajevanja. 25. Vsako spoved in sv. obhajilo, in sploh vsako svojo pobožnost tako opravi, kakor bi naj zadnja bila. 26. Ob času dušne teme ne opusti nobe¬ nega dobrega dela. 27 . Nič ne stori in nič ne opusti zavoljo ljudi, 28. Ne pritožuj se v bolezni; temuč voljno in tiho terpi in skleni svoje terpljenje z Jezusovim terpljenjem. 29. Ljubi sama biti, da se z Jezusom sa¬ mim razveseluješ. 30. Otožnosti ne odpiraj svojega serca. 31. Rada se priporočuj dušam, ki Jezusa ljubijo. 32. V skušnjavah svojih teci h križanemu Jezusu in k žalostni materi božji. 33. Vse zaupaj na terpljenje Jezusovo. 34. Ve si padla, ne obupaj; temuč preč . se zgrevaj, naredi terden sklep, da se boš poboljšala, in prej ko moreš, se spovej. 35. Svojim sovražnikom stori dobro. 437 36. Govori dobro od vsili, in če ne mo¬ reš djanja izgovarjati, izgovarjaj vsaj namen. 37. Pomagaj bližnjemu, kolikor moreš v dušnih in telesnih potrebah. 38. Ne stori nič in ne reci nič iz nevolje ; če se pa kej pregrešiš zoper ljubezen do bližnjega, prosi za zamero in go¬ vori krotko. 39. Beseda tvoja naj bo vselej krotka in ne preglasna. 40. Boš zaničevana, boš preganjana, vse Jezusu daruj. 41. Svoje naprejpostavljene spoštuj, kakor jih Jezus je spoštoval. 42. Vbogaj brez besedovanja in brez ne¬ volje, in ne iši, kar samo tebi dopade. 43. Delaj rada naj borniši opravila, in ne kujaj se, če delo ni po tvoji volji. 44. Imej dopadajenje nad naj ubožnišimi rečmi. 45. Sama od sebe ne govori ne dobrega ne slabega. 46. Ponižuj se tudi pred takimi, ki so slabši kakor ti. 47. Boš kregana ali svarjena, ne izgo¬ varjaj se. Bog za vse ve in on bo tvoj sodnik. 438 48. Boš kej obdolžena, ne opravičuj se. 49. Če nisi mirna, tiha bodi. 50. Ponavljaj vseskozi naprejvzetje, da se zveličati hočeš, in reci: Moj Je¬ zus! vsa sem tvoja, bodi tudi ti ves moj. D r it ji, i n a n k i. CPoleg sv. Tereze.) 1. Kakor zemlja, naj bo rodovitna kakor koli, pa se ne obdeljuje, ne rodi dru- zega, kakor ternje in osat: tako je tu¬ di z nami ljudmi. 2. Od duhovnikov in klošterskih ljudi ne smeš drugač, kakor prav dobro govoriti. 3. Kjer je veliko ljudi, govori vselej manj ko moreš. 4. Kar koli delaš in počneš, bodi sra- možljiva. 5. Ne prepiraj se nikoli Veliko, posebno zavoljo reči, ki imajo malo v sebi. 6. Če koga nagovoriš, nagovori ga z zmerno veselim obrazom. 7 . Ne delaj se norca iz ničesa. 8. Ne kregaj nobenega prehudo, ampak s ponižnostjo in z rdečico nad svojimi slabostmi. 439 9. Ravnaj se po ljudeh, s kterimi opraviti imaš: bodi vesela z veselim, žalostna z žalostnim, in zaderži se do vsakega tako, da bi vse Kristusu pridobila. 10. Ne govori nikoli, kar nisi poprej dobro premislila in Bogu priporočila — da nikdar kaj ne zineš, kar je njemu zo- perno. 11. Ce boš kej obdolžena, ne izgovarjaj se, kakor k večjemu v naj očitniših rečeh. 12. Ne govori nikoli od sebe, kar je tebi v čast in hvalo, postavim od svoje po¬ nižnosti, od svoje dobre glave, od svo¬ jega dobrega serca; drugač ne, ko bi mislila, da bi bilo Bogu v čast in tvo¬ jemu bližnjemu v zveličanje, in še ta¬ krat z vso ponižnostjo in z vednim spominom na Boga, od kterega vse imaš. 13. Ne hvali preveč, kar govoriš, in svo¬ jih misel ne zagovarjaj prevroče. 14. Med vse svoje pogovore rada kej bo¬ žjega zamesi, da sebe in druge ložeje praznih besedi in opravljanja obvaruješ, 15. Ne poterduj, za kar dobro in natanko ne veš. 16. Ne bodi prederzna in prenagla s svojo sodbo, posebno če te nihče ne vpraša. 440 v , 17. Ce kdo od božjih reči govori, poslušaj ponižno kakor pridna šolarca; in kar lepega pove, vzemi si k sercu, kakor bi bilo nalaš tebi rečeno. 