Lete 2 — Ltenz.15.IU6. — SUv.Ž. VZOD DCLAVttV veti Jožef je vzor delav= cev,. ®n nam kaže, kako mo= ramo opravljati svoja vsakdanja opravila, da bo= do opravljena za Boga.Vča= 1 sih sem mislil, da je sve= tost v velikih, in izrednih delih, v čudovitih zami = slih in Čudežih. Toda zdaj vem, da je tako mišljenje zelo zmotno.Ljudi, ki bi vršili taka velika dela, je malo.Tu= di sv.Jožef ni napravil v svojem življenju nič izrednega. Niti en"sam čudež nam ni znan iz njegovega življenja. Obdeloval je svoj les, izdeloval naroČila, zahteval je ze svoje delo dolžno plačilo in to je bilo vse. Toda vse to je opravljal s pravim na= menom. Le zamisli se v dušo tega velikega in izrednega delavca iz Nazareta! Kakšni name= ni so ga vodili pri njegovem delu? Prvič namen, vršiti svojo dolžnost, opravljati na= logo, ki mu jo je določil Bog. Drugič pa - 2 - vse to opravljati v Čast božjo. To je de= lal v Nazaretu, v Egiptu, v vsakem kraju, kjer je bil po božji volji. Opravljal je sVoje delo brez mrmranja, z mirnim^srcem in mirnim obrazom, pa naj je bilo še tako trdo in težko delo, tudi tedaj, ko je pri= čakoval, da ga ne bodo plačali, kot zaslu= ži. Tako se morem tudi jaz pri svojem delu posvetiti» Moram se posvetiti, saj sem za to na svetu. Res je lep in vzvišen moj cilj, pa tako preprost. Naprej! Danes zač= nem! Sveti Jožef, pomagaj mi, da sveto vršim svoje dolžnosti i Hsnver M^Ško, /•' N Tt "j / n E IV j V |f / . "i E } r J v - 3 - •o ivsl je v davnih dneh vitez. Bil je vrl junak, 'a tíxko silno trde glave, da si prav ničesar ni mogel zapom= niti.^Pač je bil vrl in ne= ustrašen jezdec kakor le ma= lokak sovrstnik po letih in časti. Najbolj divjega ko = nja je zasedel brez strahu. Tuticka ni p^el.a. Kaj. bi, le z^ezdieve. zlate ga, ^ s o j a? Lepše oči ima mamica moja. Kaj bi le zemeljski Itiro^? . Vsak ga premeri. ^ Kikce pa mamicam src ne izmeri. Našim dragim mamicam želimo ob njihovem dnevu, ki ho 25.marca OBHt DUŠNE IN TELKSNE SREČE .Ta dan bomo proslavili z lepo prireditvi^ jo v-dvorani in igro "Triglavska roža." - 8 - Janez Rožencvet. Živela je žaba, ki je bila veliko več= ¿a kakor navadne žabe.Pri petju se je njen mogočni glas razločno cul iz zbora. Daleč naokoli so jo vse žabe občudovale in bile ponosne nanjo in tudi ljudje so jo hodili gledat. Dejali so t Res, to je žaba in pol! Žabo je občudovanje prevzelo. Sklicala je vse tovarišice iz bližnjih in daljnih mlak ter jim razodela:"Pokiicana sem, da pokažem svetu, kaj zmore žabji rod. Jutri pojdem h kovaču, da me podkuje in poten bom peketala po cesti kakor konj, Ne le ne= ni, tudi vam, ki vam je usojeno, da ostane= te Še nadalje v lužah, bo to v veliko čast in slavo!" In šla j Žalca z T^elikim spremstvom h kovaču, da jo podkuje. "Bolelo te bo, ker nimaš kopit," reče kov aČ. "Ne govori, temveč stori!" veli ia>a. Kovač vzame najmanjše podkvicejki jih je imel za graščinskega osla, in podkuje - 9 - ž&bo. Podkvice so bile še pol prevelike* Žabo je bolelo, ampak rekla ni nič, zakaj vedela je, da je treba za čast in slavo kaj trpeti. Podkovana žaba je napravila nekaj kora= kov in vprašala tovarišices^Ali ne peketam zares kakor konj?" "Natanko, kakor najlepši konj?" je vzkliknilo navdušeno spremstvo in jo iz.