5. junij 1999 številka 11 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA - Soboški dnevi 99 - Jubilejna MI BA v Ingolstadtu - Svetniška zasedanja - Zaključni račun 1998 - Občinski proračun 1999 - Kultura - Šport MIBA V PARTNERSKEM MESTU INGOLSTADT Ingolstadt, prebivalcem Pomurja dobro znano nemško mesto, je bil od 20. do 28. marca v znamenju sejma MIBA 99 (Mitttelbayerische Ausstellung Ingolstadt). Sejma, ki je organiziran vsako drugo leto, se je udeležila tudi Mestna občina Murska Sobota na svojem razstavnem prostoru s stojnico in turistično ponudbo. Obiskovalci so propagandni material o Sloveniji, Murski Soboti in celotnem Pomurju lahko dobili na naši stojnici v hali 4, ki je bila namenjena Ingolstadtu in njegovim partnerskim mestom. V istem šotoru so se predstavljala še mesta Carrara (Toskana/Italija), Grasse (Azurna obala/Francija), Kirkcaldy-Fife Council (Škotska), Manisa (Turčija) in Presnja (predel Moskve/Rusija). Na stojnici smo predstavili splošne podatke o naši državi, posebno pozornost pa namenili turistični predstavitvi mestne občine in vseh termalno-mineralnih zdravilišč v naši neposredni bližini: Zdravilišče Radenci, Zdravilišče Moravske Toplice in Terme Lendava. Povabljeni smo bili tudi na bavarsko radijsko postajo Bayerische Rundfunk, kjer smo v dveurni oddaji skupaj z drugimi partnerskimi mesti ob poskušnji domače slivovke predstavili zanimivosti naše pokrajine. Mnogi bavarski turisti, predvsem upokojenci, naše območje zelo dobro poznajo in se k nam tudi radi vračajo. lz leta v leto jih privabljajo bogastvo termalno-mineralnih vrelcev, dobrote kuhinje ter odprtost in prijaznost domačinov. Na našem razstavnem prostoru so obiskovalci lahko poskusili tudi specialitete naše kulinarike: prekmursko šunko in domače ocvirke Mesarstva Kodila iz Markišavec, namaze in prekajeno meso Mesne industrije Pomurka, sir ljutomerskega Mlekoprometa, k temu pa vrhunska in peneča se vina iz gornjeradgonske šampanjske kleti ter domačo slivovko. Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET. Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2. Izdajateljski odbor: Ernest Ebenšpanger, Anton Slavic, Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton Inhof Franc Meolic, Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper. Odgovorna urednica Brigita Bavčar, oblikovna zasnova Franc Mesarič, fotografiranje Jože Pojbič, lektoriranje Mojca Maučec, tisk Solidarnost, d.d. Fotografija na naslovnici: Jože Pojbič. Naklada: 7000 izvodov. Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, št. 415-1327/96, z dne 20.12.1996 spada javno glasilo Soboške novine med izdelke, za katere se plačuje 5% prometni davek. ANKETA Spoštovane bralke in bralci, v junijski številki Soboških novin vas sprašujemo, ali bi radi pridobili v Murski Soboti dom za starejše odprtega tipa in višjega standarda storitev - nekak upokojenski bivalni prostor z oskrbo in zdravstvenim nadzorom ter osnovnim, kar ljudje na jesen življenja potrebujejo. Dom starejših v Rakičanu je namreč zaseden, veliko njegovih prebivalcev potrebuje nego in je tudi na zaprtem oddelku, tisto, kar si starajoči želijo, ko so še toliko pri močeh, da se lahko prosto gibljejo in ne želijo preveč obremenjevati svojcev, pa je prostor za bivanje in družene s sebi primernimi. Pričakujemo vaše pobude in vas naprošamo za predloge na naslov Soboške novine, Kardoševa 2,9000 MURSKA SOBOTA. 1 SOBOŠKI DNEVI '99 Na letošnjih Soboških dnevih se bo zvrstilo 41 vrhunskih, vznemirljivih, privlačnih, zabavnih in - bolj kot doslej - raznovrstnih dogodkov iz sveta glasbe, plesa, gledališča, lutk, filma. Na glavnem odru v soboškem parku na grajskem dvorišču in v mestnem središču bomo gostili skupine iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Češke, Francije, Romunije, Bolgarije, Rusije, Senegala in Šri Lanke. Vrhunci letošnjih soboških dnevov bodo gotovo: evropski in svetovni prvaki v show dance formacijah plesna šola KAZINA, Ljubljana dobri stari rock z DADO M TOPIČEM mediteranska mešanica flamenka, orientalskih vetrov in dišečih kubanskih cigar BARRIO CHINO, Francija afro-kubanska glasba SUPER CAYOR DE DAKAR, Senegal pihalna godba SVEA ZAGORJE, ki že ima naslov najboljše evropske godbe etno-tehno trans dub glasbena fascinacija HYPNOTIX, Senegal / Češka gledališki spektakel z ognjem, vitezi in zmaji FORMALNY TEATER, Rusija dobri novi rock z ANO PUPEDAN, MAJICAMI in URBANOM ognjemet, kot ga še ni bilo temperamentni plesi iz Bolgarije v mestnem središču Sobote bomo preganjali KUGO s pouličnim gledališčem ANA MONRO program za otroke vrhunski ples s čarobnimi maskami iz eksotične ŠRI LANKE najhitrejša ciganska pihalna godba na svetu z devetimi pihali in bobnarjem FANFARE CIOCARLIA, Romunija svetovno znani mojster zabave in nebesedne komunikacije MARCO CAROLEI, Italija slovenski pop bodo zastopali MIRAN RUDAN, JAN PLESTENJAK in FARAONI vrhunsko zborovsko petje z MEDNARODNIM PEVSKIM ZBOROM VOX EUROPAE pa to seveda še zdaleč ni vse... Soboški dnevi bodo od 24. junija do 16. julija v štirih sklopih: od 24. do 27. junija, od 1. do 3. julija, od 8. do 10. julija in od 15. do 16. julija, ko je praznik MO Murska Sobota. Vse te dni vam ponujamo veliko paše za oči in veselja za pete, gotovo pa se bo našlo kaj tudi za glavo in srce. Združene moči Mestne občine Murska Sobota, Zveze kulturnih društev Murska Sobota in Turističnega društva Murska Sobota - za njih Brigita Perhavec, Duša Škof in Darja Pintarič. 2 KULTURNI PRAZNIK IN Pet mesecev in prav toliko sej Mestnega sveta v tem letu - to je letošnja bilanca - s tem da v prvem, torej januarju, mestni svetniki v Murski Soboti niso zasedali, zato pa so v februarju dvakrat. Pod vodstvom predsedujočega, podžupana Rudolfa Horvata, so na 2. seji 2. februarja potrdili mandat mestnemu svetu ter sklep o podelitvi nagrad mestne občine ob kulturnem prazniku. Za življenjsko delo jo je prejel JOŽE GRLEC, plaketo za pomembne dosežke v kulturi pa glasbena rockovska skupina PSYCHO PATH. Priznanje za uspešno delo v kulturi si je zaslužilo DRUŠTVO UPOKOJENCEV MURSKA SOBOTA, LUTKOVNA SKUPINA GRAJSKI STRAHCI pa za uspešno delo mladih ustvarjalcev. V ospredju 3. seje Mestnega sveta Murska Sobota je bil 18. februarja odlok o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju mestne občine ter informacija o gradnji železniške proge. Župan Anton Slavic je bil imenovan za predstavnika Mestne občine v sosvet načelnika Upravne enote Murska Sobota ter v svet Zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota. Za vršilce dolžnosti direktorjev javnih zavodov v kulturi pa so bili ponovno imenovani: Jože Vugrinec v Pokrajinski in študijski knjižnici, Irena Šavel v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota in Franc Obal v Galeriji Murska Sobota. Na 4. seji mestnega sveta 23. marca je bil brez večje razprave sprejet zaključni račun proračuna Mestne občine M. Sobota za leto 1998. Na aprilski seji pa predlog Odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota s programom dela in finančnim načrtom režijskega obrata za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ter program dela Stanovanjskega sklada s finančnim načrtom za leto 1999. Ker oba posebej objavljamo, na tem mestu le še Sklep o financiranju športnih objektov za obdobje 2000-2002 ter zahtevo za zagotovitev dodatnih sredstev za pokritje stroškov kulturnih dejavnosti. OBRAZLOŽITEV SKLEPA Mestna občina Murska Sobota bo v letošnjem letu začela obnavljati poletno kopališče, graditi drsališče in streho nad tribunami na mestnem stadionu. Celotna Jože Grlec - kapelnik Harfistka Mojca Zlobko na grajskem odru v počastitev kulturnega praznika Podelitev občinskih nagrad ob kulturnem prazniku v grajski dvorani 3 SVETNIŠKA ZASEDANJA V MURSKI SOBOTI vrednost navedenih naložb je 198,5 milijona tolarjev. V predlogu proračuna so za tekoče leto v ta namen zagotovljena sredstva v višini 48,5 milijona tolarjev. Manjkajoča sredstva bo zagotovil izvajalec del. S tem sklepom mestni svet zagotavlja, da bo manjkajoča sredstva zagotovil v proračunih prihodnjih treh let. V kakšnem razmerju za posamezne objekte, še ni znano. ZAHTEVA MINISTRSTVU ZA KULTURO Za dodatna sredstva z ministrstva za kulturo republike Slovenije mestni občini znaša zahteva 43.491.000 tolarjev. To je razlika med zneskom za 5 odstotkov zvišane dohodnine in višino sredstev, ki jih Mestna občina Murska Sobota potrebuje za pokritje stroškov kulturnih dejavnosti. Javni zavodi v kulturi namreč bremenijo občinski proračun v višini 139.455.000 tolarjev, poleg tega pa bi morali za dejavnost samo zagotoviti še dodatnih 39. 200.000 tolarjev, kar je skupaj 178.655.000 tolarjev, 500.000.000 pa bi jih potrebovali v občini od države za pokrivanje razlik iz naslova dodatnih sredstev, ki so opredeljena v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin - če so že na občine prenesli tisto, kar je bilo svoj čas v pristojnosti države. Sicer pa je bilo v razpravi izrečeno nezadovoljstvo edine od štirih svetnic tega mandata v mestnem svetu, ki ima izkušnje od prej in ve, kako malo sredstev je bilo doslej namenjenih kulturi v primerjavi -na primer - s športom. Dejstvo je namreč, da nam pred očmi propada edina večnamenska dvorana - kina Park, o gradnji nove knjižnice pa zaenkrat - z izjemo idejnih projektov zanjo - v središču mesta ni opaziti pričakovanih sprememb. Zato pa je burno razpravo izzval Odlok o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju mestne občine, saj bo njegovo sprejetje dodobra praznilo žepe za pridobitev odločbe o dovolitvi priglašenih del. Prekritja dotrajane strehe na primer, tlakovanja lastnega dvorišča, kar bo potrebno dokazovati z izpiskom iz zemljiške knjige, pa skico že za povsem običajno zasteklitev teras in še bi lahko naštevali. Apetiti države so res veliki in zdaj bo glede na predpisani zakon, katerega izvedbeni akt je pričujoči odlok, potrebno plačati ne le gradnjo pomožnih objektov, ampak običajna vzdrževalna dela, kot je zamenjava dotrajanih strešnikov, ki niso nikakršen poseg v prostor, niti dela, za katera bi doslej potrebovali priglasitev. Ter vse preostalo, kar ni zastonj! Javna razprava teče, koliko bodo pripombe občanov upoštevane, pa je glede na zakonska določila preuranjeno soditi. Mnogo hrupa za nič je že zdavnaj zapisal Shakespeare, tragedijo razkola uglašenega orkestra, kar je mestni svet v tem mandatu - zaradi preglasovanja najmočnejše vladne stranke - doslej bil, pa je na majskem zasedanju preprečil svetnik Janez Štotl. Pred vreliščem je v razburkanem ozračju presodil, da je čas za odmor in pameten dogovor o sestavi občinskega kviaza, katerega predsednik je postal. Po tistem, ko je bil že pred komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenovan nadzorni svet in se tako prepričevanja o pravnem redu niso obnesla. Najslabše pa jo je odnesla načelnica oddelka za splošne zadeve, ki da bojda ni bila dovolj razumljiva v tolmačenju občinskega statuta in pravilnika pred njegovim sprejetjem ter določitvijo razmerij glede na strankarsko sestavo občinskega sveta. Pa sploh ne gre le za pravno, ampak politično veščino manipuliranja in prednost močnejših. Toda k sreči se je ostrim besedam navkljub spet končalo vse po scenariju starega Shakespeara: konec dober -vse dobro. Majska - 6. seja mestnega sveta se je namreč zaradi svetniškega piknika končala brez običajnih predlogov in pobud članov mestnega sveta ter župana. Brigita BAVČAR POPRAVEK Spoštovane bralke in bralci, v deseti številki Soboških novin v predpraznični tiskarski gneči je nastalo troje neljubih preimenovanj. Tako je novoizvoljeni svetnik RUDOLF MIHOLIČ, in ne kot je napačno zapisano pod fotografijo - Franc Miholič. Za Franca se opravičujemo, popravljamo pa tudi napako, ko je namesto DARKO RUDAŠ romskemu svetniku pripisano ime Drago. ŠTEFAN OŠLAJ, ki je kot podpredsednik po odstopu predsednika nekaj časa vodil skupščino občine Murska Sobota (v obdobju 1985-1986) in ga je Franc Kuzmič uvrstil v svoj pregled županov Murske Sobote od 1919 do 1998, pa seveda ni Jože. Vsi trije svetniki mestne občine Murska Sobota nam niso neznani, pravilno pa so tudi z imeni in priimki zapisani v Poročilu o izidu volitev članov občinskega sveta mestne občine Murska Sobota, kar priča, da jo je tam, kjer so narobe poimenovani, res zagodel tiskarski škrat. Zato sprejmite opravičilo tudi v njegovem imenu! Odgovorna urednica Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic predaja ob jubileju - 20 - letnici paraplegikov - spominsko darilo Mitji Merklinu, predsedniku društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Društvo je dobilo brezplačno v lastništvo nepremičnine v Ulici arhitekta Novaka 2b, kjer je tudi sedež. 4 NALOŽBENA DEJAVNOST DRUŽBE SOBOTA-CENTER Po zgraditvi in odprtju nove tržnice in poslovnega objekta v mestnem središču družba SOBOTA-CENTER, d.o.o., iz Murske Sobote končuje svojo tretjo večjo naložbo - poslovni objekt v Slomškovi ulici v Murski Soboti. Temeljni kamen za poslovni objekt v mestnem središču je bil položen 24. junija 1998, izvajalec gradbenih del SGP Pomgrad, d.d., iz Murske Sobote in izvajalci obrtniško-inštalacijskih del pa so uspeli objekt končati v nekaj manj kot devetih mesecih. Projektno dokumentacijo je izdelala družba IZTR, d.o.o., iz Ljubljane, sam poslovni objekt pa je zasnovan v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom, ki ureja to območje ter v celoti ustreza - tako po arhitektonskih rešitvah kot po poslovnih vsebinah - konceptu ureditve ožjega mestnega središča. Poslovni objekt je bil zgrajen po sistemu gradnje za trg, kar pomeni, da je namenjen kupcem za opravljanje poslovnih dejavnosti, kot so bančništvo, borzno posredništvo, odvetništvo, zastopstva, trgovina, gostinstvo ipd. Objekt ima 3600 kvadratnih metrov bruto površin - kletno etažo, v kateri so parkirna mesta, pritličje in tri nadstropja. V marcu je bil uspešno opravljen tehnični pregled objekta in izdano uporabno dovoljenje, tako da so kupci lahko prevzeli lokale in v njih že opravljajo poslovno dejavnost. Zgrajena nova tržnica in poslovni objekt sta nedvomno pridobitvi in pomenita prvi korak h končni ureditvi ožjega mestnega središča. Na vogalu Slomškove in Gregorčičeve ulice v Murski Soboti nastaja nov sodoben poslovni objekt, katerega investitor je prav tako SOBOTA-CENTER. Izdelava projektne dokumentacije je bila zaupana družbi BARD, d.o.o., iz Maribora, gradbena dela pa so bila oddana SGP Pomgrad, d.d., iz Murske Sobote. Objekt ima 3400 kvadratnih metrov bruto površine - kletno etažo, v kateri bodo urejena parkirna mesta, pritličje, v katerem bo dejavnost bančništva in odvetništva, ter 4 nadstropja, namenjena upravni dejavnosti. Načrtovani rok končanja objekta je 30. junij letos, v prihodnjem mesecu pa predaja poslovnih prostorov kupcem. Družba SOBOTA-CENTER je v prvem poslovnem letu dosegla namen, za katerega je bila ustanovljena, ta pa je bil, da se prek družbe kot investicijskega podjetja začne organizirano urejati osrednji del mesta