18. Svojemu spovedniku odkrij vse svoje skušnjave, slabosti in zaderžke, da ti dajo nauke in pripomočke, s kterimi se premagala boš. 19. Ne hodi prerada v ves; če pa greš, prosi poprej Boga za gnado, da bi ga ne razžalila. 20. Ce ni potrebe, če ni iz ljubezni do bližnjega, ne jej in ne pij razun na¬ vadnega časa, in tačas se Bogu po¬ sebno zahvali. 21. V se kar delaš, delaj tako, kakor bi Boga v njegovem veličastvu pred se¬ boj vidila — to ti lehko prav veliko pomaga. 22. Ne poslušaj in ne govori od nobenega kej slabega: če pa čuješ od sebe kej slabega, in si vesela, da ljudje te slabo sodijo, je znamnje, da v dobrem rasteš. 23. Opravljaj vse svoje dela iz ljubezni do Boga, in vse njemu daruj. Prosi ga, da bi se zgodilo vse v njegovo čast in hvalo. 24. Če si vesela, vari se preglasnega, ne- 441 umnega smeha. Tvoje veselje naj bo'po- šteno, ponižno, sramožljivo in podučno. 25. Zmiraj si misli, da si dekla vsih; mi¬ sli si pa tudi, da vidiš v drugih .Je¬ zusa, Gospoda svojega, potem boš vsa¬ kega v časti imela. 26. Naj ti ukažejo, kar ti hočejo (da le greh ni}, opravi vse tako dobro in zve¬ sto, kakor bi ti ukazal Jezus sam skozi usta tvojih naprejpostavljenih. 27. Prav pogosto in v vsih svojih delih izprašuj svojo vest; in če najdeš kake pregreške, popravljaj jih skerbno s pomočjo gnade božje. Po takem rav¬ nanju boš do popolnosti prišla. 28. Ne misli nikoli na nepopolnosti drugih ljudi, ampak na njih čednosti in na svoje lastne slabosti. 29. Imej vsikdar velike želje, v vsaki reči in pri vsaki priložnosti za Kristusa voljo kej terpeti. 30. Vsaki dan se večkrat Bogu v dar po¬ nudi, in sicer z vsim, kar imaš, z dušo in s telesom. 31. Kar si zjutraj premišljevala, na tisto misli ves ljubi dan. Le prav pridna bodi v tem, in dosegla boš prav ve¬ liko dobrega. 19 ** 443 33. Pobožne nagibe in vnetke svojega serca, ki ti jih Bog daje, skerbno ohranuj , in prizadevaj 'si, svete želje, ki ti med molitvijo pridejo, v djanju spolniti. 33. Beri velikrat družbene postave in pra¬ vila, in zvesto jih derži. 34. Vsaka stvar, ki ti pred oči stopi, naj te opomni previdnosti in modrosti božje, in ven in ven mu čast in hvalo dajaj. 35. Ne navezuj svojega serca na nobeno reč in na nobenega človeka: temuč Boga iši, in našla ga boš. 36. Ne kaži nikdar pobožnosti, ktere v sercu nimaš; če jo pa imaš, je dosti¬ krat prav, da jo prikriješ. Sv. Bernard in sv. Frančišek sta rekla: Moja skrivnost je za me. 37. Ne pritoži se nikoli čez jedi, naj bodo dobre ali slabe, in misli na žolč in je- sih, s kterim so tvojega Gospoda po¬ nujali. 38. Pri mizi misli na nebeško mizo, in na jedi, ki jih gori imajo — na Boga in na njegove goste, svete angelje nam¬ reč. K tej mizi povzdiguj svoje oči, in serčne želje obuduj, pri nji sedeti. 39. Vpričo svojih naprej postavljenih govori 443 le to, kar je potreba, in to z velikim spoštovanjem. 40. Bodi sama ali v drušnji, nikoli kej ne stori, kar bi se ne upala vpričo vsa- kterega storiti. 41. Ne primerjaj enega z drugim, zakaj to nevoljo dela. 42. Te kdo krega ali zmerja, ostani v sercu in na videz pohlevna, in moli za njega. 43. Ne vtikuj se v ptuje reči in ne po- prašuj, kar ti vediti ni treba. 44. Premišljuj svoje preteklo življenje, da ga objokuješ; premišljuj svojo sedanjo mlačnost, koliko ti še manjka za ne¬ besa ; da te tako vseskozi prešinja strah božji, ki je začetek vse modrosti. 45. Kar ti tvoji domači'rečejo, stori vse¬ lej, če ni zoper tvojo vest, in odgo¬ vori jim krotko in ponižno. 