~ podbujalo naprej. Zaba velikanka je ustr^la in posnemala konjsko peketanjes kolikor je mogla.Vsakih pet korakov je počivala, zakaj noge so bi= le težke in razbolele, Moško se je zataje= vala in se tolažila, da se je nove stvari zmerom težko privaditi, čast in slava sta pa vendarle vsega trpljenja vredni* Navdušenje žabjega rodu je raslo»dokler še ni razlegel krik:"Rešimo se, Štorklje letijo i" Naj zraste žaba še tako velika, strahu pred štorkljo se ne iznebi nikoli. Vse ža= be so s ceste brž poskakale v vodo. Tudi podkovana žaba se je požurila in se srečno rešila. Ko štorklje odletijo priplavajo žabe spet na dan in čakajo, kdaj se pokaže dika njihovega rodu. Ampak čakale so zaman, za= kaj podkovana žaba je lahko skočila v vodo zaradi podkev pa ni mogla splavati več na vrh in se je pod vodo žalostno zadušila. Tovarišice so jo bridko objokovale* Da ne bi minil spomrn nanjo, ki je ta= ko proslavila žabji rod, so zložile dolgo pesem o junaški podkovani žabi. In to pesem ža"be še dandanes prepeva^ - 1G - P.Krizostom Sokovanič. • - ročju/rm 1.J?nČkov račun . Mama dolžna Jančku. Trikrat prinesel'drva iz drvarnico po 50 gr, je - 3 Štirikrat šel v trgovino, vsakikrat po 50 gr, je 2.— Enkrat sekal drva, je 1,50 n Trikrat zibal Jožka, vsakikrat 50 gr, je 1.50 'V Petkrat pestoval Jožka, vsakikrat po 50 gr, je 2.50 " Skupaj 9.— Š \ m 2, Mamin račun. JanČek dolžan mami. Ckozi deset- let sem vsak dan skuhala zajtrk, vsakikrat nič, je 0.—Š Vsak dan sem ti postlala posteljico, i/s.-.kikrat nič , e 0.— u Vsak dan sem ti skuhala obed, vsaki= krat nič, je 0.—M Vsak dan sem ti skuhala večerjo, vsa= kikrat nič, je 0.—" - 1-1 - Prenos Toliko ¿lovili .oblek £o;r. ti naredila in dala", vs-hikrat nič, je Tolikokrat sem ti obleko zašila, vs -kila*c.t nič, je Ko si bil bolan, sem ti streglo, vse noči, vsc-kikrat nič, je Ko si bil majhen,sem te toliko» krat zibala cele noči, vsr.kikiat nič, je _O,-«- ^ Skupaj 0.— S K:Čun je že plfcčan. Plačala ga je moja ljubezen do tefce, 'Tvoja mati. C.— s 0,— » It 0,™ «t Dom je prazen - gospodarja ni j tuj in rhvprija2trn zre v samotne dni. 'Mrtvo je v družini - v njej glavarja nij vsi spomini mrejp v žalosti... Njiva ni zorana - orataija ni j koitor črna rana sred polja le Si - - - Dom, družina, gruda, jaz -Vse en žalosten obraz ... V^eno pro>njo hrepeni... Oče i Vrni se med*nas z eušo vsaj - v te težite dni ! Vinko Žitnik. - 12- Cvetko Golar» AAciti-mu v C C/ n ( I ati ju prišla k svojemu sinu vojaku. Zvedela je bila» da leži ranjen v bolnici. Težka in dolga je bila pot do tja, a materino srce je hrepenelo po njem» Zvečer že je stopila v staro, sivo poslopje, kjer so ležali ranjeni junaki.Tpra= šala je po sinu in peljali so k njegovi postelji.. Moj Bog, kako se je prestrašila uboga mati, ko je zagledala njegova izmučena,ble= jo da lic «l! In te oci, oci ] zdaj,kje te sinove mi] Kako svetlo in jasno so sijale, a je njih lesk in smehljaj! Zajokala je uboga mati, a sin jo je to= laži!:!:Ne žaluj, mati moja, veseli se z me= noj! Drugim materam so sinovi ubiti,a jaz še ozdravim." In mati si obriše solze, vzame iz tor= bicc nove nogavice in jih poda sinu;"Na, dete moje!Sama sem jih napletla zate." Žalostno se nasmehne sin. Mati privzdig= no odejo, da bi. mu obula nogavice.A^tedaj zagleda, da je sin - brez nog.Sovražnikov top mu jih je odtrgal in odnesel. Ne glasu tožbe ni-bilo iz materinih ust, ker preve= lika je bila bolečina njenega srca.Zgrudi= la se je na sina in tiha solza ji je po= srebrila njena vela lica. Velika ju bila žrtev,veliko trpljenje slovenske matere za domovino, večja je bila njena bolečina kakor sinova. _ 13- V PGlf ! 