GLASILO OBČINE DOMŽALE 6. marec 2009 - letnik XLIX, št. 3 ü radio hit ZAKLJUČNI HIT POKAL KRANJSKA GORA 7.3. 2009 s skupino Atom i k Harmonik 19. pustni karneval na Viru privabil več tisoč obiskovalcev, med njimi mnogo maškar Vir obiskali Obama, dve džamiji, rešitelji Piranskega zaliva, slovenski politiki, kurenti ... Če upoštevamo znano dejstvo, da kurenti prinašajo pomlad, potem glede na njihov množični obisk že 19. pustnega karnevala na Viru, v organizaciji prizadevnih članov Pustne sekcije Striček Vir, lahko rečemo, da je letošnje zime konec. Pustna sekcija Vir se je tudi letos potrudila, da je bil čas, ko se je Vir spremenil v Pustno deželo, prijeten, posebej prijetni pa so bili pustna sobota in nedelja ter pustni torek, ko so se za letošnjo Pustno deželo zaprla vrata. Predsednik pustne vlade in vsi ministri so se resnično potrudili, da je šlo vse kot po maslu. Pustno okrašene ulice so že štirinajst dni pred pustom opominjale, da veljajo posebni zakoni, ki so zlasti prišli do veljave na pustno soboto, ko se je v velikem šotoru v Športnem parku Vir, ki je bil pravzaprav palača pustne vlade, plesalo in rajalo ob zvokih Mambo kingsov vse do jutra. Dobro obiskan je bil dopoldanski otroški ŽIV- ŽAV, glavno dogajanje pa je bilo popoldne. Nedelja je bila po tradiciji najbolj množična. (Nadaljevanje na strani 8) Obama - Kar malce preveč zagorel je Obama s prijatelji prišel na Vir, da podpre vstop Pustne dežele Vir v ... ^JJJ Merilna postaja v Občini 2 Domžale Reden dnevni pregled kvalitete zraka tudi na spletni strani Občine Domžale. stran 24. seja Občinskega sveta 3 Občine Domžale O Kamniški Bistrici, manjših nagradah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles, programu dela nadzornega odbora in prostorskem načrtu za Lek. stran Obvestila 13 zdravstvenega doma Obvestilo Polone Burje, dr. med. spec, za pacientke dr. Darije Strah in Patrona-žnih medicinskih sester o zdravstvenem varstvu porodnic in novorojenčkov. ^tran Obvestila za vse 13 ljubitelje živali Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini. Mi trije smo najboljši par. Dober dan, 19. tradicionalni pustni festival Vir 2009 ... Za nas si svetovna prvakinja in ponosni smo nate Teja Gregorin -svetovna podprvakinja v biatlonu S pred dnevi končanega svetovnega bia-tlonskega prvenstva v Koreji je v prišla radostna vest: Teja Gregorin, naša odlična biatlonka, doma v Ihanu, je osvojila srebrno medaljo in le za nekaj sekund zaostala za Kati Wilhelm. Njena srebrna medalja je prva medalja za slovenski biatlon, ki je na tak način potrdil dobro delo, v katerem sodelujeta še dva tekmovalca iz Ihana: Klemen Bauer in Peter Dokl, pomembno mesto pa ima v slovenskem biatlonu še en Ihanec, Boštjan Lekan, ki skrbi za smuči. (nadaljevanje na strani 23) Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. marca 2009, rok za oddajo je četrtek, 19. marca 2009 do 12 ure. Zlato priznanje v rokah Toma Vavpetiča »V mladih letih je bil igralec Olimpije, Tivolija, Slovana in Domžal, potem pa se je preusmeril v trenerske vode in bil med drugim več let prvi trener članske ekipe kluba, ko je ta igrala v 1. Slovenski ligi in 2. Zvezni jugoslovanski ligi. V tekmovalni sezoni 1976/77je s člansko ekipo Domžal osvojil tudi naslov slovenskih prvakov. Kasneje je bil aktiven kot funkcionar kluba, sodeloval pa je tudi v raznih komisijah Košarkarske zveze Slovenije. (nadaljevanje na strani 20) Društvo za gorsko kulturo Domžale Povabljeni na 3. mednarodni festival gorniškega filma od 16. do 20. marca V začetku februarja 2007 je Društvo za gorsko kulturo v sodelovanju s Cankarjevim domom organiziralo 1. mednarodni festival gorniškega filma v Ljubljani in Domžalah, ki je doživel odličen odziv gledalcev in Slovenijo priključil skupini držav, kjer imajo sorodne festivale. Prikazanih je bilo 40 filmov iz 13 držav, ki jih je ocenjevala mednarodna žirija, organiziranih je bilo 8 predavanj vrhunskih alpinistov, trije spremljevalni dogodki ter projekcija arhivskih filmov. w fp KM, f U t L g) Cankarjev dom V februarju 2008 smo si lahko ogledali 2. mednarodni festival gorniškega filma s 45 tujimi in domačimi filmi, predavanji vrhunskih domačih in tujih alpinistov, okroglimi mizami z gorniško vsebino, predstavljena je bila gorniška literatura, na ogled pa tudi razstava gorniških slik. Festival je obiskalo še več ljudi kot prvo leto. Od 16. do 20. marca 2009 bo v Ljubljani in Domžalah 3. mednarodni festival gorniškega filma, o katerega vsebini njegov direktor Silvo Karo pravi: »Predvajali bomo 33 filmov v tekmovalnem sporedu. Starejše filme si lahko ogledate v Retrospektivi, prisluhnete lahko sedmim predavanjem domačih in tujih vrhunskih alpinistov, posebej zanimivo pa bo predavanje o Triglavskem narodnem parku. V okviru okrogle mize bomo ob 30-letnici začetka delovanja slovenske šole za gorske vodnike predstavili Aleševo šolo v Manangu ter prikazali arhivske filme o njenem nastanku in delovanju, zgodovino pa prikazali tudi na razstavi. V okviru festivala bomo predstavili nove gorniške knjige (Ožarjeni kamen: Franček Knez, Založba Sanje; Paul Pritchard: Deep Play, Založba Sidarta).« Filme bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija, ki bo izbrala zmagovalca vsake kategorije in dobitnika glavne nagrade mesta Domžale, saj je Občina Domžale eden od pokroviteljev festivala. Program 3. mednarodnega festivala gorniškega filma si je mogoče ogledati v Cankarjevem domu ter Kinoteki, del pa ga bo mogoče spremljati tudi v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, in sicer: (nadaljevanje na strani7) Kitajski pregovor pravi: »Moški lahko postavijo tabor, samo ženska pa zna narediti dom.« Vsem dekletom, ženam in materam želimo veliko dni v objemu ljubezni svojih najbližjih. Toni Dragar, župan Občine Domžale Svetniške skupine Občinskega sveta Občine Domžale Uredništvo Slamnika STRAN 4 V mesecu marcu smo pripravili poseben intervju z rejnico, Fani Rožič, STRAN 5 ter poglede žensk, ki so aktivne in vplivne na svojih področjih, na položaj žensk v družbi. Maks Merela - novi doktor znanosti s področja lesarstva Maks Merela je bil rojen leta 1978 v Spodnji Javoršici. Po končani osnovni šoli, na OŠ Jurija Vege Moravče, je šolanje nadaljeval na Srednji lesarski šoli v Ljubljani in se po maturi vpisal na Biotehniško fakulteto, Oddelek za lesarstvo. Kot raziskovalec se je Maks Merela izkazal že v času dodiplomska študija lesarstva in tako za diplomsko delo z naslovom Zgradba in radi- alna plinska permeabilnost reakcijskih con pri bukvi leta 2002 prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado. Takoj po diplomi se je zaposlil v podjetju Lip Radomlje d. d. in se naslednje leto vpisal na podiplomski študij bioloških in biotehniških znanosti na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. (nadaljevanje na strani 19) V0D0TERN Varčujmo z energijo! De Dietrich^ ogrevalna THERMiQUE 'r tehnika STIEBEL ELTRON Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si 3 3 IZ URADA ZUPANA stran 2 Dragi bralci, drage bralke, Mesec marec, v katerega smo zakorakali, že počasi, a zanesljivo odganja zimo. Narava se prebuja. Po časih negotovosti, ki so zavzeli naša življenja, vsaj narava poskrbi za svetle trenutke, ki jih bo iz dneva v dan več. Tudi nam bo lažje, ko se ne bomo več zapirali pred mrazom, pač pa se bomo po vsakodnevnih obveznostih vsaj za nekaj trenutkov lahko podali v naravo, v topel spomladanski dan, v zeleno, pomirjujoče okolje. V Domžalah imamo takih kotičkov kar nekaj, vsi so le streljaj od centra, zato je prav, da se vanje zatečemo čim večkrat. Ja, narava nam prinaša tolažbo, mesec marec pa poleg tega še kar nekaj prijetnih praznikov. Najprej je pred nami dan žena. 8. marec je dan, ko je prav, da se spomnimo vseh deklet in žena, na dan, ko so se ženske začele postavljati ob bok moškim. Ni bilo lahko, a današnji položaj žensk je tudi po zaslugi naših prednic zagotovo lepši, kot je bil. Seveda pa mesec marec prinaša tudi materinski dan, ko imamo priložnost, da se zahvalimo svojim mamam in skrbnicam za vsak odrekanja v dobi našega otroštva. Z eno teh »su-permam« smo se pogovarjali tudi mi. Da pa se moški ne bodo počutili popolnoma odrinjenih od dogajanja, se ob dnevu mučenikov spomnimo tudi njih. In nenazadnje, tu je še gregorjevo. Slovenski dan zaljubljenih, ki zadnja leta, kljub februarskem valentinovem, dobiva nazaj svojo veljavo. Ja, spomlad zagotovo trka na naša vrata, zato jih na široko odprimo. Mateja A. Kegel Občine prevzele skupno pokroviteljstvo 36. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Kulturno društvo Domžalski ro-gisti, ki ga vodi Gregor Otmar Rettinger, se je skupaj s pokrovitelji - občinami Domžale, Luko-vica, Mengeš, Moravče in Trzin - odločilo, da bodo občine v letu 2009 gostitelj že 36. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je eden od pomembnejših »kulturnih« projektov Zveze lovskih družin Slovenije. Tako so se konec februarja v Domžalah zbrali župani oz. predstavniki vseh občin, z Zveze lovskih družin sta se sestanka udeležila predsednik Srečko Krope ter podpredsednik Lado Bradač, na sestanku pa je sodeloval tudi tajnik Območne izpostave Sklada RS za kulturne dejavnosti, Pavel Pevec. Njihov gostitelj, Toni Dragar, župan Občine Domžale, je skupaj s predsednikom Kulturnega društva Domžalski rogisti, Gregorjem Otmarjem Rettingerjem, predstavil organizacijo^ in izvedbo omenjenega srečanja. Župani so se dogovorili, da prevzamejo skupno pokroviteljstvo nad 36. srečanjem lovskih pevskih zborov (17) in rogistov (25) iz vse Slovenije, nekaj pevcev in glasbenikov pa naj bi prišlo tudi iz tujine. Blizu 500 nastopajočih bo 13. junija 2009 nastopilo na skupnem koncertu v Hali komunalnega centra Domžale, še prej - v popoldanskem času - pa jim boste lahko prisluhnili tudi v drugih občinah, kjer naj bi imeli krajše koncerte, o katerih vas bomo pravočasno obvestili. Ob koncu so se župani, skupaj z vodstvom Zveze lovskih družin, dotaknili tudi siceršnje organiziranosti lovstva na območju občin ter vsi po vrsti pohvalili lovske družine na posameznem območju, ki s svojim Kakovost zemeljskega plina v Občini Domžale, ki je s koncesijsko pogodbo dodeljen družbi Petrol d. d. V zvezi z vse pogostejšimi vprašanji občank in občanov vam želimo pojasniti pot dobave zemeljskega plina, preverjanje njegove kvalitete, kakšna je kvaliteta plina iz rezerv ter kje opravljamo kvalitete meritev. Geoplin od dobaviteljev zemeljski plin prevzema na alžirsko-tunizijski in ukrajinsko-slovaški meji ter v Avstriji. Skupaj z drugimi uporabniki transporta do slovenske meje ga prevzema v Gorici (Alžirija) in Ceršku (ruski in avstrijski plin), kjer se tudi meri njegova kvaliteta. Meritev v obliki certifikatov kvalitete prevzetega zemeljskega plina se izvaja dnevno. Sestava mora biti znotraj meja, ki so določene s sistemskimi obratovalnimi navodili. Iz dnevnih poročil je vidno, da kvaliteta plina v Sloveniji zelo malo niha, zato je kurilna vrednost stabilna in se spreminja največ +/- 0,2 odstotka. Transport plina poteka na tlaku 50-70 barov, ki se v slovenskem omrežju reducira na nižji tlak: 1-5 MRP. Pri končnem potrošniku v gospodinjstvih se plin običajno reducira na 0,023 bara. Kvaliteto kurilnega plina določajo sestavine, ki se lahko bistveno spremenijo le v primeru, da se mešajo plini različnih plinovodnih sistemov v tujini. Takšne mešalne postaje v Sloveniji ne obratujejo, zato je podatek o kvaliteti plina izmerjeni podatek na vstopnih točkah. Kvaliteta skladiščenega plina je odvisna od mešanja plinovodnih sistemov v tujini ter kvalitete plina v fazi polnitve skladišč. Geoplin skladišč v Sloveniji nima, zato je podatek o kvaliteti plina izmerjeni podatek na vstopnih točkah. V zadnjih mesecih smo se intenzivno pogovarjali o virih energije, predvsem zaradi ponovnega zapleta z dobavo zemeljskega plina iz Rusije. Po mnenju številnih kolegov in strokovnjakov na tem področju sem zelo optimističen in menim, da se nam podoben zaplet januarja naslednje leto ne bo ponovil. Toni Dragar, župan Občine Domžale prizadevnim prostovoljnim delom uspešno skrbijo tako za živalstvo kot okolje. Posebej so spregovorili tudi o nadomeščanju škode, ki jo kmetom povzročajo živali, ter ugotovili, da pristojna lovska zveza veliko naredi na področju izobraževanja ocenjevalcev škode ter poznavanja postopkov za oceno le-te, dotaknili pa so se tudi problematike organiziranosti na terenu, kjer so ponekod rešitve, ki jih je kot pristojni za to področje oblikoval Zavod za gozdove Slovenije, povsem neživljenjske, ter problematike koncesij, ki naj bi bile podeljene spomladi. Že sedaj vas vabimo, da si 16. junija 2009 rezervirate čas za obisk koncertov lovskih pevskih zborov in rogistov, v okviru njihovega 36. srečanja. Dobrodošli! Vera Vojska Arboretum Volčji Potok prijazen v vseh letnih časih Tudi letos cenejši nakup vstopnic Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok sta tudi letos sklenila sporazum, ki omogoča cenejši nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok za vse prebivalce Občine Domžale, za leto 2009. Tako Občina Domžale, glede na večletno evidenco kupcev letnih kart, sofinancira nakup v vrednosti nekaj več kot 4.633 evrov. Arboretum bo zato ceno letne karte, ki je sedaj 45 evrov (otroška 25 evrov), za prebivalce Občine Domžale znižal na 20 evrov za odrasle in 14 evrov za otroke. Letna karta velja za vse prireditve v Arboretumu Volčji Potok, v letu 2009. Na njej morajo biti točni podatki lastnika s fotografijo. Hkrati Arboretum Volčji potok na osnovi podpisanega sporazuma omogoča organiziranim skupinam otrok iz vrtcev ter skupinam učencem osnovnih šol Občine Domžale brezplačen vstop v park. Letne karte se že prodajajo in jih lahko kupite v Arboretumu Volčji Potok ter njihovih cvetličarnah. Želimo vam veliko prijetnih dni v našem najlepšem parku, ki tudi letos za vse svoje obiskovalke in obiskovalce pripravlja vrsto presenečenj, med njimi si lahko že pogledate gostovanje Minimundusa - Stolpi in stebri. Vabljeni v objem visokih stavb in prijetnih rastlinskih dekoracij. V. Novo v Domžalah Merilna postaja za ugotavljanje kvalitete zraka Za postavitev premične okoljske merilne postaje smo se dogovorili s Sektorjem za kakovost zraka Agencije RS za okolje. ARSO je eden izmed dveh institucij, ki take meritve opravljata, izbrani pa so bili tudi zato, ker bodo tako pridobljeni podatki primerljivi z državnimi. Naprava meri glavna onesnažila, ki se nahajajo v našem zraku; urne koncentracije trdnih delcev (PM10, posledica kurjenja fosilih goriv, vplivajo na dihala in kot kondenzacijska jedra na pojav megle), žveplov dioksid (SO2, posledica predvsem kurjenja premoga in lesa, manjši vpliv prometa), ogljikov monoksid (CO, strupen plin brez vonja, posledica prometa), ozon (O3, nastaja v toplem in sončnem vremenu, v topli polovici leta, vpliva na kemične procese v telesu, oksidacijo, pospešuje staranje), dušikov dioksid (NO2, tudi strupen in tudi posledica prometa). Urne koncentracije so na spletni strani http://www.domzale.si/ prikazane tudi v kumulativi za posamezen dan. Torek, 3. marca 2009, med 21:00 in 22:00 Povprečne urne koncentracije Merilno mesto PM10 SO2 CO O3 no2 ^g/m3 ^g/m3 mg/m3 ^g/m3 ^g/m3 Ljubljana 51 <1 0.7 8 56 Maribor - 1 0.8 19 55 Celje 38 3 1.0 30 37 Nova Gorica 42 3 6 55 Trbovlje 54 <1 1.8 4 27 Zagorje 55 6 9 Domžale-mobilna postaja 51 3 1.4 5 - Mejna vrednost * 350 * 180 200 - Uredbo o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (UL RS 52/02) - Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (UL RS 52/02). - Uredba o ozonu v zunanjem zraku (UL RS 8/03). - Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (UL RS 36/07). U.Ž. Srečanje županov v Šentvidu pri Lukovici V četrtek, 5. februarja, so se na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici sestali predstavniki občin Razvojnega partnerstva središča Slovenije (RPSS) ter partnerji projekta Trkamo na vrata dediščine. S strani Občine Domžale se je srečanja udeležil podžupan Vinko Juhart. Predstavniki občin so razpravljali o preteklem in prihodnjem delu RPSS, o razvoju ter upravljanju blagovne znamke Srce Slovenije ter prisluh- nili dosedanjim rezultatom projekta Trkamo na vrata dediščine. Na srečanju so se odločili za nadaljnje skupno povezovanje pod blagovno znamko Srce Slovenije ter sklenili, da postane to skupna identiteta območja občin RPSS in Trkamo na vrata dediščine. Na podlagi prvih pozitivnih rezultatov dosedanjega dela se že kažejo tudi predlogi za priključitev sosednjih občin k blagovni znamki Srce Slovenije. Priprave na prireditev Srednjeveški dnevi Center za razvoj Litija bo kot izvaj-lec projekta Trkamo na vrata dedi- Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. • Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404, e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL ■ Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. PRIPRAVA PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. ščine v letošnjem letu sodeloval pri izvedbi prireditve Srednjeveški dnevi, ki bo potekala drugi konec tedna v juniju v Kamniku. Glavni organizator prireditve je že vsa leta Agencija za razvoj podjetništva in turizma v Občini Kamnik. V tem letu smo v Kamniku že izvedli prvi sestanek organizacijske ekipe, na katerem smo izmenjali ideje za izvedbo tega etnološko obarvanega festivala, ki bo dobil v sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine tudi pridih Srca Slovenije. K sodelovanju na prireditvi bomo povabili tudi društva in druge turistične akterje iz Občine Domžale. Nakup sveže zelenjave ali sadja na domu Ste že kdaj pomislili, da bi se na poti proti domu ustavili na eni od bližnjih kmetij in si kupili svežo zelenjavo ali sadje za kosilo? Zdaj imate priložnost. Pokukajte na spletne strani www.nadezeli.si ter poiščite med ponudniki s podeželja, ki so vključeni v mrežo ponudnikov Naravnost z dežele, vašo kmetijo, vrtnarstvo, sadjarstvo ali čebelarstvo. Projekt pilotno v občini Dol pri Ljubljani izvaja Center za razvoj Litija od leta 2007, vendar ga želi razširiti na celotno območje Srca Slovenije, vključno z Domžalami. S projektom želimo povezati podeželje neposredno s trgom ter končnim kupcem ponuditi zanesljiv vir zdrave, se- zonske, ekološke in doma pridelane hrane. Tako smo v sodelovanju z zadrugo Jarina v lanskem letu uspešno vzpostavili neposredno dobavo hrane s kmetij v prve vrtce oz. šole z območja, z istimi aktivnostmi pa nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Na enak način želimo s podeželsko ponudbo povezati tudi gostilne in hotele, ki delujejo na območju Srca Slovenije. Mija Bokal, Center za razvoj Litija Evropski projekti - izziv za mlade Pridobivanje evropskih sredstev ter pisanje in izvajanje projektov, ki sledijo ciljem Evropske unije, postaja del našega vsakdanjega življenja. Tovrstne veščine so vse bolj cenjene in prinašajo veliko priložnosti za mlade, ki se skušajo v poslovnem svetu šele uveljaviti. Vse mlade, ki si želite pridobiti izkušnje in reference pri prijavljanju in izvajanju evropskih projektov, vabimo k sodelovanju. Uvodno srečanje zainteresiranih bo potekalo v sredo, 4. marca, ob 16. uri, v Galeriji Premoderne umetnosti v Spodnjem Hotiču pri Litiji. Pišite nam tudi tisti, ki se omenjenega srečanja ne boste mogli udeležiti, in sicer na info@razvoj.si. Jelka Babič, Center za razvoj Litija stran 3 OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE 24. seja Občinskega sveta Občine Domžale Za začetek: le 6 točk dnevnega reda, ostalo v nadaljevanju seje 18. februarja 2009 so se svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale zbrali na 24. seji in po potrditvi zapisnika, o katerem je v zvezi s pravočasno objavo na spletni strani razpravljal Franc Gerbec, SD. Po razpravah Franca Čer-nagoja, Zelena stranka, in Pavla Cerarja, LDS, so pod vodstvom predsedujočega -Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale, sprejeli dnevni red, ki je obsegal 14 točk, ter se lotili točke Vprašanja, pobude in predlogi, kjer teh nikoli ne zmanjka. Tako je Franc Gerbec, SD, predlagal, da se na naslednjo sejo Občinskega sveta uvrsti poročilo o delu Podjetniškega centra ter program aktivnosti za ustanovitev podjetniškega inkubatorja, v imenu svetniške skupine SD pa, da se na naslednjo sejo uvrsti tudi priprave in ukrepe za pridobivanje evropskih sredstev. V zvezi s predlaganjem kandidatov za nadzorne svete je predlagal, da tudi občinski KVIAZ, po vzoru na državni ravni, pripravi kriterije in merila za predlaganje kandidatov v nadzorne svete oz. svete javnih podjetij. Svetniki so prisluhnili tudi dvema njegovima pobudama: ukrepom za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja ter preučitvi, tudi z anketo, možnosti gradnje garažne hiše v okolici blokov v Ulici Matije Tomca. Roka Ravnikarja, SLS, je zanimalo, kako poteka vračilo za vplačila za gradnjo telefonije in kakšen je terminski plan za gradnjo ceste, ki bo povezala vse tri občine (Moravče, Domžale, Dol pri Ljubljani); vprašal je, zakaj se Občina Domžale ne vključuje v projekte SRCE, kar bi zagotovilo možnost pridobivanja evropskih sredstev in od Uprave zahteval podatek o številu zaposlenih s stalnim bivališčem v Občini Domžale. Robert Hrovat, SDS, je opozoril na problematiko voženj več deset kamionov SCT skozi Dob, čeprav prometna signalizacija to prepoveduje, ter izogibanje cestninski postaji Krtina; na neplačilo zemljišč v KS Dob, ki so jih lastniki odstopili za gradnjo komunalnih objektov, kar povzroča težave pri pridobivanju zemljišč za gradnjo pločnika Dob-Vir; neurejeno parkirišče ob Tušu ter čimprejšnjo ugotovitev, v koliki meri Tuš še načrtuje ureditev centra Domžal. Janeza Limbka, N.Si, je zanimala usoda podirajočih hiš v Stobu, ki predstavljajo nevarnost za pešce in druge uporabnike pločnika in ceste, želel je informacijo o projektih Občine Domžale, v katere so vključena evropska sredstva, zanimalo ga je, kdaj bo zgrajena kanalizacija in vgrajen optični kabel v KS Rova - Kolovec, opozoril pa je tudi na to, da v KS Rova še ni urejeno otroško igrišče. Anton Preskar, LDS, ni bil zadovoljen z nekaterimi odgovori na na prejšnji seji postavljena vprašanja. Tako je v zvezi s problematiko uvrstitve Štude v prvi razred komunalne opremljenosti predlagal sestanek občine in vodstva KS Simona Jenka, zanimalo ga je, ali Občina Domžale ureja področje svetlobnega onesnaževanja na osnovi državne uredbe, zanimala ga je višina komunalnega prispevka za posamezno zazidalno območje, predlagal pa je tudi, da se gradnja mrliških vežic v Domžalah obravnava prioritetno. Mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, je predlagala, da občina takoj od pristojnih državnih institucij zahteva ureditev Kamniške ceste; Saša Kos, LDS, je opozorila na nevarnost podirajočih hiš v Stobu, na neurejeno Kamniško cesto ter nujno potrebo po ureditvi ceste Zaboršt-Ja-marski dom. Mag. Florjan Zabret, Peter Verbič - Lista za Domžale, je opozoril Če se želite seznaniti z odgovori na svetniška vprašanja, le-te poiščite na spletni strani www.domzale.si - Občinski svet - Arhiv svetniških vprašanj. na problematiko ločevanja odpadkov ter posebej na zbiranje bio odpadkov na kmetijah ter pri podjetnikih; Franc Černagoj, Zelena stranka, je predlagal ponovno postavitev ekološkega otoka pred vhodom na odlagališče v Dobu, ter opozoril, da Občinska uprava ne odgovarja na dopise občanov. Zanimalo ga je, ali je občina sodelovala na sejmu v Ljubljani in kdaj bo pridobila gradbeno dovoljenje za že zgrajeno parkirišče na Rodici. Predlagal je povečanje števila ekoloških otokov pred stanovanj sko-poslovni-mi bloki. Roman Kurmanšek, SDS, se je pridružil pobudi za ponovno postavitev ekološkega otoka pred vhodom na odlagališče v Dobu ter predlagal ureditev problematike dvigovanja rampe ter obratovalnega časa odlagališča v Dobu. Opozoril je tudi na problem jakosti električnega toka v delu Doba, potem ko je JKP Prodnik na tem področju urejal električni priključek, ter na potrebo po ureditvi bankin ob cesti Podrečje-Dob-Gorjuša. Volitve in imenovanja Brez razprave je bil sprejet naslednji sklep: V svet Kulturnega doma Franca Bernika Domžale se kot predstavnika uporabnikov imenuje Alojza STRAŽARJA, Vir, Valvazorjeva ul. 8, 1230 Domžale. Za kakovostnejšo in lepšo Kamniško Bistrico Svetniki in svetnice so za obravnavo točke Problematika varstva vode v Kamniški Bistrici prejeli obširno gradivo. O pobudi Ribiške družine Bistrica Domžale, Odbora za varstvo okolja Domžale-Kamnik in Zelene stranke Domžale je uvodno informacijo podal župan Toni Dragar, predstavljena pa sta bila tudi dodatna sklepa Odbora za varstvo okolja. V razpravi so sodelovali: Franc Gerbec, SD, Anton Preskar, LDS, ki je pripravil tudi dodatna dva sklepa, Rajko Bajec, predsednik Ribiške družine Bistrica Domžale, Robert Hrovat, SDS, Jože Nemec, predsednik Društva za varstvo okolja Domžale-Kamnik, Rok Ravnikar, SLS, Franc Černagoj, Zelena stranka, ki je predstavil sklepe pobudnikov za obravnavo na seji Občinskega sveta, Aleš Juhant, Lista podjetnikov in obrtnikov, Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, Roman Kurmanšek, SDS, o problematiki in sklepih pa je ponovno razpravljal župan Toni Dragar. Ob koncu so bili sprejeti naslednji sklepi: Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o presahnitvi vode v Kamniški Bistrici v septembru in oktobru 2008. Občinski svet Občine Domžale zahteva od Agencije RS za okolje, da do 30. 