46. Če ni velike sile, ne želi nič posebnega ne v jedi, ne v oblačilu. 47. Ne pozabi nikdar, de ti je treba, po¬ niževati in zatirati se noter do smerti. 48. Vzdigni večkrat na dan svoje serce k Bogu in reci mu, kako ga ljubiš, kako ga ljubiti želiš. 49. Vse svoje djanje in nehanje Bogu da- 444 ruj, insklenjaj vse z zasluženjem Je¬ zusa Kristusa, Sina njegovega. 50. Bodi krotka in mila do vsakega, do sebe pa ojstra in terda. 51. Ob godovih svetnikov in svetnic pre¬ mišljuj njih čednosti, in prosi Boga, da bi jih tudi tebi dodelil. 52. Spraševanja vesti nobeden večerne o- pusti, in bodi prav skerbna innatenčna. 53. Zjutraj ko greš k sv. obhajilu, pomisli, da pri vsi svoji revšini boš Boga ob¬ jela; zvečer pa, da si ga v svoje serce sprijela. 54. Če si čez druge postavljena, ne stra¬ huj nobenega, ko te jeza kuha; temuč ko jeza mine, in strahovanje ne bo brez sadu. 55. Hrepeni vedno, da popolnama posta¬ neš, in bodi pobožna v vsem, kar počneš. 56. Spominjaj se, kako nestanovitni so ljudje, in kako malo se smeš na nje za¬ našati; zatorej skleni se z Bogom prav priserčno — on sam je nespremenljiv. 57. Zavoljo dušnih reči se posvetuj s ka¬ kim spovednikom, ki je učen in umen. Njemu samemu se odkrij , in vbogaj brez hinavšine. 58. Kolikorkrat greš k sv. obhajilu, prosi 445 vselej Boga za kako posebno gnado, postavim za gnado sv. čistosti, poniž¬ nosti, zbrane molitve, pravega duha itd. Dasiravno si morebiti že mnogo svet¬ nikov in svetnic za svoje patrone si izvolila, vendar ne pozabi posebnega počešenja sv. Jožefa, ker njegova prošnja veliko pomaga. 60. Ob času notranje suhote in temote svo¬ jih navadnih molitev in pokoril ne smeš opušati; zakaj hudi duh, ki ti nepokoj dela, nima s tem druzega namena, ka¬ kor da bi ti svoje navadne molitve in pobožnosti opustila. Zatorej jih ob ta¬ kem času še bolj zvesto in skerbno o- pravljaj, in boš vidila, kako kmali se bo Gospod k tebi obernil. 61. Od svojih skušnjav in slabost se ne pogovarjaj s takimi, ki so slabši kakor ti — to bi lehko škodovalo tebi in njim; temuč če hočeš, da bi ti kej hasnilo, pogovori se z naj popolnišimi dušami. 62. Ne pozabi, da le eno dušo imaš in le enkrat boš umerla! Le enkrat živiš, in sicer kratko ; le eno veselje je, in to večno — na to misli, in opustila boš marsikaj, kar bi sicer storila. 63. Ne imej druzega poželjenja, kakor Boga 446 viditi; druzega straha, kakor njega zgubiti; druge žalosti, kakor da še pri njemu nisi; druzega veselja, kakor da on te leliko k sebi vzeine — in imela boš mir, kakoršnega ti z vet ne more dati. kako lehko vsako uro terpljenje Kri¬ stusovo premišljuješ. Zvečer ob šestih : Kristus svojim učen¬ cem noge umiva — ti pa zdihni in reci: Gospod, očisti in operi moje nag- nj u s n o serce! Zveč. ob sedmih. Kristus je postavil zakrament preš v. rešnjega telesa — ti pa moli: Gospo d, nisem vredna, da greš pod mojo slabo streho! Zveč. ob osmih. Kristus na oljski gori moli, kervav pot poti in bo od sovražnikov vjet — ti pa moli: Gospod, ne moja, ampak tvoja volja n a j se zgodi! Zveč. ob devetih. Kristusa peljejo k Anazu in Kajfežu, kjer ga neusmiljeno bi¬ jejo— ti pa moli: Ti, Gospod! si mo¬ ja moč; v tebi vse zamorem. 