1!\ &AV u^oni V danih časih so ljudje potovali samo pes. Ko so si ukrotili konja in govedo,so jahali in se vozili. Sčasoma so zaceli de= lati tudi lepše ceste. Prebivalci obrežnih krajev pa so začeli my?ejati splave, potem čolne -in ladje; tem so d,? = jali obliko rib, namesto plavuti pa vesla in krmi= lo, pozneje jadra. Tako so potovali Ijud= je po kopnem in po vodi dolgo, dolgo dobo. Pred kakimi sto leti so zaceli graditi železnice. Vlak nas silno hitro ponese v največje daljave. Po morjih pa drvijo par= niki. Pozneje so izumili kolesa,po katerih se lahko človek z lastno silo popelje iz kraja v kraj, zlasti v ravnini, Toda človeški duh še ni miroval. Da= nes je že skoraj vsak otrok videl voz, ki drči brez konja po ce= sti j to je avtomobil. Končno pa \ a so izumili .Ako, je .hotel v starih --irnj sporočiti, pa ni isnel. prilike iti k r.je = mu,je poslal koga dru= gega,sla.Če* je znal pi= sati, mu je izročil pi^ semce. se letalske stroje ali zrakoplove, s katerimi člo^ vek leta kakor ptica po zraku. časih človek komu - 14 - Pozneje Bo začeli v velil-jLh krajih. zbi= rati lama za določene kraje in jih skupno i-; o Ši i j a t i « Tako so se počasi razvile po= šte, ki odpravljajo še dandanes hitro in primarno poceni pisma po vsem svetu. A človeku je bilo to še vse prepočasi. Izumil je brzojav. Po bakreni žici švigajo misli iz kraja v kraj. Ku je umrl pred dol® gim Časom neki papež v Rimu, so zvedeli to pri nas Šele Čez tri mesece, pri predniku sedanjega papeža pa še isto uro. Kajti sedaj je mogoče brzojaviti že celo brez žice. Po telefonu pa lahko go= vori človek s člove?« kom v največje dalja= ve, kakor da sedita za mizo. Danes p/jr nam .radio sporoči najnovejše vesti v najkrajšem: času iz najbolj odda= 1 jenih krajev. ^JDako vidimo, da je izpopolnil Človek občila do neverjetne popolnosti. Bog ve, kaj še izumi. Občila so neizmerno važna, zato je stro= go prepovedano kakor koli jih poškodovati, tembolj, ker se lahko tako povzroči velika škoda ali nesreča. — .1. — i //' - X ' ^ - iv V v i] ' '-V T O T, - 'l * - V . ^ *-">./O / r / - 15 - Od znotraj vse življenje ni možiček videl svoje hiše in vendar vedno v njej« ticiv Kako ta mož se piše? c ^ Prirohni in prisopiha, ¡¡^ (/ vendar nima pljuč, da dihaj brez jezika kakor med HiG^ <-' sneg poliže nam in led. Stara baba grbasta, stara baba škrbasta, kraj vode poseda, se v zrc'alo gleda. / V lepi slogi brata dva gledata, kar svet ima, vendar pa še brata brat videl niti ni enkrat. Na Eapeček sede, | brez vretena prede,| prede venomer, t preje pa - nikjer. Sredi polja prazen grad, sama okna9 nič ni vrat. Zidarji pridejo, z zlatom okna zazidajo. ah 1) OBBIRAUjICA. v. Ljubljana, Cejlon, Lepota, ^ i orešek, plima, revež, pesek, Ša, seme, njiva, breme, platina. Vzemi iz vsake besede po dve, iz žadnje J zaporedne črke, pa dobiš pre= govor o materi. K g)PROŠNJA. tisve žejfo drimo markr, muažidm ao Šiuna dibo darspogo,.. šire nas debe, cihremo biskr. tosve ljeseve nam v cihsr žgipril 7, 5» 20T 57^6 - 15, 10, 1, 20, V) -S 25, 8 15 - 11, 25, 6, 20, 21, 8, 1, 16, 11, 20.