05. 2009 določi pravila o vodnem minimumu, ki bo zagotavljal minimalne pretoke v Kamniški Bistrici. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da se vodotok Kamniška Bistrica ne vzdržuje v zadostnem obsegu, zato zahteva, da Ministrstvo za okolje in prostor zagotovi zadostno višino sredstev, ki bo omogočila redno vzdrževanje vodotoka Kamniške Bistrice in njenih pritokov. Občinski svet Občine Domžale poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da prepreči onesnaževalcem vode iz zaledja vodotoka Kamniške Bistrice, da odlivajo tehnološko odpadno vodo neposredno v vodotok. Občinski svet Občine Domžale poziva Agencijo RS za okolje, da pristopi h gradnji vodne infrastrukture - fiksnih zapornic, ki bi uredile ekološko sprejemljiv pretok vode in s tem ustrezen monitoring nivoja vode v Kamniški Bistrici. Občinski svet Občine Domžale predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da hom-ško in radomeljsko mlinščico uvrsti v seznam celinskih voda 2. reda. Občinski svet Občine Domžale poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da skupaj z imetniki vodne pravice in koncesionarji predloži usklajen Poslovnik uravnavanja vodnega pritoka v Kamniški Bistrici in mlinščicah, ki bo urejal: - dopustne posege na vodna in obvodna zemljišča; - pravila ravnanja, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe in vodne pravice; - ekološko sprejemljiv pretok; - pravila vzdrževanja vodnih in obvodnih zemljišč; - monitoring; - nadzor nad izvajanjem poslovnika; - kazenske določbe. Poslovnik, naj bo pripravljen do 30. 05. 2009. Občina Domžale zahteva od pristojnega ministrstva in Agencije RS za okolje izdelavo vodnogospodarskih osnov porečja Kamniške Bistrice, saj je to temeljni vodnogospodarski dokument. Občina Domžale uvrsti vodnogospodarsko problematiko Kamniške Bistrice s pritoki na eno od prihodnjih sej občinskega sveta ter zagotovi udeležbo na seji najodgovornejših predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor ter odgovor Agencije RS za okolje. Manjše nagrade Uvodno informacijo k točki Obravnava in sprejem pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles Občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter povračilih stroškov je podal Franc Gerbec, SD, tudi predlagatelj točke. V razpravi je Anton Preskar, LDS, predlagal dodatne sklepe, mag. Marko Vresk, je kot predsednik Statutarno pravne komisije, poročal o skladnosti predlaganih sprememb z zakonodajo, Robert Hrovat, SDS, je v imenu svetniške skupine pred- stavil nov predlog spremembe pravilnika, v kateri so predlagali 40-odstotno znižanje nadomestila ter tudi namene, za katere naj bi tako zbrana sredstva porabili (štipendije, Rdeči križ, Karitas, Varna hiša). V daljši razpravi je Rok Ravnikar, SLS, predlagal sklep, s katerim bi omogočili, da se svetniki in svetnice sami odločijo, kakšen delež nadomestila so pripravljeni prispevati za namene, kot so bili predlagani - kasneje je bil njegov predlog tudi izglasovan; razpravljali pa so še: Franc Gerbec, SD, ki je podprl predlog SDS, mag. Milan Pirman, LDS, ki je predlagal preučitev možnosti znižanja višine katerega od stroškov, ki jih plačujejo vsi občani, Saša Kos, LDS, Franc Černa-goj, Zelena stranka, ki je podprl predlog Roka Ravnikarja, SLS, Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, mag. Lovro Lončar, SDS, Pavel Cerar, LDS. Sledil je odmor, po katerem je Franc Gerbec, SD, predstavil predloge sklepov in amandmaje, o katerih so razpravljali Franc Černagoj, Zelena stranka, Rok Ravnikar, SLS, Robert Hrovat, SDS, Franc Gerbec, SD, in Anton Preskar, LDS, nato pa so svetnice in svetniki z večino glasov sprejeli naslednje sklepe: Občinski svet Občine Domžale sprejme naslednji amandma: 1. člen Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika (kot v naslovu) se črta. 2. in 3. člen iz predloga se ustrezno pre-številčita. Občinski svet Občine Domžale sprejme Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Župan ob rebalansu proračuna za leto 2009, predvidoma v mesecu marcu, pripravi predlog spremembe Odloka o proračunu, s katerim se zagotovi prenos sredstev s proračunske postavke 011100 »Plače in sejnine občinskih svetnikov ter članov delovnih teles občinskega sveta« in 023100 »Nagrade nadzornega odbora« v potrebni višini, ki bo omogočila realizacijo dogovorjenih nalog za predlagane namene: zagotovitev sredstev za povečanja sredstev za štipendije (50 %), preostalih (50 %) se razdeli po naslednjem ključu: 20 % Karitasu Domžale, 20 % RK Domžale in 10 % projektu »varne hiše«. Župan pripravi ob rebalansu proračuna za leto 2009 predlog konkretnih varčevalnih ukrepov tudi za profesionalne ob- činske funkcionarje in vodstvene delavce kot tudi druge zaposlene analogno, kot je to naredila Vlada Republike Slovenije -od znižanja plač, materialnih stroškov in preostalih stroškov, vezanih na občinsko upravo. Enake konkretne programe v enakih terminih zahteva občinska uprava tudi od javnih podjetij in zavodov in jih predstavi ob sprejemanju rebalansa proračuna. Ob tem pa objavljamo tudi prvi člen omenjenega pravilnika, ki določa: Član občinskega sveta, predsednik ali član delovnega telesa Občinskega sveta in predsednik ali član Nadzornega odbora Občine Domžale ima pravico, da se s podpisom posebne izjave odreče za celotno obdobje opravljanja funkcije ali za določeno časovno obdobje izplačevanju sejnine in povračil, nadomestil in drugih prejemkov iz 11. člena Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter o povračilih stroškov (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 6/03-UPB, 9/03-uradni popravek in 4/04) deloma ali v celoti. Program dela Nadzornega odbora Sledila je točka Seznanitev z letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2009, o kateri je razpravljal Franc Gerbec, SD, nato pa je Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2009. Prostorski načrt za Lek Sledila je uvodna informacija Leona Kobeti-ča, Locus, o podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje Lek Mengeš-Dom-žale v prvi obravnavi, o kateri je razpravljal Anton Preskar, LDS, svetniki in svetnice pa so sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje Lek Mengeš-Domžale v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje Lek Mengeš-Domžale se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska ul. 2, 1230 Domžale, in v prostorih Krajevne skupnosti Preserje pri Radomljah, Pelechova 15, 1235 Radomlje. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba, Ljubljanska ul. 69, I. nadstropje, dne 11. 03. 2009, ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje Lek Mengeš-Domžale vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska ul. 69, 1230 Domžale. Ker je bila ura že devet zvečer, se je 24. seja Občinskega sveta Občine Domžale prekinila in se je nadaljevala 4. marca 2009. U. z. Občina Domžale in Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. objavljata razpored zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstev 23. 3. 2009 Krajevna skupnost Vir Krajevna skupnost Jarše - Rodica 24. 3. 2009 Krajevna skupnost Venclja Perka Krajevna skupnost Simona Jenka 25. 3. 2009 Krajevna skupnost Slavka Šlandra Krajevna skupnost Dragomelj - Pšata 26. 3. 2009 Krajevna skupnost Ihan Krajevna skupnost Dob 27. 3. 2009 Krajevna skupnost Krtina Krajevna skupnost Homec - Nožice 28. 3. 2009 Krajevna skupnost Preserje Krajevna skupnost Radomlje Krajevna skupnost Rova pri uvozu na Avtoodpad pri gasilskem domu parkirišče pred veleblagovnico VELE parkirišče Prodnik d.o.o. Savska 34, Domžale parkirišče Bistra (N. Tesla 16) - pri vrtcu od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 od 14.30 do 16.00 dvorišče nekdanje Osnovne šole (pri gradbišču) od 16.30 do 18.00 športni park športni park (pri nogometnem igrišču) pri zbirališču mleka v Brezjah pri Gasilskem domu ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto pri parkirišču Kulturnega doma pri Gasilskem domu od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 od 09.00 do 10.30 od 11.00 do 12.30 od 13.00 do 14.30 OPOZORILO: Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. Odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno-tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. OB PRAZNIKIH stran 4 Veliki pogovor ob 8. marcu - dnevu žena in 25. marcu - materinskem dnevu Fani Rožič Potem, ko smo se na seji Uredništva Slamnika dogovorili, da ob dveh »ženskih« praznikih v marcu pripravimo pogovor z eno od rejnic, sem za pomoč zaprosila gospo Marto Tomc, ki to področje pokriva v okviru Centra za socialno delo Domžale. Odločila je, da bi bila gospa Frančiška Rožič, ki jo vsi bolj poznamo kot Fani s Svete Trojice 5, kar pravšnja sogovornica, ki ni le rejnica, temveč tudi kmetica, članica društev in organizacij, predvsem pa prijetna sogovornica, ki ji prav na nobenem področju ne zmanjka besed. Obiskala sem jo na njenem prijetnem domu in nedeljsko dopoldne sva začeli s pogovorom o njenem otroštvu. Rodila sem se 20. marca 1950, v majhni hriboviti vasici Žeje, v družini Orehek, po domače Pr' Bizjak, kot druga od petih otrok. Moje otroštvo je bilo podobno kot otroštvo drugih otrok: skromno, delavno, pa vendar z veliko vaškega veselja. Otroci smo se igrali tedaj nam znane igre: med dvema ognjema, ristanc - v dolini, ki smo ji rekli »Dvovc«. Atek nam je naredil otroški voziček, s katerim smo v igri zdravniki prevažali paciente. Posebej lepo je bilo ob nedeljah, saj smo ob delavnikih pomagali staršem, še posebej rada pa se spominjam praznikov, kot je velika noč. Ko si dobil pomarančo, je bilo to neznansko veselje in moral si jo pokazati po celi vasi. Lahko rečem, da je bilo moje otroštvo lepo, predvsem zaradi druženja z ostalimi otroki. Ste celo osnovno šolo obiskovali na Sveti Trojici? Ja, vsa leta smo otroci s tega dela obiskovali osnovno šolo na Sveti Trojici. Avtobusa še ni bilo, pot v dolino je dolga, pa so nas učili učitelji Mihelčič, Ivanka Jakše, rada sem imela učitelja Skoka in Gabriča. Razumeli so, da prihajamo s kmetij, kjer dela nikoli ne zmanjka, zato so nam včasih dovolili kakšno uro več za med dvema ognjema, ki je bila tedaj zelo priljubljena otroška igra. Ob vseh znanjih, ki smo jih pridobili, so nas naučili tudi cepiti drevje, skupaj smo obdelovali šolski vrt in spoznavali skrivnosti kmetijstva, ki so nam v življenju prišle zelo prav. Sami so pripravljali, otroci res bolj zlagali, drva, s katerimi smo v kaminu pozimi greli šolo. Kljub skromnosti je bilo v šoli vedno lepo. Po končani osnovni šoli ste se zaposlili v Induplati Jarše. Ste si kot mlado dekle želeli kaj drugega za svojo življenjsko pot? Zelo sem si želela postati trgovka, pa pravzaprav ni bilo možnosti, zato sem se po končani šoli zaposlila v Induplati in se pri osemnajstih letih poročila z Jožetom Rožičem, na malce višje ležečo kmetijo. Tako se je začela moja življenjska pot, po kateri še danes stopam z možem, za katerega lahko rečem, da mi je bil vseh več kot štirideset let v oporo. Vi ste se poročili zelo mladi, danes dekleta in fantje poroko odlagajo tudi po 30. letu ali celo živijo »na koruzi«. Kaj menite o tem? Res je, da sem se poročila zelo mlada, vendar mi nikoli ni bilo žal. Na tak način sem vso svojo ljubezen dala prvemu fantu - možu Jožetu. Nikoli mi ni bilo žal, čeprav nekateri menijo, da tako ostaneš brez razigrane mladosti. Ni čisto res, čeprav razumem današnje mlade, posebej tiste, ki študirajo, da se poročajo kasneje ali sploh ne. Pa vendar so leta okoli 23 in malo kasneje najprimernejša za poroko. Za poroko zato, ker je meni, upam pa, da tudi sedanji mladini, pomenila neko nestrpno pričakovanje skupnega življenja, v katerem mora biti veliko razumevanja. Pa še nekaj bi rada povedala. Tudi iz svojih izkušenj. Otroci morajo biti zaželeni in ljubljeni, zato priporočam dekletom, pa tudi fantom, da imajo to vseskozi pred očmi in to tudi upoštevajo. Danes veliko govorimo o tem, da kmečki fantje ne najdejo nevest. Ste se težko odločila za poroko na kmetijo? O tem pravzaprav nikoli nisem razmišljala, saj sem bila kmečkega življenja vajena od prvih korakov. Hvaležna sem mami, ki me je naučila veliko dobrih stvari, povezanih s kuhanjem, peko kruha, peciva in drugimi gospodinjskimi opravili. Opravljala sem jih z veseljem - tako kot še danes. Sprva sem hodila še v Induplati, tudi po rojstvu sina Srečka, čeprav je bil porodniški dopust veliko krajši. Po rojstvu hčerke Antonije smo z možem, taščo in tastom veliko razmišljali, kaj bi, saj je bilo treba že šest tednov po njenem rojstvu v službo, čeprav le za štiri ure. Ko je bila stara osem mesecev in bi morala v službo za osem ur, smo se skupaj odločili, da ostanem doma. Kmetija je pomenila vir preživetja. Ugotovila sem, da sta zame kmetija in družina najpomembnejši v življenju. Ta odločitev mi je še kako prav prišla kasneje, ko so se moževa brata in sestra, ki so ob mojem prihodu k Rožičevim sicer živeli še doma, poročili in odselili. Z možem sva tako na kmetiji ostala sama, z zelo bolnim tastom in taščo, ki mi je sprva še veliko pomagala pri gospodinjskih opravilih, zelo dobrodošli pa so bili tudi njeni nasveti v zvezi z gospodinjstvom. Posebej sem ji hvaležna za pomoč in nasvete pri peki kruha ter skrbi za moje otroke in kasneje za delo z rejenci. Najbrž vaša kmetija pred več kot štirimi desetletji še ni bila modernizirana in je zahtevala veliko ročnega dela? Res je. Tedaj smo kosili s kosami, orali celo s konjskimi vpregami, da ne govorim o drugi moderni kmetijski mehanizaciji, ki danes olajšuje delo na kmetijah. Prav želja, da bi kmetijo modernizirala, je bila kriva, da smo kupili traktor, ki je pomenil velik finančni zalogaj, pa tudi veliko požrtvovalnosti in truda. Tedaj ni bilo nobenih priboljškov, dopustov ali oddiha. Z možem, ki je delal v tedanji Papirnici Količevo, sva ob nakupu traktorja čutila veliko srečo in olajšanje, prav takšno, kot je bilo po poplačilu obveznosti ob prevzemu kmetije. Tast in tašča sta se, tako kot midva z možem kasneje, zavedala pomena izobraževanja otrok, kar je zahtevalo kar precej finančnih sredstev, enako kot zdravljenje tastove bolezni. Z vnuki in rejenci Kakšna je danes vaša kmetija? Naša kmetija, ki obsega blizu 20 ha, je danes popolnoma mehanizirana, ukvarjamo se predvsem z mlekarstvom. Radi imamo našo kmetijo, čeprav zahteva veliko dela. Vesela sem, ko gledam krave, ki se pasejo na vrtu okoli kmetije, saj tako vsi skupaj čutimo pristnost današnjega kmetijstva, ki ga je čedalje manj. Res pa je, da dela nikoli ne zmanjka. Pri delu so nama vseskozi in še pomagajo otroci, tudi vnuki. Z možem sva zadovoljna, da bo sin Srečko z družino nadaljeval družinsko tradicijo kmetovanja. Ob tem pa bi rada še povedala, da na kmetiji človek ne sme gledati samo, koliko bo ta dala. Če bi namreč upoštevali vse stroške in vse delo, ki je potrebno, da kmetija napreduje, se ne bi splačalo kmetovati. Lažje je, ker delamo z veseljem in ker pridelujemo zdravo hrano - zase in za druge. Še najbolj vesela pa sem, ker res vsi delamo skupaj in ker otrokom in vnukom, ko je potrebno, ni treba dvakrat reči, da pridejo pomagat. Kako je videti vaš delovni dan? Pravzaprav dnevi na kmetiji niso nikoli enaki, vsak prinaša kaj novega. Navadno vstanem ob pol šestih, ko dobim v varstvo najmlajšega vnuka Žiga-Jana. Sledi priprava rejencev Barbare in Denisa za šolo. Po zajtrku odideta vsak na svoj avtobus oz. kombi, ki ju odpeljeta v šolo. Vmes je navadno čas za kavo, saj vedno pride kdo od otrok in njihovih družin. Prijetni so ti pogovori pred službo. Nato delo v hlevu, pa priprava kosila, včasih tudi za deset ljudi, saj skušam mladim, ki pozno pridejo iz službe, pomagati tudi na tak način, da jim skuham kosilo. Jemo vsi enako. Po kosilu sledi pospravljanje, kakšen pogovor, pomoč pri pripravi za naslednji šolski dan in že je tu večer in jutro ... drugačno od prejšnjega ... Zanesljivo ste ponosni na vse tri otroke - Srečka, Antonijo in Fani, njihove družina ter osem vnukov? Sem, zelo ponosna sem nanje. Vsi so si pridobili svoj poklic, imajo službe, ob katerih se izobražujejo, tako hči Fani končuje magistrski študij mana-gementa. Kot sem že povedala, sva bila in sva z možem prepričana, da je največ, kar lahko daš svojim otro- kom, to da jim daš delovne navade in izobrazbo, zato sem zelo vesela, ker pridno v šole hodijo tudi vnuki. Vsi trije otroci z družinami živijo v svojih hišah v okolici kmetije. Dobro se razumemo, veliko smo skupaj in želim si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Zelo sem tudi ponosna, ko vidim, da vsi v naši družini najino vztrajanje, da je potrebno mlade seznaniti z delom na kmetiji in jim pokazati, da tudi trdo fizično delo prinaša lepe sadove, posebej če na kmetiji delaš s srcem in ljubeznijo, upoštevajo in radi pomagajo na kmetiji. Kdaj in zakaj ste se odločili za rejništvo? Prve rejence sem sprejela, ko je bil sin Srečko star dvanajst let. Imam kar nekaj prijateljic in znank, ki so se z rejništvom ukvarjale pred mano in ko sem jih poslušala, koliko otrok v Sloveniji nima nikogar, ki bi ga objel ter stisnil k sebi, sem začela sama razmišljati o tem, da bi svojo skrb in ljubezen ponudila tudi drugim. Izkušenj iz vzgoje svojih otrok sem imela kar nekaj, po pogovoru z možem pa sem se odločila, da v rejništvo vzamem tri otroke ter si uredim status rejnice. Nenazadnje je bil to tudi majhen, a trdo prislužen prihodek, ki na kmetiji vedno pride prav. Z rejništvom se tako ukvarjate že več kot tri desetletja let in samo vi in rejenci vedo, koliko ljubečih vezi se je v tem obdobju stkalo med vami in njimi. Kaj je najpomembnejše v trenutku, ko se človek odloči za rejništvo? Med prvimi tremi rejenci, ki sem jim nudila skrb, je bil tudi šest tednov star dojenček, le nekaj več kot dva kilograma je imel in spomnim se, kako so mi nekateri dejali: »Fani, 'dost' si upaš.« Najdlje je pri nas rejnica Sanda, ki je prišla k nam kot osemmesečno dekletce, danes pa študira turistiko na Bledu. Ob njej imam še Barbaro in Denisa. Vsi re-jenci in rejenke se radi vračajo in obujajo spomine na čas, preživet pri nas. Najbolj pomembno je, da otroka stisneš k sebi, da se pri temi počuti varnega. Najbolj vesela sem, ko pride k meni in mi odkrito reče: »Mami, veš, kako te imam rad.« Vsi rejenci naju z možem kličejo ata in mama. Zelo se trudim, da bi bili moji Kot birmanska botra rejenki Barbari S prijateljicami iz Društva podeželskih žena Domžale. rejenci povezani s svojimi starši. Sicer so pa zame vsi otroci enaki. Sem tudi članica Društva rejnikov in rej-nic. Rada bi pohvalila Center za socialno delo Domžale, posebej gospe Marto Tomec in Maksimiljano Mali, ki se trudita, da bi se rejniki in rej-nice stalno izobraževali. Vsakoletno letovanje, srečanje slovenskih rejni-ških družin, miklavževanje in druge prireditve - povsod se družimo in si izmenjujemo izkušnje. Ob tem še hvala za pomoč pri akcijah občinama Domžale in Lukovica, Krajevni skupnosti Dob, Rotary klubu Domžale, Lcane, d. o. o., Vilar, d. o. o., Fiat Weit, Mladinski knjigi Domžale, Avtu Debevc, AC Kušar, pohvalim pa naj tudi Osnovno šolo Dob in Osnovno šolo Roje; res mi pomagajo pri vzgoji in učenju rejencev. Vaša življenjska pot je zelo prepletena z vašo željo, da se stalno izpopolnjujete, pridobivate nova znanja, se učite. Morda kaj več o tem? Nova znanja, pa naj gre za področje kmetijstva, rejništva ali osebne rasti, so me vedno pritegovala, zato sem vedno iskala možnosti, da izvem še kaj novega in to uporabim pri vsakdanjem življenju. Tako sem po začetnem seminarju za rejnice redno udeležujem vsakoletnih izobraževanj v okviru Centra za socialno delo Domžale, zelo pomembna so tudi mesečna srečanja rejnic in rejnikov; strokovno se izpopolnjujem na področju predelave mleka in ekološkega kmetovanja, odločila pa sem se tudi za izobraževanje s področja managerskih znanj. Veliko dobrih stvari sem izvedela tudi na tečaju o predelavi mleka v mlečne izdelke, tečaju konzerviranja sadja in zelenjave ter tečaju izdelave kruha, potic in testenin. Lotila sem se tudi računalništva, saj v današnjem času računalnik nujno potrebuješ. Večkrat ste sodelovali tudi na razstavi kmečkih dobrot na Ptuju. Pred leti, največkrat sem razstavljala kruh, pri čemer sem se ob peki vedno spomnila na nasvete moje mame in tašče. Kruh rada pečem še danes in se z njim, poleg z drugih stvari, predstavljam na različnih razstavah Društva podeželskih žena Domžale. V veliko veselje pa mi je bilo, ko sem za pšenični kruh z dodatki na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju prejela zlato in bronasto priznanje. Več kot štiri desetletja ste članica Prostovoljnega gasilskega društva Žeje- Sveta Trojica? Kako ste pravzaprav zašli v gasilstvo in mu ostali zvesti do danes? Na našem koncu skoraj ni družine, kjer ne bilo koga, ki je gasilec. Tako sem tudi sama pri 15 letih postala članica Prostovoljnega gasilskega društva Žeje-Sveta Trojica, kjer sem pridobila veliko znanja o varstvu pred požari, kar ti pride prav tudi v gospodinjstvu in na kmetiji, pridobila pa sem tudi veliko prijateljev. Gasilci se vas posebej radi spominjajo kot pridne gospodinje iz časov, ko ste s svojimi domačimi pridelki in pijačo postregli vse, ki so s prostovoljnim delom gradili vaš dom krajanov. V zahvalo so vam dali tudi priznanje. Kako se vi spominjate teh časov? Še prej se spomnim, kako je atek pomagal pri urejanju »štale«, ki je bila naš prvi dom. Rekel je, naj grem z njim, da bom pomagala odnašati kamenje. Kasneje sem bila zraven, ko smo gradili dom. Rada se spominjam številnih ljudi, med njimi tudi že pokojnega Marjana Cenclja, ki so dan za dnem s prostovoljnim delom gradili naš dom. Vaščanke smo kuhale in pekle, če je bilo potrebno. Še posebej rada pa se spomnim pokrivanja doma, ko sem pripravljala hrano za več kot 60 ljudi. Veliko lepih spominov! Res pa je tudi, da nikoli nisem in ne znam reči ne in na to sem zelo ponosna. Ste tudi ustanovna članica Društva podeželskih žena in vse obdobje sodelujete v njem. Rada sem med svojimi prijateljicami Društva podeželskih žena Domžale, ki smo ga skupaj ustanovile in skupaj delamo v njem. Zavzemamo se, da bi naše delo bolje poznali, ga bolje cenili in vedeli, da je zdrav pridelek koristen vsem. Rada se predstavljam na razstavah, predvsem pa sem vesela, ko se družimo, se skupaj izobražujemo, skratka se imamo lepo. Rada delam tudi v Društvu upokojencev Dob - Naš dom, kjer sem članica Upravnega odbora, vključena pa sem tudi v vodstvo Krajevne organizacije Rdečega križa Dob, kjer na območju naše krajevne skupnosti opravljamo humanitarno delo. Kako ste zadovoljni s svojo življenjsko potjo? Zelo sem zadovoljna. Lepo mi je, med domačimi, skupaj z možem, brez katerega ne bi uspela; med otroki in vnuki, na katere sem ponosna. Vesela sem, ker prihaja čas, ko imam nekaj časa tudi zase in greva kdaj pa kdaj z možem v toplice. Vse, kar si želim, je zdravje in še naprej prijazni trenutki z domačimi in vsemi drugimi. Morda še kaj za konec? Mislim, da sem povedala vse, pa vendar bi rada rekla še nekaj. Zadovolj na sem, ker vsakomur lahko pogledam v oči, ker živim pošteno življenje, kar je največ, kar lahko človek ima. Hvala. Pa še nekaj. Ko sem prebrala obrazložitev Društva podeželskih žena Domžale, s katero so vas predlagali za KMETICO LETA, sem med drugim prebrala: »Fani Rožič dobro ve, da je današnji tempo življenja drugačen, da se vsem nekam mudi, zato vabi vse, ki imajo težave s stresom ali prehitrim tempom življenja, da se oglasijo pri Rožičevih in se prepričajo, da je življenje na kmetiji prijetno in sproščujoče.