Murska Sobota, uresničijo pa tudi drugi naložbeni projekti, dogovorjeni s poslovnim načrtom družbe. Skupščina družbe je sprejela zaključni račun in poročilo o poslovanju družbe za leto 1998, izdelano pa je tudi revizijsko poročilo, ki bo v teh dneh obravnavano na skupščini družbe in mestnem svetu. Družba je v letu 1998 poslovala uspešno, donos od poslovanja je znašal 655.628.000,00 tolarjev, od tega je znašal čisti prihodek iz prodaje 120.168.000,00 tolarjev, vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje pa je znašala 535.460.000,00 tolarjev. Družba je ustvarila čisti dobiček v višini 3.644.000,00 tolarjev, ki je ostal po sklepu skupščine nerazporejen. Drago RUŽIČ Poslovna stavba je zgrajena, poseljena pa bo še v tem polletju. PROGRAM DELA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA DO LETA 2000 Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota načrtuje v letu 1999/2000 začetek izgradnje novega neprofitnega stanovanjskega objekta. Predvideni objekt bo zgrajen ob Stari ulici v Murski Soboti, na pare. št. 950, 952, 955 in 956, k.o. Murska Sobota. Projektno dokumentacijo za novi stanovanjski objekt je izdelalo podjetje Domus d.o.o., projektni inženiring, Ljutomer, v tem času pa poteka pridobitev vseh potrebnih soglasij in dovoljenj za gradnjo. Sredstva za gradnjo bo Stanovanjski sklad v letošnjem letu pokrival iz sredstev zagotovljenih v proračunu Mestne občine M. Sobota za leto 1999, iz kredita, ki ga bo Mestna občina najela pri banki in deloma iz lastnih sredstev. V mesecu juniju bo Sklad najel tudi dolgoročno stanovanjsko posojilo, ki je namenjeno Neprofitnim stanovanjskim organizacijam in ga razpisuje Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Izbiro izvajalca gradnje in samo izvedbo predvidevamo v mesecu avgustu 1999. Predvidoma jeseni v letošnjem letu načrtuje Stanovanjski sklad še en razpis za oddajo socialnih stanovanj v najem za prosilce Mestne občine Murska Sobota. Vsi tisti prosilci, ki se pri zadnjem razpisu niso uspeli uvrstiti na prednostno listo za dodelitev socialnih stanovanj, se lahko takrat ponovno prijavijo. Osnovni pogoji za prijavo na razpis so še zmeraj enaki (povzetek): • da je prosilec državljan Republike Slovenije • da ima prosilec in njegovi ožji družinski člani stalno bivališče v mestni občini Murska Sobota najmanj dve leti (v primeru, če prosilec stanuje na začasnem naslovu, mora le to prav tako biti v občini M. Sobota) • da prosilec ali njegovi ožji družinski člani niso lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše • da je prosilec v rednem delovnem razmerju in ima stalen vir dohodka • in drugi pogoji. Do dodelitve socialnega stanovanja v najem je upravičen prosilec, katerega skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene z Zakonom o socialnem varstvu. Sklad bo še pred izdajo razpisa sprejel spremembe Pravilnika o oddajanju socialnih stanovanj v Mestni občini Murska Sobota, ki jih bo uskladil s spremembami republiškega Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92 in 31/96). Spremembe bodo predvsem pri točkovanju stanovanjskih razmer prosilca. Stanovanjski sklad je v mesecu maju objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota. Direktorja bo imenoval izmed prijavljenih kandidatov Upravni odbor Sklada, soglasje pa bo dal Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na prihodnji seji. Andreja KUHAR 5 NOVA PODOBA KOCLJEVE ULICE PO RUŠITVI STARIH STAVB S prizidkom Telekomu Slovenije in obnovljeno prodajalno sadja in zelenjave, ki ima zdaj tudi drugo ponudbo, dobiva Kocljeva ulica novo podobo. Parkirišč ob njej običajno ob delavnikih primanjkuje, pa tudi sobotni nakupi na tržnici jo povsem zapolnijo. Promet je zdaj enosmeren, s prometno ureditivjo mesta, na katero že predolgo čakamo, pa bo predvidoma dvosmerna. In ob njej dveh stavb s fotografije ne bo več - nekdanje Šiftarjeve hiše kot častitljive, čeprav nizke stavbe na križišču z Zvezno ulico. Namesto nje bo, kdo ve kdaj, stala nova knjižnica, za katero je dr. Vanek Šiftar - v letošnjem maju je proslavil 80-letnico, namenil prva sredstva. Država je do kulturnih objektov in dejavnosti manj radodarna in ji tako ne gre povsem verjeti, čeprav nam denar za novogradnjo obljublja že več let. Občinsko vodstvo pa ima bolj kot za kulturne posluh za športne objekte, kar je razvidno tudi iz proračuna. Zato lahko le upamo, da bo staro Bergerjevo vilo, ki je pretesna za 270 učencev nižje glasbene šole, nadomestila nova stavba ob načrtovani knjižnici, za katero - ker je regijska kulturna ustanova - pričakujejo prispevek vseh občin v regiji. Poleg zagonskih 40 milijonov tolarjev, ki jih bo po pričakovanjih za gradnjo pokrajinske knjižnice namenila država. Soboška občina pa je, po zapisanem v Delu, pripravljena prispevati 250 milijonov tolarjev, kolikor naj bi jih prispevale tudi preostale prekmurske in prleške občine. Župan mestne občine Anton Slavic je začetek gradnje napovedal za konec leta, ko naj bi pričeli med Kocljevo in Zvezno ulico začele rasti podzemne garažne hiše. Nekdanjo Šiftarjevo hišo pa bodo porušili na začetku poletja, ko se Pomurski založbi izteče najemna pogodba za njene prostore. Društvene in klubske bo občina poleti preselila v nekdanjo upravno stavbo soboškega avtobusnega podjetja, ki jo bo za potrebe mladih najela od sedanjega lastnika - Veletrgovine Potrošnik ob Bauti. 6 MILAN KUČAN NA PROSLAVITVI TREH JUBILEJEV DIJAŠKEGA DOMA V MURSKI SOBOTI Dijaški dom v Murski Soboti, ki je obogaten z novo recepcijo, je konec minulega tedna obiskal predsednik države Milan Kučan. Skupaj s številnimi vabljenimi gosti in vzgojitelji ter varovanci doma se je udeležil osrednje proslavitve treh jubilejev: 70-, 40- in 20-letnice nekdanjega martinišča. Oziroma mantrnišča, kakor ga je duhovito poimenoval duhovnik Ivan Camplin, najstarejši gojenec salezijanskega samostana. Milan Kučan pa se je vidno ganjen spomnil svoje mladosti, povezane z domom, v katerem je bila ravnateljica njegova mama Marija Barbarič, ki jo je preživel s svojimi štirimi sestrami ter številnimi prijatelji. Osrednji govornik na jubilejni slovesnosti - režirala jo je vzgojiteljica Irena Škarica, moderiral pa ravnatelj osnovne šole Gornja Radgona Dušan Zagorc - je bil državni sekretar za srednje šolstvo, Alojz Pluško. V njegovi pristojnosti so tudi dijaški domovi in ker je bil svojčas tudi sam podnajemnik soboškega, ki deli zdaj usodo drugih, vse bolj praznih domov po Sloveniji, je podrobno pojasnil razloge - tako dnevnih migracij dijakov, ki se raje vozijo kot bivajo v mestu šolanja, v Murski Soboti pa vse manj zanimajo za vpis v srednjo strojno in tekstilno šolo. Zato so med gojenci doma tudi učenci osnovne šole 4, ki so se predstavili s prekmurskimi plesi. Na ogled je bila tudi razstava njihovih izdelkov, prvi dan v prazničnem tednu pa so skupaj z ravnateljico Antonijo Berden zasadili lipo, doživeli literarni večer z domačo pisateljico Karolino Kolmanič in si ogledali gledališko predstavo z zgovornim naslovom Naučimo in pustimo jih živeti, ki so jo pripravili igralci med dijaki. PREDSEDNIK DRŽAVE OBISKAL BEGUNCE IN PREBEŽNIKE Begunska in aktualna problematika prebežnikov je bila v ospredju obiska predsednika države Milana Kučana na Goričkem. V begunskem centru Vidonci se je pozanimal za počutje beguncev, ki so v naši državi že več kot sedem let, in zagotavljanju državnih sredstev zanje. V prehodnem domu Prosenjakovci pa, kako rešujejo probleme vedno številnejših prebežnikov in s tem povezano komunalno problematiko. Prisrčen sprejem je predsednik države, naš rojak, doživel že ob prihodu, saj so ga obkrožili številni udeleženci petkovega slavja. Alojz Pluško, državni sekretar za srednje šolstvo Najstarejši gojenec martinišča -mantrnišča, župnik Ivan Camplin Predstavniki Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota so pred prvomajskimi prazniki obiskali in obdarili begunce v Zbirnem centru Vidonci. 7 V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA NOV ULTRAZVOČNI SKALPEL ZA GINEKOLOŠKO-PORODNI ODDELEK IN NADGRADNJA KARDIOLOŠKEGA ULTRAZVOČNEGA APARATA Pred dnevi so v Splošni bolnišnici Murska Sobota slavnostno predali namenu ultrazvočni skalpel, ki ga je za potrebe ginekološko-porodnega oddelka kupilo podjetje Radenska. Sistem ultrazvočnega skalpela je vsesplošno uporaben tako pri klasični operativni tehniki trebušne votline, urologiji in ginekologiji kot tudi pri laparoskopski tehniki omenjenih vej ter operativi dojke. Njegove glavne prednosti pri uporabi so: zaradi natančne nastavitve inštrumenta bistveno manjša poškodba tkiva; ker ne uporabijo električne energije v pacientu, ni možnosti opeklin; zaradi minimalne poškodbe tkiva je celjenje boljše in hitrejše; pri laparoskopskih posegih je manj ali nič dima, zato je vizualizacija boljša; v enem držalu so trije inštrumenti, kar omogoča uporabo brez zamenjave inštrumenta, vse to pa vpliva tudi na hitrosti posega. Omenjeni sistem v svetu široko uporabljajo in dobiva mesto na vseh naprednih kirurških oddelkih, nekateri strokovnjaki celo menijo, da je to aparatura prihodnosti. Na ginekološko-porodnem oddelku soboške bolnišnice je nova aparatura - vredna 5 milijonov tolarjev - več kot dobrodošla, saj se število operativnih posegov na tem oddelku iz leta v leto povečuje. Že na začetku leta pa je podjetje MEVI, ki je ekskluzivni zastopnik Toshibe Medical, poskrbelo za brazplačno nadgradnjo kardiološkega ultrazvočnega aparata. Tega je soboška bolnišnica med prvimi v Sloveniji kupila pred tremi leti. Aparat omogoča raznovrstno kakovostno diagnosticiranje delovanja srca in ožilja in je, kot vsak ultrazvočni aparat, velike primernejši od rentgena, saj ta preiskava ni škodljiva in jo je mogoče ponavljati, kar je zlasti pomembno za paciente s kroničnimi obolenji srca in ožilja. Nadgradnja aparature je vredna okrog 7 milijonov tolarjev, v soboški bolnišnici pa zagotavljajo, da bodo kljub pomanjkanju zdravniškega kadra v kardiologiji njeni strokovnjaki izkoristili čim več novih tehnoloških možnosti, ki jih omogoča nadgrajena ultrazvočna aparatura. PRIČAKUJEJO DODATNE LIKVIDNOSTNE TEŽAVE ZARADI DDV Uvedba davka na dodano vrednost bo imela najbolj negativne posledice prav na poslovanje bolnišnic - te so že sedaj med vsemi zdravstvenimi zavodi v naj slabšem položaju, saj imajo med vsemi javnimi zavodi največjo porabo zdravil in drugega potrošnega materiala med svojimi odhodki, ugotavljajo v soboški bolnišnici. DDV bo povečal poslovne stroške bolnišnice, zato se bo na eni strani poslabšala njena likvidnost, na drugi pa povečala izguba v poslovanju. Doslej za kupljena zdravila ni bilo potrebno plačati prometnega davka, za potrošni material pa je bil večinoma 5-odstotni, prav tako tudi za opremo; po novem je za zdravila predviden 8-odstotni, za vse drugo pa 19-odstotni DDV. Če so v bolnišnici na primer doslej plačevali med 50 in 60 milijoni tolarjev prometnega davka, ga bodo po novem med 120 do 150 milijoni. V bolnišnici se bojijo, da takšnega finančnega bremena kljub dodatnim racionalizacijskim ukrepom ne bodo zmogli. GINEKOLOŠKO-PORODNI ODDELEK: PRESELITEV ALI NOVOGRADNJA? Soboška bolnišnica je v letošnjem državnem proračunu dobila zagotovljenih 35 milijonov tolarjev za začetek urejanja prostorov ginekološko-porodnega oddelka. Od prvih treh različic - obnove prostorov sedanjega oddelka, novogradnje ali preselitve v kateri drugi oddelek - sta ostali v igri slednji. Strokovni izvedenci so namreč ocenili, da stavba, v kateri je oddelek, ni primerna za obnovo. Proračunski denar mora bolnišnica izkoristiti do konca oktobra, sicer ji ne bo več na voljo, s pripravo dokumentacije pa po besedah glavnega direktorja soboške bolnišnice Bojana Korošca, dr.med.,spec.int., sledijo določenim rokom. STROŠKI ZARADI EPIDEMIJE RESPIRATORNIH OBOLENJ BODO VENDARLE POVRNJENI Zaradi epidemije akutnih respiratornih obolenj, ki je bila marca razglašena v pomurski in še nekaterih regijah v Sloveniji, je bil program v bolnišnici povečan za 42 milijonov tolarjev. Čeprav je sprva kazalo, da zavarovalnica bolnišnici teh stroškov ne bo povrnila, se je glavnemu direktorju Bojanu Korošcu vendarle uspelo dogovoriti za povračilo. “Dogovori z zavarovalnico gredo v želeno smer in urejeno je že vse, razen zadnjega koraka, to je samega izplačila,” je povedal Korošec. NOV REŽIM OBISKOV Od 15. aprila je v soboški bolnišnici nov režim obiskov - odslej vsak dan od 13. do 16.ure, obiski otrok na otroškem oddelku so od 11.30 do 16.30, izjema pa so tudi obiski otrok na oddelkih operativnih strok, ki so dovoljeni med 9. in 18. uro. V enoti intenzivne internistične terapije in reanimacije v kirurškem bloku (sobe za intenzivno nego) so obiski dovoljeni med 13. in 15. uro za največ dve osebi obenem, in to ne dlje kot 10 minut. Izjemoma se je možno z zdravnikom ali predstojnikom oddelka dogovoriti tudi o obiskih zunaj teh terminov, na primer, ko gre za obiske otrok ali pa zelo hudo bolnih oseb. Za skrajšanje termina obiskov se je strokovni svet soboške bolnišnice odločil zato, ker se je v preteklosti v praksi pogosto pokazalo, da obiski od 12. do 17. ure ovirajo delo v bolnišnici, poleg tega pa so pacienti - tudi v anketi, ki so jo pred letom in pol opravili med 201 pacientom - izjavili, da jih številni in dolgotrajni obiski preveč izčrpajo. Tudi primerjava z drugimi slovenskimi regionalnimi bolnišnicami govori v prid skrajšanja obiskov -v njih so namreč dovoljeni največ dve uri dnevno. V soboški bolnišnici prosijo obiskovalce, da ne izsiljujejo obiskov zunaj dogovorjenega časa, saj s tem motijo organizacijo dela v bolnišnici in da bolnikom ne prinašajo nepotrebnih živil - pogosto imajo namreč predpisano dieto, ki je del terapije. Prav tako jih opozarjajo, naj se takrat, ko se ob bolniku zbere preveč obiskovalcev hkrati, tisti, ki so prišli prej, poslovijo, v pogovoru pa naj se posvetijo bolniku in ne drugim obiskovalcem. Prenesejo naj mu tudi čim več pozitivnih informacij iz domačega okolja in naj ga ne obremenjujejo s problemi. Tekst in foto: Nataša GIDER Boris Kous, dr. med., spec. ginek. in porodništva, je na slovesnosti ob predaji podrobneje opisal delovanje ultrazvočnega skalpela 8 TEMELJNI KAMEN ZA TELOVADNICO PRI OSNOVNI ŠOLI BAKOVCI 14. maja 1999 je bilo pri osnovni šoli Bakovci zelo slovesno. Zbrali so se učenci šole, njihovi starši, kolektiv matične in podružnične šole, prebivalci naselij Bakovci in Dokležovja ter številni gostje. Veseli dogodek je naznanjal pihalni orkester iz Bakovec. Kar devet let je minilo, odkar je šola dobila z obnovo in dograditvijo zgradbe manjkajoče učne prostore ter prešla na enoizmenski pouk. Za gradnjo telovadnice je bilo v teh devetih letih danih veliko obljub, je povedal predsednik krajevne skupnosti Bakovci Štefan Vereš. Župan mestne občine je držal besedo in svojo obljubo uradno potrdil. Po krajšem kulturnem programu, v katerem je nastopil pevski zbor šole, v govornem delu so bili izraženi občutki veselja učencev in šolskega kolektiva, je ravnatelj šole Janko Rožman