VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec š Veriag:po!famf 9020 Kiagenfurf = = = !zha)a v Ceiovcu Encheinung:orf Kiagenfurf Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 11 šiiingov § E ceioielna naročnina HO šiiingov = P. b. b. iitmmmtmmmmmuHnmHummmnnmntmmmmmmHhŠ LETN!K XXX!!!. CELOVEC, PETEK, 20. APRiL 1979 ŠTEV. 16 (1913) Strašen potres je opustoši! Črnogorsko Primorje V kratkih sekundah uničeni sadovi desetietnega deia Minuio nedet)o ob 7.21 uri zjutraj je južni dei Črne gore in predvsem Črnogorsko Primorje zajei katastrofaien potres, ki je povzroči) strahotne posiedice: po dosiej nepopoinih podatkih je v katastrof) zgubiio živijenje daieč nad sto ijudi (nekatera poročita govorijo ceio o več sto irtvah), števiio poškodovanih sega od 600 do 1000 oseb, na desettisoče aii ceio nad sto tisoč ijudi pa je zgubiio streho in vse ivoje imetje. Ob teh hudih čioveških irtvah pa je nastaia še ogromna materiaina škoda, katere obseg se trenutno niti pribiiino ne da oceniti, *a) so biii v kratkih sekundah uničeni sadovi desetietnega deia. Moč glavnega potresnega) sunka je znašala 7,2 stopnje po Richterjevi iestvici oziroma) 9 stopenj po Mercallijevi lestvici; epicenter potresa, za 1,2 stopnje po Richterjevi lestvici močnejšega od onega leta 1963 v Skopju, je bi) 50 kilometrov zahodno od Titograda in 30 kiiometrov od Ulcinja. Bi) je to najmočnejši potres, kar so jih v Jugo-slaviji zabeležili v zadnjih 70 letih. Prvemu in hkrati najhujšemu sunku ja v zadnjih dneh sledilo na stotine nadaljnjih, deloma tudi zelo močnih sunkov, pri _______ katerih je prišlo do novega opustošenja v težko pri- nih, električnih in drugih napravah. Toda v težkih trenutkih, ki jih preživlja Črna gora, je prišla spet do Zadetih krajih. Najhuje sta) biii prizadeti najjužnejši jadranski mesti Ulcinj in Bar, Prav tako pa razmere niso dosti boljše niti v Budvi, Kotoru in Her-cegnovem ter v zaledju vseh teh mest. Sploh je potres hudo prizadel večino črnogorskih vasi, kjer je bilo ponekod porušenih več kot 90 odstotkov hiš, tako da je velik del Črne gore dobesedno spremenil svojo podobo: cvetoči turistični cen-bi, ki so s svojimi naravnimi lepotami in zgodovinskimi zanimivostmi !eta za letom privabljali mnoge tisoče domačih in tujih gostov, so se v nekaj sekundah spremenili v kup ruševin. „Kar smo z muko in žrtvami Zgradili v petnajstih letih dela, je katastrofa uničila v minuti," je dejo! eden izmed predstavnikov v Prizadetih krajih — in njegova izpoved velja tudi za vse druge, ki So se trenutno znašli pred ruševinami. Poleg človeške tragike, ki jo je Povzročil potres, je namreč tokrat Posebno huda materialna) oziroma gospodarska škoda. Črnogorsko Primorje je živelo od turizma, potres bo je uničil vse tista, kar so na tem Področju zgradili v povojni dobi; dolga leta v teh krajih ne bodo *nogli sprejemati gostov. Porušene so bile neštete hiše, javna poslopja m gospodarski objekti; veliki deli naselij so se pogreznili v morje, kjer so zginili tudi celi odseki avto-Coste; ogromna škoda je nastala v Pristaniščih, prav tako na vodovod- izraza brezprimerna solidarnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije — njihovo znano geslo o bratstvu in enotnosti se manifestira v dejanjih. Od prvega trenutka!, ko je šla po državi vest o hudi nesreči, je celo Jugoslavijo zajela ena sama velika akcija pomoči prizadetim bratom. Takoj so začeli zbirati de- narna sredstva, zlasti pa potrebščine, ki so v prvih trenutkih najbolj potrebne. Vsa Jugoslavija se je vključila in želi pomagati težko prizadetemu prebivalstvu; ravno ta solidarnost, ki so jo Jugoslovani že tolikokrat izpričali, pa je tudi najboljše jamstvo, da bo Črnogorsko Primorje spet zaživelo. V tem