447 Ko ležat greš, premišljuj, kako gerdo Judje čelo noč z Jezusom delajo, in kaj vse mora od njih prestati—ti pa moli; O “oj Jezus! ti si krotek kakor ja¬ gnje, in pri nobeni krivici svojih ust ne odpreš. Zjutraj ob štirih. Kristusa pred sodni zbor postavijo — ti pa moli: Gospod! tebi se darujem, in vse kar imam, svojo dušo in svoje telo. Zj. ob petih. Kristusa peljajo pred Pilatuža—ti pa moli: O moj Jezus! ko¬ likor več za me ter piš, toliko več se moje serce vnema od ljubezni d o t e b e. Zj. ob šestih. Kristus bo od Herodeža z belim oblačilom zasramovan — ti pa moli: O pr e 1 j u b e z n j i vi ženin moj! rajši sem ste boj zaničevana, kakor brez tebe časten a. Zj. ob sedmih. Kristusa zopet k Pi- latužu pripeljejo in Baraba višje obrajtajo — ti pa moli: Moje kraljestvo ni od tega sveta — ti moj Jezus! si moj Kog in moj e vse. Zj. ob osmih. Kristusa kervavo gajž- iajo — ti pa moli: O Gospod! ali je 448 mogoče, da te vidim vsega kerva- v e g a, in moje oči nimajo solz? Zj. ob devetih. Kristusa s ternjem kronajo in očitno sasramujejo — tipa moli: O moj Jezus! to tvojo ternjevo krono ti je moj napuh v glavo v- tisni 1. Zj. ob desetih. Pilatuž Kristusa ljud¬ stvu naprej postavi in k smerti obsodi — ti pa moli: Moj Gospod in moj Bog! če tebe imam, imam vse. Ne ti, ampak je s sem smert zaslužila. Zj. ob enajstih: Kristus nese svoj križ na goro Kalvarijo — ti pa moli: Moj Zveličar! daj mi gnado, zavoljo tebe kej terpeti. Zj. ob dvanajstih: Kristusa v sredi dveh razbojnikov križajo — ti pa moli: O moj J ezus! daj, da tvoj e terplj en j e nad menoj ne bo zgubljeno. Popoldne ob eni: Kristus moli za svoje sovražnike — ti pa moli: O Gospod! iz serca odpustim vsi m svojim so¬ vražnikom: odpusti tudi ti meni moje grehe. Pop. ob dveh: Jezus obljubi desnemu razbojniku sveti raj — ti pa moli: O moj 449 Jezus! daj tudi meni duha prave Pokore, po s m er ti pa sveti raj. Pop. ob treh : Jezus na križu umerje ~~ ti pa moli: O Jezus, tebi živim! 0 Jezus, tebi umerjeni! o Jezus, tvoja sem živa in m er tv a! Pop. ob štirih: Njegova desna stran bo s sulico prebodena — ti pa moli: O n aj svetejše serce Jezusovo, daj, da te ljubim z mir a j bolj in bolj! Pop. ob petih: Ga iz križa snamejo in v grob položijo — ti pa moli: O moj Jezus, daj mi srečno zadnjo uro — v tvoje svete roke izročim svojo ubogo dušo. Še ložeje se boš sledečega navadila. Kolikorkrat ura vdari, zahvali Jezusa za tisto terpljenje, ktero je to uro terpel, in reci: Gešena bodi ura, v kteri je Jezus Kristus svojim učencem no¬ ge umival, ali: Zakrament sv. r e š- njega telesa postavil, kervav pot potil, i. t. d. Po tej skrivnosti tvo¬ jega sv. terpljenja te prosim, pri¬ di mi na pomoč v moji smertni uri Amen. — Gotovo bo za tvojo dušo, ko 450 boš umirala, veliko hladilo in tolažilo, če se boš več let ali morebiti vse svoje žive dni v tem svetem premišljevanju vadila. kaj imaš vsak dan storiti , če hočeš na višjo stopnjo pobožnost priti . Štiri reči so, na ktere imaš posebno gledati: 4. na slabe nagnjenja; ki te v hudo vabijo — te ti je treba neprenehama zatirati; 2 . na svoje vsakdanje opravila, ki ti jih tvoj stan nalaga — te ti je treba z naj popolnišim namenom in v pričujočno- sti božji opravljati; 3. na svoje molitve in pobožnosti — te ti je treba z vso mogočo gorečostjo opravljati; 4. na zopernosti, kterih ti ne bo nikoli manjkalo — te ti je treba z vso vdanostjo v voljo božjo pre¬ našati. Če boš na te stir reči skerbno gle¬ dala , in jih zvesto dopolnovala, bo vsak dan svet in popolnoma, in koliko zasluženja boš vsak dan pridobila, ni dopovedati; to¬ rej poslušaj 451 Stemni mmaalko te je količkej mogoče, ne pozabi, mertviti se ali zatirati. Brez mertvenja ni mogoče, v pobož¬ nosti rasti ali dalej priti. Naše serce je kakor niravljiše. Kakor mravlje na mrav- ljišu ves ljubi dan na tavžente ven in noter lezejo, tako tudi v našem sercu