« Prepričajte se. Prijetno praznovanje dneva žena, rojstnega dne ter vse lepo tudi ob materinskem dnevu, spoštovana Fani Rožič, in veliko zdravja, seveda! Vera Vojska stran 5 Vloga žensk v kulturi Utrinki z delavnic »Udejanjimo integracijo načela enakosti spolov«, ki jih je izvajal Urad je enake možnosti v Ženske v politiki Enakost vseh živih bitij je prvič napovedala francoska revolucija, toda vseeno so v novi družbi ženske ostajale manj enakopravne. Vendar pa je revolucija označila pomembno prelomnico v načinu, kako so bile ženske predstavljene v poprej izrazito patriarhalnem družbenem svetu. Razmerje moči oziroma prevzemanje moči, ki v stalni dinamični napetosti zaznamujejo zadnji dve stoletji preoblikovanja odnosov med spoloma na ravni filozofije, religije, politike in kulture, je ključni pokazatelj prizadevanja žensk za lastno neodvisnost v sodobni družbi in kulturi. Koliko Slovenk poznate, ki so pisale zgodovino? Če ne veliko, to ni zato, ker se ženske v prejšnjih dveh stoletjih niso premaknile izza štedilnikov, ampak zato, ker jih je zgodovina v večini primerov prezrla. Večstoletna prizadevanja in boji žensk za pravico do izobrazbe ter dela kot ključnega elementa ekonomskega preživetja družin so sodobno vlogo žensk sčasoma pripeljala ob bok večinskega deleža moških voditeljev na višjih družbenih položajih. Še več - poleg stereotipnega pogleda na žensko kot skrbno ženo, mater in gospodinjo v enem se istočasno ženske počasi vzpenjajo kot politične in ekonomske veljakinje v mnogih državah. Vloga ženske v slovenski kulturi zahteva poglobljeno seznanitev s feministično teorijo in ženskimi študijami, ki so se na našem prostoru razvijale v zadnjem stoletju. Eden Gibanje, in s tem šport ter rekreacija, naj bi bilo del našega vsakdana. Zaradi zdravja, dobrega počutja, družabnosti, lepe postave, premagovanja stresa ali drugih motivov, ki jih posameznice najdemo za fitnes, tek, tenis, smučanje, hojo ali sprehode. Pomembno se je premikati, ne glede na leta, vztrajati, čeprav se včasih ne počutimo najboljše, zunaj dežuje ali pa smo ostale brez^ prijateljice, ki bi nam delala družbo. Če se le prepričamo, smo bogato nagrajene: z iskrenejšim nasmeškom, zabavnim pripetljajem, prijetno utrujenostjo, še številnejšimi pohvalami o našem videzu ali najpomembnejšim - zadovoljstvom samih s sabo. Da smo postale športnice, je trajalo skoraj 2000 let ... Preselimo se v leto 776 pr. n. št., v antično Grčijo. Prve olimpijske igre. Na športnem vrhuncu tako kot tekmovalci in kot gledalci lahko sodelujejo le moški, »potuho« so imela le dekleta, ki še niso bila zaročena ali poročena. Morda zato, ker so bili nastopajoči le v »Adamovem kostumu« ali ker so enodnevne igre vključevale le tek na en stadij (192 današnjih metrov), skratka, zasedba je bila bolj ali manj izključno moška. Zdaj preskočimo dobri dve tisočletji v leto 1896, ko so bile organizirane prve olimpijske igre moderne dobe. Pridevnik moderne morda ni ravno najbolj posrečen, saj so bile olimpijske igre spet v izključno moški zasedbi, si pa to oznako zagotovo vidnih dogodkov, tudi v mednarodnem pogledu, je Festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki ga vsako leto organizira Društvo za promocijo žensk v kulturi. Na njem sodelujejo umetnice, teoretičarke, aktivistke s celega sveta, z namenom, da gledalce opozorijo na idejo o širitvi vse večje moči ženske ustvarjalnosti. Festival je pomemben tudi za slovenske ustvarjalke in teoretičarke, ker jim omogoča izražanje in posredovanje bistvenih sporočil o današnji politiki, družbi in kulturi. Vendarle je zaposlovanje na kulturnem področju kočljiva tema, ki se v sodobnem slovenskem prostoru tiče predvsem žensk. »Če je v Sloveniji kultura zapostavljena glede na druge družbene dejavnosti, se od njih ne razlikuje vsaj po enem dejstvu: po zapostavljanju žensk,« je zapisala nekdanja voditeljica festivala Mesta žensk, Uršula Cetinski (Mladina, Evropejke v umetnosti in medijih, 2001, št. 33). Dalje je nanizala nekaj zgovornih dejstev: »Delež žensk v Evropi, zaposlenih v kulturi in medijih, se razlikuje glede na posamezna področja in države, na splošno pa je žensk manj, še posebno na vodilnih položajih. Mnoge ženske kariero prekinejo med petim in sedmim letom službovanja, ko so stare približno trideset let. To je čas, ko se posvetijo materinstvu, medtem ko se moški ravno v tem času s polno paro zaženejo v svojo kariero. Sicer pa trenutno evropsko kulturo, se pravi umetnost in medije, kroji 40 odstotkov žensk. Največ jih najdemo v knjižnicah, arhivih, muzejih, na zaslužijo olimpijske igre 1900, v Parizu. Tokrat so na tekmovališča prvič stopile predstavnice nežnejšega spola, med 997 športniki jih je bilo 22. V zgodovino se je kot prva ženska z olimpijskim odličjem zapisala Angležinja Charlotte Cooper, ki je v dolgem krilu in kravati zmagala med posameznicami v tenisu. Prelomni dogodki so se zgodili še leta 1964, ko so ženske v japonskem Tokiju prvič nastopile v moštvenem športu, in nato še nekateri, ki so ženskam omogočili pokazati svoje spretnosti in sposobnosti v različnih »moških športih«. Vsi so privedli do zaključka, da smo ženske v športu enakovredne »močnejšemu« spolu, morda zaradi zgradbe telesa malce počasnejše in manj vzdržljive, a povsem enakovredne. Tudi mamice so »od hudiča« Začetek 20. stoletja je bil zaznamovan z razglabljanji o vključevanju žensk na olimpijske igre. Pogovori so se vrteli predvsem v smeri izčrpavanja žensk kot nežnejših bitij, ki naj bi še posebej po daljših (tekaških) preizkušnjah padale na tla in se onesveščale. Ženske so svoje atletske sposobnosti na olimpijskih igrah lahko pokazale šele 1928, pretirano poudarjanje »nežnosti« pa je kot ena izmed prvih strla leteča gospodinja z Nizozemske, Francina ''Fanny'' Blankers - Koen, mati dveh otrok, ki je na olimpijskih igrah 1948 zmagala v kar štirih atletskih disciplinah. Na lanskih olimpijskih igrah je čez cilj maratonske preizkušnje prva pritekla 38-letna mama. Številne športnice se po rojstvu otrok in najrazličnejših prekinitvah športne karie- OB PRAZNIKU ŽENA nižjih političnih pozicijah, v poklicih, povezanih z administracijo, dokumentacijo ali pa delujejo kot različne asistentke. Narašča tudi delež žensk v medijih, vključno s televizijo in radiem, v založništvu, oglaševanju in digitalnih medijih. Povečuje se število žensk v vizualnih umetnostih in literaturi. Zelo malo jih še vedno zasledimo v glasbi, predvsem pri skladanju in dirigiranju, arhitekturi, fotografiji in kiparstvu. Prav za vse Evropejke pa je značilno, da napredujejo le do določene stopnje, nato pa naletijo na t. i. nevidno »stekleno steno«, ki jim prepreči napredovanje na pomembne položaje, kjer bi lahko zares odločale o usodi svoje stroke.« Zanimivo je tudi dejstvo, da obstaja zelo malo raziskav, ki bi nam statistično osvetlile položaj Slovenk v kulturi in umetnosti. Na spletni strani Urada za enake možnosti lahko beremo, da je delež žensk, (samo) zaposlenih v kulturnem sektorju, relativno uravnotežen z deležem moških, vendar pa v Sloveniji nimamo podrobnejših analiz, v katerih kulturnih poklicih in na katerih področjih delajo. A nekatere organizacije in ustvarjalke opozarjajo, da je delež žensk med prejemniki sredstev za kulturno ustvarjanje nižji, ter da so višja sredstva namenjena področjem, kjer prevladujejo moški ustvarjalci. Torej, medtem ko ženske na kulturnem področju še vedno nimajo enakovrednega položaja, se vsaj nadaljujejo prizadevanja za odkrivanje ženskega dela v preteklosti in na tak način odpirajo vrata sodobnim ženam, da njihovo delo postane vidno. Katarina Rus Krušelj re uspešno vračajo v svetovno elito. Zato, ženske, postanite ali ostanite športnice, četudi ob boku z vozičkom ali otroki. Ženske se nismo dale in se ne smemo dati kar tako. Praktično športanje med štirimi stenami (in še malo po stopnicah) Športniki, ki jih gledamo in občudujemo po televizijskih zaslonih, so profesionalci, ki živijo za šport, večina pa jih od športa tudi živi. Tisti, ki ste bolj resno trenirali karkoli, veste, da že resno športanje najstnikov zahteva ogromno energije, spodbude in odrekanja, da o finančnih vložkih niti ne govorimo. A osredotočimo se na nas, »navadne« ženske z družinami in službo in še kakšnim honorarnim delom povrhu, amaterke. Ženske imamo za športanje (tako se ukvarjanju s športom zadnje čase moderno reče) zelo različne motive: nekatere si želimo le gibati, druge želimo športati predvsem zaradi druženja, tretje se borimo za skladno postavo za plažo, sveži zrak dela čudeže pri premagovanju stresa in še kaj bi se našlo. Za šport iz kakršnegakoli razloga - ob energiji in močni volji (ker vsaj začetek največkrat ni prijeten) - potrebujemo čas! Ki pa ga nimamo, velikokrat tudi, če bi si ga želele vzeti. In na tem mestu pride v poštev alternativna definicija športa ... Že res, da je fino in moderno vsak dan teči po tekočem traku v fitnesu in se pretegovati na napravah v športnih centrih ... Kot šport pa lahko pojmujemo tudi pospravljanje, kjer treniramo roke in krepimo stegen-ske mišice. Kaj pa dviganje in prenašanje otrok, mar niso to vaje za bicepse rok ali pa likanje in obešanje za mišice ramenskega obroča? Nikakor ne trdim, da so hišna opravila v izključno ženski domeni, zagotovo pa jih lahko sprejmemo za daleč najcenejši in najbližji fitnes, kjer, če želimo večji učinek, pač večkrat odidemo v trgovino in se vračamo po stopnicah, pogosteje in hitreje okopa vamo vrt, polepšamo dan hišnim ljubljencem in podobno. Za športanje lahko štejemo tudi delanje počepov med umivanjem zob ali morda dviganje na prste ali zamahovanje z nogami med kuhanjem. In če si ob »hišnem športu« še trikrat na teden izborimo čas za vsaj polurni tek, hojo, plavanje ali dejavnost, kjer dela celo telo - smo zmagale. Vse se da, če se hoče, v iskanju časa za šport je potrebno le združiti prijetno (oblikovanje telesa) s koristnim (opravljeno delo). Zato ženske, športnice, steza ob Kamniški Bistrici vabi, vse prevečkrat sameva tudi trim steza na Šumberku - zasedimo ju, za bolj vesele in še lepše Domžale! Bojana Znana je ugotovitev, da je odnos neke družbe do žensk merilo za njeno demokratičnost. Na simbolni ravni se ta odnos kaže zlasti v institucijah oblasti: v parlamentu, v vladi, v političnih strankah. V tradicionalno moško polje politike so bile ženske pripuščene zelo pozno. Ženske so v Sloveniji pridobile volilno pravico šele po 2. svetovni vojni, v primerjavi z razvito Švico, kjer so ženske pridobile to pravico šele leta 1971, pa še vedno spodobno zgodaj. Pravno-formalno so pravice ženskih in moških pri nas izenačene, kar pa še ni zadosten pogoj za enake izhodiščne možnosti za doseganje enakega položaja. Slovenija je s podpisom različnih mednarodnih sporazumov in sprejemom Zakona o enakih možnosti moških in žensk, sprejetim 2002, dobila krovni zakon, ki daje temelje za izboljšanje položaja žensk in nalaga lokalnim skupnostim, da v okviru svojih pristojnosti spodbujajo in ustvarjajo enake možnosti za oba spola. Smernice za enakost žensk in moških v lokalnem razvoju so lahko v pomoč, kako pri načrtovanju konkretnih aktivnosti ustvarjati pogoje za zagotavljanje enakih pravic ter ustvarjanju enakih možnosti in priložnosti za ženske in moške, ki živijo v tem lokalnem okolju. In kako te smernice uveljavljati? Naj se dotaknem le enega teh vidikov: vidik enakosti spolov v lokalnem načrtovanju in razvoju. Lokalni razvoj zajema različna področja, vključno s prostorskim načrtovanjem (n. pr. trgovine, vrtci in šole, delovna mesta, rekreacijski centri itd), ponudbo prostoča-snih storitev z aktivnostmi na prostem, na primer v parkih in na javnih površinah, socialno vključenostjo, vprašanji ekonomskega razvoja, obnove kraja, prevoza, zagotavljanja stanovanj. Ženske in moški te storitve in ukrepe uporabljajo različno: na primer, ženske v večji meri kot moški potujejo med domom, vrtcem, šolo, trgovino in službo, moški se pogosteje kot ženske udejstvujejo v prostočasnih dejavnostih (rekreacija, druženje s prijatelji). To pomeni da se morajo specifične potrebe žensk in moških upošte- Citratka Tanja Zajc Zupan sicer pravi: »Lepa ženska je srečna ženska.« Če ona tako pravi, oziraje se na svojo lepoto, bo že držalo. Naslov pričujočega sestavka ni moj, z besedo močna pa seveda ni mišljeno fizično močna ali morda celo kakorkoli zavaljena, čeprav so tudi take kot ženske enakovredne z drugimi, ampak duševno močna, zmagovalna ženska, kadar gre za težje življenjske preizkušnje, za izrazito ali vsaj kolikor toliko vpadljivo nenaklonjeno usodo. Zakaj torej tak naslov? Minule dni sem v Frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani zagledal znan obraz s .svojega predavanja o retoriki na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Ker nisem bil čisto prepričan, sem se sprehodil po cerkvi kot kak izletnik, maše takrat ni bilo, in ugotovil sem, da se ne motim. Ženska, po izobrazbi slavistka, je goreče molila, kar sem doživljal kot nekakšno trofejo vsaj tistega dne. Počakal sem, da je prva vstala, nakar sem se ji približal in jo nagovoril. Razgovor se je odvijal na kavici v bližnjem lokalu in na vrsto je med drugim prišel tudi praznik dan žena. Prav ona je postavila definicijo »Lepa ženska je močna ženska«; vse drugo, pravi, je sekundarnega značaja in manj pomembno. Izhajala je iz nekega konkretnega problema in ga analizirala. Ni si enostavno predstavljati, je začela, kakšno stisko doživlja ženska ob razpadu zakona, sploh, če so tu še otroci. Kot ženi se ji zamaje svet pod nogami, izgublja del svoje osebne identitete, ki se je izražal v vlogi žene, in ob tem se vedno znova uresničuje tudi kot ženska. V tem svojem ženskem bistvu je zdaj najbolj prizadeta. Zamaje se ji lastno samospoštovanje, občutek lastne vrednosti. To je tisto, kar mora predelati sama s seboj in znova pridobiti. Pomembno je, da ozave- vati pri načrtovanju, oblikovanju in izvajanju ukrepov in storitev glede zaposlovanja, dostopu do storitev kulturnega in športnega življenja, javnega prevoza, izobraževanja in družinskih obveznosti. Smo v Domžalah pri uveljavljanju tega vidika na pravi poti? Pri doseganju vizije uveljavitve enakih možnosti igrajo ključno vlogo izvoljeni člani in članice Občinskega sveta. Ti lahko zagotovijo, da se zaveza njihovega Občinskega sveta odraža v takšnih strategijah, načrtih in poslanstvu kot jih ponujajo smernice za enakost žensk in moških. Z večjim deležem žensk v politiki, od lokalne do evropske bi zagotovo cilje dosegli hitreje in kakovostne-je. Zastopanost žensk v lokalni politiki, če se omejim na Občinski svet je z 32% dokaj visoka, v slovenskem parlamentu je le 13% poslank, poprečna zastopanost žensk v nacionalnih parlamentih držav članic EU je 23%, v Evropskem parlamentu pa jih deluje 33%. Če upoštevamo, da je populacije žensk v skupni populacije več kot polovica in da ženska pamet dokazano ni slabša od moške, potem ti dosežki niso zadostni. Razlogov, zakaj se ženske kot volivke in tudi kot kandidatke ne udeležujejo volitev, je več. Enakost spolov v družbi ni razumljena kot vrednota, pričakovanja do žensk v močnem katoliškem okolju so drugačna, sporočila mnogih medijev doseganju enakosti niso naklonjena (Kdo že skrbi za čiste moške srajce in brezhibno čist in dišeč WC v oglasnih sporočilih?). Naj ne zveni preveč šovinistično oseben spomin: ob okroglem jubileju pred 20 leti so mi sodelavke in sodelavci v šoli poklonili leseno desko z napisom: Koliko sovražnikov ima sposobna ženska? Vse nesposobne moške! Pred mednarodnim praznikom žensk, 8. marcem, se velja temeljiteje zavezati k zagotavljanju možnosti in uresničevanju zavez za doseganje enakosti spolov v zadovoljstvo vseh ljudi. Andreja Pogačnik Jarc sti vse tiste vidike lastne osebnosti, ki ji govorijo, da je tudi samostojna ženska brez moškega, morda bo mati samohranilka, prav tako vredna vsega spoštovanja in priznanja v družbi. Naj je še tako težko: enostavno se mora odločiti, da bo v življenju zmagovalka, in v to usmeriti vso svojo energijo. In tako naprej. Ali za vse to ni potrebna posebna moč? Res pa je tudi, da razumsko lahko zelo hitro pospravimo vse na svoj prostor, srce pa potrebuje čas, da začuti olajšanje, sprejme izgubo, da - če slovnica dovoli reči - »odžaluje« in da se umiri. Važno je imeti pred očmi, da vedno zmoremo več, kot si mislimo, da lahko. Seveda je v trenutnih ali konkretnih okoliščinah pomembno, da ženska otrokom ne daje negativnih sporočil o očetu, čeprav čuti v sebi še tako bolečino. Pobegli mož je namreč še vedno oče njenih otrok in zato naj poudarja tiste njegove lastnosti, s katerimi se je kot oče izkazal. Naj mož ženo še tako razočara, otroci ga potrebujejo in ga tudi bodo. V vlogi očeta in mame bosta vedno, čeprav morda ne bosta več partnerja, zato je pomembno, da znata ločiti med tema dvema vlogama. V takem smislu je potekal najin razgovor v počastitev, če ne kar poglobitev, dneva žena. Šlo je dejansko za nekakšen predo-kus praznika. Naj ob letošnjem dnevu žena vsem predstavnicam ženskega spola ne le čestitam, ampak jim želim zlasti notranje moči za premagovanje vsakršnih življenjskih težav, kakršnihkoli, ne le takšnih iz gornjega primera. Tudi nasploh morajo biti ženske močne, da lahko krotijo svoje može, ne za vsako ceno, ampak če je potrebno. Vse najboljše torej in mnogo cvetja, duhovnega in naravnega. Ivan Kepic Utrinek z enega izmed tekov v visokih petah O športu žensk malo zares in malo za hec Domžalčanke, zasedimo drevored ob Kamniški Bistrici! Ob 8. marcu T V i • V V i Lepa ženska je močna ženska DRUŠTVA stran 6 Župan sprejel vodstvo in se zahvalil za darilo Defibrilator - darilo Rotary kluba Domžale občanom in občankam Rotary klub Domžale je lani slovesno praznoval prvih deset let svojega uspešnega dela, v katerem največ skrbi, predvsem pa finančnih sredstev, namenja dobrodelni dejavnosti. Njihove skrbi so bili deležni različne organizacije in posamezniki, ob praznovanju desetega rojstnega dne pa so sklenili, da občanom in občankam naše občine, pa tudi vsem drugim, ki zaradi različnih potreb prihajajo v občinsko stavbo v Domžale, na Ljubljanski cesti 69, podarijo tri defi-brilatorje ter z njimi zagotovijo večjo varnost na mestih, kjer se vsakodnevno zadržuje veliko ljudi. V Evropi in tudi v Sloveniji so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti. V primeru akutnega zastoja srca zaradi srčnega infarkta je možnost preživetja odvisna predvsem od hitre pomoči. Prav temu so namenjeni podarjeni defibrilatorji, nameščeni na lokacijah, kjer se dnevno zadržuje večje število ljudi. Prvi defibrilator je bil izročen Prodajnemu centra BREZA, ob njegovem 12. rojstnem dnevu, drugega pa je vodstvo Rotary kluba Domžale 11. februarja izročilo županu Toni-ju Dragarju v prostorih občine, kjer bo defibrilator nameščen ob vhodu v stavbo. Tretjega bodo rotarijanci izročili vodstvu Trgovskega centra Mercator, kjer ga bodo lahko koristili tudi tisoči obiskovalcev knjižnice. Vodstvo Rotary kluba Domžale, po desetih letih ga znova vodi njegova prva predsednica Viktorija Vehovec, Zoran Vitorovič, ki je klub vodil prav v jubilejnem letu, mag. Marko Vresk in Boris Mrak, se je udeležilo sprejema pri županu. Izročili so mu dragoceno darilo in povedali, da bodo v kratkem z Zdravstvenim domom Domžale podpisali pogodbo o vzdrževanju defibrilatorja, občina pa bo usposobila ljudi, ki bodo v primeru potrebe občanom in občankam lahko pomagali. Pri tem je bilo poudarjeno, da je uporaba omenjenega pripomočka, ki ima vgrajen tudi EKG, zelo enostavna, pa vendar nepogrešljiva v primerih zdravstvenih težav, saj z njim lahko rešimo človeško življenje. Ob tem je nova predsednica Viktorija Vehovec poudarila, da bo humanitarna dejavnost Rotary kluba Domžale tudi v prihodnje najpomembnejši del programa, v okviru katerega si bodo prizadevali, da bodo pomagali zlasti tistim, ki pomoč posebej potrebujejo - tudi zaradi težav, ki so zaradi gospodarske situacije vse večje. Izrazila je zadovoljstvo, da bo defibrilator služil vsem, ki bodo obiskovali »občinsko stavbo«, saj so med njimi tudi tisti, ki preko Rotary kluba darujejo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Zabeležili smo tudi izjavo Zorana Vitoroviča, predsednika Rotary kluba Domžale v letu, ko je bila sprejeta odločitev za nakup treh defibrilator-jev: »Zelo sem zadovoljen, da bomo z darilom Rotary kluba Domžale, za katero smo se odločili ob njegovem 10. rojstnem dnevu, pomagali, hkrati pa upamo, da bomo vse tri defibrila-torje uporabili kar najmanjkrat. Če pa jih bomo, bom vesel, če bomo z njim rešili človeško življenje.« Župan Toni Dragar je ob zahvali za dragoceno darilo poudaril, da je ponosen na delo vseh društev in klubov, še posebej tistih, ki se ukvarjajo s humanitarno in dobrodelno dejavnostjo ter pomagajo ljudem, ki so v socialnih stiskah. Rotary klubu Domžale je zaželel veliko uspešnih projektov ter uspehov pri njihovem delovanju. V. 65 let od tragedije Zasavsko-kamniškega odreda Oživele vse poti, ki vodijo na Oklo Že skoraj pomladna pustna sobota, 21. februarja, je na tradicionalno spominsko slovesnost na Oklo privabila na stotine ljudi, ki so se poklonili žrtvam tragedije pred 65 leti. Organizatorji, Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija ZB Ihan in Krajevna skupnost Ihan, so pred spomenik položili venca, prižgane so bile sveče, številni praporščaki pa so se s praporji poklonili padlim v tragediji. Tradicionalno slovesnost, ki jo v zadnjih letih vsako leto obišče več ljudi, je začela Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB, ki je v kratkem nagovoru poudarila, da spomin na Oklo in druge dogodke v drugi svetovni vojni ne bi smel zbledeti. Voditeljica Ana Lenič je prireditev vodila z izbranimi besedami, s katerimi je večkrat spomnila na svobodo, po kateri so borci hrepeneli, sanjali in umirali, ter zaželela vsemu svetu veliko miru. O hrepenenju in ponosu na borce je govoril tudi Boštjan Urbanija, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ihan, ki je poudaril, da se tudi mladi zavedajo pomena zgodovine in so nanjo ponosni. Podobno je razmišljal slavnostni govornik Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki se je ob tej priložnosti spomnil tudi januarja - svetovnega dne holokavsta, ki smo se ga spomnili tudi v Sloveniji, ter med drugim dejal: »Čas med 1941 in 1945 so zaznamovale tudi slovenske žrtve, med katerimi so okupatorji z našega ozemlja v koncentracijska taborišča in zapore odpeljali več tisoč Slovencev in Slovenk. Približno 10.000 jih je umrlo v nemških taboriščih, več kot 2.000 se jih nikoli ni vrnilo iz italijanski taborišč. Za preživelimi pa so ostala leta trpljenja in grozot, ki so jih zaznamovala za vse življenje. In ob tem je treba še enkrat, pa če bo potrebno, še stokrat, ponoviti: šele močno antifašistično odporniško gibanje narodno-osvo-bodilnega boja, katerega del je bil tudi Kamniško-zasavski odred, je zaustavilo genocid nad našim narodom ter nas povezalo z zmagovito koalicijo demokratičnih zaveznikov. Tako kot 27. januar, svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, tudi spomini na tragedijo Kamni-ško-zasavskega odreda na Oklem niso le priložnost, da se spomnimo ter obsodimo grozote in tragedije, temveč predvsem priložnost, da se upremo in obsodimo naraščajoče negativno obravnavanj e posameznika, da obsodimo nesmiselno trpljenje civilistov po vsem svetu, ki trpijo zaradi vojn in spopadov. Vsepovsod moramo najti mirne na- čine za dokončne rešitve in odpravo konfliktov, za poti, kjer bo prostor le za strpnost, neizključevanje, dialog, medsebojno spoštovanje in priznavanje etičnih, verskih, kulturnih in vseh drugih razlik. Najti moramo način, da bo svetu vladal mir in da bomo prav vse bodoče rodove obvarovali pred strahotami vojn, ki prizadenejo človeštvu nepopisno trpljenje. Zato bomo tudi prihodnje leto prišli na Oklo. Prišli bomo počastit spomin na vse padle - na Oklem in na vseh drugih bojiščih, na katerih so se in ste se borili za svobodo, ki jo uživamo. Borili za mir, ki si ga bolj kot kdaj-koli želimo danes - za nas in za vse bodoče rodove.