smislu je pozval na skupne napore za odpravo posledic tudi jugoslovanski predsednik Tito, ki se je v trenutku potresa zadrževal v Igalu pri Hercegnovem, torej no samem potresnem področju. Po obhodu krajev, ki jih je potres najbolj prizadel, je naglasil, da mora) biti vsakomur očitno, da se mora) solidarnost, ki so jo v Jugoslaviji vselej izpričali zlasti v takšnih primerih, izraziti tudi tokrat: vsi narodi in narodnosti, vse republike in pokrajine morajo pornagr''ogorskemu narodu, da bo laže kos tem težavam. .Storiti moramo vse, da izrazimo skrb vseh naših narodov za Črno goro, za prebivalce prizadetih krajev. Našo skupnost krepi tudi ta) solidarnost, ki se pokaže, kadar kakšen kraj, območje ali republiko prizadene nesreča." In je izrazil prepričanje, da bodo vsi prispevali največ kar bodp! mogli, da bi bilo črnogorsko ljudstvo čimprej kos posledicam nesreče, ki ga je doletela. Tudi druge države so se vključile v široko mednarodno akcijo pomoči ljudem in krajem, ki jih je prizadel potres. Tako tudi V Avstriji razne ustanove in organizacije pozivajo k zbiranju sredstev, zvezna vlada pa je sklenila, da bo zbrana sredstva .podvojila", kot je podobno napravila že leta 1976, ko je bila Furlanija' žrtev katastrofalnega potresa. Tudi koroški Slovenci bomo pomagali Črni gori Zveza siovenskih organizacij na Koroškem je že v nedeijo, čim je zvedeia o potresni katastrofi v Črni gor), predsedstvu SFR Jugosia-vije in predsedstvu SR Črne gore brzojavno izrazita sočutje ob hudi nesreči ter neposredno prizadetemu prebivaistvu zagotovita soiidar-nostno pomoč koroških Siovencev. V torek sta se predsednik ZSO dr. Franci Zwitter in tajnik dipi. inž. Feiiks Wieser zgiasiia na generainem konzuiatu SFRJ v Ceiovcu, kjer sta prav tako izjavita, da bomo tudi koroški Siovenci pomagaii Črni gori. V smisiu tega zagotovita je ZSO že prenakazaia ustrezno vsoto na konto, ki ga je veieposianištvo SFRJ na Dunaju odprto pri Banki za deio in gospodarstvo (BAWAG). Sedaj pa Zveza siovenskih organizacij na Koroškem poziva včia-njene organizacije in njihove čiane ter vse rojake, da se vkijučijo v akcijo soiidarnost) in po svojih močeh pomagajo težko prizadetemu prebivaistvu v Črnogorskem Primorju. Denarna sredstva je treba pre-nckazati na konto štev. 46-76319-9, ki ga je jugosiovansko veieposianištvo posebej v ta namen odprio pri BAWAG (Bank fur Arbeit und Wirtschaft). Pomoč v biagu pa zbira podjetje tNTRADE v Ceiovcu, Viktringer Ring S, te), štev. (0 42 22) 33 1 84 in 33 2 72. Kitče nas gias soiidarnost), da pomagamo bratom v Črni gori. Prisluhnimo temu giasu in odprimo naša srca; pomagajmo vsak po svojih močeh njim, ki jih je doletela huda nesreča! izkažimo s tem tudi hvaiežnost za podporo, ki jo nam nudi Črna gora in vsa Jugosiavija v našem boju zo narodne pravice! SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO vabi na otvoritev dvojezičnega otroškega vrtca v Šentprimožu v nedeijo 29. apriia 1979 ob 10. uri dopoidne. Pr) kuiturnem programu sodeiujejo: Siovenski oktet, mešani pevski zbor ..Danica", miadinski pevski zbor ..Danica", otroški zbor SPD .Vinko Poijanec", moški zbor SPD .Vinko Poijanec" in SPD .Trta", nastopata pa bo tudi skupina otrok iz otroškega vrtca. Popoidne ob 14.30 uri istega dne bo proslava 70-letnice obstoja Slovenskega šolskega društva pr) Vogiu v Šentprimožu. Pri kuiturnem programu sodeiujejo gojenci dijaškega doma v Ceiovcu z recitacijami in pevskimi nastopi, mešani pevski zbor .Danica" in tamburaši Iz Zeiezne Kapie. PrZtrč v.;d/jsn.7 (Berite tudi poročiio o deiovanju dvojezičnega otroškega vrtca v Šentprimožu na 4. strani!) AL! ŠE VELJA HiTLERJEV UKAZ: „Karntner sprich deutsch!" Vse daže, da do na Korošcem narobna nestrpnost spet o