prebral vsebino Temeljne listine o gradnji telovadnice. Temeljni kamen sta ob zvokih godbe položila župan občine in državni sekretar MŠŠ RS za šport dr. Janko Strel. Asistirali so jima delavci gradbenega podjetja Gomboc inženiring iz Beltinec, ki ga je Mestna občina kot investitor izbrala za glavnega izvajalca gradbenih in obrtno-inštalacijskih del. S položitvijo temeljnega kamna se je ob že pripravljenih gradbenih strojih uradno začela gradnja telovadnice, ki bo v skladu s pogodbenimi obveznostmi zgrajena do konca tega koledarskega leta. Vrednost skupaj z opremo bo okrog 160 milijonov tolarjev, gradbena in obrtno-inštalacijska dela so vredna 137 milijonov tolarjev. Celotna površina telovadnice je 940 kvadratnih metrov in je glede na razvitost športa v šolskem okolišu Bakovci-Dokležovje večja za 200 kvadratnih metrov od normativne površine, predpisane za šolsko telovadnico. Normativna površina bo v skladu s kriteriji Ministrstva za šolstvo in šport, ki nam niso najbolje naklonjeni, sofinancirana iz sredstev državnega proračuna v osnovnošolske naložbe. Projekte je izdelal Projektivni biro Murska Sobota, odgovorni projektant je arhitekt Vladimir Goldinskij. Skupna površina telovadnice zajema dva vadbena prostora, večjega s 445 in manjšega s 174 kvadratnimi metri, preostale površine zajemajo garderobe, kopalnice, sanitarije ter komunikacije. Pozabili pa nismo tudi na najmanjše, saj bo vrtec s telovadnico povezoval vezni hodnik s 40 kvadratnimi metri površine. Tako bo telovadnico uporabljalo okrog 300 otrok tega šolskega okoliša do 15. leta starosti, zunajšolska mladina ter odrasli rekreativci. Z graditvijo telovadnice pri OŠ Bakovci bodo nekako končane tovrstne naložbe v mestni občini. Za gradnjo pa so že pripravljene nekatere nove za področje predšolske vzgoje ob povezavi s prehodom na devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Dokončati bo potrebno tudi OŠ III in delno obnoviti OŠ I Murska Sobota. O tem in o prepočasnem zagotavljanju sredstev s strani države, katere zastavljeni in uzakonjeni program za devetletno izobraževanje uresničujemo, pa bomo več spregovorili v prihodnji številki. Jože STVARNIK 9 SREČANJE MLADIH TEHNIKOV Regionalni center Zveze za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti je bil tudi letos organizator srečanja mladih tehnikov iz Prekmurja in Prlekije. Zbralo se jih je 350 z 20 osnovnih šol, v treh majskih dneh pa so skupaj s 50 mentorji delovali v štirih skupinah. Prvi dan tridnevnega srečanja je bilo na letališču v Rakičanu tekmovanje jadralnih modelov, drugi dan dopoldne na kopališču v Ljutomeru tekmovanje jadrnic in brodarskih modelov, popoldne pa (spet v Rakičanu) tekmovanje raketnih modelov. Sklepna prireditev je bila minulo soboto v prostorih osnovne šole 3, kjer so bili tehnični in razstavni del tekmovanja ter razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Prvo nagrado je prejelo 37, drugo 25, tretjo pa 22 mladih tehnikov. 10 PRIZNANJE IN ČESTITKE POKRAJINSKEMU MUZEJU Med osmimi dobitniki posebnih priznanj evropskim muzejem je tudi Pokrajinski muzej iz Murske Sobote, ki je bil med letošnjimi nominiranci za prestižni naslov Evropski muzej leta. To je sicer postal francoski muzej igralnih kart Issy-les-moulineaux, soboški muzealci pa so prejeli priznanje “za domišljijo in kreativnost v pristopu k postavitvi razstave zato, ker jim je uspelo uiti iz preproste didaktičnosti k ustvarjanjem emotivnih koridorjev, ki se spretno prepletajo.” Razstavo smo v Soboških novinah podrobneje predstavili neposredno po odprtju. Ob dejstvu, da se na tekmovanje vsako leto prijavi okrog sedemdeset ustanov, pogoj za kandidaturo pa je, da je muzej bodisi na novo ustanovljen bodisi prenovljen, veljajo našemu regionalnemu muzeju in v njem zaposlenim čestitke za podeljeno priznanje EMY 99. MEDNARODNA LIKOVNA RAZSTAVA PANNONIA V GALERIJI MURSKA SOBOTA Do 21. junija bo v Galeriji Murska Sobota na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 98 - sinoči jo je odprl župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. Na njej sode- lujejo umetniki iz Avstrije (Marija Baum-gartner, Gothard Muhr in Erich Novozsel), Madžarske (Ferenc Masszi in Imre Tolnay), Hrvaške (Kristina Horvat- Blažinovič in Ljubomir Levačič) ter Slovenije (Igor Banfi, Irena Brunec in Andrej Hirci). Mednarodna žirija je veliko častno priznanje podelila Mariji Baumgartner, Imreju Tolnayu, Ljubomirju Levačiču in Igorju Banfiju - po ključu trienalne prireditve, ki jo bo v letu 2001 pripravila Pokrajinska galerija iz Železnega na avtrijskem Gradiščanskem. Rojstvo mednarodne likovne razstave z naslovom Panonska pokrajina-panonski človek pa je bilo leta 1967 v Murski Soboti. Odtlej pa do danes se je zvrstilo že štirinajst mednarodnih likovnih razstav, zadnjo - Trienale Pannonia 98 je pripravil Muzej Medžimurja v Čakovcu na Hrvaškem in je bila pred Mursko Soboto na ogled v Železnem in Sombotelu . Brigita BAVČAR Irena Brunec: GULA (POŽREŠNOST) 1 997, bronca, 4 1x42x4 1 cm Na slovesnosti v ljubljanskem gradu je prejemnikom priznanja iz Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti in postaviteljem stalne zbirke čestitala tudi županja Vika Potočnik MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Na podlagi 13.člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), 57.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,57/94, 14/95, 20/95, 10/98, 74/98) in 1 1 1 .člena Statuta Mestne občine M.Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 21 /96, 8/97 in 63/98) je mestni svet Mestne občine M.Sobota na seji dne 23.3.1999 sprejel ODLOK o zaključnem računu proračuna Mestne občine M.Sobota za leto 1998 5.čien Formirana sredstva stalne proračunske rezerve po zaključnem računu proračuna za leto 1998 znašajo 12.251.162,10 SIT in predstavljajo 0,5 % prihodkov proračuna. 6.člen Ta odlok začne veljati z dnem, ko ga sprejme mestni svet Mestne občine Murska Sobota in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 40303-1/99 V Murski Soboti, dne 23.3.1999 Župan Mestne občine M.Sobota Anton SLAVIC ZAKLJUČNI RAČUN - BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1998 A) PRIHODKI v SIT 1. Prihodki za zagotovljeno porabo 1.277.164.847,27 2. Prihodki za druge naloge 1.080.727.768,80 3. Republiška sredstva za investicije in ostale namene 92.339.803,00 4. Prenos presežka iz preteklega leta_____________________________________________________________6.296.082,49 Skupaj PRIHODKI 2.456.528.501,56 1.člen S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 1998, ki zajema vse prihodke in odhodke žiroročuna proračuna Mestne občine Murska Sobota. 2. člen Po bilanci prihodkov in odhodkov proračuna se s tem odlokom sprejme realizacija prihodkov in odhodkov proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 1998 z naslednjo vsebino: -prihodki proračuna 2.456.528.501,56 - odhodki proračuna 2.444.937.048,67 3. člen Na podlagi podatkov o realizaciji prihodkov in odhodkov proračuna za leto 1998 se ugotavlja presežek prihodkov nad odhodki proračuna Mestne občine Murska Sobota v višini 11.591.452,89. 4.člen Pregled prihodkov proračuna Mestne občine Murska Sobota in njihove razporeditve sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna, ki je sestavni del proračuna mestne občine. Račun financiranja proračuna mestne občine za leto 1998 izkazuje zadolžitev v višini 117.000.000,00 SIT za leto 1998, skupna zadolžitev pa znaša 119.933.441,10 SIT in je sestavni del proračuna. II B) ODHODKI v SIT 1. Sredstva za delo občinskih organov 238.910.064,56 2. Izobraževanje 403.850.535,56 3. Socialno varstvo 75.751.533,33 4. Otroško varstvo 294.752.703,42 5. Kulturna dejavnost 142.040.295,83 6. Športna dejavnost in tehnična kultura 100.479.950,60 7. Zdravstvo 52.886.994,30 8. Kmetijstvo, gospodarstvo, turizem 51.932.728,05 9. Cestno komunala infrastruktura in varstvo okolja 434.905.383,13 10. Varstvo pred naravnimi nesrečami 44.1 37.096,59 11. Prostorsko planiranje 7.189.505,10 12. Druge javne potrebe 45.286.701,43 13. Sredstva za urejanje stavbnih zemljišč 156.328.169,47 14. Stanovanjski sklad 189.372.486,83 15. Odplačilo obresti in kreditov 64.216.017,00 16. Sredstva rezerv 24.139.510,47 17. Krajevne skupnosti_____________________________________________________________________________ 1 1 8.757.373,00 ________Skupaj ODHODKI____________________________________________________________________________ 2.444.937.048,67 C_____PRESEŽEK PRIHODKOV________________ _________________________ _____________________________ ____11.591.452,89 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA RAČUN FINANCIRANJA PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1998 v SIT ______________________________________________________________odplačila________________zadolžitev______________________ 1. Prenos obveznosti iz leta 1997 - 67.798.41 1,10 2. Odplačilo obveznosti v letu 1998 64.864.970,00 3. Zadolžitev v letu 1998________________________________________________________________-_________1 17.000.000,00 4. Skupaj 64.864.970,00 184.798.411,10 5. Neto zadolžitve skupaj__________________________________________________1 19,933.441,10________________________ ________SKUPAJ__________________ ___________________________________ _____184.798.41 1,10___________184,798.411,10 Številka: 40303-2/99-PB V Murski Soboti, dne 23.3.1999 Župan Mestne občine Murska Sobota Anton SLAVIC III MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA OBRAZLOŽITEV K ZAKLJUČNEMU RAČUNU PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1998 I. UVOD Z rebalansom proračuna za leto 1998 so bili predvideni prihodki in odhodki proračuna v višini 2.523.252.000,00 SIT, ob tem pa ie bila predvideno zadolžitev proračuna za 180.000.000,00 SIT. Po zaključnem računu proračuna za leto 1998 ugotavljamo, da so prihodki proračuna bili realizirani v višini 2.456.528.501,56 SIT oziroma z 97 %, odhodki proračuna pa v višini 2.444.937.048,67 SIT in predstavljajo 97 % od predvidenih. Zaključni račun proračuna izkazuje torej presežek prihodkov 11.591.452,89 SIT na koncu leta. Manjša realizacija proračuna izhaja na prihodkovni strani predvsem iz manjše zadolžitve proračuna v znesku 63.000.000,00 SIT, pri odhodkih pa je bila manjša realizacija na račun manjših odhodkov za delo občinskih organov in investicijskih odhodkov. II. PRIHODKI Z rebalansom proračuna predvideni prihodki so bili realizirani v višini 2.456.528.501,56 SIT in so manjši od predvidenih za 3 %. Odstopanje realizacije prihodkov od predvidenih z rebalansom je razvidno iz naslednjih obrazložitev: 1. Prihodki za zagotovljeno porabo so bili realizirani v višini 1.277.164.847,27 SIT in so manjši za 2.962.152,73 SIT. Ob tem so bili lastni prihodki za zagotovljeno porabo večji za 5.047.847,27 SIT, dočim pa so bili prihodki iz naslova finančne izravnave manjši za 8.010.000,00 SIT. Dokončni izračun finančne izravnave pa izkazuje terjatev do državnega proračuna v višini 38.453.000,00 SIT, kateri znesek je bi! v januarju 1999 že tudi plačan. 2. Prihodki za druge naloge so bili doseženi v znesku 1.080.727.768,80 SIT in so manjši za 5% od predvidenih. 2.1. Davki in druge dajatve so bili doseženi v znesku 241.771.210,19 SIT in so manjši od planiranih za 8.541.789,81 SIT, odstopanja pa so predvsem pri sledečih postavkah: - komunalne fakse so manjše za 2.344.119,57 SIT, ker izdane odločbe niso bile v celoti plačane; - prihodki uprave občine, ki so manjši zo 1.390.887,80 SIT; - takso za onesnaževanje okolja je večja od planirane za 2.355.791,96 SIT; - skupna sredstva ZIR so manjša za 1.500.000,00 SIT; - prihodki od najemnin, ki so bili manjši za 2.194.526,94 SIT. 2.2. Prihodki za urejanje stavbnih zemljišč so bili manjši za 10.519.182,12 SIT in to na račun izpada plačil komunalnega prispevka. 2.5. Prihodki krajevnih skupnosti in mestnih četrti so večji za 27.119.373,00 SIT oziroma za 30 %, vendar pa so to le transferni prihodki, ki se vključujejo v proračun. 2.6. Krediti za investicijske odhodke znašajo 117.000.000,00 SIT in so za 63.000.000,00 SIT manjši od predvidenih in od strani Ministrstva za finance dobljenega soglasja za zadolžitev. Manjša zadolžitev je bila potrebna zaradi nekoliko manjših plačil za investicije in ostale odhodke. 3. Republiška sredstva za investicije so bila realizirana v višini 92.339.803,00 SIT in so manjša od predvidenih za 9 %. Izpad izhaja iz nerealiziranega plačila 9.000.000,00 SIT za nadzidavo OŠ III., saj je bilo od predvidene tranše za leto 1998 31.600.000,00 SIT plačano le 22.600.000,00 SIT. III. ODHODKI Odhodki proračuna, predvideni za rebalansom, so bili realizirani v višini 2.444.937.048,67 SIT in so manjši od predvidenih za 3 %. Od tega je bilo za investicije namenjeno 820.390.857,69 SIT, za - tekoče odhodke 1.600.406.680,51 SIT in zo rezerve 24.139.510,47 SIT. 1. Sredstva za delo občinskih organov Sredstva za delo občinskih organov so bila dosežena v višini 238.910.064,56 SIT in so bila manjša za 24.407.935,44 SIT. Za plače in prispevke je bilo porabljeno manj za 3.352.443,40 SIT, za materialne stroške 11.870.217,76 SIT manj, za druge odhodke za delo na drugih področjih pa za 8.265.868,09 SIT manj in pri investicijah je bil prihranek 919.406,19 SIT. 2. Izobraževanje Sredstva za dejavnosti izobraževanja so realizirana v višini 403.850.535,56 SIT in so manjša za 10.324.464,44 SIT in to na račun investicije v telovadnico OŠ Bakovci, ki se v lanskem letu še ni začela z izgradnjo. 3. Socialno varstvo Sredstva zo dejavnost socialnega varstva so realizirana v višini 75.751.533,33 SIT oziroma z 97 %. Manjša je bila poraba pri investicijskih odhodkih, kjer ni bilo v celoti realizirano plačilo za obveznosti izgradnje doma starejših v Moravskih Toplicah. 4. Otroško varstvo Sredstvo za dejavnost otroškega varstva so realizirana v celoti in znašajo 294.752.703,42 SIT. 5.Kulturna dejavnost Sredstva za kulturno dejavnost so bila realizirana v višini 142.040.295,83 SIT in so manjša za 5.765.704,17 SIT. Manjša poraba se nanaša na investicije, kjer so bili nerealizirani projekti za obnovo kinodvorane, arkade soboškega gradu in sanacija gradu v Rakičanu v predvidenem obsegu. 6. Športna dejavnost in tehnična kultura Sredstva za potrebe športne dejavnosti so bilo porabljena v skladu s proračunom. 7. Zdravstvo Sredstva za zdravstveno dejavnost so bila porabljena v skladu s proračunom in so le minimalna odstopanja. 8. Kmetijstvo, gospodarstvo in turizem la te namene je bilo porabljeno 51.932.728,05 SIT oziroma zo 16 % manj. V celoti niso bila izkoriščena sredstva zo pospeševanje proizvodnje hrane, stroške za urejanje kmetijskih zemljišč in za subvencioniranje drobnega gospodarstva. 9. Cestno-komunalna infrastruktura Za cestno - komunalno infrastrukturo je bilo porabljeno 434.905.383,13 SIT, kar predstavlja 94% realizacijo. Od tega je bilo za vzdrževanje cestno - komunalne infrastrukture namenjeno 206.727.709,82 SIT (96 %) in za investicije 228.177.673,31 SIT. Odstopanja od plana so bila predvsem pri sledečih postavkah: 9.1.03. Vzdrževanje mestnih ulic, kjer je manjša poraba za 3.136.408,61 SIT na račun manjših stroškov za tekoče vzdrževanje. 