« V kulturnem programu so partizanske pesmi zelo lepo prepevali člani Moškega pevskega zbora Radomlje pod vodstvom Marka Tirana, s svojimi recitacijami in pesmimi so učenci Osnovne šole Ihan povedali, da si, ko z drobnimi koraki hitijo v prihodnost, v njej želijo sreče in miru, venček partizanskih je zaigral harmonikar Anže Zavrl, zapela pa je tudi Silva Kosec. Utihnila je partizanska pesem, spomini na tragedijo, ki jih zlasti preživeli, med katerimi se je slovesnosti udeležil Rado Kokalj, in sorodniki padlih oživljajo tudi med letom, so potihnili. Na Oklem sta spet tišina in mir, vendar le do februarja 2010, ko se spet dobimo na eni najmnožič-nej ših spominskih slovesnosti v naši občini ter vsi skupaj pritrdimo besedam, da je prisotnost na omenjeni slovesnosti učna ura zgodovine, na kateri se spomnimo žrtev vseh vojn in si vedno znova želimo miru. V. Vojska Društvo izgnancev Domžale Predolgo čakanje na povračilo gmotne škode Na občnem zboru Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Domžale smo soglasno podprli prizadevanje našega društva, da bi nekdanjim izgnancem in beguncem povrnili gmotno škodo, nastalo med drugo svetovno vojno, na katero čakamo že več deset let. Kot smo lahko prebrali v glasilu izgnancev Vestnik, je društvo Medresorski komisiji Vlade RS za obravnavanje vprašanj vojne škode in Ministrstvu za pravosodje posre- dovalo še dodatna gradiva o premoženju, ki so ga v Sloveniji leta 1945 zapustili Nemci, Avstrijci in Madžari na račun reparacij in vojne škode. To premoženje država zadržuje že 63 let, namesto da bi ga uporabila za poplačilo vojne škode. Ob tem pa je treba vedeti, da je povprečna starost slovenskih izgnancev in beguncev 76 let, vse več jih potrebuje posebno skrb in pomoč. Zato bi želeli, da se pristojno ministrstvo čim prej seznani s celotnim gradivom in dopolnjeni zakon pošlje v razpravo in sprejem Državnemu zboru RS. 1941 j &Br 1945 društvo izgnancev slovenije Sicer pa se v društvu pripravljamo na letošnjo osrednjo prireditev -prvi kongres izgnancev in bugun-cev, žrtev nacifašizma, ki bo 6. junija 2009 v Ljubljani in se ga bomo udeležili tudi člani in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale. DIS Domžale Občni zbor Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios Gasilstvo je neločljivi del Heliosa, naše tovarne, s/ v • 1 • • • našega življenja in nas samih Sredi februarja so se na rednem letnem občnem oboru zbrali člani in članice Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios, v okviru katerega delujejo tudi profesionalni gasilci iz Centra požarne varnosti Domžale. Na občnem zboru so se jim pridružili predstavniki sosednjih prostovoljnih in industrijskih društev, Marjan Slatnar, častni predsednik Gasilske zveze Domžale, ki je predstavljal tudi PGD Domžale — mesto, hkrati pa je član IPGD Helios ter Peter Gubanc, vodja Oddelka za premoženjske zadeve Občine Domžale, v okvir katerega spada tudi civilna z aščita, s strani katerega je bil prisoten poveljnik štaba, Marko Žagar. Vse prisotne je ob začetku pozdravil predsednik mag. Marko Vresk, ki je besede dobrodošlice še posebej namenil upokojenim sodelavcem. Pod predsedstvom Rudija Volčini-ja je bilo najprej na vrsti poročilo predsednika mag. Marka Vreska, ki se je dotaknil tudi sedanje gospodarske krize, ob tem pa poudaril, da se gasilstvo uvršča med najvišje prioritete, kar nenazadnje dokazuje tudi 498 gasilk in gasilcev od skupaj 909 zaposlenih. Leto 2008 je posebej zaznamovalo organizirano usposabljanje, v katerem je sodelovalo skoraj 200 udeležencev, ki so pridobili nova znanja oz. osvežili dosedanja, uspešno so pripravili dve ekskurziji, pripravili vajo na temo pravočasnega zapuščanja stavb, povabili medse sodelavce, njihove družine pa tudi otroke iz vrtcev in šol, ki na Količevo radi pridejo. Pohvalil je izhajanje Tednika, ki ga tudi s gasilskimi vsebinami ureja Marjan Bolhar, predstavil nove naloge CPV, ki so pomenile tudi pet novih profesionalnih gasilcev, skrb za mlade gasilce, ki so se tudi letos vključili v PIGD Helios, svoje poročilo o uspešnem delu pa zaključil s sporočilom: »Ne izpustimo tega, kar imamo in za kar so se borili naši predhodniki!« Iz poročila poveljnika in Centra za požarno varnost Domžale smo izvedeli, da so imeli v letu 2008 176 intervencij, od česar je bilo 56 požarov, ostalo so bile tehnične intervencije, med katere štejejo posredovanja v prometu, ob izlivu nevarnih snovi ter druge pomoči gasilcev, izvedeli pa smo tudi nekaj o izvajanju koncesije za zagotavljanje varnosti v trojanskih predorih, v okviru katere so 1. julija 2008 začeli zagotavljati dežurstvo. Posebej razveseljiva je bila informacija, da v letu 2008 v Heliosu ni bilo nobenega požara, le 16 izrednih dogodkov, kjer je bilo potrebno posredovanje gasilcev oz. zaposlenih. Opravili so tudi dve vaji, v redno usposabljanje v gasilstvu je bilo vključenih več kot 400 članov. Sodelovali so tudi na društvenih in sektorskih vajah, dnevih odprtih vrat, se še posebej angažirali v mesecu po- žarne varnosti ter skrbeli za redno pripravljenost za morebitno posredovanje. Gostje in prijatelji iz sosednjih PGD so vsi po vrsti pohvalili delo društva in meddruštveno sodelovanje ter zaželeli, da bi IPGD Helios še naprej tako uspešno delal. Sledil je sprejem programa dela za leto 2009, v katerem bodo posebno skrb namenili: širitvi pomena preventivnega delovanja ter usposobljenosti za varstvo pred požarom; ta pomen bodo skušali širiti tudi na vsa druga podjetja v sistemu Helios; nadaljevali bodo akcijo »Gasilnik v vsak dom in vsak avto«, posebno skrb namenjali usposabljanju in gasilskim vajam, povečali dejavnosti v mesecu požarne varnosti, sodelovali z vrtci in šolami; izdajali Tednik ter tudi sicer povečali informiranje na to temo; sodelovali na tekmovanjih, za delo na tem področju bodo uvedli ciklus predavanj za zaposlene in občane, kjer naj bi pridobili nova znanja oz. obnovili že pridobljena; pripravili ekskurzije, sodelovali z drugimi in predvsem naredili vse, da bodo dobro usposobljeni za preventivno dejavnost in posredovanje ob požarih. Sledil je slovesen vstop novih članov v društvo, podelitev priznanj za 10-letno in 20-letno zvestobo društvu. Spominska priznanja so za 30-letno zvestobo prejeli Milan Vidovič, st., Rajko Rihtar, Aleksander Rebula in Janez Kralj. Marjan Bolhar, dolgoletni urednik Tednika je prejel posebno spominsko darilo ter posebej glasen aplavz, s spominskimi priznanji pa so spomnili vseh, ki so se v preteklem letu upokojili. Tudi letošnji občni zbor PIGD Helios je dokazal, da se vlaganja v gasilsko dejavnost v Heliosu bogato obrestujejo, hkrati pa tudi, da dobra usposobljenost gasilcev in profesionalcev zagotavlja varno življenje vseh v občini. »Gasilec si ali pa nisi,« smo slišali na občnem zboru ter se prepričali, da so vsi člani PIGD Helios gasilci, ki se še kako dobro zavedajo svojega plemenitega poslanstva ter ga v celoti tudi izpolnjujejo. V. stran 7 DRUŠTVA %ws Ks MM Društvo za gorsko kulturo Domžale Povabljeni na 3. mednarodni festival gorniškega filma od 16. do 20. marca (nadaljevanje s 1. strani) Četrtek, 19. marec 2009 ob 10.00 in 16.00 - Projekcija za osnovne in srednje šole ob 18.00 - Gib stene/The Movement of a Wall, 42' Slovensko pustolovsko tekmovanje 2007/Adventure Race Slovenia 2007, 17' Potovanje rdečega hladilnika/Journey of a Red Fridge, 52' ob 20.00. uri - Neskončni vozel/ The Endless Knot, 52' Pasja obsedenost/Dog Gone Addiction, 67' Petek, 20. marec 2009 ob 10.00 - Projekcija za osnovne in srednje šole ob 16.00 - Plezanje do skrajnosti/ Climbing to the Limits, 50' *Led, kaos in iskanje norosti/Ice, Anarchy and Pursuit Of Madness, 28' Če ne padeš .. ./If You're not Falling ..., 8' ob 18.00 - *Žeja kamnitega morja/ The Thirst of a Stone Sea, 79' Divjina Visokih Tater/High Tatras, 52' ob 20.30 - Lightning Strike v Arwa Towerju/ Lightning strike - Arwa Tower, 50' *Po robu/The Sharp End, 60' *Film ne bo podnaslovljen v slovenščini. Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami, ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure, v upravi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska cesta 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter uro in pol pred pri-četkom prireditev na blagajni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu: 01 722 50 50 ali preko elektronske pošte: info@kd-domzale.si. Cena vstopnic: Posamezni sklopi filmov 5 €; 20-od-stotni popust za dijake, študente, upokojence in registrirane alpiniste: 4 €. Več informacij o 3. festivalu mednarodnega gorniškega filma na spletni strani http://imffd.com/index. php?lang=si. Dobrodošli! Gasilsko veselje na snegu 2009 V soboto, 14. februarja, je bilo organizirano 2. regijsko tekmovanje v veleslalomu za gasilsko mladino na smučišču Soriška planina. Organizacija tekmovanja je potekala v okviru Regije Ljubljana III. Tekmovanje v veleslalomu smo načrtovali že en teden prej, vendar smo ga bili primorani zaradi slabih vremenskih razmer prestaviti. Kot se je izkazalo, je bila odločitev prava, saj nas je na praznik valentinovega na Soriški planini pričakal sonček in prava zimska idila. Na začetku smo bili najprej deležni nekaj osnovnih navodil s strani predsednika Komisije za mladino Regije Ljubljana III, Slavka Jalovca, potem pa je sledila razdelitev smučarskih kart, bonov za malico ter štartnih številk. Otroci so pohiteli na sedežnico in vlečnico, da bi pred »zaresnim« tekmovanjem na hitro naredili še nekaj zavojev. Ker je bilo mentorjev dovolj, je bilo poskrbljeno za vse: tako za varnost mladih, ki so švigali po belih strminah, kot tudi za pomoč pri izpeljavi tekmovanja. Kljub nekaj tehničnim zapletom smo nekaj čez 10. uro pričeli s startom. Z ne preveč zahtevno progo so se najprej spopadli najmlajši tekmovalci, stari 8 let in manj. Nadaljevali so tekmovalci po tekmovalnih kategorijah, vse do mladincev, starih 14 in 15 let. Otroci so tekmovali v desetih različnih kategorijah (glede na starost in spol). Seveda smo se med sabo pomerili tudi mentorji, ki smo tekmovali ločeno po spolu, in sicer pod in nad 35 let, povsem v svoji kategoriji pa so tekmovali t. i. gasilski veterani (nad 50 let), brez katerih si zagotovo težko predstavljamo tako smučarsko kot tudi gasilsko znanje. Vsega skupaj je tekmovalo 105 otrok in 58 mentorjev, od tega je bilo iz GZ Domžale 88 udeležencev. Po končanem tekmovanju je sledila najprej okrepitev s čajem, hot-dogi in golažem ali joto, potem pa težko pričakovana razglasitev rezultatov - kot se spodobi: s stopničkami za najboljše. Zmagovalci posameznih kategorij so prejeli pokale, prvi trije pa medalje. Po čudovito preživetem dnevu in nepozabnih dogodivščinah gre posebna zahvala Slavku Jalovcu, predsedniku Komisije za mladino Regije Ljubljana III, članom komisije ter vsem pridnim delovnim rokam smučišča Soriška planina, ki so zares dobro pripravili progo in orga-nizali tekmovanje. Srečanja se tako vsi, organizatorji, mentorji in otroci, veselimo tudi drugo leto. Otroci so naše največje bogastvo in lepo je videti in sodelovati pri dogodkih, ki naše mlade gasilske nadobudneže vzpodbujajo tudi na snegu oziroma v času, ko zanje ni predvidenih drugih gasilskih aktivnosti. Lucija & Jani »Udarniška« obnova kažipotov Sicer j e minilo že nekaj mesecev, ampak vseeno velja tudi preko Slamnika v imenu krajanov izreči zahvalo in priznanje Jožetu Rožiču iz Doba, da je prostovoljno, dobesedno udarniško, obnovil dva kažipota, na vrhu Sv. Trojice in pri Rapov'c na Gorjuši. Jožetu, ki je bil sicer rojen pri Celarju na Sv. Trojici, ter še vedno rad in redno obiskuje naše kraje, se za vzgled prostovolj-stva ter prispevek k urejeni podobi krajev lepo zahvaljujemo. R. R. J? K-'^, 2 _1 Obnovljena kažipota na Sv. Trojici in na Gorjuši Društvo Ajda Domžale Smisel sveta uresničuje delo človeka, presvetljeno z modrostjo in prežeto z ljubeznijo Naslov prispevka je misel dr. Rudolfa Steinerja, utemeljitelja biološko-dinamičnega kmetovanja, in v njej sem našla številne odmeve letošnjega občnega zbora Društva Ajda Domžale. To povezuje kmetovalce, vinogradnike, vrtičkarje, čebelarje in ljubitelje zdrave prehrane. Občni zbor so zbrani skupaj s pevko Silvo Kosec začeli z znano narodno Slišala sem ptičko pet'. Sledila je okrogla miza, ki jo je vodil predsednik Jože Grablje-vec. Na njej so izmenjali izkušnje iz biodinamičnega kmetijstva, največ skrbi pa namenili uporabi naravnih gnojil, potrebnim analizam zemlje, pripravi zemlje za spomladansko setev, uporabi baldrijana ter preparatov za kompostnike, zavzeli pa so se tudi za več pomoči Ministrstva za kmetijstvo. Občni zbor se je pričel s poročilom Jožeta Grabljevca, predsednika Društva Ajda, o aktivnostih, opravljenih v letu 2008: 12 predavanj z aktualnimi problematikami, 28 delavnic, med njimi obrezovanje sadnega drevja ter izdelava premaza zanj, mešanje, izdelava in zakopavanje ter izkopavanje preparatov, izdelava ekološkega mila, tečaji o biodinamiki, zdravi prehrani, nabirali pa so tudi zelišča. Opravili so šest zelo pomembnih akcij, kot so: redčenje plodičev, obiranje jabolk, nabava Demeter jabolk, žit in naravnih gnojil, pripravili so štiri prispevke za TV Slovenija (shranjevanje pridelkov, priprava zemlje ter o sadnem drevju), obiskali so dve biodinamični kmetiji v Avstriji ter sejem Biofach v Nemčiji ter sami sodelovali na šestih sejmih. Predsednik je poročal o delu skupin ter se ob koncu zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k dobremu delu društva. V zelo zanimivi razpravi so največ govorili o delu skupin, pa tudi genski tehnologiji v kmetijstvu in na krožniku, o čemer je razpravljal Miha Kosec, ki je tudi opozoril, da še vedno ni stekel postopek sprejetja tovrstnega zakona v slovenskem parlamentu. Poročilo je bilo sprejeto, nato pa so se lotili programa dela za leto 2009. Ce še ne veste, kateri so temeljni poudarki biološko-dinamične metode, preberite: pri negovanju zemlj e, rastlin in živali je na vseh razvojnih stopnjah potrebno upoštevati zakonitosti življenja v sozvočju z naravnimi in kozmičnimi ritmi, z energijami planetov in ozvezdij; uporaba setvenega koledarja Marie Thun in Matthiasa K. Thuna; kolobarjenje po zaporedju kozmičnih impulzov za plodove, korenovke, cvetlice in listnate rastline; poraba biološko-dinamičnih pripravkov za škropljenje in kompost, za vzpodbujanje zdravega razvoja in zaščito rastlin; gnojenje in oživljanje tal s pravilno prepariranim kompostom in naravnimi mineralnimi gnojili. Ta metoda pa ne dovoljuje uporabe industrij sko izdelanih umetnih gnojil in mineralov; uporabe kemičnih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov; uporabe konven-cionalnih in gensko spremenjenih ali s kemičnimi sredstvi razkuženih semen in organizmov ter uporabe rastnih vzpodbujevalcev kemičnega in hormonskega izvora pri vzreji živali in zdravljenju. Ta je enako ali še bolj bogat in pester kot v preteklem letu, saj pričakujejo, da bodo oživili delo posameznih skupin: za preparate, za zbiranje zelišč, za mešanje preparatov in za sadjarstvo, posebej pa so oblikovali tudi skupino za medije, ki naj bi javnost seznanjala z njihovim delom, predvsem pa naj bi več naredili tudi na področju seznanjanja s posledicami genske tehnologije. Sicer pa načrtujejo, da bodo v letu 2009 vsak drugi četrtek v mesecu izvedli strokovno predavanje, se o tem področju trikrat pogovarjali v okviru okroglih miz, načrtujejo pa tudi več kot 30 delavnic, kjer jih bo največ namenjenih mešanju preparatov za člane, pripravili bodo tečaje za začetnike o biološko-dinamični predelavi, nabirali bodo zelišča in pripravljali b-d preparate, šli bodo na strokovni izlet po Sloveniji, predstavljali svojo dejavnosti na različnih prireditvah in sejmih ter sodelovali s časopisi, pripravili pa tudi več predstavitvenih gradiv, še bolj uporabljali literaturo ter se trudili, da bi s svojim delovanjem čim več prispevali k zdravi pridelavi hrane, ki bo pomagala vsem njenim uporabnikom, da bomo bolj zdravi. Ob koncu smo prisluhnili pozdravom gostov, pred odhodom pa bili deležni vrste dobrot, ki jih je pod vodstvom Majde Bitenc pripravila skupina za peko in kuho. Zdrava pogostitev je bila najboljši praktični dokaz, da je mogoče tudi z bio-dinamičnimi pridelki pripraviti res zdravo in odlično pogostitev. Če bi se želeli pridružiti Ajdi, poglejte na www.zveza-ajda.si. V. Vojska Aid 0W Domžale Društvo za Laoio&o-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO-KAMNIŠKEGA ofcmočja POVABILO Vse hralpe Shminika viihmii)L da se njm pridruži» V društvu Ajdk I Jomžjte, bi ji t prvi vrtti 11 h i r i L- r i kj e t l> n, virile v hioloiko-dirLuiiifne meHjde /a pridelavo/draVe h/unc. ki ic htea kemtk.ilii polnit Ijenjske cnei^ijc. - / delom v Jru^lh h sc boste nauiili, Liku bhk» sami ali v okviru d ruin a Ajda i/delalc bioJöäko-dinaiilifcrte preparata in j Lil potem po polrehi uporabile na svojih poljih ali vnovih. - Na pred;n anjih. delav nit" ah in i del ill he boste iuulHLl veliko [h /dm L hrani, kiju vir alravegpH\Cjenja. - Spodil besir pridelovalec, ki palnaflaMav-tfjnwniCni metodi pridelujejo hrano in j» boste lahko neposredno od njih [udi kupovali. ■ Nauiili se boste uporabljali setveni koledar in se ravnmi po njum, kn hoste obdelovali sv oj vrt ali nj i v». - N:iuči!i Se boste izdelovati koolpost na biotuiko*din:uniien miiin. ■ I Lih ki> boste izmenjei. nI i svoje iAuF.n ju, k i jih boste dobili pri iklu na svofib vrtov ill ali njiv :ih. ki jih boste obdelovali po h ioloito-di najnLCni metodi. jfcJE SE LAHKÖ VČLANITE V 1 JRUSTVO Afl>A DOMŽALE■» - Na sedehi dmütva Ajda Domiale. Podrtije 10. tel.: qp2l 48 M) ali na predavanjih v stari knjižnici v I'JomAaiaEi. ki so vsak dmjii Cd nek v mesceu, ob 1^. uri. KOI . k » a l< DRUŠTVEN)H AKTIVNOSTI v mareu ^lH)l> - KDAJ: nedelja, S. 3, ob - k J !■:: ] JnpiJakti doro stara tuji Jni», i.fubijanvka 5s. DornJaJc. in nu kmetiji /up;in Ione, Dol I lb, I Jo! pri Ljubljani ■ KAJr delavnica "Spomladansko obtegovanje sadnega drrvja" - hi l)4>: »krojilo m i/o vodi IJn^o 1'uruji, Lini v. in?., kmetijslvu - KDAJ: trnek. 10.J. 20». ob 15.00 - KJE: na seJe>u JniSlva 1'ndrvije l1', I Jom^ile - KAJ: delainiuar "Metulje preparata en u i/ rojta m hre/plaina delilev pripravljenemu Škropiva" - k DO: d eLn ni. ZI U >Sl j r ftgtrrtU IUK 4 litlr fa Ucq-H Tjm 8. februar - kulturni praznik Otroci in zaposlene iz vrtca Kekec Radomlje smo se prijazno odzvali povabilu Kulturnega društva Mlin iz Radomelj, da se jim pridružimo z nastopom na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos je bila to nedelja, otroci in starši pa so pokazali dobro voljo, saj se je nastopa udeležilo dvanajst otrok starejše skupine. Pripravili smo plesni točki Ob bistrem potoku je mlin in Rom pom pom. Pridružili smo se tudi prepevanju s Silvo Kosec. Ob koncu prireditve smo bili v preddverju dvorane prijetno presenečeni; pripravljena je bila pogostitev. Otroci so se dobrot razveselili in mislim, da so si to zaslužili. V tednu kulturnega praznika nas je v vrtcu obiskala pisateljica Tatjana Kokalj. Vedno nas preseneti s svojim zanimivim nastopom in pestro izbiro knjig, napisanih za otoke. Otroke zna motivirati, da ji pri branju sledijo in aktivno sodelujejo. S takšnimi dejavnostmi želimo odrasli otrokom približati otroško literaturo, pomen pravljic, odnos do knjig in nenazadnje tudi, v čem je pomen kulturnega praznika. vzgojiteljica Martina Pavlič, Vrtec Domžale enota Kekec Radomlje Prvi utrinki pri polžkih Uvajalno obdobje je za nami. Odprla so se vrata igralnice malih polžkov, skupine najmlajših otrok v vrtcu Racman. Skoznje smo stopili čisto novi, malce prestrašeni obrazi, ki pa smo se z veliko toplih objemov, ki premagajo stisko, spoznali in privadili na novo okolje. Otroci in odrasli smo se privajali na skupno življenje, spoznavali »svet« okrog sebe, nove prijatelje, vzgojiteljice, prostore vrtca, dvorišče in osebje. Sedaj se že dobro poznamo in imenitno zabavamo. V dobrem mesecu, ki je za nami, smo preživeli že veliko zanimivih in lepih trenutkov. Veliko smo se »crkljali«, igrali, ustvarjali in peli. Vanda Prepadnik in Katarina Košenina, Vrtec Domžale, enota Racman IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Ko se smejemo in se ljubimo, se smeje naš planet SŠ Domžale je letos praznovala 60. obletnico delovanja, ki so jo dijaki pod mentorstvom prof. Tanje Ster-gar in prof. Nuše Fujan obeležili s predstavo z naslovom Ko se smejemo in se ljubimo, se smeje naš planet. Vodilo predstave je bila šola in njen razvoj v kulturnem toku preteklih šestdesetih let. Začeli smo s koncem 40. let in ustanovitvijo Usnjarskega tehnikuma, v 50. leta, ko so Domžale postale mesto, Usnjarski tehnikum pa je postal Tehniška srednja usnjarska šola Domžale, pa so nas dijaki s Pavčkovimi Preprostimi besedami popeljali kar v šestih jezikih. Špela in Matej Kralj sta zaplesala na pesem stran 18 V Vrtcu Domžale smučamo Presenetil nas je sneg, ki smo ga že nekaj časa z vso vnemo in veseljem čakali. Tako smo se v Vrtcu Domžale lotili projekta Igre na snegu in učenje smučanja, ki ga izvajamo vzgojiteljice oz. pomočnice vzgojiteljic, ki se z vso vnemo trudimo, da bi nam uspelo petdnevno veselje na snegu. V vrtcu Cicidom smo bili že tretji dan na snegu in spoznali stopničasti korak, ki nam pomaga, da pridemo do vrha hriba, po hribu navzdol gre lažje, le še zaviranje moramo preizkusiti in smo opravili tisto, kar smo si zadali. Prilepili si bomo še nalepko v knjižico Zlati sonček in se naprej veselili smučanja. Opažam velik zanos otrok, veselje do smučanja in predvsem vztrajnost, ki je zelo pohvalna. Vsem smučarjem vzgojiteljice in vzgojiteljice pomočnice iz srca čestitamo in jim želimo še veliko sneženih dni. Mojca Grojzdek, Vrtec Domžale enota Cicidom Učenje smučanja V začetku februarja nas je razveselil novozapadli sneg. V vrtcu Kekec smo začeli z izvajanjem projekta Igre na snegu in učenje smučanja. Udeležili so se ga otroci iz starejše skupine. Trije otroci so bili začetniki, ostali pa so se že seznanili z osnovami smučanja. Igre na snegu in učenje smučanja sem načrtovala tako, da je vse potekalo preko igre (spoznavanje opreme, hoja na smučeh, drsenje ...). Otroci so se radi igrali igre Skiro, Črni mož, Letala — požar itd. Velik poudarek smo namenili padanju in vstajanju ter vzpenjanju na hrib. To povzroča otrokom največ težav (seveda, na smučiščih so vlečnice). Vendar pa smo z dobro voljo in vztrajnostjo zmogli tudi to. Zadnji dan smo izvedli tekmovanje. Vsi otroci so dobili priznanja in medalje, na katere so zelo ponosni. vzgojiteljica Martina Pavlič, Vrtec Domžale enota Kekec Radomlje Obisk v Domu starejših občanov Domžale December je zadnji mesec v letu in prav zato je nekaj posebnega. Ne le, da je to mesec različnih obdarovanj, otroci in zaposleni v Malem Princu smo ta mesec namenili predvsem »dajanju« in »sprejemanju«. S tem pa smo imeli v mislih besede in dejanja, s katerimi lahko posameznik ali skupina razveseli druge. Z obiskom smo razveselili starejše ljudi v Domu za ostarele v Domžalah. Deležni smo bili prijaznega sprejema in navdušenje nad otroškim nastopom je bilo toplo in pristno. Lunice in zvezdice z vzgojiteljicami Zimski izlet v Kandrše V enoti Čebelica smo se v soboto, 31. januarja, skupaj z otroki in njihovimi starši, sestricami, bratci in starimi starši odpravili na tradicionalni zimski izlet v Kandrše. Tudi letos nas je pričakalo lepo urejeno smučišče in sankališče. Vsi zbrani smo komaj čakali, da se skupaj s prijatelji prepustimo zimskim radostim na snegu. Nekateri smo se vozili s sankami in raznimi pripomočki za sankanje, nekateri so se preizkušali v smučanju, otroke pa je še najbolj navduševala velikanska gora snega ob sankališču, na kateri so se lahko igrali, nanjo plezali in se spuščali kot po toboganu. Veselje na snegu je bilo neizmerno. vzgojiteljica Mateja Zibelnik Vrtec Urša, enota Čebelica Dream a Little Dream Of Me, Eva Černe pa se je odločila, da »ne bo čakala na maj«. 