Lojze Zupanc Kako sta drvar in vrag kvartala ... Nekoč je živel mlad drvar. Vse dne- a nič ni pomagalo. Njena ostarela mati ve je prebil v lozi in sekal drva. Bil je od žalosti in sramote, ki je padla pa je poznan daleč na okoli, da je grd na njeno dotlej pošteno bajtico, umr- preklinjavec, kvartač in pijanec. Ker la. A tudi to ni izmodrilo kvartopir- ie bil še mlad, se mu je nekega dne skega drvarja. zazdelo, da bi se oženil. Poslal je Na kresni dan je drvar godoval. Ves prošnjače v vas k iiajlepši mladenki. dan je pohajkov#l od krčme do krčme Dekle pa jih je zavrnilo: »Recite dr- in vse novce zapil. Pod večer se je varju, da ga ne maram za moža, ker vrnil domov, sel za mizo in grdo pre- ^rdo preklinja, popiva in kvarta. Ker klinjal. Njegova uboga žena se je jo- pa je postaven fant, bi se poročila z kajoč odpravila k počitku, on pa je njim, če bi se odvadil teh grdobij. Pri- ostal v izbi ter pričel kričati: dite čez leto in dan in če se bo dotlej »Moj god je danes, pa ga ni nobe- poboljšal, postanem njegova žena...« nega vraga, da bi z njim pokvar- Vrnili so se prošnjači k drvarju in tal!«-------— mu sporočili, kar jim je naročilo dekle. Komaj je to izrekel, so se odprJe Poslej drvar ni več pil, ne prekli- dveri nastežaj in v izbo je vstopil sam njal. ne kvartal. Čez leto-in dan je po- vrag. Maček, ki je predel na peči, je tiovno poslal prošniače v vas. In ker prvi spoznal čudnega gosta. Zamijav- je tudi dekle zvedelo, da se je mladi kal je in se prihuljeno odplazil iz izbe. in postavni drvar poboljšal, ga je vze- V izbi pa je zasmrdelo po peklu. — lo za moža. Vrag je sel za mizo in se zarežal: Bila je vesela poroka----------- »Ha, drvar, zval si me, prišel sem! Kaj Po poroki pa je drvar pričel spet želiš od mene? Le brž povej, da ti preklinjati in popivati. Kaj je hotela izpolnim željo, preden mine noč.« uboga žena? Bila je šivilja; noč in dan Drvar se je malce ustrašil vragove- je šivala, ali v.se, kar je prislužila, je ga prihoda. Ali ker si ni znal drugače "tijen lahkomiselni mož zakvartal. Jo- pomagati, je segel v žep in vrgel na •kala je in ga prosila naj se poboljša, mizo kvarte, rekoč: 2OO »Kvartati se mi je zahotelo, danes, »No, zdaj si pa brez vsega,« se je ko je moj god... in če te je volja, krohotal vrag. »Ničesar več nimaš, vrzi z menoj!« kar bi še lahko zakvartal.« — »Hoho, če nič hujšega ni,« se je za- »Ženo imam še!« je udaril drvar po krohotal vraf »kar dajva! Kvartati je mizi in zakiel. »Še za ženo igrajva! Če tudi meni najljubša zabava. ..« In že bom izgubil, pridi čez šest let po- je poarabil drvarjeve kvarte in jih raz- njo!« — delil: sebi pol, drvarju pol. Vrgla sta kvarte — izgubil je drvar. Dolgo, dolgo sta kvartala. Čim delj Na vzhodu je vstajal dan. Vrag je ¦ sta kvartala, tem bolj je vrag izgub- vstal s stola, se pretegnil in zatulil: ljal. Pred drvarja pa se je nakopičil »Pomni drvar, zakvartal si ženo! Čez visok kup prikvartanega srebrnega de- šest Iet pridem ponjo!« — In oddirjal narja. — — —¦ . je v peklo. »Ali bo dovolj za noooj?« je vpra- Kvartanje z vraoom pa je drvarja šal vrag obogatelega drvarja in vrgel izpametovalo. Ko je vrag že izginil, na mizo poslednje tri srebrnike. se je domislil, kaj je storil. Pričel je Ali drvar ni še hotel jenjati. Za- jokati; hudo mu je bilo žal, da je že- skominalo ga ie še po poslednjih treh no zakvartal. Poboljšal se je. — Pri- vražjih srebrnikih. Premešal je kvarte čel je moliti in hoditi na božja po- in jih razdelil: sebi pol, vragu pol. ta! — — — Pa se je odmaknila sreča od njega. Minilo je leto. Drvarjeva žena je bi- Vedno bolj in bolj je izgubljal, dokler la vesela, da se je /njen mož izpameto- ni izginil kup srebrnega denarja nazaj val. Vsa srečna je bila zdaj v zakonu v vražjo malho. Drvar se je jezil in z drvarjem. preklinjal, vrag pa si je vihal črne Minili sta dve leti: Bog jima je dal brčice in se režal: »Hej, drvar, kaj ti dete. Deček je rastel in bil v veliko niisem svetoval, da odjenjaj? Vidiš, veselje očetu in materi. Ko je odrastel zdaj pa nimaš nič več, kar bi še lahko v četrto leto. ga je pričela mati učiti zakvartal. —« lepih molitvic. Kadar pa se je česa »Hišo imam še!« je udaril drvar s hudo ustrašil, je vzkliknil: »Bog po- stisnjeno pestjo po mizi ter grdo za- magaj!« — Tako ga je bila naučila klel. »Še za bajto igrajva!« — pobožna mati. Vrgla sta kvarte — spet je izgubil Minilo je šest let. Na kresni dan je drvar. prišepal vrag pred drvarjevo bajto. Ti- 201 sti čas je bila drvarjeva žena na viso- dila drvarjevega sinčka. Predramil se | kem drevesu in nabirala rdečih češenj je, videl, da se nekdo plazi skozi okno I za malega sinčka. Vrag pa je objel v izbo ter prestrašen zavpil: »Bog po- I drevo in ga potresel, da je tfboga žena magaj, mati. nekdo se plazi v izbo!« — ' padla na zemljo. To je videl sinko, Tuleč je izginil vrag od okna. Silno ustrašil se je ter zajokal: »Bog poma- je bil jezen, ker mu je pošla Deklenska gaj, mati, kaj ste padli?« — moč. Tam za hišo je stal, opeharjen •Ko je vrag slišal besedico »bog«, je za prikvartano dušo. In ker ni mogel izginil ko veter. Ali tolažil se je: »Do drugega, je v svoji togotni jezi zagra- ' polnoči imam še dovoli časa, da pri- bil drvarjevo bajtico in jo potresel, da dem po ženo. Po polnoči šele izgubim se je kajbica močno poškodovala. Po- oblast nad njo. Zvečer se povrnem.« tlej je odtulil v peklo. — In res. Ko je drvarjeva družinica že ... Drvar pa je popravil bajtico in spala, se je vrnil. Skozi ozko okence še dolgo let živel v zadovoljstvu s svo- se je pričel riniti v izbo, da bi ugrabil jim sinkom in žeino. Klel, popival in drvajrjevo ženo. Tisti čas pa je stara kvartal pa ni nikdar in nikoli več! — ura na steni udarila polnoč in prebu-