9.1.06. Sofinanciranje stroškov javne razsvetljave je manjše za 1.017.901,00 SIT. IV 9.1.07. Vzdrževanje zelenic in parkov je manjše za 3.050.595,59 SIT, kar izhaja predvsem iz nerealiziranega projekta ograje mestnega parka. 9.2.01. Investicije v obnovo cest in prometno ureditev KS so manjše za 7.547.008,19 SIT in to na račun neplačanih situacij, ki zapadejo v letošnjem letu za kolesarsko stezo Krog - Murska Sobota in obnovo cest ter pločnikov. 9.2.02. Investicije v prometno ureditev mesta so manjše za 6.822.710,20 SIT na račun manjših stroškov za ureditev ulic in pločnikov in zapadlosti situacij v letu 1999. 9.2.03. Investicije na področju vodooskrbe so manjše za 1.168.243,50 SIT na račun nezapadlih situacij za izdelavo lokacijske dokumentacije za povezovalni vodovod Bakovci - Krog. 9.2.04. Investicije za kanalizacijo KS so manjše za 2.940.880,80 SIT na račun nerealiziranih del na kanalizaciji Krog, Bakovci. 10. Varstvo pred naravnimi nesrečami la te namene je bilo porabljeno 44.137.096,59 SIT oziroma manj za 1.532.903,41 SIT, kar predstavljajo predvsem manjša porabljena sredstva ZIR - ostalih občin. 11. Prostorsko planiranje Za potrebe prostorskega planiranja je bilo porabljeno za 4.510.494,90 SIT manj sredstev od planiranih, saj omenjeni projekti še niso bili v celoti realizirani. 12. Druge javne potrebe Za druge javne potrebe je bilo porabljeno 45.286.701,43 SIT in so le minimalna odstopanja od predvidevanj. 13. Sredstva za urejanje stavbnih zemljišč la urejanje stavbnih zemljišč je bilo porabljeno 156.328.169,47 SIT oziroma manj za 17.869.830,53 SIT. Za nakup nepremičnin je bilo porabljeno 69.929.331,20 SIT, od tega predstavljajo večje stroške nakupi naslednjih nepremičnin; stanovanjske hiše na Prežihovi 1 v znesku 6.568.957,00 SIT, stanovanjske hiše na Lendavski 15/a (Sever) v znesku 18.640.124,70 SIT in objekta na Gregorčičevi ulici (Pomurske lekarne) v znesku 38.000.000,00 SIT, razliko pa predstavljajo stroški premoženjsko pravnega urejanja (davek na promet nepremičnin, notarski stroški, stroški zemljiškoknjižnega urejanja). Stroški komunalnega urejanja znašajo 65.41 1.270,04 SIT, od tega znašajo stroški sofinanciranja ureditve ceste in pločnika pri BTC 17.500.000,00 SIT, stroški pripravljalnih del na objektu južnega kolektorja 2.420.900,00 SIT, stroški rušitvenih del 2.118.080,00 SIT (Slomškova 2, Heklič), ostalo pa predstavljajo drugo vlaganja v komunalno infrastrukturo mesta M. Sobota iz naslova plačanega komunalnega prispevka. Razloga za manjšo porabo sredstev za nakup nepremičnin in komunalnega urejanja sta obročno plačilo kupnin po sklenjenih prodajnih pogodbah, ki bodo zapadle v letu 1999 in nekateri nerealizirani odkupi nepremičnin ter prenos večjih investicij v komunalno infrastrukturo v letu 1999 (izgradnja južnega kolektorja, adaptacija sodne zgradbe, izgradnja ceste v novem naselju Černelavci). 14. Stanovanjski sklad la potrebe stanovanjske izgradnje je bilo realiziranih 189.372.486,83 SIT, od tega so bila sredstva proračuna v višini 22.000.000,00 SIT in 167.372.486,83 SIT kot transfer sredstev za stanovanjski sklad, ki se vključuje v proračun. 15. Odplačilo obresti in kreditov Zadolžitev proračuna iz leta 1997 v znesku 62.000.000,00 SIT je bila v letu 1998 v celoti poplačana, za obresti pa je bilo porabljeno za 1.283.983,00 SIT sredstev. 16. Sredstva rezerv la sredstva rezerv je bilo namenjeno 24.139.510,47 SIT. Od tega je bilo za tekočo proračunsko rezervo porabljeno 11.888.348,77 SIT, za stalno proračunsko rezervo pa 12.251.162,10 SIT, kar predstavlja 0,5 % proračuna. 11. Krajevne skupnosti in mestne četrti Kot transfer sredstev se vključujejo v odhodke proračuna tudi sredstvo KS in mestnih četrti v višini 118.757.373,00 SIT. IV. ZAKLJUČEK Na podlagi zgoraj navedenih obrazložitev ugotovimo, da so prihodki proračuna znašali 2.456.528.501,56 SIT, odhodki pa 2.444.937.048,67 SIT in presežek prihodkov proračuna 1 1.591.452,89 SIT. Vendar pa je bilo treba za pokritje investicijskih odhodkov v letu 1998 najeti investicijski kredit v višini 117.000.000,00 SIT, kar je sicer manj kot pa je bilo predvideno v proračunu. Zadolžitev bi bila glede na realizirane prihodke manjša v kolikor bi dobili v celoti glede na lastne prihodke pripadajočo finančno izravnavo za leto 1998 v znesku 38.453.000,00 SIT, ki pa je že bila v januarju 1999 plačana. Z ozirom na 97% realizacijo prihodkov in odhodkov proračuna lahko ugotovimo poslovanje za ugodno. Zato predlagamo mestnemu svetu, da sprejme Odlok o zaključnem računu proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 1998, skupaj z predloženo Bilanco prihodkov in odhodkov proračuna, Račun financiranja proračuna, Bilanco stanja proračuna Mestne občine Murska Sobota in Investicijski elaborat o popisu osnovnih sredstev, denarnih sredstev, terjatev in obveznosti na dan 31.12.1998. Istočasno predlagamo mestnemu svetu, da poda soglasje tudi k zaključnemu računu Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota za leto 1998. Pripravil: Oddelek za proračun in finance Župan Mestne občine M.Sobota Anton SLAVIC v Na podlagi 3.č!ena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, šf. 80/94 in 56/98), 57.čiena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni iist RS, št. 72/93,57/94, 14/95, 20/95, 26/97, 10/98 in 74/98) in 103.člena Statuta Mestne občine M.Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 21 /96, 8/97 in 63/98) je mestni svet Mestne občine M.Sobota na seji dne 22.4.1999 sprejel ODLOK 0 PRORAČUNU MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1999 / I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja način izvrševanja proračuna Mestne občine M.Sobota za leto 1999 (v nadaljevanju proračun mestne občine), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter s premoženjem. 2 člen Proračun mestne občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov, račun financiranja terjatev in naložb in račun financiranja proračuna. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, tab, pristojbin, drugih dajatev in drugi odhodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja s premoženjem mestne občine in načrtovanimi odhodki. V bilanco prihodkov in odhodkov proračuna so vključeni tudi prihodki in odhodki ožjih delov občine (KS, MC) in stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota. 3. člen Prihodki proračuna mestne občine za leto 1999 se določajo v višini 2.725.428.000,00 SIT in se razporedijo za: -tekoče odhodke 1.562.289.000,00 SIT -investicijske odhodke 1.132.237.000,00 SIT - sredstva rezerv 30.902.000,00 SIT Prihodki in odhodki proračuna za leto 1999 izhajajo iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb, računa financiranja in iz povečanja sredstev na računih in so sestavni del proračuna mestne občine. A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. Skupaj prihodki 2.469.837.000,00 SIT II. Skupaj odhodki 2.701.428.000,00 SIT III. Proračunski primanjkljaj (Hl) -231.591.000,00 SIT B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. Prejeta vračila danih posojil in kapitalskih deležev 2.000.000,00 SIT V. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 14.000.000,00 SIT VI. Prejeta minus dana posojila in sprem.kapit.deležev -1 2.000.000,00 SIT C RAČUN FINANCIRANJA VlII. Zadolževanje računa 242.000.000,00 SIT IX. Odplačilo dolga 10.000.000,00 SIT X. Neto zadolževanje +232.000.000,00 SIT XI. POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH +1 1.591.000,00 SIT Račun financiranja za leto 1999 izkazuje neto zadolžitev v višini 232.000.000,00 SIT. Skupna zadolžitev mestne občine v letu 1999 pa bo znašala 349.000.000,00 SIT. 7. člen Sredstva za delovanje uporabnikov se zagotavljajo za: • sredstva za plače, • sredstva za druge osebne prejemke, • sredstva za prispevke delodajalca, • sredstva za materialne stroške, • sredstva za amortizacijo, • sredstva za druge odhodke. 8. člen Sredstva za plače se mestni upravi mesečno zagotavljajo glede na število delavcev in funkcionarjev, koeficiente za določanje ploč zo posamezne skupine delovnih mest oz. funkcij, osnovo za obračun plač, ki jo določi republiška vlada, dodatno obremenjenost, osnovno uspešnost in delovno dobo. 4. člen Uporabniki sredstev proračuna mestne občine smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so opredeljeni v tem proračunu. 5. člen Sredstva proračuna mestne občine se med letom enakopravno in v skladu s potrebami delijo med vse nosilce oz. uporabnike proračuna do višine doseženih prihodkov, če z odlokom ali aktom mestnega sveta oz. če v pogodbi med mestno občino in uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 6. člen Sredstva proračuna se med letom dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije med vse uporabnike proračuna, vendar v odvisnosti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja proračuna mestne občine. VI 9. člen Uporabniki proračuna mestne občine morajo izvrševati svoje naloge in skrbeti zo financiranje dejavnosti do višine sredstev, ki so jim za te namene odobrena v proračunu. Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala za ta namen določena proračunska sredstva. 10. člen Uporabniki proračuna so dolžni pristojnemu organu mestne občine predložiti finančne načrte za leto 2000 do 30.oktobra 1999, ter zaključne račune za leto 1999 do 10.marca 2000. 11. člen Nadzor nad porabo sredstev proračuna ter smotrnostjo in namembnostjo porabe teh sredstev opravlja nadzorni odbor. 12. člen Od prihodkov proračuna za leto 1999, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloči 0,5 % v rezerve mestne občine. Sredstva rezerve se uporabljajo v skladu z zakonom in statutom mestne občine. 13. člen V proračunu se zagotovljajo sredstva za tekočo proračunsko rezervo. Sredstva za tekočo proračunsko rezervo se uporabljajo: • za nepredvidene naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, • za namene, za katere se med letom izkaže, da v proračunu niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Porabljena sredstva za tekočo proračunsko rezervo se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postovke ni, pa se zanje odpre nova postavka. 0 uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan. 14. člen Za izvrševanje proračuna mestne občine je odgovoren župan. 15. člen Župan mestne občine odloča: • o prenosu sredstev med posameznimi nameni proračuna mestne občine, določenim v bilanci odhodkov, • o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. 0 uporabi teh sredstev je župan dolžan poročati mestnemu svetu ob obravnavi porabe proračunskih sredstev v mestnem svetu. 16. člen 0 odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek proračuna, odloča mestni svet. 11. člen Sredstva proračuna za investicije v izgradnjo občinskih cest, lokalnih cest, vodovodnega omrežja in komunalnih objektov se razporejajo v skladu s kriteriji, ki so določeni v odloku proračuna, ali pa jih v skladu s politiko investicij v določenem obdobju sprejme mestni svet. 18. člen Krajevna skupnost, na katerem območju se gradi oziroma izvaja preplastitev občinske ceste, mora iz lastnih sredstev zagotoviti delež, ki ustreza najmanj 5 % predračunske vrednosti investicije. Krajevna skupnost je upravičena tudi do sofinanciranja izgradnje pločnikov ob občinskih cestah in pomembnejših vaških cestah (skozi naselja), v kolikor zagotovi svoj delež sredstev v višini 50 % predračunske vrednosti investicije. Za preplastitev dotrajanih pomembnejših vaških asfaltnih cest se sofinancira v višini 50 % predračunske vrednosti investicije s strani krajevne skupnosti. Krajevna skupnost oz. mestna četrt je upravičena do sofinanciranja izgradnje vaških cest oz. mestnih ulic sekundarnega značaja, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti oz. mestnih četrti, v kolikor sama zagotovi najmanj 50 % sredstev od predračunske vrednosti investicije. ■ Pri investicijah v primarno komunalno omrežje mora krajevna skupnost oziroma mestna četrt, na območju katere se to izgrajuje, zagotoviti lastno udeležbo v višini najmanj 50 % od predračunske vrednosti investicije. Za primarno vodovodno omrežje pa delež krajevne skupnosti oz. mestne četrti znaša 200 DEM v tolarski protivrednosti po posameznem priključku, za večje uporabnike pa proporcionalno glede na povprečno uporabo posameznega individualnega priključka. Mestni svet lahko udeležbo krajevne skupnosti oz. mestne četrti v specifičnih primerih spremeni. 19. člen Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, investicijska dela, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu z Zakonom o javnih naročilih. 20. člen Pristojni občinski upravni organ opravlja nadzor nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem porabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Uporabniki pa so dolžni predložiti zahtevane podatke, potrebne za analizo porabe sredstev. Pri ugotovitvi nepravilnega trošenja sredstev je potrebno obvestiti mestni svet. II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Finančna računovodska opravila za krajevne skupnosti in mestne četrti se tudi za leto 1999 vodijo v okviru oddelka za proračun in finance mestne občine. 22. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.01.1999 dalje. Številka: 40302-2/99-PB V Murski Soboti, dne 22.4.1999 Župan Mestne občine M.Sobota Anton SLAVIC. VII OBRAZLOŽITEV k Odloku o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 1999 UVOD Predlog proračuna Mestne občine Murska Sobota za ll.obravnavo je pripravljen v skladu z novo metodologijo pripravljanja proračuna in v skladu z Odredbo o evidentiranju in izkazovanju javnofinančnih prihodkov in drugih prejemkov in odhodkov in drugih izdatkov, sredstev -in obveznosti do virov sredstev (Uradni list RS, št. 1 /99) in se po obliki bistveno razlikuje od dosedanjega načina priprave proračuna. Novi način vodenja evidenc javnofinančnih prihodkov in odhodkov je usklajen z metodologijo za državni proračun, tako, da se sedaj lažje ugotavlja poraba javnofinančnih prihodkov v državi. Dosedanja oblika proračuna, ki je za naše potrebe bil prilagojen še po dejavnostih, je v bilanci prihodkov vključevala vse prihodke proračuna med letom, vključno s prenosom presežka prihodkov iz preteklega leta. V bilanco odhodkov pa so bili vključeni vsi tekoči odhodki, odhodki za investicije ter sredstva rezerv. Tako so znašale po stori metodologiji postavke proračuna za leto 1999 za l.obravnavo: - skupni prihodki proračuna 2.633.591.000,00 SIT - skupni odhodki proračuna 2.633.591.000,00 SIT Predlog proračuna 1999 za II. obravnavo pa predvideva: - skupne prihodke proračuna 2.695.530.000,00 SIT - skupne odhodke proračuna 2.695.530.000,00 SIT kar predstavlja 2,3 % povečanje proračuna oziroma 61.939.000,00 SIT. Vendar pa so ti prihodki in odhodki po novi metodologiji vključeni v več posameznih segmentov in sicer: • bilanco prihodkov in odhodkov • račun finančnih terjatev in naložb • račun financiranja in • povečanja sredstev na računih. Če upoštevamo to metodologijo, bodo prihodki in odhodki proračuna po posameznih segmentih sledeči: _____________________________________________________________________________________________________________________v SIT ______Namen_________________________________________________________Prihodki_______________Odhodki_________________Razlika A Bilanca prihodkov in odhodkov 2.439.939.000 2.671.530.000 -231.591.000 B Račun finančnih terjatev in naložb 2.000.000 14.000.000 -12.000.000 C Račun financiranja 242.000.000 10.000.000 +232.000.000 D_____Povečanje sredstev na računih_____________________________1_1 .591.000_____________________-__________+1 1.591.000 SKUPAJ_________________________ _____________________2,695.530.000_____________2.695.530.000 ___ Predlog proračuna za leto 1999 upošteva tudi že spremembe Zakona o financiranju občin, ki je začel veljati z letošnjim letom in vnaša bistvene spremembe v financiranju občin. Ta sprememba je biia že upoštevana v predlogu proračuna za l.obravnavo, dodatne spremembe pa vsebuje predlog za ll.obravnavo. Omenjeni zakon ukinja sistem zagotovljene porabe in uvaja sistem ugotavljanja primerne porabe s strani Ministrstva za finance ter temu ustreznih lastnih virov za primerno porabo, ker so po izračunih Ministrstva za finance naši lastni prihodki za primerno porabo večji od ugotovljene pripadajoče finančne izravnave, nismo z letošnjim več koristniki finančne izravnave. Zakon pa je v prehodnih določbah določil, da tiste mestne občine, ki odslej več niso upravičene do finančne izravnave, bodo lahko še v letu 1999 in 2000 dobivale 30 % finančne izravnave iz leta 1998. Tako nam pripada sedaj še 128.771.000,00 SIT finančne izravnave, ki je za 7.761.000,00 SIT manjša, kot nam je Ministrstvo za finance izračunalo v prvotnem izračunu. Letos bomo torej iz državnega proračuna za tekočo dejavnost dobili za 300.467.000,00 SIT manj finančne izravnave kot v letu 1998 z ozirom na novi zakon. Vendar pa je letos delež dohodnine višji za 5 % in znaša 35 %, tako da bomo na ra račun pridobili 129.023.000,00 SIT več prihodkov. Poleg tega pa nam je zakon naložil dodatno financiranje regionalnih kulturnih institucij, kar bi naj obremenilo naš proračun za dodatnih 64.276.000,00 SIT. Tako bo naš proračun letos manjši za 235.720.000,00 SIT na račun izpada republiških sredstev in dodatnih obremenitev za regionalne kulturne institucije. Vsled tega je bila priprava predloga proračuna izredno težavna, saj nam zakon nalaga izpolnjevanje obveznosti za temeljne naloge s področja lokalne samouprave, zato pa se nam bo izpad sredstev odrazil na področju investicij, kjer bo potrebno dodatno intervenirati z finančnimi krediti. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV a) PRIHODKI Skupni prihodki v okviru bilance prihodkov in odhodkov znašajo po predlogu proračuna 2.439.939.000,00 SIT in so za 32.939.000,00 SIT višji od prvotnega predloga proračuna oziroma za 1 %. 1. 70 - Davčni prihodki znašajo 1.296.331.000,00 SIT in so isti kot v osnutku proračuna, napram lanskemu letu pa so višji za 29 %, oziroma za 293.343.112,00 SIT. To povečanje izhaja predvsem iz povečane dohodnine v znesku 210.665.589,00 SIT in odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v znesku 50.314.452,00 SIT, ostalo pa so povečanja drugih postavk z upoštevanjem rasti cen. 2. 71- Nedavčni prihodki znašajo 287.150.000,00 SiT in se ne spreminjajo glede na osnutek proračuna, največji delež pa predstavlja komunalni prispevek. 3. 72 - Kapitalski prihodki znašajo 67.300.000,00 SIT in so isti kot v osnutku proračuna, največja postavka pa predstavlja prodajo nepremičnin - zemljišč v znesku 67.000.000,00 SIT. 4. 73 - Prejete donacije - Sofinanciranje KS za komunalno infrastrukturo, znašajo 164.900.000,00 SIT in so iste kot v osnutku. Gre predvsem za sofinanciranje kanalizacije v Markišavcih, Polani, Krogu, Bakovcih, Satahovcih in plačilo KS Martjanci in Občine Tišina za naselje Borejci. 5. 74 - Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih inštitucij, znašajo 624.258.000,00 SIT in se povečujejo za 32.939.000,00 SiT. Odstopanja pa so pri sledečih postavkah: o 740000 - Prejeta sredstva finančne izravnave za tekočo dejavnost, kjer se je prvotno izračunan delež finančne izravnave s strani Ministrstva za finance zmanjšal za 7.061.000,00 SIT. • 740001 - Prejeto sredstvo iz državnega proračuna za investicije, so predvidena v višini 197.460.000,00 SIT in se povečujejo za 40.000.000,00 SIT no račun zagotovljenih sredstev Ministrstvo za kulturo za začetek gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice. • Pri transfernih prihodkih za krajevne skupnosti in mestne četrti ter stanovanjski sklad pa ni sprememb glede no prvotni predlog. a) ODHODKI Skupni odhodki za tekočo dejavnost in za investicije znašajo po predlogu proračuna 2.671.530.000,00 SIT in so višji za 59.039.000,00 SIT oziroma za 2 %. I. 40 - Tekoči odhodki znašajo 300.742.000,00 SIT in so višji za 8.002.000,00 SIT oziroma za 3 % glede na prvotni predlog. Odstopanja so pri sledečih postavkah: • 400 - plače in drugi izdatki zaposlenih so manjši za 1.100.000,00 SIT • 401 - prispevki delodajalcev so manjši zo 200.000,00 SIT • 402 - izdatki za blago in storitve so se povečali za 4.900.000,00 SIT in to na račun dodatnih stroškov za čiščenje iz lanskega leta za 1.000.000,00 SIT, za najemnine 300.000,00 SIT, sejnine članov občinskega sveta in odborov za 1.000.000,00 SIT, davkov na izplačane plače za 400.000,00 SIT, stroškov bančnih storitev In provizij za 650.000,00 SIT, prispevkov za delo po pogodbi za 300.000,00 SIT, plačilo pogodb o delu za 1.100.000,00 SIT ter izdatkov za službena potovanja za 250.000,00 SIT. • 403 - plačila obresti za kredite so se zmanjšala za 1.500.000,00 SIT in znašajo 23.500.000,00 SIT. • 409 - sredstva za rezerve znašajo 30.902.000,00 SIT in se povečujejo za 5.902.000,00 SIT. Za tekočo proračunsko rezervo je namenjeno 17.472.000,00 SIT, za stalno proračunsko rezervo pa 13.430.000,00 SIT. II. 41 - Tekoči transferji znašajo 1.238.55 .000,00 SIT in so glede na prvotni predlog manjši zo 26.220.000,00 SIT. Odstopanja so pri sledečih postavkah: • 4120-Transferji nepridobitnim organizacijam se povečujejo za 3.678.000,00 SIT in to na račun 678.000,00 SIT dodatnih stroškov za preventivne programe socialnega varstva in 3.000.000,00 SIT dodatnih stroškov za delovanje političnih strank - za svetniške skupine. • 4133 - Transferji v javne zavode in druge izvajalce javnih služb se zmanjšujejo za 29.898.000,00 SIT, kar predstavijo 25 % znižanja pokrivanja stroškov regionalnih kulturnih inštitucij (PIŠK, Galerija in Pokrajinski muzej). S 1.1.1999 je Ministrstvo za kulturo preneslo na občine, kjer je sedež teh inštitucij, dodatno breme stroškov za Galerijo in Pokrajinski muzej, kar znaša 64.276.000,00 SIT. Ce pa prištejemo stroške PIŠK, ki so znašali 63.249.000,00 SIT, saj je tudi regionalne inštitucija, ter stroške ZKO in delovanje kulturnih organizacij v okviru ZKO v znesku 51.130.000,00 SIT, nas ta kulturna dejavnost stane 178.655.000,00 SIT. lz naslova povečane dohodnine za 5 % ob upoštevanju 6,8 % rasti cen pa se je dohodnina povečala le za 135.164.000,00 SIT, ki bi naj bila namenjena za financiranje kulturnih zavodov. Ker so pa dopolnilna sredstva za pokritje takih izpadov v državnem proračunu majhna, 500 mio. SIT za celotno Slovenijo, ni realno pričakovati pokritje tega izpada. V kolikor se ustrezna sredstva pridobijo, se bo v okviru rebalansa ta postavka korigirala, v negativnem primeru pa bi morale sofinanirati delež regionalnih kulturnih inštitucij tudi ostale občine, ki so vezane na te inštitucije. III. 42 - Investicijski odhodki znašajo po predlogu 1.071.664.000,00 SIT in so višji od prvotnega predloga za 77.752.000,00 SIT oziroma za 8 %. Novi kontni plan pri investicijah predpisuje ločeno evidentiranje nakupa objektov, nakupa opreme, novogradnje objektov, projektno dokumentacijo in nadzor ter nakup zemljišč. 1. 4200 - Nakup zgradb in prostorov znaša 69.500.000,00 SIT in se zmanjšuje za 1.000.000,00 SIT pri nakupu nepremičnin za režijski obrat stavbnih zemljišč. Predviden je tudi odkup dela zgradbe Blisk za podjetniški inkubator - za mlade podjetnike v znesku 11.500.000,00 SIT in odplačilo ll.obroka odkupa mestnega stadiona NK Mura v znesku 6.000.000,00 SIT. 2. 4202 - Nakup opreme znaša 52.170.000,00 SIT in se ne povečuje, v pretežni meri pa je namenjen za potrebe izobraževalnega centra v Rakičanu, opreme za potrebe uprave mestne občine in opreme za zaščito in reševanje. VlII 3. 4204 - Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije znašajo 715.580.000,00 SIT in se povečujejo za 67.085.000,00 SIT oziroma za 10 %. Glede na prvotni predlog se povečuje postavka : • investicije v ureditev nogometnega stadiona, drsališča in kopališča, katerega celotna izvedba programa bo stala cca 180.000.000,00 SIT in bo finančno pokrit v štirih letih, v tem letu je zanje namenjeno 48.500.000,00 SIT. • Investicije v kulturi - za izgradnjo PISK, katera bi se naj začela konec leta, so za začetek del predvidena sredstva, ki jih za letošnje leto namenja Ministrstvo za kulturo, lastnih sredstev v tem letu ni zagotovljenih. 4. 4205- Investicijsko vzdrževanje objektov in komunalnih objektovznaša 78.870.000,00 SIT in se ne povečuje. Tu gre predvsem za večja vzdrževalna dela na objektih, ki so navedena v razpredelnici odhodkov. 5. 4206 - Nakup stavbnih zemljišč znaša 49.300.000,00 SIT in se ne povečuje, namenjeno pa je za nakup nepremičnin v okviru programa stavbnih zemljišč in zemljišča, na katerem je objekt Blisk za potrebe podjetniškega inkubatorja, ki bo v celoti realiziran v naslednjem letu. 6. 4208 - Projektna dokumentacija in investicijski nadzori so predvideni v znesku 106.244.000,00 SIT in so večji za 11.679.000,00 SIT. Odstopanje od prvotnega predloga je pri projektni dokumentaciji za PIŠK in Kino v znesku 2.212.000,00 SIT ter projektni dokumentaciji za prometno ureditev mesta za prioritetne programe mestnih četrti v znesku 9.215.000,00 SIT. V tem okviru pa je vključeno tudi plačilo nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v znesku 552,000,00 SIT za kanalizacijo Krog in parkirišče na Lendavski ulici. IV. 43 - Investicijski transferji znašajo 60.573.000,00 SIT inso zo 495.000,00 SIT manjši od predvidenih v osnutku proračuna. 1. 4301 - Investicijski tranferji javnim skladom v znesku 36.385.000,00 SIT so namenjeni za potrebe stanovanjske izgradnje stanovanjskemu skladu v višini 30.000.000,00 SIT in za nakup stanovanja v znesku 6.385.000,00 SIT, katera sredstva stanovanjskemu skladu zagotavlja režijski obrat stavbnih zemljišč za nadomestno stanovanje, 2. 4302 - Investicijski transferji zo nakup opreme gasilskim društvom so predvideni v višini 5.000.000,00 SIT za nakup gasilskega vozila GD Murska Sobota in 1.600.000,00 SIT za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila PGD Markišavci. 3. 4303 - Investicijski transferji za zbirni center za odpadke predstavljajo sofinanciranje tega centra, ki bo v Puconcih, v znesku 1.500.000,00 SIT. 4. investicijski transferji javnim zavodom znašajo 16.088.000,00 SIT in so manjši za 1.880.000.00 SIT. V znesku 2.000.000,00 SIT je namenjeno za sofinanciranje nakupa opreme na področju izobraževanja, v znesku 4.020.000,00 SIT za sofinanciranje izgradnje varstvenega delovnega centra, ki je v zaključni fazi gradnje, v znesku 648.000,00 SIT za opremo Pokrajinskega muzeja, za nakup knjig PISK v znesku 7.920.000,00 SIT in za sofinanciranje izgradnje objektov na področju rekreativnega športa 1.500.000,00 SIT. III. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Račun finančnih terjatev in naložb izkazuje prihodke iz naslova vračil danih posojil v znesku 2.000.000,00 SIT ter odhodke v znesku 14.000.000,00 SIT, ki so predvideni za kredite podjetnikom preko razvojnega centra v okviru projekta zaposlitve novih delavcev. Omenjeni račun izkazuje negativni saldo v znesku 12.000.000,00 SIT. IV. RAČUN FINANCIRANJA PRORAČUNA Račun financiranja proračuna izkazuje zadolžitev mestne občine v letošnjem letu v višini 242.000.000,00 SIT, od tega bodo bančni krediti 192.000.000,00 SIT in kredit Ekološkega sklada R Slovenije v znesku 50.000.000,00 SIT. V okviru te zadolžitve je vključen tudi že lani odobren a neizkoriščen kredit pri Pomurski banki v znesku 63.000.000,00 SIT. Za odplačilo najetih kreditov je v letošnjem letu predvideno 10.000.000,00 SIT, tako da znaša letošnja neto zadolžitev 232.000.000,00 SIT. IX Skupna zadolžitev proračuna, iz preteklega in letošnjega leta pa znaša 349.000.000,00 SIT, kar je še vedno manj, kot pa omejuje limit zadolžitve po zakonu o financiranju občin. V. REKAPITULACIJA PRIHODKOV IN ODHODKOV Rekapitulacija prihodkov in odhodkov prikazuje pregled vseh prihodkov in odhodkov po posameznih bilancah in računih, tako da skupni prihodki proračuna za leto 1999 znašajo 2.675.530.000,00 SIT in odhodki prav tako 2.695.530.000,00 SIT. V okviru te rekapitulacije se vključuje v prihodke tudi presežek sredstev na računih v znesku 11.591.000,00 SIT, kar predstavlja prenos presežkov sredstev iz preteklega leta, ki je bil 1.1.1999 na žiroračunu. VI. ZAKLJUČEK Sestava proračuna po novi metodologiji je bila zaradi preslabo definirane obrazlage in tolmačenj pri uporabi nove klasifikacije kontov za evidentiranje javnofinančnih prihodkov občine zelo težavna in se bistveno razlikuje od dosedanjega sistema. Za ugotovitev celotnega obsega proračunskih prihodkov in odhodkov je potrebno upoštevati bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb, račun financiranja in še povečanje sredstev na računih, kar se v celoti odraža v preglednici ■ Rekapitulacija prihodkov in odhodkov. Druga težava pri sestavi proračuna pa je bila v tem, ker je v letošnjem letu nastal velik izpad republiških sredstev iz naslova finančne izravnave za tekočo dejavnost, pa tudi pri investicijah se prav v tem času zaključujejo razpisi za republiška sredstva za komunalne investicije, na katere smo vložili zahtevke in odobreni zneski v tem času še niso znani. Zato smo predvidevali realno zagotovitev sredstev in tudi temu ustrezno porabo sredstev. Zato predlagamo mestnemu svetu, da sprejme predlagani Odlok o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 1999 skupaj z predloženo Bilanco prihodkov in odhodkov proračuna, Računom finančnih terjatev in naložb, Računom financiranja proračuna in Rekapitulacijo prihodkov in odhodkov proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 1999. Pripravil: Oddelek za proračun in finance MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA MESTNI SVET Mestni svet Mestne občine mursko Sobote je na podlagi 7. in 1 7. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Ur.l. RS, št. 23/99) in 3. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe hrane iz proračuna v mestni občini Murska Sobota na svoji seji dne 1 8.05.1 999 sprejel naslednji SKLEP o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 1999 lz proračuna mestne občine Murska Sobota se subvencionira 30% zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov v primeru neurja s točo v letu 1999. Upravičenci do subvencije so fizične osebe s stalnim bivališčem v mestni občini Murska Sobota, ki imajo v lasti ali najemu tozadevna kmetijska zemljišča in imajo sklenjeno pogodbo o zavarovanju posevkov in plodov. Zavarovalnica Triglav d.d. Območna enota Murska Sobota daje dodatnih 50% popusta od višine subvencije občine, kar znaša v tem primeru dodatnih 15% popusta. Na podlagi tega plača zavezanec zavarovalniško premijo v višini 55%. Zavarovalna premija za zavarovanja sklenjena pri drugih zavarovalnicah se bo subvencionirala le v primeru, če so bila sklenjena zavarovanja pod enakimi ali ugodnejšimi pogoji kot pri Zavarovalnici Triglav. Subvencijo uveljavlja posamezna zavarovalnica na podlagi zahtevka in predložene kopije zavarovalne pogodbe, sklenjeno med zavarovalnico in zavarovancem. Zadnji rok za oddajo zahtevkov je 01.09.1999. Sredstva se bodo zagotovila na proračunski postavki: -410214 Sredstva za pospeševenje proizvodnje hrane. Sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 32001-2/99 V Murski Soboti, dne 1 8. maja 1999. X Na podlagi 135. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 21/96, 8/97 in 63/98} predlogam mestnemu svetu Mestne občine Mursko Sobota naslednji AMANDMA K ODLOKU 0 PRORAČUNU MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1999 - druga obravnava - 3. člen se spremeni in se glasi: Prihodki proračuna mestne občine za leto 1999 se določajo v višini 2.725.428.000,00 SIT in se razporedijo za: - tekoče odhodke 1.562.289.000,00 SIT - tekoče odhodke 1.1 32.237.000,00 SIT - tekoče odhodke 30.902.000,00 SIT Prihodki in odhodki proračuna za leto 1 999 izhajajo iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev, računa financiranja in iz povečanja sredstev na rcčun in so sestavni del proračuna mestne občine. A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. Skupaj prihodki 2.469.837.000,00 SIT II. Skupaj odhodki 2.701.428.000,00 SIT III. Proračunski primanjkljaj (I - II.) -231.591.000,00 SIT B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. Prejeta vračila danih posojil in kapitalski deležev 2.000.000,00 SIT V. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 14.000.000,00 SIT VI. Prejeta minus dana posojila in sprem, kapit. deležev -12.000.000,00 SIT C RAČUN FINANCIRANJA VlII. Zadolževanja računa 242.000.000,00 SIT IX. Odplačilo dolga 10.000.000,00 SIT X. Neto zadolževanje +232.000.000,00 SIT XI. POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH +11.591.000,00 SIT Račun financiranja za leto 1999 izkazuje neto zadolžitev v višini 232.000.000,00 SIT. Skupna zadolžitev mestne občine v letu 1999 pa bo znašala 349.000.000,00 SIT Številka: 40302-2/99 V Murski Soboti, dne 22.04.1999 Župan Mestne občine Mursko Soboto Anton SLAVIC X! OBRAZLOŽITEV V predlogu proračuna so bili transferji v javne zavode in druge izvajalce javnih služb zmanjšani glede na predlog iz I. obravnave za 29.898.000,00 SIT. To zmanjšanje predstavlja 25% znižanja pokrivanja stroškov plač, prispevkov in materialnih stroškov za javne zavode - Pokrajinska in študijska knjižnica, Galerija in Pokrajinski muzej v Murski Soboti, ki so v bistvu regionalne inštitucije. Z letošnjim letom je Ministrstvo za kulturo na podlagi 27. člena Zakona o financiranju občin preneslo na občine, kjer je sedež teh inštitucij dodatno breme financiranja delovanja Galerije in Pokrajinskega muzeja v skupnem znesku 64.276.000,00 SIT, poleg PIŠK, katere stroške smo pokrivali v okviru sistema zagotovljene porabe že doslej in za letošnje leto znašajo odhodki za tekočo dejavnost 55.329.000,00 SIT in za nakup knjig 7.920.000,00 SIT. Skupaj s stroški delovanja občinskih kulturnih inštitucij, ki znašajo 51.130.000,00 SIT, so po prvotnem predlogu znašali stroški kulturne dejavnosti 178.655.000,00 SIT. Z ozirom na regionalni značaj financiranja kulturnih zavodov, PIŠK, Galerije in pokrajinski muzej ter poleg tega, da je breme zadnjih dveh zavodov letos dodatno prenesla na nas republika z obrazložitvijo, da je vir za pokrivanje teh stroškov povečano dohodnina za 5%, ki jo dobivajo vse občine na območju Republike Slovenije, smo smatrali, da ti stroški financiranja niso v celoti breme mestne občine. Vprašljiva je namreč z ustavnega vidika namenska uporaba 5% povečanja dohodnine za financiranje kulturnih zavodov (poleg regionalnih), poleg tega pa ta sredstva ne zadoščajo v celoti za pokrivanje vseh stroškov kulturnih javnih zavodov, vključno z ZKO, v okviru katerega se financira društveno kulturna dejavnost. Vendar pa z vidika zakona o financiranju občin vseeno predlagamo pogojno celotno pokrivanje stroškov delovanja regionalnih inštitucij s področja kulture, kar znaša povečanje za 29.898.000,00 SIT. Za isti znesek pa se povečajo prihodki iz naslova državnega proračuna -postavka Z40004, ki sedaj znaša 36.497.000,09 SIT. Zato bo vložen zahtevek na Ministrstvo za kulturo za izpad sredstev pri pokrivanju stroškov kulturnih zavodov iz naslova interventnih sredstev po 27. členu Zakona o financiranju občin. V kolikor bodo ta sredstva odobrena, se bodo stroški teh regionalnih inštitucij tudi pokrili v celoti. V kolikor pa teh sredstev ne bo odobrenih, saj je za celotno Slovenijo na razpolago le 500.000.000,00 SIT, bodo ti javni zavodi morali skupaj z mestno občino iskati druge rešitve za izpad teh sredstev. Pripravil: Oddelek za proračun in finance KURJAVA Z ZEMELJSKIM PLINOM BLIŽE LJUDEM Tudi v Murski Soboti smo se na podlagi koncesijske pogodbe lotili gradnje plinovodnega omrežja. Dela so začela poleti leta 1998 in se bodo nadaljevala v več etapah. Od začetka januarja 1999, ko obratuje naša pisarna v Slomškovi 33 (tel. 34550 ali 041/768729), kjer lahko dobite podrobnejše informacije o gradnji. Mnogo stvari je potrebno urediti, da bi bilo bivanje in življenje v naši občini še lepše in prijetnejše. Ena najpomembnejših nalog je izboljšanje kakovosti zraka, ki ga zaradi uporabe manj kakovostnih energentov čezmerno onesnažujemo. Vsak od nas k temu nekaj prispeva. Skupaj lahko takšno stanje izboljšamo, če izberemo pravi energijski vir za ogrevanje stanovanj, pripravo sanitarne tople vode in kuhanje. Seveda je najčistejša energija elektrika. Toda uporaba te energije je za pokrivanje prej omenjenih potreb prava potrata in tudi gospodarsko ne vzdrži. Med ostalimi razpoložljivimi viri energije je zemeljski plin najčistejši in zelo priročen energetski vir. Nekatere prednosti zemeljskega plina: • izgorevanje praktično brez onesnaževanja človekovega okolja, • dovod do mesta izgorevanja je v primernem stanju za takojšnjo uporabo brez priprave, • proces izgorevanja je zelo gospodaren, izkoristek pa zelo visok (0.88-0.93), omogoča varno in avtomatsko krmiljenje ogrevanja po dnevnem ali tedenskem programu, • velika čistoča obratovanja in zelo nizki stroški vzdrževanja, • zemeljski plin je gorivo, ki ga ni potrebno kupovati vnaprej ter ga hraniti v skladiščnem prostoru, • poraba plina se plača za nazaj po porabljeni in izmerjeni količini no števcu, • do uporabnika se pripelje po žici ali cevovodu (plin se pripelje po cevovodu), • cena plina je lahko daleč najbolj konkurenčna - minimalna izguba. Ekološke prednosti zemeljskega plina Po vsakem izgorevanju katerega koli goriva se v ozračje z dimnimi plini imitira več ali manj (odvisno od vrste goriva) žveplovega dioksida (S02) in ogljikovega monoksida (CO). Maksimalna še dopustna koncentracija žveplovega dioksida v ozračju je Q,5mg/m3. laboratorijske ugotovitve: 1 kg premoga pri izgorevanju imitira 16,22 g S02 1 kg kurilnega olja pri izgorevanju imitira 4,68 g S02 1 m3 zemeljskega plina pri izgorevanju imitira 0,04 g S02 Dobava plina porabnikom in prispevki za priključevanje: Koncesionar je dolžan pripeljati plinsko napeljavo do plinomera, ki se postavi na primemo mesto zunaj prebivališča porabnika, na posestni meji med javno potjo z napeljavo in uporabnikovo lastnino (največ 1 meter znotraj parcelne meje porabnika). Če se porabnik na omrežje ne priključi v času gradnje in polaganja glavnega plinovoda, bo na cene priključkov plača! 35% več kot leto prej, po končanih delih in zasipu ter za vsako leto kasnitve 35% več kot leto prej - za največ pet let. Plačilo priključka ni pogojeno s takojšnjo porabo plina, ampak ima porabnik čas dve kurilni sezoni po zgraditvi priključka, da prične uporabljati plin. Če bo začel v tretji sezoni ali kasneje, bo plačal polno ceno priključka. V letu 1998 je končana T. etapa gradnje plinovoda za zemeljski plin od Centra Šavel do nove tržnice ter osrednje MRP Platana v Lendavski ulici do blokovskega kompleksa v Razlagovi ulici, kjer je bila zgrajena tudi reducirna postaja. V letu 1999 bo to severni del do vključno Slomškove in Prešernove ulice ter do Rakičana in Nemčavec. Mestni plinovodi, d.o.o. XII AKTUALNE POČITNICE - POLETNA ŠOLA PODJETNIŠTVA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE, ŽELJNE NOVIH ZNANJ, REKREACIJE IN ZABAVE V zadnjih letih smo pomurske obrtne zbornice v sodelovanju z Združenjem podjetnikov Pomurja in Poslovnoizobraževolnim centrom GEA College iz Ljubljane uspešno izvedli več odmevnih programov, na katerih so obrtniki in podjetniki pridobivali in dopolnjevali znanja s področja podjetništva, financ in marketinga. Letos smo se prvič odločili nameniti tako pozornost tudi vam - mladim. Zdajšnji srednješolci in študentje se boste morda že jutri vključili v delo domače obrti oziroma podjetja, ali pa vas mika, da bi sami uresničili svojo poslovno zamisel. Ker pa se morate na ta korak šele pripraviti, vas vabimo na POLETNO ŠOLO PODJETNIŠTVA od 9. do 16. julija 1999 na Otočcu V sproščenem počitniškem razpoloženju se boste spoznavali z značilnostmi podjetništva v svetu in pri nas. Uresničljivost svojih poslovnih idej boste preverili s poslovnimi načrti, ki jih boste na računalnikih izdelali v skupinah. Ob tem boste spoznali najpomembnejše veščine marketinga ter se naučili razumeti osnovno logiko ekonomike in financ podjetja. Predvideli boste kritično tveganja in probleme ob zagonu nove dejavnosti ter poklepetali z uspešnim podjetnikom. Med delom in učenjem se boste lohko sprostili v savni, fitnesu in masažnem bazenu. Na voljo vam bo prosta uporaba trimske steze in večnamenskega športnega igrišča. Posebno privlačen bo graščakov sprejem na Gradu Otočec z večerjo in presenečenje, ki naj za zdaj ostane skrivnost. Nameščeni boste v bungalovih s polnim penzionom. Cena osemdnevnega programa je 96.500,00 tolarjev (v ceni ni vštet davek). Ob dodatno pridobljenem sofinanciranju programa bo cena ustrezno nižja. Program je plačljiv v dveh obrokih: namestitev na Otočcu v višini 38.500,00 tolarjev je potrebno plačati ob prijavi, razliko pa pet dni pred pričetkom programa. Rok prijave je petek, 11. junij 1999. Dodatne informacije dajejo: • Marija Rogan, 00Z Murska Sobota, tel: 069/32 998 • Danica kovač, 00Z Lendava, tel: 069/75 737 • Niko Šoštarič, 00Z Ljutomer, tel: 069/81 530 • Majda Horvat, 00Z Gornja Radgona, tel: 069/648 090 • Andrej Žgomhič, GEA College, tel: 061 /16 87 301, 16 87 002 IZDELKI DOMAČE OBRTI TUDI NA NOVOZGRAJENI TRŽNICI Sekcija domače obrti pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota nudi na stojnici domače obrti na novozgrajeni tržnici rozne izdelke domače obrti: medičarske izdelke, ročno tkane izdelke, lončarske izdelke, izdelke iz slame in mnoge druge zanimive izdelke domače obrti. Stojnica domače obrti vam izdelke nudi vsak prvi ponedeljek v mesecu ter vsak petek in soboto.Obiščite jih in našli boste sigurno nekaj zase. Za obisk se vam zahvaljujemo. SEKCIJA INŠTALATERJEV ALI IMATE STARO KURILNO NAPRAVO ? ŽELITE PLINSKO OGREVANJE Potrebe po udobnejšem življenju in ekološki odnos do narave nas nenehno postavljajo pred ugotavljanje, ali pravilno ogreva- mo svoj dom, ali je kurilna naprava zastarela, ali je kurivo varčno in ekološko primerno, ali spuščamo v naravno okolje preveč onesnaženja. Na vsa ta vprašanja iščemo odgovore v sekciji inštalaterjev pri 00Z M. Sobota, izvesti nameravamo namreč akcijo zamenjave dotrajanih (starejših kot 20 let) in neprimernih (predimen- zioniranih, nepravilna goriva) kurilnih naprav. Če zaradi vaše kotlovnice, goriva ali kurilne naprave pokurite preveč, ali vas celo sosedje obtožujejo, da se iz vašega kurišča preveč kadi, izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljite na naslov: OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MURSKA SOBOTA SEKCIJA INŠTALATERJEV Slovenska 11, 9000 M. Sobota Brezplačne preglede in svetovanja bomo opravili od ponedeljka, 14. junija 1999, do srede, 16. junija 1999. Priloženo prijavnico za brezplačni pregled in svetovanje pošljite na zbornico najpozneje do četrtka, 10. junija 1999. PRIJAVNICA za brezplačni pregled kotlovnic in svetovanje Ime in priimek:.......................................................... Naslov: Telefon:............................... Vrsto goriva: Ogled je možen: a/ ogrevanje z lahkim kurilnim oljem o/ dopoldne b/ ogrevanje z utekočinjenim b/ popoldne naftnim plinom c/ ............. c/ prehod na ogrevanje z zemeljskim plinom Datum:................. 