nap- čne nagnjenja skozi oči, ušesa in druge čute na tavžente ven in noter gredo — kjer po tem takem ni mertvenja, mora serce polno grehov in nepopolnost biti. Dasiravno pa je mertvenja pri vsaki priložnosti treba, naj se vendar kaže. posebno v sledečih štirih rečeh : Penič: zatiraj svoje truplo, in sicer 1. ne daj se nikoli od spanja premagati; temuč ko zjutraj pride čas za vstati ali te pokličejo, urno in brez pomude vstani; 3. čez dan nič ne uživaj razun navadnega časa; 3. pri mizi si odreci vselej kej ma¬ lega, kar ti naj bolj diši; 4. če je sicer dosti jesti, zderži se tiste jedi, ki ti je naj ljubša. Drugič: zatiraj svoj jezik, in sicer 1. si zvečer svojo molitev opravila, ne govori potem nič noter do druzega dne, do kon- 452 čane juterae molitve, če ni kake potrebe ; 2. ne toži in ne gondraj nikoli čez no¬ benega človeka in zavolj nobene reči; 3. ne govori zoper svojega bližnjega nobene besede, ktera bi ga utegnila žaliti, ko bi jo slišal; 4. molči večkrat, če ti kej v glavo pade, kar bi ljudje gotovo radi sli¬ šali in bi tebi v čast šteli. Tretjič: zatiraj svoje ušesa in oči; in sicer 1. ne poslušaj nikoli govorjenja zo¬ per tvoje naprej postavljene ali druge lju¬ di; temuč če je količko mogoče, ustavi njih besede z lepo; 2 zaviraj vse podpi¬ hovanje in šuntanje, naj pride od človeka kterega koli; 3. si na potu ali v cerkvi, oči na se derži; 4. premagaj se večkrat, ko te mika, to ali uno viditi. Cetertič: zatiraj se v krotenju svoje jeze, in sicer 1. kakor hitro se jeza pro- budi, zateri jo znotraj brez pomude ; 2. ne kaži jo tudi zvunaj ne, ne z besedami ne z obrazom; 3. tiha bodi in molči, če te kej hudega zadene; 4. če priložnost pride, stori kej dobrega tistemu, ki te je raz¬ žalil. 453 immiialko Svoje navadne dela moraš zvesto in za¬ voljo Boga opravljati. Ta nauk zapopada sicer le dve reči, pa te dve tvojemu življenju v božjih očeh neizrečeno ceno dajete, in bote tvojo dušo 3 neštevilnimi gnadami in nebeškimi darovi obogatile. Pervič: ob začetku vsakega dela se postavi v pričujočnost božjo, in daruj ga njemu z naj popolnišim namenom; postavim takole: O moj Bog! jez te ljubim čez vse, ker si ti naj večja dobrota. Iz ljubezni ti darujem to delo, samo tebi v čast, da bi tebi dopadla in da tvojo sveto voljo dopol¬ nim. 2. Ve delo več časa terpi, ponavljaj od časa do časa ta svoj namen s kakim kratkim zdihljejem. Drugič: navadi se 1. na vsakem kra¬ ju, ob vsakem času in pri vsili svojih de¬ lih na Boga povsod pričujočega misliti, in s pobožnimi zdihljeji ž njim se sklenjati. 2. Ker pa to nepretergano združenje z Bogom ne vpotrebuje samo dolge vaje, te- niuč tudi posebne gnade, se pridno vadi, da sčasoma do te stopnje prideš —obudi, 454 postavim, od jutra do poldneva kake deset¬ krat, in od poldneva do večera spet kake desetkrat djanje ljubezni ali kake druge čednosti. Si se to navadila, pomnoži to število, dokler tako daleč prideš, da vse tvoje življenje ne bo druzega, kakor ne- prenehljiva molitev. minmko Svoje molitve moraš z vso gorečostjo opravljati. 