Poverjenik UJU Zagreb g. Josip Škavič k projektu dn Cajkovčevega šolskega zakona. G. Josip Škavič, poverjcnik UJU Za* greb, član komisijc za predelavo projekta, je napisal v »Narodni Prosveti« članek, v katercm je točno opredelil svoje stališče k projektu dr. Čajkovčevega šolskega zakona. Članek prinašamo v celoti: Stalnost in strokovna kvalifikacija. Ne samo, da je načrt šolskega zakona, kakršen je izšel iz rok komisije, osj\gural sa« mostojnost strokovnemu vplivu, nego jc spravil upravo in nadzorstvo šole na takc norme, ki nam garantirajo stalnost in stro= kovno kvalifikacijo, a šolo in učitcljstvo obvarujejo pred vsako samovoljo in zlora* bo upravnih in nadzornih organov. Dolžnosti prosvetnih organov so točno specificirane, a za vsako vrsto dela v šolski organizaciji se zahteva tudi špecialna kvali* fikacija. S tem je vsakemu delu na vsakem kraju popolnoma zasigurana strokovna spo= sobnost in jamstvo, da gotovo vrsto dela vrši edino oni, ki je za isto delo usposobljen. Nameščanje učiteljstva. Ustvarjen je s tem kriterij, po katerem se bode izbiralo prosvetne delavce za razs lične posle v področju osnovne narodne prosvete. Edino na ta način se more posta* viti v drugo vrsto različne neprosvetne in nepedagoške motive, ki so dosedaj v mno gih slučajih, na prvem mestu, naravnost od* ločali pri nameščanju prosvetnih delavcev, na razna mesta šolske uprave in šolskega nadzorstva. Do stalnosti v šolski politiki je mogoče priti edino na ta način in samo te= daj, ako bodo v šolski organizaciji odločali prosvetni in pedagoški razlogi. Na tej pod= lagi se bo polagoma odpravilo vse ono, kar danes v resnici ovira pravilno prosvetno de* lo. Tako veliko zlo, kakor vlada danes, ne more naenkrat izginiti iz organizma, v ka* terega sc je polagoma in šele tckom dolgega časa vkoreninilo. V tem je pa tudi garancija, da bo polagoma odpravljeno. Napredovanje učiteljstva. Zakonski načrt garantira tudi pravil« nost v napredovanju učiteljstva. Komisija pa je z vsemi silami delovala tudi na to, da sloni vsako službeno napredovanje učitelj* stva na popolnoma pravilnih razlogih ter da more dober učitelj popolnoma neovirano vršiti svoje delo v šoli in izven šole. Kakor so povsod specificirane dolžno* sti učiteljstva, tako so tudi točno normira* ne njih pravice. Zelo dobre so posebno one določbe, ki odločajo pravico učiteljeve stalnosti v služ* bi in stalnosti v kraju, kar zahtcvajo inte= resi narodne prosvete. Načrt skuša zadovoljiti šolo v pedagoškem, finančnem in higijenskem oziru. Vzdrževanje in unifikacija šolstva. Brez pravilne finančne podlage je ne* mogoč pravilcn razvitek šolc, njeno širjenje in ureditev njenega notranjega in zunanje« ga razvoja. Posebno se je s te strani oziralo na razmere v bolj zapuščenih krajih naše domovine in na težjc delo učiteljstva. Prosveta se more unificirati edino te= daj, ako se njeno finansiranje uredi tako, da isto omogdča napredek šolc v onih krajih, kjer jc ogroženo po siromaštvu ali nasprots no; z zahtevo naroda. Brez tega ne pride nikoli do unifikacije, izpostavljeni kraji bodo vidno zaostajali, a tega dobra šolska politika ne sme dopustiti. Šolska obveznost. Unifikacija šolstva bo odsevala v delu osnovne narodne prosvete, ako se trajanje šolskc dobe izenači na vseh straneh države. To izenačenje pa se naj ne izvrši po najnižji točki, ker bi to pomenilo nazadovanje za druge, nego po najvišji točki, ker ta mora odločati pri rcguliranju. Vsi narodi, ki imajo danes osemletno šolsko obveznost, so prehodili isto pot od štiriletne, ki bi jo morali prehoditi sedaj mi in kakor so oni stopnjema napredovali, tako moramo tudi mi prestopiti čez to prehodno fazo. Soodločevanje učiteljstva pri šolstvu. Ravno tako je treba, da da zakon šolo, kot državno in narodno ustanovo popolno* ma v roke učitelju, da on vodi v njej vse delo, ker je za to usposobljen in ker od te* ga je odvisno edinstvo dela in edinstvo otroškega pogleda v bodočnost in njega ma> nifestacije. Vsc šolsko delo se mora opravljati ena= ko in voditi ga v enem duhu in šele potem bo imela šola močan vpiiv na življcnje na= roda, na njegovo kulturo in na vse sposob* nosti, ki so potrebne za popolno produktiv* nost. Stališče učiteljstva in organizacije k zakonu. Dolžnost učiteljstva, a še posebej vsch prosvetnih faktorjev, ,v prvi vrsti pa učitelj« skih organizacij je, da dajo zakonu dušo, da ga oživijo z delom v šoli in med narodom, kakor tudi s stalnim napredovanjem naše osnovne narodne prosvete. Brez te duše niti njegove najboljse na> redbe ne bodo rodile zdravega sadu.