11 BOGATA ŠPORTNA DEJAVNOST Iz letnih programov klubov, društev in zvez, ki so jih dostavljali v okviru razpisa za sofinanciranje športne dejavnosti, smo zbrali številčne podatke o članstvu. Ti nam ponazarjajo sliko članske strukture v športni dejavnosti, ki je v naši mestni občini lepo razvita. Po zbranih podatkih se s športno dejavnostjo v klubih, društvih in zvezah ukvarja 4482 občanov, in to na treh področjih: v kolektivnih in individualnih športih ter pri športni rekreaciji. Že več let načrtno spremljamo članstvo v naših klubih, društvih in zvezah in informatiki v športu namenjamo veliko pozornost. Vse članstvo imamo zbrano z osebnimi podatki, kot nam to izvajalci v športu sporočajo. Seveda so nekateri programi pomanjkljivi in dostavljeni z nepopolnimi podatki, z različnimi prijemi pa jih poskušamo dopolniti. Zaželeno je, da nam klubi in društva o vseh spremembah sproti poročajo. Tudi ta prispevek o članstvu jih bo morda k temu spodbudil! V soboškem društvu za športno rekreacijo M. Sobota (nekdanjem Partizanu) se z raznimi aktivnostmi ukvarja 250 mladih. Športnoritmična skupina je ena od tistih, ki vključuje številne mlade deklice, v svoj program pa so pred kratkim vključili tudi skoke z male prožne ponjave. Mednarodnemu krosu, ki je bil prva večja športna prireditev na začetku leta, se je priključil kros za državno prvenstvo v mlajših kategorijah. Potekal je na atletskem šolskem stadionu in v mestnem parku. Na obeh tekmovanjih je bilo čez 350 atletov in atletinj, izostale niso dobre uvrstitve naših domačih tekmovalcev, pa tudi organizatorji so bili za izvedbo deležni pohval. Kajakaši in kanuisti nas še naprej razveseljujejo z uspešnimi rezultati. Vsekakor je letošnje 3. mesto v svetovnem pokalu v spustu med kanuisti, ki ga je dosegel Borut HORVAT na tekmovanju v Novi Zelandiji, vrh vseh prizadevanj in obenem trenutno največji uspeh mladega športnika iz Kroga. Miran Vereš iz Bakovec - tekmoval je v kajaku - je v skupni uvrstitvi zasedel 1 7. mesto. Zupan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic je pripravil sprejem za Boruta Horvata in Mirana Vereša ter trenerja Štefana Vargo. Ludvik ZELKO 12 ČLANSTVO - REKREACIJA ČLANSTVO - KOLEKTIVNE ŠPORTNE PANOGE 13 ČLANSTVO - INDIVIDUALNE ŠPORTNE PANOGE FOTOKR0NIKA JUDO POKALA MURSKA SOBOTA 99 14 JAVNA DELA KOT INŠTRUMENT AKTIVIRANJA BREZPOSELNIH OSEB IN IZVAJANJE PROGRAMOV JAVNIH DEL V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA V LETU 1999 Programe javnih del izvajamo v okviru aktivne politike zaposlovanj. Prvi primer javnega dela je bil v letu 1990 po poplavah, ko je bilo vključenih 82 brezposelnih oseb. V letu 1991 se je izvajalo 135 programov javnih del, v katerih je delalo 1248 brezposelnih oseb, v letu 1998 pa seje izvajalo že 2008 programov, vključenih pa je bilo 6074 udeležencev javnih del. Javna dela so se v zadnjih osmih letih uveljavila kot pomemben inštrument države za preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti, predstavljajo pa tudi socialni korektiv, saj brezposelnim osebam zagotavljajo minimalno socialno varnost. Javna dela so namenjena delovnemu aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb in teže zaposlivim, ki jim z rednim posredovanjem ter vključevanjem v druge programe ni mogoče zagotovite ustrezne zaposlitve. Primarni cilj javnih del ni njena ekonomska učinkovitost. Z organiziranjem in izvajanjem javnih del si naročniki, izvajalci in zavod za zaposlovanje prizadevajo brezposelnim osebam omogočiti socialno integracijo, socialno varnost, osebnostni razvoj in pridobivanje novih poklicnih znanj in veščin ter hkrati preprečevati naraščanje psihosocialne patologije in širjenje marginalnih skupin med prebivalstvom. Cilj javnih del so tudi spodbujanje povpraševanja po delovni sili, spodbujanje brezposelnih k samozaposlovanju pri podobnih delih. Pomemben cilj je tudi spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti, njihovo motiviranje za aktivno sodelovanje pri reševanju brezposelnosti in kreiranju novih delovnih mest v njihovem okolju. Na področju javnih del so v letu 1999 ponovno spremembe zaradi sprejetih sprememb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposelnosti. Po spremenjenem zakonu naročnik javnih del plačuje sorazmerni del osebnih dohodkov udeležencev javnih po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in negospodarstvo, materialne stroške in nagrajevanje uspešnosti udeležencev javnih del. Za Mestno občino Murska Sobota glede na število nezaposlenih oseb v občini odpade plačilo 20 odstotkov izhodiščih plač po kolektivni pogodbi za gospodarstvo in negospodarstvo. Zavod za zaposlovanje poleg 80 odstotkov izhodiščih plač po kolektivni pogodbi za brezposelno osebo zagotavlja še kritje stroškov zdravniškega pregleda, sredstva za organizacijo del in mentorstvo, kritje stroškov prehrane za brezposelno osebo, nadzor nad izvajanjem javnih del, kritje stroškov prevoza na delo z javnim prevoznim sredstvom za brezposelno osebo. Izvajalci javnih del pa izvršujejo naloge: napotitev brezposelne osebe na zdravniški pregled, sklenejo posebno pogodbo o zaposlitvi z vključenimi brezposelnimi osebami, obračunavajo in izplačujejo plače ter druge stroške v zvezi z delom, vodijo evidenco prisotnosti na delu, zagotovijo udeležbo pri usposabljanju za izvajalce javnih del, organizirajo delo in uvajanje brezposelnih oseb v delo, opravljajo strokovno vodenje in mentorstvo, strokovni nadzor nad izvajanjem javnega dela, zagotavljajo varnost pri delu in zaščitna sredstva za brezposelne osebe. Mestna občina v letu 1999 financira 31 programov javnih del v 19 izvajalskih organizacijah. Skupno je vključenih v vseh programih javnih del 90 udeležencev, povprečni čas vključitve pa je 8,2 meseca. Da bi vas seznanili s posameznimi programi javnih del, ki potekajo v naši občini, podajamo kratek opis posameznega programa. Varovanje in vodenje po stalni muzejski razstavi Delo obsega sprejem obiskovalcev muzeja in dajanje osnovnih informacij o razstavi in muzeju, prodajo vstopnic in drugega muzejskega gradiva v muzejski trgovinici, osnovno vodstvo po razstavi, odpiranje in zapiranje ter varovanje razstave. Vnos knjižničnega gradiva v računalnik Opravljajo se delo pri urejanju knjižničnega gradiva, vnos v računalnik, pomoč pri sposoji gradiva in tehnična obdelava gradiva. Varnostnik informator na osnovnih in srednjih šolah Zagotavljanje varnosti učencev in delavcev šole in zunanjih obiskovalcev pri vstopu v šolsko poslopje, izvajanje nadzora nad učenci in zagotavljanje varnosti, pomoč pri vstopu in izstopu na avtobus in vzdrževanje discipline in reda pri čakanju, pomoč dežurnim učiteljem ob odmorih, pomoči učiteljem ob kulturnih dejavnostih ob raznih razstavah na šoli, proslavah, pomoč pri izvajanju športnih dnevov, opravljanje spremstva pri naravoslovnih dejavnostih, spremljanje učencev na raznih športnih srečanjih na občinski in republiški ravni, zagotavljanje jutranjega varstva pred pričetkom pouka. Prevoz otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem in telesnem razvoju s šolskim vozilom Prevoz otroka od staršev, tehnična opravila, kot je dvigovanje vozila, zapiranje varnostnega pasu, odnos otroka v učilnico in prevoz otroka nazaj domov. Spremstvo ter nega laže, zmerno in telesno prizadetih otrok in mladostnikov Spremstvo otrok od avtobusne postaje v šolo in obratno, dvigovanje telesno prizadetih otrok na avtobus, zagotavljanje nege zmerno prizadetim otrokom v šoli, zagotavljanje discipline v šoli ter na poti v šolo in domov, učenje otrok pri obnašanju v javnosti in prometu. Vzdrževanje osnovnošolskih športnih objektov Navajanje uporabnikov športnih objektov na šoli na upoštevanje hišnega reda, zagotavljanje njihove varnosti, varovanje naprav, zgradbe in zunanjih površin, vzdrževanje naprav in objektov, skrb za optimalno uporabo športnih objektov. 15 Pomoč učencem s posebnimi potrebami Gre za telesno prizadete otroke. Spremstvo na razne prireditve in druge aktivnosti, ki potekajo v šoli in zunaj nje, spremstvo na kosilo in pomoč pri hranjenju, pomoč pri pripravi šolskih potrebščin, pomoč pri oblačenju in opravljanju potrebe. Pomoč učencem in učiteljem pri izvajanju nalog na polju Opravljanje težkih del na polju in v hlevu, razbremenitev učiteljev praktičnega pouka, nadomeščanje delavcev ob bolniškem in rednem dopustu, izboljšanje ekonomskega položaja šolskega posestva. Raziskovalec in sodelavec na poskusnem polju Pomoč pri razvijanju raziskovalnega dela pri dijakih, reabzacija zastavljenih nalog pri poskusništvu, priprava podatkov za računalniško obdelavo, vodenje praktičnega pouka. Pomoč pri organizaciji središča za samostojno učenje Cilj je organizirati delo v središču za samostojno učenje in povečati število obiskovalcev ter število ur samostojnega učenja. Opravi se pogovor z učencem, svetovanje, kako in katero gradivo naj uporablja, kak naj se uči, organizira mentorske ure, ves čas učenja je na voljo učencem, če ga potrebujejo, vodi evidenco o učencih, ugotavlja potrebe po novih programih, animacija ljudi za vključevanje v središče samostojnega učenju. Svetovanje in delo z odvisniki od drog Delo v skupinah od 10 do 15 članov. V skupinah delajo za cilje, kot so: postopno oblikovanje pozitivne samopodobe, utrjevanje samospoštovanja, razvijanje in krepitev odgovornosti za lastne odločitve ter odgovornosti do drugih, spodbujanje kritičnega odnosa do pojava odvisnosti, učenje in iskanje učnih poti za vključitev v širše okolje, preprečevanje in ravnanje s stresom, boljše sodelovanje s starši in učitelji, motivacija za nadaljnje šolanje, razvijanje prostočasnih dejavnosti, učenje učinkovite komunikacije. Pomoč na domu ostarelim in pomoči potrebnim občanom Pomaga se invalidnim osebam in starostnikom. Pomoč na domu obsega: gospodinjsko pomoč, pripravo hrane, vzdrževanje stanovanjskih prostorov, čiščenje, pranje, likanje, postiljanje, nakupovanje, ogrevanje stanovanjskih prostorov; pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pomoč pri oblačenju, pri hranjenju, pri opravljanju življenjskih potreb; pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, družabništvo, preprečevanje osamljenosti, odtujenosti, strahu, predsodkov, pomoč ob samopomoči in drugo. Socialno-pedagoška pomoč družini na domu Pomoč otrokom pri učenju in domačih nalogah, učenje snovi z razumevanjem, razvijanje učnih in delovnih navad, zmanjševanje odpora do učenja in šole, poklicno svetovanje, zmanjševanje čustvenih stisk otrok, pomoč pri težavah v odraščanju, pomoč pri aktivnem preživljanju prostega časa, utijevanje pozitivne starševske in partnerske vloge, pomoč pri vodenju družinske ekonomije, pomoč pri urejanju različnih pravic, reševanje težav in konfliktov. Poklicno usposabljanje mladih invalidov Uporabniki programa so nezaposleni invalidi mladostniki in odrasli invalidi, ki so prijavljeni pri Republiškem zavodu za zaposlovanje. Izvajajo se poklicni treningi. Izvajalci javnih del sodelujejo pri organizaciji mreže podjetij, v katerih se izvaja predpoklicni trening, sodelujejo pri izboru in pripravi invalidov na vključitev v predpoklicni trening, spremljanje predpoklicnega treninga na delovnem mestu, pomoč pri reševanju težav na delovnem mestu, sodelovanje pri izvajanju programa psihosocialnega razvoja. Pomoč pri izvajanju psihosocialne in delovne rehabilitacije duševnih bolnikov Spremljanje psihično bolnih ljudi, psihofizična pomoč tem osebam na terapijah in po dogovoru na domu, mentorstvo pri ročnih spretnostih, domača obrt, glasba, likovno izražanje, vodenje programov interesnih dejavnosti za duševno bolne in njihove svojce, vodenje in spremljanje skupine prostovoljcev za delo z duševno bolnimi, organizacijsko, raziskovalno in svetovalno delo, načrtovanje, organizacija in vodenje skupinskega dela. Pomoč pacientom pri notranjem transportu Spremljanje na različne diagnostične preiskave v dislocirane objekte, slikanje, konziliami pregledi, spremljanje pacientov pri opravilih znotraj oddelka, preiskave, previjanje, uporaba stranišča, spremljanje pacientov na sprehodih, prinašanje časopisov, revij in drugih potrebščin iz trgovine. Urejanje okolja v bolnišnici Urejanje okolice bolnišničnih oddelkov in stavb, pometanje, praznjenje košev, košnja travnatih površin, ročno in strojno, čiščenje snega, vzdrževanje notranjih poti in parkirišča, pomožna dela v pralnici, sortiranje umazanega perila in vlaganje v stroje, čiščenje prostorov na bolnišničnih oddelkih in drugih stavb bolnišnice. Urejanje in vzdrževanje komunalnih objektov Čiščenje varstvenih pasov, črpališč, Črnske meje, Fazanerija in Krog, čiščenje koritnic in brežin potoka Dobel v Murski Soboti, različna dela v parku in na zelenicah, pobiranje smeti, odstranjevanje vej, grabljanje listja, zalivanje grmičevja, dre- ves in rož ob suši, čiščenje in odstranitev podrasti v Fazaneriji, opravljanje zimske službe (ročna dela, odmetavanje snega na težko dostopnih delih mesta). Podobna dela se opravljajo po posameznih krajevnih skupnostih. En udeleženec nadzira in vodi udeležencev javnih del v komunalni dejavnosti. Pomoč pri vzdrževanju javnega kopališča, drsališča in mestnega stadiona Pri tem programu se izvajajo dela čiščenje in vzdrževanja, čiščenje bazena, odstranjevanje snega na drsališču, košnja trave in podobno. Usposabljanje za podjetniško poslovanje v turizmu Usposabljanje za izdelavo podjetniških turističnih produktov za trženje, za podjetniško poslovanje - vključno z izdelavo poslovnega načrta. Urejanje gozdov v MO M. Sobota Sodelovanje pri postavitvi in izmeri stalnih vzorčnih ploskev, zajem podatkov o gozdnih fondih, digitalizacija gozdnega roga in meja gozdno operativnih enot, vnos zajetih atributnih podatkov v računalnik, izdelava timskih kart. Gre predvsem za terenski zajem podatkov in poznejši vnos v računalnik oz. kartoteko. 16 ZASNOVE DELOVANJA CENTRA ZA POMOČ NA DOMU V programu razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005 je predlagana ustanovitev Centrov za pomoč na domu kot mreže javne službe v socialnem varstvu. Center za pomoč na domu je organizacijska celota, namenjena pozitivni socialni kontroli, nujnemu klicu in informativno-usklajevalni vlogi, ki združuje prejemnike pomoči, ponudnike pomoči ter strokovnjake na področju socialne gerantologije in zdravstvenega varstva. Program razvoja varstva starejših oseb predvideva organizacijo 10 regijskih Centrov za pomoč na domu v Sloveniji, med njimi tudi Center za pomoč na domu v Murski Soboti za celotno Pomurje. Uporabniki storitev Centra za pomoč na domu so starejše osebe, invalidi, bolni, ki živijo sami oziroma preživijo pretežni del dneva sami in nimajo svojcev, tako da so odvisni sami od sebe. In kako poteka pomoč na domu prek Centra za pomoč? Uporabnik pomoči na domu ima doma poseben telefon, priključen na javno poštno telefonsko omrežje namesto navadnega telefona. Vsakemu takemu telefonu pripada prenosni rdeči gumb, s katerim lahko imetnik telefona sproži klic v sili, tudi če je oddaljen od telefona 25 metrov; ko ne more iz postelje, pri padcu, če ga odide slabost na vrtu pred hišo ali pa ob osebni ogroženosti. Imetnik telefona nosi rešilni rdeči gumb vedno pri sebi kot obesek okoli vratu ali kot ročno uro. Ko pritisne na gumb, ga telefon poveže z dežurnim operaterjem službe Centra za pomoč na domu in na zaslonu računalnika v centru se pojavi kartoteka z vsemi nujnimi podatki o imetniku telefona. Operater se pogovori z osebo, ki je klicala, če pa pogovor ni možen, pokliče nekoga od bližnjih ali pa ustrezno službo ter poskrbi, da pomoč tudi prispe. Za vsakega posameznika sta ob vključitvi v sistem pripravljena program pomoči in konkretna oseba za pomoč. Služba bo delovala 24 ur, tako daje klic možen v vsakem trenutku. Center za pomoč na domu naj bi prispeval k izboljšanju ponudbe socialno-zdravstvenih storitev in razširitvi njihove dostopnosti za uporabnike storitev, zmanjševanju števila starejših oseb, ki se odločajo za domsko varstvo samo zaradi varnosti, skrajševanju ležalnih dob v zdravstvenih ustanovah, večjemu občutku varnosti bivanja doma. Animiral in povezoval naj bi izvajalce, ki pomagajo na domu, to je službo za pomoč na domu, ki jo imajo organizirano Centri za socialno delo, servisne storitve pomoči na domu, dostavo hrane, pranje perila, prevoz starejših itn. Center za pomoč na domu naj bi se organiziral za celotno regijo, ustanovljen pa bi bil v okviru Doma za starejše v Rakičanu, ki opravlja dejavnost inštitucionalnega varstva, obenem pa ima že razvite različne oblike servisne dejavnosti za starejše osebe. Tudi drugod po Sloveniji Centri za pomoč na domu delujejo v okviru domov za starejše kot organizacijske enote. Z