60. leta so minila v znamenju hipi-jev in Beatlesov, katerih pesem All my loving nam je zapel šolski pevski zbor, Špela in Matej pa sta na odru ogrela svoje Blue Suede Shoes. Nasmejali smo se odlomkoma iz filmov Hair in To so gadi, slišali smo ganljivo recitacijo o prijateljstvu (tokrat v španščini) in že smo bili v 70. letih, na koncu katerih je v Domžalah nastal Center srednjih šol Domžale. Bele srajce, usnjeni telovniki, »avi-atorke« ... V 80. nas je pozdravila Eva Černe s pesmijo skupine Abba The Winner Takes It All, dijaki pa so se zopet izkazali z znanjem tujih jezikov - nemščine in angleščine. Šolo je v 80. zaznamoval nastanek Srednje kovinarske in usnjarske šole Domžale. 90. leta, v katera sta na nas Jacksonov Beat it popeljala plesalca hip-hopa, so za šolo pomenila konec usmerjenega izobraževanja, dobila pa je tudi sedanje ime - Srednja šola Domžale. Predstavo so dijaki zaključili z recitacijo Kaj je pesem, Eva Černe pa se je od nas poslovila s svojimi Čudeži smehljaja. Predstava je bila res vrhunska, seveda pa se »brez muje še čevelj ne obuje« in za enourno predstavo je potrebnih precej več vaj in usklajevanja, kot bi si morda predstavljali. Čestitke dijakom in mentoricama za ves trud in vloženo delo! Nika Povž, 4.e Dobrodelni koncert na v OŠ Preserje pri Radomljah V petek, 6. februarja, so učenci in učitelji pod taktirko Boštjana Domjanica pripravili prireditev, ki je bila prava paša za oči. Četrti dobrodelni koncert je v sebi združeval več kot samo dobrodelnost, ki je bila osrednja tema preteklih let. Preplet različnih dogodkov, kulturnih in zgodovinskih, je marsikateremu obiskovalcu polepšal vstop v težko pričakovani vikend po napornem delovnem tednu. Učenci so se, kot že tolikokrat prej, ponovno izkazali in se predstavili v vsej svoji veličini. Med opazovanjem sem dobila občutek, da vsak izziv z veseljem sprejmejo in ga udejanjijo. Kulturna poslastica, v kateri sta Izadora Verlič in Anže Marčun spretno krmarila med recitacij skimi, pevskimi, glasbenimi in plesnimi točkami, je s svojo pestrostjo navdušila vse prisotne. Prvič se je javnosti predstavila tudi Gledališka skupina OŠ Preserje pri Radomljah, ki je zaigrala kratko igro, katere rdeča nit je bila seveda dobrodelnost. Vrhunec prireditve je predstavljal podpis ekolistine, s katero so tako bližnji krajani kot zaposleni v šoli in učenci prisegli, da si bodo prizadevali za ekološko osveščenost, življenje ter ohranjanje narave po načelih ekošole, hkrati pa bodo delovali v duhu dobrih medsebojnih odnosov. Listino so poleg ravnateljice Ane Nuše Kern podpisali še: koordinatorka ekošole, Nada Pavšer, podžupanja občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, predstavnika staršev, Darja Marin-šek in Gregor Cerar, predstavnika učencev, Urban Repanšek in Ana-marija Dolenc, predstavniki krajevnih skupnosti Radomlje - Metod Marčun, Preserje - Janez Hribar, Homec - Janez Repnik, Rova - Milan Šinkovec ter šolska koordinatorja, Tomaž Pajnič in Blaž Mikuž. Prireditev so na poseben način zaključili bobnarji. Številne prireditve, ki so na OŠ Preserje stalnica, dokazujejo, da je lahko tudi šola kraj, kjer ne poteka samo vzgojno-izobraževalni proces, temveč kraj, kamor starši, učenci in učitelji radi zahajajo, saj jih povezujejo dobri in prijateljski odnosi, spoštovanje ter razumevanje. Posledica vsega tega pa so kakovostne prireditve in proslave, katerih glavni akterji so izvrstni učenci, mentorji in vodstvo šole. Jasmina Pogačnik Zveza prijateljev mladineje prijetno presenetila mladino na OŠ Roje Gospa Ema Škrjanc Ogorevc nam je v začetku februarja sporočila veselo novico, da nam je Zveza prijateljev mladine Domžale organizirala in sofinancirala velik del stroškov za ogled vrhunske predstave Čarovnije Protipaka-rije. Še vedno v duhu slovenskega kulturnega praznika smo se v petek, 13. februarja, vsi učenci in učitelji OŠ Roje odpravili na ogled predstave. Ekološko obarvana zgodba z mnogimi, v živo zapetimi, glasbenimi vložki in atraktivnimi efekti nas je vse navdušila. Učenci so s široko odprtimi očmi opazovali celotno dogajanje, s ploskanjem spremljali pesmi in z veseljem sodelovali v predstavi s svojimi predlogi. Med potjo proti šoli smo si vsi prepevali zaključno pesem Damjane Golavšek - Naravne sile, in prepričana sem, da nam bo predstava še dolgo ostala v prijetnem spominu. Vanda Trobevšek, vodja dejavnosti stran 19 Medobčinski otroški parlament Ljubezen in spolnost Učenci in učenke enajstih osnovnih šol z območja nekdanje Občine Domžale so se tudi letos sredi februarja zbrali v okviru Medobčinskega otroškega parlamenta. Njihov gostitelj je bila tokrat Osnovna šola Dob, glavni organizator Zveza prijateljev mladine Domžale, glavna značilnost pa veliko sproščenosti in zanimivih pogovorov o ljubezni in spolnosti. Po pozdravih ravnateljice Osnovne šole Dob, Barbke in predsednice Zveze prijateljev mladine Domžale, Eme Škrjanc Ogorevc, je voditeljica Tjaša k besedi povabila gostjo Ireno Dušo Draž, ki piše v PIL-u, njena zadnja knjiga pa je imela naslov Seksikon. V prijaznem nagovoru je poudarila, da se morajo mladi sami odločati, kdaj je najprimernejši čas, da zgodbo, ki jo pišejo, pišejo v ednini; kdaj je čas za dvojino in kdaj za množino. Posebej jih je opozorila na včasih prevelika in nerealna pričakovanja ter jim povedala, da morajo vedeti, da nikoli nobena reč ne bo taka, kot si jo predstavljajo v glavah. Zaželela jim je prijetno delo ter svoj nagovor zaključila z besedami: »Preden pridete do množine, si privoščite ednino in nadaljujte z dvojino.« Čeprav je voditeljica napovedala, da je več odraslih, ki bi radi pomagali, kot otrok, ki bi rabili pomoč, je bilo vendarle v prispevkih, ki so jih predstavljali učenke in učenci posameznih šol, povsod slutiti željo po pogovoru - s starši, prijatelji, učitelji, strokovnjaki ... Pa poglejmo, kaj so povedali posamezni osnovnošolci, ki so temo že od septembra 2008 obravnavali na posameznih šolah, delali ankete, risali plakate, pisali ljubezenske pesmi, predvsem pa se veliko pogovarjali. Parlamentarci Osnovne šole Dob so poročali, da je večini nerodno govoriti o temi ljubezen in spolnost, pa vendar jih tema zelo zanima. Največ informacij najdejo na internetu, predlagali so kon-domate v različnih stavbah ter cepljenje, opozorili na spolno nasilje ter prenizke kazni. Iz Osnovne šole Venclja Perka so poročali o ljubezni, ki je pri mlajših prijateljstvo, o potrebi o pogovorih s sovrstniki, s starši. Predlagali so krožek ali izbirni predmet na temo spolnosti, sodelovanje zunanjih sodelavcev, pohvalili pa tudi predloge učiteljev. Z Osnovne šole Janko Kersnik Brdo so poročali, da mora ljubezen temeljiti na zaupanju, predstavili so asociacije na temo ljubezen, tudi povedali, kaj jim pomenita ljubezen in spolnost. Šolski parlament Osnovne šole Domžale je poročal predvsem o mnenjih učencev o prepovedani (istopartnerski) ljubezni, o vzrokih in posledicah le-te, zanimivi pa so bili tudi rezultati ankete. V Osnovni šoli Preserje pri Radomljah so ugotovili, da imajo mladostniki različne poglede na to zanimivo temo; opozorili so na telesno in čustveno zrelost, na potrebno zaščito ter predlagali več teh vsebin na razrednih urah. Osnovna šola Rodica je predstavila pesmi in plakate, govorila o spoštovanju in pomoči v družini, o pravem prijateljstvu, ljubezni, pa tudi posledicah spolnosti. Osnovna šola Jurij Vega Moravče je svoje ugotovitve predstavila v igranem prizorčku, zaključke pa na plakatih. Na Osnovni šoli Roje so na temo ljubezen - spolnost pripravili pravo lutkovno predstavo, pisali pesmi in se pogovarjali o prijateljstvu, o poti v odraslost, za katero si želijo, da bi bila varna in bi bilo na njej veliko zaupanja. Z Osnovne šole Trzin so nam v besedi, glasbi in igri pokazali, kaj so se na to temo pogovarjali v šoli, na Osnovni IZ NAŠIH ŠOL IN FAKULTETE šoli Mengeš pa jih je obiskal Erik Vidmar ter jih z dvema prizorčkoma vzpodbudil k pogovoru o ljubezni in spolnosti. Posebej so opozorili, da se je treba ljubezen naučiti dajati in sprejemati ter na zglede, ki vlečejo. O temi ljubezen - spolnost so se pogovarjali tudi na OŠ Dragomelj. Posebej zanimiva in sproščena je bila debata, v kateri so parlamentarci podajali svoja mnenja o posameznih trditvah teh hkrati z replikami izražali svoja strinjanja ali nestrinjanja. K razmišljanju o tej temi jih je s svojimi besedami vzpodbudila tudi Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja Občine Domžale, ki je poudarila, da smo slišali resnično zelo veliko modrih in odraslih misli, ki si jih moramo vsi zapomniti. K prijetnejšemu razpoloženju so prispevali lutkarji OŠ Domžale, nogavičniki in rokavičniki. V sprejete usmeritve in dogovore, ki so jih parlamentarci OŠ Dob že posredovali na regijskem parlamentu v Medvodah, so združili misli iz vseh poročil, ki jih lahko strnemo v naslednje ugotovitve: Mladi veliko razmišljajo o zdravi poti do partnerskega odnosa, zavedajo se pomena telesne in čustvene zrelosti za ljubezen in spolnost, želijo več informacij, več pogovorov o temi, poznajo pa tudi nevarnosti in vedo: »Ko imaš nekoga resnično rad in on tebe, je spolnost varna in osrečujoča, pa tudi, da pravo ljubezen srečaš le enkrat, zaljubiš pa se večkrat.« Vera Vojska Ljubezen je najpomembnejša! 10. februarja smo gostili 19. medobčinski otroški parlament. V našo telovadnico, ki je za nekaj ur spremenila svojo podobo, so prišli učenci iz osmih osnovnih šol, ki so na parlamentu izražali in izmenjavali mnenja o temi ljubezen in spolnost. Nekatere prisotne sva prosili za kratek pogovor: Ali vam je nerodno govoriti s svojimi vrstniki o tej temi? Malo pa res, vendar smo vrstniki in je to tema, o kateri bomo danes razpravljali vsi, tako da to ni tako velik problem. (Ana Dolenc, predstavnica OŠ Preserje pri Radomljah) Ali mislite, da bi morali v šoli več časa posvečati tej temi? Seveda. Nikoli je ni preveč, je pomembna in smo premalo obveščeni. O tem bi bilo dobro izvedeti čim prej. (Ana, Domen in Kaja, predstavniki OŠ Dob) Kaj vam je najbolj všeč na parlamentu? Zelo mi je všeč, ker imajo vsi možnost izraziti, kar menijo, mi pa lahko vse to izvemo. Sem pridejo različni ljudje in zanimivo jih je spoznati. (učiteljica Polona Berlec, OŠ Dob) Kako se je vaša šola pripravljala na parlament? Ni se pretirano pripravljala, vendar pa smo veliko delali s pomočjo anket, pogovora, pouka pri biologiji, tabora, učenja, s pomočjo povezovalnih metod in tudi mlajše učence smo vključili. (mentorica šol. parlamenta na OŠ Preserje) Pred začetkom sva povprašali ravnateljico OŠ Dob, gospo Barbko Drobnič, kaj meni o takem načinu pogovarjanja. Odgovorila je, da pozdravlja tako obliko in da bi se morali o tem več pogovarjati, saj je to osnova za življenje, mnogi pa o tej temi ne upajo niti vprašati. Potem sva za mnenje vprašali še nekaj obiskovalcev, nato pa se je parlament začel. V uvodnem delu smo slišali slovensko in evropsko himno, ki ju je zapel zbor OŠ Dob, zatem pa je učenka naše šole, Tjaša Hrovat, izrekla dobrodošlico in predstavila svoje pomočnike ter potek dogajanja. V nadaljevanju so predstavniki šol poročali, kaj so ugotovili, ko so z vrstniki in učitelji razpravljali o ljubezni in spolnosti. Ugotovitve šol so naslednje: mladim je nerodno govoriti o teh temah, spolno nasilje je treba ustaviti, tudi nedolžen udarec po zadnjici je spolno nasilje, kondomati bi morali biti v vseh ustanovah, lahko bi obstajali krožki na temo ljubezen in spolnost, dekleta imajo fantom pravico reči »ne«, ljubezen je najpomembnejša na svetu in če se ne spominjaš niti ene norosti v ljubezni, potem nisi nikoli ljubil. Nekatere šole so svoje mnenje kar uprizorile in zaigrale igro. Seveda smo vse poročevalce nagradili z aplavzom. V drugem delu je vsaka šola dobila svojo trditev, o kateri je morala izraziti svoje mnenje ter ga tudi zagovarjati, če je kdo nasprotoval. Pred tem je zbrane nagovorila tudi gospa podžupanja in izrazila strinjanje, da se mladi pogovarjajo o ljubezni in spolnosti. Učenci so izražali mnenje o ljubezni istospolnih partnerjev; razpravljali o trditvah, da bi morali biti pedofili v bolnišnicah na zaprtem oddelku na zdravljenju in ne v zaporu, saj se jim ne more soditi enako kot navadnemu zaporniku; da kondomi niso predragi, da je odvisno od posameznika, ali si pri šestnajstih zrel za prvi spolni odnos; splav, da ali ne, odvisno od okoliščin; da je na internetu potrebna pazljivost glede podatkov, saj lahko postaneš žrtev zlorabe; da je pornografija popačenje teles in tam ni čustev; da je spolno prenosljivih boleznih veliko več, kot si mislimo; da poljub ni škodljiv zdravju, saj se sproščajo hormoni sreče. Ko se je razpravljanje končalo, je Tjaša zaključila parlament s kratkim govorom in zahvalo prisotnim, nato pa so se gostje odpravili na prigrizek in domov. Preden so odšli, sva ustavili še nekaj učencev ter jih povprašali, če so si na tem parlamentu pridobili kaj novih spoznanj. Odgovorili so pritrdilno in z njimi se strinjava, ker sva tudi midve, ki sva se medobčinskega otroškega parlamenta udeležili kot novinarki šolskega novinarstva, izvedeli marsikaj koristnega. Anja Pirnat in Sarah Horvat, novinarki šolskega novinarstva, OŠ Dob Nagrada Povodni mož V petek, 6. februarja, smo pripravili prireditev ob kulturnem prazniku. Zbrali smo se v telovadnici, kjer se je program začel s slovensko himno, nadaljeval pa z besedilom o življenju in pesništvu Franceta Prešerna ter o pomenu kulture. Med posameznimi deli besedila smo uživali ob glasbi učencev naše šole, ki so jo pričarali z igranjem na tolkala, harmoniko, klarinet in rog. Posebnost naše vsakoletne prireditve je v tem, da ravnateljica enemu izmed učencev devetega razreda podeli nagrado, ki smo jo na šoli poimenovali Povodni mož. Učenec si jo prisluži s celoletno dejavnostjo na kulturnem področju. Letos jo je prejela Nastja Simon, ki je tudi povezovala prireditev. V obrazložitvi je ravnateljica poudarila, da je prejela nagrado zaradi vsestranskega sodelovanja na vseh področjih dela in življenja naše šole. Uspešno je vodila šolske in javne prireditve, pomagala pri njihovi izvedbi, nastopala, sodelovala na številnih likovnih in literarnih natečajih in pomagala pri oblikovanju šolskega glasila. Sošolci so nagrajenki čestitali z bučnim aplavzom. Pred podelitvijo nagrade smo prisluhnili učencem devetega razreda, ki so deklamirali Zdravljico, prireditev pa je zaključil pevski zbor z Odo radosti. Tako smo se poklonili pesniku Prešernu na Osnovni šoli Dob. Petra Keržan in Laura Miklavčič, 8.b OŠ Dob Projekt Pasavček Vam je znan ta zvok, ko sedete v vozilo? Ste zagotovo pripeti? In vaši sopotniki? Na Osnovni šoli Rodica že tretje leto sodelujemo v projektu Pasavček, ki ga izvaja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV), pod okriljem Ministrstva za promet. Letos smo se dela lotili zelo skrbno in sistematično. Z učenjem varnega ravnanja v prometu želimo dodati svoj delež k lepšemu in varnejšemu vsakdanu. Posebno pozornost posvečamo skrbi za redno uporabljanje varnostnih pasov v vozilih in pri otrocih, mlajših od 12 let, tudi uporabi otroških varnostnih sedežev. Prav preko projekta Pasavček smo v začetku meseca februarja imeli na šoli demonstracijske otroške avtose-deže ter naletne tehtnice, ki so nam jih prijazno posodili na SPV-ju, s pomočjo katerih smo se z otroki učili pravilnega pripenjanja v vozilih (seveda s pomočjo odraslih), s starejšimi učenci pa smo spoznavali, kaj se zgodi ob trkih, ob različnih naletnih hitrostih, z našim telesom. K predstavitvam smo povabili tudi sodelavce, starše in bližnjo okolico. Veseli smo, da se posamezniki zavedajo, kako zelo k lastni varnosti vpliva prav vsak kot voznik, tudi k varnosti sopotnikov in hkrati vseh udeležencev v prometu. Ker so nam naši otroci pomembni tudi kot udeleženci v prometu, bomo v tem letu izpeljali še veliko aktivnosti v okviru projekta Pasavček. Veseli bomo, če boste takrat z nami! PASAVČEK pravi: »RED JE VEDNO PAS PRIPET«! Ema Cerar in Rositka Podgorski, OŠ Rodica Maks Merela - novi doktor znanosti s področja lesarstva (nadaljevanje s 1. strani) Leta 2004 je pridobil status mladega raziskovalca iz gospodarstva in se kot doktorand usposabljal na Katedri za tehnologijo lesa. Opravljene izpite na podiplomskem študiju je zaključil s povprečno oceno 9.7, v času podiplomskega študija pa je aktivno sodeloval tudi s Slovensko znanstveno fundacijo, prejemal štipendijo mednarodne organizacije World Federation of Scientists ter se udeleževal številnih mednarodnih konferenc (Japonska, Nemčija, Slovaška, Mehika, Finska), na katerih je predstavljal izsledke svojih raziskav v okviru doktorske disertacije. 23. decembra lani je, pri svojih tridesetih letih, na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete uspešno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo z naslovom Anatomske, histokemične in mi-krookoljske spremembe v mehansko poškodovanem lesu bukve (Fagus sylvatica) in doba (Quer-cus robur), ki jo je izdelal pod vodstvom mentorja prof. dr. Primoža Ovna in somentorja doc. dr. Igorja Serše z Inštituta Jožef Štefan. Doktorsko listino je prejel 3. februarja na slovesni promociji doktoratov na Univerzi v Ljubljani. V doktorski disertaciji je Maks Me-rela raziskoval spremembe, ki se v živem lesu pojavijo po mehanskem poškodovanju. V disertaciji uvodoma podaja izčrpen pregled virov o biologiji proučevanih drevesnih vrst, sledi natančen opis proučevanega materiala, vzorčenja in uporabe metod. Disertacijo odlikuje metodološka konsistentnost in idejno vzorno zasnovana uporaba sodobnih nedestruktivnih raziskovalnih metod. Maks je kot prvi spremljal spremembe vlažnosti lesa s 3-D magnetno resonančno metodo slikanja, ki ga je opravil na Inštitutu Jožef Štefan, ter k temu dodal še anatomke in histokemične raziskave, slednje so bile opravljene na Mikroanalitskem centru odseka za Fiziko nizkih in srednjih energij na Reaktorskem centru Inštituta Jožef Štefan v Podgorici. Disertacija dr. Maksa Merele predstavlja celovito in izvirno obravnavo aktualnega znanstvenega problema nastanka zaščitnih in obrambnih tkiv v mehansko poškodovanih drevesnih tkivih. K originalnosti ugotovitev je bistveno prispevala uporaba nedestruktivnih in zelo natančnih metod. Disertacijo krasi lep slovenski jezik, strokovna jasnost in kakovostna tehnična izvedba. Kot že omenjeno. je rezultate disertacije Maks delno že predstavil domači in mednarodni znanstveni publiki. Njegova bibliografija trenutno šteje prek 30 enot, od tega je kar enajst originalnih znanstvenih prispevkov. Med pomembnejšimi dosežki velja izpostaviti 4 objave v mednarodnih revijah, ki jim SCI pripisuje visok dejavnik vpliva, nagrado za najboljši poster na konferenci IAWA, ki je potekala v Mehiki (San Luis Potosi) leta 2007, in sedem predavanj na mednarodnih konferencah. Disertacija dr. Maksa Merele izkazano predstavlja pomemben prispevek na področju znanosti o lesu. Od julija 2008 dalje je dr. Maks Merela zaposlen na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete, kjer kot asistent za področje Znanost o lesu deluje v Katedri za tehnologijo lesa. V prostem času je Maks Merela aktiven tudi pri družbenih dejavnostih, kjer aktivno sodeluje kot član Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, operativni član Jamarske reševalne službe, član Kluba Natura Vrhpolje, Športnega društva Javor-šica in član ekipe SLO Racing team iz Depale vasi, kjer živi s svojo ženo Marjeto in sinovoma Jakobom in Davidom. prof. dr. Primož Oven Igramo in nosimo veselje ... Učenci OŠ Roje so s predstavniki šolske skupnosti pripravili dve lutkovni igrici: Pod medvedovim dežnikom in Zaljubljeni krokodilček. Uprizorimo različne teme, ki so aktualne, prijateljstvo, ljubezen ... Igrico smo najprej uprizorili za učence in otroke naše šole, zelo radi in z največjim veseljem pa nas z novostmi pričakujejo v Vrtcu Urša. Namen obiskovanja je družiti se med seboj, povezati in občutiti drugačnost. Žal ima še vedno veliko otrok premalo stika z otroki s posebnimi potrebami, na ta način pa jim širimo obzorja ter pomagamo razumeti in spoštovati drugačne od sebe. Ker je teh stikov premalo, vemo, da otroci razumsko sicer prestrežejo sporočila, vendar jih niso sposobni ponotranjiti. Vsi, zlasti pa učenci in otroci naše šole, potrebujemo sproščene, gibalne dejavnosti, ki nas povezujejo, predvsem pa dvigujejo samozavest. Na igrico Pod medvedovim dežnikom smo se intenzivno pripravljali in marsikaj še spreme- nili, preden smo odšli v vrtec. Igrico smo še bolj duhovito in doživeto predstavili. To je bilo otrokom še posebej všeč, bili so res navdušeni. Vsi so igrico že prej spoznali, saj je bil mesec januar mesec naše pesnice in pisateljice Svetlane Makarovič v Knjižnici Domžale. Otroci Vrtca Urša so bili veseli, z lutkami so se pogovarjali, prepevali, se na lutko lisico jezili, kokoški pa res od srca nasmejali. Vzgojiteljice vrtca so bile zelo presenečene nad našo domišljijo in enkratno glasbeno spremljavo. Igrico smo uprizorili kar dvakrat in niti enkrat se nismo zmotili. No, lisica je enkrat res pozabila priti na oder, vendar smo jo na duhovit pripovedovalski način priklicali, tako da gledalci tega sploh niso opazili. Vsi igralci so bili zelo pohvaljeni in prosili so nas, naj še kdaj pridemo. Verjemite nam, res smo imeli veliko tremo, vendar smo jo uspešno premagali. Ponosni smo na naše učence. SPORT stran 20 Zlato priznanje v rokah Toma Vavpetiča (nadaljevanje s strani 1) Ob vzponu domžalskega kluba v vrh slovenske košarke v zadnjih desetih letih je bil vseskozi tesni sodelavec Lada Gorjana, nekaj let kot pomočnik trenerja, zadnje sezone pa kot tehnični vodja ekipe. Tomo Vavpetičje s svojimi bogatimi izkušnjami v tem obdobju prav gotovo ogromno doprinesel k izjemnim uspehom kluba, predvsem prvemu naslovu državnih in pokalnih prvakov Slovenije v sezoni 2006/2007. Praktično vse življenje Tomo Vavpe-tič svoje znanje, veliko ljubezen do košarke ter izjemno pozitivno energijo razdaja mlajšim generacijam domžalskega kluba in želimo si, da bi bil še dolgo aktivno prisoten v domžalski košarki in jo bogatil s svojimi bogatimi izkušnjami,« so zapisali v obrazložitvi ob podelitvi zlatega priznanja človeku, ki je svoje življenje posvetil košarki. Mi smo preverili, kako je vse to občutil Tomo Vavpetič osebno. Več kot 50 let ste že aktivni v športu, pravzaprav v košarki. Kaj je vaša motivacija? Motivacija je druščina, prijatelji, motivacija je zmaga. Motivacija je tudi igrati v čim višjem rangu tekmovanja in to vse zaenkrat imamo v Domžalah. Začetek košarkarske poti ste začeli kot igralec, kje vse ste stali pod koši? Začel sem pri Olimpiji, s štirinajstimi leti me je povabil Boris Kristančič, začetnik košarke v Sloveniji. Imel sem srečo, da sem stanoval eno nadstropje nad njim, v bloku čez cesto poleg pivovarne. Vzel me je s seboj na igrišče, to je bilo prvo igrišče v Ljubljani, pod Cekinovim gradom. Igralo se je na lešu, dež, usnjene žoge, težki pogoji. To so bili dejansko prvi začetki košarke v Ljubljani. Kako pa vas je pot pripeljala v Domžale? Začel sem igrati za mladince pri Olim-piji, potem sem bil prestar za mladince in sem igral za prvo moštvo Olimpije, skupaj z Ivom Daneuom, malo mlajšim Žorgo, takrat se je igrala prva zvezna liga v Ljubljani in so bile izredno zanimive tekme, gostovali so Crvena zvezda, Partizan, vsi so prišli. To je bilo, ko sem imel 20 let. Potem sem šel v vojsko in ko sem se vrnil, so me že vabili k Slovanu, ker je nekaj mojih soigralcev iz mladinskih vrst že šlo k Slovanu, kjer sem potem tudi sam nekaj let igral in bil tudi kapetan. Bili smo uspešni, igrali smo v Topniški na asfaltu. To je bila prva jugoslovanska liga. Tedaj je proti nam igral Korač, tudi Gordič, dobro jugoslovanski igralci. Potem sem pri Slovanu zaključil in mislil, da je konec z igranjem košarke, pa smo nekako prišli skupaj z Domžalami, kjer sem igral še dve leti, potem pa nehal aktivno igrati in sem postal trener. Kako zdaj gledate v preteklost, glede na to, da ste na igrišču stali z velikimi imeni jugoslovanske košarke? Jaz sem bil član te ekipe, nisem pa veliko igral. Nikoli nisem bil veliko v igri iz naše generacije. Izmed nas je uspel samo Bassin, ki je prišel do državne reprezentance. Sem pa ves čas treniral z njimi. Leta 1960/61 smo bili državni prvaki in takrat smo veliko potovali po Evropi. To je bil tisti čas za mladega fanta, kot sem bil jaz, velik uspeh. Bili smo v Madridu, Rusiji, Izraelu, Parizu. To je bila za tiste čase strahovita draž. Nato pa ste nadaljevali pot kot trener ... Kako bi opisali to svojo pot, kako vas je peljala? Svoj čas sem imel v Ljubljani dobro ekipo, v Domžalah pa so bili potem mogoče malce starejši igralci v 2. Jugoslovanski zvezni ligi. Za trenerja je najlažje, če nima prav veliko igralcev, ker potem ne more narobe zamenjati in takrat je dejansko igralo maksimalno od 7 do 8 igralcev, ki so bili tako narejene osebnosti, tako dobri igralci, da niso potrebovali nekega posebnega trenerja. Bili pa smo izredno dobra klapa, se borili in to nam je prinašalo uspeha. Pri Heliosu sem bil trener samo pri članih. 