3Iolitev je prav za prav edini stu¬ denec, iz kterega vse gnade v tvoje serce pridejo. Kjer ni molitve, ondi ni gnade nobene; kjer ni gnade, ondi ni čednosti nobene, in tudi ni mogoče , priti do ktere. Kaj imaš v tej reči storiti, poslušaj : Perme: Vadi se 1. prav pridno no¬ tranje molitve in svetega premišljevanja; 2. ne začni ne molitve ne premišljevanja, dokler se nisi prav skerbno pripravila in terdno sklenila, da jo boš z vso mogo¬ čo gorečostjo opravila; 3. vse svoje žile napenjaj, da boš čas premišljevanja prav sveto in pobožno obernila; 4. tega svetega premišljevanja nobeden dan ne opusti in 455 tudi ne okrajšaj, naj že pride razsvetljenje °d zgorej in sladkost, ali če si vsa za- pušena in suha; 5. če ti premišljevanje težko prihaja , glej če je mogoče , da se premagaš, in še nekoliko dalj časa, kakor navadno, premišljuješ. Drugič.: Skerbi i. da tudi svoje zunanje molitve s svetim ognjem opravljaš. Zategadel se prej vselej v pričujočnost božjo postavi, in naredi terden sklep , da hočeš z vso gorečosljo moliti, in prosi Boga, da bi ti k temu svojo gnado dal; tudi si prizadevaj , počasi in zbranega duha moliti, in skušnjavam, ki bi utegnile te napadati, serčno se vstavljati. 2. Ko bi pa skušnjave predolgo terpele, preje- njaj nekoliko v svoji molitvi, postavi se Vnovič v pričujočnost božjo, in potem sačni z novo gorečostjo moliti. (G©t©riia mimiko V zopernostili se moraš v voljo božjo vdati. Zopernost je veliko in so različne. ■Nektere pridejo od Boga, kakor uročina, mraz, bolezni, notranje zapušenje i. t. d. ■— druge obuduje hudi duh, postavim skuš¬ njave — nektere pridejo od ljudi, kakor: 456 zaničevanje , opravljanje, i. t. d. — spet druge pridejo od naše lastne nature, kakor: skerbi, čmernost, otožnost, žalost, i. t. d. Poslušaj, kako se imaš zaderžati, če pride nad te ta ali una zopernost. Pei •vic: ti je treba terdne vere, da vse te zopernosti ali nadloge ti pošilja božja roka, in da niso druzega kakor modre uravnave, ktere je njegova neskončna do¬ brotljivost iz zgol ljubezni do nas od ve- komej sem naredila; zategadel moraš Drugič , kakor hitro te kaka zoper¬ nost zadene, 1. brez odloga k Bogu se oberniti in reci: Moj Bog! dobro vem, da ta zopernost je dar tvoje neskončne milo¬ sti. Vsa vdana poljubim tvojo očetovsko roko, in rada nosim ta križ , samo da bi tebi dopadia, da tvojo sveto voljo dopol¬ nim ; 2. moraš notranjo jezo, čmernost ali žalost potlačiti, ne smeš čez nikogar in čez ničesar tožiti ali gondrati, in moraš križ molče in z mirnim sercem prenašati; 3. kolikor časa te križ ali nadloga tlači, moraš neprenehama Boga slaviti in častiti, ljubiti in hvaliti, se vso njemu darovati in se popolnama v njegovo sveto voljo vdati. Če boš dan na dan tako ravnala, bo tvoje življenje gotovo veliko ceno imelo v 457 božjih očeh, in ko bi druzega nič storila, bi bilo to že zadosti, vzdigniti tvojo dušo ei *o samo leto na visoko stopnjo popolna- Mosti, po smerti pa na višjo stopnjo ne¬ beškega veselja. -—*•$<>$".- žetega, Frančiška Z-alezijana do neke de~ kline, ki je sklenila, svoje devištvo Bogu obljubiti. Mislim, da želja, svoje devištvo Bo¬ gu posvetiti, ni v tvojem sercu vstala, ka¬ kor še le po dolgem in skerbnem premiš¬ ljevanju, kako imenitno je to, kar misliš storiti; zategadel ti rečem: Prav je, da Jidaj svoje naprejvzetje dopolniš. Priprav- 'jaj se iz tega namena tri dni zaporedama * molitvijo in s sledečim premišljevanjem: Premišljuj, kako ljuba, Bogu in nje¬ govim angeljem prijetna čednost je sveta čistost, ki se tudi v nebesih vekomej ohra- »uje, kjer ni zakona in ni mesenega raz¬ veseljevanja nobenega. O kako srečna si pač, da že na tem svetu začneš življenje, 20 458 kakoršnega boš na unem svetu vekomej peljala! Hvali torej Boga, ki ti je to sve¬ to misel v glavo dal. Premišljuj, kako lepa, kako žlahna je ta čednost, ki naše duše ohranuje bele kakor lilije, in čiste kakor sonce3 ki nase trupla posvečuje, in nam pot kaže, kako lehko z dušo in s telesom v službo nebe¬ škega Očeta pridemo. O kako veselje bo za te, ko