dejavnostjo Centra za pomoč na domu bo starejših ljudem, bolnim in invalidom ponujena še ena od oblik pomoči na domu, usklajena in koordinirana pa bo tudi različna oblika pomoči na domu, ki jo izvajajo razne inštitucije. Glede na to, da so se do sedaj razvili Centri za pomoč na domu predvsem v mestnih središčih (Ljubljana, Celje, Maribor) in ker povzroča razdelitev na več občin ter oddaljenost in nepokritost s telefoni pri nas še poseben problem, je prav, da se ob tem zamislimo in poskušamo poiskati pravilen koncept delovanja Centra in predvsem vključitev vseh občin v regiji. Rofina BERNJAK ŠTIRJE POKALI OSTALI DOMA Ena najuspešnejših podružnic Združenja multiple skleroze Slovenije - prekmurska je pripravila pred prvomajskimi prazniki tradicionalno družabno in športno-rekreativno srečanje šestih podružnic. V balinanju in metanju pikada so se pomerile članice grosupeljske, kamniško-zasavske, mariborske, ptujske, gornjeradgonske ter prekmurske podružnice, ki je bila gostitelj. Tekmovanje v balinanju ženskih in moških ekip je bilo v Športno-rekreacijskem centru v Nemčavcih pri Murski Soboti. Razglasitev rezultatov je bila v restavraciji Eurest (nekdaj Družbena prehrana) v Murski Soboti, pokrovitelja tekmovanja pa sta bila Športna zveza Murska Sobota in Cementninarstvo Mešič Murska Sobota. Kulturni program je pripravil kud Šalovci s folklorno skupino. Rezultati: balinanje ženske - ekipno: 1. mariborska podružnica, 2. kamniško-zasavska podružnica, 3. radgonska podružnica in 4. prekmurska podružnica; balinanje, moški -ekipno: 1. ptujska podružnica, 2. grosupeljska podružnica, 3. prekmurska podružnica, 4. mariborska podružnica, 5. kamniško-zasavska podružnica in 6. novomeška podružnica; balinanje, posamezno bližanie balinčku za prehodni pokal: 1. Slavica Turza, 2. Erika Mataj, 3. Katica Rajh (vse prekmurska podružnica) itd., pikado - posamezno: 1. Jože Kerec, 2. Irma Donko (oba prekmurska podružnica), 3. Tone Perko (grosupeljska podružnica) itd. Prekmurska podružnica Združenja multiple skleroze Slovenije v Murski Soboti, ki ji predseduje Katica Rajh, je letos praznovala deseto obletnico. Spominska fotografija Filipa Matka je nastala v hotelu Diana, kjer so številni poverjeniki društva in športniki prejeli pokale, priznanja in zahvale. 17 V SLIKI IN BESEDI MALČKI IZ VRTCA GOZDIČEK Ne zgodi se povsod tako, kot se je v skupini vzgojiteljice Lidije tratnjek v vrtcu Gozdiček v Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti, kjer je 20 otrok. Vsi so namreč vključeni v plesni krožek, ki ga vodi kar pomočnica-pripravnica Mateja Meško. Ob tem so navdušeni tudi starši otrok, ki so kot pokrovitelji zagotovili majice in kapice nastopajočim. Plesne kreacije so se naučili na znane otroške pesmice in zaplešejo pravzaprav povsod, kamor jih povabijo. Pod mentorstvom ravnatelja Daneta Kataliniča, deluje v vrtcu Gozdiček tudi naravoslovni krožek. Malčki napeto opazujejo dogajanje v akvariju. Ribicam in školjkam so dodali potočnega škržka in na površino vode zeleno lečo. DOMAČNOST V VRTCU POTOČEK IN FRIZERSKEM SALONU ANI Kotički vrtca Potoček ki ohranjajo domačnost, kadar pa se v igro vključujejo tudi starši, je še toliko lepše. Tako otroci doživljajo seznanjanje z njimi iz prve roke, radi pa prisluhnejo tudi pravljicam in z njimi bogatijo svoj besedni zaklad. Posebno praznična so v vrtcih praznovanja rojstnih dnevov malih varovancev. Del tega doživljanja prenašajo tudi na babice in druge svojce, ki se jim pridružijo ob posebnih priložnostih in delijo z njimi prijetne občutke. Tako kot podpisana Ruža Rožman iz Murske Sobote, ki je posredovala fotografiji in tekst, ki smo ga zaradi pomanjkanja prostora v Soboških novinah nekoliko priredili. Ohranili pa neokrnjenost fotografij z namenom, da nam pošljete podobne za vzpostavitev stika med bralci občinskega glasila in za njegovo popestritev. 18 V OBJEKTIVU JOŽETA POJBIČA Na prvomajskem kresu v Černelavcih je bilo živahno, prav tako pa pri obračanju vola na žaru, ki ga je bilo potrebno dobro zalivati, dobro voljo pa ohranjati tudi s prijetnim druženjem. Na zelenici, kjer bi nekateri prebivalci satelitskega naselja raje kot poslovno stavbo (sicer mirnih dejavnosti) imeli otroško igrišče in prostor za rekreacijo kot doslej. V aprilski sredi je zagorela garaža v gospodarskem poslopju L.Š. v Polani pri Murski Soboti. Tam sta pred tem L.Š. in M.C. popravljala avto in iz rezervoarja izpuščala gorivo. Pri poznejšem zagonu avtomobilskega motorja so se vžgali bencinski hlapi in ogenj je v trenutku zajel vozilo in garažo. Dobila sta opekline in odpeljali so ju v soboško bolnišnico. Ogenj, ki se je - potem ko je povsem uničil avtomobil in garažo - razširil tudi na ostrešje gospodarskega poslopja, je ukrotilo šele petdeset gasilcev iz Murska Sobote, Polane, Černelavec in Veščice. Zadnji naliv v Murski Soboti je sredi mesta med blokoma ob ulici Štefana Kovača, kjer je dovoz do najstarejšega soboškega vrtca, spremenil v jezero. Malčkom je bilo gotovo všeč, staršem in stanovalcem blokov pa manj, saj so bili njihovi jekleni konjički v nevarnosti in zato odmašitev kanalizacije nujna. 19 V OBJEKTIVU JOŽETA POJBIČA V kavarni Jelša v Murski Soboti je na ogled razstava fotografij članov Foto-kinokluba Drava iz Džurdževca. Odprl jo je direktor Radenske-Zvezde Franc Huber. Razstava sodi v okvir izmenjave s Fotoklubom Murska Sobota, ki običajno razstavlja v kavarniških prostorih. Konec lanskega leta sta oba kluba proslavila prvo obletnico delovanja, njuni člani pa dosegajo uspehe na razs- tavah. Ob občinskem prazniku - 16. juliju - se bosta oba skupaj s fotoklubom Schanzer iz Ingolstadta predstavila na skupni razstavi fotografij v soboškem gradu. Od novoletnega koncerta pihalnega orkestra Murska Sobota v soboški kinodvorani, kjer je bil slavnostni govornik župan mestne občine Anton Slavic, je že daleč. Vendar pa je "prenovljeni" pihalni orkester aktualen ob vseh časih, posebno če so na prizorišču ljudje, ki imajo zasluge za njegov začetek in obstoj - kot letošnji nagrajenec ob kulturnem prazniku, dolgoletni kapelnik Jože Grlec. Sedanji je Janko Škrajnar iz Ljutomera, ki stoji na prireditvenem odru večnamenske soboške dvorane - kina Park. KINOLOGI V BAKOVCIH Kinološko društvo Bakovci je v soboto, 29. maja, organiziralo 5. državno tekmovanje v agilityju. Nastopilo je 47 tekmovalcev, zmagal pa je edini gost iz tujine - Nizozemske, med tem ko se je med domačimi tekmovalci najvišje s psom Medom uvrstila Renata Hozjan in v kategoriji A 1 zasedla 5. mesto. V kategoriji A 2 je bil Štefan Kupljen mlajši s psom Renom v hudi konkurenci deveti. Kinološko društvo iz Bakovec obenem obvešča vse lastnike in ljubitelje psov, da lahko svoje štirinožce izšolajo na vadbišču društva, (na priloženi fotografiji) levo od športnega centra oziroma nogometnega igrišča, vsako nedeljo ob 9. uri. Psi morajo biti stari vsaj šest mesecev, začetni tečaj pa zajema malo šolo in šolanje štirinožcev kot spremljevalcev ter kot novost tečaj agility. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (24 204) po 19. uri pri Dragu Kološi. 20 MAVRICA NI ZARADI SONCA, PA TUDI NE ZARADI DEŽJA. MAVRICA JE STEZICA, PO KATERI SE V SRCE PRIPELJA ŽAREK LEPEGA. V Društvu prijateljev mladine Murska Sobota smo združeni prostovoljci, ki delamo v dobro otrok, mladostnikov in družine. V letošnjem letu smo pripravili pustovanje na ploščadi pred soboškim gradom, zimski počitniški program, predavanje dr. Anice Mikuž-Kos o prostovoljstvu in praznovanje dneva družine (fotografija Vesne Racman), ki je bilo 29. maja pri rakičanskem gradu. Spoštovani! Od 13. do 17. julija bo na soboškem letališču mednarodni Festival ustvarjalnosti, kreativnosti in sodelovanja, s skrajšanim imenom FUKS 99. Na njem bodo sodelovali udeleženci iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Italije, Nemčije in Švedske. Prijavile so se razne interesne skupine - taborniki, planinci, potapljači in drugi, prijavljenih je veliko študentskih skupin, med njimi tudi mednarodno združenje študentov strojništva LASTE, mednarodno združenje študentov medicine SloMSIC, študentje iz Maribora, Ljubljane... Na FUKS-u bodo sodelovale razne znane in manj znane glasbene skupine, med njimi Prljavo Kazalište, Magnifico, Moody brass grass band, Action, Demolition Group, Psihopati, Sleazy Snails, Agenti in še mnogi drugi. V petek, 16. julija 1999, bo čez dan slovenski rockovski maraton z zvezdami večera. Na sporedu bodo gledališke predstave raznih izvajalcev, vsakodnevne filmske projekcije v režiji društva kud Anarhiv z Metelkove... V pripravi je tudi infrastruktura za Roches Team in skupino iz Metelkove SK8, ki bosta na rolerjin in rolkah kazali razne vragolije, navzoča pa bo tudi wallpainting skupina Stripburger z Metelkove iz Ljubljane. Ko bo živa glasba utihnila, se bodo prižgali gramofoni študentskega radia MARŠ iz Maribora... Non stop music... Non stop of something... Check it out! POČITNIŠKI PROGRAM DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA: DPM M. Sobota je za letošnje poletje pripravilo: 1. POLETNI TABOR ANGLEŠKEGA JEZIKA NA POHORJU, ki bo organiziran za učence 6. in 7. razredov OŠ od 5.7. do 10.7.1999 v Andrejevem domu - Pajk na Pohorju. Cena je 20.000 SIT (v 3 obrokih). 2. POLETNI TABOR NEMŠKEGA JEZIKA NA POHORJU, ki bo organiziran za učence 6. in 7. razredov OŠ od 2.8. do 7.8.1999 v Andrejevem domu - Pajk na Pohorju. Cena je 20.000 SIT (v 3 obrokih). 3. USTVARJALNE DELAVNICE v okviru počitniškega varstva, ki bodo organizirane med počitnicami od 9.00 do 15.00. Vse dodatne informacije dobite vsak ponedeljek dopoldne - telefonska številka 31 000 (Brigita Perhavec). Brigita PERHAVEC V bavarskem Ingolstadtu izdelujejo svetovno znane avtomobile znamke AUDI, tovarna pa zaposluje 140 Slovencev, od tega kar 90 iz Pomurja. Murska Sobota in Ingolstadt praznujeta letos že 20-letnico partnerstva, prav sodelovanje z Mursko Soboto pa je najbolj intenzivno med vsemi partnerskimi mesti. Naš razstavni prostor je bil popestren s povečavami fotografij mesta Murska Sobota in okoliških atraktivnih točk: grad in park v mestu, stalna zbirka Pokrajinskega muzeja, Soboški dnevi, rekreacijski center Fazanerija z nogometnim igriščem, Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev, grad, konjeniški klub in letališče v Rakičanu, brod na Muri v Krogu... Del fotorazstave je predstavljal sprehod skozi 20-letno sodelovanje: podpisna listina, ki sta jo 30. marca 1979 potrdila Karel Sukič (takratni predsednik skupščine občine Murska Sobota sveta) in Peter Schnell (ingolstadtski nadžupan vse 20-letno obdobje), stiki z Martinom Horvatom (predsednik skupščine občine Murska Sobota v letih od 1982 do 1985) in Andrejem Gerenčerjem (predsednik skupščine občine Murske Sobote in prvi župan MOMS v obdobju od 1986 do 1997) ter seveda sedanjim županom Antonom Slavičem, ki bo organiziral praznovanje ob sodelovanju tudi v Murski Soboti ob občinskem prazniku mestne občine - v času Soboških dnevov. Slavnostni podpis o sodelovanju z Ingolstadtom je bil namreč v Murski Soboti pred dvajsetimi leti prav na občinski praznik Murske Sobote. Slavnostnega sprejema partnerskih mest v Ingolstadtu so se v naši delegaciji na povabilo nadžupana Petra Schnella udeležili vsi štirje možje, ki so v 20-letnem obdobju predstavljali občino. Sprejem pa je popestril tudi nastop domače glasbene skupine Marko banda, ki je s tradicionalno prekmursko glasbo dva dneva privabljala obiskovalce na naš sejemski prostor. V okviru praznovanja dolgoletnega uspešnega sodelovanja med mestoma je bila v ingolstadtski novi mestni hiši odprta fotorazstava soboškega Fotokluba z naslovom Portret v slikah, odprli pa so tudi razstavo akademskih slikarjev Beera, Červeka, Gumilarja, Huzjana in Mesariča z naslovom “10 let pozneje” v prostorih Hardenbastei. Darja Pintarič in Brigita Perhavec BOGRAČIJADA 99 Minulo soboto je bilo središče Murske Sobote v znamenju bogračijade 99, saj so se pred restavracijo Zvezda pomerili najboljši kuharji bograča. Madžarska jed, ki smo jo Prekmurci vzeli za svojo in jo nekoliko spremenjeno ponujamo gostom tako v hotelih kot na domačih in zabavah vinogradnikov, predvsem pa lovcev, ker je divjačina njegov nepogrešljivi sestavni del -poleg čebule, ki mora dvakrat preseči količino mesa, in vina, ki običajno teče v potokih. Letos je tudi pot - zaradi dima, ki se je dvigal iz kurišč pod kotlički, pa še solze. Ne le kuharjev, ki jih je bilo trideset, ampak tudi radovednežev med obiskovalci množične prireditve. Pojedli so več sto porcij bograča in pri tem niso izbirali, ali so ga skuhali poklicni ali nepoklicni kuharji. Slednjih je bilo 17 in med njimi sta tudi letos zmagala Bela Kardoš in Janez Fridrih iz Mesne industrije Pomurka, drugih pa 13 - med temi sta se najbolje odrezali Cvetka Časar in Majda Boerc v ekipi Zvezde. Po bograču je dišalo povsod, tretja bogračijada je uspela, čeprav je na začetku slabo kazalo zaradi inšpektoričinega zahtevka po živilskem izpitu, ki ga nepoklicni kuharji nimajo. Vsi pa so skuhali takšen bograč, da so si nekateri polizali še prste, predvsem pa dodobra zalili vsebino. O izkupičku prireditve nismo spraševali, tudi ne preverjali, ali je bilo bolj vroče pri kotličkih ali pod šotorom in soncem, ki je neusmiljeno pripekalo ter organizatorjem pripomoglo, da so prodali več pijače, kot bi je ob deževnem vremenu. Bila je torej zabava za tiste, ki se udeležujejo tovrstnih množičnih veselic. Eni kuhajo v kotlih, kot kuhar na letošnji bogračijadi, drugi v politiki, tretji so nam po dokaj mokri pomladi in vremensko nestabilnem aprilu v prvi polovici maja zakuhali "sparino" panonskega poletja pred njegovim koledarskim začetkom. Nastop mažoretk kot atraktivne popestritve množičnih prireditev na ulicah in po potrebi tudi pod šotori (ki jih prenašajo organizatorji na naša tla po nemškem vzoru pivskih festivalov) je bil opazen. Seveda je potrebno skuhano v kotlu tudi poplakniti, posebno še, če je bograč močno začinjen - in običajno je. Poleg vsaj treh vrst mesa (svinjine, govedine in divjačine) ter dvojne količine čebule na mesno vsebino je nepogrešljivo tudi vino. Zato ga svetujemo bolj kot pivo, saj ima lahko obilno zalivanje in mešanje pijač v razgretem ozračju, kot je bilo letošnje, svoje posledice. Ni namreč pomembno le, da teče , ampak kaj teče in v kakšnem stanju je potem pivec. Ta na fotografiji se očitno drži pokončno, kar bi težko trdili za tiste, ki so se v poznih urah gotovo opotekali po soboških ulicah in jih doma niso bili najbolj veseli. Če sodimo po omizju, je bilo zanimanje za bograč, ki je izvirno sicer madžarska jed, veliko in tako je bilo minulo soboto marsikateri družini prihranjeno kuhanje doma, saj so se najedli kar na prizorišču bogračijade v središču mesta. Pred restavracij o Zvezda jo je minulo sobotno dopoldne kuhalo 17 nepoklicnih, popoldne pa 13 poklicnih kuharskih ekip. Koliko je bilo jedcev, nismo preštevali, vsekakor pa je bil obisk v lepem in vročem vremenu več kot dober. Brigita Bavčar Foto: Jože Pojbič