50 let je čudovita doba, v tem času pa so bili v domžalski košarki tako vzponi kot padci. Kateri pozitivni dogodek se vam je najbolj vtisnil v spomin? Zagotovo mi je v najlepšem spominu ostalo, ko smo prišli v Goodyear ligo, v sezoni 2003/2004. Takrat sva z Ladom Gorjanom rekla, da bova midva prevzela ekipo, saj ni bilo večjih uspehov. Odločila sva se in bila v tej sezoni dejansko popolnoma sama za vse, ampak spet je bila tu druščina, bila je klapa, tako da smo se s tisto ekipo uvrstili v Goodyear ligo in to je bil velik uspeh. Vsekakor pa velja omeniti in pohvaliti tudi našega predsednika Uroša Slavinca, ki je glava in telo kluba, in tudi celotno upravo Heliosa, kjer nam priskrbijo sredstva, da se lahko tako dobro dela. Kaj pa najbolj negativna izkušnja v vaši karieri? Jaz sem pozitiven človek, ni negativnih stvari. Kako pa bi ocenili sedanje delo v KK Helios? Super. Sicer bi že davno nehal. Dejansko so prvo vodilo domači igralci, mladi igralci, ki jih želimo potisniti čim bolj naprej. Seveda v takem rangu tekmovanja brez tujcev ne gre, skušamo pa omejti te stvari. Če gledamo druge ekipe, ki imajo tri oz. več Američanov, nam ni preveč všeč. Ni važno, za kakšen denar igrajo, to ni v redu. Mi imamo dva, a igramo v dejansko eni močnejših lig v Evropi - ligi NLB in čisto brez njih ne gre. Sploh, ker imamo smolo s poškodbami; Janža se je priključil šele na začetku, Jacobson je poškodovan, Zagorac je bil poškodovan nekaj časa, zato imamo nekaj težav. Ampak absolutno so Heliosova usmeritev domači igralci, tudi zaradi publike. Vidite, da imamo vedno polne dvorane, ker so naši fantje in to je to. Mislim, da je tukaj bistvo, da na koncu koncev denar spet ni čisto vse. Je pa fino, če je. Kaj pa slovenska košarka nasploh, njena kvaliteta, uspešnost, kako gledate nanjo? Je kvaliteta, če vzamemo, koliko vrhunskih slovenskih igralcev igra v tujini, v Ameriki, Italiji, Španiji; igrajo v najmočnejših evropskih ligah. Če bi vse to ostalo doma, bi bila kvaliteta še višja. Olimpija se sedaj pobira, s prepogostim menjavanjem trenerjev so imeli smolo, tudi s tujci, nikoli niso zadeli pravega tujca, se pa slovenska košarka zagotovo gleda skozi Olim-pijo. Če je Olimpija visoko in dobro, potem se sliši o slovenski košarki zagotovo več. Letos ste prejeli zlato priznanje za svoje zasluge v domžalski košarki, kaj to priznanje pomeni za vas? Pri mojih letih ponavadi pravijo, da ko ti začnejo dajati priznanja, to pomeni, da pojdi, da nehaj. Ampak ne, ne, ne mislim še končati. Ta funkcijo, ki jo sedaj opravljam, ni ne vem kakšna funkcija, ampak smo skupaj in zraven in to šteje. Priznanje pa seveda ima svoj pomen, vsekakor je to spodbuda in zadoščenje. Kaj pa Tomo Vavpetič zasebno, kaj vas, poleg košarke, še veseli? Jaz sem že 12 let v penzionu, me pa zanima vse, kar je v zvezi s športom, prijatelji, družina, krasne vnukinje, vse. Običajne stvari. Tudi mi želimo Tomu Vavpetiču, dobitniku zlatega priznanja za dolgoletno delo v športu, še veliko ur, dni, mesecev in let, preživetih ob košarkarskem igrišču. Mateja A. Kegel Jadralci, navtiki in ljubitelji morja pokazali, da se znajo odlično zabavati tudi v deževnem vremenu »Dež, dež in še enkrat dež,« so bile vremenske napovedi, ki smo se jih organizatorji v dneh pred jubilejnim desetim Navtičnim veleslalomom najbolj bali. »250 smučark in smučarjev, nasmejani obrazi, žur z Danielo, super nagrade in zadovoljni tekmovalci,« pa so besede, ki jih slišimo zdaj, ko je vse skupaj za nami. Ja, prav ste slišali. Deseti Navtični veleslalom na slovenski kulturni praznik v Kranjski Gori se skoraj v ničemer ni razlikoval od vseh prejšnjih, čeprav nam vreme ni bilo ravno naklonjeno. No, morda le v nečem ... Bilo je še boljše kot prejšnja leta ... Nekaj več kot 250 tekmovalk in tekmovalcev se je ob pol enajstih podalo na super pripravljeno progo, ki je zdržala tudi zadnjega, ki se je s polno paro spustil po njej. Po dveh urah tekmovanja je tudi zadnjega na cilju ča- kal trojanski krof in steklenička vode Dana, komentatorji Radia Hit pa so tekmovalce s svojimi šalami ves čas spremljali na progi. Takoj po tekmi je sponzorje in častne goste čakala pogostitev v VIP-u, čemur je sledila podelitev diplom in pokalov najboljšim šestim v vsaki izmed devetih tekmovalnih kategorij. Zmagovalec iz vsake kategorije je poleg šampanjca prejel tudi mobilni telefon Samsung. Ob 15. uri pa se je zabava šele začela. Na oder je prišla dalmatinska pevka Daniela, ki je skoraj tisočglavo množico, ki se je zbrala iz cele Kranjske Gore, dodobra ogrela. Jadralci, navtiki ter ljubitelji morja so dokazali, da se znajo zabavati tudi v nekoliko slabšem vremenu ter da za dober žur potrebujejo le dobro družbo in še boljšo glasbo! Tudi letos je bil navtični spektakel dobrodelno obarvan, saj so organizatorji del štartnine - 2000 evrov - namenili Mladinskemu domu Malči Belič, otroci pa bodo s tem denarjem odšli na zi-movanje na Pohorje. Vsi zagreti jadralci so se lahko pred samim začetkom tekme ekipno prijavili na tekmovalno kombinacijo smučanja in jadranja. Na regati, ki bo 4. aprila v Izoli, se bo za naslov najboljših smučarjev med jadralci oz. najboljših jadralcev med smučarji potegovalo tudi nekaj jadralsko odmevnih imen. Za zaključekje sledilo žrebanje štartnih številk in prav vsi tekmujoči so se lahko potegovali za eno izmed tridesetih nagrad sponzorjev, katerih skupna vrednost je znašala okrog 10.000 evrov. Prireditev sta z rezanjem velike torte in povabilom na 11. Navtični veleslalom zaključila predsednik YCD, Oto Re-povž, in predsednik organizacijskega odbora, Marko Arnež. Andrej Jarc-Jaro Zmagovalci po kategorijah A - Barbara Benedič, B - Mojca Pečelin/Arianna sailing team C - Leja Dabič/Koroško navtično društvo, D - Lorna Pevec/Trimo Trebnje, E - Drago Bornšek/SD Snežak, F - Marko Ribnikar/Burin YC, G - Igor Trampuž/SD Spin, H - Matija Drašič/Burin YC, I - Žan Ribnikar/Burin YC, ki je progo tudi najhitreje presmučal (39.36). Za progo so ponovno več kot odlično poskrbeli člani Smučarskega društva Domžale. Veleslaloma se vsako leto udeleži tudi župan Občine Domžale Toni Dragar. KK Helios Nemočna Union Olimpija Domžalski košarkarji znajo presenetiti. In zagotovo so presenetili v zadnjem krogu lige NLB. A še pred tem presenečenjem poglejmo, kaj se je dogajalo v pokalu Spar, ki so ga odigrali teden dni prej. Nekaj dni pred pokalom Spar so Domžalčani v Hali KC gostili ekipo iz Zagorja. Helios je bil pričakovano boljši, zmaga je ostala doma, rezultat pa je bil 96 : 76. Prvi nasprotnik, v četrtini finala pokala Spar, je bil ponovno iz Zagorja. Zagorjani tudi to pot niso uspeli premagati Dom-žalčanov, a tudi slednji tokrat niso imeli tako lahkega dela. Na koncu pa so vendarle slavili 78 : 75. V nadaljevanju pokala Spar, v polfinalu, je Heliosu pripadel dvoboj z Unio-nom Olimpijo, ki je v četrtini finala pokala premagala domači Zlatorog. Na drugi strani pa sta v drugih polfi-nalnih parih slavila Krka in Elektra. V polfinalu so bili igralci Heliosa konkreten nasprotnik Olimpiji, ki je na koncu vendarle slavila z 73 : 69, zmaga pa je bila vse prej kot lahko dobljena. Presenečenje letošnjega finalnega turnirja pokala Spar je bila Elektra Esotech, ki je v polfi-nalu premagala Krko, v finalu pa se je srečala z Unionom Olimpijo. Ljubljančani tudi to pot niso dopuščali presenečenj in na koncu ubranili naslov pokalnega prvaka. Niso pa bili tako motivirani teden dni kasneje, ko so v ljubljanski hali Tivoli gostovali Domžalčani. Helios, se je pred tem okrepil še z 208 cm visokim Vukom Ivanovičem, ki naj bi pod košem razbremenil Žeraka in Zagorca. 26-letni srbski center, ki je svojo kariero začel v mladinski kategorijah Crvene zvezde, bil v ligi NBA izbran za ekipo Seattle Supersonics, na koncu pa zaradi poškodbe ostal brez pogodbe, je bil med drugim tudi na širšem seznamu reprezentantov Srbije za EP V Španiji. Domžalčani so ga v svoje vrste pripeljali v želji zadržati poziciji v ligi NLB, pohod do svojega cilja pa so pričeli več kot odlično - s fantastično zmago nad Unionom Olimpiji, ki je morala pred svojimi domačimi gledalci priznati visok poraz. Helios je zmagal 79 : 57. (mak) Obljube in zaobljube Leto 2009, nagel preskok v novo leto in že je tu februar. Ne-malokdo izmed nas potoži, kako čas hiti. Dva meseca je, kar smo v novem letu, vsak izmed nas z obljubami samim sebi in drugim, kaj bomo letos pametnega postorili in spremenili. Pravzaprav se na marsikaterem seznamu obljub skriva vse mogoče. Kaj je tisto, kar bi nas zares osrečevalo v prihodnje? Vsi bi želeli dobro zaslužiti in manj delati, prosti čas pa bolj intenzivno posvetiti družini in otrokom. Nekaterim je to uspelo, pa kljub temu niso srečni. Dobro vemo, da denar in bogastvo človeku še ne zagotavljata sreče. To je le beg tja, kamor tisti manj situirani ne morejo. Imajo pa svojo srečo, ki jo najdejo v preprostih majhnih stvareh in trenutkih srčne topline in lepe besede, ki je pri nekaterih izmed nas tudi še prisotna. Materialno dobro situiran človek modernega časa bo le kupoval in kopičil stvari in vedno iskal tisto »najboljše«. A ko si bo izpolnil želje v popolnosti, se bo začel izgubljati v svojem nenaravnem svetu. Ostali, ki tega nimamo, smo prisiljeni živeti r- SE ŽELITE OBLEČI PO ZADNJI MODI? Pridite na Rodico pri Domžalah, Kettejeva 4 (nasproti pivnice). drugače. Osebno menim, da s tem ni nič narobe. Včasih se bogastvo skriva v nas samih. Poiskati moramo svoje drobne želje, jih pritegniti v svoje misli in pomisliti, da nismo rojeni v ta svet le in samo za to, da bi razmišljali, kako in kam z denarjem. Prave obljube in zaobljube vsebujejo misli o skrbi za lastno telo, njegovo vitalnost, zdravo prehrano, pravilno in zadostno gibanje. Z zdravim načinom življenja dobro poskrbimo za svoje telo, da dolgo ostane zdravo, to pa je tisti »recept«, ki ga potrebujemo, da bomo zmogli tudi vse ostale cilje v življenju. Izogibati se skušajmo stresom in s tem vplivajmo na soljudi. Tudi na ta način si bomo ustvarili bolj harmoničen in ljubeč odnos v družini in izbrali naravno pot do soljudi. Končno živimo v človeški skupnosti, na ta način si lahko tudi skupaj kaj obljubimo. Pa ne le na novega leta dan ali okroglo rojstnodnevno obletnico, ampak na čisto navaden dan, kot je današnji. Torej, mi smo tu in okoli nas so ljudje, ki jih potrebujemo, kot oni potrebujejo nas. Zato iz-vlecimo na plano naše želje in obljube in jih začnimo uresničevati že danes. Sreča je včasih tako blizu nas. Nives Grad TRGOVINA TREND SHOP MODA ZA MLADE velika izbira kavbojk, majic, pulijev in otroške konfekcije po zelo ugodni ceni Odprto: ponedeljek - petek od 16. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure Tel,: (11/7210 580 GSM 031/658 717 stran 21 SPORT Novice iz Atletskega kluba Domžale Atletski klub Domžale se lahko kljub temu, da še nima atletske dvorane, še naprej veseli uspehov. Ali bolje - še štirih naslovov državnega prvaka, ki so jih osvojili: Eva Aljančič v teku na 3000 metrov, Anže Farkaš v mnogoboju in Alja Sitar, ki je bila dvakrat najhitrejša v sprintu na 60 metrov. Evinih 15 krogov v avstrijskem Linzu V avstrijski Linz se je 5. februarja odpeljala dvočlanska atletska ekipa AK Domžale, v sestavi Eva Aljančič in Anže Zupan, ki sta nastopila na Prvenstvu Slovenije v krožnih tekih. In vožnja ni bila zaman! Anže Zupan je v teku na 1500 metrov med mladinci osvojil peto mesto (4:31,55 min), še bolj zadovoljni pa smo bili Domžalčani lahko po nastopu Eve Aljančič, ki je po pretečenih 15 krogih čez cilj pritekla kot prva! Eva je z rezultatom 10 minut in 51 sekund za dobri dve sekundi prehitela tekmice, med katerimi so bile tudi pet let starejše konkurentke, postavila svoj osebni rekord in podrla tudi absolutni rekord AK Domžale na 3000 metrov v dvorani. Aljina 60-ka v Celju in Ljubljani 7. februarja sta na prvenstvu Slovenije za mlajše mladinke v dvorani nastopili Alja Sitar in Klara Hribar. Slednja je odtekla 8,14 s tako v kvalifikacijah kot B-finalu in se uvrstila na 10. mesto, Alja pa je, kljub temu, da je letos še nismo videli na atletski stezi, že ob prvem poku pištole pokazala, da je še vedno najhitrejša. Hiter je bil že kvalifikacijski tek (7,75 s), še hitrejši pa finalni, v katerem je Alja za svojim osebnim rekordom zaostala 8 stotink in z rezultatom 7,68 s osvojila naslov prvakinje. Podobna zgodba se je odvila teden dni kasneje na ljubljanskem tartanu, le da so bile starejše mladinke še malce hitrejše. Alja je bila s 7,67 s najprej najhitrejša v kvalifikacijah, nato pa je hrbet tekmicam kazala tudi v finalu in z rezultatom 7,62 še enkrat več postala prvakinja Slovenije. Hitro je tekla tudi Klara Hribar, ki se je z 8,18 s najprej uvrstila v B-finale, nato je je z rezultatom 8,14 s zasedla končno osmo mesto. Atletski klub Domžale VABI na odprto prvenstvo Slovenije v krosu, ki bo v soboto, 14. marca 2009, z začetkom ob 11. uri, s startom in ciljem ob bajerju v Turnšah (ob gradu Črnelo). Pridite in navijajte za najboljše tekače in tekačice v krosu! Skupaj z Turistično-rekre-ativnim društvom Turnše-Češenik bomo poskrbeli za prijetno sobotno dopoldne. Dobrodošli! Eva in Alja sta pred sezono zapisali svoja pričakovanja, čeprav glede na to, da je Eva enega izmed svojih ciljev uresničila že kar na prvi tekmi, morda malo preskromno! Eva Aljančič: »V letošnji tekmovalni sezoni pričakujem izboljšanje vseh najboljših osebnih rezultatov od 300 do 3.000 metrov, čeprav se zavedam, da je moj rezultat na 3.000 metrov (10:55,60 min), ki sem ga dosegla na Savaria pokalu, za mojo starost veliko vreden in ga bo težko izboljšati. Želim si tudi čim večkrat stati na stopničkah na prvenstvenih tekmah v moji starostni kategoriji. Za dosego teh zastavljenih ciljev bom prizadevno trenirala in tekmovala po svojih najboljših močeh.« Alja Sitar: »Moja pričakovanja za sezono 2009 so velika. Čaka me nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, pa Eyof, prvenstva Slovenije, Atletski pokal ... Zimska sezona bo bolj za ogrevanje, več pričakujem poleti, za kar tudi načrtno treniram. Letos sem zamenjala trenerja, mojemu prejšnjemu Lojzetu Pungerčiču sem zelo hvaležna, da mi je dal tisto pravo atletsko popotnico, mi pokazal, da lahko sežem visoko, če si upam . trenirati trdo in videti cilj, za katerega si prizadevam. Vem, da bo stiskal pesti zame tudi v letošnji sezoni. Prav tako bo stiskal pesti zame tudi moj novi trener Damjan Zlatnar, s katerim skupaj nadaljujeva mojo atletsko pot. Veselim se treningov in tekmovanj, ki me čakajo v tej sezoni.« 14. Rekord Šmarne gore Ena najbolj zoprnih postavk v razpisu tekov na Šmarno goro je zagotovo »Tekma bo v vsakem vremenu«. Vreme je namreč do nastopajočih na tekih na Šmarno goro večkrat kot ne zelo neprizanesljivo! In razmočena proga, megla in kapljanje so »pozdravili« tudi nastopajoče na 14. Rekordu Šmarne gore, 7. februarja. Izmed Domžalčanov so na tekmi nastopili le štirje. Med dečki 1994/95 je bil bronast Anže Zupan, v svojih kategorijah pa so nastopili še Jana Strahinič (1. mesto), Nataša Aljančič (7. mesto) in Ivo Leskovšek (8. mesto). Ne le dan kulture ... ampak tudi dan suvanja krogle 8. februar je bil v atletskem smislu tudi dan krogle, saj se je v Slovenski Bistrici odvilo prvenstvo Slovenije v dvorani v suvanju krogle. Izmed četverice domžalskih atletov se je v vseslovenski konkurenci s sunkom 11,95 m (3 kg) najviše uvrstila Petra Pavlič, ki je bila med mlajšimi mladinkami srebrna. Peti mesti sta v pionirski konkurenci zabeležila Eva Mrše (3 kg, 10,45 m) in Denis Kumek (4 kg, 9,10 m), med najmočnejšimi, ki so suvali 7,26 kg težko kroglo, pa je nastopil Jože Pirnat in se s sunkom 12,46 m uvrstil na osmo mesto. Svoje tri poskuse je opravil tudi trener metalcev Danilo Emberšič in se s sunkom 11,70 m uvrstil na deseto mesto. »Atletske urice« na tekmi BB Atletski troboj za • i • v najmlajše Tekmovanja Brigite Bukovec se je 8. februarja udeležilo šest neugna-nih hitrih atletov, ki so svoje moči in spretnosti merili z najboljšimi v kategoriji letnika 2002 in 2003. ^mt'* i« "F^EJI L VW m 11 IK fe! ■v m bl^H ■ \ .A K7« W Mladi atleti Atletskega kluba so našli pogum in se uvrstili na zavidljiva mesta. Tako je v uvrstitvi troboja 2. mesto dosegel Jure Hribar, 4. mesto Žan Gashi, 6. Matjaž Arnuš, 18. Luka Tekavc, 22. Amadej Kut-najk (2003) in 28. David Hribar (2004). Če bi gledali posamične rezultate, bi bila mesta uvrstitve zelo visoka. Najbolj zahteven je bil tek čez ovire, ki pa so ga prav vsi izvedli neizmerno dobro. Resnično si mladi fantje zaslužijo vse čestitke in vsi s programa »atletske urice« in iz Atletskega kluba Domžale smo ponosni na vas. Čestitamo! S SRCEM V ATLETIKI! Vaditeljica Mojca Grojzdek Čas za najmlajše - z Brigito Bukovec Troboj Brigite Bukovec je prav posebno tekmovanje - za večino najmlajših atletov in atletinj je to eno izmed redkih tekmovanj, za starše pa dvourna priložnost postati pravi strokovnjak za fotoaparat in kamero, od katerih se je v dvorani kar bliskalo! Letošnjega tro-boja se je na Prešernov dan udeležilo 225 mnogobojcev iz cele Slovenije, med njimi je bilo v spremstvu vadite-ljic: Alenke Zavadlav, Mojce Grojzdek ter Mete Pungerčar tudi 25 živahnih in tekmovalnih navdušencev v majčkah AK Domžale. Zmagovalec v množici 26 devet- in desetletnikov je po teku na 60 m in 60 m z ovirami ter skoku v daljino (9,09 s, 11,01 s, 423 cm) postal Anže Farkaš, na dveh stopničkah nižje se mu je po enakih disciplinah pridružila še bronasta Tea Podbevšek (9,41 s, 10,75 s, 418 cm). Med tekmeci Anžeta in Teje so bili tudi Luka Razpotnik (16.), Jakob Jančar (18.), Luka Grintal (20.), Luka Vrhov-nik (23.), Evita Rojs (24.) in Nina Pa-vlič Hren (32.). V kategoriji 2000-01 je bil Tim Pirc 13., Vid Svetlin 15., Rok Grintal 16., Nina Merkužič 17., Žiga Rajkovič 22., Nik Štebe 30., Tomaž Stibrič 34. in Sara Se-ljak 38. V kategoriji 1996-97 je bil Kristjan Rojs 10., Domen Ložar 14., med najstarejšimi pionirji 1994-95 pa je bil Andrej Rak šesti. Imamo ga - najboljšega mnogobojca! Veliko veselja, malo jeze in kakšna solza ... Tako bi opisali Prvenstvo Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju v dvorani za pionirje in pionirke, stare do 12. oziroma do 14. leta, ki je bilo 15. februarja, v dvorani v Slovenski Bistrici. Kljub temu, da je bilo nastopajočih iz AK Domžale 13, nam je uspelo - dobiti prvaka Slovenije. Anže Farkaš je v četverroboju osvojil dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto v konkurenci 23 pionirjev do 12. leta., skupaj zbral 1369 točk in to je zadoščalo za prepričljivo zmago. Medalja je predvsem zaradi slabšega metanja 2 kg težke žoge ušla Teji Podbevšek, ki je morala biti kljub dobremu skakanju in teku zadovoljna z nehvaležnih četrtim mestom. V petouvrščeni ekipi pionirjev do 14. leta so nastopili Kristjan Rojs, Tomaž Rak, Rok Balantič in Blaž Vukovič. V drugouvrščeni ekipi pionirjev do 12. leta so bili Anže Farkaš, Luka Razpotnik, Tim Pirc, Matej Bolta in Jan Kladnik, v tretjeuvrščeni ekipi pionirk do 12. leta pa Tea Podbevšek, Neža Hren, Zala Šenet in Evita Rojs. Čestitke! Bojana Športno društvo Vir in Nogometni klub Vir Novo vodstvo uprave Občina Domžale v svoji zgodovini obstoja že dolgo velja za sinonim športa in rekreacije, saj športniki in športnice ter ostali rekreativci iz teh krajev vsak dan znova aktivno sodelujejo pri razvoju občine na tem področju. Seveda se občina ne bi razvijala brez svojih krajevnih skupnosti, ki trdo delajo, da bi obdržale šport in rekreacijo na visoki ravni obstoja in delovanja. Tudi KS Vir in Virjani ter Virjanke prav nič ne zapostavljajo svojega športnega in rekreativnega delovanja, zato je središče športa in rekreacije na Viru Športni park Vir, kjer ima glavno vlogo Športno in nogometno društvo Vir (ŠD Vir). V februarju letos je v prostorih ŠD Vir potekal redni letni občni zbor, kjer so člani in članice ŠD Vir izvolili novo vodstvo in sprejeli programske ter finančne usmeritve ŠD Vir. Tako je bil na občnem zboru izvoljen 12-članski upravni odbor ŠD Vir, katerega pred- sednik je postal Uroš Potočnik. V upravni odbor so bili izvoljeni še Tjaša Banko (tajništvo), Žiga Bučinel, Primož Jere, Stane Srša, Roman Hribar, Franci Gostič, Sandi Ceglar, Simon Andrejka, Drago Kolenko in Gregor Horvatič. Na zboru so izvolili tudi tričlanski Nadzorni odbor ŠD Vir, ki ga sestavljajo: Konrad Mandelj, Darko Doli-nar in Janez Pustotnik. Novo vodstvo je v novem mandatu resno poprijelo za delo, saj so se že sestali na dveh sejah upravnega odbora in realizirali vse začetne odločitve in s tem pripomogli k resnemu začetku spomladanskega dela sezone 