boš smela reči Jezusu, svojemu Zveličarju: Moje serce in moje telo se r a z v e s e 1 u j e t a v Bogu, kteremu v ljubo se rada odpovem vsaki drugi lju¬ bezni in vsakemu drugemu razveseljevanju. Ob, kolika sreča za človeka, ki odtegne svoje telo posvetnemu razveseljevanju, da se serce ložeje in popoluiše z Bogom sklene! Premišljuj, da presveta devica Marija je bila perva, ktera je svoje devištvo Bo¬ gu obljubila, za njo pa je bilo brez števila deklet, ki so ravno to obljubo storile , in , moj Bog.' s kakšnim veseljem, s kakšno ljubeznijo, s kakšno gorečostjo so to sto¬ rile— tega nihče dopovedati ne more. Po¬ nižuj se pred to nebeško trumo svetih de¬ vic, in prosi jih, naj te vzamejo med se v 459 svoje verste; obljubi jim, da se boš z gnado božjo prizadevala, posnemati jih, kolikor bo naj več mogoče. Prosi jih, da s teboj vred darujejo tvojo obljubo Jezusu Kristusu, ki je kralj in ženin devic; da tvojo sveto čistost s svojim zasluženjem sklenjejo in za Jezusa zlepšajo. Pred vsim pa priporočuj svoje naprejvzetje ljubi devici Marii in svojemu svetemu an- gelju varhu, da bi odslej tvoje serce in tvoje telo v posebno skerb vzel, in pred ■slednjo oskrumbo obvaroval. Kedar potem pride odločeni dan, in niašnik pri sv. maši sveto hostijo kviško Vzdignejo, daruj z mašnikom vred tudi ti nebeškemu Očetu drago telo njegovega pre¬ ljubega Sina, zraven pa tudi svoje telo s sveto obljubo, da ga boš vse dni svojega življenja v čistosti in sramožijivosti ohra- novala. Zraven lehko moliš tole molitvico: Večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh! jes L, nevredna stvar tvoja, obljubim tukaj pred tvojo božjo pričujočnostjo in pred vso nebeško družbo, da čem s tvojo sveto gnado ves čas svojega življenja v stanu svetega devištva ostati, 460 in biti vseskozi vsa zderžna, sramež¬ ljiva in cista na duši in na telesu. Sprejmi, o veličastni Bog! to mojo nepreklicijivo obljubo kakor dar moje ljubezni, in ker je tebi dopadlo, mi to misel obuditi, prosim, daj mi tudi dar potrebne moči, da bom svojo sveto obljubo v povikšanje tvoje časti zvesto deržala — zdaj in za zmiraj. Amen. Potem boš šla k sv. obhajilu, in boš svojemu Gospodu in Zveličarju z vso res¬ nico rekla: Ti si moj ženin! — Po storjeni tej obljubi moraš svoje serce skerbno zapirati pred vso posvetno ljubez¬ nijo, in ne smeš poslušati nobenega, ki bite v zakon nagovarjal in bi s tem tvoje serce motil. Tudi do svojega telesa moraš po- sihmal veliko čast imeti; ravno tako, ka¬ kor ko bi ne bilo več tvoje telo, temuč kaka sveta, Bogu posvečena reč. In ka¬ kor veš, da se keliha od škofa posveče¬ nega ne smeš nespodobno dotekniti, tako si tudi svojemu telesu, ktero je s to ob¬ ljubo od sv. Duha posvečeno, posebno spoštovanje dolžna. 461 Sicer pa boni vse Bogu izročil, kteri ve, da te v njem močno ljubim; in kedar pride odločeni dan, mu bom tvoje serce, in kar iz njega izhaja v njegovo čast, v dar prinesil. Jezus naj bo v vekomej tvoja ljubezen, in njegova sveta mati Ma¬ rija naj bo tvoja vodila! — Amen. Opomba. Tako obljubo storiti za zmiraj ali samo za nekaj časa, smejo le tiste dekleta, ktere Bog v to klice, in nikoli drugac, kakor z dovoljenjem ka¬ kega modrega spovednika. Ce si pa v to poklicana, bodi vesela in reci z menoj: Kvaljtik Jezus in UiirHjJ® 8 30 ** 462 Kr iiovskim dekletam l ate, ljube dekleta! bukvice, ki sem jih spi¬ sal za vaše prelepo družtvo, in jih odločim ® vam v spomin. Prijazno jih spremite in od¬ prite jim dušo in serce; nadjam se namreč, da bodo mnogo vam pripomogle k pobožnemu živ¬ ljenju. Jezus pa, ki je sramožljivih deklet po¬ seben prijate!, naj se milostljivo ogleda na vas in naj vas napolni z ljubeznijo do svete čistosti, da bote če dalej bolj spoznale nje visoko ceno in vsako uro pripravljene, rajše umreti, kakor radovoljno in premišljeno zoper njo se pregrešiti! Ljubi Jezus naj se pa ogleda s posebno gnado tudi na te bukvice, in naj požegna vsa¬ ko besedo, ki je v njih, da vas bo vnemala k svetim mislim, vas branila gerdega poželenja, in vam moč dajala v skušnjavah in v vojski z zapeljivim svetom! Prosim pa tudi Marijo, ki je vaše družbe ljubeznjiva varhinja, da bi ona vaše serce vam vzela in za Jezusa hranila; ker ona bolj ve, kakor ve, koliko je vaše serce vredno, in ga tudi bolj varovati zna! Za Jezusa in Marijo živeti, za Jezusa in Marijo umreti — to je nauk , kterega vas te bukvice učijo. Ta nauk si globoko v serce zapišite, ta nauk v djanju spolnujte, in živele bote vekomej — v drušnji Jezusa in Marije. —n9@/> Stran. Postave dekliške bratovšine. 3 Molitve za dosego ssv. odpustkov .... IT Zlate molitvice.. • • 21 Sv. Rožnikranc z vloženimi molitvami . . 26 Sv. Rožnikranc, kakor se moli pri sv. maši . 32 Juterno opravilo. 37 Od premišljevanja.H Tri božje čednosti . IT Zlate ure .. Večerno opravilo. 55 Mašne molitve . . Perva sv. maša, kakor jo mašnik berejo . . 61 Druga sv. maša s premišljevanjem terpljenja Kr. 85 Tretja sv. maša ob godu ssv. devic .... 100 Od Zakramenta sv. pokore.M® Spraševanje vesti.. 117 Molitev za razsvetljenje.US Grevenga.132 Stran. Terden sklep ..137 Nauki za spoved. 138 Molitve pred spovedjo.143 Molitev po spovedi. 143 Molitev papeža Urbana.145 Molitev, potolažiti plašljivo vest. 146 Sedem psalmov od pokore.147 Od sv. obhajila. 159 Molitev pred sv. obhajilom ..161 Po sv. obhajilu. 164 Kerstna obljuba ..170 Sveta zaveza. 171 Nekaj za branje in premišljevanje.174 Obiskovanje presv. rešnjega telesa .... 180 Sv. križev pot.• 186 Litanije vsili svetnikov. 309 Litanije od presv. imena Jezusa . . . . 339 Litanije od terpljenja Kristusovega .... 334 Litanije od presv. rešnjega telesa.338 Litanije od matere božje. 344 Lastnosti matere božje.350 Pobožnost k svetemu Alojzju . . . . . 354 Pesem v čast sv. Alojzja . , . . . 367 Od sv. bratovšin.. 369 Razne molitve. Molitev za sv. čistost. 380 „ „ svojega spovednika. 384 „ „ žive starše.385 * „ rajne starše. 385 Stran. Molitev zoper skušnjave ........ 386 » v čast Kristusovega terpljenja . . 387 » za Marijne praznike.388 n n varstvo Marije. 289 » „ srečno zadnjo uro ...... 290 Popotni žegen.* . . . 291 Molitve za verne duše .. 292 Poslednji dan ........... 292 Nauki in molitve za bolnice. 295 Terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu vsih štirih evangelistov .... 310 Svete pesmi. Pesem pri sv. maši.. . 360 „ „ černi maši. 367 K žegnu.370 Pred pridigo.• . . . 371 Pred keršanskim naukom.372 Po keršanskem nauku. 373 Adventna ..373 Božična. 375 Postna . • ... . 375 Sveti križ 378 Velikonočna.379 Binkoštna. 380 Sv. rešnje telo.381 Zahvalna ....... 382 Sveto obhajilo.384 Po sv. obhajilu. 387 Stran. V čast Marije, perva do dvanajste . 387 — 401 V čast serca Jezusovega . 401 V čast serca Marijnega. 403 Deviški stan.403 Devica. 406 Od križovske družbe.407 Pri pogrebu križovske dekline. 410 Nauki za dekleta.413 Nauki za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti 434 Drugi nauki. 438 Napeljevanje, Kristusovo terpljenje premišljevati 446 Napeljevanje, priti na višjo stopnjo pobožnosti . 450 Pismo sv. Frančiška Zal.457 Križovskim dekletam.. . 463