2008/2009. Uprava kluba NK Vir je tako izrazila vso podporo članskemu moštvu NK Vir, ki ga v zadnjih dveh letih uspešno vodi trener Matjaž Kunstelj. Podpredsednik ŠD VIR, Gregor Horvatič NK Domžale Dober začetek spomladanskega dela Domžalski nogometaši so po zimskem premoru znova stopili na zelenice. Prvo srečanje v spomladanskem delu prvenstva so odigrali v Celju, kjer je na nasprotni strani stala ekipa dolgoletnega domžalskega stratega Slaviše Sto-janoviča, ki pa je to pot morala priznati premoč Domžal. Domžalčani so prvič zapretili že v 4. minuti, si hitro ustvarili dve priložnosti, a mreže Celjanov niso zatresli. Domžalčani so bili vseskozi na meji zadetka, saj so si tudi sicer že v prvem polčasu priigrali številne priložnosti, tako iz igre kot iz prostih strelov, a v prvem polčasu ni prišlo do želene realizacije. V drugem polčasu, ki so ga Domžalčani pričeli z rumenim kartonom Kneževiča, so najprej konkretno zapretili Celjani, zadetek pa se jim je za las izmuznil. A na drugi strani so bili Domžalča-ni to pot uspešnejši. V 50. minuti je Čavuševič lepo preigral branilce domačega moštva, podal do Kirma, ta pa je podal nazaj pred vrata, kjer je bil že spet Čavuševič, ki je na koncu poslal žogo v mrežo vratarja Šelige. Sledile so minute predvsem rumenih kartonov (sodnik jih je na tekmi podelil 6 in vse v drugem polčasu) in še nekaj ustvarjenih priložnosti. Gostje so bili še najbližje izenačenju v podaljšku srečanja, ko je Gobec najprej zadel prečko, žogo pa je kljub vsemu na koncu uspelo ubraniti odličnemu domžalskemu vratarju Darku Brljaku. Na srečanju proti Mariboru v športnem parku v Domžalah smo videli točo zadetkov. Domžalčani so prvega dosegli že v 30. minuti, ko je do žoge prišel Apatič in z lepim strelom spravil žogo za hrbet vratarja Pridigarja. Drugi zadetek je padel le 3 minute kasneje. Po izvajanju prostega strega s 25 metrov je Brezič z direktnim strelom poslal vratarja Maribora še drugič po žogo v lastno mrežo. Rezultat je bil tako 2 : 0. Domžalčani so ob polčasu odšli na zaslužen odmor s prednostjo dveh zadetkov. V drugem polčasu pa je zablestel mariborski Vito Plut. Prvič je žogo Domžal zatresel v 49. minuti, ko je znižal rezultat na 2 : 1. Po tem, ko je vratar Brljak že odbil žogo, pa je do nje ponovno prišel Plut, ki je dosegel svoj drugi zadetek na tokratnem srečanju, rezultat pa znižal na 2 : 2. Le minuto za tem, ko je v igro vstopil Adnan Bešič, so se domžalske tribune ponovno stresle od veselja. V 76. minuti je igralec ponovno pripeljal Domžale v vodstvo, saj je z lepim strelom premagal vratarja Mariborčanov, medtem ko je semafor to pot pokazal rezultat 3 : 2. A tudi to še ni bilo vse ... V 83. minuti je domžalski vratar priskočil na pomoč domžalski obrambi in ob tem zapustil vrata, žogo je odbil, a je ponovno prišla pod noge Vita Pluta, ki je brez večjih težav zatresel domžalski mrežo še tretjič in postavil končni izid 3 : 3. Od zmage do poraza je kratka pot, tokrat so se na srečo ustavili pri izenačenju. Maribor tako še naprej ostaja vodilni v 1. slovenski nogometni ligi, Domžale pa so trenutno na 5. mestu. V soboto, 7. marca jih čaka gostovanje v Novi Gorici. Mateja A. Kegel Orientacijski tek Na sončno soboto se nas je zbralo lepo število Domžalskih tabornikov. Dobili smo se pri Kinološkem društvu, ker je tudi potekal štart Orientacija je potekala na drugačen način, kot smo vajeni do sedaj. Karte tekmovalci niso dobili, ampak so si jo morali zapomniti ter iskati kontrolne točke na pamet. V skupini je lahko sodelovalo več tabornikov, saj so se lahko ekipe znašle in si je vsak zapomnil manj točk. Prva eki- pa Ježkov je nazaj prišla že po presenetljivih 23 minutah. Na cilju so dejali, da se jim orientacija ni zdela preveč težka, da si je vsak zapomnil 2 kontrolni točki ter da so jih našli brez problema. Točke se štejejo za skupno uvrstitev, na naslednjem teku pa jim pripravljamo še bolj zanimivo preizkušnjo v orientacijskem teku. Miha Karlovšek Smučarska sekcija Turistično-rekreativnega društva Turnše-Češenik Hura, mi smo pa smučarji s Hribarjevega hriba Čeprav snega pred novim letom skoraj ni bilo, je na Hribarjevem hribu v Turnšah bil. Pridni člani Smučarske sekcije Turistično-rekreativnega društva Turnše- Češenik so namreč pred pričetkom hladnejših dni skrbno pripravili okolico smučišča. Očistili so okolico in ko so nastopili hladnejši dnevi, so se skupaj s topom, kot je povedal Jani Jeraj, »tresli tudi prostovoljci, ki so prebedeli veliko noči ob nastajanju vedno novega snega, s katerim so preplastili smučišče — tudi ob pomoči malega teptalca snega, ki nam ga je v uporabo dala Občina Domžale«. V petek, 9. januarja, je bilo na veselje spremljajočih otrok iz okoliških hiš vse pripravljeno na pričetek nove smučarske sezone. V popoldanskih urah je bil opravljen še zadnji pregled reduktorja, pregled električnih inštalacij in priprava razsvetljave smučišča. Poskrbeli so za ustrezno napeto vlečno vrv in varnostne ograje ob smučišču. Sledil je še pritisk na zeleno tipko in zabrnel je motor, zavrtelo se je pogonsko kolo in prvi smučarski navdušenci so se prvič v tem letu peljali z vlečnico in vijugali po beli snežni površini sredi rjavo-zelene zimske okolice. Veselje je pod reflek- torji trajalo še pozno v noč. Uradno se je smučarska sezona pričela naslednji dan, čez nekaj dni pa tudi organizirani smučarski tečaj, v katerem je začetne korake naredilo 20 otrok, še pet pa jih je v nadaljevalnem tečaju nadgradilo svoje znanje. Prijeten zaključek je bilo tekmovanje, v katerem so zmagovalci prejeli medalje, vsi udeleženci diplome, prijetno druženje pa so 16. januarja za- ključili z ognjemetom. Še pred koncem januarja je smučarska sekcija odlično izpeljala tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za Pokal KS Dob - tokrat na smučišču Rudno v Selški dolini. Če bi vprašali udeležence, kako je bilo, bi z eno besedo rekli - prekrasno. Priprava smučišča je bila izvedena pod taktirko trenutnega vodstva smučarske sekcije. Pri samem delu je stalno oz. občasno sodelovalo večje število članov TRD Turnše-Češenik, ki jih na njihovo željo v tem članku ne navajamo, se pa vsakemu posebej in vsem skupaj zahvaljujemo za pomoč. Pridite na Hribarjev hrib v Turnšah in se prepričajte, da ni lepo le v velikih smučarskih središčih. Dobrodošli! Vera SPORT stran 22 NAJ karateisti 2009 (od leve proti desni): Timotej Kokalj, Tamara Kokalj, Davorin Kračun (najšportnik iz Celja), Lovrenc Kokalj, predstavnik Kanazawa Maribor (tretji najklub), Iva Perger (najklub ATOM) in Irina Mlinarič (Ruše, drugi najklub). Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale ATOMovci smo NAJ slovenski karateisti! Kot uvod v 32. mednarodni karate-do turnir, 21. februarja, za 32. Pokal Ruše 2009, so organizatorji podelili prestižna priznanja za leto 2008. Od petih so šla kar štiri v roke ATOMovcev: za najbolj perspektivnega športnika je priznanje prejel Timotej Kokalj, priznanje za najšportnico je šlo v roke Tamari Kokalj, Lovrenc Kokalj je bil proglašen za najinštruktorja osvojenih odličij, ATOM Domžale pa za najuspešnejši karate klub, glede na osvojene točke po posameznih turnirjih. In zagotovo so bila tudi priznanja »kriva« za še en turnir, na katerem so v mednarodni konkurenci 258 tekmovalcev iz 16 klubov iz Italije, Madžarske, Srbije in Slovenije spet zmagali - ATOMovci! V katah so bili v svojih kategorijah najboljši Žan Pod-boršek, Iva Perger, Tjaša Zupančič, Barbara Šavorn in Lovrenc Kokalj, kot drugi so tekmovanje v katah zaključili Žan Guček, Špela Novak, Simon Planko, Tilen Špenko in Tamara Kokalj, na tretjo stopničko so stopili Urban Muršič, Špela Dragar in Hana Kerič, medalje pa so se za las izmuznile Karin Podboršek, Mitji Ho-ferju, Patriciji Vehovec in Timoteju Kokalju. V borbah so se za najbolj spretne izkazali David Kardum, Ger-ga Teršek, Patricija Vehovec, Simon Planko in Tamara Kokalj, za bronasto medaljo so čestitke prejeli Polona Orehek, Timotej Kokalj in Janko Gobec, z diplomo pa je na nehvaležnem četrtem mestu turnir zaključila Hana Kerič. Pokal Ruše 2009 so po osvojenih 1550 točkah skupaj dvignili ATOMovci, druga je bila ekipa S.K.I.F. iz Italije s 1010 točkami, tretji pa domačini z osvojenimi 570 točkami. Bojana Karate klub Wankan Ihan uspešen na dveh tekmah V nedeljo, 8. februarja, smo se nekateri člani Karate kluba Wankan Ihan podali na tekmo JKA Celje, ki je bila organizirana v Športni dvorani v Slovenj Gradcu. Ta praznični kulturni dan smo posvetili udeležbi na njihovem turnirju. Med 172 tekmovalci iz Maribora, Mežice, Prevalj, Slovenj Gradca, Celja, Krškega, Ljubljane, Poljan, Divače, Sežane, Nove Gorice, Kopra in Mislinje smo bili tudi tekmovalci iz Domžal. Tekmujoči člani Karate kluba Wankan Ihan smo se pomerili v naslednjih skupinah: mlajši dečki, mlajše deklice, starejši dečki, kadeti in skupina mladinke. Tako je Žiga Štempihar osvojil odlično 3. mesto v skupini mlajši dečki, v tej skupini je tekmovalo kar 15 tekmovalcev, Pia Pecik 4. mesto v skupini mlajše deklice, kjer je bilo 6 tekmovalk, Matija Hrženjak 3. mesto v skupini starejših dečkov, kjer je bilo 7 tekmujočih. Luka Pecik se je uvrstil na 2. mesto izmed devetih tekmujočih v skupini. Špela Grad je bila druga v skupini mladink kata A in je prav tako osvojila 2. mesto v skupini mladinke kumite izmed petih sotek-movalk. V skupnem seštevku na 1. pokalnem turnirju so bili klubi uvrščeni na 22 mest, naš karate klub pa je po točkah osvojil 10. mesto. Vsem tekmovalcem, članom Karate kluba Wankan Ihan, iskrene čestitke za odlično uvrstitev na 1. pokalnem turnirju JKA Celje, s strani ostalih članov, ki se turnirja niso mogli udeležiti in tudi s strani vodstva kluba. V soboto, 21. februarja, pa smo se udeležili 32. tradicionalnega mednarodnega SKIF karate turnirja za pokal Ruše 2009. Organiziran je bil v Športni dvorani Ruše. Tekmovali so klubi iz Slovenije, Italije, Madžarske in Srbije. Naši trije tekmovalci so osvojili naslednja mesta: Primož Peterlin - 5. mesto v skupini starejši dečki 5. - 1. KYU izmed 8 sotek-movalcev, Špela Grad - 2. mesto v skupini mladinke 4. KYU - 1. DAN, kjer je bilo 8 udeleženk in Marija Peterlin - 5. mesto v skupini veteranke 3. KYU - DAN, kjer je imela 7 sotekmovalk. Tudi za te rezultate jim iskreno čestitamo in želimo veliko športne sreče v prihodnje. Nives Grad, Karate klub Wankan Ihan 0 Sankukai karate klub Domžale Udeleženci zimskega izpitnega roka, ki so uspešno opravili izpite: 8. kyu Maks Musar, Uroš Ujc, 7.kyu Gregor Vojsk, Andrej Bukor, Jošt Kovač, Andraža Grčar, Kara Korošec, Samantha Depoli, Tadej Kokano-vič, Kristina Krajnc, Matic Burja, Aljaž Banko, Vladan Stojičič, Žan Sajovic, Ana Županič, Martin Pav-kovič Sebastjan Trdin, Žan Loboda, Rok Peternelj, Žan Peternelj, Karmen Schwarzbartl, Jan Simon, Amar Ličina, Vid Čerin, Urša Koželj, Marko Lenček, Jure Draksler, Gal Banko, Uroš Marn, Jaka Vavpetič, Urban Kladnik, Erazem Brodar, Maks Turk, Maks Musar, Žan Učakar, Brina Jeretina, Uroš Ujc, Erik Zajc, Ema Čeman, Tim Gonza, Anže Skok, Jan Lazarevič 6. kyu Iza Kotnik, Gašper Golja, Rok Rožič, Bibiana Kepic, Vigor Ilič, Taj Janežič, Benjamin Virant, Vanja Stoj-nič, Jaka Domjan, Martin Štepic, Marko Lenček, Miha Rajnovac, Gašper Bizjak, Tjaša Šinkovec, Anja Herič, Anže Oršič, Luka Kodela, Urban Hren, Jan Kodela 5. kyu Tadej Štante, Klemen Bergant, Jan Koncilja, Gal Štempihar, Lana Janežič, Karin Mušič, Urša Timažin, Grega Pirc, Tej Jerkič, Javor Zavec, Anja Flerin, Žan Zakrajšek, Klemen Jazbec 4. kyu Aleš Žagar, Benjamin Letič, Matej Merčun, Pia Pajk, Alma Ličina, Larisa Omerzu, Tinkara Kepic, Žan Jašič, Blaž Penčur, Romana Vodlan, Gal Moder, Mirjam Starin, Sabahudin Velič, Dare Justin, Klemen Horjak 3. kyu Tilen Ljubešek, Monika Prašnikar, Bojan Vogrinec, Kaja Hribar, Anže Kristan, Gašper Gale 2. kyu Teja Medle, Čendrim Kajtazaj 1. kyu Blaž Jurjevec, Katja Žulič 1. DAN Boris Jerkič Vsem čestitamo in želimo še uspešno pot v karateju! Trener Boris Jerkič s člani Ta vikend zaključek TAO MSD lige MSD LIGA MALEGA NOGOMETA V soboto in nedeljo (7. in 8. marca) se bodo ekipe, ki so sodelovale v TAO MSD ligi - domžalski zimski ligi v dvoranskem nogometu - pomerili še zadnjikrat v tej sezoni. Prve tekme končnice so postregle z nekaj presenečenji, tako da je v igri za prvaka lige možno prav vse. Štelo pa bo, kdo bo bolj vztrajen, skon-centriran in nenazadnje, kdo bo s seboj na igrišče prinesel tudi dovolj športne sreče. Vsi nogometni navdušenci vabljeni v telovadnico OŠ Venclja Perka Domžale, da si katero od tekem ogledate tudi na lastne oči, še posebej priporočamo zaključne nedeljske dvoboje, po katerih bo sledila tudi slovesna podelitev pokalov in 7. marec 2009 medalj najboljšim. Več o ekipah, rezultatih in lestvicah pa na www. msdliga.si. ŠD Homec Gostilna Furman Lukovica 16.10 za mesta od 13 do 18 ULTRAS Domžale Počene gume 16.50 za mesta od 7 do 12 Amater FC 2005 17.30 za mesta od 7 do 12 Janzy team Trojica United 18.10 za mesta od 1 do 6 El Grande Companeros FIFA 3000 18.50 za mesta od 13 do 18 Duplica Bronx 19.30 za mesta od 13 do 18 Janzy team Tao Sport 20.10 za mesta od 1 do 6 Interfinance Tinči d.o.o. 20.50 za mesta od 1 do 6 ULTRAS Domžale ŠD Loka 21.30 za mesta od 7 do 12 8. marec 2009 ŠD Loka Počene gume 16.10 za mesta od 7 do 12 ŠD Homec Bronx 16.50 za mesta od 13 do 18 FC 2005 Bautim 17.30 za mesta od 7do12 Gostilna Furman Lukovica El Grande Companeros 18.10 za mesta od 13 do 18 SDM Domžale Tao Sport 18.50 za mesta od 1 do 6 Amater Bautim 19.30 za mesta od 7 do 12 Tao Sport Tinči d.o.o. 20.10 za mesta od 1 do 6 Interfinance Trojica United 20.50 za mesta od 1 do 6 SDM Domžale Tinči d.o.o. 21.30 za mesta od 1 do 6 Rok Ravnikar ifOftTUtP^uŠTV» 50V1&1 Odprto prvenstvo v Škofje Loke Zveza navijaških in pom pon skupin Slovenije je 7. februarja v Škofji Loki izvedla odprto prvenstvo navijaških in pom pon skupin, kjer so Sovice nastopile v sedmih kategorijah in osvojile kar šest prvih in dve drugi mesti, za kar jim čestitamo. Otroške pom pon skupine 1. mesto MINI SOVICE Otroški pom pon pari 1. mesto NEŽA PIRNAT in KARMEN GERIČ 2. mesto SAŠA ŠTIFTAR in SARANOVAK Mladinske pom pon skupine 2. mesto SOVICE Mešane mladinske navijaške skupine 1. mesto SOVICE Posameznice - mladinke 1. mesto LINA KOGOJ Mladinski skupinski dvigi 1. mesto SOVICE Mešani mladinski skupinski dvigi 1. mesto SOVICE Sovice se bodo z novim izzivom soočile 4. aprila, ko bo državno prvenstvo, na katerem bodo imele ponovno priložnost, da pokažejo svojo dobro pripravljenost in z nastopom prepričajo sodnike, da so na področju navijaštva in pom pon plesa med najboljšimi v Sloveniji. Bralce Slamnika vabimo na ogled naše spletne strani: http://www.so-vice.si/. V. G. Šah v občini Domžale Na črno-belih poljih Smo sicer že v letu 2009, vendar pa je to priložnost za vpogled v nekatere turnirje, ki so trajali vse minulo leto. Pokal Slovenskih železnic 2008 Prvi Mazi, četrti Jeran, peti Skok V organizaciji prizadevnega Šahovskega društva Železničar, ki mu predseduje naš občan Jožef Brežan, se je končal ciklus turnirjev v pospešenem šahu. Na zadnjem, desetem turnirju, je med 67. udeleženci zmagal Mazi, tudi končni zmagovalec, pred Orlom in Zorkom. Boštjan Jeran, ki je bil v igri za najvišja mesta, je decembrski turnir končal na sedmem mestu, kar je zadoščalo le za četrto mesto v skupnem seštevku. Jože Skok je bil na zadnjem turnirju osmi in se je prebil na skupno peto mesto. Odlično se je uvrstil tudi Vitomil Janjič, ki je v skupni razvrstitvi končal na desetem mestu, na zadnjem turnirju pa je bil štirinajsti. Torej so bili med prvo deseterico kar trije člani ŠD Domžale. Na železničarski turnirjih je sodelovalo 132 udeležencev, v skupni seštevek je veljalo sedem najboljših uvrstitev ali pa tudi manj. Med Domžalčani je igral tudi Mirko Čokan in osvojil 46. mesto v skupni razvrstitvi, vendar je odigral le pet turnirjev. Na decembrskem turnirju pa se je povzpel na izvrstno deseto mesto. Razvrstitev ciklusa: 1. Mazi, 2. O. Orel, 3. Zorko, 4. Jeran, 5. J. Skok, 6. Jeraj, 7. Percl. 8. Ribičič, 9. Tunjič, 10. Janjič ... Domžalski turnirji Mojster Ivačič zmagovalec Šahovsko društvo Domžale je tudi lani priredilo dvanajst mesečnih turnirjev v pospešenem šahu, na katerih je preko leta sodelovalo 47 šahistk in šahistov. Na decembrskem turnirju je presenetljivo zmagal Trzinec Nesbib Jukan pred Jazbecem iz Trbovelj, oba sta osvojila po pet točk in pol. Sledili so Vavpe-tič in Ivačič s po petimi točkami, Bogdan Osolin, B. Skok in Oberč s po štirimi točkami in pol ter Kotnik, Jerina in Rebernik s po štirimi točkami. Kot ponavadi so odigrali sedem kol, sodelovalo pa je 25 ljubiteljev šaha. V skupnem seštevku za leto 2008 je zmagal odlični domžalski mojster Vlado Ivačič, ki je že dopolnil 72 let. Žal v zadnjih letih ne sodeluje na tekmovanjih v počasnem šahu. Ob tem velja povedati, da je Vlado zmagal tudi v ciklusu pospešenih turnirjev za minulo leto v Šentjurju, v Žalcu pa je zasedel drugo mesto. Skratka primer veterana, ki je lahko mladim šahistom le za zgled. Skupni vrstni red domžalskih turnirjev za minulo leto: Ivačič 130 (10), Jazbec 128 (12), Čepon 116 (6), B. Skok in Jeran po 107 (9), Vavpetič 101 (11), Kragelj 85 (7) ... V oklepaju je število odigranih turnirjev. Lani žal ni bilo tudi mesečnih domžalskih turnirjev v hitropoteznem šahu. Spričo številnih podobnih turnirjev v okolici, zlasti v Ljubljani, je bila udeležba predlani na sobotnih turnirjih premajhna, da bi jo kazalo nadaljevati. Sicer pa je po organizacijski plati lanske turnirje vodil neumorni Vide Vavpetič, sodnik pa je bil povečini Sašo Kozarski. V Mengšu zmagal Hrvat Lovrič Na turnirju v počastitev 15. obletnice Šahovskega društva Mengeš je v močni zasedbi zmagal hrvaški mojster Branko Lovrič, ki je v devetih kolih oddal le dva remija. Drugi je bil prav tako Hrvat Idris Musli-ja, tretji pa član Domžal J. Skok. Na četrto mesto se je uvrstil član Komende Bojan Hribar, mesto za njim pa klubski kolega Boris Skok. Na turnir se je tokrat odzvalo 44 šahistk in šahistov. Vrstni red: Lovrič 8, Muslija 7, J. Skok, B. Hribar in B. Skok po 6 in pol točke, Čepon, Vavpetič, Jakša in Ivačič po 6 točk, Gantar, Karamehmedovič, Štrajhar in Ahmetej po 5 in pol točke. Turnir je organiziral prizadevni predsednik Šahovskega društva Mengeš, Jakob Bokalič. Umrl Oskar Orel Prvi dan letošnjega leta je številne ljubitelje šaha presenetila tragična novica, da je umrl šahovski mojster Oskar Orel. Še posebej zato, ker je nedolgo pred smrtjo dopolnil petdeset let. S svojo družino je živel v Škofji Loki, izvira pa iz znane šahovske družine. Konec januarja leta 2005 je preminula tudi hčerka Karmen, v starosti komaj enaindvajset let. Bila je zelo nadarjena šahistka in je že osvojila naslov šahovske mojstrice. Tudi Oskarjeva žena Simona ja znana slovenska mojstrica, sin Anže pa je močan pr-vokategornik. O izjemni priljubljenosti Oskarja Orla priča dejstvo, da so se na številnih turnirjih samo v Ljubljani in okolici nanj spomnili šahistke in šahisti z enominutnim molkom. Prav na dan pogreba smo to storili tudi v prostorih Šahovskega društva Domžale, pred dvobojem Domžale:Komenda Popotnik, v okviru delavske lige Ljubljana. Naj bo svetal spomin na dragega šahovskega prijatelja Oskarja Orla. Jože Skok stran 23 SPORT %ws Ks MM Za nas si svetovna prvakinja in ponosni smo nate Teja Gregorin - svetovna podprvakinja v biatlonu (nadaljevanje s strani 1) Seveda je uspeh odmeval po Sloveniji, občini ter posebej med ihanskimi smučarji in ljubitelji biatlona, ki so svetovni podprvakinji čestitali najprej s kratkimi sporočili, župan Toni Dragar je v imenu Občine Domžale poslal tudi telegram, nato pa so se začele priprave na sprejem odlične biatlonke, ki so jo njeni domači, prijatelji in znanci v ponedeljek, 23. februarja, v velikem številu pričakali na brniškem letališču, kjer so bili čestitk deležni tudi vsi drugi biatlonci, med njimi Klemen Bauer in Peter Dokl. Posebej sta bila čestitk deležna tudi Tejina starša. Oba sta po Tejinem zatrjevanju največ prispevala k uspešnosti njene dosedanje kariere, ki jo je začela kot smučarska tekačica, tudi z udeležbo na zimski olimpijadi, nadaljevala pa od leta 2003 kot biatlonka, ki se lahko pohvali z dvema uvrstitvama na stopničke, šestim mestu na olimpiadi ter številnimi uvrstitvami med prvo deseterico v posameznih tekih, uspešno pa nastopa tudi kot članica ženske in mešane biatlonske štafete. Sprejem v Ihanu, ki ga je suvereno vodil Boris Kopitar, z glasbo pa so ga popestrili Leteči potepuhi, je bil spontan, prisrčen in prijazen, kot ga lahko pričakuješ od ljudi, ki živijo z biatlonom. Seveda je bila največ pozornosti deležna Teja, ob njem pa sta bila gromkega aplavza deležna tudi Klemen Bauer in Peter Dokl. Športniki z »Bia-tlonske« ulice, ki se jim je na odru pridružil tudi Boštjan Lekan, so se skupaj veselili uspehov, predvsem pa Tejine srebrne medalje, ki ima poseben sijaj, saj je prva za slovenski biatlon. Organizatorji sprejema: Smučarsko društvo Ihan, Športno društvo Nika in Občina Domžale so v Športnem parku Ihan dali najprej priložnost za nagovor županu Toniju Dragarju, ki je še enkrat čestital Teji ter ji zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje; na svojo krajanko je ponosen Boštjan Urbanija, predsednik Sveta KS Ihan, ki je spomnil, da je bila prva tekma v teku že pred 75 leti ter poudaril, da so Tejini uspehi velik magnet za mlade ihanske tekmovalce; veliko prijaznih besed pa je za Tejo našel tudi mag. Matjaž Pavovec, predsednik Smučarskega kluba Ihan. Teji je čestital tudi Bogdan Gabrovec, v imenu Olimpijskega komiteja RS, ki je obljubil večjo pomoč pri uresničevanju športnih sanj Teje in drugih biatlon-cev. Peter Zupan, predsednik Zbora za biatlon, ter Peter Nunar, direktor biatlonskih reprezentanc, sta napovedala lepše čase za slovenski biatlon po ureditvi stadiona na Pokljuki, mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, je prvi dami slovenskega biatlona izročil zlati znak Zavoda, vesela pa je bila tudi čestitk Ivi Drobnič, predsednice Turističnega društva Ihan, ter pokroviteljev Ivana in Mmke Škerjanc, ki Teji pomagata z odličnimi vozili ŠKODA. Iskreno se je zahvalila tudi vsem drugim, ki ji pomagajo. Posebej so organizatorji Tejo presenetili s prihodom kurentov iz Hajdine, med katerimi je bil tudi »puščavski lisjak« Miran Stanovnik. »Predvsem je treba verjeti in ker sem verjela, mi je 'ratal',« je bila ena od Tejinih izjav, ki pa se ves čas zaveda, da je tudi poraz del športnega življenja, »zato moraš iz vsakega poraza potegniti tisto najboljše. Dvigneš glavo in greš naprej!« Le pogumno, spoštovana Teja, tudi v imenu Slamnika iskrene čestitke in naj se ti uresniči tvoja velika želja - osvojiti medaljo na zimski olimpi-jadi. Držimo pesti! Vera Vojska Biatlonka Teja Gregorin Srebrna medalja s svetovnega prvenstva! Tea Gregorin je zagotovo, kar se športa tiče, v najboljšem obdobju do sedaj. Da je letošnja sezona darilo za vse ure, dneve, mesece in leta, ki jih je preživela na treningih in pripravah, je potrdila tudi z medaljo - in to ne kakršnokoli. Tea Gregorin, 28-letna Domžalčanka, je na Svetovnem prvenstvu v biatlonu v Pjongčangu v Južni Koreji osvojila odlično drugo mesto, ki ji je prineslo srebrno medaljo. Ker smo športnico, doma iz Ihana, pred nekaj tedni že predstavljali v Slamniku v obliki intervjuja, smo ji tokrat zastavili vprašanja, poveza z zadnjim velikim uspehom. Ta medalja je bila za ljubitelje biatlona v Sloveniji kar manjše presenečenje. Kaj pa zate? Tudi zame, saj si tudi približno nisem upala pomisliti, da bi ravno na svetovnem prvenstvu lahko osvojila svojo prvo kolajno v biatlonu. In sem res vesela. Kaj je bilo tisto ključno, da si osvojila to srebrno medaljo? Predvsem sproščenost in združitev dobrega streljanja in dobrega teka. Kako pa je potekala sama tekma? Si že medtem vedela, da je lahko ena ključnih? Ne, med tekmo se mi ni niti sanjalo, da bi lahko osvojila kolajno, ker je bilo še cel kup tekmic za menoj. Šele zadnjih deset minut tekme, ki sem jo potem spremljala po televiziji, sem začela razmišljati oz. gledati sotekmovalke, kaj počnejo, kako streljajo in mi je bilo šele čisto proti koncu jasno, da mogoče bo kolajna. Prvenstva pa še ni konec, kaj te še čaka in ali meniš, da ti bo ta uspeh pomagal tudi naprej? Bo zate kaj lažje? Res je, da sezone še ni konec, zdaj nas čakajo še zadnje tri postaje svetovnega pokala. Poskusila se bom čimbolje pripraviti še za te tekme. Verjetno bo lažje, ker sem uspeh v tej sezoni dosegla in ne vem, zakaj ne bi še kakšnega. Sezone torej še ni konec, Teji pa vsekakor želimo, da jo bo nadaljevala v slogu, ki ga je začela na svetovnem prvenstvu. Mateja A. Kegel Plesni klub Miki: mi, ki nam je ples šport, izobrazba in užitek Plesni pari so se s tekme v Sarajevu, ki so se je udeležili 21. februarja, vrnili polni nepozabnih vtisov, smeha in dobre volje. Proste trenutke sta popestrila odličen voznik avtobusa, ki jih je varno pripeljal do cilja in nazaj ter jim razkazal mesto, in plesni pedagog Matevž Ogorelec, ki se je za svoje plesalce spremenil v posebnega vodiča in jih celo pot tja in nazaj zabaval s šalami in domiselnimi pripovedmi. Poleg novih izkušenj in vtisov so plesni pari Plesnega kluba Miki domov prinesli tudi mnoga odličja. Pomerili so se tako s slovenskimi kot tujimi plesnimi pari in zgodilo se je tisto, za kar so vsi trdo garali. »Naši plesalci so se dobro držali, saj se je tekma raztegnila, v neprekinjeni pripravljenosti in nenehno na nogah so morali biti zaradi spremembe urnika kar od 9. ure zjutraj pa vse do 23. ure zvečer,« je povedala plesna pedagoginja Nina Medja. Plesni pedagog Matevž Ogorelec pa je dodal: »Zelo sva vesela, ker so nama starši s svojo spodbudo vztrajno pomagali pri pripravi plesalcev na tekmovanje.« Rezultati, ki se jih ne bi branil noben uspešen plesalec, pa so plesalci Plesnega kluba Miki osvojili tako v svojih posameznih razredih, kjer običajno tekmujejo, kot tudi na Open tekmovanju, kjer so sicer tekmovali v svoji starostni kategoriji, vendar vsi razredi (A, B, C) skupaj. Matevž Štepec in Barbara Šernek (pionirji C), ki sta na tej tekmi prvič stopila na tekmovalni parket, sta med dvanajstimi pari v standardnih plesih osvojila 1. mesto. Naša trenutno najboljša plesalca, Jaka Podgoršek in Katarina Matuš (pionirji B), sta se v standardu uvrstila na 2. mesto, s programom latinskoame-riških plesov pa pristala na 3. mestu. Jan Kotlovšek in Neža Škofljanc (mlajši mladinci B) sta v konkurenci štirinajstih latinskoameriških parov osvojila 5. mesto, v standardnih plesih pa sta se uvrstila za mesto višje. Miha Semprimožnik in Tina Cankar (starejši mladinci B) sta si v standardu z eleganco priplesala 5. mesto, Tine Šinko in Špela Gorjup pa sta v tej zvrsti za las zgrešila fi- nale in pristala na 7. mestu. »Stara mačka« plesnega parketa, Tjaša Repič in Andraž Koritnik (starejši mladinci B), sta slavila zmagoslavje v latinskoameriških plesih, kjer sta navdušila tako navijače kot konkurenco, v standardu pa sta za las zgrešila stopničke. Na Open tekmovanju, ki je istočasno potekalo v Sarajevu, sta se najbolje odrezala Jan Kotlovšek in Neža Škofljanc (mlajši mladinci), ki sta tako v standardnih kot v latinskoameriških plesih osvojila 5. mesto. V isti kategoriji sta se pomerila tudi Jaka in Katarina, sicer pionirja, a žal za las zgrešila finale ter se v standardnih plesih na koncu uvrstila na 7. mesto. Tako kot se plesalci nenehno trudijo osvojiti nova znanja, da bi dosegli boljše rezultate, se morajo za uspešno poučevanje in vodenje plesalcev nenehno izobraževati tudi plesni pedagogi. »Z izobraževanjem pri Zvezi vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije poleg naziva plesni vaditelj, učitelj ali trener, plesni pedagogi pridobijo tudi dodatno znanje za uspešno poučevanje in delo z ljudmi. V Plesnem klubu Miki je nekaj plesnih pedagogov že pridobilo naziv plesni učitelj, ostali pa so v postopku izobraževanja, saj je ena izmed naših pomembnejših vrednot strokovnost oz. strokovno znanje,« je pomembnost izobraževanja na plesnem področju komentirala predsednica Plesnega kluba Miki, Saša Eminič. Ples pa je seveda tudi več kot samo šport, zato se nam lahko v Plesni šoli pridružite tudi vsi tisti, ki se želite z nami zabavati in družiti. Na brezplačnem plesno počitniškem dnevu, na pustni torek, smo se imeli odlično. Smeha poln dan smo popestrili s plesnimi delavnicami, jih začinili s plesnimi igrami, ustvaijal-nimi delavnicami in ogledom filma. Če se nam želite v prihodnje na takih dogodkih pridružiti, nas redno spremljajte na www.mikiples.com. Romana Pahor www.mikiples.com Smučarski klub Ihan Klemen Bauer in njegova druščina Pomlad se bliža, a za naše tekmovalce je to zgolj ena izmed strani na stenskem koledarju. Glede na koledar biatlonskih tekmovanj in obilico snega se še ne poslavljamo. Vse bolj se veselimo, da smo si v Ihanu izbrali za glavni letni čas ravno zimo. In seveda prelep šport, kot je smučarki tek in še bolj zanimiv šport, kot je biatlon. Slednji nam v zadnjem desetletju utrjuje sloves naših tekmovalcev, pa tudi sloves našega kraja, Ihana. Biti športnik leta Občine Domžale, ob tako številnih uspešnih domžalskih športnikih, je seveda velika čast in uspeh. Ta čast je tudi za leto 2008 pripadla Klemenu BAUERJU. In to povsem upravičeno. Klemen nas tudi v letu 2009 prepričuje s svojimi odličnimi rezultati, da je prvi »posameznik« občine, pa tudi Slovenije. To je dokazal v Peyong Changu v Južni Koreji, kjer je dosegel izjemne rezultate na svetovnem prvenstvu. Z osvojitvijo 11., 13. in 14. mesta med posamezniki je dosegel svoje daleč najboljše rezultate v karieri. Klemen je tako že v predpustnem času snel masko in pokazal svoj pravi obraz, tisti pravi biatlonski. Obraz, ki nam govori, da je Klemen zares vrhunski tekmovalec in tekmovalec prihodnosti. A na tej poti ni osamljen. Njegov biatlonski »sopotnik« je Peter DOKL, s katerim se že od otroštva, ko jih je »odkril« Ivo GUDLIN, odlično dopolnjujeta in skrbita, da se v Ihanu vse več otrok odloča za smučarki tek in biatlon. Oba sta vzgled našim mladim tekmovalcem kluba, tako na športnem področju kot tudi na področju, ki zadeva premagovanje povsem vsakdanjih stopničk v življenju športnika. A vrnimo se k rezultatom. Poleg Klemena je uspeh meseca februarja na Zimskem festivalu evropske mladine (EYOF) dosegel Anže POVIRK. V izredno močni biatlonski konkurenci je na Poljskem osvojil odlično 16. mesto v šprintu ter 26. mesto v zasledovanju. Anže je bil zraven tistih tekmovalcev držav, ki v biatlonu diktirajo tempo. Tempo pa je za tekmice v kategoriji mlajših deklic, tudi po zaslugi naših mladih tekmovalk, vse bolj oster. Svojo ostrino iz tekme v tekmo stopnjuje Maša BAHOVEC, ki je v smučarskem teku v Kranjski Gori dosegla odlično 2. mesto ter v Bohinjski Bistrici 4. mesto, na Pokljuki pa je v biatlonu dosegla 3. mesto. Za njo ne zaostaja veliko tudi sestra Tjaša BAHOVEC, ki se redno uvršča med deset najboljših, bližajo pa se ji tudi Sara LEKAN, Luka NA-GLIČ, Matevž ZLATNAR in Miran MAJER ter Maja UMEK. Obrazi zadovoljstva so v cilju vedno prisotni pri Primožu PANČURJU, Greti TOMŠIČ in Vidu ZABRE-TU, saj redno osvajajo biatlonske zmagovalne stopničke. In v naslednji sezoni se nadejamo tudi višjih stopničke za Greto in Vida; tiste reprezentančne. A naš trenutni položaj zahteva stopnico nazaj. Ostalo nam je še kar nekaj tekaških korakov po napornem zimskem »stopnišču«. Klemen in Peter sta skočila v kanadski Vancouver, na prizorišče olimpijskih iger v naslednjem letu. V nadaljevanju svetovnega pokala se bosta merila še na Norveškem in v Rusiji. Ostali tekmovalci kluba bodo preskakovali stopničke tja do začetka meseca aprila na Pokljuki, kjer jih čakajo tekmovanja za pokal RS in državno prvenstvo v biatlonu. S kakšnim tempom naši tekmovalci preskakujejo stopnice, pa je potreben vaš »skok« na našo spletno stran: http:// www.tsklub-ihan.si. Za premagovanje vseh »stopnic« zimske sezone je potrebna odlična kondicija in dober tempo. Za »finančni tempomat« skrbijo naši do-natorji, družba FARME IHAN, d. d., Občina Domžale, Črevarstvo Miroslav Majer, s. p., družba Formitas, d. o. o. družba Potrbin AS in ostali, d. n. o., družba HP Commerce, d. o. o., družba Ecologic, d. o. o., družba MAJO, d. o. o., in družba Geokop, d. o. o. Hvala vsem!!! In seveda hvala KLEMENU za izredne predstave na Svetovnem prvenstvu v biatlonu v Peyong Changu v Južni Koreji. Matjaž Pavovec Ko pride poletje, pojdite z nami Prvi teden poletnih počitnic je Plesna šola Miki za otroke pripravila teden morja in zabave. Vabimo vse otroke, ki so že ali pa bodo vstopili v šolske klopi. Plesno zanje ni potrebno. Odhajamo na velike, nore in mokre počitnice v piran, in sicer od ponedeljka, 29. junija, do nedelje, 5. julija. Vsako leto z nami proti morju odrine več otrok. Uživamo v brezskrbnih dnevih in večerih, med nami in otroci se stkejo pristne prijateljske vezi. Vas zanima, kaj počnemo? Zjutraj se po dobrem zajtrku malo ogrejemo, razmigamo svoje telo in zaplešemo ob dobri glasbi. Ustvarjamo v delavnicah, uživamo v športnih in družabnih igrah. Pred kosilom si vzamemo tudi čas za sproščanje in masažo. Vedno z veseljem čakamo na kosilo, da napolnimo naše želodce. Potem sledi počitek, pisanje pisem, družabne igre in klepet. Popoldan je čas za kopanje in zabavo na plaži. Po večerji se sprehodimo skozi Piran in poližemo slasten sladoled ali pripravimo tematske večere. Okoli 22. ure se ugasnejo luči ... Počitnice v plesalnici bodo potekale od 6. do 10. julija ali od 17. do 21. avgusta. Pridružijo se nam lahko otroci, ki so starejši od 5 let. Med ponedeljkom in petkom se bo zvrstilo veliko ustvarjalnih delavnic z izdelovanjem praktičnih izdelkov, plesnih koreografij, učenja in ponavljanja angleščine na zabaven način. Ne bomo pozabili na lačne želodčke, malice si bomo pripravili sami, na kosilo pa odšli v bližnjo restavracijo. Ve č informacij lahko preberete na naši spletni strani: www.mikiples. com. Tudi na novo plesno sezono ne bomo pozabili. Združili bomo vse izkušnje in znanje, ki jih nabiramo že celih 20 let. Še naprej bomo nova znanja iskali na predavanjih in seminarjih. Našli nas boste v šolah in vrtcih v vaši okolici, v Plesalnici, na animacijah, nastopih, seminarjih, v oddajah in še kje. Pridružite se naši veliki plesni družini! Damjana Berčič SPORT stran 24 »Sediva pri kitajski piramidi in ne veva, kaj bi ...« To so bile besede Nejca Zaplotnika z vrha sveta, ki sta ga pred tridesetimi leti kot prva Slovenca dosegla z Andrejem Štremfljem. Ta je bil že četrti predavatelj, ki ga je v Knjižnico Domžale povabilo Društvo za gorsko kulturo. Dvorana je bila premajhna za vse gledalce - poslušalce, zato so morali nekateri predavanje spremljati skozi odprta vrata knjižnice. Kaj vleče te ljudi - mlade in stare, da se tako množično odzovejo? Nostalgija po starih časih, ki smo jih preživeli, radovednost mladih, kako smo včasih hodili v hribe ali zgolj dogodek, ko pride skupaj toliko odštekanih? Kdo ve, vsak zase pa bi si znal odgovoriti. Gotovo pa je nekaj: predavatelji so izjemno dobri alpinisti, ki so vsak na svoj način na teh predstavitvah podoživljali svoje uspehe, svoje težke trenutke v gorah in tudi druge neprijetnosti v življenju. Zadnji gost, Kranjčan Andrej Štrem-felj, je po besedah organizatorja Silva Kara naš najboljši himalajski alpinist vseh časov. Pri svojih 22-ih letih je stopil na vrh sveta, 8848 metrov visoko Sagarmato, Čomo-lungmo ali Mt. Everest. Kar danes lahko kupiš in ti z nekaj sreče, ve- liko volje in nemalo treninga uspe tudi kot popolnoma normalnemu Zemljanu, je bilo pred tridesetimi leti bistveno težje. Andrej je povedal, da je sanjal o takem podvigu že kot mladec, ko je prebiral knjige o prvih vzponih na osemtisočake. To ga je tako prevzelo, da je skupaj s prijatelji organiziral odpravo na Porezen, ki so ga osvojili v himalajskem slogu - z vmesnimi tabori. Ko je pričel plezati v alpinističnem odseku, je bil eden najboljših in najbolj zagnanih. V štirih dneh je pozimi preplezal takrat še najtežjo smer v Kamniških Alpah, Trikot v Dolgem hrbtu, in še severni steber Stenarja v Julijcih! Plezal je brez odmora, vsak konec tedna. Tega leta je bil prvič na odpravi, tam prvič izgubil prijatelja in prvič stal na vrhu osemtisočaka (Gasherbrum/Hidden Peak ali Skriti vrh v pakistanskem Karakorumu). Nejc Zaplotnik, njegov soplezalec, je zapisal: »Na vrhu sva ... Z menoj je Andrej. Pri dvajsetih, ko mladi fantje postopajo po mestih, posedajo po kavarnah, fi-lozofirajo in ne vedo, kam s svojo energijo. Okrog naju pa tuli veter in sem in tja odkrije rumene žoge iz megle. Veter, ki naju skuša pahniti čez rob . Ni časa za veselje, skrbi naju sestop.« Ali se je v teh treh de- Nordijska hoja in palice za nordijsko hojo zdravo društvo Zdravju naklonjeni in športno osveščeni ljudje vedno bolj ugotavljajo, da zmerna in pogosta aktivnost najbolj pripomore k boljšemu fizičnemu, zdravstvenemu in psihičnemu počutju. Če se ta aktivnost odvija v naravi, na svežem zraku, je to skoraj idealna rekreacija. Idealna rekreacija je NORDIJSKA HOJA, ki jo lahko izvajamo skoraj vsi, v vseh letnih časih in v vseh mogočih nivojih telesne obremenitve. Zaradi posebnih palic in posebne tehnike hoje tega šport ne imenujemo hoja s palicami, ampak NORDIJSKA HOJA. Osnova NORDIJSKE HOJE je dobra tehnika športne hoje brez palic. Pri športni hoji je telo vzravnano, glava je dvignjena pokonci, pogled usmerjen v smeri hoje, prsni koš je dvignjen, ramena pa sproščena. Dober športni korak se začne tako, da stopalo z dvignjenimi prsti in rahlo upognjenim kolenom postavimo na tla najprej na peto. Težišče telesa preko spuščanja stopala na celo površino podplata prenašamo naprej na prednji del stopala. Korak nadaljujemo z odrivanjem od prednjega dela stopala in prstov v naslednji korak. Stopala postavljamo čim bolj naravnost v smeri hoje. Roke rahlo upognemo v komolcih in hojo podpremo z gibanjem rok in ramenske- setletjih kaj spremenilo? Andrej se očitno ni, Nejca pa ni več. Ostal je v snegu osemtisočaka Manasluja. Slovenski alpinizem je konec 70-ih let po številnih uspehih dosegel tako visok nivo, da mu je manjkala le še izjemna potrditev. Ideja preplezati novo smer na najvišji vrh sveta je zahtevala veliko odrekanja, organizacijskih prijemov, znanja, treniranja in celo predhodno poizvedovalno odpravo. Če sem zapisal, da je bilo priti na vrh sveta pred 30. leti težje kot danes, ko to tudi ni enostavno, pa sem mislil tudi na samo dovoljenje za plezanje na vrh. Tja smejo samo odprave, ki pa so bile takrat še redke. Naša odprava se je začela z razpisom, na katerega se je odzvalo 85 najboljših alpinistov. Po tretjem izboru je bil med petindvajsetimi alpinisti tudi Andrej. V odpravi sta bila še po dva novinarja, strokovnjaka za zveze, snemalec in slikar. Odprava je bila za današnje gledanje gromozanska: iz domovine so odpeljali 21 ton opreme, ki jo je v bazni tabor prineslo 750 nosačev, najboljšim alpinistom bivše domovine je pomagalo 20 višinskih no-sačev. Za transport 6 ton opreme na Zahodno sedlo, izhodišče za zahodni greben, so postavili celo žičnico na »ročni pogon«. Andrej je imel v odpravi pomembno vlogo, saj je kot član predhodnice postavljal bazni tabor. Ko so alpinisti pričeli z delom Z vrha Mt. Everesta, Foto: Andrej Štremfelj ga obroča v nasprotju z gibanjem nog - leva noga naprej in desna roka naprej in obratno. Hojo lahko poudarimo še z gibanjem medenice in kolkov, ki jih potiskamo naprej in nazaj, sorazmerno z gibanjem nog. Osnovni pripomoček za izvajanje nordijske hoje so palice, ki jih aktivno uporabljamo pri hoji. Vodilni proizvajalec, ki je začel proizvajati unikatne palice, je finski EXEL. Palice so iz steklenih vlaken z dodatkom karbona, so izredno lahke ter zelo elastične. Ravno zaradi te posebne sestave in izdelave zelo zmanjšajo vibracije, ki se pri hoji in ubadanju palic prenašajo na roke. Prav tako nam elastičnost omogoča dodaten odriv pri odrivanju od palic, ko osvojimo pravilno tehniko hoje. Ročaj pri teh palicah je anatomsko oblikovan in na palico nasajen pod Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Delovni čas: pon. - petek: 8- 12 in 16-18 sobota: 9-12 na gor, je vse potekalo zelo hitro: v enem tednu so opremili zahtevno steno na Zahodno sedlo (6006 m), nato so v treh tednih postavili štiri tabore. Kratkotrajno poslabšanje vremena s hudim vetrom je odpravo za nekaj dni ustavilo, toda že v začetku maja je Manfreda za ceno pomrznjenih prstov preplezal ključno mesto grebena na višini 8200 metrov. Naslednja naveza je na grebenu izbrala napačno smer, kot tretji pa so poskusili 13. 5. 1979 »Ekarje-vi fantje«: Andrej in Marko Štremfelj ter Nejc Zaplotnik. Marku sta odpovedala oba ventila na jeklenki za kisik takoj po odhodu iz šotora tabora 5 in se je obrnil, Andreju se je enako zgodilo le malo kasneje. A sta z Nejcem dobesedno popljuvala membrano ventila in ta je začel delovati! Naj v pojasnilo povem le to, da je šele eno leto prej Messner-ju s soplezalcem uspel vzpon brez dodatnega kisika - po bistveno lažji normalni smeri. V Sivi stopnji sta se Andrej in Nejc za dva raztežaja navezala na vrv. Nejc je dvakrat padel, Andrej pa je medtem premišljeval, kako se gora plezalcev otepa, kako jim gre vse narobe in kako sta počasna. Nazadnje je Nejcu uspelo, Andrej je padel samo enkrat in izplezala sta iz težav. Veter je pojenjal, a ju je zagrnila megla. Ob 13.51 sta bila na vrhu pri kitaj ski piramidi - trikotniku iz aluminijastih cevi, ki so jo Kitajci postavili 4 leta prej, ko so na vrh priplezali po severnem grebenu. Vzpon sam je bil končan, čakal ju je sestop - kam? Po smeri vzpona je pretežko, na Južno sedlo jima ni dišalo, zato sta se po posvetu z vodjo odločila za ozebnik, ki prereže severno steno po sredini in so ga 16 let prej preplezali Američani. Po njem sta sestopila 1300 m in prečila daleč na zahodni greben v varno zavetje tabora 4. Dva dni kasneje so uspeli tudi Stane Belak, Stipe Božič in Ang Phu. Ker so bili pozni, so na sestopu bivakirali, zjutraj pa je na koncu sestopa iz ozebnika v smrt zdrsnil vodja šerp. Odprava se je kljub ogromnemu uspehu zavila v žalost. Jugoslovanska smer po zahodnem grebenu Everesta se izogne nevar- nemu Ledenemu slapu normalnega dostopa, je pa ena najtežjih na gori. Pet let kasneje so jo ponovili Bolgari, številnim drugim odpravam pa ni uspelo. Andrej je o odpravi govoril kot o lepih sanjah. Za vodjo Škarja, ki ga je kot člana izvidnice v bazo poslal brez opreme za plezanje (je že vedel, zakaj!), a mu v brezdelnem čakanju v Katmanduju omogočil izlet v Pokro, da je videl skupini Anapurn in Daulagirija, ni našel slabe besede. Prijatelju Šraufu je namenil tople besede, kljub temu, da je ob prihodu v višinski tabor, ko ga je preveč oblečenega zdelala »beraška peč« - sonce, in je takrat preklinjanje stopnjeval kot nihče drug. Najbolj tople besede pa je namenil soplezalcema Nejcu in bratu Marku. Kako huda je morala biti odločitev, da je brata po odhodu iz zadnjega tabora zaradi pokvarjenih ventilov zapustil, lahko preberemo v njegovih spominih plezanja na vrh in v njegovi pripovedi, da sta se o tem dogodku »pogovorila« šele čez 25 let. Tudi o drugih članih odprave, šerpah in nosačih nismo slišali iz njegovih ust nič slabega. Po velikem uspehu Everesta je Andrej nadaljeval z odpravami. Na vrh sveta se je vrnil čez 11 let, ko je skupaj z ženo Marijo »prihodil« na vrh po normalni smeri, nove smeri je preplezal na številne himalajske vrhove, njegov najboljši vzpon po južnem grebenu Kangčengdzenge z Markom Prezljem pa je bil nagrajen z zlatim cepinom za najboljši alpinistični vzpon leta 1991. Vmes pa je plezal, plezal, plezal. Doma, v telovadnici, v Centralnih Alpah, v Himalaji. Vzgajal je mlade alpiniste v stenah in skrbi zanje tudi kot načelnik Komisije za alpinizem. Da mu ne zmanjka idej, je pokazal tudi z darilom, ki si ga je dal za okroglo obletnico: 6 tednov je dan za dnem plezal težke smeri v Kamniških in Julijcih z različnimi soplezalci. Ali se da živeti bolj polno? Janez Volkar Klub borilnih veščin Domžale Uspešni v boksarski ligi posebnim kotom, ki nam omogoča kvalitetnejšo hojo. Pasek na ročaju je nastavljiv in je posebne oblike, tako da tudi pri dolgotrajni hoji ne čutimo zoprnega občutka mravljincev v rokah. Konica palice je iz zelo trpežnega in trdega materiala in je nastavljena pod posebnim kotom, ki omogoča boljši odriv. Na konice se za trde podlage nataknejo posebni gumijasti nastavki (copati), za hojo po snegu pa se dobijo posebne krpljice, tako da je hoja mogoča v kateremkoli letnem času. Ročaj, pasek, konica in gumijasta copata so zamenljivi, zato je palica ob normalni uporabi skoraj neuničljiva. Pomembna je le še prava izbira dolžine palic. Pri finskem EXEL-u uporabljajo formulo: VAŠA VIŠINA (cm) krat 0.68 = dolžina palic (cm). V društvu TVD Partizan Domžale želimo s to popularno in koristno rekreativno vadbo za vse ljudi pod okriljem Zveze za nordijsko hojo Slovenije in v programu projekta Zdravo društvo - ŠUS še bolj prispevati k gibalni osveščenosti naših občanov. Informacije o nordijski hoji - Primož, tel.: 040/259-939. Prodaja palic za nordijsko hojo znamke EXEL - Erdani Sport Domžale. Vabljeni tudi na našo internetno stran: http://www.tvdrustvo-parti-zandomzale.si. Primož Košak V Boksarski zvezi Slovenije so konec februarja začeli z izvedbo bo-ksarke lige. David Erbežnik, Matej Balantič, Matej Opara in Matic Peterka (na fotografiji je tudi tekmovalec Blaž Leban) so se borili v boksarskem ringu v Mariboru. Gledalci so si lahko ogledali zanimivih 12 bojev. Med 24 tekmovalci so se odlično odrezali tudi člani Kluba borilnih veščin Domžale. Matej Opa-ra in Matic Peterka, ki sta tekmovala prvič, sta zmagala po točkah. Tretje kolo boksarske lige bo 28. marca na Ptuju, še prej pa bo že 14. marca, v Slovenski Bistrici, mednarodni turnir 16. Zlati grb Občine Slovenska Bistrica, člani Kluba borilnih veščin pa se že aktivno pripravljajo tudi na 18. državno prvenstvo v boksu za posameznike, ki bo od 3. do 5. aprila 2009, v Slovenski Bistrici. Vsem tekmovalcem želimo uspešne borbe. Vera Svet zavoda Osnovne šole Domžale Bistriška cesta 19 1230 Domžale razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/ RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo). Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predviden začetek dela je 1. 7. 2009. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - potrdila o izobrazbi, - dosedanje delovne izkušnje, - kratek življenjepis, program vodenja zavoda, - potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost) pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov Svet zavoda Osnovne šole Domžale, Bistriška cesta 19, 1230 Domžale, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/-ico - NE ODPIRAJ.« Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku. stran 25 OBJAVE Kako zvezdam uspeva: raven trebuh, ozek pas, dvignjena zadnjica? One poznajo odgovor: ULTRATONE FUTURA PRO ULTRATONE KAVITACIJA 3 v 1 v 30 minutah porabite 203 kcal = 900 trebušnjakov minus znoj in minus napor Shakirin trd, raven trebuh je rezultat Future pro - že 12 let Madonna, Gwynneth, Heather Mills in mnoge zvezde uporabljajo OCM tehnologijo Tudi za mlade mamice in za športnike Edinstveno rešitev za oblikovanje telesa in obraza z OCM tehnologijo nudimo v KALLISTE, kliniki za ginekologijo, osteoporozo in medicinsko estetiko v Domžalah. V mesecu marcu nudimo posebne ugodnosti. Za informacije in naročanje pokličite na tel.številko 01 7244 300. tu ■A